Revija PRO - Maj 2019

ognjisce
  • No tags were found...

Vabljeni k branju!

PRO

Prijatelji Radia Ognjišče

MAJ 2019


PAMETNA ENERGIJA

Z lastno sončno

elektrarno proizvajate

prihranke

S čisto, zeleno energijo do 75 %

nižjih računov za električno energijo.

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558


PROJEKT

NA KLJUČ

BREZSKRBNOST

NA DOLGI ROK

NALOŽBA,

KI SE IZPLAČA


Drage prijateljice, spoštovani

prijatelji Radia Ognjišče!

Leto 2019 je za Radio Ognjišče

jubilejno leto, saj bomo 28.

novembra praznovali 25. rojstni

dan. Ob srebrnem jubileju se mi seveda najprej prebuja

hvaležnost dobremu Bogu, ki je navdihnil idejo msgr.

Boletu, da se mora tudi v Sloveniji slišati radijski

program, v katerem bosta evangelij in življenje Cerkve

na prvem mestu. Bogu pa se tudi zahvaljujem za

njegovo spremstvo, varstvo in vse blagoslove, da nam

je uspelo krmariti mimo vseh čeri in nevarnosti, ki

so se nam pojavljale na poti. Naslednja hvaležnost je

namenjena radijski ekipi, v kateri so v večini tisti, ki so

se usposabljali za radijsko delo pred samim začetkom

in so potem skupaj z Radiem rasli in napredovali. Skozi

vsa leta se je potrjevala misel, da je mogoče na domačem

zelniku pridelati veliko dobrega in koristnega, zaradi

česar so se prihranila finančna sredstva in je bilo

gospodarjenje tudi po tej plati zelo skrbno. In ko je

govor o denarju, se seveda takoj z njim poveže velik

hvala vsem podpornim članom, dobrotnikom, ki

s svojim rednim doniranjem omogočate, da Radio

Ognjišče živi in se razvija. S hvaležnostjo za vsak dar

pa se seveda povezuje tudi prošnja, da nam ostanete

zvesti v prihodnosti. Očitno je Božja volja takšna, da

predstavljajo 50% delež prihodkov darovi PRO-jevcev,

50 % pa si "zaslužimo" s prodajo programskega časa: z

oddajami, oglasi, glasbenimi voščili in osmrtnicami.

Zaporedna številka vpisanih PRO-jevcev je precej

visoka, a realno je aktivnih dobrotnikov za dobro

tretjino manj, ker je veliko projevcev že prestopilo prag

večnosti, nekaj odstotkov pa je takšnih, ki svoje obljube

ne izpolnjujejo. Želim si, da bi te slednje prav jubilejno

leto spodbudilo k obuditvi zvestobe dani besedi. Želim

pa si tudi, da bi nam, dragi prijatelji Radia Ognjišče,

pomagali pripeljati v družino dobrotnikov nove člane,

ki jim ne bo težko prispevati vsaj trideset evrov na leto.

Jubilejno leto je tudi zame osebni jubilej, čeprav je bil

le-ta že v lanskem letu. Na prošnjo msgr. Boleta mi je

mariborski škof dr. Franc Kramberger dovolil, da sem

s 1. 8. 1993 prevzel nalogo glavnega in odgovornega

urednika. Dobro leto pred samim začetkom Radia

Ognjišče je bilo leto priprav. Danes se niti ne

spominjam vsega, kar je bilo treba narediti, a tega je

bilo veliko. Lahko samo rečem Bogu hvala, da me je

Bog uporabil kot orodje in da je z njim nekaj oz. veliko

ustvaril. Ne štejem si nobenih zaslug. Ne sklicujem se

na svoje sposobnosti, ker vem, da so tudi te Božji dar.

Sem pa zelo hvaležen, da je Radio Ognjišče dočakal

srebrni jubilej in da je prehodil neverjetno pot razvoja

in napredka. Zato si lahko samo želim in prosim Boga,

naj bo njegov blagoslov nad nami tudi v prihodnjih

petindvajsetih letih, da bomo lahko slavili zlati jubilej.

Ker praznuje Radio in z njim radijci ter ustvarjalci

radijskega programa, si želimo, da z nami praznujete

tudi poslušalke in poslušalci. Vesel bom, če boste svoje

spomine na začetke Radia ali na katere izmed radijskih

dogodkov obujali v oddaji PRO enkrat na mesec oz. v

kakšni drugi oddaji. Lahko pa jih tudi zapišete in nam

jih pošljete. S svojimi spomini nam lahko pomagate

k obuditvi česa, na kar smo radijci morda nehote že

pozabili.

Vrhunec praznovanja srebrnega jubileja bo 25. Gala

koncert, ki bo 24. novembra, in zahvalno bogoslužje,

ki bo 28. novembra pri Mariji Pomagaj na Brezjah.

Že danes vas vabim na oba dogodka, saj si brez vas ne

znamo predstavljati praznovanja.

Želim vam prijetno listanje nove številke revije

PRO in naj vas prebiranje zapisanih vrstic ter gledanje

fotografij še bolj utrdi v zvestobi in zavesti, da ste tudi

vi kamenček v mozaiku Radia Ognjišče. Bog vas živi!

msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik

Ekološki sirup rdeče pese

Prispeva k delovanju imunskega sistema.

Povečuje absorbcijo železa v kri.

Zmanjšuje utrujenost.

V lekarnah, Sanolabor in trgovinah z zdravo prehrano.

041 256 987| info@endovital.com | www.endovital.com


4

revija PRO


VSEBINA

12 16

40 53

59

7

21 31

57

7

11

12

16

19

21

24

Odgovorno na pot, varno na vrh

»Pomemben vrh, ki ga ni lahko dosegati,

so za radijske ustvarjalce zadovoljni

poslušalci!«

Program varne vožnje Vransko »V AMZS

Centru varne vožnje na Vranskem je

program opravilo že več kot 150.000

voznikov. Boste med njimi tudi vi?«

Radijski misijon 'Cerkev je mlada!'

Evtanazija »Smrt je najlepša takrat, ko

človek dozori.«

Napovednik dogodkov

Moška duhovnost »Na Slovenskem

imamo močne žene, a te žene

potrebujejo tudi močne može, odločne in

trdne v veri, ki so opora vsem družinskim

članom.«

Radijska 'prižnica' za oznanjevanje

Kristusovega evangelija »Prihajate

tja, kamor ne more noben duhovnik in

noben škof, in lepo je, ko prinašate v

slovenski prostor optimizem, radost,

bivanje.«

27

31

40

47

51

53

54

57

59

'Za življenje' - med prepoznavnejšimi

oddajami Radia Ognjišče

Radijska kronika od začetkov radia do danes

Diagnoza: rak. »Strokovnjaki opozarjajo

na nujnost samopregledovanja, pri

ženskah zlasti dojk, pri moških pa mod.«

Selitev starejših - prodaja nepremičnine

je težka odločitev. Kako si jo olajšati?

Priporočim - pomagam!

Marko Juhant: Babice in dedki. Kdo koga

vzgaja?

Mini počitnice v Moravcih: »Če rad se

veseliš, z Ognjiščem počitnice preživiš!«

Pustna Sobotna iskrica - za gradnjo

bolnišnice na misijonu Danila Lisjaka v

Ugandi ste darovali 104.250 EUR. Hvala!

Dobroti dajemo glas: Jure in Izidor v Ugandi

Radio Ognjišče

Studio Ljubljana

Štula 23, p. p. 4863

1210 Ljubljana Šentvid

Tajništvo

Mojca Močnik

Naročilo čestitk in osmrtnic

po telefonu, vpis/izbris PRO,

naročilo položnice

T: 01/512 11 26

od ponedeljka do petka med 7. in

15. uro

E: tajnistvo@ognjisce.si

Radijski program

T: 01/512 10 00

SMS: 051/ 377 377

E: studio@ognjisce.si

Naslovnica

Odgovorno na pot, varno na vrh

Kup pri Podbrdu v Baški grapi,

25. 4. 2019

Foto: Rok Mihevc

Izdal

Radio Ognjišče d. o. o.

Trg Brolo 11, 6000 Koper

TRR: SI56 1910 0001 1386 787

Deželna banka Slovenije d. d.

Glavni urednik

Franci Trstenjak

E: franci.trstenjak@ognjisce.si

Odgovorni urednik

Tadej Sadar na voljo vsak torek

med 10. in 11. uro

T: 01/292 75 46

E: tadej.sadar@ognjisce.si

Urednika PRO

Mirjam Judež in Izidor Šček

Lektoriranje

Marjan Bunič

Oblikovanje

Andrej Jerman

Tisk

Kotis d. o. o., Grobelno

Urednica informativnega

programa

Marta Jerebič

T: 01/512 15 89

E: desk@ognjisce.si

Radio Ognjišče na svetovnem

spletu

W: radio.ognjisce.si

YT: www.youtube.com/user/

OgnjisceRadio

FB: www.facebook.com/

RadioOgnjisce

TW: twitter.com/RadioOgnjisce

INSTA: www.instagram.com/

radioognjisce/

Avdio arhiv

W: avdio.ognjisce.si

Oglaševanje

Urša Sešek

T: 01/512 1 512

E: marketing@ognjisce.si


01 2006 111 · www.kompas.si

Jadran

CRIKVENICA

Hotel in Paviljoni AD Turres 3*

15. 6. - 14. 9. 2019

7 x polpenzion

od 378 €/os.

DRUŽINSKI

VODICE

Depandansa Arausa 3*

25. 6. - 1. 9. 2019

7 x polpenzion

od 427 €/os.

DRUŽINSKI

TROGIR

Hotel Medena 3*

15. 6. - 14. 9. 2019

7 x polpenzion

od 379 €/os.

DRUŽINSKI

Otrok do 10 let BREZPLAČNO na dodatnem ležišču.

Mediteran

KRETA

Hotel Chrysalis 3* SUP

25. 5. – 2. 11. 2019

7 x all inclusive, letalo iz Ljubljane

od 579 €/os.

Pavšalna cena otrok 2- 12 let z 2 odraslima: 279 €

Otrok do 12 let BREZPLAČNO na dodatnem ležišču.

KARPATOS

Hotel Electra Beach 3* SUP

24. 5. – 4. 10. 2019

7 x nočitev z zajtrkom, letalo iz Ljubljane

od 649 €/os.

Pavšalna cena otrok 2- 8 let z 2 odraslima: 279 €

Otrok do 12 let BREZPLAČNO na dodatnem ležišču.

LEFKAS

Elati apartmaji 3*

2. 6. -29. 9. 2019

7 dni najem, letalo iz Ljubljane

od 569 €/os.

Pavšalna cena 1. in 2. otrok 2- 16 let z 2 odraslima: 279 €

Potovanja

VRHUNCI NORVEŠKIH

FJORDOV

Znamenita, »filmska« Atlantska cesta. Ålesund, mesto v

secesijski preobleki. Trolova stena, najvišja vertikalna

alpska stena v Evropi. Trolova lestev, dih jemajoča gorska

cesta. Geiranger, najslavnejši norveški fjord po katerem

tudi zapluli. Jostedalsbreen, največji ledenik Evrope…. Vse

to in še več v treh dneh.

31. 5. 2019, 3 dni od 789 €/os.

ŠTIRI PRESTOLNICE SEVERA

(Riga, Talin, Stockholm, Helsinki)

Poletite z nami naravnost v Rigo ter vdihnite čar Baltika

s polnimi pljuči. Pustite se zapeljati šarmu srednjeveškega

Talina. Začutite mogočnost severa med mostovi in

palačami Stockholma. Spoznajte zgodovino monumentalnih

Helsinkov. Doživetje severa po kopnem, morju in

zraku, skozi vonjave, melodije in okuse.

21. 6. 2019, 6 dni od 739 €/os.

NORVEŠKA OD FJORDOV DO

NORDKAPA – MSC PREZIOSA

Popeljite svoje čute na nepozabno doživetje severa, ki bo

z vami ostalo za vedno. Iz Hamburga preko slikovitega

Alesunda in Trondheima do Tromsoja. In nato: Nordkapobvezna

točka na spisku želja vsakega popotnika.

Dodajte k temu še fjord Molde, plovbo po slikovitem

Sognefjordu in vožnjo po »najlepši železniški progi na

svetu«, ki se dviguje nad mestom Flam.

1. 7. 2019, 12 dni od 1.999 €/os.

ZAGOTOVLJENO ZAGOTOVLJENO ZAGOTOVLJENO

direktni let iz Ljubljane

6

revija PRO

01 2006 111 • info@kompas.si • www.kompas.si • turistična agencija Kompas


odgovorno na pot - varno na vrh

Foto: Rok Mihevc in Izidor Šček

V letošnjem letu Radio Ognjišče obeležuje

petindvajsetletnico delovanja. V praznovanje

je vtkan tudi poseben radijski projekt

obiskovanja posameznih vrhov po državi, ki so

povezani z oddajniškimi točkami.

Piše: Nataša Ličen | natasa.licen@ognjisce.si

Ob petindvajsetletnici odidemo na pot

vsakega petindvajsetega v mesecu

V teh vzponih je veliko simbolike, kar izkazuje

tudi projektni naslov. Vsaka pot zahteva določeno

odgovornost, od priprave do sklepa. Radijsko delo je

premišljeno in načrtovano, kolikor se da, pa vendar

se zgodijo tudi presenečenja. Nepredvidljivosti

lahko dodajo nekaj čara ustvarjanju radia v

živo. Spontanost je dobrodošla, če smo zasidrani

v varnih temeljih. Tako je nasploh, pri vsem

v življenju. S simbolnim naslovom projekta, v

katerem sodelujemo z AMZS, tako spodbujamo k

odgovornejšemu pristopu v vsem, kar delamo in

smo.

Na Nanosu je oddajnik digitalnega radijskega

multipleksa DAB+. Za spremljanje le-tega

moramo nabaviti radijski sprejemnik z oznako

DAB+, ki omogoča sprejem takega signala in je

na zunaj čisto podoben klasičnim sprejemnikom.

Priporočamo ga tistim, ki nas slabo ali nas ne

morejo slišati prek običajnih oddajnikov. V

tehničnih trgovinah ali prek spleta lahko najdete

kar nekaj različnih modelov sprejemnikov, važno

je le, da nosijo oznako DAB+. Izidor Šček in Marko

Zupan, predstavnika našega tehničnega osebja,

sta v jutranji »Svetovalnici« razložila, da je tudi

pri nakupu novega avtomobila modro povprašati

po originalno vgrajenem DAB+ sprejemniku. S

strani poslušalcev, ki smo jim svetovali poslušanje

prek omenjenih sprejemnikov, imamo lepe

odzive. Poleg Nanosa je v Sloveniji kar nekaj

oddajnih točk, s katerih oddajamo DAB signal,

običajnega FM signala pa ne. Trenutno so to Krim,

Pohorje, Plešivec, Trdinov vrh in Malič. Operater

digitalnega oddajanja pa obljublja postavitev še

dodatnih oddajnikov v letošnjem letu. Prav tako je

v načrtu pokrivanje avtocestnih predorov. Razlog

več torej za vgradnjo oz. nakup DAB+ v vašem

avtomobilu.

25. februar, Nanos

Radio živi in pride do poslušalcev s pomočjo

radijskih oddajnikov. Možnosti, da ujamemo

radijski program, je s sodobno tehnologijo vse več.

Pa vendar so še vedno najpomembnejši oddajniki.

Pogosto se ne zanimamo za podrobnejše delovanje

omenjene tehnike, da le deluje in nam omogoča

dober sprejem. Med temi, ki omogočajo dober

sprejem Radia Ognjišče, je tudi oddajnik na

Nanosu. Za prvi pohod smo tako izbrali obisk

znamenite kraške planote.

▴ Zaradi tehnologije je studio na prostem v trenutku pripravljen,

če le ujamemo dober internetni signal. Tako lepih razgledov pa

ob oglašanjih v živo vendarle nismo deležni pogosto.

revija PRO 7


Na vrhu Nanosa je ogleda vreden muzej

Visoko kraško planoto prečkata Slovenska

planinska transverzala in Slovenska geološka pot.

Dobro označene in vzdrževane planinske poti, širni

razgledi in botanična pestrost vabijo obiskovalce

in tudi nas niso razočarali. Na vrhu Nanosa smo se

srečali s Stojanom Vitežnikom, ki nam je razkazal

zbirko analogne oddajne tehnike. Muzej je na

ogled ob vnaprejšnji najavi prihoda. Nanos nam

je, kljub lepemu vremenu med vzponom, na vrhu

vendarle pokazal, kje je veter doma.

25. marec, Štajerski Triglav - Boč

Petindvajsetega marca smo odšli na štajerski

konec. Boč in oddajnik na tej gori v jugovzhodnem

delu Karavank smo za cilj izbrali tudi zaradi

znamenite in skrbno varovane velikonočnice,

rastline, ki je morda ne bi bilo več, če je ne bi v

zadnjih letih dan in noč prostovoljno varovali

ljubitelji narave. Leta 1962 so na Boču postavili

20 metrov visok jekleni komunikacijski razgledni

Pred vzponom na Boč

smo se ob Materinskem

dnevu ustavili pri

najmlajših v vrtcu v

Poljčanah, z njihovo

pomočjo voščili v eter

za praznik, otroci pa so

mamicam in očetom še

z veseljem zapeli ▸

◂ Zbrani pred

znamenito cerkvico

sv. Miklavža, ki

stoji na planoti

pod Bočem in

blizu rastišča

Velikonočnice

stolp, v bližini pa oddajnik. Pod vrhom na sedlu

stoji tudi cerkev sv. Miklavža.

Obisk družine Močenik

Pred vzponom na vrh Boča smo se zjutraj ustavili

pri članih družine Močenik, v njihovi družinski

tiskarni, v kateri so natisnili tudi tale izvod revije

PRO, ki ga držite v rokah. Gostoljubno so nas

sprejeli, razkazali delovne prostore in zaupali

vizijo ter svoje globoko zaupanje v Božjo pomoč

tudi ko gre za poslovne odločitve. Ker 25. marca

obeležujemo materinski dan, smo v presenečenje

za vse poslušalke obiskali tudi vrtec v Poljčanah,

odkoder je lep razgled na Boč. Otroci so za vse

matere in žene zapeli pesmico.

Rožice prinesejo nasmeh, prijazen stisk roke

pa zahvalo za prijateljstvo

Ure so minevale in tudi oblaki so se vse bolj

zgrinjali, zato je bil skrajni čas za vzpon. Strumno

smo se podali navkreber. Sape bi zmanjkalo, če si ne

bi vzeli nekaj časa za predah ob znameniti cerkvici

sv. Miklavža in za ograjeni prostor rastišča prelepe

velikonočnice v njeni bližini. Včasih jih je bilo okoli

tisoč, pred dvajsetimi leti žal le še petdeset. Zdaj je

na treh rastiščih samo še tristo cvetov. Nikakršnega

pomena nima trgati teh rož v naravnem okolju, saj

v drugih rastiščih ne uspevajo. Naredimo le škodo

in okrnimo biotsko raznolikost.

◂ Znamenita

Velikonočnica z Boča,

ki so jo komaj ohranili,

je z zakonom zavarovana

in uvrščena na rdeči

seznam ogroženih

praprotnic in semenk.

Posebna zahvala gre Vinku Petkovšku, aktivnemu

pohodniku in planincu, tudi markacistu Jakobove

poti. Brez njegovega spremstva bi v prepletenih

poteh na strminah Boča hitro zašli. Dragocena so

bila tudi njegova opozorila na znamenitosti ob poti

in popotniške zgodbe.

25. april, Kup nad dolino Baške grape

Po letih truda smo nedavno vzpostavili tudi

frekvenco v Podbrdu (106,5), kjer imamo zveste

poslušalce. Zato smo za tretji cilj akcije, 25. aprila,

izbrali bližnji vrh nad prelepo dolino, obdano z

gorami, prežeto s svojevrstno dediščino, ki je v

majhnem kosu tudi del Triglavskega narodnega

parka.

Poklical je ženo, naj opazuje, če bomo šli mimo

Že navsezgodaj je bilo v radijskem programu

zanimivo poslušati ugibanje poslušalcev o smeri

naše poti. Po poizkusih več poslušalcev je poklical

gospod, ki je ugotovil, kam jo tokrat mahamo. Je

šofer avtobusa in je na cesti videl naš avto. Poklical

je ženo, naj opazuje, če bomo šli mimo njihove hiše

- potemtakem smo na poti proti Sorici. Žena mu je

sporočila, da nas ni bilo mimo, tako je sklepal, da

smo šli proti Baški grapi. Dobra strategija!

8

revija PRO


▴ V mirnem spokoju gozda tik pred Kupom v pričakovanju oglašanja v živo za opoldansko molitev, s katero smo se zahvalili tudi za dobro voljo

domačinov pri oddajniški točki na Kupu.

Med motoristi iz vse Evrope zelo zaželena pot

Prvo postajališče je bila brunarica Marjana

Nagodeta, ki z veseljem sprejema tudi motoriste.

Stanje na področju šolstva in pedagogike v Podbrdu,

kjer je vse manj mladih družin in posledično

otrok, je predstavila ravnateljica osnovne šole

Polona Kenda. »V šoli imamo 42 učencev, v vrtcu

18 otrok. Smo veseli, ker nam število zaenkrat ostaja

enako. Vedno pa čakamo na gospodarski čudež, ko

se bo v Podbrdu kaj spremenilo in se bo povečalo

tudi število prebivalcev ter posledično otrok. V šoli z

optimizmom gledamo naprej, zdaj se pripravljamo

na 150-letnico.«

Ko zvesti poslušalci stvari vzamejo v svoje roke

S tokratno akcijo smo odprli tudi širšo zgodbo

in predstavili ozadja v prizadevanjih za radijske

oddajnike, preko katerih lahko naš glas seže do

poslušalk in poslušalcev. Pridobiti dovoljenje

za postavitev oddajnika, ki pokriva določeno

območje, je včasih resnično težka zgodba, ki ni

odvisna od nas, ampak v veliki meri od državnega

aparata.

Do oddajnika najuspešneje s pomočjo domačih

prebivalcev

Številni v Podbrdu so bili žalostni in nezadovoljni,

ker dolgo časa niso slišali našega programa. Ker

se država ni odzvala, so nekateri prebivalci stvari

vzeli v svoje roke. Med njimi tudi Rudolf Zgaga.

»Pobudnica je bila zdaj že pokojna Groharjeva

Marica s Petrovega Brda, ki me je žalostna klicala,

da se Radia Ognjišče v Podbrdu ne sliši. Ljudje so

tu pod Italijo veliko pretrpeli, ker že v preteklosti ni

bilo slišati domače besede. Zato sem ji obljubil, da

bom po svojih močeh ukrepal. Obrnil sem se na vas,

vi ste vlagali prošnje, a ni bilo premika. Ker sem bil

hišnik, sem kar na svoje roke nekaj postavil in ljudje

so bili zadovoljni. Ko se človek v zadnjem delu

življenja začne poslavljati, dostikrat moč črpa iz

duhovne sfere. Prebivalci so bili zelo hvaležni. A leta

2017 je prišel inšpektor in je napravo prepovedal.«

▴ Pred župniščem v Podbrdu, kjer smo kmalu začutili, kako

velikega pomena je za to dolino glas Radia Ognjišče

Frekvence so. Zakaj ljudje ne morejo poslušati,

kar želijo?

Za naše oddajnike predano skrbi tehnik Marko

Zupan, ki je tudi vodil našo ekipo v Podbrdo.

»Odkar sem prevzel skrb za oddajnike, intenzivno

skrbimo za vse naše kraje, kjer nas še ne slišijo.

Imamo interes, a zatika se drugje. Zgodba s

Podbrdom je prav posebna. Ljudje so prišli na

sestanke v Ljubljano, na Svet za radiodifuzijo

in AKOS, prišli so župan, direktor doma, odbor

krajevne skupnosti, predstavnik krajanov, župnik

... Prve vloge smo oddali že pred letom 2006,

intenzivneje pa smo pritiskali od leta 2013. Vedno


revija PRO 9


Pomemben vrh, ki ga ni lahko

dosegati, so za radijske ustvarjalce

zadovoljni poslušalci.

◂ Kot je dejal Rudi Zgaga, ki nas je pozdravil na vrhu Kupa in ki je

ustvaril to sliko: »Najpomembnejša je Božja frekvenca!«

dobivali obljube, zgodilo pa se ni nič. Na primeru

Podbrda želimo povedati, da vemo, kje se nas ne

sliši, in da smo za vse kraje dali pobude že več kot

10 let nazaj. In da te frekvence potrebujemo zdaj,

ne čez nekaj let, ko bo tehnologija že drugačna.«

hvala,

ker želite

biti varnejši

voznik.

INTENZIVNI

PROGRAM

VARNE VOŽNJE

NA VRANSKEM

Dragocena je bila tudi dejavna pomoč gospe

Karmen Beguš: »Vaše oddaje so za nas balzam za

dušo, velika uteha. Ti ljudje izhajajo iz tradicionalnih

verskih družin in pogrešali so vašo besedo in

prenos maš.« O pomenu radia so spregovorile tudi

nekatere stanovalke Doma upokojencev Podbrdo,

Silva, Nada, Malči in Marija. »Vsako jutro, ko

vstanem, odprem Radio Ognjišče, poslušam razne

oddaje. Imate lepe pesmi, in to slovenske! Brez vas

ne moremo več živeti, ste prijazni. Hvala za vse,

ostanite še naprej taki. Želim si, da se oddajanje

vašega radia ne bi nikoli prekinilo.«

Najpomembnejša je duhovna frekvenca

Po iskrenih in prisrčnih srečevanjih v dolini

smo v poznem dopoldnevu vzeli pot pod noge in

se povzpeli na bližnji razgledni vrh Kup, kjer ob

oddajniku stoji tudi križ. Postavil ga je Branko,

kristjan velikega formata, delavec in garač. Rudi

Zgaga je ob sklepu nepozabnega obiska strumno

povzel: »Tu so lahko oddajniki in pretvorniki raznih

frekvenc, a najbolj pomembna in glavna frekvenca

za slovenski prostor je vertikala in horizontala, ki

simbolizira naše večno življenje. Križ.«

Poti spoznavanja in utrjevanja prijateljskih vezi

Ob vsakem projektu, ki ga uspemo izvesti na

terenu, se pokaže širokosrčnost slovenskih ljudi.

Kolikšno zavzetost in pripravljenost nam izkažejo!

Iskrena hvala vsakomur, ki nam stopi naproti.

Treba se je srečevati, saj tako dobimo drug o

drugem povsem drugačen vtis. Stiki so lahko

trajnejši, predvsem pa se okrepimo s človečnostjo,

saj spoznamo, da si vsi želimo le sprejetosti. Biti

viden in slišan, si posvetiti pozornost. Hvala, ker

ste z nami že četrt stoletja, ker skupaj utrjujemo

pot krščanskih vrednot, smo odgovorno na poti

do poslušalcev, naroda in Boga ter uspemo ob

vaši zvestobi vsaj vsake toliko osvajati vrhove

radijskega medija. Spremljajte nas v letu srebrnega

jubileja Radia Ognjišče, vsakega petindvajsetega v

mesecu, na naših vzponih do oddajniških mest v

želji spoznavati Slovenijo in naše ljudi.

amzs.si


odgovorno na pot - varno na vrh

Najpomembneje je priti varno na

cilj, kamorkoli smo že namenjeni.

Ob 25. obletnici delovanja Radia Ognjišče smo se

odločili, da izpeljemo akcijo ozaveščanja odgovornosti

- podati se na pot pripravljen, sposoben, v dobri

kondiciji, s potrebno opremo in osredotočenostjo

na pot. To pa lahko dosežemo s podiranjem tabujev,

ki trenutno prevladujejo in ocenjujejo, da so starejši

najbolj nepredvidljiva skupina voznikov.

Piše: Lidija Zupanič

lidija.zupanic@ognjisce.si

Našli smo način in možnost, kako lahko svoje vozne

sposobnosti preverimo in spoznamo, kaj pomeni

biti odgovoren voznik. Nepredvidljivih situacij na cesti je

veliko in še kako je pomembno, da smo nanje vsaj malo

pripravljeni. Zaradi sebe in vseh udeležencev v prometu.

K projektu »Odgovorno na pot - varno na vrh« smo

povabili poslovnega partnerja AMZS, ki ima s prometom

in stanjem na slovenskih cestah največ izkušenj. Pred

desetimi leti so pri AMZS začeli izvajati Program

varne vožnje in z nepredvidljivimi situacijami na cestah

seznanili že več kot 150.000 voznikov.

Program varne vožnje Radia Ognjišče in AMZS

vam ob osvežitvi znanja prinaša še:

• nove izkušnje in spoznanja o varni vožnji;

• druženje s poslušalci in sodelavci Radia

Ognjišče;

• neprecenljiv občutek, da ste naredili nekaj

dobrega za svojo in varnost drugih na cesti;

• priznanje za opravljen tečaj varne vožnje;

• brezplačno kosilo.

Cena programa varne vožnje je 75 eur, traja pa 5 ur: od

8.30 do 13.30. Člani AMZS imajo 20 % ali 30 % popust.

Članstvo lahko sklenete tudi na tečaju na Vranskem (in

tako uveljavite popust takoj). Ceno programa boste zmogli

plačati, če se dober mesec odpoveste eni kavi na dan.

Prihranili boste dovolj in naredili nekaj pomembnega

zase. Vredno je in zelo potrebno.

Program varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na

Vranskem je namenjen vsem voznikom, ki bi radi svoje

dolgoletne izkušnje v prometu preizkusili in svoje znanje

obvladovanja vozila še izboljšali.

Časi, ko smo pridobili vozniško dovoljenje, so že

zgodovina. Medtem se je, priznamo ali ne, veliko

spremenilo. Od cestnih infrastruktur, novih pravil,

drugačnih, modernejših, hitrejših avtomobilov ...

Program varne vožnje lahko opravite v ...

• Ponedeljek, 10. 6.

• Torek, 9. 7.

• Četrtek, 1. 8.

• Ponedeljek, 2. 9.

• Torek, 8. 10.

• Sreda, 6. 11.

… med 8.30 in 13.30, sledi okusno kosilo.

Prijavite se na telefonski številki 01 512 11 26

ali preko spleta na radio.ognjisce.si.

Na naše reflekse in ostale motorične sposobnosti pa

vpliva biološka ura. To je popolnoma normalno. To

je potrebno sprejeti in narediti kaj za to, da ostanemo

sposobni in vzorni vozniki. Program varne vožnje, s

katerim lahko osvežimo svoje znanje, zajema:

• Vožnjo v krožiščih - predstavitev pravilnega uvoza

in izvoza iz krožišča, menjavo voznega pasu in

spoznavanje nove prometne signalizacije.

• Reakcijski čas in varnostno razdaljo - vpliv

motečih faktorjev med vožnjo na vašo pozornost,

sposobnost odziva in reagiranja v kritičnih

situacijah.

• Obnašanje vozila na drseči in mokri podlagi.

• Umikanje oviram - obnašanje vozila na drseči in

mokri podlagi, ko nas na vozišču preseneti ovira,

mi se pa ji moramo umakniti.

• Vožnjo po avtocesti - predstavitev pravilnega

uvoza in izvoza z avtoceste in ostalih posebnosti na

avtocesti.

Ker verjamemo v svoje poslušalce, v vašo odgovornost

in usmerjenost v dobro, se veselimo snidenj na

Vranskem na Programu varne vožnje. Hvala, ker nam

zaupate in cenite naš trud.

◂ Pridobljeno priznanje

je potrdilo zavedanja

odgovornosti zase in vse

udeležence v prometu. Na

fotografiji so udeleženci

marčevskega Programa varne

vožnje.

revija PRO 11


Pa še kako je Cerkev mlada !

14. Radijski misijon odgovoril na pobude sinode mladih

Čas misijona je čas milosti in odločitve, čas brisanja prahu in zračenja duš, lahko tudi zatohlih

zakristij. Letos smo prav zaradi sinode mladih toliko bolj želeli nagovoriti mlade. Tudi tiste po srcu.

Če potegnemo pod črto, lahko z vso mirnostjo rečemo, pa še kako je Cerkev mlada! Prostora za

razmislek in spremembe je še veliko, a potreben je velik odskok za dobro vseh, ki prihajajo za nami.

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče

»Ob koncu letošnjega radijskega misijona nas vse skupaj prevzema sreča. Sreča skupnosti.

Nas, ki smo misijon ustvarjali, in vas, ki ste sodelovali. Številka je ob koncu narasla na kar

20 duhovnikov, 3 redovnice, 5 glasbenih skupin in kopico mladih, ki so se letos velikodušno

odzvali našemu klicu. Če bi moral ves teden povzeti v enem stavku, bi brez odlašanja

rekel, da »Cerkev je mlada in da kljub težkim trenutkom med nami ni niti sence obupa.« Vsak dan smo

ob glavnem misijonskem nagovoru lahko prisluhnili še "Drugemu pogledu", večeri so prinesli Misijonske

pogovore, v katerih ste lahko sodelovali s svojimi mnenji in vprašanji, vsak večer pa je bila tudi misijonska

sveta maša v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani.«

1. dan: Cerkev je mlada

Luis Antonio Tagle - filipinski

kardinal

Evangelij premore večno

mladost!

»Ko preštejete leta, je Cerkev stara,

toda sporočilo Jezusa Kristusa se nikoli ne postara.

Evangelij premore večno mladost. Mladim v Sloveniji bi

rad povedal – ste Božji dar svetu, svoji državi, svojim

družinam. Upam, da boste spoznali, da ste dar. Niste

težava, niste breme, ste čudovito darilo Boga. Verjemite

v to. S tem sporočilom pa se obračam tudi na širšo Cerkev

in širšo družbo, da bi odkrili dar mladih ljudi za nas.

Mogoče jih kdaj ne razumemo, ampak ne sklepajmo, da

so težava. So skrivnost, ki jo je treba razumeti. Prav tako

pa poskušajmo odkriti dar v vsakem izmed nas, ne le v

mladih. Če bomo odkrili darove v mladih, bomo našli

tudi darove v starejših, ubogih, bolnih, invalidnih …

Vse se začne z darom. Dar, ki smo ga prejeli mi, zdaj

podarjamo drugim.«

Tone Česen - direktor Zavoda sv.

Stanislava

Zapusti udobnost kavča in obuj

gojzarje za napore življenja

»Cerkev je mlada, ko se zaveda, da

mladost niso leta, da je to stanje srca. Ko tako kot mladi

hrepeni po stalni rasti, po stalnem prenavljanju same sebe.

Ki se ne oklepa ustaljenih in preverjenih vzorcev, ampak

je vedno nova. Ki svoje oznanilo začne tam, kjer se človek

nahaja. Za tako držo je potrebna velika mera svobode.

Ne prilagajanje modi in trenutni všečnosti, temveč

iskanje svojega izvora v Božji besedi in prejemanju moči

iz zakramentov. Verjamem v Cerkev, ki zna poslušati

in spremljati mlade, ki jim pomaga razločevati njihovo

poslanstvo in hoditi z njimi v uresničevanju najglobljih

sanj in hrepenenj. Ki ne ukazuje, po kateri poti moraš

iti, temveč vzame zares edinstvenost in svobodo vsakega

posameznika in ga spodbuja in spremlja na poti v pristno

svobodo.«

12

revija PRO


Sašo Mugerli - župnik župnije

Šempeter pri Gorici

Tudi ko ušpičim neumnost, me

za mizo vedno čaka krožnik

mineštre

»Sv. Duh je kot burja, ki izkoristi vsako majhno špranjo v

starem oknu in piha v prostor. Tudi če je še tako majhna

špranja in je ne vidim, jo burja najde in včasih tako

zelo piha, da premika celo zavese. To je tisto, kar nam

sporoča velikonočno jutro, da mi Bog vedno da možnost,

da ravnam drugače. Seveda, če si to želim. Vedno sem

sprejet, tudi če me dolgo ni domov. Vedno me čaka stol,

mesto za mizo, kjer sem sedel. In za mizo me vedno čaka

krožnik mineštre, tudi ko ušpičim neumnost.«

p. Primož Jakop - kaplan župnije

Ljubljana Dravlje

V Bogu je in vedno bo nekaj

najstniškega

»Včasih se zdi, kot da smo najstništvo vzeli za nekaj

slabega, za greh, za nekaj, česar ne bi smelo biti. Ko

mlad človek išče svojo pot in se navaja na svoje mnenje,

prihaja do konfliktov in napetosti. Zagotovo je Bog bil

najstnik in v premišljevanju o tem, kako je šel Jezus

skozi to obdobje, lahko odpremo veliko prostora. Zame

za duhovnika je izziv, kako mladim pomagati, da ne

izgubijo tal pod nogami in kako najti pot do Boga,

predvsem pa do pogleda, s katerim Bog gleda na nas.

On namreč nikoli ne obupa nad nami in vedno se lahko

vrnemo v njegov ljubeč očetov pogled.«

2. dan: Je bil Bog kdaj najstnik?

Cerkev je mlada in kljub težkim

trenutkom med nami ni niti sence obupa.

Branko Cestnik - župnik župnije

Frankolovo

Odreči se lepi fasadi in več

postoriti za notranjo snago

»Zdaj je čas za preroški pogum. To je tisti pogum, ki so ga

imeli starozavezni preroki v odnosu do malikovalskega

ljudstva, Janez Krstnik v odnosu do Heroda in Jezus v

odnosu do dvoličnih duhovnih elit njegovega časa, pa tudi

apostol Pavel v odnosu do zmot v prvi Cerkvi. Preroški

pogum bo zagotovil, da ne bomo bežali od trde stvarnosti.

To je pogum priznati si resnico in jo povedati naglas.

Po domače: treba je reči bobu bob. Temeljno moramo

premisliti o naši podobi Cerkve. Odreči se bo potrebno

negovanju lepe fasade ter več postorili za notranjo snago.

Ravno potreba, da smo kot Cerkev lepo videti navzven

oziroma da ne izgubimo moralnega prestiža v družbi, je

botrovala prikrivanju spolnih zlorab.«

Martin Golob - župnik župnije

Srednja vas v Bohinju

Če bi Cerkev vodil človek, bi že

zdavnaj potonila

»Škandalov je ogromno … Žalosti me škandal, ko se

moji farani med seboj kregajo in se ne pogledajo. Ko pri

pozdravu miru sosed sosedu ne da roke. Škandal je vsaka

neiskrenost med ljudmi, ki jim rečem bratje in sestre, in

seveda vse do tistih v nebo vpijočih škandalov. Ni mi treba

biti popoln, ni treba, da ne naredim nobene napake. Je pa

moj glavni cilj to, da prinašam odrešenje, ki ga je Jezus

storil tudi v mojem življenju. Ker hočemo biti kristjani

popolni in se hočemo svetu pokazati kot najboljši, jih

ravno za to dobimo tudi po glavi. Če bi več govorili o

odrešenju in bi ga živeli, ne bi bil svet tako pozoren na

naše napake, ampak bi nas sprejemal z drugo lučjo.

Če te kdaj skrbi, kaj bo z mojo Cerkvijo ... Ne boj se. Če bi

jo vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa

na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Vedno mi je pred očmi evangelij, ko Jezus pomiri vihar.

Vero, pravi, da je treba imeti … Vihar vedno potihne!«

3. dan: Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

revija PRO 13


4. dan: Poljubiti svoja leta

p. Marko Ivan Rupnik

Gube so lepe, ker so zgodovina

našega izročanja ljubezni

»Pomembno je, da se človek trudi,

da vstopa v ljubezen in sprejme

dar in način, kako živeti človeškost, ki je sinovska.

Ko sprejmemo Sv. Duha, potem začnemo živeti svoje

življenje kakor dar in kdor se daruje, se troši in naše roke

postajajo zapis tega trošenja, naše obličje dobiva gube, ki

so zgodovina našega izročanja ljubezni, in to dela človeka

lepega. Lepota je uresničena ljubezen. Ko se trošimo, se v

Kristusu rojevamo kot seme, ki je vzniknilo in zaživelo.

Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in

je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi - kako bo daroval

svoje življenje. Star človek pa je lep, ker je na njem že

zapisano, kako se je to zgodilo. Gospod spremeni tudi

tisto, kar smo zgrešili in mu izročimo, tudi tisto, česar

nismo uspeli odživeti kot izročitev.«

s. Božena Kutnar - uršulinka

Bolj ko je moj danes duhovno živ,

bolj bo moj jutri osmišljen

»Čeprav običajno rečemo, da je

modrost lastnost starih, pa se duhovna

zrelost tiče vsakega človeka, mladega in starega. V

duhovnem zorenju so merila starosti drugačna. Človek,

ki je odprt delovanju Svetega Duha, ki posluša Besedo,

se hrani z njo v evharistiji in jo razodeva v občestvu z

drugimi, postaja moder, zrel. In tak človek se nikoli ne

postara. Fizične moči se s časom zmanjšujejo, toda upanje

se obnavlja, ker je upanje v Bogu, ki je vedno mlad, vedno

isti. Bolj ko je moj danes duhovno živ, ustvarjalen v

ljubezni, prežet s pogledom Duha, četudi sredi težav in

stisk, bolj bo moj jutri izpolnjen in osmišljen. Pri tem pa

je neprecenljivo, če imamo ob sebi koga, ki je že šel pred

nami to pot duhovnega življenja. Kajti mnogih stvari

se lahko naučimo iz knjig, a najboljša šola se zgodi v

odnosu, s konkretno izkušnjo življenja.«

5. dan: V primerjavi z drugimi sem kar »v redu«

s. Marjeta Pia Cevc - uršulinka

Pot nazaj ni zaprta

»Mladi danes hitreje izberejo in

prepoznavajo, kaj jim je blizu in

domače, smiselno, razumljivo. Dejstvo

je, da v naši Cerkvi predvsem izberejo to, da ne pridejo

več. Vprašanje pa je, kaj je bila dejanska izbira, ali so prišli

do izvira okusov Božjih milosti, ki ti da vedeti, da to niso

prazne besede, ampak resnica, ki oživlja. Lahko niso imeli

te možnosti. A to, da so izbrali, da ne pridejo več, še ne sme

pomeniti, da je pot nazaj zaprta.«

Roman Globokar - študentski

duhovnik iz Unipasa

Sem kar v redu! Ubil nisem

nikogar in redno hodim k maši ...

»Greh je kot puščica, ki jo lokostrelec

ustreli v tarčo. Če zadenem v središče, sem izpolnil svoj

cilj. Če sem ustrelil mimo, sem zgrešil … Greh. Zadeti v

središče pa je težko. Rešilno zdravilo, ki mi ga Bog daje, da

lahko kljub temu, da sem zgrešil cilj, naredim nov korak

v pravo smer, je zakrament sprave. Naslednjič bom, zato

ker sem imel to izkušnjo zgrešitve, naredil korak v pravo

smer in se bom spreobrnil. Obrnil pogled k Bogu, ne

vase in v svoj ego. Ko se bom obrnil k Bogu in bom videl,

da sem Božji sin, hči, ko sprejmem pogled na življenje,

da smo vsi bratje in sestre, da je Bog naš skupni Oče in

imam darove, da uresničim življenje in zgradim pravične

odnose v družbi, takrat sem na pravi poti.«

Miroslav Simončič - salezijanec

Resnica ne potrebuje kamenja, da

bi se z njim branila

»Ob pomembnih trenutkih življenja

radi pomislimo na naše osebno

stanje, kako je z nami. In če se morda

pripravljamo na srečanje z Bogom, zakrament spovedi,

ko v vsej svoji iskrenosti stojimo pred njim, se tudi

zavedamo njegove dobrote in ljubezni, ki nas vabi k sebi.

Pa vendar. Bolj ko premišljujemo in želimo priti pred

njega, bolj smo v nevarnosti, da se nam vsiljuje misel, »v

primerjavi z drugimi sem še kar dober.« Tako se dogaja,

da se človek, ki je zaverovan vase, dokončno zapre resnici

in zaveže zmoti. Resnica ne potrebuje kamenja, da bi se z

njim branila, še manj, da bi z njim dokazovala svoj prav.

Le prisluhnimo Gospodu, kaj nam govori.«

br. Jaro Knežević, kapucin

»Jezus te resnično gleda! A ne kot

doberman, ampak iz njegovih

oči vedno, vedno, vedno … sije

usmiljena ljubezen. Usmerjenost

našega srca in naših oči je najmočnejše orožje v boju

zoper greh. Če gledamo Gospoda, bodo naši obrazi – kljub

našim grehom – žareli, če smo usmerjeni sami vase, nas

bodo zalili občutki krivde in nas potegnili v temo obupa.

Božjo besedo in vse naše življenje lahko primerjamo s

stopniščem. Nanj lahko vsak trenutek vstopimo v pritličju.

Če smo usmerjeni v Gospoda, bomo šli po stopnicah v prvo

nadstropje, v svetlobo, veselje, sveto srečanje z Njim. Če

pa smo usmerjeni vase, nas bo vse vodilo v klet, v temo,

zatohlost, stisko.«

14

revija PRO


p. Toni Brinjovc - nekdanji bolniški

kaplan

Bolezen je rodovitno polje

»Bolezen je tista stopnja, ki te pripelje

do tega, da tvoja nemoč postaja

tvoja moč. Bolezen je rodovitno polje. Ljudje ne rinemo

sami od sebe na globoko, nas more lopniti po glavi, da

spreminjamo svojo perspektivo, svoj pogled. Veliko ljudi

spremeni koordinate življenja. Prej je bilo nekaj drugega

pomembno, zdaj pa je pomembno tisto, kar ostane. In

to so odnosi. Tudi vera je odnos. Veliko bolnih ljudi

poznam, ki so srečni. To je notranja izpolnjenost, počutje,

ko si zadovoljen. Notranja uglašenost tudi z boleznijo.

Videl sem ljudi, ki so se borili in porabili toliko energije,

časa in jeze za bolezen. Najprej je treba stvari sprejeti,

šele potem jih lahko presežeš. Dokler ne sprejmeš trna, se

boriš proti, ne pa z njim. Tudi za to sprejetje je potrebna

milost. Zaprt človek ne bo nikamor prišel. Tudi v molitvi

je ta naša odprtost.«

s. Emanuela Žerdin - medicinska

redovna sestra

Žalostni del rožnega venca ni

zadnji del

»Sledi častitljivi – ki govori o vstajenju,

zmagi, neuničljivosti življenja. Tudi vsak križev pot v

cerkvah se ne konča pri zadnji postaji – pri polaganju

Jezusa v grob, ampak pred oltarjem, kjer se daruje

sveta maša, ki med nas prinaša Kristusovo prisotnost v

preprostem kruhu in čistem vinu. Tu, na belem oltarnem

prtu, in ob obhajilu najde trpeči človek svoj mir in svoje

zdravje. Tukaj, pri Vstalem, ki med nas prihaja pri vsaki

sveti maši, najdeš nekaj, kar da smisel vsemu, kar se ti

dogaja. Mladi so najbolj ranljivi bolniki, ker so usmerjeni

proti življenju. Hrepenijo po tem, da bodo rasli, jim bo

lepo, bodo zacveteli. Če drevesu odrežeš cvetočo vejo, je

čisto drugače, kot če odrežeš suho. Mlade to veliko bolj

rani ...«

Če pa smo usmerjeni vase,

nas bo vse vodilo v klet, v

temo, zatohlost, stisko.

6. dan: Bolniki so del telesa Cerkve ali ko zbolijo mladi

Alojzij Cvikl - mariborski nadškof

Nihče ne pade tako nizko, da ne

bi mogel vstati

»Mladi si od Cerkve želijo, da bi bili

slišani, potrebna je drža poslušanja.

To je po svoje zelo enostavna naloga, pa tako malo

uporabljena. Tu vidim našo veliko priložnost. Za

poslušanje je potreben čas in tega si moramo znati vzeti.

Poslušanje pomeni tudi z drugim deliti njegovo življenje,

samo na tak način lahko odkrijemo duše mladih in jih

lahko potem spremljamo, da lahko uresničijo to, kar nosijo

v sebi. Vprašanje je, ali smo mlade pripravljeni poslušati

o vsem, tudi ko ne bodo govorili o stvareh, ki zadevajo

področje duhovnega. Potem, ko odkrijemo, kje se nekdo

nahaja, šele takrat se lahko začne proces spremljanja.

Druga stvar, ki si jo mladi želijo, je, da nanje ne gledamo

kot na tiste, ki so malo prisotni v Cerkvi. Mladi so del

Cerkve, niso samo njena prihodnost, so tudi sedanjost.

Potrebno se je skupaj z njimi podati na pot. Skupaj z njimi

je potrebno načrtovati. Če želimo drug drugega obogatiti,

je potreben iskren in odprt dialog. Mnogokrat smo ujeti v

pastoralne pristope, ki jih ne želimo spreminjati. In ravno

to dela našo Cerkev utrujeno in vedno bolj oddaljeno od

življenja.«

Damjan Mlinarič - župnik župnije

Lovrenc na Pohorju

Večnost bo prekratka, da bi se

Bogu zahvalil za vse, kar je storil

zame

»Bog me je našel in dal novo upanje, da to življenje ni

samo to, kar tukaj živim, ampak obstaja nekaj več. Da ne

samo čakamo na večnost, ampak srečo okušamo že tukaj.

Ko sem to izkusil, sem naredil katehumenat, uvajanje

odraslih v krščansko življenje.

Doma so mislili, da se mi je zmešalo, da mi je »cegel«

padel na glavo. Potem je Bog začel spreminjati tudi starše

in ljudi okoli mene in to navdušenje in veselje, ki sem ga

izkusil, sem začel širiti naokrog. Nekateri ljudje so mislili,

da se mi je zmešalo, nekateri pa so sprejeli in so mi začeli

na tej poti slediti. Bogu sem hvaležen za to izkušnjo in

to izkustvo, ki sem ga dobil, je res enkratno. Večkrat

poudarjam, da bo večnost prekratka, da bi se lahko Bogu

zahvalil za to, kar je storil zame.«

7. dan: Bil sem izgubljen in si me našel

revija PRO 15


?

Ljudje kategorije A

in ljudje kategorije B

Vprašanja in izzivi, ki jih

odpira razprava o evtanaziji

Potem, ko so je v naši družbi razvnela razprava

o evtanaziji, smo na Radiu Ognjišče pripravili

okroglo mizo z naslovom: Pravica vzeti življenje?

Strokovnjaki z več področij so ta zahtevna

vprašanja zadnjega obdobja življenja osvetlili

z raznih zornih kotov. Pred radijski mikrofon pa

smo povabili tudi predsednika Zveze evropskih

zdravniških društev dr. Vincenza Defilippija.

16

Piše: Marjana Debevec

marjana.debevec@ognjisce.si

Dr. Defilippis, v naši državi zadnje čase veliko

govorimo o evtanaziji. Kakšne so posledice

uzakonitve evtanazije v evropskih državah kot

sta Nizozemska in Belgija?

V obeh državah, pa tudi v Švici, omenjena

zakonodaja vodi do tega, da življenje ni več

cenjeno. Obenem pa ne stojijo več ob strani

človeku v njegovi krhkosti in ranljivosti. Aktivna

evtanazija namreč vodi do zapuščenosti bolnika,

ki zaradi tega ne more drugega kot prositi za smrt.

Če pa bolnika spremljamo in z njim podelimo

njegovo trpljenje, ki ga je mogoče zelo dobro lajšati

s paliativno oskrbo, potem bolnik želi ostati živ.

Naj povem konkretno izkušnjo iz moje regije,

kjer med 300 na smrt bolnimi ljudmi nihče ni

prosil, da bi mu končali življenje. Prosili so le, da ne

bi izvajali zdravljenja ali posegov, ki niso potrebni

za izboljšanje kakovosti življenja.

Kakšno težo nosijo na svojih ramenih zdravniki,

ki opravljajo evtanazijo?

S temi zdravniki nimamo neposrednih stikov, saj

pripadajo laicističnim skupinam in ne krščanskim.

Kolegi iz teh treh držav pa nam povedo, da je zanje

izvajanje evtanazije sčasoma vedno bolj uničujoča

izkušnja. Če so v začetku še mislili, da so nekomu,

ki zelo trpi, z evtanazijo pomagali, se sčasoma

zavedo, da bi ga lahko spremljali in mu stali ob

strani, kar bi ga seveda tudi pripeljalo do smrti,

vendar na naraven način.

Je evtanazija res človeka vreden način

umiranja?

Ne, to ni dostojanstven način. Dostojanstven

način umiranja je takšen, da človeka spremljamo

v zadnjem obdobju življenja. Danes se v Evropi

in celotnem Zahodnem svetu bojimo smrti in

ne govorimo o njej. Vedno smo lepi, mladi in

atletski. Ko pa prideta starost in bolezen, se nam

zdi, da nimamo več pravice obstajati. In to ni

prav. Temeljna odločitev bi morala biti spremljati

bolnika in ga ne zapustiti.

Zelo tvegano početje je ubiti krhke, ranljive

ljudi. Začne se namreč z redkimi primeri aktivne

evtanazije za ljudi, ki zahtevajo smrt zase, ne vemo

pa, če ne bo jutri zaradi zahtev ekonomije, ki vlada

Zahodnemu svetu, prišlo do tega, da bo odveč

tudi življenje težkih invalidov, saj ne prispevajo k

proizvodnji. Vrednost človeka se namreč meri le


Spregovorimo o trpljenju in bolečini!

revija PRO


po njegovi proizvodni učinkovitosti. Posledično

ga je koristno ubiti. Takšen način razmišljanja v

nas kristjanih vzbuja občutek tesnobe. Vendar pa

ne le v kristjanih, ampak tudi v vsakem zdravniku,

ki zaradi znanosti in po vesti verjame, da ima

človeško življenje vrednost samo na sebi, ne glede

na versko prepričanje.

Kakšne posledice uzakonitev evtanazije

prinese v odnos med zdravnikom in bolnikom?

Da bi bilo zdravljenje učinkovito, to zahteva

zavezništvo med zdravnikom in bolnikom. To

zavezništvo pa se pretrga, ko bolnik ne le odloči

to, kar se mu zdi, da je zanj najbolje, ampak od

zdravnika zahteva ravnanje, ki ni v skladu z

njegovo vestjo. Gre za prekinitev spremljanja, ki je

značilno za zdravnikovo delo. Zdravnik naj bi za

bolnika skrbel, ne pa izvrševal, kar mu ta naroči.

Nekateri želijo imeti možnost evtanazije, če bo

življenje postalo pretežko.

Imamo primere hudih napredujočih tumorjev,

ko je življenje res težko. V teh primerih izvajamo

protibolečinsko terapijo in bolnike osebno

spremljamo. Treba je znati izgubljati čas z bolnikom,

mu biti blizu, lajšati njegovo trpljenje, dokler se

njegovo življenje naravno ne konča. Mnogi med

njimi prosijo, da bi umrli, le zato, ker so sami in

ker jim ne lajšajo trpljenja. Zato je treba opraviti

dobro paliativno oskrbo, za katero so posebej

usposobljeni zdravniki, treba pa je imeti tudi ljudi,

ki bodo ob bolniku in se z njim pogovarjali. Tako

lahko rečemo, da ta oseba ne trpi in počasi ugaša v

Božjih rokah.

Kaj se zgodi, če hočemo sami postavljati meje

življenju, tako na začetku ob spočetju kot tudi

na njegovem koncu?

Če življenju postavimo mejo, potem vrednost

življenja ni več absolutna, ampak relativna.

Pomeni, da je življenje v redu za nekatere, za druge

pa ne. To pomeni označevati ljudi kategorije A

in ljudi kategorije B. Moške in ženske kategorije

A ljudje sprejemajo, ker niso bolni, kdor pa je

krhek in potrebuje nego, kdor je nezaželen, kot je

lahko spočet otrok, se ga lahko odstrani. To pred

nas postavlja problem zakona močnejšega nad

šibkejšim. Če neko družbo sestavljajo le močni,

šibke pa se odstrani, potem se spremeni koncept

življenja, v prihodnosti pa dovoli kakršnokoli

nasilje.

Smrt je

najlepša takrat,

ko človek dozori.

foto: Rok Mihevc

Na rokah s. Emanuele Žerdin iz Ljubhospica je umrlo

najmanj 300 ljudi in potrjuje rek, da umreš tako, kot

si živel. »Če v današnjem času toliko delamo za to,

da pri rojstvu sodelujeta oba starša, je prav, da tudi

umirajočih ne puščamo samih.

O evtanaziji govorimo iz strahu pred tem, kakšna bo

smrt, in iz strahu pred tem, da bi bili v breme drugim.

Vendar tudi če se bomo odločili za evtanazijo, ne

bomo mogli ubežati smrti. Zdi se mi, da je smrt

najlepša takrat, ko človek dozori - ko dozori skozi

vse trpljenje in življenje kot zrel sadež, ko vse drugo

odpade, ostane pa on sam – kot tisto bistvo, kar je v

življenju bil.«

»V hospicu smo imeli gospo, ki si je plačala

evtanazijo v Švici, pa je potem prišla k nam in ni

nikoli odšla v Švico. Na koncu je rekla možu: “To je

bil najlepši mesec mojega življenja.” Dozorela je.«

»Nikoli še nisem srečala človeka, ki bi na primer

rekel: ’Pripeljite mi še tisti avto, ki sem ga zmeraj

vozil ali tisti traktor, ampak so iskali ljudi, ki so

jih imeli radi, ali pa ljudi, s katerimi so odnose

prekinili ali pa je bilo še nekaj za urediti. In to so bili

neverjetni, sveti trenutki.«

»Ne bojmo se pokazati otrokom, da je življenje

sestavljeno tudi iz trpljenja in umiranja,« je še dejala

s. Emanuela Žerdin na okrogli mizi Radia Ognjišče.

Ali ima torej življenje vrednost samo po sebi ali le

takrat, ko se nekaterim zdi, da je življenja vredno?

Vrednota življenja je absolutna in velja za

vsakogar, v katerem koli stanju se znajde. Za

tistega, ki veruje, je življenje tudi največji Božji

dar. Postane pa mrtvo še pred aktivno evtanazijo,

če človek nima odnosa. Zato je spremljanje tako

pomembno. Biti ob bolniku, ga spremljati in mu

zelo konkretno pomagati, kot je to storil dobri

Samarijan; lajšati njegovo trpljenje z vso tehniko,

ki jo imamo na voljo, in dati občutiti tudi bolniku,

ki se ne počuti v redu, da je sprejet in zaželen. Kdor


revija PRO 17


se čuti ljubljenega, noče umreti. Če pa čuti, da ni

ljubljen in je zavržen, je logično, da pričakuje in si

želi smrti.

Kako se vzgajati k temu spremljanju?

Iz naših pogovorov vedno bolj izrinjamo temo

trpljenja. Na družbenih omrežjih govorimo samo

o pozitivnih stvareh, ki jih počnemo. Nikoli ne

govorimo o trpljenju ali pa o težkih korakih, ki jih

delamo. Vendar pa je pomembno govoriti o tem.

Danes živimo v času zelo močnega individualizma,

zaradi česar smo osamljeni. V cerkvenih združenjih,

redovnih skupnostih in družbi moramo zato

ustvarjati duh solidarnosti in podelitve, znati biti

skupaj.

Danes v Evropi živimo v zelo nevarnem obdobju,

ker nas nacionalizmi ločujejo in postavljajo

drugega proti drugemu. Tako ustvarjajo duh

Kdor živi

dostojanstveno

življenje, bo na ta

način tudi umrl.

Državna koordinatorica za paliativno

oskrbo dr. Mateja Lopuh: »Ljudje ne bodo čutili

potrebe po evtanaziji, kadar bodo v svoji bolezni

razumljeni in bodo imeli ob sebi nekoga, ki jim bo

stal ob strani. Kdor živi dostojanstveno življenje,

bo na ta način tudi umrl.«

»Danes se zelo zapiramo v svoja stanovanja.

Sosedje se med seboj ne poznajo. Tisti ki se, so

skregani. In veliko napora je treba vložiti v to, da

si ustvariš neko socialno mrežo; da imaš nekoga,

ki ga boš poklical. Pa ni nujno, da je to tvoj bližnji,

ampak nekdo, ki mu je zate mar.«

»Kar narekuje naše človeško poslanstvo, je, da

delamo dobro za druge ljudi. To kulturo bi morali

začeti gojiti že v šolah, povezovati otroke in

starejše. Tako se bo zgodil premik.«

»Ni samoumevno, da bodo otroci skrbeli za nas,

če tega spoštovanja nismo v njih vzgojili; če nismo

na svojih otrocih pustili pečata, zaradi katerega

potem skrb za nas ne bo njihovo breme, ampak

zaključek nekega mozaika; da se povrne čas, ki

smo ga v njih vložili, v njihovi skrbi za nas.«

foto: Rok Mihevc

Odločen NE

evtanaziji!

Velika večina evropskih držav evtanazije ne

sprejema. Če bi mi sledili nizozemskemu vzoru,

bi morali imeti skoraj 800 evtanazij na leto,

pravi predsednik Slovenskega zdravniškega

društva dr. Radko Komadina. »Zdravniške

organizacije, tako kot zdravniki z vsega sveta,

priporočamo organizatorjem zdravstva,

da več denarja in organizacijskih naporov

posvetijo dolgotrajni oskrbi, da se prilagodimo

starajočemu se prebivalstvu. To je izziv, zaradi

katerega imamo strašanske kadrovske in

strokovne probleme v slovenskih bolnišnicah,«

je na okrogli mizi poudaril dr. Komadina.

Podpirajo pa utrjevanje družinskih vezi, ki

bodo v podporo ostarelim. »Torej nikakor ne

podpiramo instant rešitev s, predstavljajte si,

700 ali več evtanaziranimi Slovenci na leto.

Ne!« je bil še odločen dr. Komadina.

individualizma. Kot odgovor na izzive sodobnega

sveta vedno bolj potrebujemo tega, da smo skupaj.

To pa je danes še posebej težko, saj nimamo časa

za drugega, da bi bili ob naših ostarelih starših, z

osamljenim sosedom, ... Tako tudi mi, ko se bomo

znašli sami in šibki, ne bomo imeli ljudi, ki bi imeli

čas za nas. Zato je treba že od majhnega otroke

vzgajati k temu, da bi bili blizu drug drugemu, saj

gre za nekaj temeljnega.

Kako sem žalosten, ko vidim družine, v katerih

vsak gleda v svoj ipad ali pa telefon in se med seboj

ne pogovarjajo. To je prvi korak k individualizmu,

ki pomeni osamljenost.

Biti moramo dovolj pogumni, da ugasnemo

televizijo, izklopimo družbena omrežja in se

pogovarjamo. Pogovor je namreč predpogoj za

solidarnost in podelitev.

Ne gre za lahko pot, vendar jo moramo v naših

katoliških skupnostih prehoditi, da bi postali

praktični in konkretni pričevalci novega časa: časa

spremljanja in podelitve; časa trpljenja in bolezni.

foto: Rok Mihevc

18

revija PRO


DOGODKI V JUBILEJNEM LETU RADIA OGNJIŠČE

23. 5. 2019 Večer slovenskih krščanskih izročil

Praznovanje zavetnice Radia Ognjišče Marije Pomagaj in večera slovenskih

krščanskih izročil na Brezjah. Ob 19.00 bo molitev, ob 20.00 bo sv. mašo daroval

mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Po maši bo procesija.

25. 5. 2019 Odgovorno na pot, varno na vrh – sv. maša na Šmarni gori

Šmarnična pobožnost na Šmarni gori ob 11. uri za poslušalce Radia Ognjišče.

30. 5. - 2. 6. 2019 Romanje v Švico z Aritoursom -

St. Gallen, Einsiedeln, Luzern, Engelberg, Bern, Mariastein, Basel. Razprodano!

10. 6. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

Cena 5-urnega programa samo 75 € (s kosilom). Za člane AMZS 20 % oz. 30 %

popusta. Ob 8.30. Prijave na radiu: 01 512 11 26.

15. - 24. 6. 2019 17. radijske počitnice v italijanski Kalabriji

Program na spletni strani Radia Ognjišče. Prijave na Kompasu: 080 19 60.

25. 6. 2019 Srečanje PRO v Arboretumu

Srečanje PRO ob dnevu državnosti s koncertom Prifarskih muzikantov.

9. 7. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

1. 8. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

2. - 4. 8. 2019 Kratek oddih v Zdravilišču Radenci

2 x nočitev s polnim penzionom že za 94 €. Prijave v Radencih: 02 512 22 00.

25. 8. 2019 Odgovorno na pot, varno na vrh!

Vzpon na Uršljo goro in srečanje prijateljev Radia Ognjišče. Ob 12.00 bo sveta maša.

2. 9. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

8. 9. 2019 Zaključek romanja Od Marije k Mariji

Romanje v koprsko stolnico Marijinega vnebovzetja ob sklepu kolesarskega romanja.

20. - 27. 9. 2019 Križarjenje z ladjo Costa Fortuna po zahodnem Sredozemlju

Genova, Marseille, Tarragona, Palma de Mallorca, Ibiza, Olbia, Genova. Prijave na

Kompasu: 080 19 60.

7. 10. 2019 Dan rožnega venca na Brezjah

Ob 18.00. Sv. mašo bo daroval nadškof Alojz Uran.

8. 10. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

10. 10. 2019 Ritem srca 2019

V športni dvorani Zavoda sv. Stanislava ob 19.30.

19. - 20. 10. 2019 Romanje v Fatimo

Dvodnevno romanje s posebnim letalom z brniškega letališča. Duhovni voditelj:

nadškof Anton Stres. Prijave na Kompasu: 01 200 61 11.

6. 11. 2019 Program varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem

24. 11. 2019 25. Gala koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani

Ob 15.00 in 19.00. Peli in igrali bodo: Mojca Bitenc Križaj, Klemen Torkar, Jože Vidic,

Irena Yebuah Tiran, Nuška Drašček, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda,

Eva Černe, Urša Sešek, Petra Stopar, Gregor Ravnik, Jure Sešek, Andrej Jerman, Ivan

Hudnik, Marjan Bunič, Slovenski oktet, Kvatropirci, Gala zbor, Orkester Cantabile in

Zasedba Kranjci.

28. 11. 2019 Zahvalna sveta maša ob 25-letnici Radia Ognjišče

Ob 12.00 na Brezjah. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

revija PRO 19


SPECIALIZIRANA PRODAJALNA LL VIVA

LL Viva je sodobna specializirana prodajalna z

medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta

ter drugimi izdelki za ohranjanje zdravja in

dobrega počutja.

V ponudbi LL Vive najdete izdelke, ki so namenjeni vsem starostnim skupinam:

www.llviva.si

• pripomočki za pomoč starejšim pri

vsakdanjih opravilih,

• pripomočki za gibalno ovirane osebe,

• ortopedska obutev,

• opornice,

• diagnostični testi,

• izdelki za oskrbo poškodb in ran,

• kozmetični izdelki in izdelki za osebno

nego,

• otroški program,

• živila za posebne prehranske in

zdravstvene namene,

• izdelki za odpravljanje oziroma

lajšanje težav, povezanih z boleznimi

sodobnega časa.

Sodelavci v LL Vivi so vam

v pomoč z nasveti o izdelkih,

njihovi pravilni in varni uporabi,

izvajajo pa tudi različne meritve

s svetovanjem.

Z lahkim korakom in vedrim obrazom.

NARAVNO, KAKOVOSTNO, UDOBNO!

PESTRA IZBIRA

MODELOV

ORTOPEDSKE OBUTVE

KOLEKCIJA

POMLAD-POLETJE

LASTNOSTI ORTOPEDSKE OBUTVE:

• je zelo lahka,

• prilagodljiva po velikosti,

• izdelana iz najnovejših tehnično

naprednih in kakovostnih materialov,

• ponaša se z odstranljivimi

anatomsko oblikovanimi vložki.

• Pozornost je namenjena tudi

detajlom, ki jih je mogoče opaziti

tako pri balerinkah, športnih

copatih, mokasinih kot tudi

salonarjih, sandalih in natikačih.

LL VIVA PRISOJNA

Prisojna ulica 7, 1000 Ljubljana

T: 01 230 61 53, E: llviva.prisojna@llgrosist.si

LL VIVA POSTOJNA

(v Mercator centru Postojna)

Tržaška cesta 59, 6230 Postojna

T: 05 630 18 41, E: llviva.postojna@llgrosist.si

Odpiralni čas: Od ponedeljka do petka: 9.00 - 18.00

Odpiralni čas: Od ponedeljka do sobote: 9.00 - 20.00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Nedelja in prazniki zaprto.

20

revija PRO


Cas je, da slovenski

KršCanski moški

pridejo iz katakomb

O moški duhovnosti in rasti

Aktivnih skupin za moške je v Sloveniji že

približno 25. Pred praznikom svojega zavetnika,

sv. Jožefa, so se možje iz vse Slovenije letos

srečali drugič. O namenu srečevanj, moški

duhovnosti in o tem, kako živeti polno življenje

kot moški, mož in sin, so na sam praznik

spregovorili v naši Svetovalnici. Pravijo, da

imamo na Slovenskem močne žene, a te žene

potrebujejo tudi močne može, odločne in trdne

v veri, ki so opora vsem družinskim članom.

Piše: Blaž Lesnik

blaz.lesnik@ognjisce.si

Do prvih pobud za srečevanje krščanskih moških

je pred slabim desetletjem pripeljala potreba. Več

kot sedemdeset let pri nas namreč ni bilo tovrstnega

stanovskega gibanja, kjer bi moški lahko zadostili

potrebam po globljem druženju, gojili duhovnost na

moški način in kjer bi se lahko pogovarjali o odnosih.

V tujini so prišli do spoznanj, da se z aktiviranjem

moških zelo poživi in uravnoteži delovanje župnij.

Jezuit p. dr. Vili Lovše, ki je skupaj z nekaj možmi

leta 2011 pri nas ustanovil skupino Mož sv. Jožefa,

si je ob zgledu iz tujine zaželel, da bi lahko tudi

slovenske može prebudili in da bi se začeli med seboj

povezovati. Sprva si ni znal predstavljati, kako se tega

lotiti. »Zdelo se mi je, da smo katoliški moški v Sloveniji

zaprti vsak v svoj strah zase, svoje potrošništvo in boj

za lasten zgolj zunanji uspeh. Redki se še borijo za

skupno dobro, redki za družino, še redkejši pa za vero v

Boga kot vir ohranjanja in množenja življenja za vse.«

Iz teh razmišljanj in potreb so se leta 2008

rodili prvi odmiki za moške – srečanja, ki so

kmalu privabila številne. Odziv je bil presenetljiv.

Udeleženci pričujejo, da je sad takega 48-urnega

odmika velik »primik« k ženi, otrokom, župniji ...

»Medsebojni odnosi se ob odprtih srcih po Božjem

posredovanju osvobajajo, mehčajo, plemenitijo in

duhovno bogatijo«, pravi starosta pri skupini Mož sv.

Jožefa Tomaž Porenta.

Moški kot duhovnik svoje družine

Sogovorniki jutranje Svetovalnice (19. 3.) Luka

Mavrič, Janez Kunc, Branko Cvelbar in Janez

Vehovec so izpostavili štiri pomembne drže, ki naj bi

jih zasledoval moški v današnjem svetu. To so zaščita

družinskih članov, neegoistična drža, darovanje

svojega življenja za bližnje in vloga duhovnika v svoji

družini. Slednje pomeni, da mora moški najprej sam

duhovno rasti in prav temu so namenjene skupine

za može. »Tu se srečamo v različnih življenjskih

zgodbah, kar vse bogati. Na možeh je, da so prinašalci

Božje besede v družine,« pravi Janez Vehovec, Janez

Kadunc pa dodaja: »Ko sem se pridružil skupini, je bil

ta pogled, da je mož odgovoren za duhovno življenje

v družini in za prenos vere na otroke, zame najbolj

pretresljiv. To sem težko osvojil, saj je bila doma leta

in leta drugačna vzgoja. Vsepovsod smo poslušali, da

je oče zadolžen za to, da preskrbi družino. Potem pa je

bilo treba miselni vzorec spremeniti in dobiti pogum,

da povabiš družinske člane k molitvi.« Duhovna

izobrazba postavi temelj, samozavest in gotovost pri

delu v družini. Ko možje podajajo duhovne vsebine

in vrednote, je stopnja sprejemanja med 30 in 50

%. Ko taiste vsebine podajajo žene (ženske, ki se

zavestno odločijo slediti Božjemu klicu ne glede na

stan), je stopnja sprejemanja s strani slušateljev le od

8 do 10 %.

Iskren pogovor namesto petelinjenja

foto: Rok Mihevc

Cerkvene klopi so na

srečanju v Šentvidu zasedli

izključno moški

Pri vsem skupaj se postavlja vprašanje, zakaj se

moški srečujejo ločeno, saj sta vendar mož in žena

eno. Tako kot različne smeri psiholoških terapij



revija PRO 21


foto: Rok Mihevc

poleg skupnega reševanja problemov poznajo ločeno

obravnavo zakoncev, staršev in otrok, se tudi moški

v tem primeru sami (brez žena) drugače srečajo med

seboj. Možje poudarjajo, da je na teh srečanjih ključno

ozračje, v katerem si lahko z iskrenim pogovorom

izmenjajo izkušnje, predelujejo stranpoti, zablode,

krize in se hrabrijo v različnih življenjskih okoliščinah.

»Ko si možje vse to podelimo brez prisotnosti žena, smo

lahko ponižni, ne nastopaški. Če bi se pridružila ena

sama ženska, bi bilo naenkrat okrog nje 20 petelinov.

Tako pa gremo lahko vase in smo osredotočeni na

Boga,« je poudaril Branko Cvelbar.

Je pa sodelovanje žene zelo dobrodošlo. Luka

Mavrič pravi, da čuti vsak moški neverjetno podporo,

ko žena reče: »Pojdi na moško skupino, bom jaz v tem

času poskrbela za otroke.« Vsekakor je moški tisti, ki

se mora v svojem srcu odločiti, da Boga postavi na

prvo mesto in Mu reče: zdaj sva pa midva skupaj ena

na ena in hočem slišati, kaj mi želiš povedati preko

drugih mož.

Na spletnih straneh

moskaduhovost.si in www.krscanski-mozje.si

lahko preberete več o aktualnem dogajanju

in preverite, kje v bližini že deluje skupina za

moške.

Metode dela – kako potekajo srečanja

V Sloveniji delujeta dve veji moških skupin.

V skupinah Mož sv. Jožefa uporabljajo metodo

duhovnega pogovora, ki izvira iz leta 1539, ko so

prvi jezuiti naredili proces skupnega razločevanja.

Bistveno je, da je vsak upoštevan in mnenje

vsakega šteje. Na redno srečanje se pripravijo tako,

da preberejo besedilo, ki pa pošlje p. Vili. Nato se

razdelijo na manjše skupine (do 6 mož). V prvem

krogu podelitve vsak pove, kaj ga je osebno nagovorilo

in kaj mu Bog skozi to besedilo govori. Drugi krog

je odmev na slišano: udeleženci povedo, kaj jih je

pri kolegih v skupini nagovorilo in če lahko, dodajo

svojo izkušnjo. Glavno pravilo je, da vsak pove tisto,

kar in kolikor zmore. Ne razglablja se na splošno, kaj

bi drugi morali narediti, ampak kako jaz sprejemam

dogodke v svojem življenju in kako bom jaz ukrepal.

Vsak pove svoje razumevanje in doživljanje in potem

se gre skupaj v molitev.

Druga veja se navdihuje v delovanju

Mednarodnega združenja mož sv. Jožefa (mosji.

org), ki je pred leti nastalo na pobuda Dona Turbitta

iz ZDA. Namen tega združenja je zgraditi može v

katoliški Cerkvi za njihovo življenjsko poslanstvo.

Tu ne gre za posebno metodo ali enoten pristop. V

pomoč pri pogovoru imajo gradivo, zasledujejo pa

predvsem dva cilja: želijo vzpostaviti ter živeti oseben

odnos z Jezusom in zgraditi vsaj en kakovosten in

globok odnos z drugim možem (kar pomeni imeti

vsaj enega dobrega prijatelja). Omeniti je treba še

načelo 72 ur za Boga v enem letu.

Raziskave v ZDA so pokazale, da če se v družini

spreobrne najstnik, se spreobrne 16 % družin,

če se spreobrne mati, se bo v Cerkev vrnilo 64

% družin, če pa se spreobrne oče, se vrne v

Cerkev 97 % družin.

Na moški pogovor v skupino namesto za šank

Skupine mož se prebujajo tudi drugod po Evropi.

Skupno poslanstvo teh skupin je vzgojiti može

naslednjih generacij, ki bodo znali voditi družine,

državo ter Cerkev. Na drugem vseslovenskem srečanju

mož je bilo slišati podatek, da je na Nizozemskem

v podobne skupine vključenih 10.000 mož, v štirih

drugih evropskih državah pa so se sočasno lotili

moške duhovnosti brez povezovanja ali koordinacije.

Moška duhovnost ima tudi ekumensko razsežnost,

saj so potrebe skupne.

In če se pojavi želja za ustanovitev nove skupine

v kraju, kjer je še ni? »Najbolje, da se posameznik

pridruži eni obstoječih skupin, kasneje pa lahko

ustanovi svojo. Tako prevzame odgovornost, ki je ne

more prelagati na druge.«

Povzeto po Svetovalnici 19. marca

»Vloga današnjega moškega in očeta«.

Prisluhnite celoti na avdio.ognjisce.si

22

revija PRO


Mercator

Nova

prodajalna

Sanolabor

KRŠKO

Tel.: 07/292 71 20

revija PRO 23


Radijska »prižnica«

za oznanjevanje

Kristusovega

evangelija

Radio Ognjišče ima v krajevni Cerkvi posebno poslanstvo. Vanjo je vstopil skoraj neopazno, a z

Božjim blagoslovom in dovoljenjem krajevnega škofa. Na začetku njegove poti, 6. junija 1994, je

koprski škof Metod Pirih prvi radijski družini zaželel: »Trudite se, da boste vedno in tesno povezani

s Kristusom in njegovo Cerkvijo. Saj to pomeni, da se boste vedno trudili, da boste dali od sebe vse, kar

boste zmogli, in hkrati ponižno prosili za Božji blagoslov.« Ko je nadškof Alojzij Šuštar 15. decembra

1994 blagoslovil radijske prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, je spomnil, da ima Radio

Ognjišče posebno poslanstvo, »saj naj bi bila vsa sredstva, ki jih Bog daje človeku na voljo, v službi

evangelija, ki pomeni 'blagovest' - veselo oznanilo.«

V službi Besede

24

Piše: Tone Gorjup

tone.gorjup@ognjisce.si

V prvih letih delovanja je Radio Ognjišče

postal 'visoka gora', s katere so se oglašali številni

oznanjevalci Božje besede, duhovniki, škofje, papež.

»Še več!« kakor je dejal nadškof Franc Kramberger,

»sam Kristus, učlovečena Božja beseda se oglaša, ko

poslušamo njegov evangelij po radiu.« Posrečeno

primero je dal nadškof Franc Perko, ko je mikrofon

poimenoval »radijska prižnica za oznanjevanje

Kristusovega evangelija.« Božja beseda nikoli ne

ostane brez odziva. Tako se je tudi v primeru Radia

Ognjišče vzporedno z oznanjevanjem oblikovalo

občestvo, ki nas spremlja na različne načine, tudi

z darovi, in izkazuje svojo zvestobo ter pripadnost

radijski družini. Nadškof Marjan Turnšek je

pomenljivo spomnil, da radio »ni samo nekaj

studijev, aparatur in nekaj zaposlenih, ampak je

prava družina ali občestvo snovalcev, izvajalcev in

poslušalcev. Pa tudi ni samo navadna skupnost ljudi,

ki imajo nek skupen interes, ampak je temelj tega

občestva Beseda.«

Nadškof Marjan Turnšek:

»Naj ostane radio trdno zasidran

v službi resnice, ponovne

evangelizacije in utrjevanja krščanskih

vrednot v naši družbi.«

V službi resnice

Čeprav Radio Ognjišče na prvo mesto postavlja

duhovno oziroma versko dimenzijo človeka, redno

skrbi še za informativne, izobraževalne, vzgojne,

kulturne, socialne in razvedrilne vsebine. Vse to

lahko služi poglabljanju vere, če je v službi resnice.

Na to je ob četrti obletnici radia opozoril nadškof

Franc Rode, danes kardinal, ko je dejal, »da moramo

biti hvaležni Bogu za njegovo dobroto; da nam Božja

beseda nakazuje, kakšna je naša naloga, saj določeni

mediji na prvo mesto postavljajo vse kaj drugega

kot službo resnici. Vztrajati moramo v ugodnih ali

neugodnih razmerah in oznanjati besedo resnice,

pravičnosti, ljubezni in miru. To je naša neizogibna

naloga in naše sveto poslanstvo.« Škof Franc Šuštar pa

je o poslanstvu radia dejal, da je »široko in zavzema

oznanjevanje, informiranje, formiranje, graditev

skupnosti Cerkve preko molitve in liturgije ter

razvedrilo.«

Preseganje enoumja

Škof Peter Štumpf:

»Mislim, da je prav, da katoliški

mediji prej izvejo, kaj se dogaja v

Cerkvi, kot pa vsi drugi.«

Radio Ognjišče je zapolnil še eno vrzel. Kristjani

smo bili v prejšnjem sistemu v marsičem zapostavljeni.

O katoliški radijski postaji je v osemdesetih letih

razmišljal že nadškof Alojzij Šuštar, a je ostalo le pri

revija PRO


Nadškof Alojzij Cvikl:

»Za mnoge ste smerokaz in

vodnik, za druge prijatelj in

tisti, ki ne razočara.«

načrtih. Deset let pozneje se je to ’posrečilo’ Francetu

Boletu, saj kljub demokraciji katoliška radijska

postaja ni bila samoumevna. Nadškof Franc Perko,

ki je v prejšnjem sistemu posledice ’svobode govora’

občutil na lastni koži in moral v zapor, je ob pogledu

na prvo desetletje povedal: »Slovenski kristjan je prek

Radia Ognjišče dobil hitre in zanesljive informacije o

dogodkih v Cerkvi na Slovenskem in drugod po svetu.

Kristjan je dobil drugačen pogled na dogajanje v

narodu, kjer je pred tem vladalo enoumje. Kristjanom

je omogočil pristnejše, krščansko gledanje na stvari

in dogodke v Cerkvi in v svetu ... « Ko je apostolski

nuncij nadškof Santos Abril y Castello ob obletnici

radia daroval sveto mašo, je dejal: »Ko se je leta

1994 prvič zaslišal glas vašega radia, je bila Slovenija

še v marsikaterem pogledu puščava, predvsem v

smislu medijske svobode, objektivnega, celovitega in

nepristranskega poročanja ter informiranja. Prepričan

sem, da je Radio Ognjišče v tem času nastopal kot pravi

glasnik resnice.« Tudi nadškof Alojz Uran je spomnil,

da se je z radiem odprla »možnost, da spregovorimo

o duhovnih vrednotah, verskem življenju, krščanstvu,

sploh o sporočilu, ki ga želi Cerkev posredovati v

današnjem času.«

Škof Anton Jamnik:

»Prihajate tja, kamor ne more

noben duhovnik in noben

škof, in lepo je, ko prinašate v slovenski

prostor optimizem, radost, bivanje.«

Pot iskanja in nove evangelizacije

Vsak dan prinaša nove izzive in zato je potrebno

nenehno iskanje. Škof Metod Pirih je na začetku tega

tisočletja spomnil na to pomembno nalogo: »Brez

dvoma je bila ustanovitev Radia Ognjišče odgovor

na znamenja časa. Toda razbiranje znamenja časa

se nikoli ne neha. Vedno znova je treba iskati nove

načine, nove oblike in jih izpopolnjevati, da bomo

znali oznanjati evangelij sodobnemu človeku in mu

približati Kristusove besede, ki ne bodo prešle.« Škof

Stanislav Lipovšek je nekaj let zatem opozoril na

izzive nove evangelizacije, ki so globalni, Cerkev

pa si jih po njegovih besedah ne more zamisliti

brez sodelovanja medijev. Novo evangelizacijo je

nazorno razložil nadškof Marjan Turnšek. »Danes

je ljudem sredi sveta, polnega informacij, zahtev in

skoraj neskončnih možnosti, kar vse slepi, zelo težko

slediti Jezusu. Velike večine ljudi ne doseže več redno

župnijsko oznanjevanje. Kdo bo te učil razbirati

dogajanje, osebno in družbeno, v luči življenja Jezusa

Kristusa? Težko vprašanje in še težje je nanj dati

odgovor. Ena možna pot je gotovo Radio Ognjišče.

Zato ima pomembno mesto v novi in ponovni

evangelizaciji.«

Kaj pa dobrodelnost?

Prve krščanske skupnosti so med naloge

evangelizacije redno vključevale dobrodelnost. Na to

dimenzijo poslanstva je opozoril nadškof Stanislav

Zore. Dejal je, da je Radio Ognjišče vedno našel način,

kako v različnih krajih in v različnih ljudeh prebujati

čut za dobrodelnost ter odpirati oči za stiske ljudi.

Tudi sam radio je storil marsikaj in s tem pomagal

ubogim ljudem. »Tukaj se potrjuje vaša zavezanost

Jezusu Kristusu, evangeliju, in za to zavezo naj vas Bog

blagoslovi. In mi smo dolžni vedno znova moliti za vas

in vas podpirati na različne načine.« Na še en vidik

dobrodelnosti je spomnil nadškof Alojzij Cvikl, ko je

dejal: » … mnogokrat ste glas tistih, ki nimajo glasu ali

so na kakršen koli način odrinjeni na rob družbe. Še

posebej ob tem mislim na starejše, bolnike, invalide.«

V službi Cerkve

Škof Jurij Bizjak:

»Naj Radio Ognjišče tudi v prihodnje

zvesto opravlja svoje trojno

poslanstvo: poslanstvo glasnika vesele

novice, poslanstvo Gospodovega apostola,

poslanstvo angela svete Cerkve.«

Krajevna Cerkev je Radio Ognjišče sprejela za

svojo »prižnico«, sodelavca pri oznanjevanju Kristusa.

Nadškof Anton Stres je dejal, da se Cerkev zaveda, da

ima tudi v širši družbi pravico do dostopa do javnih

glasil. »Ima pravico do njihove uporabe, ker ima

pravico do oznanjevanja. Ima pa tudi pravico do svojih

glasil. Zato k naši krščanski dolžnosti pričevanja za

Jezusa Kristusa sodi tudi to, da podpiramo krščanska

javna glasila, med katerimi Radio Ognjišče zagotovo

ni na zadnjem mestu.« Nadškof Marjan Turnšek ga

je postavil celo na prvo mesto med tradicionalnimi

mediji: »Radio se lahko prvi odzove na dogodke in

ima tako prednost pred tiskanimi mediji pri njihovi

interpretaciji.«

Nadškof Franc Kramberger:

»Naj bo vaša beseda polna

življenja, moči in luči resnice.«

revija PRO 25


Strešniki

v trgovinah

Streha varna

pred točo

26

SAM D.O.O. DOMŽALE · www.sam.si · T: 01 724 73 31 · E: zora@sam.si

revija PRO


Zivljenjski nasveti med

sobotnim sekljanjem

cebule

"Za življenje" med prepoznavnejšimi oddajami Radia Ognjišce

Dragoceno je, ko vemo, da pomagamo in razširimo

možnosti ljudem, ki se znajdejo na križišču in ne vedo,

kako in kam naprej. Vsak doživi trenutke obupovanja,

ko se vpraša, če je še vredno. Pri oddajah Za življenje

gre za sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj,

namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj

posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih

skupnostih. S pomočjo naših stalnih gostov skrbimo

za družinsko svetovanje, svetovanje na področju

starševstva in vzgoje, spodbujamo k graditvi dobrega

zakonskega odnosa, svetujemo pri medosebnih odnosih

vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost

zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne

življenjske razmere. Zbrali smo nekaj misli.

Piše: Rok Mihevc

rok.mihevc@ognjisce.si

Pokojni Bogdan Žorž:

»Večna vzgojna zadrega: Postavljanje meja.«

Kaj je vrednota? Vrednota je meja, ki jo v otroštvu

osvojimo, prepoznamo, sprejmemo, v procesu

odraščanja pa jo ponotranjimo. Potem meje ne

doživljamo več kot omejitev, ampak kot življenjsko

držo. O mejah govoriti na splošno lahko zveni kot

neka dresura. Vendar ne gre za to. Meje so zahteve,

prepovedi, zapovedi in podobno. V današnjem

življenju je veliko staršev, ki otrokom ne postavljajo

ostrih zahtev, zdi se jim, da je to nasilje do otrok, po

drugi strani pa imajo od njih velika pričakovanja.

Kako naj otrok ve, kaj hočemo, kaj pričakujemo, če

mu ne damo jasnih sporočil?

Karel Gržan:

»Besedo 'priden' nadomestimo z 'odgovoren'.«

Slovenci smo navajeni biti 'pridni', prav ta beseda

je lahko hipnotična. Želimo biti pohvaljeni v

pogledih bližnjih, da dobimo 'kljukico', da smo

učinkoviti, ko nas potrebujejo. A moramo biti

pošteni do svoje realnosti. Mislim, da bi morali

besedo 'priden' črtati iz uporabe, ker povzroča

preveč škode, in jo nadomestiti z 'odgovoren'. Biti

priden pomeni ustreči pričakovanjem drugih, a še

najbolj smo kruti sami do sebe. Enostavno nismo

mirni, dokler ni vse postorjeno.

Vsi imamo določeno rezervo moči, ki pa jo je

potrebno obnavljati. Dolgoročno se ne da goljufati.

Delaj, nato pa se ustavi in si v povezanosti z Bogom

in bližnjimi naberi moči, da boš zmogel. Samo telo

ti bo že povedalo, kdaj je dovolj. Ni si potrebno

vzeti mnogo časa, je pa potrebno poiskati nekaj,

kar te okrepi. Ne samo narava in Bog, ampak tudi

pozitivni ljudje, ki ti ne pijejo moči.

Andrej Perko:

»Če otrok postaja nevaren sebi, je

treba postaviti zid, ne plot.«

Učitelji in starši na lastni koži že lahko občutijo

pasti preveč permisivne vzgoje. Ta ni obrodila

sadov. Vsi starši hočejo otrokom dati najboljše

potovalke, a je toliko pasti. Največja od njih je po

mojem mnenju, da ni več očeta in se ga dobesedno

izrinja. Če pogledate naokoli, vidite nove zakone,

ne sme se več fizično kaznovati. Ne zagovarjam, da


revija PRO 27


mora oče pretepsti otroka, mora pa postaviti meje.

Če otrok postaja nevaren sebi, je treba postaviti

zid, ne plot. In tu ima ključno vlogo oče, ne mama.

Zato pa je tudi vse narobe, saj se izrinja njegova

vloga in pomen.

Če lahko ženska popolnoma enako funkcionira

kot moški, je dejansko nepotreben in današnji

svet, predvsem zaradi kapitala, vzgaja otroke brez

lastne hrbtenice. Če ni očeta, vertikalne avtoritete,

je tudi ne more biti. Gre za zaroto, kako vse ljudi, ki

prihajajo iz družin, vzgojiti, da ne bodo nevarni za

družbo, kapital in da bodo orodje v njihovih rokah.

P. Christian Gostečnik:

»Močnejši naj poišče šibkejšega.«

Potrebno je vedeti, kdo je oče in kdo sin. Danes

imamo vse mogoče teorije, kdo naj popusti. A

vemo, če se oče zapre, je vrata do njega nemogoče

odpreti. Sin lahko trka, kolikor hoče, a če se je oče

odločil umakniti, se ne bo odzval. Očetovstvo je

danes na divjem izzivu in brez očeta so situacije

v družinah izredno težke. Otrok danes pravzaprav

preizkuša, ali ga oče pogreša, da bo prišel za njim.

Osnova starševstva ni v pričakovanju, kaj bodo

otroci naredili za njih, ampak da se starša uresničita

takrat, ko onadva poiščeta svojega otroka, ki ni več

sposoben priti do njiju. In če otrok zapre vrata? Ta

je vedno mogoče odpreti, če je oče dovolj vztrajen,

obratno pa ni nujno.

Izredno pomemben je objem in poljub matere

ter hčerke. Vse mame imajo otroka vedno v levi

roki, pri srcu, ne glede na to, ali so levičarke ali

desničarke. Tudi otrok po naravi hoče priti tja, želi

imeti srčno in ljubečo mater, da s svojim srcem

utripa. To ostane večno, ta srčnost se nikoli ne

spremeni. Lepo je, če tudi mati ponovno pride

do svojega otroka in ga poljubi. Ni nujno, da

Marjeta Debevec

»Že več kot 15 let spremljam oddaje »Za življenje«,

ko prižgeš radio v upanju, da boš med sekljanjem

čebule slišal tistih par besed, da ni vse črno, pač

pa precej pisano. Seveda imamo danes pester

izbor knjig in priročnikov, včasih pa ne gre, da bi

si nakupil goro knjig, pač pa gre za stavek, besedo,

izrečeno v živo, ki ti da vedeti, da si čisto normalen

oče ali normalna mama, pa čeprav so otroci

drugačnega mnenja. Vse generacije so šle po poti

odraščanja, ampak kako lažje je, če si dovoliš, da

slišiš: »To je O.K., to sodi zraven«. Najbolje je, ko

lahko povabim k poslušanju slehernega, ki išče

odgovore, pa si morda ne upa pristopiti k rešitvi

drugače kot na anonimen način, da je poslušalec.

Mogoče se ustvarjalci oddaj niti ne zavedajo, koliko

srčnih ran lahko odprejo nekomu, ki ne ve, kako bi

si poiskal pomoč, pa misli, da zanj ni rešitve, da je

svet pokvarjen, da ga nihče ne razume, da je sam

… Tisti, ki sicer ne poslušajo Radia Ognjišče, pa

niso niti kristjani, so mi hvaležni, da sem omenila

kako tako oddajo. Najbolje je, da začnejo iskati.

To je trik Božje prisotnosti, ne glede na to, kje si s

srcem, kaj iščeš, kdo si. Nekaj v tebi govori, da si

kot posameznik vreden, da si zelo pomemben, da

ni pomembna izobrazba, ampak pripravljenost za

boljši jutri, pripravljenost za delo v Gospodovem

vinogradu. Čas, ki nam je namenjen tukaj in zdaj, je

zelo dragocen. Pomembno je, komu ga odmerimo.«

Romana Mirjam Urh

»Radio Ognjišče me spremlja že od samega začetka

delovanja. Ker sem mama treh odraslih fantov,

starih od 20 do 26 let, kot večina mamic zaposlena

od jutra do večera, po vrhu še podjetnica, mi za

spremljanje radijskih oddaj večinoma zmanjkuje

časa. Sobota pa je dan, ko se gibljemo okrog doma

in običajno od 10. ure naprej kuham kosilo. Takrat je

moja obvezna družba oddaja 'Za življenje'. V času,

ko so otroci odraščali, sem bila željna vsakršne

informacije v vezi z vzgojo, vedenjem, odnosi v

družini, odnosi med možem in ženo, saj mi to

predstavlja poglavje v življenju, kamor se resnično

splača vlagati energijo. Lahko rečem, da sem

velikokrat samo prikimala in dobila potrditev, da

delam prav, včasih pa dobila nasvet, kako ravnati

naslednjič ob specifični situaciji. Pa naj bo to na

relaciji mož - žena kot tudi na relaciji otroci - starši.

Tako so naši fantiči tista 'naporna' najstniška leta,

hvala Bogu, preživeli brez večjih pretresov. Res pa

je, da ob njih z vašo pomočjo zoriva tudi midva z

možem. Vsa leta izbirate zanimive, modrosti polne

goste, ob katerih lahko človek zori na različnih

področjih. Naj ob koncu povem, da poslušanje vaše

oddaje mnogokrat priporočim marsikateri mami ali

očetu.«

28

revija PRO


konkretno in telesno, ampak v odnosu. Ko gre

mama znova naproti hčerki, naj začne s preprosto

komunikacijo. Ne sprašujte je, kaj čuti, kaj doživlja,

kaj bi rada od nje in kakšne so njene rane. Pojdita

v trgovino, na kavico in začnita z normalno žensko

komunikacijo. Ne razpravljajte na veliko, katere

krivice ste doživeli. Hči želi imeti mamo, ki je v sebi

trdna, ljubeča, ki jo vpraša, kako je, in ki posluša.

Alenka Rebula:

»Občutek, da nič ne pomenimo, je ena

od najbolj destruktivnih sil v ljudeh.«

Osebnostno zrel človek je podoben drevesu. Po

deblu vidimo, kaj vse je prestalo v rasti, v vsakem

letnem času zmore kljubovati razmeram, kljub

temu je sposobno dajati in črpati. Opremljenost

pomeni zavedanje daljšega procesa, v katerem

sistematično dozorevamo na vseh področjih

svojega bitja. Ni mogoče, da se nekdo samo

duhovno razvije, v svojem telesu pa določenih

stvari ni preobrazil. Dorasti moramo v najožjih

odnosih, da lahko delujemo navzven, javno,

ljubeče in spodbudno. Življenje je lepo, če imamo

načrt zanj, če imamo pred seboj ustvarjalne vizije.

Iščimo majhne korake, ki bi jih še radi naredili, to

bo vneslo svežino v naše življenje.

Marko Juhant:

»Premalo se ukvarjamo s tistim, kar je prav.

Ves čas poveličujemo le tisto, kar je narobe.«

Ukvarjamo se z napačnimi stvarmi in potem

iščemo, kdo je kriv. Kriva je šola, Cerkev, Evropa in

ne vem, kdo še vse. Otroci pa še vedno potrebujejo

tisto osnovno: izkušnje, da doživijo, kar potrebujejo

za dobro samopodobo - jaz zmorem narediti - in

z vsako novo izkušnjo, v kateri še nikoli niso bili,

ugotovijo, da iz starih lahko uporabijo toliko,

da so tudi v novi lahko uspešni. Temu rečemo

samopodoba. To potrebujejo - samopodobo, da se

lotijo opravil nazadnje sami od sebe. Če so smeti,

jih poberejo? Če je zunaj spolzko, bodo sami od

sebe, ne da bi jim kdo naročil, posuli nekaj soli,

da kdo ne pade? To bi morali starši sprožiti pri

otroku. To je prava vzgoja. Če to počnemo, bo naš

otrok uspešen in srečen v življenju, kar sta tudi dva

cilja, katerim sledijo starši današnjih generacij. S

'peticami' v šoli se še nič ne reši. V šoli nikoli ni

dovolj dobro, spotikamo se ob trojke in jim jih

mečemo naprej mesece. Premalo se ukvarjamo

s tistim, kar je prav, kar je v redu in vredno, ves

čas poveličujemo le tisto, kar je narobe. Zato

pomen, vrednost tistega, kar je narobe, narašča v

našem razmišljanju, zdi se nam bolj pomembno.

Pogovarjajmo se raje o tem, kar je prav.

Robert Friškovec:

»Skrbi so kot tekoči trak, ki deluje v prazno.«

Skrbi so kot mehanizmi, ki se odvijajo v nas. So kot

tekoči trak, ki vozi v prazno. Zaskrbljenost v zvezi

s prihodnostjo je tako učinkovita, kot če bi reševali

matematično enačbo z žvečenjem žvečilnega

gumija. Čeprav se nam zdi, da z našo skrbjo nekaj

počnemo za rešitev našega problema, s tem sami

sebe varamo. Res je, da lahko precej vplivamo

na našo prihodnost, a so naše skrbi v zvezi s tem

brezplodne. Zaskrbljenost nam prej povzroča

nove težave že tukaj in zdaj, saj na ta način iz

rok spuščamo trenutek, ki ga držimo, v katerem

smo. Zaradi skrbi v glavi vrtimo možne scenarije,

medtem pa se življenje odvija mimo nas.


30

revija PRO


Radijska kronika

1998 1994

1994

1995

1996

2002

1995

2002

2004

2006 2005

2007


1993

1. 8. 1993

Duhovnik mariborske

škofije Franci

Trstenjak nastopil

službo glavnega in

odgovornega urednika

Radia Ognjišče.

1994

12. 3. 1994

Začetek oddajanja

preko oddajnikov Sv.

gora in Tinjan.

Radijska kronika

28. 11. 1994

Ob 17.00 začetek

rednega 24-urnega

oddajanja iz

ljubljanskega studia v

Zavodu sv. Stanislava.

1995

24. 5. 1995

1. srečanje PRO na

Brezjah.

17. 6. 1995

Prvi neposredni prenos

romanja bolnikov,

invalidov in ostarelih na

Brezje.

*3

27. 11. 1995

Prvi nočni program

ob 1. obletnici Radia

Ognjišče.

1996

31. 1. 1996

1. Gala koncert Radia

Ognjišče v Linhartovi

dvorani Cankarjevega

doma.

4.- 6. 4. 1996

Prvič prenosi bogoslužij

velikonočnega tridnevja.

1. 8. 1996

Vzpon na Škarlatico

in javljanja v program

ob blagoslovu novega

križa.

12. 8. 1996

Blagoslov novih

dograjenih prostorov

za uredništva v atriju

Zavoda. Blagoslov

opravil mariborski škof

dr. Franc Kramberger.

26. - 27. 8. 1996

Srečanje PRO na

Kredarici. Javljaja v

program med vzponom

čez Severno steno.

Zvečer v živo prenos

oddaje PRO, naslednji

dan pa še svete maše iz

Marijine kapelice.

5. 6. 1994

Začetek programa v

koprskem studiu in

naslednji dan je škof

Metod Pirih blagoslovil

studijske prostore studia.

12. 11. 1994

Začetek predvajanja

poskusnega programa

preko Krvavca, Boča in

Kuma.

30. 9. 1995

Srečanje poslušalcev

Radia Ognjišče v Vratih.

Udeležilo se ga je več

kot 200 poslušalcev,

maševal je Franci

Trstenjak, pridigal

France Urbanija.

4. - 23.10. 1995

Radio Ognjišče na

obisku pri rojakih v

Kanadi. Srečanja z

rojaki, koncerti in sv.

maše.

pomlad 1996

Tehnik Izidor Šček

pomaga pri postavitvi

radijske postaje pri

misijonarju Mihu

Drevenšku v Zambiji

17. - 19. 5. 1996

Prvi obisk papeža Janeza

Pavla II. Radijski prenos

v sodelovanju z RTV SLO.

Obe noči oddajali nočni

program. V Mariboru

radijci pripravili program

„v živo” od 5.30 do

10.00 z voditelji, pevci,

ansambli ... Ves čas tudi

radijski prenos.

15. 9. 1996

Požrtvovalni domačini

so organizirali srečanje

PRO na Žalostni gori.

Z zvonika je visela

radijska zastava in pod

njo napis: »Po vsej

zemlji se bo razlegal

njih glas ... «

13. - 15. 12. 1996

Zahvalno romanje

v Rim ob postavitvi

slovenskega božičnega

drevesa. Radio Ognjišče

je bil v imenu Škofovske

konference glavni

organizator za celoten

program: bogoslužja,

32

revija PRO


avdience in kulturni

program na Trgu sv.

Petra. Med avdienco

je sv. očeta Janeza

Pavla II. pozdravil Jure

Sešek, zapel pa sta mu

Ivan Hudnik in vokalna

skupina Krila. Romanja

se je udeležilo okoli

4.200 romarjev.

1997

15. 1. 1997

Zimski vzpon na

Komno ob stoti oddaji

Planinske novice.

10. 2.1997

Oddaja PRO je potekala

v živo iz Grabonoša

v Prlekiji. Obiskali

smo družino Halec.

Sodelovali so domači

župnik, župan, kmečke

žene ...

in 19.00 je prenašala

s pomočjo telefonske

zveze slovenska oddaja

v Clevelandu.

1998

Julij 1998

Radijska akcija zbiranja

podpisov za ponovni

obisk papeža Janeza

Pavla II. in Slomškovo

beatifikacijo.

Radijska kronika

1999

9. -11. 6. 1999

Srečanje hrvaških in

slovenskih katoliških

novinarjev na Krku

3. 7. 1999

Srečanje in piknik

radijskih družin na

Lescah.

19. 9. 1999

Drugi obisk sv. očeta

Janeza Pavla II. in

Slomškova beatifikacija

v Mariboru pri gradu

Betnava. Od 7.ure

naprej neposredni

prenos programa

priprave, ki ga je

pripravil Radio

Ognjišče. Prenos je

trajal do 15.ure.

2000

10. 7. 2000

V oddaji PRO pogovor

z misijonarjem Petrom

Opeko z Madagaskarja.

Med oddajo ideja za

gradnjo ene hiše v

naselju brezdomcev.

Po slabih dveh urah

poslušalci darovali za

štiri hiše.

1.- 25. 4. 1997

Urednik Trstenjak je bil

na obisku pri rojakih v

Avstraliji.

15. 4. 1997

Začetek oddajanja

24-urnega programa

preko spleta.

5. - 6. 7. 1997

Srečanje PRO na Komni.

25. 12. 1997

Naš program med 17.30

19. 8. 1998

Urednik Trstenjak je bil

na avdienci pri papežu

Janezu Pavlu II. in

izročil 49.115 podpisov

z željo, da nas ponovno

obišče in med obiskom

razglasi Slomška za

blaženega.

27. 9. 1998

200. oddaja PRO

v dvorani Tivoli

- 'spektakel'

narodnozabavne

glasbe. Sodelovalo 200

glasbenikov, v dvorani

je bilo 4.000 ljudi.

11. 2. 1999

Radio Ognjišče

organizira romanje v

Lurd.

September 1999

Jure Sešek prvič postal

dobitnik priznanja Gong

popularnosti - radijska

osebnost za leto

1998/99 revije Vikend

Magazin.

18. 9. 1999

Nočni program v

pričakovanju prihoda

sv. očeta in Slomškove

beatifikacije. Ob 21.00

prižiganje sveč na

oknih po vsej državi.

24. - 27. 10. 2000

Slovensko svetoletno

romanje v Rim. Prenos

svete maše iz bazilike

Svetega Petra v

Vatikanu in avdience s

svetim očetom Janezom

Pavlom II. v baziliki.

Navzočih okoli 4000

romarjev.

revija PRO 33


2001

24. 2. 2001

300. sobotna iskrica (1.

Pustna sobotna iskrica)

- pustni karneval v živo

na Vrhniki v dvorani

osnovne šole A.M.

Slomšek.

22. 6. 2001

Koncert ob 10. obletnici

Republike Slovenije v

poletnem gledališču

Studenec: Tebi,

Slovenija. Sodelovalo

150 glasbenikov.

2003

Radijska kronika

15. 5. 2003

Prenos svete maše

iz Fatime - iz kapele

prikazovanj s pomočjo

mobilne telefonije;

maševala škof

Kramberger in škof

Uran. Somaševalo

je 10 duhovnikov

ob navzočnosti 130

romarjev.

24. - 30. 10. 2003

Urednik Trstenjak na

obisku pri rojakih v San

Franciscu (ZDA) ob 100.

letnici blagoslovitve

temeljnega kamna za

cerkev Gospodovega

rojstva. Slovesnost je

vodil škof Alojz Uran.

Ivan Hudnik in Miha

Močnik pripravila

glasbeni program za

“martinovanje”.

2004

23. - 30.4. 2004

Kolesarjenje po

slovenski meji ob

vstopu v EU, 40-letnici

revije Ognjišče in

10-letnici Radia

Ognjišče.

23. - 24. 5. 2004

10 ur molitve za 10 let

radia Ognjišče v baziliki

Marije Pomagaj na

Brezjah z neposrednim

prenosom od 20.00 do

6.00.

15. 10. 2004

Ministrstvo za kulturo

dodelilo Radiu Ognjišče

status nepridobitnega

radijskega programa

posebnega pomena.

2002

6. 4. 2002

1. festival ritmično

duhovne glasbe Ritem

duha v Unionski dvorani

v Mariboru.

30. 8. 2003

Slovensko - hrvaško

srečanje katoličanov

v Mariji Bistrici na

Hrvaškem. „Bog daj

srečo, sosed - Dobro mi

došel, prijatel”.

28. 9.-5. 10. 2003

1. radijske počitnice v

Šibeniku. 7 avtobusov.

20. 10. 2003

Radio Ognjišče je

v Državnem zboru

Republike Slovenije

izročil predsedniku

Komisije za peticije mag.

Janezu Drobniču peticijo

zaradi nerazumljivega

ravnanja pristojnih

državnih organov

pri razpisovanju in

dodeljevanju radijskih

frekvenc v Prekmurju.

1. 5. 2004

Vstop Slovenije v

Evropsko zvezo.

Pripravili javno

prireditev v

Arboretumu Volčji

potok z neposrednim

prenosom od 10.00

do 16.00. Okoli 11.000

obiskovalcev.

1. 5. 2004

Začetek oddajanja prek

satelita.

2005

2. 4. 2005

Umrl papež Janez Pavel

II. Z nekaj avtobusi

v sodelovanju s Quo

vadis poromali v Rim

pokropit sv. očeta.

8. 4. 2005

Prenos pogrebne

slovesnosti iz Vatikana

v sodelovanju s TV SLO.

19. 4. 2005

Izvoljen kardinal Joseph

Ratzinger za Petrovega

naslednika - papež

Benedikt XVI. Prenos

umestitve papeža

Benedikta XVI. v

sodelovanju s TV SLO.

13. 6. 2005

V času 550. oddaje

Prijatelji Radia Ognjišče

34

revija PRO


Radijska kronika

dobrodelna akcija

za Madagaskar po

poplavah.

4. 9. 2005

25. srečanje PRO-jevcev

in 40 let Revije Ognjišče

v Postojni. Zbranih

12.000 obiskovalcev.

8. 12. 2005

Nadškof Uran

blagoslovil radijsko

kapelo na čast sv. p.

Piju iz Pietrelcine in bl.

Materi Tereziji.

Matere Terezije.

2007

April 2007

Ob blagoslovitvi

in odprtju šole v

Kambodži, za katero

smo zbirali denar v

Pustni sobotni iskrici

(5. 2. 2005), prejeli

od vlade Kambodže

odlikovanje in posebno

zahvalo.

21. 9. 2007

Dobrodelna akcija

STOPIMO SKUPAJ za

žrtve poplav v Sloveniji.

Akcijo pripravil Radio

Ognjišče v sodelovanju z

RTV SLO. Do konca akcije

zbranih 945.000 €.

Zbranih okoli 12.000

ljudi.

6. 7. 2008

Zlata maša direktorja

mons. Franca Boleta z

neposrednim prenosom

iz KP-stolnice ob 16.00.

Pridigal je škof Pirih.

1. - 3. 10. 2008

Radio Ognjišče

organiziral konferenco

krščanskih radijskih

postaj Evrope na Bledu

v hotelu Jelovica.

21. 12. 2008

Jure Sešek z Nuško

Drašček zmagal v super

finalu Zvezde pojejo na

TV SLO.

2009

19. - 28. junij 2009

7. počitnice v Bolgariji

v Nessebarju ob Črnem

morju. Udeležencev

je za 15 avtobusov

udeležencev. Prvič igrali

igro Radio Plamen.

2006

25. 2. 2006

5. Pustna sobotna

iskrica v dvorani Zavoda

sv. Stanislava z akcijo

zbiranja pomoči za

lačne Malgaše. Zbranih

170.000 evrov.

30. 3. 2006

Prejeli relikvije sv. patra

Pija; košček platna, na

katerem je svetnikova

kri.

24. 9. 2007

Škof Marjan Turnšek

blagoslovil studio v

Martjancih.

5. 10. 2008

Dobrodelna akcija

STOPIMO SKUPAJ za

rakave bolnike, ki

smo jo pripravili Radio

Ognjišče, Društvo

onkoloških bolnikov in

RTV SLO. Zbrali 428.000

evrov.

22. - 23. 9. 2009

Kilometri zaupanja

po Slomškovi poti

od Sloma preko Št.

Andraža v Maribor. S

kolesi prevoženih 200

km.

2. - 8. 4. 2006

1. radijski misijon, ki so

ga vodili jezuiti. Glavne

govore je imel p. Marko

Rupnik.

September 2006

Prejeli relikvijo bl.

2008

10. 5. 2008

V Celju Slovenski

pastoralni dan - na

stadionu Arena Petrol.

9. - 12. 10. 2008

Na obisku pri rojakih v

Parizu in Merlebachu v

Franciji so bili Matjaž

Merljak, Izidor Šček

in urednik Trstenjak.

Prvi prenos svete maše

preko spleta

23. 9. 2009

Molitvena noč na

Slomškovem grobu

od 20.00 do 24.00, ob

24.00 polnočnica, ki

jo je daroval nadškof

Kramberger, ob

njem nadškof Stres


revija PRO 35


Radijska kronika

in škof Smej ter 60

duhovnikov.

26. 9. 2009

Slomškovo slavje na

stadionu Ljudski vrt v

Mariboru. Okoli 9.500

ljudi. Program delali že

od 6.00 dalje.

7. 12. 2009

V oddaji PRO gostili

misijonarja Pedra

Opeka in zanj imeli

akcijo RIŽ ZA OTROKE.

10. 7. 2010

Sveti oče Benedikt XVI.

imenoval gl. in odg.

urednika Trstenjaka

za papeškega hišnega

kaplana - monsinjorja.

7. - 8. 9. 2010

1. kolesarsko romanje

od Marije k Mariji (od

Brezij do Višarij).

5. 1. 2011

Zaprtje koprskega

studia.

1. 5. 2011

Prenos beatifikacije

Janeza Pavla II. v

sodelovanju s TV SLO.

25. 6. 2011

20 let samostojne

Slovenije zaznamovali

z vzponom na Triglav

zgodaj zjutraj in s

prenosom v program.

26. 8. 2011

Umrl velik dobrotnik

Radia Ognjišče kardinal

Alojzij Ambrožič v

Torontu.

29. 10. 2011

V Zambiji umrl misijonar

p. Miha Drevenšek.

31. 12. 2012

Prvo molitveno

silvestrovanje v kapeli

Zavoda sv. Stanislava s

prenosom od 20.00 do

1.00.

2013

13. 3. 2013

Izvolitev kardinala

Jorgeja Bergoglia za

novega papeža - papež

Frančišek. Ob 19.06

beli dim in ob 20.24 na

balkonu prvi pozdrav.

2010

10. - 12. 6. 2010

Romanje milostne

podobe Marije Pomagaj

z Brezij na evharistični

kongres v Celje. Celotno

pot spremljali z javljanji

in prenosi.

13. 6. 2010

Evharistični kongres

in beatifikacija Alojzija

Grozdeta. Program

v živo s celjskega

stadiona Arena Petrol

od 6.00 do 14.00.

Zbranih okoli 32.000

ljudi in 750 duhovnikov.

Slovesnost vodil

državni tajnik kardinal

Bertone.

2011

25. - 27. 11. 2011

1. Mini počitnice v

Termah Olimia.

30. 4. 2011

Molitveno bdenje pred

beatifikacijo Janeza

Pavla II. v cerkvi svetega

Jožefa v Ljubljani od

20.00 do 23.15.

2012

14. 8. 2012

Slavje ob 500 letnici

prikazanj v Strunjanu.

Neposredni prenos

procesije z barkami iz

Pirana v Strunjan in

svete maše.

7. 10. 2013

Prvič organizirali

dan pomnožene

molitve rožnega

venca v sodelovanju

z brezjanskimi

frančiškani. Ob 12.00

maša v Kranju in potem

peš na Brezje, kjer je

bilo od 19.00 do 23.00

sveta maša in vsi štirje

deli rožnega venca.

30. 10. 2013

Msgr. Franc Bole

od predsednika RS

Boruta Pahorja prejel

odlikovanje 'red za

zasluge' v predsedniški

palači.

36

revija PRO


2014

23. - 24. 5. 2014

Praznovanje 200 letnice

milostne podobe Marije

Pomagaj na Brezjah.

23. 5. posebni program

od 13.00 do 15.00 ter

od 16.00 do 1.30 s

prenosom.

30. 9. 2014

Urednik Trstenjak

skupaj s škofom

Metodom Pirihom in

ravnateljem KP karitas

somaševal s papežem

Frančiškom v kapeli

Doma svete Marte.

30. 9. 2014

Radijci - pevci peli

na odprtju razstave

Umetniki za Karitas v

Rimu.

23. 10. 2014

Radio Ognjišče v

Šentvidu v Ljubljani

organizira festival

sodobne krščanske

glasbe in mu nadene

ime Ritem srca.

30. 12. 2014

V pokoj odšla prva

zaposlena - Sonja

Govekar, ki je od

začetka radia delala

v tajništvu.

2015

22. 9. - 14. 10. 2015

Jure Sešek, Marko

Zupan in Izidor Šček na

Madagaskarju.

2016

3. 2. 2016

Snemanje pogovora z

vatikanskim državnim

tajnikom kardinalom

Parolinom v prostorih

nove nunciature

(Marjana Debevec in

Izidor Šček).

4. 9. 2016

Prenos kanonizacije

bl. Matere Terezije iz

Vatikana.

1. 11. 2016

Nalogo odgovornega

urednika prevzel Tadej

Sadar.

Radijska kronika

2017

22. - 27. 10. 2017

Jure Sešek in Izidor

Šček na obisku v

Ukrajini.

2018

1. 3. 2018

Po srečanju s

slovenskimi škofi je

papež Frančišek dal

posebno izjavo pred 13.

radijskim misijonom: »V

tednu, ko se bo začel vaš

misijon, vam želim biti

blizu, vam poslati moj

blagoslov. Spomnite se,

da je misijon Gospodov

obisk; Bog trka na vaša

vrata, na vrata vašega

srca, na vrata vaše

družine, na vrata vašega

doma – Gospod vas

pride obiskat. Odprite

vrata: vrata srca, vrata

družine, vrata doma.

Gospod nam vedno

ponudi kaj dobrega in

to stori zastonj. Milost

je namreč zastonjska

Božja ljubezen. Ne bojte

se, odprite vaša srca,

odprite vaše družine,

odprite vaše domove. In

videli boste, da vas bo

sad močno osrečil.

Naj vas Gospod

blagoslovi in vas Marija

varuje.

Hvala in molite zame!«

8. 7. 2018

Biserna maša direktorja

mons. Franca Boleta

v koprski stolnici in

neposredni

radijski prenos. Z

jubilantom somaševalo

12 duhovnikov, pridigal

je škof Jurij Bizjak.

8. 7. 2018

Prenovljene spletne

strani radijskega avdio

arhiva, prvič pa so

oddaje Radia Ognjišče

dosopne tudi v obliki

podcastov.

2019

14. - 23. 1. 2019

Jure Sešek in Izidor

Šček pri misijonarju

Danilu Lisjaku v Ugandi.

revija PRO 37


2008

2009

2012

2014

2014

2013

2014

2013

2015

2013 2017

2017

2018

2016

2018

2017


Moja dostava -

moja izbira.

Enostavno,

diskretno, 24/7!

IDEALNO

ZA SPLETNE

NAKUPE

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO

VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN

PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM.

Dostava v

PS Paketomat

Dostava na drugo

prevzemno mesto

MOJA DOSTAVA – MOJA IZBIRA

Ne zapravljajte časa s čakanjem na dostavo pošiljke.

Izkoristite novo storitev Moja dostava – moja izbira,

kjer lahko spremenite naslov dostave vaše pošiljke

tudi, ko je ta že na poti k vam. Vi pa medtem uživajte

v pomembnejših opravilih.

Dostava na

drug naslov

Prevzem na

pošti

Dostava na

dogovorjeno mesto

Dostava na

izbran datum

Za več informacij pokličite na

080 14 00 ali obiščite www.posta.si.


V Sloveniji zaradi

raka letno umre

več tisoč ljudi

Z zdravim življenjskim slogom

zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni

Zaradi raka v Sloveniji letno umre približno

6000 ljudi, bolezen pa podobno kot v drugih

državah tudi pri nas sodi med najpogostejše

vzroke smrti. Prav zaradi tega se številni o

raku zelo neradi pogovarjajo, mnogi pa si

zatiskajo oči tudi, ko se pojavijo določene

težave oziroma simptomi, ki kažejo na

bolezen. V Sloveniji obstaja več preventivnih

programov, ki so namenjeni zgodnjemu

odkrivanju različnih rakov, bolniki in njihovi

svojci pa imajo za soočenje z boleznijo na

voljo tudi podporne skupine.

Skupna značilnost različnih tipov raka je

prekomerna in nenadzorovana delitev celic, ki

povzroči nastanek tumorjev. Njihova značilnost

je, da se razraščajo v različnih tkivih, jih okvarijo,

njihovi zasevki oziroma metastaze pa se lahko,

zlasti če rak ni pravočasno odkrit, širijo tudi v

oddaljene organe.

Običajno rake razvrščamo glede na mesto

nastanka. Tako govorimo o raku dojke, raku

prostate, raku pljuč, kostnem in kožnem raku ter

drugih. Z mikroskopskim pregledom rakastega

tkiva pa je mogoča podrobnejša delitev, in sicer

na karcinome, sarkome, levkemije in limfome.

Največ rakov, približno 80 odstotkov, uvrščamo

v prvo skupino, njihova bistvena značilnost pa je,

da nastanejo iz epitelnih celic, ki gradijo večino

organov.

40

Piše: Andrej Šinko | andrej.sinko@ognjisce.si

Podpredsednica Društva

onkoloških bolnikov Slovenije

Breda Brezovar Goljar

Za uspešno zdravljenje je bistveno zgodnje

odkrivanje bolezni

V Sloveniji za različnimi tipi raka vsako leto

zboli približno 12.000 oseb, med njimi je precej

več moških. Med slednjimi je zaradi raka tudi

več smrti. Za uspešno zdravljenje je bistveno

zgodnje odkrivanje bolezni. Zato pa je nujno,

da smo pozorni na določene simptome in da

se ob njihovi prisotnosti odločimo za obisk

zdravnika. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost

samopregledovanja, pri ženskah zlasti dojk, pri

moških pa mod.

V Sloveniji obstajajo trije presejalni programi

za odkrivanje bolezni, ki k sodelovanju vabijo

različne skupine, pri katerih obstaja večje tveganje

za razvoj raka. Program DORA je namenjen

ženskam v starosti od 50 do 69 let, namenjen je

odkrivanju raka na dojkah. Program SVIT je

usmerjen na moško in žensko populacijo v starosti

od 50 do 74 let, z njim se odkriva rak na debelem

črevesu in danki. Presejalni program ZORA pa

je namenjen odkrivanju raka materničnega vratu.


Ambasador akcije Pravi

moški Marjan Doler ▸

revija PRO


Kaj pa, ko je diagnoza postavljena?

Za posameznika je najtežje prvo soočenje s

postavljeno diagnozo raka. Številni se znajdejo

v duševni stiski in potrebujejo pomoč. »Ko se

izve za to zahrbtno bolezen, človeka dejansko

preseka in je v nekakšnem šoku,« je v Svetovalnici

na Radiu Ognjišče dejal ambasador akcije Pravi

moški Marjan Doler, pri katerem je bil rak

odkrit povsem po naključju. Pojasnil je, da pri

dobrih petdesetih letih ni pogosto zahajal k

zdravniku. Nato pa ga

je »požgečkalo po prsih«

in je obiskal kardiologa,

ki je opravil preiskave

in ga zaradi določenih

znakov napotil še k

urologu, ki je odkril

raka na prostati. Ker je

bila bolezen že precej

razvita, je bila potrebna

operacija, ki je bila

uspešna.

Doler je pojasnil, da če

bi bil bolj pozoren in bi

prej obiskal zdravnika,

morda ne bi bila

potrebna »kompletna operacija«, ampak zgolj del

zdravljenja, ki ga je prejel. Tako pa je bila bolezen

že tako zelo razvita, da je bila operacija nujna in

je imel srečo, da je preživel. Ob tem je dodal, da se

moški »bojijo povedati za svoje bolezni, dejansko

jih je strah in si pred tem zakrivajo oči«.

Doler je poudaril, da je bil zanj najtežji čas, ko je

izvedel za diagnozo in ni imel nikogar s podobno

izkušnjo, s katerim bi se lahko pogovoril. Zato se

je odločil, da če premaga bolezen, se bo priključil


Na kaj biti pozoren?

Kajenje povečuje tveganje za raka ustne votline in pljuč

Rak se lahko pojavi v različnih življenjskih

obdobjih, s starostjo pa je tveganje zanj

večje. Simptomi so glede na tipe rakov

precej različni, ponavadi so opaznejši šele,

ko bolezen že napreduje. Na raka lahko tako

pomislimo, če imamo neobičajne kožne

spremembe, rane, ki se ne celijo, neobičajne

zatrdline na različnih delih telesa, težave pri

požiranju oziroma odvajanju vode in blata

ter nekatere druge znake. Ni nujno vsaka od

omenjenih težav povezana z rakom, je pa

priporočljivo obiskati zdravnika in poiskati

odgovor.

foto: Andrej Šinko

Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in

pomagal ljudem, ki se znajdejo v podobni situaciji.

V sklopu programa Pot k okrevanju, ki ga

je pripravilo omenjeno društvo, deluje več

kot petdeset prostovoljcev in dvajset skupin za

samopomoč po vsej Sloveniji. Podpredsednica

društva Breda Brezovar Goljar je v Svetovalnici

na Radiu Ognjišče pojasnila, da so bolniki deležni

psihosocialne pomoči, da lažje živijo z boleznijo.

Pri tem jim pomagajo usposobljeni prostovoljci,

ki imajo tudi sami

izkušnjo z boleznijo.

Skupine pa nudijo oporo

tudi svojcem bolnikov.

Zdrava prehrana in

gibanje zmanjšujeta

tveganje za pojav raka

V boju proti raku je

bistveno delovanje v

dveh smereh, in sicer na

eni strani čim zgodnejše

odkrivanje bolezni, na

drugi pa zmanjševanje

tveganj za obolenje. Za

prvo je bistveno, da smo

pozorni na morebitne spremembe oziroma znake,

pri drugem pa zlasti na zdrav življenjski slog.

»Najboljša kombinacija je uravnotežena prehrana

in gibanje,« je pojasnila Brezovar Goljarjeva

in dodala, da v sklopu svoje akcije promovirajo

zlasti hojo, ki je primerna za vse skupine. Zanjo

ne potrebujemo praktično nikakršne opreme,

obremenitev pa lahko prilagajamo svojim

sposobnostim.

Sogovornica je povedala, da želijo med

ljudi razširiti razmislek o tem, »kaj jemo,

kakšno kombinacijo živil uporabljamo, ali se

prehranjujemo samo enkrat na dan.« Bistveno

je, da so obroki zmerni, uravnoteženi, da jemo

večkrat na dan, se izogibamo alkoholu, kajenju

in drugim škodljivim navadam. Podrobnejše

informacije o omenjenem je mogoče dobiti tudi na

spletni strani Izogni se raku. Doler, ki je uspešno

prestal zdravljenje bolezni, je dejal, da se trudi

živeti v skladu s temi usmeritvami, hkrati pa je

dodal, da so določene manjše razvade dovoljene,

vendar je pri njih nujna zmernost.


revija PRO 41



Na Onkološkem inštitutu se z obsevanji

zdravi več kot polovica rakavih bolnikov

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje rakavih obolenj je odvisno od

vrste raka, razširjenosti bolezni in uspešnosti

morebitnih predhodnih zdravljenj. Po podatkih

Onkološkega inštituta Ljubljana so kirurški posegi

opravljeni pri približno 60 odstotkih obolelih za

rakom, radioterapija oziroma obsevanja pa so

sestavni del zdravljenja pri več kot 50 odstotkih

vseh bolnikov. Pri slednjih se bolnika ciljno

foto: Andrej Šinko

obseva z visokimi dozami visokoenergetskih

žarkov ali delcev, ki uničijo rakaste celice.

Bolezen se zdravi tudi z zdravili, ki uničujejo

rakaste celice in zavirajo njihovo rast.

Kemoterapija, ki je najbolj poznana, pa je samo

del omenjenega zdravljenja, saj k zdravljenju

z zdravili sodijo še hormonska zdravila in v

zadnjem obdobju tudi zdravila, ki se uporabljajo

za tarčno zdravljenje. Pri veliko bolnikih pa je

nujna kombinacija dveh ali celo vseh treh oblik

zdravljenja.

Zdravniki se poslužujejo še imunoterapije, ki

spodbuja telesu lastne mehanizme, s katerimi

se nato brani proti razrasti rakastih celic. Pri

genskem zdravljenju pa zdravniki odkrivajo

manjkajoče ali okvarjene gene, ki povzročajo

nastanek raka, in jih nadomeščajo z normalnimi

kopijami.

Povzeto po Svetovalnici 15. januarja

»Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?«.

Prisluhnite celoti na avdio.ognjisce.si

Glasovali so kupci

RADI DELAMO DOBRO

Mercator podprl 70 lokalnih društev

V Sloveniji delujejo številna lokalna društva in organizacije, ki pomembno

prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja v svojih krajih. In prav društva so v

Mercatorju ob letošnjem praznovanju 70-letnice podjetja postavili v ospredje.

V okviru svojega dobrodelnega projekta Radi delamo dobro so namreč v 70

krajih po Sloveniji društvom namenili skupno kar 91.000 evrov.

Kupci so aprila torej glasovali, društva, ki so prejela največ glasov, pa bodo v maju prejela

po 1.000 evrov donacije. Tako bodo v teh društvih lažje uresničili marsikateri zanimiv projekt.

»Veseli nas, da smo sodelovali v projektu Radi delamo dobro,« so povedali tudi v Mercatorjevih

marketih Šoštanj in Gorenja vas. »Tako smo z našimi kupci stopili skupaj in naredili nekaj

dobrega za naš kraj«. Mercatorjevi kupci so v okviru akcije Radi delamo dobro do zdaj glasovali

za 1110 lokalnih društev in organizacij. Njihov pozitiven odziv pa je tudi odraz Mercatorjeve

dolgoletne povezanosti z lokalnimi okolji in prebivalci, ki mu še vedno priznavajo mesto

»najboljšega soseda«.

foto: Mercator

foto: Mercator

foto: Mercator

42

revija PRO


8.

EVROPI VRAČAMO ZAUPANJE.

Evropa je danes pred pomembno izbiro. Na volitvah v Evropski

parlament se bomo namreč državljani odločali med tistimi, ki

verjamejo v idejo evropskega povezovanja, in tistimi, ki skušajo

Evropo radikalno preurediti ali celo uničiti.

Evropska unija se je rodila iz vizije, odgovornosti in poguma

krščanskih demokratov. Prekinili so krog sovraštva in Evropi prinesli

mir. V NSi trdno verjamemo v združeno Evropo, zato namesto

uničujočega desnega in levega radikalizma v ospredje postavljamo vrednote,

s katerimi Evropa zagotavlja mir že več kot 70 let.

Čas nas kliče k modrosti in pogumu. Demografske spremembe,

migracije, tehnološki napredek, klimatske spremembe in rastoča azijska

gospodarstva so pomembni izzivi, ki od nas zahtevajo jasne odgovore.

V kolikor bomo našli pot sožitja, bomo v Evropi na te izzive lahko

uspešno odgovorili. Želimo si, da bi bila Evropa naš dom tudi v

prihodnje. Vaše zaupanje in podpora sta zato ključna!

Vabimo vas, da se v nedeljo, 26. maja 2019, udeležite volitev v Evropski

parlament in glasujete za listo Nove Slovenije – krščanskih demokratov,

ki ima številko 8.

LISTA NSi

ZA VOLITVE

V EVROPSKI

PARLAMENT

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

8.

Ljudmila NOVAK

Jožef HORVAT

Lojze PETERLE

Iva DIMIC

Mojca ERJAVEC

Katja BEVC BERK

dr. Franci DEMŠAR

dr. Žiga TURK

Hvala za zaupanje!


R

VSE ZA ČIŠČENJE

STEKEL

Univerzalen brisalec in mazalec za ročno

čiščenje steklenih površin. Edinstven sistem

dva v enem vam privarčuje čas brez menjavanja

orodja. Varno se prilega teleskopski

palici za čiščenje steklenih površin na višini.

Na voljo v velikosti 35 in 45 cm. Cena je

informativna in velja za velikost 35 cm.

AKCIJSKA CENA:

30,58 € +DDV

27,83 € +DDV

PROFESIONALNI

ČISTILNI STROJ

LW38 PRO

Profesionalna pomoč v obliki kombiniranega

stroja za ribanje LW38 pro. To je stroj, s

katerim boste z lahkoto mokro pomili in

oribali tla v hodnikih, sobah, kuhinjah,

sanitarijah in na terasi. Rezultat so čista,

sijoča in takoj pohodna tla.

AKCIJSKA CENA:

1.499,34 € +DDV

1.274,44 € +DDV

V akciji do

3. 6. 2019

-15%

POPUSTA

R


Pokrovitelja:

5. junija bomo povezali Slovenijo

V sklopu praznovanja srebrnega jubileja Radia

Ognjišče bomo sodelavci povezali Slovenijo

na kolesih v enem dnevu - po diagonali. Od

ravninskega dela severovzhodne Slovenije

do morja se bodo s klanci seštevali tudi

kilometri. Skupaj se jih bo na cilju nabralo

več kot 300. Naša želja je povezati napor

in vztrajnost z dobrim delom, zato bomo

v sodelovanju s slovensko Karitas zbirali

sredstva za družino v stiski. Hkrati bomo tudi

praznovali, saj bomo podvig opravili prav na

dan našega začetka oddajanja: 5. junija smo

se oglasili prvič iz koprskega studia. Lepo

vas vabimo, da nas spremljate in po svojih močeh

podprete naš namen. O vseh podrobnostih boste

pravočasno izvedeli v našem programu in na

spletu. Praznujmo skupaj!

Naj vam še zaupamo, da bo tudi naše tradicionalno

septembrsko kolesarsko romanje od Marije k

Mariji nekaj posebnega – v znamenju 25-letnice

našega radia.

Razstava

18. 4.–17. 11.

2019

MOGOČNI VARUHI

PRETEKLOSTI

Gradovi

na Slovenskem

Letos bomo veliko na kolesu.

8. septembra bomo v Kopru zaključili tudi

kolesarsko romanje od Marije k Mariji.

@Ljubljanskigrad Ljubljana Castle ljubljanacastle ljubljanskigrad.si

revija PRO 45


Pravega prijatelja

spoznaš v nesreči:

#nezgoda

Danes za vaš jutri.

Aktivna pomlad z

Merkur zavarovalnico

Pomlad je v nas že dodobra prebudila željo po gibanju in po aktivnostih na prostem. Če živite

aktiven življenjski slog, ste verjetno že obuli tekaške čevlje, zavrteli kolesarska pedala ali uhodili

pohodne čevlje ter se podali na svoje najljubše vrhove. Za tiste z bolj umirjenim življenjskim

slogom pa so topli popoldnevi kot nalašč za sprehode po gozdnih ali mestnih poteh.

Gibanje na prostem našemu organizmu prinaša

številne pozitivne učinke, blagodejno vpliva na fizično

in duševno zdravje, hkrati pa hitro izboljša

naše splošno počutje. Dodatna prednost gibanja

na prostem je ta, da je povsem brezplačno, ob

tem pa je odlična priložnost za druženje z najbližjimi.

Če ste bili aktivni tudi pozimi, imate načrt

gibanja že dodobra izdelan. Če se boste aktivnostim

šele začeli posvečati, pa se tega lotite postopoma,

da zgradite osnovo, na podlagi katere

stopnjujte obremenitev in težavnost vadbe.

zgodi neljubi dogodek. Nihče namreč ni varen

pred nezgodo, zato skupaj z Merkur zavarovalnico

poskrbite za svojo varnost z inovativnimi

rešitvami na področju nezgodnih zavarovanj in

si zagotovite kritja za najbolj rizične situacije v

življenju. Več informacij o ponudbi Merkur zavarovalnice

pa najdete na www.merkur-zav.si/.

Prenesite aplikacijo Merkur

in začnite s koriščenjem

ugodnosti takoj!

Da bodo vaše prostočasne aktivnosti čim bolj

brezskrbne, pomislite na varnost, še preden se

46

revija PRO


Selitev na stara leta?

Prodaja nepremičnine je težka odločitev. Kako si jo olajšati?

foto: studio68.si

Spominjam se svoje stare mame, kako je velikokrat rekla: »Toliko sem imela, danes imam pa samo to majhno

luknjo.« Njene stiske nisem razumela. Prej je živela v Beli krajini, daleč od vse infrastrukture, zadnjih trideset

let življenja pa v manjšem stanovanju na obrobju prestolnice. In doživela 93 let. A vsak vidi svoj položaj

drugače. Odločitev, da 'na stara leta' v svojem življenju nekaj spremenimo, ni enostavna. Navajeni smo svoje

kuhinje, svojega dvorišča, sosedov, celo hrupa sosedovega traktorja. A vendarle so spremembe včasih nujne.

Piše: Tanja Dominko

tanja.dominko@ognjisce.si

Kaj je pravzaprav dom?

Dom je tisto, na kar si navezan, a se v glavi morda

prevečkrat obdrži percepcija, da je dom skupek

štirih sten in še kakšne zraven. Ne drži. Dom so vezi,

odnosi, so spomini, vonjave, so otroci in vnuki, sta

mož in žena, so čustva. In če smo sposobni topline

odnosov, potem se lahko preselimo kamorkoli,

saj bo dom tam, kjer je naša družina, kamor nas

pridejo obiskat.

Karmen Vidmar iz agencije

Media nepremičnine opaža, da je

v Sloveniji veliko neizkoriščenih

velikih hiš, grajenih v času

ugodne kreditne politike

sedemdesetih in osemdesetih

let. Lastniki teh nepremičnin so

večinoma starejši, ki so hiše gradili z namenom, da bi

v njej bivalo več generacij, toda življenje se je obrnilo

foto: Nataša Čampelj


Direktorica agencije Media

nepremičnine Karmen Vidmar

drugače. »Nepremičnine so zanje postale prevelike

in potratne, običajno zahtevajo obnovitvena dela

in nastajajo problemi s financiranjem vzdrževanja.

Večkrat so težava stopnice v hišah in sama oddaljenost

avtobusne postaje, trgovine, zdravstvenega doma.«

Ko sem se pogovarjala s Stanko Solar iz agencije

Stan nepremičnine, je dejala, da imajo nekaj lepih

zgodb, da so starejši dejansko prodali svojo staro

nepremičnino in svojo življenjsko pot nadaljevali v

manjšem stanovanju. Toda odločitev za spremembo

ni lahka.

Kako poteka postopek prodaje nepremičnine?

Karmen Vidmar priporoča, da se lastnik o prodaji

nepremičnine POGOVORI S SVOJCI in mogoče še

s kakšnim strokovnjakom ter se na ta način začne

'čustveno ločevati' od same nepremičnine.

Naslednji korak je PRIPRAVA DOKUMENTACIJE.

Lastnik zbere dokumentacijo, kot je projektna

dokumentacija, poišče morebitna soglasja sosedov in

institucij, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje

in z geodetom pogleda meje, če so urejene, izpiske iz

zemljišče knjige, če so kakšna bremena, če so urejene

služnostne poti in podobno. Pri tem je lastnikom v

revija PRO 47


pomoč strokovnjak – nepremičninski posrednik z

licenco, ki pozna dokumente in lastniku tudi pomaga

dokumentacijo urediti, če ta ni urejena. Preveri tudi

skladnost gradnje in uredi legalizacijo objekta, kar

lahko traja več mesecev.

Naslednji korak je PRIPRAVA NEPREMIČNINE.

Vidmarjeva svetuje, da se nepremičnino pospravi,

da se lastnik loči od predmetov, ki jih je hranil in jih

ne potrebuje več, jih mogoče proda ali podari, da

nato prostore očisti, prebeli, prezrači.

Pomemben korak pri prodaji je DOLOČITEV

PRAVE CENE. »Starejši lastniki, ki so več desetletij

živeli v taki hiši in so nanjo navezani, se običajno težje

ločijo od svoje hiše in običajno njeno vrednost močno

precenijo. Z nerealno visoko ceno se čas prodaje

daljša, zanimanja je čedalje manj. Na koncu je cena

za prodajalca celo nižja, kot bi jo lahko iztržil, če bi

hišo po tržni ceni prodal že na začetku.«


Pred postopkom prodaje nepremičnine je treba stanovanje

pospraviti, da ne odvrnemo kupcev že ob prvem ogledu.

Nato je potrebno pripraviti PONUDBO NA

TRG. Nepremičninska posrednica svetuje, da

nepremičnino fotografiramo v sončnem vremenu

ali uporabimo dodatna svetila. Bistveno je, da je

na fotografiji viden prostor, ne pa podrobnosti.

»Pripraviti je treba besedilo opisa same nepremičnine,

tlorisa. Tako pripravljen oglas se nato posreduje na

spletne portale ali v tiskane medije.«

Ko se dogovorite za OGLED S KUPCEM,

poskrbite, da bo imel kupec prostor za parkiranje,

vhod v nepremičnino naj bo osvetljen, pozimi naj

bo prijetno toplo, poleti zračno ... Če je možno,

poskrbite, da bo v prostorih prijeten vonj, saj

ljudje opazujejo nepremičnino z različnimi čutili.

Kupcu dovolite, da vstopi v vse prostore, bodite

gostoljubni, nevsiljivi. Včasih je bolje pustiti kupcu,

da sam postavlja vprašanja. Če zaupate prodajo

strokovnjakom, priporočam, da se umaknete in

foto: unsplash.com


foto: unsplash.com

Stopnice nam lahko v starosti ali

v primeru bolezni precej zagrenijo

dan


Stanovanja v starih

mestnih jedrih imajo več

pomanjkljivosti: visok strop

prinaša slabši izkoristek pri ogrevanju, ulice so včasih zaradi

množice lokalov v pritličju precej hrupne, vzdrževanje je drago, saj

so zgradbe v večini primerov zaščitene.

dovolite nepremičninskemu posredniku, da on vodi

ogled.

Pred končnim korakom, torej pred PRODAJO, se

s kupcem dogovorite o bistvenih pogojih nakupa,

ceni, rokih za plačilo kupnine ter za izročitev

nepremičnine v last in posest, stroških, opremi, ki

ostane v nepremičnini, in ostalih pogojih. Nato

se dogovorite za pripravo prodajne pogodbe. Ko

s kupcem uskladita njene člene in jo podpišeta,

običajno ta plača aro za nakup nepremičnine. Nato

posredujete pogodbo na Finančno upravo Republike

Slovenije (FURS) skupaj z zahtevanimi prilogami

(pogodba mora biti v dveh izvodih, izpolnjen

obrazec za plačilo davka na promet nepremičnin,

kapitalski dobiček, izpisek iz zemljišče knjige oz.

druga listina, s katero prodajalec dokazuje svojo

lastninsko pravico). FURS vam v 30 dneh izda

odločbo za plačilo davka na promet nepremičnin, ta

znaša dva odstotka in ga običajno plača prodajalec,

nato pogodbo še overite pri notarju. Originalen

izvod izročite kupcu po plačilu kupnine.


Manjše večstanovanjske stavbe z atrijem so najboljši približek

življenju v hiši, dobrodošlo je tudi lastniško parkirno mesto

foto: unsplash.com

foto: Media nepremičnine

48

revija PRO



Hiša na samem je lahko romantika, saj imamo mir, toda ne pozabimo, da nam dober sosed lahko reši življenje.

foto: Daniel Cristian, unsplash.com

PRIMOPREDAJA NEPREMIČNINE nastopi

takrat, ko se stranki dogovorita. Nepremičnina

mora biti prazna in pospravljena, razen če se prej

dogovorita drugače. Če na dan, ki sta ga obe strani

določili za primopredajo, ta še ni mogoča, se lahko

zahteva tudi plačilo pogodbene kazni, če smo seveda

v pogodbo to zapisali. Karmen Vidmar priporoča,

da pripravite primopredajni zapisnik in popišete

vse števce, pregledate vse napake in določite roke za

njihovo odpravo.

Smiselno je, da prodajo nepremičnine zaupate

strokovnjakom. Ti vam bodo po potrebi predstavili

tudi možnost selitve v bolj varčne hiše oz. stanovanja,

ki imajo dvigala in parkirna mesta ter so v bližini

trgovine, pošte, banke, lekarne, zdravstvenega doma

… Včasih pa se zgodba tik pred podpisom pogodbe

zaplete, saj se marsikdo šele takrat zave, da to pomeni

dokončno selitev.

Če ocenite, da bi se težko poslovili od svoje

nepremičnine, a si vendarle ne morete privoščiti

vzdrževanja, je na mestu razmislek o menjavi. Da

se vaš podmladek preseli v hišo, vi pa v njihovo

stanovanje, ki je morda zanje postalo premajhno, za

vas bo pa pravšnje. Tako boste še vedno lahko prišli

na obisk, finančno breme pa bo odpadlo z vaših

ramen.

Kako se seliti?

Težka odločitev za selitev je tudi zato, ker se je

treba od nekaterih stvari posloviti. Ljudje, ki so se

v življenju preselili velikokrat, gotovo nimajo toliko

krame, kot tisti, ki so ves čas v eni hiši z velikim

podstrešjem in kletjo. Ko sem sama prišla do točke,

da bo treba začeti polniti kovčke in škatle, sem

ugotovila, da to še zdaleč ni enostavno. Zdaj, po štirih

mesecih na novi lokaciji, pa ugotavljam še nekaj: da

stvari v različnih škatlah, ki še čakajo na odprtje,

očitno ne potrebujem. Ali imam pogum, da jih

zavržem? Zaenkrat še ne. Svetujem, da se takih stvari

lotimo skupaj z bližnjimi, dve ali tri glave bodo lažje

presodile, ali bomo kakšno stvar še kdaj potrebovali

ali ne. Vreče z oblačili, ki jih že več let nismo oblekli,

lahko oddamo na Karitas ali v zabojnike Humane. Za

pomoč pri selitvi obstajajo selitveni servisi, a storitev

stane, sama pa verjamem, da je danes solidarnost še

toliko prisotna, da nam bodo z veseljem pomagali

tudi sorodniki, prijatelji ali sosedje. Karmen Vidmar

tudi opaža, da »vse več starejših ljudi, ki se odloči za

korak prodaje svoje (pre)velike nepremičnine, ko se

preselijo npr. v manjše ali novejše stanovanje v pritličju

ali stanovanje z dvigalom in imajo potem precej nižje

življenjske stroške, na koncu občuti veliko olajšanje,

saj se celoten postopek prodaje in nakupa s primernim

pristopom lahko zaključi že v roku parih mesecev.«

Dodaja: »Prodaja in nakup lahko potekata brez stresa,

varno ter strokovno, za kar poskrbimo mi.«

Kako naprej v novem domu?

Bodite prepričani, da imate sosede, ki si prav tako

kot vi želijo prijetnega klepeta, četudi prvi vtis morda

ni tak. Mnogi so nezaupljivi, zlasti v večstanovanjskih

stavbah zvonjenja na slepo ne marajo preveč, mnogi

imajo slabe izkušnje. Toda v času selitve se boste

srečevali na hodniku, mimoidoči bodo radovedno

pogledovali in tedaj je priložnost za prijazno besedo,

sporočilo, da ste novi sosedje in morda celo vabilo

na kavo. Nekdo mora narediti prvi korak. Zakaj ne

bi bili to vi? Priložnost za druženje je tudi znotraj

različnih drugih aktivnosti. Morda se priključite

kakšnemu ustvarjalnemu krožku, preverite, če deluje

v bližini Karitas, kako je z društvom upokojencev, se

prijavite na kakšen izlet, radi berete in poklepetate s

kom o kakšni odlični knjigi. Če ste še zelo pri močeh,

preverite, če deluje kakšna skupinska vadba, in se ji

lahko pridružite. Verjemite, tudi domače pecivo

lahko odpre kakšna vrata in splete prijateljstva. Vsak

začetek je težek, a ni nujno, da je tudi nadaljevanje

tako. Prijeten vstop v novo življenjsko obdobje želim!

revija PRO 49


Lojze Peterle:

“Ne moremo

imeti več

Evrope z manj

Evropejcev.”

Naročnik

Naročnik

oglasa

oglasa

je

je

NSi.

NSi.

Pogovarjali smo se se s predsednikom osamosvojitvene vlade in evropskim poslancem

Lojzetom Peterletom, ki ki nam je je predstavil dosedanje delo v Evropskem parlamentu

in in načrte za za prihodnji mandat.

Pred kratkim ste ste bili bili gost odmevnega dogodka v

Bruslju časopisa POLITICO. Tam je je bilo slišati, da

ste ste v v Evropskem parlamentu prepoznani kot “prvak

zdravja in in boja proti raku”.

Kot Kot član odbora za za zdravje in in predsednik skupine za za boj proti

raku je je področje zdravja res res eden izmed mojih fokusov dela v

Evropskem parlamentu. Evropa se se mora dolgoročno ukvarjati z

naslednjimi tremi področji: zdravje, okolje in in mladi. Saj določene

politične zagate bomo razrešili. Toda brez zdravih Evropejcev,

zdravega okolja in in zdravega veselja do življenja ne moremo

računati na na svetlo prihodnost. Samo tako bomo ohranili evropskski

način življenja in in naše tradicije in in vrednote. Na teh področjih

sem z z delom v v Evropi dosegel konkretne rezultate tudi za Slovenijo.

Tako je je v naslednjem proračunu dogovorjeno povečanje

sredstev za za preventivo in in raziskave v boju proti rakom povečanjnje

sredstev iz iz 100 na na 400 milijonov evrov.

Omenili ste tudi zdravje in in mlade. Verjetno ste tudi tukaj

dosegli konkretne rezultate.

Pri okolju sem se se ukvarjal predvsem s pesticidi in varno hrano,

saj saj vidimo, da da moramo na tem področju narediti še veliko. V tem

mandatu smo uspešno zavrnili predloge za uporabo določenih

škodljivih pesticidov in in uvoz hrane iz iz tretjih držav z vsebnostjo

le-teh pesticidov. Vidim namreč, da je je ključna preventiva. Sploh

na na področju okolja, saj ima neposredne posledice na zdravje nas

vseh. Za Za mlade pa pa sem namenil preko 200.000 evrov svojega

ne

50

poslanskega proračuna in tako omogočil več sto mladim iz

Slovenije, da so opravljali plačano pripravništvo v Bruslju.

zbrani so bili preko javnega razpisa, kjer smo z veseljem opazili,

da se mladi iz katoliških gimnazij in različnih katoliških

organizacij, kot so denimo skavti, najbolje odrežejo tekom

prijavnega postopka.

Na tokratnih volitvah sicer niste nosilec liste ampak to na

koncu niti ni pomembno, saj volivci obkrožimo ime kandidata.

Kakšni so načrti za prihodnji mandat?

Da, na teh volitvah so se odločili za drugačno strategijo.

Volilke in volivci glasujejo zame tako, da obkrožijo moje ime.

Dejstvo pa je, da v Bruslju deluje „seniorat“ - izkušnje in staž

ti ti dajo prednost pri izpeljavi večjih projektov. Tako smo po

10ih letih zaključili pogajanja z Japonsko, kjer sem bil zadolžen

za enega od sporazumov. Dogovor bo pomenil korist za

200 slovenskih podjetij. Pa zaključek ukinitve stroškov gostovanja

(„roaming“) in sprememba direktive na področju

generičnih zdravil, ki bo omogočila hitrejši dostop do ugodnejših

zdravil in zagotovitev konkurenčnosti slovenske farmacevtske

industrije. To so vse rezultati in dejavnosti, ki jih statistike

ne zabeležijo. Za prihodnji mandat pa se že ukvarjam z zaščito

čebele kot ogrožene vrste, kar bo spodbudilo vrsto podpornih

politik na področju okolja. Poleg tega bom nadaljeval s

pritiskom na Evropsko komisijo, da vlaga več v preventivo, saj

se moramo ukvarjati več z zdravimi ljudmi. Ne moremo imeti

več Evrope z manj Evropejcev.

revija PRO


Priporočim – pomagam!

Hvala, ker ste član družine Prijateljev Radia Ognjišče.

Dragi prijatelji, vesel sem,

da nas je v družini PRO

zbranih veliko najbolj zvestih

poslušalcev in kar nekaj teh vas

je zelo zagnanih »glasnikov« in

promotorjev Radia Ognjišče, ki

poslušanje našega programa

z veseljem priporočate naprej. Resnično ne

pretiravamo, ko rečemo, da brez vaših darov ne bi

mogli preživeti (predstavljajo približno polovico

vseh prihodkov), zato smo vam hvaležni za vsak

evro. Vsak daruje, kolikor zmore, od vas ne morem in

ne smem pričakovati, da bi nam finančno pomagali

bolj, kot nam že. A vseeno bi vas, dragi prijatelj,

prijateljica, prosil za uslugo.

Poznate prijatelja, sorodnika, znanca, za katerega

veste, da je naš redni poslušalec, a še ni član

družine Prijateljev Radia Ognjišče? Bi bili tako

prijazni in ga vprašali, če bi postal Prijatelj Radia

Ognjišče in če ga lahko VI vpišete med PRO-jevce?

Če privoli, nas pokličite in nam zaupajte njen/

njegov naslov in rojstni dan. Že čez dan ali dva bo

dobil svojo osebno številko PRO, revijo PRO, pa tudi

(brez tega ne gre) položnico. Prostovoljni darovi

poslušalcev nam pomagajo oznanjati evangelij in

pripravljati kakovosten radijski program.

Veliko nam bo pomenilo, zares. Samo ENEGA

novega prijatelja. Lahko?

Naslov prijatelja sporočite prek telefona: 01/512-11-

26 ali elektronske pošte: pro@ognjisce.si.

Sredstva, zbrana z vašo pomočjo in pomočjo novih

Prijateljev, skrbno obračamo in porabimo za kritje

materialnih stroškov, ki iz dneva v dan naraščajo.

Sredstva, zbrana v sklad PRO, pa se žal zmanjšujejo,

ker nam PROjevci umirajo, novi, mlajši pa se ne

odločijo ali oklevajo. (Še vedno) Prosimo za 2,5 €/

mesec oz. 30 €/leto.

Naj spomnimo, da ...

• … je našim Prijateljem namenjena tedenska

oddaja vsak ponedeljek ob 20h.

• … dvakrat letno (maja in decembra) brezplačno

na dom pošljemo obsežno revijo Prijatelji Radia

Ognjišče.

• … vsak dan ob 12:12 voščimo Prijateljem, ki na ta

dan praznujejo rojstni dan. Posebno pozornost

namenimo tistim, ki praznujejo okrogli jubilej.

Če niste sporočili svojega rojstnega datuma,

lahko to še vedno storite: 01/512-11-26.

• … ste Prijatelji deležni 25% popusta pri

radijskih čestitkah in osmrtnicah.

• … vsako leto skušamo pripraviti srečanja PRO,

na katerih se srečamo poslušalci in radijski

sodelavci.

Hvala za vaše priporočilo, vašo pripravljenost

pomagati Radiu Ognjišče.

msgr. Franci Trstenjak

odgovorni urednik

Radijski zvočni arhiv, podcasti in resnično najlepša hvala za vaše darove!

Novi avdio arhiv (avdio.ognjisce.si) je gotovo že našel mesto za zaznamek v vašem priljubljenem brskalniku.

Prinaša lažje iskanje in bogat pregled vseh radijskih vsebin za številna leta, ki so za nami. Ponujamo vam

tudi storitev podcastov, ki vam omogoča, da se izbrani ciklusi oddaj samodejno prenesejo na vaš telefon

ali računalnik in so vam na voljo za poslušanje, ko imate čas.

Smo radio, ki evangelizira, izobražuje, informira in zabava. Radijski sodelavci imamo poslušalce in še

posebej PROjevce vedno pred očmi. Program delamo z mislijo na vas in na svoje poslanstvo. V veliko

veselje nam je, da so naše oddaje dobro poslušane tudi prek avdio arhiva in podcastov, a se zavedamo,

da se s tem zmanjša število poslušalcev, ki nas spremlja v živo, kar občutijo tudi naši oglaševalci. Zato vas

prosimo, da prisluhnete našim potrebam in če vas kakšna oddaja posebej nagovori ali želite, da z razvojem

radijskih spletnih vsebin nadaljujemo, donirajte svoj prispevek prek obrazca v avdio arhivu. HVALA!

revija PRO 51


Naročnik oglasa je Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, Ljubljana

9

Zavzemamo se za Evropo, ki spoštuje naš način življenja, našo tradicijo

in našo kulturo. Zagovarjamo varno Evropo, ki je svoje zunanje meje

sposobna in pripravljena varovati. Prepričani smo, da je solidarna Evropa,

ki postavlja naše upokojence in naše družine na prvo mesto, pravi

odgovor na izzive prihodnosti. Izhajamo iz načela, da v pravični Evropi ni

prostora za izključevanje. Naša vizija prihodnosti je Evropa s poseljenim

podeželjem, uspešnim kmetijstvom, močnim gospodarstvom in čistim

okoljem. Verjamemo v Evropo, ki vsem nam zagotavlja kakovostno in

zdravo bivanje ter mladim omogoča dovolj priložnosti za njihov razvoj.

SKUPNA LISTA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE

IN SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE

Skupaj z vami smo močnejši.


Babice in dedki.

Kdo koga vzgaja?

Piše: Marko Juhant | marko.juhant@gmail.com

Dojenček zmore narediti pravega moškega iz

očeta in fant pravega moškega iz svojega dedka!

Delujoča družina je med sabo tesno povezana.

Včasih kar pozabimo, da babica in dedek

vzgajata otroka in da na svoj otroški način tudi otrok

vpliva na njiju.

Tako, kot v temle družinskem dogajanju. Dedek

je imel dolga leta navado, da je zvečer v miru gledal

TV dnevnik. Takrat so se zaprla vrata v dnevno sobo

in še v jedilnici in kuhinji tam zraven se je govorilo

bolj tiho. Babica je vedela, da že tako ali tako ne

bo izvedel nič spodbudnega, če so ga pri gledanju

zmotili še drugi, je bil siten ves večer. Zato je v tistem

času nadzorovala klimo družine.

S prihodom vnuka se je spremenilo mnogo stvari,

med drugim ta, da je bil otrok v času dnevnika

buden in je terjal stik z dedkom. Zelo sta se imela

rada! Ko je otrok dobro shodil, se je preprosto

obesil na kljuko vrat v dnevno sobo in že je bil pri

svojem dedku. V kuhinji je vse utihnilo. Obe, mama

in babica sta imeli v mislih, da bi vnučka morali

pravi čas ustaviti. A iz sobe se je oglasilo čebljanje

in glas televizorja je nekam izginil. Dedek je odkril

svojo prioriteto in skoraj vsak dan je otrok zavil v

sobo k dedku. V družini so temu rekli, da je dedek

zamenjal "oltar". Prej je bil "oltar" TV sprejemnik,

zdaj je bil pomembnejši otrok. Vzdušje v družini se

je spremenilo.

Ko otroci opazujejo obrede babic in dedkov –

tisti, ki imajo to zadovoljstvo, da lahko vsaj kdaj živijo

nekaj časa z njimi – se učijo odnosa do starejših in

med njimi. Vse opazijo, nič jim ne uide. Le umestiti

še vsega ne znajo, a jim to uspe kasneje v življenju.

Če babica kot služkinja streže sicer vitalnemu in

zdravemu dedku, otrok prejema podobo, kaj ga čaka.

Če je fant, bo postrežen spredaj in zadaj, če dekle,

bo morala služiti moškim? Hvala za tako ljubezen, si

misli v kasnejših letih.

Če stara

starša ohranjata

enakopraven

odnos, v katerem

oba dobivata, ne

pa, da eden samo

daje, je to prava

idilična zgodba,

ki čustveno

premakne celo

mnoge odrasle. Pomislite, kako se počutite, če srečate

starejši par, ki je dobre volje, čustva prekipevajo,

držita se za roke. Nekateri imate prav polepšan dan.

Taka dedek in babica vnukom ne polepšata dneva,

ampak življenje. Ko eden od njiju ostane sam, vnuki

občutijo njihovo bolečino in s pogovorom, že samo s

prisotnostjo, pomagajo skozi najtežje dni.

Ni tako pomembno, če bodo le delali družbo in

spotoma še kaj postorijo, odnesejo, pospravijo. Morda

pridejo dejansko z namenom, da bodo nekaj naredili,

opleli gredico, pokosili travo ali skuhali kosilo. Ali celo

postorili nekaj zase, v družbi babice. Vnukinja skuha

čaj, babica se oprime knjige, šolarka pa študijskega

gradiva. Ne menita se prav veliko, a branje za babico

in študij za vnukinjo postaneta pomemben obred, ki

obema prinaša veliko dobrega.

revija PRO 53


Ce rad se veseliš, z Ognjišcem pocitnice preživiš!

Mini pocitnice Radia Ognjisce

v Moravskih toplicah od 25. do 27. januarja

Prav vsi kdaj potrebujemo počitnice. Počitnice

pomenijo odmik od vsakdanjega življenja in z njim

povezanih težav, skrbi, obveznosti. Omogočajo nam,

da zadihamo malo drugače in spet začutimo, da smo

nekaj posebnega, da smo vredni in pomembni. Nekaj

razvajanja za telo in dušo nas napolni s svežimi

močmi in ko se vrnemo, »na domačem terenu« vsaj

nekaj časa spet vse lepše teče …

Kaj je bolj enostavnega kot to, da gremo na počitnice z

nekom, ki poskrbi za vse – izbere kraj, naredi program,

poskrbi za hrano, celo za tisto, ki jo potrebujejo naše

duše … in poskrbi tudi za zabavo ter srečanja. Res,

tudi srečanja nas bogatijo – srečanja z osebami, ki jih

že poznamo, ali s tistimi, s katerimi se vidimo prvič.

Zaradi vsega naštetega sva se z možem tokrat

udeležila Mini počitnic z Radiem Ognjišče. To je bil

konec tedna, v katerem sva praznovala obletnico

poroke, torej še en razlog več, da se pridruživa

počitnikarjem.

Petek, 25. 1. 2019

Piše: Slavi Košir

slavi.kosir@ognjisce.si

Zelo živahen je bil že začetek … Se tudi vam

dogaja, da pred odhodom na dopust želite postoriti

kar največ (kot bi sledil konec sveta), da je potrebno

pospraviti, da morate razdeliti neskončno število

navodil tistim, ki ostajajo doma in šele potem res

lahko odidete brez slabe vesti, ker si dovolite vzeti

čas zase …

No, končno sva se odpeljala z domačega dvorišča.

Pogled na uro je pokazal, da prav veliko rezervnega

časa nimava, in upala sva, da naju na cesti ne bo

zadržal kakšen nepredviden dogodek.

Šlo je hitro … in brez zapletov. Ob prihodu v

Šentvid sva ugotovila, da počitnikarji že veselo

oddajajo prtljago in polnijo avtobus. Lidija je

sprejemala potnike, ob njej pa je bila nasmejana

gospa Marija, ki je prevzela vlogo blagajničarke in

kasneje še marsikatero vlogo. Srečali sva se prvič,

iskrica medsebojne naklonjenosti je kar hitro

preskočila in ko smo se odpeljali z vstopne točke,

se je stopnjevalo veselje ob skupnem druženju in

pričakovanju tistega, kar so počitnice obljubljale.

Nekaj potnikov smo pobrali še med potjo. Ko je

bila skupina popolna, smo se z molitvijo priporočili

Marijinemu varstvu in tako zares začeli naše mini

počitnice.

Delimo dobro, veselimo se življenja in se

potrudimo, da se bodo tega veselja nalezli tudi

tisti, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju!

Sledila je pogostitev oz. »vstopnica« za vse

prisotne. Začele so se prazniti popotne torbe, spet

je bila »ta glavna« naša Marija, ki je imela prav za

vsakega nekaj, celo za otroke.

S pesmijo na ustih in nasmehom na obrazih smo

prispeli v Moravske toplice. Sledila je nastanitev po

sobah, zatem pa že sveta maša v evangeličanski

cerkvi, kjer nas je pozdravil častni škof Geza Erniša.

Po večerji je sledilo obljubljeno presenečenje.

Glasbena gostja, Helena Blagne, je med vse prisotne

prinesla poleg svojih uspešnic tudi veliko žara in

energije, ob kateri so se zaiskrile zlasti moške oči.

Presenečenje prvega

večera je bil nastop

Helene Blagne. Njen

glas je napolnil srca

poslušalcev. ▸

54

revija PRO


Seveda ni pozabila fotografov opomniti, s katerega

profila jo lahko fotografirajo (oz. s katerega je ne

smejo) in tako poskrbela tudi za dobro voljo vseh.

Prijetno utrujeni smo se odpravili proti sobam,

a ni šlo brez postanka. Na hodniku se je oglasilo

petje, ki me je premamilo. Skupina počitnikarjev

se je nabirala pred vrati ene od sob. Gospa, zvesta

poslušalka, je rekla: »Kako bom danes zaspala, ko

nimam Radia Ognjišče?« Pa smo jih še nekaj zapeli

in se podali v postelje.

Sobota, 26. 1. 2019

Prebudili smo se v nov dan, najprej poskrbeli za

svoje želodčke, potem pa še za svoje duše.

Napolnili smo evangeličansko cerkev in čutili

hvaležnost, da smo smeli gostovati v njej.

V evangeličanski

cerkvi smo se

zahvalili za lepa

doživetja in

prijatelje. ▸

pesem. Zaslišal se je glas, temu je pritegnil drugi,

tretji …

Po kosilu si je vsakdo spet privoščil tisto, kar

je najbolj potreboval. Nekateri so šli na sprehod,

drugi v bazene, tretji so morda počivali v sobah…

Dan je kar prehitro mineval in prišel je večer, ki

smo se ga veselili.

Jure je predstavil misijonsko pot v Ugando, k

patru Danilu Lisjaku, ki sta jo opravila skupaj z

Izidorjem, ter povabil k dobrodelnosti v akciji

Dobroti dajemo glas.

Jure je počitnikarjem

predstavil misijon

Atede v Ugandi in

povabil k darovanju

v dobrodelni akciji

Dobroti dajemo

glas. ▸

Zaključek večera je vsak preživel po svojih željah.

Nekateri smo izkoristili možnost in zaplesali ob

ritmih hotelskih glasbenikov.

Po sveti maši smo se sprehodili proti hotelu,

si privoščili še eno kavo in bili povabljeni na

predstavitev pripomočkov za varnost starejših, ki

jo je organiziral Telekom Slovenije.

◂ Razvajanje v

termalni vodi -

dobro za telo in

duha.

Nekateri so se udeležili predstavitve, drugi so se

odpravili v bazene, si privoščili različne terapije in

masaže, ki jih ponujajo tamkajšnji hoteli. Srečevali

smo se nasmejanih in zadovoljnih obrazov. Najbolj

me je presenetilo, ko je tudi v bazenu zazvenela

Nedelja, 27. 1. 2019

Čas res hitro mineva. Zagotovo pa mineva še

hitreje, kadar se nam dogajajo lepe stvari. Že je bilo

potrebno pripraviti kovčke.

Po zaužitem nedeljskem zajtrku in obvezni

jutranji kavi smo se pri sveti maši v evangeličanski

cerkvi zahvalili za naše mini počitnice in prosili za

srečno pot proti domu.

Objemi in stiski rok so povedali, da smo se imeli

lepo, da smo drug drugemu nekaj dali in drug od

drugega tudi veliko prejeli. Obljubili smo si, da se še

kdaj srečamo; če ne drugače, pa preko valov Radia

Ognjišče. Tam se vsak dan srečujemo ob skupni

molitvi, prošnjah, glasbenih voščilih in številnih

vsebinah, ki nas povezujejo in bogatijo.

Če so vam tisti kraji pri srcu in se vam

termalna voda »dopade«, se nam pridružite

na kratkem poletnem oddihu v Zdravilišču

Radenci, ki bo od 2. do 4. avgusta. Dva

polna penziona od 94 € naprej.

Imejmo se lepo in dobro ter na

svidenje na naslednjih mini ali velikih

počitnicah Radia Ognjišče!

revija PRO 55


Že slišite pljusk poletja?

Že sanjarite o tem, da boste letošnje poletne počitnice preživeli

na morju? Predlagamo, da se poženete v valove Panonskega

morja oz. v tisto, kar je ostalo od njega. V Zdravilišču Radenci

boste s tem zadeli v polno - v času poletnih počitnic tam za

družine velja družinski bonus, saj do dva otroka bivata gratis.

Družina v akciji

Zdravilišče Radenci je umirjena počitniška

destinacija na desnem bregu

Mure, kjer še posebej uživajo družine

z manjšimi otroki. Zakaj? Ker slovi po

odličnih otroških animacijskih programih,

ki jih vodi navihana veverička

Muki, ker zdraviliški park otrokom

omogoča prosto tekanje v senci dreves,

ker lahko poleti na zunanjih bazenih

uživajo v otroških čofotalnikih

in se igrajo gusarje na gusarski ladji

ob kopališču in ker so poti ob reki

Muri kot nalašč za prijetne družinske

sprehode. Morebitni poletni popoldanski

nalivi tam nikogar ne vržejo iz

tira, saj se lahko otroci igrajo v veliki

notranji igralnici, odrasli pa zaplavate

v plavalnem bazenu, se prepustite

mehurčkom v mineralni kopeli ali si

privoščite razvajanje v wellnessu z

znamenitimi fango oblogami iz zdravilnega

blata.

žile, jih naredijo bolj prožne in obenem

izboljšajo prekrvavitev, ki vpliva

na hitrejše razstrupljanje in regeneracijo

organizma. Blagodejna za zdravje

in počutje je tudi Hennova pitna kura,

ki vključuje pitje naravne mineralne

vode večkrat na dan neposredno iz

najstarejšega vrelca v Radencih. S pitno

kuro v novem salonu zdravja boste

telesu zagotovili ustrezno hidracijo in

vanj vnesli življenjsko pomembne mineralne

snovi, ki se absorbirajo v kri.

Najboljši jabolčni štrudelj

V Zdravilišču Radenci vse utripa v ritmu

zdravja in dobrega počutja, zato

stavijo na okusno in zdravo hrano.

Zdrave jedi iz kakovostnih sestavin so

vsak dan na voljo v hotelski restavraciji,

skupaj s priporočili nutricionistke,

kako jih pravilno kombinirati. Mineralno

vodo uporabljajo v številnih jedeh,

med katerimi morate obvezno poskusiti

znameniti jabolčni zavitek. Zaradi

mineralne vode je tako rahel, da se

vam bo kar stopil v ustih. V kombinaciji

s termalno in mineralno vodo ter

sončnimi dnevi bo nedvomno poskrbel

za to, da bo vaše srce še dolgo

igralo v pravem ritmu!

Kratek poletni oddih v

Zdravilišču Radenci

Posebna ponudba za

prijatelje Radia Ognjišče

f 2. 8. - 4. 8. 2019

2 x nočitev s polnim penzionom

že za 94 € / osebo

Rezervacije: 02 512 22 00

Zdravilna moč mehurčkov

V termalnem parku Zdravilišča Radenci

lahko poleti uživate v zunanjih

in notranjih bazenih. Kopanje v termalni

vodi sprošča in hkrati blagodejno

vpliva na gibalni sistem. Posebne

užitke ponujajo bazeni s podvodnimi

masažami, zato ni nič nenavadnega,

da gostje ob bazenih pogosto preživijo

kar ves dan! Po kopanju v termalnih

bazenih si v wellnessu privoščite mineralno

kopel. Njena glavna učinkovina

so mehurčki ogljikovega dioksida,

ki skozi kožo pronicajo v telo. Širijo


PSI 2019

dobrota podira meje

Za gradnjo bolnišnice na misijonu Danila Lisjaka v Ugandi ste darovali 104.250 evrov. Hvala!

Piše: Matjaž Merljak | Foto: Rok Mihevc

Sedemnajst let že pripravljamo Pustno

Sobotno iskrico (PSI), pustni ples, ki je

združen z dobrim namenom. V teh letih so se

zvrstile številne generacije udeležencev, dolg

je seznam dobrotnikov - nekateri od njih so že

v večnosti, in tudi tokrat se je potrdilo, kako

dobro je srce Slovenk in Slovencev.

Tudi na letošnjo pustno soboto smo z

Misijonskim središčem Slovenije pripravili

dobrodelni pustni ples. Tokrat smo pomoč

namenili afriški celini. Kraje na misijonu Atede v

Ugandi, kjer deluje misijonar primorskih korenin

Danilo Lisjak, sta v letošnjem januarju obiskala Jure

Sešek in Izidor Šček. Takrat sta nam preko javljanj v

program, zapisov na blogu in posnetkov na Youtubu

približala potrebo: zdravstveni center za matere in

otroke.

Športno dvorano Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu

v Ljubljani je na pustno soboto že navsezgodaj

doletela preobrazba. Postaviti je bilo treba oder za

glasbenike, ozvočenje, mize za krofe, jogurte in

pijačo, napihniti balone, pripraviti plakate in druge

malenkosti, brez katerih ne bi bilo pravega pustnega

plesa. Pridne roke radijcev, pomočnikov in našega

zvestega sodelavca br. Gregorja so do poldneva

pripravile prizorišče. Na drugi strani, v telefonskem

studiu, so pridne roke prostovoljcev dvigovale

telefone in zapisovale podatke dobrotnikov. Tako

smo do začetka plesa, do petnajst minut pred

poldnevom, zabeležili že 61.312 eur.

Plesa seveda ni brez glasbe. Prvi del letošnjega

pustnega rajanja je zaznamoval nastop Damjane

Golavšek, ki se je za pusta preobrazila v deklico

Rozamundo. Z veseljem se je odzvala naši prošnji in

s svojim nastopom razgibala dvorano: “Ne morem

biti bolj vesela, da se bo v Ugandi zgradilo bolnišnico

za otroke. Opazovala sem obraze otrok, ki jih je Jure

pošiljal iz Afrike, in sem v tistih očeh videla srečo,

kljub razmeram, v katerih živijo. Z denarjem sreče

ne moreš kupiti, zelo pa lahko pomagaš ljudem, ki

nimajo nič,” je med drugim povedala Damjana.

Damjana Golavšek ▸

kot Rozamunda

▴ Družinski ansambel Sotošek

Za glasbo je poskrbel tudi ansambel Sotošek.

“Človek nikoli ne ve, kako se življenje obrne. Veseli smo,

revija PRO 57


V tej čudoviti

ideji Ognjišča,

v dobrodelni

Pustni Sobotni

iskrici, v kateri se vsako

leto razseje toliko dobrote

slovenskih plemenitih src

po vsem svetu, ne le tukaj v

Afriki, dobrota podira meje. Dragi

prijatelji, kako rad bi bil danes med vami,

kako rad bi bil v Šentvidu, da bi vam lahko

stisnil roko in izrekel iskreno zahvalo!

Prav vsakemu med vami ...

Dobrota je iznajdljiva, dela na

skrivnem, se ne ponaša. Bog

vam povrni!

padla. Najboljši in najlepši so bili: Mlekarna

Planika s sloganom S planin na tradicionalen

način; Smejkoti z Brda; orgle iz Blagovice;

pastir in ovce; zobna miška; rilčkarji, troli;

Marija z Jožefom, Jezusom in tremi kralji;

lonec z mineštro; ananas, pilota in vreme.

Ko so inštrumenti utihnili, obiskovalci

odšli, ko je krofov in jogurtov zmanjkalo,

pa je bilo spet treba v akcijo - dvorano vrniti

v prvotno stanje, namenjeno krepitvi športnega

duha v mladih. Vsi, ki ste nas obiskali in poklicali, se

na tak ali drugačen način vključili v Pustno Sobotno

iskrico 2019, ste za nas potrditev in motivacija ter

plačilo za vložen trud in čas.

da lahko pomagamo. Veseli smo, da smo se po dolgem

času vsi skupaj usedli v avto, se iz Krškega pripeljali v

Ljubljano. Jaz vedno rečem, če se da pomagati, zakaj

ne,” je povedal Toni Sotošek. Njegova žena Darja

pa je še dodala, da vedno radi priskočijo na pomoč

dobrodelnim projektom: “Tudi sama sem rodila pet

otrok in sem bila v porodnišnici v Brežicah zelo zelo

zadovoljna in vem, kaj tako urejeno in varno okolje

pomeni za mamico in novorojenega.”

Matjaž Križnar, voditelj Misijonskega središča

Slovenije: "Kadarkoli človek pride med misijonarje

v svet, začuti, kako velika je Slovenija. Ni majhna!"

▴ Nagrajena maska s Tolminskega:

“S planin na tradicionalen način”


Marija z

Jožefom,

Jezusom

in tremi

kralji

In kakšen bi bil pust brez krofov? Kar 3000 smo

jih imeli pripravljene za naše maškare. Darovala

sta jih Žito in Mercator. In vsi so šli. Veliko

obiskovalcev je darovalo več od priporočenega

daru - saj gre za bolnišnico v Ugandi, so dejali. Za

jogurte in mleko so poskrbeli v Zelenih dolinah -

Mlekarni Celeia, za pijačo pa Radenska. Z nami je

bil tudi AMZS, ki je pred športno dvorano Zavoda

sv. Stanislava pripravil poseben program o varni

vožnji za obiskovalce.

Msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik Radia

Ognjišče: "Tudi letos se je pokazalo in dokazalo,

kako stiska in potreba v misijonskih deželah

nagovorita naše poslušalce, ki velikodušno

odprejo svoje srce in darujejo."

▴ Z nami so bili tudi Troli

Tudi kurent nas je obiskal ▸

▾ Pestra paleta pustnih mask

Medtem ko so maškare plesale, je komisija

ugotavljala, komu dati nagrado za skupinsko,

družinsko in posamično masko. Kako nagraditi

najbolj izvirne, se je spraševala. In odločitev je

◂ Oglejte si fotogalerijo Roka Mihevca

Skeniraj me!

Video utrinki PSI 2019

58

revija PRO


DOBROTI

dajemo

glas

V pripravi na letošnjo Pustno Sobotno iskrico, smo se znova odpravili v misijone. Naš cilj je bil

misijon Atede, v katerem deluje salezijanec Danilo Lisjak, misijonar, ki že več kot trideset let pomaga

afriškim ljudem in oznanja Gospoda na črni celini. Izidor Šček in Jure Sešek sta ga obiskala sredi

januarja, se oglašala v domovino in 'pripravljala teren' za pustno dobro delo, ki je, danes vemo,

zbralo sredstva za gradnjo zdravstvenega centra za matere in otroke. Pred vami je dnevniški zapis

dni, preživetih z misijonarjem, povzetek bloga, ki ga je Jure objavljal s poti po Ugandi.

Piše: Jure Sešek | Foto: Izidor Šček

1. dan - torek. 15 januar

Že po prvem dnevu bi lahko imela predavanje

Uganda! Sinoči smo, po dolgi in precej

naporni poti, prispeli v Kampalo. Izidor, Jure

in Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča

Slovenije, smo našli zavetje pri sestrah avguštinkah,

katerih predstojnica nam je s posebnim žarom

zjutraj postregla kavo iz prave bosanske 'džezve'.

Pravzaprav dveh, kupljenih na sarajevski Baščaršiji.

Krepak stisk roke in objem misijonarja Danila

◂ Ulice Kampale živijo ponoči in podnevi. Kot povsod v Afriki

nas na vsakem koraku spremljajo takšni in drugačni trgovci.

Lisjaka je zaznamoval sinočnji prihod v Kampalo.

Časa za to, da bi človek pomislil kje pravzaprav je

in se prepričal, da je okoli njega neznan svet, skoraj

ni bilo. Danilo nas je v hipu posedel v misijonarsko

Toyoto, pritisnil na plin in odvihrali smo v noč

glavnega mesta Ugande. Pripoved o cestah, ki

jih ni, pa so bile plačane, o številu prebivalcev, ki

strmo raste, o mestu, ki ne spi, pa niti približno ni

New York … Misijonar je pripovedovalec zgodb.

Priznam, proti koncu poti ga zaradi slabosti nisem

prav pozorno poslušal, a uvodnih besed mu ni

zmanjkalo, zanimivo gradivo misijonarjem tudi

sicer nikoli ne poide.

Dan smo začeli s sveto mašo, s sestrami smo v

kapeli Drinskih mučenk zapeli tudi nekaj pesmi

v angleščini, s spremljavo afriških bobnov. Prvi

pošten preblisk, da smo v drugačni kulturi. No, ta

je bila vidna tudi na nočnih cestah Kampale, ob

katerih so posedali, prepevali, tudi plesali domačini.

Zrak je bil težak in lepljiv, poln primesi, ki jih daje

revija PRO 59


kurjenje oglja, pečenje vsemogočega ob ulici, smog

avtomobilov v milijonskem mestu, požigalniška

tradicija z obrobja ... Kje si, vetrc, ki zapihaš s Šmarne

gore, zrak, ki se ga razveseliš, ko stopiš skozi vrata?

Čakala nas je dolga pot proti

severu. Tristopetdeset pestrih

kilometrov, kup afriških navad na

cesti in prispeli smo v Danilove

kraje, na misijonu Atede, v bližino

velikega in živahnega mesta Gulu. Odmaknjeni smo

v mir podeželja, slišim le škržate, živalce, ki precej

glasno, pa vseeno prijetno džungelsko, cvrčijo okoli

zamreženega okna sobe. Vroče je.

Dobroti dajemo glas

Misijonar je

pripovedovalec

zgodb, ki jih živi.

za darovalca. Razkorak med revnimi in bogatimi je

tukaj ogromen. Kampala ima cel kup milijonarjev,

Uganda pa še vedno več kot štirideset odstotkov

prebivalcev, ki morajo preživeti z manj kot dolarjem

in pol na dan.

Del rešitve v Ugandi vidijo

tudi begunci. Iz Južnega Sudana

jih je v deželo pribežalo več kot

dva milijona. Pravijo, da je bil to

največji begunski tok v zgodovini Afrike. Oblasti

so kmetom in družbam prepovedale izvoz koruze,

ker pravijo, da je najprej treba prehraniti begunce in

domače ljudi, šele nato gledati na zaslužek, ki bi bil z

izvozom gotovo večji. Zemlja v Ugandi je rdeča in na

moč rodovitna. Sladke vode imajo dovolj, pokrajina

je razgibana in zelena. Bog jo je res obdaril v veliki

meri, zdi pa se, da tukajšnji človek ne ve kako prav

ravnati z vsemi danostmi.

Tule bi lahko sklenil pripoved o prvem dnevu, a

manjka vse, kar smo o Ugandi spoznali vmes, med

potjo. V avtomobilu ali na nekaj kratkih postankih.

Zgodb je preveč, da bi vam pisal o vseh, nekaj pa jih

le moram osvetliti, zato smo skupaj.

Sestra Vedrana, ki nas je sprejela po prihodu,

nam je po maši pokazala redovno hišo, predstavila

njihovo delo z dekleti, ki jih izučijo različnih

opravil, in nato poskrbijo za njihovo zaposlitev. Več

kot dvestotim so v minulih letih priskrbele dostojno

življenje.

Pot skozi Kampalo je bila počasna, ceste polne

pločevine avtomobilov, mopedov, motorjev, polne

ljudi. »Skozi to križišče gre vsak dan milijon ljudi«

nam je povedal misijonar Danilo. Že tisti trenutek

je bilo videti, kot da jih je tam le nekaj manj … Na

vsakem križišču, ves čas v koloni avto obdajajo

otroci, ki prosijo za hrano, mladina, ki bi raje kak

drobiž, prodajalci sadja, piščančjih nabodal ... Država

si, tudi zaradi naraščajočega turizma, želi, da ne bi

bilo tovrstnega prosjačenja, zato je predpisana kazen

60

▴ Sestre avguštinke so nas toplo sprejele in

prenočile prvo in zadnjo noč.

V enem dnevu smo doživeli

neznosno gnečo velemesta

in mir podeželja.

2. dan - Sreda, 16. januar

Garači misijonskih njiv

▴ Tu bo slovenska dobrota postavila novo bolnišnico za

otroke in njihove mamice!

Ne zavedam se še dobro, da sem v Afriki.

Jutro, budilka, bose noge na ploščicah sobe

in misel: »Opa, talno gretje imajo.« … Ne, nimajo

ga, kje pa! Podnebje poskrbi za tople ploščice v

zgodnjem januarskem jutru. Vsako uro bližje

opoldnevu smo spoznavali, da je na misijonu Atede

lahko res vroče v teh dneh. Popoldne so se pripeljali

oblaki, veter je poskrbel za svežino. Misijonar pravi,

da je vremenski potek dne nekaj nenavadnega, kaže,

da so 'Šefu' všeč naši načrti in nam skuša zagotoviti

dobre pogoje.

revija PRO


Gospod Lisjak je v državah, ki jim je služil pred

Ugando, pustil neizbrisen pečat. Stavbe, zgrajene v

Atedah, in živo cerkveno občestvo govorijo, da bo

▴ Danila Lisjaka je življenje v misijonih vedno znova

preizkušalo, a kljub temu je srečen misijonar

tako tudi tukaj.

Ko pripoveduje o svoji dosedanji poti, o grozotah

genocida v Ruandi, o čudežih pod prebujenim

bruhajočim vulkanom v Kongu, delu v Burundiju,

vedno znova poudari, da Jezus pripravlja pot

misijonarju, in ne misijonar Jezusu. Vedno znova se

sprašujem odkod našim misijonarjem ta ogromna

moč, začuden sem nad fizično in psihično močjo

vztrajanja in garanja na projektih, ki se le redko

lahko premikajo tako, kot si želijo oni sami. Pa tudi

resnična moč rok, nog in volje. Odkod? Gospodovo

delo, Njegov dar, drugega ne more biti. Saj beremo,

da je pošten sodnik in bogat plačnik.

Tujec v Afriki, jej, jej! Če ne,

bo Afrika pojedla tebe.

Uganda 2019

njivah pa spoznavam. In se jim neizmerno čudim.

Med pregovori, ki so živi med misijonarji, je

tudi misel o tem, da moraš sam skrbeti, da ostaneš

krepak. Z bolnim misijonarjem si ljudje ne morejo

veliko pomagati. Ko sedimo za mizo pri skupnem

obroku, večkrat slišimo: »Fant, jej! V Afriki jej,

drugače bo Afrika pojedla tebe!« Ne vem kakšna je

neposredna vez med prehrano in malarijo, a Danilo

je doslej prebolel najmanj petdeset malarij. Bogu

hvala, da je dobro „predihal“ tudi tifus. Med zdravju

nevarnimi rečmi v tem delu Afrike so tudi mnoge

strupene kače. V bolnišnici v Guluju se vsak dan

po pomoč zaradi kačjega pika ali ugriza zateče od

petdeset do šestdeset ljudi.

Misijonar Danilo živi in dela med Ačoli, dvo in

pol milijonskim ljudstvom, ki govori svoj jezik in

živi na področju velikem za štiri Slovenije. Pravi, da

so večinoma miroljubni, tudi v mestu Gulu ni veliko

nasilja ali kriminala, ljudska sodišča pa sodijo po

svoje. Nedavno so ujeli fanta, ki je nasedel na staro

resnico: 'Prilika dela tatu'. Menda je našel prenosni

telefon. Vzel ga je, ko je stekla akcija iskanja, so

aparat res našli v njegovi torbi. V trenutku so

ga pobili na tla in v jezi, z nebrzdanimi udarci in

brcami, ubili! Miroljubnost in nenasilje pa taka …

Logika Afrike je pogosto nerazumljiva.

Gledam v smele korake Danila Lisjaka, poslušam

njegove načrte in ga nehote primerjam z večino

njegovih vrstnikov v Sloveniji. Uživajo zaslužen

pokoj, počasi umirjajo svoje korake, morda skrbijo za

kak vrtiček, se prijazno jezijo nad nemirnimi vnuki

… On pa je sredi načrtov, ki bi za običajnega smrtnika

pomenili vseživljenjski projekt. Kar pomislite:

biti odgovoren za dokončanje nove osnovne šole,

začenjati projekt gradnje zdravstvenega centra,

skrbeti za pastoralno življenje ogromne župnije,

bdeti nad dvajsetimi podružnicami, ki so razprostrte

na štiristo kvadratnih kilometrih. Zbirati denar,

ohranjati stike z dobrotniki, iskati nove, skrbeti za

vezi s Slovenijo, vedno znova križariti po cestah, ki

so marsikje nemogoče, skrbeti za … , bdeti nad … ,

načrtovati … Na prazna mesta z lahkoto vstavite vse

mogoče in večino nemogočih reči. V Supermana

ne verjamem, neverjetne bojevnike na misijonskih

3.dan - CErtek, 17. januar

V Afriki prevladuje preprostost,

Evropa pa je neznosno zapletla življenje.

Misijonar Danilo Lisjak je najstarejši

salezijanec v Ugandi. »Kdaj so minila ta

moja leta?«, se sprašuje. Ves čas delovanja v Afriki

se je zavedal, da je večina njegovega dela sad darov

iz Slovenije, vsakega projekta se loti z zaupanjem

v modrost Boga in vero v dobroto slovenskih

ljudi, ki vedno znova izkazujejo zaupanje v delo

misijonarjev. »Moje misijonsko delo v Ugandi je

zaznamovalo najmanj petdeset Slovencev.« Misli na


revija PRO 61


Dobroti dajemo glas - Uganda 2019

vse tiste, ki so mu pomagali tudi tako, da so prišli

na misijon, pomagali z močjo svojih rok in znanja.

V vsakem delu stavb, ki služijo misijonu, v

stenah in strehah šol, vrtca, v vseh načrtih za nov

zdravstveni center je znanje slovenskih arhitektov,

◂ Kopija

Čemažerjeve

freske iz

Dornberka, cerkve

kjer je Danilo

odraščal.

delo slovenskih krovcev, mnogih, ki so nekaj dni,

tednov ali mesecev preživeli tukaj in pomagali.

Tistih, ki ste darovali in sodelovali v takih in

drugačnih akcijah, pa ni mogoče prešteti. Hvala

vam! Tudi zaradi vas je v Atedah slovenska cerkev, ki

z veliko oltarno fresko Lojzeta Čemažarja oznanja,

da je Gospod lomil kruh, daroval samega sebe tudi

za tukajšnjega preprostega človeka, ki se na podobi

sklanja k Njemu in mu prinaša darove.

Delo v Ugandi je

blagoslovljeno tudi zaradi

žrtev Ignacija Knobleharja.

Cerkev odraža duha, ki ga je v teh krajih zasejal

misijonar Ignacij Knoblehar, pionir misijonarjenja

ob Nilu, ki je v trdem delu vztrajal kljub nečloveškim

razmeram, kljub neštetim polenom, ki jih je dobival

pod noge. Čista zaljubljenost v Kristusa. Klic v

misijone je zaslišal ob Baragovih pridigah, njegovi

so prvi zapisi o Nilu, še danes so strokovno priznani

njegovi etnološki zapisi o tukajšnjih krajih in ljudeh.

Darove, ki mu jih je pred leti uspelo zbrati za cerkev

v Atedah, Danilo razume tudi kot dar, ki je dan v

zahvalo Knobleharju in blagoslov, ki ga velikan

misijonov pošilja na današnje delavce v tem vročem

vinogradu.

V neposredni bližini slovenske cerkve sv. Petra

in Pavla so stavbe stare osnovne šole. Večino teh

bodo podrli, lepše ohranjene obnovili in zgradili

nov zdravstveni center za otroke in matere.

Porodnišnici in pediatriji bodo dodali učilnico v

kateri bodo skrbeli za tečaje o higieni in zdravju.

Zdravstveni center bo v rokah korejskih sester, ki

delujejo v neposredni bližini misijona. V načrtih

Danila Lisjaka so tudi učilnice za dekleta, ki se

bodo odločila za šiviljsko šolo, s katero bi se lahko

osamosvojila in začela živeti samostojno. Tudi

zaradi dela misijonarja, ki ga obiskujemo tokrat,

drži, da Slovenec lahko iz vsake podrtije naredi

biser. Sam je to dokazal že v treh deželah.

Zdravstveni center za otroke in matere v tem

podeželskem okolju je gotovo na moč plemenit

cilj, ki bo pomagal tukajšnjim ljudem do človeka

vrednega življenja. Da to ni lepše že danes, je

kriva tudi poligamija, mnogoženstvo, ki v Ugandi

predstavlja veliko težavo. Sosednje države so

poligamijo prepovedale z zakonom, tukaj ostaja

povsem neurejeno področje. Mnogi vplivneži javno

govorijo kako prav je živeti z več ženami, da tak

način sobivanja rešuje mnoge težave. V resnici je

ravno nasprotno, pravijo misijonarji.

Večno vprašanje vsakega, ki doživi mladost Afrike

od blizu, je hitro naraščanje števila prebivalcev,

mlad utrip dežele, milijoni otrok, ki skoraj nimajo

možnosti preživetja … Ko sem našega misijonarja

vprašal o njegovem pogledu na to perečo tematiko

je dejal: »Vsakega otroka daje Bog, vsaka ljubezen

je odsvit Božje ljubezni. Tisti, ki človeka pokliče v

življenje, bo tudi poskrbel zanj. Ta celina potrebuje

življenje. Tako je in verjetno bo še dolgo ostalo.«

Med domačini na

misijonu Danila

Lisjaka ▸

V številnih zgodbah,

ki smo jih slišali,

je sodelovala tudi

kuharica, ki je v vojni

izgubila najdražje. ▸

Vsakega otroka daje Bog,

vsaka ljubezen je odsvit

Božje ljubezni.

62

revija PRO


4. DAN - Petek, 18. januar

Begunski center in izzvana hvaležnost.

Misijonarje občudujem tudi zaradi jezika,

ki ga morajo osvojiti v vsaki deželi. Če

v Ugandi razumeš domačina, lahko veliko izveš

iz njegovega priimka. Pravzaprav večina nima

družinskih priimkov kot jih poznamo mi, vsak ima

ob svojem (najpogosteje krščanskem) imenu še

nekaj, kar ga zaznamuje. Njega ali njegove prednike.

Redki so ohranili družinsko ime. Morda je tako

zaradi mnogoženstva. En oče, en priimek. In kako

naj se potem otroci različnih mam ločijo med seboj?

Imena in 'priimki' so sploh zanimiva reč v Afriki.

V Burundiju imenu otroka radi dodajo tisto, kar

je zaznamovalo čas njegovega rojstva. Misijonar

Danilo je, denimo, poznal fanta z imenom: Bernard

Nyakabwa, kar pomeni: 'Bernard Psica je imela

mlade'. Povili so ga pač takrat, ko je njihova kužka

povrgla svoje mladiče. Živel je gospod, ki je bil

izredno nizke rasti, majhen človek. Njegovo ime je

bilo John Pigmejec. Pa ni bil Pigmejec, saj razumete,

kajne? Le majhen je bil kot oni. Njegovemu sinu je

bilo ime 'Nelson Oče je bil Pigmejec'. Mnogim v

Guluju je ime Kawasaki, Suzuki ali Honda.

▴ Vhod v begunski center, ki ljudem iz Južnega Sudana

prinaša mirno spanje in boljše življenje.

drobnica in živina imata namreč zdaj nekaj časa

dovoljenje tacati tudi po tvoji zemlji in se pasti na

tvojem travniku in vrtu. Uradno, saj so povedali po

radiu.

V marsičem, pravijo, so v Ugandi še danes

sužnji angleške uprave, njihovega načina dela, ki

je neprenosljiv na afriškega človeka in v njegovo

življenje. Otroci začnejo hoditi v šolo pri devetih,

osnovna šola traja sedem let, pogosto pa se zgodi, da

ob koncu ne znajo niti pisati v svojem jeziku. V šoli

so vsak dan od zgodnjega jutra, do petih popoldan.

Vmes je ura, ki je namenjena kosilu za učitelje,

vendar se rada razpotegne na dve. V razredih je do

stopetdeset otrok. Pred leti bi o tem dejstvu dolgo

razmišljal, napisal nekaj odstavkov, danes vem, da je

to realnost afriškega sveta. Z njo smo se srečevali na

Madagaskarju in v Etiopiji.

Kako hudo mora biti šele v

Južnem Sudanu, če tamkajšnjim

ljudem sever Ugande predstavlja

„obljubljeno deželo“.

Jezik je dobro poznati tudi zaradi radia, ki je na

podeželju Afrike gotovo najpomembnejši in najbolj

prisoten medij. Pomembne naloge ima. Ena izmed

njih je, denimo, naznanilo kmetom in pastirjem:

»Bližamo se sušni dobi. Razglašamo, da se od danes

naprej vaše koze in krave lahko pasejo kjerkoli.« Če

si predolgo čakal s pobiranjem pridelkov z njive,

košnjo trave ali čim podobnim, pripiši sebi. Sosedova

Danes nas je pot vodila proti severu, skoraj na

mejo z Južnim Sudanom. Na začetku smo videli

bolnišnico dobrodelne organizacije, ki sta jo skupaj

z redovniki ustanovila ameriška zakonca in v kateri

je bil izvir ebole. Ta smrtonosna bolezen namreč

izhaja iz Ugande. Ko je prvič pokazala svoje želo, je

v bolnišnici sv. Marije umrlo 19 članov osebja, ob

zdravnikih in sestrah pa tudi sto in več bolnikov.

Danes je bolezen skoraj izkoreninjena, bolnišnica

dobro deluje, še danes na misijonarsko delo vanjo

prihajajo zdravniki iz Združenih držav Amerike

in Anglije. Uganda je bila izbrana tudi za sedež

mednarodne organizacije za boj proti eboli.

Na koncu, pred ciljem, nas je oprašilo 65

kilometrov ne ravno najboljše peščene poti. Če bi


revija PRO 63


Dobroti dajemo glas - Uganda 2019

zapisal 'makadama', si mislim, da rdečega peska ne bi

opisal prav. Sprejel nas je begunski center Palabek, v

katerem je 35 tisoč beguncev iz Južnega Sudana.

Življenje v begunskem centru je od daleč videti

zelo podobno običajnemu življenju družin v Ugandi.

Od daleč. Od blizu pa človek spozna, da so bili vsi

ti ubogi ljudje prisiljeni zapustiti svojo zemljo in

čez hribe oditi v sosednjo. Sprejela jih je pokrajina

brez vode, brez senčnega zavetja, brez kakršnekoli

infrastrukture. Ima pa tisto, kar so iskali: mir!

Ko ob cesti srečuješ mamice s polnimi culami na

hrbtih, dojenčke, ki nevedno zro v ta suhi, prahu

in žgoče vročine poln svet … se lahko le zahvališ

za milost živeti v deželi, v kateri se marsikje lahko

skloniš k tlom in zajameš čisto studenčnico. Živimo

v raju, tudi sanja se nam ne kako velikih milosti smo

deležni.

64

V

Ob obisku beguncev privre iz srca

iskrena zahvala za vse, kar se

nam zdi samoumevno. Pa ni!

5. DAN - Sobota, 19. januar

Človek naj bo ponižen,

svetost pa njegov prvi izziv!

Ugandi veliko novega izvemo med trinajsto

in štirinajsto uro. Takrat smo, če se le da,

na cesti. Policaji imajo namreč ob tej uri kosilo,

križišča se izpraznijo, kontrole poniknejo pred

krožnike. Sicer pa so v januarju policisti zelo pridni,

jako delovni, kajti v začetku februarja se bodo

znova odprla šolska vrata in gospodje potrebujejo

denar za svoje šolarje. Korupcija na vseh nivojih

kroji življenje tukajšnjega človeka. Pri vseh uradnih

rečeh pamet odpove. »Saj pravim: v Afriko prinesi

srce, razum lahko pustiš doma. Logika, ki si je vajen v

Evropi, tukaj pač ne deluje.« pravi naš gostitelj.

O vseh mogočih in nemogočih zgodbah

pripoveduje z dobro voljo. No, resnici na ljubo, rad se

tudi razjezi, a tudi najtrša jeza je na koncu zabeljena

z nasmehom in besedami v slogu: »Dragi možaki, to

je pač Afrika. Imeti jo moraš rad, srčno rad, sicer ne

zdržiš.« Kako velika je njegova ljubezen, si lahko le

približno predstavljam, ko odgovarja na vprašanja

o misijonski poti doslej, ko radovedno sprašujemo

o Ruandi in genocidu, ki ga je doživel, masakru,

med katerim je mnogim rešil življenje. Posredno

ali zelo zares in neposredno. »Nerad govorim o

ruandski izkušnji, o spoznanjih kako kruta žival je

lahko človek. Nerad obsojam.« Danilo pravi, da ga je

Ruanda zaznamovala za vse življenje, spremenila v

bolj trdega in trdega, oblikovala njegovo dokončno

odločenost biti pošten, samostojen in pravičen.

Vsaj trikrat je bil, s puško, ki je bila uperjena

vanj, tik pred tem, da ga ustrelijo. Predstavljajte si

kako usmiljen moraš biti, kako globoko mora biti v

tebi Učiteljev nauk, da v krvavi vojni, ki na najbolj

krut način jemlje življenja, ob ponujenem sedežu v

varnem vozilu, ki pelje na letališče, ki vozi v življenje,

rečeš: »Ne grem, ostajam!« in ponudiš sedež možu

in ženi, domačinoma, ki še danes pripovedujeta o

srčnosti misijonarja, ki jima je rešil življenje. Bog

vidi v srce in nagradi. Pozneje je nepričakovano

prišlo še eno vozilo, zadnje, ki je s sedeža skupnosti

odpeljalo proti letališču. Zadnje sploh. Spremstvo v

avtu je ubilo stražarja, ki sta branila vhod do tistih,

ki naj bi jih pobili. Danilo je ostal živ, Bog je imel

z njim še velike načrte. Kako pridno jih uresničuje,

vidimo v teh dneh. Je že vedel zakaj. Brez dvoma.

Dragi možaki, to je pač Afrika.

Imeti jo moraš rad, srčno rad,

sicer ne zdržiš.

V Ruando je Danilo pribežal s tristo otroki, bežali

so pred tekočo lavo, ki je s pobočja vulkana, ki se je

»odprl pri strani, skoraj na tleh, ne pri vrhu« tekla

proti vasem in mestu Goma. Vroča smrt je pritekala

s hitrostjo približno šest kilometrov na uro. Ni bilo

časa za razmislek, ne minut, da bi se pripravil na

beg. Kar nekaj družinskih očetov v omami alkohola

ni verjelo otrokom, ki so jih budili in skušali zvleči

na plano: »Oče, bežimo, lava gre, vulkan nas bo

ubil!«. Zamahnili so z roko. Mnogi zadnjič. Meje

med Kongom in Ruando so bile odprte, zatekli so se

v begunstvo …

Ponosni bodimo na naše misijonarje, ki na

najlepši, najbolj žlahten način nosijo slavo naše

domovine v svet. Kadar le moremo, jim ponudimo

roko, dodajmo kak droben kamenček v mozaik

njihovega in Gospodovega dela.

revija PRO


6.DAN - Nedelja, 20. januar

Misijonar je arhitekt in zidar le zato,

da je tu lahko duhovnik!

lavnostna maša na dan prvega svetega

»Sobhajila bo ob devetih. Začeli bomo verjetno

malo čez deseto.« Čas v Afriki teče drugače, točnost

je tule drugačna čednost kot doma. Vem pa nekaj: če

bi misijonarja vprašal o točnosti Ačolov, bi prikimal

z glavo in dejal: »O, ja, točni pa so, to je narod, ki je

rad točen.« Tako rad jih ima, da komaj slišiš kakšno

kritiko o tukajšnjih ljudeh. Spoštuje njihov način

življenja, razume njihove potrebe, vedenje, njihovo

srce. Pa vendar se čez čas pokaže, da včasih želi biti

le prijazen.

Pisal sem že, da so Ačoli pošteni, da je Danilo

prepričan, da na misijonu nikdar ne bo potreboval

stražarjev, ki so marsikje drugje v Afriki nujni

in celo oboroženi. Ko pa smo včeraj pritrjevali

tablo z napisom imena nove šole, ki je bila danes

blagoslovljena, je Danilo ukazal: »Višje, višje jo

pritrdite, Ačoli so visoki. Jo bodo en dva tri ukradli.«

Čakajte, saj ste rekli, da ne kradejo. »Oh, tule v

bližini šole so nedavno premožnemu kmetu ukradli

tristo kokoši. Katastrofa.« Ja, kako? »Ačoli ne kradejo

iz hudobije, kar ni njihovo vzamejo zaradi preživetja.

Krade lakota, ne kradejo oni. Sicer pa: ne bodite v

skrbeh. Tudi Slovenci pravimo, da smo pošten in

delaven narod, zapori pa so polni. V Ljubljani in v

Guluju!«

»Oče naš« je misijonarjev

obraz pomladil za deset let.

Dan je zaznamovala slovesnost prvega svetega

obhajila. Ko sem med mašo opazoval Danila

Lisjaka, ki je vodil slovesnost, sem si mislil: „Danilo,

lahko ste tisočkrat zidar, že res, da bi s svojim

znanjem in izkušnjami lahko predavali na fakulteti

za gradbeništvo, drži, da se veliko vaših pripovedi

konča pri načrtih in gradnji stavb, a v resnici in

srcu ste predvsem Gospodov duhovnik, pastir

preprostim ljudem.“ Ko je misijonar spoštljivo

prebiral evangelij, ko je pri darovanju dvignil

pateno s hostijo, kelih z vinom, sem uzrl izraz, ki

ga v minulih dneh še nisem videl. Prisežem, med

prepevanjem molitve Oče naš, je njegov obraz s

skrivnostnim nasmehom pomladil za deset let. Srce

je, verjamem, v takih trenutkih mlado, kot tisto

nedeljo, ko je v Dornberku pel novo mašo. Med

afriške ljudi ni prišel zaradi novih streh in gradbenih

pridobitev. Ne! Prišel je zaradi oznanjanja Boga,

ki je Ljubezen. Vse, kar je dih jemajočega sezidal,

je pač nujno orodje pri njegovi evangelizaciji.

Vse delo na šolskem, socialnem, zdravstvenem

in ostalih področjih, vsako nadomeščanje države

je le privesek edinemu namenu, zaradi katerega

je vredno v polnosti in do konca žrtvovati svoje

življenje. Zaradi vere, življenja iz nje in po njej, tako

iskreno občudujem misijonarje.

◂ Pri gradnji

cerkve, ponosu

misijona Atede,

je sodelovalo

veliko Slovencev.

Preprosto,

uporabno, a kljub

temu - svetišče.

Po koncu mašne slovesnosti smo se odpravili

čez cesto in bili priča blagoslovu nove osnovne

šole Atede, ki je izključno sad Trikraljevske akcije

slovenskih otrok, naših kolednikov. Ne vem kako

dobro so otroci, ki so bili pri blagoslovu razumeli

na kakšen način njihovi slovenski vrstniki mislijo

nanje, vem pa, da je misijonar iskreno hvaležen in

ganjen nad dobroto sonarodnjakov. „Danes moje

srce vriska od veselja! Kako lepo je spoznati, da nisi

sam, kako rad povem tukajšnjim ljudem, da dežela

iz katere prihajam pomaga pri naši rasti. Danes ste,

dragi otroci, s prejemom Jezusa v srce še trdneje

postali sestre in bratje vseh, ki se na ta Gospodov

dan veselijo zmage Življenja. Vsepovsod v svetu,

predvsem pa v Sloveniji. Dragi koledniki, naj vam

glas Radia Ognjišče pove, da vas imamo radi, da

smo vam iskreno hvaležni in, da tudi otroci v Afriki

molijo za vas. Beseda „hvala“ in molitveni spomin

sta vse in največ, kar zmorejo dati v svoji preprostosti

in revščini. Bog vam povrni! Obljubljam, da bomo


revija PRO 65


Uganda 2019

Sadovi Trikraljevske akcije

slovenskih kolednikov so

neverjetni!

skrbno bdeli nad šolo, ki smo jo sezidali z vašimi

darovi, z vašo koledniško potjo od hiše do hiše.“

7. DAN - Ponedeljek, 21. januar

Dragi misijonarji, hvala!

Sinoči je na dvorišče misijona pripeljal terenski

avto iz katerega je izstopila utrujena posadka

naših sosedov. Jože Marketz, direktor Karitas

avstrijske Koroške, s sodelavko in fotografom, ki

medijsko spremlja njuno pot. Povedal nam je, da

ima njihova Karitas kar nekaj projektov v afriških

državah. Trenutno so v Ugandi zato, da preverijo

kako gre akcijam, ki so v teku, odprli pa so tudi

pekarno v enem izmed mest na zahodu.

Kramljali smo zvečer, družili smo se zgodaj

zjutraj. Pri sveti maši, med katero se je tukajšnji

domači župnik oče Thomas zahvalil za našo

prisotnost, vso pomoč iz Slovenije in naglas upal,

da bo tudi letošnja pustna sobota obrodila sadove.

Čakala nas je pot proti Kampali, ki je vodila po

cestah, ki jih še nismo poznali. Predvsem zato, ker

Danilo, če le more, ljudem, ki pridejo na pomoč

njegovemu misijonu, v zahvalo rad pokaže enega

izmed ugandskih naravnih parkov. Čakal nas je

kratek in hiter safari. Nismo se presedli v terensko

vozilo, ki na dvignjenih sedežih vozi turiste. Ne! V

avtu, s katerim smo naredili že toliko kilometrov,

nas je vodil misijonar, ki se je, pravi, v Afriki rodil

pred triintridesetimi leti. In v resnici ima ravno

toliko energije, volje in moči, kot kak tridesetletnik.

Dan so zaznamovale tudi podobe slonov, žiraf,

nilskih konjev, bivolov, divjih svinj in različne

divjadi, živali, ki smo jih lovili v foto objektive

in spomin. Tam bodo ostali tudi mogočni

slapovi Murchison, ki so gotovo ena najpogosteje

fotografiranih podob dežele. Mogočni Nil, ki nekaj

kilometrov pred bučečimi slapovi meri kilometer v

širino, se tamkaj skrči na vsega šest metrov široko

reko, ki se z vso silo požene sedeminštirideset

metrov globoko. Mavrico, sončni zahod in

hrumenje vode smo lahko doživljali kot edini

obiskovalci slapov v tistem večeru. Lepo! Res lepo.

Razmišljam koliko različnih zgodb nam je v teh

dneh natresel misijonar, kako bogat izvir afriških

štorij je, koliko in kaj vse je že doživel ta trdoživi

delavec na Gospodovi njivi. Ob vseh zgodbah

človeka nagovori tudi afriška narava, rdeč pesek,

ki se zažira v pore, vroče sonce, vročina, podobe

neskončne pokrajine, posejane s tipičnimi

afriškimi drevesi, zavetja ljudi v senci mogočnega

manga, vodnjaki, otroci z rumenimi posodami

in vodo v njih, gneča in neurejena vihravost

milijonskega mesta, bivališča, zbita iz pločevine

ali ostankov obdelanega lesa, visoki nebotičniki in

prestižna ulica z ambasadami bogatih držav. Paleta

je pisana, razpon „od – do“ pa neskončen.

V Afriki kriči tudi narava. V

rdečih barvah, s sušo na eni in

mogočnim Nilom na drugi strani.

V spominu nam bo ostalo tudi srečanje s s. Uršo

Marinčič, ki v Ugandi dela svoje prve misijonske

korake. Mlada sestra je oktobra lani prejela

misijonski križ in se je pridružila trem sestram

iz bosansko-hrvaške province, ki so odprle novo

skupnost v župniji sv. Frančiška Asiškega v kraju

Rushooka, kjer delujejo na različnih področjih:

katehetskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem

in drugih sorodnih oblikah pastorale. „Molim, da

bi slišala Svetega Duha in znala prepoznati zakaj

me je Gospod poslal v to deželo. Prosim za lepo

sestrsko skupnost, v kateri bi znale z veseljem

živeti in oznanjati Evangelij. Ko Bog nekaj dobrega

položi v srce, vedno poskrbi tudi za to, da seme

obrodi sad!“ pravi s. Urša, ko razmišlja o poklicu,

ki je dozorel in ga danes živi v Afriki.

Hvaležni smo, da smo mnoge sadove

misijonarjev lahko odkrivali za naše poslušalce, da

smo dobroti dali glas in se v imenu misijonarjev

zahvalili zanjo. Njim pa: hvala za močne zglede

ljubezni in darovanja za drugega. Bog vas živi!

66

revija PRO


Spoštovani,

majske evropske volitve bodo prelomne. Pred

nami so pomembne odločitve. Moramo jih

sprejeti za obstoj Evropske unije, našega načina

življenja, kulture in identitete, ki temeljijo na

krščanskih vrednotah.

Slovenke in Slovenci smo se pred petnajstimi

leti pridružili Evropski uniji. Z evropskimi

sredstvi, različnimi evropskimi projekti ter

uveljavljenimi programi, kot je npr. Erasmus+,

lahko vsaka občina, vsaka krajevna in vaška

skupnost, pa tudi vsak posameznik ustvari

svojo zgodbo o uspehu. Žal Slovenija v tem ni

preveč uspešna. To je potrebno spremeniti.

Kot evropski poslanec in vodja slovenske

delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem

parlamentu sem se zavzemal za vladavino

prava, boj proti ilegalnim migracijam

in terorizmu. Bil sem glavni poročevalec

Evropskega parlamenta za program Erasmus+,

ki je eden od najuspešnejših programov

Evropske unije.

Drage Slovenke in Slovenci, Vi boste naravnali

kompas Unije v smer uspešnega razvoja. Vi ste

tisti, ki boste s svojim glasom odločili, kakšni

ljudje bodo vodili Evropsko unijo naslednjih

pet let. Verjamem, da boste svoj glas zaupali

tistim, ki so dokazali, da v prelomnih časih

zmorejo in znajo zagovarjati Slovenijo in njene

interese v veliki evropski družini.

Zato Vas vabim, da se 26. maja odločite za

skupno listo SDS in SLS ter podprete močno

Slovenijo v močni Evropski uniji.

Skupaj ustvarimo Evropo, zazrto v prihodnost,

a s tradicijo v srcu.

Hvala za Vaše zaupanje,

Dr. Milan Zver

revija PRO 67


68

revija PRO

More magazines by this user
Similar magazines