Waldorfske novice - Poletje 2016

More documents

Recommendations

Info

P i s m o Cela vrsta situacij, ki so zahtevale izbiro in ki so, vse po vrsti, vodile v razočaranje. Veselje ob eni izbiri je kaj hitro usahnilo ob razočaranju nad drugo. Eden teh tednov pa je bil drugačen. Predaval sem na seminarju nekje v oddaljenem kraju v gozdnatem področju Julijskih Alp. Bivali smo v zelo preprostem hotelu. Niso imeli niti menuja. Obroke so postregli trikrat na dan. Nikoli nismo vnaprej vedeli, kaj bomo dobili, včasih celo med obrokom. Lokalne specialitete. Daleč naokoli je bilo vse, kar si videl, le gozd in slabo vreme. Nobenih igrišč, trgovin, kioskov. Z drugimi besedami, nič, kar bi bilo potrebno izbirati. Zdaj pa vam moram nekaj razodeti: ves teden sta bila otroka popolnoma zadovoljna. Na začetku sta nekoliko skeptično pogledovala na hrano, ampak jima ni kaj dosti pomagalo. Lahko sta se bodisi odločila, da bosta jedla, bodisi da ne bosta. In kmalu sta izbrala prvo opcijo. V prostem času smo, opremljeni z dežnimi plašči in vedri, odšli nabirat borovnice. Iskali smo borovnice in si pripovedovali zgodbe o medvedu. Toda čez nekaj časa sem ugotovil, da me nihče več ne posluša. Otroka sta izginila, vsak za svojim grmom borovnic. Ko sem poklical, sta ven pokukali glavi in zagledal sem vijolična nasmeha. Čez tri dni se je osemletnik spoprijateljil s sinom hotelskega kuharja, ki je bil istih let. Ta mu je pokazal svoja mesta, kjer nabira lisičke. Vračali so se s košarami, polnimi zlata, ki so ga ponosno prinesli v kuhinjo, kjer so jih še sveže pripravili na picah. Te gobe so bile fantu zelo všeč! Kot pedagog vem, da je za otroke veliko bolje, če jim ni treba izbirati. Kadar so spodbude od zunaj omejene, morajo biti sami aktivni. Tisto poletje pa sem to moral znova spoznati. Vedeti in delovati torej ni isto. Pa sprejmimo to kot izziv današnjega časa. Poskusimo našemu otroku prihraniti vsaj eno izbiro. Potem pa opazujmo, kaj se bo zgodilo. prevedla Marina Nuvak izr. prof. David L. Brierley So to res šole, ki jih želimo? Pismo v Evropo iz Amerike Vsega, kar šteje, ni mogoče prešteti Učitelji se pogosto pritožujejo, da jih novi programi in reforme preveč obremenjujejo. Večina vsiljenih sprememb je vprašljivih. Naši voditelji, tako v ZDA kot v Evropi, so večinoma najvišje izobraženi ljudje, ki bi morali vedeti, da je nevarno ves svoj ugled zastaviti poslanstvu, da bodočnost naših otrok in mladine podredimo rezultatom in standardiziranemu testiranju. Prav to je bilo zadnjih deset let glavni cilj šolskih reform, najprej v Ameriki, potem pa se je kot ogenj širilo po vsej Evropi. Pravijo, da dober rezultat testiranja zagotavlja dobro življenje in uspešno kariero v dobro vsem. Dober rezultat vas popelje na najboljše univerze. Pa je res tako? Tako v Ameriki kot v Evropi so na najboljših univerzah kriteriji za sprejem vse pogosteje zasnovani na drugih stvareh, kot so tako krhki kriteriji, kot je dober ali slab dan na izpitu. Opiranje na standardizirane teste, ki prevladuje v šolah po Evropi, je svoj navdih našlo v zakonu Georga W. Busha iz leta 2001, ki pravi: 'Vsi otroci naj enako napredujejo'. Zakon je določal, da mora vsak otrok od tretjega do osmega razreda opraviti teste iz matematike in branja. Vsak otrok mora doseči 'ustrezno znanje'. Vprašati pa se moramo, kaj v današnjem času pravzaprav pomeni ustrezno znanja. Šole, ki niso dosegle ustreznih rezultatov, so morale svojim učencem omogočiti, da se prepišejo na drugo šolo. Če neka šola ni dosegla 100 % znanja, jo je država lahko prevzela in jo ukinila. Po sedmih letih ni bilo videti, da bi bile šole kaj boljše ali da bi učenci dosegali več znanja. Še slabše, odkrili so široko razpredeno korupcijo. Odkrili so, da so v državah Washington D.C. in Texas ravnatelji, učitelji pri rezultatih testiranja zaradi strahu, da bodo javno obsojeni in po možnosti doživeli represijo ob naslednjih volitvah, goljufali. Slabi rezultati lahko hitro sprožijo nezaupanje med politiki, ne le zaradi zgrešenih domnev, ampak zaradi velike količine javnega denarja, ki ga porabijo za mašenje razpok v sistemu. Za sistem testiranja porabijo velike vsote denarja in manj denarja lahko namenijo poučevanju zgodovine, glasbe in telovadbe. Ampak zakon je zakon. Država New York je našla način, kako znižati zahteve po nivoju znanja. Administracija Baraka Obame je menila, da je potrebna nova reforma. Minister za izobraževanje Arne Duncan je dobil 5 milijard dolarjev, da uvede nove spremembe. Leta 2009 je bila uvedena nova reforma, 10 Waldorfske novice 10
ki je nadomestila staro 'Vsi otroci naj enako napredujejo'. Imenuje se 'Tekma do vrha'. Eno priporočilo je bilo standardizirano testiranje v vrtcih, drugo strožje preverjanje učiteljev. Dvema konzorcijema so dodelili 360 milijonov dolarjev, da pomagata pri uvajanju tega zakona. Fundacija Billa in Melinde Gates je priskrbela še nadaljnjih 200 milijonov dolarjev za izdelavo testov. Šestinštirideset držav naj bi med sabo tekmovalo, katera bo imela najboljše šole v državi. Eden od razlogov je bil, da premostijo prepad med znanjem uspešnih učencev azijske etnične skupine in afroameriških mladostnikov. Vsaka šolska reforma vedno naleti na močno nasprotovanje. V tem primeru so se pojavile pritožbe, da so testi daleč preveč akademski. Od otrok v vrtcih so pričakovali, da se bodo naučili brati pri štirih ali petih letih, v času, ko se morajo naučiti držati voščenko. Četrtošolci naj bi imeli za branje 50 % časa, 50 % časa pa za podatkovno preverjanje. Na srednji šoli le 30 % literature in 70 % podatkovnih testov. Povprečen učenec je v času svojega šolanja izpostavljen 112 testiranjem. Ankete so pokazale, da večina staršev taki količini testiranja nasprotuje. V državi New York se 220 000 učencev ni udeležilo testiranja. V nekaterih primerih se je pokazalo, da porabijo 80 % šolskega časa za priprave na teste. Javno mnenje je Obamovo administracijo prisililo v redukcijo. Odredili so limit 2 % časa za teste. Če pomislimo, da šolsko leto traja 180 dni in to pomnožimo s 6-urno šolsko obveznostjo, dobimo rezultat približno 21 ur na leto za teste. Župan Newarka Cory Booker in guverner Chris Christie sta zaznala probleme in videla svojo priložnost. Zadala sta si, da postane njihovo mesto nacionalni model za izobraževalno reformo. Newark je največje mesto v državi New Jersey. Je revno mesto, znano po neslavnih nemirih v letih 1960, ko je bilo večinsko prebivalstvo bele rase. Danes je večina črnskih prebivalcev. Leta 1967 je štelo 77 000 prebivalcev, danes je prijavljenih le 30 000, 13 000 se jih izobražuje v tako imenovanih čarter šolah. Čarter šole so javne šole po izbiri, kar pomeni, da jih starši lahko izberejo za svoje otroke. Imajo nekaj več svobode glede predpisov, ki se jih morajo druge šole držati. V Newarku je 70 % enostarševskih družin, 42 % prebivalcev živi pod robom revščine z dohodkom manj kot 30 000 dolarjev na leto. Ima eno najnižjih stopenj za vstop na univerzo v državi. Zato je bil Newark pač logičen izbor za reformo, ki se imenuje 'Odlok, da mora vsak učenec uspeti'. (ESSA) Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je zato, da bi Newark postal nacionalni model reforme izobraževanja, doniral 100 milijonov dolarjev. Booker sam je visoko izobražen človek, ki se je šolal na Stanfordu, v Oxfordu in Yalu in je preko svojih poznanstev lahko pritegnil tudi druge filantrope, ki so programu namenili denar. Oddaja Oprah Winfrey je naredila reklamo za načrt – ESSA naj bi bil primer izobraževalne odličnosti za ves narod. Skratka, poizkus Newark ni rodil sadov, ki so jih želeli starši in učitelji. Zuckerbery in njegova žena Priscilla Chan sta se iz svoje investicije nekaj naučila. Napovedala sta, da bosta rojstvo njune hčere Max praznovala tako, da bosta 99 % svojega Facebook premoženja, vrednega okoli 45 milijarda dolarjev, investirata v korporacijo, ki bo razvila 'personalizirano učenje', kar pravzaprav pomeni učenje preko računalnikov, kjer vsak otrok dela v skladu z lastnimi slabostmi in vrlinami. To je neosebno učenje, temelječe na stroju. Pomeni, da so vse ure predpisane. Splošno znano dejstvo je, da izobraževanja ne moremo sistematizirati, prav zato so bile vse reforme v svojih ciljih neuspešne. Najdragocenejše učenje izhaja iz živega sodelovanja med učitelji in učenci. Tisto, kar je v kvalitetnem izobraževanju najpomembnejše, je kritično mišljenje, prožnost, notranja motivacija, samodisciplina in odnos do drugih. Teh lastnosti ni mogoče programirati in meriti z računalniki, lahko jih le vadimo in razvijamo s pomočjo učiteljevega vpogleda in presoje. Kopije ne delujejo. Veliko je kritike na račun stopnjevanja količine testiranja. Med njimi je tudi Nobelov nagrajenec iz leta 2002 na področju ekonomskih ved, James J. Heckmann, ki je pred kratkim izdal knjigo 'Mit o testih znanja', kjer izjavi, da 'je danes prej pomanjkanje značaja tisto, kar hromi možnosti za uspeh v življenju, kot pomanjkanje akademskega znanja'. i Za posameznika je izredno osvobajajoče, če je v okolju, kjer je ocenjevanje osebno in ne skupinsko. Tariq Ramadin, profesor islamskih ved na univerzi v Oxfordu, v svoji knjigi 'Iskanje smisla' (2012) piše: 'Sistemu, ki časti izvedbo, selekcijo in tekmovalnost, se ni treba bati kritične misli posameznika – njegovi učenci so že ukalupljeni. Če naj svoboda, avtonomija in odgovornost kaj pomenijo, in če so to vrednote, ki so kaj vredne, moramo otrokom omogočiti, da jih dosežejo.' ii Vsaka reforma v izobraževanju je težka. Javni sektor izobraževanja je ogromen. Tudi večina učiteljev se je izobraževala v šolah. Nato so se vpisali na univerze, da postanejo učitelji v uniformiranem sistemu. Naj bodo ideje še tako dobre in primerne, ne moremo jih vsiliti ljudem proti njihovi volji. Denar in moč ne zadoščata za izboljšanje izobraževanja. In izboljšanje izobraževanja ni dovolj, da bi obvarovali otroke pred vse večjo revščino in nasiljem, naj bo to v Newarku, Parizu ali Bruslju. Opombe: i Heckmann, James J. & Humphries, John Eric: (2014) Mit testov znanja: Vloga značaja v ameriškem življenju, University of Chicago Press, Chicago ii Ramadin, Tariq: (2010) Iskanje smisla, Allen Lane, London. prevedla Marina Nuvak Waldorfske novice 11
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a Razstrup
Page 6 and 7: ki je ljudem omogočil, da so misli
Page 8 and 9: Na prvi pogled se zdi, da je period
Page 12 and 13: U t r i n k i Terapevtsko pripovedo
Page 14 and 15: Težko se bodo naučili pravilnega
Page 16 and 17: U t r i n k i Piknik blata in tort
Page 18 and 19: O E S a v i n j a Človek in žival
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Četrtošolci
Page 22 and 23: Z a s e b n i W a l d o r f s k i v
Page 24: W a l d o r f s k e i n i c i a t i

Waldorfske novice - Poletje 2016

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?