KLAS - september 2019

dsopreddvor

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, št. 266

1


enota Preddvor

Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v septembru!

g. Jože Ravnik

ga. Angela Škerjanec

ga. Terezija Lotrič

g. Jožef Merela

g. Jožef Černilec

ga. Rada Virant

g. Vladislav Jeršin

ga. Ljudmila Vrtač

ga. Marija Blažič

ga. Marijana Jelovčan

ga. Ljudmila Hladnik

ga. Terezija Jamnik

ga. Mihaela Štefančič

ga. Ljudmila Vilfan

enota Naklo

g. Bogomir Radonič

ga. Marija Klanjšek

2


Sladko življenje

Potok si je popravil

zeleno blazino pod glavo,

se veselo pretegnil,

se stegnil

od planine do reke,

zabrbotal, začofotal,

da je vsenaokrog zapršelo,

srebrno zažarelo

po bilkah, listih in vejicah

ob njegovi udobni postelji,

po obeh straneh s cvetjem ovešeni.

Položil je bose noge

globoki reki v mehko naročje,

se srebrno zasmejal

– tako se v jasni poletni noči

nebo smeji –

pomežiknil soncu

in mu nagajivo zašepetal:

»Vidiš, tako se živi.«

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Družabno dopoldne ob glasbi in ledeni kavi

V torek, 20. avgusta, smo imeli sladoledni piknik z živo glasbo.

Igrali so glasbeniki tria Frenky. Zaposleni so nas postregli z

ledeno kavo s sladoledom in smetano. Kljub vročini je bilo

vzdušje prijetno. Uživali smo v senci kostanjev v parku ob gradu.

Glasbeniki so nam igrali stare napeve. Po dolgem času sem zopet

slišala Avsenikove pesmi Ko zvezde žarijo, Tam kjer murke

cveto, Na Roblek bom odšel, Sonce šlo je za goro … Tudi meni

najljubše dalmatinske melodije niso manjkale.

Hitro, prehitro je minilo dopoldne ob prijetnem klepetu, glasbi in

ledeni kavi. Zadovoljni in veseli smo se vrnili nazaj v sobe.

Zahvaljujem se zaposlenim, ki so pripravili prijetno poletno

dopoldne. Vse je bilo lepo organizirano, skratka, spet so se

potrudili za nas.

Frida Knez, stanovalka

4


Poletni foto utrinki …

5


6


7


Kako dočakati 100 let

V svojem življenju lahko vsakdo dočaka sto let, če si zastavi cilj

in, če … Značilno za športnika je, če si cilja ne zastavi, za zmago

nima možnosti. Načelno velja to povsod, kajti gre za temeljno

prvino uspeha, ki zahteva, da se ji vse podredi. Tudi v življenju

to velja za osnovni element, pogojen s spremljajočimi.

Pomembno je, da si človek zastavi cilj, mu sledi in koraka po poti

zdravega življenja; se izogiba težav, pozitivno razmišlja, skrbno

dela, skrbi in si zagotavlja vse ciljne pogoje. Ovire mu zagotovo

neštetokrat prekrižajo pot, a sam sem neuspehe doživljal zato,

ker visokega dosegljivega cilja nisem zastavil resno in vključil

tudi ovire.

Take izkušnje mi naravnavajo obnašanje, zato prepuščam večino

časa osebnemu počutju, vse od prehrane, gibanja, do varnosti,

in času dopuščam vodenje po pestri življenjski poti k magičnemu

cilju. In kot je znanstvenik Thomas Edison dejal, je čas edini

kapital, ki ga ima človek, je edina stvar, ki je ne sme izgubiti.

Pustimo torej času čas, zaupajmo usodi, kajti reka resnice teče

po prekopih zmot. In nenazadnje, človekova duša običajno

spoštuje zakon odmiranja vsega, kar ni sposobno kljubovati.

Vsakdo želi in uveljavlja lastno voljo, da ima vsaj lažen občutek,

čeprav morda pomembnosti resničnega ne bo nikoli dosegel.

V nadaljevanju sem zapisal primer osebe, ki je cilj dosegla.

Opisal sem, kaj ji je naklonila usoda, navrglo življenje, kako ji je

zvon želja izpolnil želje, v katere je močno verjela, ko je nanj

zvonila, ne da bi cilj načrtovala.

Začel bom s starši, ki so prišli v Bohinj, mati od Sv. Lucije, oče z

Oblakovega vrha, kamor ju je klicala obveznost železničarja. V

tem prelestno lepem kotičku se jima je 1. aprila leta 1918 rodila

Ema, tu preživela srečna otroška leta, obiskovala osnovno šolo

in doživljala srečo skromnih mladostnih radosti. Oče je medtem

varčeval za lastni dom. Tega je izbral na Primskovem pri Kranju.

Tja so se preselili in nadaljevali svojo družinsko pot. Tu je Ema

odrasla v prikupno in prijazno skromno lepotico. Fantje so jo

obletavali vse tja do leta 1945, ko jo je srečnež za nevesto vzel

k sebi v Zg. Bitnje. In že leta 1947 se jima je rodila hčerka, sin

8


pa leta 1951. Skromno delavsko življenje so po vojni tu gojili v

miru s sosedi in v zadovoljstvu z zdravjem.

Ema se je najprej šolala za pletiljo, se v tem poklicu udinjala,

zatem pa do upokojitve leta 1970 delala kot ročna in strojna

privijalka. Bistra in delavna je doma gospodinjila, zraven učila

telovadbo v Prosvetni družbi in še štikala za cerkvene potrebe ter

ljubljanski Dom. Živela je zdravo življenje brez kakih

zdravstvenih zapletov. Na svoji življenjski poti ji starši niso

začrtali starosti, niti sama ni razmišljala o tem. Prišlo je

spontano, sto jih je dočakala v Domu starejših. A kako, kaj je

počela, da je ohranila tudi čilo vitalnost? Z njeno skromnostjo jo

poistovetimo z odgovorom nekoga z radia, ki je dejal: »Veliko

zmerno delal, malo jedel, pozitivno razmišljal.« Podobno, zdravo

in brezskrbno je živela vse tja do leta 1998. Nenadoma je začutila

vrtoglavico, padla in si zlomila kolk. Iz bolnice so jo prepeljali v

Dom starejših, zaradi zahtevne oskrbe. Tam je ostala do danes,

kjer na invalidskem vozičku preživlja drugo leto na 100 podlage.

A smola, tu je znova padla, si polomila roko, kar ji je povsem

preprečilo poganjanje koles invalidskega vozička. Naključje pa je

hotelo, poprosila me je za uslugo in postal sem ji stalni pomočnik,

vse do ozdravitve. Neprestano sva bila skupaj, kar so stanovalci

videli, jo celo spraševali, kje je tvoj Peter, če me ni bilo zraven,

a tudi mene, kje je tvoja Ema. To naju je zbližalo in morda je ob

neprestanem zagotavljanju pomoči lažje okrevala. In ob

proslavljanju njene izjemne stotke, mi je v zahvalo pripadla čast,

solo ples z njeno snaho. Hahaha, skupaj s kapljico rujnega smo

hrupno doživljali ta jubilej, tudi s častno zasedbo vodilnih našega

preddvorskega doma, in kajpak s prešerno nasmejanimi lici

slavljenke Eme.

Naj zaključim, Emo dandanes srečujem kako v tihi globoki molitvi

hvaležno časti Jezusa Kristusa, mirno ji drsijo prsti po kroglicah

rožnega venca, bere knjigo za knjigo brez očal, ločuje dober od

slabšega tiska, hvali moje Paberke in me sprašuje kako in od kod

mi zamisli, češ da so mi skromne razmere pripomogle …

Njena bistroumnost je edinstvena, le sporazumeva se teže zaradi

sluha. Zares, vredna je spoštovanja. Ni načrtovala 100. leta, a ji

najbrž ni bilo vseeno, da bi le živela, da pa je važno zakaj in kako

9


živeti ali umreti. Ja, tudi že v 2. stoletju živi s polno vedrino v

duši.

Peter Leban

Ruska kapelica

Ruska kapelica pod Vršičem je postala več kot kraj pietete in

simbol globokega prijateljstva med slovenskim in ruskim

narodom. "Postala je del naše moralne in civilizacijske zaveze,

da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo mirno in varno

življenje," je na današnji slovesnosti ob 103. obletnici postavitve

kapelice poudaril predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Pojasnil je, da nas kapelica že

več kot sto let opominja in

nosi

neprecenljivo

zgodovinsko sporočilo

generacij pred nami, ki so se

zavedale krhkosti in

dragocenosti miru ter

nesmiselnosti trpljenja vseh

vojn. Zato se moramo iz nje

učiti za boljšo prihodnost, je

poudaril Židan, ki je tudi

častni pokrovitelj letošnje

tradicionalne spominske

slovesnosti.

Prepričan je, da si v mednarodni politiki ne moremo več privoščiti

razdiralnih vzorcev in da je v prelomnem trenutku, v katerem

živimo, potreben pogum, da se spoprimemo s pravo naravo

problemov, namesto da jih prelagamo in s tem poglabljamo.

Židan verjame, da multilateralni okviri, ob utrjevanju njihove

legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti, še vseeno odražajo

potrebe sodobne mednarodne skupnosti. Tudi partnerstvo med

Slovenijo in Rusijo, ki je danes še posebej dragoceno, temelji na

želji po večdimenzionalnem razumevanju trgovinskih,

varnostnih, razvojnih in drugih politik, je poudaril Židan.

10


Na slovesnosti ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim

ujetnikom, ki jih med gradnjo ceste čez prelaz Vršič zasul snežni

plaz, se je zbralo več kot tisoč ljudi. Prireditve, ki jo je

organiziralo Društvo Slovenija - Rusija, so se udeležili tudi

uradna delegacija Rusije in ruske pravoslavne cerkve ter številni

gospodarstveniki in politiki, na čelu s predsednikom republike

Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem.

Letošnja spominska slovesnost je bila vnovič odlično obiskana.

Pod Vršič se je pripeljalo okrog 20 avtobusov obiskovalcev, med

pomembnimi domačimi gosti pa sta bila poleg slavnostnih

govorcev, predsednika državnega zbora Dejana Židana in

prorektorja ljubljanske univerze Boštjana Botasa Kende, tudi

slovenski predsednik Borut Pahor, ki se tradicionalno udeležuje

prireditev, ki slavijo prijateljstvo Slovenije z drugimi državami

(tudi slovensko-ameriško prijateljstvo v Andražu nad Polzelo in

slovensko-britansko prijateljstvo v Gornjem Suhorju), in

predsednik vlade Marjan Šarec.

Borut Pahor je h grobnici pri Ruski kapelici položil tudi venec.

Častni pokrovitelj spominskega dogodka, ki se ga je udeležilo

okrog 1000 ljudi, med njimi visoki slovenski gospodarstveniki in

politiki (poleg že omenjenih še Karl Erjavec, Alenka Bratušek,

Jernej Pikalo, Boštjan Poklukar, Milan Brglez).

»Ta skromna kapelica je neprecenljiv dar spomina, ki nas nemo,

a vztrajno dolga desetletja opominja in nosi nenadomestljivo

sporočilo. Podarile so nam ga prejšnje generacije, ki so se

zavedale krhkosti in dragocenosti miru ter nesmiselnosti

trpljenja in vojn. Ruska kapelica je postala več kot le kraj pietete

11


in simbol globokega prijateljstva med narodoma, postala je del

naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim

generacijam zagotovimo mirno in varno,« je povedal osrednji

govorec Dejan Židan.

Vir: https://www.google.com/search?q=ruska+kapelica+2019&

Pripravila stanovalka IMM

Hirošima in Nagasaki

Pred 64 leti je bila prvič v zgodovini človeštva uporabljena

jedrska bomba, ki so jo ZDA odvrgle na japonsko mesto

Hirošima. Little Boy oziroma Deček je nad Hirošimo eksplodiral

na 567 metrih višine in povzročil peklensko vroč udarni val s

hitrostjo 440 metrov na sekundo. Ura je bila 8.15, ko je na

Hirošimo padla jedrska bomba in mesto na jugozahodu države

hipoma spremenila v ruševine, s čimer je bila tlakovana pot do

skorajšnje kapitulacije japonskega cesarstva in s tem tudi do

konca druge svetovne vojne.

Tri tedne pozneje je ameriški predsednik Harry S. Truman

ukazal, naj odvržejo jedrsko bombo nad Hirošimo in Nagasaki,

da bi končno na kolena spravil Japonsko. Ta je kapitulirala 15.

avgusta, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na

Tihem oceanu. A začela se je nova vojna - hladna vojna. Ogenj

bo ugasnil, ko ne bo več jedrskega orožja.

V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije je skoraj takoj

umrlo vseh 80.000 prebivalcev. Zaradi neposrednih posledic

bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000,

večinoma pohabljenih, ljudi. Radioaktivno sevanje je povzročilo

hude opekline, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na

dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še

mnoga leta, še desetletja pozneje pa so se zaradi radioaktivnosti

pojavljale bolezni in rojevali bolni otroci.

Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila

kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna, zato je

nekakšna neuradna razlaga ZDA še danes, da je bila uporaba

12


atomske bombe nujna za končanje vojne. A nekateri zgodovinarji

tej razlagi oporekajo. Tako je ugledni zgodovinar Tsuyoshi

Hasegawa s kalifornijske univerze prepričan, da je cesarja

Hirohita in njegovo vojsko v kapitulacijo bolj kot Hirošima prisilila

sovjetska vojna napoved Japonski 8. avgusta

Današnje bombe dosegajo tudi več tisoč krat večjo moč od

bomb, ki sta bili uporabljeni nad Hirošimo in Nagasakijem.

Najmočnejši jedrski poskusi so uparili celo otoke, kjer so jih

sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ima to orožje.

Po nekaterih podatkih naj bi svetovni arzenal vseboval več deset

tisoč jedrskih konic, kar bi bilo dovolj za nekajkratno uničenje

planeta.

S prvima jedrskima bombama se je začela nova oboroževalna

tekma in s tem nova hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo.

Krhko ravnovesje med obema velesilama je ohranjala prav velika

količina jedrskega orožja na obeh straneh, saj je bilo tveganje

pred medsebojnim uničenjem preveliko, da bi se voditelji

nasprotujočih si blokov zapletli v resnejše spore.

vir:=hirošima+nagasaki&oq=h&aqs=chro

Moj vnuk in žena sta pred kratkim obiskala Hirošimo, kjer je bilo

zelo zastrašujoče, na tleh so še vedno ležali čeveljčki, rokavičke,

igrače in več takih stvari, katera ti poženejo strah po kosteh. Vse

naokoli je zastraženo, ker je sevanje še daleč proč od stavb, zato

so spremljevalci ves čas bili poleg in merili sevanje, do kam so

lahko šli. Jaz si tega grozodejstva ne bi mogla ogledati, pa tudi

vnuk in žena sta bila zelo pretresena.

Pripravila IMM, stanovalka

13


Gabez

Gabez je s številnimi zdravilnimi učinki rastlina, ki jo je vredno

poznati. Je trajnica, ki uspeva na vlažnejših tleh ob poteh,

gozdovih, travnikih … Zraste do meter visoko, ima dlakave liste,

venčaste rožnato vijolične ali tudi rumeno bele cvetove. Čas za

nabiranje korenin je jesen ali tudi ko ne cveti. Gabez je sicer

strupena rastlina, toda zelo koristna, če jo pravilno uporabimo.

S pripravki si pomagamo pri bolečih mišicah, ranah, zlomih,

modricah, opeklinah, udarninah, zmečkaninah in zvinih. Ljudje

vedo za več načinov priprave obkladka, tinkture, mazila … Sam

uporabljam mazilo za bolečinske težave že več let. Pri številnih

obiskih gora, smučanju, kolesarjenju, plavanju, pri delu in tudi

sicer sem kot nerodnež zadobil različne poškodbe. Skoraj za vse

zunanje, mi je gabezovo mazilo čudežno olajšalo zdravljenje.

Korenine, ki so vraščene v zemljo, izkopljem s krampom, nato

operem, narežem in posušim na zraku ali ob peči. Pri mesarju

nabavim maščobni salo, ki ga ocvrem. Ocvirke odstranim, v

stopljeno maščobo dodam posušene korenine in vse skupaj

ponovno pražim na zmerni temperaturi pol ure. Čez noč pustim,

da se izlužijo zdravilne sestavine. Ponovno rahlo segrejem, da

odstranim korenine, tekočino pa zlijem v posodico, da se strdi.

Na obolelo mesto ga namažem in prekrijem s polivinilom zato,

da se ne vpije v oblačila. Menjam dvakrat na dan. Po štirih dneh

prekinem, ker se sicer koža vname, ponovim čez par dni po

potrebi. Običajno pomaga že prej, vsaj pri meni. Je pa pomagal

tudi drugim, na primer kmetu, ki mu ni nobeno zdravilo

pomagalo za hrbet in ki tudi meni ni zaupal. Ko pa je le poskusil

z mojim mazilom, je bolečina izginila. Prišel se je zahvalit z

bogatim darilom. Toda zatiskal si je nos, češ da danes tu na

vikendu smrdi. Pa sem mu pojasnil, da je to je gabezovo

ekološko gnojilo za zaščito vrtnin, ki ga pridelujem kar sam.

Iz listov in stebel sem ga že večkrat pripravil zato, ker vrtnine

okrepi z minerali, obogati, pospešuje rast, zemlje ne oropa

dušika, in je odlično hranilo ter vir kalija. Narezanega dodam v

plastično posodo, dolijem vode, pokrijem, da ni premočnega

14


vonja in premešam vsak dan. Ko je vrenje zaključeno le še

precedim. Z razredčenim zalijem vrt, kar vrtnine občutno poživi.

Gabez sicer vsebuje alantoin, ki pospešuje celjenje, spodbuja

regeneracijo celic, zdravi poškodbe; nadalje vsebuje tanine, ki

delujejo protimikrobno in adstringentno. Zlasti so primerni za

nečisto in aknasto kožo. V kombinaciji z alantoinom deluje

protivnetno - protibolečinsko. Uporablja se zlasti pri revmatskih

obolenjih, vnetjih veziva, kosti, pokostnice, pri bolečih mišicah,

sklepih, krčnih žilah, hemoroidih, manjših oteklinah … Pripravki

zdravijo tudi razdraženo in občutljivo kožo ter celo luskavico.

Tu so nakazana nekatera področja te čudežne rastline. Za

posamezno težavo in pripravo izvlečkov je treba poiskati več

podatkov o topnosti v alkoholu, maščobi ali vodi. Če naj

obkladek, tinktura, prevretek, mazilo … zares čudežno

pomagajo, je to nujno. Še to: gabez vsebuje hepatotoksične

pirolizidinske alkaloide, zelo škodljive za jetra. Inka P. G. s

strokovnjaki zato odsvetuje notranjo rabo, še posebej zaradi

rakotvornosti pri dedni zasnovi.

Peter Leban

Avgust - čas košnje otave

V mesecu avgustu se začenja košnja otave. Še se spomnim na

to opravilo – oče je klepal kose, mama je pridno pripravljala jedi

za kosilo ali zajtrk. Ponavadi je kaj spekla. Buhteljni so morali

obvezno na mizo. Takrat so bile zrele že prve slive in mama je

znala pripraviti marmelado za nadev. Za malico je bil nov krompir

zabeljen z ocvirki ali štruklji z domačo skuto.

Ob košnji smo jedli kar na travniku. Mama je pogrnila na travo

prt in nanj položila dobrote. Jedli smo vsi iz ene sklede. Še sedaj

se spomnim, kako je dišalo po senu – otavi.

V avgustu so dnevi že krajši, noči postajajo hladne, zato je bilo

treba pohiteti z obračanjem otave. Zvečer smo naredili kupe,

zjutraj pa smo otavo raztrosili po travniku. Ko je bila suha, smo

15


jo naložili na voz in peljali domov. Zmetavanje na senik je bilo

težko delo.

Mama je spet pripravila malico – ponavadi domačo klobaso,

jajca, pa kislo mleko ali belo kavo. Otroci smo pohiteli do

bližnjega potoka Bistrica, ki je tekel blizu domačije. Takrat še ni

bila onesnažena. Imela je pravo ime, bila je bistra, lepa in

osvežilna.

Tako se spominjam svoje mladosti … Tu v Domu pa uživam v

jutranjih sprehodih v bližnji okolici.

Nekega deževnega avgusta sem šla zgodaj zjutraj na sprehod.

Zjutraj je najlepše … Posedela sem pod drevesom – gabrom v

bližini pralnice. Zelo zanimivo je bilo opazovati, kako se je

pomikala megla nasproti v gozdu nad Možjanco.

Nenadoma sem začutila veter, rahel veter nad menoj v krošnji

drevesa. Ob pogledu navzgor proti nebu sem zagledala nekaj

črne in sive barve – kot razpeta krila približno en meter premera

ali še več. Podobno je bilo netopirju. Na rosni travi so se igrali

ptički. Bili so mladi kosi in drugi ptički, ki pridejo tja tudi zaradi

krmilnic, ki so obešene na veji drevesa. Nenadoma so ptički

odleteli in se poskrili. Bilo je videti, kot bi imeli mobitele, da se

obveščajo med seboj. Tudi jaz sem dobila čuden občutek in hitro

sem pobegnila na teraso ob jedilnici.

Nikoli ne bom pozabila tega prizora. Sklepala sem, da je priletela

ujeda – planinski orel.

Frida Knez, stanovalka

16


V spomin ga. Bruni

Vigred se povrne, vse se oživi.

tratica pogrne se s cvetlicami,

raj nebes odel zemljo,

cvetel spet bo maj,

Brune pa k nam nazaj nikoli več ne bo.

Zapel je zvon Vam v slovo, poln bolečin, v večnost ste se

preselili. Z Bogom, draga Bruna.

Lucija, stanovalka

Pesmi in spisi učencev

Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor

Prijatelj

Prijatelj ti posodi stvari,

če jih v tvoji torbi ni.

Prijatelj se igra s tabo

za zabavo.

Prijatelj te ne užali,

ampak žaljive besede pospravi.

17


Prijatelj ti zaupa skrivnosti

in novosti.

Prijatelj ti pomaga

in ti kaj predlaga.

Blaž Prinčič, 4. a

Prijatelj

Moj prijatelj je vedno nasmejan,

ko se začne nov dan.

Nikoli se kislo ne drži,

dobre volje mu ne zmanjka,

ko z mano se lovi.

Tečeva, se zabavava, glasno klepetava,

skupaj na izlete greva tudi po nasvete.

V sobi se igrava, s potico se sladkava

in skupaj super se imava.

Meta Merljak, 4. a

18


Coprnica Zofka

Sem čarovnica Zofka,

včasih šaljiva,

včasih nagajiva.

Metla mi je stekla

po nekaj zelišč,

da skupaj naredili

bi majhen blišč.

Sem metlo uredila,

jo s pentljo ovila,

se usedla na njo

ter poletela v nebo.

Eva Zaplotnik, 5. A

Čarobni ptič

Nekoč je živel neki cesar, ki je za rojstni dan dobil ptiča.

Dobil ga je v srebrni kletki, ampak njemu to ni bilo všeč.

Ko so že vsi spali, je v cesarjev grad prišla vila in ptička

spremenila v nadnaravno močnega ptiča. Naslednji dan ptička ni

bilo več v kletki. Cesar je začel kričati na ves glas svojim

vojakom, naj ga ujamejo. Vojaki so ga ubogali. Ptiček pa je letel

in letel, da bi bil čim bolj stran od njih. Na poti je srečal konja, ki

ga je vila ravno tako spremenila, in sicer v izredno hitrega konja.

Konj je ptičku povedal, da so ga zmeraj tepli in prav hitro je

ugotovil, da to ni pravo življenje. Postala sta prijatelja in prav

19


dobra ekipa. Ljudje, ki so ju videli, so jima rekli, naj rešita ves

svet.

Vojaki so se že bližali in naslednji dan so ju zagledali in ju

začeli loviti. Na žalost so ju ujeli. Takrat pa jima je na pomoč

priskočila vila. Vojake je spremenila v žabe, ptička in konja pa

rešila.

Od takrat dalje sta oba živela srečno in mirno.

Lucija Škrjanec, 3. a

"Vodna" pravljica

Nekoč je v vasici, danes imenovani Preddvor, živel

pastirček. Vsak dan je po hribih pasel ovce. V njegovi vasi ni bilo

nobene vode. Vsi vaščani so jo hodili iskat daleč stran. Nekega

dne pa je nad vasico prišla suša. Tudi oddaljena struga, h kateri

so vaščani hodili po vodo, se je izsušila. Pastirček se je odločil,

da bo raziskal, kje naj vaščani najdejo vodo. Na pot je vzel torbo,

palico in čutaro z zadnjimi požirki vode.

Čez nekaj ur hoje je ob poti zagledal starko. Umirala je od

žeje. Hitro ji je ponudil svojo vodo. Ko jo je popila, se je ženica

spremenila v vilo. »Vode si imel komaj zase, vendar si vso dal

meni. Zaradi te dobrote boš nagrajen. Vem, kaj iščeš. Vodo boš

našel pri vodni kači. Hodi po poti, dokler ne prideš do reke. Hodi

ob njej in ne oziraj se vanjo, kajti lepe deklice te bodo skušale

zvabiti vanjo. Ko boš prišel do izvira, prisloni roko na največji

kamen in zakliči: "Vodna kača, vodà kraljica, daj mi vodo, daj mi

vodo, vodna kača!" Počakaj, da priplava. Dala ti bo nalogo. Če jo

izpolniš, boš dobil to, kar želiš,« je rekla vila in izginila.

Pastirček se je odpravil na pot. Čez nekaj časa je prišel do

reke. Hodil je ob njej, dokler se niso iz nje zaslišali glasovi.

20


Prelepe deklice so klicale njegovo ime in ga vabile, naj zaplava z

njimi in se napije čiste vode. Vendar se je pastirček spomnil

vilinega nasveta in hodil naprej.

Dolgo je hodil in bil že zelo žejen, ko je prišel do velike

skalnate stene, iz katere je izvirala reka. Roko je položil na

največji kamen in zaklical: »Vodna kača, vodà kraljica, daj mi

vodo, daj mi vodo, vodna kača!«

Iz vode je priplavala vodna kača. Najprej je pastirčku

dovolila, da se napije, potem pa ga je vprašala: »Kaj bi rad,

mladenič? Po kaj si prišel?« Pastirček ji je povedal, da išče vodo

za svojo vas, ki trpi sušo. Rekla mu je: »Dala ti bom vodo, vendar

moraš najprej rešiti uganko: Vsako leto se vrača, deklica mlada,

vsa v cvetju, vsa prerojena, začetek življenja.« Pastirček je malo

pomišljal, nato pa odgovoril: »To je pomlad! Vsako leto pride,

vse cveti in se prenavlja, iz puste zime vse zaživi.« »Tako je,«

mu je odvrnila vodna kača. »Prislužil si si vodo. Daj mi svojo

čutaro, da ti jo nalijem. To vodo izlij tja, kjer hočeš, da nastane

izvir. Zbogom!« Pastirček se ji je zahvalil in se odpravil proti

domači vasi.

Ko je prišel domov, so ga vaščani že nestrpno čakali. Bili so

zelo žejni; polja so bila suha in živina je hirala. Pastirček pa je

hitro polil vodo po zemlji. Iz tal je začela teči najbistrejša voda,

kar so jo kdaj videli. Potoku so nadeli ime Bistrica.

Urša Merljak, 8. a

21


Jesenski izlet na Dolenjsko

Za letošnji jesenski izlet, ki bo v torek, 3. septembra, smo

se odločili, da se odpeljemo na Dolenjsko, ker si bomo

ogledali muzej dveh vsem zelo znanih in priljubljenih

ustvarjalcev: Lojzeta Slaka, virtuoza na harmoniki, in

pesnika Toneta Pavčka.

Lojze Slak s sinom Slavkom (l. 1966)

Lojze Slak

Slakovo življenje je bilo prežeto z glasbo. Rodil se je 23. julija

1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je

večinoma preživel pri stari mami na Malem Kalu.

Bil je virtuoz na diatonični harmoniki, pisec skladb in besedil ter

ustanovitelj in vodja Ansambla Lojzeta Slaka. Ta je nastal z

združitvijo Tria Lojzeta Slaka in pevskega kvinteta Fantje s

Praprotna leta 1964 ter nato deloval 47 let.

22


Na razstavi je s pisnim in slikovnim gradivom, s predmeti, glasbo

ter filmi predstavljeno življenje in delo mirnopeškega rojaka

Lojzeta Slaka. Na sprehodu skozi njegovo življenje od rojstva do

smrti začutimo vpliv dolenjske pokrajine, ljudi in ljudske glasbe

na njegov glasbeni ustvarjalni opus.

Tone Pavček

Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri

Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne

šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga

prešolali v internat k nunam v Ljubljano.

Skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem

je izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni

književnosti se je uveljavil kot

predstavnik intimizma. V njegovi poeziji

izstopa predvsem ljubezen do rodne

Dolenjske, velik del svojih del pa je

posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši

Pavček.

Tone Pavček leta 1969

Za svoje delo je veliki mojster slovenske

besede prejel številne nagrade in

odlikovanja, tudi najvišje slovensko

kulturno priznanje, Prešernovo nagrado.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

23


Pozabljen čas – 51. del

________________________________________________________________

»Pa še nekaj mi je prišlo na uho. Menda se bosta Jana in Jure

poročila? Je to res, ali ljudje le opravljajo?« »Tudi meni je to

prišlo na ušesa. Uradno pa še nič ne vem. Dobro delata, uspešna

sta, veliko sta skupaj, a da bi bila par pa ne vem. Do sedaj nista

še nič rekla. Pa tudi nobenih tesnejših stikov med njima še nisem

opazil. Saj ne bi nasprotoval, če bi bilo res. Saj je Jure resen in

priden fant.«

»Ko sem vam takrat svetoval Jureta, sem vedel, da je pošten in

zaupanja vreden fant. Tudi o njegovem stricu vedo ljudje

povedati le dobro. Vedno je ravnal prav. Poglej, reven kmet je

vzel k sebi še sestrinega nezakonskega otroka in lepo skrbel zanj.

Sicer je res, da je Jure dober fant, ampak kar je res, je res, saj

vemo, da je skušnjav na svetu veliko in še boljši človek lahko

pade vanjo.«

»Dobro, gospod, veseli smo lahko, da se je vse dobro obrnilo.

Zdaj pa mi povejte, kaj vse moramo pripraviti za novo mašo?«

»Priprave so večje kot za ohcet. Najprej je novomašnika v petek

zvečer treba sprejeti in ga odpeljati na dom. Upam, da bodo to

naredili naši vaščani. Treba je čim bolj slovesno okrasiti cerkev

in prostor, kjer bo potem slavje. Mislim, da je to delo žensk iz

vasi. Potem morate mašniku dati darilo, ki ga bo uporabljal pri

darovanju maše. To darilo mora biti zlato in dragoceno. Lahko je

24


patena, kelih ali posoda za hostije. Na novi maši se ti predmeti

blagoslovijo. Po slovesnosti v cerkvi pa je treba organizirati

zabavo kot za poroko. Treba je povabiti »svate«. To so domači,

sorodniki, prijatelji, znanci in vsi vaščani. Jedi morajo biti

slavnostne. Strežejo neporočena dekleta. Treba je poskrbeti tudi

za sadje in sladke dobrote. Upam, da se bodo gospodinje

potrudile in izkazale. Ta prireditev je skoraj enaka kot poroka, le

glasbe in plesa ni. Vidiš, čaka vas kar veliko dela,« je svoje

razlaganje končal župnik.

»Ja, veliko stvari ste mi povedali, hvala! Jaz pa imam za vas še

eno pomembno vprašanje. Vi veste, kako je s Simonom? Ob

nesreči ste bili z nami. Počutim se zelo neprijetno, ta skrivnost

me duši vedno bolj. Se vam zdi, da pred posvetitvijo Simonu

odkrijem resnico?«

»Za božjo voljo! To bo fanta zelo prizadelo! Saj sploh ne veste,

kako bo odreagiral! Ne pokvarite mu najlepšega dne njegovega

življenja! Če ste molčali toliko let, pa molčite še dva meseca, da

bo vse to za vami. Potem pa le karte na mizo! Bodite pa

pripravljeni na vse, tudi na to, da se fant obrne od vas in odide.

Vse naj se odvija počasi, spontano, brez naglice in brez lažnih

obljub. Težko bo, priznam, a fant bo spoznal, da življenje niso

samo rože, ampak tudi trnje. Veliko moči boste potrebovali!

Ampak opravite že enkrat to, da boste mirno spali.«

25


»Hvala za vse besede in navodila. Saj se kmalu vidiva, da vam

povem, kako je bilo. Pozdravljeni!«

Vso pot proti domu je premišljeval in ugibal, kako bo vse skupaj

rešil. Vedel je, da je vse odvisno le od njega. Na Marijano se ne

more zanesti, ker je še zaradi te nesreče zelo prizadeta. Takole

je premišljeval: »Vse težke probleme sem že razrešil. Če na hitro

ponovim, Marjanino bolezen, takrat je bilo zelo težko. Končalo se

je tako, da sva dobili dvojčici. Pa problemi z Ano in njenim

življenjem. Tudi to je sedaj rešeno. Pa Marjanin padec! Tudi to

je že zgodovina! Močno verjamem, da mi bo tudi zdaj usoda mila

in da se Simon, ki ga imam za svojega sina, ne bo obrnil od nas.

Kar bo pa bo! Imam močno zaupanje v pozitivno rešitev!«

Doma so vsi v pričakovanju. Jure je sporočil, da bosta čez 10

minut doma. Vsi so bili zbrani in so čakali, da bodo po dolgem

času videli Simona

Ko je stopil iz avta, je najprej skočil do mame in jo objel. Marijana

ga je objela in v trenutku sta imela solzne oči od sreče. Naslednji

je bil ata Peter, nato pa še Ana in Jana. Ko se je s temi pozdravil,

se je rokoval z Matijem in Jero.

Sedli so za mizo, jedli in prijetno kramljali. Koliko so se morali

pogovoriti!

Simon pa je komaj čakal, da so se začeli pogovarjati o Ani. Kar

naravnost je vprašal: »Ana, kako si se navadila na življenja v

naših hribih? Izgledaš dobro, kar malo si se poredila in tudi lička

26


imaš rdeča.« »Ne norčuj se! Dobro mi je, kar srečna sem, da se

je tako končalo. Najbolj vesela pa sem zato, ker me imajo vsi

radi! Samo zahvalim se lahko, da sem se lahko znova vrnila med

žive. Ob enem se zahvaljujem vsem za potrpljenje!«

»Ne morete si misliti, kako vesel sem, da smo te rešili iz pekla,

v katerega si drsela. Ravno pravi čas smo se zbudili, da smo ti

še lahko pomagali. Upam da se zavedaš, da moraš storiti vse, da

ne bi še kdaj popustila! Še enkrat ti polagam na srce, bodi

neomajna! Sej še eni taki preizkušnji ne bi bila kos!«

»Ja, Simon, vse kar si povedal, je res! Zdaj je vse odvisno od

Ane same. Samo to je zdaj drugačna Ana! Boš videl, ko boš nekaj

dni z nami, ti bo jasno, da je to nekdo drug, drugačna Ana. Kako

si vsi želimo, da bi pri tem ostalo!«

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Pavla Jeriha, ga. Marija Mihelič, ga. Ana Kristanec,

g. Jožef Merela, ga Tilka Pavlin, ga. Albina Drol, g. Vladislav Jeršin,

ga. Antonija Žagar, g. Ivan Rebernik, ga. Elizabeta Brezar, ga. Cilka Markun;

enota Naklo g. Franc Jelovčan, ga. Ivanka Vovk.

________________________________________________________

Poslovili so se: g. Alojz Majetič, ga. Ana Remic, ga. Pavla Knafeljc, g. Alojz

Vogrinčič, ga. Marija Praznik; enota Naklo ga. Marija Šimenc, ga. Marija

Košnjek.

________________________________________________________

27


Umovadba

V STAVKE DODAJTE MANJKAJOČE BESEDE:

Storjeno, vredno, sovražniku, ramenih, zlato, preverja, drevo

1. Dokler ima človek glavo na ________________, zanj ni nič

izgubljenega.

2. Od vsega, kar ti modrost nakloni za srečno življenje, je

največ ___________, da imaš prijatelja.

3. Rečeno, __________________.

4. Ni vse _______________, kar se sveti.

5. Lažje je odpustiti __________________ kot prijatelju.

6. Sreča dela prijatelje, nesreča jih _________________.

7. Prijateljstvo je kot _______________, ki ti da zavetje.

ŠE NEKAJ PREMETANK:

CA GRAD RI; NIK MOT; DON LON; KVAS MO; ZA JE GOR.

Želim vam lepe septembrske dni.

28

Lep pozdrav, Marta


Aktivnosti in dogodki v septembru 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend - ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Telovadba za možgane - Brain Gym - četrtek

o Biljard - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Terapija in aktivnosti s pomočjo živali

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

IZLET v Mirno Peč z vodenim ogledom muzeja Lojzeta

Slaka in Toneta Pavčka

torek, 3. september

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 9. september, ob 14.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati

z Mileno Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 11. september, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

MAŠA

petek, 13. september, ob 10.30 v 2. nadstropju ND

_____________________________________________

29


__________________________________________________

RECITAL z Nežo Maurer

sreda, 18. september, ob 10.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico Darjo

sreda, 25. september, ob 10.30 v 1. nadstropju ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 25. september, 9.30 – 10.30 po oddelkih v gradu

__________________________________________________

SREČANJE STANOVALCEV GORENJSKIH DOMOV

za datum se še dogovarjamo

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

__________________________________________________

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in

da skupaj znova oživimo

IGRANJE BILJARDA.

Prvo druženje, kjer bomo pokazali osnove igre, bo

v četrtek, 12. septembra ob 10.30 uri

v 2. nadstropju novega doma.

__________________________________________________

30


Aktivnosti in dogodki v septembru 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Telovadba za možgane - Brain Gym - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

o Terapija in aktivnosti s pomočjo živali

o BioSinhron (masaža stopal)

-------------------------------------------------------------------

IZLET v Mirno Peč z vodenim ogledom muzeja Lojzeta

Slaka in Toneta Pavčka

torek, 3. september

__________________________________________________

MAŠA

četrtek, 5. september, ob 10.30 v enoti Naklo

__________________________________________________

BRALNO SREČANJE Modro brati in kramljati

z Mileno Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 9. september, ob 10.30 v del. terapiji enote Naklo

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 16. september, ob 10.30 v del. terapiji enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s triom Frenky

torek, 17. september, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

SPREHOD IN DRUŽENJE OB KAVI s prostovoljkami

Društva Šola zdravja, »1000 gibov«, skupina Lastovke

Naklo

petek, 20. september, ob 9.30 v enoti Naklo

__________________________________________________

31


__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

ponedeljek, 23. september, ob 10.30 v dnev. pr. enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT - KUDU Utik Bukovica Šinkov Turn

torek, 24. september, ob 10.30 v enoti Naklo

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

_____________________________________________________

Izdal: Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo. Ni lektorirano.

32

More magazines by this user
Similar magazines