Revija Lipov list, avgust 2019
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
- TAGS
- lipov-list
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
AVGUST 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Uroš Grilc o družinskem turizmu
Namig za izlet
Lipniška dolina
Trendi
Vrhunska glasba v edinstvenih
ambientih
Inovativno
Katero doživetje bo letošnji
sejalec?
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info
Nova turistična aplikacija Turistični vodnik Slovenije, s
katero želi Turistična zveza Slovenije domačim in tujim
obiskovalcem še bolj približati znamenitosti in lepote
Slovenije.
KAZALO
NASLOVNICA
Posočje
INTERVJU04-06
Družinski turizem: za Slovenijo velik, a še neizkoriščen
potencial
POD DROBNOGLEDOM 10-11
Medvode so še lepše in radoživejše
FOKUS 12-15
TD Mislinja: Od podjetnih domačinov do aktivnih
prostovoljcev
TD Lipa: Kjer najbolje diši po – langašu
TURIZEM SMO LJUDJE 16-18
Lidija Koren: »Ko se nečesa lotim, pripeljem to do
konca«
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 19-25
POTEPANJA 26-28
Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato
Žalca
NAMIG ZA IZLET 30-32
Lipniška dolina, lepotica med Savo in Jelovico
ZGODBE V TURIZMU 34-35
Rakitna in zgodba o znamenitem rakiškem jamboru
TRENDI 36-37
Dogodki z vrhunsko glasbo v edinstvenih ambientih
INOVATIVNO 38-39
Katero doživetje bo letošnji sejalec?
KULINARIČNI KOTIČEK 42
Blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici oktobra
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10.
septembra 2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
UVODNIK
Pozdravljeni, drage bralke in cenjeni bralci
naše skupne revije Turistične zveze Slovenije!
Lipov list – revija, s katero se Turistična zveza
Slovenije predstavlja že od leta 1984, bralcem
z vsako novo izdajo prinaša vrsto kakovostnih
prispevkov s področja turizma, zanimivih in
znamenitih turističnih krajev, zgodovinske,
kulturne in naravne dediščine Slovenije, še
zlasti pa predstavlja dejavnosti, dosežke in
uspehe turističnih društev, ki so vključena v
krovno organizacijo s sedežem v Ljubljani.
Od izdaje prve številke pred petintridesetimi leti se je v njej zvrstila obilica
člankov in prispevkov, v katerih so bili predstavljeni najbolj aktivni člani,
najboljše turistične storitve in produkti, najlepše turistične destinacije,
najboljša kulinarična ponudba Slovenije, pa tudi drugih dežel sveta, in še bi
lahko našteval. Pred tem so bile vsebine o turizmu v Sloveniji objavljane v
predhodniku Lipovega lista – v Turističnem vestniku, ki je svojo pot med
turistične zanesenjake začel že davnega leta 1953, kar pomeni, da bomo leta
2023, čez štiri leta torej, praznovali 70-letnico rednega izhajanja glasila s to
tematiko. Leta 2007 je bila revija Lipov list temeljito oblikovno in vsebinsko
spremenjena, sledila je namreč klicu sodobnosti.
Ko sem letošnjega marca prevzel vodenje Turistične zveze Slovenije, je bilo
samoumevno, da bo skrb za pestre, raznolike in pozitivne vsebine v Lipovem
listu eno mojih prednostnih prizadevanj. Zato sem delo v naši organizaciji
zastavil tudi z mislijo na povečanje naklade revije. Rad bi, da bi ta revija
dosegla vse občine in občinske organe, ki se ukvarjajo s turizmom. Moj smeli
načrt je bil, da bi se naklada že v prvem tromesečju po nastopu mojega
mandata povečala za 500 izvodov.
S pomočjo revije bi laže obveščali javnost ter državne in občinske organe,
odločevalce v naši državi, o novostih v turistični ponudbi, se povezovali in
usklajevali svoje dejavnosti, pa tudi pospeševali turistični razvoj na mejnih
območjih med slovenskimi občinami in regijami.
Mislim, da se temu cilju uspešno približujemo, zato je pomembno, da so v
taki unikatni reviji še zlasti informacije o uspehih in dosežkih turističnih
društev po Sloveniji, saj je Lipov list predvsem ogledalo njihovih vizij, idej in
novih turističnih proizvodov in storitev, s katerimi širijo in bogatijo turistično
ponudbo vse Slovenije.
Polega vseh drugih ciljev, ki sem jih začrtal v Okvirnem programu dela, si
želim vzpostaviti tudi pristno in vzajemno sodelovanje s turističnimi društvi
po vsej Sloveniji, z njihovimi koordinatorji in z vsemi člani, ki zavzeto in
vztrajno, predvsem pa prostovoljno že leta in leta skrbite za turistični razvoj
svojih in s tem tudi naših krajev po naši izjemni deželi. In Lipov list mi pri
udejanjanju te naloge lahko zelo pomaga.
Zame kot predsednika je pomembno tudi to, da se na področju turizma
udejanjajo tiste in takšne zamisli in storitve, s katerimi se, spoštljivo do ljudi in
narave in z medsebojno ubranostjo, ubirajo nove poti turizma na novih
ravneh in z novimi vsebinami, ki bodo upoštevale naš način življenja in
bivanja na tem prostoru, ki je naš dom, na katerega smo lahko zelo ponosni.
Kot predsednik si bom prizadeval tudi za vzpostavitev ustreznega
financiranja nacionalne zveze in turističnih društev po vsej Sloveniji. Zelo
aktivno se nameravam angažirati tudi pri ponujanju pomoči pri
zagotavljanju finančnih sredstev za uresničitev vaših in naših skupnih
projektov.
Zato želim glasilu naše Turistične zveze Slovenije, reviji Lipov list in njenim
ustvarjalcem, uspešno in spodbudno delo s podporo nas vseh, ki si v Sloveniji
prizadevamo za skladen razvoj turizma in za uresničevanje naših skupnih
vizij, zamisli in želja na skupni poti v prihodnost, ki bo s takimi sodelavci prav
gotovo lepa in polna ustvarjalne energije.
Hvala lepa vsem vam za ves dosedanji in prihodnji trud.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: osebni arhiv Henne Konu
Foto: Luka Dakskobler
Uroš Grilc
Uroš Grilc, Zavod Škrateljc – o družinskem turizmu
Za Slovenijo velik, a še
neizkoriščen potencial
»Pri razvoju družinskega turizma vidim dve možnosti: da ob precejšnjem vložku ustvariš nekaj
spektakularnega, z bazeni, igralnimi parki, zabavišči in podobnim ter ciljaš na množičnost, ali da ustvariš
zgodbo, ki jo oblikuješ v izvirno doživetje, v resen turistični produkt. Oboje je legitimno. A v Sloveniji,
kjer naj si ne bi želeli množičnega turizma, se mi zdi druga pot občutno boljša,« razmišlja Uroš Grilc iz
Zavoda Škrateljc, ki je pred dvema letoma s Potjo pastirskih škratov na Krvavcu začel zgodbo o slovenski
pravljično-doživljajski transverzali za jasno izbrano ciljno skupino: družine z otroki. Doslej je zavod odprl
še dve takšni poti, v Polhovem Gradcu in na Ljubljanskem barju.
Z Urošem Grilcem sva se pogovarjala sredi poletja – v počitniškem času, ko
so družine z otroki še zlasti močna ciljna skupina: o tem, zakaj otroški
jedilniki in tipska igrala še zdaleč ne zadoščajo potrebam in željam otrok in
njihovih staršev, zakaj je pomembno, da se jih pri oblikovanju ponudbe ne
podcenjuje, zakaj je takšne ponudbe v Sloveniji zelo malo; pa o tem,
kakšna je po njegovih izkušnjah s pravljično-doživljajskimi potmi, ki so jih
doslej odprli, pa tudi osebnih, res dobra turistična ponudba za družine.
Zavod Škrateljc je doslej odprl tri pravljičnodoživljajske
poti: Pot pastirskih škratov na Krvavcu,
Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu in Pot
močvirskih škratov na Mali plac na Ljubljanskem
barju. Po odprtju krvavške poti ste dejali, da
načrtujete devet sorodnih poti, ki jih boste povezali
v pravljično-doživljajsko transverzalo. Kako
Lipov list - Avgust 2019
Foto: Iztok Medja
Domiseln način uvajanja otrok v svet pohodništva
napredujejo načrti?
Sredi septembra bomo odprli četrto pravljično-doživljajsko pot: Pravljični
Šumberk. Ta bo obiskovalcem približala neverjeten svet sredi Domžal, ki
ga, to si upam reči, ne pozna niti večina prebivalcev Osrednjeslovenske
regije. Sredi mesta so namreč kraški gozd, deset kraških jam ... Zgodba o
pravljičnem Šumberku bo tako poudarila naravne in nekatere zgodovinske
zanimivosti tega območja, od odkritij iz kamene dobe do slamnikarstva, ki
je v preteklosti zelo zaznamovalo Domžale. Novembra bomo odprli novo
doživljajsko Pot čez Ajdovski zid na Zaplani, kjer bomo obiskovalcem
ponudili posebno izkušnjo rimskega obdobja in narave. Pot se namreč vije
ob najdaljšem rimskem spomeniku v Sloveniji, ki na zelo majhnem
območju prečka tri naravne krajine. V prihodnjem letu pa načrtujemo
odprtje še dveh poti: v Štanjelu na Krasu in na Dobrovi pri Ljubljani.
Koncept poti ostaja takšen, kot ste ga začeli s potjo na
Krvavcu? Spodbujanje h gibanju v naravi in spoznavanje
kulturno-zgodovinskih zanimivosti območja s pomočjo
interaktivnih doživljajskih elementov?
Tako je, in seveda skozi zgodbo. To je inovativen način povezovanja
naravne in kulturne dediščine ter značilnosti lokalnega okolja, zato je
izkušnja obiskovalca vsakokrat druga in drugačna.
In ciljna skupina ostajajo družine z otroki?
Drži. Z eno izjemo: potjo Zaklete grofične na Dobrovi. To bo prva zvočna
planinska pot v Sloveniji, brez starostne omejitve, saj imamo vsi radi glasbo,
ne glede na leta.
Od odprtju Poti pastirskih škratov na Krvavcu ste v
pogovoru za Lipov list poudarili, da je namenjena še
zlasti družinam z otroki, pa tudi, da »turistični produkt,
ki je namenjen vsem, ni namenjen nikomur«. Lahko več
o tem, zakaj je jasno izbrana ciljna skupina pri razvoju
produktov oziroma doživetij tako zelo pomembna?
Če želimo obiskovalcem ponuditi doživetja, to zahteva resno delo,
opredelitev vsebine in dojemanja vsebine ter strukturiranja aktivnosti v
naravi. Zato je konceptualna in vsebinska zasnova vsakega takšnega
turističnega produkta povezana z jasno vsebino, ki nagovarja natančno
določeno ciljno skupino. Enako velja za uspešnost trženja turističnega
produkta: če je ciljna skupina jasna, potem bodo tudi promocijske in
marketinške aktivnosti lahko uspešne. Naše poti in vse, kar spada k njim,
knjige in knjižice, recimo, so jasno oblikovane in napisane za določeno
ciljno skupino. Družine z otroki so še zlasti skupina, za katero je treba
ponudbo zelo pazljivo pripraviti. Za to, da lahko neko ponudbo označiš kot
družinam prijazno, niti približno ne zadošča otroški jedilnik v restavraciji, na
primer, ali to, da imajo otroci na voljo gugalnice in trampolin. Družine iščejo
zgodbe in izvirna doživetja, zato jih ne smemo podcenjevati s šablonsko
ponudbo!
Vi ste dobre primere družinskega turizma najprej
spoznavali na družinskih počitnicah v tujih gorskih
središčih, še zlasti v Avstriji, kjer ste odkrivali
doživljajske pohodniške poti, ponudbo družinskih
doživetij, ki otroke uvaja v svet pohodništva in jih
motivira k hoji. Iz tega je izšla tudi zamisel za vaše
pravljično-doživljajske poti ...
Vsak malce večji turistični kraj v Avstriji, ki smo ga obiskali, ima odlično
oblikovano ponudbo za družine z otroki. Od hotelov, prijaznih do družin,
najsi so luksuzni ali z zmernejšimi cenami, kjer se začne že z izbiranjem
otroških postelj v sobah in zelo premišljenimi jedilniki za otroke, do
predlogov in res dobrih informacij o paleti aktivnosti, ki so primerne za vso
družino. Usposobljeni turistični delavci sami poznajo ponudbo v okolici in
ti nato glede na profil družine (starost otrok, dejavnosti, športnost in
podobno) poznavalsko predlagajo najustreznejšo. Pristop je torej zelo
oseben. Enako izkušnjo imamo tudi z letošnjih počitnic v Skandinaviji, kjer
so že ponudniki v kampih skoraj brez izjeme ponudili zelo dobre
informacije, tudi takšne, ki jih ne najdeš na spletu. Ne le, da poskušajo
razumeti, kaj iščeš, temveč te znajo celo spodbuditi k temu, da poizkusiš
nekaj novega. Nas so najbolj navdušile aktivnosti, povezane s
pohodništvom oziroma z dejstvom, da je treba otroke začeti seznanjati s
kulturo pohodništva z občutkom in dobršno mero motivacije, saj jim
utegneš sicer hojo zameriti. In starši pri tem potrebujemo pomoč. V
zameno za to pa staršem ni težko plačati za produkte in storitve, ki so nekaj
posebnega in kakovostni. Pri ponudbi družinskega turizma štejejo
profesionalnost, izvirnost, zgodba; malomarnosti in rokohitrstva si ne
moreš privoščiti.
Zdi se, da v Sloveniji ni prav veliko ponudbe, ki bi zelo
jasno nagovarjala to ciljno skupino in bi ji bila tudi
popolnoma prilagojena. Kaj menite, zakaj?
Analiza, ki smo jo opravili pred odprtjem Poti pastirskih škratov na Krvavcu,
je pokazala, da je takšne ponudbe v Sloveniji res zelo malo. Pravzaprav
presenetljivo malo. Še vedno mi ni povsem jasno, zakaj. Slovenija je za
razvoj družinskega turizma geografsko sicer idealna destinacija: je majhna,
obvladljiva, dostopna, za doživetje raznolikosti ni treba potovati daleč ... A
za uspešen turizem to ni dovolj, poglejte samo letošnjo izkušnjo Hrvaške.
Še manj pa to zadošča, če si se zavestno odločil za razvoj butičnega
turizma. Družine torej potrebujejo doživetja in pristne izkušnje. Sprehod po
učni ali tematski poti ali pa samo vzpon na bližnji hrib niso turizem.
Na kaj še je treba biti še zlasti pozoren, ko se lotevaš
razvoja ponudbe, ki bo namenjena predvsem družinam
z otroki?
Znano je, da je pri družinah daleč najboljša promocija »od ust do ust«. Pri
čemer imajo graje potenciran odmev. Zato je treba biti pri zagotavljanju
pozitivne izkušnje res pazljiv in dosleden, produkt mora delovati od A do Ž.
Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu
Foto: Aleš Fevžar
5
Intervju
Lipov list - Avgust 2019
6
Intervju
Naslednja podrobnost je povezana z jezikom. Doživetja morajo biti
dosegljiva tudi v tujih jezikih. Italijansko družino, na primer, težko navdušiš
z doživetjem, ki je predstavljeno v angleščini. Ponudbo družinskega
turizma je treba oblikovati z mislijo, da nagovarjaš družine iz različnih okolij,
držav, kultur – zgodba, ki jim jo želiš približati, mora biti razumljiva vsem,
mora imeti nekaj univerzalnega. Vsi naši produkti so že v izhodišču
oblikovani tako, da jih lahko v celoti prevedemo v tuje jezike. Družine so
zahtevna ciljna skupina, ki ni hitro zadovoljna – je pa radovedna, želi si
spoznavati lokalne posebnosti destinacij, ki jih obiskujejo. Malce domišljije
in izvirna zamisel, precej didaktično-pedagoškega znanja, profesionalni
sodelavci – od ilustratorjev in oblikovalcev do piscev, timsko delo, ki na
koncu pripelje do uresničitve zamisli – tako se lahko ustvari zanimiva
lokalna zgodba za družine. Zatem pa sledi še zahtevna plat promocije,
trženja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja produkta. Ponudnike bi
spodbudil, naj bodo glede tega pogumni in ustvarjalni, naj pa se ogibajo
amaterizmu, ki ga je pri nas v turizmu preveč in ki je zagotovilo, da
turističnega razvoja ne bo.
A tudi znotraj segmenta družin z otroki so razlike –
recimo v starosti otrok; mali otroci potrebujejo nekaj
drugega kot že malce večji ...
Pravljično-doživljajske poti snujemo tako, da so primerne za vso družino.
Polhov doživljajski park, denimo, je namenjen predšolskim otrokom, Pot
močvirskih škratov na Mali plac in Pot pastirskih škratov na Krvavcu
otrokom prve triade osnovne šole, Pustolovščina Krvavec že malce
resnejšim pohodnikom, a je njihova vsebina tako razdelana, da jo starši, ki
so na teh poteh prav tako aktivni, brez težav prilagodijo starejšim ali
mlajšim otrokom.
Vi ste sicer izbrali doživetja, ki otroke spodbujajo k
preživljanju časa v naravi in spoznavanju narave na
interaktiven, zabaven način. To gre tudi lepo v korak
s trendom poudarjanja, kako pomembno je, da otroci
preživljajo čas na prostem, še zlasti v naravi.
Naše poti temeljijo na želji po spodbujanju družin h gibanju v naravi, k
vstopanju v svet pohodništva in k odkrivanju lepot in skrivnosti narave, pa
tudi kulturne dediščine, lokalnih legend. Dokazali smo, da je mogoče iz
tega ustvariti in tržiti uspešen turistični produkt. V integralni turistični
produkt smo želeli povezati vrednote, ki so na prvi pogled težko združljive:
naravo, kulturo, ekologijo, zdrav način življenja ... A seveda jih ne
predstavljamo »na prvo žogo«; podajamo jih skozi zgodbo, doživljanje, saj
se tako obiskovalcem globoko vtisnejo v spomin. Na Krvavcu, ki je pašna
planina, se bodo, denimo, vsi otroci za vselej naučili, kako se vesti ob
srečanju s kravami, saj jih bodo na poti zagotovo srečali. To je tudi del
doživetja. Odzivi staršev pa kažejo, da se veliko naučijo in dobro zabavajo
tudi oni.
Bi rekli, da so družine tudi »zvesti« gostje, takšni, ki se
vračajo?
Seveda. Dobro in iskreno doživetje spodbuja vračanje in odkrivanje
novega. Na naše poti se družine vračajo tudi zaradi različnih vsebinskih
ravni doživetij. Je pa treba produkt nenehno razvijati, mu dodajati nove
elemente, ga dopolnjevati; tako bo še uspešnejši.
A tudi starši morajo biti motivirani za takšna doživetja,
o katerih govorite, ne samo otroci.
Seveda. Družinska doživetja so »družinska« doživetja; to niso doživetja za
otroke, temveč aktivno vključujejo tudi starše. To je tip turizma, ki nagovarja
aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne, so pa tudi ekološko
ozaveščene.
Mateja Gruden
Foto: Iztok Medja
Tip turizma, ki nagovarja aktivne družine, ki rade raziskujejo, ki so radovedne
Lipov list - Avgust 2019
Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info
7
Aktualno
Tuji turisti so junija največkrat prenočili v Ljubljani (na fotografiji), Piranu in na Bledu
V prvi polovici leta več prihodov in prenočitev
Po začasnih podatkih Statističnega urada RS so v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta našteli 2.565.102
turistov ali šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo 6.315.814 ali štiri odstotke
več. Domačih turistov je bilo 733.104 (tri odstotke več), tujih pa 1.831.998 (skoraj osem odstotkov več).
Prenočitev domačih turistov je bilo 2.014.348 (približno toliko kot v lanskem prvem polletju), tujih pa
4.301.466 (šest odstotkov več).
Tudi junija več prihodov in prenočitev turistov
Junija je Slovenijo obiskalo skoraj 700.000 turistov; prenočitev v
turističnih nastanitvenih zmogljivostih je bilo okoli 1,7 milijona. V
primerjavi z lanskim junijem se je število prihodov povečalo za 13
odstotkov, število prenočitev pa za deset odstotkov.
Prihodov domačih turistov je bilo štiri odstotke več, prenočitev pa
približno enako kot junija lani; prihodov tujih obiskovalcev je bilo
16 odstotkov več, prenočitev turistov iz tujine pa 14 odstotkov
več.
Največkrat so pri nas prenočili gostje iz Nemčije (19 odstotkov),
sledili so jim turisti iz Avstrije (devet odstotkov) in Italije (šest
odstotkov). Prenočitev nemških turistov je bilo junija letos skoraj
50 odstotkov več kot junija lani.
Največ prenočitev je bilo v gorskih občinah (538.000 ali skoraj
tretjina), sledile so obmorske (dobra petina prenočitev) in
zdraviliške občine (18 odstotkov). V gorskih občinah je bilo
prenočitev 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Tuji turisti so junija največkrat prenočili v Ljubljani, Piranu in na
Bledu, medtem ko so domači turisti največkrat prenočili v občinah
Piran in Izola.
Turisti so najpogosteje prenočevali v hotelih in zasebnih sobah,
največjo rast prenočitev pa so junija imeli v kampih, več kot
28-odstotno; sicer so bili kampi po številu prenočitev na tretjem
mestu.
Največjo rast prenočitev so junija imeli v kampih
L. L.
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2019
8
Dogaja se
Novost na Rudnici v občini Podčetrtek
Stolp zdravja in veselja Rudnica je 40 metrov visok, ima 185
stopnic in trinajst platojev.
Stolp zdravja
in veselja
Slovenija je bogatejša za še en razgledni stolp – na Rudnici v občini Podčetrtek. To je stolp stal
210.000 evrov, župan Podčetrtka Peter Misja pa pravi, da so izdelavo in postavitev plačali izključno s
turistično takso. Znano je, da je občina Podčetrtek izrazito turistična občina, ki spada med prvih pet
»top« turističnih destinacij v Sloveniji; lani so imeli 400.000 prenočitev domačih in tujih turistov.
Na stolp Zdravja in veselja Rudnica so se med prvimi povzpeli Peter Misja, župan Podčetrtka, Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia,
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, in Petra
Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Lipov list - Avgust 2019
»Idejne projekte za postavitev stolpa na Rudnici smo naredili že
leta 2008, a smo se z lastnikom zemljišča pregovarjali celo
desetletje! Pa smo nekoliko prestavili lokacijo in se v pičle pol
urice uspešno dogovorili z družbo Slovenski državni gozdovi na
čelu z gospodom direktorjem Zlatkom Fickom, ki so z velikim
veseljem dali soglasje,« je na odprtju stolpa brez dlake na jeziku
povedal zbranim gostom in obiskovalcem, ki so prišli od blizu in
daleč, Peter Misja, tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije.
Stolp so postavili v nekaj mesecih
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
9
Dogaja se
»Na stolp sva se povzpela že trikrat, občutek višine je
izjemen,« pravita Brigita Gobec iz Rogaške Slatine in Branko
Mlakar iz Poljčan.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije: »Stolp je
še ena turistična pridobitev za Podčetrtek, ki je že izrazito
turistična občina!« Ob njem Tina Rupar Kobe, projektantka
stolpa.
Darinka in Srečko Brumen ter Adrijana, Branko in Larisa Šauprl
iz Zgornje Velke: »V Podčetrtku imaš res kaj videti. Bili smo že v
Deželi pravljic, gremo še na stolp, pa v vodni park Aqualuno,«
je našteval Srečko.
Na odprtju stolpa so za dodatno poskočnost poskrbeli Trubači iz Divače. Občina Podčetrtek je namreč pobratena z občino Divača,
Trubači pa tako redno nastopajo na dogodkih v Podčetrtku.
Lipov list - Avgust 2019
10
Pod drobnogledom
Labodi so postali že zaščitni znak Zbiljskega jezera, ki mu pravijo kar Labodje jezero.
Republiški turistični drobnogled TZS
Medvode so še lepše in
radoživejše
Medvode s središčem na sotočju rek Save in Sore je še lepše mestece, kot je bilo. S postavitvijo pokrite tržnice
ob Medvoški cesti, novim parkom z igrali, večnamensko prireditveno ploščadjo in vrtom z zelišči, dišavnicami
in sadnim drevjem so olepšali dolgo zelo neurejeno točko v središču mesta. Uresničili so tudi željo lokalnih
kmetovalcev, pridelovalcev in še koga, ki bodo lahko poslej na »najlepši tržnici v Sloveniji«, kot pravi Karel
Vernik, predsednik Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTD TZS), ponujali svoje
izdelke.
Novo tržnico, mestni park in večnamensko ploščad na kar 6500
kvadratnih metrih je zasnoval arhitekturni biro 3biro s profesorjem
Janezom Koželjem na čelu. Ko si je RTD TZS ogledal tržnico (sredi
julija), ta še ni bila odprta, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja;
na pridobitev tega še čakajo.
V arhitekturi je vključene veliko medvoške simbolike, stopnice na
zeliščnem vrtu so zgrajene v obliki sotočja, streha tržnice simbolizira
valove obeh rek, torej Sore in Save ... V občini si z županom Nejcem
Smoletom želijo, da bi ljudje vzeli zeliščni vrt in sadno drevje za svoja,
pobirali pridelke, se srečevali na vrtu ob klepetu in odstranjevanju
plevela.
»Naj nov prostor postane sotočje ljudi, energij in novih zamisli,«
poudarja Nejc Smole. Tako kot je na Zbiljskem jezeru in ob njem, kjer
ure minevajo hitreje in se radoživost hitro razmnoži ... Jezero je bilo v
času obiska RTD TZS skrbno urejeno in dobro obiskano.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
»Turisti so glede gastronomije čedalje bolj zahtevni, zato
imamo v naši gostilnici Kocka pestro ponudbo za večino
okusov,« pravi lastnica gostilnice Ingrid Košir, Pavle Hevka,
predsednik TZS, pa dodaja, da so prijazni tudi otrokom, saj
imajo v ponudbi posebne jedilnike zanje.
Lipov list - Avgust 2019
11
Pod drobnogledom
Nova tržnica v Medvodah je ena najlepših v Sloveniji, meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Čeprav je ob cesti Jeprca–Medvode na počivališču opozorilna
tabla, da je prepovedano odlaganje odpadkov, tega očitno
nihče ne upošteva – glede na nesnago in suho dračje ter veje.
Najpogosteje se na počivališču sicer ustavljajo tovornjaki ...
»Med tujimi turisti prihaja to poletje k nam največ Nemcev,
Italijanov, Nizozemcev in Fincev,« našteva Matevž Barle
v medvoškem turistično-informacijskem centru; turiste
najpogosteje zanimajo najem koles, doživetja ob Zbiljskem
jezeru in vožnja po njem ter pohodniške poti.
Velika črna točka v sicer lepo urejenih Medvodah je razpadajoča
zgradba, kjer naj bi bila nekdaj velika športna dvorana. Njena
usoda je, vsaj za zdaj, negotova, pravi Karel Vernik.
Lipov list - Avgust 2019
12
Fokus
Pogled na Mislinjo
Turistično društvo Mislinja
Od podjetnih domačinov do
aktivnih prostovoljcev
Mislinja je podeželska občina, ki leži ob istoimenski reki, od njenega izvira pod Roglo do Dovž, z naselji
Mislinja, Šentlenart, Šentilj in Dovže, ter delom od izvira reke Pake do Hude luknje z naselji Spodnji, Srednji in
Gornji Dolič. K občini spadajo še više ležeči naselji Paški Kozjak in Završe ter del Pohorja, od Rogle do Kop, z
najvišjim vrhom Pohorja – Črnim vrhom (1543 metrov).
Zgodovina društva
Že leta 1938 je bilo v Mislinji ustanovljeno Tujsko prometno društvo.
Tedaj se je pet podjetnih gostilničarjev in trgovcev odločilo, da z
zloženko v treh jezikih promovirajo svojo dejavnost. Domače in tuje
goste so vabili v Mislinjo in okoliške kraje ter na zeleno Pohorje.
Druga svetovna vojna in čas po njej sta uničila turizem v kraju, hkrati
pa tudi vse prej omenjene podjetnike.
Drugič je bilo turistično društvo ustanovljeno v šestdesetih letih, a je
kmalu prenehalo delovati. V letu 1983 pa je bilo znova ustanovljeno
in še vedno deluje. Začelo se je s kuhanjem oglja in večeri ob kopi. Ta
je postala tudi simbol društva in tradicijo kuhanja oglja ohranjamo še
zdaj ob prazniku občine Mislinja.
V turističnem društvu prostovoljno sodelujejo številni krajani, ki
verjamejo, da je društvo za kraj pomembno in koristno. Njegova
osnovna naloga je skrb za urejeno in zdravo okolje, v katerem se
domačini in gostje dobro počutijo. V vseh teh letih je organiziralo na
desetine prireditev, ki bogatijo življenje ljudi v kraju, številne med
njimi pa odmevajo tudi zunaj našega kraja in privabljajo v Mislinjo
obiskovalce od drugod.
Za ljubitelje kolesarjenja in pohodništva
Dobro označene kolesarske poti po obronkih Pohorja, Paškega
Kozjaka, Završ, Doliča in Dovž ter dolinska kolesarska pot, imenovana
»Štrekna«, so pravi magnet za ljubitelje kolesarskega turizma. Društvo
z lokalno skupnostjo skrbi za urejenost in označbe teh poti. Dolinska
kolesarska pot je speljana po trasi nekdanje železniške proge od
Doliča do Dravograda in je povezana s kolesarskimi potmi v Avstriji.
Še več, letos je začel voziti Štreknabus s prikolico za kolesa – štirikrat
na dan iz Velenja do Labota v Avstriji. Kolesarske poti so razgibane,
primerne za vešče, pa tudi manj vešče kolesarje.
Označene imamo tudi številne pohodniške poti: iz Mislinje na
Pohorje, na Graško goro, na Paški Kozjak ter do naravnih znamenitosti
in ostalin industrijske in kulturne dediščine našega kraja (Tisnikarjeva
rojstna hiša, Zoisova pot, Huda luknja, rimski nagrobniki ...).
Osrednje prireditve društva
Prva prireditev v letu je sankanje v Mislinjskem grabnu, kjer v
idiličnem okolju pripravimo progo za sankanje in s traktorji vozimo
sankače na začetek spusta. Na cilju zakurimo ogenj v lesenih
»šporhertih«, da kuhamo čaj in klobase. Sankanja se udeleži tudi do
osemdeset sankačev.
Vsako leto pripravimo pustni karneval po ulicah Mislinje s sprevodom
vozov, konjenikov in številnih posameznih ter skupinskih mask.
Zanimive vozove pripravijo društva iz naše občine in Mislinjske
doline; z njimi na pustni način predstavijo aktualne teme iz domačega
kraja, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Sejem sadik in cvetja na zadnjo soboto v aprilu je naša tradicionalna
prireditev. Na njem je mogoče kupiti ali izmenjati semena in sadike
cvetja ter povrtnin. To je čas za setev in sajenje, zato je sejem dobro
obiskan, TD pa poskrbi tudi za zabavo ter za člane društva, ki lahko
brezplačno dobijo vrečo prvovrstnega komposta za dognojevanje
svojih posevkov in sadik.
Etnološko prireditev »Košnja pohorskih planj na star način« izvedemo
na Rogli v sodelovanju s KUD Vladko Mohorič iz Zreč. Začnemo
zjutraj s prihodom koscev, ki pojejo stare pesmi o košnji, grabljice v
tradicionalnih starih oblačilih jih pričakajo s pušeljcem, ki ga zataknejo
Lipov list - Avgust 2019
Žetev pšenice
za klobuk svojega kosca. Gospodar košnje in gospodinja pozdravita
delavce s šilcem »ta močnega«. Gospodar razloži, kje in kako se bo
kosilo in tudi ureže prvo red. Košnja se začne, hkrati pa tudi kuhanje
»frouštika« na odprtem ognjišču. Po dobri uri košnje je zajtrk
pripravljen. To so koruzni žganci, zabeljeni z grumpi, in vroče domače
mleko, gospodar pa pokliče kosce in grabljice k frouštiku. Žgance in
mleko ponudimo tudi gledalcem, mimoidočim in tujim gostom, ki
letujejo na Rogli. Po zajtrku se košnja nadaljuje. Imamo tudi učitelja,
ki goste uči pravilno držati koso in seveda tudi kositi. Prireditev
popestrimo s kulturnim programom in družabnimi igrami, popoldne
pa nabašemo seno na voz in ga odpeljemo s konjsko vprego. Letos
bo ta prireditev že sedmič, 4. avgusta 2019, od 8. ure naprej na Rogli.
Osrednja prireditev TD Mislinja je »Pozdrav jeseni«, ki jo letos
prirejamo že triindvajsetič na kmetiji Foltan nad Mislinjo. Prireditev je
tridnevna, z razstavo najboljših pridelkov, pokušnjami ter kulturnim
in družabnim programom. Letos bo od 20. do 22. septembra.
TD zaključi leto z božično-novoletnim sejmom.
Žetev na star način in pot Žige Zoisa
TD Mislinja je v letu 2016 sodelovalo pri vseslovenskem projektu
»Zlata zrnja za novo tisočletje – žetev na star način«, ki ga vodi
Turistično kulturno društvo Babinci in ki se prenaša iz kraja v kraj
po vsej Sloveniji. V središču Mislinje smo zorali njivico v obliki
cveta z naše občinske zastave, zasejali pšenico, ki smo jo prejeli
od Zreč, in želi na star način s pestrim dogajanjem ob žetvi in
mlačvi ter z razstavo kruha in pekovskega peciva Mislinjske doline.
V projekt je bilo vključenih že šestnajst društev. Izbrali smo
najlepši klas, ki je imel 69 zrn, za toliko smo povečali število zrn
naslednje setve in tako so nasledniki naše prireditve (TD Klopotec)
lahko posejali že 3008 zrn pšenice.
Projekt »Zoisova pot« smo pripravili med praznovanjem
občinskega praznika občine Mislinja junija leta 2017. Projekt je
sovpadel z 270-letnico rojstva Žige Zoisa, ki je bil lastnik plavžev
in kovačij v Mislinji. Pripravili in označili smo pot po še vidnih
ostankih industrijskih objektov iz časov železarstva ter jo v
zloženki predstavili in na kratko opisali. Začenja se v Zoisovem
parku, kjer je nekoč stala mogočna Zoisova graščina, pri skulpturi,
na kateri so upodobljeni takrat najpogostejši poklici v našem
kraju, to so oglar, kovač in olcer. V parku je na panoju prikazana
tudi zgodovina železarstva od leta 1723 do leta 1900, ko je ta
dejavnost zamrla in se je začela razvijati lesna industrija z eno
prvih elektrificiranih ozkotirnih gozdnih železnic v Evropi. Ob tej
poti je tudi rojstna hiša našega svetovno znanega slikarja Jožeta
Tisnikarja, ki je bila zgrajena na temeljih nekoč delujočega plavža.
Pot sklenemo z ogledom Zilčevega rova, kjer so pridobivali
železovo rudo.
Turistično društvo Mislinja redno sodeluje z drugimi društvi v
občini, smo tudi član Regijske turistične zveze SAŠKA, tako se
povezujemo in si pomagamo pri prireditvah in druženjih.
Drago Pogorevc, predsednik TD Mislinja
Foto: arhiv TD Mislinja
13
Fokus
Mlatev pšenice na prireditvi »Zlata zrna za novo tisočletje – žetev na star način«
Lipov list - Avgust 2019
14
Fokus
Prireditev »Pozdrav jeseni » na Foltanovi kmetiji nad Mislinjo
Predviden program »Pozdrav jeseni 2019«
V petek, 20. septembra, bodo osnovnošolci na kmetiji Foltan
pripravili delavnico. Uredili bodo razstavni prostor in ustvarjali
na temo koruze. Naslednji dan bo Planinsko društvo Mislinja
pripravilo pohod na Paški Kozjak, vrtec Sončni škrat pa bo na
Foltanovi kmetiji pripravil delavnico ličkanja koruze in prikaz
izdelave izdelkov iz koruznega ličkanja. Nedelja (od 9. do 18. ure)
je dan osrednjega dogodka prireditve, predvidene pa so
naslednje vsebine: odprtje razstave naj pridelkov, ocenjevanje
naj aranžmajev in podelitev priznanj za leto 2019; priprava jedi s
koruzo (sodelujejo vsa društva v občini in povabljeni gostje) in
pokušnja jedi; ocenjevanje izvirnih aranžmajev; tehtanje
največjih pridelkov, kot so buče, pesa, paradižnik ...; prodaja
pridelkov in prehrambnih izdelkov na stojnicah. Družabni
program bodo sestavljali metanje podkve v cilj, hoja s hoduljami
in metanje žogic v cilj, predviden pa je tudi kulturni program:
nastop folklorne skupine »Završke dečve«, harmonikarja na
frajtonarici in nastop ljudskih godcev in pevcev ter razstava
kmečkega orodja in naprav, ki so se nekoč uporabljale na kmetiji
Foltan.
Turistično društvo Lipa
Kjer najbolje diši po –
langašu
Vas Lipa leži v severovzhodnem delu Slovenije, v občini Beltinci. Ima okrog 650 prebivalcev. V vasi deluje
pet prostovoljnih društev, med katerimi je tudi Turistično društvo Lipa. To je bilo ustanovljeno leta 1999,
ima pa več kot sto članov, ki skrbimo za prepoznavnost naše vasi. Znani smo še zlasti po langašu, kulinarični
posebnosti, ki slovi daleč naokrog.
Naša najbolj prepoznavna prireditev je langašijada, ki smo jo letos
priredili že dvanajstič. To je tekmovanje v pripravi krompirjevega
langaša. Zakaj krompirjevega? Zato, ker je bila naša vas nekoč znana
pridelovalka krompirja.
Sodelujemo pa tudi z drugimi društvi naše občine in širše okolice.
Tako se udeležujemo pečenja rib na »indašnji« (stari) način v Ižakovcih
na Otoku ljubezni (Büjraški dnevi), kuhanja bučnega golaža v Lipovcih
(Pozdrav jeseni), festivala praženega krompirja, folklornega festivala v
Beltincih in še bi lahko naštevali, kje nas je mogoče najti.
Langašijada pri »cimprani iži«
Lipov list - Avgust 2019
15
Fokus
Kolesarjenje v občini Beltinci – skozi tamkajšnja naselja, tudi Lipovcih
Aktivni smo vse leto; med drugim pripravljamo krožek ročnih del,
delavnice za otroke, potopisna in različna druga predavanja. Vsako
leto pa ob koncu leta pripravimo poučen izlet za člane društva.
Vabljeni v vas Lipa na naše prireditve in ogled prelepe vasi.
Marta Ferčak, predsednica TD Lipa
Foto: arhiv TD Lipa
TD Lipa pripravlja tudi krožek ročnih del
O vasi
Na začetku vasi imamo hribček z napisom Lipa iz pušpana. V središču
vasi je prekmurska domačija, mi ji rečemo »cimprana« hiša, ker je
zgrajena iz lesa in ilovice, pokrita pa je s slamo. Zraven domačije je
razstavljeno staro kmečko orodje. Za čim lepši videz vasi pa skrbimo
z zasaditvijo rož.
Langaš je ocvrta jed iz krompirjevega testa. Pripravijo ga tako,
da najprej naredijo kvasni nastavek z mlekom, temu dodajo
moko, krompir in sol ter zamesijo testo. To vzhaja približno
pol ure. Nato iz njega oblikujejo hlebčke in jih še enkrat
pustijo vzhajati. Zatem jih raztegnejo v tanke kroge in ocvrejo
v vročem olju do zlatorumene barve. Ko je langaš ocvrt, ga
premažejo z vodo, v katero pred tem iztisnejo česen. Na
letošnji langašijadi, ki je bila v začetku junija, so za langaše
porabili 110 kilogramov moke in 40 kilogramov krompirja.
Priprava langaša
Lipov list - Avgust 2019
16
Foto: osebni arhiv L. K.
Lidija Koren - Kamp Koren
»Ko se
nečesa lotim,
pripeljem to
do konca«
Ugledni britanski časnik Guardian je spomladi uvrstil
Kamp Koren v Kobaridu med dvajset najboljših
evropskih kampov. To je le eno v nizu priznanj
prvemu okolju prijaznemu kampu v Sloveniji, ki ga
je pred slabimi tremi desetletji nad bučečo Sočo,
le streljaj proč od slikovitega Napoleonovega
mostu, odprla Lidija Koren iz Drežniških Raven nad
Kobaridom. Uspeh kampa na nabrežju reke, ki je
bilo pred tem neprehodno goščavje, lahko bržkone
pripiše tudi (ali še zlasti) dejstvu, da se, kot pravi
sama, nikoli ne ustavi; ko se nečesa loti, pripelje to
do konca.
Lidija Koren
Kamp je bil v začetku julija, ko sva se srečali za pogovor, že bolj kot ne
poln. »V glavni sezoni je že nekaj let povsem zaseden. Rast je tako
mogoča samo še pred začetkom glavne sezone in po njej – lani je
bila v tem času 35-odstotna,« pripoveduje Lidija Koren. Kamp je sicer
odprt vse leto, »prizadevam si, da bi imela čim več gostov tudi pozimi,
ko je v dolini mirno, kar obiskovalcem omogoča lepše počitnice kot,
recimo, na višku sezone. Tako sem pripravila tudi zimske pakete: v
sedmih dneh so lahko gostje, na primer, smučali na Kaninu, tekli na
smučeh, krpljali in se sankali, če je bilo snega dovolj, so naredili iglu in
tudi prespali v njem.« Pozimi, pravi, sicer prihajajo tisti, ki ne marajo
velikih smučišč in ki si želijo manj obljudene destinacije z bolj pristnim
in osebnim pristopom.
Veliko več kot kamp v klasičnem pomenu besede
Kamp Koren je bil prvi slovenski kamp, ki je pridobil okoljski znak EU
– eko marjetico, je pa gotovo tudi eden najbolj razvojno prodornih
kampov: poleg parcel za kapiranje so v kampu lesene eko brunarice
(šest jih je, priznani vodnik po kampih Alan Rogers pa je kakovost
bivanja v njih označil z najvišjo oceno in kampu v letu 2010 podelil
naslov Evropski zmagovalec med nastanitvenimi zmogljivostmi),
glamping hiška Lilija in bivak s strešnim oknom; uredili so prostorno
sobo za predavanja in druge dogodke, ki je bila konec junija in v
začetku julija polna somišljenikov odmevne mednarodne akcije
Balkan Rivers Tour, denimo, uredili so manjšo dvorano za fitnes,
plezalni stolp, savno in solno sobo; pripravljajo doživetja ...
»Nikoli pa ne bom odprla restavracije,« je odločna. »Ne prenesem, da
bi se hrana metala proč, čemur se skoraj ne moreš izogniti, če imaš
restavracijo. Po novem pa gostom ponujamo catering večerje.«
Lipov list - Avgust 2019
V zavetju gozdov in gora
17
Turizem smo ljudje
Več noče napovedovati, čeprav zamisli ne presahnejo. »Nočem
napovedovati, kaj bom naredila; če se to ne uresniči, sem sicer
razočarana, ni mi pa treba tega nikomur opravičevati.«
Začetek zgodbe o Kampu Koren
Zgodbo o kampu je sogovornica začela pred slabimi tridesetimi leti.
»Takrat sem bila zaposlena v TIK – Tovarni igel Kobarid in ugotavljala,
da delo, kjer ne moreš razmišljati s svojo glavo, ni zame. Pa tudi
pisarniško delo ne. In nekega deževnega dne so mi prijatelji namignili,
naj uredim kamp ob Soči. Tu, kjer je zdaj kamp, je bilo takrat vse
zaraščeno, sama goščava, brez vode, elektrike, kanalizacije ... Sem se
pa prav tedaj pripravljala na odpravo v Ande (ukvarjala sem se z
alpinizmom, pozneje sem plezanje opustila), in ko sem se vrnila z nje,
sem se lotila dela.«
V Posočju je zdaj več kot ducat kampov, takrat so za naštevanje
zadoščali prsti na eni roki, pa še teh ni bilo treba vseh uporabiti.
»Preden sem se lotila urejanja kampa, pa sem si ogledala samo enega,
Kovača v Vodenci v Bovcu. Sploh se nisem z nikomer posvetovala –
dela sem se lotila tako, kot se mi je zdelo prav.«
Eko – način življenja
Z Lidijo Koren sva se pred nekaj leti že pogovarjali za Lipov list – o
pridobitvi eko marjetice; tedaj je dejala, da je kamp že od začetka
gradila in urejala na ekološki podstati. Precej vizionarska poteza za
tiste čase ... »Preprosto: to sem jaz, to je od nekdaj moj način življenja.
Sem s kmetije in že vse življenje tesno povezana z naravo. Nikoli
nisem razmišljala, da bi lahko bilo kako drugače. Ko so se uveljavili
eko certifikati, sem jih tako zlahka pridobila; kakšno malenkost je bilo
treba urediti na novo, to je bilo pa vse.«
Ugotavlja pa, da se je v zadnjih letih delež gostov, ki jih zanima
ekološka narava kampa, povečuje. »Pred kakšnimi desetimi leti se je v
Sloveniji začelo govoriti o ’zelenem turizmu’, v zadnjih letih letih se
govori samo še o njem, z novimi certifikati in ponudniki, ki jih imajo,
pa je ekološka ponudba čedalje prepoznavnejša (več nas je, vidnejši
smo) in tudi povpraševanje po njej je večje.«
Tako se gostje zdaj med seboj tudi »tožarijo«: »Sami so začeli
opominjati druge, če opazijo, da kakšnih smeti niso vrgli v pravi
zabojnik! Vesela sem, da se čedalje več ljudi zaveda, da je treba za
ohranjanje narave tudi nekaj narediti.«
Janez Pukšič/www.slovenia.info
Arhiv kamp Koren/www.slovenia.info
Eko brunarice
Lipov list - Avgust 2019
18
Turizem smo ljudje
V Posočju ima gospodarstvo premajhno moč
Lidija Koren se zaveda pomembnosti povezovanja za uspešen razvoj
turizma – a je nad njim v Posočju razočarana. Pravi, da gospodarstvo
nima zadostne moči, da ga politika preglasi. »Če navedem za primer
zvišanje turistične takse. Ta se je v primerjavi z lani podvojila – na 1,5
evra (prišteti pa ji je treba še promocijsko takso, ki predstavlja 25
odstotkov občinske takse, namenjena pa je delovanju Slovenske
turistične organizacije, op. p.). Lastniki kampov smo opozarjali, da je
to preveč, da je bila prej v skladu s cenami kampov, ki niso primerljive
z, recimo, cenami hotelov ali višje kategoriziranih nastanitev. Ni prav,
da zviševanje končnih cen ne viša zaslužka gospodarstva, temveč še
zlasti občine. Ampak zdaj bi si bilo zaman prizadevati, da bi se takse
spet znižale – zdaj si moramo prizadevati, da bo taksa ustrezno
porabljena, da bodo imeli od tega kaj tudi naši gostje. A v resnici
smo dokaj nemočni; vse je odvisno od politične volje,« razlaga
sogovornica, ki pravi, da je imela veliko energije, da bi kaj spremenila,
obrnila na boljše. »A za to nimam moči. In tega se zavedam. Tako da
se prepustiš, narediš najbolje, kot lahko ... Več ne moreš.«
To je zgolj ena od potez, ki jih ne razume; kot tudi ne, denimo, zakaj
je bilo treba poseči v naravo in na začetku poti proti priljubljenemu
slapu Kojzak nad Kampom Koren urediti parkirišče za avtomobile,
namesto da bi ga uredili v Kobaridu in od tam vozili turiste do
izhodišča poti s kombiji. Ali tega, kako se je dopustilo, da ima Posočje
(še zlasti Bovec) že na desetine agencij, domačih in tujih, med
katerimi so številne iz Soče naredile goli posel, brez občutka za
doživetje te edinstvene reke. Ali predloga županov posoških občin,
da bi podražili dovolilnice za plovbo po Soči in Koritnici ...
Aktivna tudi na drugih področjih
O Lidiji Koren vedo domačini povedati, da jo je težko ujeti, saj je
bodisi polno zaposlena s kampom bodisi je aktivna na katerem
drugem področju v dolini, ali pa predstavlja kamp in dolino Soče na
kakšnem nastopu v tujini. Dolgo je bila predsednica Turističnega
društva Kobarid, kjer je še vedno zelo aktivna, je tudi članica
drežniškega TD. Je podpredsednica združenja kampov pri GZS. Je v
upravnem odboru evropskega združenja kampov (EFCO). Aktivna je
tudi v GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. »Udeležujem se tudi sejmov
in borz v tujini, kjer promoviram kamp, dolino Soče, Julijske Alpe,
Slovenijo.« Pa tudi svojim gostom rada predlaga, kam po Sloveniji
naj se odpravijo, če si tega želijo. »Če me gost, ki ima namen potovati
po Sloveniji, prosi za predloge, mu pripravim pot – glede na njegove
želje.«
»Samo« osem ur dela!
Že res, da živi v osupljivo lepem okolju, pa vendar: kam pa hodi na
počitnice? »Že nekaj let odhajam po naporni glavni sezoni na
največji sejem za kampe v nemški Düsseldorf. Tam sem deset dni in
v tem času se umirim. Kajti delovnih je samo osem ur. Če bi šla na
dopust takoj po poletju, ko je dela tudi za 18 ur na dan, po vsem tem
adrenalinu, bi zagotovo zbolela; kot sem tudi že. Tako pa se na sejmu
lepo umirim – in potem bi bila pripravljena na dopust. Res pa nisem
bila na njem že nekaj let. Nazadnje sem bila na Lanzarote; če grem,
odpotujem kam dlje.«
Kamor koli gre, naj si bo delovno ali zasebno, se »založi« tudi z novimi
zamislimi. »Ne, da bi posnemal – to tudi ni mogoče. Vsaka stvar raste
v svojem okolju – in rasti mora s srcem. In nenehno rasti. Ne vem, kaj
bi, če bi imela že prvo leto na voljo možnost urediti kamp, kakršen je
zdaj (na začetku je bil zgolj na ravnici nad Sočo, šele pozneje se je
razrasel na vršne platone, op. p.) – brez možnosti nadaljnje rasti. In
prav je, da je postopoma rasel, saj sem sama rasla z gosti.«
Nenehno (se) je treba razvijati
Bi lahko dejala, da je ponosna nase, na to, kar je ustvarila v teh
desetletjih in kar ustvarja zdaj? »Vesela sem, daje mi energijo, ko
vidim zadovoljne ljudi, da pa bi rekla, da sem ponosna, to pa težko.
Nimam časa za to,« smeje odgovarja. »Včasih, ko se kaj zaplete, se za
hip zamislim in si rečem: A je meni tega treba? A ne bi bilo laže biti v
tisti tovarni in oddelati osemurni delovnik in iti domov? Ampak to
traja le nekaj trenutkov, potem pa izgine. A prav to, da nisi nikoli
povsem zadovoljen, te potiska naprej. Ne bi bilo prav, ko bi zaspala
na lovorikah.«
Mateja Gruden
Jošt Gantar/www.slovenia.info
Veliko gostov kampa prihaja v Posočje na aktivne počitnice
Lipov list - Avgust 2019
19
v sloveniji ni dolgčas
Tamburanje va Kostele
Tradicionalna etnološka prireditev v eni najmanjših
slovenskih občin na dan velikega šmarna (15.
avgusta) je razlog, da se v svojem rojstnem kraju
zberejo domačini, izseljeni in razseljeni Kostelci ter
seveda drugi gostje. Ves dan poteka »Kostevski
direndaj« z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, na
sejmu domače in umetnostne obrti se predstavijo
lokalni obrtniki, domači in tuji ljudski glasbeniki in
folkloristi. Za dodatno kulturno in športno
obarvanost poskrbijo otroci iz tamkajšnje osnovne
šole in lokalna športna društva, dan pa sklene
»Kostevska veselica«.
Več: www.kocevsko.com/sl/dogodki
Foto: www.kocevsko.com/sl/dogodki
Rimske igre na Ptuju
Pred dva tisoč leti je bil Ptuj mogočno mesto: sprva
vojaška postojanka, pozneje pa pomembno
trgovsko in obrtno mesto. Tedanje čase že desetletje
obujajo Rimske igre (od 15. do 18. avgusta), ena
največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu
Evrope. Ptuj spremenijo v Poetovio, zasedejo ga
gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi
Rimljani; več kot osemsto udeležencev predstavi
življenje in običaje v starem Rimu.
Več: www.rimskeigre.si
Foto: www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2019
20
Dogodki
Semiška ohcet
Poroka je bila v preteklosti najbolj pričakovan družinski
dogodek – v Semiču pa nekdanji poročni obred s
pridihom ljudskih šeg in v belokranjski narodni noši
obujajo že več kot dve desetletji s Semiško ohcetjo.
Folklorni ples in petje sta pravi balzam za oči in dušo,
zagotavljajo v Semiču, brbončice pa uživajo v okusih
slastnih zavitkov, ki jih za Štrudlfest (spremljajoča
prireditev) spečejo gospodinje. Tu so še kolesarjenje,
razstave, delavnice in tržnica ... Semiška ohcet bo letos od
23. do 25. avgusta.
Več: www.kc-semic.si
Foto: www.semic.si
Šuštarska nedelja v Tržiču
Na angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru (letos 1. septembra),
tržiške ulice oživijo in v mesto pod Karavankami privabijo veliko
obiskovalcev – privabi jih Šuštarska nedelja, tradicionalna prireditev,
ki se je razvila iz tržiških sejmov. Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za
prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu redno
vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem kmečkih
izdelkov na angelsko nedeljo. Šuštarska nedelja pa že dolgo ni več
samo semenj, temveč prireditev obrti, nakupov, športa, zabave,
nagradnih iger, izobraževanja in veselja. Na več kot tristo stojnicah je
mogoče kupiti marsikaj, svojo dejavnost pa na ta dan predstavijo tudi
obrtniki in društva. Spremljevalni program Šuštarske nedelje je pester.
Galerije in muzeji odprejo svoja vrata, na prireditvenih odrih se vrstijo
nastopi glasbenikov, plesalcev in športnikov. Najmlajši in malo manj
mladi spoznavajo tradicijo čevljarstva in obrti, se zabavajo v lunaparku
in preizkušajo srečo v nagradnih igrah.
Praznik idrijskih žlikrofov
Niso vsi žlikrofi idrijski in samo izbrani so pravi idrijski
žlikrofi, poudarjajo v Idriji. Ta kulinarična idrijska
posebnost je tudi pod okriljem evropske zaščite: idrijske
žlikrofe lahko izdelujejo le izdelovalci, ki upoštevajo
določila iz elaborata o označbi tradicionalnega ugleda
zanje. Sicer so pripravljeni iz testa in polnjeni s
krompirjevim nadevom, so pa značilne oblike. Idrijčani
jih od nekdaj radi postrežejo z bakalco, jedjo iz
koštrunovega mesa in zelenjave. Imajo pa tudi svoj
praznik – 24. avgusta. »Izkusite popotovanje idrijskih
žlikrofov od tradicije do sodobnosti ...« vabijo v Idriji.
Več: www.idrijski-zlikrofi.si
Foto: www.slovenia.info
Več: www.visit-trzic.com
Lipov list - Avgust 2019
Bogračfest v Lendavi
21
V starem mestnem jedru Lendave, med zgodovinskimi
kulisami meščanskih hiš in ob vznožju slikovitih
lendavskih vinogradov, že več kot deset let pripravljajo
največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji.
Prireditev je pravzaprav festival kulinarike, ki poleg
bograča, tradicionalne vinogradniške jedi, ki jo
tekmovalne ekipe pripravljajo v kotličkih na Glavni ulici,
predstavlja tudi druge domače dobrote: lendavske
perece, ocvirkovo pogačo ... K jedem pa se kajpak
prileže ponos vinogradnikov, rujno vino. Bogračfest bo
letos 31. avgusta.
Dogodki
Več: http://lendava-lendva.si
Foto: www.slovenia.info
Festival trenja in predenja
lanu na Škofljici
TD Škofljica pripravlja 31. avgusta na Škofljici Festival
trenja in predenja lanu – za vse, ki jih zanimajo stari
običaji, zdravilne rastline in kulinarika, povezana z
lanom (in jedi, kot so medeni namaz z lanom, skutin
namaz z lanom, čokolada z lanom, laneni rogljički,
lanena potica ...); pa tudi za vse, ki bi radi poizkusili
treti lan, česati prejo, presti nit ...
Prleška Bučarija
V Ljutomeru (oziroma v Mekotnjaku) bo TD Stara
Cesta od 6. do 8. septembra pripravilo 14. Bučarijo.
Prvi dan (petek) bo v znamenju delavnice o hrani
kot turističnem spominku, kuhanju bučne
marmelade, kompota in peke kruha ter aranžiranja
spominkov. Za soboto so napovedani pospravljanje
bučnega pridelka na turistični njivi, postavljanje
bučnih aranžmajev, tehtanje buč velikank in južina
po domače, najbolj pestra pa bo nedelja, ko bodo:
razstava jedilnih in okrasnih buč, buč velikank in
bučnih aranžmajev, kulinarična razstava bučnih
jedi, priprava in ponudba bučnih jedi na prostem,
sekanje in trebljenje buč, ustvarjalna delavnica za
odrasle in otroke, šaljive bučne igre in pester
kulturni program, obiskovalci prireditve pa se bodo
lahko ustavili tudi ob stojnici s turističnimi spominki.
Foto: Pixabay
Lipov list - Avgust 2019
22
Dogodki
Straška jesen
TD Straža prireja od 6. do 8. septembra
tradicionalno, letos že 33. straško jesen. V sklopu
tridnevne prireditve se bodo zvrstili številni
dogodki, ki zaznamujejo utrip življenja v kraju, z
nedeljskim sprevodom vozov, na katerih domačini
prikažejo življenje na vasi, pa želijo ohranjati
tukajšnjo kulturo in običaje skozi čas. Velik
poudarek je tudi na ohranjanju starega žita – prosa;
s prikazom starega načina žetve in metve želijo v
Straži prikazati ne samo nekdanji način dela,
ampak tudi druženja, ki vključuje petje, ples in na
koncu malico za vse pridne roke.
Več: www.td-straza.eu
Foto: arhiv Občine Straža
Sladka Istra v Kopru
Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra
(letos bo 28. in 29. septembra) je največja takšna prireditev v
Sloveniji. Je odlična priložnost za spoznavanje istrske
kulinarike in tradicionalnih istrskih sladic, kot so hroštoli,
fritule in supe, ki so nastale po recepturah naših mam in
babic, obenem pa priložnost za pokušanje tradicionalnih
slovenskih sladic in drugih novodobnih sladkih mojstrovin,
katerih avtorji so vrhunski domači in tuji slaščičarski umetniki.
Na »sladkih poteh« v Kopru (v slabem vremenu pa v
prireditvenem šotoru na parkirišču pri stadionu Bonifika), ki
obiskovalce vodijo mimo ponudnikov, se v tematskih
sklopih predstavljajo in prodajajo sladki izdelki slovenske
Istre, Slovenije in tujine. Poleg raznolike ponudbe na
prodajnih mestih ponuja Sladka Istra tudi bogat spremljevalni
program s kuharskimi šovi, delavnicami, strokovnimi vodenji
in predavanji, vodenimi pokušnjami, bogatim kulturnim
programom, programom za otroke in številne druge
spremljevalne aktivnosti.
Več: www.sladka-istra.si
Festival Stare trte v Mariboru
Festival Stare trte (letos bo od 13. do 22. septembra) je vinski,
kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu, ki raste
na mariborskem Lentu. Trti, ki s ponosom ne navdaja zgolj
Mariborčanov, temveč tudi Slovence, obiskovalcem pa
razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški
tradiciji in uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski
prestolnici slavijo simbol slovenske žlahtne kapljice in
trdoživosti ter prirejajo številne dogodke, na katerih (se)
ljudje spoznavajo, družijo, veselijo in nazdravljajo.
Več: https://maribor-pohorje.si
Foto: Domen Grögl/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2019
23
Vabilo na piknik Turistične zveze Slovenije
Dogodki
Druženje v sproščenem in zabavnem duhu velikokrat obrodi sadove: izmenjavo zamisli in znanj, poslovne
priložnosti, povabila na izlete in naposled tudi tkanje novih iskrenih prijateljstev. Na Turistični zvezi Slovenije si
takšnega povezovanja želimo tudi med turističnimi društvi iz vse Slovenije, saj lahko to pomeni še večji in boljši
razcvet turistične društvene organizacije in razvoja turizma pri nas.
Družili in povezovali se bomo v Kobilarni Lipica, v soboto, 7. septembra 2019, od 13. ure naprej.
Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info
Spoznajte bogato zgodovino in tradicijo Lipice, od ustanovitve kobilarne leta 1580 do zdaj. Še zlasti vas bodo
navdušili lipicanci, ko v čredi graciozno dirjajo po pašnikih, nujni pa sta seveda obisk kobilarne in edinstvenega
muzeja Lipikum ter ogled predstave klasične šole jahanja.
Družabni del programa bo v lepem naravnem okolju, na travniku, v senci hrastov in kostanjev, kjer vas bodo
pričakali čudoviti beli konji. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavo pa bo poskrbela priznana slovenska
pevka Saška Lendero. Za tiste, ki bi se želeli seznaniti z novostmi na različnih področjih delovanja Turistične
zveze Slovenije, pa pripravljamo delavnice/posvete/predavanja, ki bodo v predavalnicah poslovne stavbe.
Okvirni potek dogajanja:
12.00–13.00: Prihod v Lipico
14.00–15.00: Pogostitev
15.00–17.00: Delavnice/posveti /predavanja ali druženje in ogled kobilarne
18.00: Pozdravni nagovori
18.30: Zabavni program z glasbeno gostjo večera Saško Lendero
Lipov list - Avgust 2019
24
KOLEDAR DOGODKOV
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator
Pomurski poletni festival 2019 3.8.2019 - 10.8.2019 Velika Polana 041 528 678
ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,
razvoj in kulturo Slovenije)
Postavitev klopotca 9.8.2019 - 10.8.2019 Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik
Začuti Knežak 9.8.2019 - 11.8.2019 Knežak 031 369 132
Kulturno športno in turistično društvo Tabor
Kalc 1869 Knežak
28. Bűjraški dnevi 9.8.2019 - 12.8.2019 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci
30. Skoki z mosta 9.8.2019 - 12.8.2019 Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči
Bohinjska noč 10.8.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Lovrenčev sejem 10.8.2019 Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek
Pozdrav Triglavu 10., 17. in 24.8.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Bohinj Beach volley tour 11., 17. in 18.8.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Stržiškarski sejem 11.8.2019 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
57. Dan hmeljarjev 11.8.2019 - 12.8.2019 Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče
Holcerija 11.8.2019 - 12.8.2019 Vitanje 051 632 112 Turistično društvo Vitanje
Vaški večeri Pod Lipo v Bohinju 12.8.2019 Srednja vas v Bohinju 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Festival Kanal: Yugo Nostalgica 14.8.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Veliki šmaren 14.8.2019 Spodnja Idrija 031 335 621 Turistično društvo Fara
20. srednjeveška tržnica v Ankaranu 15.8.2019 Ankaran 041 713 797 Turistično društvo Ankaran
23. tradicionalna prireditev Pozdrav
jeseni
15.8.2019 Ljutomer 041 797 606 Turistično narodopisno društvo Razkrižje
25. Kranjskogorska desetka 15.8.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora
Vaški dnevi v Gaberju 16.8.2019 - 18.8.2019 Lendava 031 320 289 Turistično društvo Gaberje
38. Kmečki praznik 17.8.2019 - 18.8.2019 Desternik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik
Kmečka parada Pristava 17.8.2019 - 18.8.2019 Pristava pri Mestinju 041 793 860 Turistično društvo Pristava pri Mestinju
Dan teric 17.8.2019 - 18.8.2019 Železniki 041 350 240 Turistično društvo Davča
Stihi pod steno 20.8.2019 - 20.8.2019 Zg.Kungota 040 251 567
Rekreatur … prihaja! 22.8.2019 - 24.8.2019 Kranj 041 694 920
LOSI, društvo za organiziranje lokalnih
aktivnosti
Rekreatur, društvo za turizem in razvoj
kolesarstva
Starotrški dan v Šaleku 22.8.2019 - 24.8.2019 Velenje 041 458 872 Turistično društvo Šalek
Komarjeva nedelja s pohodom 23.8.2019 - 25.8.2019 Ljubljana 01 505 80 75 Turistično društvo Ljubljana Šiška
Pohod po naravoslovni učni poti Po
sledeh vodomca
24.8.2019 Grosuplje 041 397 041 Turistično društvo Cer Cerovo
Slikarska kolonija Motnik 24.8.2019 Motnik 041 411 933 Turistično društvo Motnik
Ob bistrem potoku je mlin – Brez
moke ni kruha
24.8.2019 - 25.8.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina
33. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju 24.8.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Majolkine dobrote iz ajde in koruze z
Golažijado
24.8.2019 Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka
27. Aljaževi dnevi 30.8.2019 - 1.9.2019 Mojstrana 041 680 157 Turistično društvo Dovje - Mojstrana
Vinski večer na Ptujski Gori 30.8.2019 - 31.08.2019 Ptujska Gora 02 794 00 27 Turistično društvo Ptujska Gora
14. tekmovanje v kuhanju
kostelskega čušpajza
30.8.2019 - 30.8.2019 Kostel 040 516 660 Turistično športno društvo Kostel
Zero Tour 31.8.2019 Ivančna Gorica 070 799 799 Turistično društvo Stična
Angelska nedelja 31.8.2019 – 2.9.2019 Ajdovščina 041 708 134
Pohod po učni poti z ružabnim
srečanjem
Športno kulturno turistično društvi Sinji
Vrh
6.9.2019 – 7.9.2019 Velenje 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora
Lipov list - Avgust 2019
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator
Vaški vikend na jezerski promenadi 6.9.2019 – 8.9.2019 Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Bled
15. Krrevsov tek po Kriško
Polževski planoti
7.9.2019 Višnja Gora 041 711 566 Turistično društvo Polževo
41. Juriš na Vršič 7.9.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora
14. Den meštrof z Goričkoga in
Praznik buč v Bodoncih
8.9.2019 - 8.9.2019 Mačkovci 041 941 175 Goričko drüjštvo za lepše vütro
8. Zadvorska golažijada 8.9.2019 Dobrunje 040 836 407 Turistično društvo Zadvor
25
Dan Tabora 8.9.2019 Grosuplje 031 660 028 Turistično društvo Tabor - Št. Jurij
Renesančni večer na Pijavi Gorici 11.9.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica
Aktivne počitnice na podeželju 13.9.2019 Srednja vas v Bohinju 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
Artiški dnevi 13.9.2019 – 15.9.2019 Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče
Praznik zelja Zali log 13.9.2019 – 15.9.2019 Železniki 031 856 968 Kulturno-turistično društvo Zali log
35. Splavarski krst 14.9.2019 – 15.9.2019 Maribor 040 552 162 Turistično društvo Maribor
6. Praznik sira in vina 14.9.2019 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
62. Kravji bal v Bohinju 15.9.2019 Bohinjsko Jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
9. pohod po Bevkovi poti 15.9.2019 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Pohod ob Rapalski meji 15.9.2019 Žiri Turistično društvo Žiri
Mihaelov sejem 15.9.2019 Nova Vas 031 326 158 Turistično društvo Bloke
Pozdravljeni v našem kraju 18.9.2019 - 21.9.2019 Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza
Colska nedelja 19.9.2019 - 22.9.2019 Col 05 366 86 03
Turistično društvo Trillek (društvo za
ohranitev starih običajev)
Doživite Kočevsko 20.9.2019 - 21.9.2019 Kočevje 070 829 000 Turistično društvo Kočevje
Pozdrav jeseni 20.9.2019 - 22.9.2019 Mislinja 031 570 368 Turistično društvo Mislinja
Kožühaje 20.9.2019 - 21.9.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
2. Srnjakov tek 21.9.2019 Žetale 031 546 516 Turistično društvo Žetale
GUŠT fest 21.9.2019 Laško 03 733 89 50 Turistično društvo Laško
Trgatev – srečanje ljudskih godcev,
pevk in pevcev
21.9.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas
4. strokovno srečanje TZGP 22.9.2019 Podbrdo 051 352 357 Turistična zveza Gornjega Posočja
Pozdrav jeseni pri jami Pekel 22.9.2019 - 23.9.2018 Šempeter 031 645 937
Turistično društvo Šempeter v Savinjski
dolini
Svetovni dan turizma 25.9.2019 - 27.9.2019 Brežice 040 335 138 Občinska turistična zveza Brežice
Jesen na vasi 27.9.2019 - 29.9.2019 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje
38. kmečki praznik v Svečini 28.9.2019 - 29.9.2019 Zgornja Kungota 041 917 001 Turistično društvo Svečina
Dobrodošli pri nas – XI. Bučjada
– likof
29.9.2019 Ilirska Bistrica 031 641 311
Kulturno, etnološko, turistično, športno
društvo Alojz Mihelčič
Hmeljarski likof 29.9.2019 Radlje ob Dravi 02 887 19 35 Turistično društvo Radlje ob Dravi
Šentjanška tržnica z otvoritvijo
razstave ArtEko Šentjanž
Otvoritev jesenske razstave v
galeriji na prostem
29.9.2019 Šentjanž 051 680 287 Turistično društvo Šentjanž
4.10.2019 Medvode 031 808 064 Turistični društvo Žlebe - Marjeta
Dan Bernadekove bajte 4.10.2019 - 5.10.2019 Makole 040 700 006 Turistično društvo Štatenberg
7. pohod po tematski poti Na svoji
zemlji
5.10.2019 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Jesen na Grilovi domačiji 5.10.2019 Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje
Pozdrav jeseni 5.10.2019 Šmartno ob Paki 031 713 763 Turistično društvo Šmartno ob Paki
Starodobniki in bolšji sejem v
Vojniku
5.10.2019 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik
38. Polharska noč 5.10.2019 - 6.10.2019 Stari Trg pri Ložu 031 288 470 Turistično društvo Loška Dolina Kozarišče
Prikaz starih kmečkih opravil na
Gori pri sv. Miklavžu
5.10.2019 - 6.10.2019 Laze v Tuhinju 041 223 631 Turistično društvo Gora Sv.Miklavž
Zlata jesen Dravograda 6.10.2019 Dravograd 051 430 165 Turistično društvo Dravograd
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2019
26
Potepanja
Sanjava Kolpa
Bela krajina – zakriti zaklad čudovitosti
Tam, kjer se zelena kiti
z belim
Bela krajina je vilinsko lep zelen pejsaž, na jugu in zahodu obrobljen z modrim trakom reke. Na njeni obleki,
stkani iz travnikov, vinogradov in steljnikov, se prepredajo stilski vzorec vinske trte in figure elegantnih
dolgolasih brez, bahato se širokolisti orlova praprot v osamelih preprogah med svetlimi gozdiči drevja. V
neskončnost vijugajo elegantne trave s cvetličjem in nad vsem tem je čudno lepa sončna svetloba, bi rekel
Prežih, ali pa bi Valvasor zapisal: »Po drugih krajih se podvizajo, da spravijo ogleda in branja vredne stvari in
naprave čim prej v tisk, ter jih izročajo razpetim perutim daleč donečega svetovnega slovesa ...«
Zato smo tudi mi šli na pot. Niti za hip nisem omahovala, ko je
Društvo turističnih novinarjev Slovenije poslalo vabilo za majski izlet
po pokrajini za Gorjanci. Tako rada jo imam. Spravljeno na rob
slovenskega sveta, tako daleč, da izza jutranjih kopren meglic na
njenih soncu nastavljenih licih gričev slutiš prisotnost bitij iz
mitologije in moraš pod večer zelo natančno pogledati, ali se morda
sredi spokojnih senc nad Krupo ne vrti kolo rojenic.
Diamanti narave, kulture, življenja
Ko stopaš po mehkobi njene zemlje, po kateri so nekoč hrepeneli že
Turki, ti kapljajo nasproti čudeži. Kot mitrej v Rožancu; prava zaveza
soncu! Dih jemajoči samotni izvir Krupe! Sanjava Kolpa! Rosalnice!
Poleg niza cerkvic, gradov, kmečkih poslopij in zidanic, teh
tabernakljev veselja in radosti, brez katerih Bela krajina ne bi bila to,
kar je.
Tukaj je našel svoj dom pravi črni močeril, v Jelševniku odkrit leta
1986. Črna človeška ribica je prava privlačnost tukajšnjega kraškega
podzemlja. In tudi prave štorklje, ki smo jih vajeni na drugih mestih
Slovenije, so na začetku devetdesetih let svoj dom poiskale v Beli
krajini.
In tukaj so posebnosti, prepoznane v etnično mešani in z romskimi
zaselki prepredeni krajini. Nenavadna narodna noša, se razume, da je
bela, saj je izdelana iz lanenega platna. Pa pisanice, kolo, tamburice in
krasni običaji, med katerimi še zlasti izstopa Zeleni Jurij. Junijsko
Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, osrednji lik pa ima čez
svojo belo narodno nošo oblečeno še zeleno obleko iz brezovih vej.
Velika zanimivost so tudi hisi, svojevrstna stavbna dediščina. Zagotovo le
malokdo še ve, kaj to je! Belokranjci, ki to še vedo, bi rekli: » Hisi so za deco
delat.« Turistični vodniki pa bi razložili, da so to lesene hiške, kakršne so
nekoč imele premožnejše kmetije, v njih pa so spali mladoporočenci.
Lipov list - Avgust 2019
Lahko pa rečemo tudi, da so hisi hiške za ljubezen. Mogoče nova
turistična tržna niša? Za zdaj na ogled in preizkus v Velikem Nerajcu, kjer
je tudi vstop v Krajinski park Lahinja. Tudi ta je poseben, saj ob vstopu ne
dobiš vstopnice, temveč košček ajdove potice!
Čez Vahto v zeleno morje doživetij
Pa smo šli na pot in za prelazom Vahta potopili oči v zelenje, kamor
seže oko.
Pri Badovincu, v gostilni, smo začeli z dogodki, ki spadajo pod
okrilje projekta Svobodno belokranjsko ozemlje (SBO), ki se
razprostira med Semičem, Črnomljem in Metliko. Izmislili so si ga
vsi tisti dobro razmišljajoči in k smehu nagnjeni Belokranjci, med
katerimi prednjačita Toni Gašperič in Peter Badovinac. To je
belokranjski odgovor na oblast v Ljubljani, ki bolj mačehovsko
doživlja oddaljeno pokrajino in kjer je cesta daleč pod pretočnostjo
in zmogljivostjo tiste proti Koroški, ki pa naj bi jo kmalu osvobodila
znamenita Tretja razvojna os. Tudi Belokranjci bi potrebovali kakšno
razvojno os v obliki ceste, si mislim, ko lezemo v ride čez Gorjance
in se pred našim avtobusom nizajo škatle tovornjakov in avtov ter
vsega vmes.
Peter Badovinac, carinik na Jugorju, razume se, da je to v gostilni
Badovinac, zahteva pasoš SBO, brez katerega ne moreš naprej. Tisti,
ki ga nima, ga lahko kupi, carinik na turistični carini pa mu
pomežikne na poti v spoznavanje ugodja in doda še vin(o)jeto, ki
na brezplačnih parkirnih prostorih prinaša 5o-odstotni popust.
Takšne ugodnosti res ne kaže prezreti! Potem po mili volji in s
popusti na prenekaterih točkah polnokrvno uživaš deželo metliške
črnine, odojkov in janjcev, zavitkov in šarkljev, pa seveda tudi proste
potice, tiste znamenite belokranjske pogače. Popusti se priznavajo
v različnih gostilnah, na domačijah, kjer se ukvarjajo s turizmom, v
trgovinah, pri vinarjih in pri drugih ponudnikih storitev in
proizvodov. Še preden pa carino zapustiš, ti pritiče še tekoča viza z
imenom karampampuli. Alkoholna viza z množico zelišč in dišavnic
ti podari še dodatne atome energije radosti, s katerimi se spuščaš
naprej po cesti in zaviješ k naslednji edinstveni turistični zgodbi, ki
je resnično prava zanimivost in bog ne daj, da bi je ne bilo.
Poleg Carinarnice med pomembne institucije Svobodnega
belokranjskega ozemlja spadata še Ministrstvo za penjenje in
Klinika za navajanje na odvisnost od olj. Neodvisnost zagotavljajo
zastava, himna, vojska z enim vojakom in ustava z enim členom. Res
ekspeditivno! In, da ne bo pomote, imajo tudi svoj konzulat. V
Ljubljani.
Osnovna šola Bistra buča
Šola na Radovici pri Metliki je plod domišljije Tonija Gašperiča in
posluha za izjemne zgodbe Jožeta Matekoviča. Prvi, humorist,
satirik in dežurni zabavljač, in drugi, človek s srcem, zapisanim
kulturni dediščini Bele krajine ter odličen igralec. Prvi avtor zamisli
in drugi igralec, ki upodablja strogega učitelja izpred sto let. Bistra
buča je način spoznavanja Bele krajine na lahkoten, hudomušen
način. Učitelj pa je tako izviren in avtentičen lik, da si od presenečenja
sploh ne moreš opomoči.
Njegova obleka, pričeska, pogled, besede ... Vse to je tako živo, da se
zdi, da sediš v učilnici, iz katere boš lahko odšel samo, če se boš
pokoril učitelju, ki je takšen, kot da bi ga živega ujeli v album. In ko
smo ob vstopu v šolo z izjemnim 200-letnim kulturno-spomeniškim
pečatom vstopili in odprli ta album, je skočil iz zaprašenega časa in
ves energičen, samovšečen in samozaverovan odpredaval svoje
znanje in s palico v roki in mrkim, nepopustljivim pogledom klical
pred tablo. Motilo pa ga je vse; od prekratkih kril, pisanih barv
obleke in še bolj pričeske, do sedenja, smeha ali dihanja.
Prava turistična zgodba, ki je nastala leta 2014, bi morala priti na
program vsake turistične skupine, ki obišče te kraje. Spričevalo, ki
smo ga dobili ob koncu, pa je najlepši turistični spominek, ob tem,
da nas listina, ki jo je izdala Ljudska republika Slovenija, z letnico
1957/58, in ki jo je podpisal šolski upravitelj in učitelj Jože Matekovič,
spominja na res lepo zgodbo turizma. Samo ne vem, zakaj me je
ocenil tako slabo? Zgodovina Bele krajine zadostno, Lepopisje
dobro, Ročne spretnosti prav dobro, Petje in glasba dobro in
Vedenje prav dobro!
27
Potepanja
Carinik Peter, vin(o)jeta in pasoš za vstop v Belo krajino
Lipov list - Avgust 2019
28
Potepanja
Šola Bistra Buča
Big Berry Kolpa
Ko smo zavili v Primostek, na doživetje sodobno urejenega kampa ob
Kolpi, so nas pod mogočnimi drevesi in z lepo urejeno trato pričakale
mobilne hiške, recepcija in gostinski objekt s teraso, otroško igrišče,
igrišče z vadbeno opremo, prostor za odbojko in počivalniki,
nameščeni v sencah drevesnih krošenj. V poletnem času, med majem
in oktobrom, v sedmih hiškah in štirinajstih sobah z vsega 36 ležišči
sprejemajo goste in jih razvajajo z brezplačnim wifijem, zajtrkom v
košari – lokalnimi dobrotami in skupnim žarom, vsak petek, soboto in
nedeljo. Hiške, opremljene s televizorjem in sefom, ponujajo
posteljnino in brisače ter omogočajo kuhanje in pranje perila. Na
voljo so kolesa in kajaki ter zasebno parkirišče. Neslišni, električni
avtomobilčki drsijo skozi lepo oblikovano parkovno podobo kampa,
ki je klub sodobnemu obrazu ohranil nekdanji kopalni bazen. Še iz
časov, ko so se na tem izjemno lepem, prav idiličnem koncu Slovenije,
lahko kopali prav vsi.
Novodobno, mogoče nekako s premalo posluha za pobeg duše.
Kamp je od Iskre kupilo podjetje Hosekra iz Slovenske Bistrice, ki
izdeluje strehe, garaže in mobilne hišice. Nekdanje lesene hišice so
izginile. Živžav ob reki je nadomestila kultura uživanja in bivanja po
novem. Morda malce preveč stekleno, plastično ali kovinsko? Novi
lastniki stavijo na višjo raven kamping turizma ob Kolpi. Kako se v njih
biva, spi in živi, nam ni bilo dano preizkusiti. Kolegi, močno
presenečeni nad videnim, so rekli, da je fino!
Predvsem pa je kamp zelo drugačen; naselje počitniških hiš Big Berry
Kolpa v Primostku ima precej svojstven koncept, tudi z vnosom
urbanih prvin, kot so stenske slike – murali na vsaki od hišk ali
iskanjem sodelavcev, kjer še zlasti tujim študentom v zameno za delo
ponujajo bivanje.
Meni bi bili ljubši stilizirani hisi. Z lesom in mehkimi linijami, pa čeprav
brez sodobnih slikarij na pročeljih. Ah, ja, zdaj vem, kaj me moti!
Preperfektnost, ki postaja sterilnost!
Z vinsko trto zaokroženo
Ob koncu smo postali pri posebni znamenitosti, ki preseneča sredi
polj in travnikov – letalu iz druge svetovne vojne. Potem smo poniknili
v klet vinske kleti Metlika. Njihovi impozantni leseni sodi so nekaj
posebnega, prav tako kot dragocene kapljice iz njihove vinske
zakladnice.
Dan je bil čudovit. Zaradi doživetij, okusov in spominov. Pa tudi zaradi
penečih se mehurčkov, ki so tega dne ozaljšali doživetja pri Ivanu in
Gregorju v Vinski kleti Simonič v Semiču, kjer je penina – seveda
pridelana po klasični metodi, pustila brbončicam razkošje okusov z
imeni Semiška, Jantarna, pa Medeja ...
Besedilo in foto: Renata Picej
Naselje počitniških hiš Big Berry Kolpa v Primostku in stenska slika – mural na eni od hišk
Lipov list - Avgust 2019
29
Namig za izlet
Na gozdni jasi, bele breze
naokrog ...
Urejena je na jasi gozda, obdana je z belimi brezami, in ko umolknejo ljudje, je slišati le ptičje petje, v jasnih
nočeh pa nam delajo družbo zvezde z luno na čelu ...
Počitniško vas Krone Kolpa Heaven v Adlešičih sta s
tenkočutnostjo in okusom zgradila in uredila Petra Planinc in
njen mož Matjaž. Štiri hiške v vasi so opremljene v sodobnem
belokranjskem slogu, v njih je (skupaj) dvaindvajset udobnih
ležišč.
V vasi si je mogoče izposoditi kanuje za doživetja na bližnji
modrooki lepotici Kolpi in ob njej ter kolesa za izlete po poteh in
stezicah še vedno malce skrivnostne Bele krajine. Otrokom so na
voljo igrala, željnim športa pa igrišče za igranje odbojke na mivki
in mize za igranje namiznega tenisa. Na svoj račun pridejo tudi
ribiči, nabiralci gob in kostanja, še zlasti pa družine, ki ljubijo
zasebnost, varnost, mir in udobje. Dolenjske Toplice niso daleč,
prav tako tudi smučišče Bela pri Črmošnjicah ne. Na malo daljše
izlete, na primer do belokranjskih zidanic, kjer v hrastovih sodih
dozorevajo in dozorijo odlična vina, pa lahko goste popelje
Petra.
V vasi je prijetno v vseh letnih časih. To so spoznali že številni tuji
gostje, ki prihajajo sem tudi po več let zapored.
Toni Gašperič
Foto: Petra Planinc
Lipov list - Avgust 2019
30
Foto: Andraž Pavlič
Namig za izlet
Lipniška dolina je prgišče na moč samobitnih naselij (na fotografiji: Kropa)
Lipniška dolina
Prebujajoča se lepotica med
Savo in Jelovico
Lipniška dolina. Prgišče na moč samobitnih naselij: Lancovo, Ravnica, Brda, Vošče, Kolnica, Zgornja in Spodnja
Lipnica, Kamna Gorica, Lipnica, Kropa, Brezovica, Dobrave s Prezrenjami, vasice pod razglednim Jamnikom,
Rovte, Češnjica, Dobravica, Poljšica, Ovsiše, vse do Podnarta, skoraj zraslega z Zalošami in Otočami ob Savi.
Povezuje jih rečica Lipnica, ki izvira pod Kobovtom v zahodnih obronkih Jelovice. Na desnem bregu jo napaja
razvejeno ožilje pritokov: Grabnarica, Vrčica, Kroparica s Hrenovcem in Črnim potokom; na levem bregu se ji
le občasno pridružijo presihajoči studenci z Dobrav. Na dnu doline se pri Podnartu zlije s Savo.
Na začetku doline je vas Lancovo; na njenem robu se zlivata obe Savi,
Bohinjka in Dolinka. Lancovo se prvič omenja že leta 1296 v listini, ki
piše o vitezih »vom Lanzawe«. V zgornji del vasi nas vodi strma pot
mimo kmetije Dežman in konjeniškega centra Dalija do odmaknjene
srednjeveške cerkvice sv. Lamberta, od koder uzremo škrbine Pustega
gradu (Waldenberg), ki skupaj z ostanki gradu Kamen še pomni slavne
čase Ortenburžanov, Celjanov in Gašperja Lamberga. Na travniški
zaplati pod gradom je vas Ravnica, nekoč Mošnja, skrita v tragično
zgodbo svoje polpretekle zgodovine.
Po teh krajih je speljanih nekaj lepo urejenih naravoslovnih poti: po
Grabnarici od Kolnice do Vošč (slikovita pot je žal precej zaraščena), pa
od Pustega gradu čez Mili pogled do Kamne Gorice; malo pred njo
lahko skozi Galerije zavijete še proti obnovljeni Fuchsovi brvi čez Savo
ali ob njej do Radovljice, lahko tudi nizvodno proti Globokemu ali pa
po severnih obronkih Vreč mimo Ojstre peči do Mišač ali Dobrav, s
katerih se prek Stovca lahko spustite proti Podnartu.
Male gorenjske Benetke
Kamno Gorico je nekdo poimenoval »male gorenjske Benetke«; ves
kraj je namreč prepreden z desetinami mostičkov ter s številnimi
rakami, po katerih je razpredena Lipnica poganjala vodna kolesa
šestnajstih vigenjcev; zdaj nanje spominja le še Šparovčeva kovačnica.
Poleg žebljarstva se Kamnogoričani radi spomnijo tudi misijonarja
Kapusa, slikarja Matevža Langusa, pa domoljuba in kranjskega poslanca
na Dunaju dr. Lovra Tomana (»izposloval« nam je železnico Ljubljana–
Trbiž). Bogato tradicijo kraja ohranjajo Langusovi dnevi, pa »barčice« na
gregorjevo, streljanje z možnarji na Zijalki ter pestra paleta glasbenih in
literarnih srečanj v Mežnariji.
Nadaljujmo. Ob cesti bomo opazili bajer ob prepoznavni »Skirarci«, kjer
so še v prejšnjem stoletju izdelovali sekire. Na križišču v Lipnici zavijemo
desno ter mimo opaznega letnega bazena in novega naselja na Stočju
prispemo v Kropo.
Sinonim za žebljarstvo in kovaštvo
Za večino Slovencev je Kropa simbol, če ne kar sinonim za žebljarstvo
in kovaštvo. Njuni začetki segajo v 14. stoletje; na tiste čase spominja
talilnica železa, zdajšnja »Slovenska peč«, pa tudi Ferdinandov rudarski
red, ki je Kroparjem že sredi 16. stoletja priznaval posebne pravice, v
Lipov list - Avgust 2019
katere zemljiška gospoda ni smela posegati. Kroparsko žebljarstvo je
cvetelo do sredine 19. stoletja; kraj je takrat štel tudi blizu 1500 ljudi, od
bogatih fužinarjev do rudarjev, furmanov, oglarjev, kovačev in žebljarjev
z njihovimi družinami vred. Ob dveh fužinah, kjer so pridobivali železo,
je bilo v Kropi še devetnajst vigenjcev, kjer so ob ješah starši in otroci
kovali najrazličnejše žeblje, in sedem cajnaric – kovačnic, kjer so s
pomočjo vodnih kladiv – norcev kovali železne palice – cajne. Že
Valvasor je zapisal, da so kroparske žeblje tovorili daleč naokrog, največ
pa v Benetke in Trst. Pozneje so kar 127 različnih vrst žebljev prodajali
od Skandinavije do Afrike in od Črnega morja do Atlantika.
V drugi polovici 19. stoletja pa se je vse skupaj začelo sesuvati, zadnji
plavž je ugasnil leta 1880. Žebljarska zadruga je v začetku 20. stoletja
podaljšala neustavljivo zamiranje žebljarstva in spodbudila novo
dejavnost – umetno kovaštvo, ki ga zdaj poskuša ohranjati UKO Kropa
in nekaj ostarelih kovaških mojstrov. Kropa je svoje dno dosegla s
propadom tovarne vijakov Plamen leta 1997, zdaj pa ji gre, tako kot vsej
Lipniški dolini, k sreči spet na bolje.
Skozi Kropo v Evropo
Vsa trška Kropa je en sam muzej. Pod cerkvama, sv. Lenartom in t. i.
Kapelico, obiskovalca na obeh bregovih Kroparice vse spominja na
žebljarske in kovaške čase: kovaški muzej z vigenjcem Vice; arhitektura
imenitnih starih fužinarskih hiš; izdelki umetnega kovaštva na vsakem
koraku; zaščiteno trško jedro Plac; bajer, kjer na gregorjevo spuščajo
»barčice«; (zanemarjene) rake in zapornice od Kotla navzdol ... Pa
prireditve, kot so julijski kovaški šmaren, decembrsko koledovanje,
gregorjevo in poletni gledališki festival v veliki kulturni dvorani. In slavni
Kroparji: pesnica Kristina Šuler, pa kovač in pripovednik Joža Bertoncelj,
ustanovitelj Elana Rudi Finžgar, pa odlični pevci – tenoristi Dermota,
rodbina Gašperšič – ustanovitelj »zadruge« in muzeja Jože, sopranistka
Zlata Ognjanović, skladatelj in zborovodja Egi Gašperšič, slikarja Janez
Potočnik in Peter Žmitek, fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač, etnolog in
antropolog dr. Zmago Šmitek, nekdanji evropski komisar dr. Janez
Potočnik ...
»Skozi Kropo v Evropo,« pravi najnovejše kroparsko reklo. Skoznjo pa
lahko pridete tudi na Vodiško planino, na Jamnik, v Dražgoše, v
Železnike, Selško dolino ...
Razgledni Jamnik s cerkvico sv. Primoža
Ko obrnemo proti Podnartu, v Lipnici opazimo uspešno tovarno Iskra
Mehanizmi, nad vasjo Brezovica pa je pri bližnjem kamnolomu okoli
45 jam na Pečeh – osameli kras.
Čez češnjiški most prestopimo starodavno zgodovinsko mejo med
nekdanjim freisinškim, to je škofjeloškim, in ortenburškim, to je
radovljiškim gospostvom. Pot nas vodi proti vasicama Češnjica in
Rovte, ki se stiskata pod razgledni Jamnik s prepoznavno cerkvico sv.
Primoža (831 metrov).
Češnjica se deli na dva dela: prvemu, rodovitnejšemu, se še zdaj reče
Na kmetih, drugemu, skromnejšemu, Na kajžah, na sredi pa je
starodavna cerkev sv. Tomaža. S Češnjice je bil župnik, pesnik in pisatelj
Joža Vovk, znan po zbirki črtic Naš Buček, ki hudomušno opisujejo
dogodivščine vaškega otročaja.
Na Rovte se pride ob potoku Plaznica, ki se pod vasjo zajeda globoko v
konglomeratne stene, polne prastarih fosilov iz časov, ko je do tod
segalo Panonsko morje. Rovte, ki se sončijo na ravnicah pod Malo goro,
ponujajo imeniten razgled proti Storžiču ter pot na Jamnik ali proti
Besnici in Kranju, tudi v Selško dolino se da priti. Postanka vredna je
kmetija pri Turku; blizu sta tudi Taborska jama in Turkovo brezno; ta je
ena najdaljših kapniških jam na Gorenjskem.
Od koder (menda) izvira rod Primičeve Julije
Ovsiše so zelo stara vas. Do gradnje gorenjske železnice so bile z
baročno cerkvijo sv. Valentina in Portarjevo gostilno s trgovino središče
okoliša, zato ni čudno, da je ovsiška šola nedavno praznovala častitljivih
120 let. Ob njej je ekološka kmetija Porta.
Poljšica je pravi raj za ljubitelje narave, osupljivih razgledov in miru; tudi
lovci so pogosto tu. Pa še to: menda s Poljšice izvira rod Primičeve Julije,
Prešernove neuslišane ljubezni.
Za Podnart vemo, da ga pred gradnjo »Tomanove« gorenjske železnice
leta 1870 skorajda ni bilo. Železnica je prinesla hiter razvoj in
31
Namig za izlet
Foto: Andraž Pavlič
Kroparica
Lipov list - Avgust 2019
32
Namig za izlet
Foto: Andraž Pavlič
Novodobno kovaštvo v Kropi
industrializacijo. V marsičem ga je zaznamovala družina Pogačnik,
denimo vitez Josip Pogačnik – ob koncu prve svetovne vojne je bil
imenovan za prvega predsednika slovenske narodne vlade; ali
podjetnik Anton Pogačnik, ki je skupaj s sinovi leta 1935 ustanovil
tovarno zobnih past in parfumov Cimean; po drugi svetovni vojni je iz
nje zrasla Kemična tovarna Podnart, zdaj pa je tu Atotech.
V Podnartu se Lipnica izliva v reko Savo, tam se konča tudi Lipniška
dolina.
Cerkev, v kateri je župnikoval Jakob Aljaž
Ob Savi se vračamo skozi Zaloše do Otoč, ki so bile svoje dni znane še
zlasti kot železniška postaja, s katere so se množice romarjev zgrinjale
na bližnje Brezje; zdaj je takih romarjev malo, popotniki pa lahko
prenočijo na prijazni kmetiji Pr Štularju.
Iz Podnarta se lahko povzpnete po cesti skozi do vasi Prezrenje, ki
kraljuje na pomolu nad Savo in Lipnico, a je tako neopazna, da jo vsi
prezrejo. Številni pa kar obstanejo ob prepričljivi lepoti Dobrav – polja
in travniki so dobesedno ugrabljeni prostranim gozdovom, odpre se
veličasten razgled na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce.
Dobrave se raztezajo na konglomeratni terasi med Lipnico in Savo;
začnejo se pri sotočju obeh Sav, končajo pa pri Podnartu. Zanimive so
dobravske doline – vrtače.
Med Dobravami je največja Srednja Dobrava. Cerkev Povišanja sv. križa
so zgradili že v 17. stoletju. Tu je do leta 1889 skoraj deset let župnikoval
in učil tudi Jakob Aljaž; zato je cerkev ena od postaj na t. i. Aljaževi poti;
tu je pokopana njegova mati. Tudi pisatelj Janez Jalen je prebil nekaj let
med Dobravci. Na pokopališču sta grobišče in spomenik izseljencem
ter padlim partizanom, med njimi je bil tudi Stane Žagar, pred vojno
učitelj in šolski upravitelj na Srednji Dobravi. S Spodnje Dobrave je bil
doma skladatelj pater Vendelin Špendov, ki je ustvarjal med Slovenci v
Lemontu/Čikagu.
Lokalna cesta nas skozi Mišače prek mostu čez Savo pripelje v Globoko
in proti Podvinu, drugi odcep pa vodi v Otoče – in krog je sklenjen.
Druga (turistična) ponudba
Pri Jarmu v Kropi imajo veliko izbiro gostiln, v Mlinu v Kamni Gorici se
jedo dobre postrvi in pice, v Joštovem hramu v Podnartu imajo srbske
dobrote, pri Marički na Sr. Dobravi se dobi odličen ajmoht. Dobro
postrežejo tudi v Partizanskem domu na Vodicah in v razgledni
planinski koči na Taležu, po dolini pa je še nekaj bifejev, okrepčevalnic
in turističnih kmetij.
Lipniško dolino je mogoče doživeti tudi na označenih kolesarskih,
pohodnih in planinskih poteh, pestra je ponudba alternativnih športov
(jamarstvo, krpljanje, ledno plezanje, rafting ...).
V zadnjem času se po dolini, predvsem ob Savi, kot gobe po dežju
množijo kampi in glampi pretežno angleških imen, v glavni turistični
sezoni vozi občasni avtobus »hop-on hop-off« (rednega ob koncih
tedna žal ni).
Slavko Mežek
Foto: Ana Cecilia Prenz Kopušar
Pestra paleta glasbenih in literarnih srečanj v Mežnariji
(Kamna Gorica)
Bogato kulturno-zgodovinsko izročilo, naravne danosti ter zdajšnji
potencial Lipniške doline je treba bolje izkoristiti, še zlasti pa
povezati v smiselno skupno zgodbo. To je mogoče storiti le z
vizijo, z usklajenimi prizadevanji lokalnih skupnosti, s
povezovanjem in sodelovanjem vseh posameznikov in
organiziranih dejavnikov v dolini ter s podporo Občine Radovljica
in radovljiškega turizma. Vlogo povezovalca in spodbujevalca
starih in novih potencialov bo poskušala odigrati tudi ustanova
Fundacija za razvoj Lipniške doline. Ta se je pridružila pobudi
gibanja Kultura-Natura Slovenija, ki je sredi Krope najelo prostore
opuščene pošte in v njih s partnerji uredilo tudi kulturnoinformacijski
center – KIC Kropa (www.kultura-natura.si, www.
lipniska-dolina.si).
Lipov list - Avgust 2019
33
Zeleni zgledi
Foto: Mateja Gruden
Nova knjiga o blagodejnosti gozda
Z gozdom do sreče in zdravja
Zvoki gozda, vonj dreves, sončni žarki, ki se
poigravajo med listi, in svež, čist zrak nas pomirjajo.
Lajšajo stres in zaskrbljenost ter nam pomagajo,
da se sprostimo in si zbistrimo misli. Čas, preživet v
gozdu, nam izboljša razpoloženje, vrne energijo in
vitalnost ter nas poživi in pomladi. V Sloveniji imamo
na srečo veliko gozdov, v njih pa veliko pohodniških,
kolesarskih, učnih in tematskih poti. In poleti
gibanje v gozdu še zlasti blagodejno vpliva na nas.
Kaj natanko doživljamo v gozdu, zakaj se med zelenjem počutimo
toliko bolje? Kakšna je skrivna moč dreves, zaradi katere smo
toliko bolj zdravi in srečnejši? Zakaj med preprostim sprehodom v
gozdu pozabimo na stres in dobimo nov zagon?
Na ta vprašanja v knjigi, ki je izšla pri založbi Učila, odgovarja
japonski strokovnjak za gozdno medicino dr. Qing Li. Nekateri
ljudje proučujejo gozdove, pravi, drugi se ukvarjajo z medicino,
sam pa se je posvetil gozdni medicini, da bi ugotovil, kaj vse med
sprehodom v gozdu vpliva na naše počutje.
Knjiga nam razkriva, da pozitivni učinki dreves na duševno zdravje
ljudi trajajo dlje kot kratkoročni izbruhi sreče. Šinrin joku ali
gozdno kopanje je preživljanje časa v gozdu za boljše zdravje,
srečo in občutek spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se znova
povežemo z naravo – od čuječnega sprehajanja v gozdu do
oddiha v bližnjem parku in bosonoge hoje po travi. Učinki? Nižji
krvni tlak, ublažen občutek stresa, večja vitalnost in okrepljen
imunski sistem.
Zanimiva knjiga, ki jo je uredila Branka Fišer iz omenjene založbe,
je opremljena s številnimi fotografijami in seznamom štiridesetih
čudovitih gozdov po vsem svetu.
D. P. B.
Lipov list - Avgust 2019
34
Zgodbe v turizmu
Rakitna slovi po svežem in zdravem gorskem podnebju in
sončnih zimah.
Rakitna in zgodba o znamenitem
rakiškem jamboru
Turizem
obuja (tudi)
zanimiva
preteklost
Prof. Roman Savnik je opredelil, da Rakíčani živijo na nadmorski višini od 780 do 820 metrov. Naselje je razloženo
v osrčju gozdnate kraške planote, ki seže do Barja na severu do njegovega zatoka ob Borovniščici na zahodu, do
Iškega Vintgarja na vzhodu in na jugu do edinstvene soteske Zale. Obdajajo jo 933 metrov visoki Krimšček, 999
metrov visoki Šop, Županov vrh z natanko 1000 metri, za njim pa sta 1046 metrov visoka Kamenica in precej daleč
na severovzhodu Krim s 1107 metri.
Rakitna obsega vasi Na kláncu, Húdi kônec, Hrib, Bòršt, Nákličev kônec,
Podgôra, Jèzero, Nováki, Žóbov grič, k njej spadata še samotni kmetiji
na jugovzhodnem delu planote nad sotesko Zale Pri Cajzli in Zakótkar.
Ponikalnica Rakitniščica izvira pri farni cerkvi in ponika pod cesto proti
Podpeči v rupah Ponikvah. Njen naravni pritok je Osojščica, po drugi
svetovni vojni se ji je pridružil še odtok iz umetnega jezera, ki so ga
oblikovali zaradi razvoja turizma. Po besedah sogovornikov so jo
naselili Bistriški menihi, med njimi pa je tudi znatno število potomcev
Uskokov, kar izpričujejo visoke ženske in priimki, ki se končajo z -ičiči.
Mimo Rakitne je vodila rimska cesta iz Cerknice čez Ig proti Emoni in
od Čušperka na Lužarje. V obrambo ceste so zgradili ajdovski zid, ki je
zapiral dolino med Novaško goro in Avšnikom. Zdaj si jo lahko
ogledate po namenski poti, ki je označena s tablami.
Rakitna slovi po svežem in zdravem gorskem podnebju in sončnih
zimah. Na njej je za dva suknjiča bolj mrzlo kot v dolini. Celo poleti so
noči tako hladne, da se moraš pokriti. Zaradi prelivanja sredozemskega
podnebja z gorskim je dobila tudi klimatsko otroško zdravilišče, kjer
so v celoti predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S
Novost na Rakitni: replika 64 metrov dolgega jambora iz jelke
oziroma hoje za jadrnico Bukova dolina s pojasnilnimi tablami
in s predsednikom TD Rakitna Darkom Jerino.
sodelovanjem z norveškim skladom in Nemčijo je po zaslugi nove
direktorice nosilec številnih novosti, celo zdravljenja s konji.
Bili so slabi časi ...
Toliko za osnovno spoznavanje kraja, za katerega je leta 1985 Metka
Susman, ko je prevzela brunarico ob jezeru, napisala, da je tedaj imela
zaprto mladinsko klimatsko zdravilišče, slabo telefonsko povezavo,
slab televizijski signal, makadamske ceste, slabo oskrbo z vodo, ni
imela pošte in bankomata. Turizem je bil v globokem spanju, jezero
umazano in okolica zanemarjena. Tod je bila skromna trgovinica, v
kateri so prodajali kruh samo trikrat na teden, meso pa enkrat na
teden.
Iz nagovora, ki ga je imel Peter Kovačič Peršin prvega junija letos na
pogrebu njihovega dolgoletnega župnika Petra Šetine, je mogoče
razbrati, zakaj je bilo na Rakitni tako. Škof Anton Vovk mu je naročil:
»Naredi, kar moreš!« Šibki župnik je v nemogočih razmerah ustvaril
več, kot bi zmogel zdrav človek. Najprej se je opravičil župljanom
zaradi ravnanja njegovega predhodnika, ki jih je zapustil leta 1943.
Občutil je duhovno trpljenje faranov, saj so Rakičani v vojni in po njej
izgubili devetdeset fantov in mož. V Rakitni so ostali pretežno stari
krajani in vdove z otroki. Marsikatere osebne in krajevne ovire je
zdravstveno šibki duhovni pastir rešil s svojo vedrostjo in smislom za
humor. Posebno skrb je namenjal obnovi cerkve, ki je bila med vojno
porušena in je zdaj pogosto osrednji fotografski motiv kraja.
Oživljanje vasi se je začelo s prihodom graditeljev počitniških hišic.
Medtem ko je leta 1910 vas imela 622 prebivalcev, leta 1966 štiristo,
jih ima zdaj okoli osemsto. Polovica je domačinov, polovica je
stanovalcev v počitniških hišicah. Številni so za stalno zapustili
Ljubljano in druga mesta, saj za to ni več nikakršnih ovir. Rakitna ima
zdaj prav vse, česar pred tremi desetletji ni imela. In še znatno več.
Lipov list - Avgust 2019
Debevčevi z Rakitne gojijo haskap ali sibirsko borovnico v
najvišjih nasadih v Sloveniji. Letošnje so že obrane.
Speča ali prebujajoča se turistična lepotica?
Povod za ta zapis je odkritje 64 metrov dolgega dvojnika ladijskega
jambora na ploščadi za Rakiškim jezerom, 22. junija letos. Takega je
okrog trideset rakiških kmetov, voznikov in lastnikov konj ter volov
in drugih prepeljalo na vozu s štirimi premami pred 125 leti z
Rakitne do ladjedelnice sv. Marka v Trstu. Potreboval ga je slovenski
ladjar Angel Henrik Jazbec za trgovsko jadrnico, poškodovano pri
Balearih. Izvirna jelka ali hoja je bila visoka skoraj sedemdeset
metrov, v njej pa je bilo več kot devet kubičnih metrov lesa. Z
okrajnim gozdarjem jo je našel v dolini Zale v gozdu krepkega
kmeta Janeza Opeke.
Za pot do Trsta so potrebovali slab mesec, decembra leta 1893 in
januarja leta 1894. Na to dogajanje pred stoletjem in četrt je
upokojenega gozdarja in sodelavca lesnih podjetij v Logatcu in na
Vrhniki Darka Jerino opozoril Janko Košir iz Selščka oziroma TD
Menišija. Takoj je poprijel za to zgodbo in našel devet somišljenikov.
Med njimi sta bila tudi Metka in Peter Susman in ustanovili so
tovariško združenje, imenovano Zbor za jamborno cesto, ki so ga
vključili v Turistično društvo Rakitna. Žal mladi v njem nočejo
sodelovati, kot da bi bili »ničigavi«. Veliko sem jih vprašal, a nobeden
ni hotel, je povedal Darko. Potem se je razjezil in sam prevzel to
nalogo. Bila je izjemno stresna.
V društvu je 105 članov, aktivnih pa le okrog dvajset. Žal sta med
njimi le dva kmeta. Potem ko sta bili izhodiščni točki jamborne poti
Zala in Rakitna, so morali poiskati še sklepno. Našli so jo v slovenski
vasi Križ nad Trstom in v njej odličnega sogovornika in sodelavca v
inženirju ladjarstva in ustanovitelju ribiškega muzeja Franka Košuto.
Pripravili so že šest izletov po t. i. jamborni poti, ki jo vselej zaključijo
v Križu, kjer jim Franko do tri ure razlaga o ribolovu v slovenskem
delu Tržaškega zaliva. Razumevajoči brezoviški župan Metod Ropret
napoveduje, da bo v tem prijetnem kraju oktobra letos srečanje
prebivalcev občine Brezovica in Križ.
Kaj pa je iskanje in izdelava replike prinesla Rakitni, ki se bo zdaj
lahko začela še bolj vitalno turistično prebujati in razvijati? Po
poseku treh dreves, ki sta ga opravila profesionalca ob pravih lunah
in pravem času, so stopili v akcijo prostovoljci. Olupili so jih, s t. i.
maklanjem odstranili ročno, s stroji pa najmlajši plasti dreves.
Spodaj so ga zarezali za tretjino, da debla na ležišču ne bi pokala.
Potem je Dani Praprotnik vse hlode petkrat premazal s Silvanolinom.
Konec maja pa sta Anderjanov Zdravko in Jurčnikov France, eden
od njiju je tudi tesar, sestavila repliko iz osmih debel. Zdaj je
nameščena tako, kot je bila pritrjena na vozovih. Nanjo se ni
dovoljeno vzpenjati in vpisovati ali vrezovati kakšnih sporočil.
Duhovna plat rakiškega jambora
Na Rakitni imajo srečo, da pri njih živi in aktivno deluje in sodeluje
tudi akademski slikar in restavrator Veljko Toman, čigar prispevek je
Darko ocenil z besedami: »Ko bom šel naslednjič k Tomanu, bom
imel na glavi kapo, da se mu bom lahko v zahvalo odkril za vsa dela,
ki jih je opravil v zvezi z Rakiškim jamborom.« Z grafitnim svinčnikom
je ustvaril risbe za izjemno iskan koledar z motivi o prevozu,
oblikoval povečano razglednico o pripravi Rakičanov za zahtevno
pot, vse delo v zvezi z njim skrbno fotografiral ter sestavil zloženki
Vodič po poti rakiškega jambora od Selana do Vrnilc ter Pot slavnega
rakiškega jambora leta 1893 in 1894 s trinajstimi postajami. Društvo
ima odslej tudi navpično oblikovano zastavo. S temi izdajami TD
Rakitna in Občine Brezovica so 22. junija pospremili med turistično
vabljive kraje tudi Rakitno.
Repliko rakiškega jambora so 22. junija predali namenu v
zapomnljivo neprijetnih vremenskih razmerah, po nagovorih Darka
Jerine in Franka Košute, jedrnatem blagoslovu župnika Jožeta
Trevna ob jamboru ter zahvalnih besedah župana Metoda Ropreta,
predstavitvi Brinarjeve jelke ter pestrem kulturnem programu v
šotoru. Ne le njo. Iz treh hlodov vandalsko preminulega mutanta t.
i. Brinarjeve jelke, stare 144 let, je poleg kipa pred šolo akademska
kiparka Urša Toman predstavila kip na poti k jamboru, ki ponazarja
fizično povezanost in umsko napajanje družine, ob polharskem
domu pa bo na tretjem predstavljen živalski svet.
Skulptura akademske kiparke Urše Tomaj iz edinstvene, skoraj
41 metrov visoke in 144 let stare jelke – mutanta. Avtorica
jo je poimenovala Srečevanja. Po Petru Kovačiču - Peršinu
predstavlja kraj z bogatimi gozdovi in dolgo gozdarsko,
lesarsko in furmansko tradicijo, pa tudi s splavarsko.
In kako (turistično) naprej?
To so torej najnovejše vsebinsko privlačne novosti Rakitne. Kaj pa
turistično? Tehtajo med množičnim in butičnim turizmom. Nagibajo
se k zadnjemu. Še prej pa bodo, to ima v načrtu tudi občina, jezero
očistili mulja, asfaltirali parkirišče ob njem in omogočili še prijetnejše
preživljanje prostega časa v tem raju. Po mnenju Američanke, sosede
Cveta Pavlina, bi morali biti bolj ponosni nanj, pa tudi na Slovenijo. Da
je prebivanje na Rakitni sanjsko, dokazujejo tudi tuji gostje v
počitniških hišicah, ki so pripravljeni plačati sto evrov za noč. Ker so z
aktivnostmi prek zgodbe o jamboru povezani Slovenci na tej in oni
strani meje, pa bi na izstopajoče mesto spadali najmanj tudi zastavi
Slovenije in slovenska narodna zastava.
Besedilo in foto: Stanislav Jesenovec
35
Zgodbe v turizmu
Lipov list - Avgust 2019
36
Foto: Matjaž Intihar
Trendi
Mateja Hren
Butično
Dogodki z
vrhunsko
glasbo v
edinstvenih
ambientih
Izjemna glasbena virtuoza Boštjan Gombač in Janez Dovč na svojstvenem odru: v zavetju kraške
jame. Znani tamburaški kvintet Šukar z romsko glasbo v naravnem amfiteatru sredi vasi. Legendarni
primorski kantavtor Iztok Mlakar na osmici na Krasu. Obujanje starih loških oštarij s kultnim
glasbenikom Janijem Kovačičem. Mateja Hren iz Ljubljane se je pred nekaj leti lotila priprave
glasbenih dogodkov (Mateja Hren Events), ki so preplet vrhunske glasbe, edinstvenega prizorišča,
tesnega stika z lokalnim okoljem, zgodb in okoljske ozaveščenosti. Povsem v skladu s trendi
sodobnega turizma, a niso bili ti tisti, ki so sogovornico spodbudili k pripravi takšnih dogodkov ...
»Da je vse to trend, sem izvedela šele pozneje,« pravi Mateja Hren;
pri zamislih za dogodke namreč preprosto izhaja – iz sebe. Zamisli
se porajajo, ko se potepa po Sloveniji, ko navezuje stike z domačini,
ko brska po etnološki zakladnici, ko preživlja čas v naravi ...
»Od nekdaj sem se veliko potepala po Sloveniji. Z domačini rada
navežem stik, kdaj jim priskočim tudi na pomoč pri delu ... Tako
sem bila, na primer, pred nekaj leti na žetvi sivke na Krasu,
prespala na kmečkem turizmu in se spoprijateljila z lastniki. Tako
sem jim potem, recimo, pomagala na trgatvi, beseda je dala
besedo in spoznala sem jamarja, ki me je popeljal na ogled
tamkajšnjih jam. Med njimi je bila tudi Krompirjeva jama, v kateri
je bil konec lanskega leta koncert Boštjana Gombača in Janeza
Dovča. Ta jamar pa je tudi lastnik osmice, kjer sem pred slabima
dvema letoma pripravila koncert Iztoka Mlakarja. Tako da –
klepetam,« se nasmehne Mateja. In potem se začne klobčič
odvijati ...
Jama – jamska piščal – Boštjan Gombač
Kaj bi lahko pripravila v Krompirjevi jami, ki so jo dotlej obiskovali
zgolj jamarji, v njej ni bilo še nobenega dogodka? V soglasju z
jamarji, seveda, ki so bili nad zamislijo nad kakšnim koncertom v
jami takoj navdušeni. »Potem sem začela razmišljati, kateri
glasbenik bi bil najprimernejši za tak prostor. In se spomnila, da je
Boštjan Gombač ambasador jamske piščali iz Divjih bab.« (Z
Janezom Dovčem, s katerim sta nastopila v Krompirjevi jami, pa
imata projekt Sozvočje Slovenije: z unikatnimi inštrumenti sta
uglasbila zvoke slovenske pokrajine in narave; črpata iz
tradicionalne slovenske glasbene zapuščine, iz bogate zakladnice
slovenskih narodnih pesmi, op. p.).
Iztok Mlakar na kraški osmici
Pri Iztoku Mlakarju je imela najprej v načrtu njegov koncert, šele
nato je začela iskati prostor zanj. »Čim domačnejšega, z domačo
hrano ... In tako sem odkrila osmico v vasi Lipa na Krasu, ki je bila
všeč tudi Mlakarju.« (To je bil sicer njegov prvi koncert – le en dan
– po izidu novega albuma Porkaeva!)
Šukarji v naravnem amfiteatru Krvave Peči
Tudi pri Šukarju je bila najprej zamisel za romski tabor z romsko
glasbo – in spet je beseda dala besedo, saj ji je nekdanji sodelavec
ob pravem času povedal za akustičen naravni amfiteater v Krvavi
Peči (v občini Velike Lašče). »Tam smo imeli še ogenj, okoli katerega
se je plesalo, pekli smo na posebnem, doma narejenem ciganskem
pekaču, imeli smo star voz, na katerega smo prinesli izvirsko vodo,
kuhali smo kavlo, enolončnico, značilno jed v teh krajih, starejša
domačina sta klepetala z obiskovalci, postavili smo šotore, imeli
smo tudi vedeževalko (nasmeh) ...« Nekateri obiskovalci – bilo jih je
blizu sto – so prespali na seniku (bilo je sredi junija); Mateja na
splošno poišče tudi možnosti za prenočevanje in povabi ljudi, naj
naslednji dan odkrijejo kaj novega v okolju, kjer so.
Lipov list - Avgust 2019
Foto: Dejan Ogrinec
Kulinarika mora biti na dogodkih sicer vselej domača, iz okolja, kjer
je dogodek, kolikor je to le mogoče, pravi Mateja; ob tem pa si tudi
prizadeva za čim manj – do nič odpadkov. Tako zdaj obiskovalci
dogodkov pijejo pijačo, pa naj bo kakršna koli, iz emajliranih
skodelic, na primer – in so navdušeni, zagotavlja sogovornica.
37
Vrhunska glasbenika v kraški jami
Posebna skrb izboru prizorišča
Prizorišče je torej za dogodke temeljnega pomena? Pa četudi na
njih nastopajo izvajalci, ki bi utegnili pritegniti poslušalce že sami
po sebi? »Prostor se mi zdi izjemno pomemben. Vselej poskušam
najti prostore, ki so manj znani, a čim bolj avtentični,« pripoveduje
Mateja, ki ob tem dodaja: »In ljudje, ki soustvarjajo dogodek, so
prav tako ključni za odlično izvedbo. Pa zgodba. Jamska piščal in
Boštjan Gombač, poleg tega je bil koncert v Krompirjevi jami v
začetku decembra na dan, ko naravoverci praznujejo svoj praznik,
in kar nekaj jih je prišlo. Letos jeseni nameravam koncert Gombača
in Dovča ponoviti, a bo dogodek povezan s prvo svetovno vojno,
saj je ta naravna jama med njo zagotavljala zavetje okrog petstotim
avstro-ogrskim vojakom. Povezala sem se z Zgodovinskim
društvom IR 17, tako da bodo prišli ’vojaki’ v uniformah in
pripovedovali zgodbe iz tistega časa. So pa na vseh dogodkih
pravzaprav ljudje, pripovedovalci zgodb, domačini, ki se pomešajo
med ljudi in povedo kakšno zgodbo.«
Kulinarika je vselej domača
Kako pa se je na njene pobude doslej odzivalo lokalno okolje? »Če
si želiš pripraviti kaj takega, moraš imeti posluh za ljudi, jim
prisluhniti, jim zaupati – in oni morajo zaupati tebi.« Ne gre vselej
zlahka; tako je bilo treba klene ljudi s Krasa, denimo, prepričati, da
je pršut resda tukajšnja posebnost, a da so med gosti tudi
vegetarijanci in vegani, se pravi, da je treba avtentičnost tudi malce
prilagoditi sodobnim potrebam in željam. »Ko se nečesa lotiš prvič,
se učiš. Potem pride razumevanje,« se nasmehne Mateja.
Običaji, ki povezujejo ljudi
Poleg glasbenih dogodkov pa Mateja posega tudi v etnološko
zakladnico: doslej je pripravila trgatev na Krasu (s pohodom) in
košnjo trave na Ajdovskem. »Košnjo bi si želela pripravljati tudi v
prihodnje. In ličkanje koruze. Zanimajo me običaji, ki so povezani s
kulturo (petjem, recitiranjem, pripovedovanjem zgodb) in hrano.
Zato, ker zelo povežejo ljudi med seboj. Ko sem pripravila prvo
košnjo trave, sem videla, da si ljudje želijo nečesa takšnega. In meni
je všeč. Študirala sem etnologijo; študija žal nisem končala, a
ljubezen do nje je ostala,« se nasmehne.
Začetki niso najlažji
Priprave dogodkov (in izletov – tudi tega se je lotila, saj se veliko
potepa ne zgolj po Sloveniji, temveč tudi v tujini) se je Mateja lotila
šele pred nekaj leti; a veselje do organizacije kulturnih in športnih
dogodkov jo spremlja že iz srednješolskih let. Splet okoliščin je
pripeljal do tega, da se je tega lotila tudi z bolj poslovnega vidika.
Ni pa lahko, priznava. Poleg organizacije se je treba znati tudi tržiti,
sloves se ustvarja počasi ... »Takšni dogodki tudi niso poceni –
vrhunski glasbeniki, organizacija vsega, kar spada zraven; tudi niso
množični. V Krompirjevi jami je bilo, na primer, okoli sedemdeset
gostov; lahko bi jih bilo še dvakrat več, a potem težko pozdravim
vsakega obiskovalca – oseben stik z njimi pa se mi zdi pomemben.
Ljudje razumejo, zakaj je cena višja (za Gombačev in Dovčev
koncert je bila cena vstopnice denimo 40 evrov, op. p.), šele po
tem, ko tak dogodek doživijo.«
Doslej so bili to dogodki za domačo javnost. Pa je razmišljala o tem,
da bi jih pripravljala tudi za tuje obiskovalce? Je. Takole ji je napisala
ena od obiskovalk koncerta v Krompirjevi jami: »Mateja, rada bi se
vam zahvalila za včerajšnji izjemni dogodek. Spraševala sem se,
kako bi nam to zavidali ljudje, ki živijo v New Yorku.« In koliko bi bilo
pripravljeni odšteti zanj, dodaja Mateja Hren.
Mateja Gruden
Trendi
Foto: Damjan Sinigoj
Romska glasba v naravnem amfiteatru
Lipov list - Avgust 2019
38
Inovativno
Foto: Aljoša Rebolj/Turizem Ljubljana
Brko tura
Sejalec 2019
Katero doživetje bo letošnji
sejalec?
Sejalec je priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Nagrajuje tiste
inovacije, ki so že uresničene in uspešno pripomorejo k boljši prepoznavnosti turistične ponudbe
Slovenije. Sejalci navdušujejo z novimi pristopi, so nenavadni, izvirni in veljajo za področja trženja,
poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma. Predstavljamo štiri kandidate za
letošnjega sejalca, ki ga bodo oznanili na Dnevih slovenskega turizma, novembra v Ljubljani.
Brko tura
Brko tura je nenavadno inovativno doživljajsko vodenje po
Ljubljani, ki ga je Turizem Ljubljana pripravil v sodelovanju s
specialisti za kulturni turizem – Agencijo za razvoj in marketing
v turizmu Nea Culpa, gledališkim režiserjem Jašo Kocelijem in
scenaristom Simonom Hernausom.
Kolesarsko vodenje po najlepših ulicah, parkih in razglednih
točkah Ljubljane je zgodba o treh velikanih Slovenije, ki so bili
vsi po vrsti brkati in vsak po svoje drzni. Jože Plečnik, Ivan Cankar
in Rihard Jakopič se povezujejo v doživetje Arhitekta, Pisatelja in
Slikarja. Kot vizionarji in velikani umetnosti so za vedno
zaznamovali Ljubljano in Slovenijo.
Gostje se s pomočjo brkatega vodnika vživijo v njihov življenjski
slog in miselni kredo, s tem pa turo tudi soustvarjajo in na njej
sodelujejo. Režirani animacijski elementi delujejo kot
presenečenja in spodbujajo aktivno udeležbo gostov, ki jih v
hišah treh brkačev – Plečnikovi hiši, Narodni galeriji in Cankarjevi
sobi na Rožniku – pričakajo tudi posebni namigi v obliki
življenjskih modrosti Arhitekta, Slikarja in Pisatelja.
Ob koncu ture sledi oddih ob Cankarjevi kavi in potici ter zaveza
za ohranjanje lastne ustvarjalnosti. Ta se po malem uresniči že v
velikem finalu, ko gostje z brkatim vodnikom vstopijo v grafični
ateljeje MGLC, kjer jih čakata darilo in nasvet, kako nahraniti
ustvarjalnost (in brke) v sebi.
Mini Adventures – pustolovski zemljevidi slovenskih
krajev
Mini Adventures so pustolovski zemljevidi, ki vodijo obiskovalce
po slovenskih krajih na edinstven način. Pri pustolovščini
uporabljajo ugankarski zemljevid, v pomoč pa so jim še broške s
pustolovci in priročna bombažna vrečka, ki skriva tudi zaklad.
Kako deluje Mini pustolovščina? V nadaljevanju podajamo kratek
opis, povzet po spletni strani www.miniadventures.si.
Potencialni pustolovci si ogledajo zbirko krajev, ki jih lahko
obiščejo. Izberejo destinacijo in jezik (za nekatere kraje je Mini
pustolovščina na voljo v štirih jezikovnih različicah) ter oddajo
svoje naročilo. Ko njihova Mini pustolovščina prispe v poštni
nabiralnik, se lahko odpravijo dogodivščini naproti. Pustolovski
paketek prejmejo v priročni bombažni vrečki, ki vsebuje vse, kar
potrebujejo za dogodivščino. Na papirju so natisnjeni
Lipov list - Avgust 2019
predvidena misija, lahko berljiv zemljevid z označenimi namigi
in jasna navodila. Vključeni so tudi odgovori (ki pa so zapečateni
v ovojnici, da ne premamijo h goljufanju!).
Mini pustolovščina je delo treh ustvarjalk, ki so na spletni strani
www.miniadventures.si zapisale takole: »Pri naših izdelkih nas
najbolj veseli, da naši pustolovci uživajo na svežem zraku,
odkrivajo nove kraje in preživijo svoj čas kakovostno, proč od
vseh elektronskih napravic in televizije.«
Mini pustolovščina
Spremeni tok zgodovine. Si upaš?
Spremeni tok zgodovine je inovativen projekt, ki vključuje
elemente navidezne resničnosti (VR) – s ciljem izboljšati
kakovost storitev in dodatno potrošnjo turistov.
VR tehnologija je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima
udeleženec občutek, da je v realnem okolju. Udeleženec z njo
doživi preplet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vstopi v
doživetje, ki s pomočjo tehnologije VR/AR in izkušnje v živo
prebudi vse čute.
Zgodba črpa iz zgodovine grofov Celjskih, ki so ena
najpomembnejših vladarskih rodbin vseh časov. Njihovi potomci
še zdaj vladajo v številnih evropskih monarhijah. Friderik Celjski
je bil potomec grofov Celjskih, ki se je neskončno zaljubil v
Veroniko Deseniško. Njegov oče ljubezni ni dovolil, zato je dal
Friderika zapreti v stolp na Celjskem gradu, Veroniko pa utopiti.
Foto: AIRTH
Projekt Spremeni tok zgodovine pa ponuja možnost, da
spremenimo tok zgodovine, da zaljubljencema omogočimo
drugačno, lepšo usodo.
Vsak igralec je Friderik, ki se prebudi v grajski ječi stolpa in mora
premagati ovire, da lahko odkrije ključ, ki bo odklenil vrata ječe,
v kateri je zaprta njegova ljubljena Veronika. Igralec vse to
doživlja kot neposredno vpetost v čas in prostor, z neverjetno
natančno izdelano grafiko srednjeveškega celjskega gradu, z
elementi in ljudmi tistega časa.
Projekt je prijavila družba Thermana.
Večerja treh dežel
Sodobne turistične destinacije temeljijo tudi na kulinarični
ponudbi, ki gostom predstavi značilnosti lokalne kulinarike in s
tem lokalnega okolja. Specifičnost destinacije Kranjska Gora je
lega v neposredni bližini dveh meja, italijanske in avstrijske.
Območje tromeje je velika prednost destinacije, saj ponuja stik
treh držav, kultur, jezikovnih skupin in zgodovine na zelo
majhnem območju.
Zato so se v Hit Alpinei odločili za pripravo produkta, ki gosta
vodi po kulinarični poti od Kranjske Gore do sosednjih Trbiža in
Podkloštra.
Voden izlet gostom poleg kulinaričnih užitkov in opazovanja
naravnega okolja ponuja spoznavanje zgodovine območja in
zgodovine razvoja turizma, njegov poudarek pa je seveda na
kulinariki, ki je pomemben del turistične ponudbe, saj definira
posebnost, različnost in pristnost regije ter poskrbi za dobro
počutje gostov. Notranjo pestrost kulinarične ponudbe
Zgornjesavske doline produkt še nadgrajuje z lokalnimi
značilnostmi kulinarike sosednjih Italije in Avstrije. Značilne jedi
Zgornjesavske doline (rateške skutine krape, ajdove krape s
skuto, krompirjevo mešto z zaseko, koruzno polento s kislo repo
ter seveda potica) v sosednji Kanalski dolini dopolnjujejo
tradicionalne jedi (prežganka, mavželj, polnjen želodec, štruklji)
ter jedi, ki kažejo vpliv sredozemskega dela Italije (še zlasti
testenine, polenta). Kulinarika avstrijske Koroške temelji na
doma pečenem kruhu, maslu, planšarskem siru, pridelkih z vrta,
pa tudi polnjenih cmokih, postrvih iz lokalnih rek in jagnječjih
kronah.
Zaradi povezanosti območja v zgodovini (prehod Zgornjesavske
doline v Kanalsko dolino nima nikakršnih naravnih ovir) so se
prepletali tudi kulinarični vplivi, ki pa so vendarle obdržali
nekatere specifike – in prav te povzema Večerja treh dežel.
39
Inovativno
Foto: AIRTH
Foto: AIRTH
Spremeni tok zgodovine
Večerja treh dežel
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - Avgust 2019
40
Digitalno
Foto: Pixabay
Airbnb na zahtevo Evropske komisije izboljšal
cenovno preglednost
Po novem bodo (evropski) uporabniki spletne platforme Airbnb pri iskanju nastanitve z izbranimi datumi
na strani z rezultati iskanja videli končno ceno – z vsemi obveznostmi, kot so, denimo, stroški čiščenja in
pristojbinami. Airbnb je cenovno preglednost izboljšal na zahtevo Evropske komisije.
Številni uporabniki so imeli namreč pri iskanju nastanitve
precejšnje težave z ugotavljanjem končne cene zanjo, saj vanjo
niso bili vključeni vsi stroški. Airbnb pa je s tem tudi pokazal
pripravljenost za sodelovanje z Evropsko komisijo in nacionalnimi
organi za varstvo potrošnikov, saj je v zgolj nekaj mesecih znatno
izboljšal način delovanja svoje platforme.
Airbnb, spletna platforma, na kateri lahko ljudje ponujajo, najdejo
in najamejo stanovanja, apartmaje ali vikende, je v zadnjih letih
izjemno priljubljena. Zaživela je pred dobrim desetletjem, leta
2008, ko sta dva oblikovalca delila stanovanje s tremi potniki, ki so
iskali prostor za prenočitev. Iz tega dogodka je nastala platforma,
ki danes ponuja na milijone prenočišč po vsem svetu.
Kaj narediti s staro letalsko vozovnico?
Radi potujete z letalom, pa bi se radi tega tudi spominjali? Tukaj je nadvse zanimiva spletna storitev, ki
vašo letalsko vozovnico spremeni v dolgotrajen in lep spominek: blazino ali ovitek za telefon.
Vse, kar je treba storiti za to, je obiskati spletno stran http://
tinyurl.com/RN-Airportag ter izbrati želeni spominek. Nato
vnesete podatke o svojem letu (od, do, letalska družba, številka
sedeža, vaše ime ...) in izberete želeno barvo za ozadje. Nato
naročilo samo še oddate in počakate od pet do dvajset dni na
dostavo.
Vsi izdelki so narejeni izključno v ZDA. Pri nakupu pa lahko
uveljavite še 15-odstotni popust na naročilo s kodo GONW, ki jo
vnesete v košarici.
Podjetje dostavlja po vsem svetu, tudi v Slovenijo.
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - Avgust 2019
Teslino električno letalo? Elon Musk pravi: »Čez
pet let«
41
Glavni izvršni direktor Tesle Elon Musk je začel resno razmišljati o električnih letalih, za katera pravi,
da bi lahko postala stvarnost v prihodnjih petih letih. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo prvo Teslino
električno letalo?
Digitalno
Zdaj že imamo nekaj tehnoloških akterjev z ambicioznimi načrti na
področju električnih letal, kot sta Pipistrel Alpha Electro in Siemens
in Magnus eFusion. Kljub temu pa tehnologija baterij še ni dovolj
napredna, da bi lahko komercialna letala v celoti temeljila na
električni energiji.
Elon Musk že kar nekaj časa govori o tem, kako bo v prihodnosti ves
prevoz električen – razen raket. Pred leti je glavni izvršni direktor
Tesle in SpaceX-a celo naznanil, da ima pripravljen dizajn za
električno VTOL (»vertical take-off and landing« – vertikalna vzlet in
pristajanje) vozilo, nikoli pa se ni odločil, da bi letalo dejansko prišlo
v proizvodnjo. Za to, da bi njegov dizajn dejansko lahko zaživel, se
mora namreč zelo povečati vzdržljivost baterije.
Musk je zdaj posodobil svojo časovnico z napovedmi glede razvoja
tehnologije energije, s čimer bi električna letala lahko začela
delovati v komercialne namene. V enem svojih čivkov je zapisal: »Ja,
ampak bo sam doseg še vedno omejen. To se bo spremenilo v
prihajajočih letih, ko bo tehnologija napredovala.«
Trg električnih letal se razvija
V zadnjih letih se presenetljivo veliko podjetij ukvarja z razvojem lastnih
električnih VTOL-letal, med katerimi najdemo tudi nekaj delujočih
prototipov. Velike korporacije vlagajo neznanske vsote denarja v
zagonska podjetja, ki razvijajo takšne oblike prevoza. Kot kaže, se
večina teh podjetij ukvarja z razvojem različnih podsistemov, da bodo
potem pripravljena na čas, ko bo tehnologija baterij dovolj napredovala,
da bo mogoča tudi komercialna uporaba letal.
Tesla je še vedno daleč najnaprednejše podjetje, kar zadeva tehnologije
baterij, zanimivo pa bi bilo videti, kako bi se obneslo v popolnoma novi
industriji. Izdelovalec električnih avtomobilov bi lahko igral vlogo
dobavitelja baterijskih celic za električna letala, vendar je vprašanje, ali
bo Tesla bolj resno nastopila kot izdelovalka električnih letal. Znanje
sicer imajo, torej kombinacijo znanja na področju baterij in zračnega
prometa, vendar to še ni dovolj.
A če se vzdržljivost baterij v prihodnjih petih letih izboljša za 30
odstotkov, to ne bo vplivalo samo na komercializacijo električnih letal,
temveč tudi na Teslina vozila in na električna vozila na splošno – s tem
bodo ta postala cenejša, lažja in s potencialom za daljšo vožnjo.
Google Maps kmalu še z eno uporabno funkcijo
Storitev Google Maps zagotovo spada med storitve, ki so za marsikoga že nepogrešljive. V uporabi je že
od leta 2005, odtlej pa se nenehno razvija. Zdaj bo dopolnjena z novo funkcijo, ki bo uporabna še zlasti za
tiste, ki pogosto uporabljajo javni prevoz, si pa ne želijo obtičati na avtobusu ali na vlaku, prenatrpanem
s potniki.
Podjetje Google je namreč navigacijski sistem Google Maps
obogatilo s podatki, ki omogočajo napoved oziroma podajo
ocene, kako polni bodo ob izbranem času avtobusi, vlaki ali
podzemne železnice. Novost je trenutno poskusno na voljo v
osemnajstih mestih Združenega kraljestva, med njimi tudi v
Londonu, kmalu pa bo na voljo tudi v dvesto drugih večjih mestih
po svetu. Uporabljali jo bodo lahko tako uporabniki mobilnih
naprav Android kot iOS brezplačno.
Foto: Pixabay
Storitev Google Maps pa bo uporabnikom kmalu posredovala
tudi informacije o zamudah avtobusov na lokacijah, kjer te niso na
voljo. Mobilna aplikacija bo prikazala, ali bo avtobus zamudil, kako
dolgo bo treba počakati nanj in koliko časa bo trajalo potovanje
glede na razmere v prometu. Tako bodo uporabniki laže predvideli
prihod na cilj.
Kdaj bo novost prišla v Slovenijo, ni znano. Tudi če je v kratkem še
ne bo, je to vsekakor uporabna novica za vse, ki boste obiskali
katero od mest z možnostjo omenjene storitve, saj vam bo
zagotovo olajšala potovanje z javnim prevozom.
Lipov list - Avgust 2019
42
Foto: Tomo Jeseničnik
Foto: Tomo Jeseničnik
Kulinarični kotiček
Blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Vsaka jed, vsak požirek –
svoja zgodba
Dolenjska, nekoč Dolenja Kranjska, je del dedne dežele Kranjske, ki so jo sestavljale zdajšnje pokrajine
Gorenjska, Notranjska in Dolenjska. Meje zgodovinske Dolenjske so tudi meje območja, ki ga vključuje
kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske: na zahodu poteka meja po vzhodnem delu Babnega polja
in Bloške planote (občina Loški Potok je še del Dolenjske), po reki Iški, južnem delu Ljubljane, na severu in
severovzhodu po reki Savi do meje s Hrvaško, na jugu in jugozahodu po slovensko-hrvaški meji in reki Kolpi
ter zaokroži nazaj do Babnega polja. Območje je izjemno bogato z naravno in kulturno dediščino.
Dobrote Dolenjske soustvarjajo od leta 2014, ko je zaživela zamisel o
povezovanju najboljših dolenjskih ponudnikov in njihovih izdelkov. Zdaj
blagovna znamka združuje že 73 ponudnikov in trgu ponuja več kot 450
visokokakovostnih certificiranih izdelkov in storitev z območja Dolenjske.
Certifikat Dobrote Dolenjske – Odličnost iz Dolenjske potrošniku zagotavlja
sledljivost, pristnost, prepoznano kakovost in dolenjsko poreklo izdelka.
Najmanj 70 odstotkov surovin dolenjskega porekla v posameznem izdelku
blagovno znamko uvršča med »najzahtevnejše« na Slovenskem.
Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline že od vzpostavitve
kolektivne blagovne znamke sodeluje z neodvisno zunanjo komisijo
priznanih slovenskih strokovnjakov, ki ocenjuje in podeljuje certifikat
izdelkom in storitvam v sedmih kategorijah: kulinarični izdelki in pridelki,
rokodelski izdelki, turistični produkti, kulinarične prireditve, jedi in pijače v
gostinskih lokalih, nastanitve in Hiša Dobrote Dolenjske, kjer se oceni vsa
ponudba (nastanitev, gostinska ponudba, lastni izdelki domačije).
Poslanstvo zavoda je odkrivanje, raziskovanje in nadgradnja kulinarične
dediščine Dolenjske.
V sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem so pripravili Strategijo
gastronomije Dolenjske, katere osrednji del sta kulinarična piramida
(najznačilnejše jedi in pijače Dolenjske) in kulinarični zemljevid Okusi
Dolenjske – prvi na Slovenskem.
Pripravljajo tudi izvirna kulinarično-izobraževalna doživetja Okusi Dolenjske
za skupine: obiskovalci na enem mestu doživijo, pokusijo in občutijo
kulinarično prepoznavnost Dolenjske z njenimi tradicionalnim jedmi in
pijačami. Vsaka jed in vsak požirek sta svoja zgodba.
Kulinarične in rokodelske izdelke Dobrote Dolenjske ponujajo na več
prodajnih mestih po Sloveniji in v dveh trgovinah, kjer so na voljo tudi
kulinarična doživetja pod okriljem znamke: v Trebnjem in Ljubljani.
L. L.
Foto: Tomo Jeseničnik
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Avgust 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Avgust 2019
Natečaj za izbiro kulinaričnih
in gastronomskih spominkov v
Termalno Panonski turistični regiji
SLOVENIJA
PANONSKA
TERMALNA
KULINARIČNI IN GASTRONOMSKI
SPOMINEK
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je
Sloveniji podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. V projektu za ta naziv
sodeluje tudi TZS s projektom kulinaričnih in gastronomskih spominkov.
Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen
iz dveh kategorij:
1. Prehranski spominki
2. Kuhinjski pripomočki
Prijavo z a sodelovanje pošljite na info@turisticna-zveza.si
najpozneje do 20. 9. 2019.
Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo
na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana,
najpozneje do 30. septembra 2019, do 10. ure.
Ocenjevanje bo potekalo oktobra 2019.
Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in
bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki
ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma
uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran.
Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Ljubljani,
11. novembra 2019, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski
spominki Termalno Panonske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled.
Tekmovanje za
2019
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
NAJ
Tekmovanje je v polnem teku.
Državna ocenjevalna komisija širom
po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste,
ki se potegujejo za prestižno priznanje
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019.
Oddajte svoj glas tudi vi,
preko spletne strani
www.turisticna-zveza.si.
urejen in
gostoljuben
kraj
Od 12. avgusta do 12. septembra glasujete za:
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj
Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Lendava,
Moravske Toplice, Podčetrtek, Radenci, Rogaška Slatina, Šmarješke
Toplice, Topolšica, Zreče
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj
Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica),
Bovec – Čezsoča, Cerkno, Gozd Martuljek, Izola, Kranjska Gora,
Kobarid, Piran, Portorož z Lucijo, Tolmin
NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto
Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Velenje
Slovesna podelitev priznanj pod pokroviteljstvom
predsednika Vlade RS Marjana Šarca
»Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019«
bo 11. novembra v Ljubljani.