Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
APRIL 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Aktualno
Pavle Hevka, novi predsednik TZS
Potepanja
Expano, edinstvena vrata v Pomurje
Zeleni zgledi
Turizem z učinkom
Trendi
Iskanje prednikov
Foto: Mankica Kranjec/www.slovenia.info
MOJA DEŽELA –
LEPA IN GOSTOLJUBNA
Natečaj Moja reka si 2019
že četrtič nagrajuje organizatorje čistilnih akcij
Projekt Moja reka si 2019, katerega nosilec je družba
Coca-Cola v Sloveniji, poteka že od leta 2016. Letos
ga podpirajo Turistična zveza Slovenije, Slovenska
turistična organizacija in društvo Morigenos.
Vsako pomlad že tradicionalno različni organizatorji
– turistična, športna, kulturna in druga društva,
krajevne skupnosti, šole, ribiči, gasilci … – v
sodelovanju z občinami in komunalnimi podjetji
po vsej Sloveniji samoiniciativno prirejajo akcije
čiščenja in urejanja okolja. Na nagradnem natečaju
lahko sodelujejo vsi organizatorji, ki bodo čistilno
akcijo pripravili med svetovnim dnevom voda 22.
marca in svetovnim dnevom Zemlje 22. aprila.
Potegovali se bodo za finančne nagrade: 1000 evrov
prejme zmagovalec natečaja, 750 evrov drugi finalist
in 500 evrov tretji finalist. Cilj natečaja je razširiti
glas o prizadevanjih organizatorjev čistilnih akcij in
spodbuditi ljudi k sodelovanju pri ohranjanju vodnih
virov ter čistega in urejenega okolja v Sloveniji.
Organizatorji lahko prijavijo svojo čistilno akcijo na natečaj prek spleta
https://si.coca-colahellenic.com/si/trajnostni-razvoj/moja-reka-si/domov/.
Rok za prijavo je 12. april 2019, rok za oddajo poročila pa je 1. maj 2019.
Prvi trije finalisti natečaja bodo znani po 15. maju 2019.
Finalisti bodo nagrade prejeli na sklepnem dogodku ob dnevu Save, ki bo 1. junija
v okviru 24. srečanja turističnih društev obvodnih krajev Slovenije.
Na dogodku bo razglašen zmagovalec letošnjega natečaja
in ambasador projekta za leto 2020.
www. turisticna-zveza.si
KAZALO
NASLOVNICA
Pomurje
UVODNIK
3
AKTUALNO 04-05
Pavle Hevka: Za uspešno delo mu ne bo težko potrkati
na nobena vrata
POD DROBNOGLEDOM 10-11
RTD TZS: Iz Ilirske Bistrice do Sviščakov po asfaltu
Kazalo / Uvodnik
FOKUS 12-15
TD Menišija: V deželi tisočerih zvezdic
TD Suha krajina: eno najaktivnejših društev – tam, kjer
čas teče drugače
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina
TZS 18-19
Zmagovalci Zlate kuhalnice žanjejo lepe uspehe
POTEPANJA 25-27
Expano: iz Milana v Mursko Soboto
NAMIG ZA IZLET 28-31
Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni
V Podčetrtku bodo poročili vino in čokolado
Dediščina narave in kulture kot turistični motiv
(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 32-33
Naša Slovenija 2018: priznanja najboljšim
ZELENI ZGLEDI 34-35
Turizem z učinkom: celovit odgovor na izzive
sodobnega turizma
TRENDI 36-37
Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske
zgodovine
INOVATIVNO 38-39
Big Berry: preprosta ideja, ki je prerasla v turistično
zgodbo
»Ko postane pomembno, kako potovati, enako pomembno, kot kam
potovati.« Način potovanja je v ospredju odgovornega turizma, ki je, kot je še
zapisano na spletni strani slovenske organizacije Humanitas, »okolju in
ljudem prijaznejši odgovor na izzive sodobnega množičnega turizma«.
Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti odgovorni turist, je, poudarjajo:
»Kako lahko na svojem potovanju zmanjšam negativne socialne, okoljske in
ekonomske vplive ter pripomorem k zmanjšanju neenakosti po svetu?«
Odgovorni turizem se tako zavezuje k spoštovanju naravnega, kulturnega in
družbenega okolja, etičnemu razvoju lokalnega gospodarstva in širjenju
zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih.
Turizem se je desetletja »samo« razvijal in svet si ni jemal kaj prida k srcu, kako
se razvija. Zdaj so razmere diametralno nasprotne: v ospredju so vprašanja,
kako potovati, da bomo pri tem čim bolj okoljsko in družbeno prijazni.
Pomembnost lokalnega, avtentičnega, stika z lokalnim prebivalstvom,
premišljenega obiska naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti,
okolju prijaznih načinov potovanja ... igra ključno vlogo pri ustvarjanju
turistične ponudbe in povpraševanja. Ni več pomembno le, da potujemo,
temveč kako potujemo. Turisti so začeli razmišljati o tem, koliko njihovega
denarja bo ostalo lokalnim ponudnikom in skupnostim (in ne velikim
mednarodnim družbam, ki poslujejo po vsem svetu), iščejo zelene načine
prevoza (vlaki, avtobusi ...), zanimajo jih lokalne navade, lokalna kulinarika,
upajo, da jih bodo naokoli popeljali lokalni vodniki ...
V tej številki Lipovega lista pišemo tudi o »turizmu z učinkom«. Takšnem
turizmu, ki turiste spodbuja, da so v okolju, ki ga obiščejo, tudi družbeno
koristni. To pomeni, da aktivno prispevajo k reševanju izzivov lokalnega
okolja, ki ga obiščejo, bodisi tako, da zavihajo rokave in pomagajo pri
urejanju turistične infrastrukture ali da vihtijo kuhalnice v gostilni s socialno
noto, na primer. Turizem z učinkom je nadgradnja trajnostnega razvoja
turizma, ki temelji na skrbi za zdravo naravno in družbeno okolje ter njegovo
ekonomsko blaginjo.
Takšne oblike potovanj so sicer že dolgo del turizma: prostovoljstvo v
praviloma revnejših državah, pomoč na kmetijah, gradnja ekoloških vasi ..., a
so od nekdaj v predalu »alternativnih oblik turizma«. Kdo ve, v kolikšni meri
lahko – glede na čedalje globljo ozaveščenost ljudi glede okoljske in družbene
problematike – počasi zapustijo alternativni rob in se prebijejo vsaj blizu
ospredja?
Ruski pisec Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč dejal: »Vsi razmišljajo o tem, kako
bi spremenili svet, nihče pa ne razmišlja o tem, kako bi spremenil sebe.«
Mateja Gruden, urednica
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici junija
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja
2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
4
Aktualno
Foto: Mateja Gruden
Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije
Za uspešno delo mu ne bo težko
potrkati na nobena vrata
Novi predsednik Turistične zveze Slovenije, osrednje slovenske turistične društvene organizacije, je Pavle
Hevka. Mag. ekonomskih in poslovnih ved ter inženir gradbeništva, zaposlen v največjem inženirskem
in svetovalnem podjetju v Sloveniji, DRI upravljanje investicij kot vodja projekta vzdrževanja cest. Član
nadzornega sveta Kobilarne Lipica. Dolgoletni član in zdaj podpredsednik republiškega Turističnega
drobnogleda TZS. Obenem pa tudi čebelar, lovec, inštruktor golfa in pilot motornega letala. Slovenijo
s Triglavom je že večkrat preletel. »Čudovita je,« se nasmehne. »Obiskal sem že veliko držav, dovolj, da
lahko rečem, da živimo v najlepši.«
Pavleta Hevko so za novega predsednika Turistične zveze
Slovenije (TZS) – po dveh mandatih Petra Misje, župana
Podčetrtka, ki ostaja podpredsednik zveze – soglasno izvolili na
redni volilni skupščini zveze, ki je bila sredi marca v Šmarjeških
Toplicah.
Že v prvem tednu po izvolitvi se je udeležil več občnih zborov
društev, prisluhnil njihovim načrtom in težavam ter razmišljal o
rešitvah zanje. »Veselim se novih izzivov. Bom pa zelo aktiven
predsednik. In konkreten. Samo besede zame niso dovolj,«
dodaja.
Ključni poudarki dela
Kot je Pavle Hevka poudaril ob izvolitvi za predsednika TZS, si bo v
štiriletnem mandatu prizadeval še zlasti za tesnejše sodelovanje z
lokalnimi skupnostmi pri prepoznavanju dediščine (naravne,
zgodovinske, kulturne, okoljske, gastronomske in obrtne – ob tem
poudarja, da si bo prizadeval tudi za širši razvoj verskega turizma, saj
ima Slovenija s katoliško tradicijo, znanimi romarskimi kraji in sakralno
dediščino zanj izjemne možnosti) in za čim tesnejše povezovanje
vseh deležnikov v turizmu. »Za to, da bomo naredili korak naprej, mi
ne bo težko potrkati na nobena vrata.« Prizadeval si bo za pomladitev
Lipov list - April 2019
članstva v turističnih društvih, za »združitev modrosti in mladosti«.
Želi si nadaljnjega pospešenega razvoja turizma z visoko
angažiranostjo in motiviranostjo ter novimi vsebinami. Meni, da je
treba projektom TZS zagotoviti večjo odmevnost in prepoznavnost
ter k njim pritegniti večje število sodelujočih.
Dolgoletno delo pri Turističnem drobnogledu TZS
Novi predsednik TZS odlično pozna organiziranost turistične
društvene organizacije, saj že dve desetletji sodeluje v uspešnem
republiškem Turističnem drobnogledu TZS (RTD TZS), osem let je
njegov podpredsednik. Prav zaradi drobnogleda je bilo v Sloveniji
veliko narejenega pri popravilu cest, mostov, odstranjevanju divjih
odlagališč, ureditvi prometne signalizacije, dostopih do turističnih
zanimivosti ... Torej tega, kar je eden najosnovnejših temeljev za
uspešen razvoj turizma. Meni, da je zavedanje o pomembnosti tega,
na kar opozarja drobnogled, med ljudmi dovolj veliko, da pa država
prepočasi sledi potrebam po odpravljanju ugotovljenih
pomanjkljivosti. Razvoj gre po pravi poti, a ne dovolj hitro, meni.
Odpravljanje težav, ki jih prinaša regulativa
Na terenu, ob obiskih RTD TZS, se soočajo tudi s številnimi težavami
ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom oziroma dejavnostmi, ki ga bogatijo.
Še zlasti z zakonskimi regulacijami, ki jih pogosto omejujejo pri delu.
Za primer navaja tradicionalne osmice, ki potrebujejo za obratovanje
skorajda toliko dokumentov kot gostilne, ki so stalno odprte, je
kritičen. »Če se regulativa ne bo spremenila, bodo nekatere stare
tradicije izumrle.« Verjame, da država prisluhne pobudam za lajšanje
zakonskih omejitev – a najprej je treba težave prepoznati in predlagati
rešitve zanje. »Zato bo ena mojih ključnih nalog tudi ta, da bomo na
terenu zbrali primere, ki jim regulativa otežuje delo, in predlagali
konkretne rešitve zanje oziroma spremembe zdajšnje regulative.«
Prostovoljstvo je premalo cenjeno
Pavle Hevka je že vsa leta član RTD TZS kot prostovoljec. Ali meni, da
je prostovoljstvo, na katerem temelji delovanje turistične društvene
organizacije, v javnosti dovolj spoštovano? »Člane turističnih društev
in zvez iskreno občudujem – toliko prostovoljnih ur, ki jih opravijo!
Menim, da je prostovoljstvo izjemno pomembno za uspešen razvoj
turizma. A žal ni dovolj spoštovano, ker se o tem premalo govori in
piše. Zato si bom v času svojega mandata prizadeval tudi za boljšo
prepoznavnost in odmevnost prostovoljskega dela v turizmu, da bo
javnost bolj seznanjena z njim. Poleg tega sem in bom čim več na
terenu, med ljudmi; pomagal jim bom pri promociji njihovega dela.«
Tudi z rednimi novinarskimi konferencami in študijskimi turami, ki bi
novinarjem in njihovim bralcem, gledalcem in poslušalcem odkrivala
turizem, ki ga soustvarjajo društva.
Prostovoljstvo mora preživeti, razmišlja, »sicer naša lepa država ne bo
več tako lepa in urejena«. Civilni sektor – nepogrešljiv del tripartitnega
partnerstva, ki kroji turistični razvoj in katerega ključni predstavnik je
turistična društvena organizacija – je povsem enakovreden partner
javnemu in zasebnemu, a žal ne tudi dovolj spoštovan, ugotavlja
Pavle Hevka.
Tesnejša povezanost modrosti in mladosti
Sicer meni, da je zdajšnja organiziranost TZS dobra, turističnih društev
in zvez je veliko, njihovi člani pa so izjemno prizadevni, a med njimi je
premalo mladih. »Pomladitev društvene organizacije bo ena mojih
ključnih nalog. Prvi korak bo dopis vsem osnovnim šolam; predlagali
jim bomo, naj mladi povedo, kako bi lahko sodelovali v društvih. Mi
pa jim bomo zagotovili kakšen lep izlet v Sloveniji in brezplačno
včlanitev v društvo.«
Nova aplikacija za odkrivanje Slovenije
Novi predsednik TZS je napovedal tudi nove vsebine pod okriljem
zveze, ki bi podpirale in promovirale turizem. »Prvi korak bodo
digitalizirane vsebine – aplikacija za pametne telefone, ki bo domače
in tuje obiskovalce vabila na izlete po Sloveniji, ki bo uporabnike
seznanjala s turističnimi zanimivostmi v njihovi bližini, prireditvami ...
Poleg tega načrtujejo vodene izlete, s katerimi bi si kraji (slovenski in
tuji) izmenjavali primere dobrih praks. Pri tem si obeta podporo
županov in dober ducat se jih je že pozitivno odzvalo na njegov
predlog, razlaga Pavle Hevka.
Večja odmevnost projektov TZS
Kakšen pa je njegov pogled na vsebine in pomembnost projektov
TZS, kot so Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna
glava, Zlata kuhalnica in Mladi vodnik? Ti projekti so premalo
odmevni, pravi. So dobri, a jih je treba nadgraditi; pri projektih za
mlade, na primer, bi si želel, da bi se jih po njih več včlanilo v turistična
društva. Za projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna pa je treba
zagotoviti dodatne ocenjevalce, poleg tega si Pavle Hevka prizadeva,
da bi bil odslej častni pokrovitelj tega tradicionalnega vseslovenskega
tekmovanja v urejenosti okolja predsednik vlade in ne več države, kot
doslej. Tako bi bila vladna podpora projektu, še zlasti pa turistični
društveni organizaciji na splošno, (še) večja.
Domače turiste je treba navdušiti nad Slovenijo
Novi predsednik TZS pravi, da si je cilje treba postaviti visoko. Tako bo
veliko narejenega, četudi cilji ne bodo izpolnjeni v celoti.
Pavle Hevka živi v Ljubljani, sicer prihaja z Notranjskega, iz Planine
nad Postojno. Ne poudarja najlepših delov Slovenije – zanj je izjemno
lepa vsa Slovenija. Želi si, da bi to prepoznalo tudi več Slovencev.
»Precej potujem po svetu in vsem lahko povem, da je Slovenija
najlepša država, da se splača preživljati počitnice doma! Tudi to bo
moja naloga: promovirati slovenski turizem domačim gostom.
Premoremo tako čudovite stvari, a jih ne znamo ceniti – in tudi ne
iztržiti.«
Prostovoljno delo v republiškem Turističnem drobnogledu TZS je
vselej opravljal s srcem in ljubeznijo, pravi; in prav tako bo opravljal
tudi funkcijo predsednika osrednje turistične društvene organizacije.
Mateja Gruden
Novi podpredsedniki in upravni odbor TZS
Na volilni skupščini TZS je bilo izvoljenih pet novih
podpredsednikov: Dejana Baša, Dominik S. Černjak, Peter
Misja, Jure Sodja in Janja Viher. V upravni odbor zveze so bili
izvoljeni: Jože Barbo, Marija Brložnik, Damijan Jaklin, Uroš
Kamenšek, Zlatko Kavčič, Vlado Kostevc, Aljoša Križnič, Vojko
Mihelj, Valentin Odar, Boris Pirc, Drago Pogorevc, Jože Prah,
Janez Ribič, Črtomir Špacapan, Franc Špegel, Leopold Turk,
Milena Vranetič in Danijela Zeme. V Mladinski odbor TZS so
bili izvoljeni: Ines Klopčič, Anže Grželj, Karmen Emih, Katja
Fridau, Klara Jan, Teja Kmetec, Miha Kostevc in Nina Malej.
Priznanja TZS
Na skupščini so podelili najvišja priznanja TZS, zlate plakete,
ki jih zveza podeljuje za dolgoletno delo in pomoč pri
uresničevanju programov turistične društvene organizacije;
prejeli so jih Ivica Čretnik, Anton Peršič, Jože Protner in Danica
Recko. Priznanja so podelili tudi članom prejšnjega upravnega
odbora Mihi Genoriu, Barbari Podpečan Jesenšek, Barbari
Kolenc, Andreju Klasincu, Alenki Koren Gomboc in Andreji
Drakulič Veselič. Za dolgoletno prostovoljsko delo pri
projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna pa so priznanja
prejeli člani ocenjevalne komisije Jovan Ivanov, Marta Kolarič,
Lenka Molek, Peter Ogorelec, Lea Rigler in Zlata Vidovič
5
Aktualno
Lipov list - April 2019
6
Aktualno
Foto: Alan Kosmač, Sidarta/www.slovenia.info
Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov; na fotografiji)
in Bled (sedem odstotkov)
Lani osem odstotkov več prihodov turistov in
10 odstotkov več prenočitev kot leta 2017
Po podrobnih podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS), objavljenih konec februarja, je bilo v
Sloveniji lani nekaj več kot 5,9 milijona prihodov turistov, osem odstotkov več kot leta 2017, in skoraj 15,7
milijona turističnih prenočitev, desetino več kot leto prej.
Prihodov tujih turistov je bilo dobrih 4,4 milijona ali enajst odstotkov
več kot leta 2017, prenočitev tujih obiskovalcev pa blizu 11,2 milijona
ali 15 odstotkov več. To pomeni, da je bilo vsak dan dobrih štiri tisoč
več prenočitev tujih turistov kot predlani.
Prihodov domačih turistov je bilo okoli 1,5 milijona, prenočitev pa 4,5
milijona, približno toliko kot leto prej.
Delež prenočitev tujih turistov že več kot 70-odstoten
Delež prenočitev tujih turistov v skupnem številu prenočitev v
Sloveniji se od leta 2010 nenehno povečuje: leta 2010 je bil
56-odstoten, leta 2015 že 64-odstoten, leta 2017 68-odstoten, lani pa
že 71-odstoten.
Več prenočitev turistov z vseh ključnih trgov
Ključni trgi, od koder so prihajali turisti, ki so lani v Sloveniji ustvarili
največ prenočitev med tujimi obiskovalci, so bili: Nemčija (12
odstotkov ali skoraj 1,4 milijona prenočitev), Italija (prav tako 12
odstotkov), Avstrija (devet odstotkov), Nizozemska in Hrvaška (iz
vsake po pet odstotkov).
Tuji turisti s ključnih trgov, ki so v Sloveniji lani ustvarili več prenočitev
kot leto prej, so bili: turisti iz Nizozemske (22 odstotkov več), Nemčije
(17 odstotkov več), Hrvaške (16 odstotkov več), Avstrije (štiri odstotke
več) in Italije (za odstotek več).
Največ prenočitev iz neevropskih držav turistov iz ZDA
Med turisti iz neevropskih držav je bilo lani največ turistov iz ZDA.
Prenočitev ameriških turistov je bilo tri odstotke vseh tujih turistov ali
skoraj četrtino več kot leta 2017. Sledili so jim turisti iz azijskih držav
in Izraela.
Gorske občine na prvem mestu
Največ prenočitev vseh turistov je bilo lani v gorskih občinah, skoraj
4,5 milijona (29 odstotkov vseh prenočitev), in 14 odstotkov več kot
leta 2017. Sledile so zdraviliške občine: tam je bilo skoraj 3,5 milijona
prenočitev (22 odstotkov vseh) ali približno toliko kot leta 2017. V
obmorskih občinah je bilo 19 odstotkov vseh prenočitev, sedem
odstotkov več kot predlani, v Mestni občini Ljubljana pa 14 odstotkov
vseh prenočitev ali 22 odstotkov več kot leta 2017.
Prenočitev tujih turistov je bilo največ v gorskih občinah (32
odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), domačih pa v zdraviliških
občinah (39 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov).
Turisti največkrat prenočili v hotelih
V hotelih in podobnih nastanitvenih objektih so lani našteli 53
odstotkov vseh turističnih prenočitev. Turisti so v njih prenočili v
povprečju 2,6-krat, kar je enako povprečni dobi bivanja turistov v
vseh nastanitvenih objektih.
Turisti so se najdlje zadržali v zdraviliških občinah (v povprečju so v
njih prenočili 3,5-krat).
Več kot polovica vseh prenočitev v le sedmih občinah
Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v
občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov) in Bled (sedem
odstotkov); v teh treh občinah so našteli skoraj četrtino vseh
turističnih prenočitev. Preostalih 27 odstotkov prenočitev se je
razpršilo na občine Kranjska Gora, Brežice, Bohinj in Moravske Toplice.
Največ prenočitev tujih gostov je bilo v občinah Ljubljana (18
odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), Piran (12 odstotkov) in Bled
(10 odstotkov).
Največ prenočitev domačih gostov je bilo v občinah Piran (13
odstotkov vseh prenočitev domačih turistov), Izola (sedem
odstotkov) in Moravske Toplice (šest odstotkov).
L. L.
Novi viri podatkov in posodobitev metodologije
raziskovanja
V raziskovanju Prihodi in prenočitve turistov so pri SURS začeli
uporabljati podatke iz novega Registra nastanitvenih obratov in iz
sistema za elektronsko sporočanje podatkov v turizmu,
imenovanega eTurizem. Zaradi spremembe virov je bila
posodobljena tudi metodologija raziskovanja. Začasni mesečni
podatki, objavljeni v letu 2018, niso bili primerljivi z mesečnimi
podatki, objavljenimi pred tem letom. Večino podatkov za
obdobje 2010–2017 so preračunali tako, da so zdaj primerljivi z
mesečnimi in letnimi podatki za leto 2018.
Lipov list - April 2019
Evropski simpozij hrane
Vrhunski dogodek, ki utrjuje prepoznavnost in
ugled kulinarične Slovenije
Slovenija je marca gostila odmeven Evropski simpozij hrane (European Food Summit), ki je po mnenju
chefinje Ane Roš, ambasadorke slovenske gastronomije, dodatno utrdil prepoznavnost in ugled
Slovenije na evropskem in svetovnem kulinaričnem zemljevidu.
7
Aktualno
V štirih dneh, od 16. do 19. marca, so se v Ljubljani in na Krvavcu zvrstili
številni odmevni kulinarični dogodki, med njimi strokovni simpozij pod
vodstvom Ane Roš, kulinarični sprehod z ljubljanskimi chefi po kulturnih
hramih in znamenitostih prestolnice, predpremiera priljubljene
kulinarične tržnice Odprta kuhna, Večerja na zajli na Krvavcu, doživljajska
večerja na Ljubljanskem gradu pod taktirko vrhunskih chefov in drugi.
Del dogodka, ki ga je pripravilo podjetje Jezeršek gostinstvo v partnerstvu
s Slovensko turistično organizacijo in Turizmom Ljubljana, je bila tudi
večdnevna študijska tura za izbrane tuje medije oziroma kulinarične
pisce.
Osrednji del dogodka, ki se je, kot so poudarili pri Slovenski turistični
organizaciji, s svojim pristopom, kombinacijo drznosti in ustvarjalnosti
nedvomno že uvrstil na seznam najpomembnejših evropskih
kulinaričnih dogodkov, je bil strokovni simpozij na temo: Hrana – most
do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov na Ljubljanskem
gradu.
Pod vodstvom Ane Roš in v sodelovanju s kuratorjem simpozija Andreo
Petrinijem, ki je eden ključnih akterjev pri številnih svetovnih kulinaričnih
projektih in ena najvplivnejših oseb v svetovni gastronomiji, so se v
Sloveniji prvič zbrala največja imena s področja kulinarike, umetnosti in
medijskega sveta iz Slovenije in tujine. Govorci so udeležencem simpozija
predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj in hrano prihodnosti. Razprava
je tekla o številnih perečih temah v sodobni gastronomiji, s poudarkom
na povezovanju in razmišljanju zunaj okvirov in meja ter ob spoštovanju
trajnosti in narave.
Ključna sporočilnost simpozija je bila: trajnost ni vrednota sama po sebi,
temveč vodilo, ki ga je treba upoštevati pri delu. Trajnosten pristop ni cilj
kulinaričnega ustvarjanja, temveč pot, po kateri prispemo do vrhunskega
kulinaričnega doživetja. Trajnost mora postati del kulinaričnega sveta –
od vira hrane do krožnika.
Med govorci so bili Andoni Luis Aduriz (Mugaritz, deveta restavracija na
svetu po izboru The World‘s 50 Best Restaurants, dve Michelinovi zvezdici,
Španija), Jordan Kahn (Destroyer in Vespertine, ZDA), Andreas Caminada
(Schloss Schauenstein, 47. mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri
Michelinove zvezdice, Švica), Christopher Pelé (Le Clarence, dve
Michelinovi zvezdici, Francija), Esben Holmboe Bang (Maaemo, 35.
mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri Michelinove zvezdice,
Norveška), Leonor Espinosa (Leo Restaurant, Best Female Chef Latinske
Amerike leta 2017 in Latin America’s 50 Best Restaurants, Kolumbija) in
Riccardo Camanini (Lido 84, chef leta 2017 po izboru Identità Golose,
Italija), Valter Kramar (Hiša Franko, Hiša Polonka), Anka Lipušček (Mlekarna
Planika), Mateja Gravner (Vinarstvo Gravner) in Lior Kochavy (Odprta
kuhna) in drugi.
TTA, L. L.
Foto: Matic Kremžar
Lipov list - April 2019
8
Dogaja se
Foto: Gorazd Bedrač
Garden Village Bled
»Iz posteljnine sem pravzaprav doktoriral. Že dolga leta spremljam hotelirstvo po svetu, zato porabim ves svoj denar – imam dvanajst
let star avto – za to, da se posvečam posteljnini, vzmetnicam, vzglavnikom, vsemu, kar je pomembno za dober spanec gosta,«
poudarja Gregor Jamnik. Na fotografiji z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Najstarejši hotel v Ljubljani
Slon na pragu drzne in
drage prenove
Novinarji Društva turističnih novinarjev s predsednikom Dragom Bulcem so začeli obiskovati
znamenite ljubljanske hotele in uspešne gospodarske turistične družbe; prvi jim je svoja vrata odprl
najstarejši hotel v slovenski prestolnici – Slon. Štirizvezdični hotel s storitvami petzvezdičnega je že
več let član skupine Best Western, ima 170 hotelskih sob, 85 redno zaposlenih in okoli 30 študentov,
ki opravljajo različna dela. Brez dvoma ima najboljšo lokacijo v središču Ljubljane, a imajo veliko
zadrego, saj taksisti nimajo dostopa do hotela. Razumi, kdor more!
Hotel ima dolgo tradicijo in še zdaj slovi po zgodbi, ko je daljnega
leta 1552 avstrijski vojvoda Maksimilijan II. odpotoval v Madrid in
se oženil z Marijo Špansko. Takratni španski kralj mu je dal za darilo
slona – živega, kajpak! Maksimilijan, željan slave, se je odločil, da
bo šel peš po glavnih mestih svojega cesarstva v družbi s slonom.
Ustavil se je tudi v Ljubljani – pred gostilno, ki je stala prav tam,
kjer zdaj stoji hotel Slon.
V gostilni je prenočil in ta se je odtlej imenovala Pri Slonu. Pozneje
je na istem mestu zrasel hotel Elefant (slon), ki je postal hotel Slon.
»Potomci zadnjega lastnika hotela g. Gnesde so pred leti prespali
pri nas in zelo obžalovali, da niso več njegovi lastniki,« pripoveduje
Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik Združenja
hotelirjev Slovenije.
Bo pa do leta 2022 hotel Slon postal eden najudobnejših in
najlepših hotelov v Ljubljani, saj načrtujejo njegovo prenovo,
vredno 18 milijonov evrov. Načrti so ambiciozni, hotel bo med
drugim pridobil nove sobe, 17-metrski plavalni bazen, sodoben
SPA, fitnes center, razkošno recepcijo ... »Neverjetno dolgo že
čakamo na dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje
(ARSO)! Ko bomo dobili gradbeno dovoljenje, se bomo začeli
pogajati z gradbeniki, ki so zdaj zelo zasedeni. Imamo pa v
Sloveniji samo štiri podjetja, ki so sposobna izvesti tak projekt, kot
bo prenova hotela Slon,« pravi Gregor Jamnik, ki se tudi pohvali,
da je njihov hotel edini v prestolnici, v katerega Ljubljančani vsak
dan prihajajo na kavo in na tortice v kavarno Zvezda. Ta je
nenehno zasedena in je treba tudi počakati na prosto mizo.
Številni prihajajo tudi v zelo sodobno restavracijo na kosilo. »Smo
edini hotel v Ljubljani, ki mu je uspelo kaj takega!« dodaja Gregor
Jamnik.
G. B
Lipov list - April 2019
9
Foto: L. L.
Dogaja se
Pohorski carji na letošnjem tradicionalnem smučarskem obhodu na pohorskih strminah
Pohorski carji poslej tudi v knjigi
»Da, to je Pohorje, krasno sredogorje do višine 1543 metrov, s
površino 458 kvadratnih kilometrov, ki daje toliko kisika, kot ga
potrebuje vsa Slovenija ...« začenja knjigo z naslovom Pohorski carji
njen avtor dr. Dolfe Rajtmajer.
Zgodovina carjevanja je bogata, začelo se je namreč že leta 1963, ko
so za prvega pohorskega carja izbrali in imenovali Dušana Štoka, leto
pozneje Dušana Tomažiča, leta 1965 Dušana Senčarja, očeta Zlate
lisice. In tako vsako leto. Med drugim so bili izbrani za carja Franci
Čop, Marjan Pečarič, Filip Gartner, Tone Vogrinec, Gorazd Bedrač,
Herbet Jurič, Drago Rataj, Matjaž Kranjc, Srečko Jesenšek, Tomaž
Šeruga, Milan Šmon, Stojan Puhalj, Jože Sevčnikar, Marko Rataj,
Maksimilijan Muhič in Boštjan Tancer – vse do letos, ko so ustoličili
Mitjo Šeška.
Ustoličenje novega carja traja od pustne sobote do pustnega torka,
ko novi car za leto dni prevzame kraljestvo in v družbi starih carjev
obišče (praviloma na smučeh) bele strmine pohorskega smučarskega
središča, ki je največje smučišče v Sloveniji.
Novega carja volijo izključno stari carji, ki jim naslov car pripada do
konca svojih dni in do konca dela v dobro razvoja smučanja na
Pohorju. Dr. Dolfe Rajtmajer (tudi on je pohorski car!) v knjigi med
drugim razkrije, katere so carske zaobljube, kakšna je edina prava
carska oprava, kakšen je protokol pohorskega carja ... Kajpak mora na
novo izvoljeni car pred podložniki izreči obljube, ki so zavezujoče,
vendar brez posledic, če jih ne bi izpolnil. A pozor: »Smeh podložnikov
ob predaji carstva je najhujša kazen!« še zapiše dr. Dolfe Rajtmajer.
Avtor knjige dr. Dolfe Rajtmajer
Duša Podbevšek - Bedrač
Prehranski kompas
Gastronomija je v turistični ponudbi zelo pomembna, čedalje več
turistov pa se želi zdravo prehranjevati tudi na počitnicah. In tudi
zanje je dobrodošla knjiga Prehranski kompas nemškega avtorja Basa
Kasta, prehranskega strokovnjaka in znanstvenega novinarja. Kaj naj
jem, pravi Bast, je preprosto vprašanje, odgovor nanj pa je zelo
zapleten.
Z vseh strani nam priporočajo zdrav način prehranjevanja in številne diete
(z malo ogljikovimi hidrati, vegansko dieto ...), kar lahko povzroči zmedo.
Bas v knjigi opravi s kaosom, poudarja, kaj je zares zdravo, in odgovarja
na večna vprašanja, med drugim na vprašanje, kako se s prehrano
zavarovati pred boleznimi, upočasniti staranje in učinkovito shujšati.
Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri Založbi Učila.
KAJ
NAJ
JEM?
12
najpomembnejših
pravil zdravega
prehranjevanja
D. P. B.
Bas Kast
PREHRANSKI KOMPAS
Lipov list - April 2019
10
Pod drobnogledom
Grad Prem obdajajo obrambni zidovi in skrivni prehodi, ki razkrivajo zgodbe iz njegove preteklosti.
Republiški Turistični drobnogled TZS
Iz Ilirske Bistrice do
Sviščakov po asfaltu
Ilirska Bistrica, ki so ji ime posodili Iliri in ki je zrasla okrog reke Bistrice ter potoka Sušca, z zgovornim starim
mestnim jedrom iz 14. stoletja, bo že to poletje povezana s Sviščaki z asfaltirano cesto. O tem se je prepričal
republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (TD TZS), ki jo je mahnil v Ilirsko Bistrico in Brkine,
turistično čedalje bolj zanimiv predel naše dežele.
Ilirska Bistrica si z županom Emilom Rojcem na čelu zelo prizadeva,
da bo njihova občina z razgibano okolico turistično polno zaživela.
Seveda bo treba za to poskrbeti še za marsikaj in veliko postoriti, a so
na odlični poti. Med spodbudnimi pridobitvami za razvoj turizma bo
nova cesta, dolga sedem kilometrov, ki je za zdaj še makadamska.
Vozišče bo prekril asfalt, široko bo pet metrov, stalo bo 1,2 milijona
evrov, naložbo krije država, dela pa bodo končali sredi junija.
Rojstna hiša Dragotina Ketteja
Na Bistriškem je kar nekaj turističnih znamenitosti, med katerimi
izstopa slikovita vasica Prem s svojim skrbno in lepo urejenim
gradom. Vas, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, ima tudi rojstno
hišo enega štirih stebrov slovenske moderne, Dragotina Ketteja. »V
zgradbi nekdanje Ljudske šole imamo urejeno spominsko sobo v
čast svojemu najbolj znanemu vaščanu. Veliko mladine iz vse
Slovenije si jo pride ogledat, potem pa krenejo še na romanski grad
Prem,« je povedala Maja Uljan iz Turistično informacijskega centra
Ilirska Bistrica. Grad datira vsaj v leto 1213, od Ilirske Bistrice pa je
oddaljen samo devet kilometrov.
Grad tudi v rokah Habsburžanov
»Zelo pomembna strateška lega gradu je bila vzrok, da se je v osmih
stoletjih na njem zvrstilo veliko grajskih gospodov, med drugim je
pripadal Habsburžanom,« pripoveduje Maja Uljan med vodenjem po
gradu in grajski kapeli iz 14. stoletja.
Posamezni kosi grajske opreme so prečudoviti, denimo baročno
ogledalo iz 17. stoletja v slavnostni dvorani. V gradu sta tudi orožarna
z viteškim orožjem in opremo ter stalna muzejska razstava, ki
pripoveduje o pestri zgodovini doline reke Reke, o razvoju gradu, o
arheoloških najdbah ... »Lani je grad obiskalo dobrih štiri tisoč ljudi,
tudi iz Italije. Od velike noči naprej je odprt vsak dan. Letos
pričakujemo več obiskovalcev v vasi Prem, saj praznujemo 120.
obletnico smrti Dragotina Ketteja in sto let znamenite žganjekuhe iz
brkinskih češpelj in jabolk,« razlaga Maja Uljan.
Lipov list - April 2019
Na obisku v Marezigah
RTD TZS je obiskal tudi znamenite Marezige z odlično turistično
obiskano fontano refoška, prvo v Evropi. Fontana stoji v središču
Marezig, od koder se odpira čudovit panoramski razgled; v jasnih
dneh je videti celo Benetke! »Z obiskom sem zadovoljen, za zdaj
imamo večinoma domače turiste, med tujci je največ Italijanov.
Imamo pa že napovedane številne tuje turiste, ki priplujejo v Koper z
ladjami križarkami. Prvi so nas obiskali Angleži, nad fontano in njeno
vsebino pa so bili zelo navdušeni,« pravi Alen Babič, lastnik fontane in
tamkajšnje gostilne Karjola.
11
Pod drobnogledom
Grad se ponaša z odmrlo trto, ki se je posušila pred nekaj leti
na Brusovi hiši iz Podtabora 6. Stara naj bi bila okoli 250 let!
Tik pod gradom, kjer domuje poštni urad, ki je pod svojo streho vzel
del TIC Ilirska Bistrica, pa lahko obiskovalci kupijo lične avtohtone
izdelke in pridelke iz Brkinov, »kar je zelo pohvalno,« je med obiskom
vasi Prem in istoimenskega gradu dejal Karl Vernik, predsednik TD
TZS.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
RTD TZS (od leve proti desni): Pavle Hevka, Duša Podbevšek
- Bedrač in Karl Vernik z Alenom Babičem, lastnikom fontane
refoška
V idiličnem grajskem atriju prirejajo poroke in protokolarna srečanja.
Lipov list - April 2019
12
Fokus
Turistično društvo Menišija
V deželi tisočerih zvezdic
»Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem ... Večji del Menišije porašča
gozd, v katerem se ni težko izgubiti ...« piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka. Menišija je svoje
ime dobila po nekdanjih lastnikih, saj so bile tukaj od 13. stoletja naprej posesti kartuzijanskega samostana v
Bistri, od koder je skozi Menišijo v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot. Med številnimi društvi, ki jih je
najti na tem lepem koščku Slovenije, s svojim delovanjem še zlasti izstopa Turistično društvo Menišija.
Poslanstvo društva
TD Menišija je nastalo leta 2002 na pobudo KS Begunje in
posameznikov. V letih delovanja so v društvu izpeljali številne
projekte: ureditev tematskih poti, oživitev lokve v Dobcu, številne,
zdaj že tradicionalne športne in kulturne dogodke ... Še zlasti pa so s
projekti povezali ljudi. Kot pravi zdajšnji predsednik društva, Marko
Beličič, je delo društva večplastno: »Poslanstvo TD Menišija je
predstavljanje in promocija naravnih znamenitosti in kulturne
dediščine Menišije. Prostovoljno delo usmerjamo v skrb za urejenost
kraja, organizacijo različnih prireditev, vzdrževanje kolesarskih in peš
poti, postavitve informacijskih tabel in vzdrževanje markacij.
Zavedamo se, da smo turizem ljudje, zato veliko pozornosti
namenjamo ohranjanju družabnega življenja na vasi in povezovanju
krajanov. Za obiskovalce vse leto organiziramo različne glasbene,
kulturne, športne in etnološke prireditve, ki ohranjajo že skoraj
izgubljeno izročilo kraja. Menišijo in njeno okolico promoviramo v
Sloveniji in tujini. Menišija je obdarjena z neokrnjeno naravo, zato si
prizadevamo za razvoj okolju prijaznih oblik turizma in rekreacije.«
Pohodniške in kolesarske aktivnosti
TD Menišija je že leta 2005 uredilo sprehajalno pot Po medvedovih
stopinjah, primerno za vse generacije, po kateri se obiskovalci
sprehodijo čez senožeti in travnike v zaraščanju, mimo mokrišča na
Ločicah, si ogledajo suhi potok, kjer je opuščeni peskokop, prečkajo
suhe travnike, kjer so rastišča nekaterih ogroženih in zavarovanih vrst
slovenske flore, kot na primer gorskega kosmatinca, navadne bodike,
kranjske lilije, brstične lilije, tise, v kotavlji pozdravijo stari opuščeni
sadovnjak, prava poslastica pa je obisk zdravilnega kraškega izvira
Beč.
Ob tematskih poteh so prostori za piknik, ki jih obiskovalci lahko
Lipov list - April 2019
Foto: Janez Košir
Foto: Toni Miloš
13
Fokus
Tako očarljivo je tod pozimi
Prijazno za kolesarje
najamejo in tako podaljšajo prijetno bivanje na Menišiji. Obiskovalci
se lahko sprehodijo tudi po Naravoslovni učni poti v Dobcu in po
nastajajoči krožni sprehajalni poti Po poteh kartuzijanov. V okviru
društva že osemnajst let pripravljajo tradicionalni Gasparijev nočni
pohod ob polni luni na Veliko Špičko, ki se ga udeleži več kot sto
pohodnikov iz vse Slovenije. Društvo že več let sodeluje s Plesnim
društvom Kolesar iz Cerknice pri tradicionalnem Novjorškem teku in
pohodu in pri pripravi kolesarjenja po Meniševski kolesarski poti ob
občinskem prazniku; to je primerno za vse generacije, poteka pa po
dveh trasah: lažji in nekoliko zahtevnejši. Organizirajo tudi redno
tedensko vadbo v naravi, pozimi pa v telovadnici krajevne osnovne
šole. Letos se bodo pridružili tudi vseslovenskemu projektu Šport za
špas.
Sodelovanje s podružnično OŠ Maksim Gaspari
TD Menišija aktivno sodeluje tudi s podružnično osnovno šolo
Maksim Gaspari v Begunjah. Še zlasti zanimiv je projekt posvojitve
jablane pri vagi, informacijski točki v Begunjah. TD Menišija je v
sodelovanju z lastnikom in šolo ob tej priložnosti (leta 2012) pripravilo
poseben dogodek, v okviru katerega so staro jablano posvojili učenci
drugega razreda. Za drevo tako skupaj s člani TD Menišija skrbijo tudi
učenci krajevne šole, s čimer se znanje o skrbi za sadno drevje
prenaša na mlade rodove.
TD Menišija in šola pripravljata skupaj tudi prikaz vzdrževanja starih
sadovnjakov (obrezovanje, cepljenje, obiranje sadja), s čimer
pritegneta tudi obiskovalce iz širše okolice.
Člani društva so skupaj s šolarji POŠ Maksim Gaspari izpeljali tudi
krožek na temo Zbiranje ljudskih pripovedi, ki jih bodo natisnili v
brošuri.
Sodelovanje z drugimi društvi
Člani TD Menišija se povezujejo tudi z drugimi društvi. V sodelovanju
s PGD Begunje in Kulturnim društvom Menišija ob tradicionalni
prvomajski budnici v izvedbi Godbe Cerknica poskrbijo za sprejem in
pogostitev, v sodelovanju z Mikološkim društvom Notranjske
pripravljajo gobarsko razstavo, ki si jo ogledajo tudi šolarji in se
seznanijo s kulturo nabiranja gob. Društvo deluje tudi na medobčinski
ravni: s TD Rakitna partnersko sodeluje pri projektu Po sledeh
potovanja najdaljšega jambora Rakitna – Trst, katerega pobudnik je
TD Menišija.
bo tudi predavanje o potovanju Rakiškega jambora.
Na Menišiji bo v sodelovanju s čebelarjem Vasilijem Škrljem
celodnevni Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. V sodelovanju s
PGD Begunje bo v okviru vseslovenske akcije na dan zemlje čistilna
akcija tudi na Menišiji. Ob občinskem prazniku bo TD Menišija v
sodelovanju z različnimi društvi in lokalnim prebivalstvom pripravilo
dobro obiskano tradicionalno kulturno prireditev Na lepi Menišiji, na
kateri se lahko predstavijo tudi mladi talenti. Na dan državnosti bo na
Cerkvenem griču v Selščku kresovanje po stari ljudski šegi, v Selščku
pa bo tudi zanimiva dvodnevna etnološka prireditev Mnogokosje, na
kateri kosci kosijo travnik na star način. Zanimiv dogodek je tudi
Jabolčni dan na Menišiji, razstava starih sort meniševskega sadja in
predstavitev sadnih dobrot. V Selščku – vasi razglednic slikarja
Maksima Gasparija, bo ob 100. obletnici nastanka jaslic decembra
razstava velikih Gasparijevih jaslic.
Delovne akcije
Kot vsako leto so tudi letos predvidene številne vzdrževalne akcije:
obnova markacij, vzdrževanje sprehajalnih in kolesarskih poti,
postavitev predstavitvenih panojev, dopolnjevanje sprehajalnih poti,
ureditev, zasaditev in vzdrževanje zelenic na vstopnih točkah
Menišije, ureditev novih cvetličnih nasadov, stojal za kolesa in drugo.
Pri TD Menišija se veselijo tudi nove turistične signalizacije v kraju:
predstavili bodo namreč kulturne in naravne znamenitosti Menišije
in postavili informacijske table ob meniševskih kulturnih spomenikih.
Več na: www.menisija.si
Damijana Škrlj
Dolgoletni tajnik TD Menišija Janez Košir pravi: »Pred leti sem na
polhariji na Menišiji srečal gosta iz Nemčije. Globoko ganjen mi je
dejal: ’Prepotoval sem skoraj ves svet. Bival v hotelih najvišjih kategorij.
V meniševskih gozdovih pa sem prvič v življenju preživel večer v
hotelu tisočerih zvezdic. To je najlepši kraj na svetu.’ Skozi njegove oči
sem dognal, kakšno bogastvo skriva čista neokrnjena narava, kaj
pomeni videti modro nebo, zvezde. Odtlej je Menišija samo še dežela
tisočerih zvezdic, od katerih smo jih nekaj dodali tudi Meniševci.
Srečen sem tukaj.«
Drugi dogodki in prireditve
V pustnem času so se na Menišiji tudi letos predstavili Potecini,
domača pustna skupina z izvirnimi maskami, narejenimi po izročilu
domačina, slovenskega slikarja Maksima Gasparija. TD Menišija je v
cerkniškem DEOS – centru starejših prejšnji mesec predstavilo
kulturne in naravne znamenitosti Cerkniške občine in Menišije v
obliki virtualnega potovanja. V domu bo pripravilo tudi Ples
meniševskih srčkov in s tem stanovalcem centra polepšalo dan. V
Kulturno družabnem središču v Begunjah bo društvo predvajalo film
o furmanih in o furmanstvu na Notranjskem in Primorskem, zanimivo
Gabrovška jama
Foto: Janez Košir
Lipov list - April 2019
14
Fokus
Trški dnevi na Žužemberškem gradu
TD Suha krajina
Eno najaktivnejših društev –
tam, kjer čas teče drugače
Turistično društvo Suha krajina je eno najaktivnejših turističnih društev na Dolenjskem in tudi v širšem
slovenskem prostoru. Nadaljujemo dediščino Tujsko-prometnega in olepševalnega društva, ki je bilo
ustanovljeno leta 1938 v Žužemberku.
Delovanje članov turističnega društva presega klasično delovanje
prostovoljcev v društvih. S sloganom turističnega društva: »Suha
krajina, kjer čas teče drugače«, je Suha krajina v Sloveniji prepoznavna
in je že »blagovna znamka«. Cilji ob ustanovitvi turističnega društva
se s požrtvovalnim in prostovoljnim delom članov društva
uresničujejo in povsem upravičujejo njegovo ustanovitev in
delovanje.
Tesno povezovanje v Sloveniji in s tujino
Turistično društvo je povezano v regijsko Turistično zvezo Dolenjske
in Bele krajine in v krovno, Turistično zvezo Slovenije, je aktivni član
LAS STIK, saj je predsednik društva tudi predsednik LAS-a. Društvo
odlično sodeluje tudi s Občinskimi turističnimi zvezami Brežice,
Ivančna Gorica in Krško ter s TD Ivančna Gorica, TD Višnja Gora, TD
Krka, TD Polževo, TD Mirna Peč, TD Trebnje, TD Straža in drugimi
društvi, klubi in organizacijami zunaj območja Občine Žužemberk, pa
tudi iz drugih lokalnih skupnosti po Sloveniji: z Bleda, s Ptuja, iz
Spuhlje, Celja, Škofje Loke, Slovenskih Konjic, Ribnice, Kočevja,
Šentjurjeve Gore, Medvod, Kostela ...
Poleg tega odlično sodeluje s Kegljevičevo stražo iz Pregrade,
Bratstvom svetog Mihovila iz Karlovca, Ivanečkimi vitezovi iz Ivanca,
Djevojačko stražo in Križevcev, turistično skupnostjo iz Koprivnice,
viteško skupino Trnavska kampanja iz Slovaške in drugimi skupnostmi
v tujini. Lani je bila mednarodna aktivnost izjemna, saj so izvedli
aktivno promocijo od Pregrade, Karlovca, Križevcev, Koprivnice in
Ivanca pa do Golubca (od Hrvaške do Srbije), Moskve (Rusija),
Stuttgarta (Nemčije), Santa Marie di Leuca (Italija) ter v okviru ZZMS v
Bruslju pred Evropskim parlamentom.
Razgibane vsebine pod okriljem društva
V članski knjigi je bilo do konca leta 2018 vpisanih 232 članic in
članov, lani jih je bilo do članstva upravičenih 88. Veseli so novih
članov, ki s svojim delom v društvu še povečujejo samospoštovanje
in ponos ter ljubezen do domačih krajev.
V okviru turističnega društva je aktivnih več sekcij: ljudske pevke v
pokrajinskih nošah, Žužemberški viteški red Seinsenbergensis
Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega z
Žužemberškega gradu, turistični vodniki, sekcija za ročna dela,
literarna sekcija, pohodna sekcija, občasno deluje še pustnokarnevalska
sekcija.
Člani in članice društva z neprecenljivo voljo pomagajo in delajo za
skupne cilje in tako za boljši jutri. Lani so organizirali ali soorganizirali
Lipov list - April 2019
15
Fokus
Pohod na Frato – na srečanje turističnih zanesenjakov društev občin Mirna Peč, Trebnje, Straža in Žužemberk
26 prireditev, štiri so bile večdnevne. Aktivno (z nastopi) so sodelovali
na 49 prireditvah, na šestnajstih prireditvah zunaj občine in na
dvanajstih prireditvah ali predstavitvah v tujini (Hrvaška, Srbija,
Nemčija, Belgija, Rusija). Izvajali so delovne in urejevalne akcije ter
izvajali tečaje in skrbeli za Žužemberški grad in splav na Loki. Pred
gradom so uredili in oživili novo informacijsko točko s smrekovim
pultom in čok smreke velikanke. Tukaj je obiskovalcem na voljo
vpogled v tukajšnje naravne in kulturne znamenitosti.
Predstavitve doma in v tujini
Med najpomembnejšimi dogodki društva v lanskem letu so bili
predstavitev na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe–
Adria, obletnica postavitve spominskega znamenja strmoglavljenemu
bombniku B-17 'Jer Reviens' v Gradencu, promocijske aktivnosti na
sejmu CMT v Stuttgartu, na Beli nedelji v Pregradi, na gradu Dubovac,
v Križevcih, na predstavništvu Tatarstana v Moskvi (Rusija), na dnevih
Dunava v Golubcu (Srbija), na renesančnem festivalu v Koprivnici
(Hrvaška) in pred Evropskim parlamentom v Bruslju v okviru ZZMS,
kjer so bili mladi člani viteškega reda. In seveda Trški dnevi, ki so znani
po vsej Sloveniji. Lani so izvedli že 20. srednjeveški dan na
Žužemberškem gradu, ki ima med sorodnimi prireditvami v Sloveniji
najdaljšo tradicijo. Člani in članice društva so po najboljših močeh v
najlepši luči predstavili Suho krajino, njeno zgodovino, ljudi in običaje
ter tako navdušili obiskovalce.
Uspešno in edinstveno vodijo projekt ocenjevanja pijač iz grozdja
samorodnih vinskih trt, ki je čedalje odmevnejše in pomembnejše.
Lani pa je zaživel projekt Pozdrav jeseni, v okviru katerega so
prizadevni posamezniki vsak torek pripravili nekaj iz turističnega
kotla in vsakdo, ki je želel malicati, je dobil odličen topel in okusen
obrok.
Članice in člani TD Suha krajina opravijo še izjemno veliko drugega
dela – od prostovoljnega vodenja po gradu do aktivnega sodelovanja
pri različnih projektih; dolg je seznam vseh del, ki jih opravijo. Lani so
opravili več kot 12.855 ur prostovoljnega dela, kar bi, »prevedeno« v
denar, pomenilo 111.361 evrov!
Smelo tudi naprej
Turistično društvo Suha krajina se bo tudi poslej aktivno udejstvovalo
pri razvoju turizma na območju Suhe krajine. Največ pozornosti bo
tudi naprej namenjalo promociji Suhe krajine in predstavitvi njene
naravne, kulturne in nesnovne dediščine ter starih običajev in šeg,
organizaciji kulturnih, rekreativnih in turističnih prireditev ter
izboljšanju turistične ponudbe. V društvu si zelo želijo, da bi v Suhi
krajini združili vse ponudnike turistične dejavnosti, vzpostavili register
ponudbe, skupno spletno stran, koledar prireditev, katalog ponudbe
in promocijsko gradivo.
V društvu delujejo z velikim zagonom in željo po spodbujanju
turističnega razvoja v svojih krajih. In to jim je v določeni meri že
uspelo. Žužemberk in Suha krajina sta v Sloveniji dobro znana, pa
tudi v tujini.
L. L.
Foto: arhiv TD Suha krajina
Tradicionalno Prešernovanje, kulturna prireditev ob 8.
februarju, slovenskem kulturnem prazniku
Na srednjeveškem dnevu na Ptujskem gradu
Lipov list - April 2019
16
Turizem smo ljudje
Foto: Foto: Janez Mateja Dolenc Gruden
TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh.
Danica Recko, prejemnica zlate plakete, najvišjega priznanja TZS
Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina
Dragoceni biser – dobrina
Dobrine
Pred Danico Recko, predsednico Društva Izviri Dobrina, je na mizi zajeten sveženj priznanj. V dobrih dvajsetih
letih, odkar je bilo ustanovljeno društvo, jih je prejela že veliko, pred kratkim tudi zlato plaketo, najvišje
priznanje Turistične zveze Slovenije. »Vsakomur je kaj pisano na kožo. Nekateri gredo na morje, nekateri v
hribe, jaz pa sedem za računalnik in delam za društvo,« pravi 65-letna sogovornica. Mož Martin jo večkrat
okrega, da je preveč za računalnikom, dodaja v smehu.
Priznanja ji dobro denejo, so dokaz, da dela dobro, razmišlja. Spomni
se lepih besed, ki ji jih je pred kakšnim desetletjem namenil
obiskovalec iz Ljubljane, predavatelj na univerzi za tretje življenjsko
obdobje. Takole je med drugim napisal v pismu takratnemu županu
občine Šentjur, h kateri spada Dobrina: »Aprila sem slušatelje tretje
univerze odpeljal na ekskurzijo na Kozjansko, kjer sem se srečal z
neverjetno agilno gospo Danico Recko iz Dobrine, ki nas je prisrčno
sprejela ter nam z velikim zanosom in srčnostjo predstavila svoj kraj
in okolico. Spoštovani gospod župan, kot sami ugotavljate na
spletnih straneh občine, je zelo pomembno sodelovati z ljudmi, ki so
predani svojemu delu, imajo ustrezna znanja in se zavedajo sprejete
odgovornosti. Med takšne ljudi spada tudi gospa Danica Recko. S
tem namenom vam izrekam iskreno priznanje, da imate v vaši občini
čast sodelovati s tako izjemnim človekom, kot je ona. Gospa Recko je
dragocen biser, je mali človek z velikim srcem, je dobrina Dobrine.«
Ustanovitev Turističnega društva Dobrina
Turistično društvo Dobrina, kot se je sprva imenovalo, so ustanovili
leta 1993 zaradi želje po razvoju turistične dejavnosti na podeželju na
demografsko ogroženem območju na Kozjanskem. Prva spodbuda,
kot pravi Danica Recko, je bilo sicer zavedanje o termalni vodi na
območju Dobrine. O njej je društvo leta 1999 tudi izdalo prvo
zloženko (Grajski vrelec Dobrina); gradivo zanjo je zbral in uredil zdaj
že preminuli pisatelj s Kozjanskega Daniel Artiček, »kot svoj prispevek
k promociji Grajskega vrelca Dobrina in TD Dobrina«. Zgodba o
vrelcu temelji na legendah, ki so najstarejši pričevalci o zdravilnosti
vode v Dobrini.
Dobrina je sicer razloženo naselje s približno 175 prebivalci.
Ugnezdena je med travnike in sredi gozdov. Leži na južnem pobočju
Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo »naše
kozjansko morje«. »Na začetku, ko še nismo bili prepoznavni, se mi je
pogosto zgodilo, da v občini (Šentjur, op. p.) nekateri ljudje niso
vedeli, kje je Dobrina,« se nasmehne sogovornica.
Tradicionalni Valentinovi pohodi
Novo turistično društvo z Danico Recko na čelu je po ustanovitvi
takoj zavihalo rokave. »Društvo smo ustanovili konec novembra, že
februarja naslednje leto pa smo pripravili prvi Valentinov nočni
Lipov list - April 2019
pohod. Letos je bil že 23. leto zapored; udeležilo se ga je okoli 250
pohodnikov. Je pa zadnja tri leta podnevi,« pripoveduje sogovornica.
Zatem so pripravili prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših
babic in dedkov, ki je sčasoma postala Dobrinska noč.
Društvo organizira tudi različna strokovna predavanja o urejanju
podeželja, obuja domačo obrt ob preji volne, v sodelovanju z Radiom
Slovenija in Radiom Maribor ter voditeljem Tonetom Petelinškom
organizira radijske delavnice. V svojem kraju pripravlja čistilne akcije
in ocenjevanje za lepši in prijetnejši kraj. Sodeluje z društvi v
domačem kraju in drugimi v celjski regiji.
»Vsako leto se lotimo česa novega. Priredili smo že srečanje
motoristov, srečanje udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje,
zadnjih pet let ocenjujemo naj pršjačo, pogačo, značilno za tukajšnje
kraje.«
Društvo ima člane tudi iz drugih krajev, ne le iz Dobrine. Je najbolj
aktivno in prepoznavno društvo v občini Šentjur.
Številne knjige in promocijske zloženke
Danica Recko je nedvomno ključna za živahno društveno dejavnost
v Dobrini, kjer je odraščala in kjer živi. Raziskuje preteklost tukajšnjih
krajev, legende, ki so se napletle okoli njih ...
Društvo je izdalo številne knjige o domačem kraju: Legende grofije
Žusemske, Glažarjev sin, Zadnji Žusemski graščaki, kozjanski steklarji,
trgovci in loški učitelji (vse tri knjige so zaradi velikega povpraševanja
morali natisniti že dvakrat). Izdalo je pesmarico »Ljudski biseri«, s
podnaslovom Te pesmi prepevamo v okolici Žusma (vse pesmi je od
domačinov zbrala, prepisala in povezala v knjigo Danica Recko), in
knjigo Stoji učilna zidana v Dobrini, ki pripoveduje o prvi šoli v
Dobrini (tudi tukaj je pripovedovanje učiteljic zbrala in uredila Danica
Recko).
Društvo je izdalo tudi številne zloženke za promocijo kraja: Grajski
vrelec, Žusem skozi čas, Valentinov nočni pohod, Glažute na območju
Žusma, Grajska učna pot Žusem ter številne spominke v povezavi s
kulturno in etnološko dediščino kraja.
Grajska učna pot Žusem
Spodbudilo je tudi ureditev Grajske učne poti Žusem, ki je leta 2015
prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na
območju Celja in ki jo rade obiskujejo družine z otroki in šole. Na
zloženki z opisom poti je med drugim zapisano: »Dobrina je bogatejša
za Grajsko učno pot Žusem. S trudom in vztrajnostjo predsednice
Društva Izviri Dobrina, gospe Danice Recko, ki je vodilni partner
istoimenskega projekta Leader, je vzpostavljena vzorno urejena učna
Valentinov pohod – prva prireditev Turističnega društva Dobrina
pot.«
Društvo je v obliki projektov obnovilo Farovški vodnjak, lestenec v
cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ploščo v spomin padlim v prvi
svetovni vojni na Žusmu. Prijavili so se tudi na javni poziv lokalne
akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja – program Leader za razvoj
podeželja s projektom Doživljajski turizem od vznožja do vrha Žusma
»Občutim Žusem«.
Premalo cenjeno prostovoljstvo
Danica Recko meni, da so turistična društva izjemno pomembna, še
zlasti za urejenost krajev; v manjših krajih pa so ključna za promocijo
in privabljanje obiskovalcev. Prostovoljstvo, razmišlja, je premalo
cenjeno. »Ljudje bi se morali bolj zavedati, koliko prostovoljnega dela
je opravljenega v krajih!«
Predsednica Društva Izviri Dobrina pravi o sebi: »Sem bolj takšna, da
raje delam, kot da sem v ospredju. Priznanja pa so dokaz, da res
delaš.«
Mateja Gruden
Krožna Grajska učna pot Žusem vabi s sloganom: »Hodi, teci, raziskuj,
uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj.« Začenja se v dolini ob Dobrinskem
potoku in se najprej vzpne na grič Molovice, od koder se odpirajo lepi
pogledi na Dobrino in bližnji Žusem. Nadaljuje se do Drenovc, od
koder se spusti do Dobrinskega potoka in Žamerika, zatem pa se
vzpne na razgledni vrh Žusma. Je deloma strma, vendar nezahtevna.
Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene so zanimivosti
kulturne dediščine ter naravne izjemnosti, kot je najdebelejši Mrazov
skorš na Celjskem. Na poti so točke, ki so zasnovane skozi igro v naravi:
Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine
grofične Ane in Zvoki narave ... Dolga je devet kilometrov.
Foto: Franci Hrovatič
17
Turizem smo ljudje
Foto: Franci Hrovatič
Grajska učna pot Žusem je leta 2015 prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja.
Lipov list - April 2019
18
TZS
Nasmejani ob pripravi vaniljeve kreme s sadjem
Mladi kuharji žanjejo lepe uspehe
Zmagovalci Zlate kuhalnice
kuhali v VIP-šotoru na
Ljubnem
Ljubno ob Savinji ni poznano le po flosarjih, ljubenskih poticah in odličnih domačih dobrotah, ampak v zadnjih
letih tudi po odlično izpeljanih in dobro obiskanih FIS-tekmah svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih.
Iz istega kraja pa prihajajo tudi lanski zmagovalci tekmovanja TZS za Zlato kuhalnico, mladi kuharji OŠ Ljubno
ob Savinji.
Mlade je seveda treba navdušiti za kuhanje in z njimi veliko delati, za
kar si prizadevamo že leta. Letos pa so znova sprejeli velik izziv:
odzvali so se na povabilo za pripravo dela pogostitve v VIP-šotoru na
tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Podobne pogostitve
so pripravili že večkrat, saj so kuhali že na turističnih tržnicah, pred leti
pa so pripravili tudi pokušnjo domačih jedi ob dnevu odprtih vrat na
Veleposlaništvu RS v Washingtonu, kjer je lahko njihove dobrote
pokusilo okrog štiri tisoč obiskovalcev. Ponosni so tudi, da so pripravili
medeni zajtrk ob obisku evropske delegacije v Washingtonu leta
2016 – ob robu prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan
čebel.
Zahtevna in še kako okusna pogostitev
In tako so mladi kuharji v petek, 8. februarja, pripravili pogostitev v
VIP-šotoru na Ljubnem, na prvi tekmi ženskih smučarskih skokov. Na
zahtevno pogostitev so se pripravljali kar nekaj dni.
Poleg dveh zmagovalnih jedi na tekmovanju za Zlato kuhalnico,
bučne rižote z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljeve kreme s
sadjem, so pripravili še: ajdnek, pečena nadevana jabolka, miške,
jabolčni in kruhov čips, različne mlečne namaze, karamelizirane
orehe in jabolčno-skutno pito. Za domačnost pa so poskrbeli še z
obloženimi kruhki v obliki flosov. Kruhki so bili poleg domače klobase
Foto: Janez Platiše
Vaniljeva krema s sadjem – več kot 150 kozarcev
Lipov list - April 2019
19
TZS
Skupinska fotografija z Uršo Bogataj
obloženi še z jabolčnim hrenom ali z mohotom, domačim sirom,
savinjskim želodcem in vloženimi šparglji. Rižoto in miške so
učenci pripravljali v VIP-šotoru, preostale jedi pa so spekli in
pripravili vnaprej, na šoli.
Flosarska cirnga v dar Urši Bogataj
Poleg pogostitve pa so pripravili še predstavitev Flosarske cirnge.
To je kulinarično obarvan spominek domačega kraja, ki so ga
učenci izdelali za letošnji projekt TZS Turizmu pomaga lastna
glava. Flosarska cirnga so lesena deščica za rezanje, ajdnek,
savinjski želodec, jabolčni čips, karamelizirani orehi, majhen
leseni flos in zgibanka z receptom za pripravo ajdneka, v
slovenskem in angleškem, nemškem, italijanskem ter
nizozemskem jeziku.
Učenci so bili ponosni, da so lahko svoj spominek podarili
slovenski skakalki Urši Bogataj! Podarili so ga tudi Jožetu Mermalu,
predsedniku uprave BTC, ki je pokrovitelj tekmovanja na Ljubnem
in ki je mlade kuharje skupaj z mentorico in njihovimi družinami
povabil na kopanje s kosilom v ljubljansko vodno mesto Atlantis.
Marija Ermenc, mentorica
Foto: Ermenc
kuHaLnica
ReGijsKa TeKmovanja
8. maj Srednja gostinsko turistična šola v Radovljici
14. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci
15. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
16. maj Srednja šola Izola
21. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto
22. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana
23. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje
Državno tekmovanje bo novembra v sklopu
66. Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Ljubljani.
www.turisticna-zveza.si
Lipov list - April 2019
20
Svet obvodnih krajev Slovenije v okviru TZS organizira
24. Srečanje objezerskih
krajev Slovenije
kdaj: sobota, 1. junij 2019, ob 10. uri
kje: Bukovniško jezero, Dobrovnik
Informacije na:
turizem@dobrovnik.si
Program srečanja:
• okrogla miza o
vodnih zadrževalnikih
kot turistični priložnosti,
• ogled zanimivosti občine Dobrovnik,
• družabno srečanje pod šotorom
ob Bukovniškem jezeru.
- voden ogled kulturnih znamenitosti
- ogled vinske kleti in degustacija
- strokovno predavanje dr. Janeza Bogataja
- sejem kresne noči s predstavitvijo društev
- druženje ob živi glasbi
Lipov list - April 2019
V Sloveniji ni dolgčas
21
Brda in vino
Spomladanski festival Brda in vino ima že dolgo tradicijo.
Sprva je bil znan še zlasti kot dogodek, namenjen
poznavalcem in ljubiteljem vin, v zadnjih letih pa je prerasel
v največji eno-gastronomski dogodek v Brdih. Preprosto
pripravljene briške jedi so zamenjali izvirni in dovršeni
krožniki, ki gredo z roko v roki z vrhunskimi briškimi vini.
Središče dogodka, ki bo v soboto, 27. aprila, je slikovita
srednjeveška vas Šmartno. Na njenih »gasah« se bo
predstavilo več kot petindvajset domačih in gostujočih
restavracij in prav toliko briških vinarjev. Obiskovalci bodo
lahko pokušali njihove jedi in vina ter tržnico z domačimi
izdelki: medom, oljčnim oljem, suhim sadjem, čaji, siri,
mesninami ter drugimi butičnimi izdelki.
Več: www.brda.si
Foto: arhiv ZTKMŠ Brda/www.slovenia.info
Mesec tulipanov
Aprila se travniki v botaničnem parku Arboretum
Volčji Potok spremenijo v preproge tulipanov.
Cvetelo bo 350 sort tulipanov. Cvetoči prizori se
bodo ves mesec spreminjali iz dneva v dan.
Posebnost razstave pa je gozd tulipanov, kjer v senci
mogočnih dreves pisani cvetovi vztrajajo najdlje.
Tradicionalna razstava cvetja in tulipanov se sicer
začenja 13. aprila, 27. aprila pa bodo v parku odprli
tradicionalni vrtnarski sejem in sejem domače obrti.
Več: www.arboretum-vp.si
Foto: Matej Lovše/www.slovenia.info
Lipov list - April 2019
22
Dogodki
Pohod po Krpanovi poti
na Blokah
Zadnja aprilska nedelja (letos 28. aprila) je dan tradicionalnega
Krpanovega pohoda na Blokah, ki popelje skozi bloško naravno in
kulturno dediščino. Pot je dolga 19 kilometrov, skupaj s povirjem
Iške pa 23 kilometrov. Vodi mimo dvajsetih posebej označenih
pojavov naravne in kulturne dediščine, je zložna in primerna za vse
generacije. Pohodniki jo večinoma prehodijo v štirih do sedmih
urah. Začenja in končuje se pri Bloškem jezeru na Volčjem, ki je
zadnja leta čedalje bolj priljubljena izletniška točka.
Več: www.bloke.si
Foto: www.bloke.si
Praznovanje
pomladi v Gradežu
Začenja se
Posavski festival
pohodništva
Maja se začenja spomladanski del Posavskega festivala
pohodništva, enega od enajstih festivalov, povezanih v
skupno zgodbo »Slovenija hodi«. Maja in junija, zatem
pa še oktobra in novembra, bodo v sklopu festivala
pripravili več kot trideset organiziranih pohodniškokolesarskih
izletov, strokovno vodenih in z
izobraževalnim programom, posavsko kulinariko,
lokalnimi zgodbami ter pestro izbiro nastanitev.
Več: www.visitkrsko.com
Foto: www.visitkrsko.com
Prireditev Praznovanje pomladi, ki jo pripravlja
Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri
Turjaku, bo letos predvidoma v nedeljo, 28. aprila, pri
Sušilnici sadja na Gradežu; začela se bo ob 14. uri.
Obiskovalci se bodo sprehodili po prebujajoči se
naravi okoli vasi, zapeli nekaj ljudskih pesmi, si
ogledali zanimivosti vasi in umetnine članov Društva
likovnikov Ljubljana, ki jih bodo ustvarili na
dopoldanski koloniji. Na ogled bo tudi prikaz
nekdanjih podeželskih opravil. Ob 15. uri bo v
vaškem središču kratek kulturni program z godbeniki
in plesalci. Zelenega Jurija bodo v glasnem sprevodu
pospremili skozi vas in mu poklonili darove za dobro
letino. Otroci se bodo lahko zabavali na pastirskih
igrah. Na voljo bosta domača hrana in pijača; na
stojnicah bo veliko domačih dobrot in ekoloških
izdelkov. Dan bo sklenil večerni ples.
Več: www.gradez.si
Foto: Društvo za ohranjanje dediščine
Lipov list - April 2019
W
Vinska vigred v Beli
krajini
V Metliki bo od 17. do 19. maja tradicionalna prireditev 37.
Vinska vigred v Beli krajini, ki je z več kot 20.000 obiskovalci
največji festival vina v Sloveniji. Tridnevni praznik nagrajenih
vin, belokranjskih dobrot in promocije etnoloških posebnosti
ter kulturnih dosežkov se je v več kot v treh desetletjih močno
zasidral med slovenske turistične dogodke. Obiskovalci
prireditve v starem metliškem jedru bodo lahko pokušali
belokranjske kulinarične posebnosti, se naučili peči
belokranjsko pogačo, pokušali najboljša vina, si ogledali
kulinarično razstavo in razstavo domače obrti, spremljali
pester kulturni program ...
Več: http://vinska-vigred.si/
Mednarodni festival
alpskega cvetja v
Bohinju
Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, ki bo letos
13. leto zapored, od 24. maja do 9. junija, je edinstveni
dogodek v alpskem prostoru. Je festival, ki časti naravo in
sobivanje človeka v njej. Festivalski program je izjemno
pisan – tako kot je barvito botanično bogastvo sveta, v
katerem ga pripravljajo. Pod njegovim okriljem se vrstijo
kulturne prireditve, povezane s cvetličnimi temami (od
likovnih razstav do glasbenih večerov), strokovni posveti o
alpskih rastlinah, delavnice in predstavitve številnih
področij in načinov, kako lahko samoniklo cvetje polepša
in obogati naše življenje: od tečajev fotografije do
kulinaričnih delavnic, od spoznavanja čebelarstva do
likovnih tečajev. Pod vodstvom domačih vodnikov in
botaničnih strokovnjakov pa obiskovalci spoznavajo
cvetlično bogastvo Bohinja, njegove okolice in tudi
nekaterih drugih botanično zanimivih območij Slovenije.
23
Dogodki
Več: www.bohinj.si
Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info
Praznik refoška
Od 7. do 9. junija bo v Marezigah že 47. Praznik refoška;
neprekinjeno ga pripravljajo že od leta 1972. V štirih desetletjih se
je iz Razstave refoška, na kateri so vinogradniki iz slovenske Istre
promovirali svoj žlahtni pridelek, tedaj v večjem delu Slovenije še
slabo znan, razvil velik praznik vinogradnikov in vseh ljubiteljev
vina. Na njem se slavijo kakovost vina, vinska kultura ter etnološka
in kulturna dediščina istrskega podeželja. Praznik v Marezigah je
praznik vseh vinogradnikov iz tukajšnjega okoliša. Na ocenjevanju
vin izbirajo najboljši refošk in malvazijo, ki ju točijo vse
praznične dni ob domačih jedeh. Strokovna
komisija ocenjuje tudi ustekleničena vina, od
muškata, sivega pinota in chardonnayja med
belimi, do merlota, caberneta in shiraza med
rdečimi sortami. Ta vina vinogradniki tudi
ponujajo in predstavljajo na vinskem sejmu v
okviru praznika.
Več: http://praznik-refoska.si
Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info
Lipov list - April 2019
24
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine
16. pohod po Jablaniški poti 06.04.2019 Šmartno pri Litiji 070 303 321 Društvo za razvoj podeželja Laz
Po poteh vodnih virov izolskega podeželja 06.04.2019 Izola 040 465 134 Turistično društvo Šparžin
Velikonočni sejem 07.04.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina
Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje
Brestovska Špargljada, Koloosmica in
Špargljev pohod
07.04.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest
Praznik salam 07.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Katarinin sejem 07.04.2019-27.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Ustvarjamo velikonočno čestitko 11.04.2019 Selnica ob Dravi
drustvo.godimi@
gmail.com
Velikonočne delavnice v Škalah pri Velenju 12.04.2019 Velenje 041 394 660
Rokodelsko, izobraževalno in
turistično društvo Godi mi
REVIVAS - društvo za oživitev in
promocijo vasi Škale
Festival čokolade Radovljica 12.04.2019-14.04.2019 Radovljica 04 531 51 12 TIC Radovljica
23. Salamijada 13.04.2019 Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče
Folklorni večer ob 5. obletnici Folklorne
skupine Dolsko
13.04.2019 Dol pri Ljubljani 031 412 057 Turistično društvo Dolsko
Velikonočna delavnica 13.04.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar
Srečanje ljudskih godcev pevk in pevcev pod
brajdami
13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas
3. Velika mednarodna razstava cvetja, ki ne
ovene
13.04.2019-14.04.2019 Pragersko 041 751 002 Turistično društvo Breza Pragersko Gaj
Velikonočna razstava 13.04.2019-14.04.2019 Vrbljene 031 794 919 Turistično društvo Krim
16. razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice
5. Živi križev pot 14.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
Veselo s harmoniko 22.04.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica
Setev koruze in postavitev Mejpuna 27.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
Pomladni B.O.FEjST 03.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
33. Alpski večer v Bohinju 04.05.2019-05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
11. pohod k slapu Savica 05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
Festival Teden mladih 10.05.2019-15.05.2019 Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj
Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in
okolja
11.05.2019-12.05.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič
Festival vina in kulinarike – Okusi Vipavske 12.05.2019-13.05.2019 Vipavska dolina 05 365 36 00 ROD Ajdovščina
Dobrote slovenskih kmetij 17.05.2019-19.05.2019 Ptuj 02 779 60 11 TIC Ptuj
15. pohod Pomlad v prleških goricah 25.05.2019 Ljutomer 041 797 606
Turistično narodopisno društvo
Razkrižje
Praznik artičok v Strunjanu 25.05.2019-26.05.2019 Strunjan 05 674 22 20 TIC Portorož
Festival piva 09.06.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice
Krompirfest 15.06.2019 Dornava 031 755 253 Etnografsko društvo Cigani Dornava
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - April 2019
25
Paviljon je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, v Pomurju pa predstavlja najboljše iz regije.
Expano: iz Milana v Mursko Soboto
Odpirajo se edinstvena
vrata v Pomurje
Letimo! Pod nami se odprejo pomurske ravnice, slikoviti jeruzalemski griči, s splava na Muri nam mahajo
obiskovalci na njem. In mi jih mahamo nazaj. Visoko nad tlemi smo, sredi modrega neba. Oziramo se naokoli,
da ne bi česa spregledali. Letimo nad Pomurjem. Toda ne čisto zares. V naši resničnosti sedimo na udobnem
sedežu v maketi balona s posebnimi očali na nosu. S pomočjo virtualne resničnosti podoživljamo dogodek iz
leta 1934, ko je v Ženavljah, vasici na Goričkem, nepričakovano pristal stratosferski balon ... In balon tudi ni na
prostem – je pod streho novega paviljona Expano pri Murski Soboti, ki ga odpirajo v prihodnjih dneh.
»Vstopite v izjemno arhitekturno stvaritev, v kateri je na domiseln in
inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Pridite po aktivna
doživetja in nas zapustite z željo po še več vsebine, ki je na voljo takoj
za vogalom ali na številnih drugih mestih v Pomurju,« vabijo Pomurci
v Expano, paviljon, v katerem se je leta 2015 na svetovni razstavi v
Milanu predstavljala Slovenija. Zdaj pa stoji na zeleni ravnici ob
Soboškem jezeru in privabi pogled kmalu zatem, ko zapustimo
avtocesto in se zapeljemo proti Murski Soboti.
Gospodarsko-turistično vozlišče regije
Kakšen koncept za paviljon so predlagali v Pomurju, da je Mestna
občina Murska Sobota prepričala državo, da ji preda impozanten
paviljon, sicer delo podjetja Lumar, ki je objekt zgradilo po načrtih
arhitekturnega biroja SoNo arhitekti? »Naša temeljna zamisel je bila,
da bi bil to prostor za predstavitev Pomurja, da bi bil gospodarskoturistično
vozlišče regije. Želeli smo, da bi v njem predstavili vse
stebre tukajšnjega turizma na ustvarjalen način s pomočjo sodobnih
tehnologij. Poleg tega smo v paviljonu predvideli tudi reprezentativen
prostor za srečanje gospodarstvenikov, ki se lahko poleg tega v
Expanu seznanijo s pomursko regijo, njenimi značilnostmi,
posebnostmi, ljudmi,« razlaga Helga Lukač iz Razvojnega centra
Murska Sobota, ki upravlja Expano (ta je sicer naložba MO Murska
Sobota). Za predstavitev vsebin v paviljonu so izbrali domačega
ustvarjalca, murskosoboško podjetje FRANCFRANC.
Lipov list - April 2019
26
Potepanja
Letimo! Pa čeprav samo v navidezni reničnosti.
Pomurske dobrote na izviren način
Predstavitev Pomurja v Expanu se začenja, kot se za Pomurje spodobi,
se nasmehne Helga Lukač: z gostilnico. Koncept zanjo je pripravil Matej
Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuhinja. V njej bodo stregli
značilno pomursko hrano in pijačo, s poudarkom na domačih
pridelovalcih in proizvajalcih. Vsak mesec so v Expanu predvidene tudi
kulinarične ustvarjalne delavnice.
»S kulinariko si želimo predstaviti Pomurje v malem, obenem pa z njo
povabiti k obisku katerega od tukajšnjih ponudnikov,« pravi
sogovornica. Vsebina Expana je na splošno zastavljena kot predstavitev
in vabilo obenem: njegove vsebine naj bi obiskovalca seznanjale s
Pomurjem, obenem pa bi mu bile v navdih za nadaljnje raziskovanje
regije – na terenu.
TIC in trgovinica s pomurskimi izdelki
Iz gostilnice stopimo mimo zaslonov s spletno stranjo Visit Pomurje s
ključnimi informacijami o tukajšnji turistični ponudbi in o dogodkih v
času, ko se obiskovalci mudijo v regiji, ter informacijami o Expanu. Preden
se obiskovalci globlje potopijo v svet Pomurja, jih pričakata še turističnoinformacijski
center (kjer kupijo vstopnice za razstavo – osnovna cena za
obisk bo 12 evrov) in prodajalnica s pomurskimi izdelki.
Pred začetkom razstave oziroma vstopom v interaktivni doživljajski
park je še »Neskončna soba«, v kateri nas obda hiter pregled davne
zgodovine Pomurja. Nad nami je zvezdnato nebo, pod nami ravnica,
sončnice ... Bolj se približujemo platnu, bolj intenzivno nas posrka v
pradavnino.
Od kviza do razgledov
In potem je čas za osrednje doživetje Expana (in Pomurja). To je
zastavljeno zelo interaktivno, na poučno-zabaven način.
»Čestitamo, ste 60 odstotkov Pomurca oz. Pomurke! Za Pomurje ste že
slišali, a o življenju ob Muri še ne veste vsega,« me ob koncu reševanja
kviza o poznavanju Pomurja seznani napis na zaslonu. Niso prav
preprosta vprašanja, še zlasti ne za nekoga, ki ni domačin, toda – kviz ni
namenjen temu, da med odgovarjanjem na vprašanja ugotavljaš, česa
ne veš, temveč da ugotoviš, kaj si novega izvedel. (Recimo, kateri je
najvišji vrh Pomurja in koliko je visok.) In čisto zabaven je.
»Potovanje skozi čas« nas popelje po pomurski zgodovini, »Pomurski
razgledi« od razgibanega Goričkega do ravnega Ravenskega in
močvirnatega sveta ob Muri, od sakralnih objektov do razglednih točk
in kulturnih ustanov; poleg tega si je mogoče posamezne lokacije, ki jih
lahko opazujemo z razglednih točk, približati in pobliže ogledati.
Od nevroterm do prve steklenice Radenske
V Pomurju seveda ne moremo mimo – vode, naj gre za termalne
kopalne vode, mineralne pitne vode ali Muro. Vabijo v termalna
kopališča in na reko. Za interaktivno doživetje pa poskrbi naprava EEG,
ki izmeri stopnjo naše koncentracije; z njeno pomočjo premikamo
vodo v tulcih!
Z vodo se poigramo še v sobi, kjer si lahko ogledamo stari film o
polnjenju prve Radenske, prvi pomurski turistični vodnik in stare
razglednice ter prvo ustekleničeno Radensko, Radeiner Heilquelle;
tukaj pa je tudi vodna zavesa, ki jo lahko poljubno oblikujemo – z
risanjem na zaslon.
Od hologramov živali do pomurskih obrti
In že smo v »Čarobnem gozdu«, ki nas seznanja s pomursko naravo in
kjer je natanko tako kot v naravi: če smo tiho in pri miru, se nam
utegnejo živali v njem približati, če smo hrupni, zbežijo. Hologrami
nekaterih značilnih pomurskih živali, od smrdokavre do štorklje, se nam
približujejo in bežijo proč od nas med debli in podrastjo ...
Pomurske obrti, podvodno življenje, vidrin brlog, arheološke najdbe,
mlinarska tradicija ... Vse to spoznavamo, ko se pomikamo po razstavi;
tukaj nam začne pogled uhajati skozi velika okna na urejene zelenice
ob Expanu in na Soboško jezero, ki so ga uredili v sklopu postavitve
paviljona. Pred Expanom so otroška igrala, malce čez zaliv pa opazimo
hišice za piknike in motorični park, ki so ga postavili v sodelovanju s
strokovnjaki s področja športa in zdravstva, pove Helga Lukač. Na jezeru
so mogoče različne aktivnosti: čolnarjenje, supanje, ribolov ... Prostrana
zelenica med stavbo Expana in motoričnim parkom pa bo odslej
prireditveni prostor, ki bo poživljal pomurski turizem tudi z različnimi
dogodki.
Glej in poslušaj!
Proti koncu razstave trčimo ob zanimivi hiški – precej povečani lončeni
posodi, pravzaprav. Ena vabi z: »Glej!«, druga s: »Poslušaj!« Poglej si
vizualno umetnost Pomurja, od filmov do likovne umetnosti, prisluhni
tukajšnji glasbi, literaturi ...
Lipov list - April 2019
Foto: arhiv Expano
27
Potepanja
Podvodni svet (nekoč in zdaj)
Polet z balonom
In na koncu še – polet! Leta 1934 je v Ženavljah, majhni vasici na
Goričkem, pristal stratosferski balon, iz njega pa je izstopil belgijski
znanstvenik Max Cosyns. Dogodek, ki ni bil načrtovan, temveč se
je pripetil zaradi neugodnega vremena, je zbudil veliko pozornosti
domače in tuje javnosti, o njem pa so pozneje pisali tudi v
prekmurskih literarnih delih. Sedemo v maketo Cosynsovega
balona in se dvignemo v pomursko nebo (in z njega tudi pademo,
da je resničnost čim pristneje poustvarjena).
Potem so tukaj še igralni kotiček, ki črpa iz tradicije ciglarstva, pa
»pano-joga« (kako bi oponašal katero od pomurskih živali?),
preizkus kmetijskega znanja (kako naj posadim rž in buče in
uspešno pridelam grozdje?).
Najboljše v Pomurju
Vse, ki jih zanima več kot to, kar bodo spoznali v Expanu, pa prav s
temi vsebinami vabijo k nadaljnjemu raziskovanju regije – na
terenu. Vabijo goste, ki že bivajo in dopustujejo v Pomurju, in tiste,
ki bi prišli zaradi Expana in bi jih ta navdušil za raziskovanje regije.
Sčasoma, razlaga Helga Lukač, bodo naredili »češnjev« izbor
pomurske turistične ponudbe – in tudi tako spodbujali
spremembo zdaj prevladujoče miselnosti, da je Pomurje še zlasti
cenovno ugodna turistična destinacija.
»To je objekt, ki je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, zdaj
pa tukaj, v Pomurju, predstavlja najboljše iz naše regije. Paviljon je
s svojimi vsebinami odlična odskočna deska za njeno boljšo
prepoznavnost; že zdaj je drugod po Sloveniji prepoznan kot
zanimiva naložba – veliko ljudi je šlo leta 2015 v Milano, da bi si
ogledalo predstavitev Slovenije, in jih zanima, kakšne vsebine
bodo zdaj v paviljonu. Sicer pričakujemo prvo leto nekaj več kot
30.000 obiskovalcev; v treh letih pa pričakujemo, da bi se število
obiskovalcev ustalilo na okoli 40.000 na leto,« je še povedala
sogovornica.
Mateja Gruden
Foto: arhiv Expano
Spoznavanje regije s pomočjo sodobnih tehnologij
Lipov list - April 2019
28
Namig za izlet
Foto: Gorazd Bedrač
Na Mozirsko kočo se lahko povzpnete peš iz doline ali z nihalko do hotela Golte, nato pa pešačite dobrih dvajset minut, mimo
Alpskega vrta.
Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni
Kjer rastejo rožice s
posebno zdravilno močjo
Izraz tovarištva je prisrčen planinski pozdrav ob srečanju; lepota naših planin je svojevrsten in krhek zaklad,
zato je dolžnost slehernega planinca, da s pohoda odnese lepe spomine in – svoje smeti! Tako pozdravlja
tabla z bontonom pohodnike pred Mozirsko kočo na 1356 metrih nadmorske višine.
Koča, ki spada pod upravljanje družbe Golte, lastnice štirizvezdičnega,
sodobno opremljenega hotela s prijaznim velnesom in zunanjim
bazenom z ogrevano vodo, privablja v spomladanskem, poletnem in
jesenskem času veliko pohodnikov. In sreča za obiskovalce je, da ima
Mozirska koča približno petdeset turističnih postelj, saj v času, ko je
hotel Golte zaprt zaradi redne osvežitve po zimski sezoni, v njej
prenočijo in se okrepčajo številni pohodniki.
Za pohodnike, tekače, kolesarje, padalce ...
Na Golteh, ki slovijo predvsem kot zimski smučarski center – letos
jeseni bodo praznovali pol stoletja –, je namreč kaj videti in doživeti
tudi v vseh drugih mesecih leta. »V našem krajinskem parku je
obiskovalcem na voljo veliko poletnih aktivnosti. Zelo priljubljeno je
pohodništvo, saj je po Golteh urejena tematska krožna pot, primerna
tako za izkušene planince kot za družine z otroki. Še zlasti pa jo imajo
radi gorski tekači,« pravi direktor družbe Golte mag. Mitja Terče.
Tamkajšnje panoramske poti vabijo tudi kolesarje, bolj adrenalinskim
gostom so na voljo gorski spusti. »Golte so vrhunska vzletna točka za
vse jadralne padalce, saj so tukaj idealne razmere tako za turistične
skoke v tandemu kot za profesionalce. Ti lahko z Golt zajadrajo do
Jesenic ali okrog Raduhe! Imamo plezalno steno in zipline, ki je
posebna adrenalinska privlačnost,« pripoveduje Terče.
od tridesetih podzemnih jam in uživanje v predstavitvi pastirskega
življenja.
»Med tujimi turisti nas sicer obišče največ Hrvatov in Madžarov,
želimo pa privabiti več turistov iz Beneluksa, ki so redni in pogosti
obiskovalci Mozirja, Logarske doline ..., torej naše neposredne
bližine,« dodaja Mitja Terče.
Hotel s svojima restavracijama slovi po odlični lokalno obogateni
gastronomiji, ob krožniku z domačimi jedmi uživajo tudi obiskovalci
Mozirske koče.
Turistični delavci pa slehernega obiskovalca nasmejijo že v vasi
Žekovec ob spodnji postaji nihalke (je najdaljša v Sloveniji). Takole
pravijo: »Imate danes slab dan? Ne sekirajte se, smreke imajo smolo
vse leto. Pri nas se bo dan spremenil v čudovito doživetje, zato se
boste zagotovo vrnili v našo družbo na Golte.«
G. B
Alpski vrt
Še zlasti velja obiskati Alpski vrt, ki je čisto blizu Mozirske koče, saj je eden
najviše ležečih in hkrati tudi eden najlaže dostopnih takšnih vrtov. In ni
skrivnost, da v njem rastejo tudi rožice, ki imajo posebno zdravilno moč!
»Imate danes slab dan?«
Terče napoveduje razvoj kolesarstva z možnostjo najema električnih
koles, družinski ribolov v bližnjem jezeru, vodene oglede nekaterih
Foto: Janez Platiše
Mag. Mitja Terče,
direktor družbe Golte:
»Z razgibano ponudbo
poletnih aktivnosti
želimo privabiti več
turistov iz držav
Beneluksa.«
Lipov list - April 2019
Foto: Janez Platiše
V Podčetrtku
Poročili
bodo vino in
čokolado
29
Namig za izlet
Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek: »Glede na
velik obisk bo festival verjetno že prihodnje leto prerasel v
dvodnevnega.«
Zadnjo aprilsko soboto bo turistična občina
Podčetrtek gostila 5. Festival vina in čokolade, na
prvi pogled dveh zelo različnih okusov, ki pa ju
»znamo odlično poročiti«, kot pravi Boštjan Misja,
direktor Turizma Podčetrtek. Zelo dobro obiskan
festival je nadgradnja izbora županovega vina, ki
bo letos že 14. zapored. Na festivalu bo trideset
vinarjev in dvajset čokoladnic, pričakujejo pa osem
tisoč obiskovalcev, torej tisoč več, kot jih je bilo na
lanskem.
Festival, ki ima družinsko noto, bo v večnamenski športni dvorani v
Podčetrtku (letos mineva deset let, odkar so jo zgradili in odprli),
pospremile pa ga bodo ustvarjalne delavnice, tudi za otroke, na
katerih bodo izdelovali praline. Veliko bo glasbe, pa dobrodelni tek
Debra, modna revija in kajpak izbor županovega vina.
»Obiskovalci lahko doživijo prijeten in razvedrilni dan v Podčetrtku
(festival bo odprt od 10. do 22. ure), saj si lahko privoščijo še kopanje
v Termah Olimia, obiščejo Kočo čarovnic ...« vabi Boštjan Misja.
Nemalo obiskovalcev festivala ostane v Podčetrtku dva ali celo več
dni.
V občini je dva tisoč turističnih postelj (lani so imeli tod 400.000
prenočitev!), a letos bo šlo bolj na tesno. Turistične postelje so med
prvomajskimi počitnicami in prazniki namreč že skoraj zasedene.
»Si bodo pa lahko obiskovalci ogledali že postavljeni novi razgledni
stolp, visok 40 metrov, s katerega je čudovit panoramski razgled na
Slovenijo, Hrvaško do Zagreba in še dlje,« pravi Peter Misja, župan
občine Podčetrtek. Vstopnine na stolp ne bo.
Olimje ima že dolgo tradicijo čokolade s tamkajšnjo čokoladnico,
po svojih izdelkih znano daleč naokrog. »Naša čokoladnica je zelo
povezana s kozjansko okolico in zato se na festivalu predstavimo
z našo stalno ponudbo, seveda pa tudi z novostmi, ki jih
pripravimo vsako leto. Imamo že več kot tristo svojih izvirnih
receptov in ponosni smo, da zanamcem predstavljamo mojstrstvo
našega pradeda, ki se je z umetnostjo izdelave slaščic seznanil na
Dunaju,« pripoveduje Mateja Videtič, solastnica Čokoladnice
Olimje.
Hiša vin Emino, ki je največja vinska klet na Kozjanskem, je
soorganizatorka festivala. »Veseli smo, da se je festival v petih letih
tako razvil. Prizadevamo si, da s svojo ponudbo navdušimo
nežnejši spol in moške, in tako bomo storili tudi na tokratnem
festivalu,« napoveduje Vinko But, direktor Kmetijske zadruge
Šmarje, h kateri spada Hiša vin Emino.
Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: arhiv Turizem Podčetrtek
Foto: arhiv Turizem Podčetrtek
Domiseln spoj vina ...
... in čokolade
Lipov list - April 2019
30
Namig za izlet
Pozdrav iz Pekla!
TD Solzice uresničilo svoje poslanstvo
Dediščina narave in kulture
kot turistični motiv
TD Solzice je v petih letih svojega obstoja spletlo posebno zgodbo okrog domačina, pisatelja Lovra Kuharja
– Prežihovega Voranca. Njegova črtica Solzice izpričuje literatovo ljubezen do svoje matere, bel poduršeljski
cvet, ki raste po samotnih in včasih tudi strašljivih grapah in ki je v ospredju dela, pa je poudarilo kot motiv
svojstvene turistične prireditve: Festivala solzic. Društvo je poleg tega v Kotljah oblikovalo celovit turistični
produkt Kotlje pod Goro.
Vasica Kotlje pod Uršljo goro, ki ji domačini pravijo kar Gora, je rojstni
kraj Prežihovega Voranca. V bližini vasi sta znameniti Rimski vrelec in
Ivarčko jezero, ki sta za zdaj še speča bisera – kot iz pravljice Trnuljčica.
V kraju so pravkar dobili nov kulturni dom, kip Pobič s solzicami (akad.
kiparja Stojana Batiča) pa je pred dvema letoma dobil veličastno
dopolnitev, spomenik Koroški: Solzico velikanko, ki s tremi vejicami
predstavlja tri koroške doline: Mežiško, Mislinjsko in Dravsko. Prav tu
je tudi izhodišče za Vorančevo pot, ki se vije mimo Vorančevih
hotuljskih postaj življenja in ki je postala koroška kulturna transverzala.
Kotlje pod Goro
TD Solzice je s Festivalom solzic, ki bo letos 17. in 18. maja, šesto leto
zapored, prineslo kar nekaj turističnih zanimivosti in zgodb: Solzico
velikanko v križišču sredi Kotelj, Koroški vrt ob vhodu na pokopališče,
kjer je zadnji dom Prežihovega Voranca, in doživetje Pekla v
avtentičnem okolju iz Prežihove črtice Solzice; potreben je kar polurni
sprehod, da sredi gozda naletiš na gozdni oder iz skorjače in klopi,
kjer kostumirani parklji in Lucifer poskrbijo za obilo zabave ob kratki
gledališki predstavi in peklenski pogostitvi s hudičevo slino, velikimi
in malimi grehi, peklenskim namazom in Luciferjevimi jajci.
Če vreme ni primerno za gozdni sprehod, je Peklenski sprejem v
Gostilni Pri Toniju, tik ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah. Gostilna je tudi
informacijska točka za Koroško literarno pokrajino, v gostinski sobi pa
goste pozdravljajo Prežihov Voranc, dr. Franc Sušnik, Leopold in
Primož Suhodolčan, Mitja Šipek in Blaž Mavrel – bukovnik. Poleg tega
je informacijska postaja za Slovensko pisateljsko pot ter Prežiha, Pekel
in »Solzice«.
TD Solzice pa je tik pod Peklom postavilo še Vodno klop, na katero
lahko obiskovalec sede, prisluhne šumu vode in pesmi ptic ter z
veseljem in poln moči ter radosti stopi še po kratki poti do Pekla.
Festival solzic
Festival solzic, ki je vsak tretji majski teden v Kotljah, je hommage
Prežihu in koroški pokrajini pod Uršljo goro. Je poklon dediščini
kulture, narave, tradicije, življenja in človeka. Je kulturno-turistični
projekt, ki piše zgodbe in jih spleta v doživetja. Je zgodba besede, ta
pa je vedno sinonim doma. Je priznanje pisani besedi, kot jo je
zapustil Prežih, in izjemni literarni posebnosti Koroške – bukovništvu.
Torej tistim ljudem, ki so neuki in brez velikih šol pisali o življenju in
okolju, v katerem so živeli, ali pa prepisovali molitve, staroveška
zaklinjanja in podobno.
Med najzanimivejšimi prireditvami Festivala solzic je Kotl'jada, kjer se
različne tekmovalne skupine s kuhanjem koroške enolončnice v
kotlu potegujejo za bogate nagrade. Na Koroški tržnici se predstavljajo
Lipov list - April 2019
azlični razstavljavci, tudi mojstri domače in umetniške obrti. Venec
solzic postavlja v ospredje človeka. Kulturni perpetuum mobile je
oder za glasbo, pesem in besedo. Pozdrav iz Pekla pa je dopolnitev, ki
navdušuje velike in male obiskovalce.
Foto: Tomo Jeseničnik
31
Forma viva na Ravnah
Blizu sta Mežica in Podzemlje Pece in splavar Šarman v Javniku, sredi
Dravske doline, ni daleč. In s tem je izletniški dan na Koroškem več
kot popoln.
Besedilo in foto: Renata Picej
Namig za izlet
Solzica velikanka v središču Kotelj, za njo Uršlja gora
Ravne na Koroškem, mesto forme vive
Ravne na Koroškem s svojo dediščino čudovito dopolnjujejo obisk
Pekla in Kotelj: s Prežihovo bajto, spominskim muzejem Prežihovega
Voranca (dva kilometra od Kotelj), jeklenimi konstrukcijami,
razsejanimi po mestu, Štavharijo, muzeološko interpretacijo objektov
na lokaciji nekdanje Železarne Ravne, ki pomeni novo in veliko
priložnost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediščine
Koroške in Slovenije. Pa Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika
z njenim izjemnim knjižnim skladom; še zlasti izstopajo domoznansko
gradivo in spominske sobe, med njimi Prežihova in Suhodolčanova
(Leopold Suhodolčan je bil tudi pobudnik bralne značke). Knjižnica
hrani različne zbirke, prireja razstave in druge dogodke ter sodeluje s
Študijsko knjižnico Celovec in z zamejskimi Slovenci.
Festival solzic bo 17. in 18. maja v Kotljah. V petek, 17. maja,
bosta v Gostilni pri Toniju likovni tabor (od 11. do 17. ure) in
literarni tabor – Kres besed, na katerem sodelujejo učenci OŠ
Koroški jeklarji z Raven na Koroškem in šole »Neue Mittelschule
Bleiburg« iz avstrijskega Pliberka (od 14. do 17. ure). Festival
bodo odprli ob 18. uri. Na njem bo, med drugim, Godba na
pihala Ravne na Koroškem zaigrala zadnjo skladbo Slavka
Avsenika st., ki je skladbo »Pozdrav Koroški« posvetil Festivalu
solzic in ki so jo na lanskem festivalu prvič zaigrali na Strojni;
zapela jo je Marjana Mlinar. Tudi letos jo bo, godba pa jo bo prvič
zaigrala v simfonični obliki. V soboto, 18. maja, bosta osrednji
festivalski prizorišči Pekel in Gostilna pri Toniju; to bo dan
Kotl'jade, Koroške tržnice, Kulturnega perpetuum mobila in
Venca solzic. Obiskovalci festivala se bodo lahko tudi odpravili
na voden ogled Pekla (ob 14. uri). Gostja letošnjega Festivala
solzic pa sta TD Borovnica, skrbnik soteske Pekel, in Festival
zvončka, Botanični vrt Ljubljana.
Pogled na Kotlje
Lipov list - April 2019
32
(Ne)znano zamejstvo
Notranjost Ribiškega muzeja
Naša Slovenija 2018
Priznanja najboljšim v
slikoviti vasi Križ pri Trstu
Gibanje Kultura – Natura Slovenija bo letos devetič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne
dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Na razpis
Naša Slovenija 2018, ki je bil javno objavljen 3. decembra lani, je do izteka roka v začetku februarja prispelo
osemnajst predlogov.
Prejemniki priznanj Naša Slovenija 2018 so: Nacetova hiša (Puštal –
Škofja Loka) in Center za upravljanje z dediščino živega srebra (Idrija)
v kategoriji »Ohranjanje dediščine«; Muzej jaslic Brezje, Pomnik miru
Cerje (Miren) in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal
Koprivnik v kategoriji »Raziskovanje in uveljavljanje dediščine«;
Vladimir Silič z Bleda, Dragica Sosič, skrbnica Kosovelove domačije v
Tomaju, Zdravko Likar iz Kobarida in Franc Kattnig v kategoriji
»Zasluge posameznikov ali organizacij«; Delovna skupnost Geopark
Karavanke in K&K center iz Šentjanža v kategoriji »Izobraževanje,
usposabljanje in ozaveščanje«.
Utemeljitve za posamezne lavreate bodo javno predstavili na
podelitvi priznanj, ki bo v zamejstvu, na Tržaškem, v soboto, 6. aprila
2019, ob 11. uri, v kulturnem domu Alfreda Sirka v vasi Križ pri Trstu.
Častni pokrovitelj podelitve priznanj Naša Slovenija 2018 je Peter
Jožef Česnik, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Priznanja pa je tokrat podaril akademski slikar Andrej Jemec.
Slovesne podelitve priznanj so bile doslej že marsikje, največkrat v
Ljubljani, pa na obnovljeni železniški postaji v Otočah, v Kropi, Vipavi,
na Razkrižju, letos pa bo dogodek gostila slikovita ribiška vasica Križ
pri Trstu.
Na Tržaškem? Seveda, z razlogom: tamkajšnji imenitni Ribiški muzej
tržaškega primorja je dobil priznanje pred dvema letoma. Gibanje
Kultura – Natura Slovenija si tudi sicer prizadeva za predstavljanje,
uveljavljanje in povezovanje skupnega slovenskega kulturnega
prostora, torej tudi krajev, ljudi in naših skupnih slovenskih zgodb v
zamejskem prstanu okoli Slovenije.
Na obisk v Križ
Na naših popotovanjih po (ne)znanem zamejstvu smo na Tržaškem
že bili (Lipov list: Trst je naš), tokrat pa bomo obiskali Križ. Na Fernetičih
prestopimo čedalje bolj varovano mejo, potem pa se zapeljemo po
avtocesti do odcepa za Prosek/Prosecco. Vas se drži sosednjega
Lipov list - April 2019
Kontovela, nevedni popotniki njuni imeni seštejejo kar v Prosek-
Kontovel, vendar sta si vasi že dolgo na moč različni: Prosečani so bili
vedno kmetje, Kontovelci ribiči in legendarni potapljači, oboji pa
vinogradniki. Vsekakor se velja ustaviti tu in tam ter s pomočjo
domačinov najti kakšno krajevno zanimivost, recimo avstro-ogrsko
vojaško pokopališče ali vaški kal, morda zanimivo knjižnico, ki jo je
krajevnemu kulturnemu življenju namenil pisatelj Boris Pahor, že
postanek v društveni oštariji zna biti ob srečanju z domačo govorico
sila zanimiv in poveden.
Zgodbe male ribiške vasi
Mimo spomenika bomo pot nadaljevali proti Križu/Santa Croce in se
na levi strani ceste ustavili ob lepo urejenem in sporočilnem
spominskem parku, prav tako posvečenem padlim v NOB. Od tod
greste lahko proti središču vasi kar peš in kmalu se boste znašli ob
cerkvici sv. Roka s prepoznavnim zvonikom na preslico. Seveda se da
v vaško jedro prebiti tudi z druge strani, tudi z avtom – za orientacijo
vam bo v pomoč visoki zvonik župnijske cerkve.
V njeni bližini je nekaj lokalov in manjših trgovin, povsod pa boste
videli tudi oznake za Ribiški muzej (tržaškega primorja) in kulturni
dom Alberta Sirka. Priporočamo ogled s krajevnim vodnikom
(kontakti in predstavitev muzeja so na spletnem naslovu: www.
ribiski-muzej.it).
Če si boste muzej in vas ogledali v družbi neutrudnega gospoda
Franka Košute, vam bo kmalu vse jasno o zgodovini našega
pomorskega ribištva, pa o slovenskih ribiških vaseh ter o stotnijah
ribičev in njihovih ženah – peškadorkah, o skoraj prazničnem
tunolovu, o portičih, o svojevrstnih čolnih – čupah in ščifah, o 1001
ribiškem predmetu, o pravem slovenskem ribiškem besednjaku, o
romanju s čolni na otok Barbano ... O neverjetni tisočletni ribiški
tradiciji med Trstom in Timavo torej, ki je bila edinstvena v vsej
nekdanji skupni monarhiji in večinoma povsem slovenska!
Seveda boste marsikaj izvedeli tudi o drugih znanih in pomembnih
vaščanih, o pesniku Miroslavu Košuti, slikarju Albertu Sirku, tenoristu
Karlu Košuti, pa o krajevni dobrotnici, najbogatejši Slovenki,
aleksandrinki Joži Sedmak, pozneje poročeni Finney ..., in se na koncu
ustavili še v obnovljeni ribiški hiši.
Zgodbe te male ribiške vasi na kraškem robu vas bodo osupnile,
ozavestile, navdušile, morda celo tako, da boste potem popotovanje
nadaljevali še v Nabrežino pesnika Iga Grudna in znamenitih
kamnolomov ali skozi Sesljan in po slikoviti Rilkejevi poti do
pravljičnega Devina, kjer »... lepa Vida je pri morju stala, tam na prodi
si plenice prala ...«
Zakaj priznanja Naša Slovenija?
V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za
dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in
naravne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki,
društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne
ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih
prizadevanj.
Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj
hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in
nestrokovnega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi
pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih,
etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev.
Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene
dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah.
O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o
tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje
življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen
neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za
ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje
prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat
začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so
različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji,
sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov
pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne
skupnosti in občine.
Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži,
vrednoti, uporablja, opazi in nagradi.
Slavko Mežek
Foto: arhiv Ribiškega muzeja
33
(Ne)znano zamejstvo
Lov na tune v Križu pri Trstu leta 1952
Lipov list - April 2019
34
Zeleni zgledi
Foto: arhiv Brez dobička
Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice
Turizem z učinkom
Celovit odgovor na izzive
sodobnega turizma
»Turizem z učinkom nam omogoča, da na prijeten način soustvarjamo boljši in lepši svet,« so
prepričani v skupini Brez dobička, ki spodbuja razvoj družbeno koristnih turističnih produktov.
Poslanstvo takšnega turizma je vključevanje turistov in ponudnikov v razvoj inovativnih turističnih
doživetij z družbeno koristnim odtisom. V Sloveniji so jih doslej razvili okoli dvajset, med njimi:
prostovoljno delo v ljubljanskem zavodu Pod strehco, ki pripravlja obroke za ljudi v stiski, Minibus
veselja, sodelovanje pri oblikovanju uličnih programov za mlade na Fužinah v Ljubljani, in Skakanje z
dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice.
Turizem ne bo nikoli popolnoma »zelen« ali v celoti družbeno
odgovoren, saj vsak turist v okolju, ki ga obišče, zapusti določen
negativen vpliv, ugotavljajo v skupini Brez dobička. Ob trendih
hitrega naraščanja svetovnega turizma so negativni učinki turizma
velik svetovni izziv. Odgovori na vprašanja o varovanju okolja ter
ohranjanju naravne in kulturne dediščine so integrirani v različne
oblike trajnostnega in odgovornega turizma, so prepričani.
Turizem z učinkom je njihova nadgradnja. Ob tem razumejo »zeleno«
kot skrb za človeka ter naravno in kulturno okolje in iščejo možnosti
za maksimiziranje koristnega odtisa turista v njem. Vse po modelu
družbenega podjetništva, kjer imperativ ni samo dobiček. Naloga
turizma z učinkom je podati ponudnikom turističnih produktov in
turistom roko in možnost soustvarjanja družbenega odtisa in
merljive družbene učinke pri reševanju različnih družbenih izzivov,
še pravijo.
Na mladih svet stoji
Oblike turizma z učinkom, kot sta, denimo, prostovoljno delo in
organsko kmetovanje v različnih delih sveta, so že desetletja del
turizma – a so bolj kot ne na njegovem obrobju. Bi lahko takšen
turizem sčasoma postal več kot alternativa? Če že ne prevladujoč, pa
vsaj pogosta oblika turizma? Primož Šporar iz skupine Brez dobička
meni, da bi lahko, »z novimi generacijami. V Bruslju smo pred časom
(Šporar je tudi predstavnik nevladnih organizacij v Evropskem
ekonomsko-socialnem odboru, op. p.) napolnili prostovoljski
program s 55.000 mladimi iz Evrope. Mislim, da mladi v povprečju
niso tako zelo obremenjeni z materialnim. Zanje bi turizem z
učinkom lahko bil življenjski slog – nekaj, kar jih povleče iz virtualnega
sveta, iz udobnega okolja, nekaj, kar jih izziva. Sam pri dvajsetih letih
nisem niti približno toliko vedel o družbenih izzivih kot zdajšnji
mladi. Bo pa to seveda dolg proces. Ključna je izkušnja, ki jo bodo
imeli s tem; če jih bo to navdalo s smislom, je takšen turizem ’obsojen’
na uspeh.«
Šporar še dodaja, da je za pomik turizma z učinkom z obrobja turistične
industrije v njeno ospredje zelo pomembno, da ga začne razvijati
čedalje več velikih in vplivnih turističnih akterjev, ki ustvarjajo trende.
Lipov list - April 2019
Kako opredeliti in izmeriti turizem z učinkom?
Zanimanje za turizem z učinkom je veliko, ugotavlja sogovornik, a je
metodološko neoprijemljiv. Zato se je skupina Brez dobička lotila
priprave metodologije, s katero bi lahko jasno opredelili in izmerili
produkte z učinkom. Pripravili so enajst opisnih indikatorjev, ki se
navezujejo na turistično doživetje in na družbeno koristnost in ki
vodijo k razvoju takšnih produktov: kakovost; družbena odgovornost;
lokalni učinek; družbeni izziv; edinstveno doživetje; turist z učinkom;
vključenost in dostopnost; socialna in pravična ekonomija; merljivost
učinkov; preverjenost (ponudnikov); »čez obzorje« (širša vpetost v
družbeno koristno delo).
Zgodba skupine Brez dobička
»Povod za razvoj turizma z učinkom izhaja iz lastne izkušnje
organiziranja dogodkov, na katerih so sodelovali gostje iz Slovenije in
tujine v, za nas, prelomnem letu 2013. Prvič smo podvomili o učinkih
turizma. Na eni strani konferenca, ki smo jo organizirali in je bila po
vseh indikatorjih s področja turizma uspešna, na drugi mednarodni
dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin s svojo družbeno koristnostjo,
ki pa je nismo znali izmeriti. K sreči nas je potolažila misel Alberta
Einsteina, ki je dejal: ’Če česa ne znaš izmeriti, še ne pomeni, da to ne
obstaja,’« začenja svojo zgodbo skupina Brez dobička.
S pomočjo sofinanciranja EU so se začeli sistematično ukvarjati z
razvojem metodologije za razvoj turizma z učinkom. Za sodelovanje
so navdušili prvega partnerja, Liberty International Group, in po
pilotnih poskusih letos predstavili celosten koncept turizma z
učinkom.
Razvili so spletni portal www.impact-tourism.net. Na njem s pomočjo
partnerjev razvijajo, predstavljajo in po načelih pravične trgovine
tržijo posamezne produkte. Obenem je portal »dom« mreži WITH –
World Impact Tourism Habitat; vanjo so vabljeni vsi, ki vidijo v tem
priložnost za delo z družbenim učinkom. Slovenijo pa bodo poskušali
z že oblikovanimi doživetji in njihovim trženjem postaviti kot pilotno
regijo razvoja takšnega turizma. »Mislim, da ima Slovenija odlične
temelje zanj – celo boljše kot za luksuzni, petzvezdični turizem, h
kateremu teži,« razmišlja Šporar.
Skupina Brez dobička sicer temelji na treh stebrih delovanja, razlaga
sogovornik: splošni družbeni koristnosti, ekonomskih vzvodih za
zagon podjetništva in inovativnosti. »Vedno iščemo kaj novega.«
Socialno-turistični eksperimenti
»V Sloveniji smo doslej, na primer, ponudili doživetje Velike planine
in Trente, kjer imajo turisti v okviru team buildinga nalogo posneti
promocijski filmček v svojem jeziku in promovirati lokacijo; v Kranju
in Ljubljani pa turistom ponujamo, da v sodelovanju z gledališkimi
ekipami v nekaj urah postavijo predstavo, zanjo zbirajo donacije in
jih podarijo lokalnemu društvu. Zamisli za produkte z učinkom je
veliko, so pa pogosto na meji eksperimentiranja. Naj navedem
primer: turist bi ob prihodu v Slovenijo povedal, kolikšen znesek je
pripravljen zapraviti med svojim obiskom. Ta denar zatem podari
materinskemu domu, v zameno pa preživi nekaj dni z mentorico iz
doma. Koliko ljudi je pripravljenih na takšno izkušnjo?« se sprašuje
Šporar.
A tukaj so tudi »mehkejši« načini – da, na primer, gostu v svojem
hotelu, ki ne bi potreboval sveže brisače vsak dan, podariš udeležbo
na ustvarjalni delavnici pri domačinu v kraju, kjer je hotel, pojasnjuje
sogovornik. »S takšnimi ’nagradami’, ki niso le družbeno koristne,
temveč tudi privlačne, lahko najlepše ozaveščamo ljudi o
pomembnosti razvoja družbeno odgovornega turizma,« pravi
Šporar, ki se zaveda, da je igranje na slabo vest ljudi povsem
zgrešena pot do preskoka v njihovem razmišljanju o turizmu.
»Človeku, ki vse leto dela, da lahko preživi dva tedna na dopustu,
nikakor ne smeš in ne moreš vsiljevati trajnostnih principov.«
Zakaj je tak turizem zanimiv za turista?
Cilj razvoja in oblikovanja produktov je turistu ponuditi alternativo
klasičnemu turizmu, ki bi ga prepričala z: edinstvenostjo (inovativen
turistični produkt turistu omogoča avtentično in osebno izkušnjo; s
skrbno kombinacijo izjemnih lokacij in aktivnosti pridobi unikatno
izkušnjo in poučno doživetje, obenem pa ga navdaja z empatijo za
prepoznavanje in reševanje družbenih izzivov); s soustvarjanjem
njegovega družbenega odtisa (turist ima možnost, da soustvarja
produkt, njegova aktivna udeležba pa neposredno pripomore k
reševanju izziva); z odgovorno in trajnostno izvedbo v odnosu do
naravnega in kulturnega okolja oziroma družbe.
V skupini Brez dobička so prepričani, da je turizem z učinkom poskus
celovitega odgovora na izzive sodobnega turizma.
Mateja Gruden
35
Zeleni zgledi
Foto: arhiv Brez dobička
Študijska tura v GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma in doživetje vinogradništva na Trški gori
Lipov list - April 2019
36
Trendi
Foto: Mateja Gruden
Manja Lilek, Prekmurka v Ljubljani
Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske zgodovine
Ganljive zgodbe ločitev in
radostnih snidenj
Potovanja zaradi raziskovanja družinskih korenin so »najbolj oseben način potovanja skozi prostor
in čas, ki te naposled obogatijo z boljšim poznavanjem samega sebe, zgodovine tvoje družine in
evropske zgodovine«, razmišlja Manja Lilek, ki jo je osebna izkušnja spodbudila k pripravi potovanj
za ljudi večinoma z druge strani Atlantika, ki so (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu in si želijo
spoznati svoje sorodnike v Evropi. To so ganljive zgodbe bolečih ločitev in radostnih snidenj novih
generacij; čustveni vrtiljak, na katerega nehote sede tudi tisti, ki jim zgolj prisluhne.
Manjina zgodba o potovanjih, na katerih ljudje odkrivajo svoje
družinske korenine in spoznavajo sorodnike, ki živijo na tisoče
kilometrov proč, v državi, ki je sami večinoma niso še nikoli obiskali,
se je začela pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je odpotovala v Argentino,
da bi spoznala svoje sorodnike.
Žalostna družinska zgodba
Manjina prababica Gizela je po prvi svetovni vojni zapustila Prekmurje
in za seboj pustila šestletno nezakonsko hčer – Manjino babico
Jolanko. Prizadevala si je, da bi se ji hči pridružila v Argentini, a ji je
druga svetovna vojna to preprečila. Gizela si je v Argentini ustvarila
novo družino in imela še dve hčeri, Emo in Emilijo, z Jolanko pa sta
ohranjali stike. Emilija je pozneje povedala Manji, da se njena mati,
Manjina prababica, ni nikoli nasmehnila, da je nikoli ni videla srečne;
da je vedno čutila, da del nje manjka.
Manjina družina v Prekmurju je bila s sorodniki v Argentini v stalnem
stiku. V osemdesetih in devetdesetih letih so poslušali posnetke, ki so
jim jih poslali z druge strani Atlantika, pisali so si pisma, babica
Jolanka in Emilija sta se vsak teden pogovarjali po telefonu. Manjina
babica je v bila v nenehnem pričakovanju obiska iz Argentine, v svoji
skromni kmečki hiši v vasi Nemčavci je celo uredila dodatno sobo za
obiskovalce.
Manjo pa je vselej spodbujala, naj se loti učenja španščine, da bo
lahko šla v Argentino k sorodnikom; le Gizela in Emilija sta govorili
slovensko oziroma predvojno prekmurščino. Manja se je naučila
španščino in pri osemnajstih letih sklenila, da je čas za Argentino.
Presenečenje in veselje v Buenos Airesu – ter pozneje v
Sloveniji
Ko je prispela v argentinsko prestolnico Buenos Aires, jo je Emilija s
svojo družino pričakala z baloni in napisom: »Bienvenida, Manja!«
(Dobrodošla, Manja!) Naslednji dan pa jo je Emilijina prijateljica Ana
Lipov list - April 2019
Srečanje sorodnikov
odpeljala v televizijsko hišo – na intervju! Emilija ni vedela ničesar; to
presenečenje so pripravili tudi zanjo. Po intervjuju se je televizijska
hiša odločila poslati Emilijo v Slovenijo; četudi je bila članica
Slovenskega kluba v Buenos Airesu in si je želela obiskati Slovenijo,
dotlej ni uresničila sanj o potovanju v deželo svojih prednikov.
V Slovenijo sta odpotovala Emilija in Fito, njen mož, prav tako
slovenskega rodu. Z njima je bila argentinska televizijska ekipa, ki je
potovanje tudi posnela. In naposled je Emilija vendarle objela svojo
sestro Jolanko, ki so ji za njen obisk sicer povedali, pa ni nikomur
verjela. Predstavljajte si presenečenje, ko so se pred njeno hišo v
Nemčavcih ustavili njena sestra z možem in argentinski televizijci!
In tako se je vse sestavilo, pripoveduje Manja. Pred njo se je izrisala
popolna slika njene družine. Razumela je, zakaj se njena babica ni
nikoli nasmehnila, zakaj ni nikoli nikogar objela, zakaj ni izražala
čustev ... »Zato razumem potrebo po iskanju prednikov in védenju,
kaj nas je pripeljalo do tega, kaj in kdo smo.«
Neverjetno srečanje v Beli krajini
Manja je sicer turistična vodnica, ki vodi pod blagovno znamko
Manja Travel (in pod okriljem družbe Židana marela). Dve desetletji je
vodila po tujini in Sloveniji, zdaj pa se je povsem posvetila iskanju
prednikov in družinskih korenin ljudi, ki živijo večinoma v ZDA in
Kanadi, so pa (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu.
Manjine zgodbe o snidenjih sorodnikov, ki jih je ločila večinoma
ekonomska stiska med svetovnima vojnama in ki se pogosto med
seboj niti niso poznali, so nabite s čustvi in ganljive. V vseh letih,
odkar pomaga ljudem pri iskanju sorodnikov v Sloveniji in na
Hrvaškem, tako rekoč ni imela slabe izkušnje – zato pa so se ji dogajala
neverjetna naključja.
Kot je denimo zgodba o srečanju sestričen v Beli krajini – ene iz ZDA,
ki je bila na potovanju po Sloveniji, druge iz Velike Polane, ki je bila na
izletu z upokojenci ...
Manja je po Sloveniji vodila skupino Slovenske ženske zveze iz ZDA.
Med njimi je bilo precej potomcev Slovencev in Hrvatov in ponudila
jim je, da jim lahko pomaga pri iskanju sorodnikov, če bi si to želeli. Na
avtobusu je bil tudi ameriški par s koreninami v Prekmurju, ki jo je
prosil, ali lahko poišče ženino sestrično iz Velike Polane. Pisali so si
pisma, nikoli pa se niso srečali. Manja je dobila zgolj naslov – domačije,
ki je že pred leti pogorela. Tako se je lotila klicanja na različne
telefonske številke v Veliki Polani in naposled se ji je oglasil »moški, ki
je rekel: ’To je moja mama!’ Da pa je ta dan na izletu, pove. In takrat
pripelje mimo avtobus iz Velike Polane! ’Kje pa je na izletu? Je
mogoče, da v Beli krajini?’ vprašam sina. ’Mogoče pa res,’ mi odvrne in
prosim ga, naj pokliče svojo mamo in ji pove, da je v Metliki njena
sestrična iz Amerike. Zatem pa novo naključje: moji gostje in izletniki
iz Prekmurja smo imeli kosilo v isti gostilni! Tako sta se sestrični – tako
zelo podobni druga drugi! – prvič videli. Ko sem prekmurski skupini
pojasnila, za kaj gre, so vsi skočili, vsi bi iskali sorodnike na našem
Foto: osebni arhiv Manje Lilek
avtobusu. ’Moji so tudi odšli po vojni tja in tja!’« smeje pripoveduje
Manja.
Ameriški par je po vrnitvi v ZDA napisal članek o tem srečanju za
glasilo Slovenske ženske zveze Zarja in Manja je začela prejemati
prošnje Američanov za iskanje prednikov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Sodelovanje z rodoslovci
»Najprej sem s podatki, ki so jih imeli ljudje o svojih prednikih, hodila
po pokopališčih, spraševala ljudi ...« pripoveduje Manja. Potem pa se
je povezala s stroko – rodoslovci, s katerimi zdaj skupaj odkriva speče
sorodstvene vezi med ljudmi, ki živijo na tisoče kilometrov proč.
Včasih dobi samo zelo splošne informacije o tem, kje so sorodniki
živeli, pa kakšne stare naslove v nekdanjem fonetičnem zapisu, ki že
dolgo ni več v uporabi ... »To je raziskovalno delo, ki vzame zelo veliko
časa. Tukaj ni bližnjic.«
»Po izletu leta 2016 si je (Manja, op. p.) zaslužila novo ime: ’Magična
Manja’,« piše na spletni strani Manja Travel ena njenih gostij, Sonja
Schroder. »Odkrila je sorodnike 70 odstotkov štiridesetih ljudi na
našem avtobusu! Z GPS-om v roki. Voznika avtobusa je prepričala, da
je vozil po območjih, ki so primerna le za konjsko vprego!«
Ključna ovira: jezik
Ključna ovira, zaradi katere se ljudje iskanja ne lotevajo sami, je jezik
oziroma neznanje slovenščine, razlaga Manja. Četudi vedo, kje njihovi
sorodniki živijo, je verjetnost, da ti ne bodo govorili angleško,
precejšnja. Poleg tega jim je laže, če nekdo drug (Manja) utre pot
prvemu snidenju, če izvedo več o kulturi okolja, v katerem živijo
sorodniki, o tem, denimo, s čim jih obdarovati ob prvem obisku.
Starejši smo, bolj nas zanimajo naše korenine
Ljudje, ki si želijo raziskati svoje družinske korenine, so v povprečju
stari od šestdeset do sedemdeset let. »Starejši smo, bolj nas zanimajo
naše korenine,« se nasmehne Manja.
Pred kratkim je, denimo, raziskovala za Američana, čigar mama je
prihajala iz Slovenije, a o svoji domovini ni želela govoriti, niti o tem
ne, zakaj je odšla. Zato se je sin lotil raziskovanja sam.
Raziskovala je za ameriški par, ki se je nenehno vračal v Slovenijo, »in
odkrivali smo čedalje več sorodnikov! Njihova srečanja so postajala
čedalje večja,« smeje pripoveduje Manja.
Večina ljudi, ki jim Manja pomaga pri raziskovanju družinske
zgodovine, v Sloveniji in/ali na Hrvaškem ostane dalj časa; obisk
sorodnikov pogosto združijo še s spoznavanjem države njihovih
prednikov.
Vse je mogoče!
Manja je neskončno optimistična; ko naleti na ovire, jih bo na vsak
način poskusila bodisi odstraniti ali preskočiti. In večinoma ji to tudi
uspeva. Kajti, kot smeje povzame sama: »Meni se zdi vse mogoče!«
Mateja Gruden
Iskanje zapisov v knjigah cerkva, kjer so bili predniki krščeni
Foto: osebni arhiv Manje Lilek
37
Trendi
Lipov list - April 2019
38
Inovativno
Big Berry
Preprosta ideja, ki je
prerasla v edinstveno
turistično zgodbo
Začetki blagovne znamke Big Berry segajo v leto 2016, ko se je na pravljični lokaciji v Beli krajini, kjer se
reki Lahinja in Kolpa združita v eno, ob najdaljši plaži v Sloveniji, začel projekt, ki je bil že takoj drugačen
od preostalih. Big Berry Kolpa Kolpa River resort nekateri imenujejo glamping, a je v resnici veliko več
kot to: je prva in najpomembnejša destinacija Big Berryja, saj ima pomembno vlogo kot kraj, kjer se
rojevajo ideje in kjer se testira različne inovacije, preden se ponudi zgolj najuspešnejše.
Celoten koncept temelji na treh stebrih: »občuti, pridruži se in
ustvarjaj« (feel, join and create) ter dodatnih projektih, ki
povezujejo vso zgodbo.
Pristna lokalna izkušnja
Prvi steber povleče obiskovalce z uhojenih turističnih poti v srce
regije, do domačinov, in jim tako zagotavlja pristno izkušnjo –
poleg luksuznega bivanja. Ideja je združena v sloganu: Razkošje
svobode.
Zgodba o tem se je začela, ko je ugledna slovenska družba
Hosekra, d. o. o., s skoraj 30-letnimi izkušnjami, v sodelovanju z
najboljšim oblikovalskim studiom in arhitekti začela razvijati
sodobne in razkošne mobilne hiše. Najustvarjalnejši oblikovalci so
načrtovali vse podrobnosti. To je prav posebna oblika luksuznega
turizma, ki temelji na tesni povezanosti z naravnim okoljem, hkrati
pa gostom ponuja vse razkošje, ki si ga želijo.
Polletno ustvarjanje umetnikov in oblikovalcev
Želja, da bi postali še posebnejši, prepoznavnejši in še bolj
luksuzni, je lani privedla do uresničitve projekta – »BB Design
Year«. Big Berry je šest mesecev gostil več kot šestdeset umetnikov
in oblikovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Španije, Japonske in
Turčije. Sodelovali so tako mladi študenti kot že priznani studii, ki
so med bivanjem v Big Berryju lahko začutili naravo, regijo in
slogan Razkošje svobode. Domačinka, mednarodno nagrajena
oblikovalka Vita Ivičić, je svoj navdih za ustvarjanje našla v
tukajšnjem zeliščnem vrtu in nasadu jagodičevja. Ustvarjalci so v
pol leta skupaj oblikovali več kot dvesto produktov; številni bodo
sčasoma postali del blagovne znamke in jo obogatili.
Sodelovanje z lokalnimi partnerji
Big Berry že od začetka temelji na povezovanju. Lokalno
prebivalstvo spodbuja, da se povežejo med sabo in z blagovno
znamko kot partnerji (steber »pridruži se«), da bi skupaj ustvarili
avtentično okolje in še naprej razvijali regijo kot celoto.
Projektu se je doslej pridružilo že več deset partnerjev iz lokalnega
okolja in vse regije. Tako širijo svojo dejavnost, gostje resorta pa
dobijo pristne izdelke in možnost spoznavanja domačega
prebivalstva. Pridružijo se jim lahko pri adrenalinskih podvigih na
reki Kolpi, spoznajo tukajšnjo bogato kulturno dediščino in se
prepustijo sveži kulinariki regije, kjer je največji hit belokranjska
pogača, ki jo lahko poskusijo speči tudi sami.
Lipov list - April 2019
in glavne vrednote Big Berryja, kot so ljubezen, družina, potovanja
in svoboda.
Vse to bo na ogled tudi javnosti. Edinstvena umetniška dela pa bo
mogoče občudovati vso sezono.
39
To je koncept povezovanja na več ravneh – z namenom
izboljševanja prepoznavnosti te turistično nekoliko odročne
slovenske regije, ki pa je lahko tako izjemno privlačna tudi za
najzahtevnejše obiskovalce.
Predajanje znanja
Obstaja pa še en, tretji steber koncepta Big Berryja. Čeprav se je
vse začelo v Beli krajini in se vrti okrog nje, Big Berry ni omejen
zgolj nanjo. Bela krajina je in bo ostala najpomembnejši
povezovalni člen, inkubator idej in osnova Big Berryja, vendar se
ta širi. Vlagateljem in lastnikom franšiz daje možnost, da ustvarijo
(steber »ustvarjaj«) trajnosten in prepoznaven turistični produkt,
ki se preprosto uresniči na kateri koli lokaciji, v Sloveniji ali tujini, z
vključitvijo nekaterih elementov in konceptov Big Berryja, ki bodo
gostom zagotovili enako avtentično bivalno izkušnjo Big Berryja
na kateri koli destinaciji.
Doslej so svoja vrata že odprle delne franšize na obalah Romunije,
Salzburga in Celovca. Projektu pa se je lani pridružil Wies v Avstriji.
Inovativno
Inovativni projekti
Prav v Beli krajini so bili prvič predstavljeni tudi projekti, ki še
dodatno spodbujajo sodelovanje. Skozi projekt »BB Mastermind«
uspešni posamezniki (lani jih je bilo kar dvajset) predajajo svoje
znanje na inovativen način v naravni učilnici in sproščenem
okolju, predavanja pa so odprta za javnost.
Projekt »BB Chef« že dve leti povezuje uspešne kuharje in lokalne
pridelovalce ter tako obojim daje možnost, da spoznajo prednosti
lokalne kulinarike. Gorazd Potočnik, eden gostujočih kuharjev, je
svojo izkušnjo opisal tako: »To je nekakšen hedonizem, ker je
preprosto in brez kiča. Samo hišica, čokolada in jagodičevje.«
S svojo zgodbo in projekti je Big Berry doslej gostil že več sto
novinarjev, vplivnežev in blogerjev z vseh celin ter tako odmeval
v različnih koncih sveta.
Prepoznavnost skozi umetnost
Med številnimi projekti je bil lani najopaznejši umetniški »BB Art
Colony«: aprila, še pred uradno otvoritvijo resorta, je sedem
umetnikov iz Slovenije, Španije in Hrvaške ustvarilo za skupaj 130
kvadratnih metrov poslikav in ulično umetnost uspešno preneslo
v neokrnjeno naravo ob Kolpi. Ta umetniška dela so hitro postala
zaščitni znak hišic Big Berryja.
Prav to je tudi razlog, da se letošnja sezona začenja s tem
projektom; novi umetniki bodo ustvarili še več poslikav in novo
umetniško ulico ob reki Kolpi. Poleg tega bodo na zabaven,
umetniški in slikovit način predstavili zgodbo, ki jo pravkar berete,
Največja novost letošnje sezone pa bo majsko odprtje prve
franšize na hrvaškem otoku Osjak.
Glavni razlog za nove franšize je – poleg koncepta povezovanja in
avtentične izkušnje – še zlasti preprostost. Zanje je na voljo vsa
podpora Big Berryja: od zasnove in izvedbe do nasvetov in
prodajnih taktik. Cilj Big Berryja je, da ta inovativni koncept, ki ga
priznavajo tudi Slovenska turistična organizacija in lokalne
turistične organizacije, prenese na nove destinacije, tudi manj
znane, poveže še več partnerjev, ki bi jih lahko turizem sicer
morda spregledal, in tako ponuja gostom čedalje več posebnih,
edinstvenih in avtentičnih doživetij.
L. L.
Foto: arhiv Big Berryja
Big Berry se je lani predstavil tudi svetovni javnosti – kot glavni
partner pri zasnovi in izvedbi Slovenske hiše na Olimpijskih
igrah v Južni Koreji.
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - April 2019
40
Digitalno
Foto: Pixabay
Najboljše potovalne
aplikacije za potep v
letošnjem letu
Čeprav se poletni dopusti še niso začeli, se nekateri morda že sprašujete, katere potovalne
aplikacije bi si namestili na svoj pametni mobilni telefon ali tablični računalnik. Da bi vam olajšali
izbiro, si v nadaljevanju poglejmo nekaj aplikacij, ki vam bodo zagotovo prišle prav, ko se boste
potepali po neznanih krajih. To so brezplačne aplikacije za telefone iPhone, tablice iPad in tudi za
mobilne naprave z Androidom.
Google Translate
Storitev Google Translate je med uporabniki mobilnih naprav
in osebnih računalnikov, ki se potepajo po neznanih krajih,
zelo priljubljena, saj lahko z njo prevajamo tekstovna in
glasovna sporočila na zelo preprost način. Priljubljeno spletno
storitev so pred kratkim posodobili: računalniški gigant je
dodal podporo za novih trinajst jezikov, skupaj pa so na voljo
že kar 103 svetovni jeziki. Ker je bila storitev pred kratkim
opremljena celo z umetno inteligenco, verjamemo, da boste
nad prevodi navdušeni in da boste zlahka našli tisto, kar boste
iskali, vključno s turističnimi znamenitostmi.
Drops
Mobilna aplikacija Drops je namenjena učenju jezikov z avdiovizualno
igro, ki je preprosta za uporabo. Na voljo je trideset
svetovnih jezikov in narečij. Aplikacijo lahko brezplačno
uporabljamo za omejen čas, če jo potrebujemo za dalj časa, jo
bomo morali nadgraditi na polno različico.
App in the Air
Mobilna aplikacija App in the Air ponuja zbirko pomembnih
informacij o našem potovanju, da so vedno pri roki, ko jih
potrebujemo. To vključuje kartice zvestobe, letalske vozovnice
Lipov list - April 2019
in uro odhoda. To bo še zlasti prišlo v poštev, ko potujemo z
letalom, saj prikazuje čas, ki ga bomo potrebovali za
varnostni pregled in prevzem kovčkov ob pristanku. Poleg
tega lahko aplikacijo uporabimo tudi za merjenje dimenziji
našega kovčka s pomočjo razširjene resničnosti, tako da
bomo vedno vedeli, ali izpolnjujemo pogoje letalske družbe,
s katero potujemo.
Elk Currency Converter
Pretvornik denarnih enot Elk Currency Converter je aplikacija,
ki jo bomo najverjetneje uporabili večkrat na dan, če bomo
počitnice preživeli v državi, kjer ne uporabljajo evrov. Zato je
nujno, da je mobilna aplikacija preprosta in hitra za uporabo.
Njena prednost pred konkurenčnimi rešitvami je preprost
grafični vmesnik, zato nam njena uporaba ne bo vzela
preveč časa.
Google Trips
Mobilna aplikacija Google Trips vam bo olajšala marsikatero
opravilo na poti, še zlasti, če jo boste povezali z uporabniškim
računom Gmail. Ta namreč samodejno »zapolni« vaš koledar
z vsemi rezervacijami, ki ste jih opravili na poti. Poleg tega
bo aplikacija Google Trips ponudila zanimive turistične
točke in kraje, ki niso toliko obiskovani, kljub temu pa niso
nič manj zanimivi. Zagotovo vam bo v pomoč tudi
vsestransko uporabni lokalni vodnik.
Lonely Planet Guides
Mobilna programska oprema Guides podjetja Lonely Planet
je nadvse priročna za načrtovanje potovanj po neznanih
krajih. Preden se odpravite na potovanje, lahko brezplačno
prenesete eno mesto, kar pomeni, da ne boste potrebovali
podatkovnega prometa. Ta aplikacija je znana tudi kot
orodje za predloge najboljših lokacij na poti. Poleg tega je
aplikacija nadvse preprosta za uporabo, saj je vmesnik
nadvse intuitiven.
FlightStats
Brezplačna mobilna aplikacija Flight Stats vam bo v pomoč
pri spremljanju letov ter iskanju informacij o terminalih,
portalih in zastojih. Poleg tega lahko prek aplikacije izveste
marsikatero zanimivo dejstvo o letališčih, predvsem
mednarodnih. Za najbolj radovedne je na voljo še
spremljanje poti letov.
Za potovanje po Sloveniji
Za potovanja po Sloveniji pa vam priporočamo dve mobilni
aplikaciji: Explore Slovenia – Travel Guides in Slovenia
Top 100.
Brezplačna mobilna aplikacija Explore Slovenia – Travel
Guides omogoča listanje digitalizirane produktne turistične
publikacije, ki je na voljo poleg tiskanih izdaj. V aplikaciji je
trenutno objavljenih devet publikacij: Zdrave vode s
predstavitvijo ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč;
Skrivnostni Kras, ki na enem mestu predstavlja ponudbo
slovenskega krasa; Muharjenje v Sloveniji s predstavitvijo
najprimernejših rek za muharjenje; Slovenija – športna
destinacija s predstavitvijo konkurenčnih prednosti Slovenije
za organizacijo priprav vrhunskih športnikov; Evropske
destinacije odličnosti EDEN; Smučarska središča v Sloveniji;
Mesta kulture s predstavitvijo osemnajstih mest in doživetij
mestnega turizma; Čebelarski turizem v Sloveniji;
Kolesarjenje v Sloveniji s predstavitvijo kolesarskih izletov,
kolesarskih destinacij in kolesarjem prijaznih nastanitev in
ponudnikov.
Produktne publikacije v digitalni obliki so na voljo v
angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, kadar koli in kjer
koli, saj so izdaje, ki si jih prenesete na svoje naprave, na
voljo tudi brez spletne povezave.
Mobilna aplikacija Slovenia's Top 100 prikazuje izbor
najzanimivejših turističnih znamenitosti Slovenije. Gostu ali
domačinu v Sloveniji omogoča, da kadar koli preveri, katera
turistična znamenitost je v njegovi bližini. Vsaka od
predstavljenih znamenitosti vsebuje visokoresolucijske
fotografije, kontaktne podatke, prikaz na zemljevidu z
možnostjo izrisa poti od trenutne lokacije uporabnika do
znamenitosti in možnost vpogleda v lokalno turistično
ponudbo.
41
Digitalno
Sidekix
Mobilna aplikacija Sidekix omogoča prenos mestnih
vodnikov, zato z njo na preprost in hiter način najdete
kavarne, lokale, trgovine in muzeje. Ker aplikacija za
delovanje potrebuje spletno povezavo, je najbolje, da jo
odprete, ko je dostopna brezžična povezava WiFi.
Café WiFi
Café WiFi je ena najzanimivejših mobilnih aplikacij, saj vam
prikaže, kje so na voljo brezplačne dostopne točke WiFi. Ta
aplikacija je najbolj uporabna v večjih mestih, kljub temu pa
naj bi bila podpora za manjša mesta in države na voljo že v
prihodnjih nekaj mesecih.
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - April 2019
42
Sto let Bauhausa
Skok čez mejo
Nemška turistična organizacija (DZT) je začela svetovno kampanjo ob 100. obletnici ustanovitve legendarnega
Bauhausa v Weimarju, tudi v Sloveniji.
V Ljubljani je izjemno domiselno predstavitev (z umetniško
navdahnjenim izdelovalcem slaščic v slogu linij Bauhausa
Gorazdom Potočnikom) večplastnega bogastva Bauhausove
dediščine v oblikovanju, arhitekturi, umetnosti in obrti pripravilo
predstavništvo DTZ v Sloveniji. Tako je tudi spomnilo, da je Nemčija
kot turistična dežela tudi sicer zelo priljubljena in aktualna.
»V minulem letu je Nemčijo obiskalo nekaj več kot 100.000
Slovencev, ki so ustvarili 369.000 prenočitev, kar je 27 odstotkov
več kot leto prej,« je povedala Maja Horvat, vodja predstavništva
DZT v Sloveniji. »Bauhausova obletnica pa je idealna za utrditev
položaja Nemčije kot kulturne destinacije številka ena za Evropejce.
Z uporabo digitalnih tehnologij in inovativnih formatov dogodkov
poudarjamo živo dediščino gibanja Bauhausa v Nemčiji,« je ob
začetku kampanje dejala Petra Hedorfer, predsednica upravnega
odbora DZT.
D. P. B.
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Maja Horvat in Gorazd Potočnik na predstavitvi 100. obletnice
Bauhausa v Ljubljani
Dunajska opera praznuje
150-letnico
Dunaj letos praznuje 150 let delovanje državne opere. Ob tej priložnosti bosta odprti razstavi v muzeju
Albertina in v umetnostno-zgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum).
Foto: Österreich Werbung
Po osem let trajajoči gradnji so ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa I.
in cesarice Elizabete 25. maja 1869 odprli dunajsko državno opero
(Wiener Staatsoper). Kot prvo so v njej uprizorili opero Don Giovanni
skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Natanko 150 let po odprtju, 25. in 26. maja, vabi dunajska državna
opera na rojstnodnevno praznovanje. Najprej (25. maja) bo na
sporedu rojstnodnevna matineja, zvečer pa bo premiera opere Die
Frau ohne Schatten (Žena brez sence) skladatelja Richarda Straussa.
To delo je bilo prvič uprizorjeno pred sto leti v dunajski državni operi
pod Straussovim vodstvom. Dan zatem, 26. maja, pa sledi vsesplošno
praznovanje z jubilejnim koncertom pred opero.
L. L.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
April 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - April 2019
30. DOBROTE
SLOVENSKIH
KMETIJ
Zadnja leta več kot
tisoč podeljenih priznanj
Na vseh dosedanjih razstavah je bilo
skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od
tega 5184 bronastih, 6236 srebrnih
in 7825 zlatih ter kar 1088 znakov
kakovosti (znak kakovosti prejme
kmetija, ki tri leta zapored dobi zlato
priznanje za določen izdelek).
Osrednja regija in
spremljajoči dogodki
Kot vsako leto je tudi tokrat poudarek
na eni izmed sodelujočih regij.
Tokrat je ta čast doletela Ljubljansko
pokrajino z Zasavjem, ki je znana po
visoko kakovostnih izdelkih iz sadja,
mesa, mlečnih izdelkih in drugih
dobrotah. Likovni natečaj vrtcev in
osnovnih šol, ki poteka ob prireditvi,
ima letos naslov Cvetoči travniki in
travniški sadovnjaki in je namenjen
ohranjanju slovenskih travnikov.
Letos Ptuj praznuje 1950 let od
prve pisne omembe mesta, temu
primeren bo bogat program
prireditev. Na Ptuju bomo
torej praznovali dve okrogli
obletnici z vrsto dogodkov ter
omamnimi vonji in slastnimi okusi
slovenskega podeželja. Vabljeni!
17. maj Petek
Program jubilejnih 30.
Dobrot slovenskih kmetij
Dnevi Dobrot slovenskih kmetij bodo
od 17. do 19. maja 2019 v minoritskem
samostanu na Ptuju. Razstava nagrajenih
izdelkov bo v prostorih minoritskega
samostana z možnostjo ogleda med
9. in 18. uro. Ogled razstave in obisk
programa prireditve bosta na jubilejni
razstavi brez vstopnine.
12.00 Slovesnost ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij
9.00–12.00 Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela
otrok iz vrtcev in osnovnih šol na temo »Cvetoči travniki in
travniški sadovnjaki« s podelitvijo priznanj ob 9. uri
10.00 Srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak v Mestni
hiši
10.00–11.30 Strokovni posvet o promociji slovenske hrane v organizaciji
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na
prizorišču
9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah
in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
18. maj Sobota
10.30 Folk Fest nastop na centralnem odru v okviru razstave
12.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke
15.00 Javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in
godci
9.00–16.00 Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru
9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah
in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
19. maj Nedelja
Praznični dan razstave s sodelovanjem Ljubljanske
pokrajine z Zasavjem v kulturnem programu
10.00 Zahvalna maša v minoritski cerkvi
11.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke
15.00 Nastop glasbenih, vokalnih in plesnih skupin Zveze
kulturnih društev Ptuj
9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah
in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce
Informacije na: www.kgz-ptuj.si
5. MEDNARODNI
SEJEM ZELENEGA
TURIZMA IN BIVANJA
12. - 14. 4. 2019
Gornja Radgona
POVEZANI Z NARAVO!
SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM
SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE
Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000
obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019.
NATURO bo povezoval ponudnike trajnostno usmerjenega turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi ter bivanja z naravo.
Predstavljene bodo zelene turistične destinacije slovenskih in tujih pokrajin, doživetja v naravnih zdraviliščih, raziskovanje v krajinskih parkih, ideje
za pohodniške in planinske ture, oddih na turističnih kmetijah in razvajanje pri kulinaričnih ponudnikih.
Osrednjo sejemsko predstavitev pripravlja Turistična zveza Slovenije. Pod njenim okriljem bo svojo dejavnost in ponudbo predstavilo preko 20
regijskih turistične zvez in lokalnih turističnih društev iz celotne Slovenije. Ponudniki bodo poskrbeli za živahno sejemsko vzdušje, predstavili
obiskovalcem kulturne posebnosti ter jim ponudili v pokušnjo izvrstne kulinarične dobrote. Največjo razstavo doslej pripravlja Pomurska
turistična zveza. V okviru predstavitve projekta »Visit Pomurje« boste lahko začutili pisano pomursko podeželje in našli številne razloge za obisk
Pomurja.
Poseben poudarek bo posvečen rekreacijski in turistični rabi gozdov. Turistična zveza Slovenije skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije pripravlja
za obiskovalce sejma posebno razstavo »Turizem, gozd, kultura« in predstavitev 21 tematskih poti (»Naj tematske poti 2018«).
Obiskovalci se boste lahko prepustili meditacijam v gozdu in pripovedovanju gozdnih zgodb ob tabornem ognju. Plezanja željni se boste lahko
preizkusili na umetni plezalni steni. Seznanili se boste lahko s treningi nordijske hoje. Preizkusili se boste lahko v borilnih veščinah in streljanju s
trenažerjem.
Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil
»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.
V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili vabljiv paket za organizirane skupine, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s
toplim napitkom, sejemsko vstopnico in kosilo.
Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:
Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper
29 33 34 35 40
Vabljeni k naravnemu sodelovanju!
Več informacij o sejmu NATURO:
mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,
T: +386 2/5642 118,
E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si
Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:
izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.
www.pomurski-sejem.si
SLOTours