Revija Lipov list, april 2019

APRIL 2019 Poštnina plačana 

pri pošti 1102 Ljubljana 

dobre zgodbe v slovenskem turizmu 

Aktualno 

Pavle Hevka, novi predsednik TZS 

Potepanja 

Expano, edinstvena vrata v Pomurje 

Zeleni zgledi 

Turizem z učinkom 

Trendi 

Iskanje prednikov 

Foto: Mankica Kranjec/www.slovenia.info

MOJA DEŽELA – 

LEPA IN GOSTOLJUBNA 

Natečaj Moja reka si 2019 

že četrtič nagrajuje organizatorje čistilnih akcij 

Projekt Moja reka si 2019, katerega nosilec je družba 

Coca-Cola v Sloveniji, poteka že od leta 2016. Letos 

ga podpirajo Turistična zveza Slovenije, Slovenska 

turistična organizacija in društvo Morigenos. 

Vsako pomlad že tradicionalno različni organizatorji 

– turistična, športna, kulturna in druga društva, 

krajevne skupnosti, šole, ribiči, gasilci … – v 

sodelovanju z občinami in komunalnimi podjetji 

po vsej Sloveniji samoiniciativno prirejajo akcije 

čiščenja in urejanja okolja. Na nagradnem natečaju 

lahko sodelujejo vsi organizatorji, ki bodo čistilno 

akcijo pripravili med svetovnim dnevom voda 22. 

marca in svetovnim dnevom Zemlje 22. aprila. 

Potegovali se bodo za finančne nagrade: 1000 evrov 

prejme zmagovalec natečaja, 750 evrov drugi finalist 

in 500 evrov tretji finalist. Cilj natečaja je razširiti 

glas o prizadevanjih organizatorjev čistilnih akcij in 

spodbuditi ljudi k sodelovanju pri ohranjanju vodnih 

virov ter čistega in urejenega okolja v Sloveniji. 

Organizatorji lahko prijavijo svojo čistilno akcijo na natečaj prek spleta 

https://si.coca-colahellenic.com/si/trajnostni-razvoj/moja-reka-si/domov/. 

Rok za prijavo je 12. april 2019, rok za oddajo poročila pa je 1. maj 2019. 

Prvi trije finalisti natečaja bodo znani po 15. maju 2019. 

Finalisti bodo nagrade prejeli na sklepnem dogodku ob dnevu Save, ki bo 1. junija 

v okviru 24. srečanja turističnih društev obvodnih krajev Slovenije. 

Na dogodku bo razglašen zmagovalec letošnjega natečaja 

in ambasador projekta za leto 2020. 

www. turisticna-zveza.si

KAZALO 

NASLOVNICA 

Pomurje 

UVODNIK 

3 

AKTUALNO 04-05 

Pavle Hevka: Za uspešno delo mu ne bo težko potrkati 

na nobena vrata 

POD DROBNOGLEDOM 10-11 

RTD TZS: Iz Ilirske Bistrice do Sviščakov po asfaltu 

Kazalo / Uvodnik 

FOKUS 12-15 

TD Menišija: V deželi tisočerih zvezdic 

TD Suha krajina: eno najaktivnejših društev – tam, kjer 

čas teče drugače 

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17 

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina 

TZS 18-19 

Zmagovalci Zlate kuhalnice žanjejo lepe uspehe 

POTEPANJA 25-27 

Expano: iz Milana v Mursko Soboto 

NAMIG ZA IZLET 28-31 

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni 

V Podčetrtku bodo poročili vino in čokolado 

Dediščina narave in kulture kot turistični motiv 

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 32-33 

Naša Slovenija 2018: priznanja najboljšim 

ZELENI ZGLEDI 34-35 

Turizem z učinkom: celovit odgovor na izzive 

sodobnega turizma 

TRENDI 36-37 

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske 

zgodovine 

INOVATIVNO 38-39 

Big Berry: preprosta ideja, ki je prerasla v turistično 

zgodbo 

»Ko postane pomembno, kako potovati, enako pomembno, kot kam 

potovati.« Način potovanja je v ospredju odgovornega turizma, ki je, kot je še 

zapisano na spletni strani slovenske organizacije Humanitas, »okolju in 

ljudem prijaznejši odgovor na izzive sodobnega množičnega turizma«. 

Ključno vprašanje, ki si ga mora zastaviti odgovorni turist, je, poudarjajo: 

»Kako lahko na svojem potovanju zmanjšam negativne socialne, okoljske in 

ekonomske vplive ter pripomorem k zmanjšanju neenakosti po svetu?« 

Odgovorni turizem se tako zavezuje k spoštovanju naravnega, kulturnega in 

družbenega okolja, etičnemu razvoju lokalnega gospodarstva in širjenju 

zavedanja turistov o lastnih vplivih na potovanjih. 

Turizem se je desetletja »samo« razvijal in svet si ni jemal kaj prida k srcu, kako 

se razvija. Zdaj so razmere diametralno nasprotne: v ospredju so vprašanja, 

kako potovati, da bomo pri tem čim bolj okoljsko in družbeno prijazni. 

Pomembnost lokalnega, avtentičnega, stika z lokalnim prebivalstvom, 

premišljenega obiska naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti, 

okolju prijaznih načinov potovanja ... igra ključno vlogo pri ustvarjanju 

turistične ponudbe in povpraševanja. Ni več pomembno le, da potujemo, 

temveč kako potujemo. Turisti so začeli razmišljati o tem, koliko njihovega 

denarja bo ostalo lokalnim ponudnikom in skupnostim (in ne velikim 

mednarodnim družbam, ki poslujejo po vsem svetu), iščejo zelene načine 

prevoza (vlaki, avtobusi ...), zanimajo jih lokalne navade, lokalna kulinarika, 

upajo, da jih bodo naokoli popeljali lokalni vodniki ... 

V tej številki Lipovega lista pišemo tudi o »turizmu z učinkom«. Takšnem 

turizmu, ki turiste spodbuja, da so v okolju, ki ga obiščejo, tudi družbeno 

koristni. To pomeni, da aktivno prispevajo k reševanju izzivov lokalnega 

okolja, ki ga obiščejo, bodisi tako, da zavihajo rokave in pomagajo pri 

urejanju turistične infrastrukture ali da vihtijo kuhalnice v gostilni s socialno 

noto, na primer. Turizem z učinkom je nadgradnja trajnostnega razvoja 

turizma, ki temelji na skrbi za zdravo naravno in družbeno okolje ter njegovo 

ekonomsko blaginjo. 

Takšne oblike potovanj so sicer že dolgo del turizma: prostovoljstvo v 

praviloma revnejših državah, pomoč na kmetijah, gradnja ekoloških vasi ..., a 

so od nekdaj v predalu »alternativnih oblik turizma«. Kdo ve, v kolikšni meri 

lahko – glede na čedalje globljo ozaveščenost ljudi glede okoljske in družbene 

problematike – počasi zapustijo alternativni rob in se prebijejo vsaj blizu 

ospredja? 

Ruski pisec Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč dejal: »Vsi razmišljajo o tem, kako 

bi spremenili svet, nihče pa ne razmišlja o tem, kako bi spremenil sebe.« 

Mateja Gruden, urednica 

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici junija 

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva 

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. maja 

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4 

Aktualno 

Foto: Mateja Gruden 

Pavle Hevka, novi predsednik Turistične zveze Slovenije 

Za uspešno delo mu ne bo težko 

potrkati na nobena vrata 

Novi predsednik Turistične zveze Slovenije, osrednje slovenske turistične društvene organizacije, je Pavle 

Hevka. Mag. ekonomskih in poslovnih ved ter inženir gradbeništva, zaposlen v največjem inženirskem 

in svetovalnem podjetju v Sloveniji, DRI upravljanje investicij kot vodja projekta vzdrževanja cest. Član 

nadzornega sveta Kobilarne Lipica. Dolgoletni član in zdaj podpredsednik republiškega Turističnega 

drobnogleda TZS. Obenem pa tudi čebelar, lovec, inštruktor golfa in pilot motornega letala. Slovenijo 

s Triglavom je že večkrat preletel. »Čudovita je,« se nasmehne. »Obiskal sem že veliko držav, dovolj, da 

lahko rečem, da živimo v najlepši.« 

Pavleta Hevko so za novega predsednika Turistične zveze 

Slovenije (TZS) – po dveh mandatih Petra Misje, župana 

Podčetrtka, ki ostaja podpredsednik zveze – soglasno izvolili na 

redni volilni skupščini zveze, ki je bila sredi marca v Šmarjeških 

Toplicah. 

Že v prvem tednu po izvolitvi se je udeležil več občnih zborov 

društev, prisluhnil njihovim načrtom in težavam ter razmišljal o 

rešitvah zanje. »Veselim se novih izzivov. Bom pa zelo aktiven 

predsednik. In konkreten. Samo besede zame niso dovolj,« 

dodaja. 

Ključni poudarki dela 

Kot je Pavle Hevka poudaril ob izvolitvi za predsednika TZS, si bo v 

štiriletnem mandatu prizadeval še zlasti za tesnejše sodelovanje z 

lokalnimi skupnostmi pri prepoznavanju dediščine (naravne, 

zgodovinske, kulturne, okoljske, gastronomske in obrtne – ob tem 

poudarja, da si bo prizadeval tudi za širši razvoj verskega turizma, saj 

ima Slovenija s katoliško tradicijo, znanimi romarskimi kraji in sakralno 

dediščino zanj izjemne možnosti) in za čim tesnejše povezovanje 

vseh deležnikov v turizmu. »Za to, da bomo naredili korak naprej, mi 

ne bo težko potrkati na nobena vrata.« Prizadeval si bo za pomladitev 

Lipov list - April 2019

članstva v turističnih društvih, za »združitev modrosti in mladosti«. 

Želi si nadaljnjega pospešenega razvoja turizma z visoko 

angažiranostjo in motiviranostjo ter novimi vsebinami. Meni, da je 

treba projektom TZS zagotoviti večjo odmevnost in prepoznavnost 

ter k njim pritegniti večje število sodelujočih. 

Dolgoletno delo pri Turističnem drobnogledu TZS 

Novi predsednik TZS odlično pozna organiziranost turistične 

društvene organizacije, saj že dve desetletji sodeluje v uspešnem 

republiškem Turističnem drobnogledu TZS (RTD TZS), osem let je 

njegov podpredsednik. Prav zaradi drobnogleda je bilo v Sloveniji 

veliko narejenega pri popravilu cest, mostov, odstranjevanju divjih 

odlagališč, ureditvi prometne signalizacije, dostopih do turističnih 

zanimivosti ... Torej tega, kar je eden najosnovnejših temeljev za 

uspešen razvoj turizma. Meni, da je zavedanje o pomembnosti tega, 

na kar opozarja drobnogled, med ljudmi dovolj veliko, da pa država 

prepočasi sledi potrebam po odpravljanju ugotovljenih 

pomanjkljivosti. Razvoj gre po pravi poti, a ne dovolj hitro, meni. 

Odpravljanje težav, ki jih prinaša regulativa 

Na terenu, ob obiskih RTD TZS, se soočajo tudi s številnimi težavami 

ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom oziroma dejavnostmi, ki ga bogatijo. 

Še zlasti z zakonskimi regulacijami, ki jih pogosto omejujejo pri delu. 

Za primer navaja tradicionalne osmice, ki potrebujejo za obratovanje 

skorajda toliko dokumentov kot gostilne, ki so stalno odprte, je 

kritičen. »Če se regulativa ne bo spremenila, bodo nekatere stare 

tradicije izumrle.« Verjame, da država prisluhne pobudam za lajšanje 

zakonskih omejitev – a najprej je treba težave prepoznati in predlagati 

rešitve zanje. »Zato bo ena mojih ključnih nalog tudi ta, da bomo na 

terenu zbrali primere, ki jim regulativa otežuje delo, in predlagali 

konkretne rešitve zanje oziroma spremembe zdajšnje regulative.« 

Prostovoljstvo je premalo cenjeno 

Pavle Hevka je že vsa leta član RTD TZS kot prostovoljec. Ali meni, da 

je prostovoljstvo, na katerem temelji delovanje turistične društvene 

organizacije, v javnosti dovolj spoštovano? »Člane turističnih društev 

in zvez iskreno občudujem – toliko prostovoljnih ur, ki jih opravijo! 

Menim, da je prostovoljstvo izjemno pomembno za uspešen razvoj 

turizma. A žal ni dovolj spoštovano, ker se o tem premalo govori in 

piše. Zato si bom v času svojega mandata prizadeval tudi za boljšo 

prepoznavnost in odmevnost prostovoljskega dela v turizmu, da bo 

javnost bolj seznanjena z njim. Poleg tega sem in bom čim več na 

terenu, med ljudmi; pomagal jim bom pri promociji njihovega dela.« 

Tudi z rednimi novinarskimi konferencami in študijskimi turami, ki bi 

novinarjem in njihovim bralcem, gledalcem in poslušalcem odkrivala 

turizem, ki ga soustvarjajo društva. 

Prostovoljstvo mora preživeti, razmišlja, »sicer naša lepa država ne bo 

več tako lepa in urejena«. Civilni sektor – nepogrešljiv del tripartitnega 

partnerstva, ki kroji turistični razvoj in katerega ključni predstavnik je 

turistična društvena organizacija – je povsem enakovreden partner 

javnemu in zasebnemu, a žal ne tudi dovolj spoštovan, ugotavlja 

Pavle Hevka. 

Tesnejša povezanost modrosti in mladosti 

Sicer meni, da je zdajšnja organiziranost TZS dobra, turističnih društev 

in zvez je veliko, njihovi člani pa so izjemno prizadevni, a med njimi je 

premalo mladih. »Pomladitev društvene organizacije bo ena mojih 

ključnih nalog. Prvi korak bo dopis vsem osnovnim šolam; predlagali 

jim bomo, naj mladi povedo, kako bi lahko sodelovali v društvih. Mi 

pa jim bomo zagotovili kakšen lep izlet v Sloveniji in brezplačno 

včlanitev v društvo.« 

Nova aplikacija za odkrivanje Slovenije 

Novi predsednik TZS je napovedal tudi nove vsebine pod okriljem 

zveze, ki bi podpirale in promovirale turizem. »Prvi korak bodo 

digitalizirane vsebine – aplikacija za pametne telefone, ki bo domače 

in tuje obiskovalce vabila na izlete po Sloveniji, ki bo uporabnike 

seznanjala s turističnimi zanimivostmi v njihovi bližini, prireditvami ... 

Poleg tega načrtujejo vodene izlete, s katerimi bi si kraji (slovenski in 

tuji) izmenjavali primere dobrih praks. Pri tem si obeta podporo 

županov in dober ducat se jih je že pozitivno odzvalo na njegov 

predlog, razlaga Pavle Hevka. 

Večja odmevnost projektov TZS 

Kakšen pa je njegov pogled na vsebine in pomembnost projektov 

TZS, kot so Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna 

glava, Zlata kuhalnica in Mladi vodnik? Ti projekti so premalo 

odmevni, pravi. So dobri, a jih je treba nadgraditi; pri projektih za 

mlade, na primer, bi si želel, da bi se jih po njih več včlanilo v turistična 

društva. Za projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna pa je treba 

zagotoviti dodatne ocenjevalce, poleg tega si Pavle Hevka prizadeva, 

da bi bil odslej častni pokrovitelj tega tradicionalnega vseslovenskega 

tekmovanja v urejenosti okolja predsednik vlade in ne več države, kot 

doslej. Tako bi bila vladna podpora projektu, še zlasti pa turistični 

društveni organizaciji na splošno, (še) večja. 

Domače turiste je treba navdušiti nad Slovenijo 

Novi predsednik TZS pravi, da si je cilje treba postaviti visoko. Tako bo 

veliko narejenega, četudi cilji ne bodo izpolnjeni v celoti. 

Pavle Hevka živi v Ljubljani, sicer prihaja z Notranjskega, iz Planine 

nad Postojno. Ne poudarja najlepših delov Slovenije – zanj je izjemno 

lepa vsa Slovenija. Želi si, da bi to prepoznalo tudi več Slovencev. 

»Precej potujem po svetu in vsem lahko povem, da je Slovenija 

najlepša država, da se splača preživljati počitnice doma! Tudi to bo 

moja naloga: promovirati slovenski turizem domačim gostom. 

Premoremo tako čudovite stvari, a jih ne znamo ceniti – in tudi ne 

iztržiti.« 

Prostovoljno delo v republiškem Turističnem drobnogledu TZS je 

vselej opravljal s srcem in ljubeznijo, pravi; in prav tako bo opravljal 

tudi funkcijo predsednika osrednje turistične društvene organizacije. 

Mateja Gruden 

Novi podpredsedniki in upravni odbor TZS 

Na volilni skupščini TZS je bilo izvoljenih pet novih 

podpredsednikov: Dejana Baša, Dominik S. Černjak, Peter 

Misja, Jure Sodja in Janja Viher. V upravni odbor zveze so bili 

izvoljeni: Jože Barbo, Marija Brložnik, Damijan Jaklin, Uroš 

Kamenšek, Zlatko Kavčič, Vlado Kostevc, Aljoša Križnič, Vojko 

Mihelj, Valentin Odar, Boris Pirc, Drago Pogorevc, Jože Prah, 

Janez Ribič, Črtomir Špacapan, Franc Špegel, Leopold Turk, 

Milena Vranetič in Danijela Zeme. V Mladinski odbor TZS so 

bili izvoljeni: Ines Klopčič, Anže Grželj, Karmen Emih, Katja 

Fridau, Klara Jan, Teja Kmetec, Miha Kostevc in Nina Malej. 

Priznanja TZS 

Na skupščini so podelili najvišja priznanja TZS, zlate plakete, 

ki jih zveza podeljuje za dolgoletno delo in pomoč pri 

uresničevanju programov turistične društvene organizacije; 

prejeli so jih Ivica Čretnik, Anton Peršič, Jože Protner in Danica 

Recko. Priznanja so podelili tudi članom prejšnjega upravnega 

odbora Mihi Genoriu, Barbari Podpečan Jesenšek, Barbari 

Kolenc, Andreju Klasincu, Alenki Koren Gomboc in Andreji 

Drakulič Veselič. Za dolgoletno prostovoljsko delo pri 

projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna pa so priznanja 

prejeli člani ocenjevalne komisije Jovan Ivanov, Marta Kolarič, 

Lenka Molek, Peter Ogorelec, Lea Rigler in Zlata Vidovič 

5 

Aktualno 


6 

Aktualno 

Foto: Alan Kosmač, Sidarta/www.slovenia.info 

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov; na fotografiji) 

in Bled (sedem odstotkov) 

Lani osem odstotkov več prihodov turistov in 

10 odstotkov več prenočitev kot leta 2017 

Po podrobnih podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS), objavljenih konec februarja, je bilo v 

Sloveniji lani nekaj več kot 5,9 milijona prihodov turistov, osem odstotkov več kot leta 2017, in skoraj 15,7 

milijona turističnih prenočitev, desetino več kot leto prej. 

Prihodov tujih turistov je bilo dobrih 4,4 milijona ali enajst odstotkov 

več kot leta 2017, prenočitev tujih obiskovalcev pa blizu 11,2 milijona 

ali 15 odstotkov več. To pomeni, da je bilo vsak dan dobrih štiri tisoč 

več prenočitev tujih turistov kot predlani. 

Prihodov domačih turistov je bilo okoli 1,5 milijona, prenočitev pa 4,5 

milijona, približno toliko kot leto prej. 

Delež prenočitev tujih turistov že več kot 70-odstoten 

Delež prenočitev tujih turistov v skupnem številu prenočitev v 

Sloveniji se od leta 2010 nenehno povečuje: leta 2010 je bil 

56-odstoten, leta 2015 že 64-odstoten, leta 2017 68-odstoten, lani pa 

že 71-odstoten. 

Več prenočitev turistov z vseh ključnih trgov 

Ključni trgi, od koder so prihajali turisti, ki so lani v Sloveniji ustvarili 

največ prenočitev med tujimi obiskovalci, so bili: Nemčija (12 

odstotkov ali skoraj 1,4 milijona prenočitev), Italija (prav tako 12 

odstotkov), Avstrija (devet odstotkov), Nizozemska in Hrvaška (iz 

vsake po pet odstotkov). 

Tuji turisti s ključnih trgov, ki so v Sloveniji lani ustvarili več prenočitev 

kot leto prej, so bili: turisti iz Nizozemske (22 odstotkov več), Nemčije 

(17 odstotkov več), Hrvaške (16 odstotkov več), Avstrije (štiri odstotke 

več) in Italije (za odstotek več). 

Največ prenočitev iz neevropskih držav turistov iz ZDA 

Med turisti iz neevropskih držav je bilo lani največ turistov iz ZDA. 

Prenočitev ameriških turistov je bilo tri odstotke vseh tujih turistov ali 

skoraj četrtino več kot leta 2017. Sledili so jim turisti iz azijskih držav 

in Izraela. 

Gorske občine na prvem mestu 

Največ prenočitev vseh turistov je bilo lani v gorskih občinah, skoraj 

4,5 milijona (29 odstotkov vseh prenočitev), in 14 odstotkov več kot 

leta 2017. Sledile so zdraviliške občine: tam je bilo skoraj 3,5 milijona 

prenočitev (22 odstotkov vseh) ali približno toliko kot leta 2017. V 

obmorskih občinah je bilo 19 odstotkov vseh prenočitev, sedem 

odstotkov več kot predlani, v Mestni občini Ljubljana pa 14 odstotkov 

vseh prenočitev ali 22 odstotkov več kot leta 2017. 

Prenočitev tujih turistov je bilo največ v gorskih občinah (32 

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), domačih pa v zdraviliških 

občinah (39 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov). 

Turisti največkrat prenočili v hotelih 

V hotelih in podobnih nastanitvenih objektih so lani našteli 53 

odstotkov vseh turističnih prenočitev. Turisti so v njih prenočili v 

povprečju 2,6-krat, kar je enako povprečni dobi bivanja turistov v 

vseh nastanitvenih objektih. 

Turisti so se najdlje zadržali v zdraviliških občinah (v povprečju so v 

njih prenočili 3,5-krat). 

Več kot polovica vseh prenočitev v le sedmih občinah 

Največ prenočitev domačih in tujih turistov (skupaj) je bilo lani v 

občinah Ljubljana (14 odstotkov), Piran (12 odstotkov) in Bled (sedem 

odstotkov); v teh treh občinah so našteli skoraj četrtino vseh 

turističnih prenočitev. Preostalih 27 odstotkov prenočitev se je 

razpršilo na občine Kranjska Gora, Brežice, Bohinj in Moravske Toplice. 

Največ prenočitev tujih gostov je bilo v občinah Ljubljana (18 

odstotkov vseh prenočitev tujih turistov), Piran (12 odstotkov) in Bled 

(10 odstotkov). 

Največ prenočitev domačih gostov je bilo v občinah Piran (13 

odstotkov vseh prenočitev domačih turistov), Izola (sedem 

odstotkov) in Moravske Toplice (šest odstotkov). 

L. L. 

Novi viri podatkov in posodobitev metodologije 

raziskovanja 

V raziskovanju Prihodi in prenočitve turistov so pri SURS začeli 

uporabljati podatke iz novega Registra nastanitvenih obratov in iz 

sistema za elektronsko sporočanje podatkov v turizmu, 

imenovanega eTurizem. Zaradi spremembe virov je bila 

posodobljena tudi metodologija raziskovanja. Začasni mesečni 

podatki, objavljeni v letu 2018, niso bili primerljivi z mesečnimi 

podatki, objavljenimi pred tem letom. Večino podatkov za 

obdobje 2010–2017 so preračunali tako, da so zdaj primerljivi z 

mesečnimi in letnimi podatki za leto 2018. 


Evropski simpozij hrane 

Vrhunski dogodek, ki utrjuje prepoznavnost in 

ugled kulinarične Slovenije 

Slovenija je marca gostila odmeven Evropski simpozij hrane (European Food Summit), ki je po mnenju 

chefinje Ane Roš, ambasadorke slovenske gastronomije, dodatno utrdil prepoznavnost in ugled 

Slovenije na evropskem in svetovnem kulinaričnem zemljevidu. 

7 

Aktualno 

V štirih dneh, od 16. do 19. marca, so se v Ljubljani in na Krvavcu zvrstili 

številni odmevni kulinarični dogodki, med njimi strokovni simpozij pod 

vodstvom Ane Roš, kulinarični sprehod z ljubljanskimi chefi po kulturnih 

hramih in znamenitostih prestolnice, predpremiera priljubljene 

kulinarične tržnice Odprta kuhna, Večerja na zajli na Krvavcu, doživljajska 

večerja na Ljubljanskem gradu pod taktirko vrhunskih chefov in drugi. 

Del dogodka, ki ga je pripravilo podjetje Jezeršek gostinstvo v partnerstvu 

s Slovensko turistično organizacijo in Turizmom Ljubljana, je bila tudi 

večdnevna študijska tura za izbrane tuje medije oziroma kulinarične 

pisce. 

Osrednji del dogodka, ki se je, kot so poudarili pri Slovenski turistični 

organizaciji, s svojim pristopom, kombinacijo drznosti in ustvarjalnosti 

nedvomno že uvrstil na seznam najpomembnejših evropskih 

kulinaričnih dogodkov, je bil strokovni simpozij na temo: Hrana – most 

do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov na Ljubljanskem 

gradu. 

Pod vodstvom Ane Roš in v sodelovanju s kuratorjem simpozija Andreo 

Petrinijem, ki je eden ključnih akterjev pri številnih svetovnih kulinaričnih 

projektih in ena najvplivnejših oseb v svetovni gastronomiji, so se v 

Sloveniji prvič zbrala največja imena s področja kulinarike, umetnosti in 

medijskega sveta iz Slovenije in tujine. Govorci so udeležencem simpozija 

predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj in hrano prihodnosti. Razprava 

je tekla o številnih perečih temah v sodobni gastronomiji, s poudarkom 

na povezovanju in razmišljanju zunaj okvirov in meja ter ob spoštovanju 

trajnosti in narave. 

Ključna sporočilnost simpozija je bila: trajnost ni vrednota sama po sebi, 

temveč vodilo, ki ga je treba upoštevati pri delu. Trajnosten pristop ni cilj 

kulinaričnega ustvarjanja, temveč pot, po kateri prispemo do vrhunskega 

kulinaričnega doživetja. Trajnost mora postati del kulinaričnega sveta – 

od vira hrane do krožnika. 

Med govorci so bili Andoni Luis Aduriz (Mugaritz, deveta restavracija na 

svetu po izboru The World‘s 50 Best Restaurants, dve Michelinovi zvezdici, 

Španija), Jordan Kahn (Destroyer in Vespertine, ZDA), Andreas Caminada 

(Schloss Schauenstein, 47. mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri 

Michelinove zvezdice, Švica), Christopher Pelé (Le Clarence, dve 

Michelinovi zvezdici, Francija), Esben Holmboe Bang (Maaemo, 35. 

mesto na The World‘s 50 Best Restaurants, tri Michelinove zvezdice, 

Norveška), Leonor Espinosa (Leo Restaurant, Best Female Chef Latinske 

Amerike leta 2017 in Latin America’s 50 Best Restaurants, Kolumbija) in 

Riccardo Camanini (Lido 84, chef leta 2017 po izboru Identità Golose, 

Italija), Valter Kramar (Hiša Franko, Hiša Polonka), Anka Lipušček (Mlekarna 

Planika), Mateja Gravner (Vinarstvo Gravner) in Lior Kochavy (Odprta 

kuhna) in drugi. 

TTA, L. L. 

Foto: Matic Kremžar 


8 

Dogaja se 

Foto: Gorazd Bedrač 

Garden Village Bled 

»Iz posteljnine sem pravzaprav doktoriral. Že dolga leta spremljam hotelirstvo po svetu, zato porabim ves svoj denar – imam dvanajst 

let star avto – za to, da se posvečam posteljnini, vzmetnicam, vzglavnikom, vsemu, kar je pomembno za dober spanec gosta,« 

poudarja Gregor Jamnik. Na fotografiji z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenije. 

Najstarejši hotel v Ljubljani 

Slon na pragu drzne in 

drage prenove 

Novinarji Društva turističnih novinarjev s predsednikom Dragom Bulcem so začeli obiskovati 

znamenite ljubljanske hotele in uspešne gospodarske turistične družbe; prvi jim je svoja vrata odprl 

najstarejši hotel v slovenski prestolnici – Slon. Štirizvezdični hotel s storitvami petzvezdičnega je že 

več let član skupine Best Western, ima 170 hotelskih sob, 85 redno zaposlenih in okoli 30 študentov, 

ki opravljajo različna dela. Brez dvoma ima najboljšo lokacijo v središču Ljubljane, a imajo veliko 

zadrego, saj taksisti nimajo dostopa do hotela. Razumi, kdor more! 

Hotel ima dolgo tradicijo in še zdaj slovi po zgodbi, ko je daljnega 

leta 1552 avstrijski vojvoda Maksimilijan II. odpotoval v Madrid in 

se oženil z Marijo Špansko. Takratni španski kralj mu je dal za darilo 

slona – živega, kajpak! Maksimilijan, željan slave, se je odločil, da 

bo šel peš po glavnih mestih svojega cesarstva v družbi s slonom. 

Ustavil se je tudi v Ljubljani – pred gostilno, ki je stala prav tam, 

kjer zdaj stoji hotel Slon. 

V gostilni je prenočil in ta se je odtlej imenovala Pri Slonu. Pozneje 

je na istem mestu zrasel hotel Elefant (slon), ki je postal hotel Slon. 

»Potomci zadnjega lastnika hotela g. Gnesde so pred leti prespali 

pri nas in zelo obžalovali, da niso več njegovi lastniki,« pripoveduje 

Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik Združenja 

hotelirjev Slovenije. 

Bo pa do leta 2022 hotel Slon postal eden najudobnejših in 

najlepših hotelov v Ljubljani, saj načrtujejo njegovo prenovo, 

vredno 18 milijonov evrov. Načrti so ambiciozni, hotel bo med 

drugim pridobil nove sobe, 17-metrski plavalni bazen, sodoben 

SPA, fitnes center, razkošno recepcijo ... »Neverjetno dolgo že 

čakamo na dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje 

(ARSO)! Ko bomo dobili gradbeno dovoljenje, se bomo začeli 

pogajati z gradbeniki, ki so zdaj zelo zasedeni. Imamo pa v 

Sloveniji samo štiri podjetja, ki so sposobna izvesti tak projekt, kot 

bo prenova hotela Slon,« pravi Gregor Jamnik, ki se tudi pohvali, 

da je njihov hotel edini v prestolnici, v katerega Ljubljančani vsak 

dan prihajajo na kavo in na tortice v kavarno Zvezda. Ta je 

nenehno zasedena in je treba tudi počakati na prosto mizo. 

Številni prihajajo tudi v zelo sodobno restavracijo na kosilo. »Smo 

edini hotel v Ljubljani, ki mu je uspelo kaj takega!« dodaja Gregor 

Jamnik. 

G. B 


9 

Foto: L. L. 

Dogaja se 

Pohorski carji na letošnjem tradicionalnem smučarskem obhodu na pohorskih strminah 

Pohorski carji poslej tudi v knjigi 

»Da, to je Pohorje, krasno sredogorje do višine 1543 metrov, s 

površino 458 kvadratnih kilometrov, ki daje toliko kisika, kot ga 

potrebuje vsa Slovenija ...« začenja knjigo z naslovom Pohorski carji 

njen avtor dr. Dolfe Rajtmajer. 

Zgodovina carjevanja je bogata, začelo se je namreč že leta 1963, ko 

so za prvega pohorskega carja izbrali in imenovali Dušana Štoka, leto 

pozneje Dušana Tomažiča, leta 1965 Dušana Senčarja, očeta Zlate 

lisice. In tako vsako leto. Med drugim so bili izbrani za carja Franci 

Čop, Marjan Pečarič, Filip Gartner, Tone Vogrinec, Gorazd Bedrač, 

Herbet Jurič, Drago Rataj, Matjaž Kranjc, Srečko Jesenšek, Tomaž 

Šeruga, Milan Šmon, Stojan Puhalj, Jože Sevčnikar, Marko Rataj, 

Maksimilijan Muhič in Boštjan Tancer – vse do letos, ko so ustoličili 

Mitjo Šeška. 

Ustoličenje novega carja traja od pustne sobote do pustnega torka, 

ko novi car za leto dni prevzame kraljestvo in v družbi starih carjev 

obišče (praviloma na smučeh) bele strmine pohorskega smučarskega 

središča, ki je največje smučišče v Sloveniji. 

Novega carja volijo izključno stari carji, ki jim naslov car pripada do 

konca svojih dni in do konca dela v dobro razvoja smučanja na 

Pohorju. Dr. Dolfe Rajtmajer (tudi on je pohorski car!) v knjigi med 

drugim razkrije, katere so carske zaobljube, kakšna je edina prava 

carska oprava, kakšen je protokol pohorskega carja ... Kajpak mora na 

novo izvoljeni car pred podložniki izreči obljube, ki so zavezujoče, 

vendar brez posledic, če jih ne bi izpolnil. A pozor: »Smeh podložnikov 

ob predaji carstva je najhujša kazen!« še zapiše dr. Dolfe Rajtmajer. 

Avtor knjige dr. Dolfe Rajtmajer 

Duša Podbevšek - Bedrač 

Prehranski kompas 

Gastronomija je v turistični ponudbi zelo pomembna, čedalje več 

turistov pa se želi zdravo prehranjevati tudi na počitnicah. In tudi 

zanje je dobrodošla knjiga Prehranski kompas nemškega avtorja Basa 

Kasta, prehranskega strokovnjaka in znanstvenega novinarja. Kaj naj 

jem, pravi Bast, je preprosto vprašanje, odgovor nanj pa je zelo 

zapleten. 

Z vseh strani nam priporočajo zdrav način prehranjevanja in številne diete 

(z malo ogljikovimi hidrati, vegansko dieto ...), kar lahko povzroči zmedo. 

Bas v knjigi opravi s kaosom, poudarja, kaj je zares zdravo, in odgovarja 

na večna vprašanja, med drugim na vprašanje, kako se s prehrano 

zavarovati pred boleznimi, upočasniti staranje in učinkovito shujšati. 

Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri Založbi Učila. 

KAJ 

NAJ 

JEM? 

12 

najpomembnejših 

pravil zdravega 

prehranjevanja 

D. P. B. 

Bas Kast 

PREHRANSKI KOMPAS 


10 

Pod drobnogledom 

Grad Prem obdajajo obrambni zidovi in skrivni prehodi, ki razkrivajo zgodbe iz njegove preteklosti. 

Republiški Turistični drobnogled TZS 

Iz Ilirske Bistrice do 

Sviščakov po asfaltu 

Ilirska Bistrica, ki so ji ime posodili Iliri in ki je zrasla okrog reke Bistrice ter potoka Sušca, z zgovornim starim 

mestnim jedrom iz 14. stoletja, bo že to poletje povezana s Sviščaki z asfaltirano cesto. O tem se je prepričal 

republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (TD TZS), ki jo je mahnil v Ilirsko Bistrico in Brkine, 

turistično čedalje bolj zanimiv predel naše dežele. 

Ilirska Bistrica si z županom Emilom Rojcem na čelu zelo prizadeva, 

da bo njihova občina z razgibano okolico turistično polno zaživela. 

Seveda bo treba za to poskrbeti še za marsikaj in veliko postoriti, a so 

na odlični poti. Med spodbudnimi pridobitvami za razvoj turizma bo 

nova cesta, dolga sedem kilometrov, ki je za zdaj še makadamska. 

Vozišče bo prekril asfalt, široko bo pet metrov, stalo bo 1,2 milijona 

evrov, naložbo krije država, dela pa bodo končali sredi junija. 

Rojstna hiša Dragotina Ketteja 

Na Bistriškem je kar nekaj turističnih znamenitosti, med katerimi 

izstopa slikovita vasica Prem s svojim skrbno in lepo urejenim 

gradom. Vas, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, ima tudi rojstno 

hišo enega štirih stebrov slovenske moderne, Dragotina Ketteja. »V 

zgradbi nekdanje Ljudske šole imamo urejeno spominsko sobo v 

čast svojemu najbolj znanemu vaščanu. Veliko mladine iz vse 

Slovenije si jo pride ogledat, potem pa krenejo še na romanski grad 

Prem,« je povedala Maja Uljan iz Turistično informacijskega centra 

Ilirska Bistrica. Grad datira vsaj v leto 1213, od Ilirske Bistrice pa je 

oddaljen samo devet kilometrov. 

Grad tudi v rokah Habsburžanov 

»Zelo pomembna strateška lega gradu je bila vzrok, da se je v osmih 

stoletjih na njem zvrstilo veliko grajskih gospodov, med drugim je 

pripadal Habsburžanom,« pripoveduje Maja Uljan med vodenjem po 

gradu in grajski kapeli iz 14. stoletja. 

Posamezni kosi grajske opreme so prečudoviti, denimo baročno 

ogledalo iz 17. stoletja v slavnostni dvorani. V gradu sta tudi orožarna 

z viteškim orožjem in opremo ter stalna muzejska razstava, ki 

pripoveduje o pestri zgodovini doline reke Reke, o razvoju gradu, o 

arheoloških najdbah ... »Lani je grad obiskalo dobrih štiri tisoč ljudi, 

tudi iz Italije. Od velike noči naprej je odprt vsak dan. Letos 

pričakujemo več obiskovalcev v vasi Prem, saj praznujemo 120. 

obletnico smrti Dragotina Ketteja in sto let znamenite žganjekuhe iz 

brkinskih češpelj in jabolk,« razlaga Maja Uljan. 


Na obisku v Marezigah 

RTD TZS je obiskal tudi znamenite Marezige z odlično turistično 

obiskano fontano refoška, prvo v Evropi. Fontana stoji v središču 

Marezig, od koder se odpira čudovit panoramski razgled; v jasnih 

dneh je videti celo Benetke! »Z obiskom sem zadovoljen, za zdaj 

imamo večinoma domače turiste, med tujci je največ Italijanov. 

Imamo pa že napovedane številne tuje turiste, ki priplujejo v Koper z 

ladjami križarkami. Prvi so nas obiskali Angleži, nad fontano in njeno 

vsebino pa so bili zelo navdušeni,« pravi Alen Babič, lastnik fontane in 

tamkajšnje gostilne Karjola. 

11 

Pod drobnogledom 

Grad se ponaša z odmrlo trto, ki se je posušila pred nekaj leti 

na Brusovi hiši iz Podtabora 6. Stara naj bi bila okoli 250 let! 

Tik pod gradom, kjer domuje poštni urad, ki je pod svojo streho vzel 

del TIC Ilirska Bistrica, pa lahko obiskovalci kupijo lične avtohtone 

izdelke in pridelke iz Brkinov, »kar je zelo pohvalno,« je med obiskom 

vasi Prem in istoimenskega gradu dejal Karl Vernik, predsednik TD 

TZS. 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

RTD TZS (od leve proti desni): Pavle Hevka, Duša Podbevšek 

- Bedrač in Karl Vernik z Alenom Babičem, lastnikom fontane 

refoška 

V idiličnem grajskem atriju prirejajo poroke in protokolarna srečanja. 


12 

Fokus 

Turistično društvo Menišija 

V deželi tisočerih zvezdic 

»Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem ... Večji del Menišije porašča 

gozd, v katerem se ni težko izgubiti ...« piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka. Menišija je svoje 

ime dobila po nekdanjih lastnikih, saj so bile tukaj od 13. stoletja naprej posesti kartuzijanskega samostana v 

Bistri, od koder je skozi Menišijo v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot. Med številnimi društvi, ki jih je 

najti na tem lepem koščku Slovenije, s svojim delovanjem še zlasti izstopa Turistično društvo Menišija. 

Poslanstvo društva 

TD Menišija je nastalo leta 2002 na pobudo KS Begunje in 

posameznikov. V letih delovanja so v društvu izpeljali številne 

projekte: ureditev tematskih poti, oživitev lokve v Dobcu, številne, 

zdaj že tradicionalne športne in kulturne dogodke ... Še zlasti pa so s 

projekti povezali ljudi. Kot pravi zdajšnji predsednik društva, Marko 

Beličič, je delo društva večplastno: »Poslanstvo TD Menišija je 

predstavljanje in promocija naravnih znamenitosti in kulturne 

dediščine Menišije. Prostovoljno delo usmerjamo v skrb za urejenost 

kraja, organizacijo različnih prireditev, vzdrževanje kolesarskih in peš 

poti, postavitve informacijskih tabel in vzdrževanje markacij. 

Zavedamo se, da smo turizem ljudje, zato veliko pozornosti 

namenjamo ohranjanju družabnega življenja na vasi in povezovanju 

krajanov. Za obiskovalce vse leto organiziramo različne glasbene, 

kulturne, športne in etnološke prireditve, ki ohranjajo že skoraj 

izgubljeno izročilo kraja. Menišijo in njeno okolico promoviramo v 

Sloveniji in tujini. Menišija je obdarjena z neokrnjeno naravo, zato si 

prizadevamo za razvoj okolju prijaznih oblik turizma in rekreacije.« 

Pohodniške in kolesarske aktivnosti 

TD Menišija je že leta 2005 uredilo sprehajalno pot Po medvedovih 

stopinjah, primerno za vse generacije, po kateri se obiskovalci 

sprehodijo čez senožeti in travnike v zaraščanju, mimo mokrišča na 

Ločicah, si ogledajo suhi potok, kjer je opuščeni peskokop, prečkajo 

suhe travnike, kjer so rastišča nekaterih ogroženih in zavarovanih vrst 

slovenske flore, kot na primer gorskega kosmatinca, navadne bodike, 

kranjske lilije, brstične lilije, tise, v kotavlji pozdravijo stari opuščeni 

sadovnjak, prava poslastica pa je obisk zdravilnega kraškega izvira 

Beč. 

Ob tematskih poteh so prostori za piknik, ki jih obiskovalci lahko 


Foto: Janez Košir 

Foto: Toni Miloš 

13 

Fokus 

Tako očarljivo je tod pozimi 

Prijazno za kolesarje 

najamejo in tako podaljšajo prijetno bivanje na Menišiji. Obiskovalci 

se lahko sprehodijo tudi po Naravoslovni učni poti v Dobcu in po 

nastajajoči krožni sprehajalni poti Po poteh kartuzijanov. V okviru 

društva že osemnajst let pripravljajo tradicionalni Gasparijev nočni 

pohod ob polni luni na Veliko Špičko, ki se ga udeleži več kot sto 

pohodnikov iz vse Slovenije. Društvo že več let sodeluje s Plesnim 

društvom Kolesar iz Cerknice pri tradicionalnem Novjorškem teku in 

pohodu in pri pripravi kolesarjenja po Meniševski kolesarski poti ob 

občinskem prazniku; to je primerno za vse generacije, poteka pa po 

dveh trasah: lažji in nekoliko zahtevnejši. Organizirajo tudi redno 

tedensko vadbo v naravi, pozimi pa v telovadnici krajevne osnovne 

šole. Letos se bodo pridružili tudi vseslovenskemu projektu Šport za 

špas. 

Sodelovanje s podružnično OŠ Maksim Gaspari 

TD Menišija aktivno sodeluje tudi s podružnično osnovno šolo 

Maksim Gaspari v Begunjah. Še zlasti zanimiv je projekt posvojitve 

jablane pri vagi, informacijski točki v Begunjah. TD Menišija je v 

sodelovanju z lastnikom in šolo ob tej priložnosti (leta 2012) pripravilo 

poseben dogodek, v okviru katerega so staro jablano posvojili učenci 

drugega razreda. Za drevo tako skupaj s člani TD Menišija skrbijo tudi 

učenci krajevne šole, s čimer se znanje o skrbi za sadno drevje 

prenaša na mlade rodove. 

TD Menišija in šola pripravljata skupaj tudi prikaz vzdrževanja starih 

sadovnjakov (obrezovanje, cepljenje, obiranje sadja), s čimer 

pritegneta tudi obiskovalce iz širše okolice. 

Člani društva so skupaj s šolarji POŠ Maksim Gaspari izpeljali tudi 

krožek na temo Zbiranje ljudskih pripovedi, ki jih bodo natisnili v 

brošuri. 

Sodelovanje z drugimi društvi 

Člani TD Menišija se povezujejo tudi z drugimi društvi. V sodelovanju 

s PGD Begunje in Kulturnim društvom Menišija ob tradicionalni 

prvomajski budnici v izvedbi Godbe Cerknica poskrbijo za sprejem in 

pogostitev, v sodelovanju z Mikološkim društvom Notranjske 

pripravljajo gobarsko razstavo, ki si jo ogledajo tudi šolarji in se 

seznanijo s kulturo nabiranja gob. Društvo deluje tudi na medobčinski 

ravni: s TD Rakitna partnersko sodeluje pri projektu Po sledeh 

potovanja najdaljšega jambora Rakitna – Trst, katerega pobudnik je 

TD Menišija. 

bo tudi predavanje o potovanju Rakiškega jambora. 

Na Menišiji bo v sodelovanju s čebelarjem Vasilijem Škrljem 

celodnevni Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. V sodelovanju s 

PGD Begunje bo v okviru vseslovenske akcije na dan zemlje čistilna 

akcija tudi na Menišiji. Ob občinskem prazniku bo TD Menišija v 

sodelovanju z različnimi društvi in lokalnim prebivalstvom pripravilo 

dobro obiskano tradicionalno kulturno prireditev Na lepi Menišiji, na 

kateri se lahko predstavijo tudi mladi talenti. Na dan državnosti bo na 

Cerkvenem griču v Selščku kresovanje po stari ljudski šegi, v Selščku 

pa bo tudi zanimiva dvodnevna etnološka prireditev Mnogokosje, na 

kateri kosci kosijo travnik na star način. Zanimiv dogodek je tudi 

Jabolčni dan na Menišiji, razstava starih sort meniševskega sadja in 

predstavitev sadnih dobrot. V Selščku – vasi razglednic slikarja 

Maksima Gasparija, bo ob 100. obletnici nastanka jaslic decembra 

razstava velikih Gasparijevih jaslic. 

Delovne akcije 

Kot vsako leto so tudi letos predvidene številne vzdrževalne akcije: 

obnova markacij, vzdrževanje sprehajalnih in kolesarskih poti, 

postavitev predstavitvenih panojev, dopolnjevanje sprehajalnih poti, 

ureditev, zasaditev in vzdrževanje zelenic na vstopnih točkah 

Menišije, ureditev novih cvetličnih nasadov, stojal za kolesa in drugo. 

Pri TD Menišija se veselijo tudi nove turistične signalizacije v kraju: 

predstavili bodo namreč kulturne in naravne znamenitosti Menišije 

in postavili informacijske table ob meniševskih kulturnih spomenikih. 

Več na: www.menisija.si 

Damijana Škrlj 

Dolgoletni tajnik TD Menišija Janez Košir pravi: »Pred leti sem na 

polhariji na Menišiji srečal gosta iz Nemčije. Globoko ganjen mi je 

dejal: ’Prepotoval sem skoraj ves svet. Bival v hotelih najvišjih kategorij. 

V meniševskih gozdovih pa sem prvič v življenju preživel večer v 

hotelu tisočerih zvezdic. To je najlepši kraj na svetu.’ Skozi njegove oči 

sem dognal, kakšno bogastvo skriva čista neokrnjena narava, kaj 

pomeni videti modro nebo, zvezde. Odtlej je Menišija samo še dežela 

tisočerih zvezdic, od katerih smo jih nekaj dodali tudi Meniševci. 

Srečen sem tukaj.« 

Drugi dogodki in prireditve 

V pustnem času so se na Menišiji tudi letos predstavili Potecini, 

domača pustna skupina z izvirnimi maskami, narejenimi po izročilu 

domačina, slovenskega slikarja Maksima Gasparija. TD Menišija je v 

cerkniškem DEOS – centru starejših prejšnji mesec predstavilo 

kulturne in naravne znamenitosti Cerkniške občine in Menišije v 

obliki virtualnega potovanja. V domu bo pripravilo tudi Ples 

meniševskih srčkov in s tem stanovalcem centra polepšalo dan. V 

Kulturno družabnem središču v Begunjah bo društvo predvajalo film 

o furmanih in o furmanstvu na Notranjskem in Primorskem, zanimivo 

Gabrovška jama 

Foto: Janez Košir 


14 

Fokus 

Trški dnevi na Žužemberškem gradu 

TD Suha krajina 

Eno najaktivnejših društev – 

tam, kjer čas teče drugače 

Turistično društvo Suha krajina je eno najaktivnejših turističnih društev na Dolenjskem in tudi v širšem 

slovenskem prostoru. Nadaljujemo dediščino Tujsko-prometnega in olepševalnega društva, ki je bilo 

ustanovljeno leta 1938 v Žužemberku. 

Delovanje članov turističnega društva presega klasično delovanje 

prostovoljcev v društvih. S sloganom turističnega društva: »Suha 

krajina, kjer čas teče drugače«, je Suha krajina v Sloveniji prepoznavna 

in je že »blagovna znamka«. Cilji ob ustanovitvi turističnega društva 

se s požrtvovalnim in prostovoljnim delom članov društva 

uresničujejo in povsem upravičujejo njegovo ustanovitev in 

delovanje. 

Tesno povezovanje v Sloveniji in s tujino 

Turistično društvo je povezano v regijsko Turistično zvezo Dolenjske 

in Bele krajine in v krovno, Turistično zvezo Slovenije, je aktivni član 

LAS STIK, saj je predsednik društva tudi predsednik LAS-a. Društvo 

odlično sodeluje tudi s Občinskimi turističnimi zvezami Brežice, 

Ivančna Gorica in Krško ter s TD Ivančna Gorica, TD Višnja Gora, TD 

Krka, TD Polževo, TD Mirna Peč, TD Trebnje, TD Straža in drugimi 

društvi, klubi in organizacijami zunaj območja Občine Žužemberk, pa 

tudi iz drugih lokalnih skupnosti po Sloveniji: z Bleda, s Ptuja, iz 

Spuhlje, Celja, Škofje Loke, Slovenskih Konjic, Ribnice, Kočevja, 

Šentjurjeve Gore, Medvod, Kostela ... 

Poleg tega odlično sodeluje s Kegljevičevo stražo iz Pregrade, 

Bratstvom svetog Mihovila iz Karlovca, Ivanečkimi vitezovi iz Ivanca, 

Djevojačko stražo in Križevcev, turistično skupnostjo iz Koprivnice, 

viteško skupino Trnavska kampanja iz Slovaške in drugimi skupnostmi 

v tujini. Lani je bila mednarodna aktivnost izjemna, saj so izvedli 

aktivno promocijo od Pregrade, Karlovca, Križevcev, Koprivnice in 

Ivanca pa do Golubca (od Hrvaške do Srbije), Moskve (Rusija), 

Stuttgarta (Nemčije), Santa Marie di Leuca (Italija) ter v okviru ZZMS v 

Bruslju pred Evropskim parlamentom. 

Razgibane vsebine pod okriljem društva 

V članski knjigi je bilo do konca leta 2018 vpisanih 232 članic in 

članov, lani jih je bilo do članstva upravičenih 88. Veseli so novih 

članov, ki s svojim delom v društvu še povečujejo samospoštovanje 

in ponos ter ljubezen do domačih krajev. 

V okviru turističnega društva je aktivnih več sekcij: ljudske pevke v 

pokrajinskih nošah, Žužemberški viteški red Seinsenbergensis 

Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega z 

Žužemberškega gradu, turistični vodniki, sekcija za ročna dela, 

literarna sekcija, pohodna sekcija, občasno deluje še pustnokarnevalska 

sekcija. 

Člani in članice društva z neprecenljivo voljo pomagajo in delajo za 

skupne cilje in tako za boljši jutri. Lani so organizirali ali soorganizirali 


15 

Fokus 

Pohod na Frato – na srečanje turističnih zanesenjakov društev občin Mirna Peč, Trebnje, Straža in Žužemberk 

26 prireditev, štiri so bile večdnevne. Aktivno (z nastopi) so sodelovali 

na 49 prireditvah, na šestnajstih prireditvah zunaj občine in na 

dvanajstih prireditvah ali predstavitvah v tujini (Hrvaška, Srbija, 

Nemčija, Belgija, Rusija). Izvajali so delovne in urejevalne akcije ter 

izvajali tečaje in skrbeli za Žužemberški grad in splav na Loki. Pred 

gradom so uredili in oživili novo informacijsko točko s smrekovim 

pultom in čok smreke velikanke. Tukaj je obiskovalcem na voljo 

vpogled v tukajšnje naravne in kulturne znamenitosti. 

Predstavitve doma in v tujini 

Med najpomembnejšimi dogodki društva v lanskem letu so bili 

predstavitev na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe– 

Adria, obletnica postavitve spominskega znamenja strmoglavljenemu 

bombniku B-17 'Jer Reviens' v Gradencu, promocijske aktivnosti na 

sejmu CMT v Stuttgartu, na Beli nedelji v Pregradi, na gradu Dubovac, 

v Križevcih, na predstavništvu Tatarstana v Moskvi (Rusija), na dnevih 

Dunava v Golubcu (Srbija), na renesančnem festivalu v Koprivnici 

(Hrvaška) in pred Evropskim parlamentom v Bruslju v okviru ZZMS, 

kjer so bili mladi člani viteškega reda. In seveda Trški dnevi, ki so znani 

po vsej Sloveniji. Lani so izvedli že 20. srednjeveški dan na 

Žužemberškem gradu, ki ima med sorodnimi prireditvami v Sloveniji 

najdaljšo tradicijo. Člani in članice društva so po najboljših močeh v 

najlepši luči predstavili Suho krajino, njeno zgodovino, ljudi in običaje 

ter tako navdušili obiskovalce. 

Uspešno in edinstveno vodijo projekt ocenjevanja pijač iz grozdja 

samorodnih vinskih trt, ki je čedalje odmevnejše in pomembnejše. 

Lani pa je zaživel projekt Pozdrav jeseni, v okviru katerega so 

prizadevni posamezniki vsak torek pripravili nekaj iz turističnega 

kotla in vsakdo, ki je želel malicati, je dobil odličen topel in okusen 

obrok. 

Članice in člani TD Suha krajina opravijo še izjemno veliko drugega 

dela – od prostovoljnega vodenja po gradu do aktivnega sodelovanja 

pri različnih projektih; dolg je seznam vseh del, ki jih opravijo. Lani so 

opravili več kot 12.855 ur prostovoljnega dela, kar bi, »prevedeno« v 

denar, pomenilo 111.361 evrov! 

Smelo tudi naprej 

Turistično društvo Suha krajina se bo tudi poslej aktivno udejstvovalo 

pri razvoju turizma na območju Suhe krajine. Največ pozornosti bo 

tudi naprej namenjalo promociji Suhe krajine in predstavitvi njene 

naravne, kulturne in nesnovne dediščine ter starih običajev in šeg, 

organizaciji kulturnih, rekreativnih in turističnih prireditev ter 

izboljšanju turistične ponudbe. V društvu si zelo želijo, da bi v Suhi 

krajini združili vse ponudnike turistične dejavnosti, vzpostavili register 

ponudbe, skupno spletno stran, koledar prireditev, katalog ponudbe 

in promocijsko gradivo. 

V društvu delujejo z velikim zagonom in željo po spodbujanju 

turističnega razvoja v svojih krajih. In to jim je v določeni meri že 

uspelo. Žužemberk in Suha krajina sta v Sloveniji dobro znana, pa 

tudi v tujini. 

L. L. 

Foto: arhiv TD Suha krajina 

Tradicionalno Prešernovanje, kulturna prireditev ob 8. 

februarju, slovenskem kulturnem prazniku 

Na srednjeveškem dnevu na Ptujskem gradu 


16 

Turizem smo ljudje 

Foto: Foto: Janez Mateja Dolenc Gruden 

TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh. 

Danica Recko, prejemnica zlate plakete, najvišjega priznanja TZS 

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina 

Dragoceni biser – dobrina 

Dobrine 

Pred Danico Recko, predsednico Društva Izviri Dobrina, je na mizi zajeten sveženj priznanj. V dobrih dvajsetih 

letih, odkar je bilo ustanovljeno društvo, jih je prejela že veliko, pred kratkim tudi zlato plaketo, najvišje 

priznanje Turistične zveze Slovenije. »Vsakomur je kaj pisano na kožo. Nekateri gredo na morje, nekateri v 

hribe, jaz pa sedem za računalnik in delam za društvo,« pravi 65-letna sogovornica. Mož Martin jo večkrat 

okrega, da je preveč za računalnikom, dodaja v smehu. 

Priznanja ji dobro denejo, so dokaz, da dela dobro, razmišlja. Spomni 

se lepih besed, ki ji jih je pred kakšnim desetletjem namenil 

obiskovalec iz Ljubljane, predavatelj na univerzi za tretje življenjsko 

obdobje. Takole je med drugim napisal v pismu takratnemu županu 

občine Šentjur, h kateri spada Dobrina: »Aprila sem slušatelje tretje 

univerze odpeljal na ekskurzijo na Kozjansko, kjer sem se srečal z 

neverjetno agilno gospo Danico Recko iz Dobrine, ki nas je prisrčno 

sprejela ter nam z velikim zanosom in srčnostjo predstavila svoj kraj 

in okolico. Spoštovani gospod župan, kot sami ugotavljate na 

spletnih straneh občine, je zelo pomembno sodelovati z ljudmi, ki so 

predani svojemu delu, imajo ustrezna znanja in se zavedajo sprejete 

odgovornosti. Med takšne ljudi spada tudi gospa Danica Recko. S 

tem namenom vam izrekam iskreno priznanje, da imate v vaši občini 

čast sodelovati s tako izjemnim človekom, kot je ona. Gospa Recko je 

dragocen biser, je mali človek z velikim srcem, je dobrina Dobrine.« 

Ustanovitev Turističnega društva Dobrina 

Turistično društvo Dobrina, kot se je sprva imenovalo, so ustanovili 

leta 1993 zaradi želje po razvoju turistične dejavnosti na podeželju na 

demografsko ogroženem območju na Kozjanskem. Prva spodbuda, 

kot pravi Danica Recko, je bilo sicer zavedanje o termalni vodi na 

območju Dobrine. O njej je društvo leta 1999 tudi izdalo prvo 

zloženko (Grajski vrelec Dobrina); gradivo zanjo je zbral in uredil zdaj 

že preminuli pisatelj s Kozjanskega Daniel Artiček, »kot svoj prispevek 

k promociji Grajskega vrelca Dobrina in TD Dobrina«. Zgodba o 

vrelcu temelji na legendah, ki so najstarejši pričevalci o zdravilnosti 

vode v Dobrini. 

Dobrina je sicer razloženo naselje s približno 175 prebivalci. 

Ugnezdena je med travnike in sredi gozdov. Leži na južnem pobočju 

Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo »naše 

kozjansko morje«. »Na začetku, ko še nismo bili prepoznavni, se mi je 

pogosto zgodilo, da v občini (Šentjur, op. p.) nekateri ljudje niso 

vedeli, kje je Dobrina,« se nasmehne sogovornica. 

Tradicionalni Valentinovi pohodi 

Novo turistično društvo z Danico Recko na čelu je po ustanovitvi 

takoj zavihalo rokave. »Društvo smo ustanovili konec novembra, že 

februarja naslednje leto pa smo pripravili prvi Valentinov nočni 


pohod. Letos je bil že 23. leto zapored; udeležilo se ga je okoli 250 

pohodnikov. Je pa zadnja tri leta podnevi,« pripoveduje sogovornica. 

Zatem so pripravili prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših 

babic in dedkov, ki je sčasoma postala Dobrinska noč. 

Društvo organizira tudi različna strokovna predavanja o urejanju 

podeželja, obuja domačo obrt ob preji volne, v sodelovanju z Radiom 

Slovenija in Radiom Maribor ter voditeljem Tonetom Petelinškom 

organizira radijske delavnice. V svojem kraju pripravlja čistilne akcije 

in ocenjevanje za lepši in prijetnejši kraj. Sodeluje z društvi v 

domačem kraju in drugimi v celjski regiji. 

»Vsako leto se lotimo česa novega. Priredili smo že srečanje 

motoristov, srečanje udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje, 

zadnjih pet let ocenjujemo naj pršjačo, pogačo, značilno za tukajšnje 

kraje.« 

Društvo ima člane tudi iz drugih krajev, ne le iz Dobrine. Je najbolj 

aktivno in prepoznavno društvo v občini Šentjur. 

Številne knjige in promocijske zloženke 

Danica Recko je nedvomno ključna za živahno društveno dejavnost 

v Dobrini, kjer je odraščala in kjer živi. Raziskuje preteklost tukajšnjih 

krajev, legende, ki so se napletle okoli njih ... 

Društvo je izdalo številne knjige o domačem kraju: Legende grofije 

Žusemske, Glažarjev sin, Zadnji Žusemski graščaki, kozjanski steklarji, 

trgovci in loški učitelji (vse tri knjige so zaradi velikega povpraševanja 

morali natisniti že dvakrat). Izdalo je pesmarico »Ljudski biseri«, s 

podnaslovom Te pesmi prepevamo v okolici Žusma (vse pesmi je od 

domačinov zbrala, prepisala in povezala v knjigo Danica Recko), in 

knjigo Stoji učilna zidana v Dobrini, ki pripoveduje o prvi šoli v 

Dobrini (tudi tukaj je pripovedovanje učiteljic zbrala in uredila Danica 

Recko). 

Društvo je izdalo tudi številne zloženke za promocijo kraja: Grajski 

vrelec, Žusem skozi čas, Valentinov nočni pohod, Glažute na območju 

Žusma, Grajska učna pot Žusem ter številne spominke v povezavi s 

kulturno in etnološko dediščino kraja. 

Grajska učna pot Žusem 

Spodbudilo je tudi ureditev Grajske učne poti Žusem, ki je leta 2015 

prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na 

območju Celja in ki jo rade obiskujejo družine z otroki in šole. Na 

zloženki z opisom poti je med drugim zapisano: »Dobrina je bogatejša 

za Grajsko učno pot Žusem. S trudom in vztrajnostjo predsednice 

Društva Izviri Dobrina, gospe Danice Recko, ki je vodilni partner 

istoimenskega projekta Leader, je vzpostavljena vzorno urejena učna 

Valentinov pohod – prva prireditev Turističnega društva Dobrina 

pot.« 

Društvo je v obliki projektov obnovilo Farovški vodnjak, lestenec v 

cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ploščo v spomin padlim v prvi 

svetovni vojni na Žusmu. Prijavili so se tudi na javni poziv lokalne 

akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja – program Leader za razvoj 

podeželja s projektom Doživljajski turizem od vznožja do vrha Žusma 

»Občutim Žusem«. 

Premalo cenjeno prostovoljstvo 

Danica Recko meni, da so turistična društva izjemno pomembna, še 

zlasti za urejenost krajev; v manjših krajih pa so ključna za promocijo 

in privabljanje obiskovalcev. Prostovoljstvo, razmišlja, je premalo 

cenjeno. »Ljudje bi se morali bolj zavedati, koliko prostovoljnega dela 

je opravljenega v krajih!« 

Predsednica Društva Izviri Dobrina pravi o sebi: »Sem bolj takšna, da 

raje delam, kot da sem v ospredju. Priznanja pa so dokaz, da res 

delaš.« 

Mateja Gruden 

Krožna Grajska učna pot Žusem vabi s sloganom: »Hodi, teci, raziskuj, 

uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj.« Začenja se v dolini ob Dobrinskem 

potoku in se najprej vzpne na grič Molovice, od koder se odpirajo lepi 

pogledi na Dobrino in bližnji Žusem. Nadaljuje se do Drenovc, od 

koder se spusti do Dobrinskega potoka in Žamerika, zatem pa se 

vzpne na razgledni vrh Žusma. Je deloma strma, vendar nezahtevna. 

Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene so zanimivosti 

kulturne dediščine ter naravne izjemnosti, kot je najdebelejši Mrazov 

skorš na Celjskem. Na poti so točke, ki so zasnovane skozi igro v naravi: 

Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine 

grofične Ane in Zvoki narave ... Dolga je devet kilometrov. 

Foto: Franci Hrovatič 

17 

Turizem smo ljudje 

Foto: Franci Hrovatič 

Grajska učna pot Žusem je leta 2015 prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja. 


18 

TZS 

Nasmejani ob pripravi vaniljeve kreme s sadjem 

Mladi kuharji žanjejo lepe uspehe 

Zmagovalci Zlate kuhalnice 

kuhali v VIP-šotoru na 

Ljubnem 

Ljubno ob Savinji ni poznano le po flosarjih, ljubenskih poticah in odličnih domačih dobrotah, ampak v zadnjih 

letih tudi po odlično izpeljanih in dobro obiskanih FIS-tekmah svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih. 

Iz istega kraja pa prihajajo tudi lanski zmagovalci tekmovanja TZS za Zlato kuhalnico, mladi kuharji OŠ Ljubno 

ob Savinji. 

Mlade je seveda treba navdušiti za kuhanje in z njimi veliko delati, za 

kar si prizadevamo že leta. Letos pa so znova sprejeli velik izziv: 

odzvali so se na povabilo za pripravo dela pogostitve v VIP-šotoru na 

tekmovanju v smučarskih skokih na Ljubnem. Podobne pogostitve 

so pripravili že večkrat, saj so kuhali že na turističnih tržnicah, pred leti 

pa so pripravili tudi pokušnjo domačih jedi ob dnevu odprtih vrat na 

Veleposlaništvu RS v Washingtonu, kjer je lahko njihove dobrote 

pokusilo okrog štiri tisoč obiskovalcev. Ponosni so tudi, da so pripravili 

medeni zajtrk ob obisku evropske delegacije v Washingtonu leta 

2016 – ob robu prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan 

čebel. 

Zahtevna in še kako okusna pogostitev 

In tako so mladi kuharji v petek, 8. februarja, pripravili pogostitev v 

VIP-šotoru na Ljubnem, na prvi tekmi ženskih smučarskih skokov. Na 

zahtevno pogostitev so se pripravljali kar nekaj dni. 

Poleg dveh zmagovalnih jedi na tekmovanju za Zlato kuhalnico, 

bučne rižote z jurčki in piščančjim mesom ter vaniljeve kreme s 

sadjem, so pripravili še: ajdnek, pečena nadevana jabolka, miške, 

jabolčni in kruhov čips, različne mlečne namaze, karamelizirane 

orehe in jabolčno-skutno pito. Za domačnost pa so poskrbeli še z 

obloženimi kruhki v obliki flosov. Kruhki so bili poleg domače klobase 

Foto: Janez Platiše 

Vaniljeva krema s sadjem – več kot 150 kozarcev 


19 

TZS 

Skupinska fotografija z Uršo Bogataj 

obloženi še z jabolčnim hrenom ali z mohotom, domačim sirom, 

savinjskim želodcem in vloženimi šparglji. Rižoto in miške so 

učenci pripravljali v VIP-šotoru, preostale jedi pa so spekli in 

pripravili vnaprej, na šoli. 

Flosarska cirnga v dar Urši Bogataj 

Poleg pogostitve pa so pripravili še predstavitev Flosarske cirnge. 

To je kulinarično obarvan spominek domačega kraja, ki so ga 

učenci izdelali za letošnji projekt TZS Turizmu pomaga lastna 

glava. Flosarska cirnga so lesena deščica za rezanje, ajdnek, 

savinjski želodec, jabolčni čips, karamelizirani orehi, majhen 

leseni flos in zgibanka z receptom za pripravo ajdneka, v 

slovenskem in angleškem, nemškem, italijanskem ter 

nizozemskem jeziku. 

Učenci so bili ponosni, da so lahko svoj spominek podarili 

slovenski skakalki Urši Bogataj! Podarili so ga tudi Jožetu Mermalu, 

predsedniku uprave BTC, ki je pokrovitelj tekmovanja na Ljubnem 

in ki je mlade kuharje skupaj z mentorico in njihovimi družinami 

povabil na kopanje s kosilom v ljubljansko vodno mesto Atlantis. 

Marija Ermenc, mentorica 

Foto: Ermenc 

kuHaLnica 

ReGijsKa TeKmovanja 

8. maj Srednja gostinsko turistična šola v Radovljici 

14. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci 

15. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor 

16. maj Srednja šola Izola 

21. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto 

22. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana 

23. maj Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje 

Državno tekmovanje bo novembra v sklopu 

66. Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Ljubljani. 

www.turisticna-zveza.si 


20 

Svet obvodnih krajev Slovenije v okviru TZS organizira 

24. Srečanje objezerskih 

krajev Slovenije 

kdaj: sobota, 1. junij 2019, ob 10. uri 

kje: Bukovniško jezero, Dobrovnik 

Informacije na: 

turizem@dobrovnik.si 

Program srečanja: 

• okrogla miza o 

vodnih zadrževalnikih 

kot turistični priložnosti, 

• ogled zanimivosti občine Dobrovnik, 

• družabno srečanje pod šotorom 

ob Bukovniškem jezeru. 

- voden ogled kulturnih znamenitosti 

- ogled vinske kleti in degustacija 

- strokovno predavanje dr. Janeza Bogataja 

- sejem kresne noči s predstavitvijo društev 

- druženje ob živi glasbi 


V Sloveniji ni dolgčas 

21 

Brda in vino 

Spomladanski festival Brda in vino ima že dolgo tradicijo. 

Sprva je bil znan še zlasti kot dogodek, namenjen 

poznavalcem in ljubiteljem vin, v zadnjih letih pa je prerasel 

v največji eno-gastronomski dogodek v Brdih. Preprosto 

pripravljene briške jedi so zamenjali izvirni in dovršeni 

krožniki, ki gredo z roko v roki z vrhunskimi briškimi vini. 

Središče dogodka, ki bo v soboto, 27. aprila, je slikovita 

srednjeveška vas Šmartno. Na njenih »gasah« se bo 

predstavilo več kot petindvajset domačih in gostujočih 

restavracij in prav toliko briških vinarjev. Obiskovalci bodo 

lahko pokušali njihove jedi in vina ter tržnico z domačimi 

izdelki: medom, oljčnim oljem, suhim sadjem, čaji, siri, 

mesninami ter drugimi butičnimi izdelki. 

Več: www.brda.si 

Foto: arhiv ZTKMŠ Brda/www.slovenia.info 

Mesec tulipanov 

Aprila se travniki v botaničnem parku Arboretum 

Volčji Potok spremenijo v preproge tulipanov. 

Cvetelo bo 350 sort tulipanov. Cvetoči prizori se 

bodo ves mesec spreminjali iz dneva v dan. 

Posebnost razstave pa je gozd tulipanov, kjer v senci 

mogočnih dreves pisani cvetovi vztrajajo najdlje. 

Tradicionalna razstava cvetja in tulipanov se sicer 

začenja 13. aprila, 27. aprila pa bodo v parku odprli 

tradicionalni vrtnarski sejem in sejem domače obrti. 

Več: www.arboretum-vp.si 

Foto: Matej Lovše/www.slovenia.info 


22 

Dogodki 

Pohod po Krpanovi poti 

na Blokah 

Zadnja aprilska nedelja (letos 28. aprila) je dan tradicionalnega 

Krpanovega pohoda na Blokah, ki popelje skozi bloško naravno in 

kulturno dediščino. Pot je dolga 19 kilometrov, skupaj s povirjem 

Iške pa 23 kilometrov. Vodi mimo dvajsetih posebej označenih 

pojavov naravne in kulturne dediščine, je zložna in primerna za vse 

generacije. Pohodniki jo večinoma prehodijo v štirih do sedmih 

urah. Začenja in končuje se pri Bloškem jezeru na Volčjem, ki je 

zadnja leta čedalje bolj priljubljena izletniška točka. 

Več: www.bloke.si 

Foto: www.bloke.si 

Praznovanje 

pomladi v Gradežu 

Začenja se 

Posavski festival 

pohodništva 

Maja se začenja spomladanski del Posavskega festivala 

pohodništva, enega od enajstih festivalov, povezanih v 

skupno zgodbo »Slovenija hodi«. Maja in junija, zatem 

pa še oktobra in novembra, bodo v sklopu festivala 

pripravili več kot trideset organiziranih pohodniškokolesarskih 

izletov, strokovno vodenih in z 

izobraževalnim programom, posavsko kulinariko, 

lokalnimi zgodbami ter pestro izbiro nastanitev. 

Več: www.visitkrsko.com 

Foto: www.visitkrsko.com 

Prireditev Praznovanje pomladi, ki jo pripravlja 

Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri 

Turjaku, bo letos predvidoma v nedeljo, 28. aprila, pri 

Sušilnici sadja na Gradežu; začela se bo ob 14. uri. 

Obiskovalci se bodo sprehodili po prebujajoči se 

naravi okoli vasi, zapeli nekaj ljudskih pesmi, si 

ogledali zanimivosti vasi in umetnine članov Društva 

likovnikov Ljubljana, ki jih bodo ustvarili na 

dopoldanski koloniji. Na ogled bo tudi prikaz 

nekdanjih podeželskih opravil. Ob 15. uri bo v 

vaškem središču kratek kulturni program z godbeniki 

in plesalci. Zelenega Jurija bodo v glasnem sprevodu 

pospremili skozi vas in mu poklonili darove za dobro 

letino. Otroci se bodo lahko zabavali na pastirskih 

igrah. Na voljo bosta domača hrana in pijača; na 

stojnicah bo veliko domačih dobrot in ekoloških 

izdelkov. Dan bo sklenil večerni ples. 

Več: www.gradez.si 

Foto: Društvo za ohranjanje dediščine 


W 

Vinska vigred v Beli 

krajini 

V Metliki bo od 17. do 19. maja tradicionalna prireditev 37. 

Vinska vigred v Beli krajini, ki je z več kot 20.000 obiskovalci 

največji festival vina v Sloveniji. Tridnevni praznik nagrajenih 

vin, belokranjskih dobrot in promocije etnoloških posebnosti 

ter kulturnih dosežkov se je v več kot v treh desetletjih močno 

zasidral med slovenske turistične dogodke. Obiskovalci 

prireditve v starem metliškem jedru bodo lahko pokušali 

belokranjske kulinarične posebnosti, se naučili peči 

belokranjsko pogačo, pokušali najboljša vina, si ogledali 

kulinarično razstavo in razstavo domače obrti, spremljali 

pester kulturni program ... 

Več: http://vinska-vigred.si/ 

Mednarodni festival 

alpskega cvetja v 

Bohinju 

Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, ki bo letos 

13. leto zapored, od 24. maja do 9. junija, je edinstveni 

dogodek v alpskem prostoru. Je festival, ki časti naravo in 

sobivanje človeka v njej. Festivalski program je izjemno 

pisan – tako kot je barvito botanično bogastvo sveta, v 

katerem ga pripravljajo. Pod njegovim okriljem se vrstijo 

kulturne prireditve, povezane s cvetličnimi temami (od 

likovnih razstav do glasbenih večerov), strokovni posveti o 

alpskih rastlinah, delavnice in predstavitve številnih 

področij in načinov, kako lahko samoniklo cvetje polepša 

in obogati naše življenje: od tečajev fotografije do 

kulinaričnih delavnic, od spoznavanja čebelarstva do 

likovnih tečajev. Pod vodstvom domačih vodnikov in 

botaničnih strokovnjakov pa obiskovalci spoznavajo 

cvetlično bogastvo Bohinja, njegove okolice in tudi 

nekaterih drugih botanično zanimivih območij Slovenije. 

23 

Dogodki 

Več: www.bohinj.si 

Foto: arhiv Turizma Bohinj/www.slovenia.info 

Praznik refoška 

Od 7. do 9. junija bo v Marezigah že 47. Praznik refoška; 

neprekinjeno ga pripravljajo že od leta 1972. V štirih desetletjih se 

je iz Razstave refoška, na kateri so vinogradniki iz slovenske Istre 

promovirali svoj žlahtni pridelek, tedaj v večjem delu Slovenije še 

slabo znan, razvil velik praznik vinogradnikov in vseh ljubiteljev 

vina. Na njem se slavijo kakovost vina, vinska kultura ter etnološka 

in kulturna dediščina istrskega podeželja. Praznik v Marezigah je 

praznik vseh vinogradnikov iz tukajšnjega okoliša. Na ocenjevanju 

vin izbirajo najboljši refošk in malvazijo, ki ju točijo vse 

praznične dni ob domačih jedeh. Strokovna 

komisija ocenjuje tudi ustekleničena vina, od 

muškata, sivega pinota in chardonnayja med 

belimi, do merlota, caberneta in shiraza med 

rdečimi sortami. Ta vina vinogradniki tudi 

ponujajo in predstavljajo na vinskem sejmu v 

okviru praznika. 

Več: http://praznik-refoska.si 

Foto: Urban Urbanc, Sportida/www.slovenia.info 


24 

KOLEDAR DOGODKOV 

Naziv dogodka Datum Kraj Kontakt Naziv skupine 

16. pohod po Jablaniški poti 06.04.2019 Šmartno pri Litiji 070 303 321 Društvo za razvoj podeželja Laz 

Po poteh vodnih virov izolskega podeželja 06.04.2019 Izola 040 465 134 Turistično društvo Šparžin 

Velikonočni sejem 07.04.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina 

Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje 

Brestovska Špargljada, Koloosmica in 

Špargljev pohod 

07.04.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest 

Praznik salam 07.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju 

Katarinin sejem 07.04.2019-27.04.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju 

Ustvarjamo velikonočno čestitko 11.04.2019 Selnica ob Dravi 

drustvo.godimi@ 

gmail.com 

Velikonočne delavnice v Škalah pri Velenju 12.04.2019 Velenje 041 394 660 

Rokodelsko, izobraževalno in 

turistično društvo Godi mi 

REVIVAS - društvo za oživitev in 

promocijo vasi Škale 

Festival čokolade Radovljica 12.04.2019-14.04.2019 Radovljica 04 531 51 12 TIC Radovljica 

23. Salamijada 13.04.2019 Braslovče 031 896 938 Turistično društvo Braslovče 

Folklorni večer ob 5. obletnici Folklorne 

skupine Dolsko 

13.04.2019 Dol pri Ljubljani 031 412 057 Turistično društvo Dolsko 

Velikonočna delavnica 13.04.2019 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar 

Srečanje ljudskih godcev pevk in pevcev pod 

brajdami 

13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas 

3. Velika mednarodna razstava cvetja, ki ne 

ovene 

13.04.2019-14.04.2019 Pragersko 041 751 002 Turistično društvo Breza Pragersko Gaj 

Velikonočna razstava 13.04.2019-14.04.2019 Vrbljene 031 794 919 Turistično društvo Krim 

16. razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice 

5. Živi križev pot 14.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Veselo s harmoniko 22.04.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica 

Setev koruze in postavitev Mejpuna 27.04.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Pomladni B.O.FEjST 03.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj 

33. Alpski večer v Bohinju 04.05.2019-05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj 

11. pohod k slapu Savica 05.05.2019 Bohinjsko jezero 040 572 611 Turistično društvo Bohinj 

Festival Teden mladih 10.05.2019-15.05.2019 Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj 

Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in 

okolja 

11.05.2019-12.05.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič 

Festival vina in kulinarike – Okusi Vipavske 12.05.2019-13.05.2019 Vipavska dolina 05 365 36 00 ROD Ajdovščina 

Dobrote slovenskih kmetij 17.05.2019-19.05.2019 Ptuj 02 779 60 11 TIC Ptuj 

15. pohod Pomlad v prleških goricah 25.05.2019 Ljutomer 041 797 606 

Turistično narodopisno društvo 

Razkrižje 

Praznik artičok v Strunjanu 25.05.2019-26.05.2019 Strunjan 05 674 22 20 TIC Portorož 

Festival piva 09.06.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 80 TIC Dolenjske Toplice 

Krompirfest 15.06.2019 Dornava 031 755 253 Etnografsko društvo Cigani Dornava 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


25 

Paviljon je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, v Pomurju pa predstavlja najboljše iz regije. 

Expano: iz Milana v Mursko Soboto 

Odpirajo se edinstvena 

vrata v Pomurje 

Letimo! Pod nami se odprejo pomurske ravnice, slikoviti jeruzalemski griči, s splava na Muri nam mahajo 

obiskovalci na njem. In mi jih mahamo nazaj. Visoko nad tlemi smo, sredi modrega neba. Oziramo se naokoli, 

da ne bi česa spregledali. Letimo nad Pomurjem. Toda ne čisto zares. V naši resničnosti sedimo na udobnem 

sedežu v maketi balona s posebnimi očali na nosu. S pomočjo virtualne resničnosti podoživljamo dogodek iz 

leta 1934, ko je v Ženavljah, vasici na Goričkem, nepričakovano pristal stratosferski balon ... In balon tudi ni na 

prostem – je pod streho novega paviljona Expano pri Murski Soboti, ki ga odpirajo v prihodnjih dneh. 

»Vstopite v izjemno arhitekturno stvaritev, v kateri je na domiseln in 

inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Pridite po aktivna 

doživetja in nas zapustite z željo po še več vsebine, ki je na voljo takoj 

za vogalom ali na številnih drugih mestih v Pomurju,« vabijo Pomurci 

v Expano, paviljon, v katerem se je leta 2015 na svetovni razstavi v 

Milanu predstavljala Slovenija. Zdaj pa stoji na zeleni ravnici ob 

Soboškem jezeru in privabi pogled kmalu zatem, ko zapustimo 

avtocesto in se zapeljemo proti Murski Soboti. 

Gospodarsko-turistično vozlišče regije 

Kakšen koncept za paviljon so predlagali v Pomurju, da je Mestna 

občina Murska Sobota prepričala državo, da ji preda impozanten 

paviljon, sicer delo podjetja Lumar, ki je objekt zgradilo po načrtih 

arhitekturnega biroja SoNo arhitekti? »Naša temeljna zamisel je bila, 

da bi bil to prostor za predstavitev Pomurja, da bi bil gospodarskoturistično 

vozlišče regije. Želeli smo, da bi v njem predstavili vse 

stebre tukajšnjega turizma na ustvarjalen način s pomočjo sodobnih 

tehnologij. Poleg tega smo v paviljonu predvideli tudi reprezentativen 

prostor za srečanje gospodarstvenikov, ki se lahko poleg tega v 

Expanu seznanijo s pomursko regijo, njenimi značilnostmi, 

posebnostmi, ljudmi,« razlaga Helga Lukač iz Razvojnega centra 

Murska Sobota, ki upravlja Expano (ta je sicer naložba MO Murska 

Sobota). Za predstavitev vsebin v paviljonu so izbrali domačega 

ustvarjalca, murskosoboško podjetje FRANCFRANC. 


26 

Potepanja 

Letimo! Pa čeprav samo v navidezni reničnosti. 

Pomurske dobrote na izviren način 

Predstavitev Pomurja v Expanu se začenja, kot se za Pomurje spodobi, 

se nasmehne Helga Lukač: z gostilnico. Koncept zanjo je pripravil Matej 

Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuhinja. V njej bodo stregli 

značilno pomursko hrano in pijačo, s poudarkom na domačih 

pridelovalcih in proizvajalcih. Vsak mesec so v Expanu predvidene tudi 

kulinarične ustvarjalne delavnice. 

»S kulinariko si želimo predstaviti Pomurje v malem, obenem pa z njo 

povabiti k obisku katerega od tukajšnjih ponudnikov,« pravi 

sogovornica. Vsebina Expana je na splošno zastavljena kot predstavitev 

in vabilo obenem: njegove vsebine naj bi obiskovalca seznanjale s 

Pomurjem, obenem pa bi mu bile v navdih za nadaljnje raziskovanje 

regije – na terenu. 

TIC in trgovinica s pomurskimi izdelki 

Iz gostilnice stopimo mimo zaslonov s spletno stranjo Visit Pomurje s 

ključnimi informacijami o tukajšnji turistični ponudbi in o dogodkih v 

času, ko se obiskovalci mudijo v regiji, ter informacijami o Expanu. Preden 

se obiskovalci globlje potopijo v svet Pomurja, jih pričakata še turističnoinformacijski 

center (kjer kupijo vstopnice za razstavo – osnovna cena za 

obisk bo 12 evrov) in prodajalnica s pomurskimi izdelki. 

Pred začetkom razstave oziroma vstopom v interaktivni doživljajski 

park je še »Neskončna soba«, v kateri nas obda hiter pregled davne 

zgodovine Pomurja. Nad nami je zvezdnato nebo, pod nami ravnica, 

sončnice ... Bolj se približujemo platnu, bolj intenzivno nas posrka v 

pradavnino. 

Od kviza do razgledov 

In potem je čas za osrednje doživetje Expana (in Pomurja). To je 

zastavljeno zelo interaktivno, na poučno-zabaven način. 

»Čestitamo, ste 60 odstotkov Pomurca oz. Pomurke! Za Pomurje ste že 

slišali, a o življenju ob Muri še ne veste vsega,« me ob koncu reševanja 

kviza o poznavanju Pomurja seznani napis na zaslonu. Niso prav 

preprosta vprašanja, še zlasti ne za nekoga, ki ni domačin, toda – kviz ni 

namenjen temu, da med odgovarjanjem na vprašanja ugotavljaš, česa 

ne veš, temveč da ugotoviš, kaj si novega izvedel. (Recimo, kateri je 

najvišji vrh Pomurja in koliko je visok.) In čisto zabaven je. 

»Potovanje skozi čas« nas popelje po pomurski zgodovini, »Pomurski 

razgledi« od razgibanega Goričkega do ravnega Ravenskega in 

močvirnatega sveta ob Muri, od sakralnih objektov do razglednih točk 

in kulturnih ustanov; poleg tega si je mogoče posamezne lokacije, ki jih 

lahko opazujemo z razglednih točk, približati in pobliže ogledati. 

Od nevroterm do prve steklenice Radenske 

V Pomurju seveda ne moremo mimo – vode, naj gre za termalne 

kopalne vode, mineralne pitne vode ali Muro. Vabijo v termalna 

kopališča in na reko. Za interaktivno doživetje pa poskrbi naprava EEG, 

ki izmeri stopnjo naše koncentracije; z njeno pomočjo premikamo 

vodo v tulcih! 

Z vodo se poigramo še v sobi, kjer si lahko ogledamo stari film o 

polnjenju prve Radenske, prvi pomurski turistični vodnik in stare 

razglednice ter prvo ustekleničeno Radensko, Radeiner Heilquelle; 

tukaj pa je tudi vodna zavesa, ki jo lahko poljubno oblikujemo – z 

risanjem na zaslon. 

Od hologramov živali do pomurskih obrti 

In že smo v »Čarobnem gozdu«, ki nas seznanja s pomursko naravo in 

kjer je natanko tako kot v naravi: če smo tiho in pri miru, se nam 

utegnejo živali v njem približati, če smo hrupni, zbežijo. Hologrami 

nekaterih značilnih pomurskih živali, od smrdokavre do štorklje, se nam 

približujejo in bežijo proč od nas med debli in podrastjo ... 

Pomurske obrti, podvodno življenje, vidrin brlog, arheološke najdbe, 

mlinarska tradicija ... Vse to spoznavamo, ko se pomikamo po razstavi; 

tukaj nam začne pogled uhajati skozi velika okna na urejene zelenice 

ob Expanu in na Soboško jezero, ki so ga uredili v sklopu postavitve 

paviljona. Pred Expanom so otroška igrala, malce čez zaliv pa opazimo 

hišice za piknike in motorični park, ki so ga postavili v sodelovanju s 

strokovnjaki s področja športa in zdravstva, pove Helga Lukač. Na jezeru 

so mogoče različne aktivnosti: čolnarjenje, supanje, ribolov ... Prostrana 

zelenica med stavbo Expana in motoričnim parkom pa bo odslej 

prireditveni prostor, ki bo poživljal pomurski turizem tudi z različnimi 

dogodki. 

Glej in poslušaj! 

Proti koncu razstave trčimo ob zanimivi hiški – precej povečani lončeni 

posodi, pravzaprav. Ena vabi z: »Glej!«, druga s: »Poslušaj!« Poglej si 

vizualno umetnost Pomurja, od filmov do likovne umetnosti, prisluhni 

tukajšnji glasbi, literaturi ... 

Lipov list - April 2019 

Foto: arhiv Expano

27 

Potepanja 

Podvodni svet (nekoč in zdaj) 

Polet z balonom 

In na koncu še – polet! Leta 1934 je v Ženavljah, majhni vasici na 

Goričkem, pristal stratosferski balon, iz njega pa je izstopil belgijski 

znanstvenik Max Cosyns. Dogodek, ki ni bil načrtovan, temveč se 

je pripetil zaradi neugodnega vremena, je zbudil veliko pozornosti 

domače in tuje javnosti, o njem pa so pozneje pisali tudi v 

prekmurskih literarnih delih. Sedemo v maketo Cosynsovega 

balona in se dvignemo v pomursko nebo (in z njega tudi pademo, 

da je resničnost čim pristneje poustvarjena). 

Potem so tukaj še igralni kotiček, ki črpa iz tradicije ciglarstva, pa 

»pano-joga« (kako bi oponašal katero od pomurskih živali?), 

preizkus kmetijskega znanja (kako naj posadim rž in buče in 

uspešno pridelam grozdje?). 

Najboljše v Pomurju 

Vse, ki jih zanima več kot to, kar bodo spoznali v Expanu, pa prav s 

temi vsebinami vabijo k nadaljnjemu raziskovanju regije – na 

terenu. Vabijo goste, ki že bivajo in dopustujejo v Pomurju, in tiste, 

ki bi prišli zaradi Expana in bi jih ta navdušil za raziskovanje regije. 

Sčasoma, razlaga Helga Lukač, bodo naredili »češnjev« izbor 

pomurske turistične ponudbe – in tudi tako spodbujali 

spremembo zdaj prevladujoče miselnosti, da je Pomurje še zlasti 

cenovno ugodna turistična destinacija. 

»To je objekt, ki je v Milanu predstavljal najboljše iz Slovenije, zdaj 

pa tukaj, v Pomurju, predstavlja najboljše iz naše regije. Paviljon je 

s svojimi vsebinami odlična odskočna deska za njeno boljšo 

prepoznavnost; že zdaj je drugod po Sloveniji prepoznan kot 

zanimiva naložba – veliko ljudi je šlo leta 2015 v Milano, da bi si 

ogledalo predstavitev Slovenije, in jih zanima, kakšne vsebine 

bodo zdaj v paviljonu. Sicer pričakujemo prvo leto nekaj več kot 

30.000 obiskovalcev; v treh letih pa pričakujemo, da bi se število 

obiskovalcev ustalilo na okoli 40.000 na leto,« je še povedala 

sogovornica. 

Mateja Gruden 

Foto: arhiv Expano 

Spoznavanje regije s pomočjo sodobnih tehnologij 


28 

Namig za izlet 

Foto: Gorazd Bedrač 

Na Mozirsko kočo se lahko povzpnete peš iz doline ali z nihalko do hotela Golte, nato pa pešačite dobrih dvajset minut, mimo 

Alpskega vrta. 

Na Golteh je pestro tudi spomladi, poleti in jeseni 

Kjer rastejo rožice s 

posebno zdravilno močjo 

Izraz tovarištva je prisrčen planinski pozdrav ob srečanju; lepota naših planin je svojevrsten in krhek zaklad, 

zato je dolžnost slehernega planinca, da s pohoda odnese lepe spomine in – svoje smeti! Tako pozdravlja 

tabla z bontonom pohodnike pred Mozirsko kočo na 1356 metrih nadmorske višine. 

Koča, ki spada pod upravljanje družbe Golte, lastnice štirizvezdičnega, 

sodobno opremljenega hotela s prijaznim velnesom in zunanjim 

bazenom z ogrevano vodo, privablja v spomladanskem, poletnem in 

jesenskem času veliko pohodnikov. In sreča za obiskovalce je, da ima 

Mozirska koča približno petdeset turističnih postelj, saj v času, ko je 

hotel Golte zaprt zaradi redne osvežitve po zimski sezoni, v njej 

prenočijo in se okrepčajo številni pohodniki. 

Za pohodnike, tekače, kolesarje, padalce ... 

Na Golteh, ki slovijo predvsem kot zimski smučarski center – letos 

jeseni bodo praznovali pol stoletja –, je namreč kaj videti in doživeti 

tudi v vseh drugih mesecih leta. »V našem krajinskem parku je 

obiskovalcem na voljo veliko poletnih aktivnosti. Zelo priljubljeno je 

pohodništvo, saj je po Golteh urejena tematska krožna pot, primerna 

tako za izkušene planince kot za družine z otroki. Še zlasti pa jo imajo 

radi gorski tekači,« pravi direktor družbe Golte mag. Mitja Terče. 

Tamkajšnje panoramske poti vabijo tudi kolesarje, bolj adrenalinskim 

gostom so na voljo gorski spusti. »Golte so vrhunska vzletna točka za 

vse jadralne padalce, saj so tukaj idealne razmere tako za turistične 

skoke v tandemu kot za profesionalce. Ti lahko z Golt zajadrajo do 

Jesenic ali okrog Raduhe! Imamo plezalno steno in zipline, ki je 

posebna adrenalinska privlačnost,« pripoveduje Terče. 

od tridesetih podzemnih jam in uživanje v predstavitvi pastirskega 

življenja. 

»Med tujimi turisti nas sicer obišče največ Hrvatov in Madžarov, 

želimo pa privabiti več turistov iz Beneluksa, ki so redni in pogosti 

obiskovalci Mozirja, Logarske doline ..., torej naše neposredne 

bližine,« dodaja Mitja Terče. 

Hotel s svojima restavracijama slovi po odlični lokalno obogateni 

gastronomiji, ob krožniku z domačimi jedmi uživajo tudi obiskovalci 

Mozirske koče. 

Turistični delavci pa slehernega obiskovalca nasmejijo že v vasi 

Žekovec ob spodnji postaji nihalke (je najdaljša v Sloveniji). Takole 

pravijo: »Imate danes slab dan? Ne sekirajte se, smreke imajo smolo 

vse leto. Pri nas se bo dan spremenil v čudovito doživetje, zato se 

boste zagotovo vrnili v našo družbo na Golte.« 

G. B 

Alpski vrt 

Še zlasti velja obiskati Alpski vrt, ki je čisto blizu Mozirske koče, saj je eden 

najviše ležečih in hkrati tudi eden najlaže dostopnih takšnih vrtov. In ni 

skrivnost, da v njem rastejo tudi rožice, ki imajo posebno zdravilno moč! 

»Imate danes slab dan?« 

Terče napoveduje razvoj kolesarstva z možnostjo najema električnih 

koles, družinski ribolov v bližnjem jezeru, vodene oglede nekaterih 


Mag. Mitja Terče, 

direktor družbe Golte: 

»Z razgibano ponudbo 

poletnih aktivnosti 

želimo privabiti več 

turistov iz držav 

Beneluksa.« 



V Podčetrtku 

Poročili 

bodo vino in 

čokolado 

29 


Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek: »Glede na 

velik obisk bo festival verjetno že prihodnje leto prerasel v 

dvodnevnega.« 

Zadnjo aprilsko soboto bo turistična občina 

Podčetrtek gostila 5. Festival vina in čokolade, na 

prvi pogled dveh zelo različnih okusov, ki pa ju 

»znamo odlično poročiti«, kot pravi Boštjan Misja, 

direktor Turizma Podčetrtek. Zelo dobro obiskan 

festival je nadgradnja izbora županovega vina, ki 

bo letos že 14. zapored. Na festivalu bo trideset 

vinarjev in dvajset čokoladnic, pričakujejo pa osem 

tisoč obiskovalcev, torej tisoč več, kot jih je bilo na 

lanskem. 

Festival, ki ima družinsko noto, bo v večnamenski športni dvorani v 

Podčetrtku (letos mineva deset let, odkar so jo zgradili in odprli), 

pospremile pa ga bodo ustvarjalne delavnice, tudi za otroke, na 

katerih bodo izdelovali praline. Veliko bo glasbe, pa dobrodelni tek 

Debra, modna revija in kajpak izbor županovega vina. 

»Obiskovalci lahko doživijo prijeten in razvedrilni dan v Podčetrtku 

(festival bo odprt od 10. do 22. ure), saj si lahko privoščijo še kopanje 

v Termah Olimia, obiščejo Kočo čarovnic ...« vabi Boštjan Misja. 

Nemalo obiskovalcev festivala ostane v Podčetrtku dva ali celo več 

dni. 

V občini je dva tisoč turističnih postelj (lani so imeli tod 400.000 

prenočitev!), a letos bo šlo bolj na tesno. Turistične postelje so med 

prvomajskimi počitnicami in prazniki namreč že skoraj zasedene. 

»Si bodo pa lahko obiskovalci ogledali že postavljeni novi razgledni 

stolp, visok 40 metrov, s katerega je čudovit panoramski razgled na 

Slovenijo, Hrvaško do Zagreba in še dlje,« pravi Peter Misja, župan 

občine Podčetrtek. Vstopnine na stolp ne bo. 

Olimje ima že dolgo tradicijo čokolade s tamkajšnjo čokoladnico, 

po svojih izdelkih znano daleč naokrog. »Naša čokoladnica je zelo 

povezana s kozjansko okolico in zato se na festivalu predstavimo 

z našo stalno ponudbo, seveda pa tudi z novostmi, ki jih 

pripravimo vsako leto. Imamo že več kot tristo svojih izvirnih 

receptov in ponosni smo, da zanamcem predstavljamo mojstrstvo 

našega pradeda, ki se je z umetnostjo izdelave slaščic seznanil na 

Dunaju,« pripoveduje Mateja Videtič, solastnica Čokoladnice 

Olimje. 

Hiša vin Emino, ki je največja vinska klet na Kozjanskem, je 

soorganizatorka festivala. »Veseli smo, da se je festival v petih letih 

tako razvil. Prizadevamo si, da s svojo ponudbo navdušimo 

nežnejši spol in moške, in tako bomo storili tudi na tokratnem 

festivalu,« napoveduje Vinko But, direktor Kmetijske zadruge 

Šmarje, h kateri spada Hiša vin Emino. 

Duša Podbevšek - Bedrač 

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek 

Foto: arhiv Turizem Podčetrtek 

Domiseln spoj vina ... 

... in čokolade 


30 


Pozdrav iz Pekla! 

TD Solzice uresničilo svoje poslanstvo 

Dediščina narave in kulture 

kot turistični motiv 

TD Solzice je v petih letih svojega obstoja spletlo posebno zgodbo okrog domačina, pisatelja Lovra Kuharja 

– Prežihovega Voranca. Njegova črtica Solzice izpričuje literatovo ljubezen do svoje matere, bel poduršeljski 

cvet, ki raste po samotnih in včasih tudi strašljivih grapah in ki je v ospredju dela, pa je poudarilo kot motiv 

svojstvene turistične prireditve: Festivala solzic. Društvo je poleg tega v Kotljah oblikovalo celovit turistični 

produkt Kotlje pod Goro. 

Vasica Kotlje pod Uršljo goro, ki ji domačini pravijo kar Gora, je rojstni 

kraj Prežihovega Voranca. V bližini vasi sta znameniti Rimski vrelec in 

Ivarčko jezero, ki sta za zdaj še speča bisera – kot iz pravljice Trnuljčica. 

V kraju so pravkar dobili nov kulturni dom, kip Pobič s solzicami (akad. 

kiparja Stojana Batiča) pa je pred dvema letoma dobil veličastno 

dopolnitev, spomenik Koroški: Solzico velikanko, ki s tremi vejicami 

predstavlja tri koroške doline: Mežiško, Mislinjsko in Dravsko. Prav tu 

je tudi izhodišče za Vorančevo pot, ki se vije mimo Vorančevih 

hotuljskih postaj življenja in ki je postala koroška kulturna transverzala. 

Kotlje pod Goro 

TD Solzice je s Festivalom solzic, ki bo letos 17. in 18. maja, šesto leto 

zapored, prineslo kar nekaj turističnih zanimivosti in zgodb: Solzico 

velikanko v križišču sredi Kotelj, Koroški vrt ob vhodu na pokopališče, 

kjer je zadnji dom Prežihovega Voranca, in doživetje Pekla v 

avtentičnem okolju iz Prežihove črtice Solzice; potreben je kar polurni 

sprehod, da sredi gozda naletiš na gozdni oder iz skorjače in klopi, 

kjer kostumirani parklji in Lucifer poskrbijo za obilo zabave ob kratki 

gledališki predstavi in peklenski pogostitvi s hudičevo slino, velikimi 

in malimi grehi, peklenskim namazom in Luciferjevimi jajci. 

Če vreme ni primerno za gozdni sprehod, je Peklenski sprejem v 

Gostilni Pri Toniju, tik ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah. Gostilna je tudi 

informacijska točka za Koroško literarno pokrajino, v gostinski sobi pa 

goste pozdravljajo Prežihov Voranc, dr. Franc Sušnik, Leopold in 

Primož Suhodolčan, Mitja Šipek in Blaž Mavrel – bukovnik. Poleg tega 

je informacijska postaja za Slovensko pisateljsko pot ter Prežiha, Pekel 

in »Solzice«. 

TD Solzice pa je tik pod Peklom postavilo še Vodno klop, na katero 

lahko obiskovalec sede, prisluhne šumu vode in pesmi ptic ter z 

veseljem in poln moči ter radosti stopi še po kratki poti do Pekla. 

Festival solzic 

Festival solzic, ki je vsak tretji majski teden v Kotljah, je hommage 

Prežihu in koroški pokrajini pod Uršljo goro. Je poklon dediščini 

kulture, narave, tradicije, življenja in človeka. Je kulturno-turistični 

projekt, ki piše zgodbe in jih spleta v doživetja. Je zgodba besede, ta 

pa je vedno sinonim doma. Je priznanje pisani besedi, kot jo je 

zapustil Prežih, in izjemni literarni posebnosti Koroške – bukovništvu. 

Torej tistim ljudem, ki so neuki in brez velikih šol pisali o življenju in 

okolju, v katerem so živeli, ali pa prepisovali molitve, staroveška 

zaklinjanja in podobno. 

Med najzanimivejšimi prireditvami Festivala solzic je Kotl'jada, kjer se 

različne tekmovalne skupine s kuhanjem koroške enolončnice v 

kotlu potegujejo za bogate nagrade. Na Koroški tržnici se predstavljajo 


azlični razstavljavci, tudi mojstri domače in umetniške obrti. Venec 

solzic postavlja v ospredje človeka. Kulturni perpetuum mobile je 

oder za glasbo, pesem in besedo. Pozdrav iz Pekla pa je dopolnitev, ki 

navdušuje velike in male obiskovalce. 

Foto: Tomo Jeseničnik 

31 

Forma viva na Ravnah 

Blizu sta Mežica in Podzemlje Pece in splavar Šarman v Javniku, sredi 

Dravske doline, ni daleč. In s tem je izletniški dan na Koroškem več 

kot popoln. 

Besedilo in foto: Renata Picej 


Solzica velikanka v središču Kotelj, za njo Uršlja gora 

Ravne na Koroškem, mesto forme vive 

Ravne na Koroškem s svojo dediščino čudovito dopolnjujejo obisk 

Pekla in Kotelj: s Prežihovo bajto, spominskim muzejem Prežihovega 

Voranca (dva kilometra od Kotelj), jeklenimi konstrukcijami, 

razsejanimi po mestu, Štavharijo, muzeološko interpretacijo objektov 

na lokaciji nekdanje Železarne Ravne, ki pomeni novo in veliko 

priložnost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediščine 

Koroške in Slovenije. Pa Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika 

z njenim izjemnim knjižnim skladom; še zlasti izstopajo domoznansko 

gradivo in spominske sobe, med njimi Prežihova in Suhodolčanova 

(Leopold Suhodolčan je bil tudi pobudnik bralne značke). Knjižnica 

hrani različne zbirke, prireja razstave in druge dogodke ter sodeluje s 

Študijsko knjižnico Celovec in z zamejskimi Slovenci. 

Festival solzic bo 17. in 18. maja v Kotljah. V petek, 17. maja, 

bosta v Gostilni pri Toniju likovni tabor (od 11. do 17. ure) in 

literarni tabor – Kres besed, na katerem sodelujejo učenci OŠ 

Koroški jeklarji z Raven na Koroškem in šole »Neue Mittelschule 

Bleiburg« iz avstrijskega Pliberka (od 14. do 17. ure). Festival 

bodo odprli ob 18. uri. Na njem bo, med drugim, Godba na 

pihala Ravne na Koroškem zaigrala zadnjo skladbo Slavka 

Avsenika st., ki je skladbo »Pozdrav Koroški« posvetil Festivalu 

solzic in ki so jo na lanskem festivalu prvič zaigrali na Strojni; 

zapela jo je Marjana Mlinar. Tudi letos jo bo, godba pa jo bo prvič 

zaigrala v simfonični obliki. V soboto, 18. maja, bosta osrednji 

festivalski prizorišči Pekel in Gostilna pri Toniju; to bo dan 

Kotl'jade, Koroške tržnice, Kulturnega perpetuum mobila in 

Venca solzic. Obiskovalci festivala se bodo lahko tudi odpravili 

na voden ogled Pekla (ob 14. uri). Gostja letošnjega Festivala 

solzic pa sta TD Borovnica, skrbnik soteske Pekel, in Festival 

zvončka, Botanični vrt Ljubljana. 

Pogled na Kotlje 


32 

(Ne)znano zamejstvo 

Notranjost Ribiškega muzeja 

Naša Slovenija 2018 

Priznanja najboljšim v 

slikoviti vasi Križ pri Trstu 

Gibanje Kultura – Natura Slovenija bo letos devetič zapored podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne 

dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Na razpis 

Naša Slovenija 2018, ki je bil javno objavljen 3. decembra lani, je do izteka roka v začetku februarja prispelo 

osemnajst predlogov. 

Prejemniki priznanj Naša Slovenija 2018 so: Nacetova hiša (Puštal – 

Škofja Loka) in Center za upravljanje z dediščino živega srebra (Idrija) 

v kategoriji »Ohranjanje dediščine«; Muzej jaslic Brezje, Pomnik miru 

Cerje (Miren) in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal 

Koprivnik v kategoriji »Raziskovanje in uveljavljanje dediščine«; 

Vladimir Silič z Bleda, Dragica Sosič, skrbnica Kosovelove domačije v 

Tomaju, Zdravko Likar iz Kobarida in Franc Kattnig v kategoriji 

»Zasluge posameznikov ali organizacij«; Delovna skupnost Geopark 

Karavanke in K&K center iz Šentjanža v kategoriji »Izobraževanje, 

usposabljanje in ozaveščanje«. 

Utemeljitve za posamezne lavreate bodo javno predstavili na 

podelitvi priznanj, ki bo v zamejstvu, na Tržaškem, v soboto, 6. aprila 

2019, ob 11. uri, v kulturnem domu Alfreda Sirka v vasi Križ pri Trstu. 

Častni pokrovitelj podelitve priznanj Naša Slovenija 2018 je Peter 

Jožef Česnik, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Priznanja pa je tokrat podaril akademski slikar Andrej Jemec. 

Slovesne podelitve priznanj so bile doslej že marsikje, največkrat v 

Ljubljani, pa na obnovljeni železniški postaji v Otočah, v Kropi, Vipavi, 

na Razkrižju, letos pa bo dogodek gostila slikovita ribiška vasica Križ 

pri Trstu. 

Na Tržaškem? Seveda, z razlogom: tamkajšnji imenitni Ribiški muzej 

tržaškega primorja je dobil priznanje pred dvema letoma. Gibanje 

Kultura – Natura Slovenija si tudi sicer prizadeva za predstavljanje, 

uveljavljanje in povezovanje skupnega slovenskega kulturnega 

prostora, torej tudi krajev, ljudi in naših skupnih slovenskih zgodb v 

zamejskem prstanu okoli Slovenije. 

Na obisk v Križ 

Na naših popotovanjih po (ne)znanem zamejstvu smo na Tržaškem 

že bili (Lipov list: Trst je naš), tokrat pa bomo obiskali Križ. Na Fernetičih 

prestopimo čedalje bolj varovano mejo, potem pa se zapeljemo po 

avtocesti do odcepa za Prosek/Prosecco. Vas se drži sosednjega 


Kontovela, nevedni popotniki njuni imeni seštejejo kar v Prosek- 

Kontovel, vendar sta si vasi že dolgo na moč različni: Prosečani so bili 

vedno kmetje, Kontovelci ribiči in legendarni potapljači, oboji pa 

vinogradniki. Vsekakor se velja ustaviti tu in tam ter s pomočjo 

domačinov najti kakšno krajevno zanimivost, recimo avstro-ogrsko 

vojaško pokopališče ali vaški kal, morda zanimivo knjižnico, ki jo je 

krajevnemu kulturnemu življenju namenil pisatelj Boris Pahor, že 

postanek v društveni oštariji zna biti ob srečanju z domačo govorico 

sila zanimiv in poveden. 

Zgodbe male ribiške vasi 

Mimo spomenika bomo pot nadaljevali proti Križu/Santa Croce in se 

na levi strani ceste ustavili ob lepo urejenem in sporočilnem 

spominskem parku, prav tako posvečenem padlim v NOB. Od tod 

greste lahko proti središču vasi kar peš in kmalu se boste znašli ob 

cerkvici sv. Roka s prepoznavnim zvonikom na preslico. Seveda se da 

v vaško jedro prebiti tudi z druge strani, tudi z avtom – za orientacijo 

vam bo v pomoč visoki zvonik župnijske cerkve. 

V njeni bližini je nekaj lokalov in manjših trgovin, povsod pa boste 

videli tudi oznake za Ribiški muzej (tržaškega primorja) in kulturni 

dom Alberta Sirka. Priporočamo ogled s krajevnim vodnikom 

(kontakti in predstavitev muzeja so na spletnem naslovu: www. 

ribiski-muzej.it). 

Če si boste muzej in vas ogledali v družbi neutrudnega gospoda 

Franka Košute, vam bo kmalu vse jasno o zgodovini našega 

pomorskega ribištva, pa o slovenskih ribiških vaseh ter o stotnijah 

ribičev in njihovih ženah – peškadorkah, o skoraj prazničnem 

tunolovu, o portičih, o svojevrstnih čolnih – čupah in ščifah, o 1001 

ribiškem predmetu, o pravem slovenskem ribiškem besednjaku, o 

romanju s čolni na otok Barbano ... O neverjetni tisočletni ribiški 

tradiciji med Trstom in Timavo torej, ki je bila edinstvena v vsej 

nekdanji skupni monarhiji in večinoma povsem slovenska! 

Seveda boste marsikaj izvedeli tudi o drugih znanih in pomembnih 

vaščanih, o pesniku Miroslavu Košuti, slikarju Albertu Sirku, tenoristu 

Karlu Košuti, pa o krajevni dobrotnici, najbogatejši Slovenki, 

aleksandrinki Joži Sedmak, pozneje poročeni Finney ..., in se na koncu 

ustavili še v obnovljeni ribiški hiši. 

Zgodbe te male ribiške vasi na kraškem robu vas bodo osupnile, 

ozavestile, navdušile, morda celo tako, da boste potem popotovanje 

nadaljevali še v Nabrežino pesnika Iga Grudna in znamenitih 

kamnolomov ali skozi Sesljan in po slikoviti Rilkejevi poti do 

pravljičnega Devina, kjer »... lepa Vida je pri morju stala, tam na prodi 

si plenice prala ...« 

Zakaj priznanja Naša Slovenija? 

V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za 

dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in 

naravne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki, 

društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne 

ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih 

prizadevanj. 

Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj 

hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in 

nestrokovnega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi 

pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih, 

etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev. 

Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene 

dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah. 

O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o 

tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje 

življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen 

neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za 

ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje 

prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat 

začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so 

različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji, 

sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov 

pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne 

skupnosti in občine. 

Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži, 

vrednoti, uporablja, opazi in nagradi. 

Slavko Mežek 

Foto: arhiv Ribiškega muzeja 

33 

(Ne)znano zamejstvo 

Lov na tune v Križu pri Trstu leta 1952 


34 

Zeleni zgledi 

Foto: arhiv Brez dobička 

Skakanje z dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice 

Turizem z učinkom 

Celovit odgovor na izzive 

sodobnega turizma 

»Turizem z učinkom nam omogoča, da na prijeten način soustvarjamo boljši in lepši svet,« so 

prepričani v skupini Brez dobička, ki spodbuja razvoj družbeno koristnih turističnih produktov. 

Poslanstvo takšnega turizma je vključevanje turistov in ponudnikov v razvoj inovativnih turističnih 

doživetij z družbeno koristnim odtisom. V Sloveniji so jih doslej razvili okoli dvajset, med njimi: 

prostovoljno delo v ljubljanskem zavodu Pod strehco, ki pripravlja obroke za ljudi v stiski, Minibus 

veselja, sodelovanje pri oblikovanju uličnih programov za mlade na Fužinah v Ljubljani, in Skakanje z 

dobrim namenom, doživetje, s katerim turisti pomagajo pri revitalizaciji stare bohinjske skakalnice. 

Turizem ne bo nikoli popolnoma »zelen« ali v celoti družbeno 

odgovoren, saj vsak turist v okolju, ki ga obišče, zapusti določen 

negativen vpliv, ugotavljajo v skupini Brez dobička. Ob trendih 

hitrega naraščanja svetovnega turizma so negativni učinki turizma 

velik svetovni izziv. Odgovori na vprašanja o varovanju okolja ter 

ohranjanju naravne in kulturne dediščine so integrirani v različne 

oblike trajnostnega in odgovornega turizma, so prepričani. 

Turizem z učinkom je njihova nadgradnja. Ob tem razumejo »zeleno« 

kot skrb za človeka ter naravno in kulturno okolje in iščejo možnosti 

za maksimiziranje koristnega odtisa turista v njem. Vse po modelu 

družbenega podjetništva, kjer imperativ ni samo dobiček. Naloga 

turizma z učinkom je podati ponudnikom turističnih produktov in 

turistom roko in možnost soustvarjanja družbenega odtisa in 

merljive družbene učinke pri reševanju različnih družbenih izzivov, 

še pravijo. 

Na mladih svet stoji 

Oblike turizma z učinkom, kot sta, denimo, prostovoljno delo in 

organsko kmetovanje v različnih delih sveta, so že desetletja del 

turizma – a so bolj kot ne na njegovem obrobju. Bi lahko takšen 

turizem sčasoma postal več kot alternativa? Če že ne prevladujoč, pa 

vsaj pogosta oblika turizma? Primož Šporar iz skupine Brez dobička 

meni, da bi lahko, »z novimi generacijami. V Bruslju smo pred časom 

(Šporar je tudi predstavnik nevladnih organizacij v Evropskem 

ekonomsko-socialnem odboru, op. p.) napolnili prostovoljski 

program s 55.000 mladimi iz Evrope. Mislim, da mladi v povprečju 

niso tako zelo obremenjeni z materialnim. Zanje bi turizem z 

učinkom lahko bil življenjski slog – nekaj, kar jih povleče iz virtualnega 

sveta, iz udobnega okolja, nekaj, kar jih izziva. Sam pri dvajsetih letih 

nisem niti približno toliko vedel o družbenih izzivih kot zdajšnji 

mladi. Bo pa to seveda dolg proces. Ključna je izkušnja, ki jo bodo 

imeli s tem; če jih bo to navdalo s smislom, je takšen turizem ’obsojen’ 

na uspeh.« 

Šporar še dodaja, da je za pomik turizma z učinkom z obrobja turistične 

industrije v njeno ospredje zelo pomembno, da ga začne razvijati 

čedalje več velikih in vplivnih turističnih akterjev, ki ustvarjajo trende. 


Kako opredeliti in izmeriti turizem z učinkom? 

Zanimanje za turizem z učinkom je veliko, ugotavlja sogovornik, a je 

metodološko neoprijemljiv. Zato se je skupina Brez dobička lotila 

priprave metodologije, s katero bi lahko jasno opredelili in izmerili 

produkte z učinkom. Pripravili so enajst opisnih indikatorjev, ki se 

navezujejo na turistično doživetje in na družbeno koristnost in ki 

vodijo k razvoju takšnih produktov: kakovost; družbena odgovornost; 

lokalni učinek; družbeni izziv; edinstveno doživetje; turist z učinkom; 

vključenost in dostopnost; socialna in pravična ekonomija; merljivost 

učinkov; preverjenost (ponudnikov); »čez obzorje« (širša vpetost v 

družbeno koristno delo). 

Zgodba skupine Brez dobička 

»Povod za razvoj turizma z učinkom izhaja iz lastne izkušnje 

organiziranja dogodkov, na katerih so sodelovali gostje iz Slovenije in 

tujine v, za nas, prelomnem letu 2013. Prvič smo podvomili o učinkih 

turizma. Na eni strani konferenca, ki smo jo organizirali in je bila po 

vseh indikatorjih s področja turizma uspešna, na drugi mednarodni 

dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin s svojo družbeno koristnostjo, 

ki pa je nismo znali izmeriti. K sreči nas je potolažila misel Alberta 

Einsteina, ki je dejal: ’Če česa ne znaš izmeriti, še ne pomeni, da to ne 

obstaja,’« začenja svojo zgodbo skupina Brez dobička. 

S pomočjo sofinanciranja EU so se začeli sistematično ukvarjati z 

razvojem metodologije za razvoj turizma z učinkom. Za sodelovanje 

so navdušili prvega partnerja, Liberty International Group, in po 

pilotnih poskusih letos predstavili celosten koncept turizma z 

učinkom. 

Razvili so spletni portal www.impact-tourism.net. Na njem s pomočjo 

partnerjev razvijajo, predstavljajo in po načelih pravične trgovine 

tržijo posamezne produkte. Obenem je portal »dom« mreži WITH – 

World Impact Tourism Habitat; vanjo so vabljeni vsi, ki vidijo v tem 

priložnost za delo z družbenim učinkom. Slovenijo pa bodo poskušali 

z že oblikovanimi doživetji in njihovim trženjem postaviti kot pilotno 

regijo razvoja takšnega turizma. »Mislim, da ima Slovenija odlične 

temelje zanj – celo boljše kot za luksuzni, petzvezdični turizem, h 

kateremu teži,« razmišlja Šporar. 

Skupina Brez dobička sicer temelji na treh stebrih delovanja, razlaga 

sogovornik: splošni družbeni koristnosti, ekonomskih vzvodih za 

zagon podjetništva in inovativnosti. »Vedno iščemo kaj novega.« 

Socialno-turistični eksperimenti 

»V Sloveniji smo doslej, na primer, ponudili doživetje Velike planine 

in Trente, kjer imajo turisti v okviru team buildinga nalogo posneti 

promocijski filmček v svojem jeziku in promovirati lokacijo; v Kranju 

in Ljubljani pa turistom ponujamo, da v sodelovanju z gledališkimi 

ekipami v nekaj urah postavijo predstavo, zanjo zbirajo donacije in 

jih podarijo lokalnemu društvu. Zamisli za produkte z učinkom je 

veliko, so pa pogosto na meji eksperimentiranja. Naj navedem 

primer: turist bi ob prihodu v Slovenijo povedal, kolikšen znesek je 

pripravljen zapraviti med svojim obiskom. Ta denar zatem podari 

materinskemu domu, v zameno pa preživi nekaj dni z mentorico iz 

doma. Koliko ljudi je pripravljenih na takšno izkušnjo?« se sprašuje 

Šporar. 

A tukaj so tudi »mehkejši« načini – da, na primer, gostu v svojem 

hotelu, ki ne bi potreboval sveže brisače vsak dan, podariš udeležbo 

na ustvarjalni delavnici pri domačinu v kraju, kjer je hotel, pojasnjuje 

sogovornik. »S takšnimi ’nagradami’, ki niso le družbeno koristne, 

temveč tudi privlačne, lahko najlepše ozaveščamo ljudi o 

pomembnosti razvoja družbeno odgovornega turizma,« pravi 

Šporar, ki se zaveda, da je igranje na slabo vest ljudi povsem 

zgrešena pot do preskoka v njihovem razmišljanju o turizmu. 

»Človeku, ki vse leto dela, da lahko preživi dva tedna na dopustu, 

nikakor ne smeš in ne moreš vsiljevati trajnostnih principov.« 

Zakaj je tak turizem zanimiv za turista? 

Cilj razvoja in oblikovanja produktov je turistu ponuditi alternativo 

klasičnemu turizmu, ki bi ga prepričala z: edinstvenostjo (inovativen 

turistični produkt turistu omogoča avtentično in osebno izkušnjo; s 

skrbno kombinacijo izjemnih lokacij in aktivnosti pridobi unikatno 

izkušnjo in poučno doživetje, obenem pa ga navdaja z empatijo za 

prepoznavanje in reševanje družbenih izzivov); s soustvarjanjem 

njegovega družbenega odtisa (turist ima možnost, da soustvarja 

produkt, njegova aktivna udeležba pa neposredno pripomore k 

reševanju izziva); z odgovorno in trajnostno izvedbo v odnosu do 

naravnega in kulturnega okolja oziroma družbe. 

V skupini Brez dobička so prepričani, da je turizem z učinkom poskus 

celovitega odgovora na izzive sodobnega turizma. 

Mateja Gruden 

35 

Zeleni zgledi 

Foto: arhiv Brez dobička 

Študijska tura v GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma in doživetje vinogradništva na Trški gori 


36 

Trendi 

Foto: Mateja Gruden 

Manja Lilek, Prekmurka v Ljubljani 

Manja Travel (Židana marela): raziskovanje družinske zgodovine 

Ganljive zgodbe ločitev in 

radostnih snidenj 

Potovanja zaradi raziskovanja družinskih korenin so »najbolj oseben način potovanja skozi prostor 

in čas, ki te naposled obogatijo z boljšim poznavanjem samega sebe, zgodovine tvoje družine in 

evropske zgodovine«, razmišlja Manja Lilek, ki jo je osebna izkušnja spodbudila k pripravi potovanj 

za ljudi večinoma z druge strani Atlantika, ki so (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu in si želijo 

spoznati svoje sorodnike v Evropi. To so ganljive zgodbe bolečih ločitev in radostnih snidenj novih 

generacij; čustveni vrtiljak, na katerega nehote sede tudi tisti, ki jim zgolj prisluhne. 

Manjina zgodba o potovanjih, na katerih ljudje odkrivajo svoje 

družinske korenine in spoznavajo sorodnike, ki živijo na tisoče 

kilometrov proč, v državi, ki je sami večinoma niso še nikoli obiskali, 

se je začela pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je odpotovala v Argentino, 

da bi spoznala svoje sorodnike. 

Žalostna družinska zgodba 

Manjina prababica Gizela je po prvi svetovni vojni zapustila Prekmurje 

in za seboj pustila šestletno nezakonsko hčer – Manjino babico 

Jolanko. Prizadevala si je, da bi se ji hči pridružila v Argentini, a ji je 

druga svetovna vojna to preprečila. Gizela si je v Argentini ustvarila 

novo družino in imela še dve hčeri, Emo in Emilijo, z Jolanko pa sta 

ohranjali stike. Emilija je pozneje povedala Manji, da se njena mati, 

Manjina prababica, ni nikoli nasmehnila, da je nikoli ni videla srečne; 

da je vedno čutila, da del nje manjka. 

Manjina družina v Prekmurju je bila s sorodniki v Argentini v stalnem 

stiku. V osemdesetih in devetdesetih letih so poslušali posnetke, ki so 

jim jih poslali z druge strani Atlantika, pisali so si pisma, babica 

Jolanka in Emilija sta se vsak teden pogovarjali po telefonu. Manjina 

babica je v bila v nenehnem pričakovanju obiska iz Argentine, v svoji 

skromni kmečki hiši v vasi Nemčavci je celo uredila dodatno sobo za 

obiskovalce. 

Manjo pa je vselej spodbujala, naj se loti učenja španščine, da bo 

lahko šla v Argentino k sorodnikom; le Gizela in Emilija sta govorili 

slovensko oziroma predvojno prekmurščino. Manja se je naučila 

španščino in pri osemnajstih letih sklenila, da je čas za Argentino. 

Presenečenje in veselje v Buenos Airesu – ter pozneje v 

Sloveniji 

Ko je prispela v argentinsko prestolnico Buenos Aires, jo je Emilija s 

svojo družino pričakala z baloni in napisom: »Bienvenida, Manja!« 

(Dobrodošla, Manja!) Naslednji dan pa jo je Emilijina prijateljica Ana 


Srečanje sorodnikov 

odpeljala v televizijsko hišo – na intervju! Emilija ni vedela ničesar; to 

presenečenje so pripravili tudi zanjo. Po intervjuju se je televizijska 

hiša odločila poslati Emilijo v Slovenijo; četudi je bila članica 

Slovenskega kluba v Buenos Airesu in si je želela obiskati Slovenijo, 

dotlej ni uresničila sanj o potovanju v deželo svojih prednikov. 

V Slovenijo sta odpotovala Emilija in Fito, njen mož, prav tako 

slovenskega rodu. Z njima je bila argentinska televizijska ekipa, ki je 

potovanje tudi posnela. In naposled je Emilija vendarle objela svojo 

sestro Jolanko, ki so ji za njen obisk sicer povedali, pa ni nikomur 

verjela. Predstavljajte si presenečenje, ko so se pred njeno hišo v 

Nemčavcih ustavili njena sestra z možem in argentinski televizijci! 

In tako se je vse sestavilo, pripoveduje Manja. Pred njo se je izrisala 

popolna slika njene družine. Razumela je, zakaj se njena babica ni 

nikoli nasmehnila, zakaj ni nikoli nikogar objela, zakaj ni izražala 

čustev ... »Zato razumem potrebo po iskanju prednikov in védenju, 

kaj nas je pripeljalo do tega, kaj in kdo smo.« 

Neverjetno srečanje v Beli krajini 

Manja je sicer turistična vodnica, ki vodi pod blagovno znamko 

Manja Travel (in pod okriljem družbe Židana marela). Dve desetletji je 

vodila po tujini in Sloveniji, zdaj pa se je povsem posvetila iskanju 

prednikov in družinskih korenin ljudi, ki živijo večinoma v ZDA in 

Kanadi, so pa (tudi) slovenskega ali hrvaškega rodu. 

Manjine zgodbe o snidenjih sorodnikov, ki jih je ločila večinoma 

ekonomska stiska med svetovnima vojnama in ki se pogosto med 

seboj niti niso poznali, so nabite s čustvi in ganljive. V vseh letih, 

odkar pomaga ljudem pri iskanju sorodnikov v Sloveniji in na 

Hrvaškem, tako rekoč ni imela slabe izkušnje – zato pa so se ji dogajala 

neverjetna naključja. 

Kot je denimo zgodba o srečanju sestričen v Beli krajini – ene iz ZDA, 

ki je bila na potovanju po Sloveniji, druge iz Velike Polane, ki je bila na 

izletu z upokojenci ... 

Manja je po Sloveniji vodila skupino Slovenske ženske zveze iz ZDA. 

Med njimi je bilo precej potomcev Slovencev in Hrvatov in ponudila 

jim je, da jim lahko pomaga pri iskanju sorodnikov, če bi si to želeli. Na 

avtobusu je bil tudi ameriški par s koreninami v Prekmurju, ki jo je 

prosil, ali lahko poišče ženino sestrično iz Velike Polane. Pisali so si 

pisma, nikoli pa se niso srečali. Manja je dobila zgolj naslov – domačije, 

ki je že pred leti pogorela. Tako se je lotila klicanja na različne 

telefonske številke v Veliki Polani in naposled se ji je oglasil »moški, ki 

je rekel: ’To je moja mama!’ Da pa je ta dan na izletu, pove. In takrat 

pripelje mimo avtobus iz Velike Polane! ’Kje pa je na izletu? Je 

mogoče, da v Beli krajini?’ vprašam sina. ’Mogoče pa res,’ mi odvrne in 

prosim ga, naj pokliče svojo mamo in ji pove, da je v Metliki njena 

sestrična iz Amerike. Zatem pa novo naključje: moji gostje in izletniki 

iz Prekmurja smo imeli kosilo v isti gostilni! Tako sta se sestrični – tako 

zelo podobni druga drugi! – prvič videli. Ko sem prekmurski skupini 

pojasnila, za kaj gre, so vsi skočili, vsi bi iskali sorodnike na našem 

Foto: osebni arhiv Manje Lilek 

avtobusu. ’Moji so tudi odšli po vojni tja in tja!’« smeje pripoveduje 

Manja. 

Ameriški par je po vrnitvi v ZDA napisal članek o tem srečanju za 

glasilo Slovenske ženske zveze Zarja in Manja je začela prejemati 

prošnje Američanov za iskanje prednikov v Sloveniji in na Hrvaškem. 

Sodelovanje z rodoslovci 

»Najprej sem s podatki, ki so jih imeli ljudje o svojih prednikih, hodila 

po pokopališčih, spraševala ljudi ...« pripoveduje Manja. Potem pa se 

je povezala s stroko – rodoslovci, s katerimi zdaj skupaj odkriva speče 

sorodstvene vezi med ljudmi, ki živijo na tisoče kilometrov proč. 

Včasih dobi samo zelo splošne informacije o tem, kje so sorodniki 

živeli, pa kakšne stare naslove v nekdanjem fonetičnem zapisu, ki že 

dolgo ni več v uporabi ... »To je raziskovalno delo, ki vzame zelo veliko 

časa. Tukaj ni bližnjic.« 

»Po izletu leta 2016 si je (Manja, op. p.) zaslužila novo ime: ’Magična 

Manja’,« piše na spletni strani Manja Travel ena njenih gostij, Sonja 

Schroder. »Odkrila je sorodnike 70 odstotkov štiridesetih ljudi na 

našem avtobusu! Z GPS-om v roki. Voznika avtobusa je prepričala, da 

je vozil po območjih, ki so primerna le za konjsko vprego!« 

Ključna ovira: jezik 

Ključna ovira, zaradi katere se ljudje iskanja ne lotevajo sami, je jezik 

oziroma neznanje slovenščine, razlaga Manja. Četudi vedo, kje njihovi 

sorodniki živijo, je verjetnost, da ti ne bodo govorili angleško, 

precejšnja. Poleg tega jim je laže, če nekdo drug (Manja) utre pot 

prvemu snidenju, če izvedo več o kulturi okolja, v katerem živijo 

sorodniki, o tem, denimo, s čim jih obdarovati ob prvem obisku. 

Starejši smo, bolj nas zanimajo naše korenine 

Ljudje, ki si želijo raziskati svoje družinske korenine, so v povprečju 

stari od šestdeset do sedemdeset let. »Starejši smo, bolj nas zanimajo 

naše korenine,« se nasmehne Manja. 

Pred kratkim je, denimo, raziskovala za Američana, čigar mama je 

prihajala iz Slovenije, a o svoji domovini ni želela govoriti, niti o tem 

ne, zakaj je odšla. Zato se je sin lotil raziskovanja sam. 

Raziskovala je za ameriški par, ki se je nenehno vračal v Slovenijo, »in 

odkrivali smo čedalje več sorodnikov! Njihova srečanja so postajala 

čedalje večja,« smeje pripoveduje Manja. 

Večina ljudi, ki jim Manja pomaga pri raziskovanju družinske 

zgodovine, v Sloveniji in/ali na Hrvaškem ostane dalj časa; obisk 

sorodnikov pogosto združijo še s spoznavanjem države njihovih 

prednikov. 

Vse je mogoče! 

Manja je neskončno optimistična; ko naleti na ovire, jih bo na vsak 

način poskusila bodisi odstraniti ali preskočiti. In večinoma ji to tudi 

uspeva. Kajti, kot smeje povzame sama: »Meni se zdi vse mogoče!« 

Mateja Gruden 

Iskanje zapisov v knjigah cerkva, kjer so bili predniki krščeni 

Foto: osebni arhiv Manje Lilek 

37 

Trendi 


38 

Inovativno 

Big Berry 

Preprosta ideja, ki je 

prerasla v edinstveno 

turistično zgodbo 

Začetki blagovne znamke Big Berry segajo v leto 2016, ko se je na pravljični lokaciji v Beli krajini, kjer se 

reki Lahinja in Kolpa združita v eno, ob najdaljši plaži v Sloveniji, začel projekt, ki je bil že takoj drugačen 

od preostalih. Big Berry Kolpa Kolpa River resort nekateri imenujejo glamping, a je v resnici veliko več 

kot to: je prva in najpomembnejša destinacija Big Berryja, saj ima pomembno vlogo kot kraj, kjer se 

rojevajo ideje in kjer se testira različne inovacije, preden se ponudi zgolj najuspešnejše. 

Celoten koncept temelji na treh stebrih: »občuti, pridruži se in 

ustvarjaj« (feel, join and create) ter dodatnih projektih, ki 

povezujejo vso zgodbo. 

Pristna lokalna izkušnja 

Prvi steber povleče obiskovalce z uhojenih turističnih poti v srce 

regije, do domačinov, in jim tako zagotavlja pristno izkušnjo – 

poleg luksuznega bivanja. Ideja je združena v sloganu: Razkošje 

svobode. 

Zgodba o tem se je začela, ko je ugledna slovenska družba 

Hosekra, d. o. o., s skoraj 30-letnimi izkušnjami, v sodelovanju z 

najboljšim oblikovalskim studiom in arhitekti začela razvijati 

sodobne in razkošne mobilne hiše. Najustvarjalnejši oblikovalci so 

načrtovali vse podrobnosti. To je prav posebna oblika luksuznega 

turizma, ki temelji na tesni povezanosti z naravnim okoljem, hkrati 

pa gostom ponuja vse razkošje, ki si ga želijo. 

Polletno ustvarjanje umetnikov in oblikovalcev 

Želja, da bi postali še posebnejši, prepoznavnejši in še bolj 

luksuzni, je lani privedla do uresničitve projekta – »BB Design 

Year«. Big Berry je šest mesecev gostil več kot šestdeset umetnikov 

in oblikovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Španije, Japonske in 

Turčije. Sodelovali so tako mladi študenti kot že priznani studii, ki 

so med bivanjem v Big Berryju lahko začutili naravo, regijo in 

slogan Razkošje svobode. Domačinka, mednarodno nagrajena 

oblikovalka Vita Ivičić, je svoj navdih za ustvarjanje našla v 

tukajšnjem zeliščnem vrtu in nasadu jagodičevja. Ustvarjalci so v 

pol leta skupaj oblikovali več kot dvesto produktov; številni bodo 

sčasoma postali del blagovne znamke in jo obogatili. 

Sodelovanje z lokalnimi partnerji 

Big Berry že od začetka temelji na povezovanju. Lokalno 

prebivalstvo spodbuja, da se povežejo med sabo in z blagovno 

znamko kot partnerji (steber »pridruži se«), da bi skupaj ustvarili 

avtentično okolje in še naprej razvijali regijo kot celoto. 

Projektu se je doslej pridružilo že več deset partnerjev iz lokalnega 

okolja in vse regije. Tako širijo svojo dejavnost, gostje resorta pa 

dobijo pristne izdelke in možnost spoznavanja domačega 

prebivalstva. Pridružijo se jim lahko pri adrenalinskih podvigih na 

reki Kolpi, spoznajo tukajšnjo bogato kulturno dediščino in se 

prepustijo sveži kulinariki regije, kjer je največji hit belokranjska 

pogača, ki jo lahko poskusijo speči tudi sami. 


in glavne vrednote Big Berryja, kot so ljubezen, družina, potovanja 

in svoboda. 

Vse to bo na ogled tudi javnosti. Edinstvena umetniška dela pa bo 

mogoče občudovati vso sezono. 

39 

To je koncept povezovanja na več ravneh – z namenom 

izboljševanja prepoznavnosti te turistično nekoliko odročne 

slovenske regije, ki pa je lahko tako izjemno privlačna tudi za 

najzahtevnejše obiskovalce. 

Predajanje znanja 

Obstaja pa še en, tretji steber koncepta Big Berryja. Čeprav se je 

vse začelo v Beli krajini in se vrti okrog nje, Big Berry ni omejen 

zgolj nanjo. Bela krajina je in bo ostala najpomembnejši 

povezovalni člen, inkubator idej in osnova Big Berryja, vendar se 

ta širi. Vlagateljem in lastnikom franšiz daje možnost, da ustvarijo 

(steber »ustvarjaj«) trajnosten in prepoznaven turistični produkt, 

ki se preprosto uresniči na kateri koli lokaciji, v Sloveniji ali tujini, z 

vključitvijo nekaterih elementov in konceptov Big Berryja, ki bodo 

gostom zagotovili enako avtentično bivalno izkušnjo Big Berryja 

na kateri koli destinaciji. 

Doslej so svoja vrata že odprle delne franšize na obalah Romunije, 

Salzburga in Celovca. Projektu pa se je lani pridružil Wies v Avstriji. 

Inovativno 

Inovativni projekti 

Prav v Beli krajini so bili prvič predstavljeni tudi projekti, ki še 

dodatno spodbujajo sodelovanje. Skozi projekt »BB Mastermind« 

uspešni posamezniki (lani jih je bilo kar dvajset) predajajo svoje 

znanje na inovativen način v naravni učilnici in sproščenem 

okolju, predavanja pa so odprta za javnost. 

Projekt »BB Chef« že dve leti povezuje uspešne kuharje in lokalne 

pridelovalce ter tako obojim daje možnost, da spoznajo prednosti 

lokalne kulinarike. Gorazd Potočnik, eden gostujočih kuharjev, je 

svojo izkušnjo opisal tako: »To je nekakšen hedonizem, ker je 

preprosto in brez kiča. Samo hišica, čokolada in jagodičevje.« 

S svojo zgodbo in projekti je Big Berry doslej gostil že več sto 

novinarjev, vplivnežev in blogerjev z vseh celin ter tako odmeval 

v različnih koncih sveta. 

Prepoznavnost skozi umetnost 

Med številnimi projekti je bil lani najopaznejši umetniški »BB Art 

Colony«: aprila, še pred uradno otvoritvijo resorta, je sedem 

umetnikov iz Slovenije, Španije in Hrvaške ustvarilo za skupaj 130 

kvadratnih metrov poslikav in ulično umetnost uspešno preneslo 

v neokrnjeno naravo ob Kolpi. Ta umetniška dela so hitro postala 

zaščitni znak hišic Big Berryja. 

Prav to je tudi razlog, da se letošnja sezona začenja s tem 

projektom; novi umetniki bodo ustvarili še več poslikav in novo 

umetniško ulico ob reki Kolpi. Poleg tega bodo na zabaven, 

umetniški in slikovit način predstavili zgodbo, ki jo pravkar berete, 

Največja novost letošnje sezone pa bo majsko odprtje prve 

franšize na hrvaškem otoku Osjak. 

Glavni razlog za nove franšize je – poleg koncepta povezovanja in 

avtentične izkušnje – še zlasti preprostost. Zanje je na voljo vsa 

podpora Big Berryja: od zasnove in izvedbe do nasvetov in 

prodajnih taktik. Cilj Big Berryja je, da ta inovativni koncept, ki ga 

priznavajo tudi Slovenska turistična organizacija in lokalne 

turistične organizacije, prenese na nove destinacije, tudi manj 

znane, poveže še več partnerjev, ki bi jih lahko turizem sicer 

morda spregledal, in tako ponuja gostom čedalje več posebnih, 

edinstvenih in avtentičnih doživetij. 

L. L. 

Foto: arhiv Big Berryja 

Big Berry se je lani predstavil tudi svetovni javnosti – kot glavni 

partner pri zasnovi in izvedbi Slovenske hiše na Olimpijskih 

igrah v Južni Koreji. 

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem. 


40 

Digitalno 

Foto: Pixabay 

Najboljše potovalne 

aplikacije za potep v 

letošnjem letu 

Čeprav se poletni dopusti še niso začeli, se nekateri morda že sprašujete, katere potovalne 

aplikacije bi si namestili na svoj pametni mobilni telefon ali tablični računalnik. Da bi vam olajšali 

izbiro, si v nadaljevanju poglejmo nekaj aplikacij, ki vam bodo zagotovo prišle prav, ko se boste 

potepali po neznanih krajih. To so brezplačne aplikacije za telefone iPhone, tablice iPad in tudi za 

mobilne naprave z Androidom. 

Google Translate 

Storitev Google Translate je med uporabniki mobilnih naprav 

in osebnih računalnikov, ki se potepajo po neznanih krajih, 

zelo priljubljena, saj lahko z njo prevajamo tekstovna in 

glasovna sporočila na zelo preprost način. Priljubljeno spletno 

storitev so pred kratkim posodobili: računalniški gigant je 

dodal podporo za novih trinajst jezikov, skupaj pa so na voljo 

že kar 103 svetovni jeziki. Ker je bila storitev pred kratkim 

opremljena celo z umetno inteligenco, verjamemo, da boste 

nad prevodi navdušeni in da boste zlahka našli tisto, kar boste 

iskali, vključno s turističnimi znamenitostmi. 

Drops 

Mobilna aplikacija Drops je namenjena učenju jezikov z avdiovizualno 

igro, ki je preprosta za uporabo. Na voljo je trideset 

svetovnih jezikov in narečij. Aplikacijo lahko brezplačno 

uporabljamo za omejen čas, če jo potrebujemo za dalj časa, jo 

bomo morali nadgraditi na polno različico. 

App in the Air 

Mobilna aplikacija App in the Air ponuja zbirko pomembnih 

informacij o našem potovanju, da so vedno pri roki, ko jih 

potrebujemo. To vključuje kartice zvestobe, letalske vozovnice 


in uro odhoda. To bo še zlasti prišlo v poštev, ko potujemo z 

letalom, saj prikazuje čas, ki ga bomo potrebovali za 

varnostni pregled in prevzem kovčkov ob pristanku. Poleg 

tega lahko aplikacijo uporabimo tudi za merjenje dimenziji 

našega kovčka s pomočjo razširjene resničnosti, tako da 

bomo vedno vedeli, ali izpolnjujemo pogoje letalske družbe, 

s katero potujemo. 

Elk Currency Converter 

Pretvornik denarnih enot Elk Currency Converter je aplikacija, 

ki jo bomo najverjetneje uporabili večkrat na dan, če bomo 

počitnice preživeli v državi, kjer ne uporabljajo evrov. Zato je 

nujno, da je mobilna aplikacija preprosta in hitra za uporabo. 

Njena prednost pred konkurenčnimi rešitvami je preprost 

grafični vmesnik, zato nam njena uporaba ne bo vzela 

preveč časa. 

Google Trips 

Mobilna aplikacija Google Trips vam bo olajšala marsikatero 

opravilo na poti, še zlasti, če jo boste povezali z uporabniškim 

računom Gmail. Ta namreč samodejno »zapolni« vaš koledar 

z vsemi rezervacijami, ki ste jih opravili na poti. Poleg tega 

bo aplikacija Google Trips ponudila zanimive turistične 

točke in kraje, ki niso toliko obiskovani, kljub temu pa niso 

nič manj zanimivi. Zagotovo vam bo v pomoč tudi 

vsestransko uporabni lokalni vodnik. 

Lonely Planet Guides 

Mobilna programska oprema Guides podjetja Lonely Planet 

je nadvse priročna za načrtovanje potovanj po neznanih 

krajih. Preden se odpravite na potovanje, lahko brezplačno 

prenesete eno mesto, kar pomeni, da ne boste potrebovali 

podatkovnega prometa. Ta aplikacija je znana tudi kot 

orodje za predloge najboljših lokacij na poti. Poleg tega je 

aplikacija nadvse preprosta za uporabo, saj je vmesnik 

nadvse intuitiven. 

FlightStats 

Brezplačna mobilna aplikacija Flight Stats vam bo v pomoč 

pri spremljanju letov ter iskanju informacij o terminalih, 

portalih in zastojih. Poleg tega lahko prek aplikacije izveste 

marsikatero zanimivo dejstvo o letališčih, predvsem 

mednarodnih. Za najbolj radovedne je na voljo še 

spremljanje poti letov. 

Za potovanje po Sloveniji 

Za potovanja po Sloveniji pa vam priporočamo dve mobilni 

aplikaciji: Explore Slovenia – Travel Guides in Slovenia 

Top 100. 

Brezplačna mobilna aplikacija Explore Slovenia – Travel 

Guides omogoča listanje digitalizirane produktne turistične 

publikacije, ki je na voljo poleg tiskanih izdaj. V aplikaciji je 

trenutno objavljenih devet publikacij: Zdrave vode s 

predstavitvijo ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč; 

Skrivnostni Kras, ki na enem mestu predstavlja ponudbo 

slovenskega krasa; Muharjenje v Sloveniji s predstavitvijo 

najprimernejših rek za muharjenje; Slovenija – športna 

destinacija s predstavitvijo konkurenčnih prednosti Slovenije 

za organizacijo priprav vrhunskih športnikov; Evropske 

destinacije odličnosti EDEN; Smučarska središča v Sloveniji; 

Mesta kulture s predstavitvijo osemnajstih mest in doživetij 

mestnega turizma; Čebelarski turizem v Sloveniji; 

Kolesarjenje v Sloveniji s predstavitvijo kolesarskih izletov, 

kolesarskih destinacij in kolesarjem prijaznih nastanitev in 

ponudnikov. 

Produktne publikacije v digitalni obliki so na voljo v 

angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, kadar koli in kjer 

koli, saj so izdaje, ki si jih prenesete na svoje naprave, na 

voljo tudi brez spletne povezave. 

Mobilna aplikacija Slovenia's Top 100 prikazuje izbor 

najzanimivejših turističnih znamenitosti Slovenije. Gostu ali 

domačinu v Sloveniji omogoča, da kadar koli preveri, katera 

turistična znamenitost je v njegovi bližini. Vsaka od 

predstavljenih znamenitosti vsebuje visokoresolucijske 

fotografije, kontaktne podatke, prikaz na zemljevidu z 

možnostjo izrisa poti od trenutne lokacije uporabnika do 

znamenitosti in možnost vpogleda v lokalno turistično 

ponudbo. 

41 

Digitalno 

Sidekix 

Mobilna aplikacija Sidekix omogoča prenos mestnih 

vodnikov, zato z njo na preprost in hiter način najdete 

kavarne, lokale, trgovine in muzeje. Ker aplikacija za 

delovanje potrebuje spletno povezavo, je najbolje, da jo 

odprete, ko je dostopna brezžična povezava WiFi. 

Café WiFi 

Café WiFi je ena najzanimivejših mobilnih aplikacij, saj vam 

prikaže, kje so na voljo brezplačne dostopne točke WiFi. Ta 

aplikacija je najbolj uporabna v večjih mestih, kljub temu pa 

naj bi bila podpora za manjša mesta in države na voljo že v 

prihodnjih nekaj mesecih. 

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami. 


42 

Sto let Bauhausa 

Skok čez mejo 

Nemška turistična organizacija (DZT) je začela svetovno kampanjo ob 100. obletnici ustanovitve legendarnega 

Bauhausa v Weimarju, tudi v Sloveniji. 

V Ljubljani je izjemno domiselno predstavitev (z umetniško 

navdahnjenim izdelovalcem slaščic v slogu linij Bauhausa 

Gorazdom Potočnikom) večplastnega bogastva Bauhausove 

dediščine v oblikovanju, arhitekturi, umetnosti in obrti pripravilo 

predstavništvo DTZ v Sloveniji. Tako je tudi spomnilo, da je Nemčija 

kot turistična dežela tudi sicer zelo priljubljena in aktualna. 

»V minulem letu je Nemčijo obiskalo nekaj več kot 100.000 

Slovencev, ki so ustvarili 369.000 prenočitev, kar je 27 odstotkov 

več kot leto prej,« je povedala Maja Horvat, vodja predstavništva 

DZT v Sloveniji. »Bauhausova obletnica pa je idealna za utrditev 

položaja Nemčije kot kulturne destinacije številka ena za Evropejce. 

Z uporabo digitalnih tehnologij in inovativnih formatov dogodkov 

poudarjamo živo dediščino gibanja Bauhausa v Nemčiji,« je ob 

začetku kampanje dejala Petra Hedorfer, predsednica upravnega 

odbora DZT. 

D. P. B. 

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

Maja Horvat in Gorazd Potočnik na predstavitvi 100. obletnice 

Bauhausa v Ljubljani 

Dunajska opera praznuje 

150-letnico 

Dunaj letos praznuje 150 let delovanje državne opere. Ob tej priložnosti bosta odprti razstavi v muzeju 

Albertina in v umetnostno-zgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum). 

Foto: Österreich Werbung 

Po osem let trajajoči gradnji so ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa I. 

in cesarice Elizabete 25. maja 1869 odprli dunajsko državno opero 

(Wiener Staatsoper). Kot prvo so v njej uprizorili opero Don Giovanni 

skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. 

Natanko 150 let po odprtju, 25. in 26. maja, vabi dunajska državna 

opera na rojstnodnevno praznovanje. Najprej (25. maja) bo na 

sporedu rojstnodnevna matineja, zvečer pa bo premiera opere Die 

Frau ohne Schatten (Žena brez sence) skladatelja Richarda Straussa. 

To delo je bilo prvič uprizorjeno pred sto leti v dunajski državni operi 

pod Straussovim vodstvom. Dan zatem, 26. maja, pa sledi vsesplošno 

praznovanje z jubilejnim koncertom pred opero. 

L. L. 

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje 

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu 

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 

April 2019 

Izdaja: 

Turistična zveza Slovenije 

Naslov uredništva: 

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI, 

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, 

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si 

Svet revije Lipov list: 

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger 

Transakcijski račun: 

SI56 03100-1000010639 

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si 

Celoletna naročnina je 32 evrov. 

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila 

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji. 


30. DOBROTE 

SLOVENSKIH 

KMETIJ 

Zadnja leta več kot 

tisoč podeljenih priznanj 

Na vseh dosedanjih razstavah je bilo 

skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od 

tega 5184 bronastih, 6236 srebrnih 

in 7825 zlatih ter kar 1088 znakov 

kakovosti (znak kakovosti prejme 

kmetija, ki tri leta zapored dobi zlato 

priznanje za določen izdelek). 

Osrednja regija in 

spremljajoči dogodki 

Kot vsako leto je tudi tokrat poudarek 

na eni izmed sodelujočih regij. 

Tokrat je ta čast doletela Ljubljansko 

pokrajino z Zasavjem, ki je znana po 

visoko kakovostnih izdelkih iz sadja, 

mesa, mlečnih izdelkih in drugih 

dobrotah. Likovni natečaj vrtcev in 

osnovnih šol, ki poteka ob prireditvi, 

ima letos naslov Cvetoči travniki in 

travniški sadovnjaki in je namenjen 

ohranjanju slovenskih travnikov. 

Letos Ptuj praznuje 1950 let od 

prve pisne omembe mesta, temu 

primeren bo bogat program 

prireditev. Na Ptuju bomo 

torej praznovali dve okrogli 

obletnici z vrsto dogodkov ter 

omamnimi vonji in slastnimi okusi 

slovenskega podeželja. Vabljeni! 

17. maj Petek 

Program jubilejnih 30. 

Dobrot slovenskih kmetij 

Dnevi Dobrot slovenskih kmetij bodo 

od 17. do 19. maja 2019 v minoritskem 

samostanu na Ptuju. Razstava nagrajenih 

izdelkov bo v prostorih minoritskega 

samostana z možnostjo ogleda med 

9. in 18. uro. Ogled razstave in obisk 

programa prireditve bosta na jubilejni 

razstavi brez vstopnine. 

12.00 Slovesnost ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij 

9.00–12.00 Dan šol in vrtcev s podelitvijo priznanj za likovna dela 

otrok iz vrtcev in osnovnih šol na temo »Cvetoči travniki in 

travniški sadovnjaki« s podelitvijo priznanj ob 9. uri 

10.00 Srečanje predstavnikov organizacije Agraslomak v Mestni 

hiši 

10.00–11.30 Strokovni posvet o promociji slovenske hrane v organizaciji 

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na 

prizorišču 

9.00–18.00 Prodaja in promocija Dobrot in slovenske hrane na stojnicah 

in v šotoru ter ogled razstave za obiskovalce 

18. maj Sobota 

10.30 Folk Fest nastop na centralnem odru v okviru razstave 

12.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke 

15.00 Javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in 

godci 

9.00–16.00 Predstavitev starodobnikov v starem mestnem jedru 



19. maj Nedelja 

Praznični dan razstave s sodelovanjem Ljubljanske 

pokrajine z Zasavjem v kulturnem programu 

10.00 Zahvalna maša v minoritski cerkvi 

11.00 Podelitve priznanj za nagrajene izdelke 

15.00 Nastop glasbenih, vokalnih in plesnih skupin Zveze 

kulturnih društev Ptuj 



Informacije na: www.kgz-ptuj.si

5. MEDNARODNI 

SEJEM ZELENEGA 

TURIZMA IN BIVANJA 

12. - 14. 4. 2019 

Gornja Radgona 

POVEZANI Z NARAVO! 

SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM 

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE 

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000 

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019. 

NATURO bo povezoval ponudnike trajnostno usmerjenega turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi ter bivanja z naravo. 

Predstavljene bodo zelene turistične destinacije slovenskih in tujih pokrajin, doživetja v naravnih zdraviliščih, raziskovanje v krajinskih parkih, ideje 

za pohodniške in planinske ture, oddih na turističnih kmetijah in razvajanje pri kulinaričnih ponudnikih. 

Osrednjo sejemsko predstavitev pripravlja Turistična zveza Slovenije. Pod njenim okriljem bo svojo dejavnost in ponudbo predstavilo preko 20 

regijskih turistične zvez in lokalnih turističnih društev iz celotne Slovenije. Ponudniki bodo poskrbeli za živahno sejemsko vzdušje, predstavili 

obiskovalcem kulturne posebnosti ter jim ponudili v pokušnjo izvrstne kulinarične dobrote. Največjo razstavo doslej pripravlja Pomurska 

turistična zveza. V okviru predstavitve projekta »Visit Pomurje« boste lahko začutili pisano pomursko podeželje in našli številne razloge za obisk 

Pomurja. 

Poseben poudarek bo posvečen rekreacijski in turistični rabi gozdov. Turistična zveza Slovenije skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije pripravlja 

za obiskovalce sejma posebno razstavo »Turizem, gozd, kultura« in predstavitev 21 tematskih poti (»Naj tematske poti 2018«). 

Obiskovalci se boste lahko prepustili meditacijam v gozdu in pripovedovanju gozdnih zgodb ob tabornem ognju. Plezanja željni se boste lahko 

preizkusili na umetni plezalni steni. Seznanili se boste lahko s treningi nordijske hoje. Preizkusili se boste lahko v borilnih veščinah in streljanju s 

trenažerjem. 

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil 

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma. 

V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili vabljiv paket za organizirane skupine, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s 

toplim napitkom, sejemsko vstopnico in kosilo. 

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto: 

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper 

29 33 34 35 40 

Vabljeni k naravnemu sodelovanju! 

Več informacij o sejmu NATURO: 

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO, 

T: +386 2/5642 118, 

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si 

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku: 

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111. 

www.pomurski-sejem.si 

SLOTours

Revija Lipov list, april 2019

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?