Revija Lipov list, junij 2019
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
JUNIJ <strong>2019</strong> Poštnina plačana<br />
pri pošti 1102 Ljubljana<br />
dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />
Intervju<br />
Henna Konu o turizmu tišine<br />
Zgodbe<br />
Toni Gašperič o Beli krajini<br />
Trendi<br />
Sekiromet, »usekana« zabava<br />
Inovativno<br />
Snovalci <strong>2019</strong><br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Tekmovanje za<br />
<strong>2019</strong><br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
NAJ<br />
Vabimo vse občine, da se prijavijo<br />
za tekmovanje slovenskih krajev<br />
v urejenosti in gostoljubnosti<br />
v kategorijah:<br />
• Srednja mesta<br />
• Manjša mesta<br />
• Izletniški kraji<br />
• Jedra: mestna, vaška, trška<br />
• Kampi<br />
• Glampi<br />
• Mladinska prenočišča<br />
• Tematske poti<br />
urejen in<br />
gostoljuben<br />
kraj<br />
Predloge občin bo obravnavala posebna komisija<br />
in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,<br />
ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.<br />
Glasovanje bo potekalo prek spletne strani www.turisticna-zveza.si.<br />
Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta<br />
merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.<br />
Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih<br />
in ocenjevanje zaključila v septembru.<br />
Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo<br />
novembra v Ljubljani na Dnevih slovenskega turizma.<br />
Častni pokrovitelj projekta<br />
je predsednik Vlade RS Marjan Šarec.<br />
Prijave občin zbiramo do<br />
27. <strong>junij</strong>a na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.<br />
Spletno glasovanje bo potekalo od 2. do 12. <strong>junij</strong>a <strong>2019</strong>.<br />
Več informacij o projektu: www-turisticna-zveza.si
KAZALO<br />
NASLOVNICA<br />
Moč narave – reka Idrijca v objemu gozdov<br />
UVODNIK<br />
3<br />
INTERVJU 04-06<br />
Henna Konu: Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena<br />
oblika doživetij v naravi<br />
POD DROBNOGLEDOM 08-09<br />
Kjer je dobra vila preklela skopuškega mlinarja<br />
Kazalo / Uvodnik<br />
FOKUS 14-15<br />
TD Davča: Živahna društvena dejavnost v največji<br />
slovenski vasi<br />
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />
Marija Ermenc, mentorica na OŠ Ljubno ob Savinji: Delo<br />
z mladimi je zanjo poslanstvo<br />
TZS 18-19<br />
Turizmu pomaga lastna glava in Zlata kuhalnica<br />
POTEPANJA 26-27<br />
Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato<br />
Žalca<br />
NAMIG ZA IZLET 28-29<br />
Na jugovzhodu avstrijske Štajerske: resnična pravljica o<br />
uspehu Vulcana<br />
(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30<br />
Kulturna dediščina med Alpami in Jadranom<br />
KULINARIČNI KOTIČEK 31<br />
Hiša dišečega traminca Steyer<br />
ZGODBE V TURIZMU 32-33<br />
Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni<br />
strani Gorjancev<br />
TRENDI 34-35<br />
Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane<br />
INOVATIVNO 36-37<br />
Snovalci <strong>2019</strong><br />
SKOK ČEZ MEJO 40-41<br />
Hercegnovi – črnogorski biser<br />
Sloviti Albert Einstein je nekoč dejal: »Poglobite se v naravo in vse boste bolje<br />
razumeli.« V čedalje bolj urbaniziranem svetu, ki se vrti čedalje hitreje in je<br />
čedalje glasnejši, so takšne misli in nasveti čedalje glasnejši. Čedalje pogosteje<br />
je govor o blagodejnih vplivih narave, kot so blaženje vsakodnevnega stresa<br />
in zniževanje krvnega tlaka, pa umirjanje kakofonije glasov v naših glavah, ki<br />
povede k jasnejšim mislim in boljši koncentraciji ... O tem, kako dober je<br />
(psihološki in fiziološki) vpliv narave na človeka, govorijo številne knjige,<br />
strokovni in poljudni članki, zahajanje v naravo ponekod že predpisujejo na<br />
recept. Za preobremenjeni (zahodni) svet je narava znova postala dragocena<br />
dobrina.<br />
Že na začetku 19. stoletja so pesnik William Wordsworth in drugi britanski<br />
romantiki izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve industrializacije in urbanizacije<br />
ter ljudi pozvali k vrnitvi v naravna okolja. Gibanje je spodbudilo tudi sprejetje<br />
ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov, prva uspešnejša in vidnejša<br />
oblika okoljske skrbi pa se je pojavila v Nemčiji v sredini 19. stoletja, ko so<br />
uveljavili koncept upravljanja naravnih območij. V tem stoletju se je gibanje<br />
za varovanje okrepilo tudi v ZDA, kjer so leta 1872 prvi na svetu ustanovili<br />
narodni park, Yellowstone. Prvotno je bil zasnovan kot »območje za uživanje<br />
ljudi ... za doseganje velikega dobička na račun turistov in drugih iskalcev<br />
užitkov«. Izvirni koncept narodnih parkov je dajal prednost aktivnostim v njih<br />
in ne varovanju okolja. Dobro stoletje pozneje so razmere popolnoma<br />
nasprotne ...<br />
Turizem je od nekdaj tesno povezan z naravo; marsikje je ta ključni razlog, da se<br />
je sploh razvil. Gore, morja, gozdovi, jezera, puščave, vulkani, slapovi, živalstvo<br />
... so osrednji motivi za desetine milijonov ljudi, ki potujejo po svetu, njihovo<br />
število pa se vztrajno povečuje: narodne parke v ZDA, denimo, obišče že okoli<br />
330 milijonov ljudi na leto; leta 1950 so v njih našteli blizu 33 milijonov<br />
obiskovalcev, leta 1960 blizu 72 milijonov, leta 1970 že 168 milijonov – in tako<br />
naprej. Podobno je drugod po svetu, čedalje večji je tudi obisk slovenskega<br />
Triglavskega narodnega parka.<br />
Ob čedalje večji priljubljenosti zahajanja v naravo, tudi v turizmu, je<br />
doživljanje naravnih lepot pogosto, še zlasti v času visoke turistične sezone,<br />
močno načeto; težko je uživati prelesti narave v hrupnih množicah (pustimo<br />
zdaj ob strani vse druge, večje okoljske izzive, ki jih prinaša čedalje večja<br />
obremenjenost narave s turističnim odtisom). Tako se čedalje bolj razvijajo<br />
turistična doživetja, ki ne poudarjajo najslikovitejših naravnih znamenitosti,<br />
temveč vabijo v povsem »vsakdanjo« naravo, še najraje v gozdove, ljudem pa<br />
omogočajo, da naravo ne samo opazujejo, temveč se vanjo poglobijo z<br />
vsemi čutili. To so doživetja, ki so obenem tudi blagodejna za človekovo<br />
počutje.<br />
Tako v <strong>Lipov</strong>em <strong>list</strong>u pišemo tudi o »turizmu tišine«, obliki turizma v naravi, ki<br />
v hrupnem in nemirnem svetu prinaša redki dobrini: mir in tišino. Zunaj nas<br />
in v nas.<br />
Mateja Gruden, urednica<br />
Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici avgusta<br />
<strong>2019</strong>. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija<br />
<strong>2019</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
4<br />
Intervju<br />
Foto: osebni arhiv Henne Konu<br />
Henna Konu<br />
Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena oblika doživetij v naravi<br />
Manj bo tišine, dragocenejša<br />
bo – tudi v turizmu<br />
»Zavedanje o blagodejnem vplivu narave oziroma o njenih pozitivnih učinkih na človeka je čedalje<br />
globlje. Številne raziskave obravnavajo psihološko plat vpliva narave na človeka, veliko jih je tudi,<br />
ki dokazujejo pozitivne fiziološke vplive narave na človeka, kot so, na primer, zmanjševanje stresa,<br />
zniževanje krvnega tlaka in krepitev imunosti organizma. Vse to za zdaj še ni tesno povezano s turizmom<br />
– je pa izjemen potencial zanj,« ugotavlja Henna Konu, višja raziskovalka na finskem inštitutu Natural<br />
Resources Institute Finland. Njeno področje dela je razvoj turizma v naravi – njegov del pa je tudi tako<br />
imenovani »turizem tišine«.<br />
Slovenijo je obiskala aprila v sklopu projekta Destination SMEs, ki se izvaja<br />
v okviru evropskega programa Interreg Europe; na borzi Green & Outdoor<br />
v Bohinju je predstavila metodologijo, ki so jo razvili na Finskem: razvoja<br />
turističnih produktov, ki temeljijo na naravnih danostih, miru in tišini.<br />
Kaj je turizem tišine?<br />
To je turizem, ki nam omogoča, da dejansko doživimo, vpijemo tišino.<br />
To ne pomeni, da mora biti tišina popolna, bolj je govor o »zvokih<br />
tišine«, ki so najpogosteje povezani z naravo. Poslušanje vetra,<br />
šelestenja <strong>list</strong>ov ... Kar je izjemno prijetno in sproščajoče. Kako lahko to<br />
dosežemo? Najlaže z različnimi aktivnostmi v naravi, pri čemer pa ni<br />
poudarek na fizični aktivnosti, temveč na tem, da se poglobimo v<br />
občutje tišine. In da jo doživimo ne le okoli sebe, temveč tudi v sebi.<br />
Zunanja in notranja tišina – drugo je pogosto bistveno teže<br />
doseči kot prvo ... Kako?<br />
Najprej je pomembno, da smo v okolju, v katerem ni zvokov<br />
vsakdanjega življenja. Sredi njih se je težko sprostiti in osrediniti.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Govorim torej o okolju, ki nam omogoča, da ga ozavestimo – in da<br />
ozavestimo sebe: o naravi. Živimo v zelo hektičnem svetu, vse dni<br />
preživimo pred zasloni mobilnih telefonov, naš vsakdan je poln<br />
motečih elementov. Narava pa je za večino poligon za telesno<br />
aktivnost, ki nas odvrača od tega, da bi bili pozorni na to, kar se dogaja<br />
okoli nas; bolj smo osredinjeni na vadbo. A najprej moramo to ozavestiti<br />
in razviti veščine za sposobnost odklopa. Tako je treba v doživljanje<br />
tišine (in v turizem tišine) vključiti aktivnosti, ki nas učijo postati<br />
dovzetnejši za dogajanje okoli nas, ki nam spodbudijo čute, ki nam<br />
pomagajo k ozaveščanju čuječnosti in umirjanju deročega toka misli.<br />
Na primer: bila sem na takšnem tihem izletu, hodili smo, a le kakšen<br />
kilometer ali dva, vodnik pa je nam je pokazal, kako prijetno je lahko<br />
molčati in biti v tišini. Preden smo začeli hoditi, smo si nadeli namišljeno<br />
»kapuco tišine« in hodili v zadostni razdalji drug od drugega, da smo<br />
lahko bili sami s seboj, v danem trenutku, ne da bi mislili na kaj drugega.<br />
Na tem izletu sem bila kot raziskovalka turizma tišine, a me je obenem<br />
zanimala tudi povsem osebna izkušnja z njim. Ugotovila sem, da sem<br />
sposobna samo hoditi in ne razmišljati o ničemer drugem – po navadi<br />
imam glavo polno različnih misli vsakdana (nasmeh). Hoja brez<br />
govorjenja drug z drugim, temveč zgolj pogovor z naravo, poslušanje<br />
zvokov, navezovanje stika z naravo.<br />
Kako pa se na tak turizem odziva trg povpraševanja?<br />
Zelo pomembno je, da vemo, koga nagovarjamo. Tišina je lahko za<br />
nekatere tudi zelo neprijetna. Neki podjetnik, ki se ukvarja s turizmom<br />
tišine v Severni Karelii (regija na vzhodu Finske, kjer so pred leti razvili<br />
pilotni projekt turizma tišine, op. p.), je pripovedoval o turistu iz<br />
Mehike, ki ga je peljal s snežnimi sanmi v gozd; Mehičan je skoraj<br />
doživel napad panike, ker je bilo v gozdu tako zelo tiho, pretiho zanj.<br />
Zato so se morali vrniti. Vedeti moraš, komu lahko kaj ponudiš, v<br />
katerem letnem času – zima, na primer, je še tišja, brez zvokov.<br />
Turizem tišine težko prodaš na primer Fincem, saj smo že tesno<br />
povezani z naravo in obkroženi z njo, živimo z njo. Večina gostov, ki<br />
prihajajo na ture, ki jih ponuja regija Severna Karelia, so sicer bodisi<br />
tujci bodisi taki, ki si želijo izkusiti ali poglobiti doživetje narave in<br />
tišine. Številni ljudje niti ne pomislijo, da lahko naravo izkusijo tudi<br />
brez fizične aktivnosti v središču doživetja. S tem je čedalje več<br />
zanimanja za aktivnosti, o kakršnih govoriva – pa niti (še) ne toliko v<br />
turizmu, temveč bolj na ravni vsakdanjega življenja. A tudi v turizmu<br />
je to po mojih opažanjih rastoč segment ponudbe in povpraševanja.<br />
Turizem dobrega počutja, h kateremu pravzaprav spada<br />
turizem tišine, je že zdaj velik trend, v prihodnje pa naj bi se<br />
še krepil ...<br />
Ko je govor o turizmu dobrega počutja, še vedno večinoma<br />
pomislimo na zmogljivosti oziroma prostore, ki ga omogočajo (terme<br />
in podobno, op. p.). A mislim, da je lahko takšen prostor narava sama,<br />
saj na toliko ravneh pripomore k boljšemu počutju, tako na mentalni<br />
kot fizični ravni. (Ameriško združenje za naravno in gozdno terapijo,<br />
Association of Nature and Forest Therapy, poudarja, da ne izobražuje<br />
terapevtov, saj je terapevt – gozd. Pri tem izhaja iz japonske filozofije<br />
shinrin-yoku, kar v prevodu pomeni gozdna kopel. Op. p.)Turizem<br />
dobrega počutja je pogosto tesno povezan s petzvezdičnimi hoteli<br />
in pripadajočimi storitvami, a to se počasi spreminja. Na Finskem,<br />
recimo, takšnih zmogljivosti niti nimamo – naša največja takšna<br />
»zmogljivost« je narava. Tako v ospredju turizma dobrega počutja na<br />
Finskem ni klasično razvajanje, temveč osebni cilj nekaj doseči in<br />
sprejemanje aktivne vloge pri tem. Mislim, da gre za veliko<br />
spremembo v mišljenju; ideja dobrega počutja postaja nekakšna<br />
nova oblika luksuza, pri čemer ljudi niti ne zanimajo toliko luksuzne<br />
stvari, čedalje bolj jih zanima zdrav slog življenja na vseh ravneh. To je<br />
čedalje večji trend in to seveda vpliva tudi na potovalne motive.<br />
5<br />
Intervju<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
Gozd – najboljši terapevt<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
6<br />
Intervju<br />
Kateri deli sveta pa so najmočnejši v razvoju ponudbe<br />
turizma tišine?<br />
Zagotovo Japonska, ki ima že dolgo tradicijo gozdnih kopeli; ureditev<br />
območij zanje je podprla tudi država. Tak turizem je hitro rastoč trend<br />
v ZDA. A ni veliko turističnih produktov, ki jih tržijo prav kot turizem<br />
tišine. Veliko pogosteje so njegovi elementi vključeni v produkte, ki<br />
jih tržijo pod drugimi vsebinami ali imeni, čeprav so lahko v ospredju<br />
ponudbe. Tudi koncept novega razkošja, recimo, se precej vrti okoli<br />
tišine in tega, o čemer sva uvodoma govorili. Ponuja opazovanje<br />
zvezdnatega neba, sedenje ob odprtem ognjišču ... To so praviloma<br />
tudi razmeroma dragi produkti. Na Laponskem, denimo, uspešno<br />
ponujajo takšna doživetja narave – za dokaj premožne goste.<br />
Katera ponudba turizma tišine pa je najbolj priljubljena v<br />
Severni Karelii?<br />
Najbolj priljubljena, še zlasti med tujci, je vodena smučarska tura<br />
(cross-country) od penziona do penziona. Razdalje med penzioni<br />
niso velike, deset do petnajst kilometrov, tako da smučarske trase<br />
niso dolge, tudi zahtevne ne. Prenočitve so skromne, njihova zgodba<br />
pa se vrti okoli lokalnih produktov – trajnost je osrednji element te<br />
ponudbe. V nekaterih skupaj pripravljajo večerje, v vseh pa je zelo<br />
prijetno vzdušje. Poleg tega vodnik uči goste, kako doživljati naravo,<br />
spodbuja jih, da se o tem pogovarjajo z drugimi v skupini, v kateri<br />
potujejo (to so seveda manjše skupine, večje takšnega turizma ne<br />
omogočajo). Med priljubljenimi doživetji je tudi doživetje tukajšnje<br />
kulture – tradicije, na primer z učenjem o tradicionalnem finskem<br />
glasbilu, z zgodbami o njem, ki pa so tudi zelo povezane z naravo, z<br />
igranjem nanj. Sicer so ture bodisi vodene bodisi samostojne, kot je,<br />
recimo, počitnikovanje v značilnih finskih kočah za sproščanje.<br />
Narava se zdi rdeča nit turizma tišine. Ali sploh obstaja<br />
še kakšno drugo okolje, ki je tako sproščajoče, kot je<br />
narava?<br />
Mislim, da ne. Če greste v kateri koli velnes, na masažo ali kakšen<br />
drug tretma, boste najverjetneje obkroženi z glasbo, ki temelji na<br />
zvokih narave. Tudi sama med delom v pisarni pogosto poslušam<br />
glasbo narave. Na delu imamo tudi virtualno naravno sobo, v<br />
kateri lahko izbereš zvoke narave, ki bi jih želel poslušati, s<br />
projekcijami narave. Včasih grem tja brat.<br />
V knjigi Narava zdravi in popravi avtorica Florence<br />
Williams omenja tudi raziskave, v katerih preverjajo, ali<br />
je mogoče enak blagodejen vpliv narave zagotoviti tudi s<br />
simulacijami naravnega okolja. Kaj menite o tem?<br />
Če nimaš možnosti, da bi šel v naravo (nasmeh) ... Raziskave, ki so<br />
jih opravili na našem inštitutu, so pokazale, da je tudi virtualna<br />
narava boljša za človekovo psihološko počutje kot navadna<br />
delovna okolja. Že petnajst minut v naravi (tudi virtualni) zadošča,<br />
da se pokažejo njeni blagodejni učinki.<br />
Bi rekli, da je postala tišina dragocena vrednota – v svetu, ki<br />
ne potihne?<br />
Mislim, da je zelo dragocena. Bojim se, da je nekaj, kar bi utegnilo v<br />
prihodnosti celo izginiti. K sreči imamo še vedno dovolj območij, kjer<br />
vlada tišina. In ljudje praviloma cenijo bolj tisto, česar nimajo. Tako bo<br />
tišina najverjetneje čedalje bolj zanimiva tudi prodajno – in tudi v<br />
turizmu.<br />
Mateja Gruden<br />
Foto: Alex Štokelj, Invida d.o.o./www.slovenia.info<br />
Gozdni selfness v Cerknem, prva slovenska gozdna kopel<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
7<br />
Aktualno<br />
Slovenska turistična borza: odlična udeležba in<br />
številna doživetja za udeležence<br />
Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turizma, ki je bil od 16. do 18. maja v<br />
Termah Olimia v Podčetrtku, je gostila več kot štiristo udeležencev iz 37 držav. Na borzi, ki jo pripravlja<br />
Slovenska turistična organizacija (STO), se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij<br />
in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih centrov<br />
in drugih ponudnikov v turizmu ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj ter turističnih in<br />
specializiranih agencij.<br />
»Slovenska turistična borza je najpomembnejši poslovni dogodek na<br />
področju turizma, ki je izjemna priložnost za sklepanje poslov, krepitev<br />
partnerstev in navezovanje novih stikov,« je na začetku borze dejala<br />
Maja Pak, direktorica STO. Letošnja je prinesla številne nove priložnosti<br />
za še tesnejše mreženje in povezovanje slovenskih turističnih<br />
ponudnikov in tujih udeležencev. V okviru borze so tuji udeleženci<br />
Slovenijo in njena doživetja spoznavali iz prve roke v okviru študijskih<br />
tur, prvič pa tudi v okviru neformalnih druženj in številnih doživetij, ki<br />
so Slovenijo predstavila kot zeleno, aktivno in zdravo državo.<br />
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je<br />
med drugim poudaril: »Pred vsemi nami, ki smo v Olimju, mora biti en<br />
sam cilj Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma: leta 2021 bomo<br />
dosegali štiri milijarde evrov prihodkov iz izvoza potovanj. V dveh letih<br />
smo prihodke povečali za pol milijarde evrov, na lanskih 2,7 milijarde<br />
evrov. Iz leta v leto vztrajno povečujemo tudi število turistov in<br />
prenočitev, tudi v letošnjem prvem četrtletju. Da bomo dosegli cilj, pa<br />
moramo v turizmu nujno povečati dodano vrednost. To je skupna<br />
naloga tako turističnih podjetij kot države. Pred nami so zakonodajne<br />
spremembe, nadaljevanje finančne podpore investicijskim in<br />
razvojnim aktivnostim v turizmu, delo na področju kadrov v turizmu<br />
ter seveda prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti.«<br />
Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski<br />
razvoj in tehnologijo, pa je dejala: »V zadnjih dveh letih smo s 16,7<br />
milijona evrov podprli 117 projektov. S tem smo spodbudili razvoj<br />
novih turističnih produktov in odpiranje novih delovnih mest. Podprli<br />
smo podelitev okoljskih znakov in učinkovitejšo celostno trženje ter<br />
digitalno promocijo vodilnih turističnih destinacij Slovenije. Ministrstvo<br />
bo letos objavilo tri javne razpise v vrednosti 38 milijonov evrov za<br />
energetsko sanacijo turističnih zmogljivosti in pridobitev okoljskih<br />
znakov ter za razvoj in promocijo integralnih produktov turističnih<br />
podjetij in ponudbe vodilnih turističnih destinacij. Pripravilo bo tudi<br />
nov zakon o gostinstvu, s čimer želi odpraviti nepotrebne<br />
administrativne ovire in druga bremena za gostince.«<br />
TTA<br />
Foto: Nino Verdnik/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
8<br />
Pod drobnogledom<br />
Garden Village Bled<br />
Ob rekah Lahinji in Dobličici leži Črnomelj; njegovo staro mestno jedro z zgodovinsko pomembnimi stavbami je prav na pomolu nad<br />
njima.<br />
Republiški Turistični drobnogled TZS<br />
Kjer je dobra vila preklela<br />
skopuškega mlinarja<br />
Na skrajnem jugovzhodu naše dežele leži v razkošju narave in bogastvu kulturne dediščine razgibana<br />
Bela krajina z dolgimi toplimi poletji ter vljudnimi in gostoljubnimi domačini. Zadnja leta se turistično<br />
smelo razvija, bogati svojo ponudbo z novimi ležišči na turističnih kmetijah, v apartmajih, kampih<br />
in glampingih. Čedalje več gostov privablja s svojimi rekreativno-adrenalinskimi programi, odlično<br />
kulinariko, vrhunskimi vini v pristnih kleteh in mestnimi skrivnostmi.<br />
»Med turisti, prenočitev vseh je bilo 85.000, ki so v minulem letu<br />
obiskali Belo krajino, je bilo 70 odstotkov domačih, preostali so<br />
pripotovali iz tujine,« pravi Vita Jankovič iz Turističnoinformativnega<br />
centra v Črnomlju. In prav mesto Črnomelj je bilo<br />
tokrat cilj republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze<br />
Slovenije (RTD TZS). »Čeprav v ožjem središču v starem delu<br />
potekajo arheološke raziskave, obisk mesta s tako bogato<br />
zgodovino ni oviran,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />
Črnomelj na prepihu tisočletij<br />
Med obiskom si je vsekakor treba ogledati Mestno muzejsko<br />
zbirko, ki razstira Črnomelj od prazgodovine do pozne antike,<br />
skozi srednji in novi vek pa vse do moderne dobe in nastanka<br />
samostojne države. Skozi tri nadstropja stavbe, ki je posebna že<br />
sama po sebi, s svojo notranjostjo z bogato poslikavo v obliki<br />
raznolikih cvetličnih in geometrijskih motivov, obiskovalce vodi<br />
V Mestni muzejski zbirki, ki so jo odprli leta 2013 v rojstni hiši<br />
pesnika Mirana Jarca, so samo eksponati iz Črnomlja. Zbirali<br />
so jih v zadnjih štiridesetih letih, razlaga zgodovinar in kustos<br />
Janez Weiss; ob njem Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Pri cerkvi sv. Petra, kjer od lani potekajo arheološke raziskave,<br />
so odkrili presenetljive najdbe, konec minulega meseca pa<br />
so izkopali zlatnik iz četrtega stoletja, »kar je za nas izjemno<br />
pomembno odkritje«, pravi Janez Weiss.<br />
stavba Posojilnica, Stara šola z najdaljšim lestencem v Sloveniji,<br />
starodavna vinska klet, kjer so kulturno-turistični dogodki,<br />
Primožičeva hiša, v kakršnih je nekdaj bival nižji sloj črnomaljskega<br />
meščanstva ... Črnomelj je mesto, ki je med drugo svetovno vojno<br />
po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 postalo središče<br />
osvobojenega ozemlja – središče svobodne Slovenije, kjer so bili<br />
postavljeni temelji zdajšnje države Slovenije. In je mesto, v<br />
katerem je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno Slovensko<br />
časnikarsko društvo, 21. februarja 1944 Slovensko narodno<br />
gledališče z izvedbo svoje prve predstave.<br />
Za pester turistični ogled Črnomlja – prvič se kot mesto omenja<br />
že leta 1407 – in pokušnjo gastronomskih dobrot, med njimi<br />
znamenite belokranjske pogače, in vrhunskih vin, si je treba vzeti<br />
čas, kar ves dan. Za ogled njegove zanimive in gostoljubne okolice<br />
pa je tod vredno prenočiti. In si vzeti čas za prijazne in srčne<br />
domačine, ki vam bodo radi pripovedovali o ljudskih šegah in<br />
anekdotah. Tudi o tisti, da je Črnomelj dobil ime po skopuškem<br />
mlinarju ob reki Lahinji, ki ga je preklela dobra vila, odtlej pa so<br />
njegovi mlinski kamni vsako zrnje, tudi zlate pšenice, zmleli v črno<br />
moko.<br />
Foto: L. L.<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
9<br />
Pod drobnogledom<br />
zgodovinar Janez Weiss, ki je živa enciklopedija Črnomlja na<br />
prepihu tisočletij. »Tuji obiskovalci so nad zbirko še bolj navdušeni<br />
kot domači. Ko tujci vidijo denar, ki smo ga v zadnjih sto letih imeli<br />
v Jugoslaviji in Sloveniji, obnemijo. Malce pa me žalosti, ker se za<br />
mladino novejša zgodovina Slovenije začne šele po osamosvojitvi<br />
naše države,« opaža Janez Weiss, saj so šolarji med številnejšimi<br />
obiskovalci Mestne muzejske zbirke.<br />
Znamenite črnomaljske stavbe<br />
Znamenitih hiš je v Črnomlju, mestu na sotočju Lahinje in<br />
Dobličice, s svojim majhnim Tromostovjem, še več, med njimi je<br />
najstarejša in najmogočnejša črnomaljski Grad, pa znamenita<br />
Na glavnem mestnem trgu je ena lepših črnomeljskih stavb<br />
– Posojilnica, ki so jo zgradili med letoma 1898 in 1900 in je<br />
tipična predstavnica ambiciozne historistične arhitekture.<br />
Predsednik TZS Pavle<br />
Hevka je boter žrebički<br />
Geatani<br />
Foto: Jožica H.<br />
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, ima v svojem<br />
pestrem poklicnem in prostovoljskem življenju še eno vlogo več:<br />
postal je boter žrebički Geatani v Kobilarni Lipica. Ob tem je kobilarni<br />
podaril petsto evrov in poudaril, da mu je v čast biti boter Geatani.<br />
»Za nadaljnje upravljanje tega kraškega bisera pa upam in si želim, da<br />
bo pravično in pošteno, pregledno in zakonito. In da bodo v Holdingu<br />
Kobilarne Lipica končno pristni medčloveški odnosi, ki jih bodo<br />
nadgrajevale poštenost, odkritost, iskrenost, delavnost in podpora<br />
skupnim naporom pri vzreji lipicancev in razvoju celotne Lipice.«<br />
Pavle Hevka je namreč tudi v nadzornem svetu Kobilarne Lipica.<br />
Pavle Hevka in Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica<br />
D. U.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
10<br />
Dogaja se<br />
<strong>Revija</strong> <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> ga spremlja<br />
že desetletja<br />
Zagotovo je eden najstarejših zvestih bralcev revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>.<br />
»Preberem jo od začetka do konca, še zlasti pozorno spremljam,<br />
kje se je mudil in kaj je ugotovil republiški Turistični drobnogled<br />
TZS,« pravi 87-letni Franc Milan Sterle iz Dovc na Rakeku.<br />
Je pa gospod Sterle kljub svojim letom neutrudni popotnik in<br />
nekajkrat na leto jo še vedno mahne v tujino. Letošnje prvomajske<br />
praznike je veselo doživel v Romuniji in Bolgariji, kamor je<br />
odpotoval z letalom, po zelo lepih in slikovitih ter prijaznih dveh<br />
deželah pa je potoval z avtobusom v organizaciji Turistične<br />
agencije Palma. »Odkar mi je umrla žena, potujem le še v<br />
organizaciji katere naših turističnih agencij, največkrat s Palmo in<br />
Relaxom,« nam je zaupal gospod Sterle. Na tokratnem potovanju<br />
mu je bila še zlasti všeč tradicionalna bolgarska vasica Arbanassi,<br />
ki je bila nekdaj prestolnica bolgarskih carjev. V tamkajšnji najbolj<br />
znani restavraciji sta si s turistično vodnico Sonjo Brlek privoščila<br />
dobro pravo kavo, saj: »Brez kave meni dan ne sme miniti,« pravi<br />
gospod Sterle.<br />
In kam jo bo mahnil v poletnih mesecih? »Se še nisem odločil, lani<br />
sem bil na otoku Visu.«<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Novi knjigi za ljubitelje<br />
svetovne geopolitike in<br />
vznemirljivih življenjskih poti<br />
Ujetniki geografije je naslov knjige avtorja Tima Marshalla, izšla je pri<br />
založbi Učila International in bi jo moral prebrati vsak, ki ga zanima<br />
svetovna politika. Knjiga s podnaslovom Deset zemljevidov, ki<br />
povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki, je prevedel Samo<br />
Kuščer, uredila pa Branka Fišer.<br />
Zakaj je Putin obseden s Krimom? Zakaj je bilo ZDA usojeno, da<br />
postanejo globalna velesila? Zakaj se vpliv Kitajske po svetu nenehno<br />
veča? Zakaj je bilo Tibetu usojeno, da ne doseže neodvisnosti? Zakaj<br />
Evropa nikoli ne bo združena? Knjiga prinaša odgovore z zemljepisno<br />
podlago, vsi državni voditelji pa so ujetniki geografije, pravi znani<br />
novinar in vojni poročevalec Tim Marshall. Vsi, ki jih zanimajo<br />
zemljepis, zgodovina in politika, utegnejo biti nad vsebino knjige (na<br />
288 straneh) navdušeni!<br />
Pri založbi Učila pa je pred kratkim izšla tudi zelo zaželena knjiga pod<br />
naslovom Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni 2 avtorja Bena<br />
Brooksa z odličnimi ilustracijami Quintona Winterja. Knjiga prinaša<br />
resnične zgodbe o neverjetnih fantih, ki so spremenili svet, ne da bi<br />
ubijali zmaje. Že prva knjiga je bila velika prodajna uspešnica po<br />
svetu, v Sloveniji pa takoj, ko je bila prevedena v slovenščino. V novi<br />
knjigi je predstavljenih sto navdihujočih zgodb – njihovi protagonisti<br />
so bolj ali manj slavni moški iz preteklosti in sedanjosti.<br />
L. L.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
11<br />
Dogaja se<br />
Zeleno doživetje Zbiljskega jezera<br />
O pomembnost e-mobilnosti<br />
(tudi) v turizmu<br />
V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine<br />
Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta<br />
izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem<br />
in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.<br />
Turistična zveza Slovenije že dolgo skrbi za uvajanje koncepta<br />
okolju prijaznega zelenega turizma; del teh prizadevanj je tudi<br />
e-mobilnost. Nekatera društva TZS so že aktivno vključena v<br />
različne projekte, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in, denimo,<br />
kolesarsko e-mobilnost, nekateri pa so nove turistične produkte,<br />
povezane z e-mobilnostjo, razvili tudi na jezerih.<br />
Tako je recimo Turistično društvo Zbilje sodelovalo pri razvoju<br />
električnega plovila za vožnjo turistov po jezerih. Ob koncu projekta<br />
so plovilo, ki ga je razvilo in izdelalo sežansko podjetje Alfastreet<br />
marine, tudi kupili. Tako lahko že tri leta z njim zaplujejo po jezeru<br />
tudi obiskovalci. Zbiljsko jezero je sicer znano po labodih – na njem<br />
jih je okoli 150; plovilo, ki ga poganja elektrika, jih ne moti.<br />
Poleg tega bodo letos ob jezeru postavili tudi polnilnice za<br />
električna kolesa, saj se z njimi pripelje do jezera čedalje več<br />
obiskovalcev. Takšna kolesa bodo začeli izposojati tudi v turističnoinformacijskem<br />
centru na medvoški železniški postaji. TD Zbilje pa<br />
skupaj s TIC ponuja paketno ponudbo izposoje kolesa in čolnov, s<br />
čimer resnično skrbijo za usmerjenost v trajnostno mobilnost.<br />
Takšne pozitivne prakse v turističnih društvih radi delijo, je na<br />
srečanju poudaril Iztok Pipan, predsednik Sveta obvodnih krajev<br />
Slovenije pri TZS, »pa tudi na ravni TZS si bomo še naprej prizadevali,<br />
da bo turizem čedalje bolj zelen, okolju prijazen in da nas bodo<br />
obiskovalci prepoznavali in obiskovali tudi zaradi takšnih<br />
projektov.«<br />
L. L.<br />
Primer spodbujanja trajnostnega turizma<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
12<br />
Dogaja se<br />
Peklenske zgodbe Festivala<br />
solzic<br />
Člani TD Solzice Ravne, ki so letos že šesto leto zapovrstjo izvedli Festival solzic, so v okviru Kulturnega<br />
perpetuuma mobile zastavili prireditev v čast pokrajine pod Uršljo goro malo drugače in se vprašali,<br />
kako poiskati zgodbo, jo oblikovati, tržiti in promovirati, pri tem pa črpati zamisli iz ljudske dediščine.<br />
Izhodišče za to je (bilo) dobro, saj je rdeča nit Festivala solzic<br />
črtica Solzice koroškega literata Prežihovega Voranca. Člani so<br />
medse povabili slovenske kraje, kjer »pekel« sooblikuje turizem in<br />
prinaša zgodbo, ki jo je ljudska domišljija napletla iz<br />
strahospoštovanja do narave, naravnih pojavov in nerazložljivih<br />
dogodkov ter jih v marsikaterem primeru povezala neposredno z<br />
domovanjem samega peklenščka!<br />
Od TD Goričane-Vaše, ki so prinesli nekaj svojih peklenskih mask,<br />
s katerimi izjemno uspešno ustvarjajo decembrske zgodbe: od<br />
miklavževanja do Noči parkeljnov, so izvedeli, s kakšnim<br />
navdušenjem jih sami izdelujejo. Jakob Knific je ponosen na<br />
člane, ki maske po navadi delajo skupinsko in potem kraljevsko<br />
celebrirajo ljudsko dediščino. Doma in v tujini.<br />
Predstavilo se je TD Borovnica, ki skrbi za sotesko Pekel, tam na<br />
robu Ljubljanskega polja ...<br />
TD Šempeter pa je mešalo svoj peklenski lonec, gostilo s<br />
peklensko vodico; uf, kakšno druženje je nastalo, ko je koroški<br />
Lucifer izpod svojega rdečega plašča potegnil hudičevo slino ...<br />
A Ivica Čretnik, predsednica TD Šempeter, ki skrbi za tamkajšnjo<br />
jamo Pekel, je obvladala vse peklenščke, z Luciferjem vred!<br />
Šempeter na obisku na Koroškem<br />
Besedilo in foto: Renata Picej<br />
V Ljubljani odprli »hotel<br />
prihodnosti«<br />
V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine<br />
Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta<br />
izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem<br />
in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.<br />
Hotel brez klasične recepcije<br />
Mobilna aplikacija Central hotela omogoča prijavo prek pametnega<br />
telefona, uporabna je kot digitalni ključ za hotelsko sobo, omogoča<br />
prosto gibanje po hotelu (dostop do dvigala) in neposredno<br />
komunikacijo z osebjem. V skladu s hotelskimi trendi prihodnosti<br />
so klasične funkcije recepcije, strežbe, portirstva in druge združene<br />
v enoviti ekipi, ki skrbi za ho<strong>list</strong>ično izkušnjo bivanja.<br />
Premierno v Sloveniji – spalne kapsule<br />
Posebnost hotela je tudi deset spalnih kapsul – futurističnih<br />
prostorov za bivanje, v katerih so poleg ležišča še televizor, radio,<br />
sef, ogledalo, LED-zaslon, USB-priključek in hitra brezžična<br />
internetna povezava, zunaj kapsul pa se gostje sproščajo v<br />
»lounge« prostoru za urbane »glamperje«.<br />
L. L.<br />
Foto: Janez Marolt<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
13<br />
V Fokus spomin<br />
Dr. Stanko<br />
Nikolić<br />
(1930–<strong>2019</strong>)<br />
Turistično športno društvo Kostel je aprilu izgubilo svojega<br />
ustanovitelja in neutrudnega predsednika dr. Stanka Nikoliča, ki je v<br />
zadnjih letih močno zaznamoval Kolpsko dolino.<br />
Rodil se je leta 1930 v majhni vasi pri Loznici v Srbiji kot prvi od štirih<br />
otrok v skromni kmečki družini. Ni imel lepega otroštva. Oče je odšel<br />
delat v tujino, mama pa mu je umrla, ko je bil star osem let. S sestrami<br />
je živel pri teti, ki je imela že sama veliko otrok. Že kot mali fant je<br />
moral za preživetje delati na kmetiji in skrbeti za svoje tri sestre.<br />
Med drugo svetovno vojno je bil partizanski kurir. Četniki so mu bili<br />
na sledi, zato je pobegnil v Beograd. V svoj rojstni kraj se ni nikoli več<br />
vrnil.<br />
Kot sirota je v Beogradu živel v dijaških domovih. Podnevi je opravljal<br />
različna fizična dela, ponoči pa se je učil; tako je končal srednjo šolo,<br />
gimnazijo in se pri 23 letih vpisal na medicinsko fakulteto. Kot študent<br />
je vsako leto sodeloval v mladinskih delovnih brigadah. Po končanem<br />
študiju je sprva delal v manjšem kraju blizu Beograda.<br />
Ko je bil star 32 let, ga je oče, ki ga je vrsto let neuspešno iskal, našel<br />
prek Rdečega križa. Šel ga je obiskat v Nemčijo in tedaj prvič spoznal<br />
Slovenijo. Nad njo je bil navdušen, in ko je dobil ponudbo za delo v<br />
Sloveniji, jo je takoj sprejel. Sem je z družino prišel leta 1964 in ostal<br />
vse življenje.<br />
Takoj po prihodu v Slovenijo se je naselil v Osilnici, kjer je svojo<br />
zagnanost usmeril v gradnjo zdravstvenih postaj v Vasi, Dragi,<br />
Osilnici, Predgradu in Strugah.<br />
Kot zdravnik je delal na vseh naštetih postajah, po velikosti je imel<br />
največji teren v Sloveniji, ki je segal od Kočevja do Delnic, skrbel je za<br />
približno pet tisoč pacientov. Nenehno se je izobraževal. Kot eden<br />
prvih zdravnikov je vpisal specializacijo iz splošne medicine. Ker<br />
tedanje vodstvo zdravstvenega doma ni imelo posluha za to, se je<br />
izobraževal sam. Tri leta je, vsak dan ob redni ambulanti hodil na<br />
predavanja in izpite na Reko ter študij uspešno končal.<br />
Pozneje je vpisal še študij iz tradicionalne medicine in akupunkture v<br />
Zagrebu.<br />
Ob delu zdravnika je še našel čas in energijo, da je organiziral obnovo<br />
in gradnjo cest, vodovodov in zdravstvenih postaj.<br />
Kljub srditemu boju z okoljevarstveniki mu je leta 1994 uspelo, da so<br />
zgradili cesto Petrina–Osilnica na slovenski strani Kolpe. Brez nje bi<br />
bila Osilnica še dolgo odrezana od matične države.<br />
Po upokojitvi, leta 1991, pa je dr. Stanko Nikolič ustanovil Turistično<br />
športno društvo Kostel.<br />
Društvo se lahko pohvali z več kot petdesetimi prireditvami na leto,<br />
organizira različna predavanja, delavnice in tečaje o turizmu,<br />
sadjarstvu, čebelarstvu, zeliščarstvu, zdravi prehrani, urejanju okolja,<br />
klekljanju in drugem. Med pomembnimi dejavnosti društva je tudi<br />
izdajanje knjig, ki opisujejo območje, zgodovino, prehrano, kulturne<br />
in naravne vrednote ter zgodbe o Kostelcih. Po zaslugi društva je<br />
Kostelska rakija blagovna znamka z geografsko označbo.<br />
Vsaka vas v Kostelu, tudi oddaljeni zaselki, so prav po zaslugi dr. Stanka<br />
Nikoliča lično okrašni s prepoznavnimi tablami, napisi in kažipoti.<br />
TZS mu je leta 2010 podelila zlato plaketo za plodno sodelovanje in<br />
vidne sledi, ki jih pušča njegovo načrtno delo na lokalni in državni<br />
ravni. Že leta 2001 je prejel posebno priznanje Državnega sveta RS ob<br />
letu prostovoljcev.<br />
Mirno lahko trdimo, da je bil dr. Stanko Nikolič povezovalna osebnost,<br />
saj nikoli ni rušil, temveč je gradil in povezoval. Vso energijo je vložil v<br />
desetletja dolgo poslanstvo v dolini Kolpe, s poudarkom na njegovem<br />
Kostelu. Njegovo delovanje je segalo tudi čez reko Kolpo, na hrvaško<br />
stran, kjer je odlično sodeloval s sorodnimi društvi in organizacijami.<br />
Od dr. Stanka Nikoliča smo se poslovili v velikem številu. Počiva na<br />
pokopališču pri Fari v Kostelu.<br />
Nataša Letig Žagar, Turistično športno društvo Kostel<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
14<br />
Fokus<br />
Prikazovanje igre »vleči uš«<br />
TD Davča<br />
Živahna društvena dejavnost<br />
v največji slovenski vasi<br />
Turistično društvo Davča se je z voljo enajstih mladih Davčarjev rodilo leta 1968 – z mislijo, da lahko vas s svojo<br />
bližnjo in daljno okolico obiskovalcem ponudi gostoljubje, druženje, zgodovino tukajšnjih krajev, občutek<br />
povezanosti in trdega dela pridnih rok domačinov. Ko so predlagatelji podpisali ustanovno <strong>list</strong>ino, se je v<br />
društvo vpisalo še dvajset članov, tako da je TD Davča začelo delo z enaintridesetimi člani.<br />
Skorajda takoj po ustanovitvi je novo društvo pripravilo etnografsko<br />
prireditev Dan teric, na kateri zdaj vsako leto tretji teden v avgustu na<br />
kmetiji Pri Vrhovc prikažejo stare običaje in navade, povezane s<br />
predelavo lanu. Od začetka prirejanja Dneva teric do zdaj je prireditev<br />
sicer za nekaj časa zamrla; znova so jo obudili ob koncu osemdesetih<br />
oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.<br />
Tradicija pridelave in predelave lanu<br />
V Davči, razloženem naselju samotnih kmetij, so do konca šestdesetih<br />
let prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan. Opravil,<br />
povezanih s predelavo lanu, je bilo veliko, bila so naporna in nič kaj<br />
lepa. A naši predniki so delo znali povezati z zabavo in si tako olajšati<br />
delo.<br />
Ob Dnevu teric domačini na starih orodjih prikažejo ves postopek<br />
pridelave in predelave lanu – od bilke do platna: puljenje na njivi,<br />
sušenje v laneni jami, trenje na trlicah, mikanje, česanje, predenje na<br />
kolovratu, pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje na statvah. Na<br />
prireditvi si je mogoče ogledati tudi izdelovanje lanene vrvi in vrtanje<br />
lesenih cevi za vodo, ki so jih nekoč uporabljali, da so vodo pripeljali<br />
do hiše.<br />
Pri teh opravilih so domačini oblečeni v stara oblačila, za dodatno<br />
popestritev dogajanja pa davški fantje pokažejo, kako so osvajali<br />
prikupna in samska dekleta pri trenju lanu, in igro »vleči uš«. Nastopajo<br />
tudi otroci, ki pokažejo stare otroške igre, s katerimi so se nekoč<br />
zamotili, ko ni bilo treba pomagati starejšim pri delu.<br />
Muzej, posvečen lanu<br />
Od leta 2007 je v Davči etnografski muzej, posvečen lanu, z osrednjo<br />
razstavo o prikazu pridelave in predelave lanu. Na ogled so<br />
najrazličnejša orodja, ki so jih uporabljali pri tem. Statve in trlice,<br />
denimo, kjer lahko obiskovalci preizkusijo, kako naporna sta bila<br />
predelava lanu in tkanje platna. V muzeju je tudi stalna razstava o<br />
davških družinah nekoč in zdaj. Za najmlajše pa prirejajo delavnice,<br />
na katerih izdelujejo izdelke iz lanenega platna.<br />
Muzej sprejema vnaprej napovedane skupine.<br />
Pešpot po Davči<br />
TD Davča vsako leto pripravi tradicionalni pohod Pešpot po Davči.<br />
Tretjo nedeljo v septembru se pohodniki zberejo na izhodiščni točki<br />
v središču Davče. Trasa pohoda se spreminja, saj je Davča največja<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
15<br />
Terice in davški fantje v elementu<br />
Fokus<br />
Vrtanje lesenih cevi za vodo<br />
slovenska vas in je ni mogoče prehoditi v enem dnevu. Tako<br />
udeleženci vsako leto spoznajo nov košček vasi ter značilnosti in<br />
zanimivosti, ki jih ponuja.<br />
Ker je Davča idealna za pohodništvo in kolesarjenje, si tukajšnje<br />
turistično društvo prizadeva, da vsako leto na novo uredi in ohranja<br />
že prenovljene pohodne poti. Skrbimo tudi za urejenost okolice<br />
Davških slapov in za urejeno Davčo na splošno; vsako leto se<br />
udeležimo čistilne akcije v vasi, na kateri odstranimo neprimerne<br />
predmete, ki se čez leto nakopičijo v naravi.<br />
Zadnji majnik<br />
S prireditvijo Zadnji majnik še vedno obujamo spomin na romanje k<br />
cerkvi davške Marije. Zadnjo nedeljo v maju povabimo medse<br />
gledališke skupine, da nam zaigrajo predstavo, hkrati pa se krajani<br />
podružimo med seboj.<br />
Uspešno »pomlajevanje« društva<br />
TD Davča si od nekdaj prizadeva za predstavitev in promocijo<br />
tukajšnje tradicije – na različnih dogodkih in sejmih, kot sta, na<br />
primer, osrednji slovenski turistični sejem Alpe–Adria in dogodek »24<br />
ur klekljanja in domačih obrti v Železnikih«.<br />
Društvo je lani štelo šestintrideset članov. Med njimi je čedalje več<br />
mladih; pred dvema letoma se je vanj vključilo deset mladih<br />
zanesenjakov, ki aktivno sodelujejo z novimi zamislimi ter pridno<br />
pomagajo pri organizaciji dogodkov in pestrem dogajanju v vasi.<br />
Člani TD Davča si prizadevamo za aktivno udejstvovanje na različnih<br />
področjih. Zelo dobro sodelujemo z drugimi turističnimi društvi v<br />
Selški dolini. Povezani smo s krajevno skupnostjo Davča, prostovoljnim<br />
gasilskim društvom Davča (z gasilci smo med drugim aktivno<br />
sodelovali pri nakupu in prevzemu gasilske cisterne za PGD Davča) in<br />
drugimi društvi v kraju. Medse radi povabimo različne goste, ki nam<br />
predstavijo svoja popotovanja in doživetja. Organiziramo tudi<br />
različne delavnice, na katerih nam povabljenci prikažejo različne<br />
ročne spretnosti, s čimer pridobivamo nova znanja.<br />
Ponosni smo na svoje dosedanje delo; zanj smo prejeli veliko priznanj<br />
in nagrad.<br />
Klavdija Kejžar, Nataša Koder, TD Davča<br />
Foto: arhiv TD Davča<br />
Vas Davča leži na zahodu Škofjeloškega pogorja, na slemenih med<br />
Poreznom in Blegošem. Nadmorska višina vasi se razteza med 850 in<br />
okoli 1000 metri. Obsežno območje, ki obsega več kot tri tisoč<br />
hektarov površin, je naseljeno s samotnimi kmetijami z zaokroženo<br />
posestjo (»celki«). Zelo razgibano obliko je hriboviti pokrajini dal<br />
potok Davščica, ki skozi tisočletja razjeda skrilasto površino. Soteske in<br />
pečine, ki jih je izdolbel, še zlasti v Zali in Javorjevem robu, dajejo<br />
prišleku občutek utesnjenosti, obenem pa so kot vhodni portal v<br />
Davčo. (Povzeto po portalu www.davca.si.)<br />
L. L.<br />
Razstava v muzeju o lanu<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
16<br />
Turizem smo ljudje<br />
Foto: osebni arhiv Marije Ermenc<br />
Marija Ermenc na domačem vrtu, kjer se, kakor pravi, najraje sprošča<br />
Foto: Janez Dolenc<br />
Marija Ermenc, mentorica mladih kuharjev na OŠ Ljubno ob Savinji<br />
Delo z mladimi je zanjo<br />
poslanstvo<br />
Pogostitev s tradicionalnimi zgornjesavinjskimi jedmi in medeni zajtrk na slovenskem veleposlaništvu v<br />
Washingtonu, pogostitev v VIP-šotoru na tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem, kuhanje na turističnih<br />
tržnicah, zmagovalne jedi na tekmovanju TZS Zlata kuhalnica, uspešno sodelovanje pri projektu Kuhnapato ...<br />
Učenci OŠ Ljubno ob Savinji imajo za seboj lepo bero kuharskih uspehov – pod nepogrešljivim mentorstvom<br />
učiteljice Marije Ermenc, ki mlade navdušuje za delo na najučinkovitejši način: z lastnim zgledom.<br />
Rojena Ljubenka Marija Ermenc globoko spodkopava (pre)pogosto<br />
posplošeno mnenje javnosti o dokaj lagodnem življenju učiteljev z<br />
veliko prostega časa. Na OŠ Ljubno ob Savinji ni zgolj učiteljica treh<br />
predmetov: fizike, tehnike in gospodinjstva (in letos še treh<br />
izbirnih), temveč tudi vodja prehrane na šoli, koordinatorka vseh<br />
dejavnosti, povezanih s prometom (od prometnih tekmovanj do<br />
kolesarskih izpitov ter prevozov otrok na šolo) in tehniko, ter<br />
mentorica kviza o lesu in gozdu, logike, astronomije in tekmovanj<br />
v fiziki.<br />
»Dela je res veliko,« na kratko povzame in prizna, da je precej<br />
utrujena. Pogovarjali sva se po koncu letošnjih regijskih tekmovanj<br />
Zlata kuhalnica. Učenci ljubenske šole, lanski zmagovalci državnega<br />
tekmovanja za zlato kuhalnico, se tokrat nanj niso uvrstili. Ekipa je<br />
bila brez dveh močnih članov, mladi so pri pripravi jedi malce<br />
preveč hiteli in storili več napak, pojasnjuje njihova mentorica.<br />
»Seveda smo bili razočarani, še zlasti učenci. A ko smo neuspeh<br />
prespali, sem jim povedala, da sem kljub vsemu ponosna nanje, saj<br />
so bili odlični drugi in osvojili zlato priznanje. Poleg tega so v<br />
tekmovanje vendarle vložili precej truda, ne nazadnje pa tudi ne<br />
morejo biti vedno najuspešnejši; in iz neuspeha se lahko veliko<br />
naučimo.«<br />
Letos tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava<br />
Marija Ermenc je mentorica mladim kuharjem na OŠ Ljubno ob<br />
Savinji že osem let. V tem času so bili enkrat drugi na državnem<br />
tekmovanju Zlata kuhalnica, lani prvi, med najboljšimi so bili tudi<br />
pri kulinaričnem projektu Kuhnapato, ki so se ga udeleževali pred<br />
leti.<br />
Kako ji uspeva mlade navduševati za kuhanje – pa ne zgolj zanj; za<br />
doseganje tako lepih uspehov, kot jih žanjejo učenci ljubenske<br />
šole, je potrebnega tudi zelo veliko dela? »Ne vem ... Mogoče z<br />
lastnim zgledom. Sem zelo aktivna, že hiperaktivna, lotevam se<br />
različnih stvari. Zagotovo otroke spodbudijo k sodelovanju in delu<br />
tudi uspehi, ki jih dosegamo. In iz naše gospodinjske učilnice<br />
vselej diši,« se nasmehne, »prav gotovo jih tudi to privabi med<br />
kuharje.«<br />
Ko so se letos predstavili na sklepni tržnici festivala TZS Turizmu<br />
pomaga lastna glava s kulinarično obarvanim spominkom<br />
Flosarska cirnga (tako se je seznam dejavnosti Marije Ermenc še<br />
malce podaljšal), ji je učenec domače šole, ki je sodeloval na tržnici,<br />
dejal: »Vidim, da so vaši učenci zelo uspešni na tekmovanjih. Če se<br />
vas bom držal, bom uspešen tudi jaz!« Uspehi seveda pritegnejo in<br />
povečujejo zanimanje za dejavnosti, razlaga sogovornica.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
zgornjesavinjskih jedi za ameriške najstnike, 20. maja pa tudi<br />
medeni zajtrk. »Kako toplo mi je bilo pri srcu, ker smo bili del<br />
slovenskih prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan<br />
čebel,« se spominja sogovornica.<br />
17<br />
Mentorici in učenci OŠ Ljubno ob Savinji na sklepni tržnici<br />
festivala Turizmu pomaga lastna glava<br />
Navdušenje – že, a tudi veliko dela<br />
Projekti, kot je Zlata kuhalnica, so za mlade pomembni, meni. »Učijo<br />
jih ne samo kuhanja, temveč tudi ustreznega ločevanja živil,<br />
doslednosti, skrbi za urejenost in čistočo prostorov ...« Spodbujajo jih<br />
k ustvarjalnosti, razmišljanju o tem, kako pripraviti jedi, da bodo bolj<br />
zanimive ... In učijo jih, da zgolj veselje do kuhanja ni dovolj, da bi se<br />
povzpeli med najboljše; v to je treba vložiti zelo veliko dela.<br />
To so lahko mladi zmagovalci Zlate kuhalnice ugotavljali tudi v<br />
kuhinji znanega šefa Uroša Štefelina oziroma v njegovi restavraciji Vila<br />
Podvin, ki so jo obiskali in kjer so imeli delavnico pod Štefelinovo<br />
taktirko. Tako uvidijo, koliko dela je v ozadju uspešnih kulinaričnih<br />
zgodb, razlaga sogovornica, ki pa ob tem dodaja, da pravzaprav ni<br />
toliko pomembno, za kakšen poklic in delo gre; če se predaš delu s<br />
srcem, te zlahka posrka vanj in delovniki so pogosto precej daljši od<br />
ustaljenih osem ur. Tudi njeni so, ob družini in dveh najstniških<br />
otrocih.<br />
Turizem smo ljudje<br />
Pogostitev in medeni zajtrk v Washingtonu<br />
A Marija Ermenc in mladi kuharji OŠ Ljubno ob Savinji niso uspešni<br />
zgolj v okviru kulinaričnih (in turističnih) tekmovanj za mlade; letos<br />
so jih, denimo, povabili k pripravi dela pogostitve v VIP-šotoru na<br />
tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Zanjo so pripravili<br />
bučno rižoto z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljevo kremo s<br />
sadjem (zmagovalni jedi lanske Zlate kuhalnice), pa ajdnek, pečena<br />
nadevana jabolka, miške, jabolčni in kruhov čips, različne mlečne<br />
namaze, karamelizirane orehe in jabolčno-skutno pito, za<br />
domačnost pa so poskrbeli z obloženimi kruhki v obliki flosov. Zgolj<br />
predstavljati si je mogoče, koliko obsežnejši je bil seznam pokušenj<br />
tradicionalnih zgornjesavinjskih jedi za okoli štiri tisoč gostov<br />
slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, kjer so leta 2016<br />
pripravili pogostitev ob dnevu odprtih vrat!<br />
»Ko smo prvič sodelovali pri projektu Kuhnapato, smo navdušili s<br />
tradicionalnimi zgornjesavskimi jedmi, kot sta, na primer, savinjski<br />
želodec in ajdnek. Tako nas je vodja projekta Anka Peljhan<br />
predlagala za pripravo jedi ob dnevu odprtih vrat na slovenskem<br />
veleposlaništvu v Washingtonu. Dva dni pred dogodkom smo<br />
delali skorajda dan in noč – in zatem postregli okoli štiri tisoč<br />
gostom,« pripoveduje sogovornica. »Na dogodku je bil tudi velik<br />
pano z zemljevidom Slovenije in njenimi ključnimi turističnimi<br />
destinacijami. Obiskovalci so zapikovali bucike v tiste, ki so jih že<br />
obiskali, in tiste, ki bi jih želeli obiskati. Kako sem bila vesela, ko sem<br />
videla, koliko bucik se je nabralo na našem območju! Ne samo, da<br />
smo uspešno predstavili našo šolo in kulinariko, predstavili smo<br />
tudi naše kraje.«<br />
Poleg tega so v ZDA pripravili še delavnice priprave tradicionalnih<br />
Pomembnost svežih in lokalnih živil<br />
Marija Ermenc si prizadeva mladim tudi privzgajati zavedanje o<br />
pomembnosti svežih in lokalnih živil ter zdrave prehrane. »Moja<br />
velika želja je, da bi ob šoli uredili svoj zelenjavni vrt,« razlaga; prav<br />
vrtnarjenje je sicer ena njenih največjih sprostitev po delovniku.<br />
Mladi se pomembnosti svežih živil in lokalnih izdelkov v prehrani<br />
sicer dokaj dobro zavedajo, vedo, kaj pomeni jesti zdravo, ugotavlja<br />
– malce teže pa temu sledijo, se nasmehne.<br />
A četudi je dosledno sledenje zdravim načelom prehrane za<br />
marsikaterega mladega pogosto velik zalogaj, sogovornica opaža,<br />
da vendarle radi segajo po sveži, zdravi hrani. Njihova šola je<br />
vključena v EU-shemo sadja in zelenjave ter mleka, ki učencem<br />
zagotavljata brezplačno sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke<br />
lokalnih pridelovalcev. »Opažam, da čedalje več učencev zjutraj, ko<br />
pridejo v šolo, raje odpre hladilnik v šolski jedilnici s temi izdelki, kot<br />
da bi si navsezgodaj kupili kos pice ali burek.«<br />
Delo kot poslanstvo<br />
Marija Ermenc o svojem delu z mladimi na toliko različnih področjih<br />
ne govori kot o službi – zanjo je to poslanstvo. »Ko se nečesa lotiš in<br />
navdušiš za to tudi mlade, preprosto delaš naprej, pa četudi se<br />
nabere toliko dela, da moraš k njemu sesti tudi med prazniki in<br />
počitnicami.« Ko so jo učenci po koncu letošnjega regijskega<br />
tekmovanja Zlata kuhalnica vprašali, ali bodo prihodnje leto spet<br />
sodelovali pri njem, jim je odvrnila: »Samo da si malce odpočijem ...<br />
A saj veste, da bomo! Saj ne morem iz svoje kože!«<br />
Mateja Gruden<br />
Kulinarični spominek učencev OŠ Ljubno ob Savinji<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
18<br />
TZS<br />
Turizmu pomaga lastna glava<br />
Mladi so ustvarjali<br />
turistične spominke<br />
Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo spomladi pripravila že 33. festival<br />
Turizmu pomaga lastna glava. V mariborskem Mercator centru Tabor je bila sklepna turistična tržnica, na<br />
kateri so se predstavili najboljši udeleženci festivala. Vsako leto osnovnošolci pripravijo turistične naloge, v<br />
katerih razvijajo turistične ideje in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema letošnjega festivala je<br />
bila Turistični spominek mojega kraja.<br />
Festival je v tridesetih letih spodbudil neizmerno količino idej za<br />
preživljanje prostega časa v manjših ali večjih slovenskih krajih, v<br />
znanih ali skorajda neznanih kotičkih Slovenije. Na festivalu so še<br />
zlasti dobrodošli mladi, ki nenehno iščejo kaj novega, drugačnega;<br />
nekaj, česar še nismo videli in doživeli, je pa tako zanimivo, da bi<br />
turista zagotovo pritegnilo. Pri tem ni govor le o zamislih, saj<br />
mladi pripravijo naloge z načrtom za pripravo in izvedbo<br />
sejemske predstavitve turistične prireditve, pohoda, spominka,<br />
vodnika ... Sodelovanje na festivalu sicer vključuje izdelavo<br />
turistične naloge in predstavitev na turistični tržnici.<br />
Festival spodbuja učence k pridobivanju novih znanj, ki jim bodo<br />
v prihodnosti nedvomno koristila. Na njem se naučijo izdelati<br />
projektno in raziskovalno nalogo, pridobivajo veščine skupinskega<br />
dela, komunikacije in javnega nastopanja, spoznavajo turistične<br />
poklice, raziskujejo domače kraje ...<br />
Na razpis za letošnji festival se je prijavilo kar 116 osnovnih šol,<br />
vsaka s svojo edinstveno zamislijo, na podlagi katere so učenci<br />
razvili turistični proizvod na določenem območju. Po uspešnih<br />
dvanajstih regijskih tekmovanjih se je 29 šol z zlatimi priznanji<br />
uvrstilo na sklepno tržnico festivala, kjer so se lotili promocijskega<br />
dela na stojnicah.<br />
Letošnja tema Turistični spominek mojega kraja je učence<br />
spodbujala k oblikovanju predlogov za popestritev spominkarske<br />
ponudbe v domačem kraju. Znova smo lahko bili priča neverjetni<br />
kulturni, geografski, naravni in zgodovinski raznolikosti Slovenije,<br />
ki so jo učenci predstavljali skozi svoje ideje za spominke.<br />
Vsi osnovnošolci so svoje delo turističnih delavcev odlično<br />
opravili, saj so teoretično dobro zastavljenim nalogam dodali<br />
veliko otroške domišljije in igrivosti. Takšnih, kot ju premorejo<br />
samo otroci.<br />
Najboljši na sklepni tržnici<br />
Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala 17 najboljših<br />
stojnic oziroma nastopov in spominkov; pripravili so jih učenci OŠ<br />
Sv. Ana, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Mirana Jarca<br />
Črnomelj, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Prežihovega Voranca<br />
Ljubljana, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ Danila Lokarja<br />
Ajdovščina, OŠ Elvire Vatovec Prade Koper, JZ OŠ Marjana Nemca<br />
Radeče, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Antona Šibelja Stjenka<br />
Koper, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Sečovlje<br />
in OŠ Ljubno ob Savinji.<br />
Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki: Matic Mohorko (OŠ<br />
Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) za najboljšega promotorja<br />
na stojnici, Eva Žlahtič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) za najboljšo<br />
promotorko na stojnici in Klara Pucko (OŠ Miška Kranjca Velika<br />
Polana), ki je zamisli svoje ekipe najbolje promovirala v narečju.<br />
Vsem šolam, udeleženkam sklepne prireditve festivala, je partner<br />
projekta družba Mercator podarila praktične nagrade, sponzorji<br />
projekta pa so vse sodelujoče nagradili s turističnimi izleti po<br />
Sloveniji.<br />
Na TZS upamo, da se bodo izjemne zamisli za nove turistične<br />
spominke uresničile v čim večjem številu. Večina šol jih je že<br />
predstavila občinam, javnim zavodom za turizem, turističnim<br />
ponudnikom in drugim; upamo, da bodo ti imeli posluh za izvirne<br />
zamisli mladih in da jih bodo ponudili turistom.<br />
TZS<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Zlata kuhalnica<br />
Letošnji izziv: leteči žganci,<br />
pražen krompir<br />
in skutne palačinke<br />
19<br />
TZS<br />
Za katero slovensko mesto so značilni leteči žganci s praženim krompirjem? Mogoče vam pri ugibanju pomaga<br />
namig, da so se v tem mestu tradicionalno poleg glavne jedi postregle tudi ljubljanske skutne palačinke. Da,<br />
pravilno ste ugotovili, to je prestolnica Ljubljana, obe jedi pa sta bili letos izziv za sodelujoče v tekmovanju za<br />
deseto Zlato kuhalnico, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Zakaj prav ti dve jedi? V Ljubljani bo letos 66.<br />
Gostinsko turistični zbor Slovenije, na katerem bo tudi finalno državno tekmovanje Zlata kuhalnica.<br />
Za udeležbo na državnem tekmovanju so si sodelujoče ekipe<br />
osnovnih šol morale »prikuhati« vstopnice na sedmih regijskih<br />
tekmovanjih. Ta so bila maja, na njih pa je kuhalo 82 osnovnih šol.<br />
Bila so na srednjih šolah za gostinstvo in turizem po vsej Sloveniji<br />
(SŠGT Radenci, SŠGT Maribor, SŠ Izola, SGTŠ Radovljica, SŠGT<br />
Novo mesto, SŠGT Ljubljana in SŠGT Celje). Učenci so lahko poleg<br />
edinstvene kuharske izkušnje iz prve roke dobili vpogled v<br />
življenje dijakov kuharstva in gostinstva na omenjenih srednjih<br />
šolah; upamo, da se bo kateri od njih odločil za šolanje za poklice<br />
v kuharstvu, gostinstvu in turizmu.<br />
Letošnji izziv se je izkazal za zelo zahtevnega in tekmovalci so dali<br />
od sebe vse atome moči in znanja, da so v eni uri pripravili lepe in<br />
predvsem okusne jedi. Dokazali so, da znajo odlično panirati,<br />
gratinirati, krasiti in še marsikaj drugega, pri čemer so jim<br />
pomagali izdelki sponzorja Ljubljanske mlekarne. Njihovo<br />
kuhanje, recepture, pogrinjek in seveda okus in videz jedi je ves<br />
čas spremljala petčlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali<br />
uveljavljeni slovenski chefi, učitelji kuhanja in mladi obetavni<br />
dijaki kuharstva.<br />
Šestnajst ekip osnovnih šol se je uvrstilo na državno tekmovanje,<br />
ki bo novembra, kar pomeni, da bodo še vse poletje in jesen<br />
kuhali in jedli ocvrte perutničke in palačinke ter sanjali o njih. Za<br />
uspeh in pogum za udeležbo čestitamo vsem sodelujočim šolam<br />
in upamo, da so na tekmovanjih in pri pripravi nanje uživali, se<br />
zabavali, kaj novega naučili in predvsem dobro jedli.<br />
Tekmovanje Zlata kuhalnica letos praznuje okrogli rojstni dan, saj<br />
je že deseto leto zapored. Veseli smo, da postaja čedalje bolj<br />
prepoznavno, tako med slovenskimi osnovnimi šolami kot tudi<br />
svetu kulinarike.<br />
Alma Rekić, predsednica ocenjevalne komisije na regijskih<br />
tekmovanjih: »Zlata kuhalnica je zame eden najljubših projektov,<br />
ki se ga udeležujem že vrsto let, kadar se le lahko. Otroci so<br />
čudoviti , so pristnega in čistega (zdravega) tekmovalnega duha,<br />
ki nam je lahko vsem zgled. Kar me vsakič znova preseneti, pa so<br />
njihova sposobnost in veščine ter napredovanje iz leta v leto.<br />
Kako nesmiselno je razmišljati, da je pražen krompir pač pražen<br />
krompir; oni nam z vsako jedjo dokažejo, da je mogoče biti pri<br />
izvedbi jedi še kako izviren in ustvarjalen. So občudovanja vredni,<br />
prav tako njihovi mentorji, in srčno upam, da se bo ta projekt<br />
nadaljeval še veliko let.«<br />
TZS<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
20<br />
TZS<br />
Na srečanju v Prekmurju – predstavniki objezerskih krajev, predsednik TZS Pavle Hevka, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski<br />
razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije<br />
Turistične priložnosti in izzivi<br />
objezerskih krajev Slovenije<br />
Obvodni kraji po vsej Sloveniji so zelo pestri in raznoliki, imajo pa najmanj eno skupno točko – vodo, ki zna<br />
pokazati tisoče obrazov, od katerih so nekateri človeku prijazni, drugi pa kruti do obisti. Zato v vsakem<br />
človeku obstaja razdvojen odnos do vode, in sicer prvobitni strah pred njo in prav tako prvobitno veselje z njo.<br />
Strokovni posvet »Vodni zadrževalniki kot turistična priložnost in<br />
izziv« in hkrati že 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev<br />
Slovenije, ki je bilo 1. <strong>junij</strong>a ob Bukovniškem jezeru v Dobrovniku, je<br />
vsekakor dogodek, ki daje strokovnjakom z različnih področij<br />
možnost, da predstavijo svoje tehtne strokovne prispevke, ki se<br />
dotikajo zelo širokega spektra vplivov in aktivnosti, kot so turizem,<br />
ravnanje z vodotoki in jezeri, projektiranje in gradnja na njihovih<br />
bregovih in obalah, ter ne nazadnje vzdrževanje in ohranjanje<br />
vodnih zadrževalnikov, ki varujejo ljudi, njihovo premoženje in naše<br />
kraje pred uničujočimi poplavami.<br />
Pomembna naloga je tudi obravnavanje presežkov vode v takem na<br />
novo nastalem jezeru za neke povsem druge, nove namene. In<br />
vpogled v te druge namene uporabe jezer, ki se v okolju izoblikujejo<br />
po gradnji zadrževalnikov vode, je pomemben del sodelovanja<br />
tehnike in narave, ki zna, seveda ob dobrih projektih človeškega uma<br />
in rok, sprejeti tujek, s katerim ljudje sprva povzročimo rane v naravi,<br />
potem pa moč časa poskrbi za rojevanje sožitja ljudi in narave ob<br />
takih novih pridobitvah.<br />
Številne zgodbe turističnih zanesenjakov<br />
Že dejstvo, da se šestdeset let po zgraditvi vodnega zadrževalnika, ki<br />
je bil sprva tehnični objekt, sčasoma pa je postal Bukovniško jezero s<br />
svojim lastnim bistvom, kot iskrice rojevajo zamisli o razvoju<br />
turističnih dejavnosti ob njem in na njem, je znak, da sta tako narava<br />
kot človek sprejela ta tujek in mu dodelila pravico do obstoja v sožitju<br />
z obema.<br />
Jezero, ki nastane kot delo človeških sil in mu sila narave ne kljubuje, je<br />
vredno, da ob njem in na njem nastajajo nove zgodbe, ki jih pišejo v<br />
turizem zazrti zanesenjaki, nadobudni rekreativci, potrpežljivi<br />
opazovalci narave, pošteni poslovneži in vsi ljudje dobre volje, ki imajo<br />
željo po spoznavanju, učenju in proučevanju takega vodnega kotička,<br />
kot je skozi čas postalo Bukovniško jezero. In predvsem hotenje, da<br />
prispevajo nekaj pozitivnega, očem ljubega in lepega ter koristnega za<br />
ljudi in naravo in za njihovo skupno bivanje v prostoru in času.<br />
Ves čas pa se moramo zavedati, da je vsak tako velik poseg v okolje<br />
zahteven poseg v prvobitno naravo, ki ni vedno pripravljena sprejeti<br />
tehničnih novosti v svoje nedrje, zato so tudi opozorila varuhov narave<br />
ter neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov, s poudarkom na<br />
neodvisnih, nekaj, brez česar se dandanes ne bi smel graditi noben<br />
velik in zahteven objekt, umeščen v naravno okolje.<br />
Obilje sožitja človeka in narave<br />
Dejstvo, da je v neposredni bližini Bukovniškega jezera že nastal Park<br />
prijateljstva v Žitkovcih, kjer so nam v začetku <strong>junij</strong>a najprijaznejši<br />
ljudje postregli z nebeškimi dobrotami lokalne kulinarike, pove<br />
ogromno. Pomembno je zavedanje, da kakršno koli jezero samo po<br />
sebi ni kar tako vrhunska turistična znamenitost, ampak je za to nujno<br />
treba dodati še najmanj eno predano skupinico ljudi, še bolje pa več<br />
skupinic, ki iz umetno nastale vodne površine ustvarijo mali raj.<br />
In če se vsemu temu obilju sožitja narave in človeka pridruži še čisto<br />
ta pravi tropski vrt s pisano množico najlepših cvetov na svetu –<br />
orhidej, ki v samosvoji barvitosti v vseh predstavljivih in<br />
nepredstavljivih pastelnih odtenkih in oblikah razorožijo in očarajo še<br />
tako mačističnega moškega, da o gospeh niti ne govorim, je<br />
doživljanje narave že skorajda na meji brezmejnega otroškega<br />
čudenja in vsrkavanja lepote, ki nam jo podarja narava.<br />
V okvir take slike, ki jo skupaj ustvarjata narava in človek, se prav lepo poda<br />
tudi Hiša rokodelstev, to je hiša našega izvora, našega porekla, ki kljub vsej<br />
modernizaciji in vedno novim izumom postavlja pred nas ogledalo modrosti,<br />
iznajdljivosti, preudarnosti in racionalnosti naših prednikov, ki niso ustvarili<br />
ničesar, česar ne bi zares potrebovali, in temu vdahnili tudi pristno lepoto.<br />
Ko se kot predsednik Turistične zveze Slovenije takole seznanjam s<br />
turistično ponudbo tega dela Slovenije, seveda ne morem mimo<br />
vinotoča, ribolova, gobarjenja, pa izvirov termalnih voda, kapelic,<br />
energetskih točk, ki dobro denejo prenapetim in izčrpanim odraslim; niti<br />
mimo pustolovskega in pravljičnega parka, iz katerega se otrokom nič<br />
kaj ne mudi nazaj v stvarnost vsakdanjega virtualnega življenja.<br />
Poziv k previdnosti<br />
Vest pa mi ne da, da ne bi omenil tudi dobre pol ure oddaljene lokacije<br />
v Petišovcih, ki ji grozi, da bo s slabo načrtovanim in nenadzorovanim<br />
početjem v večjem obsegu onesnažila okolje, zemljo, pitno podtalnico<br />
ter podzemne termalne vode in vrelce, ki so najpomembnejši dar<br />
narave temu delu naše dežele in trajen vir razvoja tega območja. Zato<br />
je previdnost, temelječa na zdravi kmečki pameti, ena od odlik<br />
pozitivno naravnanih ljudi, ki posegajo v prostor takrat, ko ta še pripada<br />
predvsem naravi. In po tej zdravi kmečki pameti je slovenski narod<br />
slovel od nekdaj, zato naj se ne zgodi, da bi tudi nas ta lastnost zapustila<br />
zaradi pohlepa in sebičnosti, kajti potem to preprosto ne bi bili več mi.<br />
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
v sloveniji ni dolgčas<br />
21<br />
Krompirfest v Dornavi<br />
ED Cigani Dornava tudi letos vabi na<br />
etnografsko, družabno, zabavno in<br />
tekmovalno prireditev v praženju krompirja<br />
– na Krompirfest, ki bo v soboto, 15. <strong>junij</strong>a, pri<br />
Ribiškem domu Dornava. Na prireditvi igra<br />
društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo.<br />
Na ogled je razstava enografije ciganstva in<br />
zeliščarstva, predstavijo navade ciganov,<br />
priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo<br />
kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in<br />
ciganske pečenke.<br />
Več: www.cigani-dornava.si<br />
Foto: arhiv ED Cigani Dornava<br />
Festival idrijske čipke<br />
Festival idrijske čipke je največji dogodek, namenjen<br />
ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane<br />
čipke v Sloveniji. Z njim Idrija vsako leto sporoča<br />
zgodbo o idrijski čipki in njeni vpetosti v slovenski in<br />
evropski prostor, o vplivu na ustvarjalnost tukajšnjih<br />
ljudi, o priložnostih, ki jih čipka ponuja za<br />
prijateljevanje in druženje, o mojstrovini, ki v sebi<br />
prepleta tradicijo in sodobnost. Letos bo festival 38.<br />
leto zapovrstjo, od 14. do 16. <strong>junij</strong>a.<br />
Več: www.festivalidrijskecipke.si<br />
Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
22<br />
Dogodki<br />
Jurjevanje v Beli krajini<br />
Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v<br />
Sloveniji, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po<br />
starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je<br />
ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne<br />
dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Letos bo od 19.<br />
do 23. <strong>junij</strong>a. Obiskovalci se bodo v teh petih dneh srečali<br />
z različnimi kulturami Evrope in sveta; nastopilo bo več<br />
kot dvajset folklornih skupin. Naučili se bodo lahko<br />
belokranjskih in drugih plesnih korakov, pokušali<br />
belokranjske gastronomske posebnosti ... Prireditev pa<br />
bo kajpak obiskal tudi spomladanski mitološki junak<br />
Zeleni Jurij.<br />
Več: jurjevanje.si<br />
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info<br />
Pohod po Svarunovi poti<br />
Ptujske grajske igre<br />
Doživetje zgodovine s skupinami, ki ohranjajo tradicijo<br />
in kulturo srednjega veka. Prihajajo od blizu in daleč, iz<br />
Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Na<br />
Ptuju se bodo predstavile v soboto, 22. <strong>junij</strong>a, ko bo v<br />
tem slikovitem mestu zaživela tudi srednjeveška tržnica,<br />
dogajanje pa vsako leto obogatijo likovna kolonija,<br />
podelitev nagrad vinarjem in glasba na magičnih<br />
glasbilih na Ptujskem gradu.<br />
Več: www.ptuj.info<br />
Foto: www.slovenia.info<br />
Svarunova pot je krožna pohodna pot, ki je speljana po<br />
krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj<br />
zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Začenja<br />
se na Škofljici, poteka po gričevnatem svetu do Vrha<br />
nad Želimljami, nato se spusti v dolino Želimeljščice in<br />
pripelje na izhodišče. Pohodnik se na njej srečuje s<br />
stoletno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino<br />
teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja. V torek, 25.<br />
<strong>junij</strong>a, jo bo lahko spoznaval na tradicionalnem pohodu<br />
po Svarunovi poti. Ta je sicer dolga 23 kilometrov,<br />
prehoditi jo je mogoče v približno šestih urah. Je<br />
nezahtevna, označena, na njej pa pohodnik premaga<br />
275 metrov višinske razlike. Pohod pripravlja Turistično<br />
društvo Škofljica.<br />
Več: http://www.skofljica.si<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Flosarski bal<br />
V bogati naravni krajini se je ob Savinji v preteklosti<br />
uspešno razvijala lesna panoga. Les so v hribovitih<br />
predelih posekali in po rižah, manjših potokih,<br />
spravljali v dolino, ga nato plavili do žag,<br />
razžaganega pa zbili v flos (splav). V spomin na<br />
flosarje in flosarstvo na Ljubnem ob Savinji vsako<br />
leto praznujejo Flosarski bal, ki je ena najstarejših<br />
prireditev v Sloveniji. Ta obuja kulturno dediščino<br />
in privabi številne obiskovalce, ki lahko aktivno<br />
sodelujejo na športnih in kulturnih dogodkih,<br />
uživajo na koncertih, plesnih večerih ali pa le v<br />
dobri družbi in okusni kulinariki. Flosarski bal bo<br />
od 20. julija do 4. avgusta.<br />
23<br />
Dogodki<br />
Foto: www.turisticna-zveza.si<br />
Hotiški ribiški dnevi<br />
Dan hmeljarjev v<br />
Braslovčah<br />
Dan hmeljarjev je tradicionalna prireditev, ki jo v<br />
Braslovčah že od začetka šestdesetih let prejšnjega<br />
stoletja pripravljajo vsako drugo nedeljo v avgustu.<br />
Letos bo 11. avgusta. S prikazom starih hmeljarskih<br />
opravil ter imenovanjem hmeljarskega starešine in<br />
princese oznanja začetek obiranja hmelja v Spodnji<br />
Savinjski dolini. V tednu pred Dnevom hmeljarjev<br />
organizira tamkajšnje TD v sodelovanju z drugimi<br />
društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in druga<br />
tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan<br />
prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje<br />
in delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v<br />
različnih hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične<br />
dobrote.<br />
Več: www.braslovce.si<br />
Foto: www.braslovce.si<br />
Na tradicionalni prireditvi Hotiški ribiški dnevi, ki je še zlasti<br />
kulinarična, popestrijo pa jo kulturni dogodki in glasbenozabavni<br />
program, lahko obiskovalci spoznajo življenje in<br />
neokrnjeno naravo ob reki Muri. Najpomembnejši del<br />
prireditve pa so seveda ribe, pripravljene na poseben hotiški<br />
način, ki ima več kot stoletno tradicijo. Hotiški ribiški dnevi, ki<br />
bodo od 19. do 21. julija, so ena največjih turistično-kulturnih<br />
prireditev v občini Lendava in ena največjih kulinaričnih<br />
prireditev v Pomurju. Na njej strežejo ribe, pripravljene na<br />
tradicionalni »hotiški« način, katerega recept sega v daljno<br />
zgodovino tukajšnjih ribičev. V treh dneh na dogodku<br />
postrežejo več kot tisoč kilogramov rib!<br />
Več: http://lendava-lendva.si/kulinarika/kulinaricneprireditve<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
24<br />
KOLEDAR DOGODKOV<br />
Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine<br />
Cvetje pecivo <strong>2019</strong> 13.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Zg. Kungota 041 682 265 Turistično društvo Zgornja Kungota<br />
Podbrdo Trail Running Festival 14.6.<strong>2019</strong> - 16.6.<strong>2019</strong> Podbrdo 041 837 551 Turistično društvo Podbrdo<br />
Babica, rabim pomoč 14.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 739 678 Turistično kulturno društvo Babinci<br />
13. festival skečev Prefrigani zgrebaš 14.6.<strong>2019</strong> - 15.6.<strong>2019</strong> Mačkovci 041 346 636 Turistično kulturno športno društvo Pečarovci<br />
Veselo v poletje <strong>2019</strong> 15.6.<strong>2019</strong> Velenje 041 753 402 Turistična zveza Saška<br />
23. srečanje vasi Selo - Sela - Sele 15.6.<strong>2019</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />
Družinski vikend na Tuševem 15.6.<strong>2019</strong> - 16.6.<strong>2019</strong> Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora<br />
QLSivka - sivka v kulinariki 16.6.<strong>2019</strong> Selnica ob Dravi 041 571 440<br />
Rokodelsko, izobraževalno in turistično<br />
društvo Godi mi<br />
Srednjeveški dnevi v Kubedu 21.6.<strong>2019</strong> - 22.6.<strong>2019</strong> Gračišče 064 155 512<br />
Društvo za šport, kulturo in turizem Skala<br />
Kubed<br />
Kapelski pozdrav poletju 21.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele<br />
Festival sivke 21.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Murska Sobota 040 754 617<br />
Večetnično, kulturno, izobraževalno, turistično<br />
in športno društvo Bakovci<br />
Vaške igre Vuhred 22.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Vuhred 031 724 618 Turistično društvo Vuhred<br />
Pod lipo zeleno 22.6.<strong>2019</strong> Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač<br />
18. Žirovski kolesarski krog 22.6.<strong>2019</strong> Žiri 041 439 139 Turistično društvo Žiri<br />
Otroške barjanske žabarije 22.6.<strong>2019</strong> Ljubljana 041 263 077 Turistično društvo Barje<br />
30. Kresna noč 22.6.<strong>2019</strong> - 23.6.<strong>2019</strong> Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog<br />
Doživimo vaško jedro 23.6.<strong>2019</strong> - 24.6.<strong>2019</strong> Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus<br />
Kmečke igre 23.6.<strong>2019</strong> Škocjan 031 870 472 Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem<br />
Slovenski dan v Dragočajni 23.6.<strong>2019</strong> Smlednik 041 271 427 Turistično društvo Dragočajna - Moše<br />
Krompirjada 25.6.<strong>2019</strong> Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova<br />
25. Andrejčkov tek - tek na Vitranc 25.6.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
6. Kresna noč 26.6.<strong>2019</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />
Otvoritev razstave Živeti z lesom 28.6.<strong>2019</strong> Rečica ob Savinji 031 692 848 Turistično društvo Rečica ob Savinji<br />
57. Čipkarski dnevi 28.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki<br />
Studeniški poletni večeri 28.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Poljčane 040 432 810 Turistično društvo Samostan Studenice<br />
Kud Galiarda na Živi zgodovini 29.6.<strong>2019</strong> - 30.6.<strong>2019</strong> Celje 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje<br />
27. tradicionalni Ciglarski dnevi 30.6.<strong>2019</strong> Beltinci 031 637 350 Turistično društvo Brod Melinci<br />
Iskanje zakladov v Šiški 3.7.<strong>2019</strong> Ljubljana 069 963 633 Turistično društvo Ljubljana-Šiška<br />
Mestna tržnica Velenje 6.7.<strong>2019</strong> Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje<br />
Škalska pravljica 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Velenje 041 394 660<br />
REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo<br />
vasi Škale<br />
Šinkovčevi dnevi poezije 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Idrija 051 414 236 Turistično društvo Idrija<br />
Praznik poletne sobote 6.7.<strong>2019</strong> - 7.7.<strong>2019</strong> Šempas 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan-Šmihel<br />
10. Družinski kolesarski dan 6.7.<strong>2019</strong> Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
Poletje na Grilovi domačiji 7.7.<strong>2019</strong> Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje<br />
28. Furmanski praznik 7.7.<strong>2019</strong> Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna<br />
Trški dnevi v Žužemberku 12.7.<strong>2019</strong> - 15.7.<strong>2019</strong> Žužemberk 041 324 710 Turistično društvo Suha Krajina<br />
8. tradicionalna Košnja na Lisci 13.7.<strong>2019</strong> Sevnica 041 254 217<br />
Kulturno, športno in turistično društvo Blaž<br />
Jurko Razbor pod Lisco<br />
Praznik Šempasa Mohorjevo 13.7.<strong>2019</strong> - 14.7.<strong>2019</strong> Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas<br />
32. Čebelarski praznik 19.7.<strong>2019</strong> - 21.7.<strong>2019</strong> Gornji Grad 031 741 110 Turistično društvo Gornji Grad<br />
Tekmovanje v metanju podkev 21.7.<strong>2019</strong> Stahovica 070 818 400 Turistično društvo Kamniška Bistrica<br />
22. Anin sejem 26.7.<strong>2019</strong> - 28.7.<strong>2019</strong> Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora<br />
Trentarski senjem <strong>2019</strong> 27.7.<strong>2019</strong> - 28.7.<strong>2019</strong> Soča 031 393 683 Turistično društvo Soča Trenta<br />
110 let mestnih pravic mesta<br />
Postojne<br />
31.7.<strong>2019</strong> Postojna 05 7201 610 Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska<br />
Pomurski poletni festival <strong>2019</strong> 3.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Velika Polana 041 528 678<br />
ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,<br />
razvoj in kulturo Slovenije)<br />
Gozdar – kmet nekoč in danes 3.8.<strong>2019</strong> Postojna 051 360 898 Turistično društvo Pudgura<br />
XVIII. Sodobne rimske igre 4.8.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta<br />
Začuti Knežak - Shod v Knežaku<br />
<strong>2019</strong><br />
9.8.<strong>2019</strong> - 11.8.<strong>2019</strong> Knežak 031 369 132<br />
Kulturno športno in turistično društvo<br />
Tabor Kalc 1869 Knežak<br />
30. Jubilejni skoki z mosta 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči<br />
28. Bűjraški dnevi 9.8.<strong>2019</strong> - 12.8.<strong>2019</strong> Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci<br />
Postavitev klopotca 9.8.<strong>2019</strong> - 10.8.<strong>2019</strong> Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik<br />
Lovrenčev sejem 10.8.<strong>2019</strong> Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Pot Slakove in Pavčkove mladosti<br />
V poklon<br />
virtuozoma<br />
glasbe in<br />
poezije<br />
25<br />
Namig za izlet<br />
Na domačiji Barbovih na Malem Kalu v Mirni Peči turiste<br />
pričaka Nejc Barbov z diatonično harmoniko in Slakovimi<br />
poskočnimi vižami; ob njem je odlična in vselej nasmejana<br />
turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić, ki je skupaj z<br />
Matjažem Pavlinom, vodjo Turistično-informacijskega centra<br />
Novo mesto, »zakuhala« turistični program Po Slakovi in<br />
Pavčkovi poti.<br />
»Od odprtja muzeja smo gostili že več kot štiri tisoč obiskovalcev iz<br />
Slovenije, čedalje pogosteje prihajajo tudi iz tujine. Pred kratkim so si<br />
muzej z velikim zanimanjem ogledali učitelji iz vse Evrope, turisti iz<br />
Mehike, Španije ...« v omenjenem muzeju razlaga njegova strokovna<br />
sodelavka Ljudmila Bajc. V bližajoči se glavni turistični sezoni bo tujih<br />
obiskovalcev zagotovo še več, saj številni potujejo proti hrvaškemu<br />
morju tako rekoč skoraj mimo Mirne Peči.<br />
V muzeju izvemo skoraj vse o dolenjskem virtuozu na diatonični<br />
harmoniki Lojzetu Slaku, ki je otroštvo preživel pri stari mami in stricu na<br />
Malem Kalu. Tod je spoznal harmoniko, s katero je bil pozneje<br />
nerazdružljiv. »Imel je izjemen posluh in je do popolnosti usvojil ter<br />
obvladal diatonično harmoniko. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal<br />
poseben gumb, znan kot Slakov gumb,« pripoveduje Jože Barbov,<br />
predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine na domačiji<br />
Pot Slakove in Pavčkove mladosti je dolga dobrih<br />
dvanajst kilometrov, pohodnik na njej premaga<br />
190 metrov višinske razlike, prehodi jo v približno<br />
treh urah. Začenja se v Mirni Peči pred cerkvijo sv.<br />
Kancijana in konča pri Osnovni šoli Toneta Pavčka.<br />
Osrednja točka poti, najzanimivejša, najbolj poučna<br />
in sila zabavna, pa je Muzej Lojzeta Slaka in Toneta<br />
Pavčka.<br />
Barbovih pri spomeniku Lojzeta Slaka, ki je virtuoza tudi osebno poznal.<br />
Do spomenika vodi pot s 37 okroglimi betonskimi tlakovci, ki so<br />
razporejeni kot tipke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim<br />
gumbom. Ima pa muzej tudi poseben oder, na katerem obiskovalca<br />
pričaka diatonična harmonika, na katero lahko zaigra in še kaj zapoje ter<br />
posname svoj videospot!<br />
Samo štiri kilometre od Mirne Peči pa je Spominska zbirka pesnika<br />
Toneta Pavčka – na dislocirani enoti na Pavčkovem domu v Šentjuriju,<br />
kjer so na ogled pesnikove slike, knjige in nekaj njegovih osebnih<br />
predmetov. Tudi Tone Pavček ima kamniti spomenik kot njegov sorojak<br />
Lojze Slak, le da pri cerkvici sv. Jurija, kjer je v obliki potke do bližnje lipe<br />
položenih 42 betonskih tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del.<br />
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač<br />
V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči imajo<br />
razkošno in poučno čebelarsko razstavo z virtualnim ogledom<br />
paviljona Čebelji svet, veliko zanimivega o čebelah pa<br />
obiskovalcem razkrije Ljudmila Bajc, strokovna sodelavka v<br />
muzeju.<br />
Vinogradnika Zvonko Papež in Brane Granda iz Mirne Peči, ki veljata<br />
za butična vinarja, gostom razkrijeta, da »v Vatikanu na glavp popijejo<br />
povprečno 72 litrov vina na leto, Slovenci pa smo jim zelo blizu«. Nežika<br />
Režek (vsi trije na fotografiji) skupaj z domačinkami, združenimi v Društvu<br />
podeželskih žena Mirna Peč, v katerem je tudi Jelka Krivec, kmetica leta<br />
2016, pa poskrbijo, da gosti ob odličnih vinih Grande in papeža pokusijo<br />
domače dolenjske dobrote, tudi štruklje z mletim mesom in kislim zeljem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
26<br />
Namig za izlet<br />
Fontana Zeleno zlato – edina fontana piva na svetu<br />
Turizem med rimsko zapuščino in Peklom<br />
Pod fontano zelenih<br />
kristalov se kuje turistično<br />
zlato Žalca<br />
Žalec sredi spodnje Savinjske doline, blizu Celja, na polovici poti med Ljubljano in Mariborom, ni zgolj kraj,<br />
mimo katerega pelje avtocesta ali kjer veduta stavb in nova industrijska oaza nakazujeta živahen utrip mesta.<br />
Žalec je kraj sredi nasadov hmelja. Mesto z dediščino. Obdan s privlačnostmi je Žalec v svoji srčiki prava mega<br />
turistična celica. Velja se ustaviti v njem. Ali tja – iti.<br />
Rimljani in nekropola<br />
Pred več kot štiri tisoč leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska<br />
pot z Baltika v Italijo, dva tisoč let pozneje pa jo je nasledila rimska cesta,<br />
pomembna že zlasti zato, ker so ob njej živeli številni veljaki tedanje<br />
dobe. Njene sledi so še vidne in Šempeter v bližini Žalca oziroma<br />
njegovo izjemno aktivno turistično društvo bedi nad enim<br />
najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji: rimsko<br />
nekropolo. Ta je veliko več kot staro grobišče, je eden lepših antičnih<br />
parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki<br />
opominja na minljivost in nas svojevrstno določa, poklanja oazo<br />
nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 po naključju odkrili<br />
prve pomnike preteklosti, so odkopali več kot sto družinskih grobnic z<br />
izjemnimi reliefi.<br />
Hmelj in zgodba o fontani<br />
Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva sta drugi prepoznavni motiv<br />
turizma v kraju, kjer tudi župan z največjim žarom pripoveduje, kako<br />
sestavljajo, promovirajo in tržijo turizem. Janko Kos je ponosen na vse,<br />
kar so tod postorili. Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem<br />
srcu mesta, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko<br />
so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in njegovo okolico<br />
zgrnilo več kot 30.000 obiralcev iz socialno šibkejših okolij bližnjih držav.<br />
Hmelj se je obiral od zore do mraka in pri tem so se polnili 30-litrski<br />
leseni škafi, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne); te so ob<br />
koncu zamenjali za denar. Ljudi so zamenjali stroji, hmelj pa je ostal in<br />
dobro začinil življenje Žalca.<br />
Janko Kos izda zmagovalno formulo za izjemen turistični atribut: edino<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
27<br />
Namig za izlet<br />
Župan Janko Kos, prvi promotor Žalca<br />
fontano piva na svetu, fontano Zeleno zlato, so zgradili s pomočjo<br />
sredstev Jackpota (200.000 evrov, ki jih je občina pridobila iz polletne<br />
vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za<br />
prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev<br />
(podjetij in posameznikov v višini 200.000 evrov) ter 90.000 evri, ki jih je<br />
prispevala občina.<br />
Fontana sredi mestnega parka je prostor, sestavljen iz dveh virov:<br />
vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti<br />
Slovenije, in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest<br />
različnih vrst. Doživetje barv in okusov za osem evrov zagotavlja ličen<br />
vrček po zasnovi Oskarja Kogoja.<br />
V nekdanji sušilnici hmelja je urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva<br />
Slovenije, pa nikar ne zapuščajte Žalca, ne da bi obiskali ta muzej.<br />
Vodna zgodba okoli Žalca<br />
Sprehodi po številnih označenih poteh in kolesarjenje ob hmelju,<br />
travnikih in vodi. Nanje vabijo Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del<br />
zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja ... In potem<br />
je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se<br />
okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko preteče skozi čas izklesano<br />
podzemno jamo, nadene ime Peklenščica.<br />
Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno<br />
žrelo, iz katerega se je takrat, ko je bila zunanja temperatura nižja od<br />
temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba<br />
peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je tej izjemno<br />
turistični privlačnosti dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz<br />
prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji<br />
in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih<br />
kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le<br />
Postojnsko jamo in druge, ki jih po navadi omenjamo pri kraških<br />
posebnostih Slovenije.<br />
Lavender Hill Eco Resort<br />
Nastanitev sredi narave, užitki turizma. Lahko rečemo, da gre za košček<br />
narave, ki je kot krona na samotnem hribu, zastrtem z gozdom in<br />
zročim v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Les<br />
diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil<br />
svoj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo<br />
narave.<br />
Besedilo in foto: Renata Picej<br />
Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva<br />
postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar<br />
Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno<br />
pivo, ki mu takrat ni bilo para. Na poljih okoli graščine Novo Celje<br />
so v šestdesetih letih 19. stoletja začeli gojiti hmelj tako, kot so<br />
ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg. To je<br />
začetek hmeljarstva pri nas. Potem so se hmeljska polja razpršila<br />
vsenaokrog. Zdaj je tod več kot 221 pridelovalcev hmelja.<br />
Slovenija ga več kot 90 odstotkov izvozi.<br />
Seveda so povsod samo ljudje tisti, ki čarajo doživetja in spomine<br />
neke destinacije. TD Šempeter je s svojimi zagnanimi in<br />
polnokrvnimi ljudmi častni dokaz, da Nekropola zaživi svoje<br />
rimljansko življenje in Jama Pekel oddaja svoje peklensko<br />
sporočilo o lepotah podzemnih zakladov šele, ko se ekipa pod<br />
vodstvom predsednice Ivice Čretnik poda na pot dela, promocije<br />
in ustvarjanja zgodb.<br />
Lavender Hill Eco Resort<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
28<br />
Namig za izlet<br />
Kralj med pujsi v Vulcanu je Brendi, ki »zelo rad pije pivo, zato mu prinesem steklenico ali dve na dan,« pravi Ivan Recek.<br />
Pri sosedih – na jugovzhodu avstrijske Štajerske<br />
Resnična pravljica o uspehu<br />
Vulcana<br />
Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen Vulcana v Svetu pršuta, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje v<br />
kraju Auersbach pri Feldbachu (Vrbna). Vulcano je priznana blagovna znamka ene najbolj tradicionalnih regij v<br />
Evropi, na ogled tako imenovane manufakture vrhunskega pršuta v Auersbach in njihovega pristopa do živali,<br />
ki je resnično poseben, pa prihajajo turisti od blizu in daleč, več tisoč na leto tudi iz Slovenije.<br />
Zgodba lastnika Franza Habela in njegove žene Bettine je zgodba o<br />
uspehu. Začela sta jo pred dvaindvajsetimi leti, ko je Franz prevzel<br />
kmetijo od svojega očeta, z Vulcanom je začel še s tremi kmeti.<br />
Povod za to je bilo predavanje v bližnji vasi, ki se je začelo z motom:<br />
»Kako naj kmetje nehajo tarnati!« »Večina prisotnih je predavanje<br />
zapustila, tisti, ki so ostali, med njimi tudi Franz, pa so zdaj uspešni<br />
podjetniki v naši regiji,« pripoveduje Ivan Recek iz Vulcana – v<br />
slovenskem jeziku, ker smo obiskovalci Slovenci.<br />
Franz in Bettina zdaj zaposlujeta v svojem podjetju že petinštirideset<br />
sodelavcev, od tega tri v svinjereji, preostali so zaposleni v pridelavi<br />
pršuta in marketingu ter pri organizaciji predstavitev, pogostitev,<br />
prodaji izdelkov Vulcano in drugih izdelkov iz regije. »Leta 2002 smo<br />
pridelali prvi pršut, leto zatem smo že dobili priznanje Kralj pršuta v<br />
Avstriji! Pred sedmimi leti smo odprli Svet pršuta, zdaj ga štirideset<br />
odstotkov izvažamo v Nemčijo, deset odstotkov v Švico, nekaj še<br />
drugam, preostalo pa prodamo v Avstriji,« pripoveduje Ivan Recek.<br />
Ko sanje postanejo resničnost<br />
V minulem letu so imeli v Vulcanu 50.000 obiskovalcev, jeseni v<br />
enem dnevu tudi več kot tisoč! Večino najbolj pritegne film,<br />
kako je Franza v sanjah pred leti prav vsako noč obiskovala čisto<br />
drugačna pujsa, ki se je nenehno ozirala proti zvezdam ... Kot da<br />
bi gledal in poslušal pravljico. In neke noči mu je pujsa dejala:<br />
»Franz, ti si dober in pošten kmet, ampak moral bi poskusiti<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
29<br />
Impozantna razstava maket svetovno znanih ladij<br />
Namig za izlet<br />
drugače. Pozabi na zrezek in klobaso, midva lahko doseževa<br />
več.« Povedal je ženi, kaj se mu dogaja v sanjah, da ga obiskuje<br />
Vulcana. »Kdo pa je Vulcana, ljubi moj Franz?« ga je pobarala<br />
žena Bettina. »Pujsa!« Žena ga je podprla in pravljična zgodba o<br />
uspehu se je začela uresničevati. Franz je torej začel s proizvodnjo<br />
pršutov, a pujsa Vulcana ga je še kdaj pa kdaj v sanjah obiskala:<br />
»Pujsi si želimo kopalnice s tuši, hočemo bivati zunaj in poslušati<br />
glasbo, jesti najboljše žito trikrat na dan.« Franz jim je želje<br />
uresničil.<br />
Edinstven pristop do živali<br />
»Naš pristop do živali in način, kako z njimi ravnamo ter živimo, sta<br />
skrivni sestavini, zaradi katerih je Vulcano nekaj posebnega. Svoje<br />
živali cenimo in jih obravnavamo s spoštovanjem. Naši hlevi so bili<br />
grajeni zelo premišljeno, živali imajo v njih dovolj prostora. Delo v<br />
harmoniji z naravo je tako jedro vseh izdelkov Vulcano. Na zraku<br />
sušen pršut je na voljo v več različicah stopenj sušenja – osem,<br />
petnajst, sedemnajst, šestintrideset ali več mesecev, celo pet let.<br />
Pršut je zvezda našega prodajnega programa, vendar so tudi rahlo<br />
dimljene specialitete prava poslastica, prav tako nekuhane klobase in<br />
salame, slanina s sadjem, tartufov file. Pa še nekaj vam bom zaupal:<br />
pršut je kot ženska – starejša ko je, boljša je; no, pa tudi dražja,«<br />
hudomuši Ivan Recek.<br />
Konzul mag. Andreas Bardeau povabi obiskovalce Vulcana<br />
na razstavo maket svetovno znanih gradov in ladij, ki je čisto<br />
blizu Sveta pršuta Vulcano; obiskovalci iz Slovenije so nad njo<br />
navdušeni.<br />
Bližnji vinogradnik in vinar Vulcana Sigi Meister slovi onstran meja,<br />
ker proizvaja sekt iz grozdja jurke, kar je, drugače kot pri nas, v Avstriji<br />
dovoljeno. Prideluje sicer osem sort penine po klasični metodi, a<br />
najbolj iskana in želena je prav Jurka. Na pokušnjah v Vulcanu so<br />
obiskovalci prijetno presenečeni nad odlično Jurko.<br />
Festival pršuta<br />
Obiskovalci v poldrugi uri spoznajo vse skrivnosti priprave vrhunske<br />
specialitete Vulcana, torej pršuta, si ogledajo svinjak z zadovoljnimi<br />
živalmi na čelu s kraljem, 400-kilogramskim pujsom Brendijem, in<br />
pokušajo slastne dobrote. »Prav posebno veselo bo pri nas 22. in 23.<br />
<strong>junij</strong>a na festivalu pršuta (Schinkenfestival), na katerem bodo med<br />
drugim sodelovali in se predstavili tudi proizvajalci pršuta iz<br />
Slovenije,« dodaja Ivan Recek.<br />
Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Foto: Gorazd Bedrač, Edi Masnec<br />
Med maketami znanih gradov je tudi Predjamski grad.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
30<br />
(Ne)znano zamejstvo<br />
Foto: M. G.<br />
Zborzbirk pod Matajurjem<br />
Zborzbirk<br />
Kulturna dediščina med<br />
Alpami in Jadranom<br />
Ko se človek vozi po deželi slovenski, se pogosto sprašuje: »Kam pa zdaj?« Ali: »Le kaj zanimivega bi bilo<br />
mogoče videti in doživeti v teh krajih?« Marsikdaj se odprtih oči vozimo mimo skritih in nevidnih zgodb o<br />
preteklosti in vsakdanjosti krajev in domačinov ...<br />
Tokrat vas vabim na vandranje po skupnem slovenskem kulturnem<br />
prostoru in krajih tik ob slovensko-italijanski meji; če bi jih le prevozili,<br />
bi bil ves dan za to malodane predolg, če pa odstremo zavese<br />
nepoznavanja, se lahko na teh poteh zadržimo tudi več dni pa še ne<br />
bomo vsega odkrili in spoznali.<br />
Med zanimivostmi na tem območju je gotovo domoznanski šopek,<br />
ki ga ponuja čezmejni projekt Zborzbirk. V njem je 34 muzejskih<br />
zbirk, med katerimi je 21 zasebnih, osem društvenih in štiri občinske,<br />
vanj pa spada še ena muzejska izpostava. V zbirkah je več kot pet<br />
tisoč na moč povédnih predmetov, za katere ob strokovni pomoči<br />
skrbi prava mala množica večinoma ljubiteljskih zbirateljev, predanih,<br />
ozaveščenih in prijaznih ljudi.<br />
Bogata zapuščina<br />
Zbirke so zelo raznolike: od razglednic do nabožnih podobic,<br />
predmetov, navad in običajev, ki nas spremljajo od zibelke do krste;<br />
pripovedujejo o vaških praznikih, glasbi, ljudski umetnosti in<br />
verovanju, krajevnih obrteh, obrtnikih in rokodelcih, oblačilni kulturi,<br />
pustnih likih, maskah in šegah, pa o poljedelskih opravilih, živinoreji,<br />
prehrani, gozdnem gospodarjenju, trgovini, prometu, sezonstvu in<br />
izseljenstvu, doma narejenih orodjih in njihovi rabi, ne nazadnje pa<br />
tudi o prvi svetovni vojni.<br />
Vse zbirke pripovedujejo v svojem domačem jeziku – narečju.<br />
Pripovedujejo o kulturni in naravni dediščini v svojem okolju, recimo<br />
na rateškem koncu Gornjesavske doline, na Belopeški ravnini, v<br />
Kanalski dolini, v Reziji, Terski, Karnajski in Nadiških dolinah po Beneški<br />
Sloveniji, pa spet na slovenski strani, na Kobariškem, Liškem,<br />
Kambreškem ter v dolini reke Idrije, vse do Goriških Brd.<br />
Kako na pot?<br />
Vse to skrito bogastvo, ki zgovorno priča o geografsko in zgodovinsko<br />
pogojenem sosedstvu prebivalcev teh pokrajin in krajev ter več kot<br />
tisočletnem prepletanju slovenske, romanske in germanske kulture,<br />
je težko najti; najbolje bo, da pobrskate po spletnem pregledovalniku<br />
ZRC SAZU (http://zborzbirk.zrc-sazu.si/sl.si/zbirke.aspx). Pred leti je<br />
Zborzbirk prejel tudi priznanje Naša Slovenija, zato je pot do imenikov<br />
naslovov in stikov tudi na spletni strani gibanja Kultura-Natura<br />
Slovenija (www.kultura-natura.si). V okviru projekta je bil izdan<br />
imeniten slovensko-italijanski vodnik, informacije pa lahko najdete<br />
tudi na enajstih informacijskih točkah: v Ratečah, Ukvah, na Solbici, v<br />
Prosnidu, Bardu, Jevščku, Čarnem Varhu, Gorenjem Tarbilju, Bijačah,<br />
Špetru in Kanalu.<br />
Na popotovanje po muzejskih zbirkah se lahko odpravite iz različnih<br />
izhodišč. Denimo iz Rateč – prva pot od tod bo pri Trbižu zavila proti<br />
prehodu Rajbelj, se nadaljevala čez Bovško proti Kobaridu in se pri vasi<br />
Žaga vzpela do prehoda Učja, naprej pa v Tersko dolino; druga pot vas<br />
bo popeljala v Kanalsko dolino, v slovenske vasi pod Višarjami in naprej<br />
v Rezijo, od tam pa naprej, mimo Vidma ali po »dolini gradov« do<br />
Benečije. Raziskovanje lahko začnete tudi v Kobaridu ali Brdih.<br />
S teh poti se boste zagotovo vračali bogatejši za številna spoznanja in<br />
izkušnje o dragoceni prepletenosti, domačnosti in večplastnosti<br />
našega multikulturnega čezmejnega prostora.<br />
Slavko Mežek<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
31<br />
Kulinarični kotiček<br />
Foto: Gorazd Bedrač<br />
Danilo v svoji sodobno urejeni vinski kleti, ki po svetu slovi po imenitnem dišečem tramincu.<br />
Hiša dišečega traminca Steyer<br />
Vino Trojka – tudi za Luko<br />
Dončiča<br />
Med privlačnimi vinskimi kletmi na Slovenskem, ki slovijo po Evropi in v daljnih deželah, kot je denimo<br />
Japonska, je priznana Hiša dišečega traminca Steyer na Plitvicah v Apačah. Vinogradnik in vinar Danilo<br />
Steyer svojo zgodbo o uspehu vselej rad začne s svojim dedom, čeprav se ta ni ukvarjal z vinarstvom.<br />
»Že leta 1934 je začel delati kot kovač in bil je spreten in odličen kovač!« Hiša dišečega traminca že na<br />
zunaj daje obiskovalcu slutiti, da je bila družina povezana s kovaštvom, saj so vhod, ograje in balkoni delo<br />
kovaških mojstrov.<br />
Danilov oče se je ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo, a je hkrati<br />
hodil na delo v bližnjo Avstrijo na znano vinogradniško kmetijo. »Od<br />
očeta je moje prvo znanje o vinu, vinarstvu, kletarstvu,« pripoveduje<br />
Danilo, ki je prvo vino pridelal in prodal že med študijem na<br />
biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Denarja ni bilo kaj prida, treba se je<br />
bilo znajti. Po Ljubljani sem pobiral prazne steklenice in jih prinesel<br />
domov, napolnil z vinom, jih v Ljubljani prodal in nato spet pobiral<br />
prazne steklenice.«<br />
Zdaj vinska klet Steyer pridela od 80.000 do 100.000 buteljk, »odvisno<br />
od letine«, ima dvajset hektarov vinogradov, nekaj celo pod gozdovi<br />
širnega Pohorja, najbolj pa slovi po dišečem tramincu. Pridelajo še<br />
nekatere druge vrste vin, tudi avtohtono sorto ranino, dišeči penini<br />
Vaneja svetlo in rose ... Vina izvažajo po vsej Evropi, na Japonsko,<br />
Kitajsko in v Izrael.<br />
Vino prijateljstva<br />
Ima pa Danilo še posebno imenitno vino – Vino prijateljstva, ki je pravi<br />
posebnež. »Pridelano je iz množice različnih sort Ampelografskega vrta<br />
in vinograda, ki so ga zasadili botri trt, med drugim Matjaž Kek in Petar<br />
Grašo. Narejeno je v želji, da med ljudi prinaša iskrenost, veselje, ljubezen,<br />
in da povezuje prijatelje žlahtne kapljice širom sveta,« prijazno predstavi<br />
vino številnim gostom, ki obiskujejo Hišo dišečega traminca. Steklenico<br />
Vina prijateljstva krasi posebna etiketa z umetniškim delom dr. Matjaža<br />
Duha. In še eno sloveče Steyerjevo vino je treba nujno poudariti: Trojko.<br />
»To je iz treh sort: ranine, chardonnayja in dišečega traminca, naredili smo<br />
ga v čast našim košarkarjem in njihovim znamenitim trojkam,« pravi<br />
Danilo in pokaže poseben karton vina Trojka, ki je namenjen komu<br />
drugemu kot – Luki Dončiču!<br />
Duša Podbevšek - Bedrač<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
32<br />
Zgodbe v turizmu<br />
Foto: Branko Babič<br />
Toni Gašperič, eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele na sončni strani Gorjancev.<br />
Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni strani Gorjancev<br />
Belokranjci imajo topla srca<br />
in dlani tudi pozimi<br />
Belokranjski turistični meni: Črnomelj, srednjeveško mesto Metlika, Semič. Modrooka lepotica Kolpa. Mirna<br />
gora, najvišja gora v hribovitem obrobju Bele krajine, Smučarski center Gače. Krajinski park Lahinja. Romarsko<br />
središče Tri fare v Rosalnicah, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, rudarski<br />
muzej Kanižarica pri Črnomlju, rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici, učna pot Kučar–Kolpa, lepo urejeni kampi<br />
ob Kolpi, kolesarske poti in pešpoti, odlična in neštetokrat nagrajena vina belokranjskih vinarjev, pogača,<br />
pisanice, cvetoča pomlad, ki pride v Belo krajino najmanj štirinajst dni prej kot v druge slovenske kraje. Jesenski<br />
pohod tisoč in več pohodnikov po poteh soseske zidanice v Drašičih, <strong>junij</strong>sko Jurjevanje, najstarejši folklorni<br />
festival v Sloveniji, v črnomaljski Jurjevanski dragi, Semiška ohcet po starih šegah in navadah, praznik mlade<br />
portugalke v Metliki, mednarodne kulturne poletne prireditve Pridi zvečer na grad na dvorišču metliškega<br />
gradu, metliška črnina ... In Toni Gašperič. Lahko tudi v drugačnem vrstnem redu.<br />
»Našteli ste veliko, kar lahko obiskovalec obišče, vidi, doživi,<br />
pokusi v Beli krajini, vendar je še veliko zanimivega. Najbolje je<br />
priti in se o tem prepričati. Bela krajina je odprta štiriindvajset ur<br />
na dan, v vseh letnih časih. Belokranjci imajo topla srca in dlani<br />
tudi pozimi,« pravi Toni Gašperič.<br />
Gotovo ste eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele<br />
na sončni strani Gorjancev.<br />
Že mogoče. Na svetu sem že štiriinsedemdeset let in veliko časa<br />
sem namenil delu na kulturnem in turističnem področju, čeprav<br />
se nikoli nisem imel za turističnega delavca. S svojim<br />
nastopanjem v številnih medijih sem veliko pripomogel k temu,<br />
da povprečen Slovenec sploh ve, kje je Bela krajina.<br />
Vaših je kar nekaj zelo odmevnih in uspešnih turističnih<br />
projektov, ki v Belo krajino privabijo številne obiskovalce.<br />
Kot humorist stavim na podajanje zgodb s pomočjo humorja.<br />
Na humorni turizem torej. S karikaturistom Brankom Babičem<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
sva Belo krajino razglasila za Svobodno belokranjsko ozemlje.<br />
Zadeva je vžgala in odmeva. Oklical sem se za njegovega<br />
dosmrtnega predsednika. Pred kratkim smo se pobratili z Mojo<br />
deželo Prlekijo.<br />
Kaj čaka izletnika na Svobodnem belokranjskem<br />
ozemlju?<br />
Carinski pregled na Jugorju v gostilni Petra Badovinca, prejem<br />
pasoša in vinojete ter požirek vizuma v tekoči obliki pijače<br />
karampampuli. Tu lahko pokusite tudi protokolarno vino<br />
Svobodnega belokranjskega ozemlja, imenovano metliček, ki ga<br />
v majhne, prikladne steklenice polni Tone Vinopivec iz Drašič.<br />
Postregli vam ga bodo z belimi rokavicami. V kleti izdelovalca<br />
penin Ivana Simoniča v Semiču je nastanjeno ministrstvo za<br />
penjenje. Tam si lahko daste duška s penjenjem na vse in<br />
vsakogar, pa vam za še tako grobo izrečene kritične besede<br />
nihče nič ne more. Niti ustavno sodišče. V Drašičih je klinika<br />
Svobodnega belokranjskega ozemlja za navajanje na odvisnost<br />
od olj. Medicinska ekipa na čelu z doktorjem Orehovićem vam<br />
bo po pregledu svetovala, katero od sedemindvajsetih olj oljarja<br />
Martina Pečariča bo najučinkoviteje delovalo na izboljšanje<br />
vašega počutja. Na Radovici v šoli Bistra buča, kjer je pouk po<br />
metodi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa boste lahko<br />
dopolnili svoje (pomanjkljivo) znanje. Če boste med poukom<br />
poredni, vas lahko doleti kakšna klofuta ali klečanje na koruzi v<br />
kotu razreda dvestopetdeset let stare stavbe. Učitelj Jože<br />
Matekovič si je kupil dokumente za poučevanje v Podzemlju v<br />
Gostilni Veselič, kjer prodajajo tudi vozniška dovoljenja<br />
Svobodnega belokranjskega ozemlja. Matekovič si je omislil celo<br />
svoje vino bučman, izdaja pa tudi spričevala.<br />
Kolpa<br />
Imate pa tudi svojo ambasado.<br />
Diplomatske potne <strong>list</strong>e Svobodnega belokranjskega ozemlja<br />
izdajajo v Gostilni Pečarič v Ljubljani, kjer imamo svojo<br />
ambasado. Ta skrbi za našo promocijo v Ljubljani in širšem<br />
slovenskem prostoru. Kmalu bomo na Krasincu v Beli krajini<br />
odprli še ministrstvo za prehrano in pijačo, in sicer v Gostilni<br />
Kapušin, ki je med najboljšimi v Beli krajini.<br />
Kakšne ugodnosti pa ponujate lastnikom pasošev in<br />
vinojet?<br />
Lastniki pasošev so deležni številnih popustov pri turističnih<br />
ponudnikih v Beli krajini, s samolepilno vinojeto, prilepljeno na<br />
sprednje avtomobilsko steklo, pa uveljavljajo petdesetodstotni<br />
popust na vseh brezplačnih parkirnih prostorih v Beli krajini.<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Anamarija Penkalo<br />
33<br />
Zgodbe v turizmu<br />
Foto: Rudi Vlašič<br />
Metlika v srcu<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
34<br />
Trendi<br />
Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />
Center na Kajuhovi v Ljubljani, kjer je bilo maja tudi prvo državno prvenstvo v metu sekire po sistemu WATL.<br />
Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane<br />
Kot pikado ali bovling, le<br />
bolj razburljivo<br />
»Tako kot pikado, ampak s sekirami,« bi bil najboljši opis sekirometa, pravijo v centru Axe Throwing<br />
Europe, ki so ga lani novembra odprli v Ljubljani. Hm, a puščice za pikado so neprimerljivo manjše<br />
in laže obvladljive; sekira pa ... Če je nisi še nikoli držal, uporabljal, kaj šele metal, se zdi precej bolj<br />
tvegana stvar, kajne? In drvarja, ki naj bi ga prebudili v sebi, kot vabijo v centru, bo treba izbezati<br />
iz doslej še neznanih osebnostnih dimenzij. Prav, proč s pomisleki, pa vrzimo sekiro v tarčo (ali vsaj<br />
proti njej), kot nam je pokazal inštruktor, in upajmo na najboljše! Ni tako težka in ... poglej, poglej,<br />
leti! Ko ugotoviš, da metanje sekire sploh ni tvegano in da komaj čakaš, da si na vrsti za naslednji<br />
met, se lahko končno začne ta »usekana« zabava.<br />
Prvega sekirometa v Sloveniji sta se domislili ekipi Escape Room<br />
Enigmarium in Orehovega gaja, pri čemer sta preizkušenemu<br />
konceptu dodali še znanje s področja igrifikacije (različne igrice) in<br />
ga začinili s ščepom slovenske tradicije: dejstvom, da je Slovenija<br />
ena najbolj gozdnatih držav, da smo tesno povezani z gozdom, da<br />
imamo bogato tradicijo gozdarstva ... Center je tudi opremljen s<br />
smrekovim lesom, ki je v Sloveniji najbolj razširjen.<br />
Bum v ZDA in Kanadi<br />
»Sekiromet je velik bum v Združenih državah Amerike in Kanadi,<br />
tam odpirajo prostore zanj kot po tekočem traku, v Evropi pa smo<br />
največji center zanj,« pove Žiga Novak, ustanovitelj skupine Orehov<br />
gaj, strokovnjak za doživetja v turizmu – in komisar zimske lige v<br />
sekirometu (letos je bila kajpak prva). Sekiromet navdušuje tudi v<br />
Sloveniji. Sogovornik meni, da je ljudem všeč še zlasti zato, ker je<br />
avtentično doživetje z zgodbo, ker je razgibano z različnimi<br />
igricami, ker (marsikdo) ugotovi, da je uspešen v nečem, česar<br />
dotlej še ni poskusil in se mu zdi težko, a je v resnici preprosto in<br />
zabavno, ker si ljudje želijo novih doživetij ... »Ljudje odhajajo od<br />
nas dobre volje,« se nasmehne. Večinoma sicer prihajajo na<br />
sekiromet družbe ali pa ga podjetja izberejo za team building.<br />
V centru na Kajuhovi, ki so ga odprli lansko jesen, je dvanajst tarč v<br />
šestih ogradah. Na tarčo lahko igra največ šest oseb, se pravi, da<br />
lahko v centru obenem igra do 72 ljudi. Pred kratkim so postavili še<br />
šest tarč v Orehovem gaju v Ljubljani (»poletni sekiromet«), še šest<br />
pa je mobilnih, kar pomeni, da bo mogoče sekire metati tudi na<br />
izbranih prireditvah (kot je bil, denimo, majski Grajski dan na<br />
Ljubljanskem gradu).<br />
Igra poteka na posebnem, točno določenem in s pravili tekmovalne<br />
športne lige WATL (World Axe Throwing League) izmerjenem in<br />
ograjenem prostoru, na katerega je vstop dovoljen le pod<br />
nadzorom inštruktorja. Ta pred začetkom sekirometa udeležence<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
35<br />
Trendi<br />
Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />
»Poletni« sekiromet – v Orehovem gaju v Ljubljani<br />
seznani s pravilno tehniko metanja sekire in s pravili igre ter jim da<br />
napotke za varno igro, ki je vselej vodena; inštruktor je ves čas<br />
prisoten, poudarja Žiga Novak, ki ugotavlja, da osnove metanja<br />
sekire hitro usvojijo tako rekoč vsi obiskovalci, 90 odstotkov jih<br />
zadene tarčo že v prvem ali drugem poskusu.<br />
Varna igra – ob upoštevanju pravil<br />
Res je! Četudi sekira pogosto ne zadene natanko določenega<br />
mesta na tarči ... Da je igra bolj razgibana, naj bi namreč po<br />
»ogrevanju« zadeli natanko določena mesta in tako pridobivali<br />
točke za svojo skupino.<br />
V enem ograjenem prostoru sta bili sicer dve tarči, na kateri smo<br />
metali člani dveh ekip. Po dva hkrati sta metala v tarčo, hkrati pa sta<br />
morala tudi pobrati sekiro oziroma je moral tisti, ki je sekiro vrgel<br />
prvi, počakati, da jo vrže tudi drugi, preden jo je lahko pobral.<br />
Inštruktor budno spremlja dogajanje in v hipu onemogoči<br />
potencialno nevaren samoiniciativen korak proti tarči.<br />
Ob doslednem upoštevanju pravil in navodil inštruktorja je<br />
sekiromet varna igra, poudarja Žiga Novak. V Kanadi in ZDA, kjer se<br />
je sekiromet najbolj razcvetel, poškodb skorajda ne poznajo, saj<br />
pravila metanja onemogočajo nevarne situacije. Varnost je ves čas<br />
igre na prvem mestu: ne uporabljajo se sekire z gumiranimi ročaji,<br />
niti gumirane podloge, da se sekire ne odbijajo nazaj – sekira po<br />
neuspešnem metu lepo pade na tla, brez odboja (a v dokajšnje<br />
nezadovoljstvo metalca, seveda).<br />
Inštruktorji poskrbijo, da vsi igralci razumejo in spoštujejo pravila<br />
igre. V centru pa tudi opozarjajo, da sekira in alkohol nikakor ne<br />
spadata skupaj (in tudi poskrbijo, da se to pravilo vestno<br />
upošteva).<br />
O sekiri<br />
Sekira je prababica vseh orodij (ali orožij) z ročajem oziroma eno<br />
prvih prazgodovinskih orodij, poudarjajo v centru Axe Throwing<br />
Europe. Sprva je bila kamnita, pozneje bronasta ali železna. Metati<br />
pa so jo začeli naši severni sosedi Franki v petem stoletju, ko so<br />
opremljeni z njimi odhajali v bitke.<br />
V športne namene so jih začeli uporabljati antični Kelti, priljubljenost<br />
metanja sekir pa se je v nordijskih krajih ohranila do zdajšnjih dni. V<br />
sodobnem času je postal met sekire najprej zabava severnoameriških<br />
gozdarjev; v Severni Ameriki (Kanadi in ZDA) se je tudi razvil v<br />
sodoben šport, ki ga igrajo v več kot petdesetih državah po svetu.<br />
Najbolj razširjena tekmovalna športna liga WATL ali World Axe<br />
Throwing League, katere član je tudi ljubljanski Axe Throwing<br />
Europe.<br />
Foto: arhiv Axe Throwing Europe<br />
»Mobilna enota«<br />
Mateja Gruden<br />
Nekateri slovenski izrazi, povezani z metom sekire (s<br />
spletne strani centra Axe Throwing Europe):<br />
• Ne se sekirat!<br />
• To je povsem usekano!<br />
• To pa res seka!<br />
• Prenehal je govoriti, kot bi odsekal.<br />
• Sekira je padla v med.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
36<br />
Inovativno<br />
Foto: http://www.airth.global<br />
Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti.<br />
Snovalci <strong>2019</strong><br />
Hoja med krošnjami,<br />
ljubljanski zajtrk na tržnici<br />
in aromaterapija v divjem<br />
gozdu<br />
Znani so letošnji prejemniki snovalca, nagrade, s katero Slovenska turistična organizacija (STO)<br />
podpira uresničevanje ustvarjalnih, inventivnih in inovativnih idej s področja turizma: Pot med<br />
krošnjami Pohorje na Rogli, Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom in Sanje & aromaterapija & gozdna<br />
kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini; vse tri zamisli morajo biti uresničene in v ponudbi do<br />
oktobra letos. Strokovna komisija jih je izbrala izmed devetih polfina<strong>list</strong>ov, sicer pa je na poziv za<br />
Snovalca <strong>2019</strong> prispelo 37 prijav.<br />
Pot med krošnjami Pohorje<br />
Pot med krošnjami Pohorje je izjemno nadaljevanje razvoja<br />
doživljajske ponudbe Rogle in Term Zreč v zadnjih letih. Bo plod<br />
sodelovanja med tujim vlagateljem, podjetjem Zážitková<br />
Akademie (ZAK), lastnikom zemljišča, na kateri bo pot, Občino<br />
Zreče, in podjetjem Unitur, upravljavcem srednjegorskega<br />
športnega centra Rogla.<br />
Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti. Dolga<br />
bo tisoč metrov; prvi del sprehajališča bo dolg približno 560<br />
metrov in visok do 20 metrov. Pot bo vodila do 35 metrov<br />
visokega stolpa, kjer bo speljana 440 metrov dolga pot. Del<br />
konstrukcije bo tudi tobogan za spuščanje s stolpa na<br />
sprehajališče, pot pa bo nato vodila proti izhodu, kjer bo trgovina<br />
s spominki.<br />
Na poti bodo mogoče številne aktivnosti, ki bodo na zabaven in<br />
interaktiven način razširjale znanje o naravi Pohorja in<br />
okoljevarstvenih vsebinah.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom<br />
Turizem so doživetja, pri čemer je velik poudarek na doživetjih, ki<br />
temeljijo na trajnostnem razvoju. Kulinarika pa je med doživetji eden<br />
ključnih trendov. Poleg tega bo Slovenija leta 2021 Evropska<br />
gastronomska regija, zato so se pri Turizmu Ljubljana odločili<br />
oblikovati nov produkt: Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom.<br />
Novo doživetje bo gostom predstavilo prehranjevalne navade<br />
Slovencev, tipične ljubljanske proizvode in izdelke, ki jih ponujajo<br />
okoliški kmetje in drugi pridelovalci. Poleg lokalne kulinarične<br />
ponudbe bodo gostje spoznali tudi osrednjo tržnico, ki jo je oblikoval<br />
arhitekt Jože Plečnik in je pomembna tako s kulturnega vidika kot z<br />
vidika tradicije slovenske kulinarike, saj je to prostor, kjer se domačini<br />
srečujejo med nakupovanjem. V ogled bodo vključene tudi pokušnje<br />
lokalnih pridelkov na tržnici, ob koncu doživetja pa bodo gostom<br />
postregli izvirni ljubljanski zajtrk.<br />
Ogled Plečnikove tržnice z zajtrkom<br />
Gostje, ki se bodo udeležili ogleda, se bodo prepustili vzdušju<br />
ljubljanskega življenja in spoznali marsikatero zanimivost ljubljanske<br />
tržnice in tukajšnje kulinarične tradicije.<br />
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info<br />
Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega<br />
gozda v Vipavski dolini<br />
Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega gozda v<br />
Vipavski dolini je invencija, ki povezuje doživljajsko izkušnjo bivanja<br />
in blagodejne učinke aromaterapije.<br />
V stoletnem borovem gozdu z lepim razgledom na Vipavsko dolino<br />
vabi v svoj gostoljubni objem gozdna vasica Theodosius, ki so jo<br />
poimenovali po zmagovalcu spopada ob Frigidu. Tu pričakata goste<br />
pristno doživetje neokrnjene narave in skrbno izbrano udobje. Vasica<br />
ponuja varno zavetje in sproščajoč odmik, Vipavska dolina pa gostom<br />
razkriva različna doživetja, ki prebujajo čute. Ključna elementa<br />
zgodbe pa sta borov gozd z rahločutno umeščenimi unikatnimi<br />
domovanji in aromaterapija, najbolj dišeča veja komplementarne<br />
medicine za ohranjanje zdravja in psihofizičnega ravnotežja.<br />
Med 37 (veljavnimi) prijavami na poziv Snovalec <strong>2019</strong> so izbrali<br />
devet polfina<strong>list</strong>ov – poleg predstavljenih fina<strong>list</strong>ov so se za nagrado<br />
Snovalec potegovali še:<br />
• Dišava mesta Ljubljana: razvoj novega, trajnostnega izdelka,<br />
dišave mesta Ljubljana;<br />
• Festival kamna: razvoj novih in inovativnih turističnih<br />
produktov in doživetij na temo kraškega in slovenskega<br />
kamnoseštva;<br />
• Jaz, Rimljan: dvodnevni program – goste ob sprejemu<br />
oblečejo v rimska oblačila, ki jih nosijo ves čas bivanja v<br />
rimskem kampu Poetovio;<br />
• Postani kralj slovenskih ribolovnih voda: lov na sulca, kralja<br />
slovenskih voda;<br />
• SUP&SoUP – Trajnostni pobeg iz mesta: supanje po Ljubljanici<br />
in razvajanje v ekološki restavraciji na Posestvu Trnulja;<br />
• Čudesa Slovenije: obiskovalci pokušajo, poslušajo, vonjajo, se<br />
dotikajo, vidijo, začutijo in celovito doživijo vsaj sto ključnih<br />
značilnosti Slovenije.<br />
37<br />
Inovativno<br />
Foto: http://www.airth.global<br />
Doživljajska izkušnja bivanja in blagodejni učinki aromaterapije<br />
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
38<br />
Digitalno<br />
Foto: Pixabay<br />
Ljudje na letališčih pogosto potrebujejo pomoč pri iskanju različnih informacij.<br />
Pilotni projekt letališča v Frankfurtu<br />
Potnikom je priskočil na<br />
pomoč robot – FRAnny<br />
Frankfurtsko letališče oziroma operater letališča Fraport je združil moči z informacijskotehnološkim<br />
upravljavcem DB Systel, da bi skupaj postavila pilotni projekt robota, ki na letališču usmerja potnike in<br />
obiskovalce. FRAnny (FRA je letališka koda za Frankfurt) je sposobna dajati navodila o lokaciji določenih<br />
trgovin ali restavracij, o pravih vhodih in o tem, kako priti do brezžične spletne povezave na letališču. Vsi,<br />
ki smo že kdaj bili na letališču, vemo, kako stresno je lahko iskanje želenih stvari, še zlasti na tako velikih<br />
letališčih, kot je frankfurtsko.<br />
»Potniki na velikih transportnih stičiščih, kot so letališča in železniške<br />
postaje, pogosto potrebujejo pomoč, navodila in usmeritve. V takih<br />
primerih lahko digitalni asistenti in roboti pomagajo zaposlenim pri<br />
dajanju informacij, ki so v večini primerov standardna vprašanja. Ne<br />
glede na to, da gre za preproste informacije, so potniki pogosto<br />
zmedeni, kar pomeni, da jim takšni nasveti pomagajo in pripomorejo<br />
k boljši uporabniški izkušnji,« pojasnjuje Fraport. Uporabniška<br />
izkušnja je še zlasti na letališčih v veliki meri odvisna od tega, kako<br />
gladko in brez težav potnik pride na svoje letalo.<br />
Poskusnih šest tednov<br />
V šestih tednih (aprila in maja), kolikor časa je FRAnny pomagala na<br />
letališču v Frankfurtu, je Fraport iskal odgovore na vprašanja o<br />
funkcionalnosti robota, odzivu potnikov nanj in njegovi uporabnosti.<br />
V testnem obdobju naj bi FRAnny pokazala vse svoje sposobnosti,<br />
obiskovalci letališča pa so šest tednov dobivali nasvete v nekoliko<br />
drugačni obliki, kot so bili vajeni do zdaj. »Moje ime je FRAnny. Kako<br />
vam lahko pomagam?« so bile besede, s katerimi je robotska<br />
asistentka pozdravljala mimoidoče.<br />
Delovanje FRAnny temelji na tehnologiji umetne inteligence in<br />
oblačnem VUI (»voice-user interface«), ki ga ga lahko uporabimo na<br />
različne načine, med drugim so najbolj razširjeni »chatboti«, glasovni<br />
asistenti in roboti. Ta digitalni sistem so razvili pri Deutsche Bahn, kjer<br />
je ekipa strokovnjakov informacijske tehnologije dolgo analizirala<br />
dejanske potrebe letališča v Frankfurtu. Z obdelavo podatkov iz<br />
letališkega informacijskega sistema FRAnny razume in odgovarja na<br />
vprašanja, ki zadevajo potovanja, infrastrukturo letališča in še več.<br />
FRAnny obvlada več jezikov: nemščino, angleščino in še nekaj drugih.<br />
Kako se je vse skupaj začelo?<br />
Iskanje skupne zgodbe Fraporta in Deutsche Bahn se je začelo leta<br />
2017. Cilj je bil ustvariti umetno inteligentnega glasovnega asistenta,<br />
ki bi pomagal strankam. Prva pilotna demonstracija je potekala štiri<br />
tedne leta 2018, prav tako na letališču v Frankfurtu, so pa takrat<br />
uporabljali predhodnika FRAnny.<br />
Po nekaj več kot 4400 interakcijah s potniki jih je kar tri četrtine<br />
ocenilo izkušnjo kot pozitivno. Po podatkih Fraporta so pridobljene<br />
informacije in odzive sodelujočih uporabili za izboljšanje umetne<br />
inteligence in celotnega robotskega uporabniškega vmesnika. Pri<br />
zdajšnjem robotu FRAnny naj bi bila uporabniška izkušnja na še višji<br />
ravni, kar pomeni več pozitivnih ocen potnikov.<br />
V tem mesecu (<strong>junij</strong>a) bo predvidoma isti sistem kot na<br />
frankfurtskem letališču začel testno fazo delovanja na glavni<br />
železniški postaji v Berlinu, kjer naštejejo več kot 300.000 potnikov in<br />
obiskovalcev na dan. Tam bodo uporabili »sestro« FRAnny, Semmi.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
Foto: Pixabay<br />
39<br />
Digitalno<br />
Aplikacija, ki gibalno oviranim osebam olajša<br />
potovanja<br />
Zahvaljujoč razcvetu aplikacij za pametne telefone so potovanja preprostejša, kot so kdaj koli bila.<br />
Skorajda kjer koli in kadar koli lahko v le nekaj potezah opravimo vse faze načrtovanja izleta: od nakupa<br />
vozovnic do rezervacije prenočišča. In ko naposled prispemo v izbrano destinacijo, se lahko ves čas<br />
orientiramo s pomočjo ene izmed številnih navigacij. Redko pa opazimo, da bi potovalne aplikacije<br />
opozarjale na ovire, ki lahko gibalno oviranim osebam resno otežijo potovanje.<br />
To želi spremeniti irska razvojna ekipa na čelu z idejnim vodjo<br />
Mattom McCannom, ki že od rojstva trpi za cerebralno paralizo.<br />
Matt se je namenske aplikacije domislil, ko je pred leti ob prihodu<br />
v hotel hitro opazil, da ta še zdaleč ni prijazen invalidom, kot se je<br />
oglaševal na spletu.<br />
Rešitev se imenuje Access Earth, avtorji pa upajo, da bo sčasoma<br />
postala nadomestek Googlovim zemljevidom, s katerim bi se<br />
uporabniki izognili prav takšnim neprijetnostim, ki na potovanjih<br />
vse prepogosto doletijo gibalno ovirane osebe.<br />
Ocenjevanje na podlagi dostopnosti za invalide<br />
Aplikacija namreč omogoča ocenjevanje prenočišč, restavracij,<br />
trgovin in znamenitosti na podlagi dostopnosti za invalide. V<br />
ozadju zemljevida se skrivata odprtokodni rešitvi OpenStreetMap<br />
in Mapbox, zato je vanj vključeno lepo število pomembnih lokacij.<br />
Žal pa je seznam objektov, ki že imajo podatke o dostopnosti,<br />
trenutno še precej skop (tudi za Slovenijo in okolico). A informacije<br />
o dostopnosti lahko dodaja vsak prijavljeni uporabnik, zato bo<br />
število popisanih lokacij najbrž ves čas naraščalo.<br />
Pri tem pridejo v poštev dejavniki, kot so: parkirišče za invalide,<br />
prilagojenost kopalnice in stranišča, širok vhod in drugi. Če<br />
uporabnik potrebuje le informacije za določeno destinacijo, pa je<br />
stavbe na zemljevidu po vseh teh kriterijih mogoče preprosto<br />
filtrirati.<br />
Access Earth je na voljo brezplačno v trgovinah Google Play in<br />
App Store ali prek brskalnika na povezavi: https://access.earth.<br />
Poslanstvo mlade irske ekipe je vsekakor občudovanja vredno;<br />
upati je, da se bo aplikacija čim hitreje uveljavila in da bomo v<br />
prihodnosti videli še več rešitev, ki bi gibalno oviranim osebam<br />
olajšale potovanja.<br />
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
40<br />
Skok čez mejo<br />
Ena od znamenitih utrdb je Forte mare, zgrajena med 14. in 17. stoletjem, v kateri so različne prireditve. Utrdba spada med<br />
najlepše primere forifikacijske arhitekture.<br />
Hercegnovi – črnogorski biser<br />
Mesto, ki ima kar dvesto<br />
sončnih dni na leto<br />
Črna gora, s samo 670.000 prebivalci, je ena najbolj eksotičnih dežel v srednjem Sredozemlju in s svojo obalo,<br />
dolgo 239 kilometrov, privablja turiste iz številnih držav, čedalje več tudi iz Slovenije. Pravi črnogorski biser med<br />
destinacijami, ki so turistično najbolj obiskane, je mesto Hercegnovi, kjer je v teh dneh temperatura zraka okrog<br />
30 stopinj Celzija, morja pa že 22 stopinj Celzija.<br />
Hercegnovi ima na leto kar dvesto sončnih dni, julija in avgusta<br />
pa je povprečna temperatura morja od 24 do 26 stopinj Celzija.<br />
Mesto slovi po izjemno ugodni mikroklimi, saj leži pod<br />
dinarskim masivom Orjen, ki je najvišja planina ob Jadranskem<br />
morju, in zalivom Boke Kotorske. Uvrščajo ga med najlepše<br />
zalive na svetu.<br />
Zgodovina Hercegnovega je zelo pestra, o čemer pričajo<br />
verski zgodovinski in kulturni spomeniki, ki jih je kar 89, med<br />
njimi številne cerkve in impozantne utrdbe. Ima pa Hercegnovi,<br />
zato ga obišče največ turistov, predvsem iz Francije, Norveške,<br />
ZDA in Kitajske, izjemno čisto morje in sedemdeset plaž, od<br />
zdravilnih in blatnih na Igalu, do peščenih.<br />
»Še zlasti lepe plaže so na polotoku Luštica, ki so pravi raj za<br />
zaljubljene v sredozemski način življenja,« pravi Dalibor<br />
Vuković iz Turistične organizacije Hercegnovi. Luštica je najbolj<br />
sončen del Bokokotorskega zaliva z 32 kilometrov dolgo obalo.<br />
Spomenik kralja Tvrtka I. Kotromanića, ustanovitelja mesta<br />
Hercegnovi, je ena najbolj fotografiranih znamenitosti v<br />
Hercegnovem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
41<br />
Skok čez mejo<br />
Med polotokoma Luštica in Prevlaka, na vhodu v Bokokotorski zaliv, izstopa otoček Mamula, na katerem je v 19. stoletju avstrijski<br />
general Lazar Mamula zgradil utrdbo.<br />
V desetih vaseh z značilno sredozemsko arhitekturo, kjer hiše<br />
obkrožajo nasadi oljčnih dreves in fig, privablja Luštica čedalje<br />
več navtikov.<br />
Na Luštici so najbolj privlačne hercegnovske plaže Žanjic,<br />
Mirište in Dobreč. V zalivu so ob petzvezdičnem hotelu zgradili<br />
tudi marino.<br />
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač<br />
Turistična privlačnost na Luštici – Plava špilja, visoka devet<br />
metrov, z dvema vhodoma, širokima petnajst in tri metre.<br />
S hercegnovskega pomola popeljeta z ladjico turiste na<br />
Luštico in na tamkajšnje sanjske plaže domačina Nataša in<br />
Ilija, ki gostom pripravita na ladjici okusen ribji obed.<br />
Največje zasluge za to, da se hercegnovski turizem čedalje bolj vzpenja, imajo Pavle Obradović, direktor Turistične organizacije<br />
Hercegnovi (na fotografiji v sredini), in njegovi sodelavci Tonka Tomašević, Dalibor Vuković in Ljubica Vasiljević ter prostovoljec<br />
Goran Stanovčić iz Kamenega.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
42<br />
Skok čez mejo<br />
Albanija v Sloveniji v družbi<br />
s Kompasom<br />
Albanija postaja zanimiv turistični cilj, tudi za Slovence. In prav zato<br />
ter zaradi interesa slovenskih vlagateljev za naložbe v albanski<br />
turizem, se je ta balkanska država na čelu s svojim ministrom za<br />
turizem Blendijem Klosijem in albanskim veleposlanikom v<br />
Sloveniji Pellumbom Qazimijem predstavila v prostorih turistične<br />
agencije Kompas v Ljubljani. Pa ne naključno, saj omenjena<br />
agencija vodi slovenske turiste v Albanijo, za katero je »pri nas<br />
čedalje večje zanimanje«, pravi Rado Šušteršič s Kompasa (na<br />
fotografiji, ob njem desno Lovorko Mamić, predsednik uprave, in<br />
levo Matevž Horvat, vodja oddelka Potovanja).<br />
Med najprivlačnejšimi cilji v Albaniji sta obmorski biser Sarando ob<br />
Jonskem morju s pogledom na grški otok Krf, kjer so najpogostejši<br />
turisti Italijani, Grki in Nemci, in mestece tisočerih oken Berat ob<br />
reki Osum, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne<br />
dediščine.<br />
D. P. B.<br />
Foto: Gorazd Bedrač<br />
Gozd na stadionu<br />
Celovec ob Vrbskem jezeru bo s projektom »For Forest« (Za gozd) uresničil izjemno umetniško idejo: gozd na<br />
nogometnem stadionu.<br />
S to nenavadno idejo se bodo od 8. septembra do 31. oktobra<br />
poigravali na Vrbskem stadionu v Celovcu. Pobuda za največji<br />
umetniški projekt, ki je bil doslej uresničen na javnem prostoru v<br />
Avstriji, je bila skica Die ungebrochene Anziehungskraft der Natur<br />
Foto: Turismus Region Klagenfurt am Wörthersee/Österreich Werbung<br />
(Nelomljiva privlačna moč narave), ki jo je na začetku sedemdesetih<br />
let prejšnjega stoletja narisal avstrijski slikar in arhitekt Max Peintner.<br />
Nogometno igrišče bo na željo umetnika v celoti zasajeno z mešanim<br />
gozdom. Gledalci bodo lahko drevesni spektakel občudovali s tribun,<br />
podnevi in ponoči, pri naravni in umetni svetlobi. Ob tem projektu se<br />
tako poraja vprašanje, ali postaja samoumevno, da narava polagoma<br />
izginja in da jo bodo lahko nekega dne občudovali le še v za to<br />
določenih prostorih.<br />
Projekt »For Forest« bo udejanjila ekipa Littmann Kulturprojekte iz<br />
Basla v Švici. Drevesa bodo po intervenciji na stadionu v izvirni<br />
razporeditvi nasadili v njegovi bližini. S tem bo stadionski gozd ostal<br />
v spominu kot gozdna skulptura.<br />
L. L.<br />
Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />
Junij <strong>2019</strong><br />
Izdaja:<br />
Turistična zveza Slovenije<br />
Naslov uredništva:<br />
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />
Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />
Transakcijski račun:<br />
SI56 03100-1000010639<br />
Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />
Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Junij <strong>2019</strong>
GelAtissimo<br />
58%<br />
Sadni dele<br />
=48 kcal<br />
(1 porcija)<br />
NOVO<br />
DOBER SLADOLED<br />
dobro dene<br />
VISOK SADNI DELEŽ<br />
BREZ UMETNIH BARVIL<br />
60%<br />
Sadni dele<br />
=39 kcal<br />
(1 porcija)<br />
PRIMERNO ZA<br />
VEGETARIJANCE<br />
NAREJENO<br />
V SLOVENIJI<br />
Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana<br />
dobro sem
VABILO<br />
Turistična zveza Slovenije in<br />
Turistično društvo Mokronog vas vabita na<br />
30. KRESNO NOČ in<br />
19. SREČANJE TD PODEŽELJA<br />
sobota, 22. 6. 19<br />
PROGRAM SREČANJA:<br />
Mokronog<br />
12.30 - 13.00<br />
13.15 - 16.00<br />
16.30 - 17.15<br />
17.30 - 18.00<br />
18.00 - 21.15<br />
21.15 - 21.30<br />
21.30 - ...<br />
Prihod v Mokronog – registracija udeležencev in pozdravni nagovor<br />
Voden ogled kulturne krajine Žalostne gore<br />
Voden ogled vinske kleti in degustacija- Vinski dvor Deu<br />
Ogled in degustacija v bližnjem 200 let starem avtohtonem dolenjskem vinskem hramu<br />
Plenarni del v izvedbi etnologa in umetnostnega zgodovinarja, dr. Janeza Bogataja<br />
Ohranjanje kulturne dediščine s poudarkom na kresovanju in načini, kako to kulturno<br />
dediščino umestiti v sodobni čas in v turistične namene.<br />
Priprava stojnic in otvoritev sejma Kresne noči<br />
Uprizoritev legende o nastanku grba Mokronog (Obeležitev 740 letnice trga Mokronog)<br />
Predstavitev društev, ki se izvaja v okviru sejma Kresne noči.<br />
Folklorni nastopi, glasbeni in pevski nastopi ter običaji na temo kresa, delavnica - izdelava<br />
kresnih venčkov, nastop čarodeja…<br />
Skupni prižig kresa s programom<br />
Druženje do zgodnjih jutranjih ur ob glasbeni skupini Novi spomini in s Špelo Grošelj<br />
VSI REGISTRIRANI UDELEŽENCI PREJMEJO:<br />
1.<br />
2.<br />
3.<br />
4.<br />
5.<br />
6.<br />
7.<br />
praktično darilo<br />
voden izlet<br />
degustacijo v vinski kleti Vinski dvor Deu in degustacijo ob<br />
ogledu in predstavitvi 200 let starega avtohtonega<br />
dolenjskega vinskega hrama<br />
pogostitev s hrano in pijačo na prireditvenem prostoru<br />
strokovno predavanje priznanega slovenskega etnologa<br />
vodeno tematsko delavnico za pletenje venčkov iz kresnic<br />
večerno družabno srečanje ob živi glasbi<br />
Prijavnica in celotna vsebina vabila na www.turisticna-zveza.si
Change language