Revija Svitanje - Poletje 2016

wsljubljana

Letnik XII, številka 2

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

031 725 909 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Breda Medvešček, Aci Urbajs,

Monika Brinšek

STROKOVNI SODELAVCI:

Andreja Videmšek, Elvira Devetak,

Zvone Černelič, Franc Vehar, Matjaž Jež,

Brane Žilavec, Samo Simčič,

Thomas Cowan, Therese Jung

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Andreja Videmšek,

Matjaž Jež, Saša Aden, Brane Žilavec,

Aci Urbajs, arhiv uredništva

NASLOVNICA:

Matjaž Jež

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 725 909

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

Utrinki 4

Zapoznela kristalizacija 4

Vpogled v rastline in čebele z BD vidika 5

Burbonke, Burboni, Škrabčeva knjižnica 6

Ekskurzija društva Ajda Posavje na Hrvaško 7

Biodinamika v praksi 9

Leto ekstremnih vremenskih pojavov 9

Kako pripraviti zdravo in živo prst 10

Širimo obzorja 14

Duhovno znanstvena razlaga razvoja vesolja 14

Pesništvo, civilizacija in kultura 19

Zdravje 21

Pomembnost lecitina 21

Vabilo na konferenco 23

Gojenje sadja po biodinamični metodi 23

Društva in iniciative 24

Seznam društev za BD kmetovanje 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 22 €.

www.svitanje.si

ISSN 1854-1739

2


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

pred vami je poletna številka

revije, ki v vaše domove

prihaja ob kresu.

Kot so naši predniki radi rekli, 'ko se dan obesi'. V

evropski kulturi je običaj, da štiriindvajsetega junija,

takoj po poletnem solsticiju (21. junija), najdaljšem

dnevu v letu, prižgemo kresove. Na waldorfskih šolah

se s kresovanjem zaključi šolsko leto in učitelji nagovorimo

otroke, da na listke zapišejo vse svoje stiske in

tegobe, ki jih nato prepustijo ognju, da jih preobrazi.

Tudi vsem vam želim, da si vzamete čas za to izredno

pomembno, lahko bi rekli duhovno očiščevanje. Potem

lahko spet s polnimi pljuči zajamemo sveže sapice, ki

jih prinaša poletje, in se tako okrepimo za razne vrste

preizkušenj, s katerimi se v zadnjih letih sooča človek.

To leto se nam je april zavlekel v junij in temu deževnemu

času kar ni videti konca. Pri nas imamo v primerjavi

z drugimi evropskimi državami, kjer so vse

bolj pogoste poplave, še srečo. Človek se res sprašuje,

kdaj bodo umni strokovnjaki s področja kmetovanja

prišli do spoznanja, da je že skrajni čas, da začnemo

z Zemljo delati drugače. Kdaj bo v zavest človeštva

prišlo spoznanje, da je prav biodinamični način kmetovanja

tisti, ki daje človeštvu največ upanja?

Sodelavci revije se zavedamo, da posameznik ne more

spreminjati sveta, lahko pa prispeva k temu, da ga s

skupnimi močmi spreminjamo vsi enako misleči ljudje.

Zato smo se v našem uredništvu odločili, da v svojem

naprezanju za širjenje antropozofije, biodinamike, waldorfske

pedagogike in antropozofske medicine naredimo

še korak naprej. Odslej bomo, v pomoč in spodbudo

vsem vam, v vsaki številki objavljali naslove vseh iniciativ

s področij b-d kmetovanja, waldorfske pedagogike

ter drugih antropozofskih iniciativ. S tem želimo vsem

našim bralcem ponuditi informacije, kje v njihovi bližini

je društvo, v katerega se lahko včlanijo, ali vrtec /

šola kamor lahko vpišejo svoje otroke, kje lahko slišijo

več o antropozofski medicini. Zavedamo se namreč, da

eno brez drugega ni dovolj. Prav zato je revija takšna,

kakršna je: dvostranska in z mnogimi članki.

V tej številki lahko preberete:

• o zapozneli kristalizaciji;

• o vpogledu v rastline in čebele z

biodinamičnega vidika;

• o ekskurziji društva Ajda Gorenjska v Italijo;

• o ekskurziji društva Ajda Posavje na Hrvaško;

• o tem, kako pripraviti zdravo in živo prst;

• o tem, kako pomemben za zdravje človeka je

lecitin;

• o duhovno-znanstveni razlagi vesolja;

• o pesništvu, civilizaciji in kulturi –

antropozofija drugače.

Želim vam veliko zadovoljstva ob branju.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

03.07. nedelja cvet cel dan kamilico 15.08. ponedeljek plod cel dan rman, preslico

04.07. ponedeljek cvet cel dan kamilico 16.08. ponedeljek plod od 11 rman, preslico

05.07. torek cvet od 18h kamilico 19.08. petek cvet do 10 kamilico

07.07. četrtek plod cel dan rman, preslico 23.08. torek plod cel dan rman, preslico

08.07. ponedeljek plod cel dan rman, preslico 24.08. sreda plod do 14 rman, preslico

09.07. sobota plod od 8 do 10 rman, preslico 27.08. sobota cvet cel dan kamilico

13.07. sreda cvet do 11 h kamilico 28.08. nedelja cvet cel dan kamilico

14.07. četrtek cvet cel dan kamilico 31.08 sreda plod cel dan rman, preslico

17.07. nedelja cvet do 9 kamilico 03.09. sobota korenina do 9 hrastovo lubje

18.07. nedelja plod cel dan rman, preslico 04.09. nedelja korenina cel dan hrastovo lubje

22.07. petek cvet cel dan kamilico 05.09. Ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje

28.07. četrtek plod do 9 rman, preslico 13.09. torek korenina cel dan hrastovo lubje

31.07. nedelja cvet cel dan kamilico 14.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje

01.08 ponedeljek cvet do 16 kamilico 21.09. sreda korenina od 8 hrastovo lubje

10.08. sreda cvet do 15 kamilico 22.09. četrtek korenina cel dan hrastovo lubje

11.08. četrtek cvet do 14 kamilico 30.09. četrtek korenina od 16 hrastovo lubje

14.08. nedelja plod cel dan rman, preslico Pripravila: Monika Brinšek

3


Utrinki

4

Zapoznela kristalizacija

Aci Urbajs

Vitalne mladike nekaj dni po aprilskem snegu.

Spomladanske pozebe so del kmetovanja od

vekomaj. Stara slovenska ljudska pesem pravi: 'Bog

daj nam dobro leto, me smo nočas slabo spale, saj

smo polje varovale, Bog daj nam dobro leto, me smo

... '. Ta prošnja in molitev hkrati je bila njihov izvir

volje življenja.

Narava - čeprav muhasta - je oblikovala kmečko dušo

naših prednikov. Priznam, tudi moj ustroj kmečke

duše je precej drugačen, lagoden. Materialna znanost

nam nudi veliko novosti in priložnosti. Živimo v času

svobodne volje in izbire, ki velikokrat vodi v samovoljo.

Še posebej, če naša dejavnost ni usklajena z duhovnim

svetom, saj le skupaj vodita v napredek. Pozablja

se na duhovno dediščino, ki je zaklad arhetipskih slik,

ki so izviri domišljije in ustvarjanja, a mi prevečkrat

hitimo po začrtani poti materialistične družbe.

A tiste zimske aprilske noči mi skrb za vinograd ni

dala spati. Časa sem imel dovolj in spomnil sem se

prav te pesmi. Na ta dan je zapadlo največ snega v letošnji

zimi. Zelene krošnje, ki so se bohotile dan prej,

so bile sključene pod težkim snegom. Zapadlo je 30

cm južnega snega in temperatura je bila 2 st.C. Mladike

trte so bile razvite, kot so ponavadi v sredini maja,

saj prave zime ni bilo. Kristalizacijski procesi so bili

neznatni. Vrt nam je januarja, ki velja za najbolj mrzel

mesec, ponujal zelene pridelke, tako da se je kislo zelje

v kleti 'šparalo' za zimski čas, ki ga ni bilo. Kmetje smo

imeli slutnjo po zapozneli kristalizaciji, zmrzali.

Dve stopinji nad zmrzaljo daje upanje življenju, dve

stopinji pod 'ničlo' ga vzame. Te štiri stopinje so neznatne,

a v tem trenutku tako pomembne. Življenjska molitev

s pesmijo je zame naredila kopreno, pregrinjalo, ki

je prekrila moj kraj. Rano zjutraj je bila temperatura za

1 st.C višja, kot je bila zvečer in noč je bila delno jasna.

Vinogradniške lege so bile vedno dobro izbrane. Francozi

negujejo najstarejšo in delujočo klasifikacijo vinogradniških

leg. Grand cru – velika lega: vina z nje

dosegajo cene tudi do 1.000 EUR za steklenico in je na

vrhu piramide. Sledijo nekoliko slabše lege: Prva lega,

Druga lega ... Podobno klasifikacijo je imela tudi Avstro-Ogrska

monarhija za področje Goriških Brd. Opis

vinogradniške lege je vinu prinesel višjo ceno in tako

spodbudil vinogradništvo na strmih, osojnih področjih

, 'gorc',kot jim pravimo. Potrošniki si lažje predstavijo

lego, s katere vino prihaja in tudi kupnino plača, v

prepričanju, da je zadaj mnogo vloženega dela in velik

potencial naravnih danosti. Tako Merkurialni sili ponudbe

in povpraševanja stečeta v srečo obeh. Na drugi

strani višji davki bogatijo proračun. In le čudimo se

lahko nemirni Franciji s številnimi revolucijami, da so

pragmatično obdržali to vinogradniško tradicijo.

Ko so pred časom francoski novinarji obiskali moj vinorodni

kraj, se niso mogli načuditi 'velikim'vinogradniškim

legam, ki so bile zaraščene z grmovjem. Ko

sem obiskal lastnike, so mi govorili o starih starših, ki

so še ročno obdelovali vinograd, njim pa se sedaj to ne

izplača.

Torej potencial v materialnem imamo, volje in duhovnega

vpogleda pa nimamo. Tudi zato so bile pomladanske

pozebe na Štajerskem in Dolenjskem označene

kot nacionalna katastrofa. ' A bolezen, ki te ne ubije,

te krepi.' In upam, da se bo v kmetih prebudila slika

vinogradnika, ki bo izbral lokalne vinske sorte, ki so

tisočletja rodila arhetipsko vino, ter bo obnovil najboljše

vinogradniške lege, izbral biološko dinamično

kmetovanje in iztržil dobro ceno. Če je vse to prežeto z

zadovoljstvom ... ja, potem smo na pravi poti.


Vpogled v rastline in

čebele z biodinamičnega

vidika

Andreja Videmšek

Združenje Demeter Slovenija je v sodelovanju

z Biotehniškim centrom Naklo in Fakulteto za

kmetijstvo in biosistemske vede Maribor organiziralo

dvodnevni seminar Vpogled v rastline in čebele z

biodinamičnega vidika. Obiskal nas je dr. Johannes

Wirz, ki je doktoriral iz molekularne biologije in

je član Znantvenega inštituta na Goetheanumu v

Švici ter član Upravnega odbora društva Mellifera,

ki se ukvarja z učinki genskih modifikacij kulturnih

rastlin, ekologijo metuljev, biodinamičnim

čebelarjenjem in semenarstvom na splošno.

Prvi dan našega druženja smo se posvetili predvsem

gensko spremenjenim organizmom, obljubam te nove

tehnologije in glavnim pomislekom glede njene uporabe.

Predavatelj nam je skušal približati kompleksno

delovanje gensko spremenjenih organizmov in

kakšnen vpliv lahko imajo na biotsko pestrost okolja

in zdravje ljudi. Predavanje je bilo podprto tudi z izsledki

mnogih verodostojnih tujih raziskav za boljši

oris dejanskega stanja na svetu. Predavatelj je še posebej

izpostavil pomen ohranjanja biotske pestrosti in

vsaj ekološkega, če ne biodinamičnega kmetijstva za

ohranjanje rodovitnosti tal in izboljšanje prehranske situacije,

saj konvencionalno kmetijstvo ustvarja stroške,

ki jih nosimo vsi davkoplačevalci, in niso vključeni v

dejansko ceno posameznega proizvoda (saniranje

onesnaževanja okolja, zmanjšanje biotske pestrosti ter

posledice za zdravje zemlje, rastlin, živali in ljudi). Poseben

potencial pripisuje manjšim kmetijam, ki lahko

izboljšajo stanje v lokalni skupnosti. Drugi dan seminarja

smo v celoti namenili pomenu biodinamičnega

čebelarjenja za našo skupno prihodnost. Obravnavali

smo zgodovino in osnove biodinamičnega čebelarjenja,

razumevanje čebel in njihovega naravnega cikla,

rojenje, naravno gradnjo panjev ter naravno vzgojo

matic. Poleg tega smo razpravljali o (ne)smiselnosti

modernih čebelarskih pristopov, problemu uporabe

kemičnih sredstev v kmetijstvu in posledicah uporabe

modernih zdravil za čebele. Predavatelj je z veliko

slikovnega materiala nazorno nakazal uspešne prakse

čebelarjenja po naravnih načelih ter z nami delil

mnoge uporabne recepte za krepitev zdravja čebelje

družine in načine pomoči pri varoji in ostalih boleznih.

Podrobneje pa smo pogledali tudi standarde, ki

veljajo pri biodinamičnem čebelarjenju za pridobitev

blagovne znamke Demeter. Zanimanje je bilo zelo veliko,

zato upamo, da bomo kmalu v svoje vrste dobili

tudi prvega slovenskega biodinamičnega čebelarja, ki

bo tudi nosilec Demeter blagovne znamke.

Zahvaljujemo se Biotehniškemu centru Naklo in Fakulteti

za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, da sta nas

prijazno gostila v svojih prostorih. Vabljeni k spremljanju

dogodkov Združenja Demeter Slovenija na spletni strani

www.demeter.si.

5


UTRINKI

Burbonke, Burboni, Škrabčeva knjižnica

Botanični vrt Viatori

Elvira Devetak

6

Društvo Ajda Gorenjska se je letos odpravilo na ogled

Burbonk in ostalih ogleda vrednih znamenitosti v

Novo in Staro Gorico - Italijo.

Nova Gorica, mestece ob meji z Italijo, že dobrih šest

desetletij predstavlja srce sončne Goriške. Nastala je

po drugi svetovni vojni kot nadomestek Gorici, ki je

ostala za mejo. Mesto z blago klimo, zeleno in cvetoče

vse leto, mlado in živahno, je prijazno domačinom in

obiskovalcem z vseh koncev sveta. Je tako rekoč mlajša

sestra Gorice, s katero prihodnost pišeta skupaj. Kot

edinstven primer v Evropi dve mesti stojita tik ob meji,

a brez mejnih prehodov ter v vedno večjem sožitju na

vseh ravneh. Nova Gorica je mesto vrtnic.

Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki ima svoj sedež

v Novi Gorici, je v sodelovanju z Mestno občino Nova

Gorica leta 2003 začelo urejati del zelenjavnega vrta,

ki ga je dal Frančiškanski samostan na Kostanjevici

(domačini pravijo temu kraju Kapela) na razpolago za

ureditev rožne zbirke. Na preurejenem vrtu je bila tega

leta posajena zbirka starih vrtnic, burbonk. Tako vrtnice,

ki nosijo ime po otoku Île de Bourbon (danes se otok

imenuje Réunion) in je bil v času njihovega nastanka

v lasti francoske kraljevske dinastije Burbonov, krasijo

vrt ob samostanski cerkvi, v kripti katere počivajo

zadnji kralj Francije in člani njegove družine, skupaj

z zadnjim prestolonaslednikom iz družine Burbonov.

Na tem otoku je leta 1817 prišlo do slučajnega križanja

kitajske vrtnice Old Blush in evropske damaščanke

Quatre saison. Vrtnice so se ponašale s cvetenjem vso

sezono, z rožnatimi barvami in dišavnostjo.

Svetu so bile odkrite v Parizu prvič leta 1819 in ponovno

1821. S povratnimi križanji so jih vrtnarji vzgojili

preko 1500 različnih vrst. Večinoma so se izgubile in

danes je večina od okrog 80 ohranjenih vrst zbranih

na samostanskem vrtu, zbirka pa se vsako leto veča. S

tem številom se rožni vrt na Kostanjevici uvršča med

največje zbirke v Evropi in na svetu.

Sledil je ogled cerkve, kripte Burbonov, samostana in

Škrabčeve knjižnice, ki je danes urejena v dveh večjih

sobah v samostanskem traktu in ima nad 16.500 knjig.

Med njimi je za nas najpomembnejša prva slovnica

slovenskega jezika Arcticae horulae (Zimske urice,

1584) z lastnoročnim posvetilom avtorja Adama Bohoriča.

Zaradi vseh dragocenosti je knjižnica od leta

1952 spomeniško zaščitena. Med najdragocenejše bisere

knjižnice sodijo tudi inkunabule ali prvotiski, knjige,

ki so bile natisnjene pred letom 1500. Knjižnica jih

danes hrani 30; najstarejša med njimi, ki je hkrati tudi

najstarejša knjiga v naši knjižnici, je iz leta 1476. Samostanska

knjižnica se imenuje po p. Stanislavu Škrabcu

(1844–1918), največjem slovenskem jezikoslovcu slovenistu

19. stoletja, ki je na Kostanjevici živel več kot

štirideset let in je bil tu gotovo najbolj povezan s slovensko

pisano besedo.

Botanični vrt Viatori v Podgori – Stara Gorica je nastal

leta 1970, ko je prof. Lucio Viatori od nekdaj ljubitelj

botanike in vrtnarjenja kupil hrib na obrobju mesta, s

čudovitim pogledom na mesto Gorico z gradom, Sočo,

Krasom in Alpami. Vrt azalej, ki se imenuje tudi Park

Viatori je oblikovan po britanskem modelu iz devetnajstega

stoletja.


UTRINKI

Ekskurzija društva Ajda

Posavje na Hrvaško

September, 2015

Zvone Černelič, predsednik društva

V našem mladem Društvu za biodinamično

gospodarjenje Ajda Posavje smo se odločili, da

gremo na našo prvo ekskurzijo kar na Hrvaško, zato

je bil avtobus zelo hitro zaseden. Povod za to je bil

obisk Aleksa Podolinskega (pionirja biodinamike v

Avstraliji), ki je obiskal našo kmetijo julija leta 2014

na svoj 90. rojstni dan in nam je svetoval, naj si na

Hrvaškem ogledamo dve biodinamični kmetiji.

Z veliko vztrajnostjo, strastjo in odločenostjo je profesor

očistil prostor, tla obogatil z organsko snovjo,

dodal sekance in okrepil strme odseke in zemeljske

plazove, izvedel pešpoti, stopnišča in lesene mostove.

Naredil je tudi umetno jezero iz kraterja, ki je nastal ob

bombandiranju iz druge svetovne vojne ter namakalni

sistem, ki je še danes v uporabi.

V preteklih letih so zbrali: 500 sort azalej s prevladovanjem

sorte Azalea japonica, 150 sort rododendronov

s celega sveta, več kot 300 vrst redkih vrtnic od starodavnih

in sodobnih, 50 sort kamelij in 120 magnolij,

pretežno iz zbirke Lorda Peter Smithers in Van Veen

Lugano.

Po njegovi smrti leta 2014 je vrt podaril Fundaciji

Cassa di Risparmio Gorice, ki je prevzela obveznost,

da se ohrani in poveča ta dragocena dediščina v interesu

celotne skupnosti, ohranjanje projekta in poučevanja

profesorja Viatori..

Najprej smo šli v Hrvaško Zagorje na ekološko kmetijo

Gordane in Ivice Knezić, blizu rojstnega kraja Matije

Gubca v Donji Stubici, kjer nas je gospa Gordana pričakala

z odličnim namazom iz sladkega krompirja batate

in tune. Gospa Gordana je prišla s svojim možem Ivico

leta 2001 kot agronomka iz Zagreba in začela pridelovati

vse vrste zelenjave in žit. Glavna panoga na njuni

kmetiji je pridelava sladkega krompirja batate, stevie

in korena svetlobe ali po kitajsko jam.

Batato je pripeljala s Karibov iz Srednje Amerike, kjer

je dobila tudi prve informacije o pridelavi. Tam ga poznajo

do tristo vrst. Na kmetiji gojijo dve vrsti: rumenega,

ki ima oranžno meso, in enega z belo sredico.

Batat je zelo hranljiva rastlina z veliko C in E vitamina

in zelo primeren za diabetike. Vzgaja se iz spečih oči,

konec januarja pri temperaturi vsaj 25 do 30 stopinj.

Iz spečih oči vzgojimo sadike in jih v začetku maja, ko

mine nevarnost pozebe, sadimo na prosto. Od sajenja

do pobiranja mine100 - 120 dni. Plodovi so zelo veliki

in podolgovate oblike, hranimo pa ga pri temperaturi

18 stopinj. Na hrvaškem dosega ceno dva evra in več.

Povpraševanje po tem krompirju je zelo veliko in s

prodajo nimajo težav.

Naslednja pomembnejša rastlina pri Knezićevih je stevia,

ki se uporablja namesto sladkorja. Dobro deluje

na možgane in ni škodljiva za uživanje. Sejemo jo v

februarju v ogrevan rastlinjak, v začetku maja pa sadike

posadimo v dve vrsti na greben na prosto. Julija

porežemo cele liste in jih posušimo, do jeseni pa dobimo

še en pridelek. Lahko pa jo jeseni tudi izkopljemo,

spravimo v temen prostor in spomladi spet posadimo.

Tako lahko delamo tri do pet let.

7


UTRINKI

Podrahljač pri Ilićićevih

Tretja pomembna rastlina pri Knezičevih pa je koren

svetlobe ali jam. Jam je rastlina, katere koren zraste

tudi en meter globoko. Sadijo ga na 25 cm narazen v 50

cm visoke grebene, ograjene z lesom. Rad ima peščena

tla oziroma kremenčev pesek. Iz ene sadike dobijo

½ kg korenine, ki ga prodajajo po 28 €/kg (v Nemčiji

po 50 €/kg). Ima veliko B vitamina in je učinkovit pri

zdravljenju raka, težavah s ščitnico in uspešen pri hormonski

terapiji.

Po zelo prijaznem sprejemu in nakupu njihovih pridelkov

in izdelkov smo se odpravili na naslednjo, eno uro

oddaljeno, ekološko kmetijo Željka in Jasminke Iličić

pri Svetem Petru Čvrstecu. Tudi tu sta mlada zakonca

prišla iz Zagreba in kupila sedem hektarjev veliko

zapuščeno kmetijo. Leta 2010 sta spoznala Aleksa Podolinskega

(pionirja bidinamike v Avstraliji), ki ju je

navdušil, da sta začela delati po biodinamični metodi,

čeprav nista še vključena v biodinamično kontrolo.

Biodinamične izkušnje sta nabirala pri Podolinskem

v Avstraliji, Italiji in Franciji, kjer sta kupila tudi prve

biodinamične preparate in ugotovila, da delujejo. Imata

en hektar velik nasad robid, katere prodajajo sveže,

delajo marmelado in sok. Imajo 14000 sadik jagod,

ribez, sibirske borovnice in gojijo okoli štirideset vrst

zelenjave, iz ohrovta delajo tudi čips. Blizu kmetije sta

kupila še hektar in pol veliko parcelo sredi gozda, ki

jo uporabljata za goste. Tudi mi smo tu dobili okusno

doma narejeno enolončnico. Sem enkrat ali dvakrat na

leto povabita svoje stranke, predvsem iz Zagreba, da

vidijo, kako delajo, in jih pogostijo. Skozi vse leto za

njih tedensko pripravljajo zabojčke s pridelki in izdelki.

Pravita, da imata štiristo strank. Zemlje ne orjejo

že osem let. Namesto pluga uporabljajo podrahljač. V

kolobarju uporabljajo zeleno gnojenje (mešanico petnajstih

žitaric in oljnic). Spomladi to mulčijo, počakajo

teden ali dva, potem pa plitvo podrahljajo. Poleg preparata

'gnoj iz roga' veliko uporabljajo še kremenčev

preparat in baldrijan. Vsi ti preparati jim zelo izboljšajo

kvaliteto pridelkov. Proizvodnjo širijo v rastlinjake

in tako predvsem podaljšajo sezono. Za okopavanje

zelenjave so nabavili zelo drag specialni okopalnik in

ogrodni traktor, ki jim je zelo olajšal delo. Vsekakor je

to lep primer, kako se da s pridnostjo narediti marsikaj.

Kot zadnjo pa smo obiskali kmetijo prvega ekološkega

vinogradnika na Hrvaškem, Branka Čegeca v kraju

Marinovac Zelinski, ki nas je v svojem 1 hektar velikem

vinogradu prijazno sprejel. Povedal je, da pridelajo

en liter ekološkega vina po trsu, škropijo pa tri do

8

Zelenjava pri Ilićićevih

Nasad sladkega krompirja in paprike pri Knezićevih


BD v praksi

Leto 2016 se bo

zapisalo kot leto

ekstremnih vremenskih

pojavov

Franc Vehar

štirikrat v celi sezoni. Proti oidiju prašijo zgodaj zjutraj

z žveplom, proti peronospori pa uporabljajo bordojsko

brozgo, gline in rastlinske izvlečke.

V medvrstnih prostorih mulčijo izmenično vsako drugo

vrsto, ravno tako uporabljajo podrahljač. V zimskem

času škropijo tudi z biodinamičnim preparatom

gnoj iz roga. Po ogledu vinograda nas je gospodar

sprejel še v svoji idilični turistični hiši, kjer smo degustirali

odlična ekološka vina, mu zapeli slovensko pesem

in kupili še kakšno steklenico za domov.

Rezultat te ekskurzije je bil obisk gospe Gordane Knezić,

ki se je odzvala našemu vabilu in v našem društvu

v Boštanju izvedla zimsko predavanje, na katerem nam

je še bolj podrobno predstavila svojo eksotično pridelavo.

Prodala je kar nekaj sladkega krompirja batate.

Pri njej smo naročili tudi nekaj sadik tega krompirja.

Dva kmeta pa sva kupila specialno sejalnico za setev

zelenjave, ki smo jo videli pri Ilićićevih. Videli smo, da

tudi na Hrvaškem napreduje ekološko in biodinamičnno

kmetovanje.

Ekološko

vinogradništvo

Ćegec

Pozdravljeni, dragi bralci in bralke. Že v naslovu

sem zapisal, po čem bo specifično leto 2016.

Letošnje leto je prestopno in v takih letih je vreme

hladno in vetrovno. Ko sem prebiral koledar po

Mariji Thun, sem opazil, da je ob koncu aprila in

v sredini maja kar štiri dni zapored impulz zemlja

korenina. Taka pozicija zemlje v vesolju prinaša

hladno in mokro vreme. To se je potrdilo v aprilu,

ko je pri meni padlo 35 cm snega. Več kot v

zimskem času. Sedaj, ko to pišem, zunaj močno

dežuje in temperatura je 12 stopinj, kar je pod

povprečjem.

Tako vreme je za razvoj čebelje družine zelo slabo,

ker dobijo premalo hrane za normalno prehranitev

družine. Ta čas je v panju zelo neugodno razmerje

med pašnimi in panjskimi čebelami. Življenjska

doba lanskih čebel se naglo končuje in praviloma 10.

05. v čebelji družini ni več starih pašnih čebel. Ker

je v panjih veliko zalege in majhen dotok medičine

in vode, se velikokrat dogodi, da čebele zbolijo za

majsko boleznijo in taka družina zelo oslabi ali celo

propade.

Kaj storiti, da omilimo posledice vremenskih razmer?

Priporočam, da čebeljim družinam dodajate tri

dni sladkan čaj kamilice ali pelina. Čaj naj bo pripravljen

v razmerju 2:1. Dva dela čaja in en del sladkorja.

To dajajte čebelam vsak drugi dan, v večernih

urah, po max. 2 dl na družino.

Zaradi letošnjega snega v aprilu ne bo skoraj nič

akacijevega medu in tudi lipa je v večini pozebla.

V kolikor bo v juniju lepo in toplo vreme, imam

upanje, da se bo začelo medenje smreke, kostanja

in pozneje še hoje. Če se bo to dogodilo, čebelice ne

bodo občutile izpada akacijeve paše. V primeru, da

teh paš ne bo, se bo ponovila rekordno slaba letina

medu.

9


BIODINAMIKA

Čebelarji lahko le nemo opazujemo, kaj bo storila

mati narava.

V mesecu juniju, juliju in avgustu pazite, da bodo

imele čebelice dovolj čiste pitne vode.

Ne smete pozabiti tudi na zadostno količino medu v

panju. Redno spremljajte stanje napadenosti družine

z varoo, in sicer z metodami, ki so dovoljene - izrez

in pregledovanje trotovine.

Čebelarji, ne pozabite zatirati varoo v rojevih družinah

in v izrojenih družinah. To je pravi čas, da se

znebite parazita.

Čebelarjem želim, da bi lahko iz panjev iztočili veliko

presežnega medu. Osnovna količina 5 -7 kg mora

vedno ostati v čebelji družini, da se družina normalno

razvija .

Če boste upoštevali potrebe čebelje družine, vas bo

ta nagradila s svojimi pridelki.

Želim, da bi bilo vsaj toliko medu za točenje kot lansko

leto.

Naj medi!

Kako pripraviti zdravo

in živo prst

Matjaž Jež

Ne bomo izgubljali časa z uvodnimi razmišljanji,

ampak gremo kar takoj 'v živo'. Zemlja je sestavljena

iz dveh delov, iz mineralnih delcev in organske snovi.

Mineralni delci so nastali s preperevanjem matične

kamninske podlage, organska snov pa izvira iz

odmrlih rastlinskih in živalskih organizmov.

Organski del prsti imenujemo tudi humus, ki je rahle

grudičaste sestave in temno rjave do črne barve. Zemlja,

ki je sestavljena samo iz mineralnih delcev, ni rodovitna

in jo imenujemo mrtvica. Šele dodatek organske snovi

omogoča rodovitnost in iz zemlje napravi prst. Spodnja

meja založenosti s humusom, ki še omogoča primerno

rodovitnost vrtne prsti, je pri štirih odstotkih. Srednje

založena tla imajo okrog 6 odstotkov humusa, zgornja

meja založenosti s humusom pa je pri desetih odstotkih.

Višji delež humusa večini rastlin že povzroča težave.

In kaj je v humusu takega, da prinaša v tla življenje? To

bomo najlažje spoznali, če opišemo delovanje humusa.

Njegova osnovna naloga je zagotavljanje grudičaste

strukture tal. V strukturnih tleh so drobni zračni prostori

in kapilarna voda, tako da so tla vedno zračna in

vlažna. V nestrukturnih tleh so mineralni delci zlepljeni

med sabo in med njimi ni zraka niti vode. Taka tla so

biološko mrtva. Druga lastnost humusa je, da so v njem

številni mikroorganizmi. Glavne med njimi so bakterije

in glivice. Te razkrajajo organsko snov tako, da velike

molekule cepijo na manjše. Pri tem sproščajo ogljikov

dioksid in minerale, proces pa imenujemo mineralizacijo.

Minerale vsrkajo koreninski laski in jih v obliki

vodne raztopine transportirajo do zelenih delov rastlin,

ogljikov dioksid pa vdihavajo rastline skozi listne reže

in ga v procesu fotosinteze, skupaj z vodo in minerali,

uporabijo za tvorbo nove organske snovi. Res, da so

mikroorganizmi majhni in na videz nepomembni, vendar

svojo majhnost nadomestijo z množičnostjo. Število

bakterij na 1 cm3 ornih tal je do 90 milijonov, njihova

masa na 1 hektar plodne zemlje pa je 1 do 2 toni. Gliv je

okrog 200 000 na 1 cm3 ornih tal, njihova masa na enem

hektarju pa je 2 do 5 ton. V prsti so tudi različne drobne

živali: deževniki, pršice, skakači in žuželke. Njihova

vloga je, da organske ostanke drobijo na vedno manjše

delce in jih delajo dostopnejše za glivice in bakterije.

Deževnikov je do 2,5 tone na hektar, ostalih drobnih

10


V PRAKSI

živali pa še nadaljnjih 500 kg. Ali si lahko to predstavljamo,

da je na enem hektarju polja za nekaj ton velik

kup mikrobov in drobnih živalic? To je tisto, kar

dela zemljo živo! In dokler je v prsti zaloga humusa in

mikroorganizmov, poteka proces njegove razgradnje.

Pri visokih temperaturah poteka ta proces hitreje in

zagotavlja sprotno hrano rastlinam. Vsak trenutek se

sprosti nekaj molekul, ki se že naslednji hip vključijo

v novo rast. Pri nizkih temperaturah, ko se rast rastlin

upočasni, se upočasni tudi razgradnja humusa in tako

narava varčuje s snovmi in energijo.

V sveže pognojeni zemlji se v prvem letu razkroji samo

polovica humusa, v drugem letu spet polovica in šele

v tretjem letu razpade skoraj ves humus. Ta izkušnja

lepo pojasnjuje, zakaj ne gnojimo vsako leto. Prišlo bi

do povečevanja količine humusa in do visoke zakisanosti

tal. V takih tleh pa rastline ne bi več mogle izkoriščati

vseh hranil, tudi če bi bila prisotna v presežkih.

Nezmožnost uporabe hranil je razmeroma pogost pojav

in se zgodi zaradi prevelike zakisanosti, alkalnosti,

zaradi sušnosti ali namočenosti ter zaradi prenizkih ali

previsokih temperatur. Če v takih razmerah rastline

pokažejo pomanjkanje hranil, moramo najprej urediti

pogoje rasti, saj bi lahko z dognojevanjem samo še

poslabšali razmere.

Kompostiranje

Vse je odvisno od našega pogleda. Če na kompost gledamo

kot na kup odpadkov, potem bo to res samo kup

odpadkov. Če pa ga vidimo kot srce vrta, potem bomo

pričeli razumevati sonaravno vrtnarjenje. Ker smo že

v prejšnjem poglavju poudarili, da živost prsti dosežemo

z dodajanjem komposta, potem hitro uvidimo, da

brez komposta ni pravega vrta. In kako kompost pripravimo?

Več možnosti imamo. Lahko kompostiramo

samo hlevski gnoj, lahko pripravimo rastlinski kompost

z manjšim dodatkom hlevskega gnoja, lahko pa

pripravimo samo rastlinski kompost. Ta hip ni toliko

pomembno, kateri kompost bomo pripravili, bolj pomembno

je, da vemo, kakšen kompost imamo in za kaj

ga lahko uporabimo. Na večjih vrtovih imamo navadno

več različnih kompostov, vsakega za svoj namen.

Različne rastline namreč potrebujejo različno hrano.

Poglejmo, kako pripravimo 'običajni' kompost, tak kot

smo ga v teh krajih navajeni. Ta kompost je mešanica

govejega gnoja in rastlinskih ostankov. Za kompostni

kup izberemo topli in odcedni prostor, ki pa mora

biti osenčen v času opoldanske pripeke. Za ta namen

je odličen bezeg, ki ga posadimo ob kompostu. Kompostnik

naj ima leseno in zračno ograjo z režami, ki

naj bo visoka in široka do enega metra, v dolžino pa

lahko meri tudi več metrov. Na dno kupa damo nekaj

debelejših in drobnih vej za drenažo. Nato izmenično

nalagamo plasti gnoja in rastlinskih ostankov. Kup

zaključimo z rastlinskimi ostanki in tanko plastjo potlačene

zemlje. Biodinamični vrtnarji bodo v kup dodali

še preparate za pospešitev in usmerjanje procesov

kompostiranja. Kot rastlinske ostanke uporabimo grobe

ostanke od sejanja prejšnjega komposta, sesekljane

ostanke vrtnih rastlin, sesekljane drobne veje, slamo,

seno, listje, lesne sekance in še kaj. Glede na analizo

tal lahko uporabimo še dodatke, kot so kamena moka,

kostna moka, apno, oglje, lesni pepel in drugo. Dodatke

potresemo po posameznih plasteh in so najbolj

učinkoviti če so vključeni v kompost (bolje, kot če jih

potresemo direktno na vrtno zemljo). Kompostni kup

pričnemo sestavljati, ko imamo pripravljenega dovolj

različnega materiala. Najbolje je, če ga pripravimo v

'eni potezi'. V tem primeru bodo v kompostu hitro

stekli biološki procesi, zaradi katerih bo temperatura

v njem narasla do 60° C, kar bo uničilo večino semen

plevelov in škodljivih organizmov. Zato nadziramo

temperaturo v kupu. Če je prehladen, ga potlačimo,

če je pretopel, ga zrahljamo in zalijemo z vodo. Na

11


BIODINAMIKA

12

zaključen kompost ničesar ne dodajamo. Sprotni material,

ki se nam nabira, zlagamo na ločeni kup za novi

kompost. V naslednjih 6 do 10 mesecih kompostni kup

dvakrat prekopljemo in ponovno zložimo.

V tem času bo kompost primerno dozorel. Presejemo

ga in uporabimo za gnojenje ali dognojevanje rastlin.

Presejani kompost lahko nekaj mesecev počaka in ga

sproti uporabljamo. Grobe dele, ki so ostali pri sejanju,

uporabimo kot dodatek naslednjemu kupu. Tako

ga bomo 'cepili' s številni drobnimi organizmi, ki se

bodo takoj lotili svojega dela. Če ste dobro sledili, ste

opazili, da imamo tri kupe: prvi je največji, ta je zoreči

kompost. Drugi kup je namenjen odlaganju sprotnih

rastlinskih ostankov za naslednji kompost. Tretji kup

je najmanjši. To je zaloga zrelega presejanega komposta

za sprotno uporabo. Ob kompostniku bomo imeli

še kakšno vedro s pokrovom za pripravo koprivne

prevrelke in drugih pripravkov, tnalo za sprotno sekanje

rastlinskih ostankov in še kaj. Skratka, če je kompost

srce vrta, se okoli njega vedno kaj dogaja.

Gnojenje

Najprej tole: ne gnojimo na pamet, ampak na osnovi

analize tal. Naročimo analizo, ki bo pokazala kislost ter

založenost tal s humusom in posameznimi elementi.

Če imamo ustrezno opremo, bomo to storili sami, sicer

pa vzamemo vzorce prsti in jih odnesemo v bližnji

kmetijski laboratorij.

Gnojimo z organskimi gnojili, mineralnim gnojilom pa

se poskušajmo povsem odpovedati. Tradicionalno organsko

gnojilo v naših krajih je hlevski gnoj. Včasih je

tak gnoj vseboval veliko stelje: sesekljanih smrekovih

vej, listja, žitne slame ali sesekljane koruznice. Če je tak

gnoj kakšno leto odležal, je bil že kar dobro izhodišče

za uporabo v vrtu. Danes dobimo pri kmetu običajno

koncentriran gnoj, ki ga sestavlja samo gosto živalsko

blato. Takega gnoja nikakor ne smemo uporabljati, ampak

ga moramo prej kompostirati na način, kot smo

opisali v prejšnjem poglavju.

Enako kot goveji gnoj so uporabne tudi druge vrste

gnoja, kot je na primer konjski, ovčji, kozji, svinjski,

kunčji ali kurji. Za vse te vrste gnoja velja, da jih je najbolje

dodajati v kompostni kup v manjših količinah.

V procesu kompostiranja se bodo najbolje pomešali z

ostalim komponentami in bodo najbolje razvili svoje

posebne lastnosti. Za posebne namene lahko pripravimo

tudi ločene komposte.

Gnojenje s kompostom

Za spomladansko delo v vrtu pognojimo s kompostom

že v jeseni. Raztresemo ga po površini, ki jo nameravamo

pognojiti in ga plitvo vdelamo v tla. Narobe bi bilo,

če bi ga dodajali sproti ob sajenju samo v sadilno jamo

ali v brazdo, kjer bomo posejali semena. Primerna količina

komposta je od 1 do 4 litre na m2. Največ, 4 litre

na m2, ga potrebujejo kapusnice, kot so zelje, ohrovt

in sorodniki. Tudi plodovke (paradižnik, jajčevci, paprika),

bučevke (buče, bučke, kumarice), korenovke in

gomoljnice so zahtevne glede hrane. Njim ga namenimo

3 l na m2. Z 1,5 l na m2 bomo lepo poskrbeli za vse

solate, zelišča in visok fižol. Za enako količino bodo

hvaležne tudi okrasne cvetnice. Samo 1 liter komposta

na m2 bo zadoščal različnim vrstam čebule in česna.

Metuljnice, kot sta grah in nizki fižol, bodo uspevale

tudi brez gnojenja. To so splošni napotki za gnojenje s

kompostom in jih ne bomo ponavljali pri vsaki rastlini

posebej. Na morebitne posebnosti pri posameznih

rastlinah bomo opozorili sproti.

Dognojevanje med letom

Če pri rastlinah, ki potrebujejo veliko hranil (kapusnice,

razhudniki, solatnice), med letom opazimo pomanjkanje

hrane (šibka in počasna rast, bledi listi - kljub

primerni negi in odsotnosti bolezni ali škodljivcev),

lahko po zemlji ob rastlinah potresemo manjšo količino

komposta, jih okopljemo in zalijemo. Interveniramo

lahko tudi tako, da jih zalijemo s kompostno brozgo.


V PRAKSI

Ob pomanjkanju dušika rastline zalijemo s koprivno

prevrelko ali s prevrelko iz borage. Gabezova prevrelka,

ki vsebuje veliko kalija in malo dušika, je primerna

za vso zelenjavo. Uporabne so tudi prevrelke iz različnih

zelišč. Šibkim rastlinam lahko najhitreje pomagamo

z listnim gnojenjem (foliarno gnojenje). Rastline

poškropimo po listih s koprivno prevrelko ali drugim

primernim pripravkom.

Zastirka

Zastirka je plast svežih zelenih rastlin, ki jih položimo

na tla med vrtne rastline. S tem dosežemo več ciljev

O kompostiranju na licu mesta

Ta naslov bi lahko bil skupni imenovalec za različne načine,

s katerimi povečujemo količino organskih snovi v

prsti, hkrati pa dosegamo še nekatere druge cilje. Tu

mislimo na zeleno gnojenje in zastirke ter na gomilaste

ali visoke grede. V vseh teh primerih ne delamo posebnega

kompostnega kupa, ampak proces kompostiranja

poteka kar v tleh na licu mesta. Prednost takega načina

dela je v tem, da ne potrebujemo kompostnika in tudi

ne prostora zanj. Odpade tudi prekopavanje, sejanje in

prenašanje komposta na razne lokacije po vrtu. Vseeno

pa ne predlagam, da se povsem odpoveste kompostu.

Morda je pravi kompromis v tem, da veliko zastiramo

in zeleno gnojimo, da pa za posebne potrebe vseeno

pripravimo manjši kompost. Taka posebna potreba je

na primer prst za sejanje in pikiranje, za cvetlična korita

in za kompost za dognojevanje vrtnin.

Zeleno gnojenje

Za zeleno gnojenje ali zeleni podor se navadno odločimo,

kadar pričenjamo vrtnariti na ledini, ki jo je

potrebno zrahljati in založiti z organskimi snovmi,

ali če je potrebno po več letih vrtnarjenja 'ostareli' vrt

malo osvežiti in ozdraviti. V teh primerih izvedemo

zeleno gnojenje po celotni površini vrta, za postopek

'zdravljenja' pa si vzamemo eno leto časa. Za tak postopek

se lahko odločimo tudi ob gradnji hiše, ko nameravamo

vrt urediti na izkopani zemlji (mrtvica!) ali

pa na navoženi zemlji neznanega izvora in lastnosti.

Za zeleno gnojenje izbiramo rastline, ki napravijo v

kratkem času veliko zelene mase, nadzemne in podzemne.

Biomasa podzemnih delov je lahko 10 do 50

ton na hektar, kar pomembno prispeva k bogatenju tal

z organsko snovjo. Za rahljanje težkih tal sta primerni

zlasti oljna redkev in bela gorjušica. Pozorni moramo

biti samo na to, da v naslednjem letu na te površine ne

sadimo kapusnic, saj so v ožjem botaničnem sorodstvu.

Odlična za te namene je tudi ajda. Pokosimo in kompostiramo

jo lahko v različni rastni fazi, običajno pa pred

oblikovanjem semen. Pomembna je, ker zatre nekatere

semenske plevele in dobro zrahlja tla. Če želimo v tla

spraviti več dušika, so primerne metuljnice in facelija.

Omenjene rastline tudi bogato cvetijo in medijo, tako

da so dobrodošla paša za čebele.

hkrati. Prvi je senčenje zemlje ter zmanjšanje segrevanja

in zaskorjanja površine, drugi je manjše izhlapevanje

vode in tretji je rahljanje in dodajanje organske

snovi v zemljo. Tukaj je potrebno poudariti tisto, na

kar običajno pozabimo. V vrtu so deževniki (tako kot

v kompostnem kupu) naši veliki zavezniki. V zemljo

potegnejo rastlinska stebla, kjer se ta vključijo v proces

kompostiranja. Tako deževniki rahljajo zemljo in jo bogatijo

z organsko snovjo. V nekaj letih takega vrtnarjenja

lahko kar pozabimo na motiko in lopato. Zemlja

bo rahla in grudičasta brez tega orodja. In kje lahko

dobimo primerne rastline za zastiranje? Če je mogoče,

uporabimo staro seno ali slamo. Del potreb pokrijemo

s košnjo zelenih površin okoli hiše. Če je tega premalo,

lahko del obdelovalnih površin namenimo gojenju

rastlin za zastirko. To so lahko že omenjene rastline za

zeleno gnojenje, ki jih sproti kosimo in uporabimo kot

zastirko.

13


Širimo obzorja

Osnove antropozofije

Duhovno znanstvena

razlaga razvoja vesolja

14

Brane Žilavec

Kozmologija je veda, ki preučuje izvor, razvoj in

eventualno usodo vesolja. V starodavnih časih so se

rezultati tega duhovnega raziskovanja podajali ljudem

v jeziku imaginacije – v obliki mitov.

V vseh glavnih svetovnih mitologijah obstajajo zgodbe,

ki opisujejo, kako ‘ni ob začetku časa, preden je bila oblikovana

zemlja, obstajalo ničesar, razen praznine, ki se je

imenovala Ginnungagap.’ 1 ‘Preden sta bila ločena nebesa

in zemlja, je obstajal kaos – neizmeren in nespoznaten – ki

je vseboval vse elemente stvarstva. Le-ta je prevzel obliko

vlažne teme znotraj velikanskega jajca.’ 2 ‘Znotraj jajca je

živel eno leto Brahma – univerzalna zavest – dokler ni

njegova moč meditacije razpočila jajce in ga odprla. Iz njega

je izstopil Brahma in najprej ustvaril iz dveh polovic

jajca nebo in zemljo, potem pa je začel ustvarjati preostanek

vesolja.’ 3 Ko je prišel primeren čas, so Elohimi 4 rekli:

‘Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje,

ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti ... Živa

bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo

pod nebesnim obokom ... Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih

vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih

vrstah.’ 5 In na koncu njihovega ustvarjanja so se Elohimi

odločili: ‘Naredimo človeka po svoji podobi.’ 6

To, kar je skupno vsem tem zgodbam o stvarjenju, je

obstoj raznovrstnih božanskih bitij, ki imajo glavne vloge

v ustvarjanju sveta in človeštva. Vendar smo v današnjem

času dobili novo zgodbo o stvarjenju vesolja, ki trdi, da

je presegla kakršnakoli otročja verovanja v nadnaravna

bitja, ker v znanstveni metodi raziskovanja ‘teorija sreča

opazovanja, in ker se fenomen v nebesih sklada z matematiko

na papirju.’ 7 Tako se je človeštvo končno dokopalo

do ‘dokazov, ki so v eni generaciji spremenili kozmologijo

iz metafizike v fiziko, iz hipoteze v znanost.’ 8

To mnenje je zelo optimistično, kajti edino nesporno dejstvo

je, da znanstvena razlaga o stvarjenju sveta temelji

na kombinaciji dejstev, ki se lahko preverijo, in teorij, ki

se enostavno ne morejo dokazati. Znanost nima na razpolago

nobene zanesljive metode, s katero bi bilo možno

nesporno dokazati, kaj se je dogajalo v vesolju milijone

let nazaj, ali kaj se dogaja v neizmernih prostranstvih

vesolja. Zatorej niso razlage materialistične znanosti, ki

se nanašajo na izvor, razvoj in usodo vesolja, nič več kot

predpostavke, ki jih določeni ljudje sprejmejo kot dejstva.

Če poskusimo povzeti znanstveno zgodbo stvarjenja sveta

z jezikom mitov, bi lahko rekli: ‘V začetku je obstajala

vsa snov v stanju neobstoja, dokler ni Neznani Začetnik

povzročil, da je ta praznina eksplodirala in se spremenila

v kozmični ogenj. Nato je Veliki Napihovalec povzročil,

da se je to ognjeno seme v hipu razširilo v brezmejna

vesoljska prostranstva. Potem je Potrpežljivi Oblikovalec

milijone let zgoščeval kozmični ogenj, dokler niso iz njega

nastale zvezde. Kar je preostalo, je bil kozmični prah, iz katerega

je oblikoval planete. Ko je prišel pravi čas, se je Mati

Zemlja spontano odločila, da se iz njenega telesa porodi

življenje. Potem sta Modra Evolucija in Naravna Selekcija

rekli: Sedaj bova vodili razvoj vseh živih bitij, dokler ne

bova ustvarili človeka kot krono najinega delovanja.’

Ta sodobni mit o stvarjenju sveta nazorno prikaže omejitve

materialistične znanosti, kajti resnično raziskovanje vesolja

je ‘možno le, če sledimo nastanku in razvoju samega

planeta Zemlje v luči duhovne znanosti. Samo s sredstvi

tovrstne raziskave pridemo do začetka planeta Zemlje.


Metoda razmišljanja, ki sloni zgolj ne dejstvih fizičnih čutil,

ne more slediti svojim povzetkom dovolj daleč, da bi lahko

sploh prispela do obravnave porekla Zemlje. Duhovno

raziskovanje namreč ne sme upoštevati le materialnih

procesov zemeljskega razvoja, temveč predvsem duhovne

vzroke, ki so v ozadju vse materije in snovi. Znanstvenik,

ki je izurjen v duhovnem zaznavanju, vidi za vsemi procesi

sveta, ki so dostopni fizičnim čutilom, duhovne procese.

Zanj so vse spremembe v materialni naravi Zemlje manifestacije

duhovnih sil, ki obstajajo v ozadju materialnega.

In kadar njegovo duhovno opazovanje sega vedno bolj

nazaj v življenju Zemlje, pride končno do točke v razvoju,

ko je materialno prišlo do obstoja. Materialno se razvija

iz duhovnega; pred tem je obstajalo edino duhovno. To je

precej podobno gledanju posode, napolnjene z vodo, kjer

se s pomočjo natančno reguliranega procesa postopoma

oblikujejo kosi ledu. Mi vidimo led, ki se strjuje iz tega, kar

je bila prej sama voda. Podobno lahko s pomočjo duhovnega

opazovanja sledimo temu, kako se materialne stvari,

dogodki in bitja zgostijo, tako rekoč, iz obstoja, ki je bil

pred tem v celoti duhoven.’ 9

Duhovna znanost je na osnovi takega pristopa sposobna

preskrbeti plodne ideje in razlage o nastanku in razvoju

vesolja. Vendar pa se moramo zavedati, da je – v primerjavi

s tradicionalnimi duhovnimi razlagami in z moderno

znanstveno razlago – antropozofska razlaga razvoja sveta

izjemno zapletena. To ne bo presenetilo tiste, ki so osupli

pred neverjetno množico in zapletenostjo bitij in pojavov,

ki obstajajo na planetu Zemlja. Zaradi tega razloga nam

mora biti jasno, da ni mogoče podati več kot splošen pregled

duhovnega razvoja vesolja. Vse, kar lahko naredimo,

je predstavitev njegove sheme z glavnimi evolucijskimi

cikli ter s kratkimi opisi njihovih značilnosti. 10

Če hočemo raziskati izvore sveta, ‘moramo iti nazaj do

časa, ko ni bilo zunanje vidne Zemlje, ko še ni bilo v obstoju

nobenega sveta, vidnega zunanjim čutilom.’ 11 Poleg

tega moramo dvigniti naš pogled ‘od Zemlje, kjer živimo,

ne le do širnih fizičnih prostranstev vesolja, temveč tudi

do tistih visokih duhovnih regij, iz katerih je to celotno

fizično vesolje prišlo v obstoj.’ 12 To, kar tam srečamo, je

množica duhovnih bitij, ki pripadajo različnim duhovnim

hierarhijam. 13 ‘To pomeni, da se mora naše duševno

gledanje dvigniti do tistih bitij, ki imajo višji obstoj, kot

ga ima človek. V vidnem svetu lahko napredujemo le do

bitij, ki predstavljajo štiri stopnje ene hierarhije – to je,

mineralni, rastlinski, živalski in človeški svet. Nad človekom

se prične svet nevidnih bitij. Znanje in raziskovanje,

ki nas vodita v te regije, ni prišlo v obstoj šele v sedanjem

času razvoja. Obstaja nekaj, kar lahko imenujemo prvobitna

modrost sveta – vse, kar lahko človek dožene, kar

lahko spozna in uvidi, kar je pridobil z idejami in predstavami,

kar je dosegel preko jasnovidne imaginacije,

inspiracije in intuicije – vse to je bilo pred tem doživljeno

in spoznano s strani tistih bitij, ki so višja, kot je on. Človek

zgolj hodi, tako rečeno, po njihovih stopinjah.

To lahko ilustriramo z enostavnim primerom: izdelovalec

ure ima najprej zamisel, nato pa naredi uro v skladu

s to idejo. Ura je narejena iz idej izdelovalca, ki so obstajale

pred njo; kasneje lahko vsak zase natančno preuči in

prepozna ideje, iz katerih je bila narejena ura, ter lahko

tako sledi mislim izdelovalca ure. V sedanji stopnji razvoja

ima lahko človek resnično le to vrsto povezave s

prvobitno modrostjo sveta in z duhovnimi bitji, ki se nahajajo

nad njim. Duhovna bitja so imela najprej tiste imaginacije,

inspiracije, intuicije, tiste ideje in misli, v skladu

s katerimi je bil oblikovan svet, kot ga vidimo. Človek

ponovno odkrije te misli in ideje v svetu. Ko dvigne svoj

jasnovidni pogled, odkrije imaginacije, inspiracije in intuicije,

s pomočjo katerih lahko prodre v svet teh duhovnih

bitij. Potemtakem lahko rečemo, da je, preden je prišel

naš svet v obstoj, že obstajala modrost – ta modrost je

načrt sveta. Svet se je rodil iz te same modrosti. Vendar pa

je bila ta modrost, iz katere so duhovna bitja oblikovala

naš svet, kasneje podarjena človeku. Zatorej je lahko človek

s svojimi mislimi prepoznal v ozadju sveta božanske

misli, lahko si je predstavljal misli, v skladu s katerimi so

duhovna bitja zgradila svet.’ 14

Ta načrt sveta, v skladu s katerim je prišlo v obstoj današnje

vesolje, je danes na voljo vsem ljudem preko antropozofske

literature. Ko začnemo preučevati modrost, ki

je v ozadju tega načrta, opazimo, da ‘gredo razvoji vedno

v sedmih ciklih.’ 15 Največji cikel obsega sedem stanj zavesti.

Vsako razvojno obdobje znotraj določenega nivoja

zavesti se imenuje planet ali planetna evolucija. Te so: Stari

Saturn, Staro Sonce, Stara Luna, Zemlja, Bodoči Jupiter,

Bodoča Venera in Vulkan. 16 Če se osredotočimo na razvoj

ljudi, vidimo, da ‘je bila njihova zavest na prvem planetu

na nivoju globoke nezavesti. Le-ta je imela najširše

obzorje, vendar je bila najbolj zatemnjena oz. nejasna.

Človek je imel v tem stanju pregled celega planetnega

sistema. Na drugem planetu je bila zavest na nivoju spanja

brez sanjanja – do neke mere bolj jasna, vendar tudi

bolj omejena. Na tretjem planetu je bila zavest na nivoju

sanjanja; le-ta je bila razločno jasnejša in tudi bolj zožena.

Na nivoju spanja brez sanjanja so bili ljudje sposobni

zaznavati življenje; na nivoju sanjajočega spanja tudi

notranja občutja. Zavest na četrtem planetu je dnevna

zavest, ki je najbolj zožena, obenem pa je tudi namenjena

zaznavanju zavestnega Jaza v drugem posamezniku. To

je najbolj jasno stanje zavesti. Psihološki nivo zavesti na

petem planetu bo mnogo pametnejši, kot je današnja zavest;

le-ta se bo razširil preko celega astralnega območja.

Na šestem planetu bo zavest presegla psihološko stopnjo

razvoja. Nižji miselni svet bo ljudem povsem dostopen.

15


ŠIRIMO OBZORJA

Na sedmem planetu bodo ljudje dosegli duhovno stopnjo

zavesti. Potem se jim bo odprl višji miselni svet.’ 17

Glej sliko: 7 planetov.

Vsak od teh planetov vsebuje sedem stanj življenja, ki se

imenujejo krogi ali kraljestva. ‘Z namenom, da bi bila človeška

duša sposobna ustvarjanja v zunanjem svetu, mora

le-ta najprej dozoreti. Duša mora imeti živo notranjo izkušnjo

stvari, katerim bo kasneje dala zunanjo obliko.’ 18

Na prvi stopnji, ‘v najbolj nejasnem stanju živega izkušanja,

je bila človeška duša znotraj lastnega negibljivega

notranjega življenja. Duša je popolnoma vstopila v to

občutenje v stanju nevtralnosti, ki ni poznalo nobenega

razlikovanja. To najnižje stanje življenja se imenuje prvi

elementarni svet. Tu se izkuša materijo v njeni prvobitni

naravi. Snov se prične mešati in gibati v različne smeri

spreminja. Zunanje oblike se pojavljajo in se spreminjajo.

Na tem nivoju se prikaže tretji elementarni svet v višji

obliki. V tretjem elementarnem svetu se lahko izkusi gibanje

iz ene oblike v drugo zgolj kot podobo; v tem svetu,

v rastlinskem svetu, podoba napreduje do trdnega zunanjega

objekta, vendar le-ta v svoji obliki ni dokončen,

temveč ohrani sposobnost spreminjanja. To je svet rastočih

teles, ki razmnožujejo sami sebe. Njihova sposobnost

za spremembo se kaže prav v tej rasti in razmnoževanju.

V naslednjem svetu je pridobljena tudi sposobnost žive

izkušnje načina, s katerim zunanjost vpliva na notranjost.

To je svet bitij, ki občutijo – živalski svet. Zadnji svet, ki

ga moramo upoštevati, je svet, v katerem nimamo samo

notranje izkušnjoe zunanjih stvari, ampak tudi sodelovanje

notranjih izkušenj. To je svet notranje izkušnje, ki jo

delimo z drugimi – človeški svet.’ 19

na vsakovrstne načine. Doživljanje prave narave te gibljivosti

je prvi nivo življenja in prvi elementarni svet.

Drugi nivo je dosežen, ko se v teh gibanjih pojavita ritem

in harmonija. Ustrezen nivo življenja vsebuje sposobnost,

da se notranje zavemo teh ritmov kot zvoka. To je drugi

elementarni svet. Tretji nivo se razvije, ko gibanja postanejo

podobe. Duša nato živi znotraj sebe v svetu slik, ki

prevzemajo oblike in se ponovno razpustijo. To je tretji

elementarni svet. Na četrtem nivoju prevzamejo podobe

jasne oblike; individualni elementi se pojavijo iz panorame,

ki se premika sem ter tja. To pomeni, da tu nimamo

več le notranje žive izkušnje, temveč lahko zaznavamo

stvari zunaj nas. To je mineralni svet, svet zunanjih teles.

Na naslednjem nivoju je ta izkušnja same oblike presežena;

njegovo mesto prevzame živa izkušnja oblike, ki se

16

Vsak od teh krogov vsebuje sedem stanj oblike, ki se imenujejo

sfere. ‘V višji duhovni sferi imamo obliko v njeni najzgodnejši

možnosti, ko še ni dejanska oblika, ampak že

vsebuje pobudo, da se objavi navzven. Tu priteka v svet

snov na nevtralen način. Ta sfera se imenuje sfera brezobličnosti.

Na naslednjem nivoju se prične snov razločevati

in njeni deli vstopijo v odnos drug z drugim. Potem

imamo različne oblike snovi, ki se povezujejo in ločujejo.

To se imenuje nižja duhovna sfera, ki vsebuje duhovne oblike,

ki vsebujejo zgolj navodilo za zunanjo obliko.

Na tretjem nivoju nima snov nič več potrebe, da bi se povezovala

sama s seboj; namesto tega se v njej razvijejo

sile, s pomočjo katerih se materialne oblike privlačijo ali

odbijajo druga od druge in tako dalje. To je astralna sfera,

kjer astralna oblika prične postajati vidna navzven. Na

četrtem nivoju je fizična oblika tista, ki je v skladu s silami

zunanjega sveta – snov je oblikovana s silami okoli


ŠIRIMO OBZORJA

nje; na tretjem nivoju so te sile uravnavale le zunanje odnose,

sedaj pa delujejo v notranji vidik bitij. To je fizična

sfera. Bitje, ki je na tem nivoju, odseva svet okoli njega;

sile tega sveta delujejo na njegovo spremembo oblike.

Nadaljnji razvoj pomeni, da bitje ne spreminja oblike le v

notranjosti na način, ki je uglašen s silami okolja, ampak

povzroči, da njegov zunanji izraz vsebuje odtis sveta, ki

ga obdaja. Medtem ko je bilo bitje četrtega nivoja zrcalni

odsev njegovega okolja, bitje petega nivoja izraža svoje

okolje v njegovi fiziognomiji. Plastična oblika ni več toga,

ampak se lahko v njeni notranjosti občuti življenje, ki se

giblje proti njeni zunanjosti. To je plastično-astralna sfera.

Na šestem nivoju postane fiziognomija nekaj, kar se izliva

v zunanji svet. Bitje na tem nivoju ustvarja stvari v njegovem

okolju, tako kot je najprej ustvarilo sebe. To je nivo

oblikovanja oz. intelektualna sfera. Intelektualna oblika

postane še bolj gibljiva zaradi delovanja duha, ki pritiska

navzven. Na sedmem nivoju postane oblikovanje ustvarjanje.

Bitje, ki doseže ta nivo, ustvarja okoli sebe oblike,

ki so v pomanjšanem obsegu to, kar je v velikem obsegu

svet, ki ga obkroža. To je arhetipska sfera oz. nivo ustvarjalnega

delovanja, kjer ima prvotna oblika naravo arhetipa.

Ta oblika ima neomejen nadzor nad seboj in je popolnoma

gibljiva v sami sebi. Vse pritiska proti zunanjosti in je

sposobno oblikovati karkoli; ta oblika je aktivna.

Teh sedem sfer niso v resnici ločene sfere; dejanski proces

ni takšen, da nekdo zapusti eno sfero in vstopi v drugo.

Sfere tvorijo skupaj nebesno telo, v katerem se različna

stanja oblik medsebojno prežemajo. Fizična vidljivost se

pojavlja postopoma, ko se gibljemo iz višje miselne oblike

navzdol, in nato postopoma izginja, ko se gibljemo

proti arhetipski obliki.’ 20 Tu imamo primer cikličnega

procesa kondenziranja iz duhovne v fizično obliko obstoja

ter njene vrnitve nazaj v duhovno stanje.

Glej sliko: 7 sfer.

Tako smo si ogledali ‘potek razvoja sveta, ki se nam prikazuje

na treh nivojih: zavest, življenje in oblika. Zavest

v njenih raznovrstnih manifestacijah najde svoj izraz v

sedmih planetnih evolucijah: Saturn, Sonce, Luna, Zemlja,

Jupiter, Venera, Vulkan. Na vsakem planetu je sedem

kraljestev življenja in vsako kraljestvo gre skozi sedem

stanj oblike. Naša fizična Zemlja je ena od teh oblik – fizično

stanje oblike. Mi premišljujemo o Zemlji, kakršna

je danes, in se sprašujemo: Kaj počnemo tukaj? Mi vzamemo

stvari iz zunanjega sveta – v glavnem iz mineralnega

kraljestva – in iz njih sestavimo umetne izdelke. To

je ustvarjanje znotraj oblike oz. proces sestavljanja, ko iz

ločenih stvari zgradimo celoto. Obstajajo pa tudi drugi

načini, s katerimi lahko nastane nekaj novega; na primer,

način podoben temu, ko se steblo, listi in cvetovi razvijejo

iz korenine rastline. Cvet se ne more narediti s sestavljanjem,

tako kot se naredi stroj, temveč se mora razviti

ven iz tega, kar že obstaja. To je proces znotraj področja

življenja. Nekaj novega je ustvarjeno ven iz tega, kar

obstaja. V primeru tretjega načina stvaritve – stvaritve iz

zavesti – se pojavi nekaj na takšen način, da lahko rečemo:

Pred tem ni dejansko ničesar obstajalo. Tako imamo

tri vrste ustvarjanja:

- sestavljanje obstoječih delov: oblika,

- pridobivanje novih stvaritev z novo vsebino življenja

iz obstoječih osnov: življenje,

- ustvarjanje iz niča: zavest.’ 21

Seveda je ta nič praznina zgolj s fizične perspektive, kajti

v resnici je poln duha. Dejansko obstaja med vsakima

dvema planetoma posebno stanje, ko na zunaj ne obstaja

ničesar, ker je vse fizično prešlo v duhovno stanje. To

obdobje se imenuje pralaja oz. kozmična noč – ‘temna maternica

vesolja, kjer postane vse pomešano skupaj, tako

rečeno, v enotni masi.’ 22 Kozmični ‘razvoj se odvija na tak

način, da si moramo predstavljati njegov začetek, višek

ter upadanje. Zatem cel planet preide skozi pralajo. Ta

proces si lahko predstavljamo, če ga povežemo z življenjem

rastline. Seme je odloženo v zemljo, kjer razpade in

prenese obliko v nov obstoj. Tako kot obstaja med prvo

in drugo rastlino vmesno prikrito stanje, ravno tako je to

v primeru planeta. To stanje se imenuje spanje svetov.’ 23

Obstajajo tudi krajša stanja počitka med dvema krogoma ali

dvema sferama. Na primer, ‘med posameznimi snovnimi

stanji sfer ne obstaja postopna sprememba oblike, ampak

neke vrste nenaden prehod. Tako kot je v primeru soli, ki

jo raztopimo v vodi in dopustimo, da ponovno kristalizira,

prav tako preide sfera v pralajo in iz nje se pojavi naslednja

sfera. Med dvema budnima stanjema gredo sfere skozi krajše

17


ŠIRIMO OBZORJA

stanje spanja. Ko pride evolucija do zadnje, sedme stopnje,

potem gre skozi daljše stanje spanja. Vendar ta daljša pralaja

ni nerazločno, uniformno stanje, ampak se zelo razlikuje.’ 24

Na ta način vsebuje kozmični načrt razvoja sveta 7 planetov

oz. stanj zavesti, 49 krogov oz. stanj življenja in 343 sfer

oz. stanj oblike. Ko preučujemo strukturo teh ciklov, lahko

opazimo, da dogajanja na desni strani odsevajo tista na levi

strani, medtem ko imamo na dnu stanje ravnovesja. Poleg

tega lahko opazimo, da je na levi strani razvoj človeka pod

vplivom duhovnih impulzov, ki vstopajo vanj s strani duhovnih

bitij, medtem ko na desni strani ljudje postopoma

razvijajo sposobnosti, ki jim omogočajo, da vedno bolj aktivno

sodelujejo pri razvoju sveta, ki jih obkroža. Sposobnosti

zavestnega zaznavanja se prav tako vedno bolj razvijajo

s pomočjo preobrazb sil in snovi, ki so bile sprejete v

prejšnjih stopnjah kozmičnega razvoja. Tako lahko vidimo,

kako ti vzorci razvoja omogočajo nenehno pojavljanje novih

svojstev, novih veščin in celo novih vrst bitij.

Sedaj živimo v četrti stopnji planetne evolucije, ki se imenuje

Zemlja; v četrtem stanju življenja, ki se imenuje mineralno

kraljestvo, v četrtem stanju oblike, v fizični sferi. To pa

še ni konec porazdelitev, zato ker ‘gre vsako stanje oblike

spet skozi 7 x 7 stopenj razvoja; na primer, naše sedanje

četrto stanje oblike (fizična sfera) gre skozi sedem glavnih

časovnih obdobij (er ali t.i. izvornih ras).’ 25 To so: Polarna,

Hiperborejska, Lemurska, Atlantska, Prva poatlantska,

Druga poatlantska in Tretja poatlantska era. Sedaj živimo

v petem časovnem obdobju, v Prvi poatlantski eri.

‘Ta gre spet skozi sedem kulturnih epoh,’ 26 katerih vsaka

traja 2160 let: Stara Indijska, Stara Perzijska, Stara Egipčanska

(Kaldejska-Babilonska-Asirska), Grško-Rimska,

Germanska (Anglosaška), Slovanska in Ameriška epoha.

Sedaj živimo v peti kulturni epohi, v kateri prevladujejo

duhovni impulzi, ki omogočajo razvoj duše zavesti. Ta

epoha se je pričela v letu 1413 in se bo končala leta 3573.

V vsakem daljšem ali krajšem obdobju kozmičnega razvoja

prevladujejo raznovrstni duhovni impulzi, ki so

posledica dejavnosti duhovnih bitij, ki pripadajo različnim

redom višjih hierarhij. To je razvidno tudi pri najkrajšem

razvojnem ciklu, ki ga vodi sedem Duhov časa:

Orifiel 200 pr.n.št. – 150, Anael 150 – 500, Zahariel 500

– 850, Rafael 850 – 1190, Samael 1190 – 1510, Gabriel 150

– 1879, Mihael 1879 – 2233. 27 Potemtakem živimo sedaj

v času, ko Mihaelovi duhovni impulzi počasi prežemajo

moderno duhovno življenje človeštva. To je čas, ko ‘srca

pričnejo vsebovati misli. Navdušenje ne priteka več iz

mistične skrivnostnosti, temveč iz notranje jasnosti, ki jo

izraža misel. Kadar razumemo to dejstvo, potem prejmemo

Mihaela v našo dušo. Misli, ki si prizadevajo doumeti

duh, morajo izvirati iz src, ki bijejo za Mihaela kot ognjenega

kozmičnega princa misli.’ 28

Ko poskušamo razumeti modrost, ki jo vsebuje načrt sveta

z vsemi obdobji, ki so predstavljena zgoraj, bomo morda

prišli do enakega zaključka kot Steiner, ko je dejal,

da je duhovno znanstvena kozmologija ‘ena od najbolj

zahtevnih poglavij v ezoteričnem učenju. Zaradi tega

razloga so se v nekaterih ložah odločili, da zaenkrat ne

bodo obravnavali tega predmeta, ker je preveč težaven.’ 29

Steiner se je vseeno odločil, da bo to storil, ker je verjel,

da nam bodo opisi, ki jih je bil sposoben podati, koristili.

In če ‘morda ne bomo sposobni takoj vstopiti v takšno

težavno témo v njeni celovitosti, bi vseeno moralo biti

možno, da nas njeno preučevanje vzpodbudi do te mere,

da se bomo lahko kasneje bolj poglobili v njo’ 30 – in na ta

način razširili poznavanje naših duhovnih korenin in dejavnikov,

ki bodo vplivali na prihodnji razvoj vesolja.

Opombe:

1 Mythology, The Illustrated Anthology of World Myth and Storytelling

(Sagas of the Norsemen), 2002

2 V istem delu (China’s Heavenly Mandate)

3 V istem delu (India’s Eternal Cycle)

4 Elohim je originalna hebrejska beseda, ki je bila v bibliji napačno prevedena

kot Bog, čeprav pomeni isto skupino duhovnih bitij, ki se v drugih

virih imenujejo Duhovi oblik ali Eksusiaji.

5,6 Sveto pismo, Geneza

7,8 Richard Panek, The 4% Universe, 2011

9 Steiner, Occult Science – An Outline

10 V prihodnjih člankih bodo na voljo dodatni opisi določenih faz kozmičnega razvoja.

11, 12, 14 Steiner, The Spiritual Hierarchies, Düsseldorf, 12.04.1909

13 Opis teh hierarhij je na voljo v mojem članku v Svitanju, pomlad 2015.

15, 17, 18, 19, 20, 29, 30 Steiner, Awareness – Life – Form, 2001

16 Imena planetnih evolucij niso identična z nebesnimi telesi našega sončnega sistema,

čeprav obstajajo določeni odnosi med njimi, ki se lahko dojamejo s

pomočjo Steinerjevih opisov preteklih in bodočih faz kozmičnega razvoja.

21, 24, 25, 26 Steiner, Foundations of Esotericism

22 Steiner, Cosmic Memory

23 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budimpešta, 8.06.1909

27 To so obdobja zadnjega cikla, v katerem smo sedaj. Kot lahko opazite, obdobja

Duhovov časa niso enaka, tako kot je to primer s kulturnimi epohami. Poleg

tega je njihova skupna dolžina daljša od 2160 let, kar ima za posledico,

da se kulturne epohe ne pričnejo vedno pod vplivom istega Duha časa.

28 Steiner, The Michael Letters

The Spiritual-Scientific Explanation of the Evolution of the Universe

18

The plan of cosmic evolution is divided into seven conditions

of consciousness called planets or planetary evolutions:

Old Saturn, Old Sun, Old Moon, Earth, Future

Jupiter, Future Venus, and Vulcan. Each planet is divided

into seven conditions of life called rounds or kingdoms:

First Elemental Kingdom, Second Elemental Kingdom,

Third Elemental Kingdom, Mineral Kingdom, Plant

Kingdom, Animal Kingdom, and Human Kingdom. Each

round is divided into seven conditions of form called

globes: Higher Spiritual Globe, Lower Spiritual Globe,

Astral Globe, Physical Globe, Plastic-Astral Globe, Intellectual

Globe, and Archetypal Globe. Each globe is further

divided into seven ages, and each age into seven shorter

epochs in which various spiritual impulses work in different

domains of existence, enabling human beings to

develop new faculties..


ŠIRIMO OBZORJA

Antropozofija drugače

Pesništvo, civilizacija

in kultura

Samo Simčič

Pesništvo je v 20. stoletju postalo sestavljanje miselnih,

besednih ali celo zgolj glasovnih utrinkov z ohlapnimi

ali tudi neobstoječimi povezavami med njimi. Kaj takšni

literarni zapisi pomenijo, je nezavezujoče in poljubno,

v mnogih primerih pa je vprašanje o njihovem pomenu

postalo nesmiselno, ker si je mogoče o njih misliti vse ali

nič. V tem je mogoče videti vrednost, če jih razumemo

kot izziv k razmišljanju, kaj takšne kombinacije lahko

izražajo. Utrdilo se je prepričanje, da gre v modernem

pesništvu za poigravanje z jezikovnimi členi. Celo vsa

pesniška besedila iz preteklosti je mogoče razumeti kot

igro jezikovne domišljije. To razumevanje je zasenčilo

vse poprejšnje označitve in opredelitve pesništva.

Vzporedno s tem se je človek razvezal od naravnih dogajanj

in njihovih zakonitosti, znotraj katerih je gospodaril

in ustvarjal kulturne običaje. To ga je privedlo do tega,

da lahko samostojno misli, ne da bi bil pri tem vezan na

vse, kar mu utegne velevati zunanja narava. To je osnova

njegove svobode, vendar tudi odgovornosti ali neodgovornosti

do sveta. Ni pa mu dovolj jasno, ali je odvisen

od svojih občutkov, nagibov in sodb. Vendar lahko tudi

v tem pogledu dosega svobodo, če je pripravljen spoznavati

samega sebe.

Izkušnja kaže, da ga k temu največkrat prisilijo katastrofe,

zunanje in notranje. Vendar pa je sposoben spoznavati

sebe v okviru osebne udobnosti in osebnih teženj po širini

in globini mišljenja. Svoboda ni dana, ni pa nedosegljiva.

Tudi ni poljubnost ali samovoljnost, temveč odkrivanje

bistva človeka in bistva sveta.

Težko se je osamosvojiti tudi od miselnih navad, ki delujejo

kot diktat civilizacije in kulture. Ne gre za to, da bi

se bilo treba teh navad odrešiti ali jih odpravljati, temveč

za to, da razumemo, zakaj obstajajo ter kje in kako utegnejo

omejevati spoznavanje. Tako je v 2. polovici 19. stoletja

prišlo do mnenja, da resničnost o nečem določajo

izkušnje fizičnih čutov, vse drugo pa so teorije in ideologije.

Že preprosti pojavi pa dokazujejo nasprotno. Če

pogledamo npr. stol, si na osnovi čutne zaznave ustvarimo

predstavo o njem. Lahko si ustvarimo več različnih

predstav, če ga pogledamo še z drugih zornih kotov. Poleg

tega so stoli različni, tako da temu ustrezno obstajajo

različne predstave o njih. Nobena posamezna predstava

ni takšna, da bi ustrezala vsem stolom. Šele z mišljenjem

lahko povežemo različne predstave v pojem, ki ustreza

vsem stolom. Takšno mišljenje ni teorija ali ideologija o

stolu, temveč resnično dejstvo, ki je resničnejše od vseh

posameznih predstav in čutnih zaznav.

Moderno pesništvo je obtičalo v predstavah, ki jih določajo

čuti, ti pa drobijo zavest na posamezne zaznave.

Izgubilo je čut za to, kar jih povezuje, in za to, kako se

povezujejo. Zato je izgubilo smisel za povezovanje in

oblikovanje povezovanja, za zven, ritem ter vse vrste glasovnega

ujemanja. Izgubilo je čut za oblike lirskega in

epskega izražanja, za ustvarjalno oblikovanje jezika nasploh.

Postalo je razbita proza, ki pa je lahko intimno občutena

zaznava ali utrinek. Takšno pesništvo je posledica

splošnega razpoloženja, ki je nastalo, ko je v znanstvenem

svetu prevladalo mnenje, da je izkušnja fizičnih čutov

merilo resničnosti, vse ostalo pa so človekove osebne

(subjektivne) domiselne špekulacije. Pesništvo je lahko

sleherna domislica.

Fizični čuti lahko potrdijo le materialno resničnost. Že v

toku 20. stoletja pa je znanost izgubila tla pod nogami,

ko je prodrla v podtalni svet materije. V tem področju

se je pokazalo, da se da govoriti o tem, kaj je resnično,

kadar so poskusi z različnih izhodišč privedli do istih rezultatov.

Poskusi pa lahko vodijo raziskovanje v različne

smeri do povsem drugih rezultatov. Tako je vzniknilo

19


ŠIRIMO OBZORJA

prepričanje, da je merilo resničnosti na različnih ravneh

različno, podlage za to pa ni mogoče najti v materialnosti,

temveč izključno v miselnem ali špekulativnem svetu. To

je povzročilo negotovost in še bolj 'atomiziralo', razdrobilo

človeško zavest. Človeštvo se je ujelo v svet lastnih

špekulacij brez trdnih meril resničnosti.

Dokler se v iskanju resničnosti obračamo na zunanji svet

in na raziskovanje zunanjega sveta, ne moremo najti izhoda

iz kaosa. Pravimo enostavno, da je več resnic, kar

je s tega vidika tudi upravičeno. Toda vrnimo se k stolu,

k predstavam in pojmu o njem. V določenem obsegu

ustvarjamo pojme po že utečeni poti in samoumevno, ker

je to navada, dar civilizacije in kulture. Tega se niti ne

zavedamo. Toda večji del sveta je izziv za nas, da razmišljamo

o njem in si o njem ustvarjamo pojme. V tem

primeru nastane vprašanje, kako poteka ustvarjanje pojmov,

da bi to ustrezalo predmetom in pojavom v njihovi

resničnosti; da bi bili pojmi resnični in ne le domiselne

domneve. Misel nam uhaja v vse smeri, povezuje se z

drugimi, ki mnoge niso več v nobeni zvezi s predmetom

razmišljanja. Pomembno je, da se držimo vsebine,

ki ji iščemo ustrezen pojem. To je odvisno od naslednjih

notranjih vrlin: od zbranosti, doslednosti in prodornosti

mišljenja. Tudi druge vrline so usodno odločilne pri

ustvarjanju ustreznih pojmov. Če takšnih vrlin nimamo,

si jih lahko pridobimo, vendar le, če to hočemo. Hoteti jih

ni lahka stvar in je treba premagati udobje ter vaditi. Če

nimamo veselja za to, nas k temu nihče ne more prisiliti

razen kriz ali težkih razmer, v katerih se znajdemo, če

nismo hoteli stopiti na pot ustvarjanja vrlin. Vsak človek

gre skozi takšne krize ali se znajde v težkih razmerah.

Ena od vrlin je npr. to, koliko neki predmet ali pojav dejansko

občutimo in zaznavamo. Saj imamo tudi duševne

čute (čut za lepoto, za ideale itd.). Kateri so duševni čuti?

Ne le poljubno izmišljeni čuti, temveč dejanski čuti? Da

bi si lahko odgovorili na to vprašanje, se odpiramo predmetom

in pojavom s svojim občutenjem. To je samo en

primer vrline, ki ni edina.

Ta, ki je zaznal stol, teh je bilo gotovo veliko, je vnaprej

doživel pojem stola, preden je stol kot predmet obstajal.

Ni ga razvil s čutnim zaznavanjem stola, temveč iz izkušnje

zakonitosti sedenja. To izkušnjo je opazoval s svojimi

notranjimi vrlinami, ki jih je razvijal in oblikoval. S kulturo

svojega bitja. V tem bitju obstaja podlaga za to, da

odkrije ustrezne vrline in sposobnost opazovanja. Če smo

dosledni v mišljenju, pridemo do 'vnaprejšnjega pojma' o

človeku s še neozaveščenimi vrlinami in sposobnostmi.

Tako samo nakazujemo, kako lahko pridemo iz kaosa; da

je namreč vse odvisno od našega hotenja in oblikovanja

notranjih vrlin našega bitja. V človeku so še nedosežene

vrline, ki so protiutež temu, kar človek ruši in uničuje,

razbija in razdira, če teh vrlin ne raziskuje in ne oblikuje.

To je odločilno za vsa področja življenja, tudi za pesništvo.

Vedno so obstajali ljudje, ki so se zavedali ustvarjanja in

oblikovanja človeških vrlin. Bili so in so v manjšini, v zelo

majhni manjšini. Obstajalo je tudi šolanje teh vrlin; obstaja

tudi danes. Odvisno je od posameznika, kajti le kdor

hoče, najde pot do tega šolanja. Vsa prihodnost človeštva

temelji na tem iskanju: kako priti iz ruševin in razbitin

zavesti, iz nenehnega drobljenja in negotovosti, kaj je resnično

in ali je sploh mogoče najti resničnost. Odvisna je

od tega, kako ustvariti upanje.

Pesnik lahko sledi razkrajanju jezika na njegove člene in

nepovezane utrinke, lahko pa prevzame pobudo za izražanje

vrlin, ki jih ustvarja s kultiviranjem svojega bitja.

To lahko postane dragocen prispevek civilizaciji in kulturi.

To je v preteklosti vedno zavestno ali nezavestno

tudi počel. V 20. stoletju je moderno pesništvo z odrekanjem

tradiciji ustvarilo odsev zavesti, ki je posledica vladavine

materialistične znanosti. Pristalo je v ničnosti, ki

je do vsega odprta. Literarni zapisi pa lahko prikazujejo

iskanje, ustvarjanje in oblikovanje pesnikovih lastnih in

nasploh človeških doseženih in še nedoseženih vrlin ter

volje po teh. Če najdemo v svoji svobodi primeren jezik

za to, prebujamo upanje v človeški razvoj.

20

Da pot te vodi preko praga smrti,

Ti davno v čut življenja je vkovano.

Ko so tokovi duše ti odprti,

Podob se onstran spomniš v duhu zbrano.

Razpró se pajčolani ti zastrti,

Se bitje dvigne ti v dotlej neznano,

V čistine lik pogledi so zazrti,

V naročju vzvišenem ležiš vdano.

'Zdaj vodim te po poti tej odstrti

V sotesko, s čuti tvojimi obdano,

Uzreš sam sebe v življenja trti,'

Dé silen glas mi strogo in ubrano,

Postava sončna v steni tej predrti

Srž mojo sprejme milo in predano.


Zdravje

Pomembnost lecitina

Thomas Cowan

Temeljno načelo antropozofije, filozofije, na kateri

temeljijo waldorfske šole, biodinamično kmetovanje

in antropozofska medicina, je, da ustvarjalne sile

v svetu delujejo na način trojnosti. Če to idejo

apliciramo na svet rastlin, vidimo, da je sestavljena

iz korenine, lista/stebla in cveta/sadeža.

V človeku lahko opazimo to trojno naravo na več načinov.

V fizičnem telesu vidimo okroglo glavo ali živčni

sistem, prehodno območje - prsni koš/srce/pljuča

- predstavlja ritmični ali obtočni sistem, puščici podobne

dolge kosti pa tvorijo presnovni sistem/sistem

udov. Na tej trojnosti temeljijo vse osnovne polarnosti,

ki oblikujejo človeka. Primer take polarnosti je glava,

ki je hladna in mirna, v nasprotju z metabolizmom in

udi, ki so topli in dejavni. Kri ali obtočni sistem služi

kot posrednik med tema dvema nasprotjema.

To trojno zasnovo najdemo tudi v treh osrednjih tekočinah

v telesu: možganska tekočina v hrbtenjači je mirna

kristalasta tekočina živčnega sistema; dejavnejša, s

hranili bogata limfna tekočina, izhaja iz metabolizma;

tekočina ritmičnega sistema (kri) pa posreduje v tej

tridelni dinamiki. Še en primer je sama oblika ene od

dolgih kosti naših okončin, kot je stegnenica pri nogi.

Tukaj spet vidimo okroglo ‚glavo‘ in prehodni ‚vrat‘,

nato pa obliko osi, ki je kot puščica, kar je popolna tridelna

organizacija.

V mnogih medicinskih predavanjih zdravnikom je

Steiner pogosto izpostavil, da bi morali iskati sile, ali

morda dejavnosti, ki so za bolezenskim procesom, in

da neravnovesje v tej osnovni ‚sili‘ sproži simptome v

vsaki od treh sfer človeškega bitja. Rekel je na primer,

da lahko človek izgubi ‚sile kohezije‘, kar mu otežuje,

da bi ‚zadrževal stvari skupaj‘. To je očitno povedano

v prenesenem pomenu, vendar lahko razumemo, da

v primeru, če so ‚sile kohezije‘ v presnovnem sistemu

šibke, pride zaradi tega do driske. V obtočnem sistemu

bi bila posledica nezmožnost strjevanja krvi, kar pomeni

hemofilijo. In na koncu, v sistemu glave/živcev,

bi stanje, ko ne moremo oblikovati povezanih misli,

imenovali shizofrenija.

Čeprav bo nekdo morda mislil, da je tak način razmišljanja

preveč poetičen in nima mesta v moderni, znanstveni

medicini, je moja izkušnja, da lahko pogled skozi

te ‚leče‘ pripelje do učinkovitih strategij zdravljenja

teh specifičnih bolezni. Skoraj pred stotimi leti je Steiner

pokazal na snov, ki bi lahko izboljšala sile kohezije,

to pa je antimon. Presenetljivo se je potem res pokazala

kot koristno zdravilo za ta tri različna stanja.

Antimon je kristal, ki ima očitno neverjetne notranje

sile kohezije, ki jih lahko vidimo v njegovih zapletenih

vzorcih, tako imenovanih cvetlicah antimona. Molekule

antimona so se zmožne držati skupaj v nizih na

velike razdalje, tudi če so nizi debeli le nekaj molekul.

Ta substanca uteleša sile kohezije v naravi, kar lahko

pomaga ljudem, ki imajo pomanjkanje teh sil.

Drugi primer trojne manifestacije bolezni vidimo v

težnji po pojavu ploščatega ali lipidnega odlaganja v

vsakem od teh treh področij. V živčnem sistemu vidimo

motnjo odlaganja kot globlje ležečo dinamiko

pri Alzheimerjevi bolezni, pri kateri se v možganskih

tkivih tvorijo škrobaste ali voščene usedline. Te usedline

prekinjajo električni pretok impulzov v možganih,

kar v končni fazi privede do izgube spomina in

demence, značilne za Alzheimerjevo bolezen. V obtočnem

sistemu je odlaganje usedlin temeljna okvara

arterioskleroze.

21


ZDRAVJE

Kaj pa pri presnovnem sistemu? Kako se tukaj dogaja

ta težnja po odlaganju maščob? En odgovor bi bili žolčni

kamni, kjer vidimo holesterol (odlaganje maščob),

ki se oblikuje v žolčniku. Druga možnost bi bila črevesna

sluznica, ki mora biti prekrita s tanko, maščobno,

zaščitno plastjo, ki ne le zaščiti občutljivo - kot las

tenko - oblogo stene črevesa, ampak tudi preprečuje

proteinom, ki bi delovali kot antigeni ali alergeni, da

prodrejo skozi steno črevesa in vstopijo v krvni obtok.

V primerih ulkusnega kolitisa, Kronove bolezni in sindroma

prepustnega črevesja je zaščitna plast tanka ali

je celo ni. V nekaterih primerih obstajajo namesto zaščitne

obloge le maščobne obloge. Brez gladke plasti

maščobe, ki ščiti sluznico, se celice, ki prekrivajo steno

črevesa, poškodujejo in celoten sistem pušča.

Mnogi moji starejši bralci se bodo morda spomnili, da

je bila v 60-ih in zgodnjih 70-ih letih popularna verjetno

prva ‚superhrana‘, to je lecitin. Lecitin najdemo v jajčnih

rumenjakih, sojinih zrnih in drugi hrani, ki vsebuje

maščobo. To je vseprisotna maščobna sestavina v človeškem

telesu, ki je v veliki meri sestavni del maščobnega

ustroja naših možganov in živčnega sistema ter vsaj 70

procentov maščob zaščitne plasti črevesne stene.

V tistem času po odkritju lecitina so raziskave kazale,

da je za pravilen razvoj in delovanje možganov

potreben lecitin, zaradi česar so jajca, hrano, ki vsebuje

največ lecitina, smatrali za hrano za možgane.

Potem so odkrili, da deluje lecitin v telesu kot nekakšen

detergent, in da lahko raztopi maščobne odplake

v krvnih telesih. Sčasoma se je znanje o lecitinu razvijalo

in danes ga holistični zdravniki dajejo intravenozno

pri živčno degenerativnih boleznih (Alzheimer,

Parkinson, MS itd.) V Evropi ga pod imenom Plaquex

(za več informacij glej plaquex.net) široko uporabljajo

za raztapljanje oblog v arterijah. V zadnjem času so

raziskave iz Evrope pokazale, da večji odmerki lecitina

znova napolnijo oblogo črevesne stene, hranijo celice,

ki tvorijo črevesno steno, in zdravijo ulkusni kolitis

enako učinkovito kot konvencionalna medicina. Ponovno

vidimo tridelno naravo bolezni in zdravilo, ki

deluje na neravnovesje na posameznem področju.

Čeprav sem dolga leta zagovarjal svobodno uživanje

jajc, predvsem pri otrocih, sem svojim pacientom kot

nadomestek le redkokdaj dal lecitin. Vzrok za to je

preprost. Kolikor mi je bilo znano, je bil edini lecitin,

ki je bil dosegljiv za oralno ali intravenozno uporabo,

izlvleček iz soje, ki ni bila pridelana organsko. Moja

skrb je bila, da je komercialni lecitin po vsej verjetnosti

okužen z gensko spremenjeno sojo, to pa je bilo nekaj,

česar nisem mogel tvegati.

K sreči pa nisem bil edini, ki ga je skrbela gensko spremenjena

soja kot osnova za zdravilo. V zadnjem času

je mogoče dobiti lecitin, narejen iz organsko pridelanih

sončničnih semen. Vesel sem, da lahko zdaj svojim

pacientom ponudim ta dragocen dodatek. Odmerek je

odvisen od primera, toda razpon je od 2 do 6 jušnih

žlic na dan, najbolje pa ga je vzeti v smoothiju. Običajno

je potreben mesec dni, da vidimo učinke, posebno

pri črevesni bolezni, verjetno zato, ker je toliko časa

potrebnega, da se v steni črevesa zgradi učinkovita

pregrada.

Upajmo, da bo z bolj zdravim proizvodom, skupaj z razumevanjem

tridelne narave bolezni, lecitin lahko dragocena

pomoč pri preprečevanju in zdravljenju bolezni.

Prevedla: Marina Nuvak

22


Vabilo

Visoka svobodna šola

duhovne znanosti

POLJEDELJSKA SEKCIJA

Dornach

VABILO NA KONFERENCO

GOJENJE SADJA PO

BIODINAMIČNI METODI

Izvor, izkušnje, praksa in raziskave

Konferenca o biodinamičnem gojenju sadja,

ki jo organizira Poljedelska sekcija in bo potekala

24. in 25. novembra 2016

v Goetheanumu, Dornach

Vedno več sadjarjev se sprašuje o lastni praksi in

tako se začnejo zanimati za biodinamično kmetovanje.

Drugi sadjarji, ki že delajo na biodinamični

način, iščejo nove poglede in želijo izmenjati svoje

izkušnje, posebno glede tekočih vprašanj (npr. češnjeva

muha).

Sadjarstvo slovi po tem, da je problematično in zahtevno.

Jean-Michel Florin iz Sekcije za poljedelstvo

pravi: 'Pokazati želimo, da je biodinamika zanimiva

in da ponuja v prihodnost usmerjene, trajnostne rešitve

za komercialno sadjarstvo vseh vrst sadja.'

Na konferenci bodo predstavljena splošna načela

biodinamike in tudi nekatere teme, ki se tičejo pomembnejših

sadnih vrst, kot so razne vrste sadja,

oreščkov in vina. O vseh teh temah se bomo pogovarjali

ob predstavitvah praktičnih primerov. Konferenca

je namenjena sadjarjem, oljkarjem, vinogradnikom

in svetovalcem.

Kako biodinamične metode pomagajo pri ustvarjanju

zdravega temelja za pridelavo sadja? Kako lahko

spodbujamo biološko raznolikost, da tako oblikujemo

uravnotežen kmetijski organizem? Poleg vprašanj

glede zdrave prsti bomo obravnavali teme, npr.

bolezni in škodljivci, seveda pa bomo govorili o pomenu

živali.

Delavnice na temo zaščite rastlin, drevesnic, zadrug

ter organizirane trgovine bodo nudile priložnost

za poglabljanje znanja in izmenjavo izkušenj. Šolanje

čutnega zaznavanja ima zelo praktičen pomen.

Predavatelji so izkušeni praktiki, raziskovalci in

svetovalci.

Program in vse ostale informacije

bodo na voljo od 1. julija dalje na:

www.sektion-landwirtschaft.org

T: +41 61 706 42 12 F: +41 61 706 42 15 E: sektion.landwirtschaft@goetheanum.ch

23


Društva

Seznam društev

za biodinamično kmetovanje

in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji

Združenje Demeter Slovenija

Volčji Grad 40, 6223 Komen

Tel.: 051 204 436 (Andreja), 040 608 717 (Maja)

E: info@demeter.si

Društvo Ajda Vrzdenec

Vrzdenec 60, 1354 Horjul

predsednica: Meta Vrhunc

Tel.: 01/754 07 43 (od 9. do 13. ure)

E: ajdavrzdenec@gmail.com

Društvo Ajda Gorenjska

Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje

Tel.: 04 572 56 18, 041 948 336

E: monika.brinsek@gmail.com

Društvo Ajda Koroška

Trg 4. julija, 2370 Dravograd

Predsednica: Antonija Ločičnik

Tel.: 041 340 871

E: toncka@loris.si

Društvo za b-d gospodarjenje

Ajda Goriška

Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici

Predsednik: Drago Kladnik

Tel.: 040 658 482

E: ajda.goriska@gmail.com

Društvo za b-d gospodarjenje

Ajda Štajerska

Soseska 13, 3312 Prebold

predsednik: Stanko Krašovec

Tel.: 051 394 494

E: ajda.stajerska@gmail.com,

E: krasovec.stanko@gmail.com

Delovna skupnost obsoteljske regije

Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina

Romana Šrimpf, vodja skupnosti

Tel.: 031 643 312

E: romana.srimpf@gmail.com

Delovna skupnost dravinjske regije

Žiče 76, 3215 Loče

Majda Temnik, vodja

Tel.: 031 342 107

E: majda.temnik@gmail.com

Naravoslovno-izobraževalno društvo

»Sapientia«

Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije

Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci

www.nid-sapientia.com

vesna.forstneric@gmail.com

Društvo za b-d gospodarjenje

Ajda Dolenjska

Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice

Predsednik: Jože Lusavec

Tel.: 031 645 476

E: joze.lusavec@gmail.com

Društvo za b-d gospodarjenje

Ajda Posavje

Boštanj 30, 8294 Boštanj

Predsednik: Zvone Černelič

Kontakt: Majda Hriberšek

Tel.: 031 458 532

E: majda.hribersek@gmail.com

24

More magazines by this user
Similar magazines