Revija Lipov list
Revija Lipov list
Revija Lipov list
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />
5<br />
Intervju<br />
V vodnih parkih je živahno še zlasti poleti, ko je v termah in zdraviliščih največ družin z otroki.<br />
in počitnice ob skrbi za dobro počutje?<br />
Zdaj je prenočitev gostov z zdravstveno napotnico približno deset<br />
do dvanajst odstotkov. Vsi drugi so turisti v najširšem pomenu<br />
besede. Sicer se je ključni premik k ponudbi za dobro počutje zgodil<br />
pred dobrimi petnajstimi leti, s čedalje večjo priljubljenostjo velnesa<br />
tudi pri nas. Takrat so začela zdravilišča čedalje bolj dopolnjevati<br />
svojo ponudbo klasičnih rehabilitacijskih programov s ponudbo<br />
velnesa. Temu je pred dobrim desetletjem sledil velik naložbeni cikel<br />
z novimi hoteli, denimo v Termah 3000, Termah Olimia, Dolenjskih<br />
Toplicah ... Na voljo so bila evropska sredstva in bil je še čas<br />
konjunkture, tik pred gospodarsko krizo. Ti hoteli so bili bolj kot ne<br />
namenjeni širši populaciji gostov, ki si želijo ponudbo za dobro<br />
počutje. V Slovenijo so se začeli vnašati tudi zanimivi primeri dobre<br />
prakse z različnih koncev sveta: ajurveda iz Indije, recimo, v Portorožu<br />
so odprli Wai Thai center po zgledih Tajske ... Čedalje pestrejša je<br />
postajala ponudba bazenov, ki so postajali vodni parki ... Zdaj je<br />
večina term in zdravilišč tudi tesno vpeta v okolje, kjer so, črpa iz<br />
njihovih posebnosti. Spodbujajo gibanje v naravi, kot sta hoja po<br />
pohodniških in tematskih poteh, in kolesarjenje – z ureditvijo<br />
kolesarskih poti, na primer. Zavedajo se, da morajo gostom, da bi jih<br />
zadržali pri sebi čim dlje (povprečen čas bivanja v termah in<br />
zdraviliščih je sicer 3,7 dni), ponuditi čim več možnosti za preživljanje<br />
časa tudi v okolici. Še zlasti tujim.<br />
Kakšno pa je razmerje med domačimi in tujimi gosti?<br />
Lani je bilo tujih že 51 odstotkov, povečevanje njihovega števila je<br />
tudi eden naših strateških ciljev. Me pa zelo veseli, da nam ob<br />
povečevanju števila tujih gostov uspeva ohranjati število domačih na<br />
približno isti ravni. Sicer naj ob tem omenim, da se je Skupnost že<br />
takoj po ustanovitvi (takrat je bilo v njej šest zdravilišč) ob koncu<br />
petdesetih let prejšnjega stoletja odločila za nagovarjanje tudi tujih<br />
obiskovalcev. Že leto po ustanovitvi so izdali brošuro v štirih tujih<br />
jezikih in sredi šestdesetih let je avstrijska državna zavarovalnica že<br />
pošiljala paciente v slovenska zdravilišča. Mednarodni značaj<br />
zdravilišč je bil tako prepoznan veliko prej kot številnih zdaj najbolj<br />
priljubljenih slovenskih destinacij.<br />
Kaj pa diverzifikacija ponudbe slovenskih term in<br />
zdravilišč? Nekoč so bila precej profilirana glede na<br />
zdravstvene storitve – pa zdaj, glede na preostalo<br />
ponudbo? Je mogoče jasno profiliranje njihove<br />
ponudbe, vsaj pri nekaterih?<br />
Imajo kar dobro profilirano ponudbo, čeprav bi si želeli, da bi bila še<br />
bolj. Toda to ni tako preprosto. V terme in zdravilišča zahajajo ljudje<br />
vse leto, a ciljne skupine se med letom lahko tudi zelo razlikujejo.<br />
Poleti je daleč največ družin z otroki, se pravi, da potrebujejo<br />
ponudbo zanje. V preostalem delu leta pa je največ starejših, čedalje<br />
več je mladih parov, zanimive so tudi »tematske« skupine, na primer<br />
deklet ali žensk, ki pridejo na zdrav konec tedna. Nekatera zdravilišča<br />
so uredila tudi kongresne dvorane in/ali prostore za poslovna<br />
srečanja, tako da nagovarjajo tudi to skupino gostov. Za nekatera so<br />
izjemno pomemben segment športniki, ki prihajajo k njim na<br />
priprave, pa tudi na tekme.<br />
Terme in zdravilišča so med redkimi ponudniki v<br />
Sloveniji, ki že dolgo uresničujejo cilj desezonalizacije<br />
turizma. Kako pa je razpršen njihov obisk skozi leto?<br />
Poleti so najbolj zasedeni, od 80- do 100-odstotno, v tem času je<br />
komaj še kaj možnosti za rast, ob koncih tedna v njih sploh ni<br />
prostora. Sicer je povprečna raven zasedenosti 64-odstotna. Se pa<br />
poznajo vlaganja v prenovo in izboljševanje kakovosti storitev v<br />
zadnjih petih letih, kar je omogočilo tudi dvig tržnih cen. Tako je<br />
letošnji promet ob skoraj enakem obisku in prenočitvah kot lani<br />
malce večji. Moje osebno mnenje je, da bi bila idealna zasedenost od<br />
70 do 75 odstotkov na letni ravni – brez povečevanja obsega<br />
ponudbe, zato pa z nenehnim izboljševanjem kakovosti. To lahko<br />
zagotavlja butičnost.<br />
In za konec še malce o trendih, ki nakazujejo nadaljnji<br />
razvoj ponudbe dobrega počutja.<br />
Ljudje bodo še naprej in še pogosteje iskali ponudbo dobrega<br />
počutja, saj bo stresnih in drugih takšnih dejavnikov v vsakdanjem<br />
življenju še več. Prav tako nekaterih bolezni, povezanih s tem in s<br />
starajočo se populacijo. Zdraviliški produkt je pravzaprav nenehno v<br />
trendu. Lahko samo raste, pasti pa ne more.<br />
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />
Narava – nepogrešljiv del turizma dobrega počutja<br />
Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019
Change language