10.09.2019 Views

Revija Lipov list, april 2019

Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

APRIL <strong>2019</strong> Poštnina plačana<br />

pri pošti 1102 Ljubljana<br />

dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />

Aktualno<br />

Pavle Hevka, novi predsednik TZS<br />

Potepanja<br />

Expano, edinstvena vrata v Pomurje<br />

Zeleni zgledi<br />

Turizem z učinkom<br />

Trendi<br />

Iskanje prednikov<br />

Foto: Mankica Kranjec/www.slovenia.info


MOJA DEŽELA –<br />

LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />

Natečaj Moja reka si <strong>2019</strong><br />

že četrtič nagrajuje organizatorje čistilnih akcij<br />

Projekt Moja reka si <strong>2019</strong>, katerega nosilec je družba<br />

Coca-Cola v Sloveniji, poteka že od leta 2016. Letos<br />

ga podpirajo Turistična zveza Slovenije, Slovenska<br />

turistična organizacija in društvo Morigenos.<br />

Vsako pomlad že tradicionalno različni organizatorji<br />

– turistična, športna, kulturna in druga društva,<br />

krajevne skupnosti, šole, ribiči, gasilci … – v<br />

sodelovanju z občinami in komunalnimi podjetji<br />

po vsej Sloveniji samoiniciativno prirejajo akcije<br />

čiščenja in urejanja okolja. Na nagradnem natečaju<br />

lahko sodelujejo vsi organizatorji, ki bodo čistilno<br />

akcijo pripravili med svetovnim dnevom voda 22.<br />

marca in svetovnim dnevom Zemlje 22. <strong>april</strong>a.<br />

Potegovali se bodo za finančne nagrade: 1000 evrov<br />

prejme zmagovalec natečaja, 750 evrov drugi fina<strong>list</strong><br />

in 500 evrov tretji fina<strong>list</strong>. Cilj natečaja je razširiti<br />

glas o prizadevanjih organizatorjev čistilnih akcij in<br />

spodbuditi ljudi k sodelovanju pri ohranjanju vodnih<br />

virov ter čistega in urejenega okolja v Sloveniji.<br />

Organizatorji lahko prijavijo svojo čistilno akcijo na natečaj prek spleta<br />

https://si.coca-colahellenic.com/si/trajnostni-razvoj/moja-reka-si/domov/.<br />

Rok za prijavo je 12. <strong>april</strong> <strong>2019</strong>, rok za oddajo poročila pa je 1. maj <strong>2019</strong>.<br />

Prvi trije fina<strong>list</strong>i natečaja bodo znani po 15. maju <strong>2019</strong>.<br />

Fina<strong>list</strong>i bodo nagrade prejeli na sklepnem dogodku ob dnevu Save, ki bo 1. junija<br />

v okviru 24. srečanja turističnih društev obvodnih krajev Slovenije.<br />

Na dogodku bo razglašen zmagovalec letošnjega natečaja<br />

in ambasador projekta za leto 2020.<br />

www. turisticna-zveza.si


KAZALO<br />

NASLOVNICA<br />

Pomurje<br />

UVODNIK<br />

3<br />

AKTUALNO 04-05<br />

Pavle Hevka: Za uspešno delo mu ne bo težko potrkati<br />

na nobena vrata<br />

POD DROBNOGLEDOM 10-11<br />

RTD TZS: Iz Ilirske Bistrice do Sviščakov po asfaltu<br />

Kazalo / Uvodnik<br />

FOKUS 12-15<br />

TD Menišija: V deželi tisočerih zvezdic<br />

TD Suha krajina: eno najaktivnejših društev – tam, kjer<br />

čas teče drugače<br />

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina<br />

TZS 18-19<br />

Zmagovalci Zlate kuhalnice žanjejo lepe uspehe<br />

POTEPANJA 25-27<br />

Expano: iz Milana v Mursko Soboto<br />

NAMIG ZA IZLET 28-31<br />

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni<br />

V Podčetrtku bodo poročili vino in čokolado<br />

Dediščina narave in kulture kot turistični motiv<br />

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 32-33<br />

Naša Slovenija 2018: priznanja najboljšim<br />

ZELENI ZGLEDI 34-35<br />

Turizem z učinkom: celovit odgovor na izzive<br />

sodobnega turizma<br />

TRENDI 36-37<br />

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske<br />

zgodovine<br />

INOVATIVNO 38-39<br />

Big Berry: preprosta ideja, ki je prerasla v turistično<br />

zgodbo<br />

»Ko postane pomembno, kako potovati, enako pomembno, kot kam<br />

potovati.« Način potovanja je v ospredju odgovornega turizma, ki je, kot je še<br />

zapisano na spletni strani slovenske organizacije Humanitas, »okolju in<br />

ljudem prijaznejši odgovor na izzive sodobnega množičnega turizma«.<br />

Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti odgovorni turist, je, poudarjajo:<br />

»Kako lahko na svojem potovanju zmanjšam negativne socialne, okoljske in<br />

ekonomske vplive ter pripomorem k zmanjšanju neenakosti po svetu?«<br />

Odgovorni turizem se tako zavezuje k spoštovanju naravnega, kulturnega in<br />

družbenega okolja, etičnemu razvoju lokalnega gospodarstva in širjenju<br />

zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih.<br />

Turizem se je desetletja »samo« razvijal in svet si ni jemal kaj prida k srcu, kako<br />

se razvija. Zdaj so razmere diametralno nasprotne: v ospredju so vprašanja,<br />

kako potovati, da bomo pri tem čim bolj okoljsko in družbeno prijazni.<br />

Pomembnost lokalnega, avtentičnega, stika z lokalnim prebivalstvom,<br />

premišljenega obiska naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti,<br />

okolju prijaznih načinov potovanja ... igra ključno vlogo pri ustvarjanju<br />

turistične ponudbe in povpraševanja. Ni več pomembno le, da potujemo,<br />

temveč kako potujemo. Turisti so začeli razmišljati o tem, koliko njihovega<br />

denarja bo ostalo lokalnim ponudnikom in skupnostim (in ne velikim<br />

mednarodnim družbam, ki poslujejo po vsem svetu), iščejo zelene načine<br />

prevoza (vlaki, avtobusi ...), zanimajo jih lokalne navade, lokalna kulinarika,<br />

upajo, da jih bodo naokoli popeljali lokalni vodniki ...<br />

V tej številki <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a pišemo tudi o »turizmu z učinkom«. Takšnem<br />

turizmu, ki turiste spodbuja, da so v okolju, ki ga obiščejo, tudi družbeno<br />

koristni. To pomeni, da aktivno prispevajo k reševanju izzivov lokalnega<br />

okolja, ki ga obiščejo, bodisi tako, da zavihajo rokave in pomagajo pri<br />

urejanju turistične infrastrukture ali da vihtijo kuhalnice v gostilni s socialno<br />

noto, na primer. Turizem z učinkom je nadgradnja trajnostnega razvoja<br />

turizma, ki temelji na skrbi za zdravo naravno in družbeno okolje ter njegovo<br />

ekonomsko blaginjo.<br />

Takšne oblike potovanj so sicer že dolgo del turizma: prostovoljstvo v<br />

praviloma revnejših državah, pomoč na kmetijah, gradnja ekoloških vasi ..., a<br />

so od nekdaj v predalu »alternativnih oblik turizma«. Kdo ve, v kolikšni meri<br />

lahko – glede na čedalje globljo ozaveščenost ljudi glede okoljske in družbene<br />

problematike – počasi zapustijo alternativni rob in se prebijejo vsaj blizu<br />

ospredja?<br />

Ruski pisec Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč dejal: »Vsi razmišljajo o tem, kako<br />

bi spremenili svet, nihče pa ne razmišlja o tem, kako bi spremenil sebe.«<br />

Mateja Gruden, urednica<br />

Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici junija<br />

<strong>2019</strong>. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja<br />

<strong>2019</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.


4<br />

Aktualno<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije<br />

Za uspešno delo mu ne bo težko<br />

potrkati na nobena vrata<br />

Novi predsednik Turistične zveze Slovenije, osrednje slovenske turistične društvene organizacije, je Pavle<br />

Hevka. Mag. ekonomskih in poslovnih ved ter inženir gradbeništva, zaposlen v največjem inženirskem<br />

in svetovalnem podjetju v Sloveniji, DRI upravljanje investicij kot vodja projekta vzdrževanja cest. Član<br />

nadzornega sveta Kobilarne Lipica. Dolgoletni član in zdaj podpredsednik republiškega Turističnega<br />

drobnogleda TZS. Obenem pa tudi čebelar, lovec, inštruktor golfa in pilot motornega letala. Slovenijo<br />

s Triglavom je že večkrat preletel. »Čudovita je,« se nasmehne. »Obiskal sem že veliko držav, dovolj, da<br />

lahko rečem, da živimo v najlepši.«<br />

Pavleta Hevko so za novega predsednika Turistične zveze<br />

Slovenije (TZS) – po dveh mandatih Petra Misje, župana<br />

Podčetrtka, ki ostaja podpredsednik zveze – soglasno izvolili na<br />

redni volilni skupščini zveze, ki je bila sredi marca v Šmarjeških<br />

Toplicah.<br />

Že v prvem tednu po izvolitvi se je udeležil več občnih zborov<br />

društev, prisluhnil njihovim načrtom in težavam ter razmišljal o<br />

rešitvah zanje. »Veselim se novih izzivov. Bom pa zelo aktiven<br />

predsednik. In konkreten. Samo besede zame niso dovolj,«<br />

dodaja.<br />

Ključni poudarki dela<br />

Kot je Pavle Hevka poudaril ob izvolitvi za predsednika TZS, si bo v<br />

štiriletnem mandatu prizadeval še zlasti za tesnejše sodelovanje z<br />

lokalnimi skupnostmi pri prepoznavanju dediščine (naravne,<br />

zgodovinske, kulturne, okoljske, gastronomske in obrtne – ob tem<br />

poudarja, da si bo prizadeval tudi za širši razvoj verskega turizma, saj<br />

ima Slovenija s katoliško tradicijo, znanimi romarskimi kraji in sakralno<br />

dediščino zanj izjemne možnosti) in za čim tesnejše povezovanje<br />

vseh deležnikov v turizmu. »Za to, da bomo naredili korak naprej, mi<br />

ne bo težko potrkati na nobena vrata.« Prizadeval si bo za pomladitev<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


članstva v turističnih društvih, za »združitev modrosti in mladosti«.<br />

Želi si nadaljnjega pospešenega razvoja turizma z visoko<br />

angažiranostjo in motiviranostjo ter novimi vsebinami. Meni, da je<br />

treba projektom TZS zagotoviti večjo odmevnost in prepoznavnost<br />

ter k njim pritegniti večje število sodelujočih.<br />

Dolgoletno delo pri Turističnem drobnogledu TZS<br />

Novi predsednik TZS odlično pozna organiziranost turistične<br />

društvene organizacije, saj že dve desetletji sodeluje v uspešnem<br />

republiškem Turističnem drobnogledu TZS (RTD TZS), osem let je<br />

njegov podpredsednik. Prav zaradi drobnogleda je bilo v Sloveniji<br />

veliko narejenega pri popravilu cest, mostov, odstranjevanju divjih<br />

odlagališč, ureditvi prometne signalizacije, dostopih do turističnih<br />

zanimivosti ... Torej tega, kar je eden najosnovnejših temeljev za<br />

uspešen razvoj turizma. Meni, da je zavedanje o pomembnosti tega,<br />

na kar opozarja drobnogled, med ljudmi dovolj veliko, da pa država<br />

prepočasi sledi potrebam po odpravljanju ugotovljenih<br />

pomanjkljivosti. Razvoj gre po pravi poti, a ne dovolj hitro, meni.<br />

Odpravljanje težav, ki jih prinaša regulativa<br />

Na terenu, ob obiskih RTD TZS, se soočajo tudi s številnimi težavami<br />

ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom oziroma dejavnostmi, ki ga bogatijo.<br />

Še zlasti z zakonskimi regulacijami, ki jih pogosto omejujejo pri delu.<br />

Za primer navaja tradicionalne osmice, ki potrebujejo za obratovanje<br />

skorajda toliko dokumentov kot gostilne, ki so stalno odprte, je<br />

kritičen. »Če se regulativa ne bo spremenila, bodo nekatere stare<br />

tradicije izumrle.« Verjame, da država prisluhne pobudam za lajšanje<br />

zakonskih omejitev – a najprej je treba težave prepoznati in predlagati<br />

rešitve zanje. »Zato bo ena mojih ključnih nalog tudi ta, da bomo na<br />

terenu zbrali primere, ki jim regulativa otežuje delo, in predlagali<br />

konkretne rešitve zanje oziroma spremembe zdajšnje regulative.«<br />

Prostovoljstvo je premalo cenjeno<br />

Pavle Hevka je že vsa leta član RTD TZS kot prostovoljec. Ali meni, da<br />

je prostovoljstvo, na katerem temelji delovanje turistične društvene<br />

organizacije, v javnosti dovolj spoštovano? »Člane turističnih društev<br />

in zvez iskreno občudujem – toliko prostovoljnih ur, ki jih opravijo!<br />

Menim, da je prostovoljstvo izjemno pomembno za uspešen razvoj<br />

turizma. A žal ni dovolj spoštovano, ker se o tem premalo govori in<br />

piše. Zato si bom v času svojega mandata prizadeval tudi za boljšo<br />

prepoznavnost in odmevnost prostovoljskega dela v turizmu, da bo<br />

javnost bolj seznanjena z njim. Poleg tega sem in bom čim več na<br />

terenu, med ljudmi; pomagal jim bom pri promociji njihovega dela.«<br />

Tudi z rednimi novinarskimi konferencami in študijskimi turami, ki bi<br />

novinarjem in njihovim bralcem, gledalcem in poslušalcem odkrivala<br />

turizem, ki ga soustvarjajo društva.<br />

Prostovoljstvo mora preživeti, razmišlja, »sicer naša lepa država ne bo<br />

več tako lepa in urejena«. Civilni sektor – nepogrešljiv del tripartitnega<br />

partnerstva, ki kroji turistični razvoj in katerega ključni predstavnik je<br />

turistična društvena organizacija – je povsem enakovreden partner<br />

javnemu in zasebnemu, a žal ne tudi dovolj spoštovan, ugotavlja<br />

Pavle Hevka.<br />

Tesnejša povezanost modrosti in mladosti<br />

Sicer meni, da je zdajšnja organiziranost TZS dobra, turističnih društev<br />

in zvez je veliko, njihovi člani pa so izjemno prizadevni, a med njimi je<br />

premalo mladih. »Pomladitev društvene organizacije bo ena mojih<br />

ključnih nalog. Prvi korak bo dopis vsem osnovnim šolam; predlagali<br />

jim bomo, naj mladi povedo, kako bi lahko sodelovali v društvih. Mi<br />

pa jim bomo zagotovili kakšen lep izlet v Sloveniji in brezplačno<br />

včlanitev v društvo.«<br />

Nova aplikacija za odkrivanje Slovenije<br />

Novi predsednik TZS je napovedal tudi nove vsebine pod okriljem<br />

zveze, ki bi podpirale in promovirale turizem. »Prvi korak bodo<br />

digitalizirane vsebine – aplikacija za pametne telefone, ki bo domače<br />

in tuje obiskovalce vabila na izlete po Sloveniji, ki bo uporabnike<br />

seznanjala s turističnimi zanimivostmi v njihovi bližini, prireditvami ...<br />

Poleg tega načrtujejo vodene izlete, s katerimi bi si kraji (slovenski in<br />

tuji) izmenjavali primere dobrih praks. Pri tem si obeta podporo<br />

županov in dober ducat se jih je že pozitivno odzvalo na njegov<br />

predlog, razlaga Pavle Hevka.<br />

Večja odmevnost projektov TZS<br />

Kakšen pa je njegov pogled na vsebine in pomembnost projektov<br />

TZS, kot so Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna<br />

glava, Zlata kuhalnica in Mladi vodnik? Ti projekti so premalo<br />

odmevni, pravi. So dobri, a jih je treba nadgraditi; pri projektih za<br />

mlade, na primer, bi si želel, da bi se jih po njih več včlanilo v turistična<br />

društva. Za projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna pa je treba<br />

zagotoviti dodatne ocenjevalce, poleg tega si Pavle Hevka prizadeva,<br />

da bi bil odslej častni pokrovitelj tega tradicionalnega vseslovenskega<br />

tekmovanja v urejenosti okolja predsednik vlade in ne več države, kot<br />

doslej. Tako bi bila vladna podpora projektu, še zlasti pa turistični<br />

društveni organizaciji na splošno, (še) večja.<br />

Domače turiste je treba navdušiti nad Slovenijo<br />

Novi predsednik TZS pravi, da si je cilje treba postaviti visoko. Tako bo<br />

veliko narejenega, četudi cilji ne bodo izpolnjeni v celoti.<br />

Pavle Hevka živi v Ljubljani, sicer prihaja z Notranjskega, iz Planine<br />

nad Postojno. Ne poudarja najlepših delov Slovenije – zanj je izjemno<br />

lepa vsa Slovenija. Želi si, da bi to prepoznalo tudi več Slovencev.<br />

»Precej potujem po svetu in vsem lahko povem, da je Slovenija<br />

najlepša država, da se splača preživljati počitnice doma! Tudi to bo<br />

moja naloga: promovirati slovenski turizem domačim gostom.<br />

Premoremo tako čudovite stvari, a jih ne znamo ceniti – in tudi ne<br />

iztržiti.«<br />

Prostovoljno delo v republiškem Turističnem drobnogledu TZS je<br />

vselej opravljal s srcem in ljubeznijo, pravi; in prav tako bo opravljal<br />

tudi funkcijo predsednika osrednje turistične društvene organizacije.<br />

Mateja Gruden<br />

Novi podpredsedniki in upravni odbor TZS<br />

Na volilni skupščini TZS je bilo izvoljenih pet novih<br />

podpredsednikov: Dejana Baša, Dominik S. Černjak, Peter<br />

Misja, Jure Sodja in Janja Viher. V upravni odbor zveze so bili<br />

izvoljeni: Jože Barbo, Marija Brložnik, Damijan Jaklin, Uroš<br />

Kamenšek, Zlatko Kavčič, Vlado Kostevc, Aljoša Križnič, Vojko<br />

Mihelj, Valentin Odar, Boris Pirc, Drago Pogorevc, Jože Prah,<br />

Janez Ribič, Črtomir Špacapan, Franc Špegel, Leopold Turk,<br />

Milena Vranetič in Danijela Zeme. V Mladinski odbor TZS so<br />

bili izvoljeni: Ines Klopčič, Anže Grželj, Karmen Emih, Katja<br />

Fridau, Klara Jan, Teja Kmetec, Miha Kostevc in Nina Malej.<br />

Priznanja TZS<br />

Na skupščini so podelili najvišja priznanja TZS, zlate plakete,<br />

ki jih zveza podeljuje za dolgoletno delo in pomoč pri<br />

uresničevanju programov turistične društvene organizacije;<br />

prejeli so jih Ivica Čretnik, Anton Peršič, Jože Protner in Danica<br />

Recko. Priznanja so podelili tudi članom prejšnjega upravnega<br />

odbora Mihi Genoriu, Barbari Podpečan Jesenšek, Barbari<br />

Kolenc, Andreju Klasincu, Alenki Koren Gomboc in Andreji<br />

Drakulič Veselič. Za dolgoletno prostovoljsko delo pri<br />

projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna pa so priznanja<br />

prejeli člani ocenjevalne komisije Jovan Ivanov, Marta Kolarič,<br />

Lenka Molek, Peter Ogorelec, Lea Rigler in Zlata Vidovič<br />

5<br />

Aktualno<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


6<br />

Aktualno<br />

Foto: Alan Kosmač, Sidarta/www.slovenia.info<br />

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov; na fotografiji)<br />

in Bled (sedem odstotkov)<br />

Lani osem odstotkov več prihodov turistov in<br />

10 odstotkov več prenočitev kot leta 2017<br />

Po podrobnih podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS), objavljenih konec februarja, je bilo v<br />

Sloveniji lani nekaj več kot 5,9 milijona prihodov turistov, osem odstotkov več kot leta 2017, in skoraj 15,7<br />

milijona turističnih prenočitev, desetino več kot leto prej.<br />

Prihodov tujih turistov je bilo dobrih 4,4 milijona ali enajst odstotkov<br />

več kot leta 2017, prenočitev tujih obiskovalcev pa blizu 11,2 milijona<br />

ali 15 odstotkov več. To pomeni, da je bilo vsak dan dobrih štiri tisoč<br />

več prenočitev tujih turistov kot predlani.<br />

Prihodov domačih turistov je bilo okoli 1,5 milijona, prenočitev pa 4,5<br />

milijona, približno toliko kot leto prej.<br />

Delež prenočitev tujih turistov že več kot 70-odstoten<br />

Delež prenočitev tujih turistov v skupnem številu prenočitev v<br />

Sloveniji se od leta 2010 nenehno povečuje: leta 2010 je bil<br />

56-odstoten, leta 2015 že 64-odstoten, leta 2017 68-odstoten, lani pa<br />

že 71-odstoten.<br />

Več prenočitev turistov z vseh ključnih trgov<br />

Ključni trgi, od koder so prihajali turisti, ki so lani v Sloveniji ustvarili<br />

največ prenočitev med tujimi obiskovalci, so bili: Nemčija (12<br />

odstotkov ali skoraj 1,4 milijona prenočitev), Italija (prav tako 12<br />

odstotkov), Avstrija (devet odstotkov), Nizozemska in Hrvaška (iz<br />

vsake po pet odstotkov).<br />

Tuji turisti s ključnih trgov, ki so v Sloveniji lani ustvarili več prenočitev<br />

kot leto prej, so bili: turisti iz Nizozemske (22 odstotkov več), Nemčije<br />

(17 odstotkov več), Hrvaške (16 odstotkov več), Avstrije (štiri odstotke<br />

več) in Italije (za odstotek več).<br />

Največ prenočitev iz neevropskih držav turistov iz ZDA<br />

Med turisti iz neevropskih držav je bilo lani največ turistov iz ZDA.<br />

Prenočitev ameriških turistov je bilo tri odstotke vseh tujih turistov ali<br />

skoraj četrtino več kot leta 2017. Sledili so jim turisti iz azijskih držav<br />

in Izraela.<br />

Gorske občine na prvem mestu<br />

Največ prenočitev vseh turistov je bilo lani v gorskih občinah, skoraj<br />

4,5 milijona (29 odstotkov vseh prenočitev), in 14 odstotkov več kot<br />

leta 2017. Sledile so zdraviliške občine: tam je bilo skoraj 3,5 milijona<br />

prenočitev (22 odstotkov vseh) ali približno toliko kot leta 2017. V<br />

obmorskih občinah je bilo 19 odstotkov vseh prenočitev, sedem<br />

odstotkov več kot predlani, v Mestni občini Ljubljana pa 14 odstotkov<br />

vseh prenočitev ali 22 odstotkov več kot leta 2017.<br />

Prenočitev tujih turistov je bilo največ v gorskih občinah (32<br />

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), domačih pa v zdraviliških<br />

občinah (39 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov).<br />

Turisti največkrat prenočili v hotelih<br />

V hotelih in podobnih nastanitvenih objektih so lani našteli 53<br />

odstotkov vseh turističnih prenočitev. Turisti so v njih prenočili v<br />

povprečju 2,6-krat, kar je enako povprečni dobi bivanja turistov v<br />

vseh nastanitvenih objektih.<br />

Turisti so se najdlje zadržali v zdraviliških občinah (v povprečju so v<br />

njih prenočili 3,5-krat).<br />

Več kot polovica vseh prenočitev v le sedmih občinah<br />

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v<br />

občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov) in Bled (sedem<br />

odstotkov); v teh treh občinah so našteli skoraj četrtino vseh<br />

turističnih prenočitev. Preostalih 27 odstotkov prenočitev se je<br />

razpršilo na občine Kranjska Gora, Brežice, Bohinj in Moravske Toplice.<br />

Največ prenočitev tujih gostov je bilo v občinah Ljubljana (18<br />

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), Piran (12 odstotkov) in Bled<br />

(10 odstotkov).<br />

Največ prenočitev domačih gostov je bilo v občinah Piran (13<br />

odstotkov vseh prenočitev domačih turistov), Izola (sedem<br />

odstotkov) in Moravske Toplice (šest odstotkov).<br />

L. L.<br />

Novi viri podatkov in posodobitev metodologije<br />

raziskovanja<br />

V raziskovanju Prihodi in prenočitve turistov so pri SURS začeli<br />

uporabljati podatke iz novega Registra nastanitvenih obratov in iz<br />

sistema za elektronsko sporočanje podatkov v turizmu,<br />

imenovanega eTurizem. Zaradi spremembe virov je bila<br />

posodobljena tudi metodologija raziskovanja. Začasni mesečni<br />

podatki, objavljeni v letu 2018, niso bili primerljivi z mesečnimi<br />

podatki, objavljenimi pred tem letom. Večino podatkov za<br />

obdobje 2010–2017 so preračunali tako, da so zdaj primerljivi z<br />

mesečnimi in letnimi podatki za leto 2018.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Evropski simpozij hrane<br />

Vrhunski dogodek, ki utrjuje prepoznavnost in<br />

ugled kulinarične Slovenije<br />

Slovenija je marca gostila odmeven Evropski simpozij hrane (European Food Summit), ki je po mnenju<br />

chefinje Ane Roš, ambasadorke slovenske gastronomije, dodatno utrdil prepoznavnost in ugled<br />

Slovenije na evropskem in svetovnem kulinaričnem zemljevidu.<br />

7<br />

Aktualno<br />

V štirih dneh, od 16. do 19. marca, so se v Ljubljani in na Krvavcu zvrstili<br />

številni odmevni kulinarični dogodki, med njimi strokovni simpozij pod<br />

vodstvom Ane Roš, kulinarični sprehod z ljubljanskimi chefi po kulturnih<br />

hramih in znamenitostih prestolnice, predpremiera priljubljene<br />

kulinarične tržnice Odprta kuhna, Večerja na zajli na Krvavcu, doživljajska<br />

večerja na Ljubljanskem gradu pod taktirko vrhunskih chefov in drugi.<br />

Del dogodka, ki ga je pripravilo podjetje Jezeršek gostinstvo v partnerstvu<br />

s Slovensko turistično organizacijo in Turizmom Ljubljana, je bila tudi<br />

večdnevna študijska tura za izbrane tuje medije oziroma kulinarične<br />

pisce.<br />

Osrednji del dogodka, ki se je, kot so poudarili pri Slovenski turistični<br />

organizaciji, s svojim pristopom, kombinacijo drznosti in ustvarjalnosti<br />

nedvomno že uvrstil na seznam najpomembnejših evropskih<br />

kulinaričnih dogodkov, je bil strokovni simpozij na temo: Hrana – most<br />

do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov na Ljubljanskem<br />

gradu.<br />

Pod vodstvom Ane Roš in v sodelovanju s kuratorjem simpozija Andreo<br />

Petrinijem, ki je eden ključnih akterjev pri številnih svetovnih kulinaričnih<br />

projektih in ena najvplivnejših oseb v svetovni gastronomiji, so se v<br />

Sloveniji prvič zbrala največja imena s področja kulinarike, umetnosti in<br />

medijskega sveta iz Slovenije in tujine. Govorci so udeležencem simpozija<br />

predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj in hrano prihodnosti. Razprava<br />

je tekla o številnih perečih temah v sodobni gastronomiji, s poudarkom<br />

na povezovanju in razmišljanju zunaj okvirov in meja ter ob spoštovanju<br />

trajnosti in narave.<br />

Ključna sporočilnost simpozija je bila: trajnost ni vrednota sama po sebi,<br />

temveč vodilo, ki ga je treba upoštevati pri delu. Trajnosten pristop ni cilj<br />

kulinaričnega ustvarjanja, temveč pot, po kateri prispemo do vrhunskega<br />

kulinaričnega doživetja. Trajnost mora postati del kulinaričnega sveta –<br />

od vira hrane do krožnika.<br />

Med govorci so bili Andoni Luis Aduriz (Mugaritz, deveta restavracija na<br />

svetu po izboru The World‘s 50 Best Restaurants, dve Michelinovi zvezdici,<br />

Španija), Jordan Kahn (Destroyer in Vespertine, ZDA), Andreas Caminada<br />

(Schloss Schauenstein, 47. mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri<br />

Michelinove zvezdice, Švica), Christopher Pelé (Le Clarence, dve<br />

Michelinovi zvezdici, Francija), Esben Holmboe Bang (Maaemo, 35.<br />

mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri Michelinove zvezdice,<br />

Norveška), Leonor Espinosa (Leo Restaurant, Best Female Chef Latinske<br />

Amerike leta 2017 in Latin America’s 50 Best Restaurants, Kolumbija) in<br />

Riccardo Camanini (Lido 84, chef leta 2017 po izboru Identità Golose,<br />

Italija), Valter Kramar (Hiša Franko, Hiša Polonka), Anka Lipušček (Mlekarna<br />

Planika), Mateja Gravner (Vinarstvo Gravner) in Lior Kochavy (Odprta<br />

kuhna) in drugi.<br />

TTA, L. L.<br />

Foto: Matic Kremžar<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


8<br />

Dogaja se<br />

Foto: Gorazd Bedrač<br />

Garden Village Bled<br />

»Iz posteljnine sem pravzaprav doktoriral. Že dolga leta spremljam hotelirstvo po svetu, zato porabim ves svoj denar – imam dvanajst<br />

let star avto – za to, da se posvečam posteljnini, vzmetnicam, vzglavnikom, vsemu, kar je pomembno za dober spanec gosta,«<br />

poudarja Gregor Jamnik. Na fotografiji z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenije.<br />

Najstarejši hotel v Ljubljani<br />

Slon na pragu drzne in<br />

drage prenove<br />

Novinarji Društva turističnih novinarjev s predsednikom Dragom Bulcem so začeli obiskovati<br />

znamenite ljubljanske hotele in uspešne gospodarske turistične družbe; prvi jim je svoja vrata odprl<br />

najstarejši hotel v slovenski prestolnici – Slon. Štirizvezdični hotel s storitvami petzvezdičnega je že<br />

več let član skupine Best Western, ima 170 hotelskih sob, 85 redno zaposlenih in okoli 30 študentov,<br />

ki opravljajo različna dela. Brez dvoma ima najboljšo lokacijo v središču Ljubljane, a imajo veliko<br />

zadrego, saj taksisti nimajo dostopa do hotela. Razumi, kdor more!<br />

Hotel ima dolgo tradicijo in še zdaj slovi po zgodbi, ko je daljnega<br />

leta 1552 avstrijski vojvoda Maksimilijan II. odpotoval v Madrid in<br />

se oženil z Marijo Špansko. Takratni španski kralj mu je dal za darilo<br />

slona – živega, kajpak! Maksimilijan, željan slave, se je odločil, da<br />

bo šel peš po glavnih mestih svojega cesarstva v družbi s slonom.<br />

Ustavil se je tudi v Ljubljani – pred gostilno, ki je stala prav tam,<br />

kjer zdaj stoji hotel Slon.<br />

V gostilni je prenočil in ta se je odtlej imenovala Pri Slonu. Pozneje<br />

je na istem mestu zrasel hotel Elefant (slon), ki je postal hotel Slon.<br />

»Potomci zadnjega lastnika hotela g. Gnesde so pred leti prespali<br />

pri nas in zelo obžalovali, da niso več njegovi lastniki,« pripoveduje<br />

Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik Združenja<br />

hotelirjev Slovenije.<br />

Bo pa do leta 2022 hotel Slon postal eden najudobnejših in<br />

najlepših hotelov v Ljubljani, saj načrtujejo njegovo prenovo,<br />

vredno 18 milijonov evrov. Načrti so ambiciozni, hotel bo med<br />

drugim pridobil nove sobe, 17-metrski plavalni bazen, sodoben<br />

SPA, fitnes center, razkošno recepcijo ... »Neverjetno dolgo že<br />

čakamo na dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje<br />

(ARSO)! Ko bomo dobili gradbeno dovoljenje, se bomo začeli<br />

pogajati z gradbeniki, ki so zdaj zelo zasedeni. Imamo pa v<br />

Sloveniji samo štiri podjetja, ki so sposobna izvesti tak projekt, kot<br />

bo prenova hotela Slon,« pravi Gregor Jamnik, ki se tudi pohvali,<br />

da je njihov hotel edini v prestolnici, v katerega Ljubljančani vsak<br />

dan prihajajo na kavo in na tortice v kavarno Zvezda. Ta je<br />

nenehno zasedena in je treba tudi počakati na prosto mizo.<br />

Številni prihajajo tudi v zelo sodobno restavracijo na kosilo. »Smo<br />

edini hotel v Ljubljani, ki mu je uspelo kaj takega!« dodaja Gregor<br />

Jamnik.<br />

G. B<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


9<br />

Foto: L. L.<br />

Dogaja se<br />

Pohorski carji na letošnjem tradicionalnem smučarskem obhodu na pohorskih strminah<br />

Pohorski carji poslej tudi v knjigi<br />

»Da, to je Pohorje, krasno sredogorje do višine 1543 metrov, s<br />

površino 458 kvadratnih kilometrov, ki daje toliko kisika, kot ga<br />

potrebuje vsa Slovenija ...« začenja knjigo z naslovom Pohorski carji<br />

njen avtor dr. Dolfe Rajtmajer.<br />

Zgodovina carjevanja je bogata, začelo se je namreč že leta 1963, ko<br />

so za prvega pohorskega carja izbrali in imenovali Dušana Štoka, leto<br />

pozneje Dušana Tomažiča, leta 1965 Dušana Senčarja, očeta Zlate<br />

lisice. In tako vsako leto. Med drugim so bili izbrani za carja Franci<br />

Čop, Marjan Pečarič, Filip Gartner, Tone Vogrinec, Gorazd Bedrač,<br />

Herbet Jurič, Drago Rataj, Matjaž Kranjc, Srečko Jesenšek, Tomaž<br />

Šeruga, Milan Šmon, Stojan Puhalj, Jože Sevčnikar, Marko Rataj,<br />

Maksimilijan Muhič in Boštjan Tancer – vse do letos, ko so ustoličili<br />

Mitjo Šeška.<br />

Ustoličenje novega carja traja od pustne sobote do pustnega torka,<br />

ko novi car za leto dni prevzame kraljestvo in v družbi starih carjev<br />

obišče (praviloma na smučeh) bele strmine pohorskega smučarskega<br />

središča, ki je največje smučišče v Sloveniji.<br />

Novega carja volijo izključno stari carji, ki jim naslov car pripada do<br />

konca svojih dni in do konca dela v dobro razvoja smučanja na<br />

Pohorju. Dr. Dolfe Rajtmajer (tudi on je pohorski car!) v knjigi med<br />

drugim razkrije, katere so carske zaobljube, kakšna je edina prava<br />

carska oprava, kakšen je protokol pohorskega carja ... Kajpak mora na<br />

novo izvoljeni car pred podložniki izreči obljube, ki so zavezujoče,<br />

vendar brez posledic, če jih ne bi izpolnil. A pozor: »Smeh podložnikov<br />

ob predaji carstva je najhujša kazen!« še zapiše dr. Dolfe Rajtmajer.<br />

Avtor knjige dr. Dolfe Rajtmajer<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Prehranski kompas<br />

Gastronomija je v turistični ponudbi zelo pomembna, čedalje več<br />

turistov pa se želi zdravo prehranjevati tudi na počitnicah. In tudi<br />

zanje je dobrodošla knjiga Prehranski kompas nemškega avtorja Basa<br />

Kasta, prehranskega strokovnjaka in znanstvenega novinarja. Kaj naj<br />

jem, pravi Bast, je preprosto vprašanje, odgovor nanj pa je zelo<br />

zapleten.<br />

Z vseh strani nam priporočajo zdrav način prehranjevanja in številne diete<br />

(z malo ogljikovimi hidrati, vegansko dieto ...), kar lahko povzroči zmedo.<br />

Bas v knjigi opravi s kaosom, poudarja, kaj je zares zdravo, in odgovarja<br />

na večna vprašanja, med drugim na vprašanje, kako se s prehrano<br />

zavarovati pred boleznimi, upočasniti staranje in učinkovito shujšati.<br />

Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri Založbi Učila.<br />

KAJ<br />

NAJ<br />

JEM?<br />

12<br />

najpomembnejših<br />

pravil zdravega<br />

prehranjevanja<br />

D. P. B.<br />

Bas Kast<br />

PREHRANSKI KOMPAS<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


10<br />

Pod drobnogledom<br />

Grad Prem obdajajo obrambni zidovi in skrivni prehodi, ki razkrivajo zgodbe iz njegove preteklosti.<br />

Republiški Turistični drobnogled TZS<br />

Iz Ilirske Bistrice do<br />

Sviščakov po asfaltu<br />

Ilirska Bistrica, ki so ji ime posodili Iliri in ki je zrasla okrog reke Bistrice ter potoka Sušca, z zgovornim starim<br />

mestnim jedrom iz 14. stoletja, bo že to poletje povezana s Sviščaki z asfaltirano cesto. O tem se je prepričal<br />

republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (TD TZS), ki jo je mahnil v Ilirsko Bistrico in Brkine,<br />

turistično čedalje bolj zanimiv predel naše dežele.<br />

Ilirska Bistrica si z županom Emilom Rojcem na čelu zelo prizadeva,<br />

da bo njihova občina z razgibano okolico turistično polno zaživela.<br />

Seveda bo treba za to poskrbeti še za marsikaj in veliko postoriti, a so<br />

na odlični poti. Med spodbudnimi pridobitvami za razvoj turizma bo<br />

nova cesta, dolga sedem kilometrov, ki je za zdaj še makadamska.<br />

Vozišče bo prekril asfalt, široko bo pet metrov, stalo bo 1,2 milijona<br />

evrov, naložbo krije država, dela pa bodo končali sredi junija.<br />

Rojstna hiša Dragotina Ketteja<br />

Na Bistriškem je kar nekaj turističnih znamenitosti, med katerimi<br />

izstopa slikovita vasica Prem s svojim skrbno in lepo urejenim<br />

gradom. Vas, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, ima tudi rojstno<br />

hišo enega štirih stebrov slovenske moderne, Dragotina Ketteja. »V<br />

zgradbi nekdanje Ljudske šole imamo urejeno spominsko sobo v<br />

čast svojemu najbolj znanemu vaščanu. Veliko mladine iz vse<br />

Slovenije si jo pride ogledat, potem pa krenejo še na romanski grad<br />

Prem,« je povedala Maja Uljan iz Turistično informacijskega centra<br />

Ilirska Bistrica. Grad datira vsaj v leto 1213, od Ilirske Bistrice pa je<br />

oddaljen samo devet kilometrov.<br />

Grad tudi v rokah Habsburžanov<br />

»Zelo pomembna strateška lega gradu je bila vzrok, da se je v osmih<br />

stoletjih na njem zvrstilo veliko grajskih gospodov, med drugim je<br />

pripadal Habsburžanom,« pripoveduje Maja Uljan med vodenjem po<br />

gradu in grajski kapeli iz 14. stoletja.<br />

Posamezni kosi grajske opreme so prečudoviti, denimo baročno<br />

ogledalo iz 17. stoletja v slavnostni dvorani. V gradu sta tudi orožarna<br />

z viteškim orožjem in opremo ter stalna muzejska razstava, ki<br />

pripoveduje o pestri zgodovini doline reke Reke, o razvoju gradu, o<br />

arheoloških najdbah ... »Lani je grad obiskalo dobrih štiri tisoč ljudi,<br />

tudi iz Italije. Od velike noči naprej je odprt vsak dan. Letos<br />

pričakujemo več obiskovalcev v vasi Prem, saj praznujemo 120.<br />

obletnico smrti Dragotina Ketteja in sto let znamenite žganjekuhe iz<br />

brkinskih češpelj in jabolk,« razlaga Maja Uljan.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Na obisku v Marezigah<br />

RTD TZS je obiskal tudi znamenite Marezige z odlično turistično<br />

obiskano fontano refoška, prvo v Evropi. Fontana stoji v središču<br />

Marezig, od koder se odpira čudovit panoramski razgled; v jasnih<br />

dneh je videti celo Benetke! »Z obiskom sem zadovoljen, za zdaj<br />

imamo večinoma domače turiste, med tujci je največ Italijanov.<br />

Imamo pa že napovedane številne tuje turiste, ki priplujejo v Koper z<br />

ladjami križarkami. Prvi so nas obiskali Angleži, nad fontano in njeno<br />

vsebino pa so bili zelo navdušeni,« pravi Alen Babič, lastnik fontane in<br />

tamkajšnje gostilne Karjola.<br />

11<br />

Pod drobnogledom<br />

Grad se ponaša z odmrlo trto, ki se je posušila pred nekaj leti<br />

na Brusovi hiši iz Podtabora 6. Stara naj bi bila okoli 250 let!<br />

Tik pod gradom, kjer domuje poštni urad, ki je pod svojo streho vzel<br />

del TIC Ilirska Bistrica, pa lahko obiskovalci kupijo lične avtohtone<br />

izdelke in pridelke iz Brkinov, »kar je zelo pohvalno,« je med obiskom<br />

vasi Prem in istoimenskega gradu dejal Karl Vernik, predsednik TD<br />

TZS.<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

RTD TZS (od leve proti desni): Pavle Hevka, Duša Podbevšek<br />

- Bedrač in Karl Vernik z Alenom Babičem, lastnikom fontane<br />

refoška<br />

V idiličnem grajskem atriju prirejajo poroke in protokolarna srečanja.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


12<br />

Fokus<br />

Turistično društvo Menišija<br />

V deželi tisočerih zvezdic<br />

»Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem ... Večji del Menišije porašča<br />

gozd, v katerem se ni težko izgubiti ...« piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka. Menišija je svoje<br />

ime dobila po nekdanjih lastnikih, saj so bile tukaj od 13. stoletja naprej posesti kartuzijanskega samostana v<br />

Bistri, od koder je skozi Menišijo v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot. Med številnimi društvi, ki jih je<br />

najti na tem lepem koščku Slovenije, s svojim delovanjem še zlasti izstopa Turistično društvo Menišija.<br />

Poslanstvo društva<br />

TD Menišija je nastalo leta 2002 na pobudo KS Begunje in<br />

posameznikov. V letih delovanja so v društvu izpeljali številne<br />

projekte: ureditev tematskih poti, oživitev lokve v Dobcu, številne,<br />

zdaj že tradicionalne športne in kulturne dogodke ... Še zlasti pa so s<br />

projekti povezali ljudi. Kot pravi zdajšnji predsednik društva, Marko<br />

Beličič, je delo društva večplastno: »Poslanstvo TD Menišija je<br />

predstavljanje in promocija naravnih znamenitosti in kulturne<br />

dediščine Menišije. Prostovoljno delo usmerjamo v skrb za urejenost<br />

kraja, organizacijo različnih prireditev, vzdrževanje kolesarskih in peš<br />

poti, postavitve informacijskih tabel in vzdrževanje markacij.<br />

Zavedamo se, da smo turizem ljudje, zato veliko pozornosti<br />

namenjamo ohranjanju družabnega življenja na vasi in povezovanju<br />

krajanov. Za obiskovalce vse leto organiziramo različne glasbene,<br />

kulturne, športne in etnološke prireditve, ki ohranjajo že skoraj<br />

izgubljeno izročilo kraja. Menišijo in njeno okolico promoviramo v<br />

Sloveniji in tujini. Menišija je obdarjena z neokrnjeno naravo, zato si<br />

prizadevamo za razvoj okolju prijaznih oblik turizma in rekreacije.«<br />

Pohodniške in kolesarske aktivnosti<br />

TD Menišija je že leta 2005 uredilo sprehajalno pot Po medvedovih<br />

stopinjah, primerno za vse generacije, po kateri se obiskovalci<br />

sprehodijo čez senožeti in travnike v zaraščanju, mimo mokrišča na<br />

Ločicah, si ogledajo suhi potok, kjer je opuščeni peskokop, prečkajo<br />

suhe travnike, kjer so rastišča nekaterih ogroženih in zavarovanih vrst<br />

slovenske flore, kot na primer gorskega kosmatinca, navadne bodike,<br />

kranjske lilije, brstične lilije, tise, v kotavlji pozdravijo stari opuščeni<br />

sadovnjak, prava poslastica pa je obisk zdravilnega kraškega izvira<br />

Beč.<br />

Ob tematskih poteh so prostori za piknik, ki jih obiskovalci lahko<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Foto: Janez Košir<br />

Foto: Toni Miloš<br />

13<br />

Fokus<br />

Tako očarljivo je tod pozimi<br />

Prijazno za kolesarje<br />

najamejo in tako podaljšajo prijetno bivanje na Menišiji. Obiskovalci<br />

se lahko sprehodijo tudi po Naravoslovni učni poti v Dobcu in po<br />

nastajajoči krožni sprehajalni poti Po poteh kartuzijanov. V okviru<br />

društva že osemnajst let pripravljajo tradicionalni Gasparijev nočni<br />

pohod ob polni luni na Veliko Špičko, ki se ga udeleži več kot sto<br />

pohodnikov iz vse Slovenije. Društvo že več let sodeluje s Plesnim<br />

društvom Kolesar iz Cerknice pri tradicionalnem Novjorškem teku in<br />

pohodu in pri pripravi kolesarjenja po Meniševski kolesarski poti ob<br />

občinskem prazniku; to je primerno za vse generacije, poteka pa po<br />

dveh trasah: lažji in nekoliko zahtevnejši. Organizirajo tudi redno<br />

tedensko vadbo v naravi, pozimi pa v telovadnici krajevne osnovne<br />

šole. Letos se bodo pridružili tudi vseslovenskemu projektu Šport za<br />

špas.<br />

Sodelovanje s podružnično OŠ Maksim Gaspari<br />

TD Menišija aktivno sodeluje tudi s podružnično osnovno šolo<br />

Maksim Gaspari v Begunjah. Še zlasti zanimiv je projekt posvojitve<br />

jablane pri vagi, informacijski točki v Begunjah. TD Menišija je v<br />

sodelovanju z lastnikom in šolo ob tej priložnosti (leta 2012) pripravilo<br />

poseben dogodek, v okviru katerega so staro jablano posvojili učenci<br />

drugega razreda. Za drevo tako skupaj s člani TD Menišija skrbijo tudi<br />

učenci krajevne šole, s čimer se znanje o skrbi za sadno drevje<br />

prenaša na mlade rodove.<br />

TD Menišija in šola pripravljata skupaj tudi prikaz vzdrževanja starih<br />

sadovnjakov (obrezovanje, cepljenje, obiranje sadja), s čimer<br />

pritegneta tudi obiskovalce iz širše okolice.<br />

Člani društva so skupaj s šolarji POŠ Maksim Gaspari izpeljali tudi<br />

krožek na temo Zbiranje ljudskih pripovedi, ki jih bodo natisnili v<br />

brošuri.<br />

Sodelovanje z drugimi društvi<br />

Člani TD Menišija se povezujejo tudi z drugimi društvi. V sodelovanju<br />

s PGD Begunje in Kulturnim društvom Menišija ob tradicionalni<br />

prvomajski budnici v izvedbi Godbe Cerknica poskrbijo za sprejem in<br />

pogostitev, v sodelovanju z Mikološkim društvom Notranjske<br />

pripravljajo gobarsko razstavo, ki si jo ogledajo tudi šolarji in se<br />

seznanijo s kulturo nabiranja gob. Društvo deluje tudi na medobčinski<br />

ravni: s TD Rakitna partnersko sodeluje pri projektu Po sledeh<br />

potovanja najdaljšega jambora Rakitna – Trst, katerega pobudnik je<br />

TD Menišija.<br />

bo tudi predavanje o potovanju Rakiškega jambora.<br />

Na Menišiji bo v sodelovanju s čebelarjem Vasilijem Škrljem<br />

celodnevni Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. V sodelovanju s<br />

PGD Begunje bo v okviru vseslovenske akcije na dan zemlje čistilna<br />

akcija tudi na Menišiji. Ob občinskem prazniku bo TD Menišija v<br />

sodelovanju z različnimi društvi in lokalnim prebivalstvom pripravilo<br />

dobro obiskano tradicionalno kulturno prireditev Na lepi Menišiji, na<br />

kateri se lahko predstavijo tudi mladi talenti. Na dan državnosti bo na<br />

Cerkvenem griču v Selščku kresovanje po stari ljudski šegi, v Selščku<br />

pa bo tudi zanimiva dvodnevna etnološka prireditev Mnogokosje, na<br />

kateri kosci kosijo travnik na star način. Zanimiv dogodek je tudi<br />

Jabolčni dan na Menišiji, razstava starih sort meniševskega sadja in<br />

predstavitev sadnih dobrot. V Selščku – vasi razglednic slikarja<br />

Maksima Gasparija, bo ob 100. obletnici nastanka jaslic decembra<br />

razstava velikih Gasparijevih jaslic.<br />

Delovne akcije<br />

Kot vsako leto so tudi letos predvidene številne vzdrževalne akcije:<br />

obnova markacij, vzdrževanje sprehajalnih in kolesarskih poti,<br />

postavitev predstavitvenih panojev, dopolnjevanje sprehajalnih poti,<br />

ureditev, zasaditev in vzdrževanje zelenic na vstopnih točkah<br />

Menišije, ureditev novih cvetličnih nasadov, stojal za kolesa in drugo.<br />

Pri TD Menišija se veselijo tudi nove turistične signalizacije v kraju:<br />

predstavili bodo namreč kulturne in naravne znamenitosti Menišije<br />

in postavili informacijske table ob meniševskih kulturnih spomenikih.<br />

Več na: www.menisija.si<br />

Damijana Škrlj<br />

Dolgoletni tajnik TD Menišija Janez Košir pravi: »Pred leti sem na<br />

polhariji na Menišiji srečal gosta iz Nemčije. Globoko ganjen mi je<br />

dejal: ’Prepotoval sem skoraj ves svet. Bival v hotelih najvišjih kategorij.<br />

V meniševskih gozdovih pa sem prvič v življenju preživel večer v<br />

hotelu tisočerih zvezdic. To je najlepši kraj na svetu.’ Skozi njegove oči<br />

sem dognal, kakšno bogastvo skriva čista neokrnjena narava, kaj<br />

pomeni videti modro nebo, zvezde. Odtlej je Menišija samo še dežela<br />

tisočerih zvezdic, od katerih smo jih nekaj dodali tudi Meniševci.<br />

Srečen sem tukaj.«<br />

Drugi dogodki in prireditve<br />

V pustnem času so se na Menišiji tudi letos predstavili Potecini,<br />

domača pustna skupina z izvirnimi maskami, narejenimi po izročilu<br />

domačina, slovenskega slikarja Maksima Gasparija. TD Menišija je v<br />

cerkniškem DEOS – centru starejših prejšnji mesec predstavilo<br />

kulturne in naravne znamenitosti Cerkniške občine in Menišije v<br />

obliki virtualnega potovanja. V domu bo pripravilo tudi Ples<br />

meniševskih srčkov in s tem stanovalcem centra polepšalo dan. V<br />

Kulturno družabnem središču v Begunjah bo društvo predvajalo film<br />

o furmanih in o furmanstvu na Notranjskem in Primorskem, zanimivo<br />

Gabrovška jama<br />

Foto: Janez Košir<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


14<br />

Fokus<br />

Trški dnevi na Žužemberškem gradu<br />

TD Suha krajina<br />

Eno najaktivnejših društev –<br />

tam, kjer čas teče drugače<br />

Turistično društvo Suha krajina je eno najaktivnejših turističnih društev na Dolenjskem in tudi v širšem<br />

slovenskem prostoru. Nadaljujemo dediščino Tujsko-prometnega in olepševalnega društva, ki je bilo<br />

ustanovljeno leta 1938 v Žužemberku.<br />

Delovanje članov turističnega društva presega klasično delovanje<br />

prostovoljcev v društvih. S sloganom turističnega društva: »Suha<br />

krajina, kjer čas teče drugače«, je Suha krajina v Sloveniji prepoznavna<br />

in je že »blagovna znamka«. Cilji ob ustanovitvi turističnega društva<br />

se s požrtvovalnim in prostovoljnim delom članov društva<br />

uresničujejo in povsem upravičujejo njegovo ustanovitev in<br />

delovanje.<br />

Tesno povezovanje v Sloveniji in s tujino<br />

Turistično društvo je povezano v regijsko Turistično zvezo Dolenjske<br />

in Bele krajine in v krovno, Turistično zvezo Slovenije, je aktivni član<br />

LAS STIK, saj je predsednik društva tudi predsednik LAS-a. Društvo<br />

odlično sodeluje tudi s Občinskimi turističnimi zvezami Brežice,<br />

Ivančna Gorica in Krško ter s TD Ivančna Gorica, TD Višnja Gora, TD<br />

Krka, TD Polževo, TD Mirna Peč, TD Trebnje, TD Straža in drugimi<br />

društvi, klubi in organizacijami zunaj območja Občine Žužemberk, pa<br />

tudi iz drugih lokalnih skupnosti po Sloveniji: z Bleda, s Ptuja, iz<br />

Spuhlje, Celja, Škofje Loke, Slovenskih Konjic, Ribnice, Kočevja,<br />

Šentjurjeve Gore, Medvod, Kostela ...<br />

Poleg tega odlično sodeluje s Kegljevičevo stražo iz Pregrade,<br />

Bratstvom svetog Mihovila iz Karlovca, Ivanečkimi vitezovi iz Ivanca,<br />

Djevojačko stražo in Križevcev, turistično skupnostjo iz Koprivnice,<br />

viteško skupino Trnavska kampanja iz Slovaške in drugimi skupnostmi<br />

v tujini. Lani je bila mednarodna aktivnost izjemna, saj so izvedli<br />

aktivno promocijo od Pregrade, Karlovca, Križevcev, Koprivnice in<br />

Ivanca pa do Golubca (od Hrvaške do Srbije), Moskve (Rusija),<br />

Stuttgarta (Nemčije), Santa Marie di Leuca (Italija) ter v okviru ZZMS v<br />

Bruslju pred Evropskim parlamentom.<br />

Razgibane vsebine pod okriljem društva<br />

V članski knjigi je bilo do konca leta 2018 vpisanih 232 članic in<br />

članov, lani jih je bilo do članstva upravičenih 88. Veseli so novih<br />

članov, ki s svojim delom v društvu še povečujejo samospoštovanje<br />

in ponos ter ljubezen do domačih krajev.<br />

V okviru turističnega društva je aktivnih več sekcij: ljudske pevke v<br />

pokrajinskih nošah, Žužemberški viteški red Seinsenbergensis<br />

Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega z<br />

Žužemberškega gradu, turistični vodniki, sekcija za ročna dela,<br />

literarna sekcija, pohodna sekcija, občasno deluje še pustnokarnevalska<br />

sekcija.<br />

Člani in članice društva z neprecenljivo voljo pomagajo in delajo za<br />

skupne cilje in tako za boljši jutri. Lani so organizirali ali soorganizirali<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


15<br />

Fokus<br />

Pohod na Frato – na srečanje turističnih zanesenjakov društev občin Mirna Peč, Trebnje, Straža in Žužemberk<br />

26 prireditev, štiri so bile večdnevne. Aktivno (z nastopi) so sodelovali<br />

na 49 prireditvah, na šestnajstih prireditvah zunaj občine in na<br />

dvanajstih prireditvah ali predstavitvah v tujini (Hrvaška, Srbija,<br />

Nemčija, Belgija, Rusija). Izvajali so delovne in urejevalne akcije ter<br />

izvajali tečaje in skrbeli za Žužemberški grad in splav na Loki. Pred<br />

gradom so uredili in oživili novo informacijsko točko s smrekovim<br />

pultom in čok smreke velikanke. Tukaj je obiskovalcem na voljo<br />

vpogled v tukajšnje naravne in kulturne znamenitosti.<br />

Predstavitve doma in v tujini<br />

Med najpomembnejšimi dogodki društva v lanskem letu so bili<br />

predstavitev na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe–<br />

Adria, obletnica postavitve spominskega znamenja strmoglavljenemu<br />

bombniku B-17 'Jer Reviens' v Gradencu, promocijske aktivnosti na<br />

sejmu CMT v Stuttgartu, na Beli nedelji v Pregradi, na gradu Dubovac,<br />

v Križevcih, na predstavništvu Tatarstana v Moskvi (Rusija), na dnevih<br />

Dunava v Golubcu (Srbija), na renesančnem festivalu v Koprivnici<br />

(Hrvaška) in pred Evropskim parlamentom v Bruslju v okviru ZZMS,<br />

kjer so bili mladi člani viteškega reda. In seveda Trški dnevi, ki so znani<br />

po vsej Sloveniji. Lani so izvedli že 20. srednjeveški dan na<br />

Žužemberškem gradu, ki ima med sorodnimi prireditvami v Sloveniji<br />

najdaljšo tradicijo. Člani in članice društva so po najboljših močeh v<br />

najlepši luči predstavili Suho krajino, njeno zgodovino, ljudi in običaje<br />

ter tako navdušili obiskovalce.<br />

Uspešno in edinstveno vodijo projekt ocenjevanja pijač iz grozdja<br />

samorodnih vinskih trt, ki je čedalje odmevnejše in pomembnejše.<br />

Lani pa je zaživel projekt Pozdrav jeseni, v okviru katerega so<br />

prizadevni posamezniki vsak torek pripravili nekaj iz turističnega<br />

kotla in vsakdo, ki je želel malicati, je dobil odličen topel in okusen<br />

obrok.<br />

Članice in člani TD Suha krajina opravijo še izjemno veliko drugega<br />

dela – od prostovoljnega vodenja po gradu do aktivnega sodelovanja<br />

pri različnih projektih; dolg je seznam vseh del, ki jih opravijo. Lani so<br />

opravili več kot 12.855 ur prostovoljnega dela, kar bi, »prevedeno« v<br />

denar, pomenilo 111.361 evrov!<br />

Smelo tudi naprej<br />

Turistično društvo Suha krajina se bo tudi poslej aktivno udejstvovalo<br />

pri razvoju turizma na območju Suhe krajine. Največ pozornosti bo<br />

tudi naprej namenjalo promociji Suhe krajine in predstavitvi njene<br />

naravne, kulturne in nesnovne dediščine ter starih običajev in šeg,<br />

organizaciji kulturnih, rekreativnih in turističnih prireditev ter<br />

izboljšanju turistične ponudbe. V društvu si zelo želijo, da bi v Suhi<br />

krajini združili vse ponudnike turistične dejavnosti, vzpostavili register<br />

ponudbe, skupno spletno stran, koledar prireditev, katalog ponudbe<br />

in promocijsko gradivo.<br />

V društvu delujejo z velikim zagonom in željo po spodbujanju<br />

turističnega razvoja v svojih krajih. In to jim je v določeni meri že<br />

uspelo. Žužemberk in Suha krajina sta v Sloveniji dobro znana, pa<br />

tudi v tujini.<br />

L. L.<br />

Foto: arhiv TD Suha krajina<br />

Tradicionalno Prešernovanje, kulturna prireditev ob 8.<br />

februarju, slovenskem kulturnem prazniku<br />

Na srednjeveškem dnevu na Ptujskem gradu<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


16<br />

Turizem smo ljudje<br />

Foto: Foto: Janez Mateja Dolenc Gruden<br />

TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh.<br />

Danica Recko, prejemnica zlate plakete, najvišjega priznanja TZS<br />

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina<br />

Dragoceni biser – dobrina<br />

Dobrine<br />

Pred Danico Recko, predsednico Društva Izviri Dobrina, je na mizi zajeten sveženj priznanj. V dobrih dvajsetih<br />

letih, odkar je bilo ustanovljeno društvo, jih je prejela že veliko, pred kratkim tudi zlato plaketo, najvišje<br />

priznanje Turistične zveze Slovenije. »Vsakomur je kaj pisano na kožo. Nekateri gredo na morje, nekateri v<br />

hribe, jaz pa sedem za računalnik in delam za društvo,« pravi 65-letna sogovornica. Mož Martin jo večkrat<br />

okrega, da je preveč za računalnikom, dodaja v smehu.<br />

Priznanja ji dobro denejo, so dokaz, da dela dobro, razmišlja. Spomni<br />

se lepih besed, ki ji jih je pred kakšnim desetletjem namenil<br />

obiskovalec iz Ljubljane, predavatelj na univerzi za tretje življenjsko<br />

obdobje. Takole je med drugim napisal v pismu takratnemu županu<br />

občine Šentjur, h kateri spada Dobrina: »Aprila sem slušatelje tretje<br />

univerze odpeljal na ekskurzijo na Kozjansko, kjer sem se srečal z<br />

neverjetno agilno gospo Danico Recko iz Dobrine, ki nas je prisrčno<br />

sprejela ter nam z velikim zanosom in srčnostjo predstavila svoj kraj<br />

in okolico. Spoštovani gospod župan, kot sami ugotavljate na<br />

spletnih straneh občine, je zelo pomembno sodelovati z ljudmi, ki so<br />

predani svojemu delu, imajo ustrezna znanja in se zavedajo sprejete<br />

odgovornosti. Med takšne ljudi spada tudi gospa Danica Recko. S<br />

tem namenom vam izrekam iskreno priznanje, da imate v vaši občini<br />

čast sodelovati s tako izjemnim človekom, kot je ona. Gospa Recko je<br />

dragocen biser, je mali človek z velikim srcem, je dobrina Dobrine.«<br />

Ustanovitev Turističnega društva Dobrina<br />

Turistično društvo Dobrina, kot se je sprva imenovalo, so ustanovili<br />

leta 1993 zaradi želje po razvoju turistične dejavnosti na podeželju na<br />

demografsko ogroženem območju na Kozjanskem. Prva spodbuda,<br />

kot pravi Danica Recko, je bilo sicer zavedanje o termalni vodi na<br />

območju Dobrine. O njej je društvo leta 1999 tudi izdalo prvo<br />

zloženko (Grajski vrelec Dobrina); gradivo zanjo je zbral in uredil zdaj<br />

že preminuli pisatelj s Kozjanskega Daniel Artiček, »kot svoj prispevek<br />

k promociji Grajskega vrelca Dobrina in TD Dobrina«. Zgodba o<br />

vrelcu temelji na legendah, ki so najstarejši pričevalci o zdravilnosti<br />

vode v Dobrini.<br />

Dobrina je sicer razloženo naselje s približno 175 prebivalci.<br />

Ugnezdena je med travnike in sredi gozdov. Leži na južnem pobočju<br />

Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo »naše<br />

kozjansko morje«. »Na začetku, ko še nismo bili prepoznavni, se mi je<br />

pogosto zgodilo, da v občini (Šentjur, op. p.) nekateri ljudje niso<br />

vedeli, kje je Dobrina,« se nasmehne sogovornica.<br />

Tradicionalni Valentinovi pohodi<br />

Novo turistično društvo z Danico Recko na čelu je po ustanovitvi<br />

takoj zavihalo rokave. »Društvo smo ustanovili konec novembra, že<br />

februarja naslednje leto pa smo pripravili prvi Valentinov nočni<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


pohod. Letos je bil že 23. leto zapored; udeležilo se ga je okoli 250<br />

pohodnikov. Je pa zadnja tri leta podnevi,« pripoveduje sogovornica.<br />

Zatem so pripravili prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših<br />

babic in dedkov, ki je sčasoma postala Dobrinska noč.<br />

Društvo organizira tudi različna strokovna predavanja o urejanju<br />

podeželja, obuja domačo obrt ob preji volne, v sodelovanju z Radiom<br />

Slovenija in Radiom Maribor ter voditeljem Tonetom Petelinškom<br />

organizira radijske delavnice. V svojem kraju pripravlja čistilne akcije<br />

in ocenjevanje za lepši in prijetnejši kraj. Sodeluje z društvi v<br />

domačem kraju in drugimi v celjski regiji.<br />

»Vsako leto se lotimo česa novega. Priredili smo že srečanje<br />

motoristov, srečanje udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje,<br />

zadnjih pet let ocenjujemo naj pršjačo, pogačo, značilno za tukajšnje<br />

kraje.«<br />

Društvo ima člane tudi iz drugih krajev, ne le iz Dobrine. Je najbolj<br />

aktivno in prepoznavno društvo v občini Šentjur.<br />

Številne knjige in promocijske zloženke<br />

Danica Recko je nedvomno ključna za živahno društveno dejavnost<br />

v Dobrini, kjer je odraščala in kjer živi. Raziskuje preteklost tukajšnjih<br />

krajev, legende, ki so se napletle okoli njih ...<br />

Društvo je izdalo številne knjige o domačem kraju: Legende grofije<br />

Žusemske, Glažarjev sin, Zadnji Žusemski graščaki, kozjanski steklarji,<br />

trgovci in loški učitelji (vse tri knjige so zaradi velikega povpraševanja<br />

morali natisniti že dvakrat). Izdalo je pesmarico »Ljudski biseri«, s<br />

podnaslovom Te pesmi prepevamo v okolici Žusma (vse pesmi je od<br />

domačinov zbrala, prepisala in povezala v knjigo Danica Recko), in<br />

knjigo Stoji učilna zidana v Dobrini, ki pripoveduje o prvi šoli v<br />

Dobrini (tudi tukaj je pripovedovanje učiteljic zbrala in uredila Danica<br />

Recko).<br />

Društvo je izdalo tudi številne zloženke za promocijo kraja: Grajski<br />

vrelec, Žusem skozi čas, Valentinov nočni pohod, Glažute na območju<br />

Žusma, Grajska učna pot Žusem ter številne spominke v povezavi s<br />

kulturno in etnološko dediščino kraja.<br />

Grajska učna pot Žusem<br />

Spodbudilo je tudi ureditev Grajske učne poti Žusem, ki je leta 2015<br />

prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na<br />

območju Celja in ki jo rade obiskujejo družine z otroki in šole. Na<br />

zloženki z opisom poti je med drugim zapisano: »Dobrina je bogatejša<br />

za Grajsko učno pot Žusem. S trudom in vztrajnostjo predsednice<br />

Društva Izviri Dobrina, gospe Danice Recko, ki je vodilni partner<br />

istoimenskega projekta Leader, je vzpostavljena vzorno urejena učna<br />

Valentinov pohod – prva prireditev Turističnega društva Dobrina<br />

pot.«<br />

Društvo je v obliki projektov obnovilo Farovški vodnjak, lestenec v<br />

cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ploščo v spomin padlim v prvi<br />

svetovni vojni na Žusmu. Prijavili so se tudi na javni poziv lokalne<br />

akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja – program Leader za razvoj<br />

podeželja s projektom Doživljajski turizem od vznožja do vrha Žusma<br />

»Občutim Žusem«.<br />

Premalo cenjeno prostovoljstvo<br />

Danica Recko meni, da so turistična društva izjemno pomembna, še<br />

zlasti za urejenost krajev; v manjših krajih pa so ključna za promocijo<br />

in privabljanje obiskovalcev. Prostovoljstvo, razmišlja, je premalo<br />

cenjeno. »Ljudje bi se morali bolj zavedati, koliko prostovoljnega dela<br />

je opravljenega v krajih!«<br />

Predsednica Društva Izviri Dobrina pravi o sebi: »Sem bolj takšna, da<br />

raje delam, kot da sem v ospredju. Priznanja pa so dokaz, da res<br />

delaš.«<br />

Mateja Gruden<br />

Krožna Grajska učna pot Žusem vabi s sloganom: »Hodi, teci, raziskuj,<br />

uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj.« Začenja se v dolini ob Dobrinskem<br />

potoku in se najprej vzpne na grič Molovice, od koder se odpirajo lepi<br />

pogledi na Dobrino in bližnji Žusem. Nadaljuje se do Drenovc, od<br />

koder se spusti do Dobrinskega potoka in Žamerika, zatem pa se<br />

vzpne na razgledni vrh Žusma. Je deloma strma, vendar nezahtevna.<br />

Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene so zanimivosti<br />

kulturne dediščine ter naravne izjemnosti, kot je najdebelejši Mrazov<br />

skorš na Celjskem. Na poti so točke, ki so zasnovane skozi igro v naravi:<br />

Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine<br />

grofične Ane in Zvoki narave ... Dolga je devet kilometrov.<br />

Foto: Franci Hrovatič<br />

17<br />

Turizem smo ljudje<br />

Foto: Franci Hrovatič<br />

Grajska učna pot Žusem je leta 2015 prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


18<br />

TZS<br />

Nasmejani ob pripravi vaniljeve kreme s sadjem<br />

Mladi kuharji žanjejo lepe uspehe<br />

Zmagovalci Zlate kuhalnice<br />

kuhali v VIP-šotoru na<br />

Ljubnem<br />

Ljubno ob Savinji ni poznano le po flosarjih, ljubenskih poticah in odličnih domačih dobrotah, ampak v zadnjih<br />

letih tudi po odlično izpeljanih in dobro obiskanih FIS-tekmah svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih.<br />

Iz istega kraja pa prihajajo tudi lanski zmagovalci tekmovanja TZS za Zlato kuhalnico, mladi kuharji OŠ Ljubno<br />

ob Savinji.<br />

Mlade je seveda treba navdušiti za kuhanje in z njimi veliko delati, za<br />

kar si prizadevamo že leta. Letos pa so znova sprejeli velik izziv:<br />

odzvali so se na povabilo za pripravo dela pogostitve v VIP-šotoru na<br />

tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Podobne pogostitve<br />

so pripravili že večkrat, saj so kuhali že na turističnih tržnicah, pred leti<br />

pa so pripravili tudi pokušnjo domačih jedi ob dnevu odprtih vrat na<br />

Veleposlaništvu RS v Washingtonu, kjer je lahko njihove dobrote<br />

pokusilo okrog štiri tisoč obiskovalcev. Ponosni so tudi, da so pripravili<br />

medeni zajtrk ob obisku evropske delegacije v Washingtonu leta<br />

2016 – ob robu prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan<br />

čebel.<br />

Zahtevna in še kako okusna pogostitev<br />

In tako so mladi kuharji v petek, 8. februarja, pripravili pogostitev v<br />

VIP-šotoru na Ljubnem, na prvi tekmi ženskih smučarskih skokov. Na<br />

zahtevno pogostitev so se pripravljali kar nekaj dni.<br />

Poleg dveh zmagovalnih jedi na tekmovanju za Zlato kuhalnico,<br />

bučne rižote z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljeve kreme s<br />

sadjem, so pripravili še: ajdnek, pečena nadevana jabolka, miške,<br />

jabolčni in kruhov čips, različne mlečne namaze, karamelizirane<br />

orehe in jabolčno-skutno pito. Za domačnost pa so poskrbeli še z<br />

obloženimi kruhki v obliki flosov. Kruhki so bili poleg domače klobase<br />

Foto: Janez Platiše<br />

Vaniljeva krema s sadjem – več kot 150 kozarcev<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


19<br />

TZS<br />

Skupinska fotografija z Uršo Bogataj<br />

obloženi še z jabolčnim hrenom ali z mohotom, domačim sirom,<br />

savinjskim želodcem in vloženimi šparglji. Rižoto in miške so<br />

učenci pripravljali v VIP-šotoru, preostale jedi pa so spekli in<br />

pripravili vnaprej, na šoli.<br />

Flosarska cirnga v dar Urši Bogataj<br />

Poleg pogostitve pa so pripravili še predstavitev Flosarske cirnge.<br />

To je kulinarično obarvan spominek domačega kraja, ki so ga<br />

učenci izdelali za letošnji projekt TZS Turizmu pomaga lastna<br />

glava. Flosarska cirnga so lesena deščica za rezanje, ajdnek,<br />

savinjski želodec, jabolčni čips, karamelizirani orehi, majhen<br />

leseni flos in zgibanka z receptom za pripravo ajdneka, v<br />

slovenskem in angleškem, nemškem, italijanskem ter<br />

nizozemskem jeziku.<br />

Učenci so bili ponosni, da so lahko svoj spominek podarili<br />

slovenski skakalki Urši Bogataj! Podarili so ga tudi Jožetu Mermalu,<br />

predsedniku uprave BTC, ki je pokrovitelj tekmovanja na Ljubnem<br />

in ki je mlade kuharje skupaj z mentorico in njihovimi družinami<br />

povabil na kopanje s kosilom v ljubljansko vodno mesto Atlantis.<br />

Marija Ermenc, mentorica<br />

Foto: Ermenc<br />

kuHaLnica<br />

ReGijsKa TeKmovanja<br />

8. maj Srednja gostinsko turistična šola v Radovljici<br />

14. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci<br />

15. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />

16. maj Srednja šola Izola<br />

21. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto<br />

22. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana<br />

23. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje<br />

Državno tekmovanje bo novembra v sklopu<br />

66. Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Ljubljani.<br />

www.turisticna-zveza.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


20<br />

Svet obvodnih krajev Slovenije v okviru TZS organizira<br />

24. Srečanje objezerskih<br />

krajev Slovenije<br />

kdaj: sobota, 1. junij <strong>2019</strong>, ob 10. uri<br />

kje: Bukovniško jezero, Dobrovnik<br />

Informacije na:<br />

turizem@dobrovnik.si<br />

Program srečanja:<br />

• okrogla miza o<br />

vodnih zadrževalnikih<br />

kot turistični priložnosti,<br />

• ogled zanimivosti občine Dobrovnik,<br />

• družabno srečanje pod šotorom<br />

ob Bukovniškem jezeru.<br />

- voden ogled kulturnih znamenitosti<br />

- ogled vinske kleti in degustacija<br />

- strokovno predavanje dr. Janeza Bogataja<br />

- sejem kresne noči s predstavitvijo društev<br />

- druženje ob živi glasbi<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


V Sloveniji ni dolgčas<br />

21<br />

Brda in vino<br />

Spomladanski festival Brda in vino ima že dolgo tradicijo.<br />

Sprva je bil znan še zlasti kot dogodek, namenjen<br />

poznavalcem in ljubiteljem vin, v zadnjih letih pa je prerasel<br />

v največji eno-gastronomski dogodek v Brdih. Preprosto<br />

pripravljene briške jedi so zamenjali izvirni in dovršeni<br />

krožniki, ki gredo z roko v roki z vrhunskimi briškimi vini.<br />

Središče dogodka, ki bo v soboto, 27. <strong>april</strong>a, je slikovita<br />

srednjeveška vas Šmartno. Na njenih »gasah« se bo<br />

predstavilo več kot petindvajset domačih in gostujočih<br />

restavracij in prav toliko briških vinarjev. Obiskovalci bodo<br />

lahko pokušali njihove jedi in vina ter tržnico z domačimi<br />

izdelki: medom, oljčnim oljem, suhim sadjem, čaji, siri,<br />

mesninami ter drugimi butičnimi izdelki.<br />

Več: www.brda.si<br />

Foto: arhiv ZTKMŠ Brda/www.slovenia.info<br />

Mesec tulipanov<br />

Aprila se travniki v botaničnem parku Arboretum<br />

Volčji Potok spremenijo v preproge tulipanov.<br />

Cvetelo bo 350 sort tulipanov. Cvetoči prizori se<br />

bodo ves mesec spreminjali iz dneva v dan.<br />

Posebnost razstave pa je gozd tulipanov, kjer v senci<br />

mogočnih dreves pisani cvetovi vztrajajo najdlje.<br />

Tradicionalna razstava cvetja in tulipanov se sicer<br />

začenja 13. <strong>april</strong>a, 27. <strong>april</strong>a pa bodo v parku odprli<br />

tradicionalni vrtnarski sejem in sejem domače obrti.<br />

Več: www.arboretum-vp.si<br />

Foto: Matej Lovše/www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


22<br />

Dogodki<br />

Pohod po Krpanovi poti<br />

na Blokah<br />

Zadnja <strong>april</strong>ska nedelja (letos 28. <strong>april</strong>a) je dan tradicionalnega<br />

Krpanovega pohoda na Blokah, ki popelje skozi bloško naravno in<br />

kulturno dediščino. Pot je dolga 19 kilometrov, skupaj s povirjem<br />

Iške pa 23 kilometrov. Vodi mimo dvajsetih posebej označenih<br />

pojavov naravne in kulturne dediščine, je zložna in primerna za vse<br />

generacije. Pohodniki jo večinoma prehodijo v štirih do sedmih<br />

urah. Začenja in končuje se pri Bloškem jezeru na Volčjem, ki je<br />

zadnja leta čedalje bolj priljubljena izletniška točka.<br />

Več: www.bloke.si<br />

Foto: www.bloke.si<br />

Praznovanje<br />

pomladi v Gradežu<br />

Začenja se<br />

Posavski festival<br />

pohodništva<br />

Maja se začenja spomladanski del Posavskega festivala<br />

pohodništva, enega od enajstih festivalov, povezanih v<br />

skupno zgodbo »Slovenija hodi«. Maja in junija, zatem<br />

pa še oktobra in novembra, bodo v sklopu festivala<br />

pripravili več kot trideset organiziranih pohodniškokolesarskih<br />

izletov, strokovno vodenih in z<br />

izobraževalnim programom, posavsko kulinariko,<br />

lokalnimi zgodbami ter pestro izbiro nastanitev.<br />

Več: www.visitkrsko.com<br />

Foto: www.visitkrsko.com<br />

Prireditev Praznovanje pomladi, ki jo pripravlja<br />

Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri<br />

Turjaku, bo letos predvidoma v nedeljo, 28. <strong>april</strong>a, pri<br />

Sušilnici sadja na Gradežu; začela se bo ob 14. uri.<br />

Obiskovalci se bodo sprehodili po prebujajoči se<br />

naravi okoli vasi, zapeli nekaj ljudskih pesmi, si<br />

ogledali zanimivosti vasi in umetnine članov Društva<br />

likovnikov Ljubljana, ki jih bodo ustvarili na<br />

dopoldanski koloniji. Na ogled bo tudi prikaz<br />

nekdanjih podeželskih opravil. Ob 15. uri bo v<br />

vaškem središču kratek kulturni program z godbeniki<br />

in plesalci. Zelenega Jurija bodo v glasnem sprevodu<br />

pospremili skozi vas in mu poklonili darove za dobro<br />

letino. Otroci se bodo lahko zabavali na pastirskih<br />

igrah. Na voljo bosta domača hrana in pijača; na<br />

stojnicah bo veliko domačih dobrot in ekoloških<br />

izdelkov. Dan bo sklenil večerni ples.<br />

Več: www.gradez.si<br />

Foto: Društvo za ohranjanje dediščine<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


W<br />

Vinska vigred v Beli<br />

krajini<br />

V Metliki bo od 17. do 19. maja tradicionalna prireditev 37.<br />

Vinska vigred v Beli krajini, ki je z več kot 20.000 obiskovalci<br />

največji festival vina v Sloveniji. Tridnevni praznik nagrajenih<br />

vin, belokranjskih dobrot in promocije etnoloških posebnosti<br />

ter kulturnih dosežkov se je v več kot v treh desetletjih močno<br />

zasidral med slovenske turistične dogodke. Obiskovalci<br />

prireditve v starem metliškem jedru bodo lahko pokušali<br />

belokranjske kulinarične posebnosti, se naučili peči<br />

belokranjsko pogačo, pokušali najboljša vina, si ogledali<br />

kulinarično razstavo in razstavo domače obrti, spremljali<br />

pester kulturni program ...<br />

Več: http://vinska-vigred.si/<br />

Mednarodni festival<br />

alpskega cvetja v<br />

Bohinju<br />

Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, ki bo letos<br />

13. leto zapored, od 24. maja do 9. junija, je edinstveni<br />

dogodek v alpskem prostoru. Je festival, ki časti naravo in<br />

sobivanje človeka v njej. Festivalski program je izjemno<br />

pisan – tako kot je barvito botanično bogastvo sveta, v<br />

katerem ga pripravljajo. Pod njegovim okriljem se vrstijo<br />

kulturne prireditve, povezane s cvetličnimi temami (od<br />

likovnih razstav do glasbenih večerov), strokovni posveti o<br />

alpskih rastlinah, delavnice in predstavitve številnih<br />

področij in načinov, kako lahko samoniklo cvetje polepša<br />

in obogati naše življenje: od tečajev fotografije do<br />

kulinaričnih delavnic, od spoznavanja čebelarstva do<br />

likovnih tečajev. Pod vodstvom domačih vodnikov in<br />

botaničnih strokovnjakov pa obiskovalci spoznavajo<br />

cvetlično bogastvo Bohinja, njegove okolice in tudi<br />

nekaterih drugih botanično zanimivih območij Slovenije.<br />

23<br />

Dogodki<br />

Več: www.bohinj.si<br />

Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info<br />

Praznik refoška<br />

Od 7. do 9. junija bo v Marezigah že 47. Praznik refoška;<br />

neprekinjeno ga pripravljajo že od leta 1972. V štirih desetletjih se<br />

je iz Razstave refoška, na kateri so vinogradniki iz slovenske Istre<br />

promovirali svoj žlahtni pridelek, tedaj v večjem delu Slovenije še<br />

slabo znan, razvil velik praznik vinogradnikov in vseh ljubiteljev<br />

vina. Na njem se slavijo kakovost vina, vinska kultura ter etnološka<br />

in kulturna dediščina istrskega podeželja. Praznik v Marezigah je<br />

praznik vseh vinogradnikov iz tukajšnjega okoliša. Na ocenjevanju<br />

vin izbirajo najboljši refošk in malvazijo, ki ju točijo vse<br />

praznične dni ob domačih jedeh. Strokovna<br />

komisija ocenjuje tudi ustekleničena vina, od<br />

muškata, sivega pinota in chardonnayja med<br />

belimi, do merlota, caberneta in shiraza med<br />

rdečimi sortami. Ta vina vinogradniki tudi<br />

ponujajo in predstavljajo na vinskem sejmu v<br />

okviru praznika.<br />

Več: http://praznik-refoska.si<br />

Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


24<br />

KOLEDAR DOGODKOV<br />

Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine<br />

16. pohod po Jablaniški poti 06.04.<strong>2019</strong> Šmartno pri Litiji 070 303 321 Društvo za razvoj podeželja Laz<br />

Po poteh vodnih virov izolskega podeželja 06.04.<strong>2019</strong> Izola 040 465 134 Turistično društvo Šparžin<br />

Velikonočni sejem 07.04.<strong>2019</strong> Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina<br />

Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.<strong>2019</strong> Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje<br />

Brestovska Špargljada, Koloosmica in<br />

Špargljev pohod<br />

07.04.<strong>2019</strong> Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest<br />

Praznik salam 07.04.<strong>2019</strong> Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju<br />

Katarinin sejem 07.04.<strong>2019</strong>-27.04.<strong>2019</strong> Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju<br />

Ustvarjamo velikonočno čestitko 11.04.<strong>2019</strong> Selnica ob Dravi<br />

drustvo.godimi@<br />

gmail.com<br />

Velikonočne delavnice v Škalah pri Velenju 12.04.<strong>2019</strong> Velenje 041 394 660<br />

Rokodelsko, izobraževalno in<br />

turistično društvo Godi mi<br />

REVIVAS - društvo za oživitev in<br />

promocijo vasi Škale<br />

Festival čokolade Radovljica 12.04.<strong>2019</strong>-14.04.<strong>2019</strong> Radovljica 04 531 51 12 TIC Radovljica<br />

23. Salamijada 13.04.<strong>2019</strong> Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče<br />

Folklorni večer ob 5. obletnici Folklorne<br />

skupine Dolsko<br />

13.04.<strong>2019</strong> Dol pri Ljubljani 031 412 057 Turistično društvo Dolsko<br />

Velikonočna delavnica 13.04.<strong>2019</strong> Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar<br />

Srečanje ljudskih godcev pevk in pevcev pod<br />

brajdami<br />

13.04.<strong>2019</strong> Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas<br />

3. Velika mednarodna razstava cvetja, ki ne<br />

ovene<br />

13.04.<strong>2019</strong>-14.04.<strong>2019</strong> Pragersko 041 751 002 Turistično društvo Breza Pragersko Gaj<br />

Velikonočna razstava 13.04.<strong>2019</strong>-14.04.<strong>2019</strong> Vrbljene 031 794 919 Turistično društvo Krim<br />

16. razstava velikonočnih jedi 13.04.<strong>2019</strong>-14.04.<strong>2019</strong> Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice<br />

5. Živi križev pot 14.04.<strong>2019</strong> Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />

Veselo s harmoniko 22.04.<strong>2019</strong> Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica<br />

Setev koruze in postavitev Mejpuna 27.04.<strong>2019</strong> Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />

Pomladni B.O.FEjST 03.05.<strong>2019</strong> Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />

33. Alpski večer v Bohinju 04.05.<strong>2019</strong>-05.05.<strong>2019</strong> Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />

11. pohod k slapu Savica 05.05.<strong>2019</strong> Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />

Festival Teden mladih 10.05.<strong>2019</strong>-15.05.<strong>2019</strong> Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj<br />

Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in<br />

okolja<br />

11.05.<strong>2019</strong>-12.05.<strong>2019</strong> Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič<br />

Festival vina in kulinarike – Okusi Vipavske 12.05.<strong>2019</strong>-13.05.<strong>2019</strong> Vipavska dolina 05 365 36 00 ROD Ajdovščina<br />

Dobrote slovenskih kmetij 17.05.<strong>2019</strong>-19.05.<strong>2019</strong> Ptuj 02 779 60 11 TIC Ptuj<br />

15. pohod Pomlad v prleških goricah 25.05.<strong>2019</strong> Ljutomer 041 797 606<br />

Turistično narodopisno društvo<br />

Razkrižje<br />

Praznik artičok v Strunjanu 25.05.<strong>2019</strong>-26.05.<strong>2019</strong> Strunjan 05 674 22 20 TIC Portorož<br />

Festival piva 09.06.<strong>2019</strong> Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice<br />

Krompirfest 15.06.<strong>2019</strong> Dornava 031 755 253 Etnografsko društvo Cigani Dornava<br />

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


25<br />

Paviljon je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, v Pomurju pa predstavlja najboljše iz regije.<br />

Expano: iz Milana v Mursko Soboto<br />

Odpirajo se edinstvena<br />

vrata v Pomurje<br />

Letimo! Pod nami se odprejo pomurske ravnice, slikoviti jeruzalemski griči, s splava na Muri nam mahajo<br />

obiskovalci na njem. In mi jih mahamo nazaj. Visoko nad tlemi smo, sredi modrega neba. Oziramo se naokoli,<br />

da ne bi česa spregledali. Letimo nad Pomurjem. Toda ne čisto zares. V naši resničnosti sedimo na udobnem<br />

sedežu v maketi balona s posebnimi očali na nosu. S pomočjo virtualne resničnosti podoživljamo dogodek iz<br />

leta 1934, ko je v Ženavljah, vasici na Goričkem, nepričakovano pristal stratosferski balon ... In balon tudi ni na<br />

prostem – je pod streho novega paviljona Expano pri Murski Soboti, ki ga odpirajo v prihodnjih dneh.<br />

»Vstopite v izjemno arhitekturno stvaritev, v kateri je na domiseln in<br />

inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Pridite po aktivna<br />

doživetja in nas zapustite z željo po še več vsebine, ki je na voljo takoj<br />

za vogalom ali na številnih drugih mestih v Pomurju,« vabijo Pomurci<br />

v Expano, paviljon, v katerem se je leta 2015 na svetovni razstavi v<br />

Milanu predstavljala Slovenija. Zdaj pa stoji na zeleni ravnici ob<br />

Soboškem jezeru in privabi pogled kmalu zatem, ko zapustimo<br />

avtocesto in se zapeljemo proti Murski Soboti.<br />

Gospodarsko-turistično vozlišče regije<br />

Kakšen koncept za paviljon so predlagali v Pomurju, da je Mestna<br />

občina Murska Sobota prepričala državo, da ji preda impozanten<br />

paviljon, sicer delo podjetja Lumar, ki je objekt zgradilo po načrtih<br />

arhitekturnega biroja SoNo arhitekti? »Naša temeljna zamisel je bila,<br />

da bi bil to prostor za predstavitev Pomurja, da bi bil gospodarskoturistično<br />

vozlišče regije. Želeli smo, da bi v njem predstavili vse<br />

stebre tukajšnjega turizma na ustvarjalen način s pomočjo sodobnih<br />

tehnologij. Poleg tega smo v paviljonu predvideli tudi reprezentativen<br />

prostor za srečanje gospodarstvenikov, ki se lahko poleg tega v<br />

Expanu seznanijo s pomursko regijo, njenimi značilnostmi,<br />

posebnostmi, ljudmi,« razlaga Helga Lukač iz Razvojnega centra<br />

Murska Sobota, ki upravlja Expano (ta je sicer naložba MO Murska<br />

Sobota). Za predstavitev vsebin v paviljonu so izbrali domačega<br />

ustvarjalca, murskosoboško podjetje FRANCFRANC.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


26<br />

Potepanja<br />

Letimo! Pa čeprav samo v navidezni reničnosti.<br />

Pomurske dobrote na izviren način<br />

Predstavitev Pomurja v Expanu se začenja, kot se za Pomurje spodobi,<br />

se nasmehne Helga Lukač: z gostilnico. Koncept zanjo je pripravil Matej<br />

Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuhinja. V njej bodo stregli<br />

značilno pomursko hrano in pijačo, s poudarkom na domačih<br />

pridelovalcih in proizvajalcih. Vsak mesec so v Expanu predvidene tudi<br />

kulinarične ustvarjalne delavnice.<br />

»S kulinariko si želimo predstaviti Pomurje v malem, obenem pa z njo<br />

povabiti k obisku katerega od tukajšnjih ponudnikov,« pravi<br />

sogovornica. Vsebina Expana je na splošno zastavljena kot predstavitev<br />

in vabilo obenem: njegove vsebine naj bi obiskovalca seznanjale s<br />

Pomurjem, obenem pa bi mu bile v navdih za nadaljnje raziskovanje<br />

regije – na terenu.<br />

TIC in trgovinica s pomurskimi izdelki<br />

Iz gostilnice stopimo mimo zaslonov s spletno stranjo Visit Pomurje s<br />

ključnimi informacijami o tukajšnji turistični ponudbi in o dogodkih v<br />

času, ko se obiskovalci mudijo v regiji, ter informacijami o Expanu. Preden<br />

se obiskovalci globlje potopijo v svet Pomurja, jih pričakata še turističnoinformacijski<br />

center (kjer kupijo vstopnice za razstavo – osnovna cena za<br />

obisk bo 12 evrov) in prodajalnica s pomurskimi izdelki.<br />

Pred začetkom razstave oziroma vstopom v interaktivni doživljajski<br />

park je še »Neskončna soba«, v kateri nas obda hiter pregled davne<br />

zgodovine Pomurja. Nad nami je zvezdnato nebo, pod nami ravnica,<br />

sončnice ... Bolj se približujemo platnu, bolj intenzivno nas posrka v<br />

pradavnino.<br />

Od kviza do razgledov<br />

In potem je čas za osrednje doživetje Expana (in Pomurja). To je<br />

zastavljeno zelo interaktivno, na poučno-zabaven način.<br />

»Čestitamo, ste 60 odstotkov Pomurca oz. Pomurke! Za Pomurje ste že<br />

slišali, a o življenju ob Muri še ne veste vsega,« me ob koncu reševanja<br />

kviza o poznavanju Pomurja seznani napis na zaslonu. Niso prav<br />

preprosta vprašanja, še zlasti ne za nekoga, ki ni domačin, toda – kviz ni<br />

namenjen temu, da med odgovarjanjem na vprašanja ugotavljaš, česa<br />

ne veš, temveč da ugotoviš, kaj si novega izvedel. (Recimo, kateri je<br />

najvišji vrh Pomurja in koliko je visok.) In čisto zabaven je.<br />

»Potovanje skozi čas« nas popelje po pomurski zgodovini, »Pomurski<br />

razgledi« od razgibanega Goričkega do ravnega Ravenskega in<br />

močvirnatega sveta ob Muri, od sakralnih objektov do razglednih točk<br />

in kulturnih ustanov; poleg tega si je mogoče posamezne lokacije, ki jih<br />

lahko opazujemo z razglednih točk, približati in pobliže ogledati.<br />

Od nevroterm do prve steklenice Radenske<br />

V Pomurju seveda ne moremo mimo – vode, naj gre za termalne<br />

kopalne vode, mineralne pitne vode ali Muro. Vabijo v termalna<br />

kopališča in na reko. Za interaktivno doživetje pa poskrbi naprava EEG,<br />

ki izmeri stopnjo naše koncentracije; z njeno pomočjo premikamo<br />

vodo v tulcih!<br />

Z vodo se poigramo še v sobi, kjer si lahko ogledamo stari film o<br />

polnjenju prve Radenske, prvi pomurski turistični vodnik in stare<br />

razglednice ter prvo ustekleničeno Radensko, Radeiner Heilquelle;<br />

tukaj pa je tudi vodna zavesa, ki jo lahko poljubno oblikujemo – z<br />

risanjem na zaslon.<br />

Od hologramov živali do pomurskih obrti<br />

In že smo v »Čarobnem gozdu«, ki nas seznanja s pomursko naravo in<br />

kjer je natanko tako kot v naravi: če smo tiho in pri miru, se nam<br />

utegnejo živali v njem približati, če smo hrupni, zbežijo. Hologrami<br />

nekaterih značilnih pomurskih živali, od smrdokavre do štorklje, se nam<br />

približujejo in bežijo proč od nas med debli in podrastjo ...<br />

Pomurske obrti, podvodno življenje, vidrin brlog, arheološke najdbe,<br />

mlinarska tradicija ... Vse to spoznavamo, ko se pomikamo po razstavi;<br />

tukaj nam začne pogled uhajati skozi velika okna na urejene zelenice<br />

ob Expanu in na Soboško jezero, ki so ga uredili v sklopu postavitve<br />

paviljona. Pred Expanom so otroška igrala, malce čez zaliv pa opazimo<br />

hišice za piknike in motorični park, ki so ga postavili v sodelovanju s<br />

strokovnjaki s področja športa in zdravstva, pove Helga Lukač. Na jezeru<br />

so mogoče različne aktivnosti: čolnarjenje, supanje, ribolov ... Prostrana<br />

zelenica med stavbo Expana in motoričnim parkom pa bo odslej<br />

prireditveni prostor, ki bo poživljal pomurski turizem tudi z različnimi<br />

dogodki.<br />

Glej in poslušaj!<br />

Proti koncu razstave trčimo ob zanimivi hiški – precej povečani lončeni<br />

posodi, pravzaprav. Ena vabi z: »Glej!«, druga s: »Poslušaj!« Poglej si<br />

vizualno umetnost Pomurja, od filmov do likovne umetnosti, prisluhni<br />

tukajšnji glasbi, literaturi ...<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong><br />

Foto: arhiv Expano


27<br />

Potepanja<br />

Podvodni svet (nekoč in zdaj)<br />

Polet z balonom<br />

In na koncu še – polet! Leta 1934 je v Ženavljah, majhni vasici na<br />

Goričkem, pristal stratosferski balon, iz njega pa je izstopil belgijski<br />

znanstvenik Max Cosyns. Dogodek, ki ni bil načrtovan, temveč se<br />

je pripetil zaradi neugodnega vremena, je zbudil veliko pozornosti<br />

domače in tuje javnosti, o njem pa so pozneje pisali tudi v<br />

prekmurskih literarnih delih. Sedemo v maketo Cosynsovega<br />

balona in se dvignemo v pomursko nebo (in z njega tudi pademo,<br />

da je resničnost čim pristneje poustvarjena).<br />

Potem so tukaj še igralni kotiček, ki črpa iz tradicije ciglarstva, pa<br />

»pano-joga« (kako bi oponašal katero od pomurskih živali?),<br />

preizkus kmetijskega znanja (kako naj posadim rž in buče in<br />

uspešno pridelam grozdje?).<br />

Najboljše v Pomurju<br />

Vse, ki jih zanima več kot to, kar bodo spoznali v Expanu, pa prav s<br />

temi vsebinami vabijo k nadaljnjemu raziskovanju regije – na<br />

terenu. Vabijo goste, ki že bivajo in dopustujejo v Pomurju, in tiste,<br />

ki bi prišli zaradi Expana in bi jih ta navdušil za raziskovanje regije.<br />

Sčasoma, razlaga Helga Lukač, bodo naredili »češnjev« izbor<br />

pomurske turistične ponudbe – in tudi tako spodbujali<br />

spremembo zdaj prevladujoče miselnosti, da je Pomurje še zlasti<br />

cenovno ugodna turistična destinacija.<br />

»To je objekt, ki je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, zdaj<br />

pa tukaj, v Pomurju, predstavlja najboljše iz naše regije. Paviljon je<br />

s svojimi vsebinami odlična odskočna deska za njeno boljšo<br />

prepoznavnost; že zdaj je drugod po Sloveniji prepoznan kot<br />

zanimiva naložba – veliko ljudi je šlo leta 2015 v Milano, da bi si<br />

ogledalo predstavitev Slovenije, in jih zanima, kakšne vsebine<br />

bodo zdaj v paviljonu. Sicer pričakujemo prvo leto nekaj več kot<br />

30.000 obiskovalcev; v treh letih pa pričakujemo, da bi se število<br />

obiskovalcev ustalilo na okoli 40.000 na leto,« je še povedala<br />

sogovornica.<br />

Mateja Gruden<br />

Foto: arhiv Expano<br />

Spoznavanje regije s pomočjo sodobnih tehnologij<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


28<br />

Namig za izlet<br />

Foto: Gorazd Bedrač<br />

Na Mozirsko kočo se lahko povzpnete peš iz doline ali z nihalko do hotela Golte, nato pa pešačite dobrih dvajset minut, mimo<br />

Alpskega vrta.<br />

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni<br />

Kjer rastejo rožice s<br />

posebno zdravilno močjo<br />

Izraz tovarištva je prisrčen planinski pozdrav ob srečanju; lepota naših planin je svojevrsten in krhek zaklad,<br />

zato je dolžnost slehernega planinca, da s pohoda odnese lepe spomine in – svoje smeti! Tako pozdravlja<br />

tabla z bontonom pohodnike pred Mozirsko kočo na 1356 metrih nadmorske višine.<br />

Koča, ki spada pod upravljanje družbe Golte, lastnice štirizvezdičnega,<br />

sodobno opremljenega hotela s prijaznim velnesom in zunanjim<br />

bazenom z ogrevano vodo, privablja v spomladanskem, poletnem in<br />

jesenskem času veliko pohodnikov. In sreča za obiskovalce je, da ima<br />

Mozirska koča približno petdeset turističnih postelj, saj v času, ko je<br />

hotel Golte zaprt zaradi redne osvežitve po zimski sezoni, v njej<br />

prenočijo in se okrepčajo številni pohodniki.<br />

Za pohodnike, tekače, kolesarje, padalce ...<br />

Na Golteh, ki slovijo predvsem kot zimski smučarski center – letos<br />

jeseni bodo praznovali pol stoletja –, je namreč kaj videti in doživeti<br />

tudi v vseh drugih mesecih leta. »V našem krajinskem parku je<br />

obiskovalcem na voljo veliko poletnih aktivnosti. Zelo priljubljeno je<br />

pohodništvo, saj je po Golteh urejena tematska krožna pot, primerna<br />

tako za izkušene planince kot za družine z otroki. Še zlasti pa jo imajo<br />

radi gorski tekači,« pravi direktor družbe Golte mag. Mitja Terče.<br />

Tamkajšnje panoramske poti vabijo tudi kolesarje, bolj adrenalinskim<br />

gostom so na voljo gorski spusti. »Golte so vrhunska vzletna točka za<br />

vse jadralne padalce, saj so tukaj idealne razmere tako za turistične<br />

skoke v tandemu kot za profesionalce. Ti lahko z Golt zajadrajo do<br />

Jesenic ali okrog Raduhe! Imamo plezalno steno in zipline, ki je<br />

posebna adrenalinska privlačnost,« pripoveduje Terče.<br />

od tridesetih podzemnih jam in uživanje v predstavitvi pastirskega<br />

življenja.<br />

»Med tujimi turisti nas sicer obišče največ Hrvatov in Madžarov,<br />

želimo pa privabiti več turistov iz Beneluksa, ki so redni in pogosti<br />

obiskovalci Mozirja, Logarske doline ..., torej naše neposredne<br />

bližine,« dodaja Mitja Terče.<br />

Hotel s svojima restavracijama slovi po odlični lokalno obogateni<br />

gastronomiji, ob krožniku z domačimi jedmi uživajo tudi obiskovalci<br />

Mozirske koče.<br />

Turistični delavci pa slehernega obiskovalca nasmejijo že v vasi<br />

Žekovec ob spodnji postaji nihalke (je najdaljša v Sloveniji). Takole<br />

pravijo: »Imate danes slab dan? Ne sekirajte se, smreke imajo smolo<br />

vse leto. Pri nas se bo dan spremenil v čudovito doživetje, zato se<br />

boste zagotovo vrnili v našo družbo na Golte.«<br />

G. B<br />

Alpski vrt<br />

Še zlasti velja obiskati Alpski vrt, ki je čisto blizu Mozirske koče, saj je eden<br />

najviše ležečih in hkrati tudi eden najlaže dostopnih takšnih vrtov. In ni<br />

skrivnost, da v njem rastejo tudi rožice, ki imajo posebno zdravilno moč!<br />

»Imate danes slab dan?«<br />

Terče napoveduje razvoj kolesarstva z možnostjo najema električnih<br />

koles, družinski ribolov v bližnjem jezeru, vodene oglede nekaterih<br />

Foto: Janez Platiše<br />

Mag. Mitja Terče,<br />

direktor družbe Golte:<br />

»Z razgibano ponudbo<br />

poletnih aktivnosti<br />

želimo privabiti več<br />

turistov iz držav<br />

Beneluksa.«<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Foto: Janez Platiše<br />

V Podčetrtku<br />

Poročili<br />

bodo vino in<br />

čokolado<br />

29<br />

Namig za izlet<br />

Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek: »Glede na<br />

velik obisk bo festival verjetno že prihodnje leto prerasel v<br />

dvodnevnega.«<br />

Zadnjo <strong>april</strong>sko soboto bo turistična občina<br />

Podčetrtek gostila 5. Festival vina in čokolade, na<br />

prvi pogled dveh zelo različnih okusov, ki pa ju<br />

»znamo odlično poročiti«, kot pravi Boštjan Misja,<br />

direktor Turizma Podčetrtek. Zelo dobro obiskan<br />

festival je nadgradnja izbora županovega vina, ki<br />

bo letos že 14. zapored. Na festivalu bo trideset<br />

vinarjev in dvajset čokoladnic, pričakujejo pa osem<br />

tisoč obiskovalcev, torej tisoč več, kot jih je bilo na<br />

lanskem.<br />

Festival, ki ima družinsko noto, bo v večnamenski športni dvorani v<br />

Podčetrtku (letos mineva deset let, odkar so jo zgradili in odprli),<br />

pospremile pa ga bodo ustvarjalne delavnice, tudi za otroke, na<br />

katerih bodo izdelovali praline. Veliko bo glasbe, pa dobrodelni tek<br />

Debra, modna revija in kajpak izbor županovega vina.<br />

»Obiskovalci lahko doživijo prijeten in razvedrilni dan v Podčetrtku<br />

(festival bo odprt od 10. do 22. ure), saj si lahko privoščijo še kopanje<br />

v Termah Olimia, obiščejo Kočo čarovnic ...« vabi Boštjan Misja.<br />

Nemalo obiskovalcev festivala ostane v Podčetrtku dva ali celo več<br />

dni.<br />

V občini je dva tisoč turističnih postelj (lani so imeli tod 400.000<br />

prenočitev!), a letos bo šlo bolj na tesno. Turistične postelje so med<br />

prvomajskimi počitnicami in prazniki namreč že skoraj zasedene.<br />

»Si bodo pa lahko obiskovalci ogledali že postavljeni novi razgledni<br />

stolp, visok 40 metrov, s katerega je čudovit panoramski razgled na<br />

Slovenijo, Hrvaško do Zagreba in še dlje,« pravi Peter Misja, župan<br />

občine Podčetrtek. Vstopnine na stolp ne bo.<br />

Olimje ima že dolgo tradicijo čokolade s tamkajšnjo čokoladnico,<br />

po svojih izdelkih znano daleč naokrog. »Naša čokoladnica je zelo<br />

povezana s kozjansko okolico in zato se na festivalu predstavimo<br />

z našo stalno ponudbo, seveda pa tudi z novostmi, ki jih<br />

pripravimo vsako leto. Imamo že več kot tristo svojih izvirnih<br />

receptov in ponosni smo, da zanamcem predstavljamo mojstrstvo<br />

našega pradeda, ki se je z umetnostjo izdelave slaščic seznanil na<br />

Dunaju,« pripoveduje Mateja Videtič, solastnica Čokoladnice<br />

Olimje.<br />

Hiša vin Emino, ki je največja vinska klet na Kozjanskem, je<br />

soorganizatorka festivala. »Veseli smo, da se je festival v petih letih<br />

tako razvil. Prizadevamo si, da s svojo ponudbo navdušimo<br />

nežnejši spol in moške, in tako bomo storili tudi na tokratnem<br />

festivalu,« napoveduje Vinko But, direktor Kmetijske zadruge<br />

Šmarje, h kateri spada Hiša vin Emino.<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek<br />

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek<br />

Domiseln spoj vina ...<br />

... in čokolade<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


30<br />

Namig za izlet<br />

Pozdrav iz Pekla!<br />

TD Solzice uresničilo svoje poslanstvo<br />

Dediščina narave in kulture<br />

kot turistični motiv<br />

TD Solzice je v petih letih svojega obstoja spletlo posebno zgodbo okrog domačina, pisatelja Lovra Kuharja<br />

– Prežihovega Voranca. Njegova črtica Solzice izpričuje literatovo ljubezen do svoje matere, bel poduršeljski<br />

cvet, ki raste po samotnih in včasih tudi strašljivih grapah in ki je v ospredju dela, pa je poudarilo kot motiv<br />

svojstvene turistične prireditve: Festivala solzic. Društvo je poleg tega v Kotljah oblikovalo celovit turistični<br />

produkt Kotlje pod Goro.<br />

Vasica Kotlje pod Uršljo goro, ki ji domačini pravijo kar Gora, je rojstni<br />

kraj Prežihovega Voranca. V bližini vasi sta znameniti Rimski vrelec in<br />

Ivarčko jezero, ki sta za zdaj še speča bisera – kot iz pravljice Trnuljčica.<br />

V kraju so pravkar dobili nov kulturni dom, kip Pobič s solzicami (akad.<br />

kiparja Stojana Batiča) pa je pred dvema letoma dobil veličastno<br />

dopolnitev, spomenik Koroški: Solzico velikanko, ki s tremi vejicami<br />

predstavlja tri koroške doline: Mežiško, Mislinjsko in Dravsko. Prav tu<br />

je tudi izhodišče za Vorančevo pot, ki se vije mimo Vorančevih<br />

hotuljskih postaj življenja in ki je postala koroška kulturna transverzala.<br />

Kotlje pod Goro<br />

TD Solzice je s Festivalom solzic, ki bo letos 17. in 18. maja, šesto leto<br />

zapored, prineslo kar nekaj turističnih zanimivosti in zgodb: Solzico<br />

velikanko v križišču sredi Kotelj, Koroški vrt ob vhodu na pokopališče,<br />

kjer je zadnji dom Prežihovega Voranca, in doživetje Pekla v<br />

avtentičnem okolju iz Prežihove črtice Solzice; potreben je kar polurni<br />

sprehod, da sredi gozda naletiš na gozdni oder iz skorjače in klopi,<br />

kjer kostumirani parklji in Lucifer poskrbijo za obilo zabave ob kratki<br />

gledališki predstavi in peklenski pogostitvi s hudičevo slino, velikimi<br />

in malimi grehi, peklenskim namazom in Luciferjevimi jajci.<br />

Če vreme ni primerno za gozdni sprehod, je Peklenski sprejem v<br />

Gostilni Pri Toniju, tik ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah. Gostilna je tudi<br />

informacijska točka za Koroško literarno pokrajino, v gostinski sobi pa<br />

goste pozdravljajo Prežihov Voranc, dr. Franc Sušnik, Leopold in<br />

Primož Suhodolčan, Mitja Šipek in Blaž Mavrel – bukovnik. Poleg tega<br />

je informacijska postaja za Slovensko pisateljsko pot ter Prežiha, Pekel<br />

in »Solzice«.<br />

TD Solzice pa je tik pod Peklom postavilo še Vodno klop, na katero<br />

lahko obiskovalec sede, prisluhne šumu vode in pesmi ptic ter z<br />

veseljem in poln moči ter radosti stopi še po kratki poti do Pekla.<br />

Festival solzic<br />

Festival solzic, ki je vsak tretji majski teden v Kotljah, je hommage<br />

Prežihu in koroški pokrajini pod Uršljo goro. Je poklon dediščini<br />

kulture, narave, tradicije, življenja in človeka. Je kulturno-turistični<br />

projekt, ki piše zgodbe in jih spleta v doživetja. Je zgodba besede, ta<br />

pa je vedno sinonim doma. Je priznanje pisani besedi, kot jo je<br />

zapustil Prežih, in izjemni literarni posebnosti Koroške – bukovništvu.<br />

Torej tistim ljudem, ki so neuki in brez velikih šol pisali o življenju in<br />

okolju, v katerem so živeli, ali pa prepisovali molitve, staroveška<br />

zaklinjanja in podobno.<br />

Med najzanimivejšimi prireditvami Festivala solzic je Kotl'jada, kjer se<br />

različne tekmovalne skupine s kuhanjem koroške enolončnice v<br />

kotlu potegujejo za bogate nagrade. Na Koroški tržnici se predstavljajo<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


azlični razstavljavci, tudi mojstri domače in umetniške obrti. Venec<br />

solzic postavlja v ospredje človeka. Kulturni perpetuum mobile je<br />

oder za glasbo, pesem in besedo. Pozdrav iz Pekla pa je dopolnitev, ki<br />

navdušuje velike in male obiskovalce.<br />

Foto: Tomo Jeseničnik<br />

31<br />

Forma viva na Ravnah<br />

Blizu sta Mežica in Podzemlje Pece in splavar Šarman v Javniku, sredi<br />

Dravske doline, ni daleč. In s tem je izletniški dan na Koroškem več<br />

kot popoln.<br />

Besedilo in foto: Renata Picej<br />

Namig za izlet<br />

Solzica velikanka v središču Kotelj, za njo Uršlja gora<br />

Ravne na Koroškem, mesto forme vive<br />

Ravne na Koroškem s svojo dediščino čudovito dopolnjujejo obisk<br />

Pekla in Kotelj: s Prežihovo bajto, spominskim muzejem Prežihovega<br />

Voranca (dva kilometra od Kotelj), jeklenimi konstrukcijami,<br />

razsejanimi po mestu, Štavharijo, muzeološko interpretacijo objektov<br />

na lokaciji nekdanje Železarne Ravne, ki pomeni novo in veliko<br />

priložnost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediščine<br />

Koroške in Slovenije. Pa Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika<br />

z njenim izjemnim knjižnim skladom; še zlasti izstopajo domoznansko<br />

gradivo in spominske sobe, med njimi Prežihova in Suhodolčanova<br />

(Leopold Suhodolčan je bil tudi pobudnik bralne značke). Knjižnica<br />

hrani različne zbirke, prireja razstave in druge dogodke ter sodeluje s<br />

Študijsko knjižnico Celovec in z zamejskimi Slovenci.<br />

Festival solzic bo 17. in 18. maja v Kotljah. V petek, 17. maja,<br />

bosta v Gostilni pri Toniju likovni tabor (od 11. do 17. ure) in<br />

literarni tabor – Kres besed, na katerem sodelujejo učenci OŠ<br />

Koroški jeklarji z Raven na Koroškem in šole »Neue Mittelschule<br />

Bleiburg« iz avstrijskega Pliberka (od 14. do 17. ure). Festival<br />

bodo odprli ob 18. uri. Na njem bo, med drugim, Godba na<br />

pihala Ravne na Koroškem zaigrala zadnjo skladbo Slavka<br />

Avsenika st., ki je skladbo »Pozdrav Koroški« posvetil Festivalu<br />

solzic in ki so jo na lanskem festivalu prvič zaigrali na Strojni;<br />

zapela jo je Marjana Mlinar. Tudi letos jo bo, godba pa jo bo prvič<br />

zaigrala v simfonični obliki. V soboto, 18. maja, bosta osrednji<br />

festivalski prizorišči Pekel in Gostilna pri Toniju; to bo dan<br />

Kotl'jade, Koroške tržnice, Kulturnega perpetuum mobila in<br />

Venca solzic. Obiskovalci festivala se bodo lahko tudi odpravili<br />

na voden ogled Pekla (ob 14. uri). Gostja letošnjega Festivala<br />

solzic pa sta TD Borovnica, skrbnik soteske Pekel, in Festival<br />

zvončka, Botanični vrt Ljubljana.<br />

Pogled na Kotlje<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


32<br />

(Ne)znano zamejstvo<br />

Notranjost Ribiškega muzeja<br />

Naša Slovenija 2018<br />

Priznanja najboljšim v<br />

slikoviti vasi Križ pri Trstu<br />

Gibanje Kultura – Natura Slovenija bo letos devetič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne<br />

dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Na razpis<br />

Naša Slovenija 2018, ki je bil javno objavljen 3. decembra lani, je do izteka roka v začetku februarja prispelo<br />

osemnajst predlogov.<br />

Prejemniki priznanj Naša Slovenija 2018 so: Nacetova hiša (Puštal –<br />

Škofja Loka) in Center za upravljanje z dediščino živega srebra (Idrija)<br />

v kategoriji »Ohranjanje dediščine«; Muzej jaslic Brezje, Pomnik miru<br />

Cerje (Miren) in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal<br />

Koprivnik v kategoriji »Raziskovanje in uveljavljanje dediščine«;<br />

Vladimir Silič z Bleda, Dragica Sosič, skrbnica Kosovelove domačije v<br />

Tomaju, Zdravko Likar iz Kobarida in Franc Kattnig v kategoriji<br />

»Zasluge posameznikov ali organizacij«; Delovna skupnost Geopark<br />

Karavanke in K&K center iz Šentjanža v kategoriji »Izobraževanje,<br />

usposabljanje in ozaveščanje«.<br />

Utemeljitve za posamezne lavreate bodo javno predstavili na<br />

podelitvi priznanj, ki bo v zamejstvu, na Tržaškem, v soboto, 6. <strong>april</strong>a<br />

<strong>2019</strong>, ob 11. uri, v kulturnem domu Alfreda Sirka v vasi Križ pri Trstu.<br />

Častni pokrovitelj podelitve priznanj Naša Slovenija 2018 je Peter<br />

Jožef Česnik, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.<br />

Priznanja pa je tokrat podaril akademski slikar Andrej Jemec.<br />

Slovesne podelitve priznanj so bile doslej že marsikje, največkrat v<br />

Ljubljani, pa na obnovljeni železniški postaji v Otočah, v Kropi, Vipavi,<br />

na Razkrižju, letos pa bo dogodek gostila slikovita ribiška vasica Križ<br />

pri Trstu.<br />

Na Tržaškem? Seveda, z razlogom: tamkajšnji imenitni Ribiški muzej<br />

tržaškega primorja je dobil priznanje pred dvema letoma. Gibanje<br />

Kultura – Natura Slovenija si tudi sicer prizadeva za predstavljanje,<br />

uveljavljanje in povezovanje skupnega slovenskega kulturnega<br />

prostora, torej tudi krajev, ljudi in naših skupnih slovenskih zgodb v<br />

zamejskem prstanu okoli Slovenije.<br />

Na obisk v Križ<br />

Na naših popotovanjih po (ne)znanem zamejstvu smo na Tržaškem<br />

že bili (<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>: Trst je naš), tokrat pa bomo obiskali Križ. Na Fernetičih<br />

prestopimo čedalje bolj varovano mejo, potem pa se zapeljemo po<br />

avtocesti do odcepa za Prosek/Prosecco. Vas se drži sosednjega<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Kontovela, nevedni popotniki njuni imeni seštejejo kar v Prosek-<br />

Kontovel, vendar sta si vasi že dolgo na moč različni: Prosečani so bili<br />

vedno kmetje, Kontovelci ribiči in legendarni potapljači, oboji pa<br />

vinogradniki. Vsekakor se velja ustaviti tu in tam ter s pomočjo<br />

domačinov najti kakšno krajevno zanimivost, recimo avstro-ogrsko<br />

vojaško pokopališče ali vaški kal, morda zanimivo knjižnico, ki jo je<br />

krajevnemu kulturnemu življenju namenil pisatelj Boris Pahor, že<br />

postanek v društveni oštariji zna biti ob srečanju z domačo govorico<br />

sila zanimiv in poveden.<br />

Zgodbe male ribiške vasi<br />

Mimo spomenika bomo pot nadaljevali proti Križu/Santa Croce in se<br />

na levi strani ceste ustavili ob lepo urejenem in sporočilnem<br />

spominskem parku, prav tako posvečenem padlim v NOB. Od tod<br />

greste lahko proti središču vasi kar peš in kmalu se boste znašli ob<br />

cerkvici sv. Roka s prepoznavnim zvonikom na preslico. Seveda se da<br />

v vaško jedro prebiti tudi z druge strani, tudi z avtom – za orientacijo<br />

vam bo v pomoč visoki zvonik župnijske cerkve.<br />

V njeni bližini je nekaj lokalov in manjših trgovin, povsod pa boste<br />

videli tudi oznake za Ribiški muzej (tržaškega primorja) in kulturni<br />

dom Alberta Sirka. Priporočamo ogled s krajevnim vodnikom<br />

(kontakti in predstavitev muzeja so na spletnem naslovu: www.<br />

ribiski-muzej.it).<br />

Če si boste muzej in vas ogledali v družbi neutrudnega gospoda<br />

Franka Košute, vam bo kmalu vse jasno o zgodovini našega<br />

pomorskega ribištva, pa o slovenskih ribiških vaseh ter o stotnijah<br />

ribičev in njihovih ženah – peškadorkah, o skoraj prazničnem<br />

tunolovu, o portičih, o svojevrstnih čolnih – čupah in ščifah, o 1001<br />

ribiškem predmetu, o pravem slovenskem ribiškem besednjaku, o<br />

romanju s čolni na otok Barbano ... O neverjetni tisočletni ribiški<br />

tradiciji med Trstom in Timavo torej, ki je bila edinstvena v vsej<br />

nekdanji skupni monarhiji in večinoma povsem slovenska!<br />

Seveda boste marsikaj izvedeli tudi o drugih znanih in pomembnih<br />

vaščanih, o pesniku Miroslavu Košuti, slikarju Albertu Sirku, tenoristu<br />

Karlu Košuti, pa o krajevni dobrotnici, najbogatejši Slovenki,<br />

aleksandrinki Joži Sedmak, pozneje poročeni Finney ..., in se na koncu<br />

ustavili še v obnovljeni ribiški hiši.<br />

Zgodbe te male ribiške vasi na kraškem robu vas bodo osupnile,<br />

ozavestile, navdušile, morda celo tako, da boste potem popotovanje<br />

nadaljevali še v Nabrežino pesnika Iga Grudna in znamenitih<br />

kamnolomov ali skozi Sesljan in po slikoviti Rilkejevi poti do<br />

pravljičnega Devina, kjer »... lepa Vida je pri morju stala, tam na prodi<br />

si plenice prala ...«<br />

Zakaj priznanja Naša Slovenija?<br />

V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za<br />

dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in<br />

naravne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki,<br />

društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne<br />

ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih<br />

prizadevanj.<br />

Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj<br />

hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in<br />

nestrokovnega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi<br />

pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih,<br />

etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev.<br />

Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene<br />

dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah.<br />

O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o<br />

tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje<br />

življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen<br />

neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za<br />

ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje<br />

prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat<br />

začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so<br />

različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji,<br />

sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov<br />

pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne<br />

skupnosti in občine.<br />

Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži,<br />

vrednoti, uporablja, opazi in nagradi.<br />

Slavko Mežek<br />

Foto: arhiv Ribiškega muzeja<br />

33<br />

(Ne)znano zamejstvo<br />

Lov na tune v Križu pri Trstu leta 1952<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


34<br />

Zeleni zgledi<br />

Foto: arhiv Brez dobička<br />

Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice<br />

Turizem z učinkom<br />

Celovit odgovor na izzive<br />

sodobnega turizma<br />

»Turizem z učinkom nam omogoča, da na prijeten način soustvarjamo boljši in lepši svet,« so<br />

prepričani v skupini Brez dobička, ki spodbuja razvoj družbeno koristnih turističnih produktov.<br />

Poslanstvo takšnega turizma je vključevanje turistov in ponudnikov v razvoj inovativnih turističnih<br />

doživetij z družbeno koristnim odtisom. V Sloveniji so jih doslej razvili okoli dvajset, med njimi:<br />

prostovoljno delo v ljubljanskem zavodu Pod strehco, ki pripravlja obroke za ljudi v stiski, Minibus<br />

veselja, sodelovanje pri oblikovanju uličnih programov za mlade na Fužinah v Ljubljani, in Skakanje z<br />

dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice.<br />

Turizem ne bo nikoli popolnoma »zelen« ali v celoti družbeno<br />

odgovoren, saj vsak turist v okolju, ki ga obišče, zapusti določen<br />

negativen vpliv, ugotavljajo v skupini Brez dobička. Ob trendih<br />

hitrega naraščanja svetovnega turizma so negativni učinki turizma<br />

velik svetovni izziv. Odgovori na vprašanja o varovanju okolja ter<br />

ohranjanju naravne in kulturne dediščine so integrirani v različne<br />

oblike trajnostnega in odgovornega turizma, so prepričani.<br />

Turizem z učinkom je njihova nadgradnja. Ob tem razumejo »zeleno«<br />

kot skrb za človeka ter naravno in kulturno okolje in iščejo možnosti<br />

za maksimiziranje koristnega odtisa turista v njem. Vse po modelu<br />

družbenega podjetništva, kjer imperativ ni samo dobiček. Naloga<br />

turizma z učinkom je podati ponudnikom turističnih produktov in<br />

turistom roko in možnost soustvarjanja družbenega odtisa in<br />

merljive družbene učinke pri reševanju različnih družbenih izzivov,<br />

še pravijo.<br />

Na mladih svet stoji<br />

Oblike turizma z učinkom, kot sta, denimo, prostovoljno delo in<br />

organsko kmetovanje v različnih delih sveta, so že desetletja del<br />

turizma – a so bolj kot ne na njegovem obrobju. Bi lahko takšen<br />

turizem sčasoma postal več kot alternativa? Če že ne prevladujoč, pa<br />

vsaj pogosta oblika turizma? Primož Šporar iz skupine Brez dobička<br />

meni, da bi lahko, »z novimi generacijami. V Bruslju smo pred časom<br />

(Šporar je tudi predstavnik nevladnih organizacij v Evropskem<br />

ekonomsko-socialnem odboru, op. p.) napolnili prostovoljski<br />

program s 55.000 mladimi iz Evrope. Mislim, da mladi v povprečju<br />

niso tako zelo obremenjeni z materialnim. Zanje bi turizem z<br />

učinkom lahko bil življenjski slog – nekaj, kar jih povleče iz virtualnega<br />

sveta, iz udobnega okolja, nekaj, kar jih izziva. Sam pri dvajsetih letih<br />

nisem niti približno toliko vedel o družbenih izzivih kot zdajšnji<br />

mladi. Bo pa to seveda dolg proces. Ključna je izkušnja, ki jo bodo<br />

imeli s tem; če jih bo to navdalo s smislom, je takšen turizem ’obsojen’<br />

na uspeh.«<br />

Šporar še dodaja, da je za pomik turizma z učinkom z obrobja turistične<br />

industrije v njeno ospredje zelo pomembno, da ga začne razvijati<br />

čedalje več velikih in vplivnih turističnih akterjev, ki ustvarjajo trende.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Kako opredeliti in izmeriti turizem z učinkom?<br />

Zanimanje za turizem z učinkom je veliko, ugotavlja sogovornik, a je<br />

metodološko neoprijemljiv. Zato se je skupina Brez dobička lotila<br />

priprave metodologije, s katero bi lahko jasno opredelili in izmerili<br />

produkte z učinkom. Pripravili so enajst opisnih indikatorjev, ki se<br />

navezujejo na turistično doživetje in na družbeno koristnost in ki<br />

vodijo k razvoju takšnih produktov: kakovost; družbena odgovornost;<br />

lokalni učinek; družbeni izziv; edinstveno doživetje; turist z učinkom;<br />

vključenost in dostopnost; socialna in pravična ekonomija; merljivost<br />

učinkov; preverjenost (ponudnikov); »čez obzorje« (širša vpetost v<br />

družbeno koristno delo).<br />

Zgodba skupine Brez dobička<br />

»Povod za razvoj turizma z učinkom izhaja iz lastne izkušnje<br />

organiziranja dogodkov, na katerih so sodelovali gostje iz Slovenije in<br />

tujine v, za nas, prelomnem letu 2013. Prvič smo podvomili o učinkih<br />

turizma. Na eni strani konferenca, ki smo jo organizirali in je bila po<br />

vseh indikatorjih s področja turizma uspešna, na drugi mednarodni<br />

dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin s svojo družbeno koristnostjo,<br />

ki pa je nismo znali izmeriti. K sreči nas je potolažila misel Alberta<br />

Einsteina, ki je dejal: ’Če česa ne znaš izmeriti, še ne pomeni, da to ne<br />

obstaja,’« začenja svojo zgodbo skupina Brez dobička.<br />

S pomočjo sofinanciranja EU so se začeli sistematično ukvarjati z<br />

razvojem metodologije za razvoj turizma z učinkom. Za sodelovanje<br />

so navdušili prvega partnerja, Liberty International Group, in po<br />

pilotnih poskusih letos predstavili celosten koncept turizma z<br />

učinkom.<br />

Razvili so spletni portal www.impact-tourism.net. Na njem s pomočjo<br />

partnerjev razvijajo, predstavljajo in po načelih pravične trgovine<br />

tržijo posamezne produkte. Obenem je portal »dom« mreži WITH –<br />

World Impact Tourism Habitat; vanjo so vabljeni vsi, ki vidijo v tem<br />

priložnost za delo z družbenim učinkom. Slovenijo pa bodo poskušali<br />

z že oblikovanimi doživetji in njihovim trženjem postaviti kot pilotno<br />

regijo razvoja takšnega turizma. »Mislim, da ima Slovenija odlične<br />

temelje zanj – celo boljše kot za luksuzni, petzvezdični turizem, h<br />

kateremu teži,« razmišlja Šporar.<br />

Skupina Brez dobička sicer temelji na treh stebrih delovanja, razlaga<br />

sogovornik: splošni družbeni koristnosti, ekonomskih vzvodih za<br />

zagon podjetništva in inovativnosti. »Vedno iščemo kaj novega.«<br />

Socialno-turistični eksperimenti<br />

»V Sloveniji smo doslej, na primer, ponudili doživetje Velike planine<br />

in Trente, kjer imajo turisti v okviru team buildinga nalogo posneti<br />

promocijski filmček v svojem jeziku in promovirati lokacijo; v Kranju<br />

in Ljubljani pa turistom ponujamo, da v sodelovanju z gledališkimi<br />

ekipami v nekaj urah postavijo predstavo, zanjo zbirajo donacije in<br />

jih podarijo lokalnemu društvu. Zamisli za produkte z učinkom je<br />

veliko, so pa pogosto na meji eksperimentiranja. Naj navedem<br />

primer: turist bi ob prihodu v Slovenijo povedal, kolikšen znesek je<br />

pripravljen zapraviti med svojim obiskom. Ta denar zatem podari<br />

materinskemu domu, v zameno pa preživi nekaj dni z mentorico iz<br />

doma. Koliko ljudi je pripravljenih na takšno izkušnjo?« se sprašuje<br />

Šporar.<br />

A tukaj so tudi »mehkejši« načini – da, na primer, gostu v svojem<br />

hotelu, ki ne bi potreboval sveže brisače vsak dan, podariš udeležbo<br />

na ustvarjalni delavnici pri domačinu v kraju, kjer je hotel, pojasnjuje<br />

sogovornik. »S takšnimi ’nagradami’, ki niso le družbeno koristne,<br />

temveč tudi privlačne, lahko najlepše ozaveščamo ljudi o<br />

pomembnosti razvoja družbeno odgovornega turizma,« pravi<br />

Šporar, ki se zaveda, da je igranje na slabo vest ljudi povsem<br />

zgrešena pot do preskoka v njihovem razmišljanju o turizmu.<br />

»Človeku, ki vse leto dela, da lahko preživi dva tedna na dopustu,<br />

nikakor ne smeš in ne moreš vsiljevati trajnostnih principov.«<br />

Zakaj je tak turizem zanimiv za turista?<br />

Cilj razvoja in oblikovanja produktov je turistu ponuditi alternativo<br />

klasičnemu turizmu, ki bi ga prepričala z: edinstvenostjo (inovativen<br />

turistični produkt turistu omogoča avtentično in osebno izkušnjo; s<br />

skrbno kombinacijo izjemnih lokacij in aktivnosti pridobi unikatno<br />

izkušnjo in poučno doživetje, obenem pa ga navdaja z empatijo za<br />

prepoznavanje in reševanje družbenih izzivov); s soustvarjanjem<br />

njegovega družbenega odtisa (turist ima možnost, da soustvarja<br />

produkt, njegova aktivna udeležba pa neposredno pripomore k<br />

reševanju izziva); z odgovorno in trajnostno izvedbo v odnosu do<br />

naravnega in kulturnega okolja oziroma družbe.<br />

V skupini Brez dobička so prepričani, da je turizem z učinkom poskus<br />

celovitega odgovora na izzive sodobnega turizma.<br />

Mateja Gruden<br />

35<br />

Zeleni zgledi<br />

Foto: arhiv Brez dobička<br />

Študijska tura v GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma in doživetje vinogradništva na Trški gori<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


36<br />

Trendi<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Manja Lilek, Prekmurka v Ljubljani<br />

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske zgodovine<br />

Ganljive zgodbe ločitev in<br />

radostnih snidenj<br />

Potovanja zaradi raziskovanja družinskih korenin so »najbolj oseben način potovanja skozi prostor<br />

in čas, ki te naposled obogatijo z boljšim poznavanjem samega sebe, zgodovine tvoje družine in<br />

evropske zgodovine«, razmišlja Manja Lilek, ki jo je osebna izkušnja spodbudila k pripravi potovanj<br />

za ljudi večinoma z druge strani Atlantika, ki so (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu in si želijo<br />

spoznati svoje sorodnike v Evropi. To so ganljive zgodbe bolečih ločitev in radostnih snidenj novih<br />

generacij; čustveni vrtiljak, na katerega nehote sede tudi tisti, ki jim zgolj prisluhne.<br />

Manjina zgodba o potovanjih, na katerih ljudje odkrivajo svoje<br />

družinske korenine in spoznavajo sorodnike, ki živijo na tisoče<br />

kilometrov proč, v državi, ki je sami večinoma niso še nikoli obiskali,<br />

se je začela pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je odpotovala v Argentino,<br />

da bi spoznala svoje sorodnike.<br />

Žalostna družinska zgodba<br />

Manjina prababica Gizela je po prvi svetovni vojni zapustila Prekmurje<br />

in za seboj pustila šestletno nezakonsko hčer – Manjino babico<br />

Jolanko. Prizadevala si je, da bi se ji hči pridružila v Argentini, a ji je<br />

druga svetovna vojna to preprečila. Gizela si je v Argentini ustvarila<br />

novo družino in imela še dve hčeri, Emo in Emilijo, z Jolanko pa sta<br />

ohranjali stike. Emilija je pozneje povedala Manji, da se njena mati,<br />

Manjina prababica, ni nikoli nasmehnila, da je nikoli ni videla srečne;<br />

da je vedno čutila, da del nje manjka.<br />

Manjina družina v Prekmurju je bila s sorodniki v Argentini v stalnem<br />

stiku. V osemdesetih in devetdesetih letih so poslušali posnetke, ki so<br />

jim jih poslali z druge strani Atlantika, pisali so si pisma, babica<br />

Jolanka in Emilija sta se vsak teden pogovarjali po telefonu. Manjina<br />

babica je v bila v nenehnem pričakovanju obiska iz Argentine, v svoji<br />

skromni kmečki hiši v vasi Nemčavci je celo uredila dodatno sobo za<br />

obiskovalce.<br />

Manjo pa je vselej spodbujala, naj se loti učenja španščine, da bo<br />

lahko šla v Argentino k sorodnikom; le Gizela in Emilija sta govorili<br />

slovensko oziroma predvojno prekmurščino. Manja se je naučila<br />

španščino in pri osemnajstih letih sklenila, da je čas za Argentino.<br />

Presenečenje in veselje v Buenos Airesu – ter pozneje v<br />

Sloveniji<br />

Ko je prispela v argentinsko prestolnico Buenos Aires, jo je Emilija s<br />

svojo družino pričakala z baloni in napisom: »Bienvenida, Manja!«<br />

(Dobrodošla, Manja!) Naslednji dan pa jo je Emilijina prijateljica Ana<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


Srečanje sorodnikov<br />

odpeljala v televizijsko hišo – na intervju! Emilija ni vedela ničesar; to<br />

presenečenje so pripravili tudi zanjo. Po intervjuju se je televizijska<br />

hiša odločila poslati Emilijo v Slovenijo; četudi je bila članica<br />

Slovenskega kluba v Buenos Airesu in si je želela obiskati Slovenijo,<br />

dotlej ni uresničila sanj o potovanju v deželo svojih prednikov.<br />

V Slovenijo sta odpotovala Emilija in Fito, njen mož, prav tako<br />

slovenskega rodu. Z njima je bila argentinska televizijska ekipa, ki je<br />

potovanje tudi posnela. In naposled je Emilija vendarle objela svojo<br />

sestro Jolanko, ki so ji za njen obisk sicer povedali, pa ni nikomur<br />

verjela. Predstavljajte si presenečenje, ko so se pred njeno hišo v<br />

Nemčavcih ustavili njena sestra z možem in argentinski televizijci!<br />

In tako se je vse sestavilo, pripoveduje Manja. Pred njo se je izrisala<br />

popolna slika njene družine. Razumela je, zakaj se njena babica ni<br />

nikoli nasmehnila, zakaj ni nikoli nikogar objela, zakaj ni izražala<br />

čustev ... »Zato razumem potrebo po iskanju prednikov in védenju,<br />

kaj nas je pripeljalo do tega, kaj in kdo smo.«<br />

Neverjetno srečanje v Beli krajini<br />

Manja je sicer turistična vodnica, ki vodi pod blagovno znamko<br />

Manja Travel (in pod okriljem družbe Židana marela). Dve desetletji je<br />

vodila po tujini in Sloveniji, zdaj pa se je povsem posvetila iskanju<br />

prednikov in družinskih korenin ljudi, ki živijo večinoma v ZDA in<br />

Kanadi, so pa (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu.<br />

Manjine zgodbe o snidenjih sorodnikov, ki jih je ločila večinoma<br />

ekonomska stiska med svetovnima vojnama in ki se pogosto med<br />

seboj niti niso poznali, so nabite s čustvi in ganljive. V vseh letih,<br />

odkar pomaga ljudem pri iskanju sorodnikov v Sloveniji in na<br />

Hrvaškem, tako rekoč ni imela slabe izkušnje – zato pa so se ji dogajala<br />

neverjetna naključja.<br />

Kot je denimo zgodba o srečanju sestričen v Beli krajini – ene iz ZDA,<br />

ki je bila na potovanju po Sloveniji, druge iz Velike Polane, ki je bila na<br />

izletu z upokojenci ...<br />

Manja je po Sloveniji vodila skupino Slovenske ženske zveze iz ZDA.<br />

Med njimi je bilo precej potomcev Slovencev in Hrvatov in ponudila<br />

jim je, da jim lahko pomaga pri iskanju sorodnikov, če bi si to želeli. Na<br />

avtobusu je bil tudi ameriški par s koreninami v Prekmurju, ki jo je<br />

prosil, ali lahko poišče ženino sestrično iz Velike Polane. Pisali so si<br />

pisma, nikoli pa se niso srečali. Manja je dobila zgolj naslov – domačije,<br />

ki je že pred leti pogorela. Tako se je lotila klicanja na različne<br />

telefonske številke v Veliki Polani in naposled se ji je oglasil »moški, ki<br />

je rekel: ’To je moja mama!’ Da pa je ta dan na izletu, pove. In takrat<br />

pripelje mimo avtobus iz Velike Polane! ’Kje pa je na izletu? Je<br />

mogoče, da v Beli krajini?’ vprašam sina. ’Mogoče pa res,’ mi odvrne in<br />

prosim ga, naj pokliče svojo mamo in ji pove, da je v Metliki njena<br />

sestrična iz Amerike. Zatem pa novo naključje: moji gostje in izletniki<br />

iz Prekmurja smo imeli kosilo v isti gostilni! Tako sta se sestrični – tako<br />

zelo podobni druga drugi! – prvič videli. Ko sem prekmurski skupini<br />

pojasnila, za kaj gre, so vsi skočili, vsi bi iskali sorodnike na našem<br />

Foto: osebni arhiv Manje Lilek<br />

avtobusu. ’Moji so tudi odšli po vojni tja in tja!’« smeje pripoveduje<br />

Manja.<br />

Ameriški par je po vrnitvi v ZDA napisal članek o tem srečanju za<br />

glasilo Slovenske ženske zveze Zarja in Manja je začela prejemati<br />

prošnje Američanov za iskanje prednikov v Sloveniji in na Hrvaškem.<br />

Sodelovanje z rodoslovci<br />

»Najprej sem s podatki, ki so jih imeli ljudje o svojih prednikih, hodila<br />

po pokopališčih, spraševala ljudi ...« pripoveduje Manja. Potem pa se<br />

je povezala s stroko – rodoslovci, s katerimi zdaj skupaj odkriva speče<br />

sorodstvene vezi med ljudmi, ki živijo na tisoče kilometrov proč.<br />

Včasih dobi samo zelo splošne informacije o tem, kje so sorodniki<br />

živeli, pa kakšne stare naslove v nekdanjem fonetičnem zapisu, ki že<br />

dolgo ni več v uporabi ... »To je raziskovalno delo, ki vzame zelo veliko<br />

časa. Tukaj ni bližnjic.«<br />

»Po izletu leta 2016 si je (Manja, op. p.) zaslužila novo ime: ’Magična<br />

Manja’,« piše na spletni strani Manja Travel ena njenih gostij, Sonja<br />

Schroder. »Odkrila je sorodnike 70 odstotkov štiridesetih ljudi na<br />

našem avtobusu! Z GPS-om v roki. Voznika avtobusa je prepričala, da<br />

je vozil po območjih, ki so primerna le za konjsko vprego!«<br />

Ključna ovira: jezik<br />

Ključna ovira, zaradi katere se ljudje iskanja ne lotevajo sami, je jezik<br />

oziroma neznanje slovenščine, razlaga Manja. Četudi vedo, kje njihovi<br />

sorodniki živijo, je verjetnost, da ti ne bodo govorili angleško,<br />

precejšnja. Poleg tega jim je laže, če nekdo drug (Manja) utre pot<br />

prvemu snidenju, če izvedo več o kulturi okolja, v katerem živijo<br />

sorodniki, o tem, denimo, s čim jih obdarovati ob prvem obisku.<br />

Starejši smo, bolj nas zanimajo naše korenine<br />

Ljudje, ki si želijo raziskati svoje družinske korenine, so v povprečju<br />

stari od šestdeset do sedemdeset let. »Starejši smo, bolj nas zanimajo<br />

naše korenine,« se nasmehne Manja.<br />

Pred kratkim je, denimo, raziskovala za Američana, čigar mama je<br />

prihajala iz Slovenije, a o svoji domovini ni želela govoriti, niti o tem<br />

ne, zakaj je odšla. Zato se je sin lotil raziskovanja sam.<br />

Raziskovala je za ameriški par, ki se je nenehno vračal v Slovenijo, »in<br />

odkrivali smo čedalje več sorodnikov! Njihova srečanja so postajala<br />

čedalje večja,« smeje pripoveduje Manja.<br />

Večina ljudi, ki jim Manja pomaga pri raziskovanju družinske<br />

zgodovine, v Sloveniji in/ali na Hrvaškem ostane dalj časa; obisk<br />

sorodnikov pogosto združijo še s spoznavanjem države njihovih<br />

prednikov.<br />

Vse je mogoče!<br />

Manja je neskončno optimistična; ko naleti na ovire, jih bo na vsak<br />

način poskusila bodisi odstraniti ali preskočiti. In večinoma ji to tudi<br />

uspeva. Kajti, kot smeje povzame sama: »Meni se zdi vse mogoče!«<br />

Mateja Gruden<br />

Iskanje zapisov v knjigah cerkva, kjer so bili predniki krščeni<br />

Foto: osebni arhiv Manje Lilek<br />

37<br />

Trendi<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


38<br />

Inovativno<br />

Big Berry<br />

Preprosta ideja, ki je<br />

prerasla v edinstveno<br />

turistično zgodbo<br />

Začetki blagovne znamke Big Berry segajo v leto 2016, ko se je na pravljični lokaciji v Beli krajini, kjer se<br />

reki Lahinja in Kolpa združita v eno, ob najdaljši plaži v Sloveniji, začel projekt, ki je bil že takoj drugačen<br />

od preostalih. Big Berry Kolpa Kolpa River resort nekateri imenujejo glamping, a je v resnici veliko več<br />

kot to: je prva in najpomembnejša destinacija Big Berryja, saj ima pomembno vlogo kot kraj, kjer se<br />

rojevajo ideje in kjer se testira različne inovacije, preden se ponudi zgolj najuspešnejše.<br />

Celoten koncept temelji na treh stebrih: »občuti, pridruži se in<br />

ustvarjaj« (feel, join and create) ter dodatnih projektih, ki<br />

povezujejo vso zgodbo.<br />

Pristna lokalna izkušnja<br />

Prvi steber povleče obiskovalce z uhojenih turističnih poti v srce<br />

regije, do domačinov, in jim tako zagotavlja pristno izkušnjo –<br />

poleg luksuznega bivanja. Ideja je združena v sloganu: Razkošje<br />

svobode.<br />

Zgodba o tem se je začela, ko je ugledna slovenska družba<br />

Hosekra, d. o. o., s skoraj 30-letnimi izkušnjami, v sodelovanju z<br />

najboljšim oblikovalskim studiom in arhitekti začela razvijati<br />

sodobne in razkošne mobilne hiše. Najustvarjalnejši oblikovalci so<br />

načrtovali vse podrobnosti. To je prav posebna oblika luksuznega<br />

turizma, ki temelji na tesni povezanosti z naravnim okoljem, hkrati<br />

pa gostom ponuja vse razkošje, ki si ga želijo.<br />

Polletno ustvarjanje umetnikov in oblikovalcev<br />

Želja, da bi postali še posebnejši, prepoznavnejši in še bolj<br />

luksuzni, je lani privedla do uresničitve projekta – »BB Design<br />

Year«. Big Berry je šest mesecev gostil več kot šestdeset umetnikov<br />

in oblikovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Španije, Japonske in<br />

Turčije. Sodelovali so tako mladi študenti kot že priznani studii, ki<br />

so med bivanjem v Big Berryju lahko začutili naravo, regijo in<br />

slogan Razkošje svobode. Domačinka, mednarodno nagrajena<br />

oblikovalka Vita Ivičić, je svoj navdih za ustvarjanje našla v<br />

tukajšnjem zeliščnem vrtu in nasadu jagodičevja. Ustvarjalci so v<br />

pol leta skupaj oblikovali več kot dvesto produktov; številni bodo<br />

sčasoma postali del blagovne znamke in jo obogatili.<br />

Sodelovanje z lokalnimi partnerji<br />

Big Berry že od začetka temelji na povezovanju. Lokalno<br />

prebivalstvo spodbuja, da se povežejo med sabo in z blagovno<br />

znamko kot partnerji (steber »pridruži se«), da bi skupaj ustvarili<br />

avtentično okolje in še naprej razvijali regijo kot celoto.<br />

Projektu se je doslej pridružilo že več deset partnerjev iz lokalnega<br />

okolja in vse regije. Tako širijo svojo dejavnost, gostje resorta pa<br />

dobijo pristne izdelke in možnost spoznavanja domačega<br />

prebivalstva. Pridružijo se jim lahko pri adrenalinskih podvigih na<br />

reki Kolpi, spoznajo tukajšnjo bogato kulturno dediščino in se<br />

prepustijo sveži kulinariki regije, kjer je največji hit belokranjska<br />

pogača, ki jo lahko poskusijo speči tudi sami.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


in glavne vrednote Big Berryja, kot so ljubezen, družina, potovanja<br />

in svoboda.<br />

Vse to bo na ogled tudi javnosti. Edinstvena umetniška dela pa bo<br />

mogoče občudovati vso sezono.<br />

39<br />

To je koncept povezovanja na več ravneh – z namenom<br />

izboljševanja prepoznavnosti te turistično nekoliko odročne<br />

slovenske regije, ki pa je lahko tako izjemno privlačna tudi za<br />

najzahtevnejše obiskovalce.<br />

Predajanje znanja<br />

Obstaja pa še en, tretji steber koncepta Big Berryja. Čeprav se je<br />

vse začelo v Beli krajini in se vrti okrog nje, Big Berry ni omejen<br />

zgolj nanjo. Bela krajina je in bo ostala najpomembnejši<br />

povezovalni člen, inkubator idej in osnova Big Berryja, vendar se<br />

ta širi. Vlagateljem in lastnikom franšiz daje možnost, da ustvarijo<br />

(steber »ustvarjaj«) trajnosten in prepoznaven turistični produkt,<br />

ki se preprosto uresniči na kateri koli lokaciji, v Sloveniji ali tujini, z<br />

vključitvijo nekaterih elementov in konceptov Big Berryja, ki bodo<br />

gostom zagotovili enako avtentično bivalno izkušnjo Big Berryja<br />

na kateri koli destinaciji.<br />

Doslej so svoja vrata že odprle delne franšize na obalah Romunije,<br />

Salzburga in Celovca. Projektu pa se je lani pridružil Wies v Avstriji.<br />

Inovativno<br />

Inovativni projekti<br />

Prav v Beli krajini so bili prvič predstavljeni tudi projekti, ki še<br />

dodatno spodbujajo sodelovanje. Skozi projekt »BB Mastermind«<br />

uspešni posamezniki (lani jih je bilo kar dvajset) predajajo svoje<br />

znanje na inovativen način v naravni učilnici in sproščenem<br />

okolju, predavanja pa so odprta za javnost.<br />

Projekt »BB Chef« že dve leti povezuje uspešne kuharje in lokalne<br />

pridelovalce ter tako obojim daje možnost, da spoznajo prednosti<br />

lokalne kulinarike. Gorazd Potočnik, eden gostujočih kuharjev, je<br />

svojo izkušnjo opisal tako: »To je nekakšen hedonizem, ker je<br />

preprosto in brez kiča. Samo hišica, čokolada in jagodičevje.«<br />

S svojo zgodbo in projekti je Big Berry doslej gostil že več sto<br />

novinarjev, vplivnežev in blogerjev z vseh celin ter tako odmeval<br />

v različnih koncih sveta.<br />

Prepoznavnost skozi umetnost<br />

Med številnimi projekti je bil lani najopaznejši umetniški »BB Art<br />

Colony«: <strong>april</strong>a, še pred uradno otvoritvijo resorta, je sedem<br />

umetnikov iz Slovenije, Španije in Hrvaške ustvarilo za skupaj 130<br />

kvadratnih metrov poslikav in ulično umetnost uspešno preneslo<br />

v neokrnjeno naravo ob Kolpi. Ta umetniška dela so hitro postala<br />

zaščitni znak hišic Big Berryja.<br />

Prav to je tudi razlog, da se letošnja sezona začenja s tem<br />

projektom; novi umetniki bodo ustvarili še več poslikav in novo<br />

umetniško ulico ob reki Kolpi. Poleg tega bodo na zabaven,<br />

umetniški in slikovit način predstavili zgodbo, ki jo pravkar berete,<br />

Največja novost letošnje sezone pa bo majsko odprtje prve<br />

franšize na hrvaškem otoku Osjak.<br />

Glavni razlog za nove franšize je – poleg koncepta povezovanja in<br />

avtentične izkušnje – še zlasti preprostost. Zanje je na voljo vsa<br />

podpora Big Berryja: od zasnove in izvedbe do nasvetov in<br />

prodajnih taktik. Cilj Big Berryja je, da ta inovativni koncept, ki ga<br />

priznavajo tudi Slovenska turistična organizacija in lokalne<br />

turistične organizacije, prenese na nove destinacije, tudi manj<br />

znane, poveže še več partnerjev, ki bi jih lahko turizem sicer<br />

morda spregledal, in tako ponuja gostom čedalje več posebnih,<br />

edinstvenih in avtentičnih doživetij.<br />

L. L.<br />

Foto: arhiv Big Berryja<br />

Big Berry se je lani predstavil tudi svetovni javnosti – kot glavni<br />

partner pri zasnovi in izvedbi Slovenske hiše na Olimpijskih<br />

igrah v Južni Koreji.<br />

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


40<br />

Digitalno<br />

Foto: Pixabay<br />

Najboljše potovalne<br />

aplikacije za potep v<br />

letošnjem letu<br />

Čeprav se poletni dopusti še niso začeli, se nekateri morda že sprašujete, katere potovalne<br />

aplikacije bi si namestili na svoj pametni mobilni telefon ali tablični računalnik. Da bi vam olajšali<br />

izbiro, si v nadaljevanju poglejmo nekaj aplikacij, ki vam bodo zagotovo prišle prav, ko se boste<br />

potepali po neznanih krajih. To so brezplačne aplikacije za telefone iPhone, tablice iPad in tudi za<br />

mobilne naprave z Androidom.<br />

Google Translate<br />

Storitev Google Translate je med uporabniki mobilnih naprav<br />

in osebnih računalnikov, ki se potepajo po neznanih krajih,<br />

zelo priljubljena, saj lahko z njo prevajamo tekstovna in<br />

glasovna sporočila na zelo preprost način. Priljubljeno spletno<br />

storitev so pred kratkim posodobili: računalniški gigant je<br />

dodal podporo za novih trinajst jezikov, skupaj pa so na voljo<br />

že kar 103 svetovni jeziki. Ker je bila storitev pred kratkim<br />

opremljena celo z umetno inteligenco, verjamemo, da boste<br />

nad prevodi navdušeni in da boste zlahka našli tisto, kar boste<br />

iskali, vključno s turističnimi znamenitostmi.<br />

Drops<br />

Mobilna aplikacija Drops je namenjena učenju jezikov z avdiovizualno<br />

igro, ki je preprosta za uporabo. Na voljo je trideset<br />

svetovnih jezikov in narečij. Aplikacijo lahko brezplačno<br />

uporabljamo za omejen čas, če jo potrebujemo za dalj časa, jo<br />

bomo morali nadgraditi na polno različico.<br />

App in the Air<br />

Mobilna aplikacija App in the Air ponuja zbirko pomembnih<br />

informacij o našem potovanju, da so vedno pri roki, ko jih<br />

potrebujemo. To vključuje kartice zvestobe, letalske vozovnice<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


in uro odhoda. To bo še zlasti prišlo v poštev, ko potujemo z<br />

letalom, saj prikazuje čas, ki ga bomo potrebovali za<br />

varnostni pregled in prevzem kovčkov ob pristanku. Poleg<br />

tega lahko aplikacijo uporabimo tudi za merjenje dimenziji<br />

našega kovčka s pomočjo razširjene resničnosti, tako da<br />

bomo vedno vedeli, ali izpolnjujemo pogoje letalske družbe,<br />

s katero potujemo.<br />

Elk Currency Converter<br />

Pretvornik denarnih enot Elk Currency Converter je aplikacija,<br />

ki jo bomo najverjetneje uporabili večkrat na dan, če bomo<br />

počitnice preživeli v državi, kjer ne uporabljajo evrov. Zato je<br />

nujno, da je mobilna aplikacija preprosta in hitra za uporabo.<br />

Njena prednost pred konkurenčnimi rešitvami je preprost<br />

grafični vmesnik, zato nam njena uporaba ne bo vzela<br />

preveč časa.<br />

Google Trips<br />

Mobilna aplikacija Google Trips vam bo olajšala marsikatero<br />

opravilo na poti, še zlasti, če jo boste povezali z uporabniškim<br />

računom Gmail. Ta namreč samodejno »zapolni« vaš koledar<br />

z vsemi rezervacijami, ki ste jih opravili na poti. Poleg tega<br />

bo aplikacija Google Trips ponudila zanimive turistične<br />

točke in kraje, ki niso toliko obiskovani, kljub temu pa niso<br />

nič manj zanimivi. Zagotovo vam bo v pomoč tudi<br />

vsestransko uporabni lokalni vodnik.<br />

Lonely Planet Guides<br />

Mobilna programska oprema Guides podjetja Lonely Planet<br />

je nadvse priročna za načrtovanje potovanj po neznanih<br />

krajih. Preden se odpravite na potovanje, lahko brezplačno<br />

prenesete eno mesto, kar pomeni, da ne boste potrebovali<br />

podatkovnega prometa. Ta aplikacija je znana tudi kot<br />

orodje za predloge najboljših lokacij na poti. Poleg tega je<br />

aplikacija nadvse preprosta za uporabo, saj je vmesnik<br />

nadvse intuitiven.<br />

FlightStats<br />

Brezplačna mobilna aplikacija Flight Stats vam bo v pomoč<br />

pri spremljanju letov ter iskanju informacij o terminalih,<br />

portalih in zastojih. Poleg tega lahko prek aplikacije izveste<br />

marsikatero zanimivo dejstvo o letališčih, predvsem<br />

mednarodnih. Za najbolj radovedne je na voljo še<br />

spremljanje poti letov.<br />

Za potovanje po Sloveniji<br />

Za potovanja po Sloveniji pa vam priporočamo dve mobilni<br />

aplikaciji: Explore Slovenia – Travel Guides in Slovenia<br />

Top 100.<br />

Brezplačna mobilna aplikacija Explore Slovenia – Travel<br />

Guides omogoča <strong>list</strong>anje digitalizirane produktne turistične<br />

publikacije, ki je na voljo poleg tiskanih izdaj. V aplikaciji je<br />

trenutno objavljenih devet publikacij: Zdrave vode s<br />

predstavitvijo ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč;<br />

Skrivnostni Kras, ki na enem mestu predstavlja ponudbo<br />

slovenskega krasa; Muharjenje v Sloveniji s predstavitvijo<br />

najprimernejših rek za muharjenje; Slovenija – športna<br />

destinacija s predstavitvijo konkurenčnih prednosti Slovenije<br />

za organizacijo priprav vrhunskih športnikov; Evropske<br />

destinacije odličnosti EDEN; Smučarska središča v Sloveniji;<br />

Mesta kulture s predstavitvijo osemnajstih mest in doživetij<br />

mestnega turizma; Čebelarski turizem v Sloveniji;<br />

Kolesarjenje v Sloveniji s predstavitvijo kolesarskih izletov,<br />

kolesarskih destinacij in kolesarjem prijaznih nastanitev in<br />

ponudnikov.<br />

Produktne publikacije v digitalni obliki so na voljo v<br />

angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, kadar koli in kjer<br />

koli, saj so izdaje, ki si jih prenesete na svoje naprave, na<br />

voljo tudi brez spletne povezave.<br />

Mobilna aplikacija Slovenia's Top 100 prikazuje izbor<br />

najzanimivejših turističnih znamenitosti Slovenije. Gostu ali<br />

domačinu v Sloveniji omogoča, da kadar koli preveri, katera<br />

turistična znamenitost je v njegovi bližini. Vsaka od<br />

predstavljenih znamenitosti vsebuje visokoresolucijske<br />

fotografije, kontaktne podatke, prikaz na zemljevidu z<br />

možnostjo izrisa poti od trenutne lokacije uporabnika do<br />

znamenitosti in možnost vpogleda v lokalno turistično<br />

ponudbo.<br />

41<br />

Digitalno<br />

Sidekix<br />

Mobilna aplikacija Sidekix omogoča prenos mestnih<br />

vodnikov, zato z njo na preprost in hiter način najdete<br />

kavarne, lokale, trgovine in muzeje. Ker aplikacija za<br />

delovanje potrebuje spletno povezavo, je najbolje, da jo<br />

odprete, ko je dostopna brezžična povezava WiFi.<br />

Café WiFi<br />

Café WiFi je ena najzanimivejših mobilnih aplikacij, saj vam<br />

prikaže, kje so na voljo brezplačne dostopne točke WiFi. Ta<br />

aplikacija je najbolj uporabna v večjih mestih, kljub temu pa<br />

naj bi bila podpora za manjša mesta in države na voljo že v<br />

prihodnjih nekaj mesecih.<br />

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


42<br />

Sto let Bauhausa<br />

Skok čez mejo<br />

Nemška turistična organizacija (DZT) je začela svetovno kampanjo ob 100. obletnici ustanovitve legendarnega<br />

Bauhausa v Weimarju, tudi v Sloveniji.<br />

V Ljubljani je izjemno domiselno predstavitev (z umetniško<br />

navdahnjenim izdelovalcem slaščic v slogu linij Bauhausa<br />

Gorazdom Potočnikom) večplastnega bogastva Bauhausove<br />

dediščine v oblikovanju, arhitekturi, umetnosti in obrti pripravilo<br />

predstavništvo DTZ v Sloveniji. Tako je tudi spomnilo, da je Nemčija<br />

kot turistična dežela tudi sicer zelo priljubljena in aktualna.<br />

»V minulem letu je Nemčijo obiskalo nekaj več kot 100.000<br />

Slovencev, ki so ustvarili 369.000 prenočitev, kar je 27 odstotkov<br />

več kot leto prej,« je povedala Maja Horvat, vodja predstavništva<br />

DZT v Sloveniji. »Bauhausova obletnica pa je idealna za utrditev<br />

položaja Nemčije kot kulturne destinacije številka ena za Evropejce.<br />

Z uporabo digitalnih tehnologij in inovativnih formatov dogodkov<br />

poudarjamo živo dediščino gibanja Bauhausa v Nemčiji,« je ob<br />

začetku kampanje dejala Petra Hedorfer, predsednica upravnega<br />

odbora DZT.<br />

D. P. B.<br />

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Maja Horvat in Gorazd Potočnik na predstavitvi 100. obletnice<br />

Bauhausa v Ljubljani<br />

Dunajska opera praznuje<br />

150-letnico<br />

Dunaj letos praznuje 150 let delovanje državne opere. Ob tej priložnosti bosta odprti razstavi v muzeju<br />

Albertina in v umetnostno-zgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum).<br />

Foto: Österreich Werbung<br />

Po osem let trajajoči gradnji so ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa I.<br />

in cesarice Elizabete 25. maja 1869 odprli dunajsko državno opero<br />

(Wiener Staatsoper). Kot prvo so v njej uprizorili opero Don Giovanni<br />

skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.<br />

Natanko 150 let po odprtju, 25. in 26. maja, vabi dunajska državna<br />

opera na rojstnodnevno praznovanje. Najprej (25. maja) bo na<br />

sporedu rojstnodnevna matineja, zvečer pa bo premiera opere Die<br />

Frau ohne Schatten (Žena brez sence) skladatelja Richarda Straussa.<br />

To delo je bilo prvič uprizorjeno pred sto leti v dunajski državni operi<br />

pod Straussovim vodstvom. Dan zatem, 26. maja, pa sledi vsesplošno<br />

praznovanje z jubilejnim koncertom pred opero.<br />

L. L.<br />

Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />

April <strong>2019</strong><br />

Izdaja:<br />

Turistična zveza Slovenije<br />

Naslov uredništva:<br />

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />

Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />

Transakcijski račun:<br />

SI56 03100-1000010639<br />

Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />

Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - April <strong>2019</strong>


30. DOBROTE<br />

SLOVENSKIH<br />

KMETIJ<br />

Zadnja leta več kot<br />

tisoč podeljenih priznanj<br />

Na vseh dosedanjih razstavah je bilo<br />

skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od<br />

tega 5184 bronastih, 6236 srebrnih<br />

in 7825 zlatih ter kar 1088 znakov<br />

kakovosti (znak kakovosti prejme<br />

kmetija, ki tri leta zapored dobi zlato<br />

priznanje za določen izdelek).<br />

Osrednja regija in<br />

spremljajoči dogodki<br />

Kot vsako leto je tudi tokrat poudarek<br />

na eni izmed sodelujočih regij.<br />

Tokrat je ta čast doletela Ljubljansko<br />

pokrajino z Zasavjem, ki je znana po<br />

visoko kakovostnih izdelkih iz sadja,<br />

mesa, mlečnih izdelkih in drugih<br />

dobrotah. Likovni natečaj vrtcev in<br />

osnovnih šol, ki poteka ob prireditvi,<br />

ima letos naslov Cvetoči travniki in<br />

travniški sadovnjaki in je namenjen<br />

ohranjanju slovenskih travnikov.<br />

Letos Ptuj praznuje 1950 let od<br />

prve pisne omembe mesta, temu<br />

primeren bo bogat program<br />

prireditev. Na Ptuju bomo<br />

torej praznovali dve okrogli<br />

obletnici z vrsto dogodkov ter<br />

omamnimi vonji in slastnimi okusi<br />

slovenskega podeželja. Vabljeni!<br />

17. maj Petek<br />

Program jubilejnih 30.<br />

Dobrot slovenskih kmetij<br />

Dnevi Dobrot slovenskih kmetij bodo<br />

od 17. do 19. maja <strong>2019</strong> v minoritskem<br />

samostanu na Ptuju. Razstava nagrajenih<br />

izdelkov bo v prostorih minoritskega<br />

samostana z možnostjo ogleda med<br />

9. in 18. uro. Ogled razstave in obisk<br />

programa prireditve bosta na jubilejni<br />

razstavi brez vstopnine.<br />

12.00 Slovesnost ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij<br />

9.00–12.00 Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela<br />

otrok iz vrtcev in osnovnih šol na temo »Cvetoči travniki in<br />

travniški sadovnjaki« s podelitvijo priznanj ob 9. uri<br />

10.00 Srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak v Mestni<br />

hiši<br />

10.00–11.30 Strokovni posvet o promociji slovenske hrane v organizaciji<br />

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na<br />

prizorišču<br />

9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah<br />

in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce<br />

18. maj Sobota<br />

10.30 Folk Fest nastop na centralnem odru v okviru razstave<br />

12.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke<br />

15.00 Javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in<br />

godci<br />

9.00–16.00 Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru<br />

9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah<br />

in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce<br />

19. maj Nedelja<br />

Praznični dan razstave s sodelovanjem Ljubljanske<br />

pokrajine z Zasavjem v kulturnem programu<br />

10.00 Zahvalna maša v minoritski cerkvi<br />

11.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke<br />

15.00 Nastop glasbenih, vokalnih in plesnih skupin Zveze<br />

kulturnih društev Ptuj<br />

9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah<br />

in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce<br />

Informacije na: www.kgz-ptuj.si


5. MEDNARODNI<br />

SEJEM ZELENEGA<br />

TURIZMA IN BIVANJA<br />

12. - 14. 4. <strong>2019</strong><br />

Gornja Radgona<br />

POVEZANI Z NARAVO!<br />

SEJEM NATURO <strong>2019</strong> VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM<br />

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE<br />

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000<br />

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. <strong>april</strong>a <strong>2019</strong>.<br />

NATURO bo povezoval ponudnike trajnostno usmerjenega turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi ter bivanja z naravo.<br />

Predstavljene bodo zelene turistične destinacije slovenskih in tujih pokrajin, doživetja v naravnih zdraviliščih, raziskovanje v krajinskih parkih, ideje<br />

za pohodniške in planinske ture, oddih na turističnih kmetijah in razvajanje pri kulinaričnih ponudnikih.<br />

Osrednjo sejemsko predstavitev pripravlja Turistična zveza Slovenije. Pod njenim okriljem bo svojo dejavnost in ponudbo predstavilo preko 20<br />

regijskih turistične zvez in lokalnih turističnih društev iz celotne Slovenije. Ponudniki bodo poskrbeli za živahno sejemsko vzdušje, predstavili<br />

obiskovalcem kulturne posebnosti ter jim ponudili v pokušnjo izvrstne kulinarične dobrote. Največjo razstavo doslej pripravlja Pomurska<br />

turistična zveza. V okviru predstavitve projekta »Visit Pomurje« boste lahko začutili pisano pomursko podeželje in našli številne razloge za obisk<br />

Pomurja.<br />

Poseben poudarek bo posvečen rekreacijski in turistični rabi gozdov. Turistična zveza Slovenije skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije pripravlja<br />

za obiskovalce sejma posebno razstavo »Turizem, gozd, kultura« in predstavitev 21 tematskih poti (»Naj tematske poti 2018«).<br />

Obiskovalci se boste lahko prepustili meditacijam v gozdu in pripovedovanju gozdnih zgodb ob tabornem ognju. Plezanja željni se boste lahko<br />

preizkusili na umetni plezalni steni. Seznanili se boste lahko s treningi nordijske hoje. Preizkusili se boste lahko v borilnih veščinah in streljanju s<br />

trenažerjem.<br />

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil<br />

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.<br />

V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili vabljiv paket za organizirane skupine, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s<br />

toplim napitkom, sejemsko vstopnico in kosilo.<br />

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:<br />

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper<br />

29 33 34 35 40<br />

Vabljeni k naravnemu sodelovanju!<br />

Več informacij o sejmu NATURO:<br />

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,<br />

T: +386 2/5642 118,<br />

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si<br />

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:<br />

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.<br />

www.pomurski-sejem.si<br />

SLOTours

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!