20.05.2019 Views

Avtošola Ježica: 70 let

Zbornik ob 70-letnici Avtošole Ježica Ljubljana 2016

Zbornik ob 70-letnici Avtošole Ježica Ljubljana

2016

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

AVTOŠOLA JEŽICA<br />

<strong>70</strong> LET<br />

SPSŠB Ljubljana


SPSŠB Ljubljana<br />

AVTOŠOLA JEŽICA<br />

<strong>70</strong> LET<br />

2016


<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong><br />

<strong>70</strong> <strong>let</strong><br />

Urednik: Andrej Golinar<br />

Jezikovni pregled: Mateja Piškur<br />

Prelom in oblikovanje: Žiga Vuk<br />

Izdala in založila:<br />

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana<br />

Tisk: Demago d.o.o.<br />

Naklada: 100 izvodov<br />

Druga izdaja, prvi natis<br />

Ljubljana, 2016<br />

© Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane.<br />

Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in razmnoževanje dela prepovedano.


Kazalo<br />

Ob jubileju 7<br />

Fani Al-Mansour<br />

Pot skozi čas 11<br />

Fani Al-Mansour<br />

<strong>Avtošola</strong> danes 15<br />

Goran Lapić<br />

Moj drugi dom 21<br />

Štefan Čolnik<br />

Nekoč učenec, danes učitelj 25<br />

Roman Strehar<br />

Izzivi izobraževanja odraslih – vloga in odgovornost učitelja 29<br />

Nikolaj Lipič<br />

Poslovna sekretarka na Avtošoli <strong>Ježica</strong> 35<br />

Darja Čepon<br />

Rada se izobražujem na Avtošoli <strong>Ježica</strong> 41<br />

Jana Cerar<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> 43<br />

Dušan Pene


Ob jubileju<br />

Srednja poklicna in strokovna šola<br />

Bežigrad - Ljubljana<br />

Fani Al-Mansour<br />

RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA<br />

Ljudje se velikokrat ozremo nazaj ter pogledamo, kakšno pot smo<br />

prehodili. To velja predvsem tedaj, ko imamo za to kakšen tehten<br />

razlog. Jubilej Avtošole <strong>Ježica</strong>, ki se z izobraževanjem voznikov<br />

ukvarja že <strong>70</strong> <strong>let</strong>, je dovolj utemeljen, da se spomnimo začetkov ter<br />

pogledamo na prehojeno pot.<br />

7


<strong>Avtošola</strong> na Ježici je bila ustanovljena po osvoboditvi <strong>let</strong>a 1946 kot Autoprometna<br />

šola z namenom vzgojiti sposobne poklicne voznike, saj se je začelo<br />

razvijati gospodarstvo in s tem tudi promet.<br />

Prvi upravitelj je imel težko nalogo, saj je bil zadolžen za ureditev bivalnih ter<br />

izobraževalnih pogojev prvih slušateljev. Moral je priskrbeti ustrezen inventar<br />

za stavbo, izdelati predmetnik in učni načrt za splošne in strokovne predmete,<br />

pridobiti učila in modele, poskrbeti za učno in vzgojno osebje, priskrbeti vozila<br />

za pouk praktične vožnje ter določiti sprejemne pogoje za kandidate.<br />

G. Franc Bizjan, ki mu je bila zaupana ta skrb, ni imel lahke naloge, a jo je<br />

odlično opravil. <strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> je bila in je še danes pojem kvalitetnega izobraževanja.<br />

Njegovi nasledniki le nadaljujemo začrtano pot, ponosni na pretekle in sedanje<br />

uspehe. Zasluga za dosežene uspehe gre vsem, ki so delali in še delajo<br />

tu, torej strokovnemu delu vseh zaposlenih, predvsem pa našim inštruktorjem<br />

oziroma kakor se jih danes uradno imenuje – učiteljem vožnje.<br />

Tradicija, kvaliteta in uspešnost so geslo šole, ki že <strong>70</strong> <strong>let</strong><br />

izobražuje voznike motornih vozil vseh kategorij, v nekem<br />

obdobju pa smo izobraževali tudi učitelje vožnje, učitelje prometnih<br />

predpisov ter vodje avtošol.<br />

8


9


Pot skozi čas<br />

Fani Al-Mansour<br />

RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA<br />

Pomembni mejniki<br />

1946 – ustanovitev in začetek dela<br />

Avtoprometne šole,<br />

1947 – se preimenuje v Šolo za<br />

voznike motornih vozil,<br />

1973 – dobi novo ime Strokovni<br />

izobraževalni center za<br />

voznike motornih vozil,<br />

1983 – kot dislocirana enota se<br />

priključi matični šoli in<br />

nosi ime šole Srednja šola<br />

tehničnih strok in osebnih<br />

storitev,<br />

1999 – šola, v sklopu katere je<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong>, dobi novo<br />

ime Srednja poklicna in<br />

strokovna šola Bežigrad –<br />

Ljubljana<br />

2011 – <strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> postane<br />

samostojna enota v okviru<br />

zavoda Srednja poklicna in<br />

strokovna šola Bežigrad –<br />

Ljubljana.<br />

11


Ravnatelji in vodje<br />

1946 – 1950 Fran Bizjan,<br />

prvi ravnatelj oziroma upravnik<br />

1950 – 1966 Ivan Kočevar<br />

1966 – 1969 Alojzij Dolničar<br />

1969 – 1972 Vekoslav Šolar<br />

1972 – 1975 Anton Bračun<br />

1975 – 1980 Zvone Kržičnik<br />

Avtošolo <strong>Ježica</strong> vodi Ivan Jutraž,<br />

izobraževanje odraslih pa Peter Šink.<br />

1980 – 1981 Mitja Pipan<br />

Avtošolo <strong>Ježica</strong> vodi Ivan Vrankar,<br />

izobraževanje odraslih pa Ivan<br />

Jutraž.<br />

1981 – 1983 Dušan Logar<br />

1982 vodenje Avtošole <strong>Ježica</strong><br />

prevzame Ivan Vrankar,<br />

izobraževanje odraslih pa Ivan<br />

Jutraž.<br />

1983 – 1991 Franc Kovač<br />

je ravnatelj šole, v sklopu katere je<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong>. Avtošolo <strong>Ježica</strong> vodi<br />

Ivan Vrankar, izobraževanje odraslih<br />

pa Ivan Jutraž.<br />

1991 – 1996 Sonja Kralj-Brajnik<br />

je imenovana na delovno mesto<br />

ravnateljice. Vodenje Avtošole<br />

prevzame Jernej Per, vodja<br />

izobraževanja odraslih je Ivan Jutraž.<br />

1996 – 2000 Boris Gložančev<br />

postane ravnatelj šole. Vodja<br />

Avtošole je Jernej Per, izobraževanja<br />

odraslih vodi Ivan Jutraž.<br />

2000 – Fani Al-Mansour je imenovana<br />

za ravanteljico šole oziroma zavoda.<br />

Od 2001 do 2008 je vodja Avtošole<br />

<strong>Ježica</strong> Marko Hrženjak, vodja<br />

izobraževanja odraslih pa Alojzij<br />

Šmuc.<br />

Od 2008 do 2012 vodi enoto<br />

Avtošole <strong>Ježica</strong> in izobraževanje<br />

odraslih Alojzij Šmuc, <strong>let</strong>a 2009<br />

prevzame vodenje avtošolske<br />

dejavnosti Goran Lapić.<br />

Leta 2012 prevzame vodenje enote<br />

Avtošole <strong>Ježica</strong> Goran Lapić.<br />

12


Prvi katalog tečajnikov z izpisom vodene evidence<br />

Pred vožnjo je potreben posvet<br />

Naši profesorji<br />

Pogled z dvorišča<br />

Na recepciji<br />

13


14


<strong>Avtošola</strong> danes<br />

Goran Lapić<br />

VODJA ENOTE AVTOŠOLA JEŽICA<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> je od <strong>let</strong>a 2011 organizirana kot samostojna enota<br />

zavoda. Zavod vodi direktorica/ravnateljica, ki je poslovodni<br />

organ zavoda. Pri delu ji v okviru enote pomagam vodja enote<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong>, ki vodim tako avtošolske dejavnosti kot tudi razna<br />

izobraževanja odraslih.<br />

15


V Enoti <strong>Avtošola</strong> izvajamo:<br />

1. izobraževanje voznikov vseh kategorij:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

AM, skuter oziroma kolo z motorjem do 50 ccm,<br />

A1, motorno kolo do 125 ccm,<br />

A2, motorno kolo do 35 kW,<br />

A, motorno kolo nad 35 kW,<br />

B, osebno vozilo,<br />

B+E, osebno vozilo s priklopnikom (prej EkB),<br />

C, tovorno vozilo,<br />

C+E, tovorno vozilo s priklopnikom (prej E),<br />

D, avtobus ter<br />

F, traktor (smo v pridobivanju licence).<br />

Redno pripravljamo tudi obvezna redna in nadaljevalna usposabljanja za TK<br />

voznik/voznica;<br />

2. izobraževanje odraslih:<br />

<br />

<br />

za udeležence izrednega izobraževanja vseh programov, za katere je<br />

šola verificirana (PTI-program Logistični tehnik, SPI-program Voznik),<br />

programe usposabljanja za viličariste.<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> je danes odprta za vsa povezovanja v slovenskem prostoru,<br />

Evropski uniji ter izven nje. Povezovanje enote v našem okolju temelji na sorodnih<br />

programih oziroma načinu izvajanja del, zato smo dejavni v Skupnosti<br />

izobraževanja odraslih Slovenije ter Sekciji avtošol Slovenije. Sodelovanje<br />

Enote v okviru mednarodnih projektov pa je nujno z vidika pridobivanja novih<br />

znanj in izkušenj tako za udeležence izobraževanj kot za ostale zaposlene.<br />

16


Aktivno smo vpeti v avtošolsko dejavnost ter v okviru le-te sodelujemo z:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje,<br />

Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,<br />

Gasilsko brigado Ljubljana ter drugimi prostovoljnimi gasilskimi<br />

društvi (Mengeš, Trzin, Domžale, Ihan …),<br />

Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, Direktoratom za promet,<br />

izpitnima centroma v Ljubljani in Domžalah,<br />

AMZS, Avtopoligon Vransko,<br />

Društvom tečaj cpp.com ter glede na naravo del z drugimi institucijami,<br />

zavodi, društvi ali posamezniki.<br />

V Enoti <strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> smo v <strong>let</strong>u 2016 zaposleni:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Maja Bežan, učiteljica praktične vožnje,<br />

Darja Čepon, administratorka/receptorka,<br />

Bejza Hušidić, čistilka,<br />

Dejan Janderlič, učitelj praktične vožnje,<br />

Goran Lapić, vodja Enote,<br />

Peter Pustovrh, učitelj praktične vožnje,<br />

Igor Skukan, učitelj praktične vožnje,<br />

Roman Strehar, učitelj praktične vožnje ter<br />

Boris Velušček, učitelj praktične vožnje.<br />

Za kvalitetno izvajanje del poleg njih skrbijo tudi pogodbenih sodelavci.<br />

17


Ker želimo delo opravljati kvalitetno, spremljamo novosti na področju avtošolske<br />

dejavnosti ter ostalih področjih, ki kakorkoli vplivajo na naše delo (devet<strong>let</strong>ka,<br />

evalvacija programov, bolonjska deklaracija …). Dejavno se vključujemo<br />

v pripravo in izvajanje novih oziroma prenovo obstoječih izobraževalnih<br />

programov, programov usposabljanj in specializacij.<br />

V okviru naše dejavnosti nenehno stremimo k posodobitvam, izboljšanju kvalitete<br />

izvajanja programov oziroma izboljšanju pedagoškega procesa ter procesa<br />

dela. Spodbujamo tiste dejavnosti zaposlenih in udeležencev v procesu,<br />

ki vplivajo na njihovo profesionalno in osebno rast ter širijo njihovo znanje.<br />

Ponosni smo na svoje dosežke ter z njimi dokazujemo, da smo pravi nasledniki<br />

Autoprometne šole. Nadaljujemo njihovo takrat, pred <strong>70</strong> <strong>let</strong>i začrtano pot, ki<br />

temelji na tradiciji, kvaliteti in uspešnosti.<br />

18


19


20


Moj drugi dom<br />

Štefan Čolnik<br />

UPOKOJENI INŠTRUKTOR VOŽNJE<br />

Bilo je <strong>let</strong>a 1975, ko sem prvič stopil na makadamsko dvorišče.<br />

Zagledal sem se v veliko poslopje, na katerem je pisalo AVTOŠOLA<br />

JEŽICA. Bil je pravi naslov za mojo željo – opraviti vozniški izpit za<br />

tovorno motorno vozilo C-kategorije. Tisti trenutek še pomislil nisem, da<br />

bosta to dvorišče in ta zgradba postala moj drugi dom.<br />

21


Po uspešno opravljeni C-kategoriji sem se vpisal v tečaj za inštruktorja B-kategorije.<br />

Promet, varnost prometa, prometna pravila, vse to mi je postalo zelo<br />

zanimivo. Začel sem honorarno poučevati kandidate za vozniški izpit B-kategorije.<br />

Vozilo, s katerim sem začel poučevati, je bila ZASTAVA 750, t. i. fičko.<br />

Zavornega sistema ABS sicer ni imel, tudi klime nismo poznali, pa vendar je<br />

na tem vozilu veliko kandidatov uspešno opravilo vozniški izpit.<br />

Leta 1978 me je takratni ravnatelj Zvone Kržičnik redno zaposlil na delovno<br />

mesto inštruktorja B-kategorije, v popoldanskem času pa sem pričel s predavanji<br />

cestno prometnih predpisov (CPP). Kmalu so se predavanja CPP razširila<br />

tudi na druge lokacije: Velike Lašče, Količevo, Gimnazija Bežigrad itd. Bilo<br />

je veliko dela. Kandidati so na vožnjo čakali tudi po šest mesecev. Na območju<br />

Ljubljane in bližnje okolice je bilo vsega sedem avtošol, danes jih je veliko<br />

več. V Avtošoli <strong>Ježica</strong> je bilo v času največjega povpraševanja za pridobitev<br />

vozniškega izpita tudi do štirideset honorarno zaposlenih inštruktorjev.<br />

Šola je imela dvanajst osebnih vozil za poučevanje B-kategorije, šest tovornjakov<br />

za C-kategorijo, avtobus za D-kategorijo in seveda tudi motorno kolo<br />

za A-kategorijo.<br />

Vzporedno s poučevanjem praktične vožnje za pridobitev vozniških izpitov<br />

je na šoli potekalo tudi izobraževanje odraslih, in sicer v programih voznik,<br />

prometni tehnik, voznik inštruktor in učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa.<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> je znana po svoji kvaliteti in strokovnosti. Vesel ter ponosen<br />

sem, da sem bil do svoje upokojitve <strong>let</strong>a 2011 tudi sam del te ekipe, ki<br />

je ustvarjala dobro ime šole ter njeno prepoznavnost.<br />

Danes, ko mi postane dolgčas, se včasih odpeljem do šole, na tisto nekoč<br />

makadamsko dvorišče, ki je danes asfaltirano. Šola je v celoti obnovljena,<br />

kader strokovno usposobljen in uspešno vodstvo, ki je s srcem predano podjetju,<br />

zato me prav nič ni strah za njen obstoj in tako je tudi prav, saj je bila<br />

<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> nekoč moj drugi dom.<br />

22


23


24


Nekoč učenec,<br />

danes učitelj<br />

Roman Strehar<br />

UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV<br />

Stopim v razred in dijaki vstanejo, malo za šalo, malo zaradi<br />

spoštovanja, in spomin me ponese … v <strong>let</strong>o 1990, ko sem<br />

sam sedel v tem razredu. Obiskoval sem namreč izobraževanje<br />

za voznika inštruktorja, danes se imenuje učitelj vožnje. Spomnim se<br />

peščenega parkirišča pred šolo, stare zgradbe, zatohlega vonja, ko<br />

sem vstopil v stavbo Na produ 2, in odrezavega možakarja v sprejemni<br />

pisarni. V najvišji učilnici v zgradbi pa je vladala neznosna vročina, bilo je<br />

po<strong>let</strong>je. Tedanji predavatelji, učitelji vožnje in ocenjevalci na izpitnih centrih<br />

so hodili naokrog v modrih haljah in vzbujali vtis strahospoštovanja.<br />

25


Drugič mi je AŠ <strong>Ježica</strong> prekrižala pot, ko sem se odločil opraviti izpit za višje<br />

kategorije vozil, C in E. Že ko sem izbiral šolo vožnje, sem zasledil, da ima AŠ<br />

<strong>Ježica</strong> najdaljšo tradicijo in ime je že takrat pomenilo sinonim za kakovost,<br />

odločitev je bila zato lahka. Po osnovnem poklicu sem avtomehanik, kar<br />

pomeni, da sem tudi sam obiskoval Srednjo poklicno in strokovno šolo<br />

Bežigrad – Ljubljana, in sicer v 80. <strong>let</strong>ih, takrat se je imenovala Srednja šola<br />

tehničnih strok in osebnih storitev. Bil sem del usmerjenega izobraževanja,<br />

ki ga nekateri danes ocenjujejo kot veliko zmoto. Kasneje sem v šolske klopi<br />

sedel še dvakrat, seveda ob rednem delu in proti plačilu. Bencinski hlapi in vse,<br />

kar je povezano z njimi, so me pritegnili že zelo zgodaj. Že kot otrok sem imel<br />

srečo, da me je oče, takrat je bil policist na motorju, uslišal in mi kupil Puchov<br />

pony express. To so bili začetki moje motoristične avanture, ki traja že vse<br />

življenje. Motorist sem namreč že dobrih petintrideset <strong>let</strong>. Moja filozofija je, da<br />

avto vozi človeka, motor pa dušo. Še vedno, če mi dopuščata čas in denar, se<br />

z veseljem udeležim kakšne amaterske dirke na enem od bližnjih dirkališč. Na<br />

žalost v tujini, saj pri nas ni posluha za tovrstno dejavnost. Po možnosti dobim<br />

ali kupim star par pnevmatik slick in še vedno »prehladim« kakšnega mladca.<br />

Po cesti se pa iz varnostnih razlogov ne vozim več, saj če motor doseže 175<br />

km/h v prvi prestavi, dobi pojem varnosti v prometu neko drugo dimenzijo. Z<br />

veseljem pa se zapeljem s svojo 32 <strong>let</strong> staro dvotaktno 200-kubično vespo.<br />

Kupil sem jo v razpadajočem stanju in ji s pomočjo dobrega prijatelja povrnil<br />

življenje ter jo rešil odpada.<br />

Po opravljenem izpitu za tovorno vozilo in prikolico sem nekaj <strong>let</strong> opravljal<br />

prevoze po vsej Evropi in iz prve roke spoznal, da je »šoferski kruh« zahteven,<br />

težak in tudi nevaren. Kako pri -17 C° v snežnem zametu menjati kolo<br />

ali natikati snežne verige me v šoli vožnje pač niso učili. So mi pa pridobljene<br />

izkušnje koristile pri kasnejšem izobraževanju voznikov tovornih vozil, saj sem<br />

jim marsikaj prenesel iz svoje prakse, jim dal kakšen koristen nasvet. Če sem<br />

jih na ta način »prikrajšal« za kakšno neprijetno ali nevarno izkušnjo, je dobilo<br />

moje poslanstvo smisel.<br />

Pot me je nato zanesla čez Atlantik, kjer sem nekaj <strong>let</strong> delal na največjih<br />

luksuznih potniških ladjah. To je bila bogata izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil,<br />

če bi bil dvajset <strong>let</strong> mlajši. Videl sem velik del sveta, prepotoval ZDA, spoznal<br />

mnogo zanimivih ljudi, si pridobil veliko izkušenj in modrosti, ki jih ni mogoče<br />

26


kupiti. Ob vrnitvi me je pot naključno zanesla mimo Ježice, kjer so mi ponudili<br />

delo učitelja vožnje višjih kategorij. Opravljal sem ga vestno in z veseljem<br />

od <strong>let</strong>a 2002 pa vse do lanskega <strong>let</strong>a, ko se je pokazala potreba po učitelju<br />

strokovno teoretičnih predmetov na SPSŠB-ju. V svojih <strong>let</strong>ih poučevanja<br />

vožnje na Ježici sem pomagal do izpita povprečno <strong>70</strong> kandidatom na <strong>let</strong>o, kar<br />

pomeni v dvanajstih <strong>let</strong>ih približno 800–900 novopečenih voznikov tovornih<br />

vozil. Učenje vožnje poteka precej na osebni ravni, je individualno. Kandidati<br />

so visoko motivirani in željni znanja. Ali so tudi talentirani, je popolnoma<br />

druga zgodba. Vozni park je sodoben in vzdrževan. Šola mi je omogočila tudi<br />

pridobitev licence za inštruktorja varne vožnje, kar sem ravno tako opravljal<br />

z veseljem. Vseskozi sem imel zanimive in dobre sodelavce, v vseh teh <strong>let</strong>ih<br />

so se med nami sp<strong>let</strong>le tudi prijateljske vezi in upam, da bodo še dolgo del<br />

mojega življenja, čeprav so se že mnogi upokojili. Ekipa na enoti <strong>Ježica</strong> je<br />

vrhunska in samo to je formula za tak presežek, kot je praznovanje <strong>70</strong>-<strong>let</strong>nice<br />

obstoja.<br />

Letošnje šolsko <strong>let</strong>o se je vodstvo šole zaradi preobremenjenosti šole Bežigrad<br />

odločilo, da bodo imeli trije razredi programa LOGISTIČNI TEHNIK – PTI pouk<br />

na Ježici. Ponovno se pripeljem na že znano parkirišče pod zgradbo, le da<br />

je tokrat oblečeno v novo asfaltno prevleko, z označenimi parkirnimi mesti<br />

in zarisanim poligonom za usposabljanje kandidatov za voznike enoslednih<br />

vozil. Poslopje se sveti v novi obleki – fasadi. Ob vstopu je vonj prijeten, diši<br />

po novem. V prenovljeni sprejemni pisarni me prijazno pozdravi simpatična<br />

poslovna sekretarka, stene šole so okrašene s podobami <strong>70</strong>-<strong>let</strong>ne zgodovine<br />

Ježice, katere del sem s ponosom tudi sam, zbornica je na novo opremljena.<br />

Stopim v isti razred kot pred 26 <strong>let</strong>i, le da je razred nov, s klimatsko napravo<br />

na zidu, z novim projektorjem in računalnikom, moja vloga pa je tokrat<br />

drugačna. Razmišljam, kako bi dijake motiviral in jim snov, sploh če ima pridih<br />

suhoparnosti, prikazal na vsaj približno zanimiv način. Včasih jim povem<br />

kakšno prigodo iz svojega življenja, predvsem z namenom, da bi lažje in z<br />

večjim zagonom spremljali pouk in premagali kakšen problem, za katerega so<br />

prepričani, da je največji in nerešljiv. Sedanji dijaki in mladostniki bodo kmalu<br />

steber naše družbe in z optimizmom zrem v njihovo prihodnost, prav tako tudi<br />

v prihodnost Ježice.<br />

27


28


Izzivi izobraževanja odraslih<br />

Vloga in odgovornost<br />

učitelja<br />

Nikolaj Lipič<br />

UČITELJ MATEMATIKE NA SPSŠB IN AVTOŠOLI JEŽICA<br />

Gibalo današnjega razvoja so spremembe, ki so zaznamovale tudi<br />

razvoj šolskega sistema. Na to so poleg globalnih demografskih<br />

in družbenih sprememb močno vplivale tako tehnološke kot tudi<br />

socialno-ekonomske spremembe. Izobraževalno okolje je pred številnimi<br />

izzivi, kako proaktivno odgovarjati na potrebe časa, posameznika in<br />

okolja. Zadnje sto<strong>let</strong>je je v šolstvu postavilo številne razvojne mejnike,<br />

med katerimi so nekateri sledili doktrini in razvojnim spremembam,<br />

spet drugi pa so v luči bivše politične ideologije poudarjali vrednote, ki<br />

so šolsko polje celo siromašile. Z osamosvojitvijo Slovenije pred četrt<br />

sto<strong>let</strong>ja smo stopili v nov razvojni ciklus področja vzgoje in izobraževanja,<br />

ki ga še posebej zaznamuje zadnja kurikularna prenova pred dobrim<br />

deset<strong>let</strong>jem.<br />

29


Evropski izobraževalni prostor se danes transformira v evropski prostor vseživljenjskega<br />

učenja, kjer učenje in izobraževanje postajata vseživljenjska procesa.<br />

Učenje postaja vseživljenjska naloga vsakega posameznika, saj se le<br />

tako lahko soočamo s spremembami časa in se proaktivno odzivamo na razvojne<br />

potrebe okolja. Vseživljenjsko učenje nekateri tuji avtorji celo označujejo<br />

kot priložnost za doseganje razvojnih premikov in kot priložnost za izhod<br />

iz recesije. Vseživljenjsko učenje je danes nuja in ne privilegij posameznika.<br />

Ni omejeno samo na izobraževalno okolje. Vstopa v vse pore družbenega<br />

življenja: v delovna okolja, v politično participativno udejstvovanje, v zasebno<br />

sfero življenja posameznika. To pripomore k izboljšanju socialne vključenosti<br />

posameznika, ki mu omogoča ohranjanje in širjenje socialne mreže – tudi v<br />

procesu izobraževanja, ko spoznava nove učeče se prijatelje, nove učitelje,<br />

nove mentorje, novo učno okolje … Vse to mu krepi kakovost življenja in mu<br />

omogoča izkoriščanje vseh njegovih človeških in intelektualnih potencialov<br />

tako v zasebnem, bivanjskem in delovnem okolju.<br />

In prav potrebe posameznika po usvajanju novih znanj, veščin in kompetenc<br />

v okviru vseživljenjskega učenja, ki lahko izhajajo bodisi iz individualne narave<br />

posameznika bodisi iz potreb delovno razvojnega okolja, so tiste, ki v nas lahko<br />

prebujajo različne občutke. Na eni strani so to lahko veselje, zadovoljstvo,<br />

samorazvoj, motiviranost, samopotrjevanje, na drugi strani pa so to strahovi<br />

pred neuspehom, predsodki in stereotipi, da je učenje le domena mladih ipd.<br />

Prav slednji so v našem kulturnem in izobraževalnem okolju na področju izobraževanja<br />

odraslih in starejših še vedno preveč prisotni. Naloga detabuiziranja<br />

izobraževalnega okolja je resna in odgovorna družbena naloga, ki zahteva<br />

odzive političnih struktur, strokovne in znanstvene sfere, delovnih okolij v različnih<br />

organizacijah, iz katerih se zaposleni vključujejo v izobraževanje odraslih<br />

in v vseživljenjsko učenje. Še posebej pa se odgovornost zrcali na nivoju<br />

izobraževanih institucij izobraževanja odraslih in njihovih učiteljev. Prav ti so<br />

nosilci ne samo znanja in kompetenc, ampak in predvsem vir motiviranosti in<br />

pozitivnega vrednotenja dosežka vsakega posameznika.<br />

Na polju izobraževanja odraslih sem kontinuirano aktiven že petnajst <strong>let</strong>. Preden<br />

sem pred deset<strong>let</strong>jem začel poučevati odrasle v izobraževalnih programih<br />

Avtošole <strong>Ježica</strong>, sem bil poučeval tudi na Andragoškem zavodu Maribor –<br />

Ljudska univerza, v programu osnovne šole za odrasle, in v Javnem zavodu<br />

30


Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, v programih srednjega izobraževanja.<br />

V izobraževalnih programih Avtošole <strong>Ježica</strong> sem poučeval matematiko,<br />

strokovno matematiko, geografijo in prometno geografijo v programih<br />

srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.<br />

Učitelj v izobraževanju odraslih se sooča s številnimi izzivi, in sicer kako udeležence<br />

izobraževanja z različnim predznanjem, z različnimi preteklimi izobraževalnimi<br />

uspehi ali morebiti tudi neuspehi, z različno stopnjo notranje motiviranosti,<br />

z omejenim obsegom števila ur pouka ter z različnimi vrednotami o<br />

izobraževanju dovolj strokovno korektno in motivacijsko usmeriti v učenje, v<br />

delo, v raziskovanje, v domače delo. Nujno je vzpostaviti ustrezno interakcijo<br />

med učiteljem in učečimi se. Pri matematiki se je treba najprej soočiti s poplavo<br />

preteklih (negativnih) izkušenj udeležencev – matematika je težka, neuporabna,<br />

izkušnjami pri popravnih izpitih, s strahovi pred neuspehom … Vse to<br />

je naravni proces, ki ga mora učitelj razumeti in se soočiti z njim že na samem<br />

začetku ter tako ustvariti pogoje za prihodnje učno delo. Učitelj mora prav<br />

zato permanentno menjavati vloge – od vloge učitelja do vloge svetovalca in<br />

vloge motivatorja za učenje. Samo to vzpostavlja ustvarjalno delovno klimo,<br />

krepi občutek sprejetosti udeležencev v proces izobraževanja ter prilagaja dinamiko<br />

in tempo učenja učečim se.<br />

V izobraževanju odraslih mora biti učitelj opolnomočen s temeljnimi znanji pedagogike,<br />

specialne didaktike in specialne pedagogike, socialne pedagogike,<br />

defektologije, pedagoške psihologije, andragogike in še mnogih drugih strokovnih<br />

področij. Le tako lahko celostno obravnava udeleženca izobraževanja,<br />

odgovarja na njegove potrebe, želje in pričakovanja, identificira njegova šibka<br />

in močna področja izobraževanja, ga motivira za delo in spodbuja usvajanje<br />

ključnih poklicnih kompetenc. Učitelj mora biti do neke mere celo vizionarski,<br />

da zna posameznika tudi spodbuditi za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje,<br />

mu izostriti izobraževalni pogled v prihodnost. To je odgovornost učitelja,<br />

ki pomeni premik od zgolj poučevanja v vlogi učitelja do vloge motivatorja<br />

za vseživljenjsko učenje. S tem se vzpostavljajo pogoji za udejanjanje vizije<br />

Evropske unije, da bo »Evropa na znanju temelječa družba«.<br />

31


Učitelj v izobraževanju odraslih mora slediti novostim in pedagoškim, didaktičnim<br />

in andragoškim razvojnim usmeritvam, ki so tako strokovno kot tudi<br />

znanstveno utemeljene. Današnji čas zahteva od učitelja v izobraževanju odraslih<br />

specifična znanja, da se strokovno usposablja tudi v tujih izobraževanih<br />

okoljih, ker tako lažje (samo)reflektira svoje metode in pristope dela ter izboljša<br />

kvaliteto poučevanja. Izkušnje s strokovnega usposabljanja v različnih<br />

izobraževalnih institucijah v Združenih državah Amerike pred dobrim deset<strong>let</strong>jem<br />

so me opolnomočile, da pri poučevanju geografije in prometne geografije<br />

na Avtošoli <strong>Ježica</strong> uporabljam sodobne metode »case study«, ki so med<br />

udeleženci dobro sprejete, saj jim omogočajo aktivno in participativno vlogo<br />

pri oblikovanju in vrednotenju učnega procesa. Tak pristop od udeležencev<br />

zahteva vsekakor več vloženega učnega in delovnega napora, visoko stopnjo<br />

kritičnega mišljenja in sposobnost korektnega argumentiranja. Vse to so kvalitete<br />

našega izobraževanja odraslih na Avtošoli <strong>Ježica</strong>, ki nas v kvalitativnem<br />

smislu potrjujejo in ločijo od ostalih ponudnikov izobraževanja odraslih v širšem<br />

izobraževalnem okolju.<br />

Ugled izobraževalne institucije na področju izobraževanja odraslih je odvisen<br />

od številnih dejavnikov. Kot učitelj menim, da je ugled v veliki meri odvisen<br />

tudi od nas učiteljev in našega angažmaja. To je izziv in hkrati odgovornost<br />

učiteljev. Seveda je potrebna tudi ustrezna podpora vodstva, ki ustvarja izhodišča<br />

za kvalitetno izobraževanje odraslih. S skupnimi napori nam je na<br />

Avtošoli <strong>Ježica</strong> uspelo ustvariti učno in delovno klimo, ki omogoča učečim se<br />

udejanjanje njihove vizije izobraževanja na eni strani in priložnost za strokovni<br />

andragoški napredek učiteljev na drugi strani.<br />

32


33


34


Poslovna sekretarka<br />

na Avtošoli <strong>Ježica</strong><br />

Darja Čepon<br />

POSLOVNA SEKRETARKA NA ENOTI AVTOŠOLA JEŽICA<br />

Na Srednji poklicni šoli Bežigrad – Ljubljana, <strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong>,<br />

sem kot poslovna sekretarka zaposlena od 1. septembra 2005.<br />

V poslovnem življenju so poslovne sekretarke zelo pomembne.<br />

Skorajda ni podjetja, ki bi lahko shajalo brez njih.<br />

35


Poslovna sekretarka je danes administratorka, svetovalka, receptorka, informatorka,<br />

arhivistka, reševalka morebitnih konfliktov, motivatorka zaposlenih in<br />

drugih strank, sogovornica vodstva, iskalka različnih informacij, pogajalka …<br />

V zadnjem deset<strong>let</strong>ju je poslovna sekretarka postala pomembna strokovna<br />

sodelavka vodstva, ki mora spremljati novosti v svojem poklicu, tehnologijo,<br />

delovne procese in medsebojno komunikacijo. Vse se spreminja – tehnologija,<br />

družba, poklici … Danes ne tipkamo več na pisalni stroj, tudi pišemo vse<br />

manj. Tipkamo, še več pa klikamo po računalniški tipkovnici in miški. Poslovna<br />

sekretarka je srce pisarne, pri njej se srečujejo poti vseh zaposlenih, je prvi<br />

obraz podjetja pri stikih s parterji, slušatelji, kandidati …<br />

Dobro delo zahteva tesno in učinkovito komuniciranje med vsemi zaposlenimi<br />

v podjetju, medsebojno obveščanje o pomembnih aktivnostih, skupno dogovarjanje<br />

glede pomembnejših prednostnih opravil, ustvarjanje pozitivnega<br />

vzdušja, zaupanja in spoštovanja, kar vpliva na pozitivno in motivacijsko delovno<br />

klimo celotnega podjetja.<br />

Delo, ki ga opravljam, zajema:<br />

vpis in evidenco usposabljanja kandidatov za vse kategorije (od 1. 5.<br />

2012),<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

vpis in evidenco udeležencev izobraževanja odraslih za programa<br />

Voznik in Logistični tehnik,<br />

vpis in evidenco o izvedenih rednih usposabljanj voznikov vozil za<br />

prevoz potnikov in blaga v cestnem prometu,<br />

izpis računov za vse izobraževalne programe, usposabljanja,<br />

izpis potrdil o vpisu,<br />

36


priznanje ocen pri vpisu v izobraževalne programe,<br />

izpis in izdajo <strong>let</strong>nih spričeval in zaključnih izpitov,<br />

izpis spričeval o opravljenem preizkusu znanja za pridobitev temeljne<br />

kvalifikacije,<br />

izpis potrdil o delno opravljenem rednem usposabljanju voznikov,<br />

izpis spričeval o opravljenem rednem usposabljanju voznikov,<br />

arhiviranje dokumentacije udeležencev izobraževanja odraslih,<br />

arhiviranje dokumentacije udeležencev o opravljenem preizkusu znanja<br />

za pridobitev temeljnih kvalifikacij,<br />

arhiviranje dokumentacije usposabljanja kandidatov pridobljenih kategorij,<br />

pisanje dopisov, vabil, obvestil …,<br />

sprejemanje telefonskih klicev,<br />

kontaktiranje slušateljev, kandidatov preko e-pošte,<br />

naročanje materiala,<br />

fotokopiranje,<br />

sprejemanje in usmerjanje udeležencev izobraževanja in kandidatov<br />

za pridobitev kategorij,<br />

pisanje zapisnikov na sestankih in<br />

vodenje statistike.<br />

37


V času mojega službovanja se je na Avtošolo <strong>Ježica</strong> vpisalo:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

1689 slušateljev v izobraževalni program VOZNIK,<br />

297 slušateljev v izobraževalni program PROMETNI TEHNIK, kasneje<br />

se je program preimenoval v LOGISTIČNI TEHNIK, kamor se je vpisalo<br />

177 slušateljev,<br />

241 kandidatov v usposabljanje za pridobitev temeljne kvalifikacije,<br />

1584 kandidatov v usposabljanje za redno obnavljanje temeljne kvalifikacije<br />

in<br />

102 kandidata v usposabljanje za učitelja vožnje (sedaj se program<br />

ne izvaja več pri nas).<br />

Ob prevzemu evidenc kandidatov za pridobitev kategorij dne 1. 5. 2012 se je<br />

vpisalo:<br />

200 kandidatov v kat. A,<br />

84 kandidatov v kat. A1,<br />

87 kandidatov v kat. A2,<br />

<br />

55 kandidatov v kat. AM,<br />

1022 kandidatov v kat. B,<br />

<br />

91 kandidatov v kat. BE,<br />

293 kandidatov v kat. C,<br />

<br />

231 kandidatov v kat. CE in<br />

61 kandidatov v kat. D.<br />

Delo poslovne sekretarke mi veliko pomeni, zato mi ves trud in stalno dodatno<br />

izobraževanje nista odveč. S svojim delovnim mestom v Avtošoli <strong>Ježica</strong> sem<br />

zadovoljna, saj preživim veliko časa v stiku z različnimi ljudmi. Trudim se, da bi<br />

bili kandidati in slušatelji zadovoljni z mojim delom, ko zapustijo mojo pisarno.<br />

38


39


40


Rada se izobražujem<br />

na Avtošoli <strong>Ježica</strong><br />

Jana Cerar<br />

Ko sem se vpisala v program izobraževanja odraslih na SPSŠB –<br />

Ljubljana, enota <strong>Ježica</strong>, nisem vedela, kaj naj pričakujem. Kmalu<br />

zatem sem spoznala, da mi je način šolanja všeč.<br />

41


Predavanja se odvijajo pozno popoldne, dvakrat tedensko po tri ure oziroma<br />

v dogovoru s profesorji, če nas večina zaradi časovne stiske ne utegne priti.<br />

Tako šolanje lažje prilagodim svojim ostalim obveznostim. Prav tako mi je<br />

všeč, da predavanja niso klasična, temveč so razdeljena po modulih, kar mi<br />

omogoča lažje razumevanje in učenje podane snovi. Predavanja potekajo v<br />

sproščenem, komunikativnem vzdušju, tako mi naporen dan po službi in ostalih<br />

obveznostih lažje mine. Profesorji se zelo zavzemajo in trudijo, da razumemo<br />

snov, če pa je potrebno, organizirajo dodatno predavanje. Omeniti moram<br />

tudi stroške šolanja. V ceno šolanja so všteta vsa predavanja, izpiti in gradiva.<br />

Celotno šolnino pa lahko plačam po obrokih.<br />

Sama se izobražujem za logistično tehnico in po končanem šolanju bom imela<br />

večjo možnost izbirati svojo zaposlitev, saj ima ta smer večjo pokrivnost na<br />

področju dela. Glede na to, da mi ta sistem izobraževanja ustreza, bom študij<br />

nadaljevala tudi po uspešno opravljeni maturi. Šola <strong>Ježica</strong> tako ni znana samo<br />

po kvalitetnem poučevanju bodočih voznikov, ampak tudi po dobrem programu<br />

izobraževanja odraslih.<br />

42


<strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong><br />

Dušan Pene<br />

MISO, OSVETLITVENI SISTEMI IN<br />

ELEKTROINŠTALACIJE, D. O. O.<br />

Bliskovit ekonomski razvoj, nove tehnologije, hiter dostop do<br />

informacij, boljše življenjske razmere – vse to so posebnosti<br />

in značilnosti današnjega sodobnega časa. Posledice tako<br />

učinkovitega koncepta globalizacije zaznavamo in razumemo kot<br />

izražanje osnovnih vidikov časovno-prostorske razmejitve, v katerem<br />

prostorska oddaljenost in čas ne predstavljata več ovir za poslovno in<br />

medsebojno individualno povezovanje s celim svetom. V sedanji novi<br />

ekonomiji vladata na eni strani velika konkurenčnost, na drugi pa izrazita<br />

želja po dejavnem sodelovanju, ki posameznikom stalno narekujeta<br />

učenje in pridobivanje novih znanj, veščin in poslovnih prijemov na<br />

družbenem, poslovnem ali zasebnem področju.<br />

43


Danes se v podjetjih spoprijemamo s številnimi težavami že v samem delovanju<br />

organizacije, ki so posledica večjih, drugačnih in kompleksnejših izzivov<br />

kot nekoč. Posledično so se morala vsa klasična podjetja z <strong>let</strong>i preoblikovati<br />

v učeče se organizacije, katerih skupni imenovalec je, da stalno poudarjajo<br />

pomen učenja in znanja posameznikov, timov ter organizacije kot celote.<br />

Pomembna sestavina pridobivanja razvitega sistema izobraževanja odraslih<br />

je t. i. koncept vseživljenjskega učenja, ki predstavlja osvežitev in je logična<br />

nadgradnja preteklega izobraževanja z željo obogatiti svoje osebno znanje na<br />

točno določenem področju.<br />

Osebno sem vključen v vseživljenjsko izobraževanje svojo celotno karierno<br />

pot, saj sem bil po prvi zaposlitvi vedno željan novega in svežega znanja ter<br />

pridobivanja različnih veščin in spretnosti. Imel sem močno voljo in razumevanje<br />

do vzdrževanja in nadaljnje nadgradnje svojega znanja, saj sem se zavedal,<br />

da bom edino na tak način ostal dejaven in uspešen na svojem delovnem<br />

mestu, posledično pa tudi konkurenčen na trgu dela. Pred več kot četrt sto<strong>let</strong>ja<br />

sem razen prvega stika ob pridobivanju vozniškega izpita še bolj intenziven<br />

in pristen stik z Avtošolo <strong>Ježica</strong> doživel ob pridobivanju strokovne izobrazbe<br />

za prometnega tehnika. Spomin na šolske prostore in zunanjost stavbe je vse<br />

od tistih časov pa do pred <strong>let</strong>i dajal občutek, kot da čas ob mogočni stavbi<br />

stoji, za razliko od njene bližnje okolice, ki se je od takrat že večkrat spreminjala<br />

in dopolnjevala. Na svoji tedanji poklicni poti sem bil stalno prisoten<br />

oziroma sem dejavno deloval na področju prometne infrastrukture, zato me<br />

je njegov razvoj v 90. <strong>let</strong>ih prejšnjega sto<strong>let</strong>ja še toliko bolj zanimal. Enkraten<br />

in hiter pa je bil tudi avtocestni infrastrukturni razvoj zaradi vse večjih potreb<br />

gospodarstva ob razcvetu ekonomije na začetku delovanja naše mlade samostojne<br />

države.<br />

Na svoji individualni poti vseživljenjskega procesa izobraževanja in poslovnega<br />

sodelovanja sem bil na formalen ali neformalen način v stalnem stiku<br />

z Avtošolo <strong>Ježica</strong>. Po uspešni pridobitvi strokovne izobrazbe in naziva prometnega<br />

inženirja sem z zanimanjem nadaljeval študij v smeri diplomiranega<br />

ekonomista ter po neprekinjenem sprejemanju novih znanj in veščin v nadaljevanju<br />

zaključil še podiplomski magistrski študij managementa. Dejstvo je,<br />

da je predvsem po zaslugi proaktivnega vodje organizacijske enote g. Gorana<br />

in njene odločne ravnateljice ge. Fani v celoti uspel projekt temeljite prenove<br />

44


šole tako zunaj kot znotraj objekta, kar v nadaljevanju predstavlja veliko pridobitev<br />

za uspešen vzgojni in učni proces oziroma višjo kakovost izobraževanja<br />

na študentom prijazen način, ki dopušča ustvarjalnost, inovativnost ter pozitivno<br />

klimo pri skupinskih ali individualnih nalogah. Znanje, ki ga zaposleni<br />

in zunanji predavatelji oziroma sodelavci avtošole prenašamo na študente v<br />

programu logističnega tehnika, se pozitivno odraža kot nova dodana vrednost<br />

v enoviti sintezi z že usvojenimi ter pridobljenimi znanji, izkušnjami in veščinami,<br />

ki v nadaljevanju tvorijo ključno in suvereno učno celoto. Znanje, ki ga<br />

študenti pridobijo, jim v prihodnosti omogoča nadaljnjo osebno in intelektualno<br />

rast, predvsem pa so v nadaljevanju sposobni divergentnega razmišljanja<br />

in samostojne uporabe teoretičnih znanj pri reševanju različnih problemov, ki<br />

nastanejo v praksi.<br />

Danes ima <strong>Avtošola</strong> <strong>Ježica</strong> ob zavidljivi in jubilejni <strong>70</strong>-<strong>let</strong>nici moderno in prenovljeno<br />

stavbo in vsem zaposlenim, študentom in nam predavateljem nudi<br />

sodobno učno okolje, ki omogoča predvsem kakovosten in dejaven študij<br />

poznavanja in inovativnega uvajanja izkušenj dobrih praks neposredno iz gospodarskega<br />

okolja.<br />

Dejavno izobraževanje in pridobivanje novih znanj in veščin sta pomembni<br />

sestavini, brez katerih posameznik ali napredna organizacija v prihodnosti ne<br />

bosta mogla uspešno in globalno delovati. Prav tako nam nudi možnost samoizobraževanja<br />

za samoizpopolnitev na že obstoječem delovnem mestu ali<br />

pa le učenje zaradi želje po »vedeti več«. Svojim študentom na začetku študija<br />

vedno omenim spodbudne besede, ki jih je izrekla svetovna legenda in eden<br />

od najboljših poslovnih svetovalcev Brian Tracy: »Narediti prvi korak. To je<br />

tisto, kar loči zmagovalce od poražencev.« Predvsem si močno želim, da bi<br />

študenti razumeli bistvo samostojnega sprejemanja novih znanj v enovitem<br />

procesu vseživljenjskega izobraževanja in pomen osebne razvojne rasti ter se<br />

že v osnovi zavedali, da so za uspeh soodgovorni tudi sami. Da smo na pravi<br />

poti, nam dokazuje že dejstvo, da bivši študenti tudi po uspešno zaključenem<br />

strokovnem programu ohranjajo neformalne stike s šolo oziroma nami mentorji,<br />

pa naj bo to v pristnem druženju, ob izmenjavi mnenj, oblikovanju stališč<br />

do določenega problema ali kot izraženo potrebo po našem odzivu na njihovo<br />

preteklo oziroma nadaljnjo odločitev v dani situaciji.<br />

45


46

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!