RAVAGO - revija Modro 2005.indd

ravago.si

RAVAGO - revija Modro 2005.indd

GRADNJA IN ZDRAVJE

• CALSITHERM

nič več plesni

• TRESPA VIRTUON in TOPLAB PLUS

gradnja v zdravstvenih ustanovah;

IGRALA IN VARNOST

• Kaj je varna igra?

• Kaj določajo predpisi?

• Kdo je nosilec odgovornosti?

• Varnostne podlage

Modro

revija

za modro

uporabo

materialov

v gradbeništvuModro

številka 6, december 2005

ARHITEKTURA

• ALUCOBOND

uresničitev idej in vizij pri oblikovanju zgradb

• CREATON TONALITY

prenovljena ponudba fasadnih elementov:

nove barve, nove oblike

čisto in zdravo z dizajnom GRADBENI MATERIALI

• ROOFMATE, ROCKWOOL, SINTOFOIL

zaupanje, izbor, napredek

• GEOSINTETIKI - naučimo se jih bolje uporabljati - 2. del

• SKRIVNOSTI PAROPREPUSTNIH MEMBRAN

RAVAGO GALERIJA

• Lekarna Mengeš: zdravilo za okolje • Grand prix za

občinsko stavbo Gorišnica • Učni vrt: srednja gradbena

šola v Mariboru • ...


Kazalo

3 Alucobond

6 Creaton Tonality – sedaj do dolžin 1200 mm

8 Glavno je, da je suho

10 Strokovna ocena dvaintrideset let stare obrnjene strehe

12 Skrivnosti paroprepustnih membran

14 Geosintetiki – naučimo se jih bolje uporabljati – 2. del

20 Trespa Virtuon in TopLabPLUS izpolnjujeta najstrožje estetske in higienske zahteve

22 Čisto in zdravo z dizajnom

24 Material izbire

26 Termoplastični poliolefini (TPO): Polipropilen (PP) proti polietilenu (PE)

27 Rockwool na ravnih strehah

28 Novosti, ki jih ponuja KOMPAN

29 Igrala in varnost

30 Gumijaste plošče pod igrali in še kje

REFERENCE

31 Zabava za vso družino

Kompan reference

32 Oblikovanje stropa v Terminalu B

na letališču v Düsseldorfu (Nemčija)

Haver & Boecker reference

33 Parkirna hiša A s spremljajočim programom

na Aerodromu Ljubljana

Haver & Boecker reference

34 Lekarna Mengeš

Trespa - reference

35 Vrstne hiše v Malem Grabnu (Ljubljana)

Trespa - reference

36 Občina Gorišnica

Trespa - reference

37 Srednja gradbena šola v Mariboru

Sintofoil, Rockwool - reference

38 Še več referenc ...

Kazalo

Modro

Revija za modro uporabo

materialov v gradbeništvu

Leto 5, številka 6, december 2005

Izdaja:

RAVAGO d.o.o.

Orožnov trg 2, 3270 Laško

t.: 03 73 43 150

f.: 03 73 43 170

info@ravago.net

www.ravago.net

Naslov uredništva:

RAVAGO d.o.o.

Orožnov trg 2, 3270 Laško

info@ravago.net

Naklada:

9.000 izvodov

Fotografija na naslovnici: Polaganje Typarja na golf

igrišču v Ljubljani, arhiv RAVAGO

Oblikovanje in prelom: Bojan Pavšek

Vaš naslov smo dobili v enem izmed

javnih imenikov ali pa ste že poslovali z

nami. Če revije ne želite prejemati, se vam

opravičujemo in vas prosimo, da nas o tem

obvestite po telefonu, faxu ali po pošti.

Več podatkov o kateremkoli materialu iz

vsebine dobite pri izdajatelju revije.


Dobrodošli v svetu ALUCOBONDA!

ALUCOBOND so pričeli proizvajati leta 1969, na prelomu tisočletja pa je bilo po vsem

svetu prodanih že 70 milijonov m2 teh aluminijastih kompozitnih plošč. Investitorji in

arhitekti že preko 35 let uspešno uporabljajo ALUCOBOND kot gradbeni material za

uresničitev svojih idej in vizij pri oblikovanju zgradb in nebotičnikov.

ALUCOBOND je kompozitna plošča, izdelana

iz dveh aluminijastih vrhnjih plošč

in plastičnega ali mineralnega polnila.

Njegovi prednosti sta predvsem majhna

teža ob veliki togosti (ravnosti plošč) in

čvrstosti ter izjemna preoblikovalnost.

Odlikuje ga tudi izjemna trajnost in odpornost

proti koroziji.

0.5 mm

aluminij

2-5 mm

mineralno

polnilo

Prerez Alucobond plošče

Večdesetletna

uporaba pri prezračevanihfasadah

nam potrjuje,

da ALUCOBOND

učinkovito ščiti

zgradbe pred

propadanjem in

škodljivimi vplivi

industrijskega ter

okoljskega onesnaženja.

0.5 mm

aluminij

Prednosti:

• nižji vzdrževalni stroški in

• dolgotrajna zaščita stavbne

konstrukcije.

Zunanja obloga iz plošč ALUCOBOND deluje

kot pregrada proti sončnemu obsevanju,

medtem ko prezračevani prostor

med ALUCOBONDOM in zidom ali toplotno

izolacijo zmanjšuje prenos toplote.

Prednosti:

• pozimi – prihranek pri stroških

ogrevanja;

• poleti – prihranek pri stroških

klimatizacije.

Prezračevane fasade ščitijo zidove

zgradb pred visokimi in hitrimi temperaturnimi

nihanji.

Prednosti:

• zmanjšanje temperaturnih

raztezkov/skrčkov;

• zmanjšanje zmožnosti nastanka

razpok.

Vlaga lahko prehaja preko zidov, pri tem

pa ostaja struktura zgradbe suha.

Slika življenjskega kroga

Stavbni material

Inovativni izdelek ALUCOBOND je zasnovan

na združevanju navidezno nezdružljivih

lastnosti, kot so odlična preoblikovalnost

in stabilnost, majhna teža in

velike dimenzije, lesketajoče se barve

in vremenska odpornost, če naštejemo

samo nekatere. Kombinacija vseh naštetih

prednostnih lastnosti predstavlja

ALUCOBOND kot enega najbolj vsestranskih

materialov za projektiranje znotraj

(v interierju) in zunaj (v eksterierju).

Javne in administrativne stavbe, stanovanjske

stavbe, pošte, bolnišnice,

trgovski centri, letališča, kulturni centri

in šole močno vplivajo na našo družbo,

obenem pa dajejo našim mestom individualni

karakter. ALUCOBOND nudi popolne

rešitve za vsak projekt.

Raznolikost barv

Iz široke ponudbe standardnih barv

lahko kupci izbirajo med kovinskimi in

polnimi barvami. ALUCOBOND je na razpolago

v 30 standardnih in 44 (pred)

definiranih barvah. Naročiti je mogoče

tudi poljubne barve (ob upoštevanju določene

minimalne kvadrature).

Sijaj polnih in kovinskih barv je v razponu

med 30–40% po Gardnerjevi lestvici,

ki je najbolj primerna za arhitekturne

aplikacije. Za barve s posebnimi učinki

je sijaj v razponu med 70–80% po Gardnerjevi

lestvici. Zaradi visokega sijaja

je treba s temi ploščami ravnati skrbno

tako pri oblikovanju kot predelavi in

vgradnji.

Lakiranje

Alucobond

Površine ALUCOBONDA so obdelane z

uporabo izključno visokokakovostnih

lakirnih sistemov, ki imajo optimalno

odpornost proti učinkom močnega sonč-

Alucobond 3


nega sevanja, preperevanja in industrijskega

onesnaževanja. Te lastnosti so

dosežene z uporabo UV-odpornih veznih

sredstev. Pri standardnih barvah je kot

površinski premaz uporabljen Fluor-polimer

(PVDF ali PVF2). Fluor-karbonsko

(PVDF) lakiranje združuje kvalitetno

preoblikovalnost in odlično površinsko

trpežnost.

Alcan Singen GmbH izvede v lastni tovarni

kompletno lakiranje aluminijastih

pločevin pred laminiranjem v kompozitne

plošče. Uporabljajo kontinuiran

proces lakiranja, ki temelji na najnovejši

tehnologiji. Več slojev je individualno

zapečenih na površino aluminijaste pločevine

pri temperaturah 200–260°C.

Kakovost

Popolnoma avtomatiziran proces valjčnega

lakiranja je v vseh fazah računalniško

nadzorovan. Kakovost barvanja

je kontrolirana po standardih, ki jih je

sprejel E.C.C.A. (European Coil Coating

Association), katerega član je tudi Alcan

Singen GmbH.

Sprememba

barve Leta

PVDF

Silikoniziran poliester

Vinil

Diagrami s podatki o spremembi barve, sijaja in

zbledelosti barve

4 Alucobond

Poliester

Akrilne barve na vodni osnovi

Akrilne barve na osnovi topil

Obdržanje

leska Leta

PVDF

Silikoniziran poliester

Vinil

PVDF

Silikoniziran poliester

Vinil

Poliester

Akrilne barve na vodni osnovi

Akrilne barve na osnovi topil

Odpornost

na praske Leta

Poliester

Akrilne barve na vodni osnovi

Akrilne barve na osnovi topil

Dolgotrajna trpežnost lakiranja je primerljiva

z merjenjem spremembe

barve, ohranjanja leska in praskanja.

Superiornost UV odpornosti PVDF sistema

lakiranja je prikazana na treh grafih.

Prikazane vrednosti so dobljene s testi,

ki jih je izvajal NCCA (American Coil Coating

Association) na lakiranih površinah,

ki so bile več let izpostavljene ekstremnim

klimatskim pogojem v južni Floridi.

Kompozitna sestava ALUCOBONDA – dve

aluminijasti vrhnji pločevini in plastično

ali mineralno polnilo – se kaže v impresivnem

razmerju med čvrstostjo in

težo, tudi ko primerjamo plošče velikih

dimenzij. Poleg nizke teže, ki omogoča

enostavno rokovanje v tovarni in na

gradbišču, ga njegova čvrstost in togost

naredita za enega od najbolj primernih

materialov za oblaganje fasad. Če so

plošče ALUCOBOND pravilno načrtovane

in vgrajene, bodo obdržale obliko in

ravno površino skozi celotno življenjsko

dobo, tudi če bodo izpostavljene ekstremnim

temperaturnim spremembam.

ALUCOBOND ®

Aluminij

Jeklo

Vlakno cement

Togost E . J

Primerjava debelin in mas plošč z enako togostjo

Alucobond v primerjavi z aluminijem.

Potrebna debelina in dejanska masa plošč.

Togost E . J Odpornostni

moment W

1250 kN cm 2 /m

2400 kN cm 2 /m

Obdelava ALUCOBONDA

Glavna karakteristika ALUCOBONDA je

zmožnost oblikovanja plošč z uporabo

dveh zelo enostavnih tehnik – rezkanja

in upogibanja. Material se namreč

enostavno obdeluje in preoblikuje, pri

čemer ne potrebujemo težkih rezkalnih

strojev ali stiskalnic, marveč lahko večino

operacij izvedemo z ročnimi električnimi

orodji.

ALUCOBOND lahko:

• žagamo – upoštevati je treba

predpisano geometrijo zob in obodne

hitrosti;

• režemo – s strojnimi škarjami;

• konturno izrezujemo – z vbodno žago

ali na CNC-stroju;

• rezkamo – na CNC-stroju ali z

nadrezkarjem z vodilom;

• upogibamo – na konvencionalnih

upogibnih strojih;

• vrtamo.

ALUCOBOND ALUMINIJ

1.25 cm 3 /m

1,75 cm 3 /m

Debelina Masa Debelina Masa

3 mm

4 mm

4.5 kg/m2 5.5 kg/m2 2.7 mm

3.3 mm

Masa

7.3 kg/m2 8.9 kg/m2


Creaton Tonality – sedaj do dolžin 1200 mm

Nemški proizvajalec opečnih izdelkov Creaton je letos temeljito prenovil svoj program

opečnih fasad Tonality. Spremembe so v:

• razširjeni barvni paleti 16 strukturno obarvanih plošč;

• zmanjšanem izboru barv v engobirani in glazirani izvedbi;

• spremenjenem tipu obešal »BAS«;

• višinskem rastru 300 mm;

• največji dolžini elementov do 1200 mm.

Naravne površine

krem opečno rdeča

bež biserno siva

Toscana Kremenasto siva

Obarvane površine z grafiti zaščito

opečno rdeča lahka siva

temno rdeča svetlo siva

bakreno rdeča srednje siva

svetlo rdeča temno siva

losos rdeča antracit

6 Creaton Tonality - sedaj do dolžin 1200m

Tonality Classic – nova kakovost

V tem programu lahko najdete številne različne možnosti kombiniranja barvnih tonov

in površinskih struktur. Naravne barve stopajo v harmonijo s površinsko strukturo,

ki daje vsaki fasadi plemenit in suveren videz. Obstoječim 9 barvnim tonom so

dodali še 7 novih, tako da lahko sedaj ponudijo 16 različnih barv osnovne lestvice

Classic. Prav tako so obstoječim površinskim strukturam dodali novo strukturo z dvema

globokima vzdolžnima utoroma, tako imenovanima lizenama.

rebrasta

površina

površina

z lizenami

Barvno lestvico engobiranih in glaziranih plošč, kjer je barva nanesena na opečno

rdečo osnovno ploščo, pa so v letošnjem letu skrčili, vendar barvno uskladili. Avtor

te 34-barvne lestvice je mednarodno priznani oblikovalec in arhitekt Friedrich Ernst

von Garnier.

Creaton je s programom Tonality-Classic uspel narediti kakovostni preskok, ki je bil

mogoč predvsem z uporabo najmodernejše tehnologije. Visoko kakovostna KERALIS

GLINA je z dvakratnim sušenjem predelana v izredno fino glineno moko ter nato

z zelo natančnim mešalnim razmerjem v celoti premešana in na koncu žgana pri

temperaturah preko 1200°C.


Elementi večJih dolžin

Creaton je letos predstavil tudi dolgo pričakovane

elemente večjih dolžin od 450

mm. Dosedanji dolžini 400 in 450 mm

bosta še vedno standardni, vendar pa je

možno naročiti tudi dolžine med 450 in

1200 mm. Kot novost so predstavili tudi

nov, največji višinski raster 300 mm.

Razmerje med najmanjšo standardno

in največjo ploščo po naročilu prikazuje

slika na desni.

Nov osnovni obešalni profil

Novost je tudi nov osnovni profil za

obešanje opečnih elementov, ki smo ga

doslej poznali kot »čepasti profil«. Nov

BAS (Basis Agraffen System) profil je

bistveno bolj tog, kot je bil prejšnji, in

omogoča lažje ter natančnejše obešanje

elementov, vanj pa je integrirana tudi

pritisna vzmet, ki sta jo v istem sistemu

že doslej imela končni in vogalni profil.

Zaščita proti grafitom

Zelo pomembna lastnost nove fasadne

opeke je tudi nova zaščita proti grafitom,

ki je zelo učinkovita in trajna. Na

razpolago je kot opcija z doplačilom in

je cenejša od konvencionalnih zaščit, ki

se nanašajo na opeko naknadno. Takšne

zaščite imajo običajno voskast izgled,

ki spremeni stopnjo sijaja opeke in pogosto

privede do tvorbe madežev. Poleg

tega takšna zaščita izgubi učinkovitost

pribl. po 3 letih in jo je treba obnoviti

(obnova je potrebna tudi po vsakokratnem

čiščenju grafitov).

Creatonova nova zaščita je v opeko vdelana

že med žganjem ter tako učinkovita

skozi celotno življenjsko dobo fasade.

Zaščitno delovanje je aktivno od prvega

dne, tudi med gradnjo, tako da zaščite

ni treba osveževati ali obnavljati. Za čiščenje

grafitov pa nudi Creaton tudi posebno,

okolju prijazno čistilo.

150 x 400 mm do 300 x 1200 mm

BAS profil

Creaton Tonality - sedaj do dolžin 1200m 7


8

Glavno je, da je suho

Avtor: Karl Cerenko, Calsitherm

Če izhajamo iz izkušenj neposredno prizadetih, se s temo »plesen in njene posledice«

več ali manj ukvarjajo nepremičninski upravitelji, pravniki in gradbeni strokovnjaki. Na

utrjenih frontah se pogosto srečujejo s šibkimi argumenti – vse od »zadostnega zračenja«

do »rušenja celotne zgradbe« – ne da bi se kakorkoli približali dejanskemu problemu, kaj je

vzrok za to. Vendar obstaja preizkušeno protisredstvo. Če po temeljiti predhodni preiskavi

ugotovimo, da je pojav plesni ali celo poškodbe zaradi vlage na zunanji steni posledica

nabiranja kondenzata na notranji površini, nam lahko pomagata dva – dopolnjujoča se

koncepta sanacije: »osušiti« in »toplotno izolirati«. Hkrati s tem pa so vzpostavljeni osnovni

pogoji za zdravo sobno klimo.

Glivične kulture v stanovanju?

Obremenjena mikroklima vpliva na

udobje in lahko na dolgi rok pri človeku

povzroči bolezni. Zrak v prostoru je

najpomembnejši za dobro počutje, kakor

tudi za zdravje telesa in organov.

Njegova kakovost je odvisna od stopnje

čistosti (prah, usedline) in relativne

vlažnosti zraka, ki pa je spet odvisna od

nenehnega medsebojnega učinkovanja

temperature zraka in vpijanja vode/oddajanja

vode. Topel zrak lahko absorbira

več vode (in jo veže v obliki vlage) kot

pa hladen zrak. Iz toplega zraka, nasičenega

z vlago ob ohladitvi, se del vodne

pare na hladnih površinah utekočinja v

vodo. To na kondenzacijskih površinah

povzroči lokalno nastajanje kapljic – ali

pa material vodo kapilarno posrka, kar

lahko posledično povzroči dolgoročno

vlažnost.

Zato je bolje, da z vlago nasičen notranji

zrak spuščamo ven.

Glavno je, da je suho

Na trajno vlažne stenske površine se

kmalu naselijo plesni, ki v prostorski

zrak izločajo trose, delce podgobja, toksine

in hlapljive organske spojine. Poleg

plesni se ob ugodni mikroklimi v prostoru

množijo še pršice, bakterije in virusi.

Zaradi (s tem povezanega in statistično

dokazano povečanega) tveganja obolenj,

se je pred pojavom plesni dobro

trajno zaščititi.

Kako se zaščititi, nam odgovarja

biologija. Čeprav plesni

niso posebno zahtevne, potrebujejo

naslednjo eksistenčno

podlago: tros potrebuje

organske hranilne snovi, pa

tudi vodo za tvorbo celic in

transport hranilnih snovi. Dovod

toplote in visoka relativna

vlažnost zraka pospešujeta

rast, sama vlažnost zraka

pa obenem pri kondenzaciji

skrbi tudi za redno preskrbo

z vodo na obolelih področjih.

Poleg vlage je odločilna tudi ponudba

hranilnih snovi. Še obilnejši jedilnik kot

je prah, ki se nalaga na vlažnih mestih,

pa ‘nudijo’ tapete z lepilom, ki s svojo

količino lignina, beljakovin in sladkorja

predstavljajo posebno ‘poslastico’!

Odločilni postopek za boj proti pojavu

plesni je ‘odtegnitev eksistenčnih

osnov’. To najprej dosežemo z intenzivnim

zračenjem, kar zmanjša relativno

vlažnost zraka ter povzroči gibanje in

cirkulacijo zraka. Pri tem je najpomembnejše

vzdrževanje suhosti na dolgi rok in

osušitev potencialnih naselitvenih podlag,

kar lahko izvajamo na dva načina.

Ogroženim površinam skupaj s podlago

lahko omogočimo, da s stalno izmenjavo

absorbirajo toliko vode in jo nato oddajo

v zrak v prostoru, da se vlaga ne

more več nalagati v tolikšni meri, da bi

se pojavila plesen. Lahko pa zvišamo

toplotno izolacijo na temperaturni nivo

nad rosiščem. Poglejmo v nadaljevanju

nekaj možnosti in učinkovitih kombinacij

obeh.


Osušiti in notranje izolirati

Calsitherm Klimaplatten-System (sistem

klimatskih plošč Calsitherm) izpolnjuje

obe zahtevi. V sodelovanju z inštitutom

za gradbeno klimo na tehnični univerzi

v Dresdnu so ga razvili kot sistem notranje

izolacije na osnovi kalcijevega

silikata (projekt je podprla Evropska

unija v okviru raziskovalnega projekta

Insumat). Osnovna komponenta sistema

je klimatska plošča Calsitherm, ki jo

je Nemški inštitut za gradbeno tehniko

(DIBt) odobril kot toplotnoizolacijsko

ploščo in nadzoroval njen nastanek.

Plošča je sestavljena iz izhodiščnih materialov

kalcijevega oksida, silicijevega

dioksida, vlaken celuloze in vode. Izdelava

plošč poteka preko mokre stiskalnice,

avtoklava, sušenja in rezanja. Njihovi

najpomembnejši lastnosti sta intenzivna

kapilarna dejavnosti (µ=6) majhna

upornost za paro.

Poskus ponazoritvekapacitetevodovpojnosti:

količina

kozarca vode

v nekaj minutah

v celoti izgine

v zgradbo

plošče, ne da

bi se pojavila

kakšna kapljica

pod steklom. Vse zgornje in spodnje

površine plošč so na dotik suhe.

Ta jasna demonstracija je pokazala, zakaj

se lahko pri pravilni vgradnji klimatskih

plošč odpovemo običajni zaščiti pred

paro. Takšna zaščita naj bi preprečila

prehod vode v steno in kondenzacijo v

steni. Vsekakor jo je pogosto konstruktivno

težko izvajati. Ravno pri težavnih

notranjih izolacijah povzročajo napake v

načrtih in pomanjkljivo izvajanje gradbenih

del vedno nove »sanacije sanacij«.

Poleg tega lahko uporabniki tanko

folijo nevede poškodujejo. Ne glede na

to pa zaradi znatno zmanjšanega ali popolnoma

zaustavljenega uravnavanja

prostorske vlažnosti difuzijsko neprepustne

stenske konstrukcije niso nujno

zaželene.

Zmanjševanje posledic

kondenzata

Če se odpovemo gradnji difuzijsko neprepustne

stene, nam ob rosišču grozi

izostanek kondenzata. S tem stanjem

se soočimo pri konstrukcijah iz klimatskih

plošč, pri čemer plošče s celotno

površino prilepimo na steno. Ker ima sistemsko

ustrezno lepilo višjo

toplotno prevodnost in večjo

parno odpornost kot klimatska

plošča, prihaja sicer ob

skrajnih zunanjih temperaturah

na mejnem sloju plošče/

lepila do kondenzacije. Hkrati

pa visoka prevodna dejavnost

sproži proces ‘razdelitve

tekoče vode’, ki kmalu

povzroči obsežno nalaganje

kondenzata v mikroporozno

zgradbo plošč. Lokalna rosna

obremenitev je tako končana (glej poskus),

površina plošče pa ostane suha.

Ta velikanska prostornina por povzroči,

da so plošče neizmerno vpojne. Poleg

tega lahko pore absorbirajo 90% svoje

celotne prostornine v obliki tekoče vode

– in s tem uskladiščijo morebitno vlažnost

le v skrajnih klimatskih razmerah.

Zaradi svoje majhne prevodnosti tekoče

vode lepilni sloj tako rekoč ne vpija vode

in tako vlažnosti preprečuje vstop v zid.

V osnovi je kalcijevo-silikatna plošča

podobna spužvi. Vodo posrka in porazdeli

po porah, jo naloži in – odvisno od

relativne vlažnosti zraka – zopet odda,

dokler ne doseže izenačenja vlažnosti.

Rezultat teh uravnalnih procesov so

dolgotrajno suhe in za rast plesni neprimerne

površine notranjih sten. Dodatno

zaščito nudi visoka vrednost pH (pH 10),

ki preprečuje rast plesni na dolgi rok.

Poleg tega je material plošč odporen

proti mrčesu, predvsem pa je ekološko

neoporečen. Ostanke plošč lahko odvržemo

kot odpadni gradbeni material.

Nenehna uravnava vlažnosti zraka poleg

zaščitnega delovanja pozitivno učinkuje

na mikroklimo v prostoru. Plošče

Calsitherm prostor toplotno izolirajo

(λ = 0,065 W/mK, WLG 065). Naslednja

x

prednost plošč je uvrstitev v razred požarne

odpornosti A1 po normativu DIN

4102.

Zvočno izolacijo s ploščami Calsitherm

priporočamo zlasti pri spomeniško zavarovanih

zgodovinskih stavbah. Njihove

prednosti lahko izkoristimo tudi v hišah

s predalčnimi gradbenimi konstrukcijami,

ki izolacijsko niso tako ugodne.

Klimatska plošča ‘pokaže’ svojo moč

v kotih prostorov, oziroma na robovih

stavb, ki so izpostavljeni kondenzaciji

(torej na geometričnih toplotnih mostovih).

Izračuni in meritve na sanacijskih

objektih kažejo, da so temperature zidnih

površin tudi na kritičnih področjih

pomirjujoče višje od rosišča.

Primer: Arhitekti iz Erfurta (Gesselle

Hardt Scheler) so morali pri sanaciji, ki

so jo izvajali na erfurtski stolnici St. Marien,

in pri njeni prostorsko-funkcionalni

integraciji v univerzitetno dejavnost

ozirati na najstrožje spomeniškovarstvene

zahteve. Potem ko so načrtovalci

preverili štiri različice notranje izolacije,

so se odločili za vgradnjo 70 mm debele

klimatske plošče Calsitherm, saj

taka »rešitev, ki je gradbeno-fizikalno

razumna, dobro izkoristi prostor in je

dolgoročna«. Poleg ugotovitve upora

na prehod minimalne toplote (R = 1,2

m²K/W) in zaščite pred kondenzom po

Sliki zgoraj: Erfurtska stolnica

normativu DIN 4108 (3. del) je ostala

odločilna za paro difuzijsko odprta

zgradba v celoti. Notranjost so izolirali s

kvadri peščenjaka debeline cca. 40 cm.

V korist izvedbeno varnih in formalno

prepričljivih podrobnih rešitev so se zavestno

odpovedali konstrukciji s parno

zaporo ter opažu iz mavca in kartona.

Glavno je, da je suho 9


10

Strokovna ocena dvaintrideset let stare

obrnjene strehe

Strokovnjaki raziskovalnega inštituta za toplotno zaščito (FIW) v Münchnu so julija

2004 pregledali dvaintrideset let staro obrnjeno ravno streho upravne zgradbe

zavarovalnice Hamburg-Mannheim v Hamburgu. Objekt je bil zgrajen leta 1972, to

pa je bila že druga raziskava dolgoročnega obnašanja toplotnoizolacijskih plošč XPS v

tej obrnjeni strehi.

Prvič so izolacijske plošče ROOFMATE

strokovno ocenili leta 1986, in sicer

po štirinajstih letih vgrajenosti v streho

(prim. strokovno mnenje z dne 4.

5. 1987). Tudi tokratna naloga je bila

ugotoviti kakovost ekstrudiranih polistirenskih

toplotnoizolacijskih plošč (XPS)

– proizvod ROOFMATE – po dolgoročni

praktični uporabi.

Obrnjena streha je v plasteh od spodaj

navzgor sestavljena takole:

1. montažna konstrukcija iz armiranega

betona (kot nosilna konstrukcija

z naklonom 0°, deloma v rahlem

padcu);

2. strešno tesnjenje s strešnimi

membranami iz steklenega voala

in bitumna (trislojno: 2 x V13 + 1 x

V11; površina prevlečena z vročim

bitumnom);

3. toplotnoizolacijske plošče XPS

ROOFMATE (debeline 60 mm, brez

pregibov; prosto polaganje brez

veziva);

4. nasutje proda (debelina zrn 16/

32mm; debelina plasti: 70–80mm).

Strokovna ocena 32 let stare strehe

Ko so strokovnjaki münchenskega inštituta

streho na nekaj mestih razkrili

in pregledali toplotnoizolacijske plošče

ROOFMATE, so obstoječe stanje ocenili

pozitivno. Po dvaintridesetih letih življenjske

dobe je obrnjena streha ohranila

zelo dobro celostno stanje: ni prišlo

do kakšnih izrazitih poškodb; toplotnoizolacijske

plošče so ležale v pravilnem

Slika 1: Pogled na streho upravne stavbe Hamburg-Mannheim.

položaju in tesno skupaj; glede na vlago

pa na robovih plošč ROOFMATE ni prišlo

do nobenih barvnih sprememb; na videz

in otip so bile plošče gradbeno suhe.

Ugotovitev o odpornosti proti navzemanju

vlage ima v praksi poseben pomen

zaradi dejstva, ker so bila področja

raziskave zavestno izbrana v najnižjih

Slika 2: Strokovnjak je za mesto odvzema vzorca

izbral najnižjo točko strehe.

Slika 3: Odstranitev sloja proda. Slika 4: Odstranitev 32 let stare plošče ROOFMATE.


Slika 5: Razkrito prvo mesto odvzema

– prikaz površine plošče ROOFMATE.

Slika 6: Po odvzemu plošče ROOF-

MATE je bilo tesnjenje strehe jasno

vidno.

Slika 7: Vizualno preverjanje prečnega

prereza plošče ROOFMATE.

Slika 8: Na drugem mestu odvzema

je bil odstranjen sloj proda – vidna je

zgornja stran plošče ROOFMATE.

Slika 9: Odstranitev plošče ROOFMATE.

Slika 10: Tesnjenje strehe tudi po dvaintridesetih

letih popolnoma deluje.

točkah strešne površine. Tam se voda pogosto nabira in je

razlog za dolgoročne posledice. Kot kažejo laboratorijske

meritve FIW-a, pa so bile toplotnoizolacijske plošče XPS

na to dolgoročno obremenitev zelo odporne. Mehanična

in termična slika zmogljivosti se je torej izkazala za dolgoročno

izredno stabilno.

Poleg tega pa strokovne ocene potrjujejo, da je zaščitna

funkcija sistema obrnjene strehe učinkovita za sloje ravnih

streh in stropno konstrukcijo ter s tem za celotno zgradbo.

Nato so bili opravljeni še laboratorijski poskusi na raziskovalnem

inštitutu za toplotno zaščito v Münchnu. Iz poročila

te raziskave je razvidno, da imata tlačna trdnost in toplotna

prevodnost tudi po dvaintridesetih letih prakse ravnih

streh boljše vrednosti, kot so jih načrtovali z novim materialom.

Temu primerno so praktične ugotovitve na strehi

podkrepili z laboratorijskimi rezultati.

Dolgoročno učinkovita zaščita osnove neke zgradbe je za

gradbenega investitorja s stališča ohranjanja vrednosti investicije

zelo pomembna. To so potrdili tudi pri upravni

zgradbi Hamburg-Mannheim. Popravila strehe do danes

niso bila potrebna.

Glede na strokovno stališče pa razpoložljiva strešna kritina

po današnjih merilih nudi popolnoma nezadostno

kvaliteto tesnjenja! Sestavljena je iz strešnih membran iz

steklenega voala in bitumna, ki naj bi že kar nekaj časa

ne bilo edino dopustno merilo tesnjenja, če upoštevamo

‘določitve ravnih streh’. To razmeroma manjvredno kritino

so ‘razbremenili’ s slojem XPS-plošč, in sicer tako, da se

je celo strešni membrani V 13 življenjska doba presenetljivo

podaljšala. Slika 10 prikazuje (v merilnem okolju)

segment strešne kritine, ki se še nahaja v nespremenjeno

jasnem začetnem stanju. Gre za vroči bitumenski premaz

iz B 85/25. Ta površina je ostala po dvaintridesetih letih

nezamazana in popolnoma brez razpok. Brez toplotnoizolacijskih

plošč v obrnjeni strehi bi po kratkem času v sloju

bitumna sicer že nastale starostne razpoke.

Kako močno lahko sicer ‘zob časa’ uniči nezaščitene gradbene

elemente, je prikazano na slikah 8 in 9. Tam se levo

od področja preizkusa HM-HH/2 nahaja plastificirana zaščitna

rešetka kot lovilec listja za strešni odtočni kanal.

Plastificirana površina je že skoraj sprhnela, kovinski del pa

kaže močno korozijo. Ta proces propadanja predstavlja poučen

kontrast k nedotaknjemu in nespremenjenemu stanju

bitumna v neposredni bližini, ki varuje obrnjeno streho.

Skupna ocena

Heinz Götze

Dolgoročno oceno, ki so jo napisali ob prvi raziskavi strehe,

tj. po 14-letni vgrajenosti, so sedaj – po skupaj 32-letni

vgrajenosti – le še potrdili in tudi laboratorijsko dokazali.

Naslednje ocene strokovnjakov so tako podkrepile odkritja

na objektu upravne zgradbe zavarovalnice Hamburg-

Mannheim in veljajo za dokončne rezultate raziskave.

Toplotnoizolacijske plošče ROOFMATE so tudi pri trajnostni

uporabi primerne za obrnjene strehe. V dolgoročni vgrajenosti

ne kažejo nikakršnih bistvenih izgub svojih lastnosti.

Funkcija toplotne izolacije se dolgoročno ohranja.

Sistem obrnjenih streh dosega znatno podaljšanje življenjske

dobe ravnih streh. Zaščita strešnega tesnjenja je optimalna

in trajna. Življenjska doba je daljša, tveganje škode

pa manjše kot pri običajnih ravnih strehah z enakimi tesnilnimi

izdelki. Obrnjene strehe so dolgoročno uporabne.

Slika 11: Strokovnjak najprej vizualno

preveri kakovost plošče ROOFMATE.

Slika 12: V prečnem prerezu je plošča

ROOFMATE praktično gradbeno suha.

Slika 13: Plošča ROOFMATE ima po

dvaintridesetih letih vgrajenosti

enakomerno debelino 60 mm in je

ohranila svojo obliko.

Slika 14: Strokovnjak ocenjuje tudi

stanje tesnjenja strehe pod ploščo

ROOFMATE.

Slika 15: Staro ploščo ROOFMATE smo

nadomestili z novo in jo ponovno

prekrili s prodom.

Strokovna ocena 32 let stare strehe 11


12

Skrivnosti paroprepustnih membran

Vsi smo napovedovali hitro rast uporabe paroprepustnih membran kot sekundarnih

kritin – in ‘zadeli smo’! Paroprepustna membrana je narejena iz materiala, ki omogoča

le majhen upor prehodu vodne pare – manj kot 0,25 MNs/g, izmerjeno po BS 3177 –

in je uporabna v številnih možnih aplikacijah, saj kljub temu da nudi le majhen upor

prehodu vodne pare, ostaja odporna na pronicanje vode.

Kaj pa prinaša njeno staranje? Tyveku ® zagotavljamo vsaj 50 let življenjske dobe,

ostalim pa je ne pripisujemo.

Paroprepustne membrane so bile razvite

pred več kot petdesetimi leti, pred

približno tridesetimi leti pa so jih pričeli

uspešno uvajati na trg gradbeništva,

kjer se na široko uporabljajo za zunanjo

zaščito zgradb pred vremenskimi vplivi

in za preprečitev nastanka kondenzacije

v gradbenih konstrukcijah. Stavbe – tako

kot ljudje – morajo ‘dihati’, saj na ta način

nadzirajo vlago v strehah in stenah,

s tem pa preprečujejo gnitje in poškodbe

konstrukcij.

Koristi paroprepustne membrane, če je

uporabljena kot sekundarna kritina, so

pomembne in zanimive:

- ni treba dobaviti oz. vgraditi

nobenih pripomočkov ali komponent

tradicionalnega strešnega

prezračevanja;

- izdelava strehe je hitrejša, lažja in

cenejša;

- enakovredno ali celo bolje nadzira

kondenzacijo kot pa strehe s

konvencionalnim prezračevanjem;

- zmanjšuje prepuščanje zraka in

izboljšuje zračno nepredušnost

stropa;

- zmanjšuje porabo energije celotne

hiše;

- znižuje izhajanje CO iz zgradbe;

2

- podstrešje je toplejše, bolj suho in

čistejše;

- izgled strehe je znatno izboljšan.

Paroprepustne membrane presegajo

pričakovano trajnost tradicionalnih

bitumenskih membran. Bitumenske

membrane zaradi neprestanega vpliva

vetra postanejo sčasoma lomljive in

raztrgane, zato jih je treba po 15–20

letih uporabe nadomestiti z novimi. Ni

presenetljivo, da tudi slovenski trg iz-

Skrivnosti paroprepustnih membran

delovanja streh že kar nekaj časa izvaja

prehod s tradicionalnega bitumenskega

zaščitnega sloja na sodobnejšo generacijo

paroprepustnih slojev.

Lomljiva in raztrgana bitumenska membrana

Za izdelavo paroprepustnih membran za

izvedbo ostrešja obstajata trenutno dve

vrsti tehnologij, vsaka s svojimi značilnimi

izvedbenimi lastnostmi:

- Flash-Spinning High Density

Polyethylene Technology (FSPE);

- Microporous Film Technology

(MP Film).

DuPont je razvil tehnologijo FSPE pred

50 leti in jo uporablja za izdelavo paroprepustnih

membran tako, da brizga

polietilen visoke gostote na podlago iz

neskončnega traku in nato nasedlino z

vročino in pritiskom spoji ter s tem oblikuje

fleksibilno netkano membrano,

ki je odporna na vodo, veter in kaplje,

obenem pa je prepustna za vodno paro.

Zaradi posebne narave te tehnologije

je debelina polietilenske funkcionalne

plasti oz. membrane Tyvek ® približno

175 mikronov in jo lahko uporabljamo

kot sekundarno kritino brez dodatnih

zaščitnih ali ojačevalnih plasti, v primerjavi

z mikroporoznimi membranami, pri

katerih je uporabna plast (mikroporozen

film) povprečno debela le 40 mikronov

in zaradi svoje krhkosti zahteva na obeh

straneh še dodatni zaščitni sloj.

To pomeni, da je paroprepustna membrana

DuPont Tyvek ® štirikrat bolj čvrsta

in trajna kot paroprepustne membrane,

katerih osnova je mikroporozen film.


Tyvek ® pod mikroskopom

S tehnologijo FSPE je mogoče izdelati

UV- in toplotno stabilne mikroporozne

sestave, odporne na temperaturo do

100°C, ki ohranjajo svojo uporabnost

vso življenjsko dobo zgradbe. Ostale

mikroporozne membrane (mikroporozni

filmi) nimajo enake UV- in toplotne

odpornosti, kar pravzaprav predstavlja

težavo. Pod vgrajenimi sekundarnimi

kritinami smo že izmerili temperature

80°C in več, saj vročina, ki žari iz strešnih

opek, ustvarja med membrano (sekundarno

kritino) in toplotno izolacijo

visokovročinska področja. Pri takšnih

temperaturah so MP-filmi izpostavljeni

toplotni degradaciji, ki povzroči lomljenje

materiala ter dramatično zmanjša

njegovo vodotesnost.

Ena od glavnih razlik med FSPE in tehnologijo

mikroporoznih filmov je ta, da

je v primeru Tyvek ® FSPE polietilenska

plast vedno vidna in ima zagotovljeno

debelino, v primerjavi z mikroporoznimi

filmi, kjer je plast vedno skrita med

ojačitvene plasti. Najpomembnejše od

vsega pa je dejstvo, da so bile Tyvek ®

Debelina Tyveka ® - prerez

Debelina MP filma - prerez

FSPE paroprepustne membrane razvite

in izdelane posebej za gradbeništvo. Večino

mikroporoznih filmov pa so razvili

za druge končne namene (npr. paroprepustne

plasti otroških plenic ipd.), torej

za proizvode, ki imajo mnogo krajšo življenjsko

dobo ter manj stroge zahteve v

smislu UV- in toplotne stabilnosti!

S Tyvek ® paroprepustnimi

membranami dobite vedno

tisto, kar tudi vidite!

Oddelek za polimerično kemijo SP raziskovalnega

in testnega instituta v Boråsu

na Švedskem (tj. svetovno znan center

za raziskave na področju staranja in trajnosti

gradbenih materialov) je opravil

obsežno testiranje tehnologije FSPE in

potrdil, da je tehnologija Tyvek ® FSPE

stabilna in bo v strehi vgrajena membrana

ostala uporabna (funkcionalna)

več kot 50 let. Pospešeno testiranje

staranja pri temperaturi 80°C je namreč

pokazalo, da bo membrana tudi po 50

letih izpostavljenosti temperaturnim

obremenitvam ohranila svojo čvrstost,

odpornost na vodo ter paroprepustnost.

Poleg testov v laboratoriju so leta 1983

v Veliki Britaniji pričeli z dvajsetletnim

opazovanjem hiš, na katerih so pri izgradnji

ostrešja uporabili Tyvek ® , in

ugotovili, da se lastnosti, ki jih ima

Tyvek ® , v tem času sploh niso znatno

spremenile. Posebno pozornost so posvetili

prepuščanju vodne pare in vodotesnosti,

ki sta najbolj kritični lastnosti

membrane, vgrajene kot paroprepustna

sekundarna kritina. Obe lastnosti sta se

potem, ko je bila Tyvek ® membrana v

strehi vgrajena že 20 let, spremenili le

za manj kot 10%. Tyvek ® membrana

tudi po teh letih še vedno zdrži več kot

1 m vodnega stolpca in ostaja odprta za

prepuščanje vodne pare enako kot prvi

dan! Mikroporozne filme uporabljamo

na tržišču šele približno 10 let in jim še

ne moremo pripisati dolge življenjske

dobe za takšen namen uporabe.

Tyvek ® ponuja najboljše ravnotežje

fizičnih in uporabnih lastnosti paroprepustnih

membran, kar dokazujejo tudi

njegove najdaljše uporabne izkušnje na

tržišču.

Na slovenskem tržišču je Tyvek ® uspešno

v uporabi v gradbeništvu že deseto

leto in je vgrajen v milijone kvadratov

slovenskih streh ter prezračevanih fasad.

Vgrajen v različnih sistemih streh,

oziroma pod različnimi kritinami – od

tradicionalnih skodel in opečnih kritin do

modernih bitumenskih in kovinskih ter v

kombinaciji z različnimi toplotnimi izolacijami

– s pravilno izvedbo vselej odlič-

no opravlja vse svoje funkcije (paroprepustnost,

vodotesnost, zrakotesnost) in

tako ščiti konstrukcije pred vremenskimi

vplivi ter nadzira kondenzacijo. Prispeva

tudi k prihranku energije, saj se toplotna

izolacija ne podhlajuje in ne navlažuje,

s tem pa ohranja predvideno toplotno

prehodnost.

Tako odličnega delovanja pa ne moremo

pripisati sekundarnim kritinam, ki so narejene

na osnovi mikroporoznih filmov.

Poznamo kar nekaj primerov s slovenskega

tržišča, kjer je mikroporozen film

po relativno kratki dobi vgradnje (5–6

let) že degradiral. Mikroporozni film pod

vplivom toplotnega staranja razpade, z

nosilca se lušči in odpada. Takšna folija

ne zagotavlja več funkcije vodotesnosti

in ne služi več namenu, zaradi katerega

je bila vgrajena.

Razpadla membrana, proizvedena po tehnologiji

MP

Univerzalna paroprepustna membrana,

ki je oblikovana za vse tipe

toplih in hladnih streh Tyvek ® Solid

v sistemu s Tyvek ® VCL parno oviro

ter nameščena v skladu z navodili za

vgradnjo, zagotavlja odlično zaščito,

znatni prihranek stroškov, pa tudi

dolgotrajno trpežnost s predvideno

50-letno življenjsko dobo.

Proizvajalec Tyvek ® membran – DuPont – je

znanstveno podjetje, ustanovljeno leta 1802,

in pušča znanosti proste roke pri ustvarjanju

trajnih rešitev, ki so pomembne za boljše, varnejše

in bolj zdravo življenje ljudi kjerkoli na

svetu. DuPont deluje v več kot 70 državah po

svetu s široko ponudbo inovativnih proizvodov

in storitev na kmetijskem, prehrambenem,

elektronskem in komunikacijskem tržišču, tržišču

varnosti in zaščite, doma in gradbeništva ter

transporta in oblačil.

Skrivnosti paroprepustnih membran 13


Geosintetiki – naučimo se jih bolje uporabljati

– 2. del

avtorica: mag. Ana Petkovšek, univ. dipl. inž. geol.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana

V 5. številki revije Modro je izšel prvi iz serije člankov, s katerimi bomo skušali

geosintetike, te relativno mlade, a izjemno prodorne in sodobne gradbene materiale

bolje približati slovenskemu uporabniku. Seznanili smo se že z najpomembnejšimi člani

iz velike družine geosintetikov in z njihovimi vlogami v geotehničnih konstrukcijah.

Spoznali smo, da je za pravilen izbor vselej treba opredeliti vlogo, ki jo bo geosintetik

opravljal v konstrukciji, in poznati razmere v geo-okolju, v katerem bo potekala gradnja.

Tokrat se bomo zadržali v geo-okolju. Spoznali bomo lastnosti zemljin in zemljinske

parametre, ki odločilno vplivajo na delovanje, in izvedeli, v katerih primerih bodo

geosintetiki najbolje služili svojemu namenu.

Nekoč tako …

Prvi dokumentirani poskusi rabe tekstilij

za ojačitev zemeljskega planuma cest

so iz leta 1926. Na težko bombažno

tkanino, položeno na temeljna tla, so

nanesli vroč asfalt in ga prekrili s tanko

plastjo peska. Do leta 1935 je bilo

v državi Južna Karolina (ZDA) izvedenih

osem terenskih preizkusov, ki so pokazali,

da je možno s takšno uporabo

tekstilij izboljšati ravnost, zmanjšati nastajanje

razpok ter povečati odpornost

ceste proti lokalnim porušitvam.

Geotekstilije, kakršne poznamo danes,

so se najprej pričele uporabljati za protierozijsko

zaščito morskih in rečnih obal

v poznih petdesetih letih 20. stoletja. Z

njimi so pričeli nadomeščati klasične filtre

iz granuliranih kamnitih materialov.

To so bile tkane geotekstilije z velikimi

odprtinami. Takrat se je tudi uveljavil izraz

filtrska tkanina (filter fabric), ki se

uporablja še danes.

V poznih šestdesetih letih je Rhone Poulenc

Textiles v Franciji začel proizvajati

iglane geotekstilije za ojačitev temeljnih

tal pod makadamskimi vozišči, cestnimi

nasipi, zgornjim ustrojem železniških

prog idr., temu pa je sledil hiter in vsestranski

razvoj pri zemeljskih delih. Tako

so nastali ločilni, ojačitveni – armaturni,

zaščitni in drenažni geosintetiki.

Armiranje zemljin z vejevjem in debli so

poznali že pred več kot tisoč leti (slika

1). V sodobno gradbeništvo pa je armirano

zemljino uvedel francoski arhitekt

Henry Vidal (1966), ki je opredelil konstrukcijska

načela in podal osnove za

dimenzioniranje konstrukcij iz armirane

14

Geosintetiki – 2. del

Slika 1. Armiranje zemljin z debli in vejevjem

je star in preizkušen način gradnje prometnic

na mehkih tleh.

zemljine. Geosintetiki so s tem pridobili

novo, izjemno pomembno vlogo v geotehničnih

gradnjah (slika 2).

Slika 2. Vrhunska konstrukcija alpske ceste z

uporabo armirane zemljine.

Gradnja avtoceste preko ljubljanskega

Barja v sedemdesetih letih 20. stoletja

je odprla ločilnim, filtrskim in drenaž-

nim geotekstilijam široko pot tudi v

Sloveniji. Komercialno ime in lastnosti

takratnega proizvoda so v Sloveniji postale

sinonim za vse geotekstilije in se

celo danes, po 30 letih, še vedno (žal

napačno) uporabljajo.

V senci stotisočero m2 geosintetikov,

vgrajenih v ločilne, filtrske, drenažne in

zaščitne plasti, poteka v Sloveniji že več

kot 25 let tudi gradnja nasipov in podpornih

konstrukcij iz armirane zemljine

(slika 3). Armirana zemljina v Sloveniji

ni zaživela tako, kot bi sicer lahko v času,

ki so ga zaznamovale zelo intenzivne

gradnje avtocest. V eni naslednjih številk

revije Modro bomo armiranju z geosintetiki

namenili posebno pozornost.

Slika 3. Konstrukcija iz armirane zemljine na

Pobreški cesti v Mariboru med gradnjo l. 1981.

Kako pa danes …

V zadnjih 30 letih so se zelo spremenili

postopki načrtovanja gradenj z geosintetiki.

Pomanjkanje in omejevanje rabe

kvalitetnih naravnih surovin, novi okolijski

standardi in zahteve po čim hitrejših

gradnjah so pospešili razvoj novih vrst

geosintetikov, ki v zemeljskih objektih v

celoti ali deloma nadomeščajo naravne

materiale, predvsem kameni agregat in

gline (slika 4).


Odpoved delovanja geosintetika v geotehničnih

konstrukcijah lahko pripelje

do odpovedi delovanja celotne konstrukcije.

Posledice so vselej povezane z

gospodarsko škodo, v nekaterih primerih

pa so lahko usodne za zdravje in življenja

ljudi (na primer odpoved tesnjenja

pod odlagališči odpadkov, odpoved

delovanja drenaž na plazovitih pobočjih,

v nasutih pregradah ipd.). Pomanjkanje

izkušenj v zvezi z dolgoročnim obnašanjem

konstrukcij iz geosintetikov je ena

glavnih ovir pri odločanju za njihovo bolj

korajžno rabo v zahtevnih konstrukcijah

v našem okolju. To pa ne velja za tuja

okolja, še zlasti ne tista, kjer razvoj sodobne

infrastrukture ne bi bil možen

brez geosintetikov (Nizozemska, Japonska,

jugovzhodna Azija). Odpravljanje

posledic božičnega tsunamija leta 2004

in zaščita pred novimi v veliki meri temelji

na geosintetikih.

Slika 4. Geokompozit, ki združuje kar štiri vloge:

ločevanje, filtriranje, dreniranje in ojačitev. Namenjen

je horizonatalni vgradnji pod nasipe na

zelo zavodnjenih tleh ali za vertikalne drenažne

zavese.

Proizvodne in projektne

lastnosti geosintetikov

Razpredelnica 1. Priporočene vrednosti redukcijskih faktorjev za nekaj značilnih namenov rabe [5]

Namen uporabe

- ločevanje

- makadamske ceste

- oporne konstrukcije

- nasipi

- stabilizacija brežin

Redukcijski faktorji

Faktor varnosti geosintetika F (G) je razmerje

med proizvodno in s preizkusom

določeno vrednostjo geosintetika ter

vrednostjo, določeno z izračunom za

dani namen rabe:

Preskusna lastnost: lastnost, določena v

laboratoriju ali pri preizkusu na terenu,

ki posnema določeno situacijo.

Zahtevana lastnost: numerična vrednost,

določena s projektnim izračunom.

Ker se lastnosti geosintetikov določajo

v idealiziranih pogojih laboratorijskega

okolja, se pri načrtovanju uporabe običajno

upoštevajo reducirane vrednosti.

Velikost redukcijskega faktorja je odvisna

od namena uporabe, kritičnosti

aplikacije in pridobljenih izkušenj (razpredelnica

1).

Poškodbe pri vgradnji Lezenje Kemična degradacija Biološka degradacija

1.1 – 2.5

1.1 – 2.0

1.1 – 2.0

1.1 – 2.0

1.1 – 1.5

1.5 – 2.5

1.5 – 2.5

2.0 – 4.0

2.0 – 3.5

2.0 – 3.0

1.0 – 1.5

1.0 – 1.5

1.0 – 1.5

1.0 – 1.5

1.0 – 1.5

1.0 – 1.2

1.0 – 1.2

1.0 – 1.3

1.0 – 1.3

1.0 – 1.3

Več informacij o značilnostih, zahtevanih pri gradnji cest, železnic, letališč, podzemnih objektov ipd. lahko najdete v standardih SIST EN 13249–13257

(2001).

Zahteve glede lastnosti

geosintetikov so vselej odvisne

od namena uporabe

Zdaj že vemo, da geosintetiki opravljajo

šest oz. sedem glavnih nalog:

- ločevanje,

- filtriranje,

- dreniranje,

- ojačitev – armiranje,

- tesnjenje,

- zaščita in protierozijska zaščita.

Tem nalogam so prilagojene tudi lastnosti

različnih zahtev. Po določilih evropskega

standarda se lastnosti geosintetikov

zaokrožujejo v več značilnih

skupin, in sicer:

Slika 7. Primer pravilnega polaganja ločilnega in

ojačitvenega geosintetika s postopnim odvijanjem

traku. Le »šparanje« na bokih je pretirano!

1. fizikalne lastnosti (opisane z

debelino, širino, dolžino, površinsko

maso, velikostjo odprtin in odstotkom

odprtin, tj. razmerjem med površino

odprtin in površino geosintetika);

2. hidravlične lastnosti (opisane s

hidravlično prepustnostjo normalno in

vzporedno s površino, permitivnostjo

in transmisivnostjo, hitrostjo toka,

kapaciteto oz. količino toka vode

v ravnini in odvodno sposobnostjo

normalno na površino);

3. natezne lastnosti (opisane s

trdnostnimi parametri, ki pa niso

enotni za različne vrste geosintetikov

(geomembrane, bentonitne

membrane, geotekstilije); v osnovi

se podajajo kot vrednosti napetosti,

izmerjene na traku določene širine,

pri določeni deformaciji (npr.

porušitvi, pri deformaciji 3%) in

kot vrednosti, določeni na spoju,

bodisi kot maksimalna trdnost ali

učinkovitost spoja;

4. strižne lastnosti (opredeljene s

strižnim kotom med zemljino in

geosintetikom, strižnim kotom med

različnimi geosintetiki in s koeficienti

trenja med geosintetikom in drugimi

materiali);

5. trdnostne lastnosti (opredeljene

s silo, izmerjeno pri porušitvi pri

nateznem preizkusu, s silo bata pri

statičnem prebodnem preizkusu, s

strižno silo pri direktnem strižnem

preiskusu ipd).

Trajnost geosintetikov je posebna kategorija

lastnosti, opredeljena kot odpornost

na preperevanje, kemično staranje,

mikrobiološki razpad in na druge morebitne

vplive.

Geosintetiki – 2. del 15


V razpredelnici 2 so prikazane lastnosti, ki jih je treba v skladu s standardom SIST EN 13249 preveriti pri gradnji cest.

Razpredelnica 2. Lastnosti geosintetikov, ki jih je treba preveriti pri gradnji cest

Lastnost* Postopek za preizkus

filtracija

Vloga

ločevanje ojačitev dreniranje

Natezna trdnostb EN ISO 10319 H H H H

Raztezek pri največji obtežbi EN ISO 10319 A A H A

Natezna trdnost stikov EN ISO 10321 S S S S

Statična prebodna trdnost (CBR) a,b EN ISO 12236 S H H --

Dinamična odpornost proti prebodu (cone

drop test) a EN 918 H A H --

Trenjske karakteristike prEN ISO 12957 S S A S

Lezenje ob nategu EN ISO 13431 -- -- S A

Poškodbe med instaliranjem ENV ISO 10722-1 A A A A

Karakteristična odprtina por EN ISO 12956 H A -- --

Prepustnost za vodo, normalno na površino EN ISO 11058 H A A --

Sposobnost prevajanja vode EN ISO 12958 -- -- -- H

Trajnost H H H H

Odpornost proti preperevanju EN 12224

ENV ISO 12960

A A A A

Odpornost proti kem. staranju

EN ISO 13438

ENV 12447

S S S S

Odpornost proti mikrobiološkemu razpadu EN 12225 S S S S

* terminologija je ena od šibkih točk v slovenski rabi geosintetikov. Vse, ki s svojim znanjem želite prispevati k boljši opredelitvi pojmov v zvezi z

geosintetiki, vabimo, da se oglasite avtorici.

Legenda:

H - zahtevano za harmonizacijo;

A - relevantno za vsa področja uporabe;

S - relevantno za specifična področja uporabe;

-- - ni relevantno za to področje uporabe;

a - upoštevati je treba, da za nekatere vrste proizvodov parametra morda ni možno določiti;

b - če sta mehanski lastnosti (natezna in prebodna trdnost) označeni s »H«, bo proizvajalec uporabil obe dokazili.

Pogoste napake pri

opredeljevanju lastnosti in rabe

geosintetikov

Pozoren bralec je že spoznal, da je način

opisovanja lastnosti, ki se je pri nas

ohranil še iz časov gradnje avtoceste

na Barju (npr: »filtrska polst 300 g«,

»400-gramski filc«, »geodrain mrežica

10 –2 cm/s« ipd.), zavajajoč in glede na

nove proizvode tudi nepravilen. Pogosto

se tudi izkaže, da se »filtrska polst« ne

bo uporabljala za filtriranje, temveč za

ločevanje ali za zaščito, da podatek o

»gramaturi« ne odraža niti pričakovanih

trdnostnih niti hidravličnih lastnosti; da

se odličen »400-gramski filc« v zemljini

vse prehitro zablati, saj velikost por v

geosintetiku ni bila prilagojena lastnostim

zemljine (slika 5); da pogoji polaganja

morda niso bili najbolje opredeljeni

(slika 6), oziroma da so celo v projektu

napačno zasnovani (slika 8) ipd.

Razumljivo je, da se je v poplavi najrazličnejših

geosintetikov težko znajti in

odločiti za najboljšega. Pri tem so nam v

veliko pomoč (včasih pa tudi v nadlego)

smernice za načrtovanje in rabo geosintetikov.

16 Geosintetiki – 2. del

Slika 5. Zamašen filtrski geosintetik s povsem

neprehodnimi porami (zgoraj) in nov filtrski

geosintetik (spodaj).

Smernice za načrtovanje geosintetikov

niso enotne. Avstrijske smernice se npr.

razlikujejo od nemških, te pa so spet

drugačne od francoskih in švicarskih,

nobene pa niso ekvivalentne z ameriškimi.

Nacionalne smernice so seveda

dokument, ki navadno odseva speci-

Slika 6. Neprimerno položen ločilni geosintetik

je tudi odraz nekega stanja znanj.

fične izkušnje lokalnega okolja, včasih

pa tudi lastnosti proizvodov domačega

proizvajalca. V posameznih korakih sicer

neenotne smernice pa se v temeljnih

usmeritvah bistveno ne razlikujejo.

Služba za kakovost in razvoj (SKTR) pri

Družbi za državne ceste (DDC) pripravlja,

posodablja in redno vzdržuje evropsko

primerljivo raven ‘posebnih tehničnih

pogojev za gradnjo cest’, v okviru katerih

so izdelane tudi evropsko primerljive

smernice za rabo geosintetikov.

Smernice [8] so povzete po švicarskem

priročniku in švicarskem standardu [11].

Če jim bomo sledili, ne bomo zagrešili

prehude napake, čeprav nas bo kakšen

pretirano zagnan trgovec skušal prepričati

o nasprotnem.


Vplivi geo-okolja na izbor lastnosti geosintetika

V razpredelnici 3 so zbrani najpomembnejši parametri, s katerimi opišemo lastnosti geo-okolja in vplivajo na določitev lastnosti

geosintetikov za določene namene. Uporabljene so tudi standardne grafične oznake materiala.

Razpredelnica 3. Pregled glavnih vplivnih parametrov geo-okolja na izbor geosintetika

Vloga → Ločevanje Filtriranje Dreniranje Ojačitev Zaščita

Vplivi ↓

Zemljina

- glavni

- stranski

Voda

- glavni

- stranski

Z, k, E V , S 0..4

CBR, c U

tlak, pretok

kemizem

Z, k, S 0..4

E V ,CBR, c U

tlak, gradient

kemizem

Z, k, S 0..4

E V ,CBR, c U

tlak, gradient,

pretok

kemizem

Obremenitve Normalne Normalne Normalne

Lastnosti

geosintetika

Natezna trdnost

Raztezek

Prebodna trdnost

Odprtina por

Prepustnost

Trajnost

Odprtina por

Prepustnost

pravokotno na

površino

Natezna trdnost

Raztezek

Prebodna trdnost

Trajnost

Pomen oznak v razpredelnici:

Z – zrnavostna sestava, oblika zrn

k – koeficient prepustnosti (m/s)

E V – deformacijski modul plasti, izmerjen ali ocenjen (MN/m 2 )

S 0..4 – razred podlage, ocenjen na osnovi nosilnosti plasti

CBR – kalifornijski indeks nosilnosti (%)

D – zgoščenost

c U – nedrenirana strižna trdnost (kN/m 2 )

ϕ′ – strižni kot v dreniranih pogojih ( 0 )

c′ – kohezija v dreniranih pogojih (kN/m 2 )

Odprtina por

Prepustnost

vzporedno in

pravokotno s

površino

Natezna trdnost

Stisljivost pod

obremenitvijo

Trajnost

Iz tabele 3 vidimo, da na določitev lastnosti geosintetikov vplivajo lastnosti zemljine,

v katere bo geosintetik vgrajen, značilnosti toka podzemne vode in vrste mehanskih

obremenitev. Prikaz velja za enostavne aplikacije. V zahtevnih aplikacijah je treba

upoštevati še vrsto drugih parametrov, npr. turbulenco toka, dinamične obremenitve,

tehnologijo polaganja ipd.

Med lastnostmi zemljine je na prvem mestu v vseh primerih prikazan vpliv zrnavostne

sestave in oblike zrn. Zrnavostna sestava vpliva na prepustnost, trenjsko

odpornost in nosilnost, predvsem pa so debela in ostroroba zrna tista, ki so geosintetiku

nevarna. Poškodovani geosintetik ne more opravljati nobene od načrtovanih

vlog (slika 9).

Z, ϕ′, c′, E v

CBR, c u, D

pretok

kemizem

Natezne

Normalne

Natezna trdnost

Raztezek

Časovno pogojena

trdnost in lezenje

Prepustnost

Interakcija z

zemljino

Trajnost

Z, ϕ′

Oblika zrn

Normalne

Interakcija

zemljina

geosintetik

Prebodna trdnost in

odpornost

Natezna trdnost

Raztezek

Trajnost

Slika 8. Primer pravilnega in napačnega

načrtovanja rabe filtrskega geosintetika.

Slika 9. Debela, ostroroba zrna so geosintetiku

zelo nevarna med vgrajevanjem.

Geosintetiki – 2. del

17


Kam po ustrezne podatke o geo-okolju

Podatke, ki jih potrebujemo za načrtovanje geosintetika, bomo dobili v geološko geotehničnem poročilu za objekt, ki je lahko

prometnica, oporni zid, vodna zgradba, globoko vkopana klet ali deponija odpadkov. V dobrih geotehničnih elaboratih za velike

objekte bomo našli večino podatkov pri prikazanih parametrih (v razpredelnici 3), lahko pa se zgodi, da v geotehničnih poročilih

za manjše objekte ne bomo našli prav ničesar. V tem primeru si bomo pomagali s posrednimi podatki, prikazanimi v razpredelnicah

4 in 5, oziroma za pomoč poprosili nekoga, ki zna geološko-geotehnična poročila brati tudi med vrsticami in prebrano

interpretirati z ustreznimi številkami. Vendar pa ne pozabimo: najdražje so tiste geotehnične raziskave, ki jih ne opravimo pravočasno!

Zato se ne ustrašimo majhnega dodatnega stroška za pridobitev manjkajočih podatkov.

Razpredelnica 4: Razvrstitev podlage glede na nosilnost in deformabilnost s pomočjo posrednih kazalnikov za vezljive

zemljine (prirejeno po [9])

Nosilnost Razred* N SPT c u (kN/m 2 ) CBR (%) E v2 (MN/m 2 ) Konsistenca*

- nikakršna - < 2 < 12 1 < 5 židka

- zelo majhna S 0 2 - 6 12 - 40 ≤ 3 ≤ 10 lahko do srednje gnetna

- majhna S 1 6 - 15 40 - 80 3 - 6 10 - 20 srednje do težko gnetna

- srednja S 2 15 - 30 80 - 120 6 - 12 20 - 60 težko gnetna

- visoka S 3 > 30 >150 10 - 15 60 - 80 poltrdna, trdna

Vezljive (drobnozrnate) zemljine, gline, melji, organske gline, šote, tudi zelo zaglinjeni peski, ki jih lahko opišemo s konsistenčnim

stanjem: CL, ML, CH, MH, OH, Pt, SC.

* Konsistenca ni pri vseh vrstah zemljin enakovreden kazalnik trdnosti in deformabilnosti podlage.

Razpredelnica 5: Razvrstitev podlage glede na nosilnost in deformabilnost s pomočjo posrednih kazalnikov za nevezljive

zemljine (prirejeno po [9])

Nosilnost Razred N SPT

Rel.

zgoščenost

CBR (%) E v2 (MN/m 2 ) Gostota

- majhna S 1 < 4 80 gost

Nevezljive zemljine: peski, prodi in ostrorobi grušči in drobljenci: SM, SP, SW, GM, GP, GW, GC

18 Geosintetiki – 2. del


V katerih primerih se bomo

odločili za rabo geosintetikov

V geotehničnih gradnjah se bomo odločili

za rabo geosintetikov takrat, ko geotehnični

izračuni in presoje pokažejo, da

bi bila gradnja s klasičnimi zemeljskimi

materiali premalo varna, surovinsko in

prostorsko potratna, prepočasna ali tehnološko

težko obvladljiva. Odločitve za

rabo ločilnih, filtrskih in zaščitnih geosintetikov

bodo enostavne in jih bomo

lahko sprejemali v okviru svojih inženirskih

pristojnosti, odločitve za rabo

drenažnih in ojačitvenih geosintetikov

pa bodo v nekaterih primerih zelo zahtevne,

včasih “strateške”, in jih bo verjetno

treba sprejemati v širšem krogu

strokovnjakov.

Uporaba ločilnih geosintetikov je najbolj

učinkovita v naslednjih primerih:

- kadar so v podlagi plasti iz

kamenega agregata drobno zrnata

tla ali zaglinjena tla iz skupine

glinastih peskov in gruščev, meljev,

glin, organskih glin in šote: GC, SC,

ML, MH, CL, CH, OL, OH in Pt;

- kadar je nedrenirana strižna trdnost

zemljin v podlagi nizka: c < 90 kPa;

U

CBR < 3 % in E < 45 MPa;

V2

- pri visoki gladini podzemne vode;

- pri zelo občutljivih materialih

(prekonsolidirane gline, enozrnati

peski).

Za uporabo filtrskih geosintetikov se

bomo odločili:

- ko s klasičnimi filtrskimi agregati ni

možno zagotoviti filtrske stabilnosti

kontakta med zemljino in drenažnim

agregatom;

- ko vgradnja večslojnih filtrov

tehnološko ni možna v razumnih

prostorskih in cenovnih okvirih.

Področje rabe drenažnih geosintetikov

je izjemno široko in zahteva

posebne presoje. Za rabo drenažnih

geosintetikov se bomo odločali:

- v primerih, ko je treba pospešiti

konsolidacijo mehkih temeljnih tal;

- pri hitri gradnji visokih nasipov iz

maloprepustnih materialov (deponije

industrijskih muljev);

- pri izvajanju ploskovnih drenaž

na strmih brežinah, kjer izvedba

klasičnih drenažnih slojev ni možna

ali ni dovolj varna;

- pri preprečevanju bočnih vdorov

vode v telo prometnic;

- pri gradnjah vkopanih objektov

v tistih primerih, ko inženirska

presoja pokaže, da je drenažni

geosintetik ekvivalentno nadomestilo

klasičnemu drenažnemu zasipu.

Armaturnih geosintetikov ne uporabljamo

le za gradnjo zahtevnih konstrukcij

iz armirane zemljine, temveč si z njimi

lahko pomagamo:

- v primerih, ko je treba zgraditi nosilni

ustroj prometnic na slabih tleh,

nosilnost podlage pa je manjša od cu = 30 kPa;

- pri rekonstrukciji spodnjega ustroja

obstoječih železniških prog;

- na težko obremenjenih začasnih

cestah, kjer želimo zmanjšati globino

kolesnic in debelino kamnitega

nasutja;

- pri klasični gradnji nasipov, ko

so strižne lastnosti razpoložljivih

lokalnih materialov prenizke za

podane naklone brežin;

- predvsem pa ne pozabimo nanje pri

presoji alternativnih variant gradnje

na prostorsko zelo omejenih ali

okolijsko zelo občutljivih področjih.

Kam po več informacij o

pravilni rabi geosintetikov

1. AASHTO M 288–96. Geotextile

Specification for Highway

Applications.

2. Battelino, D. (1990). 10 let

podpornih konstrukcij iz armirane

zemljine v Sloveniji. Gradbeni

vestnik. XXXIX, 9–11.

3. EBGEO – Empfehlungen fur

Bewehrungen aus Geokunstoffen.

(1997). Ernst & Son, Berlin.

4. FGSV Merkblatt fur die

Anwendung von Geotextilien

und Geogittern im Erdbau des

Strassenbaus. 1994.

5. Koerner, R. M. (1999). Designing

with Geosynthetics. Prentice Hall.

New York.

6. Petkovšek, A. (2004). Nove

smernice za rabo geosintetikov

pri gradnji cest. Megra 2004. DRC

Ljubljana.

7. Petkovšek, A. in sodelavci (2004).

Uporaba geosintetičnih materialov

pri gradnji cest. RRN za DARS. UL

FGG in ZAG Ljubljana št. 026-04.

8. Posebni tehnični pogoji za

zemeljska dela. SCS Ljubljana

1989. Knjiga 5 dopolnil. DDC

Ljubljana (2004).

9. Ruegger, R., Hufenus, R. (2003).

Bauen mit Geokunststoffen. SVG.

ISBN 3 – 9522774-01.

10. Smernice za zaščito podzemne

vode na območju avtoceste.

(Skupina avtorjev). DARS, 1999.

11. SN 640 552. Geotextilien;

Anforderungen fur die Funktionen

Trennen, Filtern, Drainieren.

Geosintetiki – 2. del

19


Trespa Virtuon in TopLab PLUS izpolnjujeta

najstrožje estetske in higienske zahteve

V prostorih, kjer sta higiena in čistost pomembni, morajo biti površine le-teh narejene

iz najkvalitetnejših materialov. Osnovne zahteve so dolgo trajajoča površinska higiena,

odpornost na udarce in praske, pa tudi fleksibilnost in enostavnost uporabe. Poleg

teh lahko estetske vrline pomembno in pozitivno prispevajo k okolju, v katerem se

gibljejo zaposleni in obiskovalci. Vse te koristi in še več so vgrajene v Athlon, Virtuon

in TopLab PLUS – najboljše proizvode podjetja Trespa International.

Trespa Athlon, Virtuon in TopLabPLUS odlikujejo:

• dolgo trajajoča higiena na

optimalni ravni;

• vedno enostavno čiščenje;

• minimalni stroški vzdrževanja;

• večletna optična privlačnost;

• prilagodljivost pri uporabi.

Trespa Virtuon in TopLabPLUS 20

Čvrsta, gladka in zelo odporna

Podjetje Trespa International proizvaja po tehnologiji EBC površine, ki so odporne

proti praskam in imajo gladko mikrostrukturo visoke odpornosti, ki je na razpolago

v lesketajočih se barvah in kovinskih učinkih.

Trajajoča zanesljivost in higiena

Spodnji fotografiji sta posneti s pomočjo preslikovalnega elektronskega mikroskopa.

Jasno je vidna razlika med površino, ki jo proizvaja Trespa tehnologija EBC (Trespa

Virtuon in TopLab PLUS ), in površino običajnega melamina. Na melaminski površini

so dobro vidna celulozna vlakna. Površinska zgradba izdelkov Trespa Virtuon in

TopLab PLUS ne vsebuje celuloze. To daje izdelkom Trespa Virtuon in TopLab PLUS trajno

zanesljivost in higieno. Celo najtrdovratnejše ostanke umazanije lahko preprosto

odstranimo.

Površina Trespa plošč Virtuon in TopLab plus Površina plošče iz običajnega melamina


Trajna higiena in enostavno čiščenje

– poglej, primerjaj in presodi sam!

Athlon

(melamin)

Virtuon

(EBC)

TopLab PLUS

(EBC)

varen na dotik – koža in živila +++ +++ +++

učinkovito in enostavno čiščenje:

mikroorganizmi

++ +++ +++

organska mazila, kalcij, milo +/- +++ +++

grafiti ++ +++ +++

drugi madeži + +++ +++

odporen proti detergentom in razkužilom:

čiščenje v skladu z navodili

+ +++ +++

občasna odstopanja od navodil +/- +++ +++

površine ne predstavljajo osnove za rast

mikroorganizmov

++ +++ +++

odporen proti:

mokroti/rji/gnilobi

++ +++ +++

razkrojila ++ +++ +++

belila +/- ++ +++

para + +++ +++

izpostavljenost UV-žarkom v notranjosti ++ +++ +++

biološki madeži +/- ++ +++

kisline in baze - + +++

učinkovitost razkužil ++ +++ +++

- nezadosten; +/- razumljiv; + sprejemljiv; ++ dober; +++ odličen

Mikroorganizmom in umazaniji niso dane možnosti

Proizvoda Virtuon in TopLabPLUS nimata por v jedru ali na površini. Glavna prednost

je, da se mikroorganizmi in umazanija ne morejo zbirati v notranjosti materiala – kar

zagotavlja trajno higieno.

Pri Trespa International so razvili fleksibilen sistem za vsako možno namestitev

(velik izbor velikosti plošč, oblikovanih delov, kotnih profilov in sistemske pomoči

v izognitev nehigienskim razpokam). Kjer se razpokam, kotom in povezavam sosednjega

materiala ne moremo izogniti, nam Trespa International ponuja popolne

rešitve (od stenskih in zidnih oblog do celotne notranje opreme za vse stavbe in

sobe, kjer sta higiena in čistoča osnovnega pomena): bolnišnice, laboratoriji, bazeni,

kuhinje, letališča idr. Trespa nudi cenovno ugodne in higienske rešitve.

• velike plošče, ki nehigienske razpoke zmanjšajo na minimum;

• popolne rešitve za neizbežne razpoke, stike in kote;

• kapilar za umazanijo in mikroorganizme ni – celo v zgibih ne;

• kose pohištva je možno oblikovati brez praznih delov ali kapilar.

Slike 1, 2, 3: Virtuon in TopLab PLUS v primerjavi z običajnimi materiali

Trespa Virtuon in TopLab PLUS 21


Čisto in zdravo z dizajnom

William van de Wall

TRESPA International

Bolnišnična oprema igra pomembno vlogo pri varnosti, kakovosti in gospodarjenju v

bolnišnicah.

Vodilni znanstveniki in specialisti za higieno se strinjajo, da so pacienti v bolnišnici manj

odporni na klice kot pa zdravi ljudje. Zato je bolnišnična oprema najpomembnejša,

kadar gre za merila kvalitete in varčnosti v bolnišnicah. V tem članku bomo skušali

opisati z gradnjo povezane vidike in pristope, s katerimi so se v različnih državah lotili

infekcijskih obolenj.

Ozadje – tveganje

Pacienti v bolnišnici so ponavadi fizično

oslabljeni in v »slabi koži«. Zato je njihova

naravna odpornost na klice in alergene,

kot so cvetni prah in hišne pršice,

zelo oslabljena. Zdrav človek se z lahkoto

bojuje z milijonom bakterij na interval

časa, medtem ko lahko oslabljeni

bolnik nevarno zboli zaradi desetih tujih

bakterij. Infekcijsko bolezen, ki se razvije

v bolnišnici, imenujemo hospitalna

infekcija. Simptomi so lahko zelo različni:

pljučnica, trdovratna driska, vročina,

simptomi influence, infekcije mehurja,

glivična vnetja, infekcije ran itn.

Hospitalne infekcije so zaradi pogostosti

zelo resen problem – pri več kot 3% pacientov,

ki bolnišnico obiščejo in v njej

ostanejo, se razvije infekcijsko obolenje.

V enotah intenzivne pomoči, na oddelkih

hospitalne infekcije in v centrih za nujno

nego je odstotek vznemirljivo višji – do

40% vseh pacientov. Veliko bolnikov

umre zaradi posledic hospitalnih infekcij.

Zaradi njih umre vsako leto več ljudi,

celo več kot zaradi prometnih nesreč.

V Nemčiji na primer na leto zabeležijo

525.000 hospitalnih infekcij, od teh jih

je 12.000 usodnih. Neposredni stroški,

ki so povezani s temi infekcijami, samo

v Nemčiji znašajo 1,5 milijarde evrov na

leto.

V Veliki Britaniji je situacija še slabša kot

v preostali Evropi, ker so zdravstvenemu

sektorju v zadnjih desetletjih posvečali

le omejeno pozornost. Dejstvo, da

se britanska vlada pod velikim javnim

in političnim pritiskom trudi izboljšati

kakovost zdravstva, ni prav veliko presenečenje.

22 Čisto in zdravo z dizajnom

Nove – multiodporne klice

V zadnjih letih se je zdravstveni sektor

bolj in bolj posvečal hospitalnim infekcijam,

ki jih povzročajo neobičajni infekcijski

organizmi. Problematični klici,

kot sta Staphylococcus – zlati stafilokok,

ki je odporen na meticilin (MRSA), in

Enterococcus (VRE), ki je odporen na

vankomicin, vedno bolj pogosto povzročata

trdovratne infekcije. VRE, ki so ga

leta 1988 prvič zabeležili kot patogeni

organizem, je zdaj v središču pozornosti

v skoraj vseh bolnišničnih higienskih načrtih

po svetu.

MRSA in VRE sta infekciji iz družine

bakterij, ki so večinoma neškodljive za

zdrave ljudi. So pa te bakterije v bolnišnicah

že več let dobro znani ‘gostje’.

Problem je v tem, da so te bakterije

počasi postale odporne na antibiotike.

To pomeni, da je infekcijo s to bakterijo

zelo težko pozdraviti z zdravili. Veliko

pacientov – omenili smo že, da se je pri

njih razvila infekcija s temi bakterijami

– ne moremo zdraviti na običajen način.

Zato morajo pogosto ostati v bolnišnici

dlje, kot bi bilo sicer potrebno, to pa

zato, da dosežejo stanje, ki jih je prvotno

sploh pripeljalo do njihovega sprejema.

Povprečno ostane pacient z infekcijo

MRSA v bolnišnici deset dni dlje, kot pa

je predvideno.

Računanje stroškov

Število hospitalnih infekcij zelo vpliva

na številne vrednostne značilnosti neke

bolnišnice: na človeško trpljenje, zdravniško

kakovost in bolnišnične stroške.

Če infekcija MRSA povzroči podaljšano

bivanje v bolnišnici za deset dni, bi to

na intenzivni negi pomenilo dodatnih

500 evrov na dan. Tako lahko na hitro

izračunamo, da predstavlja ena sama infekcija

najmanj 5.000 evrov stroškov. Pri

frekvenci, večji od enega odstotka vseh

bolnikov, lahko izračunamo, da so hospitalne

infekcije vzrok ne le za izredno

visoke stroške, ampak tudi za nenačrtovano

uporabo bolnišnic. Takšne infekcije

zelo obremenjujejo število prostih postelj,

operacijskih sob, enot intenzivne

nege, zdravnikov in bolniškega osebja.

Pri razporeditvi odpornih mikroorganizmov

MRSA obstajajo velike geografske

razlike: na Nizozemskem in Danskem

jih je manj kot 1%, v Nemčiji in Belgiji

okrog 5%, v Franciji približno 30% ter v

Italiji in Španiji okrog 80%. Velike razlike

je treba pripisati predvsem filozofiji družinskih

zdravnikov v teh državah glede

na predpisovanje zdravil. Bolj pogosto

ko se antibiotiki predpišejo, večje je

tveganje, da bodo družine bakterij razvile

odpornost na antibiotike. V južnih

evropskih državah antibiotike očitno

predpisujejo za vsak nenavadni prehlad,

v Rusiji pa se je uporaba antibiotikov v

zadnjih petih letih več kot podvojila.

Glede na razporeditev MRSA po različnih

državah lahko vidimo, zakaj nizozemske

kirurge, ki so preživeli počitnice v južni

Evropi, pogosto ocenjujejo za nekaj

mesecev »delovno nesposobne«, tj. dokler

bakterija MRSA ne izgine iz njihovih

teles. Jasno postane tudi, zakaj mora

vsak tuji pacient, ki pride v nizozemsko

bolnišnico, najprej v karanteno, dokler

ni zanesljivo, da ni nosilec bakterije

MRSA ali VRE oz. kakšne druge odporne

družine.

Ti ekstremni varnostni ukrepi na Nizozemskem

zagotovo niso namenjeni

samo zmanjšanju človeškega trpljenja,

oziroma da bi si Nizozemska zagotovila,

da bo postala svetovni prvak v boju proti

MRSA. Hospitalne infekcije so vzrok

za koriščenje redkih virov za namene,


katerim prvotno niso bili namenjeni – in

izredno visoki stroški zdravljenja inficiranih

pacientov v redkih bolnišničnih

posteljah igrajo pri tem pomembno vlogo.

Če bi Nizozemska nenadoma imela

takšno raven MRSA-ja, kot je v južni

Evropi, bi čakalne liste za bolnišnice narasle

do neobvladljivosti – ustanove bi

se morale razširiti in pridobiti več zdravnikov

in sester.

Stik s površino – izbira

materialov

Faktorji, povezani z gradnjo, igrajo vsekakor

pomembno vlogo pri prenosu klic

in iz njih izhajajočih prenosno-nalezljivih

infekcij. Mikroorganizmi se lahko širijo s

stikom površin in z inficiranimi delci, ki

se prenašajo po zraku. Preko površinskega

stika se lahko klice prenesejo s

površine na roko, rokavico, zadnji, sprednji

in kateri koli del telesa ali opreme.

Tako se lahko pacient neposredno okuži

v stiku s sestro, zdravnikom ali delom

opreme.

Površine naj bi bile enostavne za čiščenje

in razkuževanje. Umazane pike,

kapljice urina, kri, bruhanje ali ostanki

hrane in odtisi, ki ostanejo za mastnimi

prsti, so idealna okolja za rast klic. Zato

je odločilno, da pomembna področja

čistimo redno in učinkovito. Kjerkoli so

pacienti, bi morala biti notranja oprema

takšna, da jo je mogoče z lahkoto

očistiti. Omogočena bi morala biti tudi

pravilna dezinfekcija, tj. da se odstrani

kakršnakoli preostala klica.

Razpok, praznin, špranj in vlažnih mest

bi se morali izogibati. Tudi vlažna mesta

v ali na gradbenih materialih so ‘dobra’

okolja za rast mikroorganizmov. V mokrih

mavčnih in drobljivih zidovih ter ostalih

materialih, ki vsebujejo pore, najdejo

mikroorganizmi popoln substrat. Ravno

zato Društvo strokovnjakov za nadzor

nad infekcijami in epidemiologijo,

(APIC), svetuje, da odvržemo porozne

gradbene materiale in dele opreme, ki

so bili dlje časa v stiku z vodo. V prostorih,

kjer se zadržujejo pacienti, naj ne

bi bilo površin, ki jih težko dosežemo, in

stikov s kapilarnimi lastnostmi (kot je na

primer med opekami ali deli opreme).

Prah je odličen medij za prenos klic oz.

alergenov, saj lahko vsak prašni delec

vsebuje veliko klic in alergenov. Ti delci

lahko prepotujejo po zraku velike razdalje

in povzročijo infekcijo preko stika

s površino, z vdihavanjem ali tako, da

pristanejo neposredno na odprti rani.

Oprema za sobe in javne prostore ter izbira

materialov sta zelo pomembni. Zato

morajo biti operacijske sobe oblikovane

in grajene kot čiste sobe, tj. po strogih

kriterijih, s katerimi želimo zmanjšati

količino prahu nad operacijsko mizo na

minimum. Ravno zaradi tega se v kritičnih

bolnišničnih prostorih izogibamo

preprogam in pri vakuumskem čiščenju

raje uporabljamo vakuumske čistilce z

visoko učinkovitimi in posebno kakovostnimi

filtri za zrak. To je zelo koristno

za bolnike z astmo in ljudi, alergične na

hišne pršice.

Izbira materiala lahko pomaga zmanjšati

količino prahu med samimi gradbenimi

deli. V bolnišnici je treba – zlasti pri

prenovah – uvesti veliko preventivnih

ukrepov za omejitev bremena gradbenega

prahu, ki ga pacienti vdihujejo. Ker

je večina bolnišnic izpostavljena skoraj

trajnemu zaporedju gradbenih del zaradi

namestitve nove opreme, novih tehnologij,

novih standardov in popravil, je

s higienske perspektive preprečitev nabiranja

prahu izredno pomembna. Zato

imajo neskončno prednost materiali, ki

se z lahkoto namestijo, prilagodijo in

odstranijo, ne da bi se prašili.

Po daljšem obdobju uporabe vsebujejo

porozni materiali pogosto veliko število

klic, še zlasti materiali, ki jih uporabljajo

v vlažnih prostorih. Zato je stik z ostanki

takšnih materialov po njihovi običajni

življenjski dobi, zlasti s prašnimi delci,

za paciente zelo nevaren.

Posledica naravne obrabe gradbenih

materialov je prah, vendar lahko to preprečimo.

Materiali, kot so barve v spreju

in drugi anorganski površinski premazi,

se zaradi uporabe in mehaničnih učinkov

izrabijo in pri tem nastaja prah. Teh

materialov ne bi smeli uporabljati v

prostorih z občutljivimi pacienti!

Pomembnost dobrega

oblikovanja

Preprečiti je treba nabiranje prahu. Zato

površine, ki jih je težko očistiti, niso priporočljive.

Stiki bi morali biti ravni in

trajno higiensko zapolnjeni. Stikala in

kontrolne plošče bi morali biti, kolikor je

mogoče, integrirani v steno, stiki okoli

teh prekinitev na stenskih površinah pa

učinkovito zaliti. Kable in cevi bi morali

namestiti za zidne obloge. Okenske police

na notranji stani niso priporočljive,

omare bi morale biti takšne, da jih lahko

zapremo. Zvočna izolacija, čistilni stroški,

okoljevarstveni vidiki in breme kemikalij

so prav tako zelo pomembni vidiki.

Čeprav zvočna izolacija, čistilni stroški

in okoljevarstveni vidiki neposredno ne

vplivajo na število bolnišničnih infekcij,

higieniki kljub vsemu pogosto omenjajo

te vidike.

Ker so stroški čiščenja relativno visoki

– do 2% celotnih gradbenih stroškov

neke bolnišnice na leto, je dobro vedeti,

da lahko dober načrt in pravilna izbira

materialov zmanjšata stroške za okrog

30%. Hkrati pa lahko zmanjšamo tudi

uporabo škodljivih čistilnih kemikalij.

Kompaktne plošče HPL

Mnogo higienikov se pri notranjem oblikovanju

navdušuje nad kompaktnimi

visokoodpornimi laminatnimi (HPL)

ploščami. Veliko montažnega dela lahko

opravimo že vnaprej – v delavnici, na

mestu samem pa celoto hitro zmontiramo,

s čimer v bolnišnicah odpade precej

gradbenega dela.

Kompaktne plošče HPL, katerih površine

so obdelane z elektronskimi žarki proizvajalca

TRESPA International, lahko enostavno

čistimo in vzdržujemo. Zgradba

zaprte površine v kombinaciji z jedrom

brez por je odporna proti vlagi in kemikalijam

ter več let ohrani svoj prvotni izgled

– brez madežev ali napak. Z velikim

estetskim poudarkom so proizvodi TRE-

SPA privlačni in izgledajo dobro, saj so

izjemno odporni proti različnim vplivom

in obrabi ter pomagajo ustvariti zdravo

okolje. Bistvenega pomena pa so tudi

dimenzije plošč. Plošče so velike nekaj

kvadratnih metrov, vendar ima stena z

masivno oblogo malo stikov, ki so sicer

potencialna gojišča mikroorganizmov.

Estetsko oblikovanje omogoča prijetno

in trajnejšo delovno atmosfero ter prijetno

okolje, kar prispeva k hitrejši ozdravitvi

pacienta. Čudovite barve, svoboda

oblike ter paleta kombinacij tekstur in

kovinskih barv so le nekatera področja,

ki jih omenjajo higieniki. Končni rezultat

je bolnišnična notranjost, ki je »na videz

in občutek« primerna funkciji in kriteriju

kakovosti posameznih prostorov znotraj

bolnišnice.

Zaključek

Bolnišnica prihodnosti bo zasnovana s

pripravljenostjo za boj proti infekcijam.

Prijeten estetski videz, zmanjšani stroški

in največja fleksibilnost za prilagoditve v

prihodnosti so pomembna merila. Najpomembnejša

je higiena, zato morajo

biti tisti, ki se ukvarjajo z bolnišničnim

oblikovanjem, nujno in kar najtesneje

povezani s higieniki. Nenazadnje pa

je odvisno od arhitektov, inženirjev in

tehnikov, kako bodo sprejeli izzive, ki

jih postavlja vsakdanjost pred strokovno

zdravstveno-gradbeno oblikovanje.

Čisto in zdravo z dizajnom 23


24

Material izbire

Notranja arhitektura in dekoracija v zdravstvenih ustanovah se soočata z mnogimi

izzivi. Materiali, ki jih uporabljajo, morajo ustrezati strogim higienskim zahtevam,

biti okolju prijazni in varni ter omogočati povezovanje kompleksne opreme. Odporni

morajo biti proti intenzivni rabi in izpolnjevati najvišje estetske kriterije. Pacientovo

dobro počutje v zdravstvenem okolju bo v prihodnosti skoraj tako pomembno kot

zaščita pred infekcijami. Ker je treba vse te kriterije zagotoviti s čim manjšimi stroški

za gradnjo, vzdrževanje in čiščenje, je izbira pravega partnerja in pravega materiala

vsekakor odločilnega pomena.

Material izbire

Slika 1, 2: Fleksibilnost

materiala omogoča, da v

najzahtevnejših prostorih

ustvarimo dekorativne

in estetsko zanimive

rešitve.

Trespa International že več let uživa

splošno priznanje na tem področju

– predvsem zaradi stenskih plošč, tehnične

podpore in sistemov, ki jih je razvila

za uspešno uporabo svojih izdelkov.

Inspirajoči, prilagodljivi in ekološko neoporečni

izdelki Trespa Athlon, Virtuon in

TopLab PLUS nudijo široke možnosti uporabe

v medicini: oblaganje vertikalnih sten

in njihove zaščite, od miz in pultov do

sterilnih operacijskih sob in laboratorijske

notranjosti. Trespa panelne plošče so

trpežne, odporne proti praskam in obrabi,

zahtevajo malo vzdrževanja in so kot

zajamčeno higienske idealen material

za vsa visokostorilna področja.

Slika 3: Oblikovani elementi omogočajo prilagajanje

individualnim zahtevam in oblikovalskim

možnostim, ki ustvarjajo privlačno okolico s

primerno atmosfero.

Trajna higiena

Trespa panelne plošče so estetske, učinkovite

in visoko higienske. Pri uporabi

večjih panelnih plošč Trespa zmanjšamo

število spojev med ploščami na minimum.

V sistem Trespa lahko vgradimo

tudi preostalo medicinsko opremo in

inštalacije. Vse cevi za vodo, strojno in

električno napeljavo lahko učinkovito

pritrdimo ali skrijemo v prostore za

ploščami. Ker lahko material narežemo

in pripravimo v delavnici, je montaža hitra

in »suha«, pa tudi prahu ob vgradnji

je kar najmanj.

Slika 4: Koordinacijske barve in minimalno

število spojev prispevajo k optimalni higienski

obliki. Tako jedro kot površina materiala sta

odporna proti detergentom, razkužilom in

kemikalijam.

Ker so Trespa plošče trdne, so odporne

proti udarcem postelj in vozičkov ob

stenske obloge. Stik z agresivnimi raztopinami

površine ne uniči in ne načne.

Higienske lastnosti ostanejo nespremenjene

tudi pod ekstremnimi pogoji.

Stroški čiščenja so v zdravstvu na splošno

visoki in še naraščajo. Proizvodi

Trespa občutno prispevajo k prihranku

teh stroškov. Notranje prostore, ki so

opremljeni s ploščami Trespa Virtuon,

odlikujejo ravne, gladke in velike površine

z najmanjšim možnim številom

stikov. Še posebej bi radi poudarili, da se

zaradi gladkosti površine z njo tudi po

dolgotrajni uporabi »ne razumejo« niti

umazanija niti mikroorganizmi. Večino

umazanije lahko odstranimo z enostavnim

čiščenjem, tudi temeljito razkuževanje

ne pušča uničujočih posledic. To

zmanjšuje stroške čiščenja in zmanjša

izpostavljenost osebja, pacientov in

okolice detergentom, ne da bi ogrozili

predpisane higienske standarde.


Številne možnosti

V sodelovanju z vodilnimi evropskimi

arhitekti in oblikovalci je Trespa razvila

široko paleto površinskih struktur in

barv. Razviti sistemi, oblike in forme nudijo

številne možnosti za individualno,

estetsko privlačno oblikovanje. Na ta

način lahko ustvarimo okolje, ki upošteva

vse standarde za učinkovitost in najvišjo

stopnjo higiene, hkrati pa upošteva

zahteve po pacientovem ugodju in tudi

tako prispeva k njegovemu hitrejšem

okrevanju.

Slika 5: Stikala in vtičnice, električne omarice,

kontrolne plošče in omarice za kirurško opremo

lahko integriramo zelo učinkovito.

Slika 6, 7: Proizvode Trespa lahko kombiniramo

z različnimi sistemi opreme v medicinskih

okoljih.

Plošče Trespa lahko namestimo s pomočjo

običajnega mizarskega orodja;

prilagoditve izvedemo skoraj neopazno,

postopki so hitri, brez večjih neprijetnosti

s prahom ali hrupom. Plošče Trespa

lahko uporabljamo v demontažnih stenskih

sistemih z nizkim indeksom zvočne

prepustnosti. Pohištvo lahko premikamo,

da dobimo privlačno oblikovane

prostore. V pohištvu iz Trespa plošč ni

praznin ali kapilar.

Palete proizvodov Trespa Athlon, Virtuon

in TopLabPLUS imajo svojevrstne lastnosti,

zato so primerne za različne namene.

Naši tehnični strokovnjaki bodo veseli,

če vam bodo lahko svetovali, kateri proizvodi

so za določene uporabnike najprimernejši.

Slika 8: Različne velikosti in debeline Trespa

plošč omogočajo optimalno izvedbo oblikovalskih

zamisli z minimalno izgubo prostora.

Material izbire 25


Termoplastični poliolefini (TPO):

Polipropilen (PP) proti polietilenu (PE)

Mnogi uporabniki termoplastičnih poliolefinskih hidroizolacijskih membran se

sprašujejo, zakaj je tako velika razlika med polipropilenskimi (PP) in polietilenskimi

(PE) folijami. Navajamo nekaj osnovnih razlik, da boste lažje razumeli, zakaj je tako

pomembno, za katero folijo se odločite.

Temperatura taljenja

Ker so strehe izpostavljene precej višjim

temperaturam, kot bi pričakovali (tudi

do 80°C), in ker so v glavnem hidroizolacijske

folije na njihovi površini, je

točka taljenja zelo pomemben podatek,

ko se odločamo o tem, kaj bomo

vgradili na streho. PP ima do 50°C višjo

točko taljenja od PE, kar pomeni, da je s

PP lažje delati, ker je mehkejši, bolj odporen

proti staranju zaradi segrevanja,

zvari pa se odlično obnašajo. Folije iz PP

zato ne potrebujejo ojačitvene mrežice.

Slika 1: Obdelava atike s Sintofoil folijo na ravni strehi

26 Termoplastični poliolefini (TPO)

Odpornost proti ogljikovodikom

Hidroizolacijske membrane so običajno

občutljive na mineralna olja in goriva.

Pri poliolefinih olje penetrira med makromolekularnimi

verigami in tako na

nek način ‘maže’ molekule ter zmanjšuje

povezanost verig. Rezultat je zmanjšanje

mehanskih lastnosti membran.

Večina PE je iz ravnih polimernih verig,

zato pa ima PP močneje razvejeno

strukturo in je bolj primeren za uporabo

tam, kjer pride folija v stik z ogljikovodiki,

npr. pri sanacijah starih bitumenskih

hidroizolacij.

Slika 2: Polaganje Sintofoil folije na ravni strehi Slika 3: Detajl zvara v vogalu

Koeficient linearnega

toplotnega raztezka

Ta koeficient nam pove, kako se material

razteza zaradi temperaturnih razlik.

To ima dva različna vpliva na hidroizolacijske

membrane:

• gubanje membran – kar je le

»kozmetični« učinek, saj ostane

hidroizolacija zaradi tega

nespremenjena; še več: PP ima nižji

koeficient kot PE in je zato gubanje

pri PP manjše kot pri PE; te lepotne

slabosti lahko pri obeh odpravimo z

ojačitvijo folije s steklenimi vlakni;

• bolj pomemben je drugi vidik,

ki vpliva na območje zvara; med

varjenjem se zaradi trenutnega

velikega povečanja temperature

folija zelo raztegne, temu pa takoj

sledi hitro krčenje zaradi ohlajevanja,

kar sproži velik stres v membrani. Ker

je temperatura varjenja PP nižja od

temperature varjenja PE, je stres pri

PP manjši kot pri PE. Te slabosti pa z

ojačitvijo ne moremo odpraviti.

Na kratko naj zaključimo: Sintofoil

Rubberfuse je polipropilenska termoplastična

hidoizolacijska mambrana.

Če se odločite zanjo, ko tesnite ravno

streho boste vgradili material, ki je

odporen proti staranju - tudi toplotnem

- in ogljikovodikom, streha se

bo odlično obnašala v celoti, še posebna

prednost pa je dobro obnašanje

zvarov.


Da so izvedene korektno, moramo uporabiti materiale, ki zagotavljajo vodotesnost

in dobro toplotno izolacijo. Kamena volna ima poleg tega še dve pomembni lastnosti:

je dober zvočni izolator in zelo odporna proti požarom.

Tokrat predstavljamo toplotne izolacije iz kamene volne Rockwool in različne možnosti

izvedb ravnih streh.

Kadar na ravni strehi uporabljamo toplotno izolacijo Rockwool, govorimo o toplih

strehah, izolacija pa mora biti v tem primeru pod hidroizolacijo.

Rockwool na ravnih strehah

Ravne strehe so v sodobni arhitekturi zelo priljubljene zaradi estetskih razlogov, pri

investitorjih pa so dobrodošle zato, ker so zaradi manjše površine tudi ekonomične.

IZBOR ROCKWOOLOVIH

STREŠNIH PLOŠČ

Plošča Roofrock

Monolitna plošča iz kamene volne je

zelo primerna za takšne izvedbe streh,

kjer toplotne izolacije ne pritrjujemo v/

na podlago. Debela je lahko od 5 do 12

cm, velika pa 100 x 60 cm.

Plošča Durock

To je monolitna plošča z integrirano

dvoslojno gostoto. Primerna je predvsem

za izoliranje tistih ravnih streh, ki

imajo lahko nosilno konstrukcijo z omejeno

dovoljeno koristno obremenitvijo.

Plošče so debele od 8 do 18 cm in velike

100 x 60 cm, 200 x 60 cm ali 200 x 120

cm. Tršo – kompaktnejšo stran plošče

pri polaganju obrnemo navzgor, ker je

odpornejša proti mehanskim obremenitvam

zaradi hoje po strehi.

Plošča Hardrock

Ta plošča je namenjena izolaciji streh,

ki imajo povečano zahtevo glede mehanskih

obremenitev strehe (npr. če

moramo na streho vgraditi klimate).

Dobavljamo jih v debelini od 50 do 140

mm in velikosti 200 x 60 cm ali 200 x

120 cm. Plošče velikega formata omogočajo

hitrejšo montažo.

Modulorock

Kadar na ravni strehi ni primernih naklonov,

priporočamo uporabo naklonskih

plošč Modulorock, ki omogočajo,

da vodo s strehe čim prej speljemo v

odtoke. Najmanjši naklon, ki ga lahko

dobavimo, je 1%, sicer pa so na razpolago

poljubne naklonske plošče. Plošče

lahko izdelajo za vsak projekt posebej,

zato ob naročilu potrebujemo natančne

podatke o velikosti oz. natančnih dimenzijah

strehe. Dobavljene plošče so

enake kakovosti kot plošče Roofrock,

dobavljamo pa jih v velikosti 100 x 60

cm in 200 x 60 cm.

Rockwool v gradnji

Rockwool na ravnih strehah 27


Novosti, ki jih ponuja KOMPAN

KOMPAN je razvil šest novih igral v obliki visokega stolpa, namenjenih otrokom od 6

do 12 let, poimenovali pa so jih Funky Elements TM (Elementi za strahopetce).

Rečemo lahko, da so ta nova igrala res

‚strašna’. Igrala so pozitivna in živahna,

kakršni so tudi otroci v tem starostnem

obdobju. Funky Elements TM vabi otroke k

druženju in skupni aktivnosti, k ustvarjalnosti

in igrivosti. Vsako igralo je dostopno

z vseh strani, pri tem pa nudi

otrokom priložnost lastne izbire: kako iti

skozi, naokrog, gor ali dol in podobno po

celotnem sklopu mnogih pisanih ročajev

28 Novosti, ki jih ponuja Kompan

(držal, oprijemal), cevi, sten, lestev in

toboganov. Trpežni materiali, ki se uporabljajo

za izdelavo Funky Elements TM ,

kot so nerjaveče in tudi vroče pocinkano

jeklo, guma za vulkanizacijo posameznih

mest ter debelejša plastika za izdelavo

sten, ne zahtevajo nekega posebnega

vzdrževanja, zato so ta plezala zdržljiva

in prava ulična atrakcija za otroke te

starostne skupine. KOMPAN je videl izziv

za izdelavo takšnega igrala v odkrivanju

tega, kaj privlači in zanima to starostno

skupino, vse skupaj pa združil v končni

izdelek. Obiskal je tudi nekaj različnih

evropskih šol ter med pogovorom z

otroki te starostne skupine poskusil ugotoviti,

kaj oni smatrajo za „cool“ (noro),

oziroma kako si predstavljajo prostor,

kjer naj bi bilo njihovo igrišče.

Za več podatkov obiščite spletne strani

www.KOMPAN.com.


Kaj je varna igra?

Mesta, kamor lahko

otroci vtaknejo

glavo ali se poškodujejo

med vrvmi

ter nezadostna zaščita

pred padci, so

le nekateri primeri

tveganja na igralih,

ki jih otroci ne morejo predvideti.

Naloga odraslih je, da otrokom nudimo

možnost igranja brez podobnih nevarnosti

in jim zagotovimo varno okolje,

ki je osnova za različne pustolovščine

in nabiranje izkušenj pri igri. KOMPAN,

katerega igrala prodajamo v Ravagu,

jih pri tem spodbuja v dveh pogledih: z

inovativnim razvojem varnosti in visoko

kakovostjo proizvodov, ki odlikujeta vsa

naša igrala – naš cilj je doseči najvišja

varnostna merila. Kajti večino hujših

nesreč lahko preprečimo, če se držimo

evropskega varnostnega predpisa o igralih

EN 1176 in EN 1177, ki predpisuje

varnostne podlage pod igrali.

Kaj določa predpis?

V okviru poenotenja

evropskih

predpisov je sedaj

po vsej Evropski

skupnosti veljaven

enoten standard.

Le-ta se deli v EN

1176 za igrala in

EN 1177 za podlage na igriščih. Od prvega

do šestega dela obsega DIN EN 1176

splošne in posebne varnostno-tehnične

predpise ter preizkušanje igral. Vsebinske

določbe za igrala različnih tipov so

na primer: izbira materialov, podrobnosti

o konstrukcijski trdnosti in izvedbi,

postopki in poročila preizkušanj, varnostni

predpisi, podatki o navodilih za

Igrala in varnost

Otrok ne želimo zavijati v vato, zato k zanimivi igri sodijo tudi napetosti in izzivi. Igra,

ki zahteva sodelovanje telesa in čutil, pozitivno vpliva na vsestranski razvoj otroka.

Predvidevanja in prepoznavanja tveganja se otroci najlažje naučijo ravno med igro.

Na igrišču ali na igralih pa se lahko zgodi tudi to, da tveganja s svojimi omejenimi

izkušnjami ne morejo takoj prepoznati. Zato je treba tveganje omejiti in skrbeti za

stalno prisotnost ‘odraslega očesa’.

vgradnjo in namestitvi idr. Sedmi del se

ukvarja z navodili o namestitvi, pregledu,

varovanju in delovanju. V tem delu

lahko najdemo predvsem predpise, ki

so pomembni za lastnika igral. V predpisih

EN 1176/1177 so navedena znana

tehnična pravila. Za proizvajalca igral in

lastnika igrišča velja enaka zakonsko

določena obveznost ob uporabi.

Kdo je nosilec odgovornosti?

Lastnik igrišča je v

skladu s predpisi

popolnoma odgovoren

za stanje igral

ob kateremkoli

času. Sem spada

tudi lastnikovo

jamstvo za primere

nezgod, ki se zgodijo zaradi pomanjkljivih

preventivnih varnostnih ukrepov

in slabega vzdrževanja. Uporabniki se

po nepotrebnem ne bi smeli poškodovati,

nezgode bi morali, če je le mogoče,

preprečiti. S tem zagotavlja predpis EN

1176/1177 pravno varnost za obe strani

– za uporabnika in lastnika. Kajti izvajanje

rednih in pravilnih pregledov ter

primerno varovanje (v skladu s sedmim

delom EN 1176) pomeni tudi za lastnika

edino možnost za izpolnjevanje njegove

dolžnosti.

Svojo odgovornost za varnost pri igri in

preprečitev nepredvidenih tveganj jemlje

KOMPAN pri razvoju in izdelavi igral

zelo resno, vendar mora kljub temu lastnik

zagotoviti, da tako ostane celotno

življenjsko dobo igral. Pri tem vam pri

Ravagu lahko pomagamo. Namesto vas

lahko prevzamemo naloge pregledov in

vzdrževanja igrišč, za katere je potrebno

strokovno oz. kompetentno osebje. Če

preglede in varovanje prepustite profesionalcem,

je to lahko učinkovit in stroškovno

ugoden način, ki je v skladu s

predpisom EN 1176. S tem pa poskrbite

tudi za največjo možno varnost v okviru

predpisanih odgovornosti.

Igrala in varnost 29


Gumijaste plošče pod igrali in še kje

V Ravagu že dobri dve leti tržimo igrala Kompan. Ko smo ta igrala začeli vgrajevati, smo

se srečali tudi s standardom, ki predpisuje varnostne podlage na otroških igriščih.

Pri igralih, kjer lahko otroci padejo z

višine, večje od 60 cm, je verjetnost

poškodb precej velika, zato standard

EN 1177 pod takšnimi igrali predpisuje

primerne podlage. V parkih ali na zelenicah

so za ta namen najpogosteje

uporabljeni lesni sekanci, lubje, mivka

ali prani prodni pesek. Kjer pa so igrala

postavljena na betonskih ali asfaltnih

ploščadih, vgradimo mehke gumijaste

podlage.

Kako debela naj bo gumijasta podlaga,

je odvisno od tega, kako visoka igrala

so vgrajena. Večina proizvajalcev gumijastih

plošč ponuja certificirane izdelke

(po EN 1177), primerne za vgradnjo

pod igrala, s katerih lahko otroci padejo

z višine največ do 3 m. Za ta namen so

priporočljive plošče debele od 3 do 11

cm. Plošče so oblikovane tako, da imajo

na spodnji strani učinkovite drenažne

kanale, zgornja stran pa je gladka. Ker

dobro prepuščajo vodo, se je na njih

mogoče igrati kaj kmalu po dežju.

Večina proizvajalcev izdeluje gumijaste

plošče iz recikliranih surovin in v treh

standardnih barvah: opečnati, zeleni

in črni, nekateri pa nudijo še dodatne

barve.

30 Gumijaste plošče pod igrali in še kje

Za otroke je igra elementarnega pomena

pri razvijanju fizičnih, mentalnih

in socialnih veščin. Del tega učenja so

poskusi in zmote – slučajni udarci in

padci. Pomembno je, da ob tem ne pride

do resnejših poškodb. Če sta igralo in

podlaga pod njim varna, se lahko otroci,

starši in učitelji osredotočijo na igro in

zabavo.

Gumijastih plošč pa ne vgrajujemo

samo pod igrala. Ker so prijetno mehke,

jih pogosto vgradijo na sprehajalne poti,

stopnice in terase v parkih, zdraviliščih,

okrevališčih, rehabilitacijskih centrih, rekreacijskih

objektih, golf centrih, konjeniških

klubih, vrtcih, domovih za ostarele,

pa tudi na domačih terasah. Zaželene

so povsod tam,

kjer ob možnih

padcih ljudi preprečijo

ali ublažijo

poškodbe, oziroma

omogočajo gibanje in hojo brez vibracijskih

obremenitev zaradi sestopanja na

trdo podlago (npr. pri ljudeh, ki imajo

težave z vezmi, koleni, kolki, srcem

ipd.). Primerne so tudi tam, kjer želimo

imeti prijetno mehka tla ali ne želimo,

da bi bila tla spolzka v dežju ipd.

Gumijaste plošče so vremensko odporne

in zelo primerne za naše podnebje.

Vgrajujemo jih enostavno in imajo dolgo

življenjsko dobo.

Glede na dejstvo, da imamo Slovenci

pri delu vedno večje obremenitve, poleg

tega pa se prebivalci naše dežele v

povprečju staramo, je pomembno, da

posvečamo posebno pozornost svojemu

dobremu počutju in zdravju. Gumijaste

podlage na javnih urbanih površinah so

tako najboljša izbira za prijetno in zdravo

hojo, tek, počitek.

Gumijaste plošče pod igrali

Gumijaste plošče na sprehajalnih poteh v parkih

Gumijaste plošče v konjeniških klubih

Gumijaste plošče na terasah


Naši trgovski centri tako kupcem in obiskovalcem

nudijo dejavnosti, ki jim omogočajo

urejanje vsakodnevnih opravkov,

sprostitev in kulinarične užitke. Večji

centri nudijo tudi številne možnosti za

zabavo in rekreacijo. Trgovsko ponudbo

že sedaj dopolnjujejo kinematografi,

biljard in igralni kotički za najmlajše, dopolnili

pa smo jo s kegljišči ameriškega

tipa – bowlingom.

V trgovskih centrih Tuš in Planetih Tuš

posebno pozornost posvečamo skrbi za

najmlajše, ki se lahko igrajo na otroških

igriščih in ustvarjalno preživljajo čas v

otroških kotičkih, simpatično imenovanih

»Oslarije«.

V Oslarijah so na voljo različna igrala,

otroške knjige, pobarvanke, barvice,

plastelini, družabne igre idr. Občasno

nas obiščejo čarodeji in pevci, organizirane

so številne nagradne igre, živahne

lutkovne predstave idr.

Vsak petek popoldan in ob sobotah dopoldan

potekajo v teh otroških kotičkih

ustvarjalne delavnice, v katerih lahko

mali ustvarjalci pustijo svoji domišljiji

prosto pot in izdelujejo izdelke iz gline,

peska, papirja, lesa, »moss gume« in

številnih drugih materialov. Med počitnicami

organiziramo tudi posebne

delavnice ter pripravljamo zabave z različnimi

gosti.

»Oslarije« so pravi naslov, če želite svojemu

malemu nadobudnežu pripraviti

nepozabno zabavo za rojstni dan. Naše

animatorke poskrbijo za hrano, pijačo,

igre, ustvarjalne delavnice, odpeljejo

najmlajše v kino, v Celju pa jih naučijo

tudi osnov bowlinga.

Zabava za vso družino

avtorica: Anja Marjetič

Engrotuš d.o.o.

Eden izmed naših strateških ciljev je vzpostavljanje središč za prijetno preživljanje

prostega časa, zabavo in nakupe za vso družino.

REFERENCA - Kompan 31


Oblikovanje stropa v Terminalu B na letališču v

Düsseldorfu (Nemčija)

Posledica požara na letališču v Düsseldorfu leta 1996 je terjala prenovo novega

terminala za prijave (Check-in) in izhoda (Gate B) izključno z uporabo visokokakovostnih

negorljivih ali samougasljivih materialov.

32 REFERENCA - Haver & Boecker

V 32 mesecih so zgradili popolnoma nov vhodni terminal

dolžine 250 metrov v jekleni in zastekljeni konstrukciji.

Terminal lahko sprejme do 5000 kosov prtljage na uro,

kapaciteta terminala pa je 22 milijonov potnikov na leto.

Projekt Airport 2000 plus je bil zamišljen kot kombinacija

najvišjega nivoja transportnih storitev in edinstvenih arhitekturnih

izkušenj.

Terminal je bil zasnovan na svetlobi in transparentnosti – s

palmovimi drevesi, granitom, reklamnimi panoji, nakupovalnimi

centri itd. Ta koncept je zajemal tudi načrtovanje

stropa, ki je izdelan iz Haver & Boeckerjeve nerjaveče jeklene

mreže tipa DOKAWELL-MONO 8965. Strop ustvarja

ekskluzivni ambient, medtem ko je istočasno funkcionalen

s tehničnega stališča. Omogoča namreč izredno enostaven

dostop do vseh električnih napeljav in strojnih inštalacij

nad njim, hkrati pa – v primeru požara – učinkovitost

protipožarnega sistema s sprinklerji, ki so vgrajeni nad

stropom, zaradi odprte površine (prosojnosti mreže preko

70%) sploh ni zmanjšana. Standardne velikosti mrežnih

elementov so 2,95 m x 2,40 m, medtem ko so bili

elementi drugih dimenzij uporabljeni za robne in mejne

površine. Vsak mrežni element je bil glede upogiba med

podporama togostno preverjen v tovarni, tako da so valovi

mrež po celotnem terminalu enaki. Poseben poudarek

je bil tudi pri razsvetljavi, saj odboj svetlobe od površine

mrež ustvarja zanimive interferenčne vzorce v različnih

barvnih niansah, hkrati pa zapira pogled na inštalacijske

vode nad stropom.

Elementi so pritrjeni z žlebastimi profili, ki se lahko enostavno

premikajo po stropni konstrukciji in tako omogočajo

dostop do prostora nad stropom za vzdrževanje inštalacijskih

vodov. Ta posebni pritrdilni sistem je razvil Haver &

Boecker za montažo na že izdelane mrežne elemente.


Parkirna hiša A s spremljajočim programom na

Aerodromu Ljubljana

avtor: Vladimir Koželj, univ.dipl.inž.arh.

ECOART d.o.o.

Poslovno-garažni objekt stoji severno od obstoječega potniškega terminala na letališču

Ljubljana na Brniku.

Leto projektiranja: 2001–2002.

Leto izgradnje: 2003–2005.

Objekt je zasnovan tako, da je nasproti

obstoječega potniškega terminala predvidena

poslovna lamela velikosti 11 x

108 m. Nanjo pa se neposredno veže

parkirna hiša tlorisnega gabarita 80 x

108 m. Celoten objekt meri 108 x 91 m.

Nadzemni del parkirne hiše je naravno

prezračevan, saj je arhitekt za fasadno

oblogo izbral nerjavečo mrežo Haver &

Becker, ki omogoča nemoteno prezračevanje.

Fasadna mreža poleg tega zagotavlja

tudi mnoge druge funkcije, ki

so na takšnih objektih nujne. Ker je izdelana

iz kislinsko obstojnega in ognjevzdržnega

nerjavnega jekla (AISI 316),

je izredno odporna proti atmosferskim

vplivom in zato trajna, požarno varna

(negorljiva) in praktično ne zahteva

nobenega vzdrževanja. Med drugim se

uporablja kot varnostna pregrada, ki

preprečuje vletavanje listja ali snega,

obenem pa preprečuje padce z višjih

etaž garažnega objekta.

Arhitekt je za fasado izbral dva tipa

mrež:

MULTI-BARETTE No. 8301 z odprto

površino 67%, ki je kombinacija

tkanja jeklenih pletenic v vertikalni

smeri in žic v horizontalni smeri,

DOKAWELL-MONO Nr. 3071 z odprto

površino približno 83% in tkanjem

žic v rastru 40 x 40 mm (ta mreža je

predvidena tudi za oporo ozelenitve

fasade s plezalkami).

Fasada iz mrež Haver & Boecker je zlasti

zanimiva v sončnem vremenu, saj se

na površini fasadnih mrež ustvarjajo

zanimive interferenčne slike v različnih

barvnih niansah, odvisno od vpadnega

kota sončnih žarkov. Zanimiva pa je tudi

ponoči. Pred fasado je namreč izvedena

razsvetljava z reflektorji, ki so usmerjeni

na fasadne mreže pod različnimi koti,

snopi svetlobe pa na površini mreže

ustvarjajo zanimive odboje, kar je lepo

razvidno na fotografijah.

REFERENCA - Haver & Boecker 33


Lekarna Mengeš

avtor: Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh.

Ob obisku Lekarne na Zoranini ulici v Mengšu se najprej zavemo, da se nahajamo

v popolnoma običajnem okolju. Tako običajnem, da bi ga lahko našli v kateremkoli

(našem) mestu.

Objekt: LEKARNA MENGEŠ, Zoranina ulica 3,

Mengeš

Investitor: Mestne Lekarne

Arhitekti: Rok Benda univ.dipl.inž.arh.,

Franc Hočevar univ.dipl.inž.arh.,

Miha Skok univ.dipl.inž.arh.

Površina: 150 m 2

Vrednost GOI: 250.000 EUR

Projekt: avgust 2003

Izvedba: februar 2005

Izvedba fasade: ALU projekt, d.o.o.

Zazidalna shema iz šestdesetih let z idejo

velikih stavbnih teles, ki sproščeno dihajo

v parkovnem zelenju, se je skozi desetletja

zapolnila z objekti, ki so v prostor vnašali

ambicije in prepričanja trenutnih arhitekturnih

resnic. Sliši se obetavno, realnost pa

je okolje, ki ga zaznamujejo velik in ‘racionalen’

stanovanjski blok, ‘rahlo strukturiran’

pritlični kompleks zdravstvenega

doma , ‘mestotvorni vogal’ bančne filiale

ter preproga ‘brezčasnih’ enodružinskih

stanovanjskih hiš. Vsakemu objektu pripada

zunanja in prometna ureditev. Ideja

zazidalne sheme se je medtem nekje izgubila

– verjetno pod katero od parkirnih

ploščadi. Zaman iščemo globlji kontekst

prostora. Dejstva so na dlani: sever–jug–

vzhod–zahod, cesta–pločnik–parkirišče in

na centimeter odmerjeno zemljišče tik ob

vhodu v zdravstveni dom.

Objekt Lekarne je zasnovan kot manjše

kompaktno stavbno telo pritličnega gabarita,

pritisnjeno ob jugovzhodni vogal

zdravstvenega doma. Stranice objekta so

dobesedno prirezane po obodnih para-

34 REFERENCA - Trespa

metrih zemljišča: Lekarna se na vzhodu

dotika pločnika vzdolž Zoranine ulice, na

jugu parkirišča, na severu vhodnega stopnišča,

na zahodu pa dostopne klančine

zdravstvenega doma. Skladno z obodnimi

parametri je vzpostavljena tudi prostorska

zasnova: prostor oficine – javnega dela

lekarne – je lociran vzdolž Zoranine ulice,

medtem ko je zaledje lekarne organizirano

po jasni tehnološki shemi in umeščeno ob

zahodni rob proti zdravstvenemu domu.

Hierarhija prostorov je jasno berljiva v

višinski zasnovi volumna, ki se od visoke

oficine zvezno spušča proti zaledju, to je

od ceste proti zdravstvenemu domu.

Pojavnost objekta temelji na izrazni jasnosti.

Ta je dosežena z dosledno redukcijo

arhitekturnih elementov. Osnovo predstavlja

enovit fasadni ovoj – ‘koža’, ki objema

stavbno telo. Kožo tvorijo montažne

fasadne plošče Trespa Meteon, sestavljene

v luskasto strukturo (kar omogoča učinkovito

kamuflažo drobnih napak pri izvedbi

in neopazno prekritje ‘motečih’ elementov

na fasadi, npr. instalacijskih omaric).

Kožna osnova je prebodena z minimalnim

številom okenskih odprtin po jasnem principu:

ena fasada – eno okno. Glede na različne

pogoje in ‘namen’ ima vsako okno

prilagojeno zasnovo (lamelno senčilo na

vzhod proti cesti, okno z globokim okvirjem

(senčenje) na jugu, varnostno zamreženo

okno na zahodni in neposrednim

pogledom izpostavljeni fasadi ter plosko

okno na severni fasadi). Z redukcijo arhitekturnih

elementov vhod v objekt tako ni

zasnovan kot ‘vrata’, temveč kot izdolben

vogal.

Izrazna jasnost z redukcijo elementov

označuje tudi zasnovo interierja. Podobno

kot koža fasadnega ovoja nastopajo tu kot

ovojni element prostora velikoformatne

lesene plošče. Bistveni element opreme je

v prostor postavljen kamniti pult, ki jasno

deli javni prostor oficine od »gozda omar z

zdravili«, ki rastejo v zaledju lekarne. Razen

v izdolbenem vogalu, kjer je stik inter-

ierja z uličnim prostorom neposreden, gre

drugod za filtracijo oz. diskretno ločevanje.

To je doseženo z vertikalnimi lamelami

pred velikim oknom oficine. Lamele torej

niso zgolj senčilo, temveč orodje diskretne

povezave z uličnim prostorom.

Razmislek o stiku z uličnim prostorom nas

pripelje do ugotovitve, da je arhitekturna

naloga »lekarna« skoraj sinonim za oblikovanje

interierja v mestnem parterju in

interpretacija stika z javnim prostorom ulice

(npr. lekarne v Mariboru arh. Lešnika).

Na neki način gre tudi v primeru Lekarne

v Mengšu za soroden problem, le da je

bilo treba mestni parter v danem okolju

šele zgraditi. Objekt zdravstvenega doma

je npr. dobesedno brez parterja, saj se od

uličnega prostora z ‘okopi in obzidjem’

povsem izolira.

Kljub temu da objekt Lekarna s svojo

pojavnostjo izstopa iz okolja, v njem ni

tujek. Prej nasprotno, njegova prisotnost

se zdi povsem naravna, logična. To gre

na eni strani pripisati dejstvu, da objekt

v prostor ne skuša nasilno vpeljati novih

odnosov oz. pravil. Okolja si ne podreja,

prav tako se od njega ne ogradi, temveč

išče z njim dialog. Pri tem gre predvsem

za interpretacijo danosti okolja, bodisi še

tako običajnih, ki jih avtorji pozorno pretvorijo

v vzgibe za arhitekturno zasnovo.

Prav tako se zdi, da so se nastavki ulične

ureditve (drevored, pločniki idr.) šele z objektom

Lekarna osmislili kot del mestne

strukture. Na drugi strani pa objekt Lekarna

z jasnostjo izraza predstavlja ustrezno

protiutež nasičenju okolja z oblikovalskimi

domislicami.

Objekt Lekarne je v okolje vnesel novo

kvaliteto, hkrati pa tudi nov standard za

bodoče intervencije.

Pri objektu Lekarna je morda najbolj nenavadno

to, da poslanstvo vsebine objekta

in objekta samega sovpadata. Je zdravilo

za okolje?


Vrstne hiše v Malem Grabnu (Ljubljana)

avtorica: Jadranka Grmek, univ.dipl.inž.arh.

Ob Malem Grabnu, v neposredni bližini središča Ljubljane, je v dveh nizih zgrajenih

devet vrstnih hiš z individualnimi vrtovi.

Površina gradbene parcele: 2543 m 2

Bep nad kletjo: 1.622.70 m 2

Bep kleti: 1.165.30 m 2

Skupaj: 2.788.0 m 2

Rušitev ni

Število stanovanjskih enot: 9

Število parkirnih mest: 32

Fundus objektov na koti pritličja: 795.7 m 2

Fsi = 0.63

Indeks pozidanosti = 0.31

Nepozidani travniški prostor ob naravnem

vodotoku, za katerega je na Barju

značilna razrezanost v proge, je pogojeval

podolgovato oblikovane mase objektov,

ki so urejeno členjene, kakor da

bi se stisnjeni kubusi posameznih stavb

na robovih, fasadah, nekoliko zamaknili,

v sredini pa pretrgali. Vzdolžne stranice

v barvni kombinaciji osnovnih in poudarjenih

elementov, oblikujejo slikovit

rob urbane kompozicije.

Kakovost bivanja v hišah je zagotovljena

z racionalno in okolju prilagojeno rešitvijo

spoja individualnih stanovanjskih in

skupnih funkcionalnih površin.

Vse hiše so postavljene okoli nekoliko

privzdignjene skupne ploščadi, dostopne

z ulice. Tu so luči, klopi, korita za

zelenje ter svetlobniki, ki osvetljujejo

skupno polklet pod ploščadjo, kjer so

parkirišča in garaže pred kletnimi vhodi

v posamezno hišo.

Pet hiš je orientiranih na vzhodno, štiri

na zahodno stran. Kljub enakemu osnovnemu

konceptu razporeditve prostorov

po etažah se hiše med sabo razlikujejo,

tako da niti dve nista enaki.

Uporabna neto površina prostorov in teras

je okrog 200 m2 , vrtovi pa merijo od

60 do 377 m2 .

V polkleteh so poleg garaže še dodatni

prostori – utiliti (gospodinjski delovni

prostor) in shramba. V pritličju ima vsaka

hiša proti vrtu orientiran dnevni bivalni

del, ki obsega veliko dnevno sobo z jedilnico,

povezano ali ločeno od kuhinje,

ter ločen vhodni prostor z garderobo in

sanitarijami. V dnevni sobi je možno

postaviti kamin. Stopnice v nadstropje

so del dnevne sobe ali ločene. V nadstropju

je spalni del, tri sobe z izhodom

na teraso ali balkon, velika kopalnica in

ponekod še garderoba.

Terase s pergolami so na vrtni strani,

balkoni pa na osrednjem delu, večinoma

nad vhodi. So v celoti zastekljene,

okna in vrata v osrednjem delu pa so

vzidana tako, da ni motečih pogledov.

Vse hiše so enako visoke, strehe so povsod

ravne.

Individualnost posamezne hiše, ki je

kot element prepoznavnosti nujna, je

izražena s poudarjenim okvirjem posamezne

vrtne fasade ter njegovo barvo.

Okvir nakazuje pomen fasade – je v

celoti okno hiše, ki odpira poglede iz

notranjosti hiše v zunanji, vrtni prostor.

Ritem okvirjev vrtne fasade posamezne

hiše izzveneva v členitvi vrtov s kovinskimi

ograjami, ki jih zaraščajo nižje grmovje

in plezalke. Objekti so dvobarvni;

osnovna je barva večjih površin fasad,

poudarki pa so v drugi, izrazito odstopajoči

barvi. Venci niso poudarjeni, tako da

so izrazitejše sestavne mase objektov

ter fasadnih površin.

Fasade so obložene s sodobnimi materiali

– fasadnimi ploščami Trespa Meteon,

debeline 8 mm in v treh barvah,

pritrjenimi nevidno in vidno s kovicami

enake barve. Ograje in obrobe so iz nerjavne

kovine. Okna, pergola, balkonske

ograje so zastekljene z naravnim, deloma

potiskanim ali obarvanim nelomnim

steklom. Večje zasteklitve so senčene z

zunanjimi žaluzijami, manjše s senčnimi

roloji. Delilne stene med terasami so iz

v organskem vzorcu perforirane barvane

pločevine.

REFERENCA - Trespa 35


Občina Gorišnica

avtorici: Manica Klenovšek Musil, univ.dipl.inž.arh. in Mateja Pocajt, univ.dipl.inž.arh.

Nova občinska stavba z večnamensko dvorano v Gorišnici je postavljena na mestu

stare vaške šole. Skupaj z osnovno šolo in športno dvorano zaokrožuje prostor vaškega

trga in kot nov akcent poudarja osrednji vaški prostor.

Občinska stavba Gorišnica

Arhitekti: Mateja Pocajt, univ.dipl.inž.arh. in

Manica Klenovšek Musil, univ.dipl.inž.arh.

Investitor: Občina Gorišnica

Skupna kvadratura: 890 m 2

Etažnost: P + 2

Zaključek gradnje: julij 2005

Izvajalec: Gradis Ptuj

Vrednost investicije: 250.000.000 SIT

Leonardo 2005 – mednarodni natečaj za

mlade arhitekte v Minsku

S svojo prostorsko razsežnostjo in sodobnostjo

deluje kot protiutež stari vaški

cerkvi, edini vertikali v območju. Stavba

povzema urbanistično rešitev, ki predvideva

novogradnjo kot zaporedno nadaljevanje

linije obstoječe šolske stavbe.

Pritlični del objekta je funkcijsko ločen v

tri sklope prostorov: večnamensko dvorano

za 168 obiskovalcev, z lastnim vhodom

in pomožnimi prostori; dva lokala

za poslovno ali trgovinsko dejavnost

ter vhod v občinski del z vertikalnimi

komunikacijami. Glavni vhod v občinske

prostore, ki so v prvi in drugi etaži, je z

glavne ceste na zahodni strani. Komunikacije

predstavljajo aktivne površine

in omogočajo zdrs zunanjega javnega

36 REFERENCA - Trespa

prostora v notranji prostor. V etažah se

komunikacije pojavijo v obliki podestov

z vmesnimi galerijami znotraj enotnega

volumna.

Dvorana s 168 sedeži sega čez dve etaži

in deluje neodvisno od ostalega programa.

Zaradi lažje dostopnosti je umeščena

v pritličje ter ima lasten vhod (s trga)

in vhodno avlo. Drugačna namembnost

tega dela stavbe je vidna tudi v zunanji

podobi, in sicer z dodajanjem volumna

osnovni obliki kocke.

Tlorisno je objekt v pritličju razdeljen

na dva dela. V južnem delu sta poslovni

prostor z lastnim vhodom s trga

in vhodom v avlo dvorane. Podzemna

povezava z obstoječo šolo omogoča nemoten

in neopazen prihod nastopajočih

iz prostorov interesnih dejavnosti v kletni

etaži šole. V severnem delu se delno

pod dvorano nahaja še drugi poslovni

prostor, ki lahko izkoristi prostorsko razsežnost

z višanjem dvorane.

V prvem nadstropju se v južnem delu

tlorisno razprostira podolgovata sejna

soba s pisarno. Osrednje komunikacije

s stopniščem se lijakasto odpirajo proti

dvoetažnemu volumnu vhodne avle, kar

omogoča naravno obojestransko osvetlitev

hodnika. Drugo nadstropje ima

osnovno obliko kocke, na južnem delu

pa se tlorisno razprostirajo trije prostori

občine. Ob boku stopnišča je zastekljen

atrij, ki naravno osvetljuje hodnik in je

združen z županovo pisarno. Poleg so še

tri pisarne in arhiv.

Konstrukcijsko je objekt zasnovan kot

armiranobetonska konstrukcija, ki je

delno kombinirana z vertikalnim jeklenim

okvirjem, na katerega so z obešali

obešene medetažne konstrukcije. Strešna

konstrukcija je jeklene izvedbe.

Grand prix za občinsko stavbo

Gorišnica

Mladi arhitektki Manica Klenovšek Musil

in Mateja Pocajt iz Maribora, ki sta prijavili

objekt občinske zgradbe v Gorišnici

in z njim zastopali Slovenijo, sta prejeli

prvo nagrado v kategoriji realiziranih

javnih objektov ter osvojili prestižni

grand prix.

Beloruska zveza arhitektov je junija 2005

s tradicionalnim festivalom arhitektov

praznovala 70-letnico ustanovitve in

v sklopu aktivnosti, ki zaznamujejo ta

dogodek, razpisala mednarodni natečaj

mladih arhitektov. V projektu Leonardo

2005, mednarodnem tekmovanju mladih

arhitektov, je bil namen primerjalnega

tekmovanja, ugotoviti tendence

razvoja arhitekturne realizacije v najširšem

možnem krogu mladih arhitektov.

Z donatorsko pomočjo italijanske zasebne

fondacije Della Bianco iz Firenc so v

projekt vključili tudi sodelujoče iz držav

Evropske unije, čeprav je večina sodelujočih

zastopala države z območja bivše

Sovjetske zveze in njim bližjih dežel. Sodelovalo

je preko 80 mladih arhitektov

z več kot 120 deli. Tekmovalna razstava

je razvrstila sodelujoče v dve osnovni

kategoriji: realizirana dela in tista, ki

so v projektni obliki; znotraj teh pa na

deset podkategorij glede na tip objekta,

oz. naloge (urbanizem, rekonstrukcija,

notranja oprema, stanovanjska gradnja,

individualna gradnja, javne zgradbe,

socialne in šolske zgradbe, skulpture,

konstrukcijski objekti in komunalne

zgradbe). V vsaki od teh kategorij sta

bili podeljeni prva nagrada in diploma

za nominacijo. Med prvonagrajenimi sta

bili podeljeni dve nagradi Grand prix kot

najpomembnejši nagradi na tem tekmovanju.


Srednja gradbena šola v Mariboru

avtorja: Jerneja Ačanski Veber, univ.dipl.inž.arh. in Tadej Veber, univ.dipl.inž.arh.

Na parceli obstoječe srednje gradbene šole, ki so jo morali zaradi dotrajanosti leta 2003

porušiti, je lani na Smetanovi ulici v Mariboru nastala nova srednja gradbena šola.

Naročnik/investitor: MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN ŠPORT

Arhitekta: Jerneja Ačanski Veber, univ.dipl.inž.arh. & Tadej Veber, univ.dipl.inž.arh.

Projektivno podjetje: GRADIS BIRO ZA PROJEKTIRANJE MARIBOR, d.o.o.

Glavni izvajalec: KOGRAD, d.d.

Inženiring: PROPLUS

Slika 1: Pogled na srednjo gradbeno šolo z jugozahoda

Šolo sestavljajo trije osnovni deli, ki so razvrščeni okoli osrednjega

šolskega prostora – avle: linearni trakt učnih prostorov

(učilnice, kabineti, knjižnica), upravni trakt in osrednje stopnišče

s sanitarnim vozlom. Na južni strani se avla nadaljuje v

zunanji atrij – prostor za odmor. Navzven je šola zasnovana kot

funkcionalno prepletanje dveh osnovnih materialov: vidnega

betona in aluminija.

Z različnimi principi gradnje (montažnimi in monolitnimi) ter

uporabo najsodobnejših gradbenih materialov na področju

termoizolacije, hidroizolacije, tlakov, oblog, najsodobnejših

opažev za gradnjo vidnih betonov, opreme idr., je Srednja

gradbena šola postala ‘učni vrt’. V šoli lahko dijaki skupaj s

profesorji idr. vizualno in taktilno zaznavajo temperaturo

betona, lesa, stekla, novih oblog, spoznavajo nove ekološke

gradbene materiale, različne variante vidnih betonov, pomične

in nepomične podpore (pod upravnim traktom ) idr., kar je

izrednega pomena za razvoj stroke.

Arhitektura Srednje gradbene šole ni le sporočilo ali simbol,

marveč predvsem ovoj in ozadje za življenje, ki se nadaljuje

v in okoli nje. Šola je senzitiven rezervoar za zbiranje, učenje,

druženje … za življenje.

Slika 2: Pogled na srednjo gradbeno šolo s severa

Slika 3: Materiala na strehi TPO (termoplastični poliolefin) Sintofoil ST

(d =1,2 mm, siva barva) in toplotna izolacija iz kamene volne Rockwool

Roofrock (d = 50 mm + 100 mm)

REFERENCA - Sintofoil in Rockwool 37


Alucobond - Poslovni objekt Kocljeva Murska Sobota

Haver & Boecker - Policijska postaja Moste

Rockwool - Stanovanjska hiša

Styrofoam - Pedagoška fakulteta Maribor

Styrofoam - Hidroelektrarna Boštanj Sintofoil, Styrofoam - Poslovni objekt Kocljeva MS Tyvek - Stanovanjska hiša Celje

38 REFERENCA - še več referenc...

Haver & Boecker - Policijska postaja Moste

Rockwool - Centralno skladišče Lidl Komenda

Alucobond - Poslovni objekt Špan Brezovica

Rockwool - Razdeljevalnica hrane Gorenje Velenje

Sintofoil, Styrofoam - Nakupovalni Center Špar Beltinci


Trespa - Stanovanjski objekt Savski kamen Ljubljana

Trespa - Stanovanjski objekt Savski kamen Ljubljana

Trespa - Osnovna šola Miklavž

Trespa - Želežniška postaja Dobova

Kompan - Naselje Greewich Maribor

Trespa - Stanovanjski objekt C3 Kotnikova Ljubljana

Trespa - Stanovanjski objekt C3 Kotnikova Ljubljana

Trespa - Osnovna šola Miklavž Trespa - Želežniška postaja Dobova

Tonality - Market Čatež

Kompan - Supermarket Engrotuš Krško

Trespa - Supermarket Engrotuš Štepanjsko naselje

Kompan - Supermarket Engrotuš Jesenice

REFERENCA - še več referenc... 39


C˘e hrepeni˘s po

bolj globokem,

to je Trespa

Trespa Perspectives je vir navdiha za arhitekte in oblikovalce.

To je metoda oblikovanja inovativnih fasad, ki kombinirajo

Trespa Meteon zunanje plošče z materiali, barvami, linijami in

oblikami. Uporablja svetlobo, sence in površinske strukture,

da razvije dizajn poln dinamike, ki predstavlja samosvoj

značaj, privlačen ritem in nenehno spremenljivo globino.

Trespa Perspectives. To ni proizvod – je inovativna metoda

za izražanje kreativne biti.

Kako? Obiščite nas na spletni strani www.trespa.com

Design

à la carte

Distributer za Slovenijo Ravago d.o.o., Tel +386 3 734 31 50; Fax +386 3 734 3170; info@ravago.si; www.ravago.si

More magazines by this user
Similar magazines