Brošura 2.OŠ

2. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA 10 LET 

10 let 

101 

2. osnovna šola 

Slovenska Bistrica


DIES DIEM DOCET 

DAN SE UČI OD DNEVA 

(latinski pregovor) 

Zbornik ob 10-letnici 

2. osnovne šole Slovenska Bistrica

210 

LET 2. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA 

Zbornik ob 10-letnici 2. osnovne šole Slovenska Bistrica 

Uredila: Janez Ülen, Tanja Keber 

Sodelovali: Marija Ülen, Damijan Cigler, Manica Ferk, Vesna 

Potočnik, Sonja Cugmas, Mojca Žunko, Jožica Pongračič, Jasna 

Vidovič, Karmen Kešina, Vili Krajnc 

Lektoriranje: Janez Ülen, Tanja Keber, Marija Ülen 

Oblikovanje in priprava za tisk: Luka Husu 

Fotografije: arhiv 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, osebni 

arhivi intervjuvancev, Foto Brbre 

Likovni izdelek na naslovnici: Eva Škrlec 

Izdala in založila: 2. osnovna šola Slovenska Bistrica 

Odgovorna oseba: Sonja Arbeiter 

Tisk: EvroGrafis 

Naklada: 300 izvodov 

Leto izdaje: 2018 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

373.3(497.4Slovenska Bistrica)(082) 

DRUGA osnovna šola Slovenska Bistrica 

2. osnovna šola Slovenska Bistrica : 10 let : [zbornik 2. osnovne šole 

Slovenska Bistrica ob 10-letnici delovanja] / [uredila Janez Ülen in Tanja 

Keber ; fotografije arhiv 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, osebni arhivi 

intervjuvancev, Foto Brbre]. - Slovenska Bistrica : 2. osnovna šola, 2018 

ISBN 978-961-288-725-4 

1. Ülen, Janez 

296499712


KAZALO 

Nagovori 5 

Čestitke naših gostov 11 

Naših 10 let v besedi in sliki 12 

Kdo smo - osebna izkaznica naše šole 17 

Intervjuji 18 

Spomini 29 

Prispevki učencev 32 

Kar seješ, to žanješ 38 

Drugi o nas 42 

“Znanstveni” dosežki 46 

103

410 

LET 2. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA


MOJI ŠOLI 

Danes, ko naša šola praznuje, 

nihče ni žalosten in ne žaluje. 

Eno desetletje že tukaj stoji, 

obsijana s soncem se nam učencem smeji. 

Naša šola je prav lepa. 

V njej se pridno vsi učimo, 

da slabe ocene ne dobimo. 

Ko počitnice so tu, nič ne reče, 

vse je tiho in moreče. 

Po hodnikih ne zvoni, 

saj šola čaka, da šolsko leto nazaj pridrvi. 

Po počitnicah pa spet garamo, 

da potem veliko znamo. 

Ko šolo končamo, se poslovimo 

in takrat vse lepo gre mimo. 

Zdaj, ko šola praznuje okrogli jubilej, 

naj moje bo voščilo let obilo, 

da bi se tako uspešno še naprej godilo. 

105 

Jernej Kosajnč, 8. a 

Maša Ekart Strnad

NAGOVORI 

610 


NAŠIH PRVIH DESET 

Radovedni, veseli in zdravi učenci so 

naša vizija. Kolektiv učiteljev, povezan 

s pozitivno energijo in elanom, se je 

izkazal s številnimi presežki v obdobju 

od leta 2008 do 2018. 

Naši učenci vsako leto presegajo 

državno raven dosežkov pri nacionalnem 

preverjanju znanja in so prejemniki 

najvišjih državnih priznanj na različnih 

tekmovanjih. Ustvarjalnost in 

radovednost se zrcalita v raziskovalnih 

nalogah, ki jih uspešno zagovarjajo. 

Uspešno do te mere, da je potrebno zavarovati njihovo intelektualno 

lastnino. Kreativnost in nove, iskrive ideje na kulturnem 

področju spodbujamo s Prešernovimi nagradami. Ponosni smo 

na kulturno dediščino domačega okolja, zato je knjiga Pravljično 

Pohorje dokaz, da spoštujemo lastne korenine, domovino in lepoto 

slovenskega jezika. Učenci prepevajo v treh pevskih zborih, 

so aktivni v različnih interesnih dejavnostih; izstopajo pa na področju 

lutk, kot avtorji besedil, snovalci in oblikovalci lutk, za kar 

vsako leto prejmejo državno odličje. Tudi zato smo bili nominirani 

kot najboljša kulturna šola v slovenskem prostoru. 

Učno okolje smo iz učilnic razširili na Močeradovo gozdno učno 

pot in učilnico na prostem z visokimi gredami, sadovnjakom in 

mlako, da ostanejo učenci v stiku z naravo in spoznavajo pomen 

samooskrbe. 

Ker bodo morali v prihodnosti skrbeti sami zase, se potrditi v samostojnosti 

in odgovornosti, smo uvedli Sejem poklicev. Ta jim 

pomaga pri pomembni življenjski odločitvi in daje hkrati informacijo 

o deficitarnih poklicih. 

Medgeneracijsko druženje nas bogati, ko starejši mlajšim prebirajo 

pravljice, jih pripeljejo na proslavo, ko z dedki in babicami 

preživijo uro športa. Razveseljujejo starejše občane in povabijo 

vrstnike iz vrtca in drugih šol na različne prireditve. 

Če se ozremo nazaj, so vse začetne težave z novo zgradbo pozabljene, 

saj občina kot ustanoviteljica zgledno skrbi za nas. Zelo 

se veselimo nove samostojne šolske kuhinje in novih učilnic, ker 

se število učencev povečuje. 

Z optimizmom gledamo v prihodnost tudi zaradi učiteljev, ki 

so strokovno usposobljeni in nesebično delijo znanje in izkušnje 

učencem in stanovskim kolegom. Med njimi so tudi avtorji 

kvalitetnih učbenikov in strokovnih priročnikov za delo z mladimi 

in prejemniki Šilihovih nagrad za uspešno delo v vzgoji in 

izobraževanju. 

Kljub številnim izzivom časa in okolja smo uspešni, ker dobro 

sodelujemo s starši naših učencev. Nova, izjemno lepa kolesarnica 

je zgovoren dokaz. 

Iskreno se zahvaljujem za dobro sodelovanje in naravnanost k 

skupnemu cilju, da oblikujemo učence, ki bodo veliko znali, se 

veselili življenja ter spoštovali sebe in druge. 

Sonja Arbeiter, 

ravnateljica


ŠOLA SE ODZIVA NA IZZIVE ČASA 

Deset let je preteklo, odkar je vrata 

odprla nova, 2. osnovna šola v 

mestu Slovenska Bistrica in mesto 

je ponovno dobilo dve osnovni 

šoli. 

Potreba po znanju, ki so jo čutili 

Bistričani, pa sega daleč v zgodovino, 

v 15. stol., ko se prvič najdejo 

zapisi o zametkih šolstva v Slovenski 

Bistrici. To se je nato vseskozi 

razvijalo tako, da je konec 18. stoletja 

Slovenska Bistrica dobila tudi 

prvo šolsko zgradbo. Z rastjo mesta in z zavedanjem, kaj pomeni 

znanje, je šolstvo skozi organizacijske vidike, ki jih je narekoval 

čas v različnih zgodovinskih obdobjih, rastlo in delovalo 

tudi v okviru dveh šol, dokler ni bilo celotno osnovno šolstvo 

v šestdesetih letih prejšnjega stoletja združeno pod eno streho. 

Rast prebivalstva v mestu kljub nenehnemu dograjevanju šole 

pa se je odražala v vedno večji utesnjenosti na šoli. Dodatne 

zahteve so narekovali tudi novi pristopi pri pridobivanju znanj 

in to je pred nekaj več kot desetletjem botrovalo odločitvi, da 

dobi Slovenska Bistrica še eno, drugo osnovno šolo, ki je odprla 

vrata pred desetimi leti. Tako je osnovno šolanje v mestu 

Slovenska Bistrica postalo veliko bolj prijazno učencem. Desetletno 

uspešno delovanje šole pa potrjuje pravilnost takratne 

odločitve. 

Šola se je v prvem desetletju delovanja uspešno vključila v življenje 

v lokalni skupnosti, se izgradila in pomembno prispeva k 

razvoju znanja. Ni pa zanemarljivo, da daje poudarek identiteti 

našega prostora. 

V tem, sicer kratkem obdobju desetletnega delovanja, šolski 

kolektiv uspešno posreduje znanje učencem, se odziva na izzive 

turbulenc današnjega časa in pozitivno nadgrajuje učni proces, 

o čemer pričajo številni projekti na različnih področjih pa tudi 

uspehi učencev preko šolskih meja. 

Čeprav je od vselitve v šolo minilo komaj deset let, pa hiter razvoj 

mesta že narekuje dodatne potrebe po šolskem prostoru, 

zato načrtujemo njegovo ustrezno širitev v naslednjih letih. 

Kolektivu šole želim uspešno delo pri izobraževanju in vzgoji 

učencev tudi v naslednjih desetletjih, učencem pa obilo znanja, 

novih idej in veliko lepih spominov na leta, preživeta v drugi 

osnovni šoli. 

dr. Ivan Žagar, 

župan 

NAGOVORI 

107

NAGOVORI 

810 


NJIHOVA PRIHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST 

10 let – majhen jubilej, ko je bil narejen velik korak, da so lahko 

leta 2008 učenci z učitelji prvič prestopili prag nove 2. osnovne 

šole v Slovenski Bistrici. Učenci so se prav gotovo v manjši šoli 

boljše počutili, saj so jih učitelji lahko bolje spoznali in se jim 

posvečali. 

Pred vami je še mnogo šolskih let, novih izzivov, skupnega iskanja 

poti in želja po doseganju zastavljenih ciljev, dosežkov in uspehov. 

V življenju je dovoljeno upati, se truditi, ustvarjati ter ne 

nazadnje uresničevati zastavljene cilje. Kako uspešni bomo pri 

doseganju teh ciljev vsi, ki nam ni vseeno za prihodnost naših 

otrok, bo pokazal čas. Prepričan sem, da vam bo v iskrenem in 

strpnem okolju uspelo vzgojiti odgovorne in ustvarjalne državljane. 

Učencem in učiteljem ob jubileju iskreno čestitam, saj je vsak 

med njimi dodal svoj kamenček v zgodovino šole. 

Zaposlenim ob tem želim, da bi še naprej z veseljem, igro in ustvarjalnostjo 

pomagali učencem do znanja. Mladi pa naj se v njej 

počutijo prijetno in varno, polni novih načrtov, pričakovanj in 

znanj. 

Življenje otrok je namreč naše življenje in njihova prihodnost je 

naša prihodnost. 

Matjaž Vrtovec, prof., 

vodja aktiva ravnateljev 

USTVARJALNO, IGRIVO IN VZNEMIRLJIVO 

Mnogi starši smo v teh desetih letih vstopali skozi vrata šole, kjer 

naši otroci preživijo veliko časa v enem izmed najpomembnejših 

obdobij svojega življenja. Danes šola ni le prostor za prenašanje 

znanja, ampak je ustanova s široko vsebino in z zaposlenimi, 

ki sooblikujejo otrokovo osebnost in z nami mlade pripraljajo 

na njihovo potovanje k učenosti. Samo z roko v roki, starši in 

učitelji, kar je tudi simbol naše šole, nam bo uspelo pomagati, 

da njihova pot v svet znanja ne bo strma in vijugasta, ampak 

ustvarjalna, igriva in vznemirljiva. Da bomo takrat, ko slišimo, da 

se naši šolarji počutijo preobremenjene, da ne marajo šole, znali 

razumeti, da šola ni povezana samo s poukom in učenjem za dobre 

ocene, pač pa pomeni tudi druženje s prijatelji, pridobivanje 

novih izkušenj, da je čas najstniške zaljubljenosti ... 

Starši namreč velikokrat stremimo k čim boljšemu učnemu uspehu, 

vključevanju v številne obšolske dejavnosti, kjer bi otroci 

lahko pokazali svoje talente in nadarjenost, a pozabimo, kdo so 

in kaj hočejo početi. 

V prve razrede namreč vstopajo radovedni otroci z veseljem 

do znanja, učenja, zato naj bo naša skupna želja, da po devetih 

letih izstopajo mladostniki, ki so se sicer naučili mnogo stvari, 

najpomembneje pa je, da bodo še vedno izžarevali to veselje, 

srčnost, spoštovanje in povezanost. 

Ana Bučar, 

predsednica Sveta staršev


109

NAGOVORI 

1010 


Juš Pešak 

SODELOVANJE ZA KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE 

IN USTVARJALNOST MLADIH 

2. osnovno šolo Slovenska Bistrica in Srednjo šolo Slovenska Bistrica 

povezuje mnogo skupnega: enako poslanstvo, to je zavzeto 

izvajanje kakovostnega izobraževanja ter skrbno in podporno 

vodenje učencev in dijakov; ustvarjalnost, kar se izraža v mnogih 

oblikah našega sodelovanja, in ne nazadnje dejstvo, da sta šoli 

najmlajša izobraževalna subjekta v našem mestu. 

Takšen položaj pred nas postavlja podobne naloge in izzive, od 

gradnje šolskega prostora do vsebinskega povezovanja. Sodelujemo 

pri poklicnem informiranju, raziskovalnem delu ter pri 

spodbujanju in razvijanju podjetnostnega razmišljanja mladih. 

Povezujejo nas tudi prireditve in sodelovanje učiteljev obeh 

nivojev šolanja, kar učencem olajša prestop v srednješolsko izobraževanje. 

Zahvaljujemo se vam za bogate možnosti sodelovanja. 

Ob 10-letnem jubileju vam vsem, učiteljem in ravnateljici, učencem 

in staršem, z občudovanjem čestitamo za vaše uspešno, 

zavzeto in razvojno delo. Veselimo se prazničnega pogleda na 

številne dosežke vaše mlade preteklosti. 

Želimo vam ponosno praznovanje in uspešno delo tudi v prihodnosti. 

Mag. Iva Pučnik Ozimič, 

ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica


»Od obiska vaše šole sem si najbolj zapomnil mlade glasbenike, 

ki so neustrašno žgali trše rokerske ritme, čeprav so bili zaradi 

šolskih pravil obuti v ponošene šlape. Ker se s čevlji pač ne 

hodi po šoli. In to se mi zdi super vodilo: spoštuj šolska pravila, 

ampak si vseeno vzemi čas za stvari, ki te veselijo in s katerimi 

izražaš svoja občutja. Veliko kreativnosti v šolskih prostorih in 

izven še naprej!« 

Boštjan Gorenc – Pižama, pisatelj 

»Čestitke šoli, ki je dopolnila desetko! 

Ko sem bil sam teh let, sem bil: 

- Velik športnik! Prvi sem pritekel do hladilnika. 

- Dober bralec! Jedilne liste sem prebral od prve do zadnje črke. 

- Vsako jutro sem moral do šole. Zato ker šola ni hotela do mene. 

Želim vam vse najboljše, lepo praznovanje in lep topel sončen 

dan še naprej! 

Primož Suhodolčan, pisatelj 

Aja, kdo bo pa upihnil svečke na praznični šolski torti?« 

Dopolnjenih deset let ... Torej je 2. OŠ Slovenska Bistrica postala 

najstnica!!! Čestitke! 

Prijetne dni želim. 

Aksinja Kermauner, pisateljica 

»Lep pozdrav vsem, predvsem pa mladim nadobudnežem v 

šolskih klopeh. Iskreno vam čestitam za 10. obletnico. Naj vas 

vodi želja po znanju, nikoli ne nehajte biti radovedni in dovolite 

si sanjati in slediti svojemu srcu. Ne bodite kot drugi, najdite 

svojo pot. Želim vam vse dobro.« 

Boštjan Bračič, glasbenik 

»Človek je kot drevo. Drevo pravilno raste, če ima močne korenine 

v zemlji. S krošnjo naj se ozira po širokem svetu, korenine 

pa naj ima zasidrane v zemlji. Tudi mlad človek naj tako 

raste. Z močnimi koreninami v domači zemlji naj se ozira po 

širokem svetu. 

Ob obisku vaše šole sem bila navdušena nad prireditvijo ob 

kulturnem prazniku. Ustvariti tako uigrano ekipo učiteljev, 

pridobiti toliko prostovoljnih sodelavcev šole in otroke vzgajati 

v duhu medsebojnega sodelovanja in veselja do dela – je 

velik cilj, ki ga je možno doseči le z dolgoletnimi vztrajnimi 

prizadevanji. 2. osnova šola – bravo!« 

Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka 

ČESTITKE NAŠIH GOSTOV 

1011

OSTALO NAM BO V SPOMINU ... 

1210 

10 LET 2. OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA 

NAŠIH 10 LET V BESEDI IN SLIKI 

Položitev temeljnega kamna za novo šolo 10. 4. 2007 

2008/09 

- prvi šolski dan 1. 9. 2008 

- uradna otvoritev 18. 9. 2008 

- obiskali sta nas Benka Pulko in Darja Švajger 

- prvi sejem poklicev 

2009/10 

- Močeradova učna pot predana namenu 17. 4. 2010 

- postali smo eko šola in ustvarili svojo eko himno 

- obisk ambasadorke UNICEF-a Vite Mavrič 

- na oder smo postavili opereto Rdeča kapica


2010/11 

- nastop Boštjana Bračiča na dobrodelni prireditvi 

- projekt UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) 

- prvič podelili Prešernove nagrade učencem 

- začetek delovanja lutkovne skupine Kakórkoli 

- organizacija varnostne olimpiade 

2011/12 

- izid zbirke pravljic Pravljično Pohorje v slovenskem in 

angleškem jeziku 

- postavitev keramične skulpture v okolici šole 

- prvo spletno glasilo 

- obiskala sta nas Desa Muck in Jure Ivanušič 

- podelitev naziva kulturna šola 

- oblikovanje naravoslovne učilnice na prostem 

- začetek bralne značke za učitelje 


1013


1410 


2012/13 

- projekt Popestrimo šolo 

- Prešernove nagrade učencem podelil flavtist Martin Belič 

- organizirali gregorjevanje 

- dramska skupina Pika poka pripravila gledališko igro 

- obisk pisatelja Toneta Partljiča 

- prvi šolski knjižni sejem 

2013/14 

- dobili novo krožišče in povezovalno cesto 

- nastop Big banda Slovenske vojske 

- ustvarjalni vikend učencev izbirnega predmeta retorika 

- na oder smo postavili muzikal Kresniček 

- izvedli planinski tabor Ciciban planinec 

- obiskali sta nas slikarka Jožica Tomazini in jezikoslovka prof. dr. 

Zinka Zorko 

- noč vezenja na šoli 

- izvedba ustvarjalnega angleškega vikenda 

- sanacija strehe in namestitev novih senčil


2014/15 

- obisk predstavnika ameriške ambasade 

- sodelovanje na dobrodelnem teku Dona 

- oblikovanje radijske oddaje na RTV Slovenija 

- učitelji pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku 

- sodelovali na zborovskem Bumu 

- nastop Ule Ložar na dobrodelni prireditvi 

- zlate bralce nagradil Primož Suhodolčan 

2015/16 

- obisk Hiše eksperimetov na šoli 

- izvajanje projekta Youth start 

- ob dnevu šole nas je obiskal paraplegik Igor Plohl 

- obisk pisateljev Janje Vidmar in Slavka Pregla 

- učenci pripravili oddajo na radiu Ptuj 

- mladi nogometaši osvojili naslov državnih prvakov 

- mladi lutkarji ponovno osvojili zlato državno priznanje 


1015


1610 


2016/17 

- učenci ustvarili novo šolsko himno 

- obiskali so nas športnika Luka Zahović in Tim Gajser ter igralka 

Milada Kalezić 

- obiskali smo Muzej iluzij 

- sodelovanje na festivalu Otroci pojejo in plešejo 

- ob dnevu Zemlje nas je obiskal predsednik države Borut Pahor 

- izvedli sejem igrač 

- sodelovanje z vrtcem, domom starejših, VDC Polž in OŠ Minke 

Namestnik – Sonje 

- množično in uspešno sodelovali na Bistriškem teku 

- šolo zaključila prva generacija učencev, ki so vseh devet let 

obiskovali 2. OŠ 

2017/18 

- namenu predali novo kolesarnico 

- pripravili sejem jezikov 

- na dobrodelnem koncertu nam je zapela 

Maja Pihler Stermecki – Bilbi 

- prvič pripravili srečelov 

- sodelovanje učencev v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija, 

studio Maribor 

- medgeneracijsko srečanje učencev in starih staršev 

- ob zaključku projekta kulturna dediščina obisk Dušice Kunaver 

- sodelovanje z glasbeno šolo pri izvedbi baletne predstave Mali 

princ v SNG Maribor


KDO SMO – OSEBNA IZKAZNICA ŠOLE 

Šola je bila uradno ustanovljena z odlokom Občine Slovenska 

Bistrica 14. 4. 2008, pouk pa se je v zgradbi na Šolski 5 pričel izvajati 

1. 9. 2008. Že leta pred tem so potekali dogovori med OŠ 

Pohorskega odreda, pristojnim ministrstvom in ustanoviteljico, 

Občino Slov. Bistrica, o izgradnji druge osnovne šole v Slov. Bistrici. 

V tem času smo imeli učence razporejene na treh lokacijah 

v mestu. 2. OŠ je dvooddelčna šola, lepa in po desetih letih še 

vedno kot nova. Trenutno je na šoli 458 učencev, imamo 18 rednih 

oddelkov in 5 oddelkov podaljšanega bivanja. Povprečno 

število učencev v razredu je skoraj 26, kar močno presega državno 

povprečje. 

Od 5. do 9. razreda izvajamo pouk pri nekaterih predmetih 

(slovenščina, matematika, angleščina, tehnika in tehnologija, 

šport) v manjših skupinah. Na šoli ponujamo po 5 neobveznih 

izbirnih predmetov za učence 4., 5. in 6. razreda, neobvezni izbirni 

predmet angleščina za 1. razred in neobvezni izbirni predmet 

nemščina za učence 7. do 9. razreda. V tem šolskem letu izvajamo 

20 različnih obveznih izbirnih predmetov v 26 skupinah. 

Vključeni so vsi učenci od 7. do 9. razreda. 

Projekt nove šole je nastajal v časih, ko v programu osnovne šole 

še ni bilo toliko skupinskega pouka in različnih izbirnih predmetov. 

Tudi zato je povsem razumljivo, da nam danes resnično 

primanjkuje učilnic in izvajamo redni pouk tudi v računalniški 

učilnici, knjižnici ... 

V minulih desetih letih smo opravili približno 90 000 ur pouka, 

izpeljali 1350 namenskih dnevov in izvedli 30 enotedenskih šol v 

naravi na različnih lokacijah po Sloveniji. Učence smo v tem času 

odpeljali na 90 različnih ekskurzij in jim omogočili nešteto 

manjših radosti in popestritev, kot so gledališke in lutkovne 

predstave, proslave, družabne prireditve, pikniki, zabave ... 

Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo v vseh letih obstoja 

dosegali zavidljive rezultate pri nacionalnem preverjanju znanja, 

pri posameznih predmetih in izvenšolskih dejavnostih. 

Naša največja želja je ohranjati prijazno in spodbudno okolje za 

učence ali celo še izboljšati njihovo radovednost in nivo znanja. 

V bližnji prihodnosti so naši načrti pridobitev lastne kuhinje in 

dograditev šole, kar bi omogočalo še dodatni, tretji oddelek. 

Hvala izjemnemu kolektivu, ki je kos vsem zahtevnim nalogam 

in z dobro voljo vstopa dan za dnem v našo lepo šolo. 

Jožica Smogavec, 

pom. ravnateljice 

KDO SMO 

1017

Mladi folkloristi 

Muzikal Kresniček 

Ohranjanje kulturne dediščine 

Nastop pevskih zborov

Pastirčkov dan 

Veseli pust 

Sprejem prvošolcev 

Navijamo v Planici

INTERVJUJI 

2010 


“KRITIČNOST JE TISTA SILA, KI NAS DELA ŽIVE” 

Eva Malovrh, naša nekdanja učenka, 

diamantna maturantka Prve 

gimnazije Maribor, študentka medicine 

…, oseba, ki je zaradi uspešnosti, 

topline, pozitivne naravnanosti 

in neverjetne ustvarjalne energije in 

širine tisti, ki smo z njo delili šolske 

ali družabne trenutke, nikoli ne 

bomo izbrisali iz spomina. 

Naša šola praznuje prvo desetletko. 

Kakšni so tvoji spomini na našo in tvojo osnovno šolo? 

Moji spomini na 2. osnovno šolo Slovenska Bistrica so lepi, še 

posebej rada se spominjam ur slovenščine, saj sem ravno v tistih 

letih začela odkrivati klasiko svetovne literature, pa tudi ur glasbe, 

pri katerih smo z učiteljem peli takrat priljubljene pesmi. Še 

posebej rada se spominjam sodelovanja pri ustvarjanju knjige 

Pravljično Pohorje. S tedanjo sošolko Melanie Jozić sva napisali 

res krasno pravljico, ki so jo polepšale tudi moje ilustracije. 

Spremljali smo tvoje uspešno srednješolsko obdobje. Na kaj si 

še posebej ponosna? 

Predvsem na vso širino znanja, ki mi ga je dala Prva gimnazija 

Maribor, in na to, v kar me je to znanje izoblikovalo. Seveda sem 

zelo ponosna tudi na odlične uvrstitve na tekmovanjih iz latinščine 

in francoščine ter na zmago na prevajalskem tekmovanju 

Juvenes Translatores. Za nagrado so zmagovalce iz vseh 

sodelujočih držav Evropske Unije povabili v Bruselj, kjer sem 

zbrane nagovorila v maternem jeziku s takrat zelo odmevnim 

govorom. Najbolj pa sem ponosna na kritiko gimnazijskega 

sistema, ki sem jo v zadnjem letniku kot gostujoče pero z naslovom 

»Kritičnost je tista sila, ki nas dela žive« napisala za Delo. 

Nazadnje sem bila zaradi vseh teh uspehov tudi izbrana za dijakinjo 

leta 2017 na Prvi. 

Kot diamantni maturantki so ti bila odprta vsa vrata v svet. Izbrala 

si medicino. S srcem ali z razumom? 

Če vam odgovorim kar v medicinskem slogu, velja, da je srce 

zgolj črpalka, ki poganja kri po telesu, torej z njim ne moremo 

sprejemati odločitev, se pravi, da je gotovo prevladal razum. 

Dolgo me je mučilo vprašanje, kam naprej po gimnaziji, saj me 

zanima in veseli toliko področij. Na informativnih dnevih me je 

mariborska medicinska fakulteta zelo navdušila, medicina pa 

me je očarala s svojo širino, zdravniški poklic se mi zdi zelo lep, 

zelo osmišljen. In hkrati je velik izziv. Droben del tega izziva sem 

spoznala že letos v prvem letniku medicine. 

Študij ti gotovo lepo zapolni dan. S čim pa si polepšaš proste 

trenutke? Glasba? Potovanja? 

Prostih trenutkov mi med študijskim letom resnično primanjkuje, 

saj je medicina tako obsežna, da zahteva, da se ji popolnoma 

posvetiš. Ko se pa vendar moram sprostiti, pa najraje poslušam 

glasbo, rišem ali slikam in berem kakšno kvalitetno literarno 

delo. Med počitnicami pa čas najraje izkoristim za potovanja in 

spoznavanje novih krajev. Najraje kar v sklopu tako imenovanih 

poletnih arheoloških taborov, ki jih za dijake (pa tudi že bivše


dijake) organizira profesor latinščine s Prve gimnazije. Z njim 

smo v nekaj letih raziskali antične ostanke od Sicilije pa vse tja 

do Istanbula. 

Si ustvarjalna, kritična in razgledana mlada Slovenka in Evropejka. 

Kako vidiš izzive sedanjosti, prihodnost svoje generacije? 

Opažam, da je veliko mladih kar nekako izgubljenih v globalnem 

pomanjkanju vrednot in smisla. Če temu dodamo še lažni 

občutek skupnosti, ki ga ustvarjajo družabna omrežja, in posledično 

osamljenost ter poveličevanje individualizma na drugi 

strani, ni stanje nič kaj rožnato. Med mladimi je opaziti kar precej 

težav z anksioznostjo, pa tudi z depresijo, in morda sama kot 

bodoča zdravnica vidim na tem področju svoje poslanstvo. 

INTERVJUJI 

1021 

Katarina Justinek

INTERVJUJI 

2210 


drugi stopnji. 

“... VIDIM PA SE TUDI KOT PRIJAZNA UČITELJICA KLAVIRJA” 

Jana Stojnšek je Bistričanka in 

nekdanja učenka naše šole. Po 

zaključku osnovne šole se je vpisala 

na Konservatorij za glasbo in 

balet Maribor in se po maturi preselila 

v Celovec, kjer študira klavir. 

Ob študiju klavirja veliko časa 

posveča tudi komponiranju za velike 

orkestre. Letos je diplomirala 

iz pedagoške smeri študija klavirja, 

umetniško smer pa še nadaljuje na 

Kaj trenutno počneš, s čim se ukvarjaš? 

Po dolgem času sem si uspela vzeti nekaj počitka in se odpravila 

na morje. Sicer pa počasi spet začenjam »kondicijske« vaje na 

klavirju ... S fantom imava klavirski duo in se ravno pripravljava 

na recital, ki ga imava avgusta v sklopu festivala v Italiji. Zanimivo 

je, kako se tudi roke in prsti lahko preveč spočijejo in polenijo. 

Kaj počneš v prostem času? 

Rada berem, gledam serije in skrbim za zelo prijazno mačko, ki 

živi z mano v bloku in obožuje klasično glasbo. 

Kako se spominjaš osnovne šole? 

Zelo rada sem pela v pevskem zboru, vedno mi je bilo prijetno 

hoditi v šolsko knjižnico, spominjam pa se tudi muk pri športni 

vzgoji. Nekateri smo se že rodili zelo, zelo nespretni … Poskusite 

si predstavljati glasbenika, ki ga zelo skrbi za svoje prste, pri 

odbojki, košarki ali pa na stadionu. Pravzaprav kjerkoli v telovadnici 

… 

Kaj ti je najbolj ostalo v spominu iz osnovnošolskih dni? 

Spomnim se našega prvega leta na čisto novi osnovni šoli. Imeli 

so še nekaj težav z delovanjem alarmov za požarno varnost. 

Večkrat se je zgodilo, da se je po nepotrebnem vklopil alarm in 

smo se morali med pisanjem testa celo evakuirati. Na koncu se je 

seveda zmeraj izkazalo, da je šlo za napako ali da se je pri pouku 

gospodinjstva prismodila kakšna palačinka. 

Kakšni so tvoji načrti oziroma cilji za prihodnost? 

V zadnjem delu študija bi se rada čim več naučila in pridobila 

čim več znanja od odličnih glasbenikov in pianistov, ki nas učijo. 

V prihodnosti imam še naprej željo nastopati s fantom v klavirskem 

duu, vidim pa se tudi kot prijazna učiteljica klavirja. 

Imaš kakšen nasvet za osnovnošolce, ki še »gulijo« šolske klopi? 

Zelo uporabno se mi zdi učenje tujih jezikov. Sama sem šla 

študirat brez kakršnegakoli predznanja nemščine. Veliko lažje bi 

mi bilo, če bi že prej poznala vsaj osnove. Res se splača izkoristiti 

(gratis!) učne ure jezikov.


INTERVJUJI 

1023 

Nika Fajs 

Nika Fajs

INTERVJUJI 

2410 


“NOBENA OVIRA NI PREVISOKA” 

Domen Gril je naš bivši učenec in danes uspešen 

dijak 3. letnika Gimnazije Šiška v Ljubljani. 

Igra za mladinsko selekcijo nogometnega 

kluba Bravo, s katerim je sklenil profesionalno 

pogodbo kot vratar. Večji del sezone trenira s 

člansko ekipo in občasno brani kakšno tekmo 

zanje. 

Kako poteka tvoj delovni dan? 

Vsak dan med šolskim letom imam dvakrat na 

dan trening. Najprej zgodaj zjutraj, preden se 

začne pouk, opravim trening, kasneje se odpravim k pouku in 

nato sledi še popoldanski trening. Prostega časa praktično nimam, 

če pa se že najde, ga izkoristim za počitek in šolske obveznosti. 

Ko večina dijakov že začne s počitnicami, sam še vedno 

zbiram ocene za uspešen zaključek šolskega leta zaradi številnih 

klubskih in reprezentančnih obveznosti. Kljub zahtevnemu urniku 

sem do sedaj letnike zaključil z odličnim uspehom. 

Kakšni so tvoji spomini na osnovnošolska leta? 

Svojih šolskih dni na 2. OŠ Slovenska Bistrica se kljub nekaterim 

zapletom spominjam z nasmeškom na obrazu. Od neumnosti, ki 

smo jih ušpičili, pa do kazni, ki smo jih zato dobili, mi bo zagotovo 

najbolj v spominu ostala osvojitev naslova državnih prvakov v 

malem nogometu. To se je zgodilo prvič v zgodovini šole. Upam, 

da je šola na to ponosna. Seveda pa nam brez učitelja g. Ivetića 

ter Lana, Aljaža, Eneja, Nejca, Juliana in drugih ne bi uspelo. Mnogi 

med njimi še sedaj uspešno nadaljujejo športno pot. 

Kako je potekala tvoja športna pot in na kaj si najbolj ponosen? 

Z veseljem se spominjam 9. razreda, ko sem bil vpoklican v slovensko 

nogometno reprezentanco, s katero smo se udeležili 

Pokala narodov. Bil sem izbran za prvega vratarja in odigral vse 

tekme proti vrstnikom iz Brazilije, ZDA, Hrvaške, Norveške ter 

Japonske, ki smo jo premagali v finalu in osvojili prvo mesto. To 

je bil zame eden najlepših dni do sedaj, saj vem, da sem s svojimi 

predstavami razveselil tudi svojo družino, ki mi je in mi bo 

vedno stala ob strani. Od takrat sem z reprezentanco doživel 

veliko lepih trenutkov, med drugim sem bil velikokrat vpoklican 

tudi med starejše reprezentančne selekcije. Odigral sem že kar 

nekaj mednarodnih tekem. Zagotovo največji uspeh doslej smo 

doživeli z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo, ki je letos potekalo v 

Angliji, kar je pred nami uspelo zgolj še eni generaciji. 

Kakšni so tvoji cilji in želje za prihodnost? 

V prihodnosti si želim poklicno igrati nogomet v kakšnem bolj 

odmevnem klubu, ob tem pa še naprej uspešno nadaljevati 

šolanje. Čeprav se zavedam, da bo to vsako leto težje, vem, da mi 

bo to uspelo le, če bom ostal na trdnih tleh in nadaljeval z dobrim 

odnosom do dela in do ljudi okoli mene. 

Imaš kakšen nasvet za naše mlade športnike? 

Če si res želijo uspeti v športu, naj svoje življenje popolnoma 

prilagodijo cilju, ki ga želijo doseči, in nobena ovira ne bo previsoka. 

Iz lastnih izkušenj vem, da je pot do uspeha trnova in da 

bližnjic ni. Če so pripravljeni na vsakodnevna odrekanja in trdo 

delo, so na pol poti do uspeha.


Žiga Rupnik, 7. a 

INTERVJUJI 

1025 

Kristina Valentan

INTERVJUJI 

2610 


BITI UČITELJ NA SLOVENSKI ŠOLI 

Včasih malo za šalo in še bolj zares 

ugotavljamo, da smo Slovenci 

prepričani, kako se prav vsi 

spoznamo na politiko, nogomet 

in šolo. A stvar ni tako zelo preprosta, 

zato smo k pogovoru o 

šolski stvarnosti in prihodnosti 

povabili kompetentno, izkušeno 

in uspešno učiteljico, go. Darjo 

Vtič, profesorico slovenskega 

in angleškega jezika, učiteljico 

s srcem, z vizijo, ki skozi svoje 

priročnike učiteljskim kolegicam 

in kolegom ter učenkam in 

učencem odpira nove poti, nova 

spoznanja, ki vsa morda niti niso nova, a smo v hlastanju po 

več, po kvantiteti pozabili nanje. Mednje spadajo tudi temeljna 

spoznanja starodavnih ljudstev, da je pomembno biti, ne imeti. 

Kaj vam je pomembno pri vašem delu, kaj bi radi dali svojim 

učencem? 

V prvi vrsti bi otrokom seveda rada prenesla učne vsebine predmetov, 

ki ju poučujem (slovenščine in angleščine), kot zanimive, 

življenjske in uporabne. Rada bi jih spodbudila k radovednosti, 

poglobljenemu razmišljanju in kritičnemu odnosu do stvari. 

Ravno tako pomembne kot znanja in kompetence, predpisani v 

učnih načrtih, se mi zdijo vrednote in veščine, ki jih učni načrti 

pogosto zanemarjajo – govorim o čutu za sočloveka, naravo, 

za šibkejšega od sebe … o spoštovanju, empatiji, prijateljstvu, 

odgovornosti, nenasilju, mirnem dialogu ipd. 

Radi opravljate svoje delo, ste radi učiteljica? Kaj je v vašem 

poklicu najlepše in kaj ne tako zelo lepo? 

Rada imam otroke in rada imam svoje delo. Zame je najlepše, 

ko kakšno šolsko uro pozabimo na čas, ko delamo, ustvarjamo, 

se pogovarjamo, razmišljamo, prepoznavamo … Lepo je, ko se 

kak neprijeten pogovor za vse dobro izide in se problem reši po 

sreči. Veliko je trenutkov, ko se mi zdi, da imam najlepše delo na 

svetu ... Pride pa tudi do situacij, ko je težko, ko nas kak otrok ne 

sprejme, ko učencem ne moremo približati učne snovi, ko ne najdemo 

izhoda iz kakšne težave in ko ne vidimo smisla v stvareh, ki 

jih od nas zahtevajo. A vsak dan je nova priložnost, stvari skušamo 

vedno znova popraviti, izboljšati in osmisliti. Večina ljudi je 

vendarle dobronamernih in konstruktivnih in če skušamo takšni 

biti tudi mi, gre vse lažje. 

Kakšna bi morala biti šola, da bi ustrezala potrebam otroka 

in sodobne družbe? Kakšna je vaša vizija kvalitetne sodobne 

šole? 

Če želim odgovoriti na to vprašanje, bi najprej odgovorila, kaj je 

cilj izobraževanja. Po mojem mnenju to, da šolo zapustijo srečni, 

razmišljajoči, odgovorni, samostojni, sočutni in trajnostno naravnani 

mladi ljudje, ki so kar najbolje usposobljeni za svoj poklic. 

Menim, da bi bilo nujno prevetriti učne načrte, zmanjšati njihov 

obseg in jih prilagoditi svetu, v katerem živimo. V šole bi morali 

vnesti več praktičnega in eksperimentalnega dela, več umetnosti 

in estetike, več ustvarjalnosti in dela z rokami ... Več časa bi 

morali nameniti gibanju in sprostitvi. Želela bi videti več učenja


na terenu, v knjižnici, v naravi, v gozdu, po travnikih, po mestu 

... Več vzgoje za bolj ekološki, neškodljiv, odgovoren, trajnostni 

način življenja. Več raziskovalnega in projektnega dela ter manj 

učenja iz učbenikov in delovnih zvezkov. Več učenja za življenje 

in manj klasičnega učenja, ki danes v šolah prevladuje. 

Prejeli ste Šilihovo priznanje za dosežke na področju vzgoje 

in izobraževanja. Ali ste učitelji enakovredni sogovorniki ministrstva 

v pripravi programov, učnih načrtov in zakonodaje? 

Imate možnost izraziti svoje poglede in zamisli? 

Učitelji se v odnosu do šolskih oblasti pogosto počutimo kot izvajalci 

oz. podizvajalci del in nalog. Ne le da nismo njihovi enakovredni 

sogovorniki, naše mnenje oblasti preprosto ne zanima, 

naših predlogov in pobud ne sliši, ne obravnava ... To ni le nespoštljivo, 

ampak tudi nespametno in nestrokovno početje, kajti 

učitelji smo tisti, ki smo vsakodnevno v stiku z otroki in vidimo 

težave, potrebe, možne izboljšave … 

Kako vidite slovensko šolo? Ste do slovenskega šolstva in njenega 

razvoja pesimistični ali optimistični? 

Svet se danes spreminja z neverjetno hitrostjo, zdi se, da šola 

tega tempa nikakor ne dohaja in ne odgovarja na resnične potrebe 

človeka in družbe. 

Želela bi si, da bi si začeli ljudje bolj zaupati med seboj – da bi 

ravnatelji bolj zaupali svojim učiteljem in bi načrtovali projekte, 

cilje in investicije skupaj z nami; da bi učiteljem bolj zaupalo tudi 

ministrstvo in nas upoštevalo pri odločanju o strokovnih odločitvah 

glede vsebin, ciljev, dela in življenja v šoli. 

Vendarle sem optimistična in zaupam – morda ne toliko v sistem 

kot v ljudi. Oblast je tako oddaljena od resničnega življenja in 

problemov, da je težko gibalo razvoja. Po mojih izkušnjah prihajajo 

dobre pobude in spremembe pogosto od spodaj, gibalo 

družbe so ljudje, pogumni in srčni posamezniki, ki se vsakodnevno 

soočajo s težavami, jih (da preživijo!) premagujejo in stvari 

spreminjajo na bolje. 

Kako vidite današnje učence, kaj bi jim radi sporočili? 

Otroci in mladostniki so med seboj predvsem zelo različni. Nekateri 

so ambiciozni, drugi nezainteresirani za vse, nekateri pravi 

raziskovalci, tretji spet popolnoma pasivni ... Mladi so neločljiv 

del družbe in njen odraz v dobrem in slabem. 

Želim si, da bi bili bolj razmišljujoči in kritični, da bi jasno in glasno 

povedali, kaj si želijo in kaj pričakujejo. Da bi prevzeli odgovornost 

za svoje delo, da bi bili radovedni, da bi (se) spraševali o 

stvareh ... Da bi se bolj zavedali, da si svojo prihodnost gradijo že 

danes. 

Res pa tudi je, da včasih pozabljamo, da so šola, šolsko znanje 

in ocene le en vidik življenja. Dobre ali slabe ocene ne definirajo 

človeka ne kvalitete njegovega življenja in ne njegove prihodnosti. 

Morda je pošteno, da to včasih povemo tudi otrokom. 

V čem je 2. osnovna šola Slov. Bistrica posebna? 

Večkrat se zgodi, da pridejo na šolo predavatelji, ki nas – ko 

preživijo nekaj časa s kolektivom – pohvalijo, da je čutiti na šoli 

izjemno odprtost, povezanost in pozitivno naravnanost. Tako 

naš kolektiv vidim tudi sama. Zdi se mi, da delam s pozitivnimi, 

prijaznimi in delavnimi ljudmi, ki imajo učence radi in se trudijo 

biti dobri učitelji. Prizadevamo si razumeti otroke, prisluhniti 

staršem in vedno iskati nove, boljše poti in načine. 

INTERVJUJI 

1027

2810 


Maja Motaln


Sreča je, 

če se delo dobro opravi 

in če imaš nekoga rad. 

(Tone Pavček) 

NESTRPNO SMO ČAKALI NOVO ŠOLO 

Prišel je dan, ko sem izpregla svoj delovni voz in se zastrmela v 

čas novih ciljev in izzivov. Na pot miru sem se podala v pokončni 

drži, saj je 39 let dela za šolskimi zidovi minilo brez večjih pretresov. 

Ponosna nase, da sem zmogla brez bolniškega staleža 

prehoditi to pot. 

V okrilju stare šole v Vošnjakovi ulici smo učiteljice in učenci 

preživljali tesnobne trenutke dela. 

Bodo stropovi stare zgradbe zdržali? Kje bomo pozimi telovadili? 

A bodo učenci jedli v spodobnem okolju? 

Veliko je bilo vprašanj in odgovor je bil kmalu znan. V zemljo 

so zasadili prvo lopato. Gradnja nove šole se je začela in vsi smo 

nestrpno čakali dan, ko bomo zakorakali v nove šolske prostore. 

Rasla je hitro kot gobe po dežju. Velika, pravokotna in bahava v 

dolžino, višino in širino – nova, 2. OŠ Slovenska Bistrica. 

Že kmalu smo bile učiteljice povabljene na notranji ogled šolskih 

prostorov. 

Vodja gradbišča nas je opremil z varnostnimi čeladami in v 

gosjem redu smo zakorakale za njim. Hodile smo gor in dol po 

stavbi, od učilnic do kabinetov, avle in drugih prostorov. Vsaka 

izmed nas si je že predstavljala svoj novi kotiček šolskega sveta. 

Učilnico. Svetlo in prostorno z novim pohištvom, z veliko zeleno 

tablo in vso aktualno računalniško opremo. Vse nas je takrat nav- 

duševalo in komaj smo čakale dan otvoritve nove šole v Šolski 

ulici 5. 

Počasi je prihajalo do razdruževanja zaposlenih. Samo po dve 

učiteljici vsakega razreda bosta imeli privilegij odločitve, kje 

nadaljevati delo. Sledila so usklajevanja, priporočila, sestanki in 

končne odločitve učiteljic. 

Razdružile smo se z grenkobo v srcih, saj smo mnogo skupnih let 

preživele za zidovi stare učilne zidane, v veliki, preveliki Osnovni 

šoli Pohorskega odreda. 

In nato smo v novih prostorih šole dobesedno v znoju pridobivali 

nova znanja. Težavno je bilo. Vročina je buhtela v glave otrok, 

premočna svetloba je ovirala pogled na tablo, a so vsaj razkošni 

hodniki učencem omogočali teke na dolge proge. Že kmalu so 

sledile sanacije, ki pa večjih in več učilnic ne morejo nuditi in ne 

odpraviti vseh težav s pregrevanjem. 

V Vošnjakovi ulici pa še vedno sameva naša stara šola, okrašena z 

grafiti bivših učencev, z razbitimi stekli, obraščena s plevelom ... 

Tudi njej se toži po starih, dobrih časih. A čas utira nova pota 

modernizacije in morda tudi kvalitetnejšega znanja. 

“Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo 

mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, 

ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne dne zvesto prenesite 

na svoje otroke.” 

(Albert Einstein) 

Ivana Frešer, predmetna učiteljica razrednega pouka, prva upokojena 

učiteljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica 

SPOMINI 

1029

SPOMINI 

3010 


“VSAK DAN JE PRINAŠAL NOVE IZZIVE” 

Fascinantno! Osupla sedem in se 

zamislim. Stol je skoraj premehak 

za razmišljanje, zato uberem pot 

razmišljanja kar na zadnjih dveh 

okončinah. Zavem se ... Minila so že 

moja osnovnošolska leta, vrata sem 

odprla srednješolskim. Kar malo me 

požgečka, ko pomislim, koliko vsega 

sem doživela in kaj vse sem se 

naučila v osnovni šoli. 

Ko sem sedla v šolske klopi, sem se počutila tako vznemirjeno, 

da vam tega ne bi znala opisati. Bila sem v velikem pričakovanju 

novega in lepega. Na 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici sem bila 

tega deležna. Vsak dan je prinašal nove izzive, s katerimi sem se 

spoprijemala. Vsak moj dan je bil izjemen. Sama sem že ugotovila, 

kako ga lahko ustvarim lepšega od prejšnjega. Seveda pa 

smo si ljudje različni in vsak ima svoje edinstvenosti. Učitelj ti 

na primer lahko pomaga pri tem, da talente nadgradiš in postajaš 

boljši. Večina učiteljev je v mojem življenju pustila pozitiven 

pečat in se jih bom spominjala po lepih dogodkih. Eden izmed 

takih bolj smešnih je bil, ko sem prestopila prag šestega razreda. 

Bila sem še zelo zmedena in sem nekoč malo zaradi zmedenosti, 

malo zaradi zaposlenosti po pomoti špricala rekreativni odmor. 

To me je stalo tega, da sem morala napisati kazenski spis. Takrat 

sem bila jezna na svet okrog sebe, zdaj pa se ob misli na to le še 

nasmejim. Morda me je to le še izpopolnilo v pisanju spisov, ki so 

v nekaj letih postali moja vrlina. 

Veliko je bilo trenutkov, ko smo se zabavali in dobesedno jokali 

od smeha. Včasih je lahko k temu pripomogla že najmanjša 

beseda. Spoznala sem, da izraz banalnost na tej šoli ne najde zatočišča, 

saj si vsak učitelj prizadeva, da učenci odidemo z lepimi 

spomini in bogatim znanjem. Seveda pa je to odvisno od vsakega 

posameznika. 2. osnovna šola Slovenska Bistrica bo v meni 

vsekakor ostala za vedno. 

Za tiste, ki niste ujeli bistva mojega sporočila, prilagam banalen 

povzetek: 

@2osslb #najboljsaleta #nepozabnispomini #najboljsiucitelji 

#fantasticenrazred #ekipadateskipa 

Ana Pučnik 

Aljaž Rožič


Na Lovrenških jezerih 

Smučanje na Rogli 

1031 

Plavanje v Termah Čatež 

Sedmošolci v ČŠOD Cerkno

PRISPEVKI UČENCEV 

3210 


AJDA O ŠOLI 

Šola mi pomeni veliko, ker se rada učim, berem in spoznavam 

nove stvari. Moj najljubši predmet je likovna umetnost, saj rada 

ustvarjam. Rada hodim na končne izlete in pohode. Na naši šoli 

mi nikoli ni dolgčas, saj se zmeraj nekaj dogaja. Nekoč se mi je 

zgodilo nekaj prav posebnega. 

Nekega dne, ko sem se počasi odpravljala domov, sem zaslišala 

čuden glas. Ko sem malo pogledala naokoli, sem slišala, da 

glas prihaja iz učilnice. Odprla sem vrata in nisem videla nikogar. 

Takrat me je nagovorila sama učilnica. Povedala mi je, da 

ima rada otroke, ki se tiho učijo. Motijo pa jo otroci, ki so glasni. 

Včasih prav sovraži počitnice, ker je vse preveč tiho. Povedala je, 

da je rada pospravljena. Obožuje čistilke, ker jo čistijo in s svojimi 

metlami žgečkajo. 

Nato se je oglasil še šolski hodnik in povedal, da ima rad otroke, 

ki hodijo počasi. Ne mara pa skakanja, tekanja in divjanja, saj ga 

to ves čas moti pri razmišljanju. Občutek pa ima, kot da ga ves 

čas boksajo. Prav vesel je, ko pridejo učiteljice in skregajo tiste 

“boksarje”. Povedal je, da ima tudi on rad čistilke, ker ga zloščijo 

in potem se sveti kot najlepša zvezda. Zelo mu prijajo počitnice, 

saj se takrat odpočije. Proti koncu pa mu je že dolgčas in komaj 

čaka na začetek novega šolskega leta. V tem pa sva si res zelo 

podobna. Tudi jaz imam rada prvi šolski dan. 

Ajda Ftičar, 4. a 

Dejan Gavrić


PRVI ŠOLSKI DAN 

MOJA ŠOLA 

Neučakan in vesel 

sem prvič v šolo šel. 

Čakalo me je veliko branja, 

pisanja, računanja, a tudi igranja. 

Moja šola res ni šala. 

V njej se veliko naučiš 

in tudi prijatelje dobiš. 

Pa učiteljice so prijazne, krasne, 

včasih tudi malo glasne. 

Maks Potokar, 3. a 

Prvi šolski dan 

sem v šolo odšla. 

Mislila sem, 

da je šola strašna gospa. 

Zelo sem se bala ... 

V razredu strašno ni bilo. 

Pred tablo učiteljica 

je stala in se nasmejala. 

A v šoli ni šale. 

Če se česa ne naučiš, 

hitro enko dobiš. 

Brez šole dolgočasno bi bilo, 

saj znanja, prijateljev 

in lepih spominov 

ne bi bilo. 

Vita Dizdarević, 4. a 


1033


3410 


ODRAŠČAM IN SE SPREMINJAM 

Problemi, skrbi, tisoč vprašanj, 

ko dan se vleče in ga konec ni. 

Kaj to se mi godi, 

včasih vse lepo, drugič vse narobe se zdi. 

Včeraj še punčka, ki se z barbiko igra, 

danes punca, ki vse ve in zna. 

Odraščanje res lahko ni, 

odraslim preprosto se zdi, 

a nam povzroča veliko skrbi. 

Telo se razvija, ušesa štrlijo, 

tam mozolj ali kar dva, 

zobje pa v ravni vrsti niso, 

ko se nasmehnem, se pozna. 

Še dobro, da dnevi niso enaki, 

z novim jutrom izginejo problemi vsi, 

v trebuhu že včasih metuljčki vzletijo, 

odnesejo kmalu vse naše skrbi. 

Lori Zafošnik, 7. b 

ODRAŠČAM IN USTVARJAM 

Po plaži tekam naokrog, 

peščeni grad zapira mojo pot, 

rada šla bi školjke iskat, 

v morje nožice svoje dat. 

Mama vedno pravi mi 

in očka prav tako, 

da uživam naj v trenutkih, 

ki jih kmalu več ne bo. 

A zavedam se, 

da ima življenje le včasih odprte roke. 

Res ne bo več tako, 

ko zrastla bom v dekle? 

Mogoče pa ima tudi to dobro plat, 

ko bom velika, 

bom šla v pretekle trenutke srečo iskat. 

Larisa Mesarič, 7. b


Hana Brumec 

Živeti je ogromen dar! 

In zato ti mora biti mar. 

Veliko se da doseči. 

Le v roke si je treba seči. 

Ja, svet je lepši brez nasilja. 

Edino ne smeš si želeti obilja. 

Ni dovolj prostoren za vse želje. 

Je pa pomembno, da sprožajo veselje. 

Enkrat boš to doživel, poskrbi, da svet ne bo le črn in bel. 


Zoja Gobec 

1035


Druženje z varovanci doma starejših 

Slovo devetošolcev na valeti 

Lutkovna skupina Kakórkoli 

Mladi novinarji na RTV Slovenija 

36


Gledališka skupina učiteljev 2. OŠ 

Mladi planinci na Golici 

Otroška gledališka skupina Pika Poke 

Delimo objeme 

37

STATISTIKA 

3810 


KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE 

▶ ▶ V desetih letih smo v 1. razred vpisali 503 učence, 270 fantov 

in 233 deklet. 

▶▶ 

9. razred je v desetih letih uspešno končalo 498 učencev, 242 

fantov in 256 deklet. 

▶▶ 

Največ prvošolčkov smo imeli v šol. letu 2011/2012, in sicer 

54. 

▶▶ 

Najmanj prvošolčkov (46) smo vpisali v šol. letu 2012/2013. 

▶▶ 

Največ devetošolcev (56) je zaključilo šolo v šol. letu 

2010/2011, najmanj pa jih je bilo v šol. letu 2009/2010, in 

sicer 43. 

▶▶ 

Največja razlika v številu fantov in deklet je bila v šol. letu 

2015/2016, ko smo imeli v devetem razredu 29 fantov in 

samo 16 deklet. 

▶▶ 

Najmanj učencev smo imeli na šoli prvo šolsko leto 

(2008/2009), bilo jih je 447. 

▶▶ 

Največ učencev je bilo v šol. letih 2012/2013 in 2014/2015, 

in sicer 460. 

▶▶ 

Naš najmanjši oddelek je štel 21 in največji 29 učencev. 

RAZISKOVANJE JE POT V PRIHODNOST 

Naši učenci so veliko raziskovali. Najuspešnejše raziskovalne 

naloge so bile: 

▶▶ 

Svet lepih črk, besed in povedi 

▶▶ 

Ustna higiena nekoč in danes 

▶▶ 

Padalstvo 

▶▶ 

Greš v kino? Ne, film že imam. 

▶▶ 

Družinski proračun 

▶▶ 

Humanitarne dejavnosti mojega kraja 

▶▶ 

Kako je Slovenska Bistrica postala slovenska 

▶▶ 

Eko ali €ko 

▶▶ 

Učenci priseljenci med materinščino in slovenščino 

▶▶ 

Brez mobilnega telefona mi živeti ni 

▶▶ 

Po sledeh slovanskih imen (1. mesto na državnem tekmovanju) 

▶▶ 

Steklarstvo 

▶▶ 

Srebrni lasje in zlato srce – odnosi med tremi generacijami 

▶▶ 

Uporaba trikotnikov v našem vsakdanu 

▶▶ 

Partizanska bolnišnica Jesen 

▶▶ 

Gibalne aktivnosti učencev 2. osnovne šole Slovenska Bistrica 

▶▶ 

Ali čevljarji gredo v korak s časom? 

▶▶ 

Učenje v stilu 

▶▶ 

Kdor ima v petah, ima tudi v glavi? 

▶▶ 

Še mnogo vode bo preteklo, da bo cenjena dovolj 

▶▶ 

Imaš tudi ti FOMO?


KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ 

VIŠJE, DLJE, HITREJE 

Predmetno področje Srebrno priznanje Zlato priznanje 

Slovenščina 15 3 

Matematika 83 3 

Angleščina 22 3 

Kemija 15 4 

Biologija 13 3 

Fizika 22 3 

Logika 7 3 

Vesela šola 43 3 

Sladkorna bolezen 18 9 

Zgodovina 8 1 

Bober 3 3 

Robotika (ekipe) 3 1 

Nemščina 1 

Geografija 1 

Astronomija 1 

Zlati bralci 180 

Na državnih tekmovanjih v atletiki so naši učenci postali državni 

prvaki v skoku v višino, skoku v daljino, v mnogoboju, v štafeti 

4x100 m, teku na 300 m. 

V šolskem letu 2015/2016 pa so fantje naše šole postali državni 

prvaki v malem nogometu. 

STATISTIKA 

1039

STATISTIKA 

4010 


PRI NAS BEREMO 

Čeprav so elektronske naprave vseh oblik osvojile tudi naše 

učence, smo zelo veseli, da navdušenje po branju knjig na šoli 

ni presahnilo. Še posebej zagreti so bralci do 5. razreda, a tudi 

pozneje številne učenke in učenci redno obiskujejo šolsko in 

mestno knjižnico, tekmujejo za bralno značko ali berejo le zato, 

ker jim je zabavno in prijetno. Da bi še povečali njihovo zagretost 

in vztrajnost ter pridobili tudi nove bralce, vsako leto na šolo 

povabimo vsaj enega uveljavljenega mladinskega avtorja ali 

avtorico. Med drugimi so nas v preteklih letih obiskali in učencem 

predstavili svoja dela Tone Partljič, Janja Vidmar, Primož 

Suhodolčan, Benka Pulko, Ivan Sivec, Slavko Pregl, Aksinja 

Kermauner, Desa Muck … 

In na naši šoli ne berejo le učenke in učenci, za priznanja in predvsem 

nova znanja se v okviru bralne značke za učitelje potegujejo 

tudi pedagoški in drugi strokovni delavci šole. Ker zgledi še 

zmeraj vlečejo! 

Izbor knjig je resnično pester, objavljamo pa seznam najbolj 

branih knjig med mladimi bralci v prvem desetletju naše šole. 

Nace Vrbek, 6. b 

Mlajši učenci 

1. Anja Štefan: LONČEK NA PIKE 

2. Oton Župančič: MEHURČKI 

3. Saša Vegri: JURE KVAK KVAK 

Starejši učenci 

1. Janja Vidmar: PRIJATELJA 

2. Primož Suhodolčan: KOŠARKAR NAJ BO! 

3. Ervin Fritz: VRANE


PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI 

Za uspešno učenje je potrebno veliko energije, predvsem dobra 

in zdrava malica. Kot zanimivost nekaj podatkov, kaj vse so 

učenci poleg druge hrane pospravili v svoje želodčke v desetih 

letih. Količine so približne. 

Pojedli in popili so: 

- 60 000 jogurtov, 

- 45 000 kefirjev, 

- 5 ton perutninskih burgerjev, 

- 6 ton hrenovk, 

- 57 ton kruha, 

- 32 ton banan, 

- 45 ton jabolk, 

- okoli 40 000 litrov mleka. 

V tem obdobju smo na šoli: 

- porabili 1 500 km papirnih brisač, 

- izgubili okoli 900 ključev garderobnih omaric. 

Z dobro prehrano pridobljeno energijo pa smo porabili tudi za 

zelo koristne, ekološke in humane akcije, saj smo zbrali čez 200 

ton odpadnega papirja in 3 tone plastičnih zamaškov. 

STATISTIKA 

1041


DRUGI O NAS 

42


DRUGI O NAS 

43


DRUGI O NAS 

44 

Večer


DRUGI O NAS 

Bistriški Informator 

45

“ZNANSTVENI” DOSEŽKI 

4610 


ŠOLSKA “ZNANOST” JE LAHKO TUDI ZABAVNA 

Odgovori, ki niso prinesli visoke ocene, smeh pa zagotovo: 

- Za evropsko obalo je značilno, da ima veliko zalivov in odtokov. 

- Znane slovenske jedi so kranjska klobasa, prekmurska gibanica, 

polenta in francoska solata. 

- Slovenci se oblačijo po modi, glavno pa je, da nosijo kavbojke. 

- Slovenija mi je všeč, a tudi druge države niso slabe, recimo Barcelona. 

- Fašiste v Italiji je vodil Berlusconi. 

- Plimovanje je, ko voda vre in jo vrže v zrak. V Z Evropi je plimovanje 

plinasto. 

- V Panonski nižini prevladuje hlevska živinoreja, da živali ne pobegnejo. 

- Prestolonaslednik Ferdinand je bil ubit s svojo ženo. 

- Večina Slovencev je rimsko-kataloške vere. 

- Urška je bila najlepša deklica v Ljubljanici. 

- Prešeren je uporabljal verz, ki mu pravimo italijanska enajsterica. 

- Še preden je vstal, je moral Voranc gnati živino na pašo. 

- Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939. Še danes 

praznujemo ta dan s pričetkom šole. 

- Prešernov sodobnik je bil Valentin ... Rossi! 

- Kaj se dogaja z dnevi jeseni? Jeseni se čas podaljšuje. 

- Sredozemsko rastje je povečini zelnato. 

- Ko so se naši predniki iz človeku podobne opice razvili v 

človečnjake, so postali brezdomci. 

- Po zmagi nad Napoleonom so ustanovili Sveto zvezo, ki je ...? 

Poroka! 

- Naštej nekaj poklicev moškega spola, ki se končujejo na –a. 

Strojevodja, pismonoša, policija! 

Avtorji: učenci 2. OŠ Slovenska Bistrica 

Zbrala Gizela Breznik, upokojena učiteljica 2. OŠ


1047 

Zala Ajd


KOLEKTIV 2008/09 

48


KOLEKTIV 2018/19 

49

10O ZVEZDAH 

Veliko čudes ima zemlja, mislim naš planet. Najljubše so mi 

zvezde, čeprav niso ravno na našem planetu, ampak bivajo 

globoko v vesolju. Pri njih mi je najbolj všeč, da si pogled na 

njih lahko delita dva popolnoma različna človeka, ki sta lahko 

na povsem drugi strani planeta, daleč drug od drugega. 

Strmita vanje vsak dan in se smehljata njihovemu lesku. 

To naredi zvezde posebne. Morda se bosta nekoč srečala 

in opazovala te zvezde v istem trenutku, v istem okolju … 

Nekaterim so pomembne le zato, da se zableščijo, ko se 

utrnejo in lahko njihov padec uporabijo kot upanje za svojo 

lepo prihodnost. 

Brez telefona sem, kar je v današnjem svetu nenavadno, 

a super pomembno. Ker mi ostanejo celotno nebo, okno, 

papir in svinčnik. In to je vse, kar potrebujem … 

Alja Uršič, 9. a


1051

Brošura 2.OŠ

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?