Revija Lipov list, junij 2019

videopccenter

Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu

JUNIJ 2019 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Henna Konu o turizmu tišine

Zgodbe

Toni Gašperič o Beli krajini

Trendi

Sekiromet, »usekana« zabava

Inovativno

Snovalci 2019

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info


Tekmovanje za

2019

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

NAJ

Vabimo vse občine, da se prijavijo

za tekmovanje slovenskih krajev

v urejenosti in gostoljubnosti

v kategorijah:

• Srednja mesta

• Manjša mesta

• Izletniški kraji

• Jedra: mestna, vaška, trška

• Kampi

• Glampi

• Mladinska prenočišča

• Tematske poti

urejen in

gostoljuben

kraj

Predloge občin bo obravnavala posebna komisija

in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,

ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.

Glasovanje bo potekalo prek spletne strani www.turisticna-zveza.si.

Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta

merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.

Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih

in ocenjevanje zaključila v septembru.

Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo

novembra v Ljubljani na Dnevih slovenskega turizma.

Častni pokrovitelj projekta

je predsednik Vlade RS Marjan Šarec.

Prijave občin zbiramo do

27. junija na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.

Spletno glasovanje bo potekalo od 2. do 12. junija 2019.

Več informacij o projektu: www-turisticna-zveza.si


KAZALO

NASLOVNICA

Moč narave – reka Idrijca v objemu gozdov

UVODNIK

3

INTERVJU 04-06

Henna Konu: Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena

oblika doživetij v naravi

POD DROBNOGLEDOM 08-09

Kjer je dobra vila preklela skopuškega mlinarja

Kazalo / Uvodnik

FOKUS 14-15

TD Davča: Živahna društvena dejavnost v največji

slovenski vasi

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Marija Ermenc, mentorica na OŠ Ljubno ob Savinji: Delo

z mladimi je zanjo poslanstvo

TZS 18-19

Turizmu pomaga lastna glava in Zlata kuhalnica

POTEPANJA 26-27

Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato

Žalca

NAMIG ZA IZLET 28-29

Na jugovzhodu avstrijske Štajerske: resnična pravljica o

uspehu Vulcana

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30

Kulturna dediščina med Alpami in Jadranom

KULINARIČNI KOTIČEK 31

Hiša dišečega traminca Steyer

ZGODBE V TURIZMU 32-33

Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni

strani Gorjancev

TRENDI 34-35

Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane

INOVATIVNO 36-37

Snovalci 2019

SKOK ČEZ MEJO 40-41

Hercegnovi – črnogorski biser

Sloviti Albert Einstein je nekoč dejal: »Poglobite se v naravo in vse boste bolje

razumeli.« V čedalje bolj urbaniziranem svetu, ki se vrti čedalje hitreje in je

čedalje glasnejši, so takšne misli in nasveti čedalje glasnejši. Čedalje pogosteje

je govor o blagodejnih vplivih narave, kot so blaženje vsakodnevnega stresa

in zniževanje krvnega tlaka, pa umirjanje kakofonije glasov v naših glavah, ki

povede k jasnejšim mislim in boljši koncentraciji ... O tem, kako dober je

(psihološki in fiziološki) vpliv narave na človeka, govorijo številne knjige,

strokovni in poljudni članki, zahajanje v naravo ponekod že predpisujejo na

recept. Za preobremenjeni (zahodni) svet je narava znova postala dragocena

dobrina.

Že na začetku 19. stoletja so pesnik William Wordsworth in drugi britanski

romantiki izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve industrializacije in urbanizacije

ter ljudi pozvali k vrnitvi v naravna okolja. Gibanje je spodbudilo tudi sprejetje

ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov, prva uspešnejša in vidnejša

oblika okoljske skrbi pa se je pojavila v Nemčiji v sredini 19. stoletja, ko so

uveljavili koncept upravljanja naravnih območij. V tem stoletju se je gibanje

za varovanje okrepilo tudi v ZDA, kjer so leta 1872 prvi na svetu ustanovili

narodni park, Yellowstone. Prvotno je bil zasnovan kot »območje za uživanje

ljudi ... za doseganje velikega dobička na račun turistov in drugih iskalcev

užitkov«. Izvirni koncept narodnih parkov je dajal prednost aktivnostim v njih

in ne varovanju okolja. Dobro stoletje pozneje so razmere popolnoma

nasprotne ...

Turizem je od nekdaj tesno povezan z naravo; marsikje je ta ključni razlog, da se

je sploh razvil. Gore, morja, gozdovi, jezera, puščave, vulkani, slapovi, živalstvo

... so osrednji motivi za desetine milijonov ljudi, ki potujejo po svetu, njihovo

število pa se vztrajno povečuje: narodne parke v ZDA, denimo, obišče že okoli

330 milijonov ljudi na leto; leta 1950 so v njih našteli blizu 33 milijonov

obiskovalcev, leta 1960 blizu 72 milijonov, leta 1970 že 168 milijonov – in tako

naprej. Podobno je drugod po svetu, čedalje večji je tudi obisk slovenskega

Triglavskega narodnega parka.

Ob čedalje večji priljubljenosti zahajanja v naravo, tudi v turizmu, je

doživljanje naravnih lepot pogosto, še zlasti v času visoke turistične sezone,

močno načeto; težko je uživati prelesti narave v hrupnih množicah (pustimo

zdaj ob strani vse druge, večje okoljske izzive, ki jih prinaša čedalje večja

obremenjenost narave s turističnim odtisom). Tako se čedalje bolj razvijajo

turistična doživetja, ki ne poudarjajo najslikovitejših naravnih znamenitosti,

temveč vabijo v povsem »vsakdanjo« naravo, še najraje v gozdove, ljudem pa

omogočajo, da naravo ne samo opazujejo, temveč se vanjo poglobijo z

vsemi čutili. To so doživetja, ki so obenem tudi blagodejna za človekovo

počutje.

Tako v Lipovem listu pišemo tudi o »turizmu tišine«, obliki turizma v naravi, ki

v hrupnem in nemirnem svetu prinaša redki dobrini: mir in tišino. Zunaj nas

in v nas.

Mateja Gruden, urednica

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.


4

Intervju

Foto: osebni arhiv Henne Konu

Henna Konu

Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena oblika doživetij v naravi

Manj bo tišine, dragocenejša

bo – tudi v turizmu

»Zavedanje o blagodejnem vplivu narave oziroma o njenih pozitivnih učinkih na človeka je čedalje

globlje. Številne raziskave obravnavajo psihološko plat vpliva narave na človeka, veliko jih je tudi,

ki dokazujejo pozitivne fiziološke vplive narave na človeka, kot so, na primer, zmanjševanje stresa,

zniževanje krvnega tlaka in krepitev imunosti organizma. Vse to za zdaj še ni tesno povezano s turizmom

– je pa izjemen potencial zanj,« ugotavlja Henna Konu, višja raziskovalka na finskem inštitutu Natural

Resources Institute Finland. Njeno področje dela je razvoj turizma v naravi – njegov del pa je tudi tako

imenovani »turizem tišine«.

Slovenijo je obiskala aprila v sklopu projekta Destination SMEs, ki se izvaja

v okviru evropskega programa Interreg Europe; na borzi Green & Outdoor

v Bohinju je predstavila metodologijo, ki so jo razvili na Finskem: razvoja

turističnih produktov, ki temeljijo na naravnih danostih, miru in tišini.

Kaj je turizem tišine?

To je turizem, ki nam omogoča, da dejansko doživimo, vpijemo tišino.

To ne pomeni, da mora biti tišina popolna, bolj je govor o »zvokih

tišine«, ki so najpogosteje povezani z naravo. Poslušanje vetra,

šelestenja listov ... Kar je izjemno prijetno in sproščajoče. Kako lahko to

dosežemo? Najlaže z različnimi aktivnostmi v naravi, pri čemer pa ni

poudarek na fizični aktivnosti, temveč na tem, da se poglobimo v

občutje tišine. In da jo doživimo ne le okoli sebe, temveč tudi v sebi.

Zunanja in notranja tišina – drugo je pogosto bistveno teže

doseči kot prvo ... Kako?

Najprej je pomembno, da smo v okolju, v katerem ni zvokov

vsakdanjega življenja. Sredi njih se je težko sprostiti in osrediniti.

Lipov list - Junij 2019


Govorim torej o okolju, ki nam omogoča, da ga ozavestimo – in da

ozavestimo sebe: o naravi. Živimo v zelo hektičnem svetu, vse dni

preživimo pred zasloni mobilnih telefonov, naš vsakdan je poln

motečih elementov. Narava pa je za večino poligon za telesno

aktivnost, ki nas odvrača od tega, da bi bili pozorni na to, kar se dogaja

okoli nas; bolj smo osredinjeni na vadbo. A najprej moramo to ozavestiti

in razviti veščine za sposobnost odklopa. Tako je treba v doživljanje

tišine (in v turizem tišine) vključiti aktivnosti, ki nas učijo postati

dovzetnejši za dogajanje okoli nas, ki nam spodbudijo čute, ki nam

pomagajo k ozaveščanju čuječnosti in umirjanju deročega toka misli.

Na primer: bila sem na takšnem tihem izletu, hodili smo, a le kakšen

kilometer ali dva, vodnik pa je nam je pokazal, kako prijetno je lahko

molčati in biti v tišini. Preden smo začeli hoditi, smo si nadeli namišljeno

»kapuco tišine« in hodili v zadostni razdalji drug od drugega, da smo

lahko bili sami s seboj, v danem trenutku, ne da bi mislili na kaj drugega.

Na tem izletu sem bila kot raziskovalka turizma tišine, a me je obenem

zanimala tudi povsem osebna izkušnja z njim. Ugotovila sem, da sem

sposobna samo hoditi in ne razmišljati o ničemer drugem – po navadi

imam glavo polno različnih misli vsakdana (nasmeh). Hoja brez

govorjenja drug z drugim, temveč zgolj pogovor z naravo, poslušanje

zvokov, navezovanje stika z naravo.

Kako pa se na tak turizem odziva trg povpraševanja?

Zelo pomembno je, da vemo, koga nagovarjamo. Tišina je lahko za

nekatere tudi zelo neprijetna. Neki podjetnik, ki se ukvarja s turizmom

tišine v Severni Karelii (regija na vzhodu Finske, kjer so pred leti razvili

pilotni projekt turizma tišine, op. p.), je pripovedoval o turistu iz

Mehike, ki ga je peljal s snežnimi sanmi v gozd; Mehičan je skoraj

doživel napad panike, ker je bilo v gozdu tako zelo tiho, pretiho zanj.

Zato so se morali vrniti. Vedeti moraš, komu lahko kaj ponudiš, v

katerem letnem času – zima, na primer, je še tišja, brez zvokov.

Turizem tišine težko prodaš na primer Fincem, saj smo že tesno

povezani z naravo in obkroženi z njo, živimo z njo. Večina gostov, ki

prihajajo na ture, ki jih ponuja regija Severna Karelia, so sicer bodisi

tujci bodisi taki, ki si želijo izkusiti ali poglobiti doživetje narave in

tišine. Številni ljudje niti ne pomislijo, da lahko naravo izkusijo tudi

brez fizične aktivnosti v središču doživetja. S tem je čedalje več

zanimanja za aktivnosti, o kakršnih govoriva – pa niti (še) ne toliko v

turizmu, temveč bolj na ravni vsakdanjega življenja. A tudi v turizmu

je to po mojih opažanjih rastoč segment ponudbe in povpraševanja.

Turizem dobrega počutja, h kateremu pravzaprav spada

turizem tišine, je že zdaj velik trend, v prihodnje pa naj bi se

še krepil ...

Ko je govor o turizmu dobrega počutja, še vedno večinoma

pomislimo na zmogljivosti oziroma prostore, ki ga omogočajo (terme

in podobno, op. p.). A mislim, da je lahko takšen prostor narava sama,

saj na toliko ravneh pripomore k boljšemu počutju, tako na mentalni

kot fizični ravni. (Ameriško združenje za naravno in gozdno terapijo,

Association of Nature and Forest Therapy, poudarja, da ne izobražuje

terapevtov, saj je terapevt – gozd. Pri tem izhaja iz japonske filozofije

shinrin-yoku, kar v prevodu pomeni gozdna kopel. Op. p.)Turizem

dobrega počutja je pogosto tesno povezan s petzvezdičnimi hoteli

in pripadajočimi storitvami, a to se počasi spreminja. Na Finskem,

recimo, takšnih zmogljivosti niti nimamo – naša največja takšna

»zmogljivost« je narava. Tako v ospredju turizma dobrega počutja na

Finskem ni klasično razvajanje, temveč osebni cilj nekaj doseči in

sprejemanje aktivne vloge pri tem. Mislim, da gre za veliko

spremembo v mišljenju; ideja dobrega počutja postaja nekakšna

nova oblika luksuza, pri čemer ljudi niti ne zanimajo toliko luksuzne

stvari, čedalje bolj jih zanima zdrav slog življenja na vseh ravneh. To je

čedalje večji trend in to seveda vpliva tudi na potovalne motive.

5

Intervju

Foto: Mateja Gruden

Gozd – najboljši terapevt

Lipov list - Junij 2019


6

Intervju

Kateri deli sveta pa so najmočnejši v razvoju ponudbe

turizma tišine?

Zagotovo Japonska, ki ima že dolgo tradicijo gozdnih kopeli; ureditev

območij zanje je podprla tudi država. Tak turizem je hitro rastoč trend

v ZDA. A ni veliko turističnih produktov, ki jih tržijo prav kot turizem

tišine. Veliko pogosteje so njegovi elementi vključeni v produkte, ki

jih tržijo pod drugimi vsebinami ali imeni, čeprav so lahko v ospredju

ponudbe. Tudi koncept novega razkošja, recimo, se precej vrti okoli

tišine in tega, o čemer sva uvodoma govorili. Ponuja opazovanje

zvezdnatega neba, sedenje ob odprtem ognjišču ... To so praviloma

tudi razmeroma dragi produkti. Na Laponskem, denimo, uspešno

ponujajo takšna doživetja narave – za dokaj premožne goste.

Katera ponudba turizma tišine pa je najbolj priljubljena v

Severni Karelii?

Najbolj priljubljena, še zlasti med tujci, je vodena smučarska tura

(cross-country) od penziona do penziona. Razdalje med penzioni

niso velike, deset do petnajst kilometrov, tako da smučarske trase

niso dolge, tudi zahtevne ne. Prenočitve so skromne, njihova zgodba

pa se vrti okoli lokalnih produktov – trajnost je osrednji element te

ponudbe. V nekaterih skupaj pripravljajo večerje, v vseh pa je zelo

prijetno vzdušje. Poleg tega vodnik uči goste, kako doživljati naravo,

spodbuja jih, da se o tem pogovarjajo z drugimi v skupini, v kateri

potujejo (to so seveda manjše skupine, večje takšnega turizma ne

omogočajo). Med priljubljenimi doživetji je tudi doživetje tukajšnje

kulture – tradicije, na primer z učenjem o tradicionalnem finskem

glasbilu, z zgodbami o njem, ki pa so tudi zelo povezane z naravo, z

igranjem nanj. Sicer so ture bodisi vodene bodisi samostojne, kot je,

recimo, počitnikovanje v značilnih finskih kočah za sproščanje.

Narava se zdi rdeča nit turizma tišine. Ali sploh obstaja

še kakšno drugo okolje, ki je tako sproščajoče, kot je

narava?

Mislim, da ne. Če greste v kateri koli velnes, na masažo ali kakšen

drug tretma, boste najverjetneje obkroženi z glasbo, ki temelji na

zvokih narave. Tudi sama med delom v pisarni pogosto poslušam

glasbo narave. Na delu imamo tudi virtualno naravno sobo, v

kateri lahko izbereš zvoke narave, ki bi jih želel poslušati, s

projekcijami narave. Včasih grem tja brat.

V knjigi Narava zdravi in popravi avtorica Florence

Williams omenja tudi raziskave, v katerih preverjajo, ali

je mogoče enak blagodejen vpliv narave zagotoviti tudi s

simulacijami naravnega okolja. Kaj menite o tem?

Če nimaš možnosti, da bi šel v naravo (nasmeh) ... Raziskave, ki so

jih opravili na našem inštitutu, so pokazale, da je tudi virtualna

narava boljša za človekovo psihološko počutje kot navadna

delovna okolja. Že petnajst minut v naravi (tudi virtualni) zadošča,

da se pokažejo njeni blagodejni učinki.

Bi rekli, da je postala tišina dragocena vrednota – v svetu, ki

ne potihne?

Mislim, da je zelo dragocena. Bojim se, da je nekaj, kar bi utegnilo v

prihodnosti celo izginiti. K sreči imamo še vedno dovolj območij, kjer

vlada tišina. In ljudje praviloma cenijo bolj tisto, česar nimajo. Tako bo

tišina najverjetneje čedalje bolj zanimiva tudi prodajno – in tudi v

turizmu.

Mateja Gruden

Foto: Alex Štokelj, Invida d.o.o./www.slovenia.info

Gozdni selfness v Cerknem, prva slovenska gozdna kopel

Lipov list - Junij 2019


7

Aktualno

Slovenska turistična borza: odlična udeležba in

številna doživetja za udeležence

Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turizma, ki je bil od 16. do 18. maja v

Termah Olimia v Podčetrtku, je gostila več kot štiristo udeležencev iz 37 držav. Na borzi, ki jo pripravlja

Slovenska turistična organizacija (STO), se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij

in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih centrov

in drugih ponudnikov v turizmu ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj ter turističnih in

specializiranih agencij.

»Slovenska turistična borza je najpomembnejši poslovni dogodek na

področju turizma, ki je izjemna priložnost za sklepanje poslov, krepitev

partnerstev in navezovanje novih stikov,« je na začetku borze dejala

Maja Pak, direktorica STO. Letošnja je prinesla številne nove priložnosti

za še tesnejše mreženje in povezovanje slovenskih turističnih

ponudnikov in tujih udeležencev. V okviru borze so tuji udeleženci

Slovenijo in njena doživetja spoznavali iz prve roke v okviru študijskih

tur, prvič pa tudi v okviru neformalnih druženj in številnih doživetij, ki

so Slovenijo predstavila kot zeleno, aktivno in zdravo državo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je

med drugim poudaril: »Pred vsemi nami, ki smo v Olimju, mora biti en

sam cilj Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma: leta 2021 bomo

dosegali štiri milijarde evrov prihodkov iz izvoza potovanj. V dveh letih

smo prihodke povečali za pol milijarde evrov, na lanskih 2,7 milijarde

evrov. Iz leta v leto vztrajno povečujemo tudi število turistov in

prenočitev, tudi v letošnjem prvem četrtletju. Da bomo dosegli cilj, pa

moramo v turizmu nujno povečati dodano vrednost. To je skupna

naloga tako turističnih podjetij kot države. Pred nami so zakonodajne

spremembe, nadaljevanje finančne podpore investicijskim in

razvojnim aktivnostim v turizmu, delo na področju kadrov v turizmu

ter seveda prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti.«

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski

razvoj in tehnologijo, pa je dejala: »V zadnjih dveh letih smo s 16,7

milijona evrov podprli 117 projektov. S tem smo spodbudili razvoj

novih turističnih produktov in odpiranje novih delovnih mest. Podprli

smo podelitev okoljskih znakov in učinkovitejšo celostno trženje ter

digitalno promocijo vodilnih turističnih destinacij Slovenije. Ministrstvo

bo letos objavilo tri javne razpise v vrednosti 38 milijonov evrov za

energetsko sanacijo turističnih zmogljivosti in pridobitev okoljskih

znakov ter za razvoj in promocijo integralnih produktov turističnih

podjetij in ponudbe vodilnih turističnih destinacij. Pripravilo bo tudi

nov zakon o gostinstvu, s čimer želi odpraviti nepotrebne

administrativne ovire in druga bremena za gostince.«

TTA

Foto: Nino Verdnik/www.slovenia.info

Lipov list - Junij 2019


8

Pod drobnogledom

Garden Village Bled

Ob rekah Lahinji in Dobličici leži Črnomelj; njegovo staro mestno jedro z zgodovinsko pomembnimi stavbami je prav na pomolu nad

njima.

Republiški Turistični drobnogled TZS

Kjer je dobra vila preklela

skopuškega mlinarja

Na skrajnem jugovzhodu naše dežele leži v razkošju narave in bogastvu kulturne dediščine razgibana

Bela krajina z dolgimi toplimi poletji ter vljudnimi in gostoljubnimi domačini. Zadnja leta se turistično

smelo razvija, bogati svojo ponudbo z novimi ležišči na turističnih kmetijah, v apartmajih, kampih

in glampingih. Čedalje več gostov privablja s svojimi rekreativno-adrenalinskimi programi, odlično

kulinariko, vrhunskimi vini v pristnih kleteh in mestnimi skrivnostmi.

»Med turisti, prenočitev vseh je bilo 85.000, ki so v minulem letu

obiskali Belo krajino, je bilo 70 odstotkov domačih, preostali so

pripotovali iz tujine,« pravi Vita Jankovič iz Turističnoinformativnega

centra v Črnomlju. In prav mesto Črnomelj je bilo

tokrat cilj republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze

Slovenije (RTD TZS). »Čeprav v ožjem središču v starem delu

potekajo arheološke raziskave, obisk mesta s tako bogato

zgodovino ni oviran,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Črnomelj na prepihu tisočletij

Med obiskom si je vsekakor treba ogledati Mestno muzejsko

zbirko, ki razstira Črnomelj od prazgodovine do pozne antike,

skozi srednji in novi vek pa vse do moderne dobe in nastanka

samostojne države. Skozi tri nadstropja stavbe, ki je posebna že

sama po sebi, s svojo notranjostjo z bogato poslikavo v obliki

raznolikih cvetličnih in geometrijskih motivov, obiskovalce vodi

V Mestni muzejski zbirki, ki so jo odprli leta 2013 v rojstni hiši

pesnika Mirana Jarca, so samo eksponati iz Črnomlja. Zbirali

so jih v zadnjih štiridesetih letih, razlaga zgodovinar in kustos

Janez Weiss; ob njem Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Lipov list - Junij 2019


Pri cerkvi sv. Petra, kjer od lani potekajo arheološke raziskave,

so odkrili presenetljive najdbe, konec minulega meseca pa

so izkopali zlatnik iz četrtega stoletja, »kar je za nas izjemno

pomembno odkritje«, pravi Janez Weiss.

stavba Posojilnica, Stara šola z najdaljšim lestencem v Sloveniji,

starodavna vinska klet, kjer so kulturno-turistični dogodki,

Primožičeva hiša, v kakršnih je nekdaj bival nižji sloj črnomaljskega

meščanstva ... Črnomelj je mesto, ki je med drugo svetovno vojno

po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 postalo središče

osvobojenega ozemlja – središče svobodne Slovenije, kjer so bili

postavljeni temelji zdajšnje države Slovenije. In je mesto, v

katerem je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno Slovensko

časnikarsko društvo, 21. februarja 1944 Slovensko narodno

gledališče z izvedbo svoje prve predstave.

Za pester turistični ogled Črnomlja – prvič se kot mesto omenja

že leta 1407 – in pokušnjo gastronomskih dobrot, med njimi

znamenite belokranjske pogače, in vrhunskih vin, si je treba vzeti

čas, kar ves dan. Za ogled njegove zanimive in gostoljubne okolice

pa je tod vredno prenočiti. In si vzeti čas za prijazne in srčne

domačine, ki vam bodo radi pripovedovali o ljudskih šegah in

anekdotah. Tudi o tisti, da je Črnomelj dobil ime po skopuškem

mlinarju ob reki Lahinji, ki ga je preklela dobra vila, odtlej pa so

njegovi mlinski kamni vsako zrnje, tudi zlate pšenice, zmleli v črno

moko.

Foto: L. L.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

9

Pod drobnogledom

zgodovinar Janez Weiss, ki je živa enciklopedija Črnomlja na

prepihu tisočletij. »Tuji obiskovalci so nad zbirko še bolj navdušeni

kot domači. Ko tujci vidijo denar, ki smo ga v zadnjih sto letih imeli

v Jugoslaviji in Sloveniji, obnemijo. Malce pa me žalosti, ker se za

mladino novejša zgodovina Slovenije začne šele po osamosvojitvi

naše države,« opaža Janez Weiss, saj so šolarji med številnejšimi

obiskovalci Mestne muzejske zbirke.

Znamenite črnomaljske stavbe

Znamenitih hiš je v Črnomlju, mestu na sotočju Lahinje in

Dobličice, s svojim majhnim Tromostovjem, še več, med njimi je

najstarejša in najmogočnejša črnomaljski Grad, pa znamenita

Na glavnem mestnem trgu je ena lepših črnomeljskih stavb

– Posojilnica, ki so jo zgradili med letoma 1898 in 1900 in je

tipična predstavnica ambiciozne historistične arhitekture.

Predsednik TZS Pavle

Hevka je boter žrebički

Geatani

Foto: Jožica H.

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, ima v svojem

pestrem poklicnem in prostovoljskem življenju še eno vlogo več:

postal je boter žrebički Geatani v Kobilarni Lipica. Ob tem je kobilarni

podaril petsto evrov in poudaril, da mu je v čast biti boter Geatani.

»Za nadaljnje upravljanje tega kraškega bisera pa upam in si želim, da

bo pravično in pošteno, pregledno in zakonito. In da bodo v Holdingu

Kobilarne Lipica končno pristni medčloveški odnosi, ki jih bodo

nadgrajevale poštenost, odkritost, iskrenost, delavnost in podpora

skupnim naporom pri vzreji lipicancev in razvoju celotne Lipice.«

Pavle Hevka je namreč tudi v nadzornem svetu Kobilarne Lipica.

Pavle Hevka in Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica

D. U.

Lipov list - Junij 2019


10

Dogaja se

Revija Lipov list ga spremlja

že desetletja

Zagotovo je eden najstarejših zvestih bralcev revije Lipov list.

»Preberem jo od začetka do konca, še zlasti pozorno spremljam,

kje se je mudil in kaj je ugotovil republiški Turistični drobnogled

TZS,« pravi 87-letni Franc Milan Sterle iz Dovc na Rakeku.

Je pa gospod Sterle kljub svojim letom neutrudni popotnik in

nekajkrat na leto jo še vedno mahne v tujino. Letošnje prvomajske

praznike je veselo doživel v Romuniji in Bolgariji, kamor je

odpotoval z letalom, po zelo lepih in slikovitih ter prijaznih dveh

deželah pa je potoval z avtobusom v organizaciji Turistične

agencije Palma. »Odkar mi je umrla žena, potujem le še v

organizaciji katere naših turističnih agencij, največkrat s Palmo in

Relaxom,« nam je zaupal gospod Sterle. Na tokratnem potovanju

mu je bila še zlasti všeč tradicionalna bolgarska vasica Arbanassi,

ki je bila nekdaj prestolnica bolgarskih carjev. V tamkajšnji najbolj

znani restavraciji sta si s turistično vodnico Sonjo Brlek privoščila

dobro pravo kavo, saj: »Brez kave meni dan ne sme miniti,« pravi

gospod Sterle.

In kam jo bo mahnil v poletnih mesecih? »Se še nisem odločil, lani

sem bil na otoku Visu.«

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Novi knjigi za ljubitelje

svetovne geopolitike in

vznemirljivih življenjskih poti

Ujetniki geografije je naslov knjige avtorja Tima Marshalla, izšla je pri

založbi Učila International in bi jo moral prebrati vsak, ki ga zanima

svetovna politika. Knjiga s podnaslovom Deset zemljevidov, ki

povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki, je prevedel Samo

Kuščer, uredila pa Branka Fišer.

Zakaj je Putin obseden s Krimom? Zakaj je bilo ZDA usojeno, da

postanejo globalna velesila? Zakaj se vpliv Kitajske po svetu nenehno

veča? Zakaj je bilo Tibetu usojeno, da ne doseže neodvisnosti? Zakaj

Evropa nikoli ne bo združena? Knjiga prinaša odgovore z zemljepisno

podlago, vsi državni voditelji pa so ujetniki geografije, pravi znani

novinar in vojni poročevalec Tim Marshall. Vsi, ki jih zanimajo

zemljepis, zgodovina in politika, utegnejo biti nad vsebino knjige (na

288 straneh) navdušeni!

Pri založbi Učila pa je pred kratkim izšla tudi zelo zaželena knjiga pod

naslovom Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni 2 avtorja Bena

Brooksa z odličnimi ilustracijami Quintona Winterja. Knjiga prinaša

resnične zgodbe o neverjetnih fantih, ki so spremenili svet, ne da bi

ubijali zmaje. Že prva knjiga je bila velika prodajna uspešnica po

svetu, v Sloveniji pa takoj, ko je bila prevedena v slovenščino. V novi

knjigi je predstavljenih sto navdihujočih zgodb – njihovi protagonisti

so bolj ali manj slavni moški iz preteklosti in sedanjosti.

L. L.

Lipov list - Junij 2019


11

Dogaja se

Zeleno doživetje Zbiljskega jezera

O pomembnost e-mobilnosti

(tudi) v turizmu

V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine

Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta

izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem

in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.

Turistična zveza Slovenije že dolgo skrbi za uvajanje koncepta

okolju prijaznega zelenega turizma; del teh prizadevanj je tudi

e-mobilnost. Nekatera društva TZS so že aktivno vključena v

različne projekte, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in, denimo,

kolesarsko e-mobilnost, nekateri pa so nove turistične produkte,

povezane z e-mobilnostjo, razvili tudi na jezerih.

Tako je recimo Turistično društvo Zbilje sodelovalo pri razvoju

električnega plovila za vožnjo turistov po jezerih. Ob koncu projekta

so plovilo, ki ga je razvilo in izdelalo sežansko podjetje Alfastreet

marine, tudi kupili. Tako lahko že tri leta z njim zaplujejo po jezeru

tudi obiskovalci. Zbiljsko jezero je sicer znano po labodih – na njem

jih je okoli 150; plovilo, ki ga poganja elektrika, jih ne moti.

Poleg tega bodo letos ob jezeru postavili tudi polnilnice za

električna kolesa, saj se z njimi pripelje do jezera čedalje več

obiskovalcev. Takšna kolesa bodo začeli izposojati tudi v turističnoinformacijskem

centru na medvoški železniški postaji. TD Zbilje pa

skupaj s TIC ponuja paketno ponudbo izposoje kolesa in čolnov, s

čimer resnično skrbijo za usmerjenost v trajnostno mobilnost.

Takšne pozitivne prakse v turističnih društvih radi delijo, je na

srečanju poudaril Iztok Pipan, predsednik Sveta obvodnih krajev

Slovenije pri TZS, »pa tudi na ravni TZS si bomo še naprej prizadevali,

da bo turizem čedalje bolj zelen, okolju prijazen in da nas bodo

obiskovalci prepoznavali in obiskovali tudi zaradi takšnih

projektov.«

L. L.

Primer spodbujanja trajnostnega turizma

Lipov list - Junij 2019


12

Dogaja se

Peklenske zgodbe Festivala

solzic

Člani TD Solzice Ravne, ki so letos že šesto leto zapovrstjo izvedli Festival solzic, so v okviru Kulturnega

perpetuuma mobile zastavili prireditev v čast pokrajine pod Uršljo goro malo drugače in se vprašali,

kako poiskati zgodbo, jo oblikovati, tržiti in promovirati, pri tem pa črpati zamisli iz ljudske dediščine.

Izhodišče za to je (bilo) dobro, saj je rdeča nit Festivala solzic

črtica Solzice koroškega literata Prežihovega Voranca. Člani so

medse povabili slovenske kraje, kjer »pekel« sooblikuje turizem in

prinaša zgodbo, ki jo je ljudska domišljija napletla iz

strahospoštovanja do narave, naravnih pojavov in nerazložljivih

dogodkov ter jih v marsikaterem primeru povezala neposredno z

domovanjem samega peklenščka!

Od TD Goričane-Vaše, ki so prinesli nekaj svojih peklenskih mask,

s katerimi izjemno uspešno ustvarjajo decembrske zgodbe: od

miklavževanja do Noči parkeljnov, so izvedeli, s kakšnim

navdušenjem jih sami izdelujejo. Jakob Knific je ponosen na

člane, ki maske po navadi delajo skupinsko in potem kraljevsko

celebrirajo ljudsko dediščino. Doma in v tujini.

Predstavilo se je TD Borovnica, ki skrbi za sotesko Pekel, tam na

robu Ljubljanskega polja ...

TD Šempeter pa je mešalo svoj peklenski lonec, gostilo s

peklensko vodico; uf, kakšno druženje je nastalo, ko je koroški

Lucifer izpod svojega rdečega plašča potegnil hudičevo slino ...

A Ivica Čretnik, predsednica TD Šempeter, ki skrbi za tamkajšnjo

jamo Pekel, je obvladala vse peklenščke, z Luciferjem vred!

Šempeter na obisku na Koroškem

Besedilo in foto: Renata Picej

V Ljubljani odprli »hotel

prihodnosti«

V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine

Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta

izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem

in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.

Hotel brez klasične recepcije

Mobilna aplikacija Central hotela omogoča prijavo prek pametnega

telefona, uporabna je kot digitalni ključ za hotelsko sobo, omogoča

prosto gibanje po hotelu (dostop do dvigala) in neposredno

komunikacijo z osebjem. V skladu s hotelskimi trendi prihodnosti

so klasične funkcije recepcije, strežbe, portirstva in druge združene

v enoviti ekipi, ki skrbi za holistično izkušnjo bivanja.

Premierno v Sloveniji – spalne kapsule

Posebnost hotela je tudi deset spalnih kapsul – futurističnih

prostorov za bivanje, v katerih so poleg ležišča še televizor, radio,

sef, ogledalo, LED-zaslon, USB-priključek in hitra brezžična

internetna povezava, zunaj kapsul pa se gostje sproščajo v

»lounge« prostoru za urbane »glamperje«.

L. L.

Foto: Janez Marolt

Lipov list - Junij 2019


13

V Fokus spomin

Dr. Stanko

Nikolić

(1930–2019)

Turistično športno društvo Kostel je aprilu izgubilo svojega

ustanovitelja in neutrudnega predsednika dr. Stanka Nikoliča, ki je v

zadnjih letih močno zaznamoval Kolpsko dolino.

Rodil se je leta 1930 v majhni vasi pri Loznici v Srbiji kot prvi od štirih

otrok v skromni kmečki družini. Ni imel lepega otroštva. Oče je odšel

delat v tujino, mama pa mu je umrla, ko je bil star osem let. S sestrami

je živel pri teti, ki je imela že sama veliko otrok. Že kot mali fant je

moral za preživetje delati na kmetiji in skrbeti za svoje tri sestre.

Med drugo svetovno vojno je bil partizanski kurir. Četniki so mu bili

na sledi, zato je pobegnil v Beograd. V svoj rojstni kraj se ni nikoli več

vrnil.

Kot sirota je v Beogradu živel v dijaških domovih. Podnevi je opravljal

različna fizična dela, ponoči pa se je učil; tako je končal srednjo šolo,

gimnazijo in se pri 23 letih vpisal na medicinsko fakulteto. Kot študent

je vsako leto sodeloval v mladinskih delovnih brigadah. Po končanem

študiju je sprva delal v manjšem kraju blizu Beograda.

Ko je bil star 32 let, ga je oče, ki ga je vrsto let neuspešno iskal, našel

prek Rdečega križa. Šel ga je obiskat v Nemčijo in tedaj prvič spoznal

Slovenijo. Nad njo je bil navdušen, in ko je dobil ponudbo za delo v

Sloveniji, jo je takoj sprejel. Sem je z družino prišel leta 1964 in ostal

vse življenje.

Takoj po prihodu v Slovenijo se je naselil v Osilnici, kjer je svojo

zagnanost usmeril v gradnjo zdravstvenih postaj v Vasi, Dragi,

Osilnici, Predgradu in Strugah.

Kot zdravnik je delal na vseh naštetih postajah, po velikosti je imel

največji teren v Sloveniji, ki je segal od Kočevja do Delnic, skrbel je za

približno pet tisoč pacientov. Nenehno se je izobraževal. Kot eden

prvih zdravnikov je vpisal specializacijo iz splošne medicine. Ker

tedanje vodstvo zdravstvenega doma ni imelo posluha za to, se je

izobraževal sam. Tri leta je, vsak dan ob redni ambulanti hodil na

predavanja in izpite na Reko ter študij uspešno končal.

Pozneje je vpisal še študij iz tradicionalne medicine in akupunkture v

Zagrebu.

Ob delu zdravnika je še našel čas in energijo, da je organiziral obnovo

in gradnjo cest, vodovodov in zdravstvenih postaj.

Kljub srditemu boju z okoljevarstveniki mu je leta 1994 uspelo, da so

zgradili cesto Petrina–Osilnica na slovenski strani Kolpe. Brez nje bi

bila Osilnica še dolgo odrezana od matične države.

Po upokojitvi, leta 1991, pa je dr. Stanko Nikolič ustanovil Turistično

športno društvo Kostel.

Društvo se lahko pohvali z več kot petdesetimi prireditvami na leto,

organizira različna predavanja, delavnice in tečaje o turizmu,

sadjarstvu, čebelarstvu, zeliščarstvu, zdravi prehrani, urejanju okolja,

klekljanju in drugem. Med pomembnimi dejavnosti društva je tudi

izdajanje knjig, ki opisujejo območje, zgodovino, prehrano, kulturne

in naravne vrednote ter zgodbe o Kostelcih. Po zaslugi društva je

Kostelska rakija blagovna znamka z geografsko označbo.

Vsaka vas v Kostelu, tudi oddaljeni zaselki, so prav po zaslugi dr. Stanka

Nikoliča lično okrašni s prepoznavnimi tablami, napisi in kažipoti.

TZS mu je leta 2010 podelila zlato plaketo za plodno sodelovanje in

vidne sledi, ki jih pušča njegovo načrtno delo na lokalni in državni

ravni. Že leta 2001 je prejel posebno priznanje Državnega sveta RS ob

letu prostovoljcev.

Mirno lahko trdimo, da je bil dr. Stanko Nikolič povezovalna osebnost,

saj nikoli ni rušil, temveč je gradil in povezoval. Vso energijo je vložil v

desetletja dolgo poslanstvo v dolini Kolpe, s poudarkom na njegovem

Kostelu. Njegovo delovanje je segalo tudi čez reko Kolpo, na hrvaško

stran, kjer je odlično sodeloval s sorodnimi društvi in organizacijami.

Od dr. Stanka Nikoliča smo se poslovili v velikem številu. Počiva na

pokopališču pri Fari v Kostelu.

Nataša Letig Žagar, Turistično športno društvo Kostel

Lipov list - Junij 2019


14

Fokus

Prikazovanje igre »vleči uš«

TD Davča

Živahna društvena dejavnost

v največji slovenski vasi

Turistično društvo Davča se je z voljo enajstih mladih Davčarjev rodilo leta 1968 – z mislijo, da lahko vas s svojo

bližnjo in daljno okolico obiskovalcem ponudi gostoljubje, druženje, zgodovino tukajšnjih krajev, občutek

povezanosti in trdega dela pridnih rok domačinov. Ko so predlagatelji podpisali ustanovno listino, se je v

društvo vpisalo še dvajset članov, tako da je TD Davča začelo delo z enaintridesetimi člani.

Skorajda takoj po ustanovitvi je novo društvo pripravilo etnografsko

prireditev Dan teric, na kateri zdaj vsako leto tretji teden v avgustu na

kmetiji Pri Vrhovc prikažejo stare običaje in navade, povezane s

predelavo lanu. Od začetka prirejanja Dneva teric do zdaj je prireditev

sicer za nekaj časa zamrla; znova so jo obudili ob koncu osemdesetih

oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Tradicija pridelave in predelave lanu

V Davči, razloženem naselju samotnih kmetij, so do konca šestdesetih

let prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan. Opravil,

povezanih s predelavo lanu, je bilo veliko, bila so naporna in nič kaj

lepa. A naši predniki so delo znali povezati z zabavo in si tako olajšati

delo.

Ob Dnevu teric domačini na starih orodjih prikažejo ves postopek

pridelave in predelave lanu – od bilke do platna: puljenje na njivi,

sušenje v laneni jami, trenje na trlicah, mikanje, česanje, predenje na

kolovratu, pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje na statvah. Na

prireditvi si je mogoče ogledati tudi izdelovanje lanene vrvi in vrtanje

lesenih cevi za vodo, ki so jih nekoč uporabljali, da so vodo pripeljali

do hiše.

Pri teh opravilih so domačini oblečeni v stara oblačila, za dodatno

popestritev dogajanja pa davški fantje pokažejo, kako so osvajali

prikupna in samska dekleta pri trenju lanu, in igro »vleči uš«. Nastopajo

tudi otroci, ki pokažejo stare otroške igre, s katerimi so se nekoč

zamotili, ko ni bilo treba pomagati starejšim pri delu.

Muzej, posvečen lanu

Od leta 2007 je v Davči etnografski muzej, posvečen lanu, z osrednjo

razstavo o prikazu pridelave in predelave lanu. Na ogled so

najrazličnejša orodja, ki so jih uporabljali pri tem. Statve in trlice,

denimo, kjer lahko obiskovalci preizkusijo, kako naporna sta bila

predelava lanu in tkanje platna. V muzeju je tudi stalna razstava o

davških družinah nekoč in zdaj. Za najmlajše pa prirejajo delavnice,

na katerih izdelujejo izdelke iz lanenega platna.

Muzej sprejema vnaprej napovedane skupine.

Pešpot po Davči

TD Davča vsako leto pripravi tradicionalni pohod Pešpot po Davči.

Tretjo nedeljo v septembru se pohodniki zberejo na izhodiščni točki

v središču Davče. Trasa pohoda se spreminja, saj je Davča največja

Lipov list - Junij 2019


15

Terice in davški fantje v elementu

Fokus

Vrtanje lesenih cevi za vodo

slovenska vas in je ni mogoče prehoditi v enem dnevu. Tako

udeleženci vsako leto spoznajo nov košček vasi ter značilnosti in

zanimivosti, ki jih ponuja.

Ker je Davča idealna za pohodništvo in kolesarjenje, si tukajšnje

turistično društvo prizadeva, da vsako leto na novo uredi in ohranja

že prenovljene pohodne poti. Skrbimo tudi za urejenost okolice

Davških slapov in za urejeno Davčo na splošno; vsako leto se

udeležimo čistilne akcije v vasi, na kateri odstranimo neprimerne

predmete, ki se čez leto nakopičijo v naravi.

Zadnji majnik

S prireditvijo Zadnji majnik še vedno obujamo spomin na romanje k

cerkvi davške Marije. Zadnjo nedeljo v maju povabimo medse

gledališke skupine, da nam zaigrajo predstavo, hkrati pa se krajani

podružimo med seboj.

Uspešno »pomlajevanje« društva

TD Davča si od nekdaj prizadeva za predstavitev in promocijo

tukajšnje tradicije – na različnih dogodkih in sejmih, kot sta, na

primer, osrednji slovenski turistični sejem Alpe–Adria in dogodek »24

ur klekljanja in domačih obrti v Železnikih«.

Društvo je lani štelo šestintrideset članov. Med njimi je čedalje več

mladih; pred dvema letoma se je vanj vključilo deset mladih

zanesenjakov, ki aktivno sodelujejo z novimi zamislimi ter pridno

pomagajo pri organizaciji dogodkov in pestrem dogajanju v vasi.

Člani TD Davča si prizadevamo za aktivno udejstvovanje na različnih

področjih. Zelo dobro sodelujemo z drugimi turističnimi društvi v

Selški dolini. Povezani smo s krajevno skupnostjo Davča, prostovoljnim

gasilskim društvom Davča (z gasilci smo med drugim aktivno

sodelovali pri nakupu in prevzemu gasilske cisterne za PGD Davča) in

drugimi društvi v kraju. Medse radi povabimo različne goste, ki nam

predstavijo svoja popotovanja in doživetja. Organiziramo tudi

različne delavnice, na katerih nam povabljenci prikažejo različne

ročne spretnosti, s čimer pridobivamo nova znanja.

Ponosni smo na svoje dosedanje delo; zanj smo prejeli veliko priznanj

in nagrad.

Klavdija Kejžar, Nataša Koder, TD Davča

Foto: arhiv TD Davča

Vas Davča leži na zahodu Škofjeloškega pogorja, na slemenih med

Poreznom in Blegošem. Nadmorska višina vasi se razteza med 850 in

okoli 1000 metri. Obsežno območje, ki obsega več kot tri tisoč

hektarov površin, je naseljeno s samotnimi kmetijami z zaokroženo

posestjo (»celki«). Zelo razgibano obliko je hriboviti pokrajini dal

potok Davščica, ki skozi tisočletja razjeda skrilasto površino. Soteske in

pečine, ki jih je izdolbel, še zlasti v Zali in Javorjevem robu, dajejo

prišleku občutek utesnjenosti, obenem pa so kot vhodni portal v

Davčo. (Povzeto po portalu www.davca.si.)

L. L.

Razstava v muzeju o lanu

Lipov list - Junij 2019


16

Turizem smo ljudje

Foto: osebni arhiv Marije Ermenc

Marija Ermenc na domačem vrtu, kjer se, kakor pravi, najraje sprošča

Foto: Janez Dolenc

Marija Ermenc, mentorica mladih kuharjev na OŠ Ljubno ob Savinji

Delo z mladimi je zanjo

poslanstvo

Pogostitev s tradicionalnimi zgornjesavinjskimi jedmi in medeni zajtrk na slovenskem veleposlaništvu v

Washingtonu, pogostitev v VIP-šotoru na tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem, kuhanje na turističnih

tržnicah, zmagovalne jedi na tekmovanju TZS Zlata kuhalnica, uspešno sodelovanje pri projektu Kuhnapato ...

Učenci OŠ Ljubno ob Savinji imajo za seboj lepo bero kuharskih uspehov – pod nepogrešljivim mentorstvom

učiteljice Marije Ermenc, ki mlade navdušuje za delo na najučinkovitejši način: z lastnim zgledom.

Rojena Ljubenka Marija Ermenc globoko spodkopava (pre)pogosto

posplošeno mnenje javnosti o dokaj lagodnem življenju učiteljev z

veliko prostega časa. Na OŠ Ljubno ob Savinji ni zgolj učiteljica treh

predmetov: fizike, tehnike in gospodinjstva (in letos še treh

izbirnih), temveč tudi vodja prehrane na šoli, koordinatorka vseh

dejavnosti, povezanih s prometom (od prometnih tekmovanj do

kolesarskih izpitov ter prevozov otrok na šolo) in tehniko, ter

mentorica kviza o lesu in gozdu, logike, astronomije in tekmovanj

v fiziki.

»Dela je res veliko,« na kratko povzame in prizna, da je precej

utrujena. Pogovarjali sva se po koncu letošnjih regijskih tekmovanj

Zlata kuhalnica. Učenci ljubenske šole, lanski zmagovalci državnega

tekmovanja za zlato kuhalnico, se tokrat nanj niso uvrstili. Ekipa je

bila brez dveh močnih članov, mladi so pri pripravi jedi malce

preveč hiteli in storili več napak, pojasnjuje njihova mentorica.

»Seveda smo bili razočarani, še zlasti učenci. A ko smo neuspeh

prespali, sem jim povedala, da sem kljub vsemu ponosna nanje, saj

so bili odlični drugi in osvojili zlato priznanje. Poleg tega so v

tekmovanje vendarle vložili precej truda, ne nazadnje pa tudi ne

morejo biti vedno najuspešnejši; in iz neuspeha se lahko veliko

naučimo.«

Letos tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava

Marija Ermenc je mentorica mladim kuharjem na OŠ Ljubno ob

Savinji že osem let. V tem času so bili enkrat drugi na državnem

tekmovanju Zlata kuhalnica, lani prvi, med najboljšimi so bili tudi

pri kulinaričnem projektu Kuhnapato, ki so se ga udeleževali pred

leti.

Kako ji uspeva mlade navduševati za kuhanje – pa ne zgolj zanj; za

doseganje tako lepih uspehov, kot jih žanjejo učenci ljubenske

šole, je potrebnega tudi zelo veliko dela? »Ne vem ... Mogoče z

lastnim zgledom. Sem zelo aktivna, že hiperaktivna, lotevam se

različnih stvari. Zagotovo otroke spodbudijo k sodelovanju in delu

tudi uspehi, ki jih dosegamo. In iz naše gospodinjske učilnice

vselej diši,« se nasmehne, »prav gotovo jih tudi to privabi med

kuharje.«

Ko so se letos predstavili na sklepni tržnici festivala TZS Turizmu

pomaga lastna glava s kulinarično obarvanim spominkom

Flosarska cirnga (tako se je seznam dejavnosti Marije Ermenc še

malce podaljšal), ji je učenec domače šole, ki je sodeloval na tržnici,

dejal: »Vidim, da so vaši učenci zelo uspešni na tekmovanjih. Če se

vas bom držal, bom uspešen tudi jaz!« Uspehi seveda pritegnejo in

povečujejo zanimanje za dejavnosti, razlaga sogovornica.

Lipov list - Junij 2019


zgornjesavinjskih jedi za ameriške najstnike, 20. maja pa tudi

medeni zajtrk. »Kako toplo mi je bilo pri srcu, ker smo bili del

slovenskih prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan

čebel,« se spominja sogovornica.

17

Mentorici in učenci OŠ Ljubno ob Savinji na sklepni tržnici

festivala Turizmu pomaga lastna glava

Navdušenje – že, a tudi veliko dela

Projekti, kot je Zlata kuhalnica, so za mlade pomembni, meni. »Učijo

jih ne samo kuhanja, temveč tudi ustreznega ločevanja živil,

doslednosti, skrbi za urejenost in čistočo prostorov ...« Spodbujajo jih

k ustvarjalnosti, razmišljanju o tem, kako pripraviti jedi, da bodo bolj

zanimive ... In učijo jih, da zgolj veselje do kuhanja ni dovolj, da bi se

povzpeli med najboljše; v to je treba vložiti zelo veliko dela.

To so lahko mladi zmagovalci Zlate kuhalnice ugotavljali tudi v

kuhinji znanega šefa Uroša Štefelina oziroma v njegovi restavraciji Vila

Podvin, ki so jo obiskali in kjer so imeli delavnico pod Štefelinovo

taktirko. Tako uvidijo, koliko dela je v ozadju uspešnih kulinaričnih

zgodb, razlaga sogovornica, ki pa ob tem dodaja, da pravzaprav ni

toliko pomembno, za kakšen poklic in delo gre; če se predaš delu s

srcem, te zlahka posrka vanj in delovniki so pogosto precej daljši od

ustaljenih osem ur. Tudi njeni so, ob družini in dveh najstniških

otrocih.

Turizem smo ljudje

Pogostitev in medeni zajtrk v Washingtonu

A Marija Ermenc in mladi kuharji OŠ Ljubno ob Savinji niso uspešni

zgolj v okviru kulinaričnih (in turističnih) tekmovanj za mlade; letos

so jih, denimo, povabili k pripravi dela pogostitve v VIP-šotoru na

tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Zanjo so pripravili

bučno rižoto z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljevo kremo s

sadjem (zmagovalni jedi lanske Zlate kuhalnice), pa ajdnek, pečena

nadevana jabolka, miške, jabolčni in kruhov čips, različne mlečne

namaze, karamelizirane orehe in jabolčno-skutno pito, za

domačnost pa so poskrbeli z obloženimi kruhki v obliki flosov. Zgolj

predstavljati si je mogoče, koliko obsežnejši je bil seznam pokušenj

tradicionalnih zgornjesavinjskih jedi za okoli štiri tisoč gostov

slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, kjer so leta 2016

pripravili pogostitev ob dnevu odprtih vrat!

»Ko smo prvič sodelovali pri projektu Kuhnapato, smo navdušili s

tradicionalnimi zgornjesavskimi jedmi, kot sta, na primer, savinjski

želodec in ajdnek. Tako nas je vodja projekta Anka Peljhan

predlagala za pripravo jedi ob dnevu odprtih vrat na slovenskem

veleposlaništvu v Washingtonu. Dva dni pred dogodkom smo

delali skorajda dan in noč – in zatem postregli okoli štiri tisoč

gostom,« pripoveduje sogovornica. »Na dogodku je bil tudi velik

pano z zemljevidom Slovenije in njenimi ključnimi turističnimi

destinacijami. Obiskovalci so zapikovali bucike v tiste, ki so jih že

obiskali, in tiste, ki bi jih želeli obiskati. Kako sem bila vesela, ko sem

videla, koliko bucik se je nabralo na našem območju! Ne samo, da

smo uspešno predstavili našo šolo in kulinariko, predstavili smo

tudi naše kraje.«

Poleg tega so v ZDA pripravili še delavnice priprave tradicionalnih

Pomembnost svežih in lokalnih živil

Marija Ermenc si prizadeva mladim tudi privzgajati zavedanje o

pomembnosti svežih in lokalnih živil ter zdrave prehrane. »Moja

velika želja je, da bi ob šoli uredili svoj zelenjavni vrt,« razlaga; prav

vrtnarjenje je sicer ena njenih največjih sprostitev po delovniku.

Mladi se pomembnosti svežih živil in lokalnih izdelkov v prehrani

sicer dokaj dobro zavedajo, vedo, kaj pomeni jesti zdravo, ugotavlja

– malce teže pa temu sledijo, se nasmehne.

A četudi je dosledno sledenje zdravim načelom prehrane za

marsikaterega mladega pogosto velik zalogaj, sogovornica opaža,

da vendarle radi segajo po sveži, zdravi hrani. Njihova šola je

vključena v EU-shemo sadja in zelenjave ter mleka, ki učencem

zagotavljata brezplačno sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke

lokalnih pridelovalcev. »Opažam, da čedalje več učencev zjutraj, ko

pridejo v šolo, raje odpre hladilnik v šolski jedilnici s temi izdelki, kot

da bi si navsezgodaj kupili kos pice ali burek.«

Delo kot poslanstvo

Marija Ermenc o svojem delu z mladimi na toliko različnih področjih

ne govori kot o službi – zanjo je to poslanstvo. »Ko se nečesa lotiš in

navdušiš za to tudi mlade, preprosto delaš naprej, pa četudi se

nabere toliko dela, da moraš k njemu sesti tudi med prazniki in

počitnicami.« Ko so jo učenci po koncu letošnjega regijskega

tekmovanja Zlata kuhalnica vprašali, ali bodo prihodnje leto spet

sodelovali pri njem, jim je odvrnila: »Samo da si malce odpočijem ...

A saj veste, da bomo! Saj ne morem iz svoje kože!«

Mateja Gruden

Kulinarični spominek učencev OŠ Ljubno ob Savinji

Lipov list - Junij 2019


18

TZS

Turizmu pomaga lastna glava

Mladi so ustvarjali

turistične spominke

Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo spomladi pripravila že 33. festival

Turizmu pomaga lastna glava. V mariborskem Mercator centru Tabor je bila sklepna turistična tržnica, na

kateri so se predstavili najboljši udeleženci festivala. Vsako leto osnovnošolci pripravijo turistične naloge, v

katerih razvijajo turistične ideje in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema letošnjega festivala je

bila Turistični spominek mojega kraja.

Festival je v tridesetih letih spodbudil neizmerno količino idej za

preživljanje prostega časa v manjših ali večjih slovenskih krajih, v

znanih ali skorajda neznanih kotičkih Slovenije. Na festivalu so še

zlasti dobrodošli mladi, ki nenehno iščejo kaj novega, drugačnega;

nekaj, česar še nismo videli in doživeli, je pa tako zanimivo, da bi

turista zagotovo pritegnilo. Pri tem ni govor le o zamislih, saj

mladi pripravijo naloge z načrtom za pripravo in izvedbo

sejemske predstavitve turistične prireditve, pohoda, spominka,

vodnika ... Sodelovanje na festivalu sicer vključuje izdelavo

turistične naloge in predstavitev na turistični tržnici.

Festival spodbuja učence k pridobivanju novih znanj, ki jim bodo

v prihodnosti nedvomno koristila. Na njem se naučijo izdelati

projektno in raziskovalno nalogo, pridobivajo veščine skupinskega

dela, komunikacije in javnega nastopanja, spoznavajo turistične

poklice, raziskujejo domače kraje ...

Na razpis za letošnji festival se je prijavilo kar 116 osnovnih šol,

vsaka s svojo edinstveno zamislijo, na podlagi katere so učenci

razvili turistični proizvod na določenem območju. Po uspešnih

dvanajstih regijskih tekmovanjih se je 29 šol z zlatimi priznanji

uvrstilo na sklepno tržnico festivala, kjer so se lotili promocijskega

dela na stojnicah.

Letošnja tema Turistični spominek mojega kraja je učence

spodbujala k oblikovanju predlogov za popestritev spominkarske

ponudbe v domačem kraju. Znova smo lahko bili priča neverjetni

kulturni, geografski, naravni in zgodovinski raznolikosti Slovenije,

ki so jo učenci predstavljali skozi svoje ideje za spominke.

Vsi osnovnošolci so svoje delo turističnih delavcev odlično

opravili, saj so teoretično dobro zastavljenim nalogam dodali

veliko otroške domišljije in igrivosti. Takšnih, kot ju premorejo

samo otroci.

Najboljši na sklepni tržnici

Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala 17 najboljših

stojnic oziroma nastopov in spominkov; pripravili so jih učenci OŠ

Sv. Ana, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Mirana Jarca

Črnomelj, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Prežihovega Voranca

Ljubljana, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ Danila Lokarja

Ajdovščina, OŠ Elvire Vatovec Prade Koper, JZ OŠ Marjana Nemca

Radeče, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Antona Šibelja Stjenka

Koper, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Sečovlje

in OŠ Ljubno ob Savinji.

Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki: Matic Mohorko (OŠ

Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) za najboljšega promotorja

na stojnici, Eva Žlahtič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) za najboljšo

promotorko na stojnici in Klara Pucko (OŠ Miška Kranjca Velika

Polana), ki je zamisli svoje ekipe najbolje promovirala v narečju.

Vsem šolam, udeleženkam sklepne prireditve festivala, je partner

projekta družba Mercator podarila praktične nagrade, sponzorji

projekta pa so vse sodelujoče nagradili s turističnimi izleti po

Sloveniji.

Na TZS upamo, da se bodo izjemne zamisli za nove turistične

spominke uresničile v čim večjem številu. Večina šol jih je že

predstavila občinam, javnim zavodom za turizem, turističnim

ponudnikom in drugim; upamo, da bodo ti imeli posluh za izvirne

zamisli mladih in da jih bodo ponudili turistom.

TZS

Lipov list - Junij 2019


Zlata kuhalnica

Letošnji izziv: leteči žganci,

pražen krompir

in skutne palačinke

19

TZS

Za katero slovensko mesto so značilni leteči žganci s praženim krompirjem? Mogoče vam pri ugibanju pomaga

namig, da so se v tem mestu tradicionalno poleg glavne jedi postregle tudi ljubljanske skutne palačinke. Da,

pravilno ste ugotovili, to je prestolnica Ljubljana, obe jedi pa sta bili letos izziv za sodelujoče v tekmovanju za

deseto Zlato kuhalnico, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Zakaj prav ti dve jedi? V Ljubljani bo letos 66.

Gostinsko turistični zbor Slovenije, na katerem bo tudi finalno državno tekmovanje Zlata kuhalnica.

Za udeležbo na državnem tekmovanju so si sodelujoče ekipe

osnovnih šol morale »prikuhati« vstopnice na sedmih regijskih

tekmovanjih. Ta so bila maja, na njih pa je kuhalo 82 osnovnih šol.

Bila so na srednjih šolah za gostinstvo in turizem po vsej Sloveniji

(SŠGT Radenci, SŠGT Maribor, SŠ Izola, SGTŠ Radovljica, SŠGT

Novo mesto, SŠGT Ljubljana in SŠGT Celje). Učenci so lahko poleg

edinstvene kuharske izkušnje iz prve roke dobili vpogled v

življenje dijakov kuharstva in gostinstva na omenjenih srednjih

šolah; upamo, da se bo kateri od njih odločil za šolanje za poklice

v kuharstvu, gostinstvu in turizmu.

Letošnji izziv se je izkazal za zelo zahtevnega in tekmovalci so dali

od sebe vse atome moči in znanja, da so v eni uri pripravili lepe in

predvsem okusne jedi. Dokazali so, da znajo odlično panirati,

gratinirati, krasiti in še marsikaj drugega, pri čemer so jim

pomagali izdelki sponzorja Ljubljanske mlekarne. Njihovo

kuhanje, recepture, pogrinjek in seveda okus in videz jedi je ves

čas spremljala petčlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali

uveljavljeni slovenski chefi, učitelji kuhanja in mladi obetavni

dijaki kuharstva.

Šestnajst ekip osnovnih šol se je uvrstilo na državno tekmovanje,

ki bo novembra, kar pomeni, da bodo še vse poletje in jesen

kuhali in jedli ocvrte perutničke in palačinke ter sanjali o njih. Za

uspeh in pogum za udeležbo čestitamo vsem sodelujočim šolam

in upamo, da so na tekmovanjih in pri pripravi nanje uživali, se

zabavali, kaj novega naučili in predvsem dobro jedli.

Tekmovanje Zlata kuhalnica letos praznuje okrogli rojstni dan, saj

je že deseto leto zapored. Veseli smo, da postaja čedalje bolj

prepoznavno, tako med slovenskimi osnovnimi šolami kot tudi

svetu kulinarike.

Alma Rekić, predsednica ocenjevalne komisije na regijskih

tekmovanjih: »Zlata kuhalnica je zame eden najljubših projektov,

ki se ga udeležujem že vrsto let, kadar se le lahko. Otroci so

čudoviti , so pristnega in čistega (zdravega) tekmovalnega duha,

ki nam je lahko vsem zgled. Kar me vsakič znova preseneti, pa so

njihova sposobnost in veščine ter napredovanje iz leta v leto.

Kako nesmiselno je razmišljati, da je pražen krompir pač pražen

krompir; oni nam z vsako jedjo dokažejo, da je mogoče biti pri

izvedbi jedi še kako izviren in ustvarjalen. So občudovanja vredni,

prav tako njihovi mentorji, in srčno upam, da se bo ta projekt

nadaljeval še veliko let.«

TZS

Lipov list - Junij 2019


20

TZS

Na srečanju v Prekmurju – predstavniki objezerskih krajev, predsednik TZS Pavle Hevka, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski

razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Turistične priložnosti in izzivi

objezerskih krajev Slovenije

Obvodni kraji po vsej Sloveniji so zelo pestri in raznoliki, imajo pa najmanj eno skupno točko – vodo, ki zna

pokazati tisoče obrazov, od katerih so nekateri človeku prijazni, drugi pa kruti do obisti. Zato v vsakem

človeku obstaja razdvojen odnos do vode, in sicer prvobitni strah pred njo in prav tako prvobitno veselje z njo.

Strokovni posvet »Vodni zadrževalniki kot turistična priložnost in

izziv« in hkrati že 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev

Slovenije, ki je bilo 1. junija ob Bukovniškem jezeru v Dobrovniku, je

vsekakor dogodek, ki daje strokovnjakom z različnih področij

možnost, da predstavijo svoje tehtne strokovne prispevke, ki se

dotikajo zelo širokega spektra vplivov in aktivnosti, kot so turizem,

ravnanje z vodotoki in jezeri, projektiranje in gradnja na njihovih

bregovih in obalah, ter ne nazadnje vzdrževanje in ohranjanje

vodnih zadrževalnikov, ki varujejo ljudi, njihovo premoženje in naše

kraje pred uničujočimi poplavami.

Pomembna naloga je tudi obravnavanje presežkov vode v takem na

novo nastalem jezeru za neke povsem druge, nove namene. In

vpogled v te druge namene uporabe jezer, ki se v okolju izoblikujejo

po gradnji zadrževalnikov vode, je pomemben del sodelovanja

tehnike in narave, ki zna, seveda ob dobrih projektih človeškega uma

in rok, sprejeti tujek, s katerim ljudje sprva povzročimo rane v naravi,

potem pa moč časa poskrbi za rojevanje sožitja ljudi in narave ob

takih novih pridobitvah.

Številne zgodbe turističnih zanesenjakov

Že dejstvo, da se šestdeset let po zgraditvi vodnega zadrževalnika, ki

je bil sprva tehnični objekt, sčasoma pa je postal Bukovniško jezero s

svojim lastnim bistvom, kot iskrice rojevajo zamisli o razvoju

turističnih dejavnosti ob njem in na njem, je znak, da sta tako narava

kot človek sprejela ta tujek in mu dodelila pravico do obstoja v sožitju

z obema.

Jezero, ki nastane kot delo človeških sil in mu sila narave ne kljubuje, je

vredno, da ob njem in na njem nastajajo nove zgodbe, ki jih pišejo v

turizem zazrti zanesenjaki, nadobudni rekreativci, potrpežljivi

opazovalci narave, pošteni poslovneži in vsi ljudje dobre volje, ki imajo

željo po spoznavanju, učenju in proučevanju takega vodnega kotička,

kot je skozi čas postalo Bukovniško jezero. In predvsem hotenje, da

prispevajo nekaj pozitivnega, očem ljubega in lepega ter koristnega za

ljudi in naravo in za njihovo skupno bivanje v prostoru in času.

Ves čas pa se moramo zavedati, da je vsak tako velik poseg v okolje

zahteven poseg v prvobitno naravo, ki ni vedno pripravljena sprejeti

tehničnih novosti v svoje nedrje, zato so tudi opozorila varuhov narave

ter neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov, s poudarkom na

neodvisnih, nekaj, brez česar se dandanes ne bi smel graditi noben

velik in zahteven objekt, umeščen v naravno okolje.

Obilje sožitja človeka in narave

Dejstvo, da je v neposredni bližini Bukovniškega jezera že nastal Park

prijateljstva v Žitkovcih, kjer so nam v začetku junija najprijaznejši

ljudje postregli z nebeškimi dobrotami lokalne kulinarike, pove

ogromno. Pomembno je zavedanje, da kakršno koli jezero samo po

sebi ni kar tako vrhunska turistična znamenitost, ampak je za to nujno

treba dodati še najmanj eno predano skupinico ljudi, še bolje pa več

skupinic, ki iz umetno nastale vodne površine ustvarijo mali raj.

In če se vsemu temu obilju sožitja narave in človeka pridruži še čisto

ta pravi tropski vrt s pisano množico najlepših cvetov na svetu –

orhidej, ki v samosvoji barvitosti v vseh predstavljivih in

nepredstavljivih pastelnih odtenkih in oblikah razorožijo in očarajo še

tako mačističnega moškega, da o gospeh niti ne govorim, je

doživljanje narave že skorajda na meji brezmejnega otroškega

čudenja in vsrkavanja lepote, ki nam jo podarja narava.

V okvir take slike, ki jo skupaj ustvarjata narava in človek, se prav lepo poda

tudi Hiša rokodelstev, to je hiša našega izvora, našega porekla, ki kljub vsej

modernizaciji in vedno novim izumom postavlja pred nas ogledalo modrosti,

iznajdljivosti, preudarnosti in racionalnosti naših prednikov, ki niso ustvarili

ničesar, česar ne bi zares potrebovali, in temu vdahnili tudi pristno lepoto.

Ko se kot predsednik Turistične zveze Slovenije takole seznanjam s

turistično ponudbo tega dela Slovenije, seveda ne morem mimo

vinotoča, ribolova, gobarjenja, pa izvirov termalnih voda, kapelic,

energetskih točk, ki dobro denejo prenapetim in izčrpanim odraslim; niti

mimo pustolovskega in pravljičnega parka, iz katerega se otrokom nič

kaj ne mudi nazaj v stvarnost vsakdanjega virtualnega življenja.

Poziv k previdnosti

Vest pa mi ne da, da ne bi omenil tudi dobre pol ure oddaljene lokacije

v Petišovcih, ki ji grozi, da bo s slabo načrtovanim in nenadzorovanim

početjem v večjem obsegu onesnažila okolje, zemljo, pitno podtalnico

ter podzemne termalne vode in vrelce, ki so najpomembnejši dar

narave temu delu naše dežele in trajen vir razvoja tega območja. Zato

je previdnost, temelječa na zdravi kmečki pameti, ena od odlik

pozitivno naravnanih ljudi, ki posegajo v prostor takrat, ko ta še pripada

predvsem naravi. In po tej zdravi kmečki pameti je slovenski narod

slovel od nekdaj, zato naj se ne zgodi, da bi tudi nas ta lastnost zapustila

zaradi pohlepa in sebičnosti, kajti potem to preprosto ne bi bili več mi.

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije

Lipov list - Junij 2019


v sloveniji ni dolgčas

21

Krompirfest v Dornavi

ED Cigani Dornava tudi letos vabi na

etnografsko, družabno, zabavno in

tekmovalno prireditev v praženju krompirja

– na Krompirfest, ki bo v soboto, 15. junija, pri

Ribiškem domu Dornava. Na prireditvi igra

društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo.

Na ogled je razstava enografije ciganstva in

zeliščarstva, predstavijo navade ciganov,

priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo

kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in

ciganske pečenke.

Več: www.cigani-dornava.si

Foto: arhiv ED Cigani Dornava

Festival idrijske čipke

Festival idrijske čipke je največji dogodek, namenjen

ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane

čipke v Sloveniji. Z njim Idrija vsako leto sporoča

zgodbo o idrijski čipki in njeni vpetosti v slovenski in

evropski prostor, o vplivu na ustvarjalnost tukajšnjih

ljudi, o priložnostih, ki jih čipka ponuja za

prijateljevanje in druženje, o mojstrovini, ki v sebi

prepleta tradicijo in sodobnost. Letos bo festival 38.

leto zapovrstjo, od 14. do 16. junija.

Več: www.festivalidrijskecipke.si

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info

Lipov list - Junij 2019


22

Dogodki

Jurjevanje v Beli krajini

Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v

Sloveniji, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po

starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je

ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne

dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Letos bo od 19.

do 23. junija. Obiskovalci se bodo v teh petih dneh srečali

z različnimi kulturami Evrope in sveta; nastopilo bo več

kot dvajset folklornih skupin. Naučili se bodo lahko

belokranjskih in drugih plesnih korakov, pokušali

belokranjske gastronomske posebnosti ... Prireditev pa

bo kajpak obiskal tudi spomladanski mitološki junak

Zeleni Jurij.

Več: jurjevanje.si

Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info

Pohod po Svarunovi poti

Ptujske grajske igre

Doživetje zgodovine s skupinami, ki ohranjajo tradicijo

in kulturo srednjega veka. Prihajajo od blizu in daleč, iz

Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Na

Ptuju se bodo predstavile v soboto, 22. junija, ko bo v

tem slikovitem mestu zaživela tudi srednjeveška tržnica,

dogajanje pa vsako leto obogatijo likovna kolonija,

podelitev nagrad vinarjem in glasba na magičnih

glasbilih na Ptujskem gradu.

Več: www.ptuj.info

Foto: www.slovenia.info

Svarunova pot je krožna pohodna pot, ki je speljana po

krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj

zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Začenja

se na Škofljici, poteka po gričevnatem svetu do Vrha

nad Želimljami, nato se spusti v dolino Želimeljščice in

pripelje na izhodišče. Pohodnik se na njej srečuje s

stoletno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino

teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja. V torek, 25.

junija, jo bo lahko spoznaval na tradicionalnem pohodu

po Svarunovi poti. Ta je sicer dolga 23 kilometrov,

prehoditi jo je mogoče v približno šestih urah. Je

nezahtevna, označena, na njej pa pohodnik premaga

275 metrov višinske razlike. Pohod pripravlja Turistično

društvo Škofljica.

Več: http://www.skofljica.si

Lipov list - Junij 2019


Flosarski bal

V bogati naravni krajini se je ob Savinji v preteklosti

uspešno razvijala lesna panoga. Les so v hribovitih

predelih posekali in po rižah, manjših potokih,

spravljali v dolino, ga nato plavili do žag,

razžaganega pa zbili v flos (splav). V spomin na

flosarje in flosarstvo na Ljubnem ob Savinji vsako

leto praznujejo Flosarski bal, ki je ena najstarejših

prireditev v Sloveniji. Ta obuja kulturno dediščino

in privabi številne obiskovalce, ki lahko aktivno

sodelujejo na športnih in kulturnih dogodkih,

uživajo na koncertih, plesnih večerih ali pa le v

dobri družbi in okusni kulinariki. Flosarski bal bo

od 20. julija do 4. avgusta.

23

Dogodki

Foto: www.turisticna-zveza.si

Hotiški ribiški dnevi

Dan hmeljarjev v

Braslovčah

Dan hmeljarjev je tradicionalna prireditev, ki jo v

Braslovčah že od začetka šestdesetih let prejšnjega

stoletja pripravljajo vsako drugo nedeljo v avgustu.

Letos bo 11. avgusta. S prikazom starih hmeljarskih

opravil ter imenovanjem hmeljarskega starešine in

princese oznanja začetek obiranja hmelja v Spodnji

Savinjski dolini. V tednu pred Dnevom hmeljarjev

organizira tamkajšnje TD v sodelovanju z drugimi

društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in druga

tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan

prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje

in delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v

različnih hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične

dobrote.

Več: www.braslovce.si

Foto: www.braslovce.si

Na tradicionalni prireditvi Hotiški ribiški dnevi, ki je še zlasti

kulinarična, popestrijo pa jo kulturni dogodki in glasbenozabavni

program, lahko obiskovalci spoznajo življenje in

neokrnjeno naravo ob reki Muri. Najpomembnejši del

prireditve pa so seveda ribe, pripravljene na poseben hotiški

način, ki ima več kot stoletno tradicijo. Hotiški ribiški dnevi, ki

bodo od 19. do 21. julija, so ena največjih turistično-kulturnih

prireditev v občini Lendava in ena največjih kulinaričnih

prireditev v Pomurju. Na njej strežejo ribe, pripravljene na

tradicionalni »hotiški« način, katerega recept sega v daljno

zgodovino tukajšnjih ribičev. V treh dneh na dogodku

postrežejo več kot tisoč kilogramov rib!

Več: http://lendava-lendva.si/kulinarika/kulinaricneprireditve

Lipov list - Junij 2019


24

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine

Cvetje pecivo 2019 13.6.2019 - 15.6.2019 Zg. Kungota 041 682 265 Turistično društvo Zgornja Kungota

Podbrdo Trail Running Festival 14.6.2019 - 16.6.2019 Podbrdo 041 837 551 Turistično društvo Podbrdo

Babica, rabim pomoč 14.6.2019 - 15.6.2019 Ljutomer 041 739 678 Turistično kulturno društvo Babinci

13. festival skečev Prefrigani zgrebaš 14.6.2019 - 15.6.2019 Mačkovci 041 346 636 Turistično kulturno športno društvo Pečarovci

Veselo v poletje 2019 15.6.2019 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Saška

23. srečanje vasi Selo - Sela - Sele 15.6.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar

Družinski vikend na Tuševem 15.6.2019 - 16.6.2019 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora

QLSivka - sivka v kulinariki 16.6.2019 Selnica ob Dravi 041 571 440

Rokodelsko, izobraževalno in turistično

društvo Godi mi

Srednjeveški dnevi v Kubedu 21.6.2019 - 22.6.2019 Gračišče 064 155 512

Društvo za šport, kulturo in turizem Skala

Kubed

Kapelski pozdrav poletju 21.6.2019 - 23.6.2019 Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele

Festival sivke 21.6.2019 - 23.6.2019 Murska Sobota 040 754 617

Večetnično, kulturno, izobraževalno, turistično

in športno društvo Bakovci

Vaške igre Vuhred 22.6.2019 - 23.6.2019 Vuhred 031 724 618 Turistično društvo Vuhred

Pod lipo zeleno 22.6.2019 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač

18. Žirovski kolesarski krog 22.6.2019 Žiri 041 439 139 Turistično društvo Žiri

Otroške barjanske žabarije 22.6.2019 Ljubljana 041 263 077 Turistično društvo Barje

30. Kresna noč 22.6.2019 - 23.6.2019 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog

Doživimo vaško jedro 23.6.2019 - 24.6.2019 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

Kmečke igre 23.6.2019 Škocjan 031 870 472 Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem

Slovenski dan v Dragočajni 23.6.2019 Smlednik 041 271 427 Turistično društvo Dragočajna - Moše

Krompirjada 25.6.2019 Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova

25. Andrejčkov tek - tek na Vitranc 25.6.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora

6. Kresna noč 26.6.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar

Otvoritev razstave Živeti z lesom 28.6.2019 Rečica ob Savinji 031 692 848 Turistično društvo Rečica ob Savinji

57. Čipkarski dnevi 28.6.2019 - 30.6.2019 Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki

Studeniški poletni večeri 28.6.2019 - 30.6.2019 Poljčane 040 432 810 Turistično društvo Samostan Studenice

Kud Galiarda na Živi zgodovini 29.6.2019 - 30.6.2019 Celje 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje

27. tradicionalni Ciglarski dnevi 30.6.2019 Beltinci 031 637 350 Turistično društvo Brod Melinci

Iskanje zakladov v Šiški 3.7.2019 Ljubljana 069 963 633 Turistično društvo Ljubljana-Šiška

Mestna tržnica Velenje 6.7.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje

Škalska pravljica 6.7.2019 - 7.7.2019 Velenje 041 394 660

REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo

vasi Škale

Šinkovčevi dnevi poezije 6.7.2019 - 7.7.2019 Idrija 051 414 236 Turistično društvo Idrija

Praznik poletne sobote 6.7.2019 - 7.7.2019 Šempas 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan-Šmihel

10. Družinski kolesarski dan 6.7.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora

Poletje na Grilovi domačiji 7.7.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje

28. Furmanski praznik 7.7.2019 Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna

Trški dnevi v Žužemberku 12.7.2019 - 15.7.2019 Žužemberk 041 324 710 Turistično društvo Suha Krajina

8. tradicionalna Košnja na Lisci 13.7.2019 Sevnica 041 254 217

Kulturno, športno in turistično društvo Blaž

Jurko Razbor pod Lisco

Praznik Šempasa Mohorjevo 13.7.2019 - 14.7.2019 Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas

32. Čebelarski praznik 19.7.2019 - 21.7.2019 Gornji Grad 031 741 110 Turistično društvo Gornji Grad

Tekmovanje v metanju podkev 21.7.2019 Stahovica 070 818 400 Turistično društvo Kamniška Bistrica

22. Anin sejem 26.7.2019 - 28.7.2019 Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora

Trentarski senjem 2019 27.7.2019 - 28.7.2019 Soča 031 393 683 Turistično društvo Soča Trenta

110 let mestnih pravic mesta

Postojne

31.7.2019 Postojna 05 7201 610 Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska

Pomurski poletni festival 2019 3.8.2019 - 10.8.2019 Velika Polana 041 528 678

ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,

razvoj in kulturo Slovenije)

Gozdar – kmet nekoč in danes 3.8.2019 Postojna 051 360 898 Turistično društvo Pudgura

XVIII. Sodobne rimske igre 4.8.2019 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta

Začuti Knežak - Shod v Knežaku

2019

9.8.2019 - 11.8.2019 Knežak 031 369 132

Kulturno športno in turistično društvo

Tabor Kalc 1869 Knežak

30. Jubilejni skoki z mosta 9.8.2019 - 12.8.2019 Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči

28. Bűjraški dnevi 9.8.2019 - 12.8.2019 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci

Postavitev klopotca 9.8.2019 - 10.8.2019 Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik

Lovrenčev sejem 10.8.2019 Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - Junij 2019


Pot Slakove in Pavčkove mladosti

V poklon

virtuozoma

glasbe in

poezije

25

Namig za izlet

Na domačiji Barbovih na Malem Kalu v Mirni Peči turiste

pričaka Nejc Barbov z diatonično harmoniko in Slakovimi

poskočnimi vižami; ob njem je odlična in vselej nasmejana

turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić, ki je skupaj z

Matjažem Pavlinom, vodjo Turistično-informacijskega centra

Novo mesto, »zakuhala« turistični program Po Slakovi in

Pavčkovi poti.

»Od odprtja muzeja smo gostili že več kot štiri tisoč obiskovalcev iz

Slovenije, čedalje pogosteje prihajajo tudi iz tujine. Pred kratkim so si

muzej z velikim zanimanjem ogledali učitelji iz vse Evrope, turisti iz

Mehike, Španije ...« v omenjenem muzeju razlaga njegova strokovna

sodelavka Ljudmila Bajc. V bližajoči se glavni turistični sezoni bo tujih

obiskovalcev zagotovo še več, saj številni potujejo proti hrvaškemu

morju tako rekoč skoraj mimo Mirne Peči.

V muzeju izvemo skoraj vse o dolenjskem virtuozu na diatonični

harmoniki Lojzetu Slaku, ki je otroštvo preživel pri stari mami in stricu na

Malem Kalu. Tod je spoznal harmoniko, s katero je bil pozneje

nerazdružljiv. »Imel je izjemen posluh in je do popolnosti usvojil ter

obvladal diatonično harmoniko. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal

poseben gumb, znan kot Slakov gumb,« pripoveduje Jože Barbov,

predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine na domačiji

Pot Slakove in Pavčkove mladosti je dolga dobrih

dvanajst kilometrov, pohodnik na njej premaga

190 metrov višinske razlike, prehodi jo v približno

treh urah. Začenja se v Mirni Peči pred cerkvijo sv.

Kancijana in konča pri Osnovni šoli Toneta Pavčka.

Osrednja točka poti, najzanimivejša, najbolj poučna

in sila zabavna, pa je Muzej Lojzeta Slaka in Toneta

Pavčka.

Barbovih pri spomeniku Lojzeta Slaka, ki je virtuoza tudi osebno poznal.

Do spomenika vodi pot s 37 okroglimi betonskimi tlakovci, ki so

razporejeni kot tipke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim

gumbom. Ima pa muzej tudi poseben oder, na katerem obiskovalca

pričaka diatonična harmonika, na katero lahko zaigra in še kaj zapoje ter

posname svoj videospot!

Samo štiri kilometre od Mirne Peči pa je Spominska zbirka pesnika

Toneta Pavčka – na dislocirani enoti na Pavčkovem domu v Šentjuriju,

kjer so na ogled pesnikove slike, knjige in nekaj njegovih osebnih

predmetov. Tudi Tone Pavček ima kamniti spomenik kot njegov sorojak

Lojze Slak, le da pri cerkvici sv. Jurija, kjer je v obliki potke do bližnje lipe

položenih 42 betonskih tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del.

Besedilo in foto: Gorazd Bedrač

V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči imajo

razkošno in poučno čebelarsko razstavo z virtualnim ogledom

paviljona Čebelji svet, veliko zanimivega o čebelah pa

obiskovalcem razkrije Ljudmila Bajc, strokovna sodelavka v

muzeju.

Vinogradnika Zvonko Papež in Brane Granda iz Mirne Peči, ki veljata

za butična vinarja, gostom razkrijeta, da »v Vatikanu na glavp popijejo

povprečno 72 litrov vina na leto, Slovenci pa smo jim zelo blizu«. Nežika

Režek (vsi trije na fotografiji) skupaj z domačinkami, združenimi v Društvu

podeželskih žena Mirna Peč, v katerem je tudi Jelka Krivec, kmetica leta

2016, pa poskrbijo, da gosti ob odličnih vinih Grande in papeža pokusijo

domače dolenjske dobrote, tudi štruklje z mletim mesom in kislim zeljem.

Lipov list - Junij 2019


26

Namig za izlet

Fontana Zeleno zlato – edina fontana piva na svetu

Turizem med rimsko zapuščino in Peklom

Pod fontano zelenih

kristalov se kuje turistično

zlato Žalca

Žalec sredi spodnje Savinjske doline, blizu Celja, na polovici poti med Ljubljano in Mariborom, ni zgolj kraj,

mimo katerega pelje avtocesta ali kjer veduta stavb in nova industrijska oaza nakazujeta živahen utrip mesta.

Žalec je kraj sredi nasadov hmelja. Mesto z dediščino. Obdan s privlačnostmi je Žalec v svoji srčiki prava mega

turistična celica. Velja se ustaviti v njem. Ali tja – iti.

Rimljani in nekropola

Pred več kot štiri tisoč leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska

pot z Baltika v Italijo, dva tisoč let pozneje pa jo je nasledila rimska cesta,

pomembna že zlasti zato, ker so ob njej živeli številni veljaki tedanje

dobe. Njene sledi so še vidne in Šempeter v bližini Žalca oziroma

njegovo izjemno aktivno turistično društvo bedi nad enim

najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji: rimsko

nekropolo. Ta je veliko več kot staro grobišče, je eden lepših antičnih

parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki

opominja na minljivost in nas svojevrstno določa, poklanja oazo

nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 po naključju odkrili

prve pomnike preteklosti, so odkopali več kot sto družinskih grobnic z

izjemnimi reliefi.

Hmelj in zgodba o fontani

Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva sta drugi prepoznavni motiv

turizma v kraju, kjer tudi župan z največjim žarom pripoveduje, kako

sestavljajo, promovirajo in tržijo turizem. Janko Kos je ponosen na vse,

kar so tod postorili. Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem

srcu mesta, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko

so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in njegovo okolico

zgrnilo več kot 30.000 obiralcev iz socialno šibkejših okolij bližnjih držav.

Hmelj se je obiral od zore do mraka in pri tem so se polnili 30-litrski

leseni škafi, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne); te so ob

koncu zamenjali za denar. Ljudi so zamenjali stroji, hmelj pa je ostal in

dobro začinil življenje Žalca.

Janko Kos izda zmagovalno formulo za izjemen turistični atribut: edino

Lipov list - Junij 2019


27

Namig za izlet

Župan Janko Kos, prvi promotor Žalca

fontano piva na svetu, fontano Zeleno zlato, so zgradili s pomočjo

sredstev Jackpota (200.000 evrov, ki jih je občina pridobila iz polletne

vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za

prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev

(podjetij in posameznikov v višini 200.000 evrov) ter 90.000 evri, ki jih je

prispevala občina.

Fontana sredi mestnega parka je prostor, sestavljen iz dveh virov:

vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti

Slovenije, in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest

različnih vrst. Doživetje barv in okusov za osem evrov zagotavlja ličen

vrček po zasnovi Oskarja Kogoja.

V nekdanji sušilnici hmelja je urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva

Slovenije, pa nikar ne zapuščajte Žalca, ne da bi obiskali ta muzej.

Vodna zgodba okoli Žalca

Sprehodi po številnih označenih poteh in kolesarjenje ob hmelju,

travnikih in vodi. Nanje vabijo Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del

zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja ... In potem

je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se

okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko preteče skozi čas izklesano

podzemno jamo, nadene ime Peklenščica.

Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno

žrelo, iz katerega se je takrat, ko je bila zunanja temperatura nižja od

temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba

peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je tej izjemno

turistični privlačnosti dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz

prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji

in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih

kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le

Postojnsko jamo in druge, ki jih po navadi omenjamo pri kraških

posebnostih Slovenije.

Lavender Hill Eco Resort

Nastanitev sredi narave, užitki turizma. Lahko rečemo, da gre za košček

narave, ki je kot krona na samotnem hribu, zastrtem z gozdom in

zročim v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Les

diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil

svoj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo

narave.

Besedilo in foto: Renata Picej

Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva

postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar

Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno

pivo, ki mu takrat ni bilo para. Na poljih okoli graščine Novo Celje

so v šestdesetih letih 19. stoletja začeli gojiti hmelj tako, kot so

ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg. To je

začetek hmeljarstva pri nas. Potem so se hmeljska polja razpršila

vsenaokrog. Zdaj je tod več kot 221 pridelovalcev hmelja.

Slovenija ga več kot 90 odstotkov izvozi.

Seveda so povsod samo ljudje tisti, ki čarajo doživetja in spomine

neke destinacije. TD Šempeter je s svojimi zagnanimi in

polnokrvnimi ljudmi častni dokaz, da Nekropola zaživi svoje

rimljansko življenje in Jama Pekel oddaja svoje peklensko

sporočilo o lepotah podzemnih zakladov šele, ko se ekipa pod

vodstvom predsednice Ivice Čretnik poda na pot dela, promocije

in ustvarjanja zgodb.

Lavender Hill Eco Resort

Lipov list - Junij 2019


28

Namig za izlet

Kralj med pujsi v Vulcanu je Brendi, ki »zelo rad pije pivo, zato mu prinesem steklenico ali dve na dan,« pravi Ivan Recek.

Pri sosedih – na jugovzhodu avstrijske Štajerske

Resnična pravljica o uspehu

Vulcana

Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen Vulcana v Svetu pršuta, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje v

kraju Auersbach pri Feldbachu (Vrbna). Vulcano je priznana blagovna znamka ene najbolj tradicionalnih regij v

Evropi, na ogled tako imenovane manufakture vrhunskega pršuta v Auersbach in njihovega pristopa do živali,

ki je resnično poseben, pa prihajajo turisti od blizu in daleč, več tisoč na leto tudi iz Slovenije.

Zgodba lastnika Franza Habela in njegove žene Bettine je zgodba o

uspehu. Začela sta jo pred dvaindvajsetimi leti, ko je Franz prevzel

kmetijo od svojega očeta, z Vulcanom je začel še s tremi kmeti.

Povod za to je bilo predavanje v bližnji vasi, ki se je začelo z motom:

»Kako naj kmetje nehajo tarnati!« »Večina prisotnih je predavanje

zapustila, tisti, ki so ostali, med njimi tudi Franz, pa so zdaj uspešni

podjetniki v naši regiji,« pripoveduje Ivan Recek iz Vulcana – v

slovenskem jeziku, ker smo obiskovalci Slovenci.

Franz in Bettina zdaj zaposlujeta v svojem podjetju že petinštirideset

sodelavcev, od tega tri v svinjereji, preostali so zaposleni v pridelavi

pršuta in marketingu ter pri organizaciji predstavitev, pogostitev,

prodaji izdelkov Vulcano in drugih izdelkov iz regije. »Leta 2002 smo

pridelali prvi pršut, leto zatem smo že dobili priznanje Kralj pršuta v

Avstriji! Pred sedmimi leti smo odprli Svet pršuta, zdaj ga štirideset

odstotkov izvažamo v Nemčijo, deset odstotkov v Švico, nekaj še

drugam, preostalo pa prodamo v Avstriji,« pripoveduje Ivan Recek.

Ko sanje postanejo resničnost

V minulem letu so imeli v Vulcanu 50.000 obiskovalcev, jeseni v

enem dnevu tudi več kot tisoč! Večino najbolj pritegne film,

kako je Franza v sanjah pred leti prav vsako noč obiskovala čisto

drugačna pujsa, ki se je nenehno ozirala proti zvezdam ... Kot da

bi gledal in poslušal pravljico. In neke noči mu je pujsa dejala:

»Franz, ti si dober in pošten kmet, ampak moral bi poskusiti

Lipov list - Junij 2019


29

Impozantna razstava maket svetovno znanih ladij

Namig za izlet

drugače. Pozabi na zrezek in klobaso, midva lahko doseževa

več.« Povedal je ženi, kaj se mu dogaja v sanjah, da ga obiskuje

Vulcana. »Kdo pa je Vulcana, ljubi moj Franz?« ga je pobarala

žena Bettina. »Pujsa!« Žena ga je podprla in pravljična zgodba o

uspehu se je začela uresničevati. Franz je torej začel s proizvodnjo

pršutov, a pujsa Vulcana ga je še kdaj pa kdaj v sanjah obiskala:

»Pujsi si želimo kopalnice s tuši, hočemo bivati zunaj in poslušati

glasbo, jesti najboljše žito trikrat na dan.« Franz jim je želje

uresničil.

Edinstven pristop do živali

»Naš pristop do živali in način, kako z njimi ravnamo ter živimo, sta

skrivni sestavini, zaradi katerih je Vulcano nekaj posebnega. Svoje

živali cenimo in jih obravnavamo s spoštovanjem. Naši hlevi so bili

grajeni zelo premišljeno, živali imajo v njih dovolj prostora. Delo v

harmoniji z naravo je tako jedro vseh izdelkov Vulcano. Na zraku

sušen pršut je na voljo v več različicah stopenj sušenja – osem,

petnajst, sedemnajst, šestintrideset ali več mesecev, celo pet let.

Pršut je zvezda našega prodajnega programa, vendar so tudi rahlo

dimljene specialitete prava poslastica, prav tako nekuhane klobase in

salame, slanina s sadjem, tartufov file. Pa še nekaj vam bom zaupal:

pršut je kot ženska – starejša ko je, boljša je; no, pa tudi dražja,«

hudomuši Ivan Recek.

Konzul mag. Andreas Bardeau povabi obiskovalce Vulcana

na razstavo maket svetovno znanih gradov in ladij, ki je čisto

blizu Sveta pršuta Vulcano; obiskovalci iz Slovenije so nad njo

navdušeni.

Bližnji vinogradnik in vinar Vulcana Sigi Meister slovi onstran meja,

ker proizvaja sekt iz grozdja jurke, kar je, drugače kot pri nas, v Avstriji

dovoljeno. Prideluje sicer osem sort penine po klasični metodi, a

najbolj iskana in želena je prav Jurka. Na pokušnjah v Vulcanu so

obiskovalci prijetno presenečeni nad odlično Jurko.

Festival pršuta

Obiskovalci v poldrugi uri spoznajo vse skrivnosti priprave vrhunske

specialitete Vulcana, torej pršuta, si ogledajo svinjak z zadovoljnimi

živalmi na čelu s kraljem, 400-kilogramskim pujsom Brendijem, in

pokušajo slastne dobrote. »Prav posebno veselo bo pri nas 22. in 23.

junija na festivalu pršuta (Schinkenfestival), na katerem bodo med

drugim sodelovali in se predstavili tudi proizvajalci pršuta iz

Slovenije,« dodaja Ivan Recek.

Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Gorazd Bedrač, Edi Masnec

Med maketami znanih gradov je tudi Predjamski grad.

Lipov list - Junij 2019


30

(Ne)znano zamejstvo

Foto: M. G.

Zborzbirk pod Matajurjem

Zborzbirk

Kulturna dediščina med

Alpami in Jadranom

Ko se človek vozi po deželi slovenski, se pogosto sprašuje: »Kam pa zdaj?« Ali: »Le kaj zanimivega bi bilo

mogoče videti in doživeti v teh krajih?« Marsikdaj se odprtih oči vozimo mimo skritih in nevidnih zgodb o

preteklosti in vsakdanjosti krajev in domačinov ...

Tokrat vas vabim na vandranje po skupnem slovenskem kulturnem

prostoru in krajih tik ob slovensko-italijanski meji; če bi jih le prevozili,

bi bil ves dan za to malodane predolg, če pa odstremo zavese

nepoznavanja, se lahko na teh poteh zadržimo tudi več dni pa še ne

bomo vsega odkrili in spoznali.

Med zanimivostmi na tem območju je gotovo domoznanski šopek,

ki ga ponuja čezmejni projekt Zborzbirk. V njem je 34 muzejskih

zbirk, med katerimi je 21 zasebnih, osem društvenih in štiri občinske,

vanj pa spada še ena muzejska izpostava. V zbirkah je več kot pet

tisoč na moč povédnih predmetov, za katere ob strokovni pomoči

skrbi prava mala množica večinoma ljubiteljskih zbirateljev, predanih,

ozaveščenih in prijaznih ljudi.

Bogata zapuščina

Zbirke so zelo raznolike: od razglednic do nabožnih podobic,

predmetov, navad in običajev, ki nas spremljajo od zibelke do krste;

pripovedujejo o vaških praznikih, glasbi, ljudski umetnosti in

verovanju, krajevnih obrteh, obrtnikih in rokodelcih, oblačilni kulturi,

pustnih likih, maskah in šegah, pa o poljedelskih opravilih, živinoreji,

prehrani, gozdnem gospodarjenju, trgovini, prometu, sezonstvu in

izseljenstvu, doma narejenih orodjih in njihovi rabi, ne nazadnje pa

tudi o prvi svetovni vojni.

Vse zbirke pripovedujejo v svojem domačem jeziku – narečju.

Pripovedujejo o kulturni in naravni dediščini v svojem okolju, recimo

na rateškem koncu Gornjesavske doline, na Belopeški ravnini, v

Kanalski dolini, v Reziji, Terski, Karnajski in Nadiških dolinah po Beneški

Sloveniji, pa spet na slovenski strani, na Kobariškem, Liškem,

Kambreškem ter v dolini reke Idrije, vse do Goriških Brd.

Kako na pot?

Vse to skrito bogastvo, ki zgovorno priča o geografsko in zgodovinsko

pogojenem sosedstvu prebivalcev teh pokrajin in krajev ter več kot

tisočletnem prepletanju slovenske, romanske in germanske kulture,

je težko najti; najbolje bo, da pobrskate po spletnem pregledovalniku

ZRC SAZU (http://zborzbirk.zrc-sazu.si/sl.si/zbirke.aspx). Pred leti je

Zborzbirk prejel tudi priznanje Naša Slovenija, zato je pot do imenikov

naslovov in stikov tudi na spletni strani gibanja Kultura-Natura

Slovenija (www.kultura-natura.si). V okviru projekta je bil izdan

imeniten slovensko-italijanski vodnik, informacije pa lahko najdete

tudi na enajstih informacijskih točkah: v Ratečah, Ukvah, na Solbici, v

Prosnidu, Bardu, Jevščku, Čarnem Varhu, Gorenjem Tarbilju, Bijačah,

Špetru in Kanalu.

Na popotovanje po muzejskih zbirkah se lahko odpravite iz različnih

izhodišč. Denimo iz Rateč – prva pot od tod bo pri Trbižu zavila proti

prehodu Rajbelj, se nadaljevala čez Bovško proti Kobaridu in se pri vasi

Žaga vzpela do prehoda Učja, naprej pa v Tersko dolino; druga pot vas

bo popeljala v Kanalsko dolino, v slovenske vasi pod Višarjami in naprej

v Rezijo, od tam pa naprej, mimo Vidma ali po »dolini gradov« do

Benečije. Raziskovanje lahko začnete tudi v Kobaridu ali Brdih.

S teh poti se boste zagotovo vračali bogatejši za številna spoznanja in

izkušnje o dragoceni prepletenosti, domačnosti in večplastnosti

našega multikulturnega čezmejnega prostora.

Slavko Mežek

Lipov list - Junij 2019


31

Kulinarični kotiček

Foto: Gorazd Bedrač

Danilo v svoji sodobno urejeni vinski kleti, ki po svetu slovi po imenitnem dišečem tramincu.

Hiša dišečega traminca Steyer

Vino Trojka – tudi za Luko

Dončiča

Med privlačnimi vinskimi kletmi na Slovenskem, ki slovijo po Evropi in v daljnih deželah, kot je denimo

Japonska, je priznana Hiša dišečega traminca Steyer na Plitvicah v Apačah. Vinogradnik in vinar Danilo

Steyer svojo zgodbo o uspehu vselej rad začne s svojim dedom, čeprav se ta ni ukvarjal z vinarstvom.

»Že leta 1934 je začel delati kot kovač in bil je spreten in odličen kovač!« Hiša dišečega traminca že na

zunaj daje obiskovalcu slutiti, da je bila družina povezana s kovaštvom, saj so vhod, ograje in balkoni delo

kovaških mojstrov.

Danilov oče se je ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo, a je hkrati

hodil na delo v bližnjo Avstrijo na znano vinogradniško kmetijo. »Od

očeta je moje prvo znanje o vinu, vinarstvu, kletarstvu,« pripoveduje

Danilo, ki je prvo vino pridelal in prodal že med študijem na

biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Denarja ni bilo kaj prida, treba se je

bilo znajti. Po Ljubljani sem pobiral prazne steklenice in jih prinesel

domov, napolnil z vinom, jih v Ljubljani prodal in nato spet pobiral

prazne steklenice.«

Zdaj vinska klet Steyer pridela od 80.000 do 100.000 buteljk, »odvisno

od letine«, ima dvajset hektarov vinogradov, nekaj celo pod gozdovi

širnega Pohorja, najbolj pa slovi po dišečem tramincu. Pridelajo še

nekatere druge vrste vin, tudi avtohtono sorto ranino, dišeči penini

Vaneja svetlo in rose ... Vina izvažajo po vsej Evropi, na Japonsko,

Kitajsko in v Izrael.

Vino prijateljstva

Ima pa Danilo še posebno imenitno vino – Vino prijateljstva, ki je pravi

posebnež. »Pridelano je iz množice različnih sort Ampelografskega vrta

in vinograda, ki so ga zasadili botri trt, med drugim Matjaž Kek in Petar

Grašo. Narejeno je v želji, da med ljudi prinaša iskrenost, veselje, ljubezen,

in da povezuje prijatelje žlahtne kapljice širom sveta,« prijazno predstavi

vino številnim gostom, ki obiskujejo Hišo dišečega traminca. Steklenico

Vina prijateljstva krasi posebna etiketa z umetniškim delom dr. Matjaža

Duha. In še eno sloveče Steyerjevo vino je treba nujno poudariti: Trojko.

»To je iz treh sort: ranine, chardonnayja in dišečega traminca, naredili smo

ga v čast našim košarkarjem in njihovim znamenitim trojkam,« pravi

Danilo in pokaže poseben karton vina Trojka, ki je namenjen komu

drugemu kot – Luki Dončiču!

Duša Podbevšek - Bedrač

Lipov list - Junij 2019


32

Zgodbe v turizmu

Foto: Branko Babič

Toni Gašperič, eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele na sončni strani Gorjancev.

Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni strani Gorjancev

Belokranjci imajo topla srca

in dlani tudi pozimi

Belokranjski turistični meni: Črnomelj, srednjeveško mesto Metlika, Semič. Modrooka lepotica Kolpa. Mirna

gora, najvišja gora v hribovitem obrobju Bele krajine, Smučarski center Gače. Krajinski park Lahinja. Romarsko

središče Tri fare v Rosalnicah, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, rudarski

muzej Kanižarica pri Črnomlju, rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici, učna pot Kučar–Kolpa, lepo urejeni kampi

ob Kolpi, kolesarske poti in pešpoti, odlična in neštetokrat nagrajena vina belokranjskih vinarjev, pogača,

pisanice, cvetoča pomlad, ki pride v Belo krajino najmanj štirinajst dni prej kot v druge slovenske kraje. Jesenski

pohod tisoč in več pohodnikov po poteh soseske zidanice v Drašičih, junijsko Jurjevanje, najstarejši folklorni

festival v Sloveniji, v črnomaljski Jurjevanski dragi, Semiška ohcet po starih šegah in navadah, praznik mlade

portugalke v Metliki, mednarodne kulturne poletne prireditve Pridi zvečer na grad na dvorišču metliškega

gradu, metliška črnina ... In Toni Gašperič. Lahko tudi v drugačnem vrstnem redu.

»Našteli ste veliko, kar lahko obiskovalec obišče, vidi, doživi,

pokusi v Beli krajini, vendar je še veliko zanimivega. Najbolje je

priti in se o tem prepričati. Bela krajina je odprta štiriindvajset ur

na dan, v vseh letnih časih. Belokranjci imajo topla srca in dlani

tudi pozimi,« pravi Toni Gašperič.

Gotovo ste eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele

na sončni strani Gorjancev.

Že mogoče. Na svetu sem že štiriinsedemdeset let in veliko časa

sem namenil delu na kulturnem in turističnem področju, čeprav

se nikoli nisem imel za turističnega delavca. S svojim

nastopanjem v številnih medijih sem veliko pripomogel k temu,

da povprečen Slovenec sploh ve, kje je Bela krajina.

Vaših je kar nekaj zelo odmevnih in uspešnih turističnih

projektov, ki v Belo krajino privabijo številne obiskovalce.

Kot humorist stavim na podajanje zgodb s pomočjo humorja.

Na humorni turizem torej. S karikaturistom Brankom Babičem

Lipov list - Junij 2019


sva Belo krajino razglasila za Svobodno belokranjsko ozemlje.

Zadeva je vžgala in odmeva. Oklical sem se za njegovega

dosmrtnega predsednika. Pred kratkim smo se pobratili z Mojo

deželo Prlekijo.

Kaj čaka izletnika na Svobodnem belokranjskem

ozemlju?

Carinski pregled na Jugorju v gostilni Petra Badovinca, prejem

pasoša in vinojete ter požirek vizuma v tekoči obliki pijače

karampampuli. Tu lahko pokusite tudi protokolarno vino

Svobodnega belokranjskega ozemlja, imenovano metliček, ki ga

v majhne, prikladne steklenice polni Tone Vinopivec iz Drašič.

Postregli vam ga bodo z belimi rokavicami. V kleti izdelovalca

penin Ivana Simoniča v Semiču je nastanjeno ministrstvo za

penjenje. Tam si lahko daste duška s penjenjem na vse in

vsakogar, pa vam za še tako grobo izrečene kritične besede

nihče nič ne more. Niti ustavno sodišče. V Drašičih je klinika

Svobodnega belokranjskega ozemlja za navajanje na odvisnost

od olj. Medicinska ekipa na čelu z doktorjem Orehovićem vam

bo po pregledu svetovala, katero od sedemindvajsetih olj oljarja

Martina Pečariča bo najučinkoviteje delovalo na izboljšanje

vašega počutja. Na Radovici v šoli Bistra buča, kjer je pouk po

metodi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa boste lahko

dopolnili svoje (pomanjkljivo) znanje. Če boste med poukom

poredni, vas lahko doleti kakšna klofuta ali klečanje na koruzi v

kotu razreda dvestopetdeset let stare stavbe. Učitelj Jože

Matekovič si je kupil dokumente za poučevanje v Podzemlju v

Gostilni Veselič, kjer prodajajo tudi vozniška dovoljenja

Svobodnega belokranjskega ozemlja. Matekovič si je omislil celo

svoje vino bučman, izdaja pa tudi spričevala.

Kolpa

Imate pa tudi svojo ambasado.

Diplomatske potne liste Svobodnega belokranjskega ozemlja

izdajajo v Gostilni Pečarič v Ljubljani, kjer imamo svojo

ambasado. Ta skrbi za našo promocijo v Ljubljani in širšem

slovenskem prostoru. Kmalu bomo na Krasincu v Beli krajini

odprli še ministrstvo za prehrano in pijačo, in sicer v Gostilni

Kapušin, ki je med najboljšimi v Beli krajini.

Kakšne ugodnosti pa ponujate lastnikom pasošev in

vinojet?

Lastniki pasošev so deležni številnih popustov pri turističnih

ponudnikih v Beli krajini, s samolepilno vinojeto, prilepljeno na

sprednje avtomobilsko steklo, pa uveljavljajo petdesetodstotni

popust na vseh brezplačnih parkirnih prostorih v Beli krajini.

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Anamarija Penkalo

33

Zgodbe v turizmu

Foto: Rudi Vlašič

Metlika v srcu

Lipov list - Junij 2019


34

Trendi

Foto: arhiv Axe Throwing Europe

Center na Kajuhovi v Ljubljani, kjer je bilo maja tudi prvo državno prvenstvo v metu sekire po sistemu WATL.

Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane

Kot pikado ali bovling, le

bolj razburljivo

»Tako kot pikado, ampak s sekirami,« bi bil najboljši opis sekirometa, pravijo v centru Axe Throwing

Europe, ki so ga lani novembra odprli v Ljubljani. Hm, a puščice za pikado so neprimerljivo manjše

in laže obvladljive; sekira pa ... Če je nisi še nikoli držal, uporabljal, kaj šele metal, se zdi precej bolj

tvegana stvar, kajne? In drvarja, ki naj bi ga prebudili v sebi, kot vabijo v centru, bo treba izbezati

iz doslej še neznanih osebnostnih dimenzij. Prav, proč s pomisleki, pa vrzimo sekiro v tarčo (ali vsaj

proti njej), kot nam je pokazal inštruktor, in upajmo na najboljše! Ni tako težka in ... poglej, poglej,

leti! Ko ugotoviš, da metanje sekire sploh ni tvegano in da komaj čakaš, da si na vrsti za naslednji

met, se lahko končno začne ta »usekana« zabava.

Prvega sekirometa v Sloveniji sta se domislili ekipi Escape Room

Enigmarium in Orehovega gaja, pri čemer sta preizkušenemu

konceptu dodali še znanje s področja igrifikacije (različne igrice) in

ga začinili s ščepom slovenske tradicije: dejstvom, da je Slovenija

ena najbolj gozdnatih držav, da smo tesno povezani z gozdom, da

imamo bogato tradicijo gozdarstva ... Center je tudi opremljen s

smrekovim lesom, ki je v Sloveniji najbolj razširjen.

Bum v ZDA in Kanadi

»Sekiromet je velik bum v Združenih državah Amerike in Kanadi,

tam odpirajo prostore zanj kot po tekočem traku, v Evropi pa smo

največji center zanj,« pove Žiga Novak, ustanovitelj skupine Orehov

gaj, strokovnjak za doživetja v turizmu – in komisar zimske lige v

sekirometu (letos je bila kajpak prva). Sekiromet navdušuje tudi v

Sloveniji. Sogovornik meni, da je ljudem všeč še zlasti zato, ker je

avtentično doživetje z zgodbo, ker je razgibano z različnimi

igricami, ker (marsikdo) ugotovi, da je uspešen v nečem, česar

dotlej še ni poskusil in se mu zdi težko, a je v resnici preprosto in

zabavno, ker si ljudje želijo novih doživetij ... »Ljudje odhajajo od

nas dobre volje,« se nasmehne. Večinoma sicer prihajajo na

sekiromet družbe ali pa ga podjetja izberejo za team building.

V centru na Kajuhovi, ki so ga odprli lansko jesen, je dvanajst tarč v

šestih ogradah. Na tarčo lahko igra največ šest oseb, se pravi, da

lahko v centru obenem igra do 72 ljudi. Pred kratkim so postavili še

šest tarč v Orehovem gaju v Ljubljani (»poletni sekiromet«), še šest

pa je mobilnih, kar pomeni, da bo mogoče sekire metati tudi na

izbranih prireditvah (kot je bil, denimo, majski Grajski dan na

Ljubljanskem gradu).

Igra poteka na posebnem, točno določenem in s pravili tekmovalne

športne lige WATL (World Axe Throwing League) izmerjenem in

ograjenem prostoru, na katerega je vstop dovoljen le pod

nadzorom inštruktorja. Ta pred začetkom sekirometa udeležence

Lipov list - Junij 2019


35

Trendi

Foto: arhiv Axe Throwing Europe

»Poletni« sekiromet – v Orehovem gaju v Ljubljani

seznani s pravilno tehniko metanja sekire in s pravili igre ter jim da

napotke za varno igro, ki je vselej vodena; inštruktor je ves čas

prisoten, poudarja Žiga Novak, ki ugotavlja, da osnove metanja

sekire hitro usvojijo tako rekoč vsi obiskovalci, 90 odstotkov jih

zadene tarčo že v prvem ali drugem poskusu.

Varna igra – ob upoštevanju pravil

Res je! Četudi sekira pogosto ne zadene natanko določenega

mesta na tarči ... Da je igra bolj razgibana, naj bi namreč po

»ogrevanju« zadeli natanko določena mesta in tako pridobivali

točke za svojo skupino.

V enem ograjenem prostoru sta bili sicer dve tarči, na kateri smo

metali člani dveh ekip. Po dva hkrati sta metala v tarčo, hkrati pa sta

morala tudi pobrati sekiro oziroma je moral tisti, ki je sekiro vrgel

prvi, počakati, da jo vrže tudi drugi, preden jo je lahko pobral.

Inštruktor budno spremlja dogajanje in v hipu onemogoči

potencialno nevaren samoiniciativen korak proti tarči.

Ob doslednem upoštevanju pravil in navodil inštruktorja je

sekiromet varna igra, poudarja Žiga Novak. V Kanadi in ZDA, kjer se

je sekiromet najbolj razcvetel, poškodb skorajda ne poznajo, saj

pravila metanja onemogočajo nevarne situacije. Varnost je ves čas

igre na prvem mestu: ne uporabljajo se sekire z gumiranimi ročaji,

niti gumirane podloge, da se sekire ne odbijajo nazaj – sekira po

neuspešnem metu lepo pade na tla, brez odboja (a v dokajšnje

nezadovoljstvo metalca, seveda).

Inštruktorji poskrbijo, da vsi igralci razumejo in spoštujejo pravila

igre. V centru pa tudi opozarjajo, da sekira in alkohol nikakor ne

spadata skupaj (in tudi poskrbijo, da se to pravilo vestno

upošteva).

O sekiri

Sekira je prababica vseh orodij (ali orožij) z ročajem oziroma eno

prvih prazgodovinskih orodij, poudarjajo v centru Axe Throwing

Europe. Sprva je bila kamnita, pozneje bronasta ali železna. Metati

pa so jo začeli naši severni sosedi Franki v petem stoletju, ko so

opremljeni z njimi odhajali v bitke.

V športne namene so jih začeli uporabljati antični Kelti, priljubljenost

metanja sekir pa se je v nordijskih krajih ohranila do zdajšnjih dni. V

sodobnem času je postal met sekire najprej zabava severnoameriških

gozdarjev; v Severni Ameriki (Kanadi in ZDA) se je tudi razvil v

sodoben šport, ki ga igrajo v več kot petdesetih državah po svetu.

Najbolj razširjena tekmovalna športna liga WATL ali World Axe

Throwing League, katere član je tudi ljubljanski Axe Throwing

Europe.

Foto: arhiv Axe Throwing Europe

»Mobilna enota«

Mateja Gruden

Nekateri slovenski izrazi, povezani z metom sekire (s

spletne strani centra Axe Throwing Europe):

• Ne se sekirat!

• To je povsem usekano!

• To pa res seka!

• Prenehal je govoriti, kot bi odsekal.

• Sekira je padla v med.

Lipov list - Junij 2019


36

Inovativno

Foto: http://www.airth.global

Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti.

Snovalci 2019

Hoja med krošnjami,

ljubljanski zajtrk na tržnici

in aromaterapija v divjem

gozdu

Znani so letošnji prejemniki snovalca, nagrade, s katero Slovenska turistična organizacija (STO)

podpira uresničevanje ustvarjalnih, inventivnih in inovativnih idej s področja turizma: Pot med

krošnjami Pohorje na Rogli, Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom in Sanje & aromaterapija & gozdna

kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini; vse tri zamisli morajo biti uresničene in v ponudbi do

oktobra letos. Strokovna komisija jih je izbrala izmed devetih polfinalistov, sicer pa je na poziv za

Snovalca 2019 prispelo 37 prijav.

Pot med krošnjami Pohorje

Pot med krošnjami Pohorje je izjemno nadaljevanje razvoja

doživljajske ponudbe Rogle in Term Zreč v zadnjih letih. Bo plod

sodelovanja med tujim vlagateljem, podjetjem Zážitková

Akademie (ZAK), lastnikom zemljišča, na kateri bo pot, Občino

Zreče, in podjetjem Unitur, upravljavcem srednjegorskega

športnega centra Rogla.

Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti. Dolga

bo tisoč metrov; prvi del sprehajališča bo dolg približno 560

metrov in visok do 20 metrov. Pot bo vodila do 35 metrov

visokega stolpa, kjer bo speljana 440 metrov dolga pot. Del

konstrukcije bo tudi tobogan za spuščanje s stolpa na

sprehajališče, pot pa bo nato vodila proti izhodu, kjer bo trgovina

s spominki.

Na poti bodo mogoče številne aktivnosti, ki bodo na zabaven in

interaktiven način razširjale znanje o naravi Pohorja in

okoljevarstvenih vsebinah.

Lipov list - Junij 2019


Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom

Turizem so doživetja, pri čemer je velik poudarek na doživetjih, ki

temeljijo na trajnostnem razvoju. Kulinarika pa je med doživetji eden

ključnih trendov. Poleg tega bo Slovenija leta 2021 Evropska

gastronomska regija, zato so se pri Turizmu Ljubljana odločili

oblikovati nov produkt: Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom.

Novo doživetje bo gostom predstavilo prehranjevalne navade

Slovencev, tipične ljubljanske proizvode in izdelke, ki jih ponujajo

okoliški kmetje in drugi pridelovalci. Poleg lokalne kulinarične

ponudbe bodo gostje spoznali tudi osrednjo tržnico, ki jo je oblikoval

arhitekt Jože Plečnik in je pomembna tako s kulturnega vidika kot z

vidika tradicije slovenske kulinarike, saj je to prostor, kjer se domačini

srečujejo med nakupovanjem. V ogled bodo vključene tudi pokušnje

lokalnih pridelkov na tržnici, ob koncu doživetja pa bodo gostom

postregli izvirni ljubljanski zajtrk.

Ogled Plečnikove tržnice z zajtrkom

Gostje, ki se bodo udeležili ogleda, se bodo prepustili vzdušju

ljubljanskega življenja in spoznali marsikatero zanimivost ljubljanske

tržnice in tukajšnje kulinarične tradicije.

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega

gozda v Vipavski dolini

Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega gozda v

Vipavski dolini je invencija, ki povezuje doživljajsko izkušnjo bivanja

in blagodejne učinke aromaterapije.

V stoletnem borovem gozdu z lepim razgledom na Vipavsko dolino

vabi v svoj gostoljubni objem gozdna vasica Theodosius, ki so jo

poimenovali po zmagovalcu spopada ob Frigidu. Tu pričakata goste

pristno doživetje neokrnjene narave in skrbno izbrano udobje. Vasica

ponuja varno zavetje in sproščajoč odmik, Vipavska dolina pa gostom

razkriva različna doživetja, ki prebujajo čute. Ključna elementa

zgodbe pa sta borov gozd z rahločutno umeščenimi unikatnimi

domovanji in aromaterapija, najbolj dišeča veja komplementarne

medicine za ohranjanje zdravja in psihofizičnega ravnotežja.

Med 37 (veljavnimi) prijavami na poziv Snovalec 2019 so izbrali

devet polfinalistov – poleg predstavljenih finalistov so se za nagrado

Snovalec potegovali še:

• Dišava mesta Ljubljana: razvoj novega, trajnostnega izdelka,

dišave mesta Ljubljana;

• Festival kamna: razvoj novih in inovativnih turističnih

produktov in doživetij na temo kraškega in slovenskega

kamnoseštva;

• Jaz, Rimljan: dvodnevni program – goste ob sprejemu

oblečejo v rimska oblačila, ki jih nosijo ves čas bivanja v

rimskem kampu Poetovio;

• Postani kralj slovenskih ribolovnih voda: lov na sulca, kralja

slovenskih voda;

• SUP&SoUP – Trajnostni pobeg iz mesta: supanje po Ljubljanici

in razvajanje v ekološki restavraciji na Posestvu Trnulja;

• Čudesa Slovenije: obiskovalci pokušajo, poslušajo, vonjajo, se

dotikajo, vidijo, začutijo in celovito doživijo vsaj sto ključnih

značilnosti Slovenije.

37

Inovativno

Foto: http://www.airth.global

Doživljajska izkušnja bivanja in blagodejni učinki aromaterapije

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.

Lipov list - Junij 2019


38

Digitalno

Foto: Pixabay

Ljudje na letališčih pogosto potrebujejo pomoč pri iskanju različnih informacij.

Pilotni projekt letališča v Frankfurtu

Potnikom je priskočil na

pomoč robot – FRAnny

Frankfurtsko letališče oziroma operater letališča Fraport je združil moči z informacijskotehnološkim

upravljavcem DB Systel, da bi skupaj postavila pilotni projekt robota, ki na letališču usmerja potnike in

obiskovalce. FRAnny (FRA je letališka koda za Frankfurt) je sposobna dajati navodila o lokaciji določenih

trgovin ali restavracij, o pravih vhodih in o tem, kako priti do brezžične spletne povezave na letališču. Vsi,

ki smo že kdaj bili na letališču, vemo, kako stresno je lahko iskanje želenih stvari, še zlasti na tako velikih

letališčih, kot je frankfurtsko.

»Potniki na velikih transportnih stičiščih, kot so letališča in železniške

postaje, pogosto potrebujejo pomoč, navodila in usmeritve. V takih

primerih lahko digitalni asistenti in roboti pomagajo zaposlenim pri

dajanju informacij, ki so v večini primerov standardna vprašanja. Ne

glede na to, da gre za preproste informacije, so potniki pogosto

zmedeni, kar pomeni, da jim takšni nasveti pomagajo in pripomorejo

k boljši uporabniški izkušnji,« pojasnjuje Fraport. Uporabniška

izkušnja je še zlasti na letališčih v veliki meri odvisna od tega, kako

gladko in brez težav potnik pride na svoje letalo.

Poskusnih šest tednov

V šestih tednih (aprila in maja), kolikor časa je FRAnny pomagala na

letališču v Frankfurtu, je Fraport iskal odgovore na vprašanja o

funkcionalnosti robota, odzivu potnikov nanj in njegovi uporabnosti.

V testnem obdobju naj bi FRAnny pokazala vse svoje sposobnosti,

obiskovalci letališča pa so šest tednov dobivali nasvete v nekoliko

drugačni obliki, kot so bili vajeni do zdaj. »Moje ime je FRAnny. Kako

vam lahko pomagam?« so bile besede, s katerimi je robotska

asistentka pozdravljala mimoidoče.

Delovanje FRAnny temelji na tehnologiji umetne inteligence in

oblačnem VUI (»voice-user interface«), ki ga ga lahko uporabimo na

različne načine, med drugim so najbolj razširjeni »chatboti«, glasovni

asistenti in roboti. Ta digitalni sistem so razvili pri Deutsche Bahn, kjer

je ekipa strokovnjakov informacijske tehnologije dolgo analizirala

dejanske potrebe letališča v Frankfurtu. Z obdelavo podatkov iz

letališkega informacijskega sistema FRAnny razume in odgovarja na

vprašanja, ki zadevajo potovanja, infrastrukturo letališča in še več.

FRAnny obvlada več jezikov: nemščino, angleščino in še nekaj drugih.

Kako se je vse skupaj začelo?

Iskanje skupne zgodbe Fraporta in Deutsche Bahn se je začelo leta

2017. Cilj je bil ustvariti umetno inteligentnega glasovnega asistenta,

ki bi pomagal strankam. Prva pilotna demonstracija je potekala štiri

tedne leta 2018, prav tako na letališču v Frankfurtu, so pa takrat

uporabljali predhodnika FRAnny.

Po nekaj več kot 4400 interakcijah s potniki jih je kar tri četrtine

ocenilo izkušnjo kot pozitivno. Po podatkih Fraporta so pridobljene

informacije in odzive sodelujočih uporabili za izboljšanje umetne

inteligence in celotnega robotskega uporabniškega vmesnika. Pri

zdajšnjem robotu FRAnny naj bi bila uporabniška izkušnja na še višji

ravni, kar pomeni več pozitivnih ocen potnikov.

V tem mesecu (junija) bo predvidoma isti sistem kot na

frankfurtskem letališču začel testno fazo delovanja na glavni

železniški postaji v Berlinu, kjer naštejejo več kot 300.000 potnikov in

obiskovalcev na dan. Tam bodo uporabili »sestro« FRAnny, Semmi.

Lipov list - Junij 2019


Foto: Pixabay

39

Digitalno

Aplikacija, ki gibalno oviranim osebam olajša

potovanja

Zahvaljujoč razcvetu aplikacij za pametne telefone so potovanja preprostejša, kot so kdaj koli bila.

Skorajda kjer koli in kadar koli lahko v le nekaj potezah opravimo vse faze načrtovanja izleta: od nakupa

vozovnic do rezervacije prenočišča. In ko naposled prispemo v izbrano destinacijo, se lahko ves čas

orientiramo s pomočjo ene izmed številnih navigacij. Redko pa opazimo, da bi potovalne aplikacije

opozarjale na ovire, ki lahko gibalno oviranim osebam resno otežijo potovanje.

To želi spremeniti irska razvojna ekipa na čelu z idejnim vodjo

Mattom McCannom, ki že od rojstva trpi za cerebralno paralizo.

Matt se je namenske aplikacije domislil, ko je pred leti ob prihodu

v hotel hitro opazil, da ta še zdaleč ni prijazen invalidom, kot se je

oglaševal na spletu.

Rešitev se imenuje Access Earth, avtorji pa upajo, da bo sčasoma

postala nadomestek Googlovim zemljevidom, s katerim bi se

uporabniki izognili prav takšnim neprijetnostim, ki na potovanjih

vse prepogosto doletijo gibalno ovirane osebe.

Ocenjevanje na podlagi dostopnosti za invalide

Aplikacija namreč omogoča ocenjevanje prenočišč, restavracij,

trgovin in znamenitosti na podlagi dostopnosti za invalide. V

ozadju zemljevida se skrivata odprtokodni rešitvi OpenStreetMap

in Mapbox, zato je vanj vključeno lepo število pomembnih lokacij.

Žal pa je seznam objektov, ki že imajo podatke o dostopnosti,

trenutno še precej skop (tudi za Slovenijo in okolico). A informacije

o dostopnosti lahko dodaja vsak prijavljeni uporabnik, zato bo

število popisanih lokacij najbrž ves čas naraščalo.

Pri tem pridejo v poštev dejavniki, kot so: parkirišče za invalide,

prilagojenost kopalnice in stranišča, širok vhod in drugi. Če

uporabnik potrebuje le informacije za določeno destinacijo, pa je

stavbe na zemljevidu po vseh teh kriterijih mogoče preprosto

filtrirati.

Access Earth je na voljo brezplačno v trgovinah Google Play in

App Store ali prek brskalnika na povezavi: https://access.earth.

Poslanstvo mlade irske ekipe je vsekakor občudovanja vredno;

upati je, da se bo aplikacija čim hitreje uveljavila in da bomo v

prihodnosti videli še več rešitev, ki bi gibalno oviranim osebam

olajšale potovanja.

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.

Lipov list - Junij 2019


40

Skok čez mejo

Ena od znamenitih utrdb je Forte mare, zgrajena med 14. in 17. stoletjem, v kateri so različne prireditve. Utrdba spada med

najlepše primere forifikacijske arhitekture.

Hercegnovi – črnogorski biser

Mesto, ki ima kar dvesto

sončnih dni na leto

Črna gora, s samo 670.000 prebivalci, je ena najbolj eksotičnih dežel v srednjem Sredozemlju in s svojo obalo,

dolgo 239 kilometrov, privablja turiste iz številnih držav, čedalje več tudi iz Slovenije. Pravi črnogorski biser med

destinacijami, ki so turistično najbolj obiskane, je mesto Hercegnovi, kjer je v teh dneh temperatura zraka okrog

30 stopinj Celzija, morja pa že 22 stopinj Celzija.

Hercegnovi ima na leto kar dvesto sončnih dni, julija in avgusta

pa je povprečna temperatura morja od 24 do 26 stopinj Celzija.

Mesto slovi po izjemno ugodni mikroklimi, saj leži pod

dinarskim masivom Orjen, ki je najvišja planina ob Jadranskem

morju, in zalivom Boke Kotorske. Uvrščajo ga med najlepše

zalive na svetu.

Zgodovina Hercegnovega je zelo pestra, o čemer pričajo

verski zgodovinski in kulturni spomeniki, ki jih je kar 89, med

njimi številne cerkve in impozantne utrdbe. Ima pa Hercegnovi,

zato ga obišče največ turistov, predvsem iz Francije, Norveške,

ZDA in Kitajske, izjemno čisto morje in sedemdeset plaž, od

zdravilnih in blatnih na Igalu, do peščenih.

»Še zlasti lepe plaže so na polotoku Luštica, ki so pravi raj za

zaljubljene v sredozemski način življenja,« pravi Dalibor

Vuković iz Turistične organizacije Hercegnovi. Luštica je najbolj

sončen del Bokokotorskega zaliva z 32 kilometrov dolgo obalo.

Spomenik kralja Tvrtka I. Kotromanića, ustanovitelja mesta

Hercegnovi, je ena najbolj fotografiranih znamenitosti v

Hercegnovem.

Lipov list - Junij 2019


41

Skok čez mejo

Med polotokoma Luštica in Prevlaka, na vhodu v Bokokotorski zaliv, izstopa otoček Mamula, na katerem je v 19. stoletju avstrijski

general Lazar Mamula zgradil utrdbo.

V desetih vaseh z značilno sredozemsko arhitekturo, kjer hiše

obkrožajo nasadi oljčnih dreves in fig, privablja Luštica čedalje

več navtikov.

Na Luštici so najbolj privlačne hercegnovske plaže Žanjic,

Mirište in Dobreč. V zalivu so ob petzvezdičnem hotelu zgradili

tudi marino.

Besedilo in foto: Gorazd Bedrač

Turistična privlačnost na Luštici – Plava špilja, visoka devet

metrov, z dvema vhodoma, širokima petnajst in tri metre.

S hercegnovskega pomola popeljeta z ladjico turiste na

Luštico in na tamkajšnje sanjske plaže domačina Nataša in

Ilija, ki gostom pripravita na ladjici okusen ribji obed.

Največje zasluge za to, da se hercegnovski turizem čedalje bolj vzpenja, imajo Pavle Obradović, direktor Turistične organizacije

Hercegnovi (na fotografiji v sredini), in njegovi sodelavci Tonka Tomašević, Dalibor Vuković in Ljubica Vasiljević ter prostovoljec

Goran Stanovčić iz Kamenega.

Lipov list - Junij 2019


42

Skok čez mejo

Albanija v Sloveniji v družbi

s Kompasom

Albanija postaja zanimiv turistični cilj, tudi za Slovence. In prav zato

ter zaradi interesa slovenskih vlagateljev za naložbe v albanski

turizem, se je ta balkanska država na čelu s svojim ministrom za

turizem Blendijem Klosijem in albanskim veleposlanikom v

Sloveniji Pellumbom Qazimijem predstavila v prostorih turistične

agencije Kompas v Ljubljani. Pa ne naključno, saj omenjena

agencija vodi slovenske turiste v Albanijo, za katero je »pri nas

čedalje večje zanimanje«, pravi Rado Šušteršič s Kompasa (na

fotografiji, ob njem desno Lovorko Mamić, predsednik uprave, in

levo Matevž Horvat, vodja oddelka Potovanja).

Med najprivlačnejšimi cilji v Albaniji sta obmorski biser Sarando ob

Jonskem morju s pogledom na grški otok Krf, kjer so najpogostejši

turisti Italijani, Grki in Nemci, in mestece tisočerih oken Berat ob

reki Osum, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne

dediščine.

D. P. B.

Foto: Gorazd Bedrač

Gozd na stadionu

Celovec ob Vrbskem jezeru bo s projektom »For Forest« (Za gozd) uresničil izjemno umetniško idejo: gozd na

nogometnem stadionu.

S to nenavadno idejo se bodo od 8. septembra do 31. oktobra

poigravali na Vrbskem stadionu v Celovcu. Pobuda za največji

umetniški projekt, ki je bil doslej uresničen na javnem prostoru v

Avstriji, je bila skica Die ungebrochene Anziehungskraft der Natur

Foto: Turismus Region Klagenfurt am Wörthersee/Österreich Werbung

(Nelomljiva privlačna moč narave), ki jo je na začetku sedemdesetih

let prejšnjega stoletja narisal avstrijski slikar in arhitekt Max Peintner.

Nogometno igrišče bo na željo umetnika v celoti zasajeno z mešanim

gozdom. Gledalci bodo lahko drevesni spektakel občudovali s tribun,

podnevi in ponoči, pri naravni in umetni svetlobi. Ob tem projektu se

tako poraja vprašanje, ali postaja samoumevno, da narava polagoma

izginja in da jo bodo lahko nekega dne občudovali le še v za to

določenih prostorih.

Projekt »For Forest« bo udejanjila ekipa Littmann Kulturprojekte iz

Basla v Švici. Drevesa bodo po intervenciji na stadionu v izvirni

razporeditvi nasadili v njegovi bližini. S tem bo stadionski gozd ostal

v spominu kot gozdna skulptura.

L. L.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Junij 2019

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

Lipov list - Junij 2019


GelAtissimo

58%

Sadni dele

=48 kcal

(1 porcija)

NOVO

DOBER SLADOLED

dobro dene

VISOK SADNI DELEŽ

BREZ UMETNIH BARVIL

60%

Sadni dele

=39 kcal

(1 porcija)

PRIMERNO ZA

VEGETARIJANCE

NAREJENO

V SLOVENIJI

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

dobro sem


VABILO

Turistična zveza Slovenije in

Turistično društvo Mokronog vas vabita na

30. KRESNO NOČ in

19. SREČANJE TD PODEŽELJA

sobota, 22. 6. 19

PROGRAM SREČANJA:

Mokronog

12.30 - 13.00

13.15 - 16.00

16.30 - 17.15

17.30 - 18.00

18.00 - 21.15

21.15 - 21.30

21.30 - ...

Prihod v Mokronog – registracija udeležencev in pozdravni nagovor

Voden ogled kulturne krajine Žalostne gore

Voden ogled vinske kleti in degustacija- Vinski dvor Deu

Ogled in degustacija v bližnjem 200 let starem avtohtonem dolenjskem vinskem hramu

Plenarni del v izvedbi etnologa in umetnostnega zgodovinarja, dr. Janeza Bogataja

Ohranjanje kulturne dediščine s poudarkom na kresovanju in načini, kako to kulturno

dediščino umestiti v sodobni čas in v turistične namene.

Priprava stojnic in otvoritev sejma Kresne noči

Uprizoritev legende o nastanku grba Mokronog (Obeležitev 740 letnice trga Mokronog)

Predstavitev društev, ki se izvaja v okviru sejma Kresne noči.

Folklorni nastopi, glasbeni in pevski nastopi ter običaji na temo kresa, delavnica - izdelava

kresnih venčkov, nastop čarodeja…

Skupni prižig kresa s programom

Druženje do zgodnjih jutranjih ur ob glasbeni skupini Novi spomini in s Špelo Grošelj

VSI REGISTRIRANI UDELEŽENCI PREJMEJO:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

praktično darilo

voden izlet

degustacijo v vinski kleti Vinski dvor Deu in degustacijo ob

ogledu in predstavitvi 200 let starega avtohtonega

dolenjskega vinskega hrama

pogostitev s hrano in pijačo na prireditvenem prostoru

strokovno predavanje priznanega slovenskega etnologa

vodeno tematsko delavnico za pletenje venčkov iz kresnic

večerno družabno srečanje ob živi glasbi

Prijavnica in celotna vsebina vabila na www.turisticna-zveza.si

More magazines by this user
Similar magazines