KLAS - junij 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, št. 264

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v juniju!

enota Preddvor

g. Peter Zadnikar

ga. Antonija Bele

g. Alojzij Ropret

ga. Marija Šušteršič

g. Peter Leban

g. Alojz Majetič

g. Janez Volčini

ga. Ivana Gale

ga. Ivana Oblak

ga. Pavla Knafeljc

enota Naklo

g. Alojz Dodič

ga. Pavla Lavrič

2


Kakor rž in pšenica

Lice prislanjam h grudi,

ki grenko diši –

naj skozi moja pljuča zemlja zadiha!

Z dlanjo čutim seme, ki žene kali –

naj misel, ki niha med temo in soncem,

vzkali, zacveti!

Da bi priklanjala soncu se

kakor rž in pšenica,

da bi čutila se ljubo njegovo

kot v žitu plavica.

Da bi me veter kot vonj češmina

na krila vzel

in na okna boječa, prvič odprta

moj smeh kot bele cvete naspel.

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Ob 10-letnici delovanja Doma starejših Naklo

23. aprila 2009 je bila podpisana pogodba o najemu za izvajanje

dejavnosti institucionalnega varstva starejših, ki sta ga sklenila

občina Naklo in DSO Preddvor. Prvi stanovalci so bili sprejeti 6.

maja 2009. V naslednjih 23 dneh je bilo v Dom sprejetih 46

stanovalcev, s čimer je bil Dom 29. maja 2009 polno zaseden.

Večinski lastnik zgradbe, v kateri preživljate vsak dan, je Občina

Naklo, ki jo je namensko zgradila za bivanje starejših občanov,

ki zaradi starosti, bolezni in drugih vzrokov ne morete bivati v

domačem okolju.

V enoti Naklo je danes 46 postelj, 7 postelj za začasno bivanje,

organizirani so dnevno varstvo, razvoz kosil in pomoč na domu.

Obletnice so priložnost za pogled na prehojeno pot in razmislek,

po kakšni poti naprej. Osebje v DSO Naklo se trudi po najboljših

močeh, da vam lajša vsakodnevne tegobe, riše nasmehe na

obraz in skrbi za kakovostno zdravstveno nego.

Zagotovo pa domsko življenje vsaj malo pogreša bivša

direktorica Doma starejših občanov Preddvor Andreja Valant, ki

je bila z dušo in srcem predana svojemu delu. In kot je dejala

gospa Sgerm, je zaslužna, da je Dom Naklo danes dobro vpeljan

Dom, v katerem je velik poudarek na kakovostno izpeljanih

storitvah in srčnem ter predanem delu osebja.

Na življenje vedno lahko gledamo z dveh strani. Lahko se

pritožujete, ker imajo vrtnice trnje, lahko pa ste hvaležni, da ima

trnje cvetove. Posebej lepo dišijo cvetovi, ki jih bodo prejeli v dar

stanovalci, ki v Domu Naklo bivajo že od leta 2009, vseh deset

let delovanja torej. To so: g. Jožef Bogataj, ga. Marija Beguš, ga.

Frančiška Grujić in ga. Marija Rozman.

Dobrega počutja v Domu vam želim, pa trdne prijateljske vezi s

sostanovalci in osebjem. In večkrat se spomnite, da ni življenje

4


tisto, ki naredi človeka lepega, ampak je človek tisti, ki naredi

lepo življenje.

Všeč vam bo tudi povabilo na nadaljevanje druženja na pikniku

na domskem vrtu ob spremljavi Dua King.

Iz veznega teksta povezovalke programa

Saše Pivk Avsec.

5


6


7


8


Pomladanski svetniki

Jurjevo

24. aprila slavi svoj god sv. Jurij, svetnik, ki ga po raznih

slovenskih krajih različno častijo. V tem času vse ozeleni.

Posebno ga slavijo v Jurjevi deželi, v Beli krajini. Tam je veliko

brez, ki s svojim nežnim plapolanjem listja ustvarjajo čudovito

zeleno pokrajino.

V tem času se že sliši kukavico. To je znak, da se je kukavica že

vrnila iz toplih krajev nazaj. Zanjo je znano, da izvali svoja jajca

v tuje gnezdo. Njeno jajce je svetlo zelene barve v velikosti

prepeličjega. Legenda pravi, da ko prvič zaslišiš kukavico peti to

leto in če imaš pri sebi kaj cvenka v žepu, boš imel celo leto

denar. Če takrat nisi lačen, boš vse leto imel kaj jesti.

Letos sem kukavico prvič slišala peti zadnji dan marca – 31.3.

Bila sem je zelo vesela, saj sem v žepu imela nekaj denarja, pa

tudi lačna nisem bila. Kar pomladila sem se.

Pomlad ti da krila, pravi rek in mislim, da bo kar držalo.

Florjanovo

Sv. Florijan, zavetnik ognja in gasilcev, praznuje 4. maja. Lepo

slovensko ime za Florijana je Cveto. Verjetno zato, ker praznuje

maja, ko vse cveti.

Na marsikaterem slovenskem gasilskem domu je upodobljena

slika sv. Florijana. Takrat imajo gasilci svoj praznik – prirejajo

razna tekmovanja, parade, marsikje tudi veselice, na katerih

zberejo nekaj denarja za nove gasilske naprave, ki so dotrajane

– kot so brizgalne cevi ali pa celo za nov avto s cisterno.

Prostovoljno biti gasilec je častno in humano delo. Gasilci radi

pomagajo pri raznih nesrečah, bodisi pri požarih ali naravnih

ujmah – žledolomi, poplave … Na splošno je znano, da so gasilci

veseli ljudje, ki radi priskočijo na pomoč tudi v sosednjih krajih.

Njihov pozdrav se glasi: »Na pomoč!«. Lepo skrbijo tudi za

9


podmladek. Mlade učijo in jih vzgajajo – predvsem z vzgledom.

Otroci radi hodijo na gasilske vaje. Lepo je videti mladi rod

gasilcev.

Frida Knez, stanovalka

Leonardo da Vinci

(ob 500 letnici smrti)

Leonardo da Vinci se je

rodil 15. aprila 1452 v

italijanskem kraju

Vinci v osrčju Toskane,

samo 40 km

oddaljenem od Firenc.

Njegov oče, Ser Piero,

je bil znan notar,

njegova mati pa naj bi

bila (po nekaterih

virih) najverjetneje

sužnja. Da Vinci je bil vajenec pri znanem firenškem slikarju

Andrei del Verrocchio. Živel je v nekaterih izmed glavnih središč

renesanse: delal je za Medičejce ter za firenško gospostvo; v

Milanu je delal tudi za vojvodo Ludovica il Moro in za francoskega

kralja Ludvika XII. Potoval je predvsem po osrednji in severni

Italiji, se napotil tudi v Rim, kjer je bil gost papeža Leona X in

njegovega brata Giuliana Medičejskega (Giuliano de' Medici).

Zadnja leta svojega življenja pa je preživel v Franciji, ob finančni

podpori kralja Franca I, na gradu Cloux v kraju Amboise, kjer je

naposled umrl 2. maja 1519.

Leonardo je bil izjemen poznavalec vseh ved, tako na

znanstvenem kot tudi na tehnološkem področju (od gradbeništva

do optike, mehanike, matematike, anatomije pa do

astronomije), poleg tega si je zamislil arhitekturo idealnega

mesta, bil je izjemen kipar in glasbenik.

Svoje zamisli je vedno črpal iz opazovanja narave, ki je bila po

njegovem mnenju ''mojstrica mojstrov'', ponovno je obujal

starodavna znanja, svoje študije pa je dovršil z umetniškim

10


upodabljanjem; slikarstvo je za Leonarda predstavljalo kot

najvišjo izmed vseh človeških dejavnosti.

Na inovativen način se je udejstvoval na najrazličnejših področjih

raziskovanja in eksperimentiranja, svojo genialnost je kazal

preko presenetljivih rešitev, ki jih je pri tem našel. Leonardo je

tako postal človek mnogih znanj, spada med najpomembnejše

začetnike različnih znanosti.

Med njegove najvidnejše mojstrovine,

ki jih hranijo v številnih muzejih po

Evropi in v Ameriki, spada La Gioconda,

ki se nahaja v pariškem muzeju Louvre,

znana kot Mona Lisa, in je najslavnejša

slika na svetu, ter še mnoga ostala dela,

med drugim: (Marijino oznanjenje,

Poklon svetih treh kraljev v Firencah,

Zadnja večerja v Milanu, Devica Marija

v skalni votlini v Londonu in Parizu,

Ginevra Benci v Washingtonu, Dama s

hermelinom v Krakovu, Sveta Ana in

Sveti Janez v Parizu.

Največje zbirke risb in rokopisov se

nahajajo v Milanu, Torinu, Benetkah, Parizu in Madridu, pa tudi

v zasebnih zbirkah angleške kraljice in Billa Gatesa v ZDA.

Leonardo se je mnogo let posvečal študiju geografije krajev in

njihovega vodovja, predvsem v italijanskih regijah Toskani,

Lombardiji in končno tudi v Franciji, obenem pa je načrtoval

regulacijo in izsuševanje vode v poljedelstvu in industriji,

zasnoval je nove prometne in trgovske poti ter ne nazadnje tudi

poti, ki so služile v obrambne namene proti tuji vojski.

Prav s tem namenom je ob svojem odhodu v Benetke, na začetku

16. stoletja, zasnoval obrambo pokrajine Furlanije pred možnim

vdorom Turkov. Po podatkih, ki jih je razkril leonardist, znani

italijanski preučevalec Leonardovega življenja in dela,

Alessandro Vezzosi, naj bi Leonardo da Vinci temeljito raziskal

omenjeno regijo, raziskal naj bi tok in potek rek, ukvarjal se je z

urejanjem visokih voda in nasipov, pri čemer je prispeval k

večjemu sožitju človeka in vodnim svetom. V ta namen je izdelal

11


obrambni načrt, po katerem bi preprečili turške vpade z zalitjem

dolin in postavitvijo jezov. Iz poročila opisovalca njegovega

življenja iz leta 1527 izvemo, da je Leonardo da Vinci naročil

izdelavo prestavljive pregrade (pomičnega jeza) v slovenskem

Posočju in Vipavski dolini.

Da Vincijev človeški genij je izrednega

pomena; poleg družinske tradicije v

njegovi rodni deželi Italiji ter ljubezni do

narave, se je zanimal tudi za poljedelstvo.

Tako je Leonardo da Vinci izrisal stiskalnico

in plug, namizni vodnjak in kotel za žganje,

mlinski kamen, ki naj bi služil ne samo za

mletje moke, temveč tudi za pridobivanje

slikarskih barv. V njegovih rokopisih

najdemo še marsikaj zanimivega, na

primer basni in '' prerokbe'', ki se nanašajo

na med, vino in oljke.

Izjemni so tudi njegovi načrti o sestavljivih elementih, ki jih lahko

poimenujemo prefabrikati. Prav posebej velja omeniti reševalni

most, ki ga je Leonardo nameraval zgraditi brez vsakršne

uporabe drugih naprav, niti železa niti vrvi, da bi vojski omogočil

prečkanje reke in takoj zatem pa bi uničil most ter s tem

sovražniku onemogočil zasledovanje. Ta most sreče predstavlja

simbol zveze med kraji in ljudmi, znamenje solidarnosti med

različnimi civilizacijami in narodi.

Kot dokazujejo pričevanja iz da Vincijevih zapisov, je temeljito

raziskal Goriško ter Posočje (reka Soča teče deloma po ozemlju

Slovenije, deloma po ozemlju Italije in se zliva v Jadransko

morje) ter reko Vipavo na ozemlju Vipave, pritoka, ki izvira in

teče po ozemlju sedanje Slovenije in se v bližini kraja Sovodnje

v Italiji izliva v reko Sočo.

Vir:http://izvirna-vipavska.si/sl/leonardo-da-vinci-vipava

Stanovalka IMM

12


Jakob Aljaž

Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj,

rojen 7. julija 1845, Zavrh pod Šmarno Goro, datum smrti 4. maj

1927, Dovje na Gorenjskem.

Jakob Aljaž je bil sin kajžarja Antona Aljaža iz Zavrha pod

Šmarno goro in njegove žene Elizabete Špele Jarc. Bil je šesti

izmed desetih Bačnikovih otrok. Po ljudski šoli v Smledniku je

šolanje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa v nemški

gimnaziji prav tako v Ljubljani. Leta 1866 je odšel študirat na

Dunaj, kjer se je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in

staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a mu je to

očetova smrt preprečila, saj ga družina pri študiju ni mogla več

podpirati. Na materino željo je tako opravil bogoslužje in bil 31.

julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval

v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je

pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.

Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega

planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se

je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču

pa še na Begunjščico. Leta 1880

je prišel kot župnik na Srednjo

Dobravo pri Kropi, kjer se je

seznanil z gorami v Julijcih. Franc

Skumavec - Šmerc ga je vodil na

Triglav, kjer sta prenočila v

Dežmanovi koči. Leta 1889 je

prišel Aljaž za župnika v Dovje.

Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil

majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi

1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa

in ga začrtal s kredo na tla. Kot župnik na Dovjem in planinec je

za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno

nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev

stolp na vrhu Triglava. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz

Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih

z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem

tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7.

13


avgust 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel

Jakob Aljaž.

Kasneje je Jakob Aljaž predal

stolp Slovenskemu planinskemu

društvu. Bil je tudi pobudnik in

graditelj drugih planinskih

objektov. Septembra, po odprtju

stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno

na Triglavu, kjer je iskal

primerno mesto za kočo. Z izbiro

mesta koče je povezana zgodba,

da naj bi Jakob Aljaž pri spustu obsedel na Malem Triglavu in na

Kredarici zagledal dva gamsa, tako se je odločil, da kočo postavi

na Kredarici. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896.

Kapela ob koči je bila posvečena Lurški Materi božji. Tudi zaradi

koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so

postopek izgubili.

Istega leta kot koča na Kredarici je bila postavljena tudi koča v

Vratih. Tudi to kočo je financiralo Slovensko planinsko društvo.

Koča naj bi služila kot zatočišče tistim, ki bi hoteli na Triglav čez

Prag.

Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na

skladateljevanje. Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav,

moj dom«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji

»Slovenski pesmarici II« leta 1900. Besedilo pa je že leta 1894

napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone in ga v istem

letu objavil v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v

Mariboru, kjer je takrat služboval. Druga taka pa je iz nemščine

prevedena božična pesem »Sveta noč«. Uglasbil je tudi nekaj

pesmi Simona Gregorčiča.

Na Dovjem so postavili njegov kip,

ki kaže proti Triglavu, v njegovi

rojstni vasi je prav tako spominsko

obeležje. Banka Slovenije je v

njegov spomin izdala jubilejne

kovanece.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Alja%C5%BE

IMM, stanovalka

14


Komarji ti nadležni

Te male mušice večkrat zagrenijo urice, saj se prisesajo na kožo

nenadoma, s sicer z dokaj slišnim bzzzz, a ne preveč ostrim pikom.

Toda zelo hitro spustijo v telo malo sline - strupa, kar postane zelo

srbeče in nadležno. Koža v okolici pika nabrekne in pordeči, sicer

večkrat brez hujših posledic na zdravje človeka, vendar pa lahko

povzroči tudi zelo hude bolezni.

Komarji so posebno nadležni zvečer ko ležemo, tem bolj na dopustu.

Pojavljajo se pretežno ob stoječih vodah, mlakužah in tam kjer se

zadržuje govedo, konji, ...

Kako se obraniti nadloge.

Na trgu je več pripomočkov, ena takih je posebna svetilka. Ta

oddaja modro svetlobo, ki privlači komarje in ko vanjo zaidejo iz nje

več ne morejo. Sicer je poznan tudi preprost domač postopek. Sam

sem ga preskusil, deluje podobno kot svetilka, s to razliko, da se v

večernih trenutkih ali kadar se bzzzz pojavi, se komarji veliko raje

spravijo na človeka. Toda vseeno je vredno poskusiti, saj jih že čez

dan kar dosti zaide v past.

Za pripravi pasti potrebujemo:

20 cl vode

50 g rjavega sladkorja

1 g svežega kvasa

1 plastično steklenico (1,5l ali drugo).

Postopek:

- steklenico odrežemo pod vrhom tako, da je zgornji del lijak;

- vodo segrejemo, v njej raztopimo sladkor, ohlajeno zlijemo v

odrezano steklenico in povrhu potresemo zdrobljeni kvas;

- to steklenico ovijemo s črnim papirjem, lahko s plastično folijo

(od vrečke);

- pokrijemo jo z odrezanim lijakom, z vratom navzdol.

To je vse, postavimo jo le še na mesto kjer bo past stala ali visela.

Lahko kamorkoli, samo ne na mesto, kjer bi se nabirala dodatna

voda.

15


Komarji zaidejo v steklenico zato, ker izhlapeva plin, ki se sprošča

s fermentacijo sladkorja. Čez čas je treba iz steklenice odstraniti le

komarje (med njimi bodo tudi tigrasti), tekočino pa ponovno pokriti;

ko začne zaudarjati, tekočino zamenjamo.

Peter Leban, stanovalec

Naš maček

Naš maček je ljubco imel,

vasvat k njej noč vsako je šel,

domov se je vračal zaspan,

ko mežnar odzvonil je dan.

Zbolela je ljub'ca močno,

oh kaj če več zdrava ne bo?!

Naš maček je jokat začel,

nobene več miške ni ujel.

In ko mu res vzame jo smrt

okoli se klati potrt,

življenje sovražit začne,

v soboto obesil se je.

V nedeljo na vrvi visi

tam mimo gre mnogo ljudi,

pri srcu pa misli si vsak:

"naš maček je velik bedak."

Zato vam v eksempl povem

vsem mladim neukim ljudem:

če dolgo živet vam je mar,

obesit (zaljubit) se nikdar, nikdar!

Po spominu zapisala: R.N., stanovalka.

16


Razlika med teorijo in prakso je večja v praksi kot teoriji.

Resnični prijatelj ne daje nasvetov. On sprašuje.

Resnično prijateljstvo je kakor trdno zdravje, ne znamo ga

ceniti, dokler ga ne izgubimo.

Še vedno lahko povemo, kar smo zamolčali, ne moremo pa več

zamolčati, kar smo povedali.

Sedem kilometrov za nami je krajših kot eden pred nami.

Skrb je dragocen zaklad, ki ga pokažemo le dobremu prijatelju.

Zapisala M. Z., stanovalka

17


Potovanje skozi čas

9.

ČAS različne ima delitve,

iz matematične členitve,

pri SEKUNDI on začenja,

se v MINUTE – URE se

vzpenja,

naprej v cel se dan raztegne,

v TEDNE – MESECE potegne,

ko na koncu LETA šteje,

VEČNOST mu nasproti veje.

10.

Kaj predstavlja VEČNI ČAS,

ki spada bolj v MINULI ČAS,

se deli na razne DOBE,

VEKE POLPRETEKLE DOBE.

V STOLETJA – TISOČLETJA,

antičnih razmer početja,

SVETLOBNIH SONČNIH LET

vesolja,

brezmejna je ČASOVNA

VOLJA.

11.

A ČAS se meri tud' nazaj,

ne vprašaš se nikol'- zakaj?

prve so SEKUND STOTINKE,

ki zmanjšujejo se v

TISOČINKE,

jim sledijo MILIJONINKE,

ki ne zaznavajo učinke,

potem še PIKO – NANO

ČASA,

zanje nihče več ne vpraša

12.

Delitve so še tud' drugačne,

včasih tudi so napačne,

pojavijo se kot TRENUTEK,

kot HIP, zaznan le kot

občutek,

kot TREN, brez lastnega je

časa,

v HIPU nanj se vse nanaša,

ko pride, se šele zazna,

sicer nikdar se ne spozna.

Pripravila. P.M., stanovalka

18


Ptiček

(Simon Gregorčič)

Kdo te ptiček mali

peti je učil,

kje si take lepe

pesmice dobil?

Kdo učil me petja,

rad bi deček znal,

te prelepe pesmi

mi je stvarnik dal.

Kje le on te stanuje,

da poiščem ga,

da enakih pesmic

tudi meni da.

Po spominu povedala Joži Eržen, stanovalka

19


Pozabljen čas – 49. del

________________________________________________________________

Solze so premagale mamo, nemočna je zajokala. »Mami, ne

jokaj! Že prej sva z Juretom sklenila, da bova vse hudo pozabila

in ji odpustila, če bo res postala boljši človek. Če pa se to ne bo

zgodilo, bova pa odšla od doma in si drugje ustvarila mirno

gnezdo.« »Čeprav govorimo o Ani, je prav, da uradno izveste

tudi to, da z Jano načrtujeva poroko, v teku enega leta. Še prej

preden bo Simon pel novo mašo. Zato se tudi jaz pridružujem

Jani. Vem, da imate tudi Ano radi, saj je vaš otrok. Upam, da jo

je po vsem hudem , kar je prestala, le izučilo in bo postala

drugačen človek. Močno želim, da sonce sreče posije tudi na naš

dom,« se je razgovoril Jure.

Ata Peter se je oglasil s solznimi očmi: »Ganjen sem, ker imam

okrog sebe same dobre ljudi! Moje prizadevanje ni bilo zaman!

Tudi jaz verjamem, da se bo vsem nam življenje spremenilo na

boljše. Vesel sem, da znate preceniti, kaj je potrebno za dobre

odnose v družini. Tebe, Jure, sem pa bil vesel že od prvega dne.

Vem, da si dober in priden fant, ravno pravšnji za našo Jano.

Želel sem si, da bi bil moj sin. Ko se boš poročil z mojo hčerjo,

boš to tudi postal. Zdaj bom lahko mirno užival svojo starost, ko

se je naše življenje takole prav obrnilo. Hvala vsem!«

»Takoj zvečer bom poklicala Simona in mu vse povedala. Vem,

da bo vesel in brez skrbi se bo lahko posvetil novi maši,« je dejala

mami Marijana. »Vedel sem, da bo tako! Saj vse hudo ne more

trajati tako dolgo! Zdaj bo naš gospodar spet kdaj zažvižgal v

20


hlevu. Včasih je to počel večkrat, zdaj pa ga že nekaj let nisem

slišal,« je pripomnil Matija. »Ko že tako dolgo klepetamo pa še

malo počakajte, da vam postrežem kavico. Tudi jaz sem vesela,

da se je končno vse uredilo je povedala Jera.

V prijetnem pričakovanju so tekli dnevi pri Zalokarju. Vsak je bil

zaposlen s svojim delom, a vsi so premišljevali, kako bo od

sobote naprej, ko se vrne Ana iz bolnice.

Težko pričakovani dan je prišel. Mama Marijana, oče Peter in Jure

so odšli ponjo v Ljubljano. Jera je kuhala juho in Anine

priljubljene jedi. Matija je pomagal Jani v kokošnjaku. Pobrala

sta jajca in jih potem sortirala. Posebno njej se je dan počasi

vlekel. Mislila je le na Ano, kako spremenjena bo prišla domov.

»Upam, da bo končno enkrat odrasla. Da bo spoznala, da je za

svoje življenje odgovorna sama in da si mora sama prizadevati,

da bo vse v redu,« je premišljevala Jana.

Ko sta mami in oči prišla v klinični center, ju je Ana že

pričakovala. Hitro ju je poslala k dr. Petričevi, ki ju je čakala v

ordinaciji. »Pozdravljeni! Morala sem vaju počakati. Sama sem

vama želela čestitati za vse, kar sta za svoja hčerko storila. Borila

sta se, bila nepopustljiva in uspeh je tu. Verjemite, Ane več ne

poznam, tako se je spremenila. Vsak večer po večerji gre v

kapelo in tam premišljuje. Ko se vrne, pokliče vašega Simona in

potem se kar dolgo pogovarjata. Mislim, da sta duhovno zelo

povezana. Ugotovila sem, da temu Simonu Ana zelo zaupa. Za

marsikaj ga sprašuje. Ta fant ji daje zelo pravilne napotke ob

določenih situacijah. Nisem jo hotela spraševati, a ta fant je tako

21


pameten in dober. Kaj pa študira, če smem vprašati?« »Prej kot

v enem letu bo pel novo mašo! Res, prav ste rekli, tako pameten

in dober je ta naš Simon,« je pojasnil Peter Zalokar. »Kot

naročen je tak človek sogovornik za Ano. Ona je še precej

odvisna od nekoga drugega. Sama se preveč boji, da bi storila

kaj napačnega. Težko se še odloča sama. Saj to bo minilo, saj

bo postajala vedno bolj samozavestna. Tako, Ana je telesno

zdrava, čustveno pa je še malo nesigurna. Zato naj bo čim več v

družbi, med svojimi, kjer se bo dobro počutila. Veliko sreče želim

vsem skupaj!« »Hvala za vse, gospa doktor! Veliko ste storili za

nas in zelo smo vam hvaležni! Naša kmetija in farma kokoši kar

dobro poslujeta. Res je to, da vsa družina dela po cel dan, tudi

ob praznikih in nedeljah. Prinesel sem vam majhno darilo, nekaj

denarja. Poklanjam ga ginekološkemu oddelku v Kliničnem

centru. Porabite ga za tisto, kar najbolj potrebujete. Namen

mojega prispevka je hvaležnost za vse, kar ste storili za mojo

hčerko. To je zame neprecenljivo, saj ste mi spet vrnili padlega

otroka, ki je ozdravljen. Še enkrat, hvala za vse, večno vam bom

hvaležen!«

S temi besedami je oče Peter izročil vodji ginekološkega oddelka

zajeten ček. Dr. Petričeva je bila presenečena in hvaležna za

darilo. Kar ni našla pravih besed zahvale. »Tako sem

presenečena, da ne najdem pravih besed. Hvala vam! Hvala!

Sijajni ljudje ste in takih danes manjka! Upam, da bo z Ano vse

v redu, da se vam bo končno življenje obrnilo na boljše.« Ana ju

je že nestrpno pričakovala. Šli so v avto. Tam je zelo prijazno

22


pozdravila Jureta. Ta se je začudil, ko je ugotovil, da se obnaša

zelo normalno.

Nič več ni dajala dvomljivih pripomb, se mu dobrikala in silila

vanj. Težko je bilo kar naenkrat sprejeti tako Ano. Zdaj je

govorila le, ko je bila vprašana, ves čas je opazovala naravo, kjer

so se vozili. »Kako lepa je naša domovina. Šele sedaj sem jo

dobro pogledala, prej je šlo to vse mimo mene. Kaj vse sem

zamudila! Mami, oči, Jure, nič več, boste videli! Danes gre domov

drugačna Ana!« Verjeli so ji, zato so molčali.

Srečni so se pripeljali domov. Vse je že bilo opravljeno, vsi so

nanje čakali pri mizi, kjer je družina vedno jedla. Vse je bilo

pripravljeno. Na mizi je bil pripravljen najboljši porcelan, kristalni

kozarci. Na štedilniku so bile skuhane najboljše jedi. Pripravljena

je bila tudi soba s kopalnico za Ano. Zdaj so samo čakali na Anin

odziv. Ko so vstopili, je zazvonil domači telefon. Jera se je

oglasila: »Zalokarjevi! O, Simon, ti si! Ja ravno zdaj so stopili v

hišo. Koga pa želiš? Ja, očija! Peter, Simon te kliče!« »Kaj želiš,

sinko? Ja, doma smo, pravkar smo prišli. Vse je zelo dobro! Prav

presenečen sem! Kdaj prideš? Prav, ko boš mogel. Adijo!«

»Simon vas pozdravlja! Pravi, da bo prišel, ko bo mogel. Še

posebej pozdravlja tebe Ana!« »Hvala, hvala! Že zelo težko

čakam, da bi ga videla. Upam, da bova našla čas in se pogovorila.

Veliko vprašanj moram rešiti. Odgovori mi lahko le on!« »Saj

bosta imela dovolj časa, da se bosta pogovorila. Saj bo imel še

počitnice, preden bo položil zaobljubo in kar nekaj časa bo doma.

Za vse bo še čas!« je vsem razložila mami Marijana.

23


Sedli so k večerji, jedli in se pogovarjali. Na družino Zalokar je

prišel tisti pravi družinski mir. Pogovor je tekel v glavnem okrog

načrtov za prihodnost. Jana je peljala Ano v njeno sobo. Solze je

imela v očeh, ko je spet vstopila. Brez besed je objela sestro:

»Sestrica, oprosti, pozabi na vse, kar sem ti hudega storila! Tako

dobri ste do mene, tako radi me imate. Jaz pa sem vam vso

dobroto vračala s hudobijo. Trdno sem odločena, da bo zdaj

drugače! Za vse, kar sem hudega naredila, sem že plačala.

Življenje me je zelo udarilo, verjemi mi, zdaj bo drugače. Nič več

ne bom izsiljevala, če mi kaj ne bo všeč. Potrpela bom! Obljubim,

da bo moje ravnanje zdaj le pozitivno! Če bo kaj drugače, se bom

raje umaknila. Sploh pa se mi v glavi plete posebna misel, o

kateri se moram pogovoriti s Simonom. Glede na Simonovo

reakcijo, bom pa o vsem obvestila družino. Hvala sestra, hvala

za vse!«

Dvojčici sta se še enkrat objeli in kar nekaj časa ostali objeti. Jani

se je zdelo, da se iz ene v drugo prelivajo pozitivni tokovi.

Ko se je življenje pri Zalokarjevih umirilo, je na nebu sijala polna

luna, ki je osvetljevala svet pod seboj. Jana in Jure sta šla za

hipec na balkon. Saj nocoj sploh ni bilo časa zanju. Hitro sta se

objela in poljubila, spregovorila nekaj besed in potem odšla k

počitku.

Oče Peter je rekel zjutraj svoji ženi: »Tako mirno se mi je zdelo

v hiši. Mislim, da je bila nocoj noč, ko smo zaspali brez težkih

misli. Vse se nekako umirja. Ali se ti zdi, da je že čas , da se tudi

otresemo večnih skrbi?« »Seveda je že čas! Boš videl, kmalu se

24


o vse uredilo. Še Simonovo novo mašo in Janino poroko

izpeljemo, potem bo pa vse prav. Kar pozitivno misli, pa bo vse

v redu!«

Sredi dopoldneva je telefoniral Simon. Obvestil jih je, da za 14

dni pride na počitnice in na pripravo nove maše. Prosi, če ga

zgodaj zjutraj, naslednji dan, lahko pride iskat Jure, da ne bo

izgubljal časa po avtobusih. Seveda mu mama Marijana takoj

izpolni željo. Domače pa s tem seznani šele pri kosilu, ker

dopoldne ni nikjer nikogar našla. Vsi so hiteli z delom. Jure se je

odločil, da bo šel po Simona že zgodaj zjutraj, da bosta čim prej

doma. Hitro so pojedli in spet odšli vsak po svojem delu.

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Marjeta Završnik, g. Alojz Majetič,

ga. Antonija Bešter, ga. Ljudmila Korošec, ga. Štefanija Orehar,

g. Stanislav Mrak, ga. Kristina Zarnik, ga. Marija Berra,

ga. Ivana Špan, ga. Terezija Jamnik.

_____________________________________________

Poslovili so se: ga. Jožefa Skuber, g. Bojan Pegam, g. Djuro

Lovrek, ga. Jožica Govekar, ga. Ivana Kacin, g. Janez Kadivec,

g. Marko Varl.

25


KRIŽANKA št.22

1

2 3

4 5

6 7

8 9

10

11

12

13

14 15

16 17 18 19 20 21 22

23 24

25

26

27

28

29

30 31

32

33

vodoravno

3. šifra

5. okostje

6. začimba za pico

navpično

1. pisateljica Peroci

2. z mostom povezan jadranski otok

3. najbolj znana ruska pesem

26


9. del vijaka

11. dodatek

12. pripomba

13. dirigentova paličica

16. divja mačka,čita

19. trda maščoba

21. prijava kaznivega dejanja

25. praznik zaljubljencev

26. polet, vnema

28. plavalec Strel

29. svarilo

30. okusna morska riba

32. usklajeno črkovno zaporedje

33. žar

4. neprijetnost, težava

7. mravlja rosica

8. gorski vzpon

10. strokovnjak za sistematiko

14. jedro, sredina

15. zahteva za nakup

17. tiran, avtokrat

18. zimska padavina

20. mesto popevk v Italiji

22. pisateljica Muck

23. blondinka

24. pisec, tvorec

26. izbrana družba

27. srečanje

31. kos celote

33. Republika Slovenija

Pripravila

Ivana Marinšek, stanovalka

27


Umovadba

_________________________________________________________________________________________________________________

VSTAVITE MANJKAJOČO BESEDO:

OGRAJA, TELE, PRILOŽNOST, REŠILNI, KONJU, PRAZEN, ČEBEL,

RAJSKO;

1. HUMOR JE ______________ PAS ZA PLAVANJE PO REKI ŽIVLJENJA.

2. SOSEDOV NIČ BOLJ NE ZBLIŽA KOT DOBRA ________________.

3. PODARJENEMU _______________ SE NE GLEDA V ZOBE.

4. DOKLER LIPA CVETE, JI NE MANJKA ______________________.

5. KDOR SE ZA ___________ PRAVDA, KRAVO ZAPRAVI.

6. ________________ ŽAKELJ NE STOJI POKONCI.

7. ČLOVEK, KI ZAMUDI _____________________, IN OPICI, KI ZGREŠI

VEJO, NI REŠITVE.

8. KJER LJUDJE V MIRU ŽIVE, JIM PTICE __________________

ŽVGROLE.

POVEŽI ZNANE PREGOVORE V PARE:

TIHA VODA ------------------------------------------- GA TEPE NADLOGA

RANA URA ------------------------------------------- BREGOVE DERE

KDOR NE UBOGA --------------------------------- ZLATA URA

VELIKO UŽITKOV PRI REŠEVANJU VAM ŽELIM.

Lep pozdrav, Marta

28


Aktivnosti in dogodki v juniju 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend - ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Telovadba za možgane, Brain Gym - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Terapija in aktivnosti s pomočjo psa

o Molitvena ura – petek

o Peka piškotov, peciva

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

NASTOP Folklorne skupine Sava Kranj (v okviru Tedna

vse življenjskega učenja, LU Kranj)

torek, 4. junij, ob 16.30 uri v jedilnici

__________________________________________________

IZLET in OBISK MAŠE na BREZJAH

sreda, 5. junij, dopoldne

__________________________________________________

KONCERT pevske skupine Korona iz Radovljice

sobota, 8. junij, ob 10.30 uri v dnevnem prostoru

__________________________________________________

SREČANJE STANOVALCEV GORENJSKIH DOMOV v Zavodu

sv. Martina Srednja vas v Bohinju

sreda, 12. junij

__________________________________________________

29


__________________________________________________

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 12. junij, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico Darjo

Jelenc

sreda, 19. junij, ob 13.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 19. junij, od 14.00 do 15.00 na oddelkih v gradu

__________________________________________________

RECITAL z Nežo Maurer

četrtek, 20. junij, ob 13.15 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

MAŠA

petek, 21. junij, ob 10.30, v dnevnem prostoru ND 2. nad.

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 26. junij, ob 14.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

30


Aktivnosti in dogodki v juniju 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Telovadba za možgane, Brain Gym - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

IZLET in OBISK MAŠE na BREZJAH

sreda, 5. junij, dopoldne

__________________________________________________

MAŠA

četrtek, 6. junij ob 10.30 uri v enoti Naklo

__________________________________________________

SPREHOD IN DRUŽENJE OB KAVI s terapevtskimi psi

Društva Tačke Pomagačke in njihovimi spremljevalci ter

prostovoljci

petek, 7. junij, ob 10.00 uri

__________________________________________________

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 10. junij, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

NASTOP plesne skupine Smeške iz OŠ Duplje

ponedeljek, 10. junij, ob 16.15 v avli enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

torek, 11. junij, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 12. junij, ob 14.30 v dnevnem prostoru enote Naklo

__________________________________________________

31


__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 17. junij, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

TELOVADBA »1000 gibov« s članicami Društva Šola

zdravja, skupina Lastovke Naklo

torek, 18. junij, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

NASTOP in DRUŽABNE IGRE s plesalkami skupine Čenče

iz OŠ Naklo

torek, 18. junij, ob 16.15 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT pevskega zbora Anton Tomaž Linhart iz

Radovljice

sreda, 19. junij, ob 16.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

___________________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

32

More magazines by this user
Similar magazines