KLAS - maj 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, št. 263, maj 2019

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v maju !

enota Preddvor

g. Franc Pečnik

ga. Antonija Kordiš

g. Marijan Štimec

g. Janez Kadivec

ga. Ana Sukič

ga. Ivana Kacin

ga. Magdalena

Urbanček

g. Alojz Štempihar

g. Damjan Sever

ga. Lucija Vin

ga. Danica Aleš

g. Anton Burja

g. Franc Naglič

ga. Marija Zdešar

ga. Marija Lavrič

g. Andrej Hočevar

ga. Ema Mihelič

g. Anton Zaplotnik

ga. Anka Kepic

ga. Marija Potočnik

enota Naklo

ga. Vida Jereb

g. Vladislav Pečarič

g. Ivan Jošt

ga. Marija Beguš

ga. Ana Ribnikar

2


Na potepu

Dan je lep,

rumen in rdeč –

v šoli pa so črne skrbi.

Skril sem se v travo –

skrbi so me našle.

Na bukev sem splezal,

v košati krošnji imel bom pokoj.

A kaj bo doma?

Le kaj bo nocoj,

še spal ne bom več,

če po stropu bo spet

plesal ves svet:

z morji, gorami,

živalmi, ljudmi,

računi in sivimi slovnicami.

Kaj naj storim?

Naj se vržem na tla,

da sitna skrb

v črepinje bo šla?

Joj, bukev se maje,

vrh je visok,

drhtijo že prsti ubogih rok,

bolijo me členki utrujenih nog!

Če srečno prišel bom

do trdnih tal,

vse kar je treba,

jutri bom znal!

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Nastop Folklorne skupine Društva

upokojencev Naklo

Danes so nas razveselili in duševno obogatili upokojenci iz Nakla

združeni v folklorno skupino. S petjem, igranjem in plesom so

med nas prinesli veselje in razvedrilo, česar smo, včasih žalostni,

osamljeni in betežni, potrebni. Veselo popoldne nas je zares

dvignilo, nas razveselilo. S poznanimi veselimi pesmimi in šalami

smo doživeli zunanji svet, iz katerega smo se zaradi svojih težav

umaknili.

Upokojenci iz Nakla so s petjem, veseljem in zabavnostjo

ustvarili povsem drugačno življenje, katerega smo z njihovo

pomočjo skušali osvojiti tudi mi in z največjim navdušenjem smo

jim ob slovesu zaploskali in si iz srca zaželeli skorajšnjega

ponovnega srečanja.

Dragi Nakelčani, želim vam vsem sreče in veselja in se vam

zahvaljujem za veselo srečanje.

P.M., stanovalka

4


Iskrene čestitke ga. Emi Šilar!

Ga. Ema Šilar si je ob praznovanju 101. rojstnega dne zaležela, da ji

zaigrajo glasbeniki Folklorne skupine Sava Kranj

5


Pomlad

1. marca je nastopila biološka pomlad. Letos je nekoliko

pohitela. Ko sem zjutraj sedela na toplem soncu in opazovala

marjetice, kako so se razbohotile, sem opazila, da vedno gledajo

proti soncu in mu ponujajo svoje bele cvetove.

Videla sem tudi že beli cvet rmana in rumeni cvet lapuha.

Nekoliko dlje se bohotijo rumene trobentice, vmes so posejani

modro beli žafrani in čisto majhni cvetovi modrih vijolic – skratka

pisana barvna preproga na bližnjem travniku. Le zvončkov še

nisem opazila. Zemlja je zaradi vsakodnevnega vetra suha,

potrebna dežja. Po drevju že pridno žgolijo ptički – prava idila v

naravi. Noči so še mrzle, dnevi pa so prav prijetno topli. Traktorji

že brnijo in kmetje že pripravljajo zemljo za spomladansko setev

in saditev.

Mimogrede bo prišel maj, moj najlepši mesec v letu. Takrat bodo

zacvetele šmarnice in modre spominčice, meni najljubše rožice.

Takrat se mi prikradejo spomini na mojo mladost …

V tistih starih časih

še ni bilo

modernizacije, pa je

bilo vseeno lepo in

predvsem bolj

romantično. Majske

noči so bile lepe,

prijetno tople in

prepojene z opojnim

vonjem in čarom.

Tega ne pozabiš

nikoli. Takrat ni bilo

televizije. Ob večerih se je slišalo fantovsko petje v daljavi pod

jasnim nebom. Starši so nam pripovedovali prigode iz starih

časov. Veliko smo se naučili od njih. Učili so nas pridnosti in

poštenosti. Veseli in dobrega razpoloženje smo se odpravljali v

postelje.

21. marca je prvi pomladni dan – solsticij, enakonočje; takrat

nastopi koledarska pomlad.

6


Vremenoslovci so napovedali, da bo prišla pomlad, da ne bo več

snega in da se bo ogrelo. Toda narava nam jo je te dni zagodla

– pojavile so se nizke temperature s snegom po hribih ter dežjem

in vetrom. Dež je dobro namočil zemljo in rožice so spet oživele.

Rasti je začel regrat, prva spomladanska poslastica. Ptički še bolj

glasno prepevajo in ustvarjajo prave koncerte ter veselo letajo

iz drevesa na drvo. Raznobarvni metulji se veselijo

spomladanskega sonca. Tudi čebelice so prišle na plano in začele

nabirati med.

Sredi marca je minilo gregorjevo. Legenda pravi, da se takrat

ptički ženijo. Bo že držalo, saj že lepo pojejo in se veselijo

pomladi.

Deževno jutro v aprilu

Mesec marec je minil – ima pravo slovensko ime – sušec. Bila je

suša, trava in rožice so komaj priklile na plano. Ob prvem dežju

v aprilu pa je vse ozelenelo in oživelo. Čeprav prekmalu je tudi

listje že ozelenelo, zacvetele so češnje in ponekod tudi že

jablane. Tudi grmičevje forzicije in magnolije je zacvetelo. Zares

lepo je, ko se ponuja raznobarvno cvetje na travnikih in na

vrtovih. Včasih je gozd ozelenel okrog sv. Jurija – 24. aprila in

nekoliko kasneje so zacvetele velikonočnice.

Zelo se veselim Velike noči. To je največji krščanski praznik.

Takrat se barvajo pirhi. Najraje sem jih krasila s travami, cvetovi

trobentic in listi deteljic. Vse to sem položila na jajca, zavila v

nogavico in skuhala v čebulnih olupkih. Nastali so lepi pirhi

različnih odtenkov. Po domovih so se širile vonjave po

velikonočnih dobrotah – potici, šunki, klobasah, pa tudi hren ne

sme manjkati na mizi.

Ob Veliki noči je tudi narava postane lepša…

Takšni so spomini na mojo mladost.

Frida Knez, stanovalka

7


Vtisi o socialnem praktikumu 2019

V četrtek in petek, 25. in 26. aprila, sva Luka in Gregor prišla v

Dom starejših občanov Preddvor. Dogodek je organizirala

Škofijska klasična gimnazija. Ko sva v četrtek ob devetih

prispela, naju je lepo sprejela delovna terapevtka g. Irma

Čebašek. Razkrila nama je plan dela za oba dneva.

V četrtek smo se v sončnem vremenu sprehodili do jezera

Črnava, kjer smo ob prijetnem pogovoru spili šalčko kave.

Prijetno so naju presenetili stanovalci doma, ki svoje vozičke

poimenujejo po znamkah avtomobilov. Tak sva imela prvič

priložnost voziti mercedesa in BMW-ja.

V petek zjutraj sva komaj pravočasno prikolesarila na jutranjo

telovadbo, kjer smo se prijetno razgibali ob zvokih sproščujoče

glasbe. Nato sva se v dnevnem prostoru kratko urico pogovarjala

s stanovalci. Izvedela sva veliko zanimivosti, med drugim tudi,

da je skoraj vsak drugi vnuk stanovalcev obiskoval isto šolo kot

midva. Čas je tako nama kot sogovornikom hitro minil in kmalu

sva se odpravila na molitveno uro. Molitev je vodil g. Peter. Nato

8


sva se odpravila na recital, kjer je znana slovenska pesnica Neža

Maurer recitirala svoje pesmi. Na nama so pustile močan vtis.

Tako sva zaključila nadvse prijeten dvodnevni obisk. Zahvalila bi

se vsem, ki so naju lepo sprejeli, in upava, da se še kdaj vidimo.

Gregor Ekar in Luka Jerina

1. maj - praznik dela

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja

vsako leto praznuje po celem svetu.

Datum je izbrala Druga internacionala, ki je bila organizacija

socialističnih in delavskih strank. Želeli so obeležiti krvave

demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta

1886 v Chicagu in jih poznamo pod imenom Haymarketski

izgred. Leta 1904 so na mednarodni socialistični konferenci v

Amsterdamu (6. konferenca Druge internacionale), pozvali

social-demokratske stranke in sindikate iz vseh držav, da naj na

prvi maj z množičnimi demonstracijami opozarjajo in zahtevajo

uveljavitev 8-urnega delavnika in splošni mir.

Danes praznik predstavlja

največje praznovanje

socialnih in gospodarskih

dosežkov mednarodnega

delavskega gibanja in

opozarja predvsem na

kratenje teh težko

pridobljenih pravic.

Po teh dogodkih se je ta

majski dan v delavskih

krogih imel za praznik

dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim

v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta

1886.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno

povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih

9


mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske

organizacije, kakršne so sindikati. Temu pa ni tako v Združenem

kraljestvu in Združenih državah Amerike, kjer je, zlasti v

slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja,

znana tudi kot rdeči strah, pregnala praznovanje prvega

majskega dne in ga nadomestila z dnevom prava.

Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prvemu maju skušala

dodati leta 1955, ko ga je razglasila za dan Svetega Jožefa

Delavca. Dokaj pozno je tako poskusila spremeniti nereligiozno

naravo tega praznika.

Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo

nageljnov. Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in

postavljanjem mlajev nadomestil praznik sv. Krstnika oz. kresne

noči.

Vir:https://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela

IMM, stanovalka

10


Kako je nastal Bohinj

Ko je Bog ustvaril svet, ga je razdelil med ljudi. Vsakemu je dal

košček manj in košček bolj rodovitne zemlje in rekel: »Ako boš

preudaren in boš delal po pameti, boš na tej zemlji postavil hišo

in pridelal dovolj, da boš nahranil vsa lačna usta!«

Ko je še zadnjemu povedal, na kateri zemlji lahko ustvari dom,

je hotel oditi. Takrat pa je v kotu opazil skupino ljudi. Plaho so

gledali in bolj kot vanj pogled usmerjali v tla. »Mar niste

zadovoljni z zemljo?« jih je previdno vprašal. Vaščani pa so

molčali.

Bog je stopil bliže: »Povejte

že vendar, kaj sem storil

napak?« Vaščani so se dolgo

obotavljali, potem pa so mu

le povedali, da jim sploh še

ni dal zemlje.

»Joj mene!« je zavzdihnil in

si obrisal pot, ki je v zadregi

zalil njegovo čelo. Potem se

je povlekel za brado in dolgo

razmišljal, kaj naj stori.

»Hm, hm! Prav vse kotičke sem razdelil. Nič mi ni ostalo! Le kaj

naj naredim z njimi?« je momljal sam pri sebi in pogledoval ljudi,

ki so še vedno stiskali v kot. Zasmili so se mu, kajti brez zemlje

so ostali zaradi prevelike skromnosti. Ko je s pogledom drsel po

njih, je opazil krvave žulje. »Hm, tudi marljivi so, ne le skromni

in potrpežljivi,« je razpredal.

Potem je nenadoma vzkliknil: »Poklonil vam bom del svoje

zemlje. Saj je ne potrebujem tako veliko!

Ljudje so otrpnili, vajeni so bili namreč skromnega življenja. »Ni

treba! Se bomo že znašli,« so se branili.

A je vztrajal pri svojem: »Kar sem rekel, sem rekel!« Tako je

skromnim ljudem poklonil del svojega raja. Ljudje so bili darila

zelo veseli, zemljo, ki so jo skrbno obdelovali, pa so v spomin na

11


ta dogodek poimenovali po bogu. V narečju so mu namreč rekli

boh. In tako je nastal Bohinj.

Hudičev most

Pred mnogimi leti so se Bohinjci odločili, da bodo nad

hudourniškim potokom Mostnica zgradili most. Na breg so

prinesli kamenje in se lotili dela. Ko se je spustil mrak, so orodje

pospravili, odvihali rokave in odšli domov.

Naslednje jutro so se vrnili, da bi delo dokončali. A glej ga

zlomka! Most je bil porušen. »Le kdo je to storil,« so si belili

glave, zraven pa glasno bentili in trmoglavili, da ne bodo več

prijeli za orodje. Najbolj vztrajni vaščan pa jih je prepričal, da so

se spet zagnano lotili dela. Ves dan so mešali malto, klesali

kamne in jih zlagali kot kocke. Zgradili so dobro polovico mostu,

ko jih je je zagrnila tako gosta megla, da niso videli niti nosu

pred seboj. Zato so odšli domov.

Z velikim poletom so se zjutraj vrnili na delo. A čim so prispeli

na breg so se jim obrazi od razočaranja pomračili. Most je bil

namreč znova porušen. Na bregovih se je razlegalo glasno

nezadovoljstvo in eden izmed njih je zavpil: »Kar hudič naj

naredi ta most. Jaz ga že ne bom!«. V travo je vrgel orodje in

odšel domov. Tako so naredili tudi drugi vaščani.

Ko pa je naslednjega dne posijalo sonce, so se polni delovne

vneme vrnili na breg in tam jih je vnovič pričakalo veliko

presenečenje. Nad potokom se je vzpenjal velik most in na njem

je stal v rdeče hlače in suknjič napravljen hudič: »Rekli ste naj

postavim most in sem to tudi storil. Seveda vam ga z veseljem

poklonim, v zameno pa hočem plačilo.« Vaščani so ga vprašali,

kaj hoče v zameno. »Dušo tistega, ki bo prvi prečkal most« je

odgovoril.

Vaščani so se hudičevih besed prestrašili, potem pa se je eden

izmed njih domislil, kako bi hudiča lahko ukanili.

»Rečeno, storjeno!« je zavpil in stopil proti mostu. Ob boku ga

je spremljal pes. Preden je stopil na most, pa je iz žepa izvlekel

kost in jo vrgel na drugi breg. Kuža je stekel za njo in tako prvi

12


prečkal most. Vaščan se je zakrohotal in tudi drugi so prasnili v

smeh.

Hudič pa se nad potegavščino tako razjezil in silno udaril ob tla,

da se je porušila ograja na mostu. In tako je most izgubil ograjo.

Vir: Ana Turk

IMM, stanovalka

Nedelja je bela,

ponedeljek je plav,

v torek se ne dela,

se boš v sredo kesal,

v četrtek se začne,

se v petek neha,

v soboto je colnga

se pije in …

Stanovalka

Morda je največji prispevek starih ljudi

Človek: okolici daje lahko veliko že samo s svojo prisotnostjo in

življenjsko izkušnjo. Izobrazba ni nekaj, kar dobiš v šoli in kar

temelji na knjigah, je skupek življenjskih izkušenj. Samo nekdo,

ki je preživel večino pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali

dvajseto stoletje in ki o njih razmišlja, lahko pomaga razumeti

mlajšim rodovom, kako smo prišli do današnjega stanja in kaj

lahko storimo za boljši jutri.

(Tone Pavček)

Izbrala Z.M., stanovalka

Visoka starost

Župnik sreča sto letnega vaščana in ga vpraša, kako mu gre.

Le – ta odvrne: »Do včeraj sem še imel skrbi, danes pa sem kot

ptiček na veji.«

13


Župnik ga začudeno pogleda.

»Ja, včeraj sem še za zadnjega sina uredil nastanitev v domu za

starejše.«

Čemur smo se pred leti smejali, pa postaja vse bolj aktualno …

5.

Kar pa ČAS je tud' BODOČI

on pač mal' naprej poskoči,

vidi daleč v dalj – naprej,

mu bodočnost je brez mej.

Nikoli on se ne konča,

vedno se NAPREJ PODA,

s čisto lastno energijo,

ustvarja NOVO SI VIZIJO.

6.

Toda kaj porečeš zdaj,

ko pogledaš mal nazaj,

zagledaš tam PRETEKLI ČAS,

ki si ubežal mu za las,

ker je on pač že minil,

in kar po svoje mal' zavil,

on ničesar nič ne hlini,

ostajajo nanj le spomini.

7.

Kaj pa še PREDPRETEKLI,

že prej minil je kot PRETEKLI,

sledi podrl je za sabo,

da bi čim prej šel v pozabo.

A pozaba nanj se zanaša,

ničesar mu ne prizanaša,

kadarkol' je pač mogoče,

očitkov stresa nanj, kot toče.

Potovanje skozi čas

Izbrala Z.M., stanovalka

n.n.

14

Izbrala M. P., stanovalka


Tomo Zupan – veliki prešernoslovec

Leta 2017 je minilo 80-let od smrti, letos pa se spominjamo 180.

obletnice rojstva znamenitega prešernoslovca, literarnega

zgodovinarja, narodnega delavca, vzgojitelja in pridigarja,

monsinjorja Toma Zupana.

V Naklem smo se zato odločili, da ga konec leta 2018

predstavimo v Projektu pomembni Naklanci. 9. aprila je avtor

razstave, raziskovalec krajevne zgodovine in biografij

pomembnih Naklancev, Damijan Janežič življenje in delo Toma

Zupana predstavil tudi stanovalcem Doma starejših občanov v

Naklem.

Ob upokojitvi, leta 1904, se je Tomo Zupan opravljen v škofovski talár,

zunanje znamenje častnih naslovov monsinjor in prelat, fotografiral s

priznanji konzistorialnega svetnika, monsinjorja in Franc-Jožefovega

viteškega reda.

Fotografiral Davorin Rovšek. Zapuščina Frana Vesela, NUK – rokopisna

zbirka.

Tomo Zupan se je rodil 21. decembra 1839 v Smokuču, na

domačiji Pər Novak, očetu Matiji, dvojnemu posestniku in trgovcu

s suknom, in materi Mariji (Mini), rojeni Fertin, Prešernovi

sestrični.

15


Šolal se je v enorazrednici na Breznici in v Ljubljani. Nato si je

izbral duhovniški poklic in se vpisal v bogoslovje. Novo mašo je

pel na velikonočni ponedeljek, 14. marca 1863, v brezniški

župnijski cerkvi.

Še istega leta se je s prijatelji duhovniki odpravil na romanje v

Velehrad. Ob praznovanju tisoč letnice prihoda sv. Cirila in

Metoda na Moravsko, se je po njunem zgledu odločil služiti

slovenskemu narodu. Pod vplivom prijatelja, ljubljanskega škofa,

dr. Janeza Zlatousta Pogačarja je postal privrženec krščanskoliberalne

politične smeri.

Da bi bolje poznal slovenski jezik, se je odločil za zasebni študij

slavistike. Knezoškof Jernej Vidmar ga je leta 1862 imenoval za

prefekta v dijaškem vzgojnem zavodu Alojzijevišče. Naslednje

leto je postal še profesor na ljubljanski gimnaziji. Spomladi 1868.

leta je bil imenovan za profesorja verouka in pridigarja na

kranjski gimnaziji. Na željo ljubljanskega škofa in dobrega

prijatelja Janeza Zlatousta Pogačarja se je jeseni 1879 vrnil v

Ljubljano. Zasedel je profesorsko mesto na prvi ljubljanski

gimnaziji, jeseni leta 1881 pa še mesto vodje Alojzijevišča,

cerkvenega dijaškega zavoda.

Prešernova soba v Zupanovi vili na Okroglem.

Fotografiral Fran Krašovec. Mladika, št. 1, 1930.

16


Tomo Zupan je vse življenje zbiral in raziskoval Prešernovo

zapuščino. Slovencem je zapustil neprecenljive spomine na

velikega pesnika. V svoji vili na Okroglem je uredil znamenito

Prešernovo sobo. V njej je hranil zapuščino velikega pesnika:

posteljo, mizo, omaro, dva stola, kavni mlinček, Prešernova

pisma in spričevala ter njegov rokopis Krsta pri Savici.

Ob ustanovitvi narodnoobrambne šolske Družbe sv. Cirila in

Metoda, leta 1885, je bil Zupan izvoljen za prvega predsednika.

Družbo je uspešno vodil 22. let. Družba je skrbela je za

ustanavljanje slovenskih vrtcev in šol v narodnostno mešanih

krajih ob severni in zahodni slovenski meji.

Devetdeset letni Tomo Zupan pred svojo Vilo Domovino.

Fotografiral Štefan Rovšek, 1929. Fototeka Gorenjskega muzeja.

Izvrstno izobražen Tomo Zupan je v gimnaziji poučeval slovenski

jezik in verouk. V prostem času je gimnazijcem pripravljal

predavanja o stari slovenščini, glasbi, igri in dramatiki. Glasbo je

poučeval cenjen skladatelj in pedagog Anton Foerster, igro in

dramatiko pa mojster igranja Ignacij Borštnik.

17


Zupan je posebej pazil na vzgojo dijakov. Med prvimi Slovenci je

spoznal pomembnost higiene; mladino je navajal k zdravemu

načinu življenja. Visoko je cenil omiko in si želel, da si jo pridobi

vsa slovenska mladina. V srca gojencev je vsajal ljubezen do

slovenstva, vzpodbujal jih je k slovstvenemu delovanju.

Po enainštiridesetih letih profesorske in vzgojiteljske službe se je

Tomo Zupan, leta 1904, upokojil in se istega leta za stalno naselil

na Okroglem pri Naklem. Še naprej je pisal spomine, raziskoval

in zbiral Prešernovo zapuščino, jo predstavljal v spominski sobi

in si ustvaril eno največjih zasebnih knjižnic na Slovenskem.

Njegovo najpomembnejše delo so prispevki o Prešernu. V

Koledarju Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1930 jih je

predstavil pod naslovom ''Kako sem Prešerna nabiral''. Leta 1933

je pri Družbi sv. Mohorja izdal knjižico ''Kako Lenka Prešernova

svojega brata, pesnika, popisuje''.

V Družbi sv. Cirila in Metoda je zasnoval Koledar, Vestnik in

knjižnico. Tej je med drugim podaril pet tisoč izvodov knjige ''Naš

cesar Fran Josip I.'', ki jo je napisal ob petdesetletnici

cesarjevega vladanja.

Zelo rad se je oglašal v Zgodnji Danici, pri kateri je bil od leta

1861 sodelavec, nato pa od leta 1899 do leta 1902 njen urednik.

Ko so Blaznikovi nasledniki revijo prenehali izdajati, je Zupan do

leta 1905 sam izdajal časopis Danica, cerkven časopis za

slovenske pokrajine. V treh letnikih (1903–1905) so izšle

njegove ''Propovedi'', to je pridige za vse nedelje in praznike v

letu. Prvi del je v lepo opremljeni knjigi izdal leta 1905.

Zupan je začel kot bogoslovec leta 1859 raziskovati matične

knjige radovljiške in brezniške ter sosednjih župnij. Iz njih je

izpisal matične podatke o starših, bratih in sestrah slavnega

dvornega čebelarja Antona Janše. Raziskave je strnil v prispevek

in ga objavil v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, leta

1930 pa izdal kot samostojno knjižico.

Tomo Zupan je bil izvrsten govorec. Med njegovimi

pomembnejšimi govori je pridiga, ko je naštel vse dotedanje

študente iz brezniške župnije. Imel jo je 28. avgusta 1912, ob

odkritju spomenika knezoškofu Ivanu Zlatoustu Pogačarju v

18


župnijski cerkvi na Breznici. Najbrž zadnjo pridigo za širši krog

ljudi je imel tri leta pred smrtjo, na biserni maši rojaka dr. Ivana

Svetine.

V zadnjem življenjskem obdobju se je posvetil biografijam

nekdanjih gojencev Alojzijevišča. Napisal je življenjepise tristo

dvanajstih gojencev in sorodnikov.

Ukvarjal se je tudi z zgodovinopisjem, pesništvom,

pripovedništvom (Moja mati, Jesensko listovje, šibka idejna

vzporednica Tavčarjevemu ''Cvetju v jeseni'') in slikarstvom. Pri

ustvarjanju zadnjih treh ni bil posebej uspešen.

Tomo Zupan je bil član mnogih narodnih društev, šolskega sveta,

leta 1885 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je

deloval do leta 1891.

Umrl je 8. marca 1937 na svojem domu na Okroglem. 10. marca

so ga pokopali v grobnici ob cerkvi sv. Križa na ljubljanskih Žalah.

Tomo Zupan je svoje nepremično premoženje na Okroglem zapustil

Društvu slepih. Danes z njim vzorno upravlja Zveza društev slepih in

slabovidnih Slovenije. Foto Damijan Janežič.

19


Za neprecenljivo delo je Tomo Zupan prejel številna odlikovanja.

Podelili so mu jih ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar, papeža

Leon XIII. in Pij XI., cesar Franc Jožef in kralj Aleksander. Za

častnega občana so ga imenovale občine Ljubljana, Kranj, Naklo

in Breznica na Gorenjskem. Bil je častni član številnih narodnih

društev. Mestna občina Ljubljana je dala leta 1920, v času

županovanja slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja, izdelati

doprsni kip Toma Zupana iz marmorja.

Vila Domovina na Okroglem

Fran Saleški Finžgar: ''Ni zastonj napisal monsinjor na pročelje svoje graščinice

Vila Domovina. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno delu za slovenstvo: od

skritega dela prvih začetkov pri snovanju Ciril Metodove družbe, njegovo delo

prvomestnika, delo v gimnaziji in v Alojzijevišču, gojitev talentov, navduševanje

gojencev za prosvetno in leposlovno delo, nabiranje skritih in raztresenih drobcev

o Prešernu, njegovo književno in uredniško delo, čudovito poznavanje vseh javnih

delavcev in njih del. Obenem je spoštoval različne nazore posameznikov, kar mu

je rodilo visoko spoštovanje in mu pripomoglo do odličnih zvez, ki jih je uporabljal

le za eno: Za domovino!''

F. S. Finžgar, Monsignor Tomo Zupan trojni jubilant, v: Mladika, št. 1, 1930, str. 28–29

Tomo Zupan – mož reda in dela

Ko sem nekoč, kot dijak zbolel me je monsinjor Tomo Zupan prišel vsak dan po

dvakrat obiskat. Ko se mi je tretji dan že nekoliko zboljšalo, me je opozoril, da ne

vidi na nočni omarici grške slovnice. Mož reda in dela ni strpel, da ne bi dijak

izrabil prav vsakega časa za uk in delo.

F. S. Finžgar, Monsignor Tomo Zupan trojni jubilant, v: Mladika, št. 1, 1930, str. 28–29

Damijan Janežič

20


Velikonočni običaji

V tednu pred Veliko nočjo sta ga. Alojzija Murn in g. Damijan

Janežič pripravila predavanje in projekcijo o velikonočnih običajih

ter stanovalce povabila, da se preizkusijo v igrah s pirhi. Ob

obujanju spominov na velikonočne običaje nekoč, smo poskusili

Naklansko jabolčno pito, ki jo je za to priložnost spekla ga. Murn

in nam zaupala recept.

21


Naklanska jabolčna pita

Napravi testo iz 30 dkg moke, 20 dkg surovega masla, 2 žlic vina

in 2 žlic vode, ščepa soli, 1 rumenjaka, 1 žlice kisle smetane in

žlice sladkorja. Narahlo zgneti, pa ga deni stran, da se spočije.

Ko je testo vsaj pol ure počivalo, ga razvaljaj parkrat in zopet

zloži. Potem ga razvaljaj za mezinec na debelo, položi ga na

pekač, da testo okrog in okrog nekoliko čez visi. Pridevaj po vsem

testu pražena jabolka in testo, kar ga čez visi, zapogni čez

jabolka. Pomaži z raztepenim jajcem in peci v srednje vroči peči.

Pečenega zreži na kose, potresi s sladkorjem in daj ga toplega

ali mrzlega na mizo.

Jabolčni nadev: Razreži olupljena jabolka na kose, deni jih v

kozo, prideni malo limoninih lupinic, 5 – 10 dkg sladkorja, ščep

cimeta, 2 žlici vina in dve žlici vode; pokrij in duši, da so mehka.

Dodaj malo ingverja, pozimi lahko več. Dobro zmešaj in s tem

nadevom nadevaj kolač.

OPOMBA:

V moko za testo danes lahko primešamo pol vrečice pecilnega

praška. Tudi količino sladkorja za nadev lahko zmanjšamo, saj

se pečena pita še vedno lahko posuje z mletim sladkorjem.

22


Pozabljen čas – 48. del

________________________________________________________________

»Veš kaj, Jana? Ali je treba že toliko časa jokati, samo zaradi

Ane. Spomni se, koliko si že jokala zaradi nje? Mislim, da bo zdaj

že dovolj vašega pretiravanja. Ana se bo pozdravila, prišla

domov in vsi jo bomo crkljali. Kaj bi rada še več? Življenje

nevzdržno teče, staramo se, zdaj bo kmalu čas tudi za naju dva.«

Jana je le še bolj zajokala: »Veš, da te imam rada, želim si, da

bi si čim prej ustvarila družino. Ampak zdaj nimam srca, da bi še

jaz starša obremenjevala s svojo poroko. Še malo počakajva, saj

sva še mlada. Močno upam, da bo Ana kmalu doma, da bo malo

drugačna kot prej, potem bo pa to najin čas.«

Objela sta se in Jana se je stisnila k njemu. Vse zamere so bile

pozabljene, saj sta vedela, da se imata rada in da znata tudi

potrpeti. »Ljuba moja, da ne bova oba skupaj pozabila na mojo

podelitev diplom in zaključni ples na fakulteti. Prihodnjo soboto

bo. Še prenočišče moram poiskati. Kaj misliš ali bo dovolj le ena

soba z dvema posteljama? Saj naju ne bo nihče preverjal. Lahko

pa rečeva, da imava vsak svojo sobo, da bodo starši mirni.«

»Ne bova pozabila! Raje pa bova rekla, da imava vsak svojo

sobo. Zdaj pa pojdiva domov in spat! Jutri bo nov dan in novo

delo. Pošteno sem utrujena in komaj čakam, da padem v

posteljo.« Še nežen poljub in odšla sta.

Dnevi so tekli običajno. Vsakodnevno delo in obisk pri Ani. Te so

si malo razdelili. Vsak drugi večer pa je Jana klicala Simona, da

ga je obveščala o sestrini bolezni.

Nato je prišla tista sobota, ko sta šla Jana in Jure na podelitev

diplom in ples. Najprej sta šla v sobo, ki jo je Jure rezerviral, da

sta odložila slavnostne obleke v omaro, da ne bi bile preveč

zmečkane. Potem sta šla v Klinični center na obisk k Ani. Zelo

sta bila presenečena, ko ju je Ana počakala na hodniku. Bila je

zelo dobre volje. »Pozdravljena sestrica, kako se veselim, da si

že pokonci. Boš videla, kmalu boš prišla domov,« jo je objela

Jana.

»Kaj sta pa vidva danes tako lepa? Kakšna dobra frizura Jana?

Ali kam gresta?« »Ja, danes greva na podelitev diplom, ki jo bom

dobil jaz in na ples. Potem bova prespala v Ljubljani. Jutri

23


popoldne spet prideva k tebi, potem bova pa šla domov,« ji je

razložil Jure. Nič ni spraševala, le rekla je: »Potem vama pa želim

lepo zabavo. Jutri se bomo pa videli, bosta pa povedala, kako je

bilo.« Jana je bila presenečena, ker sestra ni odgovorila

zajedljivo, kot ponavadi, ampak z razumevanjem in mirno. Z

objemi so se poslovili. »Ali ni danes Ana čisto drugačna ali se le

meni tako zdi?« »Ne, res je, tudi jaz sem opazila. Verjamem, da

je na poti ozdravljenja. Mogoče je pa ob vsem trpljenju spoznala

, da je življenje tako, kot si ga naredimo sami. Obrača se samo,

mi ga le vodimo, najbolje, da v dobro smer, če pa iščemo napake,

jih imamo pa vsi, brez izjeme.«

Prišla sta v najeto sobo. »Zdaj pa kar pohitiva! Pojdi se osvežit v

kopalnico, nato bom šel še jaz. Tam se bom tudi oblekel, ti pa se

obleci tu.« »Prav zelo si uvideven! Verjetno nisi pozabil najinega

dogovora, da ne bova intimna? Hvala, Jure, vem, da si dober

človek in vem, da bo vse v redu!«

Hitro se uredita in se odpravita. Drug drugega opazujeta, a sta

preskromna in preboječa, da bi se pohvalila.

Podelitev je potekala zelo slavnostno. Jana je bila ponosna na

Jureta, ker je poleg dela uspel še pri študiju. Iskreno mu je

čestitala. Začel se je zabavni del. Jure je svoje dekle povabil na

ples. »Dolgo že nisem plesala. Ne vem, če sploh še znam.

Poskusiva, samo opozarjam te, da boš razočaran!« Igrali so

tango. Jure jo je stisnil k sebi, popolnoma se mu je prepustila.

Vsi so opazovali ta par v vijoličnem in se spraševali, kdo sta.

»Lepo plešeš in premalo se ceniš! Presenečen sem, saj se mi zdi,

da sem v enem brezčasnem kraju.«

Študijski kolega je Jureta vprašal: »Jure, od kod prihajata in kdo

je tvoja lepa spremljevalka?« »Kmeta sva iz Sorice, ona je

Zalokarjeva in jaz sem pri njih v službi. Morala je prevzeti veliko

kmetijo. Zraven pa imava še farmo kokoši in prodajalno jajc. Par

sva z Jano in kmalu se bova poročila.« je razložil Jure. »Zakaj pa

si se potem trudil in študiral? Zakaj ti bo diploma inženirja?« so

spraševali Jureta. »Tudi kmet mora biti izobražen. Le tako zna iz

zemlje izvabiti tisto najboljše. Tudi na finance se mora spoznati

pa še in še. Veste, tudi moja Jana je šolana. Z odliko je končala

gimnazijo. Občutek imam, da kmete podcenjujete! Kje boste pa

vi delali? Morda v vrtnariji? A tudi tam je potrebna prst in znanje.

Mislim, da morate vi spremeniti mnenje o svojem delu!«

24


Kmalu sta se Jana in Jure poslovila. Ura se je bližala polnoč in

jutri bo spet naporen dan. Ko sta prišla v sobo, je Jana obstala.

Bala se je, kako se bo končala ta noč.

Pojdi v kopalnico in se uredi za spat, bom jaz počakal!« »Jure,

kje bom pa spala, ko je samo zakonska postelja?« »Pri meni

ljubica, da te bom pogrel! Saj bom zelo priden, to ti obljubim!«

»No, dobro, upam, da boš držal besedo!« Kmalu je pritekla iz

kopalnice v spalni srajčki. »Če ti je hladno si obleci haljo, ki je na

postelji. Grem zdaj še jaz v kopalnico. Ti pa pripravi posteljo za

spanje. Ko je odgrnila prevleko, je ugotovila, da je le ena odeja,

za dve postelji. Spoznala je, da bosta morala spati skupaj. Hitro

je smuknila pod odejo in čakala, kaj bo storil on. Prišel je iz

kopalnice. Si že v postelji? Mi dovoliš, da ležem zraven tebe?«

»Seveda, saj ne moreš spati na tleh!«

Jana je vsa trda čakala, kaj se bo zgodilo. Ampak verjela je fantu

in bila trdno prepričana, da jo ne bo prizadel. Tudi Jure je bil

vznemirjen. Spraševal se je, kako bo ležal poleg nje, ne da bi se

je dotikal? Kako? Približal se ji je in jo objel. Ni se odmaknila.

Šepetal ji je: »Kako te imam rad, ti sploh ne veš! Vse, kar imam,

bi dal za eno noč ob tebi. Neizmerno te ljubim, moja Jana!«

Ponudila mu je ustnice v poljub. Vse telo mu je drhtelo, a vedel

je, da si ne sme vzeti še tisto zadnje, najlepše.

»Ljubi, Jure, tudi jaz te imam rada. Ne morem si predstavljati,

kako bi živela brez tebe. Ana se je kar lepo popravila in bo kmalu

prišla domov. Takrat bova povedala vsem, da sva par in da se

bova poročila. Zdaj pa lahko noč in lepo sanjaj, dragi moj.«

Presenečen je bil, ko je videl, da je pripravljena in trdno

odločena, da pove domačim, da se bosta poročila. Stisnila se je

k njemu kot majhna mačica in trdno zaspala.

Fant pa ni spal. Njena bližina ga je razburjala. Vse mu je bilo

nekako novo. Presenečen je bil nad novimi čustvi. Bil je

zadovoljen, da leži ob njem tista, ki jo ljubi. Bil je trdno

prepričan, da je v raju, tako je bil srečen. Prisilil se je, da se je

pomiril.

Užival je, ko jo je stiskal k sebi to mlado, dišeče telo. Umiril se

je in blažen zaspal. Sredi nedeljskega dopoldneva se je Jana

zbudila, ko ji je posijalo sonce na obraz. Pogledala je okrog sebe

in videla Jureta, ki je še trdno spal. Opazovala je sproščen izraz

25


na njegovem obrazu. »Sigurno je zelo srečen, zato je tako

sproščen. Če bi vedel, kako rada te imam! Težko mi je bilo spati

ob njem, da si ne bi zaželela še kaj več. Posebno zanj je bilo

težko. Ampak prav sva naredila, naj najlepše izkustvo počaka do

poroke,« je razmišljala Jana. Čisto tiho je vstala in se šla uredit

v kopalnico. Urejala se je potiho, da ne bi povzročala hrupa.

Ampak Jure se je vseeno zbudil. Pretegnil se je in videl, da Jane

ni več v postelji. »No, ljubica, si dobro spala? Kako hitro je minila

noč!« »Kar hitro se uredi, ura bo kmalu poldne, da greva na

kosilo in potem k Ani, potem pa domov. Veliko dela naju čaka,

čeprav je nedelja.«

»Seveda, kar nekaj dni sva opravila le pol dela. Dobro, da imava

Matija in očeta, ki opravita še zelo veliko dela. Vedno bolj pa

razmišljam, da bova morala dobiti kakšnega pomočnika, ki bo

opravljal delo pri kokoših. » Ana ju je že čakala na hodniku v

kliničnem centru. Bila je lepo oblečena in urejena. Kar dobro je

izgledala. »O, sestrica, že pokonci? Kar dobro izgledaš, le tvoja

suhost? Malo se boš morala porediti!« »Veš, da je bila danes pri

meni dr. Petričeva. Kar dolgo sva se pogovarjali. Veš kaj mi je

obljubila? Če bo vse prav, bom šla čez dva ali tri dni domov!«

»O, prav lepo! Saj bo res doma potem vse bolje. Jera te bo

razvajala, pa tudi mi ji bomo pomagali, da bi se čim prej

opomogla.« »Ana, takoj nam bo bolje vsem skupaj, ker ne bo

treba večkrat v Ljubljano, ker boš doma. Hitro pridi, vsi te že

težko čakamo!« Nekaj časa so hodili po hodniku, potem pa so

sedli. Ves čas so delali načrte, kako bo, ko bo sestra doma. Prišla

sta mami in oče. Tudi njiju se je Ana zelo razveselila.

Kar dolgo so se vsi zadržali pri njej. Ko je bilo obiska konec, so

zadovoljni odšli. Ko sta se Jana in Jure peljala domov, je Jure

povedal: »Mislim, da se bo zdaj pri nas vse postavilo na svoje

mesto. Močno verjamem, da se bova tudi midva poročila. Mislim,

da bova morala kar pohiteti, ker bo potem Simon imel novo

mašo. Lepo bi bilo, če bi bila takrat že mož in žena. Sploh ne veš,

kako bi bil srečen!« Jana je bila kratka: »Res bi bilo super, če bi

bilo tako kot predvidevaš.«

Ko je Ana zvečer legla, ni mogla spati, premišljevala je: »Lahko

sem srečna, da imam take domače. Očitno so pozabili, kaj vse

sem jim naredila! Posebno Jani! Šele zdaj, ko sem sama morala

skozi pekel, verjamem, da imam najboljšo sestro. Vzeti si moram

26


čas in se ji najlepše zahvaliti in ji obljubiti, da jo bom imela

iskreno rada in ji ne bom več nagajala. Doma se bom oprijela

dela, da jim ne bom v napoto, pač pa bom postala koristen

človek.

»Mogoče pa le moje življenje še ni končano! Biti moram močna,

da bom lahko nosila posledice, ki sem jih zaslužila.« Prišel je čas,

ko je tudi Ana spoznala, da so njeni domači res dobri in so ji vse

grdobije odpustili. Kar zajokala je, ko se je spomnila, kako

sovražna je bila in kako ni hotela nikomur verjeti, da ji oče, mami

in Jana želijo le najboljše. Trdno je sklenila, da se bo zelo

potrudila, da bo postala dober človek. V premišljevanju, kako ji

bo to uspelo, je sladko zaspala.

Naslednje jutro po zajtrku se je zbrala vsa Zalokarjeva družina.

Mama Marijana je poskrbela, da so se zbrali. Hotela jim je

povedati nekaj važnega. »Vsi smo zbrani in prav je, da se o

marsičem pogovorimo. Vsi že veste, da se Ana konec tedna vrača

domov. Če ima kdo kakšne pomisleke, naj jih sedaj pove, da jih

bomo razčistili. Moja velika želja je, da bi ji vse odpustili, ali vsaj

pozabili. Seveda, to velja predvsem za Jano in Jureta. Vsi vemo,

da je prav njima naredila največ škode in tudi veliko solz.«

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Ruža Kondić, ga. Katerina Porenta, ga. Angela

Cuderman, g. Marko Varl, ga. Ana Terezija Štempihar, ga. Ivana Kacin, ga.

Marija Potočnik ter v enoti Naklo ga. Frančiška Jerič in ga. Slavica Bratina.

________________________________________________________

Poslovili so se: ga. Manca Krek, ga. Marija Škofic, ga. Marija Trpčeva, g. Janez

Košnik, ga. Neža Žibert ter v enoti Naklo ga. Pavla Prestor in ga. Kristina

Intihar.

_________________________________________________________________________________________

27


Umovadba

V stavke vstavite manjkajoče besede:

Oko, mačke, nebesa, češnje, kačo, buče, kožuh, medu

Na žlico ______________ se ujame več muh kot v sod kisa.

Vsak raj ima svojo ______________.

Česar ___________ ne vidi, tega si srce ne želi.

Prazne _____________ močno donijo.

Drva je treba pripraviti, kadar so __________________ zrele.

Lisica je volku služila, pa je _________________ izgubila.

Kdor ne hrani _____________, hrani miši.

Dobra vaga v ________________ pomaga.

Katera slovenska mesta se skrivajo v naslednjih črkovnih

skupinah?

KJAŠOF KOAL ___________________

NICESEJE_______________________

NJKRA _________________________

Pripravila

Marta Erznožnik, prostovoljka

28


Križanka št. 21

vodoravno

4. izvor poreklo

5. klavirska tipka

6. del Ljubljane

8. mraz ki škoduje rastlinam

9. plast snega, ki ga nanese veter

13. nekdanji hrv. boksar Parlov

15. importer

19. naselje ob Mežiški dolini

21. baletna plesalka

22. španska igralka Serrano

24. mrežasta tkanina

25. razpored

27. iglasto drevo

28. zlato jabolko

29. odvisnik od opija

32. mirnost

34. zbiranje podatkov v določene

namene

35. atlantski vojaški pakt

39. pevka Hrovat

41. črno duhovniško oblačilo

43. karibski družabni ples

44. ribje jajčece

45. ravnodušnost,hladnokrvnež

46. uspeh v poklicu

47. delavec v arhivu

navpično

1. mesto na SZ Alžirije

2. kar nanese veter

3. lepše urejen prostor za sprejem

gostov

7. muslimanski postni praznik

10. karambol

11. roman Emila Zolaja

12. akustik

14. ur

16. lena oseba

17. hrvaški pevec Stavros

18. bratov ali sestrin sin

20. nasilen vstop

23. prestolnica Štajerske

24. ukana, sleparija

26. natrij

30. množično zborovanje

31. vojaška stopnja

33. prebivala Italije

34. zaokroženi znesek bankovca

36. zobati kit sev. morij enorožec

37. smešna oseba

38. uporaba

40. najhrabrejši gr. junak

42. veleposlaništvo

45. pevka Prodnik

Križanko pripravila

Ivana Marinšek, stanovalka

29


1 2 3

4 5

6 7

8

9 10

11 12

13 14 15

16 17 18

19 20 21 22

23 24

25 26

27 28

29 30

31 32 33

34 35

36 37

38 39 40

41 42

43

44

45

46

47

30


Aktivnosti in dogodki v maju 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend - ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Peka piškotov, peciva

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

PRVOMAJSKI KONCERT Pihalnega orkestra MO Kranj

sreda, 1. maj, ob 13.30 na dvorišču

__________________________________________________

POBIRAMO POLDOVE NAŠE MLADOSTI – z Natašo Kranjc

torek, 7. maj, 14. maj in 21. maj, ob 14.15 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 8. maj, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA –

Ambasadorji nasmeha

četrtek, 9. maj, ob 10.00 v dnevnem prostoru G0 in

četrtek, 23. maj, ob 10.00 v dnevnem prostoru G1

__________________________________________________

MAŠA

petek, 10. maj, ob 10.30 v dnevnem prostoru ND 2. nadstropje

__________________________________________________

31


__________________________________________________

KONCERT Komornega zbora De Profundis Kranj

torek, 14. maj, ob 18.30 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

NASTOP Žoga Benda na Paradi učenja v Kranju

sreda, 15. maj dopoldne

__________________________________________________

RECITAL z Nežo Maurer

četrtek, 16. maj, ob 13.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

DRUŽENJE stanovalcev z zaposlenimi iz podjetij Droga

Kolinska in Atlantic Trade v okviru projekta Dan vrednot

petek, 17. maj, v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 22. maj, ob 14.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico Darjo

Jelenc

četrtek, 23. maj, ob 13.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

četrtek, 23. maj, od 14.00 – 15.00 na oddelkih v gradu

__________________________________________________

IZLET na Brezje in obisk maše

za datum se še dogovarjamo

___________________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

32


Aktivnosti in dogodki v maju 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Vaje za spomin, križanka

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

------------------------------------------------------------------------------

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 6. maj, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT Mešanega pevskega zbora A. T. Linhart

Radovljica

četrtek, 9. maj, ob 16.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

SLADKO SREČANJE z učenci OŠ Naklo

torek, 14. maj, ob 10.15 v avli enote Naklo

__________________________________________________

PLESNO PEVSKI NASTOP skupine Pikice iz OŠ Naklo

torek, 14. maj, ob 16.15 v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 15. maj, ob 14.30 v dnevnem prostoru enote Naklo

__________________________________________________

TELOVADBA »1000 gibov« s članicami Društva Šola

zdravja, skupina Lastovke Naklo

torek, 21. maj, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s Triom Frenky

torek, 21. maj, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

33


__________________________________________________

PRIREDITEV IN PIKNIK v okviru praznovanja 10-letnice

delovanja DSO Naklo

petek, 24. maj, ob 10.30 uri v DSO Naklo

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 27. maj, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

IZLET na Brezje in obisk maše

za datum se še dogovarjamo

___________________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

____________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

34

More magazines by this user
Similar magazines