Revija Lipov list, april 2019

APRIL 2019 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Aktualno

Pavle Hevka, novi predsednik TZS

Potepanja

Expano, edinstvena vrata v Pomurje

Zeleni zgledi

Turizem z učinkom

Trendi

Iskanje prednikov

Foto: Mankica Kranjec/www.slovenia.info

MOJA DEŽELA –

LEPA IN GOSTOLJUBNA

Natečaj Moja reka si 2019

že četrtič nagrajuje organizatorje čistilnih akcij

Projekt Moja reka si 2019, katerega nosilec je družba

Coca-Cola v Sloveniji, poteka že od leta 2016. Letos

ga podpirajo Turistična zveza Slovenije, Slovenska

turistična organizacija in društvo Morigenos.

Vsako pomlad že tradicionalno različni organizatorji

– turistična, športna, kulturna in druga društva,

krajevne skupnosti, šole, ribiči, gasilci … – v

sodelovanju z občinami in komunalnimi podjetji

po vsej Sloveniji samoiniciativno prirejajo akcije

čiščenja in urejanja okolja. Na nagradnem natečaju

lahko sodelujejo vsi organizatorji, ki bodo čistilno

akcijo pripravili med svetovnim dnevom voda 22.

marca in svetovnim dnevom Zemlje 22. aprila.

Potegovali se bodo za finančne nagrade: 1000 evrov

prejme zmagovalec natečaja, 750 evrov drugi finalist

in 500 evrov tretji finalist. Cilj natečaja je razširiti

glas o prizadevanjih organizatorjev čistilnih akcij in

spodbuditi ljudi k sodelovanju pri ohranjanju vodnih

virov ter čistega in urejenega okolja v Sloveniji.

Organizatorji lahko prijavijo svojo čistilno akcijo na natečaj prek spleta

https://si.coca-colahellenic.com/si/trajnostni-razvoj/moja-reka-si/domov/.

Rok za prijavo je 12. april 2019, rok za oddajo poročila pa je 1. maj 2019.

Prvi trije finalisti natečaja bodo znani po 15. maju 2019.

Finalisti bodo nagrade prejeli na sklepnem dogodku ob dnevu Save, ki bo 1. junija

v okviru 24. srečanja turističnih društev obvodnih krajev Slovenije.

Na dogodku bo razglašen zmagovalec letošnjega natečaja

in ambasador projekta za leto 2020.

www. turisticna-zveza.si

KAZALO

NASLOVNICA

Pomurje

UVODNIK

3

AKTUALNO 04-05

Pavle Hevka: Za uspešno delo mu ne bo težko potrkati

na nobena vrata

POD DROBNOGLEDOM 10-11

RTD TZS: Iz Ilirske Bistrice do Sviščakov po asfaltu

Kazalo / Uvodnik

FOKUS 12-15

TD Menišija: V deželi tisočerih zvezdic

TD Suha krajina: eno najaktivnejših društev – tam, kjer

čas teče drugače

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina

TZS 18-19

Zmagovalci Zlate kuhalnice žanjejo lepe uspehe

POTEPANJA 25-27

Expano: iz Milana v Mursko Soboto

NAMIG ZA IZLET 28-31

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni

V Podčetrtku bodo poročili vino in čokolado

Dediščina narave in kulture kot turistični motiv

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 32-33

Naša Slovenija 2018: priznanja najboljšim

ZELENI ZGLEDI 34-35

Turizem z učinkom: celovit odgovor na izzive

sodobnega turizma

TRENDI 36-37

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske

zgodovine

INOVATIVNO 38-39

Big Berry: preprosta ideja, ki je prerasla v turistično

zgodbo

»Ko postane pomembno, kako potovati, enako pomembno, kot kam

potovati.« Način potovanja je v ospredju odgovornega turizma, ki je, kot je še

zapisano na spletni strani slovenske organizacije Humanitas, »okolju in

ljudem prijaznejši odgovor na izzive sodobnega množičnega turizma«.

Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti odgovorni turist, je, poudarjajo:

»Kako lahko na svojem potovanju zmanjšam negativne socialne, okoljske in

ekonomske vplive ter pripomorem k zmanjšanju neenakosti po svetu?«

Odgovorni turizem se tako zavezuje k spoštovanju naravnega, kulturnega in

družbenega okolja, etičnemu razvoju lokalnega gospodarstva in širjenju

zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih.

Turizem se je desetletja »samo« razvijal in svet si ni jemal kaj prida k srcu, kako

se razvija. Zdaj so razmere diametralno nasprotne: v ospredju so vprašanja,

kako potovati, da bomo pri tem čim bolj okoljsko in družbeno prijazni.

Pomembnost lokalnega, avtentičnega, stika z lokalnim prebivalstvom,

premišljenega obiska naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti,

okolju prijaznih načinov potovanja ... igra ključno vlogo pri ustvarjanju

turistične ponudbe in povpraševanja. Ni več pomembno le, da potujemo,

temveč kako potujemo. Turisti so začeli razmišljati o tem, koliko njihovega

denarja bo ostalo lokalnim ponudnikom in skupnostim (in ne velikim

mednarodnim družbam, ki poslujejo po vsem svetu), iščejo zelene načine

prevoza (vlaki, avtobusi ...), zanimajo jih lokalne navade, lokalna kulinarika,

upajo, da jih bodo naokoli popeljali lokalni vodniki ...

V tej številki Lipovega lista pišemo tudi o »turizmu z učinkom«. Takšnem

turizmu, ki turiste spodbuja, da so v okolju, ki ga obiščejo, tudi družbeno

koristni. To pomeni, da aktivno prispevajo k reševanju izzivov lokalnega

okolja, ki ga obiščejo, bodisi tako, da zavihajo rokave in pomagajo pri

urejanju turistične infrastrukture ali da vihtijo kuhalnice v gostilni s socialno

noto, na primer. Turizem z učinkom je nadgradnja trajnostnega razvoja

turizma, ki temelji na skrbi za zdravo naravno in družbeno okolje ter njegovo

ekonomsko blaginjo.

Takšne oblike potovanj so sicer že dolgo del turizma: prostovoljstvo v

praviloma revnejših državah, pomoč na kmetijah, gradnja ekoloških vasi ..., a

so od nekdaj v predalu »alternativnih oblik turizma«. Kdo ve, v kolikšni meri

lahko – glede na čedalje globljo ozaveščenost ljudi glede okoljske in družbene

problematike – počasi zapustijo alternativni rob in se prebijejo vsaj blizu

ospredja?

Ruski pisec Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč dejal: »Vsi razmišljajo o tem, kako

bi spremenili svet, nihče pa ne razmišlja o tem, kako bi spremenil sebe.«

Mateja Gruden, urednica

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici junija

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4

Aktualno

Foto: Mateja Gruden

Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije

Za uspešno delo mu ne bo težko

potrkati na nobena vrata

Novi predsednik Turistične zveze Slovenije, osrednje slovenske turistične društvene organizacije, je Pavle

Hevka. Mag. ekonomskih in poslovnih ved ter inženir gradbeništva, zaposlen v največjem inženirskem

in svetovalnem podjetju v Sloveniji, DRI upravljanje investicij kot vodja projekta vzdrževanja cest. Član

nadzornega sveta Kobilarne Lipica. Dolgoletni član in zdaj podpredsednik republiškega Turističnega

drobnogleda TZS. Obenem pa tudi čebelar, lovec, inštruktor golfa in pilot motornega letala. Slovenijo

s Triglavom je že večkrat preletel. »Čudovita je,« se nasmehne. »Obiskal sem že veliko držav, dovolj, da

lahko rečem, da živimo v najlepši.«

Pavleta Hevko so za novega predsednika Turistične zveze

Slovenije (TZS) – po dveh mandatih Petra Misje, župana

Podčetrtka, ki ostaja podpredsednik zveze – soglasno izvolili na

redni volilni skupščini zveze, ki je bila sredi marca v Šmarjeških

Toplicah.

Že v prvem tednu po izvolitvi se je udeležil več občnih zborov

društev, prisluhnil njihovim načrtom in težavam ter razmišljal o

rešitvah zanje. »Veselim se novih izzivov. Bom pa zelo aktiven

predsednik. In konkreten. Samo besede zame niso dovolj,«

dodaja.

Ključni poudarki dela

Kot je Pavle Hevka poudaril ob izvolitvi za predsednika TZS, si bo v

štiriletnem mandatu prizadeval še zlasti za tesnejše sodelovanje z

lokalnimi skupnostmi pri prepoznavanju dediščine (naravne,

zgodovinske, kulturne, okoljske, gastronomske in obrtne – ob tem

poudarja, da si bo prizadeval tudi za širši razvoj verskega turizma, saj

ima Slovenija s katoliško tradicijo, znanimi romarskimi kraji in sakralno

dediščino zanj izjemne možnosti) in za čim tesnejše povezovanje

vseh deležnikov v turizmu. »Za to, da bomo naredili korak naprej, mi

ne bo težko potrkati na nobena vrata.« Prizadeval si bo za pomladitev

Lipov list - April 2019

članstva v turističnih društvih, za »združitev modrosti in mladosti«.

Želi si nadaljnjega pospešenega razvoja turizma z visoko

angažiranostjo in motiviranostjo ter novimi vsebinami. Meni, da je

treba projektom TZS zagotoviti večjo odmevnost in prepoznavnost

ter k njim pritegniti večje število sodelujočih.

Dolgoletno delo pri Turističnem drobnogledu TZS

Novi predsednik TZS odlično pozna organiziranost turistične

društvene organizacije, saj že dve desetletji sodeluje v uspešnem

republiškem Turističnem drobnogledu TZS (RTD TZS), osem let je

njegov podpredsednik. Prav zaradi drobnogleda je bilo v Sloveniji

veliko narejenega pri popravilu cest, mostov, odstranjevanju divjih

odlagališč, ureditvi prometne signalizacije, dostopih do turističnih

zanimivosti ... Torej tega, kar je eden najosnovnejših temeljev za

uspešen razvoj turizma. Meni, da je zavedanje o pomembnosti tega,

na kar opozarja drobnogled, med ljudmi dovolj veliko, da pa država

prepočasi sledi potrebam po odpravljanju ugotovljenih

pomanjkljivosti. Razvoj gre po pravi poti, a ne dovolj hitro, meni.

Odpravljanje težav, ki jih prinaša regulativa

Na terenu, ob obiskih RTD TZS, se soočajo tudi s številnimi težavami

ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom oziroma dejavnostmi, ki ga bogatijo.

Še zlasti z zakonskimi regulacijami, ki jih pogosto omejujejo pri delu.

Za primer navaja tradicionalne osmice, ki potrebujejo za obratovanje

skorajda toliko dokumentov kot gostilne, ki so stalno odprte, je

kritičen. »Če se regulativa ne bo spremenila, bodo nekatere stare

tradicije izumrle.« Verjame, da država prisluhne pobudam za lajšanje

zakonskih omejitev – a najprej je treba težave prepoznati in predlagati

rešitve zanje. »Zato bo ena mojih ključnih nalog tudi ta, da bomo na

terenu zbrali primere, ki jim regulativa otežuje delo, in predlagali

konkretne rešitve zanje oziroma spremembe zdajšnje regulative.«

Prostovoljstvo je premalo cenjeno

Pavle Hevka je že vsa leta član RTD TZS kot prostovoljec. Ali meni, da

je prostovoljstvo, na katerem temelji delovanje turistične društvene

organizacije, v javnosti dovolj spoštovano? »Člane turističnih društev

in zvez iskreno občudujem – toliko prostovoljnih ur, ki jih opravijo!

Menim, da je prostovoljstvo izjemno pomembno za uspešen razvoj

turizma. A žal ni dovolj spoštovano, ker se o tem premalo govori in

piše. Zato si bom v času svojega mandata prizadeval tudi za boljšo

prepoznavnost in odmevnost prostovoljskega dela v turizmu, da bo

javnost bolj seznanjena z njim. Poleg tega sem in bom čim več na

terenu, med ljudmi; pomagal jim bom pri promociji njihovega dela.«

Tudi z rednimi novinarskimi konferencami in študijskimi turami, ki bi

novinarjem in njihovim bralcem, gledalcem in poslušalcem odkrivala

turizem, ki ga soustvarjajo društva.

Prostovoljstvo mora preživeti, razmišlja, »sicer naša lepa država ne bo

več tako lepa in urejena«. Civilni sektor – nepogrešljiv del tripartitnega

partnerstva, ki kroji turistični razvoj in katerega ključni predstavnik je

turistična društvena organizacija – je povsem enakovreden partner

javnemu in zasebnemu, a žal ne tudi dovolj spoštovan, ugotavlja

Pavle Hevka.

Tesnejša povezanost modrosti in mladosti

Sicer meni, da je zdajšnja organiziranost TZS dobra, turističnih društev

in zvez je veliko, njihovi člani pa so izjemno prizadevni, a med njimi je

premalo mladih. »Pomladitev društvene organizacije bo ena mojih

ključnih nalog. Prvi korak bo dopis vsem osnovnim šolam; predlagali

jim bomo, naj mladi povedo, kako bi lahko sodelovali v društvih. Mi

pa jim bomo zagotovili kakšen lep izlet v Sloveniji in brezplačno

včlanitev v društvo.«

Nova aplikacija za odkrivanje Slovenije

Novi predsednik TZS je napovedal tudi nove vsebine pod okriljem

zveze, ki bi podpirale in promovirale turizem. »Prvi korak bodo

digitalizirane vsebine – aplikacija za pametne telefone, ki bo domače

in tuje obiskovalce vabila na izlete po Sloveniji, ki bo uporabnike

seznanjala s turističnimi zanimivostmi v njihovi bližini, prireditvami ...

Poleg tega načrtujejo vodene izlete, s katerimi bi si kraji (slovenski in

tuji) izmenjavali primere dobrih praks. Pri tem si obeta podporo

županov in dober ducat se jih je že pozitivno odzvalo na njegov

predlog, razlaga Pavle Hevka.

Večja odmevnost projektov TZS

Kakšen pa je njegov pogled na vsebine in pomembnost projektov

TZS, kot so Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna

glava, Zlata kuhalnica in Mladi vodnik? Ti projekti so premalo

odmevni, pravi. So dobri, a jih je treba nadgraditi; pri projektih za

mlade, na primer, bi si želel, da bi se jih po njih več včlanilo v turistična

društva. Za projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna pa je treba

zagotoviti dodatne ocenjevalce, poleg tega si Pavle Hevka prizadeva,

da bi bil odslej častni pokrovitelj tega tradicionalnega vseslovenskega

tekmovanja v urejenosti okolja predsednik vlade in ne več države, kot

doslej. Tako bi bila vladna podpora projektu, še zlasti pa turistični

društveni organizaciji na splošno, (še) večja.

Domače turiste je treba navdušiti nad Slovenijo

Novi predsednik TZS pravi, da si je cilje treba postaviti visoko. Tako bo

veliko narejenega, četudi cilji ne bodo izpolnjeni v celoti.

Pavle Hevka živi v Ljubljani, sicer prihaja z Notranjskega, iz Planine

nad Postojno. Ne poudarja najlepših delov Slovenije – zanj je izjemno

lepa vsa Slovenija. Želi si, da bi to prepoznalo tudi več Slovencev.

»Precej potujem po svetu in vsem lahko povem, da je Slovenija

najlepša država, da se splača preživljati počitnice doma! Tudi to bo

moja naloga: promovirati slovenski turizem domačim gostom.

Premoremo tako čudovite stvari, a jih ne znamo ceniti – in tudi ne

iztržiti.«

Prostovoljno delo v republiškem Turističnem drobnogledu TZS je

vselej opravljal s srcem in ljubeznijo, pravi; in prav tako bo opravljal

tudi funkcijo predsednika osrednje turistične društvene organizacije.

Mateja Gruden

Novi podpredsedniki in upravni odbor TZS

Na volilni skupščini TZS je bilo izvoljenih pet novih

podpredsednikov: Dejana Baša, Dominik S. Černjak, Peter

Misja, Jure Sodja in Janja Viher. V upravni odbor zveze so bili

izvoljeni: Jože Barbo, Marija Brložnik, Damijan Jaklin, Uroš

Kamenšek, Zlatko Kavčič, Vlado Kostevc, Aljoša Križnič, Vojko

Mihelj, Valentin Odar, Boris Pirc, Drago Pogorevc, Jože Prah,

Janez Ribič, Črtomir Špacapan, Franc Špegel, Leopold Turk,

Milena Vranetič in Danijela Zeme. V Mladinski odbor TZS so

bili izvoljeni: Ines Klopčič, Anže Grželj, Karmen Emih, Katja

Fridau, Klara Jan, Teja Kmetec, Miha Kostevc in Nina Malej.

Priznanja TZS

Na skupščini so podelili najvišja priznanja TZS, zlate plakete,

ki jih zveza podeljuje za dolgoletno delo in pomoč pri

uresničevanju programov turistične društvene organizacije;

prejeli so jih Ivica Čretnik, Anton Peršič, Jože Protner in Danica

Recko. Priznanja so podelili tudi članom prejšnjega upravnega

odbora Mihi Genoriu, Barbari Podpečan Jesenšek, Barbari

Kolenc, Andreju Klasincu, Alenki Koren Gomboc in Andreji

Drakulič Veselič. Za dolgoletno prostovoljsko delo pri

projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna pa so priznanja

prejeli člani ocenjevalne komisije Jovan Ivanov, Marta Kolarič,

Lenka Molek, Peter Ogorelec, Lea Rigler in Zlata Vidovič

5

Aktualno


6

Aktualno

Foto: Alan Kosmač, Sidarta/www.slovenia.info

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov; na fotografiji)

in Bled (sedem odstotkov)

Lani osem odstotkov več prihodov turistov in

10 odstotkov več prenočitev kot leta 2017

Po podrobnih podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS), objavljenih konec februarja, je bilo v

Sloveniji lani nekaj več kot 5,9 milijona prihodov turistov, osem odstotkov več kot leta 2017, in skoraj 15,7

milijona turističnih prenočitev, desetino več kot leto prej.

Prihodov tujih turistov je bilo dobrih 4,4 milijona ali enajst odstotkov

več kot leta 2017, prenočitev tujih obiskovalcev pa blizu 11,2 milijona

ali 15 odstotkov več. To pomeni, da je bilo vsak dan dobrih štiri tisoč

več prenočitev tujih turistov kot predlani.

Prihodov domačih turistov je bilo okoli 1,5 milijona, prenočitev pa 4,5

milijona, približno toliko kot leto prej.

Delež prenočitev tujih turistov že več kot 70-odstoten

Delež prenočitev tujih turistov v skupnem številu prenočitev v

Sloveniji se od leta 2010 nenehno povečuje: leta 2010 je bil

56-odstoten, leta 2015 že 64-odstoten, leta 2017 68-odstoten, lani pa

že 71-odstoten.

Več prenočitev turistov z vseh ključnih trgov

Ključni trgi, od koder so prihajali turisti, ki so lani v Sloveniji ustvarili

največ prenočitev med tujimi obiskovalci, so bili: Nemčija (12

odstotkov ali skoraj 1,4 milijona prenočitev), Italija (prav tako 12

odstotkov), Avstrija (devet odstotkov), Nizozemska in Hrvaška (iz

vsake po pet odstotkov).

Tuji turisti s ključnih trgov, ki so v Sloveniji lani ustvarili več prenočitev

kot leto prej, so bili: turisti iz Nizozemske (22 odstotkov več), Nemčije

(17 odstotkov več), Hrvaške (16 odstotkov več), Avstrije (štiri odstotke

več) in Italije (za odstotek več).

Največ prenočitev iz neevropskih držav turistov iz ZDA

Med turisti iz neevropskih držav je bilo lani največ turistov iz ZDA.

Prenočitev ameriških turistov je bilo tri odstotke vseh tujih turistov ali

skoraj četrtino več kot leta 2017. Sledili so jim turisti iz azijskih držav

in Izraela.

Gorske občine na prvem mestu

Največ prenočitev vseh turistov je bilo lani v gorskih občinah, skoraj

4,5 milijona (29 odstotkov vseh prenočitev), in 14 odstotkov več kot

leta 2017. Sledile so zdraviliške občine: tam je bilo skoraj 3,5 milijona

prenočitev (22 odstotkov vseh) ali približno toliko kot leta 2017. V

obmorskih občinah je bilo 19 odstotkov vseh prenočitev, sedem

odstotkov več kot predlani, v Mestni občini Ljubljana pa 14 odstotkov

vseh prenočitev ali 22 odstotkov več kot leta 2017.

Prenočitev tujih turistov je bilo največ v gorskih občinah (32

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), domačih pa v zdraviliških

občinah (39 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov).

Turisti največkrat prenočili v hotelih

V hotelih in podobnih nastanitvenih objektih so lani našteli 53

odstotkov vseh turističnih prenočitev. Turisti so v njih prenočili v

povprečju 2,6-krat, kar je enako povprečni dobi bivanja turistov v

vseh nastanitvenih objektih.

Turisti so se najdlje zadržali v zdraviliških občinah (v povprečju so v

njih prenočili 3,5-krat).

Več kot polovica vseh prenočitev v le sedmih občinah

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v

občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov) in Bled (sedem

odstotkov); v teh treh občinah so našteli skoraj četrtino vseh

turističnih prenočitev. Preostalih 27 odstotkov prenočitev se je

razpršilo na občine Kranjska Gora, Brežice, Bohinj in Moravske Toplice.

Največ prenočitev tujih gostov je bilo v občinah Ljubljana (18

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), Piran (12 odstotkov) in Bled

(10 odstotkov).

Največ prenočitev domačih gostov je bilo v občinah Piran (13

odstotkov vseh prenočitev domačih turistov), Izola (sedem

odstotkov) in Moravske Toplice (šest odstotkov).

L. L.

Novi viri podatkov in posodobitev metodologije

raziskovanja

V raziskovanju Prihodi in prenočitve turistov so pri SURS začeli

uporabljati podatke iz novega Registra nastanitvenih obratov in iz

sistema za elektronsko sporočanje podatkov v turizmu,

imenovanega eTurizem. Zaradi spremembe virov je bila

posodobljena tudi metodologija raziskovanja. Začasni mesečni

podatki, objavljeni v letu 2018, niso bili primerljivi z mesečnimi

podatki, objavljenimi pred tem letom. Večino podatkov za

obdobje 2010–2017 so preračunali tako, da so zdaj primerljivi z

mesečnimi in letnimi podatki za leto 2018.


Evropski simpozij hrane

Vrhunski dogodek, ki utrjuje prepoznavnost in

ugled kulinarične Slovenije

Slovenija je marca gostila odmeven Evropski simpozij hrane (European Food Summit), ki je po mnenju

chefinje Ane Roš, ambasadorke slovenske gastronomije, dodatno utrdil prepoznavnost in ugled

Slovenije na evropskem in svetovnem kulinaričnem zemljevidu.

7

Aktualno

V štirih dneh, od 16. do 19. marca, so se v Ljubljani in na Krvavcu zvrstili

številni odmevni kulinarični dogodki, med njimi strokovni simpozij pod

vodstvom Ane Roš, kulinarični sprehod z ljubljanskimi chefi po kulturnih

hramih in znamenitostih prestolnice, predpremiera priljubljene

kulinarične tržnice Odprta kuhna, Večerja na zajli na Krvavcu, doživljajska

večerja na Ljubljanskem gradu pod taktirko vrhunskih chefov in drugi.

Del dogodka, ki ga je pripravilo podjetje Jezeršek gostinstvo v partnerstvu

s Slovensko turistično organizacijo in Turizmom Ljubljana, je bila tudi

večdnevna študijska tura za izbrane tuje medije oziroma kulinarične

pisce.

Osrednji del dogodka, ki se je, kot so poudarili pri Slovenski turistični

organizaciji, s svojim pristopom, kombinacijo drznosti in ustvarjalnosti

nedvomno že uvrstil na seznam najpomembnejših evropskih

kulinaričnih dogodkov, je bil strokovni simpozij na temo: Hrana – most

do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov na Ljubljanskem

gradu.

Pod vodstvom Ane Roš in v sodelovanju s kuratorjem simpozija Andreo

Petrinijem, ki je eden ključnih akterjev pri številnih svetovnih kulinaričnih

projektih in ena najvplivnejših oseb v svetovni gastronomiji, so se v

Sloveniji prvič zbrala največja imena s področja kulinarike, umetnosti in

medijskega sveta iz Slovenije in tujine. Govorci so udeležencem simpozija

predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj in hrano prihodnosti. Razprava

je tekla o številnih perečih temah v sodobni gastronomiji, s poudarkom

na povezovanju in razmišljanju zunaj okvirov in meja ter ob spoštovanju

trajnosti in narave.

Ključna sporočilnost simpozija je bila: trajnost ni vrednota sama po sebi,

temveč vodilo, ki ga je treba upoštevati pri delu. Trajnosten pristop ni cilj

kulinaričnega ustvarjanja, temveč pot, po kateri prispemo do vrhunskega

kulinaričnega doživetja. Trajnost mora postati del kulinaričnega sveta –

od vira hrane do krožnika.

Med govorci so bili Andoni Luis Aduriz (Mugaritz, deveta restavracija na

svetu po izboru The World‘s 50 Best Restaurants, dve Michelinovi zvezdici,

Španija), Jordan Kahn (Destroyer in Vespertine, ZDA), Andreas Caminada

(Schloss Schauenstein, 47. mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri

Michelinove zvezdice, Švica), Christopher Pelé (Le Clarence, dve

Michelinovi zvezdici, Francija), Esben Holmboe Bang (Maaemo, 35.

mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri Michelinove zvezdice,

Norveška), Leonor Espinosa (Leo Restaurant, Best Female Chef Latinske

Amerike leta 2017 in Latin America’s 50 Best Restaurants, Kolumbija) in

Riccardo Camanini (Lido 84, chef leta 2017 po izboru Identità Golose,

Italija), Valter Kramar (Hiša Franko, Hiša Polonka), Anka Lipušček (Mlekarna

Planika), Mateja Gravner (Vinarstvo Gravner) in Lior Kochavy (Odprta

kuhna) in drugi.

TTA, L. L.

Foto: Matic Kremžar


8

Dogaja se

Foto: Gorazd Bedrač

Garden Village Bled

»Iz posteljnine sem pravzaprav doktoriral. Že dolga leta spremljam hotelirstvo po svetu, zato porabim ves svoj denar – imam dvanajst

let star avto – za to, da se posvečam posteljnini, vzmetnicam, vzglavnikom, vsemu, kar je pomembno za dober spanec gosta,«

poudarja Gregor Jamnik. Na fotografiji z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenije.

Najstarejši hotel v Ljubljani

Slon na pragu drzne in

drage prenove

Novinarji Društva turističnih novinarjev s predsednikom Dragom Bulcem so začeli obiskovati

znamenite ljubljanske hotele in uspešne gospodarske turistične družbe; prvi jim je svoja vrata odprl

najstarejši hotel v slovenski prestolnici – Slon. Štirizvezdični hotel s storitvami petzvezdičnega je že

več let član skupine Best Western, ima 170 hotelskih sob, 85 redno zaposlenih in okoli 30 študentov,

ki opravljajo različna dela. Brez dvoma ima najboljšo lokacijo v središču Ljubljane, a imajo veliko

zadrego, saj taksisti nimajo dostopa do hotela. Razumi, kdor more!

Hotel ima dolgo tradicijo in še zdaj slovi po zgodbi, ko je daljnega

leta 1552 avstrijski vojvoda Maksimilijan II. odpotoval v Madrid in

se oženil z Marijo Špansko. Takratni španski kralj mu je dal za darilo

slona – živega, kajpak! Maksimilijan, željan slave, se je odločil, da

bo šel peš po glavnih mestih svojega cesarstva v družbi s slonom.

Ustavil se je tudi v Ljubljani – pred gostilno, ki je stala prav tam,

kjer zdaj stoji hotel Slon.

V gostilni je prenočil in ta se je odtlej imenovala Pri Slonu. Pozneje

je na istem mestu zrasel hotel Elefant (slon), ki je postal hotel Slon.

»Potomci zadnjega lastnika hotela g. Gnesde so pred leti prespali

pri nas in zelo obžalovali, da niso več njegovi lastniki,« pripoveduje

Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik Združenja

hotelirjev Slovenije.

Bo pa do leta 2022 hotel Slon postal eden najudobnejših in

najlepših hotelov v Ljubljani, saj načrtujejo njegovo prenovo,

vredno 18 milijonov evrov. Načrti so ambiciozni, hotel bo med

drugim pridobil nove sobe, 17-metrski plavalni bazen, sodoben

SPA, fitnes center, razkošno recepcijo ... »Neverjetno dolgo že

čakamo na dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje

(ARSO)! Ko bomo dobili gradbeno dovoljenje, se bomo začeli

pogajati z gradbeniki, ki so zdaj zelo zasedeni. Imamo pa v

Sloveniji samo štiri podjetja, ki so sposobna izvesti tak projekt, kot

bo prenova hotela Slon,« pravi Gregor Jamnik, ki se tudi pohvali,

da je njihov hotel edini v prestolnici, v katerega Ljubljančani vsak

dan prihajajo na kavo in na tortice v kavarno Zvezda. Ta je

nenehno zasedena in je treba tudi počakati na prosto mizo.

Številni prihajajo tudi v zelo sodobno restavracijo na kosilo. »Smo

edini hotel v Ljubljani, ki mu je uspelo kaj takega!« dodaja Gregor

Jamnik.

G. B


9

Foto: L. L.

Dogaja se

Pohorski carji na letošnjem tradicionalnem smučarskem obhodu na pohorskih strminah

Pohorski carji poslej tudi v knjigi

»Da, to je Pohorje, krasno sredogorje do višine 1543 metrov, s

površino 458 kvadratnih kilometrov, ki daje toliko kisika, kot ga

potrebuje vsa Slovenija ...« začenja knjigo z naslovom Pohorski carji

njen avtor dr. Dolfe Rajtmajer.

Zgodovina carjevanja je bogata, začelo se je namreč že leta 1963, ko

so za prvega pohorskega carja izbrali in imenovali Dušana Štoka, leto

pozneje Dušana Tomažiča, leta 1965 Dušana Senčarja, očeta Zlate

lisice. In tako vsako leto. Med drugim so bili izbrani za carja Franci

Čop, Marjan Pečarič, Filip Gartner, Tone Vogrinec, Gorazd Bedrač,

Herbet Jurič, Drago Rataj, Matjaž Kranjc, Srečko Jesenšek, Tomaž

Šeruga, Milan Šmon, Stojan Puhalj, Jože Sevčnikar, Marko Rataj,

Maksimilijan Muhič in Boštjan Tancer – vse do letos, ko so ustoličili

Mitjo Šeška.

Ustoličenje novega carja traja od pustne sobote do pustnega torka,

ko novi car za leto dni prevzame kraljestvo in v družbi starih carjev

obišče (praviloma na smučeh) bele strmine pohorskega smučarskega

središča, ki je največje smučišče v Sloveniji.

Novega carja volijo izključno stari carji, ki jim naslov car pripada do

konca svojih dni in do konca dela v dobro razvoja smučanja na

Pohorju. Dr. Dolfe Rajtmajer (tudi on je pohorski car!) v knjigi med

drugim razkrije, katere so carske zaobljube, kakšna je edina prava

carska oprava, kakšen je protokol pohorskega carja ... Kajpak mora na

novo izvoljeni car pred podložniki izreči obljube, ki so zavezujoče,

vendar brez posledic, če jih ne bi izpolnil. A pozor: »Smeh podložnikov

ob predaji carstva je najhujša kazen!« še zapiše dr. Dolfe Rajtmajer.

Avtor knjige dr. Dolfe Rajtmajer

Duša Podbevšek - Bedrač

Prehranski kompas

Gastronomija je v turistični ponudbi zelo pomembna, čedalje več

turistov pa se želi zdravo prehranjevati tudi na počitnicah. In tudi

zanje je dobrodošla knjiga Prehranski kompas nemškega avtorja Basa

Kasta, prehranskega strokovnjaka in znanstvenega novinarja. Kaj naj

jem, pravi Bast, je preprosto vprašanje, odgovor nanj pa je zelo

zapleten.

Z vseh strani nam priporočajo zdrav način prehranjevanja in številne diete

(z malo ogljikovimi hidrati, vegansko dieto ...), kar lahko povzroči zmedo.

Bas v knjigi opravi s kaosom, poudarja, kaj je zares zdravo, in odgovarja

na večna vprašanja, med drugim na vprašanje, kako se s prehrano

zavarovati pred boleznimi, upočasniti staranje in učinkovito shujšati.

Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri Založbi Učila.

KAJ

NAJ

JEM?

12

najpomembnejših

pravil zdravega

prehranjevanja

D. P. B.

Bas Kast

PREHRANSKI KOMPAS


10

Pod drobnogledom

Grad Prem obdajajo obrambni zidovi in skrivni prehodi, ki razkrivajo zgodbe iz njegove preteklosti.

Republiški Turistični drobnogled TZS

Iz Ilirske Bistrice do

Sviščakov po asfaltu

Ilirska Bistrica, ki so ji ime posodili Iliri in ki je zrasla okrog reke Bistrice ter potoka Sušca, z zgovornim starim

mestnim jedrom iz 14. stoletja, bo že to poletje povezana s Sviščaki z asfaltirano cesto. O tem se je prepričal

republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (TD TZS), ki jo je mahnil v Ilirsko Bistrico in Brkine,

turistično čedalje bolj zanimiv predel naše dežele.

Ilirska Bistrica si z županom Emilom Rojcem na čelu zelo prizadeva,

da bo njihova občina z razgibano okolico turistično polno zaživela.

Seveda bo treba za to poskrbeti še za marsikaj in veliko postoriti, a so

na odlični poti. Med spodbudnimi pridobitvami za razvoj turizma bo

nova cesta, dolga sedem kilometrov, ki je za zdaj še makadamska.

Vozišče bo prekril asfalt, široko bo pet metrov, stalo bo 1,2 milijona

evrov, naložbo krije država, dela pa bodo končali sredi junija.

Rojstna hiša Dragotina Ketteja

Na Bistriškem je kar nekaj turističnih znamenitosti, med katerimi

izstopa slikovita vasica Prem s svojim skrbno in lepo urejenim

gradom. Vas, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, ima tudi rojstno

hišo enega štirih stebrov slovenske moderne, Dragotina Ketteja. »V

zgradbi nekdanje Ljudske šole imamo urejeno spominsko sobo v

čast svojemu najbolj znanemu vaščanu. Veliko mladine iz vse

Slovenije si jo pride ogledat, potem pa krenejo še na romanski grad

Prem,« je povedala Maja Uljan iz Turistično informacijskega centra

Ilirska Bistrica. Grad datira vsaj v leto 1213, od Ilirske Bistrice pa je

oddaljen samo devet kilometrov.

Grad tudi v rokah Habsburžanov

»Zelo pomembna strateška lega gradu je bila vzrok, da se je v osmih

stoletjih na njem zvrstilo veliko grajskih gospodov, med drugim je

pripadal Habsburžanom,« pripoveduje Maja Uljan med vodenjem po

gradu in grajski kapeli iz 14. stoletja.

Posamezni kosi grajske opreme so prečudoviti, denimo baročno

ogledalo iz 17. stoletja v slavnostni dvorani. V gradu sta tudi orožarna

z viteškim orožjem in opremo ter stalna muzejska razstava, ki

pripoveduje o pestri zgodovini doline reke Reke, o razvoju gradu, o

arheoloških najdbah ... »Lani je grad obiskalo dobrih štiri tisoč ljudi,

tudi iz Italije. Od velike noči naprej je odprt vsak dan. Letos

pričakujemo več obiskovalcev v vasi Prem, saj praznujemo 120.

obletnico smrti Dragotina Ketteja in sto let znamenite žganjekuhe iz

brkinskih češpelj in jabolk,« razlaga Maja Uljan.


Na obisku v Marezigah

RTD TZS je obiskal tudi znamenite Marezige z odlično turistično

obiskano fontano refoška, prvo v Evropi. Fontana stoji v središču

Marezig, od koder se odpira čudovit panoramski razgled; v jasnih

dneh je videti celo Benetke! »Z obiskom sem zadovoljen, za zdaj

imamo večinoma domače turiste, med tujci je največ Italijanov.

Imamo pa že napovedane številne tuje turiste, ki priplujejo v Koper z

ladjami križarkami. Prvi so nas obiskali Angleži, nad fontano in njeno

vsebino pa so bili zelo navdušeni,« pravi Alen Babič, lastnik fontane in

tamkajšnje gostilne Karjola.

11

Pod drobnogledom

Grad se ponaša z odmrlo trto, ki se je posušila pred nekaj leti

na Brusovi hiši iz Podtabora 6. Stara naj bi bila okoli 250 let!

Tik pod gradom, kjer domuje poštni urad, ki je pod svojo streho vzel

del TIC Ilirska Bistrica, pa lahko obiskovalci kupijo lične avtohtone

izdelke in pridelke iz Brkinov, »kar je zelo pohvalno,« je med obiskom

vasi Prem in istoimenskega gradu dejal Karl Vernik, predsednik TD

TZS.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

RTD TZS (od leve proti desni): Pavle Hevka, Duša Podbevšek

- Bedrač in Karl Vernik z Alenom Babičem, lastnikom fontane

refoška

V idiličnem grajskem atriju prirejajo poroke in protokolarna srečanja.


12

Fokus

Turistično društvo Menišija

V deželi tisočerih zvezdic

»Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem ... Večji del Menišije porašča

gozd, v katerem se ni težko izgubiti ...« piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka. Menišija je svoje

ime dobila po nekdanjih lastnikih, saj so bile tukaj od 13. stoletja naprej posesti kartuzijanskega samostana v

Bistri, od koder je skozi Menišijo v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot. Med številnimi društvi, ki jih je

najti na tem lepem koščku Slovenije, s svojim delovanjem še zlasti izstopa Turistično društvo Menišija.

Poslanstvo društva

TD Menišija je nastalo leta 2002 na pobudo KS Begunje in

posameznikov. V letih delovanja so v društvu izpeljali številne

projekte: ureditev tematskih poti, oživitev lokve v Dobcu, številne,

zdaj že tradicionalne športne in kulturne dogodke ... Še zlasti pa so s

projekti povezali ljudi. Kot pravi zdajšnji predsednik društva, Marko

Beličič, je delo društva večplastno: »Poslanstvo TD Menišija je

predstavljanje in promocija naravnih znamenitosti in kulturne

dediščine Menišije. Prostovoljno delo usmerjamo v skrb za urejenost

kraja, organizacijo različnih prireditev, vzdrževanje kolesarskih in peš

poti, postavitve informacijskih tabel in vzdrževanje markacij.

Zavedamo se, da smo turizem ljudje, zato veliko pozornosti

namenjamo ohranjanju družabnega življenja na vasi in povezovanju

krajanov. Za obiskovalce vse leto organiziramo različne glasbene,

kulturne, športne in etnološke prireditve, ki ohranjajo že skoraj

izgubljeno izročilo kraja. Menišijo in njeno okolico promoviramo v

Sloveniji in tujini. Menišija je obdarjena z neokrnjeno naravo, zato si

prizadevamo za razvoj okolju prijaznih oblik turizma in rekreacije.«

Pohodniške in kolesarske aktivnosti

TD Menišija je že leta 2005 uredilo sprehajalno pot Po medvedovih

stopinjah, primerno za vse generacije, po kateri se obiskovalci

sprehodijo čez senožeti in travnike v zaraščanju, mimo mokrišča na

Ločicah, si ogledajo suhi potok, kjer je opuščeni peskokop, prečkajo

suhe travnike, kjer so rastišča nekaterih ogroženih in zavarovanih vrst

slovenske flore, kot na primer gorskega kosmatinca, navadne bodike,

kranjske lilije, brstične lilije, tise, v kotavlji pozdravijo stari opuščeni

sadovnjak, prava poslastica pa je obisk zdravilnega kraškega izvira

Beč.

Ob tematskih poteh so prostori za piknik, ki jih obiskovalci lahko


Foto: Janez Košir

Foto: Toni Miloš

13

Fokus

Tako očarljivo je tod pozimi

Prijazno za kolesarje

najamejo in tako podaljšajo prijetno bivanje na Menišiji. Obiskovalci

se lahko sprehodijo tudi po Naravoslovni učni poti v Dobcu in po

nastajajoči krožni sprehajalni poti Po poteh kartuzijanov. V okviru

društva že osemnajst let pripravljajo tradicionalni Gasparijev nočni

pohod ob polni luni na Veliko Špičko, ki se ga udeleži več kot sto

pohodnikov iz vse Slovenije. Društvo že več let sodeluje s Plesnim

društvom Kolesar iz Cerknice pri tradicionalnem Novjorškem teku in

pohodu in pri pripravi kolesarjenja po Meniševski kolesarski poti ob

občinskem prazniku; to je primerno za vse generacije, poteka pa po

dveh trasah: lažji in nekoliko zahtevnejši. Organizirajo tudi redno

tedensko vadbo v naravi, pozimi pa v telovadnici krajevne osnovne

šole. Letos se bodo pridružili tudi vseslovenskemu projektu Šport za

špas.

Sodelovanje s podružnično OŠ Maksim Gaspari

TD Menišija aktivno sodeluje tudi s podružnično osnovno šolo

Maksim Gaspari v Begunjah. Še zlasti zanimiv je projekt posvojitve

jablane pri vagi, informacijski točki v Begunjah. TD Menišija je v

sodelovanju z lastnikom in šolo ob tej priložnosti (leta 2012) pripravilo

poseben dogodek, v okviru katerega so staro jablano posvojili učenci

drugega razreda. Za drevo tako skupaj s člani TD Menišija skrbijo tudi

učenci krajevne šole, s čimer se znanje o skrbi za sadno drevje

prenaša na mlade rodove.

TD Menišija in šola pripravljata skupaj tudi prikaz vzdrževanja starih

sadovnjakov (obrezovanje, cepljenje, obiranje sadja), s čimer

pritegneta tudi obiskovalce iz širše okolice.

Člani društva so skupaj s šolarji POŠ Maksim Gaspari izpeljali tudi

krožek na temo Zbiranje ljudskih pripovedi, ki jih bodo natisnili v

brošuri.

Sodelovanje z drugimi društvi

Člani TD Menišija se povezujejo tudi z drugimi društvi. V sodelovanju

s PGD Begunje in Kulturnim društvom Menišija ob tradicionalni

prvomajski budnici v izvedbi Godbe Cerknica poskrbijo za sprejem in

pogostitev, v sodelovanju z Mikološkim društvom Notranjske

pripravljajo gobarsko razstavo, ki si jo ogledajo tudi šolarji in se

seznanijo s kulturo nabiranja gob. Društvo deluje tudi na medobčinski

ravni: s TD Rakitna partnersko sodeluje pri projektu Po sledeh

potovanja najdaljšega jambora Rakitna – Trst, katerega pobudnik je

TD Menišija.

bo tudi predavanje o potovanju Rakiškega jambora.

Na Menišiji bo v sodelovanju s čebelarjem Vasilijem Škrljem

celodnevni Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. V sodelovanju s

PGD Begunje bo v okviru vseslovenske akcije na dan zemlje čistilna

akcija tudi na Menišiji. Ob občinskem prazniku bo TD Menišija v

sodelovanju z različnimi društvi in lokalnim prebivalstvom pripravilo

dobro obiskano tradicionalno kulturno prireditev Na lepi Menišiji, na

kateri se lahko predstavijo tudi mladi talenti. Na dan državnosti bo na

Cerkvenem griču v Selščku kresovanje po stari ljudski šegi, v Selščku

pa bo tudi zanimiva dvodnevna etnološka prireditev Mnogokosje, na

kateri kosci kosijo travnik na star način. Zanimiv dogodek je tudi

Jabolčni dan na Menišiji, razstava starih sort meniševskega sadja in

predstavitev sadnih dobrot. V Selščku – vasi razglednic slikarja

Maksima Gasparija, bo ob 100. obletnici nastanka jaslic decembra

razstava velikih Gasparijevih jaslic.

Delovne akcije

Kot vsako leto so tudi letos predvidene številne vzdrževalne akcije:

obnova markacij, vzdrževanje sprehajalnih in kolesarskih poti,

postavitev predstavitvenih panojev, dopolnjevanje sprehajalnih poti,

ureditev, zasaditev in vzdrževanje zelenic na vstopnih točkah

Menišije, ureditev novih cvetličnih nasadov, stojal za kolesa in drugo.

Pri TD Menišija se veselijo tudi nove turistične signalizacije v kraju:

predstavili bodo namreč kulturne in naravne znamenitosti Menišije

in postavili informacijske table ob meniševskih kulturnih spomenikih.

Več na: www.menisija.si

Damijana Škrlj

Dolgoletni tajnik TD Menišija Janez Košir pravi: »Pred leti sem na

polhariji na Menišiji srečal gosta iz Nemčije. Globoko ganjen mi je

dejal: ’Prepotoval sem skoraj ves svet. Bival v hotelih najvišjih kategorij.

V meniševskih gozdovih pa sem prvič v življenju preživel večer v

hotelu tisočerih zvezdic. To je najlepši kraj na svetu.’ Skozi njegove oči

sem dognal, kakšno bogastvo skriva čista neokrnjena narava, kaj

pomeni videti modro nebo, zvezde. Odtlej je Menišija samo še dežela

tisočerih zvezdic, od katerih smo jih nekaj dodali tudi Meniševci.

Srečen sem tukaj.«

Drugi dogodki in prireditve

V pustnem času so se na Menišiji tudi letos predstavili Potecini,

domača pustna skupina z izvirnimi maskami, narejenimi po izročilu

domačina, slovenskega slikarja Maksima Gasparija. TD Menišija je v

cerkniškem DEOS – centru starejših prejšnji mesec predstavilo

kulturne in naravne znamenitosti Cerkniške občine in Menišije v

obliki virtualnega potovanja. V domu bo pripravilo tudi Ples

meniševskih srčkov in s tem stanovalcem centra polepšalo dan. V

Kulturno družabnem središču v Begunjah bo društvo predvajalo film

o furmanih in o furmanstvu na Notranjskem in Primorskem, zanimivo

Gabrovška jama

Foto: Janez Košir


14

Fokus

Trški dnevi na Žužemberškem gradu

TD Suha krajina

Eno najaktivnejših društev –

tam, kjer čas teče drugače

Turistično društvo Suha krajina je eno najaktivnejših turističnih društev na Dolenjskem in tudi v širšem

slovenskem prostoru. Nadaljujemo dediščino Tujsko-prometnega in olepševalnega društva, ki je bilo

ustanovljeno leta 1938 v Žužemberku.

Delovanje članov turističnega društva presega klasično delovanje

prostovoljcev v društvih. S sloganom turističnega društva: »Suha

krajina, kjer čas teče drugače«, je Suha krajina v Sloveniji prepoznavna

in je že »blagovna znamka«. Cilji ob ustanovitvi turističnega društva

se s požrtvovalnim in prostovoljnim delom članov društva

uresničujejo in povsem upravičujejo njegovo ustanovitev in

delovanje.

Tesno povezovanje v Sloveniji in s tujino

Turistično društvo je povezano v regijsko Turistično zvezo Dolenjske

in Bele krajine in v krovno, Turistično zvezo Slovenije, je aktivni član

LAS STIK, saj je predsednik društva tudi predsednik LAS-a. Društvo

odlično sodeluje tudi s Občinskimi turističnimi zvezami Brežice,

Ivančna Gorica in Krško ter s TD Ivančna Gorica, TD Višnja Gora, TD

Krka, TD Polževo, TD Mirna Peč, TD Trebnje, TD Straža in drugimi

društvi, klubi in organizacijami zunaj območja Občine Žužemberk, pa

tudi iz drugih lokalnih skupnosti po Sloveniji: z Bleda, s Ptuja, iz

Spuhlje, Celja, Škofje Loke, Slovenskih Konjic, Ribnice, Kočevja,

Šentjurjeve Gore, Medvod, Kostela ...

Poleg tega odlično sodeluje s Kegljevičevo stražo iz Pregrade,

Bratstvom svetog Mihovila iz Karlovca, Ivanečkimi vitezovi iz Ivanca,

Djevojačko stražo in Križevcev, turistično skupnostjo iz Koprivnice,

viteško skupino Trnavska kampanja iz Slovaške in drugimi skupnostmi

v tujini. Lani je bila mednarodna aktivnost izjemna, saj so izvedli

aktivno promocijo od Pregrade, Karlovca, Križevcev, Koprivnice in

Ivanca pa do Golubca (od Hrvaške do Srbije), Moskve (Rusija),

Stuttgarta (Nemčije), Santa Marie di Leuca (Italija) ter v okviru ZZMS v

Bruslju pred Evropskim parlamentom.

Razgibane vsebine pod okriljem društva

V članski knjigi je bilo do konca leta 2018 vpisanih 232 članic in

članov, lani jih je bilo do članstva upravičenih 88. Veseli so novih

članov, ki s svojim delom v društvu še povečujejo samospoštovanje

in ponos ter ljubezen do domačih krajev.

V okviru turističnega društva je aktivnih več sekcij: ljudske pevke v

pokrajinskih nošah, Žužemberški viteški red Seinsenbergensis

Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega z

Žužemberškega gradu, turistični vodniki, sekcija za ročna dela,

literarna sekcija, pohodna sekcija, občasno deluje še pustnokarnevalska

sekcija.

Člani in članice društva z neprecenljivo voljo pomagajo in delajo za

skupne cilje in tako za boljši jutri. Lani so organizirali ali soorganizirali


15

Fokus

Pohod na Frato – na srečanje turističnih zanesenjakov društev občin Mirna Peč, Trebnje, Straža in Žužemberk

26 prireditev, štiri so bile večdnevne. Aktivno (z nastopi) so sodelovali

na 49 prireditvah, na šestnajstih prireditvah zunaj občine in na

dvanajstih prireditvah ali predstavitvah v tujini (Hrvaška, Srbija,

Nemčija, Belgija, Rusija). Izvajali so delovne in urejevalne akcije ter

izvajali tečaje in skrbeli za Žužemberški grad in splav na Loki. Pred

gradom so uredili in oživili novo informacijsko točko s smrekovim

pultom in čok smreke velikanke. Tukaj je obiskovalcem na voljo

vpogled v tukajšnje naravne in kulturne znamenitosti.

Predstavitve doma in v tujini

Med najpomembnejšimi dogodki društva v lanskem letu so bili

predstavitev na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe–

Adria, obletnica postavitve spominskega znamenja strmoglavljenemu

bombniku B-17 'Jer Reviens' v Gradencu, promocijske aktivnosti na

sejmu CMT v Stuttgartu, na Beli nedelji v Pregradi, na gradu Dubovac,

v Križevcih, na predstavništvu Tatarstana v Moskvi (Rusija), na dnevih

Dunava v Golubcu (Srbija), na renesančnem festivalu v Koprivnici

(Hrvaška) in pred Evropskim parlamentom v Bruslju v okviru ZZMS,

kjer so bili mladi člani viteškega reda. In seveda Trški dnevi, ki so znani

po vsej Sloveniji. Lani so izvedli že 20. srednjeveški dan na

Žužemberškem gradu, ki ima med sorodnimi prireditvami v Sloveniji

najdaljšo tradicijo. Člani in članice društva so po najboljših močeh v

najlepši luči predstavili Suho krajino, njeno zgodovino, ljudi in običaje

ter tako navdušili obiskovalce.

Uspešno in edinstveno vodijo projekt ocenjevanja pijač iz grozdja

samorodnih vinskih trt, ki je čedalje odmevnejše in pomembnejše.

Lani pa je zaživel projekt Pozdrav jeseni, v okviru katerega so

prizadevni posamezniki vsak torek pripravili nekaj iz turističnega

kotla in vsakdo, ki je želel malicati, je dobil odličen topel in okusen

obrok.

Članice in člani TD Suha krajina opravijo še izjemno veliko drugega

dela – od prostovoljnega vodenja po gradu do aktivnega sodelovanja

pri različnih projektih; dolg je seznam vseh del, ki jih opravijo. Lani so

opravili več kot 12.855 ur prostovoljnega dela, kar bi, »prevedeno« v

denar, pomenilo 111.361 evrov!

Smelo tudi naprej

Turistično društvo Suha krajina se bo tudi poslej aktivno udejstvovalo

pri razvoju turizma na območju Suhe krajine. Največ pozornosti bo

tudi naprej namenjalo promociji Suhe krajine in predstavitvi njene

naravne, kulturne in nesnovne dediščine ter starih običajev in šeg,

organizaciji kulturnih, rekreativnih in turističnih prireditev ter

izboljšanju turistične ponudbe. V društvu si zelo želijo, da bi v Suhi

krajini združili vse ponudnike turistične dejavnosti, vzpostavili register

ponudbe, skupno spletno stran, koledar prireditev, katalog ponudbe

in promocijsko gradivo.

V društvu delujejo z velikim zagonom in željo po spodbujanju

turističnega razvoja v svojih krajih. In to jim je v določeni meri že

uspelo. Žužemberk in Suha krajina sta v Sloveniji dobro znana, pa

tudi v tujini.

L. L.

Foto: arhiv TD Suha krajina

Tradicionalno Prešernovanje, kulturna prireditev ob 8.

februarju, slovenskem kulturnem prazniku

Na srednjeveškem dnevu na Ptujskem gradu


16

Turizem smo ljudje

Foto: Foto: Janez Mateja Dolenc Gruden

TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh.

Danica Recko, prejemnica zlate plakete, najvišjega priznanja TZS

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina

Dragoceni biser – dobrina

Dobrine

Pred Danico Recko, predsednico Društva Izviri Dobrina, je na mizi zajeten sveženj priznanj. V dobrih dvajsetih

letih, odkar je bilo ustanovljeno društvo, jih je prejela že veliko, pred kratkim tudi zlato plaketo, najvišje

priznanje Turistične zveze Slovenije. »Vsakomur je kaj pisano na kožo. Nekateri gredo na morje, nekateri v

hribe, jaz pa sedem za računalnik in delam za društvo,« pravi 65-letna sogovornica. Mož Martin jo večkrat

okrega, da je preveč za računalnikom, dodaja v smehu.

Priznanja ji dobro denejo, so dokaz, da dela dobro, razmišlja. Spomni

se lepih besed, ki ji jih je pred kakšnim desetletjem namenil

obiskovalec iz Ljubljane, predavatelj na univerzi za tretje življenjsko

obdobje. Takole je med drugim napisal v pismu takratnemu županu

občine Šentjur, h kateri spada Dobrina: »Aprila sem slušatelje tretje

univerze odpeljal na ekskurzijo na Kozjansko, kjer sem se srečal z

neverjetno agilno gospo Danico Recko iz Dobrine, ki nas je prisrčno

sprejela ter nam z velikim zanosom in srčnostjo predstavila svoj kraj

in okolico. Spoštovani gospod župan, kot sami ugotavljate na

spletnih straneh občine, je zelo pomembno sodelovati z ljudmi, ki so

predani svojemu delu, imajo ustrezna znanja in se zavedajo sprejete

odgovornosti. Med takšne ljudi spada tudi gospa Danica Recko. S

tem namenom vam izrekam iskreno priznanje, da imate v vaši občini

čast sodelovati s tako izjemnim človekom, kot je ona. Gospa Recko je

dragocen biser, je mali človek z velikim srcem, je dobrina Dobrine.«

Ustanovitev Turističnega društva Dobrina

Turistično društvo Dobrina, kot se je sprva imenovalo, so ustanovili

leta 1993 zaradi želje po razvoju turistične dejavnosti na podeželju na

demografsko ogroženem območju na Kozjanskem. Prva spodbuda,

kot pravi Danica Recko, je bilo sicer zavedanje o termalni vodi na

območju Dobrine. O njej je društvo leta 1999 tudi izdalo prvo

zloženko (Grajski vrelec Dobrina); gradivo zanjo je zbral in uredil zdaj

že preminuli pisatelj s Kozjanskega Daniel Artiček, »kot svoj prispevek

k promociji Grajskega vrelca Dobrina in TD Dobrina«. Zgodba o

vrelcu temelji na legendah, ki so najstarejši pričevalci o zdravilnosti

vode v Dobrini.

Dobrina je sicer razloženo naselje s približno 175 prebivalci.

Ugnezdena je med travnike in sredi gozdov. Leži na južnem pobočju

Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo »naše

kozjansko morje«. »Na začetku, ko še nismo bili prepoznavni, se mi je

pogosto zgodilo, da v občini (Šentjur, op. p.) nekateri ljudje niso

vedeli, kje je Dobrina,« se nasmehne sogovornica.

Tradicionalni Valentinovi pohodi

Novo turistično društvo z Danico Recko na čelu je po ustanovitvi

takoj zavihalo rokave. »Društvo smo ustanovili konec novembra, že

februarja naslednje leto pa smo pripravili prvi Valentinov nočni


pohod. Letos je bil že 23. leto zapored; udeležilo se ga je okoli 250

pohodnikov. Je pa zadnja tri leta podnevi,« pripoveduje sogovornica.

Zatem so pripravili prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših

babic in dedkov, ki je sčasoma postala Dobrinska noč.

Društvo organizira tudi različna strokovna predavanja o urejanju

podeželja, obuja domačo obrt ob preji volne, v sodelovanju z Radiom

Slovenija in Radiom Maribor ter voditeljem Tonetom Petelinškom

organizira radijske delavnice. V svojem kraju pripravlja čistilne akcije

in ocenjevanje za lepši in prijetnejši kraj. Sodeluje z društvi v

domačem kraju in drugimi v celjski regiji.

»Vsako leto se lotimo česa novega. Priredili smo že srečanje

motoristov, srečanje udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje,

zadnjih pet let ocenjujemo naj pršjačo, pogačo, značilno za tukajšnje

kraje.«

Društvo ima člane tudi iz drugih krajev, ne le iz Dobrine. Je najbolj

aktivno in prepoznavno društvo v občini Šentjur.

Številne knjige in promocijske zloženke

Danica Recko je nedvomno ključna za živahno društveno dejavnost

v Dobrini, kjer je odraščala in kjer živi. Raziskuje preteklost tukajšnjih

krajev, legende, ki so se napletle okoli njih ...

Društvo je izdalo številne knjige o domačem kraju: Legende grofije

Žusemske, Glažarjev sin, Zadnji Žusemski graščaki, kozjanski steklarji,

trgovci in loški učitelji (vse tri knjige so zaradi velikega povpraševanja

morali natisniti že dvakrat). Izdalo je pesmarico »Ljudski biseri«, s

podnaslovom Te pesmi prepevamo v okolici Žusma (vse pesmi je od

domačinov zbrala, prepisala in povezala v knjigo Danica Recko), in

knjigo Stoji učilna zidana v Dobrini, ki pripoveduje o prvi šoli v

Dobrini (tudi tukaj je pripovedovanje učiteljic zbrala in uredila Danica

Recko).

Društvo je izdalo tudi številne zloženke za promocijo kraja: Grajski

vrelec, Žusem skozi čas, Valentinov nočni pohod, Glažute na območju

Žusma, Grajska učna pot Žusem ter številne spominke v povezavi s

kulturno in etnološko dediščino kraja.

Grajska učna pot Žusem

Spodbudilo je tudi ureditev Grajske učne poti Žusem, ki je leta 2015

prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na

območju Celja in ki jo rade obiskujejo družine z otroki in šole. Na

zloženki z opisom poti je med drugim zapisano: »Dobrina je bogatejša

za Grajsko učno pot Žusem. S trudom in vztrajnostjo predsednice

Društva Izviri Dobrina, gospe Danice Recko, ki je vodilni partner

istoimenskega projekta Leader, je vzpostavljena vzorno urejena učna

Valentinov pohod – prva prireditev Turističnega društva Dobrina

pot.«

Društvo je v obliki projektov obnovilo Farovški vodnjak, lestenec v

cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ploščo v spomin padlim v prvi

svetovni vojni na Žusmu. Prijavili so se tudi na javni poziv lokalne

akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja – program Leader za razvoj

podeželja s projektom Doživljajski turizem od vznožja do vrha Žusma

»Občutim Žusem«.

Premalo cenjeno prostovoljstvo

Danica Recko meni, da so turistična društva izjemno pomembna, še

zlasti za urejenost krajev; v manjših krajih pa so ključna za promocijo

in privabljanje obiskovalcev. Prostovoljstvo, razmišlja, je premalo

cenjeno. »Ljudje bi se morali bolj zavedati, koliko prostovoljnega dela

je opravljenega v krajih!«

Predsednica Društva Izviri Dobrina pravi o sebi: »Sem bolj takšna, da

raje delam, kot da sem v ospredju. Priznanja pa so dokaz, da res

delaš.«

Mateja Gruden

Krožna Grajska učna pot Žusem vabi s sloganom: »Hodi, teci, raziskuj,

uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj.« Začenja se v dolini ob Dobrinskem

potoku in se najprej vzpne na grič Molovice, od koder se odpirajo lepi

pogledi na Dobrino in bližnji Žusem. Nadaljuje se do Drenovc, od

koder se spusti do Dobrinskega potoka in Žamerika, zatem pa se

vzpne na razgledni vrh Žusma. Je deloma strma, vendar nezahtevna.

Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene so zanimivosti

kulturne dediščine ter naravne izjemnosti, kot je najdebelejši Mrazov

skorš na Celjskem. Na poti so točke, ki so zasnovane skozi igro v naravi:

Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine

grofične Ane in Zvoki narave ... Dolga je devet kilometrov.

Foto: Franci Hrovatič

17

Turizem smo ljudje

Foto: Franci Hrovatič

Grajska učna pot Žusem je leta 2015 prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja.


18

TZS

Nasmejani ob pripravi vaniljeve kreme s sadjem

Mladi kuharji žanjejo lepe uspehe

Zmagovalci Zlate kuhalnice

kuhali v VIP-šotoru na

Ljubnem

Ljubno ob Savinji ni poznano le po flosarjih, ljubenskih poticah in odličnih domačih dobrotah, ampak v zadnjih

letih tudi po odlično izpeljanih in dobro obiskanih FIS-tekmah svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih.

Iz istega kraja pa prihajajo tudi lanski zmagovalci tekmovanja TZS za Zlato kuhalnico, mladi kuharji OŠ Ljubno

ob Savinji.

Mlade je seveda treba navdušiti za kuhanje in z njimi veliko delati, za

kar si prizadevamo že leta. Letos pa so znova sprejeli velik izziv:

odzvali so se na povabilo za pripravo dela pogostitve v VIP-šotoru na

tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Podobne pogostitve

so pripravili že večkrat, saj so kuhali že na turističnih tržnicah, pred leti

pa so pripravili tudi pokušnjo domačih jedi ob dnevu odprtih vrat na

Veleposlaništvu RS v Washingtonu, kjer je lahko njihove dobrote

pokusilo okrog štiri tisoč obiskovalcev. Ponosni so tudi, da so pripravili

medeni zajtrk ob obisku evropske delegacije v Washingtonu leta

2016 – ob robu prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan

čebel.

Zahtevna in še kako okusna pogostitev

In tako so mladi kuharji v petek, 8. februarja, pripravili pogostitev v

VIP-šotoru na Ljubnem, na prvi tekmi ženskih smučarskih skokov. Na

zahtevno pogostitev so se pripravljali kar nekaj dni.

Poleg dveh zmagovalnih jedi na tekmovanju za Zlato kuhalnico,

bučne rižote z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljeve kreme s

sadjem, so pripravili še: ajdnek, pečena nadevana jabolka, miške,

jabolčni in kruhov čips, različne mlečne namaze, karamelizirane

orehe in jabolčno-skutno pito. Za domačnost pa so poskrbeli še z

obloženimi kruhki v obliki flosov. Kruhki so bili poleg domače klobase

Foto: Janez Platiše

Vaniljeva krema s sadjem – več kot 150 kozarcev


19

TZS

Skupinska fotografija z Uršo Bogataj

obloženi še z jabolčnim hrenom ali z mohotom, domačim sirom,

savinjskim želodcem in vloženimi šparglji. Rižoto in miške so

učenci pripravljali v VIP-šotoru, preostale jedi pa so spekli in

pripravili vnaprej, na šoli.

Flosarska cirnga v dar Urši Bogataj

Poleg pogostitve pa so pripravili še predstavitev Flosarske cirnge.

To je kulinarično obarvan spominek domačega kraja, ki so ga

učenci izdelali za letošnji projekt TZS Turizmu pomaga lastna

glava. Flosarska cirnga so lesena deščica za rezanje, ajdnek,

savinjski želodec, jabolčni čips, karamelizirani orehi, majhen

leseni flos in zgibanka z receptom za pripravo ajdneka, v

slovenskem in angleškem, nemškem, italijanskem ter

nizozemskem jeziku.

Učenci so bili ponosni, da so lahko svoj spominek podarili

slovenski skakalki Urši Bogataj! Podarili so ga tudi Jožetu Mermalu,

predsedniku uprave BTC, ki je pokrovitelj tekmovanja na Ljubnem

in ki je mlade kuharje skupaj z mentorico in njihovimi družinami

povabil na kopanje s kosilom v ljubljansko vodno mesto Atlantis.

Marija Ermenc, mentorica

Foto: Ermenc

kuHaLnica

ReGijsKa TeKmovanja

8. maj Srednja gostinsko turistična šola v Radovljici

14. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

15. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

16. maj Srednja šola Izola

21. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto

22. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana

23. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Državno tekmovanje bo novembra v sklopu

66. Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Ljubljani.

www.turisticna-zveza.si


20

Svet obvodnih krajev Slovenije v okviru TZS organizira

24. Srečanje objezerskih

krajev Slovenije

kdaj: sobota, 1. junij 2019, ob 10. uri

kje: Bukovniško jezero, Dobrovnik

Informacije na:

turizem@dobrovnik.si

Program srečanja:

• okrogla miza o

vodnih zadrževalnikih

kot turistični priložnosti,

• ogled zanimivosti občine Dobrovnik,

• družabno srečanje pod šotorom

ob Bukovniškem jezeru.

- voden ogled kulturnih znamenitosti

- ogled vinske kleti in degustacija

- strokovno predavanje dr. Janeza Bogataja

- sejem kresne noči s predstavitvijo društev

- druženje ob živi glasbi


V Sloveniji ni dolgčas

21

Brda in vino

Spomladanski festival Brda in vino ima že dolgo tradicijo.

Sprva je bil znan še zlasti kot dogodek, namenjen

poznavalcem in ljubiteljem vin, v zadnjih letih pa je prerasel

v največji eno-gastronomski dogodek v Brdih. Preprosto

pripravljene briške jedi so zamenjali izvirni in dovršeni

krožniki, ki gredo z roko v roki z vrhunskimi briškimi vini.

Središče dogodka, ki bo v soboto, 27. aprila, je slikovita

srednjeveška vas Šmartno. Na njenih »gasah« se bo

predstavilo več kot petindvajset domačih in gostujočih

restavracij in prav toliko briških vinarjev. Obiskovalci bodo

lahko pokušali njihove jedi in vina ter tržnico z domačimi

izdelki: medom, oljčnim oljem, suhim sadjem, čaji, siri,

mesninami ter drugimi butičnimi izdelki.

Več: www.brda.si

Foto: arhiv ZTKMŠ Brda/www.slovenia.info

Mesec tulipanov

Aprila se travniki v botaničnem parku Arboretum

Volčji Potok spremenijo v preproge tulipanov.

Cvetelo bo 350 sort tulipanov. Cvetoči prizori se

bodo ves mesec spreminjali iz dneva v dan.

Posebnost razstave pa je gozd tulipanov, kjer v senci

mogočnih dreves pisani cvetovi vztrajajo najdlje.

Tradicionalna razstava cvetja in tulipanov se sicer

začenja 13. aprila, 27. aprila pa bodo v parku odprli

tradicionalni vrtnarski sejem in sejem domače obrti.

Več: www.arboretum-vp.si

Foto: Matej Lovše/www.slovenia.info


22

Dogodki

Pohod po Krpanovi poti

na Blokah

Zadnja aprilska nedelja (letos 28. aprila) je dan tradicionalnega

Krpanovega pohoda na Blokah, ki popelje skozi bloško naravno in

kulturno dediščino. Pot je dolga 19 kilometrov, skupaj s povirjem

Iške pa 23 kilometrov. Vodi mimo dvajsetih posebej označenih

pojavov naravne in kulturne dediščine, je zložna in primerna za vse

generacije. Pohodniki jo večinoma prehodijo v štirih do sedmih

urah. Začenja in končuje se pri Bloškem jezeru na Volčjem, ki je

zadnja leta čedalje bolj priljubljena izletniška točka.

Več: www.bloke.si

Foto: www.bloke.si

Praznovanje

pomladi v Gradežu

Začenja se

Posavski festival

pohodništva

Maja se začenja spomladanski del Posavskega festivala

pohodništva, enega od enajstih festivalov, povezanih v

skupno zgodbo »Slovenija hodi«. Maja in junija, zatem

pa še oktobra in novembra, bodo v sklopu festivala

pripravili več kot trideset organiziranih pohodniškokolesarskih

izletov, strokovno vodenih in z

izobraževalnim programom, posavsko kulinariko,

lokalnimi zgodbami ter pestro izbiro nastanitev.

Več: www.visitkrsko.com

Foto: www.visitkrsko.com

Prireditev Praznovanje pomladi, ki jo pripravlja

Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri

Turjaku, bo letos predvidoma v nedeljo, 28. aprila, pri

Sušilnici sadja na Gradežu; začela se bo ob 14. uri.

Obiskovalci se bodo sprehodili po prebujajoči se

naravi okoli vasi, zapeli nekaj ljudskih pesmi, si

ogledali zanimivosti vasi in umetnine članov Društva

likovnikov Ljubljana, ki jih bodo ustvarili na

dopoldanski koloniji. Na ogled bo tudi prikaz

nekdanjih podeželskih opravil. Ob 15. uri bo v

vaškem središču kratek kulturni program z godbeniki

in plesalci. Zelenega Jurija bodo v glasnem sprevodu

pospremili skozi vas in mu poklonili darove za dobro

letino. Otroci se bodo lahko zabavali na pastirskih

igrah. Na voljo bosta domača hrana in pijača; na

stojnicah bo veliko domačih dobrot in ekoloških

izdelkov. Dan bo sklenil večerni ples.

Več: www.gradez.si

Foto: Društvo za ohranjanje dediščine


W

Vinska vigred v Beli

krajini

V Metliki bo od 17. do 19. maja tradicionalna prireditev 37.

Vinska vigred v Beli krajini, ki je z več kot 20.000 obiskovalci

največji festival vina v Sloveniji. Tridnevni praznik nagrajenih

vin, belokranjskih dobrot in promocije etnoloških posebnosti

ter kulturnih dosežkov se je v več kot v treh desetletjih močno

zasidral med slovenske turistične dogodke. Obiskovalci

prireditve v starem metliškem jedru bodo lahko pokušali

belokranjske kulinarične posebnosti, se naučili peči

belokranjsko pogačo, pokušali najboljša vina, si ogledali

kulinarično razstavo in razstavo domače obrti, spremljali

pester kulturni program ...

Več: http://vinska-vigred.si/

Mednarodni festival

alpskega cvetja v

Bohinju

Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, ki bo letos

13. leto zapored, od 24. maja do 9. junija, je edinstveni

dogodek v alpskem prostoru. Je festival, ki časti naravo in

sobivanje človeka v njej. Festivalski program je izjemno

pisan – tako kot je barvito botanično bogastvo sveta, v

katerem ga pripravljajo. Pod njegovim okriljem se vrstijo

kulturne prireditve, povezane s cvetličnimi temami (od

likovnih razstav do glasbenih večerov), strokovni posveti o

alpskih rastlinah, delavnice in predstavitve številnih

področij in načinov, kako lahko samoniklo cvetje polepša

in obogati naše življenje: od tečajev fotografije do

kulinaričnih delavnic, od spoznavanja čebelarstva do

likovnih tečajev. Pod vodstvom domačih vodnikov in

botaničnih strokovnjakov pa obiskovalci spoznavajo

cvetlično bogastvo Bohinja, njegove okolice in tudi

nekaterih drugih botanično zanimivih območij Slovenije.

23

Dogodki

Več: www.bohinj.si

Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info

Praznik refoška

Od 7. do 9. junija bo v Marezigah že 47. Praznik refoška;

neprekinjeno ga pripravljajo že od leta 1972. V štirih desetletjih se

je iz Razstave refoška, na kateri so vinogradniki iz slovenske Istre

promovirali svoj žlahtni pridelek, tedaj v večjem delu Slovenije še

slabo znan, razvil velik praznik vinogradnikov in vseh ljubiteljev

vina. Na njem se slavijo kakovost vina, vinska kultura ter etnološka

in kulturna dediščina istrskega podeželja. Praznik v Marezigah je

praznik vseh vinogradnikov iz tukajšnjega okoliša. Na ocenjevanju

vin izbirajo najboljši refošk in malvazijo, ki ju točijo vse

praznične dni ob domačih jedeh. Strokovna

komisija ocenjuje tudi ustekleničena vina, od

muškata, sivega pinota in chardonnayja med

belimi, do merlota, caberneta in shiraza med

rdečimi sortami. Ta vina vinogradniki tudi

ponujajo in predstavljajo na vinskem sejmu v

okviru praznika.

Več: http://praznik-refoska.si

Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info


24

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine

16. pohod po Jablaniški poti 06.04.2019 Šmartno pri Litiji 070 303 321 Društvo za razvoj podeželja Laz

Po poteh vodnih virov izolskega podeželja 06.04.2019 Izola 040 465 134 Turistično društvo Šparžin

Velikonočni sejem 07.04.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina

Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje

Brestovska Špargljada, Koloosmica in

Špargljev pohod

07.04.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest

Praznik salam 07.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Katarinin sejem 07.04.2019-27.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Ustvarjamo velikonočno čestitko 11.04.2019 Selnica ob Dravi

drustvo.godimi@

gmail.com

Velikonočne delavnice v Škalah pri Velenju 12.04.2019 Velenje 041 394 660

Rokodelsko, izobraževalno in

turistično društvo Godi mi

REVIVAS - društvo za oživitev in

promocijo vasi Škale

Festival čokolade Radovljica 12.04.2019-14.04.2019 Radovljica 04 531 51 12 TIC Radovljica

23. Salamijada 13.04.2019 Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče

Folklorni večer ob 5. obletnici Folklorne

skupine Dolsko

13.04.2019 Dol pri Ljubljani 031 412 057 Turistično društvo Dolsko

Velikonočna delavnica 13.04.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar

Srečanje ljudskih godcev pevk in pevcev pod

brajdami

13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas

3. Velika mednarodna razstava cvetja, ki ne

ovene

13.04.2019-14.04.2019 Pragersko 041 751 002 Turistično društvo Breza Pragersko Gaj

Velikonočna razstava 13.04.2019-14.04.2019 Vrbljene 031 794 919 Turistično društvo Krim

16. razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice

5. Živi križev pot 14.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Veselo s harmoniko 22.04.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica

Setev koruze in postavitev Mejpuna 27.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Pomladni B.O.FEjST 03.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

33. Alpski večer v Bohinju 04.05.2019-05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

11. pohod k slapu Savica 05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

Festival Teden mladih 10.05.2019-15.05.2019 Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj

Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in

okolja

11.05.2019-12.05.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič

Festival vina in kulinarike – Okusi Vipavske 12.05.2019-13.05.2019 Vipavska dolina 05 365 36 00 ROD Ajdovščina

Dobrote slovenskih kmetij 17.05.2019-19.05.2019 Ptuj 02 779 60 11 TIC Ptuj

15. pohod Pomlad v prleških goricah 25.05.2019 Ljutomer 041 797 606

Turistično narodopisno društvo

Razkrižje

Praznik artičok v Strunjanu 25.05.2019-26.05.2019 Strunjan 05 674 22 20 TIC Portorož

Festival piva 09.06.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice

Krompirfest 15.06.2019 Dornava 031 755 253 Etnografsko društvo Cigani Dornava

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


25

Paviljon je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, v Pomurju pa predstavlja najboljše iz regije.

Expano: iz Milana v Mursko Soboto

Odpirajo se edinstvena

vrata v Pomurje

Letimo! Pod nami se odprejo pomurske ravnice, slikoviti jeruzalemski griči, s splava na Muri nam mahajo

obiskovalci na njem. In mi jih mahamo nazaj. Visoko nad tlemi smo, sredi modrega neba. Oziramo se naokoli,

da ne bi česa spregledali. Letimo nad Pomurjem. Toda ne čisto zares. V naši resničnosti sedimo na udobnem

sedežu v maketi balona s posebnimi očali na nosu. S pomočjo virtualne resničnosti podoživljamo dogodek iz

leta 1934, ko je v Ženavljah, vasici na Goričkem, nepričakovano pristal stratosferski balon ... In balon tudi ni na

prostem – je pod streho novega paviljona Expano pri Murski Soboti, ki ga odpirajo v prihodnjih dneh.

»Vstopite v izjemno arhitekturno stvaritev, v kateri je na domiseln in

inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Pridite po aktivna

doživetja in nas zapustite z željo po še več vsebine, ki je na voljo takoj

za vogalom ali na številnih drugih mestih v Pomurju,« vabijo Pomurci

v Expano, paviljon, v katerem se je leta 2015 na svetovni razstavi v

Milanu predstavljala Slovenija. Zdaj pa stoji na zeleni ravnici ob

Soboškem jezeru in privabi pogled kmalu zatem, ko zapustimo

avtocesto in se zapeljemo proti Murski Soboti.

Gospodarsko-turistično vozlišče regije

Kakšen koncept za paviljon so predlagali v Pomurju, da je Mestna

občina Murska Sobota prepričala državo, da ji preda impozanten

paviljon, sicer delo podjetja Lumar, ki je objekt zgradilo po načrtih

arhitekturnega biroja SoNo arhitekti? »Naša temeljna zamisel je bila,

da bi bil to prostor za predstavitev Pomurja, da bi bil gospodarskoturistično

vozlišče regije. Želeli smo, da bi v njem predstavili vse

stebre tukajšnjega turizma na ustvarjalen način s pomočjo sodobnih

tehnologij. Poleg tega smo v paviljonu predvideli tudi reprezentativen

prostor za srečanje gospodarstvenikov, ki se lahko poleg tega v

Expanu seznanijo s pomursko regijo, njenimi značilnostmi,

posebnostmi, ljudmi,« razlaga Helga Lukač iz Razvojnega centra

Murska Sobota, ki upravlja Expano (ta je sicer naložba MO Murska

Sobota). Za predstavitev vsebin v paviljonu so izbrali domačega

ustvarjalca, murskosoboško podjetje FRANCFRANC.


26

Potepanja

Letimo! Pa čeprav samo v navidezni reničnosti.

Pomurske dobrote na izviren način

Predstavitev Pomurja v Expanu se začenja, kot se za Pomurje spodobi,

se nasmehne Helga Lukač: z gostilnico. Koncept zanjo je pripravil Matej

Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuhinja. V njej bodo stregli

značilno pomursko hrano in pijačo, s poudarkom na domačih

pridelovalcih in proizvajalcih. Vsak mesec so v Expanu predvidene tudi

kulinarične ustvarjalne delavnice.

»S kulinariko si želimo predstaviti Pomurje v malem, obenem pa z njo

povabiti k obisku katerega od tukajšnjih ponudnikov,« pravi

sogovornica. Vsebina Expana je na splošno zastavljena kot predstavitev

in vabilo obenem: njegove vsebine naj bi obiskovalca seznanjale s

Pomurjem, obenem pa bi mu bile v navdih za nadaljnje raziskovanje

regije – na terenu.

TIC in trgovinica s pomurskimi izdelki

Iz gostilnice stopimo mimo zaslonov s spletno stranjo Visit Pomurje s

ključnimi informacijami o tukajšnji turistični ponudbi in o dogodkih v

času, ko se obiskovalci mudijo v regiji, ter informacijami o Expanu. Preden

se obiskovalci globlje potopijo v svet Pomurja, jih pričakata še turističnoinformacijski

center (kjer kupijo vstopnice za razstavo – osnovna cena za

obisk bo 12 evrov) in prodajalnica s pomurskimi izdelki.

Pred začetkom razstave oziroma vstopom v interaktivni doživljajski

park je še »Neskončna soba«, v kateri nas obda hiter pregled davne

zgodovine Pomurja. Nad nami je zvezdnato nebo, pod nami ravnica,

sončnice ... Bolj se približujemo platnu, bolj intenzivno nas posrka v

pradavnino.

Od kviza do razgledov

In potem je čas za osrednje doživetje Expana (in Pomurja). To je

zastavljeno zelo interaktivno, na poučno-zabaven način.

»Čestitamo, ste 60 odstotkov Pomurca oz. Pomurke! Za Pomurje ste že

slišali, a o življenju ob Muri še ne veste vsega,« me ob koncu reševanja

kviza o poznavanju Pomurja seznani napis na zaslonu. Niso prav

preprosta vprašanja, še zlasti ne za nekoga, ki ni domačin, toda – kviz ni

namenjen temu, da med odgovarjanjem na vprašanja ugotavljaš, česa

ne veš, temveč da ugotoviš, kaj si novega izvedel. (Recimo, kateri je

najvišji vrh Pomurja in koliko je visok.) In čisto zabaven je.

»Potovanje skozi čas« nas popelje po pomurski zgodovini, »Pomurski

razgledi« od razgibanega Goričkega do ravnega Ravenskega in

močvirnatega sveta ob Muri, od sakralnih objektov do razglednih točk

in kulturnih ustanov; poleg tega si je mogoče posamezne lokacije, ki jih

lahko opazujemo z razglednih točk, približati in pobliže ogledati.

Od nevroterm do prve steklenice Radenske

V Pomurju seveda ne moremo mimo – vode, naj gre za termalne

kopalne vode, mineralne pitne vode ali Muro. Vabijo v termalna

kopališča in na reko. Za interaktivno doživetje pa poskrbi naprava EEG,

ki izmeri stopnjo naše koncentracije; z njeno pomočjo premikamo

vodo v tulcih!

Z vodo se poigramo še v sobi, kjer si lahko ogledamo stari film o

polnjenju prve Radenske, prvi pomurski turistični vodnik in stare

razglednice ter prvo ustekleničeno Radensko, Radeiner Heilquelle;

tukaj pa je tudi vodna zavesa, ki jo lahko poljubno oblikujemo – z

risanjem na zaslon.

Od hologramov živali do pomurskih obrti

In že smo v »Čarobnem gozdu«, ki nas seznanja s pomursko naravo in

kjer je natanko tako kot v naravi: če smo tiho in pri miru, se nam

utegnejo živali v njem približati, če smo hrupni, zbežijo. Hologrami

nekaterih značilnih pomurskih živali, od smrdokavre do štorklje, se nam

približujejo in bežijo proč od nas med debli in podrastjo ...

Pomurske obrti, podvodno življenje, vidrin brlog, arheološke najdbe,

mlinarska tradicija ... Vse to spoznavamo, ko se pomikamo po razstavi;

tukaj nam začne pogled uhajati skozi velika okna na urejene zelenice

ob Expanu in na Soboško jezero, ki so ga uredili v sklopu postavitve

paviljona. Pred Expanom so otroška igrala, malce čez zaliv pa opazimo

hišice za piknike in motorični park, ki so ga postavili v sodelovanju s

strokovnjaki s področja športa in zdravstva, pove Helga Lukač. Na jezeru

so mogoče različne aktivnosti: čolnarjenje, supanje, ribolov ... Prostrana

zelenica med stavbo Expana in motoričnim parkom pa bo odslej

prireditveni prostor, ki bo poživljal pomurski turizem tudi z različnimi

dogodki.

Glej in poslušaj!

Proti koncu razstave trčimo ob zanimivi hiški – precej povečani lončeni

posodi, pravzaprav. Ena vabi z: »Glej!«, druga s: »Poslušaj!« Poglej si

vizualno umetnost Pomurja, od filmov do likovne umetnosti, prisluhni

tukajšnji glasbi, literaturi ...


Foto: arhiv Expano

27

Potepanja

Podvodni svet (nekoč in zdaj)

Polet z balonom

In na koncu še – polet! Leta 1934 je v Ženavljah, majhni vasici na

Goričkem, pristal stratosferski balon, iz njega pa je izstopil belgijski

znanstvenik Max Cosyns. Dogodek, ki ni bil načrtovan, temveč se

je pripetil zaradi neugodnega vremena, je zbudil veliko pozornosti

domače in tuje javnosti, o njem pa so pozneje pisali tudi v

prekmurskih literarnih delih. Sedemo v maketo Cosynsovega

balona in se dvignemo v pomursko nebo (in z njega tudi pademo,

da je resničnost čim pristneje poustvarjena).

Potem so tukaj še igralni kotiček, ki črpa iz tradicije ciglarstva, pa

»pano-joga« (kako bi oponašal katero od pomurskih živali?),

preizkus kmetijskega znanja (kako naj posadim rž in buče in

uspešno pridelam grozdje?).

Najboljše v Pomurju

Vse, ki jih zanima več kot to, kar bodo spoznali v Expanu, pa prav s

temi vsebinami vabijo k nadaljnjemu raziskovanju regije – na

terenu. Vabijo goste, ki že bivajo in dopustujejo v Pomurju, in tiste,

ki bi prišli zaradi Expana in bi jih ta navdušil za raziskovanje regije.

Sčasoma, razlaga Helga Lukač, bodo naredili »češnjev« izbor

pomurske turistične ponudbe – in tudi tako spodbujali

spremembo zdaj prevladujoče miselnosti, da je Pomurje še zlasti

cenovno ugodna turistična destinacija.

»To je objekt, ki je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, zdaj

pa tukaj, v Pomurju, predstavlja najboljše iz naše regije. Paviljon je

s svojimi vsebinami odlična odskočna deska za njeno boljšo

prepoznavnost; že zdaj je drugod po Sloveniji prepoznan kot

zanimiva naložba – veliko ljudi je šlo leta 2015 v Milano, da bi si

ogledalo predstavitev Slovenije, in jih zanima, kakšne vsebine

bodo zdaj v paviljonu. Sicer pričakujemo prvo leto nekaj več kot

30.000 obiskovalcev; v treh letih pa pričakujemo, da bi se število

obiskovalcev ustalilo na okoli 40.000 na leto,« je še povedala

sogovornica.

Mateja Gruden

Foto: arhiv Expano

Spoznavanje regije s pomočjo sodobnih tehnologij


28

Namig za izlet

Foto: Gorazd Bedrač

Na Mozirsko kočo se lahko povzpnete peš iz doline ali z nihalko do hotela Golte, nato pa pešačite dobrih dvajset minut, mimo

Alpskega vrta.

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni

Kjer rastejo rožice s

posebno zdravilno močjo

Izraz tovarištva je prisrčen planinski pozdrav ob srečanju; lepota naših planin je svojevrsten in krhek zaklad,

zato je dolžnost slehernega planinca, da s pohoda odnese lepe spomine in – svoje smeti! Tako pozdravlja

tabla z bontonom pohodnike pred Mozirsko kočo na 1356 metrih nadmorske višine.

Koča, ki spada pod upravljanje družbe Golte, lastnice štirizvezdičnega,

sodobno opremljenega hotela s prijaznim velnesom in zunanjim

bazenom z ogrevano vodo, privablja v spomladanskem, poletnem in

jesenskem času veliko pohodnikov. In sreča za obiskovalce je, da ima

Mozirska koča približno petdeset turističnih postelj, saj v času, ko je

hotel Golte zaprt zaradi redne osvežitve po zimski sezoni, v njej

prenočijo in se okrepčajo številni pohodniki.

Za pohodnike, tekače, kolesarje, padalce ...

Na Golteh, ki slovijo predvsem kot zimski smučarski center – letos

jeseni bodo praznovali pol stoletja –, je namreč kaj videti in doživeti

tudi v vseh drugih mesecih leta. »V našem krajinskem parku je

obiskovalcem na voljo veliko poletnih aktivnosti. Zelo priljubljeno je

pohodništvo, saj je po Golteh urejena tematska krožna pot, primerna

tako za izkušene planince kot za družine z otroki. Še zlasti pa jo imajo

radi gorski tekači,« pravi direktor družbe Golte mag. Mitja Terče.

Tamkajšnje panoramske poti vabijo tudi kolesarje, bolj adrenalinskim

gostom so na voljo gorski spusti. »Golte so vrhunska vzletna točka za

vse jadralne padalce, saj so tukaj idealne razmere tako za turistične

skoke v tandemu kot za profesionalce. Ti lahko z Golt zajadrajo do

Jesenic ali okrog Raduhe! Imamo plezalno steno in zipline, ki je

posebna adrenalinska privlačnost,« pripoveduje Terče.

od tridesetih podzemnih jam in uživanje v predstavitvi pastirskega

življenja.

»Med tujimi turisti nas sicer obišče največ Hrvatov in Madžarov,

želimo pa privabiti več turistov iz Beneluksa, ki so redni in pogosti

obiskovalci Mozirja, Logarske doline ..., torej naše neposredne

bližine,« dodaja Mitja Terče.

Hotel s svojima restavracijama slovi po odlični lokalno obogateni

gastronomiji, ob krožniku z domačimi jedmi uživajo tudi obiskovalci

Mozirske koče.

Turistični delavci pa slehernega obiskovalca nasmejijo že v vasi

Žekovec ob spodnji postaji nihalke (je najdaljša v Sloveniji). Takole

pravijo: »Imate danes slab dan? Ne sekirajte se, smreke imajo smolo

vse leto. Pri nas se bo dan spremenil v čudovito doživetje, zato se

boste zagotovo vrnili v našo družbo na Golte.«

G. B

Alpski vrt

Še zlasti velja obiskati Alpski vrt, ki je čisto blizu Mozirske koče, saj je eden

najviše ležečih in hkrati tudi eden najlaže dostopnih takšnih vrtov. In ni

skrivnost, da v njem rastejo tudi rožice, ki imajo posebno zdravilno moč!

»Imate danes slab dan?«

Terče napoveduje razvoj kolesarstva z možnostjo najema električnih

koles, družinski ribolov v bližnjem jezeru, vodene oglede nekaterih


Mag. Mitja Terče,

direktor družbe Golte:

»Z razgibano ponudbo

poletnih aktivnosti

želimo privabiti več

turistov iz držav

Beneluksa.«



V Podčetrtku

Poročili

bodo vino in

čokolado

29

Namig za izlet

Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek: »Glede na

velik obisk bo festival verjetno že prihodnje leto prerasel v

dvodnevnega.«

Zadnjo aprilsko soboto bo turistična občina

Podčetrtek gostila 5. Festival vina in čokolade, na

prvi pogled dveh zelo različnih okusov, ki pa ju

»znamo odlično poročiti«, kot pravi Boštjan Misja,

direktor Turizma Podčetrtek. Zelo dobro obiskan

festival je nadgradnja izbora županovega vina, ki

bo letos že 14. zapored. Na festivalu bo trideset

vinarjev in dvajset čokoladnic, pričakujejo pa osem

tisoč obiskovalcev, torej tisoč več, kot jih je bilo na

lanskem.

Festival, ki ima družinsko noto, bo v večnamenski športni dvorani v

Podčetrtku (letos mineva deset let, odkar so jo zgradili in odprli),

pospremile pa ga bodo ustvarjalne delavnice, tudi za otroke, na

katerih bodo izdelovali praline. Veliko bo glasbe, pa dobrodelni tek

Debra, modna revija in kajpak izbor županovega vina.

»Obiskovalci lahko doživijo prijeten in razvedrilni dan v Podčetrtku

(festival bo odprt od 10. do 22. ure), saj si lahko privoščijo še kopanje

v Termah Olimia, obiščejo Kočo čarovnic ...« vabi Boštjan Misja.

Nemalo obiskovalcev festivala ostane v Podčetrtku dva ali celo več

dni.

V občini je dva tisoč turističnih postelj (lani so imeli tod 400.000

prenočitev!), a letos bo šlo bolj na tesno. Turistične postelje so med

prvomajskimi počitnicami in prazniki namreč že skoraj zasedene.

»Si bodo pa lahko obiskovalci ogledali že postavljeni novi razgledni

stolp, visok 40 metrov, s katerega je čudovit panoramski razgled na

Slovenijo, Hrvaško do Zagreba in še dlje,« pravi Peter Misja, župan

občine Podčetrtek. Vstopnine na stolp ne bo.

Olimje ima že dolgo tradicijo čokolade s tamkajšnjo čokoladnico,

po svojih izdelkih znano daleč naokrog. »Naša čokoladnica je zelo

povezana s kozjansko okolico in zato se na festivalu predstavimo

z našo stalno ponudbo, seveda pa tudi z novostmi, ki jih

pripravimo vsako leto. Imamo že več kot tristo svojih izvirnih

receptov in ponosni smo, da zanamcem predstavljamo mojstrstvo

našega pradeda, ki se je z umetnostjo izdelave slaščic seznanil na

Dunaju,« pripoveduje Mateja Videtič, solastnica Čokoladnice

Olimje.

Hiša vin Emino, ki je največja vinska klet na Kozjanskem, je

soorganizatorka festivala. »Veseli smo, da se je festival v petih letih

tako razvil. Prizadevamo si, da s svojo ponudbo navdušimo

nežnejši spol in moške, in tako bomo storili tudi na tokratnem

festivalu,« napoveduje Vinko But, direktor Kmetijske zadruge

Šmarje, h kateri spada Hiša vin Emino.

Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek

Domiseln spoj vina ...

... in čokolade


30

Namig za izlet

Pozdrav iz Pekla!

TD Solzice uresničilo svoje poslanstvo

Dediščina narave in kulture

kot turistični motiv

TD Solzice je v petih letih svojega obstoja spletlo posebno zgodbo okrog domačina, pisatelja Lovra Kuharja

– Prežihovega Voranca. Njegova črtica Solzice izpričuje literatovo ljubezen do svoje matere, bel poduršeljski

cvet, ki raste po samotnih in včasih tudi strašljivih grapah in ki je v ospredju dela, pa je poudarilo kot motiv

svojstvene turistične prireditve: Festivala solzic. Društvo je poleg tega v Kotljah oblikovalo celovit turistični

produkt Kotlje pod Goro.

Vasica Kotlje pod Uršljo goro, ki ji domačini pravijo kar Gora, je rojstni

kraj Prežihovega Voranca. V bližini vasi sta znameniti Rimski vrelec in

Ivarčko jezero, ki sta za zdaj še speča bisera – kot iz pravljice Trnuljčica.

V kraju so pravkar dobili nov kulturni dom, kip Pobič s solzicami (akad.

kiparja Stojana Batiča) pa je pred dvema letoma dobil veličastno

dopolnitev, spomenik Koroški: Solzico velikanko, ki s tremi vejicami

predstavlja tri koroške doline: Mežiško, Mislinjsko in Dravsko. Prav tu

je tudi izhodišče za Vorančevo pot, ki se vije mimo Vorančevih

hotuljskih postaj življenja in ki je postala koroška kulturna transverzala.

Kotlje pod Goro

TD Solzice je s Festivalom solzic, ki bo letos 17. in 18. maja, šesto leto

zapored, prineslo kar nekaj turističnih zanimivosti in zgodb: Solzico

velikanko v križišču sredi Kotelj, Koroški vrt ob vhodu na pokopališče,

kjer je zadnji dom Prežihovega Voranca, in doživetje Pekla v

avtentičnem okolju iz Prežihove črtice Solzice; potreben je kar polurni

sprehod, da sredi gozda naletiš na gozdni oder iz skorjače in klopi,

kjer kostumirani parklji in Lucifer poskrbijo za obilo zabave ob kratki

gledališki predstavi in peklenski pogostitvi s hudičevo slino, velikimi

in malimi grehi, peklenskim namazom in Luciferjevimi jajci.

Če vreme ni primerno za gozdni sprehod, je Peklenski sprejem v

Gostilni Pri Toniju, tik ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah. Gostilna je tudi

informacijska točka za Koroško literarno pokrajino, v gostinski sobi pa

goste pozdravljajo Prežihov Voranc, dr. Franc Sušnik, Leopold in

Primož Suhodolčan, Mitja Šipek in Blaž Mavrel – bukovnik. Poleg tega

je informacijska postaja za Slovensko pisateljsko pot ter Prežiha, Pekel

in »Solzice«.

TD Solzice pa je tik pod Peklom postavilo še Vodno klop, na katero

lahko obiskovalec sede, prisluhne šumu vode in pesmi ptic ter z

veseljem in poln moči ter radosti stopi še po kratki poti do Pekla.

Festival solzic

Festival solzic, ki je vsak tretji majski teden v Kotljah, je hommage

Prežihu in koroški pokrajini pod Uršljo goro. Je poklon dediščini

kulture, narave, tradicije, življenja in človeka. Je kulturno-turistični

projekt, ki piše zgodbe in jih spleta v doživetja. Je zgodba besede, ta

pa je vedno sinonim doma. Je priznanje pisani besedi, kot jo je

zapustil Prežih, in izjemni literarni posebnosti Koroške – bukovništvu.

Torej tistim ljudem, ki so neuki in brez velikih šol pisali o življenju in

okolju, v katerem so živeli, ali pa prepisovali molitve, staroveška

zaklinjanja in podobno.

Med najzanimivejšimi prireditvami Festivala solzic je Kotl'jada, kjer se

različne tekmovalne skupine s kuhanjem koroške enolončnice v

kotlu potegujejo za bogate nagrade. Na Koroški tržnici se predstavljajo


azlični razstavljavci, tudi mojstri domače in umetniške obrti. Venec

solzic postavlja v ospredje človeka. Kulturni perpetuum mobile je

oder za glasbo, pesem in besedo. Pozdrav iz Pekla pa je dopolnitev, ki

navdušuje velike in male obiskovalce.

Foto: Tomo Jeseničnik

31

Forma viva na Ravnah

Blizu sta Mežica in Podzemlje Pece in splavar Šarman v Javniku, sredi

Dravske doline, ni daleč. In s tem je izletniški dan na Koroškem več

kot popoln.

Besedilo in foto: Renata Picej

Namig za izlet

Solzica velikanka v središču Kotelj, za njo Uršlja gora

Ravne na Koroškem, mesto forme vive

Ravne na Koroškem s svojo dediščino čudovito dopolnjujejo obisk

Pekla in Kotelj: s Prežihovo bajto, spominskim muzejem Prežihovega

Voranca (dva kilometra od Kotelj), jeklenimi konstrukcijami,

razsejanimi po mestu, Štavharijo, muzeološko interpretacijo objektov

na lokaciji nekdanje Železarne Ravne, ki pomeni novo in veliko

priložnost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediščine

Koroške in Slovenije. Pa Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika

z njenim izjemnim knjižnim skladom; še zlasti izstopajo domoznansko

gradivo in spominske sobe, med njimi Prežihova in Suhodolčanova

(Leopold Suhodolčan je bil tudi pobudnik bralne značke). Knjižnica

hrani različne zbirke, prireja razstave in druge dogodke ter sodeluje s

Študijsko knjižnico Celovec in z zamejskimi Slovenci.

Festival solzic bo 17. in 18. maja v Kotljah. V petek, 17. maja,

bosta v Gostilni pri Toniju likovni tabor (od 11. do 17. ure) in

literarni tabor – Kres besed, na katerem sodelujejo učenci OŠ

Koroški jeklarji z Raven na Koroškem in šole »Neue Mittelschule

Bleiburg« iz avstrijskega Pliberka (od 14. do 17. ure). Festival

bodo odprli ob 18. uri. Na njem bo, med drugim, Godba na

pihala Ravne na Koroškem zaigrala zadnjo skladbo Slavka

Avsenika st., ki je skladbo »Pozdrav Koroški« posvetil Festivalu

solzic in ki so jo na lanskem festivalu prvič zaigrali na Strojni;

zapela jo je Marjana Mlinar. Tudi letos jo bo, godba pa jo bo prvič

zaigrala v simfonični obliki. V soboto, 18. maja, bosta osrednji

festivalski prizorišči Pekel in Gostilna pri Toniju; to bo dan

Kotl'jade, Koroške tržnice, Kulturnega perpetuum mobila in

Venca solzic. Obiskovalci festivala se bodo lahko tudi odpravili

na voden ogled Pekla (ob 14. uri). Gostja letošnjega Festivala

solzic pa sta TD Borovnica, skrbnik soteske Pekel, in Festival

zvončka, Botanični vrt Ljubljana.

Pogled na Kotlje


32

(Ne)znano zamejstvo

Notranjost Ribiškega muzeja

Naša Slovenija 2018

Priznanja najboljšim v

slikoviti vasi Križ pri Trstu

Gibanje Kultura – Natura Slovenija bo letos devetič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne

dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Na razpis

Naša Slovenija 2018, ki je bil javno objavljen 3. decembra lani, je do izteka roka v začetku februarja prispelo

osemnajst predlogov.

Prejemniki priznanj Naša Slovenija 2018 so: Nacetova hiša (Puštal –

Škofja Loka) in Center za upravljanje z dediščino živega srebra (Idrija)

v kategoriji »Ohranjanje dediščine«; Muzej jaslic Brezje, Pomnik miru

Cerje (Miren) in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal

Koprivnik v kategoriji »Raziskovanje in uveljavljanje dediščine«;

Vladimir Silič z Bleda, Dragica Sosič, skrbnica Kosovelove domačije v

Tomaju, Zdravko Likar iz Kobarida in Franc Kattnig v kategoriji

»Zasluge posameznikov ali organizacij«; Delovna skupnost Geopark

Karavanke in K&K center iz Šentjanža v kategoriji »Izobraževanje,

usposabljanje in ozaveščanje«.

Utemeljitve za posamezne lavreate bodo javno predstavili na

podelitvi priznanj, ki bo v zamejstvu, na Tržaškem, v soboto, 6. aprila

2019, ob 11. uri, v kulturnem domu Alfreda Sirka v vasi Križ pri Trstu.

Častni pokrovitelj podelitve priznanj Naša Slovenija 2018 je Peter

Jožef Česnik, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Priznanja pa je tokrat podaril akademski slikar Andrej Jemec.

Slovesne podelitve priznanj so bile doslej že marsikje, največkrat v

Ljubljani, pa na obnovljeni železniški postaji v Otočah, v Kropi, Vipavi,

na Razkrižju, letos pa bo dogodek gostila slikovita ribiška vasica Križ

pri Trstu.

Na Tržaškem? Seveda, z razlogom: tamkajšnji imenitni Ribiški muzej

tržaškega primorja je dobil priznanje pred dvema letoma. Gibanje

Kultura – Natura Slovenija si tudi sicer prizadeva za predstavljanje,

uveljavljanje in povezovanje skupnega slovenskega kulturnega

prostora, torej tudi krajev, ljudi in naših skupnih slovenskih zgodb v

zamejskem prstanu okoli Slovenije.

Na obisk v Križ

Na naših popotovanjih po (ne)znanem zamejstvu smo na Tržaškem

že bili (Lipov list: Trst je naš), tokrat pa bomo obiskali Križ. Na Fernetičih

prestopimo čedalje bolj varovano mejo, potem pa se zapeljemo po

avtocesti do odcepa za Prosek/Prosecco. Vas se drži sosednjega


Kontovela, nevedni popotniki njuni imeni seštejejo kar v Prosek-

Kontovel, vendar sta si vasi že dolgo na moč različni: Prosečani so bili

vedno kmetje, Kontovelci ribiči in legendarni potapljači, oboji pa

vinogradniki. Vsekakor se velja ustaviti tu in tam ter s pomočjo

domačinov najti kakšno krajevno zanimivost, recimo avstro-ogrsko

vojaško pokopališče ali vaški kal, morda zanimivo knjižnico, ki jo je

krajevnemu kulturnemu življenju namenil pisatelj Boris Pahor, že

postanek v društveni oštariji zna biti ob srečanju z domačo govorico

sila zanimiv in poveden.

Zgodbe male ribiške vasi

Mimo spomenika bomo pot nadaljevali proti Križu/Santa Croce in se

na levi strani ceste ustavili ob lepo urejenem in sporočilnem

spominskem parku, prav tako posvečenem padlim v NOB. Od tod

greste lahko proti središču vasi kar peš in kmalu se boste znašli ob

cerkvici sv. Roka s prepoznavnim zvonikom na preslico. Seveda se da

v vaško jedro prebiti tudi z druge strani, tudi z avtom – za orientacijo

vam bo v pomoč visoki zvonik župnijske cerkve.

V njeni bližini je nekaj lokalov in manjših trgovin, povsod pa boste

videli tudi oznake za Ribiški muzej (tržaškega primorja) in kulturni

dom Alberta Sirka. Priporočamo ogled s krajevnim vodnikom

(kontakti in predstavitev muzeja so na spletnem naslovu: www.

ribiski-muzej.it).

Če si boste muzej in vas ogledali v družbi neutrudnega gospoda

Franka Košute, vam bo kmalu vse jasno o zgodovini našega

pomorskega ribištva, pa o slovenskih ribiških vaseh ter o stotnijah

ribičev in njihovih ženah – peškadorkah, o skoraj prazničnem

tunolovu, o portičih, o svojevrstnih čolnih – čupah in ščifah, o 1001

ribiškem predmetu, o pravem slovenskem ribiškem besednjaku, o

romanju s čolni na otok Barbano ... O neverjetni tisočletni ribiški

tradiciji med Trstom in Timavo torej, ki je bila edinstvena v vsej

nekdanji skupni monarhiji in večinoma povsem slovenska!

Seveda boste marsikaj izvedeli tudi o drugih znanih in pomembnih

vaščanih, o pesniku Miroslavu Košuti, slikarju Albertu Sirku, tenoristu

Karlu Košuti, pa o krajevni dobrotnici, najbogatejši Slovenki,

aleksandrinki Joži Sedmak, pozneje poročeni Finney ..., in se na koncu

ustavili še v obnovljeni ribiški hiši.

Zgodbe te male ribiške vasi na kraškem robu vas bodo osupnile,

ozavestile, navdušile, morda celo tako, da boste potem popotovanje

nadaljevali še v Nabrežino pesnika Iga Grudna in znamenitih

kamnolomov ali skozi Sesljan in po slikoviti Rilkejevi poti do

pravljičnega Devina, kjer »... lepa Vida je pri morju stala, tam na prodi

si plenice prala ...«

Zakaj priznanja Naša Slovenija?

V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za

dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in

naravne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki,

društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne

ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih

prizadevanj.

Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj

hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in

nestrokovnega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi

pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih,

etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev.

Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene

dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah.

O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o

tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje

življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen

neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za

ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje

prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat

začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so

različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji,

sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov

pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne

skupnosti in občine.

Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži,

vrednoti, uporablja, opazi in nagradi.

Slavko Mežek

Foto: arhiv Ribiškega muzeja

33

(Ne)znano zamejstvo

Lov na tune v Križu pri Trstu leta 1952


34

Zeleni zgledi

Foto: arhiv Brez dobička

Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice

Turizem z učinkom

Celovit odgovor na izzive

sodobnega turizma

»Turizem z učinkom nam omogoča, da na prijeten način soustvarjamo boljši in lepši svet,« so

prepričani v skupini Brez dobička, ki spodbuja razvoj družbeno koristnih turističnih produktov.

Poslanstvo takšnega turizma je vključevanje turistov in ponudnikov v razvoj inovativnih turističnih

doživetij z družbeno koristnim odtisom. V Sloveniji so jih doslej razvili okoli dvajset, med njimi:

prostovoljno delo v ljubljanskem zavodu Pod strehco, ki pripravlja obroke za ljudi v stiski, Minibus

veselja, sodelovanje pri oblikovanju uličnih programov za mlade na Fužinah v Ljubljani, in Skakanje z

dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice.

Turizem ne bo nikoli popolnoma »zelen« ali v celoti družbeno

odgovoren, saj vsak turist v okolju, ki ga obišče, zapusti določen

negativen vpliv, ugotavljajo v skupini Brez dobička. Ob trendih

hitrega naraščanja svetovnega turizma so negativni učinki turizma

velik svetovni izziv. Odgovori na vprašanja o varovanju okolja ter

ohranjanju naravne in kulturne dediščine so integrirani v različne

oblike trajnostnega in odgovornega turizma, so prepričani.

Turizem z učinkom je njihova nadgradnja. Ob tem razumejo »zeleno«

kot skrb za človeka ter naravno in kulturno okolje in iščejo možnosti

za maksimiziranje koristnega odtisa turista v njem. Vse po modelu

družbenega podjetništva, kjer imperativ ni samo dobiček. Naloga

turizma z učinkom je podati ponudnikom turističnih produktov in

turistom roko in možnost soustvarjanja družbenega odtisa in

merljive družbene učinke pri reševanju različnih družbenih izzivov,

še pravijo.

Na mladih svet stoji

Oblike turizma z učinkom, kot sta, denimo, prostovoljno delo in

organsko kmetovanje v različnih delih sveta, so že desetletja del

turizma – a so bolj kot ne na njegovem obrobju. Bi lahko takšen

turizem sčasoma postal več kot alternativa? Če že ne prevladujoč, pa

vsaj pogosta oblika turizma? Primož Šporar iz skupine Brez dobička

meni, da bi lahko, »z novimi generacijami. V Bruslju smo pred časom

(Šporar je tudi predstavnik nevladnih organizacij v Evropskem

ekonomsko-socialnem odboru, op. p.) napolnili prostovoljski

program s 55.000 mladimi iz Evrope. Mislim, da mladi v povprečju

niso tako zelo obremenjeni z materialnim. Zanje bi turizem z

učinkom lahko bil življenjski slog – nekaj, kar jih povleče iz virtualnega

sveta, iz udobnega okolja, nekaj, kar jih izziva. Sam pri dvajsetih letih

nisem niti približno toliko vedel o družbenih izzivih kot zdajšnji

mladi. Bo pa to seveda dolg proces. Ključna je izkušnja, ki jo bodo

imeli s tem; če jih bo to navdalo s smislom, je takšen turizem ’obsojen’

na uspeh.«

Šporar še dodaja, da je za pomik turizma z učinkom z obrobja turistične

industrije v njeno ospredje zelo pomembno, da ga začne razvijati

čedalje več velikih in vplivnih turističnih akterjev, ki ustvarjajo trende.


Kako opredeliti in izmeriti turizem z učinkom?

Zanimanje za turizem z učinkom je veliko, ugotavlja sogovornik, a je

metodološko neoprijemljiv. Zato se je skupina Brez dobička lotila

priprave metodologije, s katero bi lahko jasno opredelili in izmerili

produkte z učinkom. Pripravili so enajst opisnih indikatorjev, ki se

navezujejo na turistično doživetje in na družbeno koristnost in ki

vodijo k razvoju takšnih produktov: kakovost; družbena odgovornost;

lokalni učinek; družbeni izziv; edinstveno doživetje; turist z učinkom;

vključenost in dostopnost; socialna in pravična ekonomija; merljivost

učinkov; preverjenost (ponudnikov); »čez obzorje« (širša vpetost v

družbeno koristno delo).

Zgodba skupine Brez dobička

»Povod za razvoj turizma z učinkom izhaja iz lastne izkušnje

organiziranja dogodkov, na katerih so sodelovali gostje iz Slovenije in

tujine v, za nas, prelomnem letu 2013. Prvič smo podvomili o učinkih

turizma. Na eni strani konferenca, ki smo jo organizirali in je bila po

vseh indikatorjih s področja turizma uspešna, na drugi mednarodni

dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin s svojo družbeno koristnostjo,

ki pa je nismo znali izmeriti. K sreči nas je potolažila misel Alberta

Einsteina, ki je dejal: ’Če česa ne znaš izmeriti, še ne pomeni, da to ne

obstaja,’« začenja svojo zgodbo skupina Brez dobička.

S pomočjo sofinanciranja EU so se začeli sistematično ukvarjati z

razvojem metodologije za razvoj turizma z učinkom. Za sodelovanje

so navdušili prvega partnerja, Liberty International Group, in po

pilotnih poskusih letos predstavili celosten koncept turizma z

učinkom.

Razvili so spletni portal www.impact-tourism.net. Na njem s pomočjo

partnerjev razvijajo, predstavljajo in po načelih pravične trgovine

tržijo posamezne produkte. Obenem je portal »dom« mreži WITH –

World Impact Tourism Habitat; vanjo so vabljeni vsi, ki vidijo v tem

priložnost za delo z družbenim učinkom. Slovenijo pa bodo poskušali

z že oblikovanimi doživetji in njihovim trženjem postaviti kot pilotno

regijo razvoja takšnega turizma. »Mislim, da ima Slovenija odlične

temelje zanj – celo boljše kot za luksuzni, petzvezdični turizem, h

kateremu teži,« razmišlja Šporar.

Skupina Brez dobička sicer temelji na treh stebrih delovanja, razlaga

sogovornik: splošni družbeni koristnosti, ekonomskih vzvodih za

zagon podjetništva in inovativnosti. »Vedno iščemo kaj novega.«

Socialno-turistični eksperimenti

»V Sloveniji smo doslej, na primer, ponudili doživetje Velike planine

in Trente, kjer imajo turisti v okviru team buildinga nalogo posneti

promocijski filmček v svojem jeziku in promovirati lokacijo; v Kranju

in Ljubljani pa turistom ponujamo, da v sodelovanju z gledališkimi

ekipami v nekaj urah postavijo predstavo, zanjo zbirajo donacije in

jih podarijo lokalnemu društvu. Zamisli za produkte z učinkom je

veliko, so pa pogosto na meji eksperimentiranja. Naj navedem

primer: turist bi ob prihodu v Slovenijo povedal, kolikšen znesek je

pripravljen zapraviti med svojim obiskom. Ta denar zatem podari

materinskemu domu, v zameno pa preživi nekaj dni z mentorico iz

doma. Koliko ljudi je pripravljenih na takšno izkušnjo?« se sprašuje

Šporar.

A tukaj so tudi »mehkejši« načini – da, na primer, gostu v svojem

hotelu, ki ne bi potreboval sveže brisače vsak dan, podariš udeležbo

na ustvarjalni delavnici pri domačinu v kraju, kjer je hotel, pojasnjuje

sogovornik. »S takšnimi ’nagradami’, ki niso le družbeno koristne,

temveč tudi privlačne, lahko najlepše ozaveščamo ljudi o

pomembnosti razvoja družbeno odgovornega turizma,« pravi

Šporar, ki se zaveda, da je igranje na slabo vest ljudi povsem

zgrešena pot do preskoka v njihovem razmišljanju o turizmu.

»Človeku, ki vse leto dela, da lahko preživi dva tedna na dopustu,

nikakor ne smeš in ne moreš vsiljevati trajnostnih principov.«

Zakaj je tak turizem zanimiv za turista?

Cilj razvoja in oblikovanja produktov je turistu ponuditi alternativo

klasičnemu turizmu, ki bi ga prepričala z: edinstvenostjo (inovativen

turistični produkt turistu omogoča avtentično in osebno izkušnjo; s

skrbno kombinacijo izjemnih lokacij in aktivnosti pridobi unikatno

izkušnjo in poučno doživetje, obenem pa ga navdaja z empatijo za

prepoznavanje in reševanje družbenih izzivov); s soustvarjanjem

njegovega družbenega odtisa (turist ima možnost, da soustvarja

produkt, njegova aktivna udeležba pa neposredno pripomore k

reševanju izziva); z odgovorno in trajnostno izvedbo v odnosu do

naravnega in kulturnega okolja oziroma družbe.

V skupini Brez dobička so prepričani, da je turizem z učinkom poskus

celovitega odgovora na izzive sodobnega turizma.

Mateja Gruden

35

Zeleni zgledi

Foto: arhiv Brez dobička

Študijska tura v GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma in doživetje vinogradništva na Trški gori


36

Trendi

Foto: Mateja Gruden

Manja Lilek, Prekmurka v Ljubljani

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske zgodovine

Ganljive zgodbe ločitev in

radostnih snidenj

Potovanja zaradi raziskovanja družinskih korenin so »najbolj oseben način potovanja skozi prostor

in čas, ki te naposled obogatijo z boljšim poznavanjem samega sebe, zgodovine tvoje družine in

evropske zgodovine«, razmišlja Manja Lilek, ki jo je osebna izkušnja spodbudila k pripravi potovanj

za ljudi večinoma z druge strani Atlantika, ki so (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu in si želijo

spoznati svoje sorodnike v Evropi. To so ganljive zgodbe bolečih ločitev in radostnih snidenj novih

generacij; čustveni vrtiljak, na katerega nehote sede tudi tisti, ki jim zgolj prisluhne.

Manjina zgodba o potovanjih, na katerih ljudje odkrivajo svoje

družinske korenine in spoznavajo sorodnike, ki živijo na tisoče

kilometrov proč, v državi, ki je sami večinoma niso še nikoli obiskali,

se je začela pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je odpotovala v Argentino,

da bi spoznala svoje sorodnike.

Žalostna družinska zgodba

Manjina prababica Gizela je po prvi svetovni vojni zapustila Prekmurje

in za seboj pustila šestletno nezakonsko hčer – Manjino babico

Jolanko. Prizadevala si je, da bi se ji hči pridružila v Argentini, a ji je

druga svetovna vojna to preprečila. Gizela si je v Argentini ustvarila

novo družino in imela še dve hčeri, Emo in Emilijo, z Jolanko pa sta

ohranjali stike. Emilija je pozneje povedala Manji, da se njena mati,

Manjina prababica, ni nikoli nasmehnila, da je nikoli ni videla srečne;

da je vedno čutila, da del nje manjka.

Manjina družina v Prekmurju je bila s sorodniki v Argentini v stalnem

stiku. V osemdesetih in devetdesetih letih so poslušali posnetke, ki so

jim jih poslali z druge strani Atlantika, pisali so si pisma, babica

Jolanka in Emilija sta se vsak teden pogovarjali po telefonu. Manjina

babica je v bila v nenehnem pričakovanju obiska iz Argentine, v svoji

skromni kmečki hiši v vasi Nemčavci je celo uredila dodatno sobo za

obiskovalce.

Manjo pa je vselej spodbujala, naj se loti učenja španščine, da bo

lahko šla v Argentino k sorodnikom; le Gizela in Emilija sta govorili

slovensko oziroma predvojno prekmurščino. Manja se je naučila

španščino in pri osemnajstih letih sklenila, da je čas za Argentino.

Presenečenje in veselje v Buenos Airesu – ter pozneje v

Sloveniji

Ko je prispela v argentinsko prestolnico Buenos Aires, jo je Emilija s

svojo družino pričakala z baloni in napisom: »Bienvenida, Manja!«

(Dobrodošla, Manja!) Naslednji dan pa jo je Emilijina prijateljica Ana


Srečanje sorodnikov

odpeljala v televizijsko hišo – na intervju! Emilija ni vedela ničesar; to

presenečenje so pripravili tudi zanjo. Po intervjuju se je televizijska

hiša odločila poslati Emilijo v Slovenijo; četudi je bila članica

Slovenskega kluba v Buenos Airesu in si je želela obiskati Slovenijo,

dotlej ni uresničila sanj o potovanju v deželo svojih prednikov.

V Slovenijo sta odpotovala Emilija in Fito, njen mož, prav tako

slovenskega rodu. Z njima je bila argentinska televizijska ekipa, ki je

potovanje tudi posnela. In naposled je Emilija vendarle objela svojo

sestro Jolanko, ki so ji za njen obisk sicer povedali, pa ni nikomur

verjela. Predstavljajte si presenečenje, ko so se pred njeno hišo v

Nemčavcih ustavili njena sestra z možem in argentinski televizijci!

In tako se je vse sestavilo, pripoveduje Manja. Pred njo se je izrisala

popolna slika njene družine. Razumela je, zakaj se njena babica ni

nikoli nasmehnila, zakaj ni nikoli nikogar objela, zakaj ni izražala

čustev ... »Zato razumem potrebo po iskanju prednikov in védenju,

kaj nas je pripeljalo do tega, kaj in kdo smo.«

Neverjetno srečanje v Beli krajini

Manja je sicer turistična vodnica, ki vodi pod blagovno znamko

Manja Travel (in pod okriljem družbe Židana marela). Dve desetletji je

vodila po tujini in Sloveniji, zdaj pa se je povsem posvetila iskanju

prednikov in družinskih korenin ljudi, ki živijo večinoma v ZDA in

Kanadi, so pa (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu.

Manjine zgodbe o snidenjih sorodnikov, ki jih je ločila večinoma

ekonomska stiska med svetovnima vojnama in ki se pogosto med

seboj niti niso poznali, so nabite s čustvi in ganljive. V vseh letih,

odkar pomaga ljudem pri iskanju sorodnikov v Sloveniji in na

Hrvaškem, tako rekoč ni imela slabe izkušnje – zato pa so se ji dogajala

neverjetna naključja.

Kot je denimo zgodba o srečanju sestričen v Beli krajini – ene iz ZDA,

ki je bila na potovanju po Sloveniji, druge iz Velike Polane, ki je bila na

izletu z upokojenci ...

Manja je po Sloveniji vodila skupino Slovenske ženske zveze iz ZDA.

Med njimi je bilo precej potomcev Slovencev in Hrvatov in ponudila

jim je, da jim lahko pomaga pri iskanju sorodnikov, če bi si to želeli. Na

avtobusu je bil tudi ameriški par s koreninami v Prekmurju, ki jo je

prosil, ali lahko poišče ženino sestrično iz Velike Polane. Pisali so si

pisma, nikoli pa se niso srečali. Manja je dobila zgolj naslov – domačije,

ki je že pred leti pogorela. Tako se je lotila klicanja na različne

telefonske številke v Veliki Polani in naposled se ji je oglasil »moški, ki

je rekel: ’To je moja mama!’ Da pa je ta dan na izletu, pove. In takrat

pripelje mimo avtobus iz Velike Polane! ’Kje pa je na izletu? Je

mogoče, da v Beli krajini?’ vprašam sina. ’Mogoče pa res,’ mi odvrne in

prosim ga, naj pokliče svojo mamo in ji pove, da je v Metliki njena

sestrična iz Amerike. Zatem pa novo naključje: moji gostje in izletniki

iz Prekmurja smo imeli kosilo v isti gostilni! Tako sta se sestrični – tako

zelo podobni druga drugi! – prvič videli. Ko sem prekmurski skupini

pojasnila, za kaj gre, so vsi skočili, vsi bi iskali sorodnike na našem

Foto: osebni arhiv Manje Lilek

avtobusu. ’Moji so tudi odšli po vojni tja in tja!’« smeje pripoveduje

Manja.

Ameriški par je po vrnitvi v ZDA napisal članek o tem srečanju za

glasilo Slovenske ženske zveze Zarja in Manja je začela prejemati

prošnje Američanov za iskanje prednikov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Sodelovanje z rodoslovci

»Najprej sem s podatki, ki so jih imeli ljudje o svojih prednikih, hodila

po pokopališčih, spraševala ljudi ...« pripoveduje Manja. Potem pa se

je povezala s stroko – rodoslovci, s katerimi zdaj skupaj odkriva speče

sorodstvene vezi med ljudmi, ki živijo na tisoče kilometrov proč.

Včasih dobi samo zelo splošne informacije o tem, kje so sorodniki

živeli, pa kakšne stare naslove v nekdanjem fonetičnem zapisu, ki že

dolgo ni več v uporabi ... »To je raziskovalno delo, ki vzame zelo veliko

časa. Tukaj ni bližnjic.«

»Po izletu leta 2016 si je (Manja, op. p.) zaslužila novo ime: ’Magična

Manja’,« piše na spletni strani Manja Travel ena njenih gostij, Sonja

Schroder. »Odkrila je sorodnike 70 odstotkov štiridesetih ljudi na

našem avtobusu! Z GPS-om v roki. Voznika avtobusa je prepričala, da

je vozil po območjih, ki so primerna le za konjsko vprego!«

Ključna ovira: jezik

Ključna ovira, zaradi katere se ljudje iskanja ne lotevajo sami, je jezik

oziroma neznanje slovenščine, razlaga Manja. Četudi vedo, kje njihovi

sorodniki živijo, je verjetnost, da ti ne bodo govorili angleško,

precejšnja. Poleg tega jim je laže, če nekdo drug (Manja) utre pot

prvemu snidenju, če izvedo več o kulturi okolja, v katerem živijo

sorodniki, o tem, denimo, s čim jih obdarovati ob prvem obisku.

Starejši smo, bolj nas zanimajo naše korenine

Ljudje, ki si želijo raziskati svoje družinske korenine, so v povprečju

stari od šestdeset do sedemdeset let. »Starejši smo, bolj nas zanimajo

naše korenine,« se nasmehne Manja.

Pred kratkim je, denimo, raziskovala za Američana, čigar mama je

prihajala iz Slovenije, a o svoji domovini ni želela govoriti, niti o tem

ne, zakaj je odšla. Zato se je sin lotil raziskovanja sam.

Raziskovala je za ameriški par, ki se je nenehno vračal v Slovenijo, »in

odkrivali smo čedalje več sorodnikov! Njihova srečanja so postajala

čedalje večja,« smeje pripoveduje Manja.

Večina ljudi, ki jim Manja pomaga pri raziskovanju družinske

zgodovine, v Sloveniji in/ali na Hrvaškem ostane dalj časa; obisk

sorodnikov pogosto združijo še s spoznavanjem države njihovih

prednikov.

Vse je mogoče!

Manja je neskončno optimistična; ko naleti na ovire, jih bo na vsak

način poskusila bodisi odstraniti ali preskočiti. In večinoma ji to tudi

uspeva. Kajti, kot smeje povzame sama: »Meni se zdi vse mogoče!«

Mateja Gruden

Iskanje zapisov v knjigah cerkva, kjer so bili predniki krščeni

Foto: osebni arhiv Manje Lilek

37

Trendi


38

Inovativno

Big Berry

Preprosta ideja, ki je

prerasla v edinstveno

turistično zgodbo

Začetki blagovne znamke Big Berry segajo v leto 2016, ko se je na pravljični lokaciji v Beli krajini, kjer se

reki Lahinja in Kolpa združita v eno, ob najdaljši plaži v Sloveniji, začel projekt, ki je bil že takoj drugačen

od preostalih. Big Berry Kolpa Kolpa River resort nekateri imenujejo glamping, a je v resnici veliko več

kot to: je prva in najpomembnejša destinacija Big Berryja, saj ima pomembno vlogo kot kraj, kjer se

rojevajo ideje in kjer se testira različne inovacije, preden se ponudi zgolj najuspešnejše.

Celoten koncept temelji na treh stebrih: »občuti, pridruži se in

ustvarjaj« (feel, join and create) ter dodatnih projektih, ki

povezujejo vso zgodbo.

Pristna lokalna izkušnja

Prvi steber povleče obiskovalce z uhojenih turističnih poti v srce

regije, do domačinov, in jim tako zagotavlja pristno izkušnjo –

poleg luksuznega bivanja. Ideja je združena v sloganu: Razkošje

svobode.

Zgodba o tem se je začela, ko je ugledna slovenska družba

Hosekra, d. o. o., s skoraj 30-letnimi izkušnjami, v sodelovanju z

najboljšim oblikovalskim studiom in arhitekti začela razvijati

sodobne in razkošne mobilne hiše. Najustvarjalnejši oblikovalci so

načrtovali vse podrobnosti. To je prav posebna oblika luksuznega

turizma, ki temelji na tesni povezanosti z naravnim okoljem, hkrati

pa gostom ponuja vse razkošje, ki si ga želijo.

Polletno ustvarjanje umetnikov in oblikovalcev

Želja, da bi postali še posebnejši, prepoznavnejši in še bolj

luksuzni, je lani privedla do uresničitve projekta – »BB Design

Year«. Big Berry je šest mesecev gostil več kot šestdeset umetnikov

in oblikovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Španije, Japonske in

Turčije. Sodelovali so tako mladi študenti kot že priznani studii, ki

so med bivanjem v Big Berryju lahko začutili naravo, regijo in

slogan Razkošje svobode. Domačinka, mednarodno nagrajena

oblikovalka Vita Ivičić, je svoj navdih za ustvarjanje našla v

tukajšnjem zeliščnem vrtu in nasadu jagodičevja. Ustvarjalci so v

pol leta skupaj oblikovali več kot dvesto produktov; številni bodo

sčasoma postali del blagovne znamke in jo obogatili.

Sodelovanje z lokalnimi partnerji

Big Berry že od začetka temelji na povezovanju. Lokalno

prebivalstvo spodbuja, da se povežejo med sabo in z blagovno

znamko kot partnerji (steber »pridruži se«), da bi skupaj ustvarili

avtentično okolje in še naprej razvijali regijo kot celoto.

Projektu se je doslej pridružilo že več deset partnerjev iz lokalnega

okolja in vse regije. Tako širijo svojo dejavnost, gostje resorta pa

dobijo pristne izdelke in možnost spoznavanja domačega

prebivalstva. Pridružijo se jim lahko pri adrenalinskih podvigih na

reki Kolpi, spoznajo tukajšnjo bogato kulturno dediščino in se

prepustijo sveži kulinariki regije, kjer je največji hit belokranjska

pogača, ki jo lahko poskusijo speči tudi sami.


in glavne vrednote Big Berryja, kot so ljubezen, družina, potovanja

in svoboda.

Vse to bo na ogled tudi javnosti. Edinstvena umetniška dela pa bo

mogoče občudovati vso sezono.

39

To je koncept povezovanja na več ravneh – z namenom

izboljševanja prepoznavnosti te turistično nekoliko odročne

slovenske regije, ki pa je lahko tako izjemno privlačna tudi za

najzahtevnejše obiskovalce.

Predajanje znanja

Obstaja pa še en, tretji steber koncepta Big Berryja. Čeprav se je

vse začelo v Beli krajini in se vrti okrog nje, Big Berry ni omejen

zgolj nanjo. Bela krajina je in bo ostala najpomembnejši

povezovalni člen, inkubator idej in osnova Big Berryja, vendar se

ta širi. Vlagateljem in lastnikom franšiz daje možnost, da ustvarijo

(steber »ustvarjaj«) trajnosten in prepoznaven turistični produkt,

ki se preprosto uresniči na kateri koli lokaciji, v Sloveniji ali tujini, z

vključitvijo nekaterih elementov in konceptov Big Berryja, ki bodo

gostom zagotovili enako avtentično bivalno izkušnjo Big Berryja

na kateri koli destinaciji.

Doslej so svoja vrata že odprle delne franšize na obalah Romunije,

Salzburga in Celovca. Projektu pa se je lani pridružil Wies v Avstriji.

Inovativno

Inovativni projekti

Prav v Beli krajini so bili prvič predstavljeni tudi projekti, ki še

dodatno spodbujajo sodelovanje. Skozi projekt »BB Mastermind«

uspešni posamezniki (lani jih je bilo kar dvajset) predajajo svoje

znanje na inovativen način v naravni učilnici in sproščenem

okolju, predavanja pa so odprta za javnost.

Projekt »BB Chef« že dve leti povezuje uspešne kuharje in lokalne

pridelovalce ter tako obojim daje možnost, da spoznajo prednosti

lokalne kulinarike. Gorazd Potočnik, eden gostujočih kuharjev, je

svojo izkušnjo opisal tako: »To je nekakšen hedonizem, ker je

preprosto in brez kiča. Samo hišica, čokolada in jagodičevje.«

S svojo zgodbo in projekti je Big Berry doslej gostil že več sto

novinarjev, vplivnežev in blogerjev z vseh celin ter tako odmeval

v različnih koncih sveta.

Prepoznavnost skozi umetnost

Med številnimi projekti je bil lani najopaznejši umetniški »BB Art

Colony«: aprila, še pred uradno otvoritvijo resorta, je sedem

umetnikov iz Slovenije, Španije in Hrvaške ustvarilo za skupaj 130

kvadratnih metrov poslikav in ulično umetnost uspešno preneslo

v neokrnjeno naravo ob Kolpi. Ta umetniška dela so hitro postala

zaščitni znak hišic Big Berryja.

Prav to je tudi razlog, da se letošnja sezona začenja s tem

projektom; novi umetniki bodo ustvarili še več poslikav in novo

umetniško ulico ob reki Kolpi. Poleg tega bodo na zabaven,

umetniški in slikovit način predstavili zgodbo, ki jo pravkar berete,

Največja novost letošnje sezone pa bo majsko odprtje prve

franšize na hrvaškem otoku Osjak.

Glavni razlog za nove franšize je – poleg koncepta povezovanja in

avtentične izkušnje – še zlasti preprostost. Zanje je na voljo vsa

podpora Big Berryja: od zasnove in izvedbe do nasvetov in

prodajnih taktik. Cilj Big Berryja je, da ta inovativni koncept, ki ga

priznavajo tudi Slovenska turistična organizacija in lokalne

turistične organizacije, prenese na nove destinacije, tudi manj

znane, poveže še več partnerjev, ki bi jih lahko turizem sicer

morda spregledal, in tako ponuja gostom čedalje več posebnih,

edinstvenih in avtentičnih doživetij.

L. L.

Foto: arhiv Big Berryja

Big Berry se je lani predstavil tudi svetovni javnosti – kot glavni

partner pri zasnovi in izvedbi Slovenske hiše na Olimpijskih

igrah v Južni Koreji.

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.


40

Digitalno

Foto: Pixabay

Najboljše potovalne

aplikacije za potep v

letošnjem letu

Čeprav se poletni dopusti še niso začeli, se nekateri morda že sprašujete, katere potovalne

aplikacije bi si namestili na svoj pametni mobilni telefon ali tablični računalnik. Da bi vam olajšali

izbiro, si v nadaljevanju poglejmo nekaj aplikacij, ki vam bodo zagotovo prišle prav, ko se boste

potepali po neznanih krajih. To so brezplačne aplikacije za telefone iPhone, tablice iPad in tudi za

mobilne naprave z Androidom.

Google Translate

Storitev Google Translate je med uporabniki mobilnih naprav

in osebnih računalnikov, ki se potepajo po neznanih krajih,

zelo priljubljena, saj lahko z njo prevajamo tekstovna in

glasovna sporočila na zelo preprost način. Priljubljeno spletno

storitev so pred kratkim posodobili: računalniški gigant je

dodal podporo za novih trinajst jezikov, skupaj pa so na voljo

že kar 103 svetovni jeziki. Ker je bila storitev pred kratkim

opremljena celo z umetno inteligenco, verjamemo, da boste

nad prevodi navdušeni in da boste zlahka našli tisto, kar boste

iskali, vključno s turističnimi znamenitostmi.

Drops

Mobilna aplikacija Drops je namenjena učenju jezikov z avdiovizualno

igro, ki je preprosta za uporabo. Na voljo je trideset

svetovnih jezikov in narečij. Aplikacijo lahko brezplačno

uporabljamo za omejen čas, če jo potrebujemo za dalj časa, jo

bomo morali nadgraditi na polno različico.

App in the Air

Mobilna aplikacija App in the Air ponuja zbirko pomembnih

informacij o našem potovanju, da so vedno pri roki, ko jih

potrebujemo. To vključuje kartice zvestobe, letalske vozovnice


in uro odhoda. To bo še zlasti prišlo v poštev, ko potujemo z

letalom, saj prikazuje čas, ki ga bomo potrebovali za

varnostni pregled in prevzem kovčkov ob pristanku. Poleg

tega lahko aplikacijo uporabimo tudi za merjenje dimenziji

našega kovčka s pomočjo razširjene resničnosti, tako da

bomo vedno vedeli, ali izpolnjujemo pogoje letalske družbe,

s katero potujemo.

Elk Currency Converter

Pretvornik denarnih enot Elk Currency Converter je aplikacija,

ki jo bomo najverjetneje uporabili večkrat na dan, če bomo

počitnice preživeli v državi, kjer ne uporabljajo evrov. Zato je

nujno, da je mobilna aplikacija preprosta in hitra za uporabo.

Njena prednost pred konkurenčnimi rešitvami je preprost

grafični vmesnik, zato nam njena uporaba ne bo vzela

preveč časa.

Google Trips

Mobilna aplikacija Google Trips vam bo olajšala marsikatero

opravilo na poti, še zlasti, če jo boste povezali z uporabniškim

računom Gmail. Ta namreč samodejno »zapolni« vaš koledar

z vsemi rezervacijami, ki ste jih opravili na poti. Poleg tega

bo aplikacija Google Trips ponudila zanimive turistične

točke in kraje, ki niso toliko obiskovani, kljub temu pa niso

nič manj zanimivi. Zagotovo vam bo v pomoč tudi

vsestransko uporabni lokalni vodnik.

Lonely Planet Guides

Mobilna programska oprema Guides podjetja Lonely Planet

je nadvse priročna za načrtovanje potovanj po neznanih

krajih. Preden se odpravite na potovanje, lahko brezplačno

prenesete eno mesto, kar pomeni, da ne boste potrebovali

podatkovnega prometa. Ta aplikacija je znana tudi kot

orodje za predloge najboljših lokacij na poti. Poleg tega je

aplikacija nadvse preprosta za uporabo, saj je vmesnik

nadvse intuitiven.

FlightStats

Brezplačna mobilna aplikacija Flight Stats vam bo v pomoč

pri spremljanju letov ter iskanju informacij o terminalih,

portalih in zastojih. Poleg tega lahko prek aplikacije izveste

marsikatero zanimivo dejstvo o letališčih, predvsem

mednarodnih. Za najbolj radovedne je na voljo še

spremljanje poti letov.

Za potovanje po Sloveniji

Za potovanja po Sloveniji pa vam priporočamo dve mobilni

aplikaciji: Explore Slovenia – Travel Guides in Slovenia

Top 100.

Brezplačna mobilna aplikacija Explore Slovenia – Travel

Guides omogoča listanje digitalizirane produktne turistične

publikacije, ki je na voljo poleg tiskanih izdaj. V aplikaciji je

trenutno objavljenih devet publikacij: Zdrave vode s

predstavitvijo ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč;

Skrivnostni Kras, ki na enem mestu predstavlja ponudbo

slovenskega krasa; Muharjenje v Sloveniji s predstavitvijo

najprimernejših rek za muharjenje; Slovenija – športna

destinacija s predstavitvijo konkurenčnih prednosti Slovenije

za organizacijo priprav vrhunskih športnikov; Evropske

destinacije odličnosti EDEN; Smučarska središča v Sloveniji;

Mesta kulture s predstavitvijo osemnajstih mest in doživetij

mestnega turizma; Čebelarski turizem v Sloveniji;

Kolesarjenje v Sloveniji s predstavitvijo kolesarskih izletov,

kolesarskih destinacij in kolesarjem prijaznih nastanitev in

ponudnikov.

Produktne publikacije v digitalni obliki so na voljo v

angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, kadar koli in kjer

koli, saj so izdaje, ki si jih prenesete na svoje naprave, na

voljo tudi brez spletne povezave.

Mobilna aplikacija Slovenia's Top 100 prikazuje izbor

najzanimivejših turističnih znamenitosti Slovenije. Gostu ali

domačinu v Sloveniji omogoča, da kadar koli preveri, katera

turistična znamenitost je v njegovi bližini. Vsaka od

predstavljenih znamenitosti vsebuje visokoresolucijske

fotografije, kontaktne podatke, prikaz na zemljevidu z

možnostjo izrisa poti od trenutne lokacije uporabnika do

znamenitosti in možnost vpogleda v lokalno turistično

ponudbo.

41

Digitalno

Sidekix

Mobilna aplikacija Sidekix omogoča prenos mestnih

vodnikov, zato z njo na preprost in hiter način najdete

kavarne, lokale, trgovine in muzeje. Ker aplikacija za

delovanje potrebuje spletno povezavo, je najbolje, da jo

odprete, ko je dostopna brezžična povezava WiFi.

Café WiFi

Café WiFi je ena najzanimivejših mobilnih aplikacij, saj vam

prikaže, kje so na voljo brezplačne dostopne točke WiFi. Ta

aplikacija je najbolj uporabna v večjih mestih, kljub temu pa

naj bi bila podpora za manjša mesta in države na voljo že v

prihodnjih nekaj mesecih.

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.


42

Sto let Bauhausa

Skok čez mejo

Nemška turistična organizacija (DZT) je začela svetovno kampanjo ob 100. obletnici ustanovitve legendarnega

Bauhausa v Weimarju, tudi v Sloveniji.

V Ljubljani je izjemno domiselno predstavitev (z umetniško

navdahnjenim izdelovalcem slaščic v slogu linij Bauhausa

Gorazdom Potočnikom) večplastnega bogastva Bauhausove

dediščine v oblikovanju, arhitekturi, umetnosti in obrti pripravilo

predstavništvo DTZ v Sloveniji. Tako je tudi spomnilo, da je Nemčija

kot turistična dežela tudi sicer zelo priljubljena in aktualna.

»V minulem letu je Nemčijo obiskalo nekaj več kot 100.000

Slovencev, ki so ustvarili 369.000 prenočitev, kar je 27 odstotkov

več kot leto prej,« je povedala Maja Horvat, vodja predstavništva

DZT v Sloveniji. »Bauhausova obletnica pa je idealna za utrditev

položaja Nemčije kot kulturne destinacije številka ena za Evropejce.

Z uporabo digitalnih tehnologij in inovativnih formatov dogodkov

poudarjamo živo dediščino gibanja Bauhausa v Nemčiji,« je ob

začetku kampanje dejala Petra Hedorfer, predsednica upravnega

odbora DZT.

D. P. B.

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Maja Horvat in Gorazd Potočnik na predstavitvi 100. obletnice

Bauhausa v Ljubljani

Dunajska opera praznuje

150-letnico

Dunaj letos praznuje 150 let delovanje državne opere. Ob tej priložnosti bosta odprti razstavi v muzeju

Albertina in v umetnostno-zgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum).

Foto: Österreich Werbung

Po osem let trajajoči gradnji so ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa I.

in cesarice Elizabete 25. maja 1869 odprli dunajsko državno opero

(Wiener Staatsoper). Kot prvo so v njej uprizorili opero Don Giovanni

skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Natanko 150 let po odprtju, 25. in 26. maja, vabi dunajska državna

opera na rojstnodnevno praznovanje. Najprej (25. maja) bo na

sporedu rojstnodnevna matineja, zvečer pa bo premiera opere Die

Frau ohne Schatten (Žena brez sence) skladatelja Richarda Straussa.

To delo je bilo prvič uprizorjeno pred sto leti v dunajski državni operi

pod Straussovim vodstvom. Dan zatem, 26. maja, pa sledi vsesplošno

praznovanje z jubilejnim koncertom pred opero.

L. L.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

April 2019

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


30. DOBROTE

SLOVENSKIH

KMETIJ

Zadnja leta več kot

tisoč podeljenih priznanj

Na vseh dosedanjih razstavah je bilo

skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od

tega 5184 bronastih, 6236 srebrnih

in 7825 zlatih ter kar 1088 znakov

kakovosti (znak kakovosti prejme

kmetija, ki tri leta zapored dobi zlato

priznanje za določen izdelek).

Osrednja regija in

spremljajoči dogodki

Kot vsako leto je tudi tokrat poudarek

na eni izmed sodelujočih regij.

Tokrat je ta čast doletela Ljubljansko

pokrajino z Zasavjem, ki je znana po

visoko kakovostnih izdelkih iz sadja,

mesa, mlečnih izdelkih in drugih

dobrotah. Likovni natečaj vrtcev in

osnovnih šol, ki poteka ob prireditvi,

ima letos naslov Cvetoči travniki in

travniški sadovnjaki in je namenjen

ohranjanju slovenskih travnikov.

Letos Ptuj praznuje 1950 let od

prve pisne omembe mesta, temu

primeren bo bogat program

prireditev. Na Ptuju bomo

torej praznovali dve okrogli

obletnici z vrsto dogodkov ter

omamnimi vonji in slastnimi okusi

slovenskega podeželja. Vabljeni!

17. maj Petek

Program jubilejnih 30.

Dobrot slovenskih kmetij

Dnevi Dobrot slovenskih kmetij bodo

od 17. do 19. maja 2019 v minoritskem

samostanu na Ptuju. Razstava nagrajenih

izdelkov bo v prostorih minoritskega

samostana z možnostjo ogleda med

9. in 18. uro. Ogled razstave in obisk

programa prireditve bosta na jubilejni

razstavi brez vstopnine.

12.00 Slovesnost ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij

9.00–12.00 Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela

otrok iz vrtcev in osnovnih šol na temo »Cvetoči travniki in

travniški sadovnjaki« s podelitvijo priznanj ob 9. uri

10.00 Srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak v Mestni

hiši

10.00–11.30 Strokovni posvet o promociji slovenske hrane v organizaciji

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na

prizorišču

9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah

in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce

18. maj Sobota

10.30 Folk Fest nastop na centralnem odru v okviru razstave

12.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke

15.00 Javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in

godci

9.00–16.00 Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru



19. maj Nedelja

Praznični dan razstave s sodelovanjem Ljubljanske

pokrajine z Zasavjem v kulturnem programu

10.00 Zahvalna maša v minoritski cerkvi

11.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke

15.00 Nastop glasbenih, vokalnih in plesnih skupin Zveze

kulturnih društev Ptuj



Informacije na: www.kgz-ptuj.si

5. MEDNARODNI

SEJEM ZELENEGA

TURIZMA IN BIVANJA

12. - 14. 4. 2019

Gornja Radgona

POVEZANI Z NARAVO!

SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019.

NATURO bo povezoval ponudnike trajnostno usmerjenega turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi ter bivanja z naravo.

Predstavljene bodo zelene turistične destinacije slovenskih in tujih pokrajin, doživetja v naravnih zdraviliščih, raziskovanje v krajinskih parkih, ideje

za pohodniške in planinske ture, oddih na turističnih kmetijah in razvajanje pri kulinaričnih ponudnikih.

Osrednjo sejemsko predstavitev pripravlja Turistična zveza Slovenije. Pod njenim okriljem bo svojo dejavnost in ponudbo predstavilo preko 20

regijskih turistične zvez in lokalnih turističnih društev iz celotne Slovenije. Ponudniki bodo poskrbeli za živahno sejemsko vzdušje, predstavili

obiskovalcem kulturne posebnosti ter jim ponudili v pokušnjo izvrstne kulinarične dobrote. Največjo razstavo doslej pripravlja Pomurska

turistična zveza. V okviru predstavitve projekta »Visit Pomurje« boste lahko začutili pisano pomursko podeželje in našli številne razloge za obisk

Pomurja.

Poseben poudarek bo posvečen rekreacijski in turistični rabi gozdov. Turistična zveza Slovenije skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije pripravlja

za obiskovalce sejma posebno razstavo »Turizem, gozd, kultura« in predstavitev 21 tematskih poti (»Naj tematske poti 2018«).

Obiskovalci se boste lahko prepustili meditacijam v gozdu in pripovedovanju gozdnih zgodb ob tabornem ognju. Plezanja željni se boste lahko

preizkusili na umetni plezalni steni. Seznanili se boste lahko s treningi nordijske hoje. Preizkusili se boste lahko v borilnih veščinah in streljanju s

trenažerjem.

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.

V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili vabljiv paket za organizirane skupine, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s

toplim napitkom, sejemsko vstopnico in kosilo.

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper

29 33 34 35 40

Vabljeni k naravnemu sodelovanju!

Več informacij o sejmu NATURO:

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,

T: +386 2/5642 118,

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.

www.pomurski-sejem.si

SLOTours

Revija Lipov list, april 2019

Do you know the secret to free website traffic?

Delete template?

Save as template?