09.09.2019 Views

Revija Lipov list, junij 2019

Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

JUNIJ <strong>2019</strong> Poštnina plačana<br />

pri pošti 1102 Ljubljana<br />

dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />

Intervju<br />

Henna Konu o turizmu tišine<br />

Zgodbe<br />

Toni Gašperič o Beli krajini<br />

Trendi<br />

Sekiromet, »usekana« zabava<br />

Inovativno<br />

Snovalci <strong>2019</strong><br />

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info


Tekmovanje za<br />

<strong>2019</strong><br />

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />

NAJ<br />

Vabimo vse občine, da se prijavijo<br />

za tekmovanje slovenskih krajev<br />

v urejenosti in gostoljubnosti<br />

v kategorijah:<br />

• Srednja mesta<br />

• Manjša mesta<br />

• Izletniški kraji<br />

• Jedra: mestna, vaška, trška<br />

• Kampi<br />

• Glampi<br />

• Mladinska prenočišča<br />

• Tematske poti<br />

urejen in<br />

gostoljuben<br />

kraj<br />

Predloge občin bo obravnavala posebna komisija<br />

in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,<br />

ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.<br />

Glasovanje bo potekalo prek spletne strani www.turisticna-zveza.si.<br />

Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta<br />

merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.<br />

Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih<br />

in ocenjevanje zaključila v septembru.<br />

Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo<br />

novembra v Ljubljani na Dnevih slovenskega turizma.<br />

Častni pokrovitelj projekta<br />

je predsednik Vlade RS Marjan Šarec.<br />

Prijave občin zbiramo do<br />

27. <strong>junij</strong>a na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.<br />

Spletno glasovanje bo potekalo od 2. do 12. <strong>junij</strong>a <strong>2019</strong>.<br />

Več informacij o projektu: www-turisticna-zveza.si


KAZALO<br />

NASLOVNICA<br />

Moč narave – reka Idrijca v objemu gozdov<br />

UVODNIK<br />

3<br />

INTERVJU 04-06<br />

Henna Konu: Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena<br />

oblika doživetij v naravi<br />

POD DROBNOGLEDOM 08-09<br />

Kjer je dobra vila preklela skopuškega mlinarja<br />

Kazalo / Uvodnik<br />

FOKUS 14-15<br />

TD Davča: Živahna društvena dejavnost v največji<br />

slovenski vasi<br />

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />

Marija Ermenc, mentorica na OŠ Ljubno ob Savinji: Delo<br />

z mladimi je zanjo poslanstvo<br />

TZS 18-19<br />

Turizmu pomaga lastna glava in Zlata kuhalnica<br />

POTEPANJA 26-27<br />

Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato<br />

Žalca<br />

NAMIG ZA IZLET 28-29<br />

Na jugovzhodu avstrijske Štajerske: resnična pravljica o<br />

uspehu Vulcana<br />

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30<br />

Kulturna dediščina med Alpami in Jadranom<br />

KULINARIČNI KOTIČEK 31<br />

Hiša dišečega traminca Steyer<br />

ZGODBE V TURIZMU 32-33<br />

Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni<br />

strani Gorjancev<br />

TRENDI 34-35<br />

Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane<br />

INOVATIVNO 36-37<br />

Snovalci <strong>2019</strong><br />

SKOK ČEZ MEJO 40-41<br />

Hercegnovi – črnogorski biser<br />

Sloviti Albert Einstein je nekoč dejal: »Poglobite se v naravo in vse boste bolje<br />

razumeli.« V čedalje bolj urbaniziranem svetu, ki se vrti čedalje hitreje in je<br />

čedalje glasnejši, so takšne misli in nasveti čedalje glasnejši. Čedalje pogosteje<br />

je govor o blagodejnih vplivih narave, kot so blaženje vsakodnevnega stresa<br />

in zniževanje krvnega tlaka, pa umirjanje kakofonije glasov v naših glavah, ki<br />

povede k jasnejšim mislim in boljši koncentraciji ... O tem, kako dober je<br />

(psihološki in fiziološki) vpliv narave na človeka, govorijo številne knjige,<br />

strokovni in poljudni članki, zahajanje v naravo ponekod že predpisujejo na<br />

recept. Za preobremenjeni (zahodni) svet je narava znova postala dragocena<br />

dobrina.<br />

Že na začetku 19. stoletja so pesnik William Wordsworth in drugi britanski<br />

romantiki izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve industrializacije in urbanizacije<br />

ter ljudi pozvali k vrnitvi v naravna okolja. Gibanje je spodbudilo tudi sprejetje<br />

ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov, prva uspešnejša in vidnejša<br />

oblika okoljske skrbi pa se je pojavila v Nemčiji v sredini 19. stoletja, ko so<br />

uveljavili koncept upravljanja naravnih območij. V tem stoletju se je gibanje<br />

za varovanje okrepilo tudi v ZDA, kjer so leta 1872 prvi na svetu ustanovili<br />

narodni park, Yellowstone. Prvotno je bil zasnovan kot »območje za uživanje<br />

ljudi ... za doseganje velikega dobička na račun turistov in drugih iskalcev<br />

užitkov«. Izvirni koncept narodnih parkov je dajal prednost aktivnostim v njih<br />

in ne varovanju okolja. Dobro stoletje pozneje so razmere popolnoma<br />

nasprotne ...<br />

Turizem je od nekdaj tesno povezan z naravo; marsikje je ta ključni razlog, da se<br />

je sploh razvil. Gore, morja, gozdovi, jezera, puščave, vulkani, slapovi, živalstvo<br />

... so osrednji motivi za desetine milijonov ljudi, ki potujejo po svetu, njihovo<br />

število pa se vztrajno povečuje: narodne parke v ZDA, denimo, obišče že okoli<br />

330 milijonov ljudi na leto; leta 1950 so v njih našteli blizu 33 milijonov<br />

obiskovalcev, leta 1960 blizu 72 milijonov, leta 1970 že 168 milijonov – in tako<br />

naprej. Podobno je drugod po svetu, čedalje večji je tudi obisk slovenskega<br />

Triglavskega narodnega parka.<br />

Ob čedalje večji priljubljenosti zahajanja v naravo, tudi v turizmu, je<br />

doživljanje naravnih lepot pogosto, še zlasti v času visoke turistične sezone,<br />

močno načeto; težko je uživati prelesti narave v hrupnih množicah (pustimo<br />

zdaj ob strani vse druge, večje okoljske izzive, ki jih prinaša čedalje večja<br />

obremenjenost narave s turističnim odtisom). Tako se čedalje bolj razvijajo<br />

turistična doživetja, ki ne poudarjajo najslikovitejših naravnih znamenitosti,<br />

temveč vabijo v povsem »vsakdanjo« naravo, še najraje v gozdove, ljudem pa<br />

omogočajo, da naravo ne samo opazujejo, temveč se vanjo poglobijo z<br />

vsemi čutili. To so doživetja, ki so obenem tudi blagodejna za človekovo<br />

počutje.<br />

Tako v <strong>Lipov</strong>em <strong>list</strong>u pišemo tudi o »turizmu tišine«, obliki turizma v naravi, ki<br />

v hrupnem in nemirnem svetu prinaša redki dobrini: mir in tišino. Zunaj nas<br />

in v nas.<br />

Mateja Gruden, urednica<br />

Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici avgusta<br />

<strong>2019</strong>. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija<br />

<strong>2019</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.


4<br />

Intervju<br />

Foto: osebni arhiv Henne Konu<br />

Henna Konu<br />

Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena oblika doživetij v naravi<br />

Manj bo tišine, dragocenejša<br />

bo – tudi v turizmu<br />

»Zavedanje o blagodejnem vplivu narave oziroma o njenih pozitivnih učinkih na človeka je čedalje<br />

globlje. Številne raziskave obravnavajo psihološko plat vpliva narave na človeka, veliko jih je tudi,<br />

ki dokazujejo pozitivne fiziološke vplive narave na človeka, kot so, na primer, zmanjševanje stresa,<br />

zniževanje krvnega tlaka in krepitev imunosti organizma. Vse to za zdaj še ni tesno povezano s turizmom<br />

– je pa izjemen potencial zanj,« ugotavlja Henna Konu, višja raziskovalka na finskem inštitutu Natural<br />

Resources Institute Finland. Njeno področje dela je razvoj turizma v naravi – njegov del pa je tudi tako<br />

imenovani »turizem tišine«.<br />

Slovenijo je obiskala aprila v sklopu projekta Destination SMEs, ki se izvaja<br />

v okviru evropskega programa Interreg Europe; na borzi Green & Outdoor<br />

v Bohinju je predstavila metodologijo, ki so jo razvili na Finskem: razvoja<br />

turističnih produktov, ki temeljijo na naravnih danostih, miru in tišini.<br />

Kaj je turizem tišine?<br />

To je turizem, ki nam omogoča, da dejansko doživimo, vpijemo tišino.<br />

To ne pomeni, da mora biti tišina popolna, bolj je govor o »zvokih<br />

tišine«, ki so najpogosteje povezani z naravo. Poslušanje vetra,<br />

šelestenja <strong>list</strong>ov ... Kar je izjemno prijetno in sproščajoče. Kako lahko to<br />

dosežemo? Najlaže z različnimi aktivnostmi v naravi, pri čemer pa ni<br />

poudarek na fizični aktivnosti, temveč na tem, da se poglobimo v<br />

občutje tišine. In da jo doživimo ne le okoli sebe, temveč tudi v sebi.<br />

Zunanja in notranja tišina – drugo je pogosto bistveno teže<br />

doseči kot prvo ... Kako?<br />

Najprej je pomembno, da smo v okolju, v katerem ni zvokov<br />

vsakdanjega življenja. Sredi njih se je težko sprostiti in osrediniti.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Govorim torej o okolju, ki nam omogoča, da ga ozavestimo – in da<br />

ozavestimo sebe: o naravi. Živimo v zelo hektičnem svetu, vse dni<br />

preživimo pred zasloni mobilnih telefonov, naš vsakdan je poln<br />

motečih elementov. Narava pa je za večino poligon za telesno<br />

aktivnost, ki nas odvrača od tega, da bi bili pozorni na to, kar se dogaja<br />

okoli nas; bolj smo osredinjeni na vadbo. A najprej moramo to ozavestiti<br />

in razviti veščine za sposobnost odklopa. Tako je treba v doživljanje<br />

tišine (in v turizem tišine) vključiti aktivnosti, ki nas učijo postati<br />

dovzetnejši za dogajanje okoli nas, ki nam spodbudijo čute, ki nam<br />

pomagajo k ozaveščanju čuječnosti in umirjanju deročega toka misli.<br />

Na primer: bila sem na takšnem tihem izletu, hodili smo, a le kakšen<br />

kilometer ali dva, vodnik pa je nam je pokazal, kako prijetno je lahko<br />

molčati in biti v tišini. Preden smo začeli hoditi, smo si nadeli namišljeno<br />

»kapuco tišine« in hodili v zadostni razdalji drug od drugega, da smo<br />

lahko bili sami s seboj, v danem trenutku, ne da bi mislili na kaj drugega.<br />

Na tem izletu sem bila kot raziskovalka turizma tišine, a me je obenem<br />

zanimala tudi povsem osebna izkušnja z njim. Ugotovila sem, da sem<br />

sposobna samo hoditi in ne razmišljati o ničemer drugem – po navadi<br />

imam glavo polno različnih misli vsakdana (nasmeh). Hoja brez<br />

govorjenja drug z drugim, temveč zgolj pogovor z naravo, poslušanje<br />

zvokov, navezovanje stika z naravo.<br />

Kako pa se na tak turizem odziva trg povpraševanja?<br />

Zelo pomembno je, da vemo, koga nagovarjamo. Tišina je lahko za<br />

nekatere tudi zelo neprijetna. Neki podjetnik, ki se ukvarja s turizmom<br />

tišine v Severni Karelii (regija na vzhodu Finske, kjer so pred leti razvili<br />

pilotni projekt turizma tišine, op. p.), je pripovedoval o turistu iz<br />

Mehike, ki ga je peljal s snežnimi sanmi v gozd; Mehičan je skoraj<br />

doživel napad panike, ker je bilo v gozdu tako zelo tiho, pretiho zanj.<br />

Zato so se morali vrniti. Vedeti moraš, komu lahko kaj ponudiš, v<br />

katerem letnem času – zima, na primer, je še tišja, brez zvokov.<br />

Turizem tišine težko prodaš na primer Fincem, saj smo že tesno<br />

povezani z naravo in obkroženi z njo, živimo z njo. Večina gostov, ki<br />

prihajajo na ture, ki jih ponuja regija Severna Karelia, so sicer bodisi<br />

tujci bodisi taki, ki si želijo izkusiti ali poglobiti doživetje narave in<br />

tišine. Številni ljudje niti ne pomislijo, da lahko naravo izkusijo tudi<br />

brez fizične aktivnosti v središču doživetja. S tem je čedalje več<br />

zanimanja za aktivnosti, o kakršnih govoriva – pa niti (še) ne toliko v<br />

turizmu, temveč bolj na ravni vsakdanjega življenja. A tudi v turizmu<br />

je to po mojih opažanjih rastoč segment ponudbe in povpraševanja.<br />

Turizem dobrega počutja, h kateremu pravzaprav spada<br />

turizem tišine, je že zdaj velik trend, v prihodnje pa naj bi se<br />

še krepil ...<br />

Ko je govor o turizmu dobrega počutja, še vedno večinoma<br />

pomislimo na zmogljivosti oziroma prostore, ki ga omogočajo (terme<br />

in podobno, op. p.). A mislim, da je lahko takšen prostor narava sama,<br />

saj na toliko ravneh pripomore k boljšemu počutju, tako na mentalni<br />

kot fizični ravni. (Ameriško združenje za naravno in gozdno terapijo,<br />

Association of Nature and Forest Therapy, poudarja, da ne izobražuje<br />

terapevtov, saj je terapevt – gozd. Pri tem izhaja iz japonske filozofije<br />

shinrin-yoku, kar v prevodu pomeni gozdna kopel. Op. p.)Turizem<br />

dobrega počutja je pogosto tesno povezan s petzvezdičnimi hoteli<br />

in pripadajočimi storitvami, a to se počasi spreminja. Na Finskem,<br />

recimo, takšnih zmogljivosti niti nimamo – naša največja takšna<br />

»zmogljivost« je narava. Tako v ospredju turizma dobrega počutja na<br />

Finskem ni klasično razvajanje, temveč osebni cilj nekaj doseči in<br />

sprejemanje aktivne vloge pri tem. Mislim, da gre za veliko<br />

spremembo v mišljenju; ideja dobrega počutja postaja nekakšna<br />

nova oblika luksuza, pri čemer ljudi niti ne zanimajo toliko luksuzne<br />

stvari, čedalje bolj jih zanima zdrav slog življenja na vseh ravneh. To je<br />

čedalje večji trend in to seveda vpliva tudi na potovalne motive.<br />

5<br />

Intervju<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Gozd – najboljši terapevt<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


6<br />

Intervju<br />

Kateri deli sveta pa so najmočnejši v razvoju ponudbe<br />

turizma tišine?<br />

Zagotovo Japonska, ki ima že dolgo tradicijo gozdnih kopeli; ureditev<br />

območij zanje je podprla tudi država. Tak turizem je hitro rastoč trend<br />

v ZDA. A ni veliko turističnih produktov, ki jih tržijo prav kot turizem<br />

tišine. Veliko pogosteje so njegovi elementi vključeni v produkte, ki<br />

jih tržijo pod drugimi vsebinami ali imeni, čeprav so lahko v ospredju<br />

ponudbe. Tudi koncept novega razkošja, recimo, se precej vrti okoli<br />

tišine in tega, o čemer sva uvodoma govorili. Ponuja opazovanje<br />

zvezdnatega neba, sedenje ob odprtem ognjišču ... To so praviloma<br />

tudi razmeroma dragi produkti. Na Laponskem, denimo, uspešno<br />

ponujajo takšna doživetja narave – za dokaj premožne goste.<br />

Katera ponudba turizma tišine pa je najbolj priljubljena v<br />

Severni Karelii?<br />

Najbolj priljubljena, še zlasti med tujci, je vodena smučarska tura<br />

(cross-country) od penziona do penziona. Razdalje med penzioni<br />

niso velike, deset do petnajst kilometrov, tako da smučarske trase<br />

niso dolge, tudi zahtevne ne. Prenočitve so skromne, njihova zgodba<br />

pa se vrti okoli lokalnih produktov – trajnost je osrednji element te<br />

ponudbe. V nekaterih skupaj pripravljajo večerje, v vseh pa je zelo<br />

prijetno vzdušje. Poleg tega vodnik uči goste, kako doživljati naravo,<br />

spodbuja jih, da se o tem pogovarjajo z drugimi v skupini, v kateri<br />

potujejo (to so seveda manjše skupine, večje takšnega turizma ne<br />

omogočajo). Med priljubljenimi doživetji je tudi doživetje tukajšnje<br />

kulture – tradicije, na primer z učenjem o tradicionalnem finskem<br />

glasbilu, z zgodbami o njem, ki pa so tudi zelo povezane z naravo, z<br />

igranjem nanj. Sicer so ture bodisi vodene bodisi samostojne, kot je,<br />

recimo, počitnikovanje v značilnih finskih kočah za sproščanje.<br />

Narava se zdi rdeča nit turizma tišine. Ali sploh obstaja<br />

še kakšno drugo okolje, ki je tako sproščajoče, kot je<br />

narava?<br />

Mislim, da ne. Če greste v kateri koli velnes, na masažo ali kakšen<br />

drug tretma, boste najverjetneje obkroženi z glasbo, ki temelji na<br />

zvokih narave. Tudi sama med delom v pisarni pogosto poslušam<br />

glasbo narave. Na delu imamo tudi virtualno naravno sobo, v<br />

kateri lahko izbereš zvoke narave, ki bi jih želel poslušati, s<br />

projekcijami narave. Včasih grem tja brat.<br />

V knjigi Narava zdravi in popravi avtorica Florence<br />

Williams omenja tudi raziskave, v katerih preverjajo, ali<br />

je mogoče enak blagodejen vpliv narave zagotoviti tudi s<br />

simulacijami naravnega okolja. Kaj menite o tem?<br />

Če nimaš možnosti, da bi šel v naravo (nasmeh) ... Raziskave, ki so<br />

jih opravili na našem inštitutu, so pokazale, da je tudi virtualna<br />

narava boljša za človekovo psihološko počutje kot navadna<br />

delovna okolja. Že petnajst minut v naravi (tudi virtualni) zadošča,<br />

da se pokažejo njeni blagodejni učinki.<br />

Bi rekli, da je postala tišina dragocena vrednota – v svetu, ki<br />

ne potihne?<br />

Mislim, da je zelo dragocena. Bojim se, da je nekaj, kar bi utegnilo v<br />

prihodnosti celo izginiti. K sreči imamo še vedno dovolj območij, kjer<br />

vlada tišina. In ljudje praviloma cenijo bolj tisto, česar nimajo. Tako bo<br />

tišina najverjetneje čedalje bolj zanimiva tudi prodajno – in tudi v<br />

turizmu.<br />

Mateja Gruden<br />

Foto: Alex Štokelj, Invida d.o.o./www.slovenia.info<br />

Gozdni selfness v Cerknem, prva slovenska gozdna kopel<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


7<br />

Aktualno<br />

Slovenska turistična borza: odlična udeležba in<br />

številna doživetja za udeležence<br />

Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turizma, ki je bil od 16. do 18. maja v<br />

Termah Olimia v Podčetrtku, je gostila več kot štiristo udeležencev iz 37 držav. Na borzi, ki jo pripravlja<br />

Slovenska turistična organizacija (STO), se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij<br />

in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih centrov<br />

in drugih ponudnikov v turizmu ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj ter turističnih in<br />

specializiranih agencij.<br />

»Slovenska turistična borza je najpomembnejši poslovni dogodek na<br />

področju turizma, ki je izjemna priložnost za sklepanje poslov, krepitev<br />

partnerstev in navezovanje novih stikov,« je na začetku borze dejala<br />

Maja Pak, direktorica STO. Letošnja je prinesla številne nove priložnosti<br />

za še tesnejše mreženje in povezovanje slovenskih turističnih<br />

ponudnikov in tujih udeležencev. V okviru borze so tuji udeleženci<br />

Slovenijo in njena doživetja spoznavali iz prve roke v okviru študijskih<br />

tur, prvič pa tudi v okviru neformalnih druženj in številnih doživetij, ki<br />

so Slovenijo predstavila kot zeleno, aktivno in zdravo državo.<br />

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je<br />

med drugim poudaril: »Pred vsemi nami, ki smo v Olimju, mora biti en<br />

sam cilj Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma: leta 2021 bomo<br />

dosegali štiri milijarde evrov prihodkov iz izvoza potovanj. V dveh letih<br />

smo prihodke povečali za pol milijarde evrov, na lanskih 2,7 milijarde<br />

evrov. Iz leta v leto vztrajno povečujemo tudi število turistov in<br />

prenočitev, tudi v letošnjem prvem četrtletju. Da bomo dosegli cilj, pa<br />

moramo v turizmu nujno povečati dodano vrednost. To je skupna<br />

naloga tako turističnih podjetij kot države. Pred nami so zakonodajne<br />

spremembe, nadaljevanje finančne podpore investicijskim in<br />

razvojnim aktivnostim v turizmu, delo na področju kadrov v turizmu<br />

ter seveda prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti.«<br />

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski<br />

razvoj in tehnologijo, pa je dejala: »V zadnjih dveh letih smo s 16,7<br />

milijona evrov podprli 117 projektov. S tem smo spodbudili razvoj<br />

novih turističnih produktov in odpiranje novih delovnih mest. Podprli<br />

smo podelitev okoljskih znakov in učinkovitejšo celostno trženje ter<br />

digitalno promocijo vodilnih turističnih destinacij Slovenije. Ministrstvo<br />

bo letos objavilo tri javne razpise v vrednosti 38 milijonov evrov za<br />

energetsko sanacijo turističnih zmogljivosti in pridobitev okoljskih<br />

znakov ter za razvoj in promocijo integralnih produktov turističnih<br />

podjetij in ponudbe vodilnih turističnih destinacij. Pripravilo bo tudi<br />

nov zakon o gostinstvu, s čimer želi odpraviti nepotrebne<br />

administrativne ovire in druga bremena za gostince.«<br />

TTA<br />

Foto: Nino Verdnik/www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


8<br />

Pod drobnogledom<br />

Garden Village Bled<br />

Ob rekah Lahinji in Dobličici leži Črnomelj; njegovo staro mestno jedro z zgodovinsko pomembnimi stavbami je prav na pomolu nad<br />

njima.<br />

Republiški Turistični drobnogled TZS<br />

Kjer je dobra vila preklela<br />

skopuškega mlinarja<br />

Na skrajnem jugovzhodu naše dežele leži v razkošju narave in bogastvu kulturne dediščine razgibana<br />

Bela krajina z dolgimi toplimi poletji ter vljudnimi in gostoljubnimi domačini. Zadnja leta se turistično<br />

smelo razvija, bogati svojo ponudbo z novimi ležišči na turističnih kmetijah, v apartmajih, kampih<br />

in glampingih. Čedalje več gostov privablja s svojimi rekreativno-adrenalinskimi programi, odlično<br />

kulinariko, vrhunskimi vini v pristnih kleteh in mestnimi skrivnostmi.<br />

»Med turisti, prenočitev vseh je bilo 85.000, ki so v minulem letu<br />

obiskali Belo krajino, je bilo 70 odstotkov domačih, preostali so<br />

pripotovali iz tujine,« pravi Vita Jankovič iz Turističnoinformativnega<br />

centra v Črnomlju. In prav mesto Črnomelj je bilo<br />

tokrat cilj republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze<br />

Slovenije (RTD TZS). »Čeprav v ožjem središču v starem delu<br />

potekajo arheološke raziskave, obisk mesta s tako bogato<br />

zgodovino ni oviran,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />

Črnomelj na prepihu tisočletij<br />

Med obiskom si je vsekakor treba ogledati Mestno muzejsko<br />

zbirko, ki razstira Črnomelj od prazgodovine do pozne antike,<br />

skozi srednji in novi vek pa vse do moderne dobe in nastanka<br />

samostojne države. Skozi tri nadstropja stavbe, ki je posebna že<br />

sama po sebi, s svojo notranjostjo z bogato poslikavo v obliki<br />

raznolikih cvetličnih in geometrijskih motivov, obiskovalce vodi<br />

V Mestni muzejski zbirki, ki so jo odprli leta 2013 v rojstni hiši<br />

pesnika Mirana Jarca, so samo eksponati iz Črnomlja. Zbirali<br />

so jih v zadnjih štiridesetih letih, razlaga zgodovinar in kustos<br />

Janez Weiss; ob njem Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Pri cerkvi sv. Petra, kjer od lani potekajo arheološke raziskave,<br />

so odkrili presenetljive najdbe, konec minulega meseca pa<br />

so izkopali zlatnik iz četrtega stoletja, »kar je za nas izjemno<br />

pomembno odkritje«, pravi Janez Weiss.<br />

stavba Posojilnica, Stara šola z najdaljšim lestencem v Sloveniji,<br />

starodavna vinska klet, kjer so kulturno-turistični dogodki,<br />

Primožičeva hiša, v kakršnih je nekdaj bival nižji sloj črnomaljskega<br />

meščanstva ... Črnomelj je mesto, ki je med drugo svetovno vojno<br />

po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 postalo središče<br />

osvobojenega ozemlja – središče svobodne Slovenije, kjer so bili<br />

postavljeni temelji zdajšnje države Slovenije. In je mesto, v<br />

katerem je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno Slovensko<br />

časnikarsko društvo, 21. februarja 1944 Slovensko narodno<br />

gledališče z izvedbo svoje prve predstave.<br />

Za pester turistični ogled Črnomlja – prvič se kot mesto omenja<br />

že leta 1407 – in pokušnjo gastronomskih dobrot, med njimi<br />

znamenite belokranjske pogače, in vrhunskih vin, si je treba vzeti<br />

čas, kar ves dan. Za ogled njegove zanimive in gostoljubne okolice<br />

pa je tod vredno prenočiti. In si vzeti čas za prijazne in srčne<br />

domačine, ki vam bodo radi pripovedovali o ljudskih šegah in<br />

anekdotah. Tudi o tisti, da je Črnomelj dobil ime po skopuškem<br />

mlinarju ob reki Lahinji, ki ga je preklela dobra vila, odtlej pa so<br />

njegovi mlinski kamni vsako zrnje, tudi zlate pšenice, zmleli v črno<br />

moko.<br />

Foto: L. L.<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

9<br />

Pod drobnogledom<br />

zgodovinar Janez Weiss, ki je živa enciklopedija Črnomlja na<br />

prepihu tisočletij. »Tuji obiskovalci so nad zbirko še bolj navdušeni<br />

kot domači. Ko tujci vidijo denar, ki smo ga v zadnjih sto letih imeli<br />

v Jugoslaviji in Sloveniji, obnemijo. Malce pa me žalosti, ker se za<br />

mladino novejša zgodovina Slovenije začne šele po osamosvojitvi<br />

naše države,« opaža Janez Weiss, saj so šolarji med številnejšimi<br />

obiskovalci Mestne muzejske zbirke.<br />

Znamenite črnomaljske stavbe<br />

Znamenitih hiš je v Črnomlju, mestu na sotočju Lahinje in<br />

Dobličice, s svojim majhnim Tromostovjem, še več, med njimi je<br />

najstarejša in najmogočnejša črnomaljski Grad, pa znamenita<br />

Na glavnem mestnem trgu je ena lepših črnomeljskih stavb<br />

– Posojilnica, ki so jo zgradili med letoma 1898 in 1900 in je<br />

tipična predstavnica ambiciozne historistične arhitekture.<br />

Predsednik TZS Pavle<br />

Hevka je boter žrebički<br />

Geatani<br />

Foto: Jožica H.<br />

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, ima v svojem<br />

pestrem poklicnem in prostovoljskem življenju še eno vlogo več:<br />

postal je boter žrebički Geatani v Kobilarni Lipica. Ob tem je kobilarni<br />

podaril petsto evrov in poudaril, da mu je v čast biti boter Geatani.<br />

»Za nadaljnje upravljanje tega kraškega bisera pa upam in si želim, da<br />

bo pravično in pošteno, pregledno in zakonito. In da bodo v Holdingu<br />

Kobilarne Lipica končno pristni medčloveški odnosi, ki jih bodo<br />

nadgrajevale poštenost, odkritost, iskrenost, delavnost in podpora<br />

skupnim naporom pri vzreji lipicancev in razvoju celotne Lipice.«<br />

Pavle Hevka je namreč tudi v nadzornem svetu Kobilarne Lipica.<br />

Pavle Hevka in Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica<br />

D. U.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


10<br />

Dogaja se<br />

<strong>Revija</strong> <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> ga spremlja<br />

že desetletja<br />

Zagotovo je eden najstarejših zvestih bralcev revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>.<br />

»Preberem jo od začetka do konca, še zlasti pozorno spremljam,<br />

kje se je mudil in kaj je ugotovil republiški Turistični drobnogled<br />

TZS,« pravi 87-letni Franc Milan Sterle iz Dovc na Rakeku.<br />

Je pa gospod Sterle kljub svojim letom neutrudni popotnik in<br />

nekajkrat na leto jo še vedno mahne v tujino. Letošnje prvomajske<br />

praznike je veselo doživel v Romuniji in Bolgariji, kamor je<br />

odpotoval z letalom, po zelo lepih in slikovitih ter prijaznih dveh<br />

deželah pa je potoval z avtobusom v organizaciji Turistične<br />

agencije Palma. »Odkar mi je umrla žena, potujem le še v<br />

organizaciji katere naših turističnih agencij, največkrat s Palmo in<br />

Relaxom,« nam je zaupal gospod Sterle. Na tokratnem potovanju<br />

mu je bila še zlasti všeč tradicionalna bolgarska vasica Arbanassi,<br />

ki je bila nekdaj prestolnica bolgarskih carjev. V tamkajšnji najbolj<br />

znani restavraciji sta si s turistično vodnico Sonjo Brlek privoščila<br />

dobro pravo kavo, saj: »Brez kave meni dan ne sme miniti,« pravi<br />

gospod Sterle.<br />

In kam jo bo mahnil v poletnih mesecih? »Se še nisem odločil, lani<br />

sem bil na otoku Visu.«<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Novi knjigi za ljubitelje<br />

svetovne geopolitike in<br />

vznemirljivih življenjskih poti<br />

Ujetniki geografije je naslov knjige avtorja Tima Marshalla, izšla je pri<br />

založbi Učila International in bi jo moral prebrati vsak, ki ga zanima<br />

svetovna politika. Knjiga s podnaslovom Deset zemljevidov, ki<br />

povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki, je prevedel Samo<br />

Kuščer, uredila pa Branka Fišer.<br />

Zakaj je Putin obseden s Krimom? Zakaj je bilo ZDA usojeno, da<br />

postanejo globalna velesila? Zakaj se vpliv Kitajske po svetu nenehno<br />

veča? Zakaj je bilo Tibetu usojeno, da ne doseže neodvisnosti? Zakaj<br />

Evropa nikoli ne bo združena? Knjiga prinaša odgovore z zemljepisno<br />

podlago, vsi državni voditelji pa so ujetniki geografije, pravi znani<br />

novinar in vojni poročevalec Tim Marshall. Vsi, ki jih zanimajo<br />

zemljepis, zgodovina in politika, utegnejo biti nad vsebino knjige (na<br />

288 straneh) navdušeni!<br />

Pri založbi Učila pa je pred kratkim izšla tudi zelo zaželena knjiga pod<br />

naslovom Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni 2 avtorja Bena<br />

Brooksa z odličnimi ilustracijami Quintona Winterja. Knjiga prinaša<br />

resnične zgodbe o neverjetnih fantih, ki so spremenili svet, ne da bi<br />

ubijali zmaje. Že prva knjiga je bila velika prodajna uspešnica po<br />

svetu, v Sloveniji pa takoj, ko je bila prevedena v slovenščino. V novi<br />

knjigi je predstavljenih sto navdihujočih zgodb – njihovi protagonisti<br />

so bolj ali manj slavni moški iz preteklosti in sedanjosti.<br />

L. L.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


11<br />

Dogaja se<br />

Zeleno doživetje Zbiljskega jezera<br />

O pomembnost e-mobilnosti<br />

(tudi) v turizmu<br />

V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine<br />

Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta<br />

izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem<br />

in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.<br />

Turistična zveza Slovenije že dolgo skrbi za uvajanje koncepta<br />

okolju prijaznega zelenega turizma; del teh prizadevanj je tudi<br />

e-mobilnost. Nekatera društva TZS so že aktivno vključena v<br />

različne projekte, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in, denimo,<br />

kolesarsko e-mobilnost, nekateri pa so nove turistične produkte,<br />

povezane z e-mobilnostjo, razvili tudi na jezerih.<br />

Tako je recimo Turistično društvo Zbilje sodelovalo pri razvoju<br />

električnega plovila za vožnjo turistov po jezerih. Ob koncu projekta<br />

so plovilo, ki ga je razvilo in izdelalo sežansko podjetje Alfastreet<br />

marine, tudi kupili. Tako lahko že tri leta z njim zaplujejo po jezeru<br />

tudi obiskovalci. Zbiljsko jezero je sicer znano po labodih – na njem<br />

jih je okoli 150; plovilo, ki ga poganja elektrika, jih ne moti.<br />

Poleg tega bodo letos ob jezeru postavili tudi polnilnice za<br />

električna kolesa, saj se z njimi pripelje do jezera čedalje več<br />

obiskovalcev. Takšna kolesa bodo začeli izposojati tudi v turističnoinformacijskem<br />

centru na medvoški železniški postaji. TD Zbilje pa<br />

skupaj s TIC ponuja paketno ponudbo izposoje kolesa in čolnov, s<br />

čimer resnično skrbijo za usmerjenost v trajnostno mobilnost.<br />

Takšne pozitivne prakse v turističnih društvih radi delijo, je na<br />

srečanju poudaril Iztok Pipan, predsednik Sveta obvodnih krajev<br />

Slovenije pri TZS, »pa tudi na ravni TZS si bomo še naprej prizadevali,<br />

da bo turizem čedalje bolj zelen, okolju prijazen in da nas bodo<br />

obiskovalci prepoznavali in obiskovali tudi zaradi takšnih<br />

projektov.«<br />

L. L.<br />

Primer spodbujanja trajnostnega turizma<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


12<br />

Dogaja se<br />

Peklenske zgodbe Festivala<br />

solzic<br />

Člani TD Solzice Ravne, ki so letos že šesto leto zapovrstjo izvedli Festival solzic, so v okviru Kulturnega<br />

perpetuuma mobile zastavili prireditev v čast pokrajine pod Uršljo goro malo drugače in se vprašali,<br />

kako poiskati zgodbo, jo oblikovati, tržiti in promovirati, pri tem pa črpati zamisli iz ljudske dediščine.<br />

Izhodišče za to je (bilo) dobro, saj je rdeča nit Festivala solzic<br />

črtica Solzice koroškega literata Prežihovega Voranca. Člani so<br />

medse povabili slovenske kraje, kjer »pekel« sooblikuje turizem in<br />

prinaša zgodbo, ki jo je ljudska domišljija napletla iz<br />

strahospoštovanja do narave, naravnih pojavov in nerazložljivih<br />

dogodkov ter jih v marsikaterem primeru povezala neposredno z<br />

domovanjem samega peklenščka!<br />

Od TD Goričane-Vaše, ki so prinesli nekaj svojih peklenskih mask,<br />

s katerimi izjemno uspešno ustvarjajo decembrske zgodbe: od<br />

miklavževanja do Noči parkeljnov, so izvedeli, s kakšnim<br />

navdušenjem jih sami izdelujejo. Jakob Knific je ponosen na<br />

člane, ki maske po navadi delajo skupinsko in potem kraljevsko<br />

celebrirajo ljudsko dediščino. Doma in v tujini.<br />

Predstavilo se je TD Borovnica, ki skrbi za sotesko Pekel, tam na<br />

robu Ljubljanskega polja ...<br />

TD Šempeter pa je mešalo svoj peklenski lonec, gostilo s<br />

peklensko vodico; uf, kakšno druženje je nastalo, ko je koroški<br />

Lucifer izpod svojega rdečega plašča potegnil hudičevo slino ...<br />

A Ivica Čretnik, predsednica TD Šempeter, ki skrbi za tamkajšnjo<br />

jamo Pekel, je obvladala vse peklenščke, z Luciferjem vred!<br />

Šempeter na obisku na Koroškem<br />

Besedilo in foto: Renata Picej<br />

V Ljubljani odprli »hotel<br />

prihodnosti«<br />

V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine<br />

Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta<br />

izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem<br />

in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.<br />

Hotel brez klasične recepcije<br />

Mobilna aplikacija Central hotela omogoča prijavo prek pametnega<br />

telefona, uporabna je kot digitalni ključ za hotelsko sobo, omogoča<br />

prosto gibanje po hotelu (dostop do dvigala) in neposredno<br />

komunikacijo z osebjem. V skladu s hotelskimi trendi prihodnosti<br />

so klasične funkcije recepcije, strežbe, portirstva in druge združene<br />

v enoviti ekipi, ki skrbi za ho<strong>list</strong>ično izkušnjo bivanja.<br />

Premierno v Sloveniji – spalne kapsule<br />

Posebnost hotela je tudi deset spalnih kapsul – futurističnih<br />

prostorov za bivanje, v katerih so poleg ležišča še televizor, radio,<br />

sef, ogledalo, LED-zaslon, USB-priključek in hitra brezžična<br />

internetna povezava, zunaj kapsul pa se gostje sproščajo v<br />

»lounge« prostoru za urbane »glamperje«.<br />

L. L.<br />

Foto: Janez Marolt<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


13<br />

V Fokus spomin<br />

Dr. Stanko<br />

Nikolić<br />

(1930–<strong>2019</strong>)<br />

Turistično športno društvo Kostel je aprilu izgubilo svojega<br />

ustanovitelja in neutrudnega predsednika dr. Stanka Nikoliča, ki je v<br />

zadnjih letih močno zaznamoval Kolpsko dolino.<br />

Rodil se je leta 1930 v majhni vasi pri Loznici v Srbiji kot prvi od štirih<br />

otrok v skromni kmečki družini. Ni imel lepega otroštva. Oče je odšel<br />

delat v tujino, mama pa mu je umrla, ko je bil star osem let. S sestrami<br />

je živel pri teti, ki je imela že sama veliko otrok. Že kot mali fant je<br />

moral za preživetje delati na kmetiji in skrbeti za svoje tri sestre.<br />

Med drugo svetovno vojno je bil partizanski kurir. Četniki so mu bili<br />

na sledi, zato je pobegnil v Beograd. V svoj rojstni kraj se ni nikoli več<br />

vrnil.<br />

Kot sirota je v Beogradu živel v dijaških domovih. Podnevi je opravljal<br />

različna fizična dela, ponoči pa se je učil; tako je končal srednjo šolo,<br />

gimnazijo in se pri 23 letih vpisal na medicinsko fakulteto. Kot študent<br />

je vsako leto sodeloval v mladinskih delovnih brigadah. Po končanem<br />

študiju je sprva delal v manjšem kraju blizu Beograda.<br />

Ko je bil star 32 let, ga je oče, ki ga je vrsto let neuspešno iskal, našel<br />

prek Rdečega križa. Šel ga je obiskat v Nemčijo in tedaj prvič spoznal<br />

Slovenijo. Nad njo je bil navdušen, in ko je dobil ponudbo za delo v<br />

Sloveniji, jo je takoj sprejel. Sem je z družino prišel leta 1964 in ostal<br />

vse življenje.<br />

Takoj po prihodu v Slovenijo se je naselil v Osilnici, kjer je svojo<br />

zagnanost usmeril v gradnjo zdravstvenih postaj v Vasi, Dragi,<br />

Osilnici, Predgradu in Strugah.<br />

Kot zdravnik je delal na vseh naštetih postajah, po velikosti je imel<br />

največji teren v Sloveniji, ki je segal od Kočevja do Delnic, skrbel je za<br />

približno pet tisoč pacientov. Nenehno se je izobraževal. Kot eden<br />

prvih zdravnikov je vpisal specializacijo iz splošne medicine. Ker<br />

tedanje vodstvo zdravstvenega doma ni imelo posluha za to, se je<br />

izobraževal sam. Tri leta je, vsak dan ob redni ambulanti hodil na<br />

predavanja in izpite na Reko ter študij uspešno končal.<br />

Pozneje je vpisal še študij iz tradicionalne medicine in akupunkture v<br />

Zagrebu.<br />

Ob delu zdravnika je še našel čas in energijo, da je organiziral obnovo<br />

in gradnjo cest, vodovodov in zdravstvenih postaj.<br />

Kljub srditemu boju z okoljevarstveniki mu je leta 1994 uspelo, da so<br />

zgradili cesto Petrina–Osilnica na slovenski strani Kolpe. Brez nje bi<br />

bila Osilnica še dolgo odrezana od matične države.<br />

Po upokojitvi, leta 1991, pa je dr. Stanko Nikolič ustanovil Turistično<br />

športno društvo Kostel.<br />

Društvo se lahko pohvali z več kot petdesetimi prireditvami na leto,<br />

organizira različna predavanja, delavnice in tečaje o turizmu,<br />

sadjarstvu, čebelarstvu, zeliščarstvu, zdravi prehrani, urejanju okolja,<br />

klekljanju in drugem. Med pomembnimi dejavnosti društva je tudi<br />

izdajanje knjig, ki opisujejo območje, zgodovino, prehrano, kulturne<br />

in naravne vrednote ter zgodbe o Kostelcih. Po zaslugi društva je<br />

Kostelska rakija blagovna znamka z geografsko označbo.<br />

Vsaka vas v Kostelu, tudi oddaljeni zaselki, so prav po zaslugi dr. Stanka<br />

Nikoliča lično okrašni s prepoznavnimi tablami, napisi in kažipoti.<br />

TZS mu je leta 2010 podelila zlato plaketo za plodno sodelovanje in<br />

vidne sledi, ki jih pušča njegovo načrtno delo na lokalni in državni<br />

ravni. Že leta 2001 je prejel posebno priznanje Državnega sveta RS ob<br />

letu prostovoljcev.<br />

Mirno lahko trdimo, da je bil dr. Stanko Nikolič povezovalna osebnost,<br />

saj nikoli ni rušil, temveč je gradil in povezoval. Vso energijo je vložil v<br />

desetletja dolgo poslanstvo v dolini Kolpe, s poudarkom na njegovem<br />

Kostelu. Njegovo delovanje je segalo tudi čez reko Kolpo, na hrvaško<br />

stran, kjer je odlično sodeloval s sorodnimi društvi in organizacijami.<br />

Od dr. Stanka Nikoliča smo se poslovili v velikem številu. Počiva na<br />

pokopališču pri Fari v Kostelu.<br />

Nataša Letig Žagar, Turistično športno društvo Kostel<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


14<br />

Fokus<br />

Prikazovanje igre »vleči uš«<br />

TD Davča<br />

Živahna društvena dejavnost<br />

v največji slovenski vasi<br />

Turistično društvo Davča se je z voljo enajstih mladih Davčarjev rodilo leta 1968 – z mislijo, da lahko vas s svojo<br />

bližnjo in daljno okolico obiskovalcem ponudi gostoljubje, druženje, zgodovino tukajšnjih krajev, občutek<br />

povezanosti in trdega dela pridnih rok domačinov. Ko so predlagatelji podpisali ustanovno <strong>list</strong>ino, se je v<br />

društvo vpisalo še dvajset članov, tako da je TD Davča začelo delo z enaintridesetimi člani.<br />

Skorajda takoj po ustanovitvi je novo društvo pripravilo etnografsko<br />

prireditev Dan teric, na kateri zdaj vsako leto tretji teden v avgustu na<br />

kmetiji Pri Vrhovc prikažejo stare običaje in navade, povezane s<br />

predelavo lanu. Od začetka prirejanja Dneva teric do zdaj je prireditev<br />

sicer za nekaj časa zamrla; znova so jo obudili ob koncu osemdesetih<br />

oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.<br />

Tradicija pridelave in predelave lanu<br />

V Davči, razloženem naselju samotnih kmetij, so do konca šestdesetih<br />

let prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan. Opravil,<br />

povezanih s predelavo lanu, je bilo veliko, bila so naporna in nič kaj<br />

lepa. A naši predniki so delo znali povezati z zabavo in si tako olajšati<br />

delo.<br />

Ob Dnevu teric domačini na starih orodjih prikažejo ves postopek<br />

pridelave in predelave lanu – od bilke do platna: puljenje na njivi,<br />

sušenje v laneni jami, trenje na trlicah, mikanje, česanje, predenje na<br />

kolovratu, pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje na statvah. Na<br />

prireditvi si je mogoče ogledati tudi izdelovanje lanene vrvi in vrtanje<br />

lesenih cevi za vodo, ki so jih nekoč uporabljali, da so vodo pripeljali<br />

do hiše.<br />

Pri teh opravilih so domačini oblečeni v stara oblačila, za dodatno<br />

popestritev dogajanja pa davški fantje pokažejo, kako so osvajali<br />

prikupna in samska dekleta pri trenju lanu, in igro »vleči uš«. Nastopajo<br />

tudi otroci, ki pokažejo stare otroške igre, s katerimi so se nekoč<br />

zamotili, ko ni bilo treba pomagati starejšim pri delu.<br />

Muzej, posvečen lanu<br />

Od leta 2007 je v Davči etnografski muzej, posvečen lanu, z osrednjo<br />

razstavo o prikazu pridelave in predelave lanu. Na ogled so<br />

najrazličnejša orodja, ki so jih uporabljali pri tem. Statve in trlice,<br />

denimo, kjer lahko obiskovalci preizkusijo, kako naporna sta bila<br />

predelava lanu in tkanje platna. V muzeju je tudi stalna razstava o<br />

davških družinah nekoč in zdaj. Za najmlajše pa prirejajo delavnice,<br />

na katerih izdelujejo izdelke iz lanenega platna.<br />

Muzej sprejema vnaprej napovedane skupine.<br />

Pešpot po Davči<br />

TD Davča vsako leto pripravi tradicionalni pohod Pešpot po Davči.<br />

Tretjo nedeljo v septembru se pohodniki zberejo na izhodiščni točki<br />

v središču Davče. Trasa pohoda se spreminja, saj je Davča največja<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


15<br />

Terice in davški fantje v elementu<br />

Fokus<br />

Vrtanje lesenih cevi za vodo<br />

slovenska vas in je ni mogoče prehoditi v enem dnevu. Tako<br />

udeleženci vsako leto spoznajo nov košček vasi ter značilnosti in<br />

zanimivosti, ki jih ponuja.<br />

Ker je Davča idealna za pohodništvo in kolesarjenje, si tukajšnje<br />

turistično društvo prizadeva, da vsako leto na novo uredi in ohranja<br />

že prenovljene pohodne poti. Skrbimo tudi za urejenost okolice<br />

Davških slapov in za urejeno Davčo na splošno; vsako leto se<br />

udeležimo čistilne akcije v vasi, na kateri odstranimo neprimerne<br />

predmete, ki se čez leto nakopičijo v naravi.<br />

Zadnji majnik<br />

S prireditvijo Zadnji majnik še vedno obujamo spomin na romanje k<br />

cerkvi davške Marije. Zadnjo nedeljo v maju povabimo medse<br />

gledališke skupine, da nam zaigrajo predstavo, hkrati pa se krajani<br />

podružimo med seboj.<br />

Uspešno »pomlajevanje« društva<br />

TD Davča si od nekdaj prizadeva za predstavitev in promocijo<br />

tukajšnje tradicije – na različnih dogodkih in sejmih, kot sta, na<br />

primer, osrednji slovenski turistični sejem Alpe–Adria in dogodek »24<br />

ur klekljanja in domačih obrti v Železnikih«.<br />

Društvo je lani štelo šestintrideset članov. Med njimi je čedalje več<br />

mladih; pred dvema letoma se je vanj vključilo deset mladih<br />

zanesenjakov, ki aktivno sodelujejo z novimi zamislimi ter pridno<br />

pomagajo pri organizaciji dogodkov in pestrem dogajanju v vasi.<br />

Člani TD Davča si prizadevamo za aktivno udejstvovanje na različnih<br />

področjih. Zelo dobro sodelujemo z drugimi turističnimi društvi v<br />

Selški dolini. Povezani smo s krajevno skupnostjo Davča, prostovoljnim<br />

gasilskim društvom Davča (z gasilci smo med drugim aktivno<br />

sodelovali pri nakupu in prevzemu gasilske cisterne za PGD Davča) in<br />

drugimi društvi v kraju. Medse radi povabimo različne goste, ki nam<br />

predstavijo svoja popotovanja in doživetja. Organiziramo tudi<br />

različne delavnice, na katerih nam povabljenci prikažejo različne<br />

ročne spretnosti, s čimer pridobivamo nova znanja.<br />

Ponosni smo na svoje dosedanje delo; zanj smo prejeli veliko priznanj<br />

in nagrad.<br />

Klavdija Kejžar, Nataša Koder, TD Davča<br />

Foto: arhiv TD Davča<br />

Vas Davča leži na zahodu Škofjeloškega pogorja, na slemenih med<br />

Poreznom in Blegošem. Nadmorska višina vasi se razteza med 850 in<br />

okoli 1000 metri. Obsežno območje, ki obsega več kot tri tisoč<br />

hektarov površin, je naseljeno s samotnimi kmetijami z zaokroženo<br />

posestjo (»celki«). Zelo razgibano obliko je hriboviti pokrajini dal<br />

potok Davščica, ki skozi tisočletja razjeda skrilasto površino. Soteske in<br />

pečine, ki jih je izdolbel, še zlasti v Zali in Javorjevem robu, dajejo<br />

prišleku občutek utesnjenosti, obenem pa so kot vhodni portal v<br />

Davčo. (Povzeto po portalu www.davca.si.)<br />

L. L.<br />

Razstava v muzeju o lanu<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


16<br />

Turizem smo ljudje<br />

Foto: osebni arhiv Marije Ermenc<br />

Marija Ermenc na domačem vrtu, kjer se, kakor pravi, najraje sprošča<br />

Foto: Janez Dolenc<br />

Marija Ermenc, mentorica mladih kuharjev na OŠ Ljubno ob Savinji<br />

Delo z mladimi je zanjo<br />

poslanstvo<br />

Pogostitev s tradicionalnimi zgornjesavinjskimi jedmi in medeni zajtrk na slovenskem veleposlaništvu v<br />

Washingtonu, pogostitev v VIP-šotoru na tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem, kuhanje na turističnih<br />

tržnicah, zmagovalne jedi na tekmovanju TZS Zlata kuhalnica, uspešno sodelovanje pri projektu Kuhnapato ...<br />

Učenci OŠ Ljubno ob Savinji imajo za seboj lepo bero kuharskih uspehov – pod nepogrešljivim mentorstvom<br />

učiteljice Marije Ermenc, ki mlade navdušuje za delo na najučinkovitejši način: z lastnim zgledom.<br />

Rojena Ljubenka Marija Ermenc globoko spodkopava (pre)pogosto<br />

posplošeno mnenje javnosti o dokaj lagodnem življenju učiteljev z<br />

veliko prostega časa. Na OŠ Ljubno ob Savinji ni zgolj učiteljica treh<br />

predmetov: fizike, tehnike in gospodinjstva (in letos še treh<br />

izbirnih), temveč tudi vodja prehrane na šoli, koordinatorka vseh<br />

dejavnosti, povezanih s prometom (od prometnih tekmovanj do<br />

kolesarskih izpitov ter prevozov otrok na šolo) in tehniko, ter<br />

mentorica kviza o lesu in gozdu, logike, astronomije in tekmovanj<br />

v fiziki.<br />

»Dela je res veliko,« na kratko povzame in prizna, da je precej<br />

utrujena. Pogovarjali sva se po koncu letošnjih regijskih tekmovanj<br />

Zlata kuhalnica. Učenci ljubenske šole, lanski zmagovalci državnega<br />

tekmovanja za zlato kuhalnico, se tokrat nanj niso uvrstili. Ekipa je<br />

bila brez dveh močnih članov, mladi so pri pripravi jedi malce<br />

preveč hiteli in storili več napak, pojasnjuje njihova mentorica.<br />

»Seveda smo bili razočarani, še zlasti učenci. A ko smo neuspeh<br />

prespali, sem jim povedala, da sem kljub vsemu ponosna nanje, saj<br />

so bili odlični drugi in osvojili zlato priznanje. Poleg tega so v<br />

tekmovanje vendarle vložili precej truda, ne nazadnje pa tudi ne<br />

morejo biti vedno najuspešnejši; in iz neuspeha se lahko veliko<br />

naučimo.«<br />

Letos tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava<br />

Marija Ermenc je mentorica mladim kuharjem na OŠ Ljubno ob<br />

Savinji že osem let. V tem času so bili enkrat drugi na državnem<br />

tekmovanju Zlata kuhalnica, lani prvi, med najboljšimi so bili tudi<br />

pri kulinaričnem projektu Kuhnapato, ki so se ga udeleževali pred<br />

leti.<br />

Kako ji uspeva mlade navduševati za kuhanje – pa ne zgolj zanj; za<br />

doseganje tako lepih uspehov, kot jih žanjejo učenci ljubenske<br />

šole, je potrebnega tudi zelo veliko dela? »Ne vem ... Mogoče z<br />

lastnim zgledom. Sem zelo aktivna, že hiperaktivna, lotevam se<br />

različnih stvari. Zagotovo otroke spodbudijo k sodelovanju in delu<br />

tudi uspehi, ki jih dosegamo. In iz naše gospodinjske učilnice<br />

vselej diši,« se nasmehne, »prav gotovo jih tudi to privabi med<br />

kuharje.«<br />

Ko so se letos predstavili na sklepni tržnici festivala TZS Turizmu<br />

pomaga lastna glava s kulinarično obarvanim spominkom<br />

Flosarska cirnga (tako se je seznam dejavnosti Marije Ermenc še<br />

malce podaljšal), ji je učenec domače šole, ki je sodeloval na tržnici,<br />

dejal: »Vidim, da so vaši učenci zelo uspešni na tekmovanjih. Če se<br />

vas bom držal, bom uspešen tudi jaz!« Uspehi seveda pritegnejo in<br />

povečujejo zanimanje za dejavnosti, razlaga sogovornica.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


zgornjesavinjskih jedi za ameriške najstnike, 20. maja pa tudi<br />

medeni zajtrk. »Kako toplo mi je bilo pri srcu, ker smo bili del<br />

slovenskih prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan<br />

čebel,« se spominja sogovornica.<br />

17<br />

Mentorici in učenci OŠ Ljubno ob Savinji na sklepni tržnici<br />

festivala Turizmu pomaga lastna glava<br />

Navdušenje – že, a tudi veliko dela<br />

Projekti, kot je Zlata kuhalnica, so za mlade pomembni, meni. »Učijo<br />

jih ne samo kuhanja, temveč tudi ustreznega ločevanja živil,<br />

doslednosti, skrbi za urejenost in čistočo prostorov ...« Spodbujajo jih<br />

k ustvarjalnosti, razmišljanju o tem, kako pripraviti jedi, da bodo bolj<br />

zanimive ... In učijo jih, da zgolj veselje do kuhanja ni dovolj, da bi se<br />

povzpeli med najboljše; v to je treba vložiti zelo veliko dela.<br />

To so lahko mladi zmagovalci Zlate kuhalnice ugotavljali tudi v<br />

kuhinji znanega šefa Uroša Štefelina oziroma v njegovi restavraciji Vila<br />

Podvin, ki so jo obiskali in kjer so imeli delavnico pod Štefelinovo<br />

taktirko. Tako uvidijo, koliko dela je v ozadju uspešnih kulinaričnih<br />

zgodb, razlaga sogovornica, ki pa ob tem dodaja, da pravzaprav ni<br />

toliko pomembno, za kakšen poklic in delo gre; če se predaš delu s<br />

srcem, te zlahka posrka vanj in delovniki so pogosto precej daljši od<br />

ustaljenih osem ur. Tudi njeni so, ob družini in dveh najstniških<br />

otrocih.<br />

Turizem smo ljudje<br />

Pogostitev in medeni zajtrk v Washingtonu<br />

A Marija Ermenc in mladi kuharji OŠ Ljubno ob Savinji niso uspešni<br />

zgolj v okviru kulinaričnih (in turističnih) tekmovanj za mlade; letos<br />

so jih, denimo, povabili k pripravi dela pogostitve v VIP-šotoru na<br />

tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Zanjo so pripravili<br />

bučno rižoto z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljevo kremo s<br />

sadjem (zmagovalni jedi lanske Zlate kuhalnice), pa ajdnek, pečena<br />

nadevana jabolka, miške, jabolčni in kruhov čips, različne mlečne<br />

namaze, karamelizirane orehe in jabolčno-skutno pito, za<br />

domačnost pa so poskrbeli z obloženimi kruhki v obliki flosov. Zgolj<br />

predstavljati si je mogoče, koliko obsežnejši je bil seznam pokušenj<br />

tradicionalnih zgornjesavinjskih jedi za okoli štiri tisoč gostov<br />

slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, kjer so leta 2016<br />

pripravili pogostitev ob dnevu odprtih vrat!<br />

»Ko smo prvič sodelovali pri projektu Kuhnapato, smo navdušili s<br />

tradicionalnimi zgornjesavskimi jedmi, kot sta, na primer, savinjski<br />

želodec in ajdnek. Tako nas je vodja projekta Anka Peljhan<br />

predlagala za pripravo jedi ob dnevu odprtih vrat na slovenskem<br />

veleposlaništvu v Washingtonu. Dva dni pred dogodkom smo<br />

delali skorajda dan in noč – in zatem postregli okoli štiri tisoč<br />

gostom,« pripoveduje sogovornica. »Na dogodku je bil tudi velik<br />

pano z zemljevidom Slovenije in njenimi ključnimi turističnimi<br />

destinacijami. Obiskovalci so zapikovali bucike v tiste, ki so jih že<br />

obiskali, in tiste, ki bi jih želeli obiskati. Kako sem bila vesela, ko sem<br />

videla, koliko bucik se je nabralo na našem območju! Ne samo, da<br />

smo uspešno predstavili našo šolo in kulinariko, predstavili smo<br />

tudi naše kraje.«<br />

Poleg tega so v ZDA pripravili še delavnice priprave tradicionalnih<br />

Pomembnost svežih in lokalnih živil<br />

Marija Ermenc si prizadeva mladim tudi privzgajati zavedanje o<br />

pomembnosti svežih in lokalnih živil ter zdrave prehrane. »Moja<br />

velika želja je, da bi ob šoli uredili svoj zelenjavni vrt,« razlaga; prav<br />

vrtnarjenje je sicer ena njenih največjih sprostitev po delovniku.<br />

Mladi se pomembnosti svežih živil in lokalnih izdelkov v prehrani<br />

sicer dokaj dobro zavedajo, vedo, kaj pomeni jesti zdravo, ugotavlja<br />

– malce teže pa temu sledijo, se nasmehne.<br />

A četudi je dosledno sledenje zdravim načelom prehrane za<br />

marsikaterega mladega pogosto velik zalogaj, sogovornica opaža,<br />

da vendarle radi segajo po sveži, zdravi hrani. Njihova šola je<br />

vključena v EU-shemo sadja in zelenjave ter mleka, ki učencem<br />

zagotavljata brezplačno sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke<br />

lokalnih pridelovalcev. »Opažam, da čedalje več učencev zjutraj, ko<br />

pridejo v šolo, raje odpre hladilnik v šolski jedilnici s temi izdelki, kot<br />

da bi si navsezgodaj kupili kos pice ali burek.«<br />

Delo kot poslanstvo<br />

Marija Ermenc o svojem delu z mladimi na toliko različnih področjih<br />

ne govori kot o službi – zanjo je to poslanstvo. »Ko se nečesa lotiš in<br />

navdušiš za to tudi mlade, preprosto delaš naprej, pa četudi se<br />

nabere toliko dela, da moraš k njemu sesti tudi med prazniki in<br />

počitnicami.« Ko so jo učenci po koncu letošnjega regijskega<br />

tekmovanja Zlata kuhalnica vprašali, ali bodo prihodnje leto spet<br />

sodelovali pri njem, jim je odvrnila: »Samo da si malce odpočijem ...<br />

A saj veste, da bomo! Saj ne morem iz svoje kože!«<br />

Mateja Gruden<br />

Kulinarični spominek učencev OŠ Ljubno ob Savinji<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


18<br />

TZS<br />

Turizmu pomaga lastna glava<br />

Mladi so ustvarjali<br />

turistične spominke<br />

Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo spomladi pripravila že 33. festival<br />

Turizmu pomaga lastna glava. V mariborskem Mercator centru Tabor je bila sklepna turistična tržnica, na<br />

kateri so se predstavili najboljši udeleženci festivala. Vsako leto osnovnošolci pripravijo turistične naloge, v<br />

katerih razvijajo turistične ideje in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema letošnjega festivala je<br />

bila Turistični spominek mojega kraja.<br />

Festival je v tridesetih letih spodbudil neizmerno količino idej za<br />

preživljanje prostega časa v manjših ali večjih slovenskih krajih, v<br />

znanih ali skorajda neznanih kotičkih Slovenije. Na festivalu so še<br />

zlasti dobrodošli mladi, ki nenehno iščejo kaj novega, drugačnega;<br />

nekaj, česar še nismo videli in doživeli, je pa tako zanimivo, da bi<br />

turista zagotovo pritegnilo. Pri tem ni govor le o zamislih, saj<br />

mladi pripravijo naloge z načrtom za pripravo in izvedbo<br />

sejemske predstavitve turistične prireditve, pohoda, spominka,<br />

vodnika ... Sodelovanje na festivalu sicer vključuje izdelavo<br />

turistične naloge in predstavitev na turistični tržnici.<br />

Festival spodbuja učence k pridobivanju novih znanj, ki jim bodo<br />

v prihodnosti nedvomno koristila. Na njem se naučijo izdelati<br />

projektno in raziskovalno nalogo, pridobivajo veščine skupinskega<br />

dela, komunikacije in javnega nastopanja, spoznavajo turistične<br />

poklice, raziskujejo domače kraje ...<br />

Na razpis za letošnji festival se je prijavilo kar 116 osnovnih šol,<br />

vsaka s svojo edinstveno zamislijo, na podlagi katere so učenci<br />

razvili turistični proizvod na določenem območju. Po uspešnih<br />

dvanajstih regijskih tekmovanjih se je 29 šol z zlatimi priznanji<br />

uvrstilo na sklepno tržnico festivala, kjer so se lotili promocijskega<br />

dela na stojnicah.<br />

Letošnja tema Turistični spominek mojega kraja je učence<br />

spodbujala k oblikovanju predlogov za popestritev spominkarske<br />

ponudbe v domačem kraju. Znova smo lahko bili priča neverjetni<br />

kulturni, geografski, naravni in zgodovinski raznolikosti Slovenije,<br />

ki so jo učenci predstavljali skozi svoje ideje za spominke.<br />

Vsi osnovnošolci so svoje delo turističnih delavcev odlično<br />

opravili, saj so teoretično dobro zastavljenim nalogam dodali<br />

veliko otroške domišljije in igrivosti. Takšnih, kot ju premorejo<br />

samo otroci.<br />

Najboljši na sklepni tržnici<br />

Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala 17 najboljših<br />

stojnic oziroma nastopov in spominkov; pripravili so jih učenci OŠ<br />

Sv. Ana, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Mirana Jarca<br />

Črnomelj, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Prežihovega Voranca<br />

Ljubljana, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ Danila Lokarja<br />

Ajdovščina, OŠ Elvire Vatovec Prade Koper, JZ OŠ Marjana Nemca<br />

Radeče, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Antona Šibelja Stjenka<br />

Koper, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Sečovlje<br />

in OŠ Ljubno ob Savinji.<br />

Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki: Matic Mohorko (OŠ<br />

Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) za najboljšega promotorja<br />

na stojnici, Eva Žlahtič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) za najboljšo<br />

promotorko na stojnici in Klara Pucko (OŠ Miška Kranjca Velika<br />

Polana), ki je zamisli svoje ekipe najbolje promovirala v narečju.<br />

Vsem šolam, udeleženkam sklepne prireditve festivala, je partner<br />

projekta družba Mercator podarila praktične nagrade, sponzorji<br />

projekta pa so vse sodelujoče nagradili s turističnimi izleti po<br />

Sloveniji.<br />

Na TZS upamo, da se bodo izjemne zamisli za nove turistične<br />

spominke uresničile v čim večjem številu. Večina šol jih je že<br />

predstavila občinam, javnim zavodom za turizem, turističnim<br />

ponudnikom in drugim; upamo, da bodo ti imeli posluh za izvirne<br />

zamisli mladih in da jih bodo ponudili turistom.<br />

TZS<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Zlata kuhalnica<br />

Letošnji izziv: leteči žganci,<br />

pražen krompir<br />

in skutne palačinke<br />

19<br />

TZS<br />

Za katero slovensko mesto so značilni leteči žganci s praženim krompirjem? Mogoče vam pri ugibanju pomaga<br />

namig, da so se v tem mestu tradicionalno poleg glavne jedi postregle tudi ljubljanske skutne palačinke. Da,<br />

pravilno ste ugotovili, to je prestolnica Ljubljana, obe jedi pa sta bili letos izziv za sodelujoče v tekmovanju za<br />

deseto Zlato kuhalnico, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Zakaj prav ti dve jedi? V Ljubljani bo letos 66.<br />

Gostinsko turistični zbor Slovenije, na katerem bo tudi finalno državno tekmovanje Zlata kuhalnica.<br />

Za udeležbo na državnem tekmovanju so si sodelujoče ekipe<br />

osnovnih šol morale »prikuhati« vstopnice na sedmih regijskih<br />

tekmovanjih. Ta so bila maja, na njih pa je kuhalo 82 osnovnih šol.<br />

Bila so na srednjih šolah za gostinstvo in turizem po vsej Sloveniji<br />

(SŠGT Radenci, SŠGT Maribor, SŠ Izola, SGTŠ Radovljica, SŠGT<br />

Novo mesto, SŠGT Ljubljana in SŠGT Celje). Učenci so lahko poleg<br />

edinstvene kuharske izkušnje iz prve roke dobili vpogled v<br />

življenje dijakov kuharstva in gostinstva na omenjenih srednjih<br />

šolah; upamo, da se bo kateri od njih odločil za šolanje za poklice<br />

v kuharstvu, gostinstvu in turizmu.<br />

Letošnji izziv se je izkazal za zelo zahtevnega in tekmovalci so dali<br />

od sebe vse atome moči in znanja, da so v eni uri pripravili lepe in<br />

predvsem okusne jedi. Dokazali so, da znajo odlično panirati,<br />

gratinirati, krasiti in še marsikaj drugega, pri čemer so jim<br />

pomagali izdelki sponzorja Ljubljanske mlekarne. Njihovo<br />

kuhanje, recepture, pogrinjek in seveda okus in videz jedi je ves<br />

čas spremljala petčlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali<br />

uveljavljeni slovenski chefi, učitelji kuhanja in mladi obetavni<br />

dijaki kuharstva.<br />

Šestnajst ekip osnovnih šol se je uvrstilo na državno tekmovanje,<br />

ki bo novembra, kar pomeni, da bodo še vse poletje in jesen<br />

kuhali in jedli ocvrte perutničke in palačinke ter sanjali o njih. Za<br />

uspeh in pogum za udeležbo čestitamo vsem sodelujočim šolam<br />

in upamo, da so na tekmovanjih in pri pripravi nanje uživali, se<br />

zabavali, kaj novega naučili in predvsem dobro jedli.<br />

Tekmovanje Zlata kuhalnica letos praznuje okrogli rojstni dan, saj<br />

je že deseto leto zapored. Veseli smo, da postaja čedalje bolj<br />

prepoznavno, tako med slovenskimi osnovnimi šolami kot tudi<br />

svetu kulinarike.<br />

Alma Rekić, predsednica ocenjevalne komisije na regijskih<br />

tekmovanjih: »Zlata kuhalnica je zame eden najljubših projektov,<br />

ki se ga udeležujem že vrsto let, kadar se le lahko. Otroci so<br />

čudoviti , so pristnega in čistega (zdravega) tekmovalnega duha,<br />

ki nam je lahko vsem zgled. Kar me vsakič znova preseneti, pa so<br />

njihova sposobnost in veščine ter napredovanje iz leta v leto.<br />

Kako nesmiselno je razmišljati, da je pražen krompir pač pražen<br />

krompir; oni nam z vsako jedjo dokažejo, da je mogoče biti pri<br />

izvedbi jedi še kako izviren in ustvarjalen. So občudovanja vredni,<br />

prav tako njihovi mentorji, in srčno upam, da se bo ta projekt<br />

nadaljeval še veliko let.«<br />

TZS<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


20<br />

TZS<br />

Na srečanju v Prekmurju – predstavniki objezerskih krajev, predsednik TZS Pavle Hevka, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski<br />

razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije<br />

Turistične priložnosti in izzivi<br />

objezerskih krajev Slovenije<br />

Obvodni kraji po vsej Sloveniji so zelo pestri in raznoliki, imajo pa najmanj eno skupno točko – vodo, ki zna<br />

pokazati tisoče obrazov, od katerih so nekateri človeku prijazni, drugi pa kruti do obisti. Zato v vsakem<br />

človeku obstaja razdvojen odnos do vode, in sicer prvobitni strah pred njo in prav tako prvobitno veselje z njo.<br />

Strokovni posvet »Vodni zadrževalniki kot turistična priložnost in<br />

izziv« in hkrati že 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev<br />

Slovenije, ki je bilo 1. <strong>junij</strong>a ob Bukovniškem jezeru v Dobrovniku, je<br />

vsekakor dogodek, ki daje strokovnjakom z različnih področij<br />

možnost, da predstavijo svoje tehtne strokovne prispevke, ki se<br />

dotikajo zelo širokega spektra vplivov in aktivnosti, kot so turizem,<br />

ravnanje z vodotoki in jezeri, projektiranje in gradnja na njihovih<br />

bregovih in obalah, ter ne nazadnje vzdrževanje in ohranjanje<br />

vodnih zadrževalnikov, ki varujejo ljudi, njihovo premoženje in naše<br />

kraje pred uničujočimi poplavami.<br />

Pomembna naloga je tudi obravnavanje presežkov vode v takem na<br />

novo nastalem jezeru za neke povsem druge, nove namene. In<br />

vpogled v te druge namene uporabe jezer, ki se v okolju izoblikujejo<br />

po gradnji zadrževalnikov vode, je pomemben del sodelovanja<br />

tehnike in narave, ki zna, seveda ob dobrih projektih človeškega uma<br />

in rok, sprejeti tujek, s katerim ljudje sprva povzročimo rane v naravi,<br />

potem pa moč časa poskrbi za rojevanje sožitja ljudi in narave ob<br />

takih novih pridobitvah.<br />

Številne zgodbe turističnih zanesenjakov<br />

Že dejstvo, da se šestdeset let po zgraditvi vodnega zadrževalnika, ki<br />

je bil sprva tehnični objekt, sčasoma pa je postal Bukovniško jezero s<br />

svojim lastnim bistvom, kot iskrice rojevajo zamisli o razvoju<br />

turističnih dejavnosti ob njem in na njem, je znak, da sta tako narava<br />

kot človek sprejela ta tujek in mu dodelila pravico do obstoja v sožitju<br />

z obema.<br />

Jezero, ki nastane kot delo človeških sil in mu sila narave ne kljubuje, je<br />

vredno, da ob njem in na njem nastajajo nove zgodbe, ki jih pišejo v<br />

turizem zazrti zanesenjaki, nadobudni rekreativci, potrpežljivi<br />

opazovalci narave, pošteni poslovneži in vsi ljudje dobre volje, ki imajo<br />

željo po spoznavanju, učenju in proučevanju takega vodnega kotička,<br />

kot je skozi čas postalo Bukovniško jezero. In predvsem hotenje, da<br />

prispevajo nekaj pozitivnega, očem ljubega in lepega ter koristnega za<br />

ljudi in naravo in za njihovo skupno bivanje v prostoru in času.<br />

Ves čas pa se moramo zavedati, da je vsak tako velik poseg v okolje<br />

zahteven poseg v prvobitno naravo, ki ni vedno pripravljena sprejeti<br />

tehničnih novosti v svoje nedrje, zato so tudi opozorila varuhov narave<br />

ter neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov, s poudarkom na<br />

neodvisnih, nekaj, brez česar se dandanes ne bi smel graditi noben<br />

velik in zahteven objekt, umeščen v naravno okolje.<br />

Obilje sožitja človeka in narave<br />

Dejstvo, da je v neposredni bližini Bukovniškega jezera že nastal Park<br />

prijateljstva v Žitkovcih, kjer so nam v začetku <strong>junij</strong>a najprijaznejši<br />

ljudje postregli z nebeškimi dobrotami lokalne kulinarike, pove<br />

ogromno. Pomembno je zavedanje, da kakršno koli jezero samo po<br />

sebi ni kar tako vrhunska turistična znamenitost, ampak je za to nujno<br />

treba dodati še najmanj eno predano skupinico ljudi, še bolje pa več<br />

skupinic, ki iz umetno nastale vodne površine ustvarijo mali raj.<br />

In če se vsemu temu obilju sožitja narave in človeka pridruži še čisto<br />

ta pravi tropski vrt s pisano množico najlepših cvetov na svetu –<br />

orhidej, ki v samosvoji barvitosti v vseh predstavljivih in<br />

nepredstavljivih pastelnih odtenkih in oblikah razorožijo in očarajo še<br />

tako mačističnega moškega, da o gospeh niti ne govorim, je<br />

doživljanje narave že skorajda na meji brezmejnega otroškega<br />

čudenja in vsrkavanja lepote, ki nam jo podarja narava.<br />

V okvir take slike, ki jo skupaj ustvarjata narava in človek, se prav lepo poda<br />

tudi Hiša rokodelstev, to je hiša našega izvora, našega porekla, ki kljub vsej<br />

modernizaciji in vedno novim izumom postavlja pred nas ogledalo modrosti,<br />

iznajdljivosti, preudarnosti in racionalnosti naših prednikov, ki niso ustvarili<br />

ničesar, česar ne bi zares potrebovali, in temu vdahnili tudi pristno lepoto.<br />

Ko se kot predsednik Turistične zveze Slovenije takole seznanjam s<br />

turistično ponudbo tega dela Slovenije, seveda ne morem mimo<br />

vinotoča, ribolova, gobarjenja, pa izvirov termalnih voda, kapelic,<br />

energetskih točk, ki dobro denejo prenapetim in izčrpanim odraslim; niti<br />

mimo pustolovskega in pravljičnega parka, iz katerega se otrokom nič<br />

kaj ne mudi nazaj v stvarnost vsakdanjega virtualnega življenja.<br />

Poziv k previdnosti<br />

Vest pa mi ne da, da ne bi omenil tudi dobre pol ure oddaljene lokacije<br />

v Petišovcih, ki ji grozi, da bo s slabo načrtovanim in nenadzorovanim<br />

početjem v večjem obsegu onesnažila okolje, zemljo, pitno podtalnico<br />

ter podzemne termalne vode in vrelce, ki so najpomembnejši dar<br />

narave temu delu naše dežele in trajen vir razvoja tega območja. Zato<br />

je previdnost, temelječa na zdravi kmečki pameti, ena od odlik<br />

pozitivno naravnanih ljudi, ki posegajo v prostor takrat, ko ta še pripada<br />

predvsem naravi. In po tej zdravi kmečki pameti je slovenski narod<br />

slovel od nekdaj, zato naj se ne zgodi, da bi tudi nas ta lastnost zapustila<br />

zaradi pohlepa in sebičnosti, kajti potem to preprosto ne bi bili več mi.<br />

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


v sloveniji ni dolgčas<br />

21<br />

Krompirfest v Dornavi<br />

ED Cigani Dornava tudi letos vabi na<br />

etnografsko, družabno, zabavno in<br />

tekmovalno prireditev v praženju krompirja<br />

– na Krompirfest, ki bo v soboto, 15. <strong>junij</strong>a, pri<br />

Ribiškem domu Dornava. Na prireditvi igra<br />

društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo.<br />

Na ogled je razstava enografije ciganstva in<br />

zeliščarstva, predstavijo navade ciganov,<br />

priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo<br />

kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in<br />

ciganske pečenke.<br />

Več: www.cigani-dornava.si<br />

Foto: arhiv ED Cigani Dornava<br />

Festival idrijske čipke<br />

Festival idrijske čipke je največji dogodek, namenjen<br />

ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane<br />

čipke v Sloveniji. Z njim Idrija vsako leto sporoča<br />

zgodbo o idrijski čipki in njeni vpetosti v slovenski in<br />

evropski prostor, o vplivu na ustvarjalnost tukajšnjih<br />

ljudi, o priložnostih, ki jih čipka ponuja za<br />

prijateljevanje in druženje, o mojstrovini, ki v sebi<br />

prepleta tradicijo in sodobnost. Letos bo festival 38.<br />

leto zapovrstjo, od 14. do 16. <strong>junij</strong>a.<br />

Več: www.festivalidrijskecipke.si<br />

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


22<br />

Dogodki<br />

Jurjevanje v Beli krajini<br />

Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v<br />

Sloveniji, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po<br />

starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je<br />

ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne<br />

dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Letos bo od 19.<br />

do 23. <strong>junij</strong>a. Obiskovalci se bodo v teh petih dneh srečali<br />

z različnimi kulturami Evrope in sveta; nastopilo bo več<br />

kot dvajset folklornih skupin. Naučili se bodo lahko<br />

belokranjskih in drugih plesnih korakov, pokušali<br />

belokranjske gastronomske posebnosti ... Prireditev pa<br />

bo kajpak obiskal tudi spomladanski mitološki junak<br />

Zeleni Jurij.<br />

Več: jurjevanje.si<br />

Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info<br />

Pohod po Svarunovi poti<br />

Ptujske grajske igre<br />

Doživetje zgodovine s skupinami, ki ohranjajo tradicijo<br />

in kulturo srednjega veka. Prihajajo od blizu in daleč, iz<br />

Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Na<br />

Ptuju se bodo predstavile v soboto, 22. <strong>junij</strong>a, ko bo v<br />

tem slikovitem mestu zaživela tudi srednjeveška tržnica,<br />

dogajanje pa vsako leto obogatijo likovna kolonija,<br />

podelitev nagrad vinarjem in glasba na magičnih<br />

glasbilih na Ptujskem gradu.<br />

Več: www.ptuj.info<br />

Foto: www.slovenia.info<br />

Svarunova pot je krožna pohodna pot, ki je speljana po<br />

krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj<br />

zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Začenja<br />

se na Škofljici, poteka po gričevnatem svetu do Vrha<br />

nad Želimljami, nato se spusti v dolino Želimeljščice in<br />

pripelje na izhodišče. Pohodnik se na njej srečuje s<br />

stoletno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino<br />

teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja. V torek, 25.<br />

<strong>junij</strong>a, jo bo lahko spoznaval na tradicionalnem pohodu<br />

po Svarunovi poti. Ta je sicer dolga 23 kilometrov,<br />

prehoditi jo je mogoče v približno šestih urah. Je<br />

nezahtevna, označena, na njej pa pohodnik premaga<br />

275 metrov višinske razlike. Pohod pripravlja Turistično<br />

društvo Škofljica.<br />

Več: http://www.skofljica.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Flosarski bal<br />

V bogati naravni krajini se je ob Savinji v preteklosti<br />

uspešno razvijala lesna panoga. Les so v hribovitih<br />

predelih posekali in po rižah, manjših potokih,<br />

spravljali v dolino, ga nato plavili do žag,<br />

razžaganega pa zbili v flos (splav). V spomin na<br />

flosarje in flosarstvo na Ljubnem ob Savinji vsako<br />

leto praznujejo Flosarski bal, ki je ena najstarejših<br />

prireditev v Sloveniji. Ta obuja kulturno dediščino<br />

in privabi številne obiskovalce, ki lahko aktivno<br />

sodelujejo na športnih in kulturnih dogodkih,<br />

uživajo na koncertih, plesnih večerih ali pa le v<br />

dobri družbi in okusni kulinariki. Flosarski bal bo<br />

od 20. julija do 4. avgusta.<br />

23<br />

Dogodki<br />

Foto: www.turisticna-zveza.si<br />

Hotiški ribiški dnevi<br />

Dan hmeljarjev v<br />

Braslovčah<br />

Dan hmeljarjev je tradicionalna prireditev, ki jo v<br />

Braslovčah že od začetka šestdesetih let prejšnjega<br />

stoletja pripravljajo vsako drugo nedeljo v avgustu.<br />

Letos bo 11. avgusta. S prikazom starih hmeljarskih<br />

opravil ter imenovanjem hmeljarskega starešine in<br />

princese oznanja začetek obiranja hmelja v Spodnji<br />

Savinjski dolini. V tednu pred Dnevom hmeljarjev<br />

organizira tamkajšnje TD v sodelovanju z drugimi<br />

društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in druga<br />

tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan<br />

prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje<br />

in delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v<br />

različnih hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične<br />

dobrote.<br />

Več: www.braslovce.si<br />

Foto: www.braslovce.si<br />

Na tradicionalni prireditvi Hotiški ribiški dnevi, ki je še zlasti<br />

kulinarična, popestrijo pa jo kulturni dogodki in glasbenozabavni<br />

program, lahko obiskovalci spoznajo življenje in<br />

neokrnjeno naravo ob reki Muri. Najpomembnejši del<br />

prireditve pa so seveda ribe, pripravljene na poseben hotiški<br />

način, ki ima več kot stoletno tradicijo. Hotiški ribiški dnevi, ki<br />

bodo od 19. do 21. julija, so ena največjih turistično-kulturnih<br />

prireditev v občini Lendava in ena največjih kulinaričnih<br />

prireditev v Pomurju. Na njej strežejo ribe, pripravljene na<br />

tradicionalni »hotiški« način, katerega recept sega v daljno<br />

zgodovino tukajšnjih ribičev. V treh dneh na dogodku<br />

postrežejo več kot tisoč kilogramov rib!<br />

Več: http://lendava-lendva.si/kulinarika/kulinaricneprireditve<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


24<br />

KOLEDAR DOGODKOV<br />

Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine<br />

Cvetje pecivo <strong>2019</strong> 13.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Zg. Kungota 041 682 265 Turistično društvo Zgornja Kungota<br />

Podbrdo Trail Running Festival 14.6.<strong>2019</strong> - 16.6.<strong>2019</strong> Podbrdo 041 837 551 Turistično društvo Podbrdo<br />

Babica, rabim pomoč 14.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 739 678 Turistično kulturno društvo Babinci<br />

13. festival skečev Prefrigani zgrebaš 14.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Mačkovci 041 346 636 Turistično kulturno športno društvo Pečarovci<br />

Veselo v poletje <strong>2019</strong> 15.6.<strong>2019</strong> Velenje 041 753 402 Turistična zveza Saška<br />

23. srečanje vasi Selo - Sela - Sele 15.6.<strong>2019</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />

Družinski vikend na Tuševem 15.6.<strong>2019</strong> - 16.6.<strong>2019</strong> Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora<br />

QLSivka - sivka v kulinariki 16.6.<strong>2019</strong> Selnica ob Dravi 041 571 440<br />

Rokodelsko, izobraževalno in turistično<br />

društvo Godi mi<br />

Srednjeveški dnevi v Kubedu 21.6.<strong>2019</strong> - 22.6.<strong>2019</strong> Gračišče 064 155 512<br />

Društvo za šport, kulturo in turizem Skala<br />

Kubed<br />

Kapelski pozdrav poletju 21.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele<br />

Festival sivke 21.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Murska Sobota 040 754 617<br />

Večetnično, kulturno, izobraževalno, turistično<br />

in športno društvo Bakovci<br />

Vaške igre Vuhred 22.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Vuhred 031 724 618 Turistično društvo Vuhred<br />

Pod lipo zeleno 22.6.<strong>2019</strong> Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač<br />

18. Žirovski kolesarski krog 22.6.<strong>2019</strong> Žiri 041 439 139 Turistično društvo Žiri<br />

Otroške barjanske žabarije 22.6.<strong>2019</strong> Ljubljana 041 263 077 Turistično društvo Barje<br />

30. Kresna noč 22.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog<br />

Doživimo vaško jedro 23.6.<strong>2019</strong> - 24.6.<strong>2019</strong> Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus<br />

Kmečke igre 23.6.<strong>2019</strong> Škocjan 031 870 472 Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem<br />

Slovenski dan v Dragočajni 23.6.<strong>2019</strong> Smlednik 041 271 427 Turistično društvo Dragočajna - Moše<br />

Krompirjada 25.6.<strong>2019</strong> Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova<br />

25. Andrejčkov tek - tek na Vitranc 25.6.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />

6. Kresna noč 26.6.<strong>2019</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />

Otvoritev razstave Živeti z lesom 28.6.<strong>2019</strong> Rečica ob Savinji 031 692 848 Turistično društvo Rečica ob Savinji<br />

57. Čipkarski dnevi 28.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki<br />

Studeniški poletni večeri 28.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Poljčane 040 432 810 Turistično društvo Samostan Studenice<br />

Kud Galiarda na Živi zgodovini 29.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Celje 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje<br />

27. tradicionalni Ciglarski dnevi 30.6.<strong>2019</strong> Beltinci 031 637 350 Turistično društvo Brod Melinci<br />

Iskanje zakladov v Šiški 3.7.<strong>2019</strong> Ljubljana 069 963 633 Turistično društvo Ljubljana-Šiška<br />

Mestna tržnica Velenje 6.7.<strong>2019</strong> Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje<br />

Škalska pravljica 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Velenje 041 394 660<br />

REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo<br />

vasi Škale<br />

Šinkovčevi dnevi poezije 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Idrija 051 414 236 Turistično društvo Idrija<br />

Praznik poletne sobote 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Šempas 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan-Šmihel<br />

10. Družinski kolesarski dan 6.7.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />

Poletje na Grilovi domačiji 7.7.<strong>2019</strong> Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje<br />

28. Furmanski praznik 7.7.<strong>2019</strong> Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna<br />

Trški dnevi v Žužemberku 12.7.<strong>2019</strong> - 15.7.<strong>2019</strong> Žužemberk 041 324 710 Turistično društvo Suha Krajina<br />

8. tradicionalna Košnja na Lisci 13.7.<strong>2019</strong> Sevnica 041 254 217<br />

Kulturno, športno in turistično društvo Blaž<br />

Jurko Razbor pod Lisco<br />

Praznik Šempasa Mohorjevo 13.7.<strong>2019</strong> - 14.7.<strong>2019</strong> Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas<br />

32. Čebelarski praznik 19.7.<strong>2019</strong> - 21.7.<strong>2019</strong> Gornji Grad 031 741 110 Turistično društvo Gornji Grad<br />

Tekmovanje v metanju podkev 21.7.<strong>2019</strong> Stahovica 070 818 400 Turistično društvo Kamniška Bistrica<br />

22. Anin sejem 26.7.<strong>2019</strong> - 28.7.<strong>2019</strong> Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora<br />

Trentarski senjem <strong>2019</strong> 27.7.<strong>2019</strong> - 28.7.<strong>2019</strong> Soča 031 393 683 Turistično društvo Soča Trenta<br />

110 let mestnih pravic mesta<br />

Postojne<br />

31.7.<strong>2019</strong> Postojna 05 7201 610 Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska<br />

Pomurski poletni festival <strong>2019</strong> 3.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Velika Polana 041 528 678<br />

ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,<br />

razvoj in kulturo Slovenije)<br />

Gozdar – kmet nekoč in danes 3.8.<strong>2019</strong> Postojna 051 360 898 Turistično društvo Pudgura<br />

XVIII. Sodobne rimske igre 4.8.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta<br />

Začuti Knežak - Shod v Knežaku<br />

<strong>2019</strong><br />

9.8.<strong>2019</strong> - 11.8.<strong>2019</strong> Knežak 031 369 132<br />

Kulturno športno in turistično društvo<br />

Tabor Kalc 1869 Knežak<br />

30. Jubilejni skoki z mosta 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči<br />

28. Bűjraški dnevi 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci<br />

Postavitev klopotca 9.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik<br />

Lovrenčev sejem 10.8.<strong>2019</strong> Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek<br />

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Pot Slakove in Pavčkove mladosti<br />

V poklon<br />

virtuozoma<br />

glasbe in<br />

poezije<br />

25<br />

Namig za izlet<br />

Na domačiji Barbovih na Malem Kalu v Mirni Peči turiste<br />

pričaka Nejc Barbov z diatonično harmoniko in Slakovimi<br />

poskočnimi vižami; ob njem je odlična in vselej nasmejana<br />

turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić, ki je skupaj z<br />

Matjažem Pavlinom, vodjo Turistično-informacijskega centra<br />

Novo mesto, »zakuhala« turistični program Po Slakovi in<br />

Pavčkovi poti.<br />

»Od odprtja muzeja smo gostili že več kot štiri tisoč obiskovalcev iz<br />

Slovenije, čedalje pogosteje prihajajo tudi iz tujine. Pred kratkim so si<br />

muzej z velikim zanimanjem ogledali učitelji iz vse Evrope, turisti iz<br />

Mehike, Španije ...« v omenjenem muzeju razlaga njegova strokovna<br />

sodelavka Ljudmila Bajc. V bližajoči se glavni turistični sezoni bo tujih<br />

obiskovalcev zagotovo še več, saj številni potujejo proti hrvaškemu<br />

morju tako rekoč skoraj mimo Mirne Peči.<br />

V muzeju izvemo skoraj vse o dolenjskem virtuozu na diatonični<br />

harmoniki Lojzetu Slaku, ki je otroštvo preživel pri stari mami in stricu na<br />

Malem Kalu. Tod je spoznal harmoniko, s katero je bil pozneje<br />

nerazdružljiv. »Imel je izjemen posluh in je do popolnosti usvojil ter<br />

obvladal diatonično harmoniko. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal<br />

poseben gumb, znan kot Slakov gumb,« pripoveduje Jože Barbov,<br />

predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine na domačiji<br />

Pot Slakove in Pavčkove mladosti je dolga dobrih<br />

dvanajst kilometrov, pohodnik na njej premaga<br />

190 metrov višinske razlike, prehodi jo v približno<br />

treh urah. Začenja se v Mirni Peči pred cerkvijo sv.<br />

Kancijana in konča pri Osnovni šoli Toneta Pavčka.<br />

Osrednja točka poti, najzanimivejša, najbolj poučna<br />

in sila zabavna, pa je Muzej Lojzeta Slaka in Toneta<br />

Pavčka.<br />

Barbovih pri spomeniku Lojzeta Slaka, ki je virtuoza tudi osebno poznal.<br />

Do spomenika vodi pot s 37 okroglimi betonskimi tlakovci, ki so<br />

razporejeni kot tipke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim<br />

gumbom. Ima pa muzej tudi poseben oder, na katerem obiskovalca<br />

pričaka diatonična harmonika, na katero lahko zaigra in še kaj zapoje ter<br />

posname svoj videospot!<br />

Samo štiri kilometre od Mirne Peči pa je Spominska zbirka pesnika<br />

Toneta Pavčka – na dislocirani enoti na Pavčkovem domu v Šentjuriju,<br />

kjer so na ogled pesnikove slike, knjige in nekaj njegovih osebnih<br />

predmetov. Tudi Tone Pavček ima kamniti spomenik kot njegov sorojak<br />

Lojze Slak, le da pri cerkvici sv. Jurija, kjer je v obliki potke do bližnje lipe<br />

položenih 42 betonskih tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del.<br />

Besedilo in foto: Gorazd Bedrač<br />

V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči imajo<br />

razkošno in poučno čebelarsko razstavo z virtualnim ogledom<br />

paviljona Čebelji svet, veliko zanimivega o čebelah pa<br />

obiskovalcem razkrije Ljudmila Bajc, strokovna sodelavka v<br />

muzeju.<br />

Vinogradnika Zvonko Papež in Brane Granda iz Mirne Peči, ki veljata<br />

za butična vinarja, gostom razkrijeta, da »v Vatikanu na glavp popijejo<br />

povprečno 72 litrov vina na leto, Slovenci pa smo jim zelo blizu«. Nežika<br />

Režek (vsi trije na fotografiji) skupaj z domačinkami, združenimi v Društvu<br />

podeželskih žena Mirna Peč, v katerem je tudi Jelka Krivec, kmetica leta<br />

2016, pa poskrbijo, da gosti ob odličnih vinih Grande in papeža pokusijo<br />

domače dolenjske dobrote, tudi štruklje z mletim mesom in kislim zeljem.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


26<br />

Namig za izlet<br />

Fontana Zeleno zlato – edina fontana piva na svetu<br />

Turizem med rimsko zapuščino in Peklom<br />

Pod fontano zelenih<br />

kristalov se kuje turistično<br />

zlato Žalca<br />

Žalec sredi spodnje Savinjske doline, blizu Celja, na polovici poti med Ljubljano in Mariborom, ni zgolj kraj,<br />

mimo katerega pelje avtocesta ali kjer veduta stavb in nova industrijska oaza nakazujeta živahen utrip mesta.<br />

Žalec je kraj sredi nasadov hmelja. Mesto z dediščino. Obdan s privlačnostmi je Žalec v svoji srčiki prava mega<br />

turistična celica. Velja se ustaviti v njem. Ali tja – iti.<br />

Rimljani in nekropola<br />

Pred več kot štiri tisoč leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska<br />

pot z Baltika v Italijo, dva tisoč let pozneje pa jo je nasledila rimska cesta,<br />

pomembna že zlasti zato, ker so ob njej živeli številni veljaki tedanje<br />

dobe. Njene sledi so še vidne in Šempeter v bližini Žalca oziroma<br />

njegovo izjemno aktivno turistično društvo bedi nad enim<br />

najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji: rimsko<br />

nekropolo. Ta je veliko več kot staro grobišče, je eden lepših antičnih<br />

parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki<br />

opominja na minljivost in nas svojevrstno določa, poklanja oazo<br />

nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 po naključju odkrili<br />

prve pomnike preteklosti, so odkopali več kot sto družinskih grobnic z<br />

izjemnimi reliefi.<br />

Hmelj in zgodba o fontani<br />

Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva sta drugi prepoznavni motiv<br />

turizma v kraju, kjer tudi župan z največjim žarom pripoveduje, kako<br />

sestavljajo, promovirajo in tržijo turizem. Janko Kos je ponosen na vse,<br />

kar so tod postorili. Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem<br />

srcu mesta, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko<br />

so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in njegovo okolico<br />

zgrnilo več kot 30.000 obiralcev iz socialno šibkejših okolij bližnjih držav.<br />

Hmelj se je obiral od zore do mraka in pri tem so se polnili 30-litrski<br />

leseni škafi, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne); te so ob<br />

koncu zamenjali za denar. Ljudi so zamenjali stroji, hmelj pa je ostal in<br />

dobro začinil življenje Žalca.<br />

Janko Kos izda zmagovalno formulo za izjemen turistični atribut: edino<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


27<br />

Namig za izlet<br />

Župan Janko Kos, prvi promotor Žalca<br />

fontano piva na svetu, fontano Zeleno zlato, so zgradili s pomočjo<br />

sredstev Jackpota (200.000 evrov, ki jih je občina pridobila iz polletne<br />

vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za<br />

prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev<br />

(podjetij in posameznikov v višini 200.000 evrov) ter 90.000 evri, ki jih je<br />

prispevala občina.<br />

Fontana sredi mestnega parka je prostor, sestavljen iz dveh virov:<br />

vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti<br />

Slovenije, in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest<br />

različnih vrst. Doživetje barv in okusov za osem evrov zagotavlja ličen<br />

vrček po zasnovi Oskarja Kogoja.<br />

V nekdanji sušilnici hmelja je urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva<br />

Slovenije, pa nikar ne zapuščajte Žalca, ne da bi obiskali ta muzej.<br />

Vodna zgodba okoli Žalca<br />

Sprehodi po številnih označenih poteh in kolesarjenje ob hmelju,<br />

travnikih in vodi. Nanje vabijo Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del<br />

zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja ... In potem<br />

je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se<br />

okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko preteče skozi čas izklesano<br />

podzemno jamo, nadene ime Peklenščica.<br />

Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno<br />

žrelo, iz katerega se je takrat, ko je bila zunanja temperatura nižja od<br />

temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba<br />

peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je tej izjemno<br />

turistični privlačnosti dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz<br />

prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji<br />

in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih<br />

kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le<br />

Postojnsko jamo in druge, ki jih po navadi omenjamo pri kraških<br />

posebnostih Slovenije.<br />

Lavender Hill Eco Resort<br />

Nastanitev sredi narave, užitki turizma. Lahko rečemo, da gre za košček<br />

narave, ki je kot krona na samotnem hribu, zastrtem z gozdom in<br />

zročim v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Les<br />

diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil<br />

svoj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo<br />

narave.<br />

Besedilo in foto: Renata Picej<br />

Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva<br />

postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar<br />

Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno<br />

pivo, ki mu takrat ni bilo para. Na poljih okoli graščine Novo Celje<br />

so v šestdesetih letih 19. stoletja začeli gojiti hmelj tako, kot so<br />

ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg. To je<br />

začetek hmeljarstva pri nas. Potem so se hmeljska polja razpršila<br />

vsenaokrog. Zdaj je tod več kot 221 pridelovalcev hmelja.<br />

Slovenija ga več kot 90 odstotkov izvozi.<br />

Seveda so povsod samo ljudje tisti, ki čarajo doživetja in spomine<br />

neke destinacije. TD Šempeter je s svojimi zagnanimi in<br />

polnokrvnimi ljudmi častni dokaz, da Nekropola zaživi svoje<br />

rimljansko življenje in Jama Pekel oddaja svoje peklensko<br />

sporočilo o lepotah podzemnih zakladov šele, ko se ekipa pod<br />

vodstvom predsednice Ivice Čretnik poda na pot dela, promocije<br />

in ustvarjanja zgodb.<br />

Lavender Hill Eco Resort<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


28<br />

Namig za izlet<br />

Kralj med pujsi v Vulcanu je Brendi, ki »zelo rad pije pivo, zato mu prinesem steklenico ali dve na dan,« pravi Ivan Recek.<br />

Pri sosedih – na jugovzhodu avstrijske Štajerske<br />

Resnična pravljica o uspehu<br />

Vulcana<br />

Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen Vulcana v Svetu pršuta, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje v<br />

kraju Auersbach pri Feldbachu (Vrbna). Vulcano je priznana blagovna znamka ene najbolj tradicionalnih regij v<br />

Evropi, na ogled tako imenovane manufakture vrhunskega pršuta v Auersbach in njihovega pristopa do živali,<br />

ki je resnično poseben, pa prihajajo turisti od blizu in daleč, več tisoč na leto tudi iz Slovenije.<br />

Zgodba lastnika Franza Habela in njegove žene Bettine je zgodba o<br />

uspehu. Začela sta jo pred dvaindvajsetimi leti, ko je Franz prevzel<br />

kmetijo od svojega očeta, z Vulcanom je začel še s tremi kmeti.<br />

Povod za to je bilo predavanje v bližnji vasi, ki se je začelo z motom:<br />

»Kako naj kmetje nehajo tarnati!« »Večina prisotnih je predavanje<br />

zapustila, tisti, ki so ostali, med njimi tudi Franz, pa so zdaj uspešni<br />

podjetniki v naši regiji,« pripoveduje Ivan Recek iz Vulcana – v<br />

slovenskem jeziku, ker smo obiskovalci Slovenci.<br />

Franz in Bettina zdaj zaposlujeta v svojem podjetju že petinštirideset<br />

sodelavcev, od tega tri v svinjereji, preostali so zaposleni v pridelavi<br />

pršuta in marketingu ter pri organizaciji predstavitev, pogostitev,<br />

prodaji izdelkov Vulcano in drugih izdelkov iz regije. »Leta 2002 smo<br />

pridelali prvi pršut, leto zatem smo že dobili priznanje Kralj pršuta v<br />

Avstriji! Pred sedmimi leti smo odprli Svet pršuta, zdaj ga štirideset<br />

odstotkov izvažamo v Nemčijo, deset odstotkov v Švico, nekaj še<br />

drugam, preostalo pa prodamo v Avstriji,« pripoveduje Ivan Recek.<br />

Ko sanje postanejo resničnost<br />

V minulem letu so imeli v Vulcanu 50.000 obiskovalcev, jeseni v<br />

enem dnevu tudi več kot tisoč! Večino najbolj pritegne film,<br />

kako je Franza v sanjah pred leti prav vsako noč obiskovala čisto<br />

drugačna pujsa, ki se je nenehno ozirala proti zvezdam ... Kot da<br />

bi gledal in poslušal pravljico. In neke noči mu je pujsa dejala:<br />

»Franz, ti si dober in pošten kmet, ampak moral bi poskusiti<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


29<br />

Impozantna razstava maket svetovno znanih ladij<br />

Namig za izlet<br />

drugače. Pozabi na zrezek in klobaso, midva lahko doseževa<br />

več.« Povedal je ženi, kaj se mu dogaja v sanjah, da ga obiskuje<br />

Vulcana. »Kdo pa je Vulcana, ljubi moj Franz?« ga je pobarala<br />

žena Bettina. »Pujsa!« Žena ga je podprla in pravljična zgodba o<br />

uspehu se je začela uresničevati. Franz je torej začel s proizvodnjo<br />

pršutov, a pujsa Vulcana ga je še kdaj pa kdaj v sanjah obiskala:<br />

»Pujsi si želimo kopalnice s tuši, hočemo bivati zunaj in poslušati<br />

glasbo, jesti najboljše žito trikrat na dan.« Franz jim je želje<br />

uresničil.<br />

Edinstven pristop do živali<br />

»Naš pristop do živali in način, kako z njimi ravnamo ter živimo, sta<br />

skrivni sestavini, zaradi katerih je Vulcano nekaj posebnega. Svoje<br />

živali cenimo in jih obravnavamo s spoštovanjem. Naši hlevi so bili<br />

grajeni zelo premišljeno, živali imajo v njih dovolj prostora. Delo v<br />

harmoniji z naravo je tako jedro vseh izdelkov Vulcano. Na zraku<br />

sušen pršut je na voljo v več različicah stopenj sušenja – osem,<br />

petnajst, sedemnajst, šestintrideset ali več mesecev, celo pet let.<br />

Pršut je zvezda našega prodajnega programa, vendar so tudi rahlo<br />

dimljene specialitete prava poslastica, prav tako nekuhane klobase in<br />

salame, slanina s sadjem, tartufov file. Pa še nekaj vam bom zaupal:<br />

pršut je kot ženska – starejša ko je, boljša je; no, pa tudi dražja,«<br />

hudomuši Ivan Recek.<br />

Konzul mag. Andreas Bardeau povabi obiskovalce Vulcana<br />

na razstavo maket svetovno znanih gradov in ladij, ki je čisto<br />

blizu Sveta pršuta Vulcano; obiskovalci iz Slovenije so nad njo<br />

navdušeni.<br />

Bližnji vinogradnik in vinar Vulcana Sigi Meister slovi onstran meja,<br />

ker proizvaja sekt iz grozdja jurke, kar je, drugače kot pri nas, v Avstriji<br />

dovoljeno. Prideluje sicer osem sort penine po klasični metodi, a<br />

najbolj iskana in želena je prav Jurka. Na pokušnjah v Vulcanu so<br />

obiskovalci prijetno presenečeni nad odlično Jurko.<br />

Festival pršuta<br />

Obiskovalci v poldrugi uri spoznajo vse skrivnosti priprave vrhunske<br />

specialitete Vulcana, torej pršuta, si ogledajo svinjak z zadovoljnimi<br />

živalmi na čelu s kraljem, 400-kilogramskim pujsom Brendijem, in<br />

pokušajo slastne dobrote. »Prav posebno veselo bo pri nas 22. in 23.<br />

<strong>junij</strong>a na festivalu pršuta (Schinkenfestival), na katerem bodo med<br />

drugim sodelovali in se predstavili tudi proizvajalci pršuta iz<br />

Slovenije,« dodaja Ivan Recek.<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Foto: Gorazd Bedrač, Edi Masnec<br />

Med maketami znanih gradov je tudi Predjamski grad.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


30<br />

(Ne)znano zamejstvo<br />

Foto: M. G.<br />

Zborzbirk pod Matajurjem<br />

Zborzbirk<br />

Kulturna dediščina med<br />

Alpami in Jadranom<br />

Ko se človek vozi po deželi slovenski, se pogosto sprašuje: »Kam pa zdaj?« Ali: »Le kaj zanimivega bi bilo<br />

mogoče videti in doživeti v teh krajih?« Marsikdaj se odprtih oči vozimo mimo skritih in nevidnih zgodb o<br />

preteklosti in vsakdanjosti krajev in domačinov ...<br />

Tokrat vas vabim na vandranje po skupnem slovenskem kulturnem<br />

prostoru in krajih tik ob slovensko-italijanski meji; če bi jih le prevozili,<br />

bi bil ves dan za to malodane predolg, če pa odstremo zavese<br />

nepoznavanja, se lahko na teh poteh zadržimo tudi več dni pa še ne<br />

bomo vsega odkrili in spoznali.<br />

Med zanimivostmi na tem območju je gotovo domoznanski šopek,<br />

ki ga ponuja čezmejni projekt Zborzbirk. V njem je 34 muzejskih<br />

zbirk, med katerimi je 21 zasebnih, osem društvenih in štiri občinske,<br />

vanj pa spada še ena muzejska izpostava. V zbirkah je več kot pet<br />

tisoč na moč povédnih predmetov, za katere ob strokovni pomoči<br />

skrbi prava mala množica večinoma ljubiteljskih zbirateljev, predanih,<br />

ozaveščenih in prijaznih ljudi.<br />

Bogata zapuščina<br />

Zbirke so zelo raznolike: od razglednic do nabožnih podobic,<br />

predmetov, navad in običajev, ki nas spremljajo od zibelke do krste;<br />

pripovedujejo o vaških praznikih, glasbi, ljudski umetnosti in<br />

verovanju, krajevnih obrteh, obrtnikih in rokodelcih, oblačilni kulturi,<br />

pustnih likih, maskah in šegah, pa o poljedelskih opravilih, živinoreji,<br />

prehrani, gozdnem gospodarjenju, trgovini, prometu, sezonstvu in<br />

izseljenstvu, doma narejenih orodjih in njihovi rabi, ne nazadnje pa<br />

tudi o prvi svetovni vojni.<br />

Vse zbirke pripovedujejo v svojem domačem jeziku – narečju.<br />

Pripovedujejo o kulturni in naravni dediščini v svojem okolju, recimo<br />

na rateškem koncu Gornjesavske doline, na Belopeški ravnini, v<br />

Kanalski dolini, v Reziji, Terski, Karnajski in Nadiških dolinah po Beneški<br />

Sloveniji, pa spet na slovenski strani, na Kobariškem, Liškem,<br />

Kambreškem ter v dolini reke Idrije, vse do Goriških Brd.<br />

Kako na pot?<br />

Vse to skrito bogastvo, ki zgovorno priča o geografsko in zgodovinsko<br />

pogojenem sosedstvu prebivalcev teh pokrajin in krajev ter več kot<br />

tisočletnem prepletanju slovenske, romanske in germanske kulture,<br />

je težko najti; najbolje bo, da pobrskate po spletnem pregledovalniku<br />

ZRC SAZU (http://zborzbirk.zrc-sazu.si/sl.si/zbirke.aspx). Pred leti je<br />

Zborzbirk prejel tudi priznanje Naša Slovenija, zato je pot do imenikov<br />

naslovov in stikov tudi na spletni strani gibanja Kultura-Natura<br />

Slovenija (www.kultura-natura.si). V okviru projekta je bil izdan<br />

imeniten slovensko-italijanski vodnik, informacije pa lahko najdete<br />

tudi na enajstih informacijskih točkah: v Ratečah, Ukvah, na Solbici, v<br />

Prosnidu, Bardu, Jevščku, Čarnem Varhu, Gorenjem Tarbilju, Bijačah,<br />

Špetru in Kanalu.<br />

Na popotovanje po muzejskih zbirkah se lahko odpravite iz različnih<br />

izhodišč. Denimo iz Rateč – prva pot od tod bo pri Trbižu zavila proti<br />

prehodu Rajbelj, se nadaljevala čez Bovško proti Kobaridu in se pri vasi<br />

Žaga vzpela do prehoda Učja, naprej pa v Tersko dolino; druga pot vas<br />

bo popeljala v Kanalsko dolino, v slovenske vasi pod Višarjami in naprej<br />

v Rezijo, od tam pa naprej, mimo Vidma ali po »dolini gradov« do<br />

Benečije. Raziskovanje lahko začnete tudi v Kobaridu ali Brdih.<br />

S teh poti se boste zagotovo vračali bogatejši za številna spoznanja in<br />

izkušnje o dragoceni prepletenosti, domačnosti in večplastnosti<br />

našega multikulturnega čezmejnega prostora.<br />

Slavko Mežek<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


31<br />

Kulinarični kotiček<br />

Foto: Gorazd Bedrač<br />

Danilo v svoji sodobno urejeni vinski kleti, ki po svetu slovi po imenitnem dišečem tramincu.<br />

Hiša dišečega traminca Steyer<br />

Vino Trojka – tudi za Luko<br />

Dončiča<br />

Med privlačnimi vinskimi kletmi na Slovenskem, ki slovijo po Evropi in v daljnih deželah, kot je denimo<br />

Japonska, je priznana Hiša dišečega traminca Steyer na Plitvicah v Apačah. Vinogradnik in vinar Danilo<br />

Steyer svojo zgodbo o uspehu vselej rad začne s svojim dedom, čeprav se ta ni ukvarjal z vinarstvom.<br />

»Že leta 1934 je začel delati kot kovač in bil je spreten in odličen kovač!« Hiša dišečega traminca že na<br />

zunaj daje obiskovalcu slutiti, da je bila družina povezana s kovaštvom, saj so vhod, ograje in balkoni delo<br />

kovaških mojstrov.<br />

Danilov oče se je ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo, a je hkrati<br />

hodil na delo v bližnjo Avstrijo na znano vinogradniško kmetijo. »Od<br />

očeta je moje prvo znanje o vinu, vinarstvu, kletarstvu,« pripoveduje<br />

Danilo, ki je prvo vino pridelal in prodal že med študijem na<br />

biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Denarja ni bilo kaj prida, treba se je<br />

bilo znajti. Po Ljubljani sem pobiral prazne steklenice in jih prinesel<br />

domov, napolnil z vinom, jih v Ljubljani prodal in nato spet pobiral<br />

prazne steklenice.«<br />

Zdaj vinska klet Steyer pridela od 80.000 do 100.000 buteljk, »odvisno<br />

od letine«, ima dvajset hektarov vinogradov, nekaj celo pod gozdovi<br />

širnega Pohorja, najbolj pa slovi po dišečem tramincu. Pridelajo še<br />

nekatere druge vrste vin, tudi avtohtono sorto ranino, dišeči penini<br />

Vaneja svetlo in rose ... Vina izvažajo po vsej Evropi, na Japonsko,<br />

Kitajsko in v Izrael.<br />

Vino prijateljstva<br />

Ima pa Danilo še posebno imenitno vino – Vino prijateljstva, ki je pravi<br />

posebnež. »Pridelano je iz množice različnih sort Ampelografskega vrta<br />

in vinograda, ki so ga zasadili botri trt, med drugim Matjaž Kek in Petar<br />

Grašo. Narejeno je v želji, da med ljudi prinaša iskrenost, veselje, ljubezen,<br />

in da povezuje prijatelje žlahtne kapljice širom sveta,« prijazno predstavi<br />

vino številnim gostom, ki obiskujejo Hišo dišečega traminca. Steklenico<br />

Vina prijateljstva krasi posebna etiketa z umetniškim delom dr. Matjaža<br />

Duha. In še eno sloveče Steyerjevo vino je treba nujno poudariti: Trojko.<br />

»To je iz treh sort: ranine, chardonnayja in dišečega traminca, naredili smo<br />

ga v čast našim košarkarjem in njihovim znamenitim trojkam,« pravi<br />

Danilo in pokaže poseben karton vina Trojka, ki je namenjen komu<br />

drugemu kot – Luki Dončiču!<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


32<br />

Zgodbe v turizmu<br />

Foto: Branko Babič<br />

Toni Gašperič, eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele na sončni strani Gorjancev.<br />

Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni strani Gorjancev<br />

Belokranjci imajo topla srca<br />

in dlani tudi pozimi<br />

Belokranjski turistični meni: Črnomelj, srednjeveško mesto Metlika, Semič. Modrooka lepotica Kolpa. Mirna<br />

gora, najvišja gora v hribovitem obrobju Bele krajine, Smučarski center Gače. Krajinski park Lahinja. Romarsko<br />

središče Tri fare v Rosalnicah, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, rudarski<br />

muzej Kanižarica pri Črnomlju, rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici, učna pot Kučar–Kolpa, lepo urejeni kampi<br />

ob Kolpi, kolesarske poti in pešpoti, odlična in neštetokrat nagrajena vina belokranjskih vinarjev, pogača,<br />

pisanice, cvetoča pomlad, ki pride v Belo krajino najmanj štirinajst dni prej kot v druge slovenske kraje. Jesenski<br />

pohod tisoč in več pohodnikov po poteh soseske zidanice v Drašičih, <strong>junij</strong>sko Jurjevanje, najstarejši folklorni<br />

festival v Sloveniji, v črnomaljski Jurjevanski dragi, Semiška ohcet po starih šegah in navadah, praznik mlade<br />

portugalke v Metliki, mednarodne kulturne poletne prireditve Pridi zvečer na grad na dvorišču metliškega<br />

gradu, metliška črnina ... In Toni Gašperič. Lahko tudi v drugačnem vrstnem redu.<br />

»Našteli ste veliko, kar lahko obiskovalec obišče, vidi, doživi,<br />

pokusi v Beli krajini, vendar je še veliko zanimivega. Najbolje je<br />

priti in se o tem prepričati. Bela krajina je odprta štiriindvajset ur<br />

na dan, v vseh letnih časih. Belokranjci imajo topla srca in dlani<br />

tudi pozimi,« pravi Toni Gašperič.<br />

Gotovo ste eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele<br />

na sončni strani Gorjancev.<br />

Že mogoče. Na svetu sem že štiriinsedemdeset let in veliko časa<br />

sem namenil delu na kulturnem in turističnem področju, čeprav<br />

se nikoli nisem imel za turističnega delavca. S svojim<br />

nastopanjem v številnih medijih sem veliko pripomogel k temu,<br />

da povprečen Slovenec sploh ve, kje je Bela krajina.<br />

Vaših je kar nekaj zelo odmevnih in uspešnih turističnih<br />

projektov, ki v Belo krajino privabijo številne obiskovalce.<br />

Kot humorist stavim na podajanje zgodb s pomočjo humorja.<br />

Na humorni turizem torej. S karikaturistom Brankom Babičem<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


sva Belo krajino razglasila za Svobodno belokranjsko ozemlje.<br />

Zadeva je vžgala in odmeva. Oklical sem se za njegovega<br />

dosmrtnega predsednika. Pred kratkim smo se pobratili z Mojo<br />

deželo Prlekijo.<br />

Kaj čaka izletnika na Svobodnem belokranjskem<br />

ozemlju?<br />

Carinski pregled na Jugorju v gostilni Petra Badovinca, prejem<br />

pasoša in vinojete ter požirek vizuma v tekoči obliki pijače<br />

karampampuli. Tu lahko pokusite tudi protokolarno vino<br />

Svobodnega belokranjskega ozemlja, imenovano metliček, ki ga<br />

v majhne, prikladne steklenice polni Tone Vinopivec iz Drašič.<br />

Postregli vam ga bodo z belimi rokavicami. V kleti izdelovalca<br />

penin Ivana Simoniča v Semiču je nastanjeno ministrstvo za<br />

penjenje. Tam si lahko daste duška s penjenjem na vse in<br />

vsakogar, pa vam za še tako grobo izrečene kritične besede<br />

nihče nič ne more. Niti ustavno sodišče. V Drašičih je klinika<br />

Svobodnega belokranjskega ozemlja za navajanje na odvisnost<br />

od olj. Medicinska ekipa na čelu z doktorjem Orehovićem vam<br />

bo po pregledu svetovala, katero od sedemindvajsetih olj oljarja<br />

Martina Pečariča bo najučinkoviteje delovalo na izboljšanje<br />

vašega počutja. Na Radovici v šoli Bistra buča, kjer je pouk po<br />

metodi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa boste lahko<br />

dopolnili svoje (pomanjkljivo) znanje. Če boste med poukom<br />

poredni, vas lahko doleti kakšna klofuta ali klečanje na koruzi v<br />

kotu razreda dvestopetdeset let stare stavbe. Učitelj Jože<br />

Matekovič si je kupil dokumente za poučevanje v Podzemlju v<br />

Gostilni Veselič, kjer prodajajo tudi vozniška dovoljenja<br />

Svobodnega belokranjskega ozemlja. Matekovič si je omislil celo<br />

svoje vino bučman, izdaja pa tudi spričevala.<br />

Kolpa<br />

Imate pa tudi svojo ambasado.<br />

Diplomatske potne <strong>list</strong>e Svobodnega belokranjskega ozemlja<br />

izdajajo v Gostilni Pečarič v Ljubljani, kjer imamo svojo<br />

ambasado. Ta skrbi za našo promocijo v Ljubljani in širšem<br />

slovenskem prostoru. Kmalu bomo na Krasincu v Beli krajini<br />

odprli še ministrstvo za prehrano in pijačo, in sicer v Gostilni<br />

Kapušin, ki je med najboljšimi v Beli krajini.<br />

Kakšne ugodnosti pa ponujate lastnikom pasošev in<br />

vinojet?<br />

Lastniki pasošev so deležni številnih popustov pri turističnih<br />

ponudnikih v Beli krajini, s samolepilno vinojeto, prilepljeno na<br />

sprednje avtomobilsko steklo, pa uveljavljajo petdesetodstotni<br />

popust na vseh brezplačnih parkirnih prostorih v Beli krajini.<br />

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />

Anamarija Penkalo<br />

33<br />

Zgodbe v turizmu<br />

Foto: Rudi Vlašič<br />

Metlika v srcu<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


34<br />

Trendi<br />

Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />

Center na Kajuhovi v Ljubljani, kjer je bilo maja tudi prvo državno prvenstvo v metu sekire po sistemu WATL.<br />

Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane<br />

Kot pikado ali bovling, le<br />

bolj razburljivo<br />

»Tako kot pikado, ampak s sekirami,« bi bil najboljši opis sekirometa, pravijo v centru Axe Throwing<br />

Europe, ki so ga lani novembra odprli v Ljubljani. Hm, a puščice za pikado so neprimerljivo manjše<br />

in laže obvladljive; sekira pa ... Če je nisi še nikoli držal, uporabljal, kaj šele metal, se zdi precej bolj<br />

tvegana stvar, kajne? In drvarja, ki naj bi ga prebudili v sebi, kot vabijo v centru, bo treba izbezati<br />

iz doslej še neznanih osebnostnih dimenzij. Prav, proč s pomisleki, pa vrzimo sekiro v tarčo (ali vsaj<br />

proti njej), kot nam je pokazal inštruktor, in upajmo na najboljše! Ni tako težka in ... poglej, poglej,<br />

leti! Ko ugotoviš, da metanje sekire sploh ni tvegano in da komaj čakaš, da si na vrsti za naslednji<br />

met, se lahko končno začne ta »usekana« zabava.<br />

Prvega sekirometa v Sloveniji sta se domislili ekipi Escape Room<br />

Enigmarium in Orehovega gaja, pri čemer sta preizkušenemu<br />

konceptu dodali še znanje s področja igrifikacije (različne igrice) in<br />

ga začinili s ščepom slovenske tradicije: dejstvom, da je Slovenija<br />

ena najbolj gozdnatih držav, da smo tesno povezani z gozdom, da<br />

imamo bogato tradicijo gozdarstva ... Center je tudi opremljen s<br />

smrekovim lesom, ki je v Sloveniji najbolj razširjen.<br />

Bum v ZDA in Kanadi<br />

»Sekiromet je velik bum v Združenih državah Amerike in Kanadi,<br />

tam odpirajo prostore zanj kot po tekočem traku, v Evropi pa smo<br />

največji center zanj,« pove Žiga Novak, ustanovitelj skupine Orehov<br />

gaj, strokovnjak za doživetja v turizmu – in komisar zimske lige v<br />

sekirometu (letos je bila kajpak prva). Sekiromet navdušuje tudi v<br />

Sloveniji. Sogovornik meni, da je ljudem všeč še zlasti zato, ker je<br />

avtentično doživetje z zgodbo, ker je razgibano z različnimi<br />

igricami, ker (marsikdo) ugotovi, da je uspešen v nečem, česar<br />

dotlej še ni poskusil in se mu zdi težko, a je v resnici preprosto in<br />

zabavno, ker si ljudje želijo novih doživetij ... »Ljudje odhajajo od<br />

nas dobre volje,« se nasmehne. Večinoma sicer prihajajo na<br />

sekiromet družbe ali pa ga podjetja izberejo za team building.<br />

V centru na Kajuhovi, ki so ga odprli lansko jesen, je dvanajst tarč v<br />

šestih ogradah. Na tarčo lahko igra največ šest oseb, se pravi, da<br />

lahko v centru obenem igra do 72 ljudi. Pred kratkim so postavili še<br />

šest tarč v Orehovem gaju v Ljubljani (»poletni sekiromet«), še šest<br />

pa je mobilnih, kar pomeni, da bo mogoče sekire metati tudi na<br />

izbranih prireditvah (kot je bil, denimo, majski Grajski dan na<br />

Ljubljanskem gradu).<br />

Igra poteka na posebnem, točno določenem in s pravili tekmovalne<br />

športne lige WATL (World Axe Throwing League) izmerjenem in<br />

ograjenem prostoru, na katerega je vstop dovoljen le pod<br />

nadzorom inštruktorja. Ta pred začetkom sekirometa udeležence<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


35<br />

Trendi<br />

Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />

»Poletni« sekiromet – v Orehovem gaju v Ljubljani<br />

seznani s pravilno tehniko metanja sekire in s pravili igre ter jim da<br />

napotke za varno igro, ki je vselej vodena; inštruktor je ves čas<br />

prisoten, poudarja Žiga Novak, ki ugotavlja, da osnove metanja<br />

sekire hitro usvojijo tako rekoč vsi obiskovalci, 90 odstotkov jih<br />

zadene tarčo že v prvem ali drugem poskusu.<br />

Varna igra – ob upoštevanju pravil<br />

Res je! Četudi sekira pogosto ne zadene natanko določenega<br />

mesta na tarči ... Da je igra bolj razgibana, naj bi namreč po<br />

»ogrevanju« zadeli natanko določena mesta in tako pridobivali<br />

točke za svojo skupino.<br />

V enem ograjenem prostoru sta bili sicer dve tarči, na kateri smo<br />

metali člani dveh ekip. Po dva hkrati sta metala v tarčo, hkrati pa sta<br />

morala tudi pobrati sekiro oziroma je moral tisti, ki je sekiro vrgel<br />

prvi, počakati, da jo vrže tudi drugi, preden jo je lahko pobral.<br />

Inštruktor budno spremlja dogajanje in v hipu onemogoči<br />

potencialno nevaren samoiniciativen korak proti tarči.<br />

Ob doslednem upoštevanju pravil in navodil inštruktorja je<br />

sekiromet varna igra, poudarja Žiga Novak. V Kanadi in ZDA, kjer se<br />

je sekiromet najbolj razcvetel, poškodb skorajda ne poznajo, saj<br />

pravila metanja onemogočajo nevarne situacije. Varnost je ves čas<br />

igre na prvem mestu: ne uporabljajo se sekire z gumiranimi ročaji,<br />

niti gumirane podloge, da se sekire ne odbijajo nazaj – sekira po<br />

neuspešnem metu lepo pade na tla, brez odboja (a v dokajšnje<br />

nezadovoljstvo metalca, seveda).<br />

Inštruktorji poskrbijo, da vsi igralci razumejo in spoštujejo pravila<br />

igre. V centru pa tudi opozarjajo, da sekira in alkohol nikakor ne<br />

spadata skupaj (in tudi poskrbijo, da se to pravilo vestno<br />

upošteva).<br />

O sekiri<br />

Sekira je prababica vseh orodij (ali orožij) z ročajem oziroma eno<br />

prvih prazgodovinskih orodij, poudarjajo v centru Axe Throwing<br />

Europe. Sprva je bila kamnita, pozneje bronasta ali železna. Metati<br />

pa so jo začeli naši severni sosedi Franki v petem stoletju, ko so<br />

opremljeni z njimi odhajali v bitke.<br />

V športne namene so jih začeli uporabljati antični Kelti, priljubljenost<br />

metanja sekir pa se je v nordijskih krajih ohranila do zdajšnjih dni. V<br />

sodobnem času je postal met sekire najprej zabava severnoameriških<br />

gozdarjev; v Severni Ameriki (Kanadi in ZDA) se je tudi razvil v<br />

sodoben šport, ki ga igrajo v več kot petdesetih državah po svetu.<br />

Najbolj razširjena tekmovalna športna liga WATL ali World Axe<br />

Throwing League, katere član je tudi ljubljanski Axe Throwing<br />

Europe.<br />

Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />

»Mobilna enota«<br />

Mateja Gruden<br />

Nekateri slovenski izrazi, povezani z metom sekire (s<br />

spletne strani centra Axe Throwing Europe):<br />

• Ne se sekirat!<br />

• To je povsem usekano!<br />

• To pa res seka!<br />

• Prenehal je govoriti, kot bi odsekal.<br />

• Sekira je padla v med.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


36<br />

Inovativno<br />

Foto: http://www.airth.global<br />

Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti.<br />

Snovalci <strong>2019</strong><br />

Hoja med krošnjami,<br />

ljubljanski zajtrk na tržnici<br />

in aromaterapija v divjem<br />

gozdu<br />

Znani so letošnji prejemniki snovalca, nagrade, s katero Slovenska turistična organizacija (STO)<br />

podpira uresničevanje ustvarjalnih, inventivnih in inovativnih idej s področja turizma: Pot med<br />

krošnjami Pohorje na Rogli, Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom in Sanje & aromaterapija & gozdna<br />

kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini; vse tri zamisli morajo biti uresničene in v ponudbi do<br />

oktobra letos. Strokovna komisija jih je izbrala izmed devetih polfina<strong>list</strong>ov, sicer pa je na poziv za<br />

Snovalca <strong>2019</strong> prispelo 37 prijav.<br />

Pot med krošnjami Pohorje<br />

Pot med krošnjami Pohorje je izjemno nadaljevanje razvoja<br />

doživljajske ponudbe Rogle in Term Zreč v zadnjih letih. Bo plod<br />

sodelovanja med tujim vlagateljem, podjetjem Zážitková<br />

Akademie (ZAK), lastnikom zemljišča, na kateri bo pot, Občino<br />

Zreče, in podjetjem Unitur, upravljavcem srednjegorskega<br />

športnega centra Rogla.<br />

Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti. Dolga<br />

bo tisoč metrov; prvi del sprehajališča bo dolg približno 560<br />

metrov in visok do 20 metrov. Pot bo vodila do 35 metrov<br />

visokega stolpa, kjer bo speljana 440 metrov dolga pot. Del<br />

konstrukcije bo tudi tobogan za spuščanje s stolpa na<br />

sprehajališče, pot pa bo nato vodila proti izhodu, kjer bo trgovina<br />

s spominki.<br />

Na poti bodo mogoče številne aktivnosti, ki bodo na zabaven in<br />

interaktiven način razširjale znanje o naravi Pohorja in<br />

okoljevarstvenih vsebinah.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom<br />

Turizem so doživetja, pri čemer je velik poudarek na doživetjih, ki<br />

temeljijo na trajnostnem razvoju. Kulinarika pa je med doživetji eden<br />

ključnih trendov. Poleg tega bo Slovenija leta 2021 Evropska<br />

gastronomska regija, zato so se pri Turizmu Ljubljana odločili<br />

oblikovati nov produkt: Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom.<br />

Novo doživetje bo gostom predstavilo prehranjevalne navade<br />

Slovencev, tipične ljubljanske proizvode in izdelke, ki jih ponujajo<br />

okoliški kmetje in drugi pridelovalci. Poleg lokalne kulinarične<br />

ponudbe bodo gostje spoznali tudi osrednjo tržnico, ki jo je oblikoval<br />

arhitekt Jože Plečnik in je pomembna tako s kulturnega vidika kot z<br />

vidika tradicije slovenske kulinarike, saj je to prostor, kjer se domačini<br />

srečujejo med nakupovanjem. V ogled bodo vključene tudi pokušnje<br />

lokalnih pridelkov na tržnici, ob koncu doživetja pa bodo gostom<br />

postregli izvirni ljubljanski zajtrk.<br />

Ogled Plečnikove tržnice z zajtrkom<br />

Gostje, ki se bodo udeležili ogleda, se bodo prepustili vzdušju<br />

ljubljanskega življenja in spoznali marsikatero zanimivost ljubljanske<br />

tržnice in tukajšnje kulinarične tradicije.<br />

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info<br />

Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega<br />

gozda v Vipavski dolini<br />

Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega gozda v<br />

Vipavski dolini je invencija, ki povezuje doživljajsko izkušnjo bivanja<br />

in blagodejne učinke aromaterapije.<br />

V stoletnem borovem gozdu z lepim razgledom na Vipavsko dolino<br />

vabi v svoj gostoljubni objem gozdna vasica Theodosius, ki so jo<br />

poimenovali po zmagovalcu spopada ob Frigidu. Tu pričakata goste<br />

pristno doživetje neokrnjene narave in skrbno izbrano udobje. Vasica<br />

ponuja varno zavetje in sproščajoč odmik, Vipavska dolina pa gostom<br />

razkriva različna doživetja, ki prebujajo čute. Ključna elementa<br />

zgodbe pa sta borov gozd z rahločutno umeščenimi unikatnimi<br />

domovanji in aromaterapija, najbolj dišeča veja komplementarne<br />

medicine za ohranjanje zdravja in psihofizičnega ravnotežja.<br />

Med 37 (veljavnimi) prijavami na poziv Snovalec <strong>2019</strong> so izbrali<br />

devet polfina<strong>list</strong>ov – poleg predstavljenih fina<strong>list</strong>ov so se za nagrado<br />

Snovalec potegovali še:<br />

• Dišava mesta Ljubljana: razvoj novega, trajnostnega izdelka,<br />

dišave mesta Ljubljana;<br />

• Festival kamna: razvoj novih in inovativnih turističnih<br />

produktov in doživetij na temo kraškega in slovenskega<br />

kamnoseštva;<br />

• Jaz, Rimljan: dvodnevni program – goste ob sprejemu<br />

oblečejo v rimska oblačila, ki jih nosijo ves čas bivanja v<br />

rimskem kampu Poetovio;<br />

• Postani kralj slovenskih ribolovnih voda: lov na sulca, kralja<br />

slovenskih voda;<br />

• SUP&SoUP – Trajnostni pobeg iz mesta: supanje po Ljubljanici<br />

in razvajanje v ekološki restavraciji na Posestvu Trnulja;<br />

• Čudesa Slovenije: obiskovalci pokušajo, poslušajo, vonjajo, se<br />

dotikajo, vidijo, začutijo in celovito doživijo vsaj sto ključnih<br />

značilnosti Slovenije.<br />

37<br />

Inovativno<br />

Foto: http://www.airth.global<br />

Doživljajska izkušnja bivanja in blagodejni učinki aromaterapije<br />

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


38<br />

Digitalno<br />

Foto: Pixabay<br />

Ljudje na letališčih pogosto potrebujejo pomoč pri iskanju različnih informacij.<br />

Pilotni projekt letališča v Frankfurtu<br />

Potnikom je priskočil na<br />

pomoč robot – FRAnny<br />

Frankfurtsko letališče oziroma operater letališča Fraport je združil moči z informacijskotehnološkim<br />

upravljavcem DB Systel, da bi skupaj postavila pilotni projekt robota, ki na letališču usmerja potnike in<br />

obiskovalce. FRAnny (FRA je letališka koda za Frankfurt) je sposobna dajati navodila o lokaciji določenih<br />

trgovin ali restavracij, o pravih vhodih in o tem, kako priti do brezžične spletne povezave na letališču. Vsi,<br />

ki smo že kdaj bili na letališču, vemo, kako stresno je lahko iskanje želenih stvari, še zlasti na tako velikih<br />

letališčih, kot je frankfurtsko.<br />

»Potniki na velikih transportnih stičiščih, kot so letališča in železniške<br />

postaje, pogosto potrebujejo pomoč, navodila in usmeritve. V takih<br />

primerih lahko digitalni asistenti in roboti pomagajo zaposlenim pri<br />

dajanju informacij, ki so v večini primerov standardna vprašanja. Ne<br />

glede na to, da gre za preproste informacije, so potniki pogosto<br />

zmedeni, kar pomeni, da jim takšni nasveti pomagajo in pripomorejo<br />

k boljši uporabniški izkušnji,« pojasnjuje Fraport. Uporabniška<br />

izkušnja je še zlasti na letališčih v veliki meri odvisna od tega, kako<br />

gladko in brez težav potnik pride na svoje letalo.<br />

Poskusnih šest tednov<br />

V šestih tednih (aprila in maja), kolikor časa je FRAnny pomagala na<br />

letališču v Frankfurtu, je Fraport iskal odgovore na vprašanja o<br />

funkcionalnosti robota, odzivu potnikov nanj in njegovi uporabnosti.<br />

V testnem obdobju naj bi FRAnny pokazala vse svoje sposobnosti,<br />

obiskovalci letališča pa so šest tednov dobivali nasvete v nekoliko<br />

drugačni obliki, kot so bili vajeni do zdaj. »Moje ime je FRAnny. Kako<br />

vam lahko pomagam?« so bile besede, s katerimi je robotska<br />

asistentka pozdravljala mimoidoče.<br />

Delovanje FRAnny temelji na tehnologiji umetne inteligence in<br />

oblačnem VUI (»voice-user interface«), ki ga ga lahko uporabimo na<br />

različne načine, med drugim so najbolj razširjeni »chatboti«, glasovni<br />

asistenti in roboti. Ta digitalni sistem so razvili pri Deutsche Bahn, kjer<br />

je ekipa strokovnjakov informacijske tehnologije dolgo analizirala<br />

dejanske potrebe letališča v Frankfurtu. Z obdelavo podatkov iz<br />

letališkega informacijskega sistema FRAnny razume in odgovarja na<br />

vprašanja, ki zadevajo potovanja, infrastrukturo letališča in še več.<br />

FRAnny obvlada več jezikov: nemščino, angleščino in še nekaj drugih.<br />

Kako se je vse skupaj začelo?<br />

Iskanje skupne zgodbe Fraporta in Deutsche Bahn se je začelo leta<br />

2017. Cilj je bil ustvariti umetno inteligentnega glasovnega asistenta,<br />

ki bi pomagal strankam. Prva pilotna demonstracija je potekala štiri<br />

tedne leta 2018, prav tako na letališču v Frankfurtu, so pa takrat<br />

uporabljali predhodnika FRAnny.<br />

Po nekaj več kot 4400 interakcijah s potniki jih je kar tri četrtine<br />

ocenilo izkušnjo kot pozitivno. Po podatkih Fraporta so pridobljene<br />

informacije in odzive sodelujočih uporabili za izboljšanje umetne<br />

inteligence in celotnega robotskega uporabniškega vmesnika. Pri<br />

zdajšnjem robotu FRAnny naj bi bila uporabniška izkušnja na še višji<br />

ravni, kar pomeni več pozitivnih ocen potnikov.<br />

V tem mesecu (<strong>junij</strong>a) bo predvidoma isti sistem kot na<br />

frankfurtskem letališču začel testno fazo delovanja na glavni<br />

železniški postaji v Berlinu, kjer naštejejo več kot 300.000 potnikov in<br />

obiskovalcev na dan. Tam bodo uporabili »sestro« FRAnny, Semmi.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


Foto: Pixabay<br />

39<br />

Digitalno<br />

Aplikacija, ki gibalno oviranim osebam olajša<br />

potovanja<br />

Zahvaljujoč razcvetu aplikacij za pametne telefone so potovanja preprostejša, kot so kdaj koli bila.<br />

Skorajda kjer koli in kadar koli lahko v le nekaj potezah opravimo vse faze načrtovanja izleta: od nakupa<br />

vozovnic do rezervacije prenočišča. In ko naposled prispemo v izbrano destinacijo, se lahko ves čas<br />

orientiramo s pomočjo ene izmed številnih navigacij. Redko pa opazimo, da bi potovalne aplikacije<br />

opozarjale na ovire, ki lahko gibalno oviranim osebam resno otežijo potovanje.<br />

To želi spremeniti irska razvojna ekipa na čelu z idejnim vodjo<br />

Mattom McCannom, ki že od rojstva trpi za cerebralno paralizo.<br />

Matt se je namenske aplikacije domislil, ko je pred leti ob prihodu<br />

v hotel hitro opazil, da ta še zdaleč ni prijazen invalidom, kot se je<br />

oglaševal na spletu.<br />

Rešitev se imenuje Access Earth, avtorji pa upajo, da bo sčasoma<br />

postala nadomestek Googlovim zemljevidom, s katerim bi se<br />

uporabniki izognili prav takšnim neprijetnostim, ki na potovanjih<br />

vse prepogosto doletijo gibalno ovirane osebe.<br />

Ocenjevanje na podlagi dostopnosti za invalide<br />

Aplikacija namreč omogoča ocenjevanje prenočišč, restavracij,<br />

trgovin in znamenitosti na podlagi dostopnosti za invalide. V<br />

ozadju zemljevida se skrivata odprtokodni rešitvi OpenStreetMap<br />

in Mapbox, zato je vanj vključeno lepo število pomembnih lokacij.<br />

Žal pa je seznam objektov, ki že imajo podatke o dostopnosti,<br />

trenutno še precej skop (tudi za Slovenijo in okolico). A informacije<br />

o dostopnosti lahko dodaja vsak prijavljeni uporabnik, zato bo<br />

število popisanih lokacij najbrž ves čas naraščalo.<br />

Pri tem pridejo v poštev dejavniki, kot so: parkirišče za invalide,<br />

prilagojenost kopalnice in stranišča, širok vhod in drugi. Če<br />

uporabnik potrebuje le informacije za določeno destinacijo, pa je<br />

stavbe na zemljevidu po vseh teh kriterijih mogoče preprosto<br />

filtrirati.<br />

Access Earth je na voljo brezplačno v trgovinah Google Play in<br />

App Store ali prek brskalnika na povezavi: https://access.earth.<br />

Poslanstvo mlade irske ekipe je vsekakor občudovanja vredno;<br />

upati je, da se bo aplikacija čim hitreje uveljavila in da bomo v<br />

prihodnosti videli še več rešitev, ki bi gibalno oviranim osebam<br />

olajšale potovanja.<br />

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


40<br />

Skok čez mejo<br />

Ena od znamenitih utrdb je Forte mare, zgrajena med 14. in 17. stoletjem, v kateri so različne prireditve. Utrdba spada med<br />

najlepše primere forifikacijske arhitekture.<br />

Hercegnovi – črnogorski biser<br />

Mesto, ki ima kar dvesto<br />

sončnih dni na leto<br />

Črna gora, s samo 670.000 prebivalci, je ena najbolj eksotičnih dežel v srednjem Sredozemlju in s svojo obalo,<br />

dolgo 239 kilometrov, privablja turiste iz številnih držav, čedalje več tudi iz Slovenije. Pravi črnogorski biser med<br />

destinacijami, ki so turistično najbolj obiskane, je mesto Hercegnovi, kjer je v teh dneh temperatura zraka okrog<br />

30 stopinj Celzija, morja pa že 22 stopinj Celzija.<br />

Hercegnovi ima na leto kar dvesto sončnih dni, julija in avgusta<br />

pa je povprečna temperatura morja od 24 do 26 stopinj Celzija.<br />

Mesto slovi po izjemno ugodni mikroklimi, saj leži pod<br />

dinarskim masivom Orjen, ki je najvišja planina ob Jadranskem<br />

morju, in zalivom Boke Kotorske. Uvrščajo ga med najlepše<br />

zalive na svetu.<br />

Zgodovina Hercegnovega je zelo pestra, o čemer pričajo<br />

verski zgodovinski in kulturni spomeniki, ki jih je kar 89, med<br />

njimi številne cerkve in impozantne utrdbe. Ima pa Hercegnovi,<br />

zato ga obišče največ turistov, predvsem iz Francije, Norveške,<br />

ZDA in Kitajske, izjemno čisto morje in sedemdeset plaž, od<br />

zdravilnih in blatnih na Igalu, do peščenih.<br />

»Še zlasti lepe plaže so na polotoku Luštica, ki so pravi raj za<br />

zaljubljene v sredozemski način življenja,« pravi Dalibor<br />

Vuković iz Turistične organizacije Hercegnovi. Luštica je najbolj<br />

sončen del Bokokotorskega zaliva z 32 kilometrov dolgo obalo.<br />

Spomenik kralja Tvrtka I. Kotromanića, ustanovitelja mesta<br />

Hercegnovi, je ena najbolj fotografiranih znamenitosti v<br />

Hercegnovem.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


41<br />

Skok čez mejo<br />

Med polotokoma Luštica in Prevlaka, na vhodu v Bokokotorski zaliv, izstopa otoček Mamula, na katerem je v 19. stoletju avstrijski<br />

general Lazar Mamula zgradil utrdbo.<br />

V desetih vaseh z značilno sredozemsko arhitekturo, kjer hiše<br />

obkrožajo nasadi oljčnih dreves in fig, privablja Luštica čedalje<br />

več navtikov.<br />

Na Luštici so najbolj privlačne hercegnovske plaže Žanjic,<br />

Mirište in Dobreč. V zalivu so ob petzvezdičnem hotelu zgradili<br />

tudi marino.<br />

Besedilo in foto: Gorazd Bedrač<br />

Turistična privlačnost na Luštici – Plava špilja, visoka devet<br />

metrov, z dvema vhodoma, širokima petnajst in tri metre.<br />

S hercegnovskega pomola popeljeta z ladjico turiste na<br />

Luštico in na tamkajšnje sanjske plaže domačina Nataša in<br />

Ilija, ki gostom pripravita na ladjici okusen ribji obed.<br />

Največje zasluge za to, da se hercegnovski turizem čedalje bolj vzpenja, imajo Pavle Obradović, direktor Turistične organizacije<br />

Hercegnovi (na fotografiji v sredini), in njegovi sodelavci Tonka Tomašević, Dalibor Vuković in Ljubica Vasiljević ter prostovoljec<br />

Goran Stanovčić iz Kamenega.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


42<br />

Skok čez mejo<br />

Albanija v Sloveniji v družbi<br />

s Kompasom<br />

Albanija postaja zanimiv turistični cilj, tudi za Slovence. In prav zato<br />

ter zaradi interesa slovenskih vlagateljev za naložbe v albanski<br />

turizem, se je ta balkanska država na čelu s svojim ministrom za<br />

turizem Blendijem Klosijem in albanskim veleposlanikom v<br />

Sloveniji Pellumbom Qazimijem predstavila v prostorih turistične<br />

agencije Kompas v Ljubljani. Pa ne naključno, saj omenjena<br />

agencija vodi slovenske turiste v Albanijo, za katero je »pri nas<br />

čedalje večje zanimanje«, pravi Rado Šušteršič s Kompasa (na<br />

fotografiji, ob njem desno Lovorko Mamić, predsednik uprave, in<br />

levo Matevž Horvat, vodja oddelka Potovanja).<br />

Med najprivlačnejšimi cilji v Albaniji sta obmorski biser Sarando ob<br />

Jonskem morju s pogledom na grški otok Krf, kjer so najpogostejši<br />

turisti Italijani, Grki in Nemci, in mestece tisočerih oken Berat ob<br />

reki Osum, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne<br />

dediščine.<br />

D. P. B.<br />

Foto: Gorazd Bedrač<br />

Gozd na stadionu<br />

Celovec ob Vrbskem jezeru bo s projektom »For Forest« (Za gozd) uresničil izjemno umetniško idejo: gozd na<br />

nogometnem stadionu.<br />

S to nenavadno idejo se bodo od 8. septembra do 31. oktobra<br />

poigravali na Vrbskem stadionu v Celovcu. Pobuda za največji<br />

umetniški projekt, ki je bil doslej uresničen na javnem prostoru v<br />

Avstriji, je bila skica Die ungebrochene Anziehungskraft der Natur<br />

Foto: Turismus Region Klagenfurt am Wörthersee/Österreich Werbung<br />

(Nelomljiva privlačna moč narave), ki jo je na začetku sedemdesetih<br />

let prejšnjega stoletja narisal avstrijski slikar in arhitekt Max Peintner.<br />

Nogometno igrišče bo na željo umetnika v celoti zasajeno z mešanim<br />

gozdom. Gledalci bodo lahko drevesni spektakel občudovali s tribun,<br />

podnevi in ponoči, pri naravni in umetni svetlobi. Ob tem projektu se<br />

tako poraja vprašanje, ali postaja samoumevno, da narava polagoma<br />

izginja in da jo bodo lahko nekega dne občudovali le še v za to<br />

določenih prostorih.<br />

Projekt »For Forest« bo udejanjila ekipa Littmann Kulturprojekte iz<br />

Basla v Švici. Drevesa bodo po intervenciji na stadionu v izvirni<br />

razporeditvi nasadili v njegovi bližini. S tem bo stadionski gozd ostal<br />

v spominu kot gozdna skulptura.<br />

L. L.<br />

Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />

Junij <strong>2019</strong><br />

Izdaja:<br />

Turistična zveza Slovenije<br />

Naslov uredništva:<br />

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />

Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />

Transakcijski račun:<br />

SI56 03100-1000010639<br />

Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />

Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>


GelAtissimo<br />

58%<br />

Sadni dele<br />

=48 kcal<br />

(1 porcija)<br />

NOVO<br />

DOBER SLADOLED<br />

dobro dene<br />

VISOK SADNI DELEŽ<br />

BREZ UMETNIH BARVIL<br />

60%<br />

Sadni dele<br />

=39 kcal<br />

(1 porcija)<br />

PRIMERNO ZA<br />

VEGETARIJANCE<br />

NAREJENO<br />

V SLOVENIJI<br />

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana<br />

dobro sem


VABILO<br />

Turistična zveza Slovenije in<br />

Turistično društvo Mokronog vas vabita na<br />

30. KRESNO NOČ in<br />

19. SREČANJE TD PODEŽELJA<br />

sobota, 22. 6. 19<br />

PROGRAM SREČANJA:<br />

Mokronog<br />

12.30 - 13.00<br />

13.15 - 16.00<br />

16.30 - 17.15<br />

17.30 - 18.00<br />

18.00 - 21.15<br />

21.15 - 21.30<br />

21.30 - ...<br />

Prihod v Mokronog – registracija udeležencev in pozdravni nagovor<br />

Voden ogled kulturne krajine Žalostne gore<br />

Voden ogled vinske kleti in degustacija- Vinski dvor Deu<br />

Ogled in degustacija v bližnjem 200 let starem avtohtonem dolenjskem vinskem hramu<br />

Plenarni del v izvedbi etnologa in umetnostnega zgodovinarja, dr. Janeza Bogataja<br />

Ohranjanje kulturne dediščine s poudarkom na kresovanju in načini, kako to kulturno<br />

dediščino umestiti v sodobni čas in v turistične namene.<br />

Priprava stojnic in otvoritev sejma Kresne noči<br />

Uprizoritev legende o nastanku grba Mokronog (Obeležitev 740 letnice trga Mokronog)<br />

Predstavitev društev, ki se izvaja v okviru sejma Kresne noči.<br />

Folklorni nastopi, glasbeni in pevski nastopi ter običaji na temo kresa, delavnica - izdelava<br />

kresnih venčkov, nastop čarodeja…<br />

Skupni prižig kresa s programom<br />

Druženje do zgodnjih jutranjih ur ob glasbeni skupini Novi spomini in s Špelo Grošelj<br />

VSI REGISTRIRANI UDELEŽENCI PREJMEJO:<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

7.<br />

praktično darilo<br />

voden izlet<br />

degustacijo v vinski kleti Vinski dvor Deu in degustacijo ob<br />

ogledu in predstavitvi 200 let starega avtohtonega<br />

dolenjskega vinskega hrama<br />

pogostitev s hrano in pijačo na prireditvenem prostoru<br />

strokovno predavanje priznanega slovenskega etnologa<br />

vodeno tematsko delavnico za pletenje venčkov iz kresnic<br />

večerno družabno srečanje ob živi glasbi<br />

Prijavnica in celotna vsebina vabila na www.turisticna-zveza.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!