Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
JUNIJ 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Henna Konu o turizmu tišine
Zgodbe
Toni Gašperič o Beli krajini
Trendi
Sekiromet, »usekana« zabava
Inovativno
Snovalci 2019
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Tekmovanje za
2019
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
NAJ
Vabimo vse občine, da se prijavijo
za tekmovanje slovenskih krajev
v urejenosti in gostoljubnosti
v kategorijah:
• Srednja mesta
• Manjša mesta
• Izletniški kraji
• Jedra: mestna, vaška, trška
• Kampi
• Glampi
• Mladinska prenočišča
• Tematske poti
urejen in
gostoljuben
kraj
Predloge občin bo obravnavala posebna komisija
in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,
ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.
Glasovanje bo potekalo prek spletne strani www.turisticna-zveza.si.
Mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja bosta
merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.
Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih
in ocenjevanje zaključila v septembru.
Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo
novembra v Ljubljani na Dnevih slovenskega turizma.
Častni pokrovitelj projekta
je predsednik Vlade RS Marjan Šarec.
Prijave občin zbiramo do
27. junija na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.
Spletno glasovanje bo potekalo od 2. do 12. junija 2019.
Več informacij o projektu: www-turisticna-zveza.si
KAZALO
NASLOVNICA
Moč narave – reka Idrijca v objemu gozdov
UVODNIK
3
INTERVJU 04-06
Henna Konu: Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena
oblika doživetij v naravi
POD DROBNOGLEDOM 08-09
Kjer je dobra vila preklela skopuškega mlinarja
Kazalo / Uvodnik
FOKUS 14-15
TD Davča: Živahna društvena dejavnost v največji
slovenski vasi
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Marija Ermenc, mentorica na OŠ Ljubno ob Savinji: Delo
z mladimi je zanjo poslanstvo
TZS 18-19
Turizmu pomaga lastna glava in Zlata kuhalnica
POTEPANJA 26-27
Pod fontano zelenih kristalov se kuje turistično zlato
Žalca
NAMIG ZA IZLET 28-29
Na jugovzhodu avstrijske Štajerske: resnična pravljica o
uspehu Vulcana
(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30
Kulturna dediščina med Alpami in Jadranom
KULINARIČNI KOTIČEK 31
Hiša dišečega traminca Steyer
ZGODBE V TURIZMU 32-33
Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni
strani Gorjancev
TRENDI 34-35
Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane
INOVATIVNO 36-37
Snovalci 2019
SKOK ČEZ MEJO 40-41
Hercegnovi – črnogorski biser
Sloviti Albert Einstein je nekoč dejal: »Poglobite se v naravo in vse boste bolje
razumeli.« V čedalje bolj urbaniziranem svetu, ki se vrti čedalje hitreje in je
čedalje glasnejši, so takšne misli in nasveti čedalje glasnejši. Čedalje pogosteje
je govor o blagodejnih vplivih narave, kot so blaženje vsakodnevnega stresa
in zniževanje krvnega tlaka, pa umirjanje kakofonije glasov v naših glavah, ki
povede k jasnejšim mislim in boljši koncentraciji ... O tem, kako dober je
(psihološki in fiziološki) vpliv narave na človeka, govorijo številne knjige,
strokovni in poljudni članki, zahajanje v naravo ponekod že predpisujejo na
recept. Za preobremenjeni (zahodni) svet je narava znova postala dragocena
dobrina.
Že na začetku 19. stoletja so pesnik William Wordsworth in drugi britanski
romantiki izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve industrializacije in urbanizacije
ter ljudi pozvali k vrnitvi v naravna okolja. Gibanje je spodbudilo tudi sprejetje
ukrepov za zaščito občutljivih ekosistemov, prva uspešnejša in vidnejša
oblika okoljske skrbi pa se je pojavila v Nemčiji v sredini 19. stoletja, ko so
uveljavili koncept upravljanja naravnih območij. V tem stoletju se je gibanje
za varovanje okrepilo tudi v ZDA, kjer so leta 1872 prvi na svetu ustanovili
narodni park, Yellowstone. Prvotno je bil zasnovan kot »območje za uživanje
ljudi ... za doseganje velikega dobička na račun turistov in drugih iskalcev
užitkov«. Izvirni koncept narodnih parkov je dajal prednost aktivnostim v njih
in ne varovanju okolja. Dobro stoletje pozneje so razmere popolnoma
nasprotne ...
Turizem je od nekdaj tesno povezan z naravo; marsikje je ta ključni razlog, da se
je sploh razvil. Gore, morja, gozdovi, jezera, puščave, vulkani, slapovi, živalstvo
... so osrednji motivi za desetine milijonov ljudi, ki potujejo po svetu, njihovo
število pa se vztrajno povečuje: narodne parke v ZDA, denimo, obišče že okoli
330 milijonov ljudi na leto; leta 1950 so v njih našteli blizu 33 milijonov
obiskovalcev, leta 1960 blizu 72 milijonov, leta 1970 že 168 milijonov – in tako
naprej. Podobno je drugod po svetu, čedalje večji je tudi obisk slovenskega
Triglavskega narodnega parka.
Ob čedalje večji priljubljenosti zahajanja v naravo, tudi v turizmu, je
doživljanje naravnih lepot pogosto, še zlasti v času visoke turistične sezone,
močno načeto; težko je uživati prelesti narave v hrupnih množicah (pustimo
zdaj ob strani vse druge, večje okoljske izzive, ki jih prinaša čedalje večja
obremenjenost narave s turističnim odtisom). Tako se čedalje bolj razvijajo
turistična doživetja, ki ne poudarjajo najslikovitejših naravnih znamenitosti,
temveč vabijo v povsem »vsakdanjo« naravo, še najraje v gozdove, ljudem pa
omogočajo, da naravo ne samo opazujejo, temveč se vanjo poglobijo z
vsemi čutili. To so doživetja, ki so obenem tudi blagodejna za človekovo
počutje.
Tako v Lipovem listu pišemo tudi o »turizmu tišine«, obliki turizma v naravi, ki
v hrupnem in nemirnem svetu prinaša redki dobrini: mir in tišino. Zunaj nas
in v nas.
Mateja Gruden, urednica
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija
2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
4
Intervju
Foto: osebni arhiv Henne Konu
Henna Konu
Turizem tišine, čedalje bolj priljubljena oblika doživetij v naravi
Manj bo tišine, dragocenejša
bo – tudi v turizmu
»Zavedanje o blagodejnem vplivu narave oziroma o njenih pozitivnih učinkih na človeka je čedalje
globlje. Številne raziskave obravnavajo psihološko plat vpliva narave na človeka, veliko jih je tudi,
ki dokazujejo pozitivne fiziološke vplive narave na človeka, kot so, na primer, zmanjševanje stresa,
zniževanje krvnega tlaka in krepitev imunosti organizma. Vse to za zdaj še ni tesno povezano s turizmom
– je pa izjemen potencial zanj,« ugotavlja Henna Konu, višja raziskovalka na finskem inštitutu Natural
Resources Institute Finland. Njeno področje dela je razvoj turizma v naravi – njegov del pa je tudi tako
imenovani »turizem tišine«.
Slovenijo je obiskala aprila v sklopu projekta Destination SMEs, ki se izvaja
v okviru evropskega programa Interreg Europe; na borzi Green & Outdoor
v Bohinju je predstavila metodologijo, ki so jo razvili na Finskem: razvoja
turističnih produktov, ki temeljijo na naravnih danostih, miru in tišini.
Kaj je turizem tišine?
To je turizem, ki nam omogoča, da dejansko doživimo, vpijemo tišino.
To ne pomeni, da mora biti tišina popolna, bolj je govor o »zvokih
tišine«, ki so najpogosteje povezani z naravo. Poslušanje vetra,
šelestenja listov ... Kar je izjemno prijetno in sproščajoče. Kako lahko to
dosežemo? Najlaže z različnimi aktivnostmi v naravi, pri čemer pa ni
poudarek na fizični aktivnosti, temveč na tem, da se poglobimo v
občutje tišine. In da jo doživimo ne le okoli sebe, temveč tudi v sebi.
Zunanja in notranja tišina – drugo je pogosto bistveno teže
doseči kot prvo ... Kako?
Najprej je pomembno, da smo v okolju, v katerem ni zvokov
vsakdanjega življenja. Sredi njih se je težko sprostiti in osrediniti.
Lipov list - Junij 2019
Govorim torej o okolju, ki nam omogoča, da ga ozavestimo – in da
ozavestimo sebe: o naravi. Živimo v zelo hektičnem svetu, vse dni
preživimo pred zasloni mobilnih telefonov, naš vsakdan je poln
motečih elementov. Narava pa je za večino poligon za telesno
aktivnost, ki nas odvrača od tega, da bi bili pozorni na to, kar se dogaja
okoli nas; bolj smo osredinjeni na vadbo. A najprej moramo to ozavestiti
in razviti veščine za sposobnost odklopa. Tako je treba v doživljanje
tišine (in v turizem tišine) vključiti aktivnosti, ki nas učijo postati
dovzetnejši za dogajanje okoli nas, ki nam spodbudijo čute, ki nam
pomagajo k ozaveščanju čuječnosti in umirjanju deročega toka misli.
Na primer: bila sem na takšnem tihem izletu, hodili smo, a le kakšen
kilometer ali dva, vodnik pa je nam je pokazal, kako prijetno je lahko
molčati in biti v tišini. Preden smo začeli hoditi, smo si nadeli namišljeno
»kapuco tišine« in hodili v zadostni razdalji drug od drugega, da smo
lahko bili sami s seboj, v danem trenutku, ne da bi mislili na kaj drugega.
Na tem izletu sem bila kot raziskovalka turizma tišine, a me je obenem
zanimala tudi povsem osebna izkušnja z njim. Ugotovila sem, da sem
sposobna samo hoditi in ne razmišljati o ničemer drugem – po navadi
imam glavo polno različnih misli vsakdana (nasmeh). Hoja brez
govorjenja drug z drugim, temveč zgolj pogovor z naravo, poslušanje
zvokov, navezovanje stika z naravo.
Kako pa se na tak turizem odziva trg povpraševanja?
Zelo pomembno je, da vemo, koga nagovarjamo. Tišina je lahko za
nekatere tudi zelo neprijetna. Neki podjetnik, ki se ukvarja s turizmom
tišine v Severni Karelii (regija na vzhodu Finske, kjer so pred leti razvili
pilotni projekt turizma tišine, op. p.), je pripovedoval o turistu iz
Mehike, ki ga je peljal s snežnimi sanmi v gozd; Mehičan je skoraj
doživel napad panike, ker je bilo v gozdu tako zelo tiho, pretiho zanj.
Zato so se morali vrniti. Vedeti moraš, komu lahko kaj ponudiš, v
katerem letnem času – zima, na primer, je še tišja, brez zvokov.
Turizem tišine težko prodaš na primer Fincem, saj smo že tesno
povezani z naravo in obkroženi z njo, živimo z njo. Večina gostov, ki
prihajajo na ture, ki jih ponuja regija Severna Karelia, so sicer bodisi
tujci bodisi taki, ki si želijo izkusiti ali poglobiti doživetje narave in
tišine. Številni ljudje niti ne pomislijo, da lahko naravo izkusijo tudi
brez fizične aktivnosti v središču doživetja. S tem je čedalje več
zanimanja za aktivnosti, o kakršnih govoriva – pa niti (še) ne toliko v
turizmu, temveč bolj na ravni vsakdanjega življenja. A tudi v turizmu
je to po mojih opažanjih rastoč segment ponudbe in povpraševanja.
Turizem dobrega počutja, h kateremu pravzaprav spada
turizem tišine, je že zdaj velik trend, v prihodnje pa naj bi se
še krepil ...
Ko je govor o turizmu dobrega počutja, še vedno večinoma
pomislimo na zmogljivosti oziroma prostore, ki ga omogočajo (terme
in podobno, op. p.). A mislim, da je lahko takšen prostor narava sama,
saj na toliko ravneh pripomore k boljšemu počutju, tako na mentalni
kot fizični ravni. (Ameriško združenje za naravno in gozdno terapijo,
Association of Nature and Forest Therapy, poudarja, da ne izobražuje
terapevtov, saj je terapevt – gozd. Pri tem izhaja iz japonske filozofije
shinrin-yoku, kar v prevodu pomeni gozdna kopel. Op. p.)Turizem
dobrega počutja je pogosto tesno povezan s petzvezdičnimi hoteli
in pripadajočimi storitvami, a to se počasi spreminja. Na Finskem,
recimo, takšnih zmogljivosti niti nimamo – naša največja takšna
»zmogljivost« je narava. Tako v ospredju turizma dobrega počutja na
Finskem ni klasično razvajanje, temveč osebni cilj nekaj doseči in
sprejemanje aktivne vloge pri tem. Mislim, da gre za veliko
spremembo v mišljenju; ideja dobrega počutja postaja nekakšna
nova oblika luksuza, pri čemer ljudi niti ne zanimajo toliko luksuzne
stvari, čedalje bolj jih zanima zdrav slog življenja na vseh ravneh. To je
čedalje večji trend in to seveda vpliva tudi na potovalne motive.
5
Intervju
Foto: Mateja Gruden
Gozd – najboljši terapevt
Lipov list - Junij 2019
6
Intervju
Kateri deli sveta pa so najmočnejši v razvoju ponudbe
turizma tišine?
Zagotovo Japonska, ki ima že dolgo tradicijo gozdnih kopeli; ureditev
območij zanje je podprla tudi država. Tak turizem je hitro rastoč trend
v ZDA. A ni veliko turističnih produktov, ki jih tržijo prav kot turizem
tišine. Veliko pogosteje so njegovi elementi vključeni v produkte, ki
jih tržijo pod drugimi vsebinami ali imeni, čeprav so lahko v ospredju
ponudbe. Tudi koncept novega razkošja, recimo, se precej vrti okoli
tišine in tega, o čemer sva uvodoma govorili. Ponuja opazovanje
zvezdnatega neba, sedenje ob odprtem ognjišču ... To so praviloma
tudi razmeroma dragi produkti. Na Laponskem, denimo, uspešno
ponujajo takšna doživetja narave – za dokaj premožne goste.
Katera ponudba turizma tišine pa je najbolj priljubljena v
Severni Karelii?
Najbolj priljubljena, še zlasti med tujci, je vodena smučarska tura
(cross-country) od penziona do penziona. Razdalje med penzioni
niso velike, deset do petnajst kilometrov, tako da smučarske trase
niso dolge, tudi zahtevne ne. Prenočitve so skromne, njihova zgodba
pa se vrti okoli lokalnih produktov – trajnost je osrednji element te
ponudbe. V nekaterih skupaj pripravljajo večerje, v vseh pa je zelo
prijetno vzdušje. Poleg tega vodnik uči goste, kako doživljati naravo,
spodbuja jih, da se o tem pogovarjajo z drugimi v skupini, v kateri
potujejo (to so seveda manjše skupine, večje takšnega turizma ne
omogočajo). Med priljubljenimi doživetji je tudi doživetje tukajšnje
kulture – tradicije, na primer z učenjem o tradicionalnem finskem
glasbilu, z zgodbami o njem, ki pa so tudi zelo povezane z naravo, z
igranjem nanj. Sicer so ture bodisi vodene bodisi samostojne, kot je,
recimo, počitnikovanje v značilnih finskih kočah za sproščanje.
Narava se zdi rdeča nit turizma tišine. Ali sploh obstaja
še kakšno drugo okolje, ki je tako sproščajoče, kot je
narava?
Mislim, da ne. Če greste v kateri koli velnes, na masažo ali kakšen
drug tretma, boste najverjetneje obkroženi z glasbo, ki temelji na
zvokih narave. Tudi sama med delom v pisarni pogosto poslušam
glasbo narave. Na delu imamo tudi virtualno naravno sobo, v
kateri lahko izbereš zvoke narave, ki bi jih želel poslušati, s
projekcijami narave. Včasih grem tja brat.
V knjigi Narava zdravi in popravi avtorica Florence
Williams omenja tudi raziskave, v katerih preverjajo, ali
je mogoče enak blagodejen vpliv narave zagotoviti tudi s
simulacijami naravnega okolja. Kaj menite o tem?
Če nimaš možnosti, da bi šel v naravo (nasmeh) ... Raziskave, ki so
jih opravili na našem inštitutu, so pokazale, da je tudi virtualna
narava boljša za človekovo psihološko počutje kot navadna
delovna okolja. Že petnajst minut v naravi (tudi virtualni) zadošča,
da se pokažejo njeni blagodejni učinki.
Bi rekli, da je postala tišina dragocena vrednota – v svetu, ki
ne potihne?
Mislim, da je zelo dragocena. Bojim se, da je nekaj, kar bi utegnilo v
prihodnosti celo izginiti. K sreči imamo še vedno dovolj območij, kjer
vlada tišina. In ljudje praviloma cenijo bolj tisto, česar nimajo. Tako bo
tišina najverjetneje čedalje bolj zanimiva tudi prodajno – in tudi v
turizmu.
Mateja Gruden
Foto: Alex Štokelj, Invida d.o.o./www.slovenia.info
Gozdni selfness v Cerknem, prva slovenska gozdna kopel
Lipov list - Junij 2019
7
Aktualno
Slovenska turistična borza: odlična udeležba in
številna doživetja za udeležence
Slovenska turistična borza, največji poslovni dogodek slovenskega turizma, ki je bil od 16. do 18. maja v
Termah Olimia v Podčetrtku, je gostila več kot štiristo udeležencev iz 37 držav. Na borzi, ki jo pripravlja
Slovenska turistična organizacija (STO), se srečujejo vodilni predstavniki slovenskih turističnih podjetij
in organizacij, hotelov, turističnih agencij, zdravilišč, javnega sektorja v turizmu, kongresnih centrov
in drugih ponudnikov v turizmu ter predstavniki tujih organizatorjev potovanj ter turističnih in
specializiranih agencij.
»Slovenska turistična borza je najpomembnejši poslovni dogodek na
področju turizma, ki je izjemna priložnost za sklepanje poslov, krepitev
partnerstev in navezovanje novih stikov,« je na začetku borze dejala
Maja Pak, direktorica STO. Letošnja je prinesla številne nove priložnosti
za še tesnejše mreženje in povezovanje slovenskih turističnih
ponudnikov in tujih udeležencev. V okviru borze so tuji udeleženci
Slovenijo in njena doživetja spoznavali iz prve roke v okviru študijskih
tur, prvič pa tudi v okviru neformalnih druženj in številnih doživetij, ki
so Slovenijo predstavila kot zeleno, aktivno in zdravo državo.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je
med drugim poudaril: »Pred vsemi nami, ki smo v Olimju, mora biti en
sam cilj Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma: leta 2021 bomo
dosegali štiri milijarde evrov prihodkov iz izvoza potovanj. V dveh letih
smo prihodke povečali za pol milijarde evrov, na lanskih 2,7 milijarde
evrov. Iz leta v leto vztrajno povečujemo tudi število turistov in
prenočitev, tudi v letošnjem prvem četrtletju. Da bomo dosegli cilj, pa
moramo v turizmu nujno povečati dodano vrednost. To je skupna
naloga tako turističnih podjetij kot države. Pred nami so zakonodajne
spremembe, nadaljevanje finančne podpore investicijskim in
razvojnim aktivnostim v turizmu, delo na področju kadrov v turizmu
ter seveda prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti.«
Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski
razvoj in tehnologijo, pa je dejala: »V zadnjih dveh letih smo s 16,7
milijona evrov podprli 117 projektov. S tem smo spodbudili razvoj
novih turističnih produktov in odpiranje novih delovnih mest. Podprli
smo podelitev okoljskih znakov in učinkovitejšo celostno trženje ter
digitalno promocijo vodilnih turističnih destinacij Slovenije. Ministrstvo
bo letos objavilo tri javne razpise v vrednosti 38 milijonov evrov za
energetsko sanacijo turističnih zmogljivosti in pridobitev okoljskih
znakov ter za razvoj in promocijo integralnih produktov turističnih
podjetij in ponudbe vodilnih turističnih destinacij. Pripravilo bo tudi
nov zakon o gostinstvu, s čimer želi odpraviti nepotrebne
administrativne ovire in druga bremena za gostince.«
TTA
Foto: Nino Verdnik/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2019
8
Pod drobnogledom
Garden Village Bled
Ob rekah Lahinji in Dobličici leži Črnomelj; njegovo staro mestno jedro z zgodovinsko pomembnimi stavbami je prav na pomolu nad
njima.
Republiški Turistični drobnogled TZS
Kjer je dobra vila preklela
skopuškega mlinarja
Na skrajnem jugovzhodu naše dežele leži v razkošju narave in bogastvu kulturne dediščine razgibana
Bela krajina z dolgimi toplimi poletji ter vljudnimi in gostoljubnimi domačini. Zadnja leta se turistično
smelo razvija, bogati svojo ponudbo z novimi ležišči na turističnih kmetijah, v apartmajih, kampih
in glampingih. Čedalje več gostov privablja s svojimi rekreativno-adrenalinskimi programi, odlično
kulinariko, vrhunskimi vini v pristnih kleteh in mestnimi skrivnostmi.
»Med turisti, prenočitev vseh je bilo 85.000, ki so v minulem letu
obiskali Belo krajino, je bilo 70 odstotkov domačih, preostali so
pripotovali iz tujine,« pravi Vita Jankovič iz Turističnoinformativnega
centra v Črnomlju. In prav mesto Črnomelj je bilo
tokrat cilj republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze
Slovenije (RTD TZS). »Čeprav v ožjem središču v starem delu
potekajo arheološke raziskave, obisk mesta s tako bogato
zgodovino ni oviran,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Črnomelj na prepihu tisočletij
Med obiskom si je vsekakor treba ogledati Mestno muzejsko
zbirko, ki razstira Črnomelj od prazgodovine do pozne antike,
skozi srednji in novi vek pa vse do moderne dobe in nastanka
samostojne države. Skozi tri nadstropja stavbe, ki je posebna že
sama po sebi, s svojo notranjostjo z bogato poslikavo v obliki
raznolikih cvetličnih in geometrijskih motivov, obiskovalce vodi
V Mestni muzejski zbirki, ki so jo odprli leta 2013 v rojstni hiši
pesnika Mirana Jarca, so samo eksponati iz Črnomlja. Zbirali
so jih v zadnjih štiridesetih letih, razlaga zgodovinar in kustos
Janez Weiss; ob njem Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Lipov list - Junij 2019
Pri cerkvi sv. Petra, kjer od lani potekajo arheološke raziskave,
so odkrili presenetljive najdbe, konec minulega meseca pa
so izkopali zlatnik iz četrtega stoletja, »kar je za nas izjemno
pomembno odkritje«, pravi Janez Weiss.
stavba Posojilnica, Stara šola z najdaljšim lestencem v Sloveniji,
starodavna vinska klet, kjer so kulturno-turistični dogodki,
Primožičeva hiša, v kakršnih je nekdaj bival nižji sloj črnomaljskega
meščanstva ... Črnomelj je mesto, ki je med drugo svetovno vojno
po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 postalo središče
osvobojenega ozemlja – središče svobodne Slovenije, kjer so bili
postavljeni temelji zdajšnje države Slovenije. In je mesto, v
katerem je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno Slovensko
časnikarsko društvo, 21. februarja 1944 Slovensko narodno
gledališče z izvedbo svoje prve predstave.
Za pester turistični ogled Črnomlja – prvič se kot mesto omenja
že leta 1407 – in pokušnjo gastronomskih dobrot, med njimi
znamenite belokranjske pogače, in vrhunskih vin, si je treba vzeti
čas, kar ves dan. Za ogled njegove zanimive in gostoljubne okolice
pa je tod vredno prenočiti. In si vzeti čas za prijazne in srčne
domačine, ki vam bodo radi pripovedovali o ljudskih šegah in
anekdotah. Tudi o tisti, da je Črnomelj dobil ime po skopuškem
mlinarju ob reki Lahinji, ki ga je preklela dobra vila, odtlej pa so
njegovi mlinski kamni vsako zrnje, tudi zlate pšenice, zmleli v črno
moko.
Foto: L. L.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
9
Pod drobnogledom
zgodovinar Janez Weiss, ki je živa enciklopedija Črnomlja na
prepihu tisočletij. »Tuji obiskovalci so nad zbirko še bolj navdušeni
kot domači. Ko tujci vidijo denar, ki smo ga v zadnjih sto letih imeli
v Jugoslaviji in Sloveniji, obnemijo. Malce pa me žalosti, ker se za
mladino novejša zgodovina Slovenije začne šele po osamosvojitvi
naše države,« opaža Janez Weiss, saj so šolarji med številnejšimi
obiskovalci Mestne muzejske zbirke.
Znamenite črnomaljske stavbe
Znamenitih hiš je v Črnomlju, mestu na sotočju Lahinje in
Dobličice, s svojim majhnim Tromostovjem, še več, med njimi je
najstarejša in najmogočnejša črnomaljski Grad, pa znamenita
Na glavnem mestnem trgu je ena lepših črnomeljskih stavb
– Posojilnica, ki so jo zgradili med letoma 1898 in 1900 in je
tipična predstavnica ambiciozne historistične arhitekture.
Predsednik TZS Pavle
Hevka je boter žrebički
Geatani
Foto: Jožica H.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, ima v svojem
pestrem poklicnem in prostovoljskem življenju še eno vlogo več:
postal je boter žrebički Geatani v Kobilarni Lipica. Ob tem je kobilarni
podaril petsto evrov in poudaril, da mu je v čast biti boter Geatani.
»Za nadaljnje upravljanje tega kraškega bisera pa upam in si želim, da
bo pravično in pošteno, pregledno in zakonito. In da bodo v Holdingu
Kobilarne Lipica končno pristni medčloveški odnosi, ki jih bodo
nadgrajevale poštenost, odkritost, iskrenost, delavnost in podpora
skupnim naporom pri vzreji lipicancev in razvoju celotne Lipice.«
Pavle Hevka je namreč tudi v nadzornem svetu Kobilarne Lipica.
Pavle Hevka in Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica
D. U.
Lipov list - Junij 2019
10
Dogaja se
Revija Lipov list ga spremlja
že desetletja
Zagotovo je eden najstarejših zvestih bralcev revije Lipov list.
»Preberem jo od začetka do konca, še zlasti pozorno spremljam,
kje se je mudil in kaj je ugotovil republiški Turistični drobnogled
TZS,« pravi 87-letni Franc Milan Sterle iz Dovc na Rakeku.
Je pa gospod Sterle kljub svojim letom neutrudni popotnik in
nekajkrat na leto jo še vedno mahne v tujino. Letošnje prvomajske
praznike je veselo doživel v Romuniji in Bolgariji, kamor je
odpotoval z letalom, po zelo lepih in slikovitih ter prijaznih dveh
deželah pa je potoval z avtobusom v organizaciji Turistične
agencije Palma. »Odkar mi je umrla žena, potujem le še v
organizaciji katere naših turističnih agencij, največkrat s Palmo in
Relaxom,« nam je zaupal gospod Sterle. Na tokratnem potovanju
mu je bila še zlasti všeč tradicionalna bolgarska vasica Arbanassi,
ki je bila nekdaj prestolnica bolgarskih carjev. V tamkajšnji najbolj
znani restavraciji sta si s turistično vodnico Sonjo Brlek privoščila
dobro pravo kavo, saj: »Brez kave meni dan ne sme miniti,« pravi
gospod Sterle.
In kam jo bo mahnil v poletnih mesecih? »Se še nisem odločil, lani
sem bil na otoku Visu.«
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Novi knjigi za ljubitelje
svetovne geopolitike in
vznemirljivih življenjskih poti
Ujetniki geografije je naslov knjige avtorja Tima Marshalla, izšla je pri
založbi Učila International in bi jo moral prebrati vsak, ki ga zanima
svetovna politika. Knjiga s podnaslovom Deset zemljevidov, ki
povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki, je prevedel Samo
Kuščer, uredila pa Branka Fišer.
Zakaj je Putin obseden s Krimom? Zakaj je bilo ZDA usojeno, da
postanejo globalna velesila? Zakaj se vpliv Kitajske po svetu nenehno
veča? Zakaj je bilo Tibetu usojeno, da ne doseže neodvisnosti? Zakaj
Evropa nikoli ne bo združena? Knjiga prinaša odgovore z zemljepisno
podlago, vsi državni voditelji pa so ujetniki geografije, pravi znani
novinar in vojni poročevalec Tim Marshall. Vsi, ki jih zanimajo
zemljepis, zgodovina in politika, utegnejo biti nad vsebino knjige (na
288 straneh) navdušeni!
Pri založbi Učila pa je pred kratkim izšla tudi zelo zaželena knjiga pod
naslovom Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni 2 avtorja Bena
Brooksa z odličnimi ilustracijami Quintona Winterja. Knjiga prinaša
resnične zgodbe o neverjetnih fantih, ki so spremenili svet, ne da bi
ubijali zmaje. Že prva knjiga je bila velika prodajna uspešnica po
svetu, v Sloveniji pa takoj, ko je bila prevedena v slovenščino. V novi
knjigi je predstavljenih sto navdihujočih zgodb – njihovi protagonisti
so bolj ali manj slavni moški iz preteklosti in sedanjosti.
L. L.
Lipov list - Junij 2019
11
Dogaja se
Zeleno doživetje Zbiljskega jezera
O pomembnost e-mobilnosti
(tudi) v turizmu
V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine
Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta
izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem
in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.
Turistična zveza Slovenije že dolgo skrbi za uvajanje koncepta
okolju prijaznega zelenega turizma; del teh prizadevanj je tudi
e-mobilnost. Nekatera društva TZS so že aktivno vključena v
različne projekte, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in, denimo,
kolesarsko e-mobilnost, nekateri pa so nove turistične produkte,
povezane z e-mobilnostjo, razvili tudi na jezerih.
Tako je recimo Turistično društvo Zbilje sodelovalo pri razvoju
električnega plovila za vožnjo turistov po jezerih. Ob koncu projekta
so plovilo, ki ga je razvilo in izdelalo sežansko podjetje Alfastreet
marine, tudi kupili. Tako lahko že tri leta z njim zaplujejo po jezeru
tudi obiskovalci. Zbiljsko jezero je sicer znano po labodih – na njem
jih je okoli 150; plovilo, ki ga poganja elektrika, jih ne moti.
Poleg tega bodo letos ob jezeru postavili tudi polnilnice za
električna kolesa, saj se z njimi pripelje do jezera čedalje več
obiskovalcev. Takšna kolesa bodo začeli izposojati tudi v turističnoinformacijskem
centru na medvoški železniški postaji. TD Zbilje pa
skupaj s TIC ponuja paketno ponudbo izposoje kolesa in čolnov, s
čimer resnično skrbijo za usmerjenost v trajnostno mobilnost.
Takšne pozitivne prakse v turističnih društvih radi delijo, je na
srečanju poudaril Iztok Pipan, predsednik Sveta obvodnih krajev
Slovenije pri TZS, »pa tudi na ravni TZS si bomo še naprej prizadevali,
da bo turizem čedalje bolj zelen, okolju prijazen in da nas bodo
obiskovalci prepoznavali in obiskovali tudi zaradi takšnih
projektov.«
L. L.
Primer spodbujanja trajnostnega turizma
Lipov list - Junij 2019
12
Dogaja se
Peklenske zgodbe Festivala
solzic
Člani TD Solzice Ravne, ki so letos že šesto leto zapovrstjo izvedli Festival solzic, so v okviru Kulturnega
perpetuuma mobile zastavili prireditev v čast pokrajine pod Uršljo goro malo drugače in se vprašali,
kako poiskati zgodbo, jo oblikovati, tržiti in promovirati, pri tem pa črpati zamisli iz ljudske dediščine.
Izhodišče za to je (bilo) dobro, saj je rdeča nit Festivala solzic
črtica Solzice koroškega literata Prežihovega Voranca. Člani so
medse povabili slovenske kraje, kjer »pekel« sooblikuje turizem in
prinaša zgodbo, ki jo je ljudska domišljija napletla iz
strahospoštovanja do narave, naravnih pojavov in nerazložljivih
dogodkov ter jih v marsikaterem primeru povezala neposredno z
domovanjem samega peklenščka!
Od TD Goričane-Vaše, ki so prinesli nekaj svojih peklenskih mask,
s katerimi izjemno uspešno ustvarjajo decembrske zgodbe: od
miklavževanja do Noči parkeljnov, so izvedeli, s kakšnim
navdušenjem jih sami izdelujejo. Jakob Knific je ponosen na
člane, ki maske po navadi delajo skupinsko in potem kraljevsko
celebrirajo ljudsko dediščino. Doma in v tujini.
Predstavilo se je TD Borovnica, ki skrbi za sotesko Pekel, tam na
robu Ljubljanskega polja ...
TD Šempeter pa je mešalo svoj peklenski lonec, gostilo s
peklensko vodico; uf, kakšno druženje je nastalo, ko je koroški
Lucifer izpod svojega rdečega plašča potegnil hudičevo slino ...
A Ivica Čretnik, predsednica TD Šempeter, ki skrbi za tamkajšnjo
jamo Pekel, je obvladala vse peklenščke, z Luciferjem vred!
Šempeter na obisku na Koroškem
Besedilo in foto: Renata Picej
V Ljubljani odprli »hotel
prihodnosti«
V središču Ljubljane so aprila odprli »hotel prihodnosti«: Central hotel, ki posluje pod okriljem skupine
Union hotelov. Med ključnimi zanimivostmi hotela, ki ima 90 dvoposteljnih sob, sta mobilno podprta
izkušnja za goste, ki se prijavijo v hotel z mobilno aplikacijo, s pomočjo katere se tudi gibljejo po njem
in komunicirajo z osebjem, ter spalne kapsule, v katerih gostje lahko prespijo.
Hotel brez klasične recepcije
Mobilna aplikacija Central hotela omogoča prijavo prek pametnega
telefona, uporabna je kot digitalni ključ za hotelsko sobo, omogoča
prosto gibanje po hotelu (dostop do dvigala) in neposredno
komunikacijo z osebjem. V skladu s hotelskimi trendi prihodnosti
so klasične funkcije recepcije, strežbe, portirstva in druge združene
v enoviti ekipi, ki skrbi za holistično izkušnjo bivanja.
Premierno v Sloveniji – spalne kapsule
Posebnost hotela je tudi deset spalnih kapsul – futurističnih
prostorov za bivanje, v katerih so poleg ležišča še televizor, radio,
sef, ogledalo, LED-zaslon, USB-priključek in hitra brezžična
internetna povezava, zunaj kapsul pa se gostje sproščajo v
»lounge« prostoru za urbane »glamperje«.
L. L.
Foto: Janez Marolt
Lipov list - Junij 2019
13
V Fokus spomin
Dr. Stanko
Nikolić
(1930–2019)
Turistično športno društvo Kostel je aprilu izgubilo svojega
ustanovitelja in neutrudnega predsednika dr. Stanka Nikoliča, ki je v
zadnjih letih močno zaznamoval Kolpsko dolino.
Rodil se je leta 1930 v majhni vasi pri Loznici v Srbiji kot prvi od štirih
otrok v skromni kmečki družini. Ni imel lepega otroštva. Oče je odšel
delat v tujino, mama pa mu je umrla, ko je bil star osem let. S sestrami
je živel pri teti, ki je imela že sama veliko otrok. Že kot mali fant je
moral za preživetje delati na kmetiji in skrbeti za svoje tri sestre.
Med drugo svetovno vojno je bil partizanski kurir. Četniki so mu bili
na sledi, zato je pobegnil v Beograd. V svoj rojstni kraj se ni nikoli več
vrnil.
Kot sirota je v Beogradu živel v dijaških domovih. Podnevi je opravljal
različna fizična dela, ponoči pa se je učil; tako je končal srednjo šolo,
gimnazijo in se pri 23 letih vpisal na medicinsko fakulteto. Kot študent
je vsako leto sodeloval v mladinskih delovnih brigadah. Po končanem
študiju je sprva delal v manjšem kraju blizu Beograda.
Ko je bil star 32 let, ga je oče, ki ga je vrsto let neuspešno iskal, našel
prek Rdečega križa. Šel ga je obiskat v Nemčijo in tedaj prvič spoznal
Slovenijo. Nad njo je bil navdušen, in ko je dobil ponudbo za delo v
Sloveniji, jo je takoj sprejel. Sem je z družino prišel leta 1964 in ostal
vse življenje.
Takoj po prihodu v Slovenijo se je naselil v Osilnici, kjer je svojo
zagnanost usmeril v gradnjo zdravstvenih postaj v Vasi, Dragi,
Osilnici, Predgradu in Strugah.
Kot zdravnik je delal na vseh naštetih postajah, po velikosti je imel
največji teren v Sloveniji, ki je segal od Kočevja do Delnic, skrbel je za
približno pet tisoč pacientov. Nenehno se je izobraževal. Kot eden
prvih zdravnikov je vpisal specializacijo iz splošne medicine. Ker
tedanje vodstvo zdravstvenega doma ni imelo posluha za to, se je
izobraževal sam. Tri leta je, vsak dan ob redni ambulanti hodil na
predavanja in izpite na Reko ter študij uspešno končal.
Pozneje je vpisal še študij iz tradicionalne medicine in akupunkture v
Zagrebu.
Ob delu zdravnika je še našel čas in energijo, da je organiziral obnovo
in gradnjo cest, vodovodov in zdravstvenih postaj.
Kljub srditemu boju z okoljevarstveniki mu je leta 1994 uspelo, da so
zgradili cesto Petrina–Osilnica na slovenski strani Kolpe. Brez nje bi
bila Osilnica še dolgo odrezana od matične države.
Po upokojitvi, leta 1991, pa je dr. Stanko Nikolič ustanovil Turistično
športno društvo Kostel.
Društvo se lahko pohvali z več kot petdesetimi prireditvami na leto,
organizira različna predavanja, delavnice in tečaje o turizmu,
sadjarstvu, čebelarstvu, zeliščarstvu, zdravi prehrani, urejanju okolja,
klekljanju in drugem. Med pomembnimi dejavnosti društva je tudi
izdajanje knjig, ki opisujejo območje, zgodovino, prehrano, kulturne
in naravne vrednote ter zgodbe o Kostelcih. Po zaslugi društva je
Kostelska rakija blagovna znamka z geografsko označbo.
Vsaka vas v Kostelu, tudi oddaljeni zaselki, so prav po zaslugi dr. Stanka
Nikoliča lično okrašni s prepoznavnimi tablami, napisi in kažipoti.
TZS mu je leta 2010 podelila zlato plaketo za plodno sodelovanje in
vidne sledi, ki jih pušča njegovo načrtno delo na lokalni in državni
ravni. Že leta 2001 je prejel posebno priznanje Državnega sveta RS ob
letu prostovoljcev.
Mirno lahko trdimo, da je bil dr. Stanko Nikolič povezovalna osebnost,
saj nikoli ni rušil, temveč je gradil in povezoval. Vso energijo je vložil v
desetletja dolgo poslanstvo v dolini Kolpe, s poudarkom na njegovem
Kostelu. Njegovo delovanje je segalo tudi čez reko Kolpo, na hrvaško
stran, kjer je odlično sodeloval s sorodnimi društvi in organizacijami.
Od dr. Stanka Nikoliča smo se poslovili v velikem številu. Počiva na
pokopališču pri Fari v Kostelu.
Nataša Letig Žagar, Turistično športno društvo Kostel
Lipov list - Junij 2019
14
Fokus
Prikazovanje igre »vleči uš«
TD Davča
Živahna društvena dejavnost
v največji slovenski vasi
Turistično društvo Davča se je z voljo enajstih mladih Davčarjev rodilo leta 1968 – z mislijo, da lahko vas s svojo
bližnjo in daljno okolico obiskovalcem ponudi gostoljubje, druženje, zgodovino tukajšnjih krajev, občutek
povezanosti in trdega dela pridnih rok domačinov. Ko so predlagatelji podpisali ustanovno listino, se je v
društvo vpisalo še dvajset članov, tako da je TD Davča začelo delo z enaintridesetimi člani.
Skorajda takoj po ustanovitvi je novo društvo pripravilo etnografsko
prireditev Dan teric, na kateri zdaj vsako leto tretji teden v avgustu na
kmetiji Pri Vrhovc prikažejo stare običaje in navade, povezane s
predelavo lanu. Od začetka prirejanja Dneva teric do zdaj je prireditev
sicer za nekaj časa zamrla; znova so jo obudili ob koncu osemdesetih
oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Tradicija pridelave in predelave lanu
V Davči, razloženem naselju samotnih kmetij, so do konca šestdesetih
let prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan. Opravil,
povezanih s predelavo lanu, je bilo veliko, bila so naporna in nič kaj
lepa. A naši predniki so delo znali povezati z zabavo in si tako olajšati
delo.
Ob Dnevu teric domačini na starih orodjih prikažejo ves postopek
pridelave in predelave lanu – od bilke do platna: puljenje na njivi,
sušenje v laneni jami, trenje na trlicah, mikanje, česanje, predenje na
kolovratu, pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje na statvah. Na
prireditvi si je mogoče ogledati tudi izdelovanje lanene vrvi in vrtanje
lesenih cevi za vodo, ki so jih nekoč uporabljali, da so vodo pripeljali
do hiše.
Pri teh opravilih so domačini oblečeni v stara oblačila, za dodatno
popestritev dogajanja pa davški fantje pokažejo, kako so osvajali
prikupna in samska dekleta pri trenju lanu, in igro »vleči uš«. Nastopajo
tudi otroci, ki pokažejo stare otroške igre, s katerimi so se nekoč
zamotili, ko ni bilo treba pomagati starejšim pri delu.
Muzej, posvečen lanu
Od leta 2007 je v Davči etnografski muzej, posvečen lanu, z osrednjo
razstavo o prikazu pridelave in predelave lanu. Na ogled so
najrazličnejša orodja, ki so jih uporabljali pri tem. Statve in trlice,
denimo, kjer lahko obiskovalci preizkusijo, kako naporna sta bila
predelava lanu in tkanje platna. V muzeju je tudi stalna razstava o
davških družinah nekoč in zdaj. Za najmlajše pa prirejajo delavnice,
na katerih izdelujejo izdelke iz lanenega platna.
Muzej sprejema vnaprej napovedane skupine.
Pešpot po Davči
TD Davča vsako leto pripravi tradicionalni pohod Pešpot po Davči.
Tretjo nedeljo v septembru se pohodniki zberejo na izhodiščni točki
v središču Davče. Trasa pohoda se spreminja, saj je Davča največja
Lipov list - Junij 2019
15
Terice in davški fantje v elementu
Fokus
Vrtanje lesenih cevi za vodo
slovenska vas in je ni mogoče prehoditi v enem dnevu. Tako
udeleženci vsako leto spoznajo nov košček vasi ter značilnosti in
zanimivosti, ki jih ponuja.
Ker je Davča idealna za pohodništvo in kolesarjenje, si tukajšnje
turistično društvo prizadeva, da vsako leto na novo uredi in ohranja
že prenovljene pohodne poti. Skrbimo tudi za urejenost okolice
Davških slapov in za urejeno Davčo na splošno; vsako leto se
udeležimo čistilne akcije v vasi, na kateri odstranimo neprimerne
predmete, ki se čez leto nakopičijo v naravi.
Zadnji majnik
S prireditvijo Zadnji majnik še vedno obujamo spomin na romanje k
cerkvi davške Marije. Zadnjo nedeljo v maju povabimo medse
gledališke skupine, da nam zaigrajo predstavo, hkrati pa se krajani
podružimo med seboj.
Uspešno »pomlajevanje« društva
TD Davča si od nekdaj prizadeva za predstavitev in promocijo
tukajšnje tradicije – na različnih dogodkih in sejmih, kot sta, na
primer, osrednji slovenski turistični sejem Alpe–Adria in dogodek »24
ur klekljanja in domačih obrti v Železnikih«.
Društvo je lani štelo šestintrideset članov. Med njimi je čedalje več
mladih; pred dvema letoma se je vanj vključilo deset mladih
zanesenjakov, ki aktivno sodelujejo z novimi zamislimi ter pridno
pomagajo pri organizaciji dogodkov in pestrem dogajanju v vasi.
Člani TD Davča si prizadevamo za aktivno udejstvovanje na različnih
področjih. Zelo dobro sodelujemo z drugimi turističnimi društvi v
Selški dolini. Povezani smo s krajevno skupnostjo Davča, prostovoljnim
gasilskim društvom Davča (z gasilci smo med drugim aktivno
sodelovali pri nakupu in prevzemu gasilske cisterne za PGD Davča) in
drugimi društvi v kraju. Medse radi povabimo različne goste, ki nam
predstavijo svoja popotovanja in doživetja. Organiziramo tudi
različne delavnice, na katerih nam povabljenci prikažejo različne
ročne spretnosti, s čimer pridobivamo nova znanja.
Ponosni smo na svoje dosedanje delo; zanj smo prejeli veliko priznanj
in nagrad.
Klavdija Kejžar, Nataša Koder, TD Davča
Foto: arhiv TD Davča
Vas Davča leži na zahodu Škofjeloškega pogorja, na slemenih med
Poreznom in Blegošem. Nadmorska višina vasi se razteza med 850 in
okoli 1000 metri. Obsežno območje, ki obsega več kot tri tisoč
hektarov površin, je naseljeno s samotnimi kmetijami z zaokroženo
posestjo (»celki«). Zelo razgibano obliko je hriboviti pokrajini dal
potok Davščica, ki skozi tisočletja razjeda skrilasto površino. Soteske in
pečine, ki jih je izdolbel, še zlasti v Zali in Javorjevem robu, dajejo
prišleku občutek utesnjenosti, obenem pa so kot vhodni portal v
Davčo. (Povzeto po portalu www.davca.si.)
L. L.
Razstava v muzeju o lanu
Lipov list - Junij 2019
16
Turizem smo ljudje
Foto: osebni arhiv Marije Ermenc
Marija Ermenc na domačem vrtu, kjer se, kakor pravi, najraje sprošča
Foto: Janez Dolenc
Marija Ermenc, mentorica mladih kuharjev na OŠ Ljubno ob Savinji
Delo z mladimi je zanjo
poslanstvo
Pogostitev s tradicionalnimi zgornjesavinjskimi jedmi in medeni zajtrk na slovenskem veleposlaništvu v
Washingtonu, pogostitev v VIP-šotoru na tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem, kuhanje na turističnih
tržnicah, zmagovalne jedi na tekmovanju TZS Zlata kuhalnica, uspešno sodelovanje pri projektu Kuhnapato ...
Učenci OŠ Ljubno ob Savinji imajo za seboj lepo bero kuharskih uspehov – pod nepogrešljivim mentorstvom
učiteljice Marije Ermenc, ki mlade navdušuje za delo na najučinkovitejši način: z lastnim zgledom.
Rojena Ljubenka Marija Ermenc globoko spodkopava (pre)pogosto
posplošeno mnenje javnosti o dokaj lagodnem življenju učiteljev z
veliko prostega časa. Na OŠ Ljubno ob Savinji ni zgolj učiteljica treh
predmetov: fizike, tehnike in gospodinjstva (in letos še treh
izbirnih), temveč tudi vodja prehrane na šoli, koordinatorka vseh
dejavnosti, povezanih s prometom (od prometnih tekmovanj do
kolesarskih izpitov ter prevozov otrok na šolo) in tehniko, ter
mentorica kviza o lesu in gozdu, logike, astronomije in tekmovanj
v fiziki.
»Dela je res veliko,« na kratko povzame in prizna, da je precej
utrujena. Pogovarjali sva se po koncu letošnjih regijskih tekmovanj
Zlata kuhalnica. Učenci ljubenske šole, lanski zmagovalci državnega
tekmovanja za zlato kuhalnico, se tokrat nanj niso uvrstili. Ekipa je
bila brez dveh močnih članov, mladi so pri pripravi jedi malce
preveč hiteli in storili več napak, pojasnjuje njihova mentorica.
»Seveda smo bili razočarani, še zlasti učenci. A ko smo neuspeh
prespali, sem jim povedala, da sem kljub vsemu ponosna nanje, saj
so bili odlični drugi in osvojili zlato priznanje. Poleg tega so v
tekmovanje vendarle vložili precej truda, ne nazadnje pa tudi ne
morejo biti vedno najuspešnejši; in iz neuspeha se lahko veliko
naučimo.«
Letos tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava
Marija Ermenc je mentorica mladim kuharjem na OŠ Ljubno ob
Savinji že osem let. V tem času so bili enkrat drugi na državnem
tekmovanju Zlata kuhalnica, lani prvi, med najboljšimi so bili tudi
pri kulinaričnem projektu Kuhnapato, ki so se ga udeleževali pred
leti.
Kako ji uspeva mlade navduševati za kuhanje – pa ne zgolj zanj; za
doseganje tako lepih uspehov, kot jih žanjejo učenci ljubenske
šole, je potrebnega tudi zelo veliko dela? »Ne vem ... Mogoče z
lastnim zgledom. Sem zelo aktivna, že hiperaktivna, lotevam se
različnih stvari. Zagotovo otroke spodbudijo k sodelovanju in delu
tudi uspehi, ki jih dosegamo. In iz naše gospodinjske učilnice
vselej diši,« se nasmehne, »prav gotovo jih tudi to privabi med
kuharje.«
Ko so se letos predstavili na sklepni tržnici festivala TZS Turizmu
pomaga lastna glava s kulinarično obarvanim spominkom
Flosarska cirnga (tako se je seznam dejavnosti Marije Ermenc še
malce podaljšal), ji je učenec domače šole, ki je sodeloval na tržnici,
dejal: »Vidim, da so vaši učenci zelo uspešni na tekmovanjih. Če se
vas bom držal, bom uspešen tudi jaz!« Uspehi seveda pritegnejo in
povečujejo zanimanje za dejavnosti, razlaga sogovornica.
Lipov list - Junij 2019
zgornjesavinjskih jedi za ameriške najstnike, 20. maja pa tudi
medeni zajtrk. »Kako toplo mi je bilo pri srcu, ker smo bili del
slovenskih prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan
čebel,« se spominja sogovornica.
17
Mentorici in učenci OŠ Ljubno ob Savinji na sklepni tržnici
festivala Turizmu pomaga lastna glava
Navdušenje – že, a tudi veliko dela
Projekti, kot je Zlata kuhalnica, so za mlade pomembni, meni. »Učijo
jih ne samo kuhanja, temveč tudi ustreznega ločevanja živil,
doslednosti, skrbi za urejenost in čistočo prostorov ...« Spodbujajo jih
k ustvarjalnosti, razmišljanju o tem, kako pripraviti jedi, da bodo bolj
zanimive ... In učijo jih, da zgolj veselje do kuhanja ni dovolj, da bi se
povzpeli med najboljše; v to je treba vložiti zelo veliko dela.
To so lahko mladi zmagovalci Zlate kuhalnice ugotavljali tudi v
kuhinji znanega šefa Uroša Štefelina oziroma v njegovi restavraciji Vila
Podvin, ki so jo obiskali in kjer so imeli delavnico pod Štefelinovo
taktirko. Tako uvidijo, koliko dela je v ozadju uspešnih kulinaričnih
zgodb, razlaga sogovornica, ki pa ob tem dodaja, da pravzaprav ni
toliko pomembno, za kakšen poklic in delo gre; če se predaš delu s
srcem, te zlahka posrka vanj in delovniki so pogosto precej daljši od
ustaljenih osem ur. Tudi njeni so, ob družini in dveh najstniških
otrocih.
Turizem smo ljudje
Pogostitev in medeni zajtrk v Washingtonu
A Marija Ermenc in mladi kuharji OŠ Ljubno ob Savinji niso uspešni
zgolj v okviru kulinaričnih (in turističnih) tekmovanj za mlade; letos
so jih, denimo, povabili k pripravi dela pogostitve v VIP-šotoru na
tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Zanjo so pripravili
bučno rižoto z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljevo kremo s
sadjem (zmagovalni jedi lanske Zlate kuhalnice), pa ajdnek, pečena
nadevana jabolka, miške, jabolčni in kruhov čips, različne mlečne
namaze, karamelizirane orehe in jabolčno-skutno pito, za
domačnost pa so poskrbeli z obloženimi kruhki v obliki flosov. Zgolj
predstavljati si je mogoče, koliko obsežnejši je bil seznam pokušenj
tradicionalnih zgornjesavinjskih jedi za okoli štiri tisoč gostov
slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, kjer so leta 2016
pripravili pogostitev ob dnevu odprtih vrat!
»Ko smo prvič sodelovali pri projektu Kuhnapato, smo navdušili s
tradicionalnimi zgornjesavskimi jedmi, kot sta, na primer, savinjski
želodec in ajdnek. Tako nas je vodja projekta Anka Peljhan
predlagala za pripravo jedi ob dnevu odprtih vrat na slovenskem
veleposlaništvu v Washingtonu. Dva dni pred dogodkom smo
delali skorajda dan in noč – in zatem postregli okoli štiri tisoč
gostom,« pripoveduje sogovornica. »Na dogodku je bil tudi velik
pano z zemljevidom Slovenije in njenimi ključnimi turističnimi
destinacijami. Obiskovalci so zapikovali bucike v tiste, ki so jih že
obiskali, in tiste, ki bi jih želeli obiskati. Kako sem bila vesela, ko sem
videla, koliko bucik se je nabralo na našem območju! Ne samo, da
smo uspešno predstavili našo šolo in kulinariko, predstavili smo
tudi naše kraje.«
Poleg tega so v ZDA pripravili še delavnice priprave tradicionalnih
Pomembnost svežih in lokalnih živil
Marija Ermenc si prizadeva mladim tudi privzgajati zavedanje o
pomembnosti svežih in lokalnih živil ter zdrave prehrane. »Moja
velika želja je, da bi ob šoli uredili svoj zelenjavni vrt,« razlaga; prav
vrtnarjenje je sicer ena njenih največjih sprostitev po delovniku.
Mladi se pomembnosti svežih živil in lokalnih izdelkov v prehrani
sicer dokaj dobro zavedajo, vedo, kaj pomeni jesti zdravo, ugotavlja
– malce teže pa temu sledijo, se nasmehne.
A četudi je dosledno sledenje zdravim načelom prehrane za
marsikaterega mladega pogosto velik zalogaj, sogovornica opaža,
da vendarle radi segajo po sveži, zdravi hrani. Njihova šola je
vključena v EU-shemo sadja in zelenjave ter mleka, ki učencem
zagotavljata brezplačno sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke
lokalnih pridelovalcev. »Opažam, da čedalje več učencev zjutraj, ko
pridejo v šolo, raje odpre hladilnik v šolski jedilnici s temi izdelki, kot
da bi si navsezgodaj kupili kos pice ali burek.«
Delo kot poslanstvo
Marija Ermenc o svojem delu z mladimi na toliko različnih področjih
ne govori kot o službi – zanjo je to poslanstvo. »Ko se nečesa lotiš in
navdušiš za to tudi mlade, preprosto delaš naprej, pa četudi se
nabere toliko dela, da moraš k njemu sesti tudi med prazniki in
počitnicami.« Ko so jo učenci po koncu letošnjega regijskega
tekmovanja Zlata kuhalnica vprašali, ali bodo prihodnje leto spet
sodelovali pri njem, jim je odvrnila: »Samo da si malce odpočijem ...
A saj veste, da bomo! Saj ne morem iz svoje kože!«
Mateja Gruden
Kulinarični spominek učencev OŠ Ljubno ob Savinji
Lipov list - Junij 2019
18
TZS
Turizmu pomaga lastna glava
Mladi so ustvarjali
turistične spominke
Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo spomladi pripravila že 33. festival
Turizmu pomaga lastna glava. V mariborskem Mercator centru Tabor je bila sklepna turistična tržnica, na
kateri so se predstavili najboljši udeleženci festivala. Vsako leto osnovnošolci pripravijo turistične naloge, v
katerih razvijajo turistične ideje in proizvode; nemalo se jih potem tudi uresniči. Tema letošnjega festivala je
bila Turistični spominek mojega kraja.
Festival je v tridesetih letih spodbudil neizmerno količino idej za
preživljanje prostega časa v manjših ali večjih slovenskih krajih, v
znanih ali skorajda neznanih kotičkih Slovenije. Na festivalu so še
zlasti dobrodošli mladi, ki nenehno iščejo kaj novega, drugačnega;
nekaj, česar še nismo videli in doživeli, je pa tako zanimivo, da bi
turista zagotovo pritegnilo. Pri tem ni govor le o zamislih, saj
mladi pripravijo naloge z načrtom za pripravo in izvedbo
sejemske predstavitve turistične prireditve, pohoda, spominka,
vodnika ... Sodelovanje na festivalu sicer vključuje izdelavo
turistične naloge in predstavitev na turistični tržnici.
Festival spodbuja učence k pridobivanju novih znanj, ki jim bodo
v prihodnosti nedvomno koristila. Na njem se naučijo izdelati
projektno in raziskovalno nalogo, pridobivajo veščine skupinskega
dela, komunikacije in javnega nastopanja, spoznavajo turistične
poklice, raziskujejo domače kraje ...
Na razpis za letošnji festival se je prijavilo kar 116 osnovnih šol,
vsaka s svojo edinstveno zamislijo, na podlagi katere so učenci
razvili turistični proizvod na določenem območju. Po uspešnih
dvanajstih regijskih tekmovanjih se je 29 šol z zlatimi priznanji
uvrstilo na sklepno tržnico festivala, kjer so se lotili promocijskega
dela na stojnicah.
Letošnja tema Turistični spominek mojega kraja je učence
spodbujala k oblikovanju predlogov za popestritev spominkarske
ponudbe v domačem kraju. Znova smo lahko bili priča neverjetni
kulturni, geografski, naravni in zgodovinski raznolikosti Slovenije,
ki so jo učenci predstavljali skozi svoje ideje za spominke.
Vsi osnovnošolci so svoje delo turističnih delavcev odlično
opravili, saj so teoretično dobro zastavljenim nalogam dodali
veliko otroške domišljije in igrivosti. Takšnih, kot ju premorejo
samo otroci.
Najboljši na sklepni tržnici
Strokovna komisija je na sklepni tržnici izbrala 17 najboljših
stojnic oziroma nastopov in spominkov; pripravili so jih učenci OŠ
Sv. Ana, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Mirana Jarca
Črnomelj, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Prežihovega Voranca
Ljubljana, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ Danila Lokarja
Ajdovščina, OŠ Elvire Vatovec Prade Koper, JZ OŠ Marjana Nemca
Radeče, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Antona Šibelja Stjenka
Koper, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Sečovlje
in OŠ Ljubno ob Savinji.
Poleg tega so bili nagrajeni posamezniki: Matic Mohorko (OŠ
Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) za najboljšega promotorja
na stojnici, Eva Žlahtič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) za najboljšo
promotorko na stojnici in Klara Pucko (OŠ Miška Kranjca Velika
Polana), ki je zamisli svoje ekipe najbolje promovirala v narečju.
Vsem šolam, udeleženkam sklepne prireditve festivala, je partner
projekta družba Mercator podarila praktične nagrade, sponzorji
projekta pa so vse sodelujoče nagradili s turističnimi izleti po
Sloveniji.
Na TZS upamo, da se bodo izjemne zamisli za nove turistične
spominke uresničile v čim večjem številu. Večina šol jih je že
predstavila občinam, javnim zavodom za turizem, turističnim
ponudnikom in drugim; upamo, da bodo ti imeli posluh za izvirne
zamisli mladih in da jih bodo ponudili turistom.
TZS
Lipov list - Junij 2019
Zlata kuhalnica
Letošnji izziv: leteči žganci,
pražen krompir
in skutne palačinke
19
TZS
Za katero slovensko mesto so značilni leteči žganci s praženim krompirjem? Mogoče vam pri ugibanju pomaga
namig, da so se v tem mestu tradicionalno poleg glavne jedi postregle tudi ljubljanske skutne palačinke. Da,
pravilno ste ugotovili, to je prestolnica Ljubljana, obe jedi pa sta bili letos izziv za sodelujoče v tekmovanju za
deseto Zlato kuhalnico, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Zakaj prav ti dve jedi? V Ljubljani bo letos 66.
Gostinsko turistični zbor Slovenije, na katerem bo tudi finalno državno tekmovanje Zlata kuhalnica.
Za udeležbo na državnem tekmovanju so si sodelujoče ekipe
osnovnih šol morale »prikuhati« vstopnice na sedmih regijskih
tekmovanjih. Ta so bila maja, na njih pa je kuhalo 82 osnovnih šol.
Bila so na srednjih šolah za gostinstvo in turizem po vsej Sloveniji
(SŠGT Radenci, SŠGT Maribor, SŠ Izola, SGTŠ Radovljica, SŠGT
Novo mesto, SŠGT Ljubljana in SŠGT Celje). Učenci so lahko poleg
edinstvene kuharske izkušnje iz prve roke dobili vpogled v
življenje dijakov kuharstva in gostinstva na omenjenih srednjih
šolah; upamo, da se bo kateri od njih odločil za šolanje za poklice
v kuharstvu, gostinstvu in turizmu.
Letošnji izziv se je izkazal za zelo zahtevnega in tekmovalci so dali
od sebe vse atome moči in znanja, da so v eni uri pripravili lepe in
predvsem okusne jedi. Dokazali so, da znajo odlično panirati,
gratinirati, krasiti in še marsikaj drugega, pri čemer so jim
pomagali izdelki sponzorja Ljubljanske mlekarne. Njihovo
kuhanje, recepture, pogrinjek in seveda okus in videz jedi je ves
čas spremljala petčlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali
uveljavljeni slovenski chefi, učitelji kuhanja in mladi obetavni
dijaki kuharstva.
Šestnajst ekip osnovnih šol se je uvrstilo na državno tekmovanje,
ki bo novembra, kar pomeni, da bodo še vse poletje in jesen
kuhali in jedli ocvrte perutničke in palačinke ter sanjali o njih. Za
uspeh in pogum za udeležbo čestitamo vsem sodelujočim šolam
in upamo, da so na tekmovanjih in pri pripravi nanje uživali, se
zabavali, kaj novega naučili in predvsem dobro jedli.
Tekmovanje Zlata kuhalnica letos praznuje okrogli rojstni dan, saj
je že deseto leto zapored. Veseli smo, da postaja čedalje bolj
prepoznavno, tako med slovenskimi osnovnimi šolami kot tudi
svetu kulinarike.
Alma Rekić, predsednica ocenjevalne komisije na regijskih
tekmovanjih: »Zlata kuhalnica je zame eden najljubših projektov,
ki se ga udeležujem že vrsto let, kadar se le lahko. Otroci so
čudoviti , so pristnega in čistega (zdravega) tekmovalnega duha,
ki nam je lahko vsem zgled. Kar me vsakič znova preseneti, pa so
njihova sposobnost in veščine ter napredovanje iz leta v leto.
Kako nesmiselno je razmišljati, da je pražen krompir pač pražen
krompir; oni nam z vsako jedjo dokažejo, da je mogoče biti pri
izvedbi jedi še kako izviren in ustvarjalen. So občudovanja vredni,
prav tako njihovi mentorji, in srčno upam, da se bo ta projekt
nadaljeval še veliko let.«
TZS
Lipov list - Junij 2019
20
TZS
Na srečanju v Prekmurju – predstavniki objezerskih krajev, predsednik TZS Pavle Hevka, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski
razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Turistične priložnosti in izzivi
objezerskih krajev Slovenije
Obvodni kraji po vsej Sloveniji so zelo pestri in raznoliki, imajo pa najmanj eno skupno točko – vodo, ki zna
pokazati tisoče obrazov, od katerih so nekateri človeku prijazni, drugi pa kruti do obisti. Zato v vsakem
človeku obstaja razdvojen odnos do vode, in sicer prvobitni strah pred njo in prav tako prvobitno veselje z njo.
Strokovni posvet »Vodni zadrževalniki kot turistična priložnost in
izziv« in hkrati že 24. srečanje turističnih društev obvodnih krajev
Slovenije, ki je bilo 1. junija ob Bukovniškem jezeru v Dobrovniku, je
vsekakor dogodek, ki daje strokovnjakom z različnih področij
možnost, da predstavijo svoje tehtne strokovne prispevke, ki se
dotikajo zelo širokega spektra vplivov in aktivnosti, kot so turizem,
ravnanje z vodotoki in jezeri, projektiranje in gradnja na njihovih
bregovih in obalah, ter ne nazadnje vzdrževanje in ohranjanje
vodnih zadrževalnikov, ki varujejo ljudi, njihovo premoženje in naše
kraje pred uničujočimi poplavami.
Pomembna naloga je tudi obravnavanje presežkov vode v takem na
novo nastalem jezeru za neke povsem druge, nove namene. In
vpogled v te druge namene uporabe jezer, ki se v okolju izoblikujejo
po gradnji zadrževalnikov vode, je pomemben del sodelovanja
tehnike in narave, ki zna, seveda ob dobrih projektih človeškega uma
in rok, sprejeti tujek, s katerim ljudje sprva povzročimo rane v naravi,
potem pa moč časa poskrbi za rojevanje sožitja ljudi in narave ob
takih novih pridobitvah.
Številne zgodbe turističnih zanesenjakov
Že dejstvo, da se šestdeset let po zgraditvi vodnega zadrževalnika, ki
je bil sprva tehnični objekt, sčasoma pa je postal Bukovniško jezero s
svojim lastnim bistvom, kot iskrice rojevajo zamisli o razvoju
turističnih dejavnosti ob njem in na njem, je znak, da sta tako narava
kot človek sprejela ta tujek in mu dodelila pravico do obstoja v sožitju
z obema.
Jezero, ki nastane kot delo človeških sil in mu sila narave ne kljubuje, je
vredno, da ob njem in na njem nastajajo nove zgodbe, ki jih pišejo v
turizem zazrti zanesenjaki, nadobudni rekreativci, potrpežljivi
opazovalci narave, pošteni poslovneži in vsi ljudje dobre volje, ki imajo
željo po spoznavanju, učenju in proučevanju takega vodnega kotička,
kot je skozi čas postalo Bukovniško jezero. In predvsem hotenje, da
prispevajo nekaj pozitivnega, očem ljubega in lepega ter koristnega za
ljudi in naravo in za njihovo skupno bivanje v prostoru in času.
Ves čas pa se moramo zavedati, da je vsak tako velik poseg v okolje
zahteven poseg v prvobitno naravo, ki ni vedno pripravljena sprejeti
tehničnih novosti v svoje nedrje, zato so tudi opozorila varuhov narave
ter neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov, s poudarkom na
neodvisnih, nekaj, brez česar se dandanes ne bi smel graditi noben
velik in zahteven objekt, umeščen v naravno okolje.
Obilje sožitja človeka in narave
Dejstvo, da je v neposredni bližini Bukovniškega jezera že nastal Park
prijateljstva v Žitkovcih, kjer so nam v začetku junija najprijaznejši
ljudje postregli z nebeškimi dobrotami lokalne kulinarike, pove
ogromno. Pomembno je zavedanje, da kakršno koli jezero samo po
sebi ni kar tako vrhunska turistična znamenitost, ampak je za to nujno
treba dodati še najmanj eno predano skupinico ljudi, še bolje pa več
skupinic, ki iz umetno nastale vodne površine ustvarijo mali raj.
In če se vsemu temu obilju sožitja narave in človeka pridruži še čisto
ta pravi tropski vrt s pisano množico najlepših cvetov na svetu –
orhidej, ki v samosvoji barvitosti v vseh predstavljivih in
nepredstavljivih pastelnih odtenkih in oblikah razorožijo in očarajo še
tako mačističnega moškega, da o gospeh niti ne govorim, je
doživljanje narave že skorajda na meji brezmejnega otroškega
čudenja in vsrkavanja lepote, ki nam jo podarja narava.
V okvir take slike, ki jo skupaj ustvarjata narava in človek, se prav lepo poda
tudi Hiša rokodelstev, to je hiša našega izvora, našega porekla, ki kljub vsej
modernizaciji in vedno novim izumom postavlja pred nas ogledalo modrosti,
iznajdljivosti, preudarnosti in racionalnosti naših prednikov, ki niso ustvarili
ničesar, česar ne bi zares potrebovali, in temu vdahnili tudi pristno lepoto.
Ko se kot predsednik Turistične zveze Slovenije takole seznanjam s
turistično ponudbo tega dela Slovenije, seveda ne morem mimo
vinotoča, ribolova, gobarjenja, pa izvirov termalnih voda, kapelic,
energetskih točk, ki dobro denejo prenapetim in izčrpanim odraslim; niti
mimo pustolovskega in pravljičnega parka, iz katerega se otrokom nič
kaj ne mudi nazaj v stvarnost vsakdanjega virtualnega življenja.
Poziv k previdnosti
Vest pa mi ne da, da ne bi omenil tudi dobre pol ure oddaljene lokacije
v Petišovcih, ki ji grozi, da bo s slabo načrtovanim in nenadzorovanim
početjem v večjem obsegu onesnažila okolje, zemljo, pitno podtalnico
ter podzemne termalne vode in vrelce, ki so najpomembnejši dar
narave temu delu naše dežele in trajen vir razvoja tega območja. Zato
je previdnost, temelječa na zdravi kmečki pameti, ena od odlik
pozitivno naravnanih ljudi, ki posegajo v prostor takrat, ko ta še pripada
predvsem naravi. In po tej zdravi kmečki pameti je slovenski narod
slovel od nekdaj, zato naj se ne zgodi, da bi tudi nas ta lastnost zapustila
zaradi pohlepa in sebičnosti, kajti potem to preprosto ne bi bili več mi.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
Lipov list - Junij 2019
v sloveniji ni dolgčas
21
Krompirfest v Dornavi
ED Cigani Dornava tudi letos vabi na
etnografsko, družabno, zabavno in
tekmovalno prireditev v praženju krompirja
– na Krompirfest, ki bo v soboto, 15. junija, pri
Ribiškem domu Dornava. Na prireditvi igra
društveni cigo ansambel, ciganke zaplešejo.
Na ogled je razstava enografije ciganstva in
zeliščarstva, predstavijo navade ciganov,
priredijo cigo srečelov, cigo kofeterijo in cigo
kuhinjo s hrano iz ciganskega piskra in
ciganske pečenke.
Več: www.cigani-dornava.si
Foto: arhiv ED Cigani Dornava
Festival idrijske čipke
Festival idrijske čipke je največji dogodek, namenjen
ohranjanju, razvoju in prepoznavnosti klekljane
čipke v Sloveniji. Z njim Idrija vsako leto sporoča
zgodbo o idrijski čipki in njeni vpetosti v slovenski in
evropski prostor, o vplivu na ustvarjalnost tukajšnjih
ljudi, o priložnostih, ki jih čipka ponuja za
prijateljevanje in druženje, o mojstrovini, ki v sebi
prepleta tradicijo in sodobnost. Letos bo festival 38.
leto zapovrstjo, od 14. do 16. junija.
Več: www.festivalidrijskecipke.si
Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2019
22
Dogodki
Jurjevanje v Beli krajini
Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v
Sloveniji, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po
starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je
ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne
dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Letos bo od 19.
do 23. junija. Obiskovalci se bodo v teh petih dneh srečali
z različnimi kulturami Evrope in sveta; nastopilo bo več
kot dvajset folklornih skupin. Naučili se bodo lahko
belokranjskih in drugih plesnih korakov, pokušali
belokranjske gastronomske posebnosti ... Prireditev pa
bo kajpak obiskal tudi spomladanski mitološki junak
Zeleni Jurij.
Več: jurjevanje.si
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info
Pohod po Svarunovi poti
Ptujske grajske igre
Doživetje zgodovine s skupinami, ki ohranjajo tradicijo
in kulturo srednjega veka. Prihajajo od blizu in daleč, iz
Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Na
Ptuju se bodo predstavile v soboto, 22. junija, ko bo v
tem slikovitem mestu zaživela tudi srednjeveška tržnica,
dogajanje pa vsako leto obogatijo likovna kolonija,
podelitev nagrad vinarjem in glasba na magičnih
glasbilih na Ptujskem gradu.
Več: www.ptuj.info
Foto: www.slovenia.info
Svarunova pot je krožna pohodna pot, ki je speljana po
krajih, ki jih je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj
zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Začenja
se na Škofljici, poteka po gričevnatem svetu do Vrha
nad Želimljami, nato se spusti v dolino Želimeljščice in
pripelje na izhodišče. Pohodnik se na njej srečuje s
stoletno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino
teh krajev na obrobju Ljubljanskega barja. V torek, 25.
junija, jo bo lahko spoznaval na tradicionalnem pohodu
po Svarunovi poti. Ta je sicer dolga 23 kilometrov,
prehoditi jo je mogoče v približno šestih urah. Je
nezahtevna, označena, na njej pa pohodnik premaga
275 metrov višinske razlike. Pohod pripravlja Turistično
društvo Škofljica.
Več: http://www.skofljica.si
Lipov list - Junij 2019
Flosarski bal
V bogati naravni krajini se je ob Savinji v preteklosti
uspešno razvijala lesna panoga. Les so v hribovitih
predelih posekali in po rižah, manjših potokih,
spravljali v dolino, ga nato plavili do žag,
razžaganega pa zbili v flos (splav). V spomin na
flosarje in flosarstvo na Ljubnem ob Savinji vsako
leto praznujejo Flosarski bal, ki je ena najstarejših
prireditev v Sloveniji. Ta obuja kulturno dediščino
in privabi številne obiskovalce, ki lahko aktivno
sodelujejo na športnih in kulturnih dogodkih,
uživajo na koncertih, plesnih večerih ali pa le v
dobri družbi in okusni kulinariki. Flosarski bal bo
od 20. julija do 4. avgusta.
23
Dogodki
Foto: www.turisticna-zveza.si
Hotiški ribiški dnevi
Dan hmeljarjev v
Braslovčah
Dan hmeljarjev je tradicionalna prireditev, ki jo v
Braslovčah že od začetka šestdesetih let prejšnjega
stoletja pripravljajo vsako drugo nedeljo v avgustu.
Letos bo 11. avgusta. S prikazom starih hmeljarskih
opravil ter imenovanjem hmeljarskega starešine in
princese oznanja začetek obiranja hmelja v Spodnji
Savinjski dolini. V tednu pred Dnevom hmeljarjev
organizira tamkajšnje TD v sodelovanju z drugimi
društvi v kraju športna, šahovska, ribiška in druga
tekmovanja za hmeljsko kobulo. Osrednji dan
prireditve pa lahko obiskovalci spoznavajo življenje
in delo hmeljarjev nekoč in zdaj, tekmujejo v
različnih hmeljarskih igrah in pokušajo kulinarične
dobrote.
Več: www.braslovce.si
Foto: www.braslovce.si
Na tradicionalni prireditvi Hotiški ribiški dnevi, ki je še zlasti
kulinarična, popestrijo pa jo kulturni dogodki in glasbenozabavni
program, lahko obiskovalci spoznajo življenje in
neokrnjeno naravo ob reki Muri. Najpomembnejši del
prireditve pa so seveda ribe, pripravljene na poseben hotiški
način, ki ima več kot stoletno tradicijo. Hotiški ribiški dnevi, ki
bodo od 19. do 21. julija, so ena največjih turistično-kulturnih
prireditev v občini Lendava in ena največjih kulinaričnih
prireditev v Pomurju. Na njej strežejo ribe, pripravljene na
tradicionalni »hotiški« način, katerega recept sega v daljno
zgodovino tukajšnjih ribičev. V treh dneh na dogodku
postrežejo več kot tisoč kilogramov rib!
Več: http://lendava-lendva.si/kulinarika/kulinaricneprireditve
Lipov list - Junij 2019
24
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine
Cvetje pecivo 2019 13.6.2019 - 15.6.2019 Zg. Kungota 041 682 265 Turistično društvo Zgornja Kungota
Podbrdo Trail Running Festival 14.6.2019 - 16.6.2019 Podbrdo 041 837 551 Turistično društvo Podbrdo
Babica, rabim pomoč 14.6.2019 - 15.6.2019 Ljutomer 041 739 678 Turistično kulturno društvo Babinci
13. festival skečev Prefrigani zgrebaš 14.6.2019 - 15.6.2019 Mačkovci 041 346 636 Turistično kulturno športno društvo Pečarovci
Veselo v poletje 2019 15.6.2019 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Saška
23. srečanje vasi Selo - Sela - Sele 15.6.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar
Družinski vikend na Tuševem 15.6.2019 - 16.6.2019 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora
QLSivka - sivka v kulinariki 16.6.2019 Selnica ob Dravi 041 571 440
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
Srednjeveški dnevi v Kubedu 21.6.2019 - 22.6.2019 Gračišče 064 155 512
Društvo za šport, kulturo in turizem Skala
Kubed
Kapelski pozdrav poletju 21.6.2019 - 23.6.2019 Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele
Festival sivke 21.6.2019 - 23.6.2019 Murska Sobota 040 754 617
Večetnično, kulturno, izobraževalno, turistično
in športno društvo Bakovci
Vaške igre Vuhred 22.6.2019 - 23.6.2019 Vuhred 031 724 618 Turistično društvo Vuhred
Pod lipo zeleno 22.6.2019 Knežak 041 567 655 Kulturno društvo Tuščak Bač
18. Žirovski kolesarski krog 22.6.2019 Žiri 041 439 139 Turistično društvo Žiri
Otroške barjanske žabarije 22.6.2019 Ljubljana 041 263 077 Turistično društvo Barje
30. Kresna noč 22.6.2019 - 23.6.2019 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog
Doživimo vaško jedro 23.6.2019 - 24.6.2019 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
Kmečke igre 23.6.2019 Škocjan 031 870 472 Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem
Slovenski dan v Dragočajni 23.6.2019 Smlednik 041 271 427 Turistično društvo Dragočajna - Moše
Krompirjada 25.6.2019 Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova
25. Andrejčkov tek - tek na Vitranc 25.6.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora
6. Kresna noč 26.6.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar
Otvoritev razstave Živeti z lesom 28.6.2019 Rečica ob Savinji 031 692 848 Turistično društvo Rečica ob Savinji
57. Čipkarski dnevi 28.6.2019 - 30.6.2019 Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki
Studeniški poletni večeri 28.6.2019 - 30.6.2019 Poljčane 040 432 810 Turistično društvo Samostan Studenice
Kud Galiarda na Živi zgodovini 29.6.2019 - 30.6.2019 Celje 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje
27. tradicionalni Ciglarski dnevi 30.6.2019 Beltinci 031 637 350 Turistično društvo Brod Melinci
Iskanje zakladov v Šiški 3.7.2019 Ljubljana 069 963 633 Turistično društvo Ljubljana-Šiška
Mestna tržnica Velenje 6.7.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje
Škalska pravljica 6.7.2019 - 7.7.2019 Velenje 041 394 660
REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo
vasi Škale
Šinkovčevi dnevi poezije 6.7.2019 - 7.7.2019 Idrija 051 414 236 Turistično društvo Idrija
Praznik poletne sobote 6.7.2019 - 7.7.2019 Šempas 031 511 416 Turistično društvo Ozeljan-Šmihel
10. Družinski kolesarski dan 6.7.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora
Poletje na Grilovi domačiji 7.7.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje
28. Furmanski praznik 7.7.2019 Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna
Trški dnevi v Žužemberku 12.7.2019 - 15.7.2019 Žužemberk 041 324 710 Turistično društvo Suha Krajina
8. tradicionalna Košnja na Lisci 13.7.2019 Sevnica 041 254 217
Kulturno, športno in turistično društvo Blaž
Jurko Razbor pod Lisco
Praznik Šempasa Mohorjevo 13.7.2019 - 14.7.2019 Šempas 031 421 716 Turistično društvo Šempas
32. Čebelarski praznik 19.7.2019 - 21.7.2019 Gornji Grad 031 741 110 Turistično društvo Gornji Grad
Tekmovanje v metanju podkev 21.7.2019 Stahovica 070 818 400 Turistično društvo Kamniška Bistrica
22. Anin sejem 26.7.2019 - 28.7.2019 Višnja Gora 041 344 215 Turistično društvo Višnja Gora
Trentarski senjem 2019 27.7.2019 - 28.7.2019 Soča 031 393 683 Turistično društvo Soča Trenta
110 let mestnih pravic mesta
Postojne
31.7.2019 Postojna 05 7201 610 Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska
Pomurski poletni festival 2019 3.8.2019 - 10.8.2019 Velika Polana 041 528 678
ŠTRK Slovenija (Društvo za šport, turizem,
razvoj in kulturo Slovenije)
Gozdar – kmet nekoč in danes 3.8.2019 Postojna 051 360 898 Turistično društvo Pudgura
XVIII. Sodobne rimske igre 4.8.2019 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta
Začuti Knežak - Shod v Knežaku
2019
9.8.2019 - 11.8.2019 Knežak 031 369 132
Kulturno športno in turistično društvo
Tabor Kalc 1869 Knežak
30. Jubilejni skoki z mosta 9.8.2019 - 12.8.2019 Kanal 031 704 471 Turistično društvo Kanal ob Soči
28. Bűjraški dnevi 9.8.2019 - 12.8.2019 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Büjraš Ižakovci
Postavitev klopotca 9.8.2019 - 10.8.2019 Podlehnik 051 414 280 Turistično društvo Podlehnik
Lovrenčev sejem 10.8.2019 Podčetrtek 031 624 879 Turistično društvo Podčetrtek
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Junij 2019
Pot Slakove in Pavčkove mladosti
V poklon
virtuozoma
glasbe in
poezije
25
Namig za izlet
Na domačiji Barbovih na Malem Kalu v Mirni Peči turiste
pričaka Nejc Barbov z diatonično harmoniko in Slakovimi
poskočnimi vižami; ob njem je odlična in vselej nasmejana
turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić, ki je skupaj z
Matjažem Pavlinom, vodjo Turistično-informacijskega centra
Novo mesto, »zakuhala« turistični program Po Slakovi in
Pavčkovi poti.
»Od odprtja muzeja smo gostili že več kot štiri tisoč obiskovalcev iz
Slovenije, čedalje pogosteje prihajajo tudi iz tujine. Pred kratkim so si
muzej z velikim zanimanjem ogledali učitelji iz vse Evrope, turisti iz
Mehike, Španije ...« v omenjenem muzeju razlaga njegova strokovna
sodelavka Ljudmila Bajc. V bližajoči se glavni turistični sezoni bo tujih
obiskovalcev zagotovo še več, saj številni potujejo proti hrvaškemu
morju tako rekoč skoraj mimo Mirne Peči.
V muzeju izvemo skoraj vse o dolenjskem virtuozu na diatonični
harmoniki Lojzetu Slaku, ki je otroštvo preživel pri stari mami in stricu na
Malem Kalu. Tod je spoznal harmoniko, s katero je bil pozneje
nerazdružljiv. »Imel je izjemen posluh in je do popolnosti usvojil ter
obvladal diatonično harmoniko. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal
poseben gumb, znan kot Slakov gumb,« pripoveduje Jože Barbov,
predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine na domačiji
Pot Slakove in Pavčkove mladosti je dolga dobrih
dvanajst kilometrov, pohodnik na njej premaga
190 metrov višinske razlike, prehodi jo v približno
treh urah. Začenja se v Mirni Peči pred cerkvijo sv.
Kancijana in konča pri Osnovni šoli Toneta Pavčka.
Osrednja točka poti, najzanimivejša, najbolj poučna
in sila zabavna, pa je Muzej Lojzeta Slaka in Toneta
Pavčka.
Barbovih pri spomeniku Lojzeta Slaka, ki je virtuoza tudi osebno poznal.
Do spomenika vodi pot s 37 okroglimi betonskimi tlakovci, ki so
razporejeni kot tipke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim
gumbom. Ima pa muzej tudi poseben oder, na katerem obiskovalca
pričaka diatonična harmonika, na katero lahko zaigra in še kaj zapoje ter
posname svoj videospot!
Samo štiri kilometre od Mirne Peči pa je Spominska zbirka pesnika
Toneta Pavčka – na dislocirani enoti na Pavčkovem domu v Šentjuriju,
kjer so na ogled pesnikove slike, knjige in nekaj njegovih osebnih
predmetov. Tudi Tone Pavček ima kamniti spomenik kot njegov sorojak
Lojze Slak, le da pri cerkvici sv. Jurija, kjer je v obliki potke do bližnje lipe
položenih 42 betonskih tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del.
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač
V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči imajo
razkošno in poučno čebelarsko razstavo z virtualnim ogledom
paviljona Čebelji svet, veliko zanimivega o čebelah pa
obiskovalcem razkrije Ljudmila Bajc, strokovna sodelavka v
muzeju.
Vinogradnika Zvonko Papež in Brane Granda iz Mirne Peči, ki veljata
za butična vinarja, gostom razkrijeta, da »v Vatikanu na glavp popijejo
povprečno 72 litrov vina na leto, Slovenci pa smo jim zelo blizu«. Nežika
Režek (vsi trije na fotografiji) skupaj z domačinkami, združenimi v Društvu
podeželskih žena Mirna Peč, v katerem je tudi Jelka Krivec, kmetica leta
2016, pa poskrbijo, da gosti ob odličnih vinih Grande in papeža pokusijo
domače dolenjske dobrote, tudi štruklje z mletim mesom in kislim zeljem.
Lipov list - Junij 2019
26
Namig za izlet
Fontana Zeleno zlato – edina fontana piva na svetu
Turizem med rimsko zapuščino in Peklom
Pod fontano zelenih
kristalov se kuje turistično
zlato Žalca
Žalec sredi spodnje Savinjske doline, blizu Celja, na polovici poti med Ljubljano in Mariborom, ni zgolj kraj,
mimo katerega pelje avtocesta ali kjer veduta stavb in nova industrijska oaza nakazujeta živahen utrip mesta.
Žalec je kraj sredi nasadov hmelja. Mesto z dediščino. Obdan s privlačnostmi je Žalec v svoji srčiki prava mega
turistična celica. Velja se ustaviti v njem. Ali tja – iti.
Rimljani in nekropola
Pred več kot štiri tisoč leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska
pot z Baltika v Italijo, dva tisoč let pozneje pa jo je nasledila rimska cesta,
pomembna že zlasti zato, ker so ob njej živeli številni veljaki tedanje
dobe. Njene sledi so še vidne in Šempeter v bližini Žalca oziroma
njegovo izjemno aktivno turistično društvo bedi nad enim
najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji: rimsko
nekropolo. Ta je veliko več kot staro grobišče, je eden lepših antičnih
parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki
opominja na minljivost in nas svojevrstno določa, poklanja oazo
nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 po naključju odkrili
prve pomnike preteklosti, so odkopali več kot sto družinskih grobnic z
izjemnimi reliefi.
Hmelj in zgodba o fontani
Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva sta drugi prepoznavni motiv
turizma v kraju, kjer tudi župan z največjim žarom pripoveduje, kako
sestavljajo, promovirajo in tržijo turizem. Janko Kos je ponosen na vse,
kar so tod postorili. Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem
srcu mesta, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko
so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in njegovo okolico
zgrnilo več kot 30.000 obiralcev iz socialno šibkejših okolij bližnjih držav.
Hmelj se je obiral od zore do mraka in pri tem so se polnili 30-litrski
leseni škafi, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne); te so ob
koncu zamenjali za denar. Ljudi so zamenjali stroji, hmelj pa je ostal in
dobro začinil življenje Žalca.
Janko Kos izda zmagovalno formulo za izjemen turistični atribut: edino
Lipov list - Junij 2019
27
Namig za izlet
Župan Janko Kos, prvi promotor Žalca
fontano piva na svetu, fontano Zeleno zlato, so zgradili s pomočjo
sredstev Jackpota (200.000 evrov, ki jih je občina pridobila iz polletne
vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za
prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev
(podjetij in posameznikov v višini 200.000 evrov) ter 90.000 evri, ki jih je
prispevala občina.
Fontana sredi mestnega parka je prostor, sestavljen iz dveh virov:
vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti
Slovenije, in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest
različnih vrst. Doživetje barv in okusov za osem evrov zagotavlja ličen
vrček po zasnovi Oskarja Kogoja.
V nekdanji sušilnici hmelja je urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije, pa nikar ne zapuščajte Žalca, ne da bi obiskali ta muzej.
Vodna zgodba okoli Žalca
Sprehodi po številnih označenih poteh in kolesarjenje ob hmelju,
travnikih in vodi. Nanje vabijo Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del
zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja ... In potem
je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se
okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko preteče skozi čas izklesano
podzemno jamo, nadene ime Peklenščica.
Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno
žrelo, iz katerega se je takrat, ko je bila zunanja temperatura nižja od
temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba
peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je tej izjemno
turistični privlačnosti dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz
prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji
in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih
kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le
Postojnsko jamo in druge, ki jih po navadi omenjamo pri kraških
posebnostih Slovenije.
Lavender Hill Eco Resort
Nastanitev sredi narave, užitki turizma. Lahko rečemo, da gre za košček
narave, ki je kot krona na samotnem hribu, zastrtem z gozdom in
zročim v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Les
diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil
svoj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo
narave.
Besedilo in foto: Renata Picej
Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva
postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar
Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno
pivo, ki mu takrat ni bilo para. Na poljih okoli graščine Novo Celje
so v šestdesetih letih 19. stoletja začeli gojiti hmelj tako, kot so
ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg. To je
začetek hmeljarstva pri nas. Potem so se hmeljska polja razpršila
vsenaokrog. Zdaj je tod več kot 221 pridelovalcev hmelja.
Slovenija ga več kot 90 odstotkov izvozi.
Seveda so povsod samo ljudje tisti, ki čarajo doživetja in spomine
neke destinacije. TD Šempeter je s svojimi zagnanimi in
polnokrvnimi ljudmi častni dokaz, da Nekropola zaživi svoje
rimljansko življenje in Jama Pekel oddaja svoje peklensko
sporočilo o lepotah podzemnih zakladov šele, ko se ekipa pod
vodstvom predsednice Ivice Čretnik poda na pot dela, promocije
in ustvarjanja zgodb.
Lavender Hill Eco Resort
Lipov list - Junij 2019
28
Namig za izlet
Kralj med pujsi v Vulcanu je Brendi, ki »zelo rad pije pivo, zato mu prinesem steklenico ali dve na dan,« pravi Ivan Recek.
Pri sosedih – na jugovzhodu avstrijske Štajerske
Resnična pravljica o uspehu
Vulcana
Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen Vulcana v Svetu pršuta, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje v
kraju Auersbach pri Feldbachu (Vrbna). Vulcano je priznana blagovna znamka ene najbolj tradicionalnih regij v
Evropi, na ogled tako imenovane manufakture vrhunskega pršuta v Auersbach in njihovega pristopa do živali,
ki je resnično poseben, pa prihajajo turisti od blizu in daleč, več tisoč na leto tudi iz Slovenije.
Zgodba lastnika Franza Habela in njegove žene Bettine je zgodba o
uspehu. Začela sta jo pred dvaindvajsetimi leti, ko je Franz prevzel
kmetijo od svojega očeta, z Vulcanom je začel še s tremi kmeti.
Povod za to je bilo predavanje v bližnji vasi, ki se je začelo z motom:
»Kako naj kmetje nehajo tarnati!« »Večina prisotnih je predavanje
zapustila, tisti, ki so ostali, med njimi tudi Franz, pa so zdaj uspešni
podjetniki v naši regiji,« pripoveduje Ivan Recek iz Vulcana – v
slovenskem jeziku, ker smo obiskovalci Slovenci.
Franz in Bettina zdaj zaposlujeta v svojem podjetju že petinštirideset
sodelavcev, od tega tri v svinjereji, preostali so zaposleni v pridelavi
pršuta in marketingu ter pri organizaciji predstavitev, pogostitev,
prodaji izdelkov Vulcano in drugih izdelkov iz regije. »Leta 2002 smo
pridelali prvi pršut, leto zatem smo že dobili priznanje Kralj pršuta v
Avstriji! Pred sedmimi leti smo odprli Svet pršuta, zdaj ga štirideset
odstotkov izvažamo v Nemčijo, deset odstotkov v Švico, nekaj še
drugam, preostalo pa prodamo v Avstriji,« pripoveduje Ivan Recek.
Ko sanje postanejo resničnost
V minulem letu so imeli v Vulcanu 50.000 obiskovalcev, jeseni v
enem dnevu tudi več kot tisoč! Večino najbolj pritegne film,
kako je Franza v sanjah pred leti prav vsako noč obiskovala čisto
drugačna pujsa, ki se je nenehno ozirala proti zvezdam ... Kot da
bi gledal in poslušal pravljico. In neke noči mu je pujsa dejala:
»Franz, ti si dober in pošten kmet, ampak moral bi poskusiti
Lipov list - Junij 2019
29
Impozantna razstava maket svetovno znanih ladij
Namig za izlet
drugače. Pozabi na zrezek in klobaso, midva lahko doseževa
več.« Povedal je ženi, kaj se mu dogaja v sanjah, da ga obiskuje
Vulcana. »Kdo pa je Vulcana, ljubi moj Franz?« ga je pobarala
žena Bettina. »Pujsa!« Žena ga je podprla in pravljična zgodba o
uspehu se je začela uresničevati. Franz je torej začel s proizvodnjo
pršutov, a pujsa Vulcana ga je še kdaj pa kdaj v sanjah obiskala:
»Pujsi si želimo kopalnice s tuši, hočemo bivati zunaj in poslušati
glasbo, jesti najboljše žito trikrat na dan.« Franz jim je želje
uresničil.
Edinstven pristop do živali
»Naš pristop do živali in način, kako z njimi ravnamo ter živimo, sta
skrivni sestavini, zaradi katerih je Vulcano nekaj posebnega. Svoje
živali cenimo in jih obravnavamo s spoštovanjem. Naši hlevi so bili
grajeni zelo premišljeno, živali imajo v njih dovolj prostora. Delo v
harmoniji z naravo je tako jedro vseh izdelkov Vulcano. Na zraku
sušen pršut je na voljo v več različicah stopenj sušenja – osem,
petnajst, sedemnajst, šestintrideset ali več mesecev, celo pet let.
Pršut je zvezda našega prodajnega programa, vendar so tudi rahlo
dimljene specialitete prava poslastica, prav tako nekuhane klobase in
salame, slanina s sadjem, tartufov file. Pa še nekaj vam bom zaupal:
pršut je kot ženska – starejša ko je, boljša je; no, pa tudi dražja,«
hudomuši Ivan Recek.
Konzul mag. Andreas Bardeau povabi obiskovalce Vulcana
na razstavo maket svetovno znanih gradov in ladij, ki je čisto
blizu Sveta pršuta Vulcano; obiskovalci iz Slovenije so nad njo
navdušeni.
Bližnji vinogradnik in vinar Vulcana Sigi Meister slovi onstran meja,
ker proizvaja sekt iz grozdja jurke, kar je, drugače kot pri nas, v Avstriji
dovoljeno. Prideluje sicer osem sort penine po klasični metodi, a
najbolj iskana in želena je prav Jurka. Na pokušnjah v Vulcanu so
obiskovalci prijetno presenečeni nad odlično Jurko.
Festival pršuta
Obiskovalci v poldrugi uri spoznajo vse skrivnosti priprave vrhunske
specialitete Vulcana, torej pršuta, si ogledajo svinjak z zadovoljnimi
živalmi na čelu s kraljem, 400-kilogramskim pujsom Brendijem, in
pokušajo slastne dobrote. »Prav posebno veselo bo pri nas 22. in 23.
junija na festivalu pršuta (Schinkenfestival), na katerem bodo med
drugim sodelovali in se predstavili tudi proizvajalci pršuta iz
Slovenije,« dodaja Ivan Recek.
Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: Gorazd Bedrač, Edi Masnec
Med maketami znanih gradov je tudi Predjamski grad.
Lipov list - Junij 2019
30
(Ne)znano zamejstvo
Foto: M. G.
Zborzbirk pod Matajurjem
Zborzbirk
Kulturna dediščina med
Alpami in Jadranom
Ko se človek vozi po deželi slovenski, se pogosto sprašuje: »Kam pa zdaj?« Ali: »Le kaj zanimivega bi bilo
mogoče videti in doživeti v teh krajih?« Marsikdaj se odprtih oči vozimo mimo skritih in nevidnih zgodb o
preteklosti in vsakdanjosti krajev in domačinov ...
Tokrat vas vabim na vandranje po skupnem slovenskem kulturnem
prostoru in krajih tik ob slovensko-italijanski meji; če bi jih le prevozili,
bi bil ves dan za to malodane predolg, če pa odstremo zavese
nepoznavanja, se lahko na teh poteh zadržimo tudi več dni pa še ne
bomo vsega odkrili in spoznali.
Med zanimivostmi na tem območju je gotovo domoznanski šopek,
ki ga ponuja čezmejni projekt Zborzbirk. V njem je 34 muzejskih
zbirk, med katerimi je 21 zasebnih, osem društvenih in štiri občinske,
vanj pa spada še ena muzejska izpostava. V zbirkah je več kot pet
tisoč na moč povédnih predmetov, za katere ob strokovni pomoči
skrbi prava mala množica večinoma ljubiteljskih zbirateljev, predanih,
ozaveščenih in prijaznih ljudi.
Bogata zapuščina
Zbirke so zelo raznolike: od razglednic do nabožnih podobic,
predmetov, navad in običajev, ki nas spremljajo od zibelke do krste;
pripovedujejo o vaških praznikih, glasbi, ljudski umetnosti in
verovanju, krajevnih obrteh, obrtnikih in rokodelcih, oblačilni kulturi,
pustnih likih, maskah in šegah, pa o poljedelskih opravilih, živinoreji,
prehrani, gozdnem gospodarjenju, trgovini, prometu, sezonstvu in
izseljenstvu, doma narejenih orodjih in njihovi rabi, ne nazadnje pa
tudi o prvi svetovni vojni.
Vse zbirke pripovedujejo v svojem domačem jeziku – narečju.
Pripovedujejo o kulturni in naravni dediščini v svojem okolju, recimo
na rateškem koncu Gornjesavske doline, na Belopeški ravnini, v
Kanalski dolini, v Reziji, Terski, Karnajski in Nadiških dolinah po Beneški
Sloveniji, pa spet na slovenski strani, na Kobariškem, Liškem,
Kambreškem ter v dolini reke Idrije, vse do Goriških Brd.
Kako na pot?
Vse to skrito bogastvo, ki zgovorno priča o geografsko in zgodovinsko
pogojenem sosedstvu prebivalcev teh pokrajin in krajev ter več kot
tisočletnem prepletanju slovenske, romanske in germanske kulture,
je težko najti; najbolje bo, da pobrskate po spletnem pregledovalniku
ZRC SAZU (http://zborzbirk.zrc-sazu.si/sl.si/zbirke.aspx). Pred leti je
Zborzbirk prejel tudi priznanje Naša Slovenija, zato je pot do imenikov
naslovov in stikov tudi na spletni strani gibanja Kultura-Natura
Slovenija (www.kultura-natura.si). V okviru projekta je bil izdan
imeniten slovensko-italijanski vodnik, informacije pa lahko najdete
tudi na enajstih informacijskih točkah: v Ratečah, Ukvah, na Solbici, v
Prosnidu, Bardu, Jevščku, Čarnem Varhu, Gorenjem Tarbilju, Bijačah,
Špetru in Kanalu.
Na popotovanje po muzejskih zbirkah se lahko odpravite iz različnih
izhodišč. Denimo iz Rateč – prva pot od tod bo pri Trbižu zavila proti
prehodu Rajbelj, se nadaljevala čez Bovško proti Kobaridu in se pri vasi
Žaga vzpela do prehoda Učja, naprej pa v Tersko dolino; druga pot vas
bo popeljala v Kanalsko dolino, v slovenske vasi pod Višarjami in naprej
v Rezijo, od tam pa naprej, mimo Vidma ali po »dolini gradov« do
Benečije. Raziskovanje lahko začnete tudi v Kobaridu ali Brdih.
S teh poti se boste zagotovo vračali bogatejši za številna spoznanja in
izkušnje o dragoceni prepletenosti, domačnosti in večplastnosti
našega multikulturnega čezmejnega prostora.
Slavko Mežek
Lipov list - Junij 2019
31
Kulinarični kotiček
Foto: Gorazd Bedrač
Danilo v svoji sodobno urejeni vinski kleti, ki po svetu slovi po imenitnem dišečem tramincu.
Hiša dišečega traminca Steyer
Vino Trojka – tudi za Luko
Dončiča
Med privlačnimi vinskimi kletmi na Slovenskem, ki slovijo po Evropi in v daljnih deželah, kot je denimo
Japonska, je priznana Hiša dišečega traminca Steyer na Plitvicah v Apačah. Vinogradnik in vinar Danilo
Steyer svojo zgodbo o uspehu vselej rad začne s svojim dedom, čeprav se ta ni ukvarjal z vinarstvom.
»Že leta 1934 je začel delati kot kovač in bil je spreten in odličen kovač!« Hiša dišečega traminca že na
zunaj daje obiskovalcu slutiti, da je bila družina povezana s kovaštvom, saj so vhod, ograje in balkoni delo
kovaških mojstrov.
Danilov oče se je ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo, a je hkrati
hodil na delo v bližnjo Avstrijo na znano vinogradniško kmetijo. »Od
očeta je moje prvo znanje o vinu, vinarstvu, kletarstvu,« pripoveduje
Danilo, ki je prvo vino pridelal in prodal že med študijem na
biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Denarja ni bilo kaj prida, treba se je
bilo znajti. Po Ljubljani sem pobiral prazne steklenice in jih prinesel
domov, napolnil z vinom, jih v Ljubljani prodal in nato spet pobiral
prazne steklenice.«
Zdaj vinska klet Steyer pridela od 80.000 do 100.000 buteljk, »odvisno
od letine«, ima dvajset hektarov vinogradov, nekaj celo pod gozdovi
širnega Pohorja, najbolj pa slovi po dišečem tramincu. Pridelajo še
nekatere druge vrste vin, tudi avtohtono sorto ranino, dišeči penini
Vaneja svetlo in rose ... Vina izvažajo po vsej Evropi, na Japonsko,
Kitajsko in v Izrael.
Vino prijateljstva
Ima pa Danilo še posebno imenitno vino – Vino prijateljstva, ki je pravi
posebnež. »Pridelano je iz množice različnih sort Ampelografskega vrta
in vinograda, ki so ga zasadili botri trt, med drugim Matjaž Kek in Petar
Grašo. Narejeno je v želji, da med ljudi prinaša iskrenost, veselje, ljubezen,
in da povezuje prijatelje žlahtne kapljice širom sveta,« prijazno predstavi
vino številnim gostom, ki obiskujejo Hišo dišečega traminca. Steklenico
Vina prijateljstva krasi posebna etiketa z umetniškim delom dr. Matjaža
Duha. In še eno sloveče Steyerjevo vino je treba nujno poudariti: Trojko.
»To je iz treh sort: ranine, chardonnayja in dišečega traminca, naredili smo
ga v čast našim košarkarjem in njihovim znamenitim trojkam,« pravi
Danilo in pokaže poseben karton vina Trojka, ki je namenjen komu
drugemu kot – Luki Dončiču!
Duša Podbevšek - Bedrač
Lipov list - Junij 2019
32
Zgodbe v turizmu
Foto: Branko Babič
Toni Gašperič, eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele na sončni strani Gorjancev.
Toni Gašperič o Beli krajini, čudovitem svetu na sončni strani Gorjancev
Belokranjci imajo topla srca
in dlani tudi pozimi
Belokranjski turistični meni: Črnomelj, srednjeveško mesto Metlika, Semič. Modrooka lepotica Kolpa. Mirna
gora, najvišja gora v hribovitem obrobju Bele krajine, Smučarski center Gače. Krajinski park Lahinja. Romarsko
središče Tri fare v Rosalnicah, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, rudarski
muzej Kanižarica pri Črnomlju, rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici, učna pot Kučar–Kolpa, lepo urejeni kampi
ob Kolpi, kolesarske poti in pešpoti, odlična in neštetokrat nagrajena vina belokranjskih vinarjev, pogača,
pisanice, cvetoča pomlad, ki pride v Belo krajino najmanj štirinajst dni prej kot v druge slovenske kraje. Jesenski
pohod tisoč in več pohodnikov po poteh soseske zidanice v Drašičih, junijsko Jurjevanje, najstarejši folklorni
festival v Sloveniji, v črnomaljski Jurjevanski dragi, Semiška ohcet po starih šegah in navadah, praznik mlade
portugalke v Metliki, mednarodne kulturne poletne prireditve Pridi zvečer na grad na dvorišču metliškega
gradu, metliška črnina ... In Toni Gašperič. Lahko tudi v drugačnem vrstnem redu.
»Našteli ste veliko, kar lahko obiskovalec obišče, vidi, doživi,
pokusi v Beli krajini, vendar je še veliko zanimivega. Najbolje je
priti in se o tem prepričati. Bela krajina je odprta štiriindvajset ur
na dan, v vseh letnih časih. Belokranjci imajo topla srca in dlani
tudi pozimi,« pravi Toni Gašperič.
Gotovo ste eden najbolj prepoznavnih obrazov dežele
na sončni strani Gorjancev.
Že mogoče. Na svetu sem že štiriinsedemdeset let in veliko časa
sem namenil delu na kulturnem in turističnem področju, čeprav
se nikoli nisem imel za turističnega delavca. S svojim
nastopanjem v številnih medijih sem veliko pripomogel k temu,
da povprečen Slovenec sploh ve, kje je Bela krajina.
Vaših je kar nekaj zelo odmevnih in uspešnih turističnih
projektov, ki v Belo krajino privabijo številne obiskovalce.
Kot humorist stavim na podajanje zgodb s pomočjo humorja.
Na humorni turizem torej. S karikaturistom Brankom Babičem
Lipov list - Junij 2019
sva Belo krajino razglasila za Svobodno belokranjsko ozemlje.
Zadeva je vžgala in odmeva. Oklical sem se za njegovega
dosmrtnega predsednika. Pred kratkim smo se pobratili z Mojo
deželo Prlekijo.
Kaj čaka izletnika na Svobodnem belokranjskem
ozemlju?
Carinski pregled na Jugorju v gostilni Petra Badovinca, prejem
pasoša in vinojete ter požirek vizuma v tekoči obliki pijače
karampampuli. Tu lahko pokusite tudi protokolarno vino
Svobodnega belokranjskega ozemlja, imenovano metliček, ki ga
v majhne, prikladne steklenice polni Tone Vinopivec iz Drašič.
Postregli vam ga bodo z belimi rokavicami. V kleti izdelovalca
penin Ivana Simoniča v Semiču je nastanjeno ministrstvo za
penjenje. Tam si lahko daste duška s penjenjem na vse in
vsakogar, pa vam za še tako grobo izrečene kritične besede
nihče nič ne more. Niti ustavno sodišče. V Drašičih je klinika
Svobodnega belokranjskega ozemlja za navajanje na odvisnost
od olj. Medicinska ekipa na čelu z doktorjem Orehovićem vam
bo po pregledu svetovala, katero od sedemindvajsetih olj oljarja
Martina Pečariča bo najučinkoviteje delovalo na izboljšanje
vašega počutja. Na Radovici v šoli Bistra buča, kjer je pouk po
metodi iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa boste lahko
dopolnili svoje (pomanjkljivo) znanje. Če boste med poukom
poredni, vas lahko doleti kakšna klofuta ali klečanje na koruzi v
kotu razreda dvestopetdeset let stare stavbe. Učitelj Jože
Matekovič si je kupil dokumente za poučevanje v Podzemlju v
Gostilni Veselič, kjer prodajajo tudi vozniška dovoljenja
Svobodnega belokranjskega ozemlja. Matekovič si je omislil celo
svoje vino bučman, izdaja pa tudi spričevala.
Kolpa
Imate pa tudi svojo ambasado.
Diplomatske potne liste Svobodnega belokranjskega ozemlja
izdajajo v Gostilni Pečarič v Ljubljani, kjer imamo svojo
ambasado. Ta skrbi za našo promocijo v Ljubljani in širšem
slovenskem prostoru. Kmalu bomo na Krasincu v Beli krajini
odprli še ministrstvo za prehrano in pijačo, in sicer v Gostilni
Kapušin, ki je med najboljšimi v Beli krajini.
Kakšne ugodnosti pa ponujate lastnikom pasošev in
vinojet?
Lastniki pasošev so deležni številnih popustov pri turističnih
ponudnikih v Beli krajini, s samolepilno vinojeto, prilepljeno na
sprednje avtomobilsko steklo, pa uveljavljajo petdesetodstotni
popust na vseh brezplačnih parkirnih prostorih v Beli krajini.
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Anamarija Penkalo
33
Zgodbe v turizmu
Foto: Rudi Vlašič
Metlika v srcu
Lipov list - Junij 2019
34
Trendi
Foto: arhiv Axe Throwing Europe
Center na Kajuhovi v Ljubljani, kjer je bilo maja tudi prvo državno prvenstvo v metu sekire po sistemu WATL.
Sekiromet – »usekana« zabava sredi Ljubljane
Kot pikado ali bovling, le
bolj razburljivo
»Tako kot pikado, ampak s sekirami,« bi bil najboljši opis sekirometa, pravijo v centru Axe Throwing
Europe, ki so ga lani novembra odprli v Ljubljani. Hm, a puščice za pikado so neprimerljivo manjše
in laže obvladljive; sekira pa ... Če je nisi še nikoli držal, uporabljal, kaj šele metal, se zdi precej bolj
tvegana stvar, kajne? In drvarja, ki naj bi ga prebudili v sebi, kot vabijo v centru, bo treba izbezati
iz doslej še neznanih osebnostnih dimenzij. Prav, proč s pomisleki, pa vrzimo sekiro v tarčo (ali vsaj
proti njej), kot nam je pokazal inštruktor, in upajmo na najboljše! Ni tako težka in ... poglej, poglej,
leti! Ko ugotoviš, da metanje sekire sploh ni tvegano in da komaj čakaš, da si na vrsti za naslednji
met, se lahko končno začne ta »usekana« zabava.
Prvega sekirometa v Sloveniji sta se domislili ekipi Escape Room
Enigmarium in Orehovega gaja, pri čemer sta preizkušenemu
konceptu dodali še znanje s področja igrifikacije (različne igrice) in
ga začinili s ščepom slovenske tradicije: dejstvom, da je Slovenija
ena najbolj gozdnatih držav, da smo tesno povezani z gozdom, da
imamo bogato tradicijo gozdarstva ... Center je tudi opremljen s
smrekovim lesom, ki je v Sloveniji najbolj razširjen.
Bum v ZDA in Kanadi
»Sekiromet je velik bum v Združenih državah Amerike in Kanadi,
tam odpirajo prostore zanj kot po tekočem traku, v Evropi pa smo
največji center zanj,« pove Žiga Novak, ustanovitelj skupine Orehov
gaj, strokovnjak za doživetja v turizmu – in komisar zimske lige v
sekirometu (letos je bila kajpak prva). Sekiromet navdušuje tudi v
Sloveniji. Sogovornik meni, da je ljudem všeč še zlasti zato, ker je
avtentično doživetje z zgodbo, ker je razgibano z različnimi
igricami, ker (marsikdo) ugotovi, da je uspešen v nečem, česar
dotlej še ni poskusil in se mu zdi težko, a je v resnici preprosto in
zabavno, ker si ljudje želijo novih doživetij ... »Ljudje odhajajo od
nas dobre volje,« se nasmehne. Večinoma sicer prihajajo na
sekiromet družbe ali pa ga podjetja izberejo za team building.
V centru na Kajuhovi, ki so ga odprli lansko jesen, je dvanajst tarč v
šestih ogradah. Na tarčo lahko igra največ šest oseb, se pravi, da
lahko v centru obenem igra do 72 ljudi. Pred kratkim so postavili še
šest tarč v Orehovem gaju v Ljubljani (»poletni sekiromet«), še šest
pa je mobilnih, kar pomeni, da bo mogoče sekire metati tudi na
izbranih prireditvah (kot je bil, denimo, majski Grajski dan na
Ljubljanskem gradu).
Igra poteka na posebnem, točno določenem in s pravili tekmovalne
športne lige WATL (World Axe Throwing League) izmerjenem in
ograjenem prostoru, na katerega je vstop dovoljen le pod
nadzorom inštruktorja. Ta pred začetkom sekirometa udeležence
Lipov list - Junij 2019
35
Trendi
Foto: arhiv Axe Throwing Europe
»Poletni« sekiromet – v Orehovem gaju v Ljubljani
seznani s pravilno tehniko metanja sekire in s pravili igre ter jim da
napotke za varno igro, ki je vselej vodena; inštruktor je ves čas
prisoten, poudarja Žiga Novak, ki ugotavlja, da osnove metanja
sekire hitro usvojijo tako rekoč vsi obiskovalci, 90 odstotkov jih
zadene tarčo že v prvem ali drugem poskusu.
Varna igra – ob upoštevanju pravil
Res je! Četudi sekira pogosto ne zadene natanko določenega
mesta na tarči ... Da je igra bolj razgibana, naj bi namreč po
»ogrevanju« zadeli natanko določena mesta in tako pridobivali
točke za svojo skupino.
V enem ograjenem prostoru sta bili sicer dve tarči, na kateri smo
metali člani dveh ekip. Po dva hkrati sta metala v tarčo, hkrati pa sta
morala tudi pobrati sekiro oziroma je moral tisti, ki je sekiro vrgel
prvi, počakati, da jo vrže tudi drugi, preden jo je lahko pobral.
Inštruktor budno spremlja dogajanje in v hipu onemogoči
potencialno nevaren samoiniciativen korak proti tarči.
Ob doslednem upoštevanju pravil in navodil inštruktorja je
sekiromet varna igra, poudarja Žiga Novak. V Kanadi in ZDA, kjer se
je sekiromet najbolj razcvetel, poškodb skorajda ne poznajo, saj
pravila metanja onemogočajo nevarne situacije. Varnost je ves čas
igre na prvem mestu: ne uporabljajo se sekire z gumiranimi ročaji,
niti gumirane podloge, da se sekire ne odbijajo nazaj – sekira po
neuspešnem metu lepo pade na tla, brez odboja (a v dokajšnje
nezadovoljstvo metalca, seveda).
Inštruktorji poskrbijo, da vsi igralci razumejo in spoštujejo pravila
igre. V centru pa tudi opozarjajo, da sekira in alkohol nikakor ne
spadata skupaj (in tudi poskrbijo, da se to pravilo vestno
upošteva).
O sekiri
Sekira je prababica vseh orodij (ali orožij) z ročajem oziroma eno
prvih prazgodovinskih orodij, poudarjajo v centru Axe Throwing
Europe. Sprva je bila kamnita, pozneje bronasta ali železna. Metati
pa so jo začeli naši severni sosedi Franki v petem stoletju, ko so
opremljeni z njimi odhajali v bitke.
V športne namene so jih začeli uporabljati antični Kelti, priljubljenost
metanja sekir pa se je v nordijskih krajih ohranila do zdajšnjih dni. V
sodobnem času je postal met sekire najprej zabava severnoameriških
gozdarjev; v Severni Ameriki (Kanadi in ZDA) se je tudi razvil v
sodoben šport, ki ga igrajo v več kot petdesetih državah po svetu.
Najbolj razširjena tekmovalna športna liga WATL ali World Axe
Throwing League, katere član je tudi ljubljanski Axe Throwing
Europe.
Foto: arhiv Axe Throwing Europe
»Mobilna enota«
Mateja Gruden
Nekateri slovenski izrazi, povezani z metom sekire (s
spletne strani centra Axe Throwing Europe):
• Ne se sekirat!
• To je povsem usekano!
• To pa res seka!
• Prenehal je govoriti, kot bi odsekal.
• Sekira je padla v med.
Lipov list - Junij 2019
36
Inovativno
Foto: http://www.airth.global
Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti.
Snovalci 2019
Hoja med krošnjami,
ljubljanski zajtrk na tržnici
in aromaterapija v divjem
gozdu
Znani so letošnji prejemniki snovalca, nagrade, s katero Slovenska turistična organizacija (STO)
podpira uresničevanje ustvarjalnih, inventivnih in inovativnih idej s področja turizma: Pot med
krošnjami Pohorje na Rogli, Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom in Sanje & aromaterapija & gozdna
kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini; vse tri zamisli morajo biti uresničene in v ponudbi do
oktobra letos. Strokovna komisija jih je izbrala izmed devetih polfinalistov, sicer pa je na poziv za
Snovalca 2019 prispelo 37 prijav.
Pot med krošnjami Pohorje
Pot med krošnjami Pohorje je izjemno nadaljevanje razvoja
doživljajske ponudbe Rogle in Term Zreč v zadnjih letih. Bo plod
sodelovanja med tujim vlagateljem, podjetjem Zážitková
Akademie (ZAK), lastnikom zemljišča, na kateri bo pot, Občino
Zreče, in podjetjem Unitur, upravljavcem srednjegorskega
športnega centra Rogla.
Pot med krošnjami bodo odprli predvidoma letos poleti. Dolga
bo tisoč metrov; prvi del sprehajališča bo dolg približno 560
metrov in visok do 20 metrov. Pot bo vodila do 35 metrov
visokega stolpa, kjer bo speljana 440 metrov dolga pot. Del
konstrukcije bo tudi tobogan za spuščanje s stolpa na
sprehajališče, pot pa bo nato vodila proti izhodu, kjer bo trgovina
s spominki.
Na poti bodo mogoče številne aktivnosti, ki bodo na zabaven in
interaktiven način razširjale znanje o naravi Pohorja in
okoljevarstvenih vsebinah.
Lipov list - Junij 2019
Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom
Turizem so doživetja, pri čemer je velik poudarek na doživetjih, ki
temeljijo na trajnostnem razvoju. Kulinarika pa je med doživetji eden
ključnih trendov. Poleg tega bo Slovenija leta 2021 Evropska
gastronomska regija, zato so se pri Turizmu Ljubljana odločili
oblikovati nov produkt: Ogled ljubljanske tržnice z zajtrkom.
Novo doživetje bo gostom predstavilo prehranjevalne navade
Slovencev, tipične ljubljanske proizvode in izdelke, ki jih ponujajo
okoliški kmetje in drugi pridelovalci. Poleg lokalne kulinarične
ponudbe bodo gostje spoznali tudi osrednjo tržnico, ki jo je oblikoval
arhitekt Jože Plečnik in je pomembna tako s kulturnega vidika kot z
vidika tradicije slovenske kulinarike, saj je to prostor, kjer se domačini
srečujejo med nakupovanjem. V ogled bodo vključene tudi pokušnje
lokalnih pridelkov na tržnici, ob koncu doživetja pa bodo gostom
postregli izvirni ljubljanski zajtrk.
Ogled Plečnikove tržnice z zajtrkom
Gostje, ki se bodo udeležili ogleda, se bodo prepustili vzdušju
ljubljanskega življenja in spoznali marsikatero zanimivost ljubljanske
tržnice in tukajšnje kulinarične tradicije.
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info
Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega
gozda v Vipavski dolini
Sanje & aromaterapija & gozdna kopel v osrčju divjega gozda v
Vipavski dolini je invencija, ki povezuje doživljajsko izkušnjo bivanja
in blagodejne učinke aromaterapije.
V stoletnem borovem gozdu z lepim razgledom na Vipavsko dolino
vabi v svoj gostoljubni objem gozdna vasica Theodosius, ki so jo
poimenovali po zmagovalcu spopada ob Frigidu. Tu pričakata goste
pristno doživetje neokrnjene narave in skrbno izbrano udobje. Vasica
ponuja varno zavetje in sproščajoč odmik, Vipavska dolina pa gostom
razkriva različna doživetja, ki prebujajo čute. Ključna elementa
zgodbe pa sta borov gozd z rahločutno umeščenimi unikatnimi
domovanji in aromaterapija, najbolj dišeča veja komplementarne
medicine za ohranjanje zdravja in psihofizičnega ravnotežja.
Med 37 (veljavnimi) prijavami na poziv Snovalec 2019 so izbrali
devet polfinalistov – poleg predstavljenih finalistov so se za nagrado
Snovalec potegovali še:
• Dišava mesta Ljubljana: razvoj novega, trajnostnega izdelka,
dišave mesta Ljubljana;
• Festival kamna: razvoj novih in inovativnih turističnih
produktov in doživetij na temo kraškega in slovenskega
kamnoseštva;
• Jaz, Rimljan: dvodnevni program – goste ob sprejemu
oblečejo v rimska oblačila, ki jih nosijo ves čas bivanja v
rimskem kampu Poetovio;
• Postani kralj slovenskih ribolovnih voda: lov na sulca, kralja
slovenskih voda;
• SUP&SoUP – Trajnostni pobeg iz mesta: supanje po Ljubljanici
in razvajanje v ekološki restavraciji na Posestvu Trnulja;
• Čudesa Slovenije: obiskovalci pokušajo, poslušajo, vonjajo, se
dotikajo, vidijo, začutijo in celovito doživijo vsaj sto ključnih
značilnosti Slovenije.
37
Inovativno
Foto: http://www.airth.global
Doživljajska izkušnja bivanja in blagodejni učinki aromaterapije
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - Junij 2019
38
Digitalno
Foto: Pixabay
Ljudje na letališčih pogosto potrebujejo pomoč pri iskanju različnih informacij.
Pilotni projekt letališča v Frankfurtu
Potnikom je priskočil na
pomoč robot – FRAnny
Frankfurtsko letališče oziroma operater letališča Fraport je združil moči z informacijskotehnološkim
upravljavcem DB Systel, da bi skupaj postavila pilotni projekt robota, ki na letališču usmerja potnike in
obiskovalce. FRAnny (FRA je letališka koda za Frankfurt) je sposobna dajati navodila o lokaciji določenih
trgovin ali restavracij, o pravih vhodih in o tem, kako priti do brezžične spletne povezave na letališču. Vsi,
ki smo že kdaj bili na letališču, vemo, kako stresno je lahko iskanje želenih stvari, še zlasti na tako velikih
letališčih, kot je frankfurtsko.
»Potniki na velikih transportnih stičiščih, kot so letališča in železniške
postaje, pogosto potrebujejo pomoč, navodila in usmeritve. V takih
primerih lahko digitalni asistenti in roboti pomagajo zaposlenim pri
dajanju informacij, ki so v večini primerov standardna vprašanja. Ne
glede na to, da gre za preproste informacije, so potniki pogosto
zmedeni, kar pomeni, da jim takšni nasveti pomagajo in pripomorejo
k boljši uporabniški izkušnji,« pojasnjuje Fraport. Uporabniška
izkušnja je še zlasti na letališčih v veliki meri odvisna od tega, kako
gladko in brez težav potnik pride na svoje letalo.
Poskusnih šest tednov
V šestih tednih (aprila in maja), kolikor časa je FRAnny pomagala na
letališču v Frankfurtu, je Fraport iskal odgovore na vprašanja o
funkcionalnosti robota, odzivu potnikov nanj in njegovi uporabnosti.
V testnem obdobju naj bi FRAnny pokazala vse svoje sposobnosti,
obiskovalci letališča pa so šest tednov dobivali nasvete v nekoliko
drugačni obliki, kot so bili vajeni do zdaj. »Moje ime je FRAnny. Kako
vam lahko pomagam?« so bile besede, s katerimi je robotska
asistentka pozdravljala mimoidoče.
Delovanje FRAnny temelji na tehnologiji umetne inteligence in
oblačnem VUI (»voice-user interface«), ki ga ga lahko uporabimo na
različne načine, med drugim so najbolj razširjeni »chatboti«, glasovni
asistenti in roboti. Ta digitalni sistem so razvili pri Deutsche Bahn, kjer
je ekipa strokovnjakov informacijske tehnologije dolgo analizirala
dejanske potrebe letališča v Frankfurtu. Z obdelavo podatkov iz
letališkega informacijskega sistema FRAnny razume in odgovarja na
vprašanja, ki zadevajo potovanja, infrastrukturo letališča in še več.
FRAnny obvlada več jezikov: nemščino, angleščino in še nekaj drugih.
Kako se je vse skupaj začelo?
Iskanje skupne zgodbe Fraporta in Deutsche Bahn se je začelo leta
2017. Cilj je bil ustvariti umetno inteligentnega glasovnega asistenta,
ki bi pomagal strankam. Prva pilotna demonstracija je potekala štiri
tedne leta 2018, prav tako na letališču v Frankfurtu, so pa takrat
uporabljali predhodnika FRAnny.
Po nekaj več kot 4400 interakcijah s potniki jih je kar tri četrtine
ocenilo izkušnjo kot pozitivno. Po podatkih Fraporta so pridobljene
informacije in odzive sodelujočih uporabili za izboljšanje umetne
inteligence in celotnega robotskega uporabniškega vmesnika. Pri
zdajšnjem robotu FRAnny naj bi bila uporabniška izkušnja na še višji
ravni, kar pomeni več pozitivnih ocen potnikov.
V tem mesecu (junija) bo predvidoma isti sistem kot na
frankfurtskem letališču začel testno fazo delovanja na glavni
železniški postaji v Berlinu, kjer naštejejo več kot 300.000 potnikov in
obiskovalcev na dan. Tam bodo uporabili »sestro« FRAnny, Semmi.
Lipov list - Junij 2019
Foto: Pixabay
39
Digitalno
Aplikacija, ki gibalno oviranim osebam olajša
potovanja
Zahvaljujoč razcvetu aplikacij za pametne telefone so potovanja preprostejša, kot so kdaj koli bila.
Skorajda kjer koli in kadar koli lahko v le nekaj potezah opravimo vse faze načrtovanja izleta: od nakupa
vozovnic do rezervacije prenočišča. In ko naposled prispemo v izbrano destinacijo, se lahko ves čas
orientiramo s pomočjo ene izmed številnih navigacij. Redko pa opazimo, da bi potovalne aplikacije
opozarjale na ovire, ki lahko gibalno oviranim osebam resno otežijo potovanje.
To želi spremeniti irska razvojna ekipa na čelu z idejnim vodjo
Mattom McCannom, ki že od rojstva trpi za cerebralno paralizo.
Matt se je namenske aplikacije domislil, ko je pred leti ob prihodu
v hotel hitro opazil, da ta še zdaleč ni prijazen invalidom, kot se je
oglaševal na spletu.
Rešitev se imenuje Access Earth, avtorji pa upajo, da bo sčasoma
postala nadomestek Googlovim zemljevidom, s katerim bi se
uporabniki izognili prav takšnim neprijetnostim, ki na potovanjih
vse prepogosto doletijo gibalno ovirane osebe.
Ocenjevanje na podlagi dostopnosti za invalide
Aplikacija namreč omogoča ocenjevanje prenočišč, restavracij,
trgovin in znamenitosti na podlagi dostopnosti za invalide. V
ozadju zemljevida se skrivata odprtokodni rešitvi OpenStreetMap
in Mapbox, zato je vanj vključeno lepo število pomembnih lokacij.
Žal pa je seznam objektov, ki že imajo podatke o dostopnosti,
trenutno še precej skop (tudi za Slovenijo in okolico). A informacije
o dostopnosti lahko dodaja vsak prijavljeni uporabnik, zato bo
število popisanih lokacij najbrž ves čas naraščalo.
Pri tem pridejo v poštev dejavniki, kot so: parkirišče za invalide,
prilagojenost kopalnice in stranišča, širok vhod in drugi. Če
uporabnik potrebuje le informacije za določeno destinacijo, pa je
stavbe na zemljevidu po vseh teh kriterijih mogoče preprosto
filtrirati.
Access Earth je na voljo brezplačno v trgovinah Google Play in
App Store ali prek brskalnika na povezavi: https://access.earth.
Poslanstvo mlade irske ekipe je vsekakor občudovanja vredno;
upati je, da se bo aplikacija čim hitreje uveljavila in da bomo v
prihodnosti videli še več rešitev, ki bi gibalno oviranim osebam
olajšale potovanja.
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - Junij 2019
40
Skok čez mejo
Ena od znamenitih utrdb je Forte mare, zgrajena med 14. in 17. stoletjem, v kateri so različne prireditve. Utrdba spada med
najlepše primere forifikacijske arhitekture.
Hercegnovi – črnogorski biser
Mesto, ki ima kar dvesto
sončnih dni na leto
Črna gora, s samo 670.000 prebivalci, je ena najbolj eksotičnih dežel v srednjem Sredozemlju in s svojo obalo,
dolgo 239 kilometrov, privablja turiste iz številnih držav, čedalje več tudi iz Slovenije. Pravi črnogorski biser med
destinacijami, ki so turistično najbolj obiskane, je mesto Hercegnovi, kjer je v teh dneh temperatura zraka okrog
30 stopinj Celzija, morja pa že 22 stopinj Celzija.
Hercegnovi ima na leto kar dvesto sončnih dni, julija in avgusta
pa je povprečna temperatura morja od 24 do 26 stopinj Celzija.
Mesto slovi po izjemno ugodni mikroklimi, saj leži pod
dinarskim masivom Orjen, ki je najvišja planina ob Jadranskem
morju, in zalivom Boke Kotorske. Uvrščajo ga med najlepše
zalive na svetu.
Zgodovina Hercegnovega je zelo pestra, o čemer pričajo
verski zgodovinski in kulturni spomeniki, ki jih je kar 89, med
njimi številne cerkve in impozantne utrdbe. Ima pa Hercegnovi,
zato ga obišče največ turistov, predvsem iz Francije, Norveške,
ZDA in Kitajske, izjemno čisto morje in sedemdeset plaž, od
zdravilnih in blatnih na Igalu, do peščenih.
»Še zlasti lepe plaže so na polotoku Luštica, ki so pravi raj za
zaljubljene v sredozemski način življenja,« pravi Dalibor
Vuković iz Turistične organizacije Hercegnovi. Luštica je najbolj
sončen del Bokokotorskega zaliva z 32 kilometrov dolgo obalo.
Spomenik kralja Tvrtka I. Kotromanića, ustanovitelja mesta
Hercegnovi, je ena najbolj fotografiranih znamenitosti v
Hercegnovem.
Lipov list - Junij 2019
41
Skok čez mejo
Med polotokoma Luštica in Prevlaka, na vhodu v Bokokotorski zaliv, izstopa otoček Mamula, na katerem je v 19. stoletju avstrijski
general Lazar Mamula zgradil utrdbo.
V desetih vaseh z značilno sredozemsko arhitekturo, kjer hiše
obkrožajo nasadi oljčnih dreves in fig, privablja Luštica čedalje
več navtikov.
Na Luštici so najbolj privlačne hercegnovske plaže Žanjic,
Mirište in Dobreč. V zalivu so ob petzvezdičnem hotelu zgradili
tudi marino.
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač
Turistična privlačnost na Luštici – Plava špilja, visoka devet
metrov, z dvema vhodoma, širokima petnajst in tri metre.
S hercegnovskega pomola popeljeta z ladjico turiste na
Luštico in na tamkajšnje sanjske plaže domačina Nataša in
Ilija, ki gostom pripravita na ladjici okusen ribji obed.
Največje zasluge za to, da se hercegnovski turizem čedalje bolj vzpenja, imajo Pavle Obradović, direktor Turistične organizacije
Hercegnovi (na fotografiji v sredini), in njegovi sodelavci Tonka Tomašević, Dalibor Vuković in Ljubica Vasiljević ter prostovoljec
Goran Stanovčić iz Kamenega.
Lipov list - Junij 2019
42
Skok čez mejo
Albanija v Sloveniji v družbi
s Kompasom
Albanija postaja zanimiv turistični cilj, tudi za Slovence. In prav zato
ter zaradi interesa slovenskih vlagateljev za naložbe v albanski
turizem, se je ta balkanska država na čelu s svojim ministrom za
turizem Blendijem Klosijem in albanskim veleposlanikom v
Sloveniji Pellumbom Qazimijem predstavila v prostorih turistične
agencije Kompas v Ljubljani. Pa ne naključno, saj omenjena
agencija vodi slovenske turiste v Albanijo, za katero je »pri nas
čedalje večje zanimanje«, pravi Rado Šušteršič s Kompasa (na
fotografiji, ob njem desno Lovorko Mamić, predsednik uprave, in
levo Matevž Horvat, vodja oddelka Potovanja).
Med najprivlačnejšimi cilji v Albaniji sta obmorski biser Sarando ob
Jonskem morju s pogledom na grški otok Krf, kjer so najpogostejši
turisti Italijani, Grki in Nemci, in mestece tisočerih oken Berat ob
reki Osum, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne
dediščine.
D. P. B.
Foto: Gorazd Bedrač
Gozd na stadionu
Celovec ob Vrbskem jezeru bo s projektom »For Forest« (Za gozd) uresničil izjemno umetniško idejo: gozd na
nogometnem stadionu.
S to nenavadno idejo se bodo od 8. septembra do 31. oktobra
poigravali na Vrbskem stadionu v Celovcu. Pobuda za največji
umetniški projekt, ki je bil doslej uresničen na javnem prostoru v
Avstriji, je bila skica Die ungebrochene Anziehungskraft der Natur
Foto: Turismus Region Klagenfurt am Wörthersee/Österreich Werbung
(Nelomljiva privlačna moč narave), ki jo je na začetku sedemdesetih
let prejšnjega stoletja narisal avstrijski slikar in arhitekt Max Peintner.
Nogometno igrišče bo na željo umetnika v celoti zasajeno z mešanim
gozdom. Gledalci bodo lahko drevesni spektakel občudovali s tribun,
podnevi in ponoči, pri naravni in umetni svetlobi. Ob tem projektu se
tako poraja vprašanje, ali postaja samoumevno, da narava polagoma
izginja in da jo bodo lahko nekega dne občudovali le še v za to
določenih prostorih.
Projekt »For Forest« bo udejanjila ekipa Littmann Kulturprojekte iz
Basla v Švici. Drevesa bodo po intervenciji na stadionu v izvirni
razporeditvi nasadili v njegovi bližini. S tem bo stadionski gozd ostal
v spominu kot gozdna skulptura.
L. L.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Junij 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Junij 2019
GelAtissimo
58%
Sadni dele
=48 kcal
(1 porcija)
NOVO
DOBER SLADOLED
dobro dene
VISOK SADNI DELEŽ
BREZ UMETNIH BARVIL
60%
Sadni dele
=39 kcal
(1 porcija)
PRIMERNO ZA
VEGETARIJANCE
NAREJENO
V SLOVENIJI
Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
dobro sem
VABILO
Turistična zveza Slovenije in
Turistično društvo Mokronog vas vabita na
30. KRESNO NOČ in
19. SREČANJE TD PODEŽELJA
sobota, 22. 6. 19
PROGRAM SREČANJA:
Mokronog
12.30 - 13.00
13.15 - 16.00
16.30 - 17.15
17.30 - 18.00
18.00 - 21.15
21.15 - 21.30
21.30 - ...
Prihod v Mokronog – registracija udeležencev in pozdravni nagovor
Voden ogled kulturne krajine Žalostne gore
Voden ogled vinske kleti in degustacija- Vinski dvor Deu
Ogled in degustacija v bližnjem 200 let starem avtohtonem dolenjskem vinskem hramu
Plenarni del v izvedbi etnologa in umetnostnega zgodovinarja, dr. Janeza Bogataja
Ohranjanje kulturne dediščine s poudarkom na kresovanju in načini, kako to kulturno
dediščino umestiti v sodobni čas in v turistične namene.
Priprava stojnic in otvoritev sejma Kresne noči
Uprizoritev legende o nastanku grba Mokronog (Obeležitev 740 letnice trga Mokronog)
Predstavitev društev, ki se izvaja v okviru sejma Kresne noči.
Folklorni nastopi, glasbeni in pevski nastopi ter običaji na temo kresa, delavnica - izdelava
kresnih venčkov, nastop čarodeja…
Skupni prižig kresa s programom
Druženje do zgodnjih jutranjih ur ob glasbeni skupini Novi spomini in s Špelo Grošelj
VSI REGISTRIRANI UDELEŽENCI PREJMEJO:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
praktično darilo
voden izlet
degustacijo v vinski kleti Vinski dvor Deu in degustacijo ob
ogledu in predstavitvi 200 let starega avtohtonega
dolenjskega vinskega hrama
pogostitev s hrano in pijačo na prireditvenem prostoru
strokovno predavanje priznanega slovenskega etnologa
vodeno tematsko delavnico za pletenje venčkov iz kresnic
večerno družabno srečanje ob živi glasbi
Prijavnica in celotna vsebina vabila na www.turisticna-zveza.si
Change language