KLAS - julij in avgust 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, št. 265

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v juliju in avgustu!

enota Preddvor

ga. Pavla Oman

ga. Marjeta Završnik

g. Alojzij Hausmaister

ga. Ana Pučko

g. Bojan Krničar

ga. Olga Osterman

g. Vincenc Zor

ha. Ljudmila Hubad

ga. Ana Kavaš

g. Pavel Bregar

ga. Ana Remic

ga. Ana Zevnik

ga. Danijela Jelovčan

ga. Rozalija Gustinčič

ga. Marija Verbič

ga. Terezija Tome

ga. Marija Branka

Hrovatin

ga. Ema Zebec

ga. Ivana Marinšek

ga. Frančiška Žibert

ga. Marija Bernard

ga. Kosana Lacko

g. Branko Lučić

ga. Ana Kepic

ga. Nada Rebolj

ga. Ivana Špan

g. Marijan Brejc

ga. Angela Likar

ga. Angel Žun

enota Naklo

ga. Marija Metelko

g. Avgust Švab

ga. Helena Rogelj

ga. Jagoda Basta

ga. Angela Zupan

g. Alojz Jekovec

g. Aleksandar Velkov

2


Svet in jaz

Vzamem največji list,

celo polo papirja,

in narišem svet:

to je podoba velikanskega

krompirja.

Potem vzamem škarje,

odrežem kos

krompirjastega sveta,

nanj narišem hišo,

pred hišo psa,

za hišo grič,

na griču drevo.

Med vejami sedi čuden ptič

in poje.

To sem jaz,

ko si preganjam dolgčas.

Če položim poslikan papir

na tisti velikanski krompir

in prisluškujem – kot antena napet –

slišim,

kako moja pesem odmeva

čez ves svet.

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Nastop Otroške folklorne skupine Pastirček

V četrtek, 30. maja, smo imeli nastop Otroške folklorne skupine

Pastirček iz Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. V teh deževnih

dneh je to za nas prava popestritev.

V velikem številu smo se zbrali v jedilnici. Mladi plesalci in drugi

igralci so nam pripravili čudovit program. Zares lepo doživetje –

vsi smo uživali in se tudi nasmejali ter z veseljem zaploskali.

Njihova mentorica ga. Mateja, ki je tudi učiteljica na tej šoli, je

res zelo sposobna in njeni pridni fantje in dekleta so vredni vse

pohvale.

Na harmoniki je plesalce spremljal g. Robert, Matejin mož. Je

pravi mojster igranja na harmoniko in poleg tega tudi duhovit.

Pripravili so nam nepozaben program. Tudi ga. Irma je lepo

organizirala prireditev – hvala v imenu vseh stanovalcev Doma.

Frida Knez, stanovalka

Folklorna skupina Sava Kranj

Folklorna skupina Sava iz Kranja že 70 let poustvarja in

predstavlja folklorno dediščino svojega naroda. Vsi, pa naj bodo

to plesalci ljudskih plesov, pevci z ljudskim načinom petja in

godci v različnih godčevskih zasedbah, se že vsa leta pod

strokovnim vodstvom trudijo ohranjati bogato kulturno dediščino

slovenskega naroda.

Skupina že nekaj desetletij sodi med največje in najkvalitetnejše

folklorne skupine Slovenije. O tem pričajo številne laskave ocene

4


domačih in tujih strokovnjakov, priznanja velikih mednarodnih

festivalov in ne nazadnje tudi navdušenje številnih gledalcev

pred katerimi je vedno toplo sprejeta.

Imeli pa smo to srečo, da so obiskali tudi nas. Zelo prijetno smo

se zabavali. Kajti ves čas so bili izredne volje, tako plesalci kot

godci.

Pokazali so nam kar nekaj plesov, značilnih za posamezno regijo.

Res jih je za občudovat, da toliko časa že nastopajo in da se tega

lotijo vedno novi nastopajoči.

Za konec so nam zaplesali še ta potrkano in veselje je bilo na

višku.

IMM, stanovalka

5


Savski folkloristi

Te dni smo imeli v Domu nastop savskih folkloristov.

Savska folklora ima dolgoletno tradicijo – v letošnjem letu bo

praznovala 70 let! V teh letih so po skoraj vseh kontinentih

ponesli naše slovenske običaje, plese in našo nošo. Skoraj ni

dežele, kjer ne bi nastopili in predstavili našo lepo domovino

Slovenijo.

Pri tem ima velike zasluge tudi sedanji vodja skupine g. Zvone

Gantar, ki je v savsko folkloro vložil veliko truda. Po nekaj letih

sem ga zopet videla in še vedno skupino vodi in spremlja.

Pa tudi g. Janko Bajt še vedno nastopa in spremlja plesalce z

igranjem na bas, tokrat pa je igral na »veš mašino«, to je

pripomoček za pranje perila. G. Janko vedno poskrbi tudi za

humor in je pravi mojster v tem.

Nastop je bil nepozaben. V spomin se mi je še posebno vtisnila

belokranjska Anka.

Frida Knez, stanovalka

6


Na junijskem izletu na Brezjah

S srečanje stanovalcev gorenjskih domov v Bohinju

7


V okviru aktivnosti s pomočjo živali nas je v juniju

obiskal polž Rudi

Junij – mesec košenje in češenj

Končno je prišla letos težko pričakovana prava vročina. Čeprav

smo po mrzlem in deževnem maju doživeli kar velik šok, pa

vendar nam lepo vreme prija.

Res je, kar pravijo stari ljudje, da brez sonca ni življenja. Narava

zahteva svoje in narave ne more nihče krojiti.

V mesecu juniju, 5.6., goduje sv. Vid. Takrat se podnevi in ponoči

vidi, pravi slovenski pregovor, pa še - Sv. Vid je češenj sit. Češnje

so prvi sadež, ki dozori v letu. Imajo lepo rdečo barvo, so sladke

in okusne, še posebno so okusne hrustavke.

8


24.6. goduje sv. Janez Krstnik. Takrat je dan najdaljši in potem

se dnevi začenjajo počasi krajšati. Lep slovenski pregovor pravi,

da se ob kres dan obes. To je čas pravega poletja, ko vse dehti,

diši po senu, rastline so v polnem teku rasti - hitijo rasti in zoreti,

da ne bi kaj zamudile. Žito začenja zoreti in začenja se prva

žetev. Takrat je meni najlepše…

Knez Frida, stanovalka

Moja vloga v odnosih do drugih

Dobri pozitivni odnosi s sosedi, bližnjimi in vsemi drugimi, so zelo

pomembni za osebno počutje, zdravje in srečo v lastnem

življenju. Za tem stoji kot najbolj pomembna lastna odločitev, ki

veleva, da se neprestano trudiš ločevati slabo od dobrega. To

uspeva, ja. Preprosto, vendar uspeva le, če pri stvareh gledaš

globlje in iskreno resnici v oči. Ko se bližnjemu zazreš v oči, lahko

vidiš v njih zapisanih obilo podatkov za sporazumevanje, žal pa

ne vseh. A skupaj z obrazom se morda le nakaže izhodišče za to,

da temu lahko posvetiš več pozornosti.

S pozornim poslušanjem sogovornika lahko ugotoviš, da ti

pripoveduje, a ob tem razmišlja in govori tudi sebi. Vsako

poslušanje pa ne privede do sprememb in tudi ne spodbudi

preobrazbe. Če je človek v stiski, mora začutiti, mora čutiti

zaupanje, zlasti zato, ker se zelo trudi, da bi prišel iz temačnosti.

Le tako lahko ven prileze njegov čustveno boleč, vsestransko

naporen in resničen svet. Potrebuje nekoga, pač, da ga posluša.

Njegova tišina mu daje nove poglede na okolje in stvari, ter mu

tako odpira možnost lastne rasti. Dragoceno in nepogrešljivo je

ostati v tišini. Vsa razmišljanja o težavah, ki se odvijajo med

nami v bližnjih odnosih, čeprav ne gre za sebične, slabe ali celo

ničvredne, osebe vodijo do svojstvenih odnosov. Večkrat pride

do zapletov, čisto nepričakovano. V resnici pa že poprej veliko

pametnega pometemo pod preprogo, zakrijemo v strahu pred

neprijetnimi posledicami.

Marsikoga prestraši dejstvo, da je v medsebojnih odnosih malo

stvari, za katere se ni vredno prepirati. Zato se je treba prepirati,

9


toda prepirati se razumsko na dober, resen način. S pozornim,

natančnim, dobronamernim nagibom. Tu gre v bistvu za

konstruktiven-ustvarjalen pogovor in ne za prepir v pravem

smislu, v katerem skupaj iščemo soglasje, se prostovoljno

pogovarjamo tako, da stvari postavljamo na pravo mesto. Ob

nejasnih točkah, ko ne najdemo rešilnega izhoda, se iskreno

zazrimo vase, v svojo dušo, potrkajmo ne nazadnje tudi na

nebeška vrata za orientacijo in učimo se gledati s srcem. Ja, to

je prepir, a cilj: mir, prevzem odgovornosti nase, za ljubezen.

Vloga ljubezni je v življenju prepletena z vsemi globljimi,

iskrenimi, resničnimi odnosi med ljudmi. V ljubeznivih odnosih se

skriva sreča, ljubezen, da prijatelje uči in nauči pozitivnega

sanjarjenja! Svoj osebni mir in srečo najdeš edinole, ko stojiš

trdno na zemlji, z ljubeznijo v srcu in modrostjo v duši.

Vir: Silva Matos

Peter Leban, stanovalec

Slovenska kultura in tujci

V našo deželico se marsikateri tujec ob obisku »zaljubi« in ostane

za vse življenje tu. Mednje sodi Talal Hadi, ki je prišel sem leta

1970 in se vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in

televizijo.

Že med študijem se je seznanil z življenjem in deli velikanov naše

kulture, Cankarjem, Prešernom in drugimi ter sprejel našo

kulturo za svojo in se še bolj povezal tudi z ljudmi. Živi in ustvarja

v Ljubljani ter Izoli. Njegova filmska in literarna dela izpričujejo

potenco ter predanost slovenskemu kulturnemu prostoru.

Poglejmo njegovo pesnitev BREZ LJUBEZNI DAN UMIRA

ZJUTRAJ, kjer je zapisal:

- Kakšna zabloda, če zaideš na svet brez ljubezni.

- Nič bolj grotesknega od umirajoče ljubezni.

- Kdo mi bo pokazal pot iz teme?

10


Izmed pesmi sem iz njegove pesmarice izbral:

1.) SANJAL SEM, 2.) SAMOTA

da letim nazaj v mladost, … Ko sem utihnil,

ko sem imel devetnajst let…

je molk trajal celo večnost.

Srečal sem obraz pomladi,

V njem je bil namočen

hišo kjer sem živel.

Grenki pelin,

…… Sanjal sem o ljudeh,

šepet hrepenenja,

ki sem jih poznal,

bolečina preplašene ranjene

ptice

da sem z njimi v internatu…

zlomljenih kril.

V isti sobi, kjer sem bil

Ne more leteti,

pred dvajsetimi leti,

da bi prehitela veter,

sanjal sem o študentskih letih.

ki se izgublja v nevarni

samoti.

…… Med prijatelji in znanci

V temnem, neskončnem vesolju

tebe draga ni bilo.

je mesec ostal sam,

Teh sanj nočem.

žalosten.

Hočem tiste, v katerih si ti.

Zvezde so ugasnile

in žalovale za mojo samoto.

3.) NA DNU ČAŠE 4.) MINUTA MOLKA

Pred mano je čaša

Pomlad gre h koncu

polna grenkobe.

in z njo mladost.

Čas mi jo je nalil.

Na jesenski cesti

Ostalo je še nekaj kapljic.

prvi padajoči listi

Izpil jo bom do dna,

se igrajo v vetru.

da bom videl,

Na asfaltu

kaj je skrito

ob zeleni travi

pod grenkobo na dnu …

odhajajoči vlaki

šepetajo:

Stoj! Nekoč ta list

zelen je bil in mlad

in mnogo mlajši kakor ti!

Minuta molka.

Vir: T.H., Brez ljubezni dan umira zjutraj

Peter Leban, stanovalec

11


V spomin

Ko lani sem tod mimo šel,

na oknu nagelj je cvetel.

Lepo cvetel, lepo dehtel,

na oknu pa nekdo je lepe pesmi pel.

Ko letos spet tod mimo grem,

na okno tiho se ozrem.

Povprašam to, ker me skrbi,

da cvetja, petja tu več ni.

Pa mi reko, da leto bo

kar spava pod zemljo.

Črna zemlja krije to,

kar sem ljubil jaz zvesto.

V črni zemlji zdaj trohni,

in sedaj več mira ni.

Po spominu zapisala

R. F., stanovalka

Krvavi mlečnik - izjemno zdravilno zelišče

Rastlina je dobila ime po mlečku,

ki je rumen. Sicer nosi še imena:

aselca, ceduljka, drafna,

dražnica, zlatec mlečnik, krvnik,

bolnica, bradavičnik … Zraste do

120 cm visoko, dolgopecljati

rumeni cvetovi se združujejo v

kobulasta socvetja, porasla je z dlačicami, plod pa je

mnogosemenska podolgovata glavica. Pokončno stebelce je pri

vrhu razvejano, stebelni listi so neenakomerno nazobčani in

nacepljeno jajčasti (spodnji pecljati, zgornji sedeči). Vsi deli

imajo rumeno rdeči mleček, neprijetno grenkega ostrega okusa

in vonja. Raste ob poteh, ograjah, zidovih, grobljah, cveti pa v

12


maju do septembra in je trajna zel. V preteklosti je mlečnik užival

velik sloves, zlasti zato ker izboljšuje vid, odpravlja bradavice,

kurja očesa, oslovski kašelj, preprečuje kašelj, bronhitis, razna

vnetja, blaži bolečine, izdatno ureja izločanje seča …

V zmernih odmerkih je uporabna vsa rastlina, vsi njeni deli. Po

terapevtski uporabnosti jo uporabljajo za čaj pri težavah z žolčem

in jetri, za kožno tuberkulozo, kožni rak, luskavico, kurja očesa,

bradavice, sončne pege. Pospešuje potenje, zmanjšuje bolečine

pri hemoroidih … Vsi deli so strupeni, a v zmernih odmerkih zelo

zdravilni. Sveže zelišče deluje pomirjevalno, analgetično,

kolagogično, antibakterijsko, antikarcinogeno, in vpliva na

centralni živčni sistem. Za terapevtske namene so uporabni vsi

zunanji deli in korenine.

Par primerov iz vsakdanje prakse:

- s sokom sveže rastline mažemo bradavice (a le 2-3 hkrati),

enako tudi kurja očesa, dvakrat na dan;

- s svežim sokom trikrat na dan premažemo luskavico in tako

nadaljujemo vsaj en mesec, dokler ne izgine;

- pri obolenju jeter, žolča in mehurja poparimo pol čajne žličke

sveže zdrobljenega mlečnika v četrt litra vode. Pijemo 1x na dan

po obroku.

- tudi pater Ašič (menda celo medicina) priporočata takšno

uporabo: pri krčih v zgornjem delu trebuha, žolčevodih, zlasti pri

vnetjih žolčnika, zlatenici, nabreklih jetrih, žolčnem pesku,

katarju želodca in črevesja. Dognali so, da zavira vnetja, uničuje

bakterije, lajša prebavne motnje, stimulira delovanje srca,

zvišuje krvni tlak, znižuje krvni sladkor, poživlja maternico, zdravi

tudi kožnega raka.

Zdravilnost te vsestranske rastline je velika, uporabnikom se je

pokazala kot zelo koristna. Vredno jo je previdno poskusiti.

Vir: kemik, zeliščar J. Šeme

Peter Leban, stanovalec

13


So stvari, za katere lahko rečeš moje so in so stvari, katere

moraš pustiti pri miru.

Šola ne more dati vsega, lahko da samo temelj, na kateremu se

človek uči.

Spomini ohranjajo preteklost, prijatelji sedanjost, upanje

prihodnost.

Spoštuj sebe, spoštuj druge, odgovarjaj za svoja dejanja.

Sprijazniti se moraš z dežjem, če hočeš videti mavrico.

Srečen ni tisti, ki ima, kar želi, temveč oni, ki si ne želi tistega,

česar nima.

Pripravila M. Z., stanovalka

14


Potovanje skozi čas

13.

Določen ČAS-U je TERMIN,

kot ROK poslovnih je veščin,

on brezčasno ČAS zajame,

usodo vsako v roke vzame,

je nekaj treba z njim končati,

pričeti ali počakati,

a ROK je vedno omejen,

izpolnjen je, al' zamujen.

15.

Še poletna so spoznanja

pa JESEN se že naznanja,

bogato ona obrodi,

za preživetje vseh ljudi.

Je JESEN tako za nami,

že ZIMA bela nas omami,

pride veter in z njim mraz,

Takrat ustavi se nam ČAS.

14.

Pomika LETO se počasi,

v njem so ŠTIRJE LETNI

ČASI,

najprej se POMLAD zgodi,

narava se tedaj zbudi,

vse poje, pleše in cvete,

A to začetek je šele.

V POLETJE vse potem se

zlije,

16.

Je ČAS ČETRTA DIMENZIJA,

zgolj njegova fantazija,

ko iščeš gam nikjer ga ni,

a ko pride, zamudi,

in pravi čas je le tedaj,

če ne povrne se nazaj.

ČETRTO čutiš DIMENZIJO,

z lastno njemu domišljijo.

v vroče sončne AKLIMIJE.

Izbrala M.P., stanovalka

15


Pozabljen čas – 50. del

________________________________________________________________

Tudi Ana je bila zelo zaposlena. Ko sta Marijana in Jera

pospravljali po kosilu, je Jera rekla: »Gospodarica, ste videli,

kako se je Ana hitro vživela v delo? Zjutraj sem slišala, kako je

vprašala Jano, kam naj gre, da bo njeno delo koristno. Ta ji je

ponudila delo v kokošnjaku. Rekla je, da delo ne bo težko, ampak

potrebno. Še to je rekla, da ima ona veliko dela z računi,

naročilnicami in ostalo administracijo.« »Res sem vesela, da se

je vse takole lepo zaključilo. Upam, da bo Ana zdržala, saj bo

njeno življenje popolnoma postavljeno na glavo. Skrbi me, če bo

kar naenkrat želela v staro družbo. Nisem prepričana, da je res

tako trdna!« »Ah nikar že ne jamrajte! Mislite si, da bo vse prav

in res bo tako. Kar prav se mi zdi, da zdaj prihaja Simon. Ana

mu zaupa in ga posluša. Fant je pa res zelo pravičen in pošten.

Verjamem, da bo znal Ano prav usmerjati. Boste videli, vse bo

še dobro!«

»Dobro, dobro, si je mislila Marijana. »Ko bi ti vedela, kako me

boli skrivnost, ki jo že leta nosim v srcu. Zdaj bo pa skrajni čas,

da svojo dušo osvobodim,« je premišljevala. »Zdaj je pa res čas,

da pri nas začne odmevati smeh in dobra volja.

»Pa veste, kaj bi bilo dobro? Da bi tudi pri nas kaj zajokalo. Saj

verjetno niste slepi, da ne vidite, kako rada se imata Jana in

Jure? Meni se zdi, da bomo praznovali novo mašo in poroko.«

16


»Ja, Jera, Jera! Ti pa vedno več veš kot jaz! Ali misliš, da se bosta

res kar poročila? No, saj jaz ne bi imela nič proti. Tega pridnega

fanta smo se že navadili. Bi bil kar dober gospoda, mož in oče.

Najbolj mi je pri njem všeč to, da je skromen, delaven, prav nič

visok, čeprav je tako visoko študiran. Tudi Peter ga ima rad in bi

bil s takim razpletom kar zadovoljen. Toda midve ne smeva o

tem nič odločati.«

Marijana je spet premišljevala o Simonovi skrivnosti, ki jo je v

zadnjem času zelo obremenjevala. Poiskala je moža, da bi se o

tem pogovorila in našla pametno rešitev. »Peter, spet me teži v

prsih! Simon prihaja domov, kdaj mu bova odkrila skrivnost? Se

ti ne zdi, da je zdaj pravi čas? Povej mi, kako bova to naredila?

Kako bo fant vse skupaj sprejel? Se nikoli ne vprašaš, kako bo

reagiral? Kaj če nama bo tako zameril, da se bo obrnil od naju?

Mogoče bo reagiral brezglavo? Kam bo potem šel, saj nima

nobenega sorodnika več na tem svetu? Kako me vse to boli in

skrbi?«

»Marijana, že večkrat sem ti rekel, da se ne sekiraj prej, dokler

ne vidiš, kaj bo! Mislim, da je toliko pameten, da bo sprevidel,

kako prav sva ravnala. Spoznal bo, da je bilo to edino mogoče!

Hvaležen bo, da sva mu dala vse, da je lahko postal to, kar je

želel. Mogoče bo potreboval nekaj časa za premišljevanje, a na

koncu bo sprevidel.«

»Zelo vesela bi bila, če bo vse takole enostavno. Nekaj mi govori,

da bomo imeli veliko težav!« Peter je jezen odšel: »O, žena,

žena! Kdaj boš nehala iz vseh dogodkov delati cirkus! Jaz sem

17


drugačen! Vem, da se vse dobro obrne, če o vsem govoriš

pozitivno. Upam, da bo vse to kmalu za nami!«

Jutro pri Zalokarjevih je vstalo zelo zgodaj. Vsi so hiteli, da so

opravili tista vsakodnevna opravila.

Jure je zgodaj krenil na pot v Želimlje. Ženske so se potem

zavrtele po hiši. Jera je že ropotala z lonci v kuhinji. Mami je

sestavljala slavnostno kosilo, kajti do dveh se bosta fanta že

vrnila. Dvojčici pa sta se zavrteli po sobah. Vse sta hoteli imeti

lepo pospravljeno. Matija je še pometal po dvorišču. Razmišljal

je, da zdaj nimajo več veliko dela na polju, kar so njive zasejane

s hrano za kokoši. Ker so tako velike površine, vse obdelajo s

traktorji. Nič več ni ročnega okopavanja, škropljenja in podobno

kot včasih.

»Res nam je lepo! No, saj je kar prav! Smo že kar v leta zlezli!

Zdaj mladi peljejo kmetijo naprej, po svoje. Upam, da sem

razumel prav, ko sem videl Jano in Jureta, ko sta se poljubljala.

Fant bi bila kar pravi za gospodarja. Simon je pošten in priden,

a kar preveč pameten. Vedel sem, da ne bo ostal kmet, preveč

rad je imel knjige. Ravno tako pa bom ponosen, ko bo pel novo

mašo. Velikokrat sva govorila, postavljal mi je različna

vprašanja. Na vsa mu sploh nisem znal odgovoriti. Ah, kje je že

ta čas? Zdaj pa bo tak gospod, da mu nikoli ne bo treba delati,

pa bo imel vsega dovolj! Res mu je padla sekirica v med!« je sam

zase modroval Matija.

Oče Peter pa se je napotil v župnišče k domačemu župniku.

»Dober dan, gospod župnik, lepo pozdravljeni! Imate nekaj

18


minut časa, bi se pogovorila o Simonovi novi maši? Bi bili tako

prijazni, da bi mi povedali, kaj vse rabimo za organizacijo le te?«

»Seveda, kar ugoden čas si izbral za razgovor. Prav danes nimam

nobenih zadržkov. Pridi, bova sedla in se pogovorila. Bom

kuharici naročil še kavico, saj jo boš?«

Sedla sta v pisarni in se začela pogovarjati. »Sem slišal, da je

zdaj tudi Ana doma? Kako ji gre?« »Res je doma in popolnoma

drugačna je. Ne morete si misliti, kako se je umirila in zdaj

poprime za vsako delo. Nič več ne godrnja in tudi krega se ne z

nikomer več. Res, k nam so se vrnili lepi časi. Spet se znamo

pogovarjati in drug drugemu pomagamo,« se je razgovoril Peter.

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Lidija Smrajc, g. Ignac Likar, g. Alojz Vogrinčič,

g. Roman Mihael Savnik, g. Albin Voglar, ga. Terezija Jerala, g. Pavel Bregar,

g. Milan Brejc, ga. Marija Bajželj; v enoti Naklo ga. Terezija Novak,

g. Franc Oražem.

________________________________________________________

Poslovili so se: ga. Marija Berra, g. Marijan Hribernik, ga. Marija Pernuš,

ga. Helena Tomšič; v enoti Naklo ga. Bruna Jan, ga. Frančiška Grujić.

________________________________________________________

19


Križanka št. 23

1

2 3

4

5 6 7

8

9 10 11

12 13 14

15

16

17 18

19 20

21 22 23 24

25

26 27 28

29 30

31 32

33

34

35 36

20


Vodoravno

Navpično

5. trend oblačenja

8. znak, ki zniža noto

10. gostinski poklic

12. pripovedovalno pesništvo

13. nalepka

16. opis bolezni

17. gumica za brisanje

21. antična zgradba v Puli

23. naša prva igralka

24. lepljiv drevesni izcedek

26. del Bleda okoli jezera

27. gledališko delo, kjer nastopa

le ena oseba

28. zdravilo

29. najbolj pogost priimek

30. avstralski vrečar

31. čevljarski pripomoček

34. steklena posoda za gojenje

vodnih živali

35. nevoščljivost

1. atlantski vojaki pakt

2. muslimanski postni praznik

3. pevka Kraševec

4. dajatev pri uvozu izdelkov

6. večno mesto

7. glavno mesto Poljske

9. vojaška stopnja

11. mapa za shranjevanje listin

14. rimska Ljubljana

15. pevka Horvat

18. stepski kopitar

19. spretnež v metanju in

ujemanje predmetov

20. sodni termin

22. jutranja padavina

25. gumijasta cev v pnevmatiki

30. biciklist

32. edini potomec

33. pevec Plestenjak

36. med

Križanko pripravila:

Ivana Marinšek, stanovalka

in prostovoljec Janez P.

21


Umovadba

V stavke dodajte manjkajoče besede:

Pometa, nobenega, hiša, umetnost, rada, prijatelj, mati

NAVADA SE VRAČA __________________.

ČE BABA NIMA METLE, PA Z JEZIKOM _____________________

DOBRA _____________ NE SPRAŠUJE ALI HOČEŠ, TEMVEČ DA.

___________ RAZDELJENA, RAZPADA KAKOR RAZPUPČENA.

KDOR GONI DVA ZAJCA, _____________________ NE UJAME.

MOLČATI NI NOBENA ______________________, JE PA TEŽKO.

PRAVI _______________________ JE OB TEBI, TUDI ČE JE KJE DRUGJE.

Poiščite, katera slovenska mesta se skrivajo v naslednjih črkovnih

skupinah:

T O J N A P O S ________________________

L E Ž A C ________________________

P E K O R_____________________________

D A L E N V A _____________________.

Pri reševanju vam želim obilo sreče in

užitkov.

Prostovoljka Marta E.

22


Aktivnosti in dogodki v juliju in avgustu 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba

o Vadba Žoga Bend

o BioSinhron (masaža stopal)

o Knjižnica

o Telovadba za možgane (Brain Gym)

o Skupinsko reševanje križank

o Terapija in aktivnosti s pomočjo živali

o Tombola

o Izlet za skupino ročnih del

o Družabne in športne igre v parku

o Ogled potopisnega predavanja v DU Kranj

-------------------------------------------------------------------

SLADOLEDNI PIKNIK

sreda, 3. julij in

četrtek, 1.8. s harmonikarjem Vidom ob 9.45 v parku

__________________________________________________

KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DU Utik – Šinkov

Turn pri Vodicah

četrtek, 4. julij, ob 10.30 v dnevnem prostoru

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico Darjo

sreda, 10. julij in

sreda, 28. avgust, ob 10.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 10. julij in sreda 28. avgust, ob 9.30 uri v parku, ob

11.00 uri na G2

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 17. julij in torek, 27. avgust, ob 10.00 v 3. nad. ND

__________________________________________________

DRUŽABNO GLASBENO DOPOLDNE s triom Frenky

sreda, 14. avgust, ob 10.00 v parku

__________________________________________________

23


Aktivnosti in dogodki v juliju in avgustu 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba

o Telovadba za možgane (Brain Gym)

o Vadba Žoga Bend

o Terapija in aktivnosti s pomočjo živali

o Družabne in športne igre

o Tombola

-------------------------------------------------------------------

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 3. julij, ob 9.30 v dnevnem prostoru enote Naklo

__________________________________________________

MAŠA

četrtek, 4. julij, ob 10.30 v enoti Naklo

__________________________________________________

SPREHOD IN DRUŽENJE OB KAVI s terapevtskimi psi

Društva Tačke Pomagačke in spremljevalci ter

prostovoljci

petek, 5. julij, ob 9.00 uri

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 15. julij in ponedeljek, 26. avgust, ob 10.00 v

delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s triom Frenky

torek, 30. julij, ob 10.00 v avli enote Naklo

_________________________________________________

SLADOLEDNI PIKNIK s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 21. avgust ob 9.30 v enoti Naklo

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

_____________________________________________________

Izdal: Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo. Ni lektorirano.

24

More magazines by this user
Similar magazines