12. ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA
OKTOBER 2019
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
KAZALO VSEBINE
UVODNA BESEDA ………………………………… 3
TU, KJER SEM DOMA ………………………………… 4
V ETNOGRAFSKEM MUZEJU ………………………………… 5
ČEBELJE PRIGODE ………………………………… 7
ČEBELE
ANGLEŠKE ČEBELICE
…………………………………
…………………………………
MEDENA ZGODBA ………………………………… 11
ČEBELNJAK IN ŠEŠKOV DOM
NADARJENI V ŠOLI V NARAVI
DEFICITARNI POKLICI
SVETOVNI DAN OŽIVLJANJA
KOLESARSKA POTEPANJA
PEPELKE.COM
MUZIKAL CVETJE V JESENI
POTOVANJE V EGIPT
LJUBEZENSKA PISMA
OKOLJEVARUJ
ČAJNA ŽENIČKA
KNJIŽNI KOTIČEK
ODPOSLANČKI
RAVNATELJ ODGOVARJA
USTVARJALCI ČASOPISA
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
…………………………………
9
10
12
13
16
17
18
19
20
21
22
24
25
26
27
28
31
Foto: Maja Gole Premrl
2
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
UVODNA BESEDA
DRAGI BRALCI!
Pred vami je nova, oktobrska številka Učilne zidane - v znamenju
iztekajočega se leta čebel in medu. Čebelarsko društvo Kočevje ima na
svoji spletni strani objavljeno misel "Človek ne bi bil človek, če bi ga ločili
od narave. In narava ne bi bila narava, če bi jo ločili od čebele." Tema
ponuja spekter možnosti za sprostitev našega ustvarjalnega duha – kar
smo ob kulturnem dnevu tudi pokazali na šolskih delavnicah.
Rastli smo ob čebelici Maji (starejši in novejši različici) in imamo
privzgojen spoštljiv odnos do čebel. Ob prihajajočih hladnejših dnevih se
z njihovim sladkim proizvodom borimo proti virusom in bakterijam. Pa
vemo, koliko truda je vloženega v eno samo kapljico medu?
UREDNICA
Foto: Maja Gole Premrl
LE KAJ SI VEVERIČKA MISLI OB BLIŽNJEM SREČANJU S
ČLOVEKOM?
Zapišite njene misli in jih pošljite na naslov:
ucilna.zidana@oszboraodposlancev.si.
Objavljene bodo v naslednji številki časopisa.
Najizvirnejši prispevek čaka sladka nagrada.
3
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
TU, KJER SEM DOMA
(Igor Pirkovič/Tomaž Pirnat)
MOJI LJUDJE, REKE, GOZDOVI, SONCE,
KI Z JUTROM GRIZE MEGLICE.
TU SO DRAGULJE STRESLI BOGOVI,
DA MI SOLZE OBJEMAJO LICE.
TU NA SKRIVAJ PLETEM SPOMINE
NA SVOJO MLADOST, PRVE KORAKE.
TU V OBJEMU KOČEVSKE DOLINE,
KI JE MED VSEMI NI ENAKE.
TU, KJER SEM DOMA. TU SE
SPLETAJO NITI.
PREK MOJIH NAJDRAŽJIH ISKRENIH
LJUDI DO MOJEGA SRCA.
TU, KJER SEM DOMA, OSTANEM, SAJ
NOČEM ODITI.
TU SE ZA SREČO OPRIMEM NEBA.
TUKAJ OSTANEM. TU, KJER SEM
DOMA.
MOJE POTI VODIJO V SANJE.
TU JE MOJ DOM IN MOJE OGNJIŠČE,
JE HREPENJE IN PRIČAKOVANJE,
KJER SI DOTIK SREČO POIŠČE.
Foto: Maja Gole Premrl
TU NA SKRIVAJ PLETEM SPOMINE
NA SVOJO MLADOST, PRVE KORAKE.
TU V OBJEMU KOČEVSKE DOLINE,
KI JE MED VSEMI NI ENAKE.
Vir: www.lumberjacktools.com
4
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
PRVOŠOLČKI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU LJUBLJANA
Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju
etnografije. Je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti,
prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami,
med naravo in civilizacijo. Ima močno zgodovinsko ozadje. Nastal je leta
1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Etnografska zbirka je imela sprva
le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil zunajevropski del. Zametek
samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev etnografskega
inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Leta 1926/27 je izšel prvi
letnik Etnologa, znanstvene periodične publikacije muzeja. Leta 1941 se
je muzej preimenoval v Etnografski muzej. Po letu 1945 se je usmeril v
znanstveno raziskovanje. Leta 1964 se mu je ime spremenilo v Slovenski
etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila
temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav.
Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Šele
leta 2004 je dokončno odprl vrata nove razstavne hiše z razstavo Evropski
etnografski muzeji v SEM.
9. marca 2006 je bila svečana
otvoritev prvega dela stalne razstave
Med naravo in kulturo, ki
prikazuje zakladnico slovenske in
zunajevropske dediščine.
3. decembra 2009 je SEM zaključil
svojo petnajstletno kompleksno
vsebinsko prenovo z odprtjem
druge stalne razstave Jaz,
mi in drugi: podobe mojega sveta,
ki je posvečena človeku in
njegovemu umeščanju v svet.
Foto: Tina Stopar
Prvošolčki so se v spremstvu kustosinj sprehodili skozi krožni program
stalne razstave Med naravo in kulturo in dan zaključili z delavnico, kjer so
si izdelali prav posebna pokrivala.
5
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
In kakšni so vtisi otrok?
• Meni so bili všeč kurenti. Imeli so velike zvonce, masko in palico.
(Bojan Gigović, 1. A)
• Najbolj so mi bile všeč sončne ure. Tako kot se premika sonce, se tudi
ure. (Patrik Železnjak, 1. A)
• Všeč nama je bil labirint, skozi katerega smo se sprehodili in se nato
posedli okoli ognjišča. (Laura Palushaj in Eva Remic, 1. A)
• Zanimiva je bila izdelava in poslikava čepic za pastirčke in avbic za
deklice. (Žana Vučko, 1. A)
• Še posebej zanimiva je bila miza za
mesenje kruha, ki se je zvečer
spremenila v zibelko za dojenčka.
(Daša Skender, 1. A)
• Sredi muzeja je bil dolg in ozek čoln iz
lesa. Iz njega so lovili ribe. Tune so
lovili na trnek in rake z mrežo. Zadaj je
imel velika vesla. V čolnu smo tudi
lahko sedeli. Bilo je lepo in prijetno. (Bojan Gigović, Lucija R. Nanjara,
Patrik Ž., Daša Skender, Žana V., Zoja Česnik in Eva Remic, 1. A)
• Najbolj všeč mi je bilo, ko sem lahko sedel v zelo dragocen čoln ribičev.
Rekli so mu "čupa". (Nejc Okorn, 1. C)
• Zelo všeč so mi bili kipi – mali človečki in pisala, s katerimi so risali v sir.
(Amalija Radić, 1. C)
• Klobuki so bili zelo lepi, lepe barve, imeli so mašnice. Tudi obleke so
bile krasne. (Jasmina Velić, 1. C)
• "Čupa" je bila najboljša. To je tak velik čoln iz lesa. Zanimiv mi je bil tudi
klobuk, narejen iz drevesne gobe. (Sven Gavranović, 1. C)
• Najbolj všeč mi je bil labirint. Lahko smo veliko raziskovali. Morali smo
poznati črke, da smo šli po pravi poti. (Iva Čošić, 1. C)
• Ko smo šli v labirint, je bilo res dobro. Tam sem videla mini knjigico,
košaro, katero so punce nosile na glavi, in še veliko drugega. Všeč so
mi bili tudi klobuki. (Lara Močnik, 1. C)
• Najbolj mi je bila všeč ladja. Ta je bila tudi največja v muzeju. (Vid
Stojaković, 1. C)
• V muzeju mi je bilo najbolj všeč, ko smo se naučili pesmico Moj klobuk
ima tri luknje. (Teja Močnik, 1. C)
• Všeč mi je bilo, ko smo hodili po labirintu in videli različne stare obleke
in velik čoln "čupo". (Zala Pavuna, 1. C)
Foto in besedilo: TINA STOPAR
6
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
V 1. C smo razmišljali in se veliko pogovarjali o čebelicah. Pogovor je
nanesel tudi na take in drugačne čebelje prigode:
Bili smo doma. Zagledala sem
čebeljo družino. Priletele so v
mojo sobo. Na televizijo sem
zlila med, da bi se sladkale.
Res so prišle, vse polizale in
odletele. (Iva Čošić, 1. C)
Ko sem šel iz Šeškovega
doma, sem med potjo videl
čebelji panj. Notri so bile žive
čebele. Matica je valila jajca.
Bila so majhna in oranžna.
(Sven Gavranović, 1. C)
Enkrat me je pičila čebela. Zelo me je bolelo. Tudi, ko sem na pik zlil
vodo, me je še vedno dolgo bolelo. (Žan Podlogar, 1. C)
Z avtom smo šli na obisk k teti. Na poti sem srečal cel roj čebel. Šle so
na dopust. (Lovro Kralj, 1. C)
Enkrat sem na telefonu videla čebele in ribe. Ribe so bile v vodi, čebele
so letele okoli rib in jim nagajale. Pikale so jih. Ribe so bile zelo jezne.
(Jasmina Velić, 1. C)
Šli smo na piknik. Tam je bila družina čebel. V avto sem šla po žogo.
Nisem videla, da je na moj prst priletela čebela. Pičila me je. Začela sem
jokati. Mami in ati sta me potolažila. Na rano sta mi dala nekaj mrzlega.
(Nia Grm, 1. C)
Čebelica je sedela na roži. Prišla je še ena in sta se začeli igrati in
pogovarjati. (Lara Stanič, 1. C)
7
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Opazil sem čebelnjak. Ležal je na tleh. Čebel ni bilo. Šle so drugam.
(Nejc Okorn, 1. C)
Ko smo šli na sprehod, sem videla čebele v panju. Letele so naokoli.
Nekatere so se vračale v panj. (Amalija Radić, 1. C)
Ko sem šel s kužkom na sprehod, sem videl cel panj čebel. Letale so
okoli panja. Nabirale so med. Enkrat me je čebela pičila v trebuh. Bolelo
me je. Nisem jokal. Stisnil sem zobe, saj mi je zelo zanimivo, ko čebele
nabirajo med. (Vid Stojaković, 1. C)
Ko smo šli jaz, oči in mami na Trato k babici, smo srečali čmrlja. Šel je
jest meso. Potem je odletel k čebelam. (Mark Horvat, 1. C)
Všeč mi je, ko jem med. Naučila sem se, kako se naredi medeno solato.
Enkrat me je pičila čebela in mi je zatekla cela noga. Mami je kregala
sestrico, ker mi ni pomagala. Če sestrico piči osa, mora takoj dobiti
injekcijo. (Zala Pavuna, 1. C)
Zelo rada imam med. Vem, da čebela pije iz rože med z jezičkom. To
mi je res zanimivo. (Teja Močnik, 1. C)
Foto: Tina Stopar
8
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Čebele so zelo prijazne živali. Če ne bi bilo čebel, ne bi bilo medu. Čebele,
ki živijo pri nas, se imenujejo kranjske sivke, poznamo pa še veliko vrst
čebel. Letajo od enega do drugega cveta. Najprej na enem cvetu poberejo
cvetni prah in z njim oprašijo drevesa in rože. Med odnesejo v panj.
Čebelar čebelo matico označi s številom, ki je obarvano z barvo, ki jo sam
izbere. V čebelnjaku imamo tri vrste čebel: matico, trota in čebelo delavko.
Če ne bi bilo čebel, ne bi bilo nas.
Uma Doutlik in Leona Bleskány, 3. D
NAŠE MIŠKE NI DOMA
Trilili, tralala,
naše miške ni doma.
Kam je šla? Na dolgi grič,
po semena za radič.
Mark Stevanić, 3. D
KAKO JE NASTALA ČOKOLADA
Nekega dne je čebelica Ana zaradi skrivnosti morala zapustiti družino.
Preselila se je v drugi panj in tam je vladala neka čisto druga kraljica. A
nekega dne je kraljica potrebovala okrepčilni napitek in čebelica Ana ji ga
je morala pripraviti. Naredila ji je čokolado. Kraljici je bila čokolada tako
dobra, da je vprašala čebelico Ano, kako se imenuje ta napitek. Ana ni
imela drugega, kot da ji pove resnico. Povedala ji je, da je odšla v
gospodarjevo hišo. Nato pa jo je kraljica prekinila in ji rekla, če ve, da tja
ne sme. Pritrdila je in povedala je, da bi se skoraj utopila v napitku po
imenu kakav. Še sreča, da jo je rešil fantek, gospodarjev sin. Kraljica je
poslala vse najboljše čebele, a se nobena od njih ni vrnila. Zato je
poimenovala čebelico Ano za čokoladno kraljico. Čez nekaj let je čebelica
Ana postala nova kraljica v panju. Hotela je vsem povedati recept za
čokolado.
Mija Stevanić, 3. D
9
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
LETO ČEBEL IN MEDU
Angleška delavnica
3. 10. 2019 je bil na naši šoli prav poseben dan. S kulturnim dnem smo obeležili
občinski praznik Občine Kočevje in tematsko leto, ki v tem letu nosi naslov Leto čebel
in medu. Učenci so po različnih delavnicah raziskovali, ustvarjali in preizkušali, kaj
nam ponujajo čebele in zakaj so tako pomembne za nas. Tudi na angleški delavnici
smo se ukvarjali s čebelami. V angleščini, seveda. Spoznavali smo besedišče,
povezano s čebelami, brali, gledali in poslušali risane filme v angleščini ter na koncu
ustvarjali. Dano zgodbico o dveh čebelicah so učenci sedmih razredov oblikovali po
svoje. Poglejmo, kam je nekatere od njih ponesla domišljija:
Bizz and Buzz went to a birthday party. They wanted to have fun. They took their
presents. They saw a lot of balloons. »Wow!« said Bizz, »Look at all those balloons.«
She couldn't believe how many presents she saw. It's fun to eat a cake. Buzz was
surprised when he tried the cake. »That's amazing,« he said. The bees had hats on
their heads. The best part of all was blowing the candles. It was an interesting day
because they met their friends. (Šana Mihor, Vita Otoničar, Lija Resnik, Jerneja
Jurca Stropnik)
Bizz and Buzz went to a meadow outside the honeycomb. They wanted to gather
pollen from the flowers. They took their buckets to put the pollen in. They saw a lot of
big and beautiful flowers. »Wow!« said Bizz, »Look at the big red flower in front of us.«
She couldn't believe how beautiful nature is. It's fun to go out to see all this. Buzz was
surprised when he tried to get the pollen from the flower. »That's so good,« he said.
The bees had the best job in the world. The best part of all was pollen collecting. It
was an interesting day because they had never been outside before. (Martin Šifrer,
Bastjan Grgorič)
Brigita Prebilič
10
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
MEDENA ZGODBA
Danes je prav zares poseben dan. Končno bom lahko dobila
družino, saj sem v čebelji sirotišnici že celih pet let. Popoldne
prideta gospod in gospa Med s svojo hčerko. Komaj že čakam, da
bodo prišli. Pred dogovorjeno uro sem se pridružila drugim
čebelicam v igri. Ko sem zagledala, da se je končno pripeljal avto,
sem rekla "vau", ker je bil zelo dober. Bil je čas, da izberejo,
katerega trota ali čebelo bodo odpeljali domov. Pokazala sta name
ter rekla, naj grem pripraviti kovček, saj bom dobila novi dom. Bila
sem vzhičena, hitro stekla v svojo sobo, spakirala in se v hipu vrnila.
Poslovila sem se od svojih prijateljev in odšla do avta. Tako sem
dobila svojo novo družino. Preden so me posvojili, me je bilo kar
strah, a zdaj nič več. Ko smo prišli do njihove hiše, sem si jo
ogledala. Njihov mali panj je bil prečudovit. Z novo sestrico sem
imela celo skupno sobo. Delili sva si pograd. Zelo sem vesela in
zadovoljna, saj sploh nisem pričakovala, da bodo izbrali mene. Malo
se počutim žalostno, saj sem morala zapustiti vse svoje prijatelje, a
se za novo družino splača.
Naja Lia Rade, 7. C
11
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
ZGODOVINSKO-GEOGRAFSKA DELAVNICA
NA KULTURNEM DNEVU ČEBEL IN MEDU
Bzzz, bzz!
Z učenci 9. razredov zgodovinskogeografske
delavnice smo se odpravili
raziskovat čebele in med po Kočevju.
Odšli smo po poti ob reki Rinži, nato
prečkali most in se ustavili pred Pokrajinskim
muzejem Kočevje – Šeškovim
domom. Tam nam je pogled pritegnil
manjši čebelnjak, ki je krasil vrt stanovanjske
hiše nasproti ustanove. Lastnica,
gospa Nevenka, nam je prijazno podala nekaj informacij o gojenju čebel
za lastne potrebe pridobivanja medu. Pokazala nam je tudi sestavo satnic,
katere smo lahko celo degustirali, saj vsebujejo koristne snovi, kot so
propolis in čebelji vosek. Poskusili smo tudi njihov domači med, ki je bil
odličnega okusa, pa tudi domače sadje. Vidno zadovoljni smo se odpravili
naprej do jesenske razstave, kjer smo si ogledali jesenske dekoracije iz
odpadne embalaže, saj je naša šola postala Eko šola. Postavljena je bila
tudi maketa nekdanjih kočevarskih vasi, ki pa so dandanes zapuščene in
samotne, a se je to kulturno dediščino zopet začelo obujati.
Tatjana Gornik in Mateja Malnar
Foto: Mateja Malnar
12
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
POZDRAV OTROKOM
V torek, 8. oktobra 2019, je v Šeškovem domu potekala vsakoletna
prireditev Pozdrav otrokom. Nastopali so otroci vseh kočevskih osnovnih
šol. Program je bil pester in zanimiv, vse od plesa, petja in deklamacij. Iz
naše šole so se na odru predstavili otroški pevski zbor Piki Jakob, plesna
skupina 4. razredov ter otroški pevski zbor Vrtiljak. Zadnjo točko programa
pa so učenci gledališčniki pod vodstvom mentoric Kud-a Jazbec in
partnerji Kočevje predstavili pesmi o čebelah, ki jih je napisala naša
učiteljica Nina Zver.
Ob koncu prireditve smo bili prijetno presenečeni. Nagovorila nas je
mentorica, gospa Andreja Mlekuž, saj to društvo letos obeležuje 20-
letnico delovanja. Med poslušalci je izžrebala tudi nagrajence, ki so prejeli
lepe nagrade. Za slovo smo vsi zbrani skupaj z Romanom Zupančičem
zapeli Uspavanko iz dela Te nore mravljice, ki so bile ena prvih uprizoritev
gledališkega društva Kud Jazbec Kočevje.
Mojca Hribar Osmak
Foto: Maruša Mlekuž
13
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
(11.10. 2019–13. 10. 2019)
Petka smo se prav vsi veselili, saj smo po končanem pouku odšli v šolo v
naravi, v Radence. Po prihodu v CŠOD smo pojedli
odlično kosilo in se namestili v sobah. Kmalu smo
spoznali nekaj značilnosti o Beli krajini in se urili v
pripravi belokranjske pogače, obenem pa smo opazovali
glive kvasovke pod mikroskopom, risali graf njihove rasti
ob dodajanju sladkorja/soli, merili temperaturo med
njihovim vzhajanjem … Sledila je večerja, nato pa smo
natančno spoznali kačo z imenom Newton in značilnosti
kač. Naučili smo se tudi primernega rokovanja s kačami
in na prijeten način premagali strah pred njimi. Pika na i
ob zaključku tega pestrega dneva so bile še tople
belokranjske pogače, ki smo jih s slastjo pojedli. Prav vse
so bile odlične!
V soboto smo se zbudili v
megleno in hladno jutro, ki
se je že po zajtrku prevesilo
v krasen dan. Odpravili
smo se do Jame Kobiljače,
po ogledu zakurili ogenj, si
spekli malico in uživali na
soncu. Ker smo veliko prehodili,
smo že komaj čakali
kosilo, ki je bilo zelo okusno.
Da ne bi zamudili prekrasnega
dne, smo odšli
pred CŠOD, kjer smo se
pomerili v košarki, odbojki in ostalih družabnih igrah na prostem. Odšli
smo tudi na potep po reki Kolpi, kjer smo med veslanjem uživali v razgledu
in prečudoviti naravi. Po večerji smo si ogledali ganljiv film in prijetno
utrujeni odšli spat.
14
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Nedelja je bil naš zadnji dan v Radencih, zato smo ga poizkusili izkoristiti
po najboljših močeh. Dan je bil prekrasen, zato smo ves čas preživeli na
prostem. Izdelovali smo animirane filmčke iz fotografij narave, se
sproščali ob Kolpi, se naučili narediti nekaj osnovnih vozlov, preplezali
plezalno steno, igrali odbojko, košarko … Preden smo odšli nazaj proti
Kočevju, smo si ogledali še naše virtualne stvaritve, ki so bile vse zelo
ustvarjalne. Čas v Radencih je minil hitro, še bi malo ostali, a tudi domači
kraji so nas vabili nazaj.
Nana Maja Hribar:
»Drugi vikend v oktobru smo se odpravili v šolo v naravi za nadarjene.
Odšli smo v Radence. Tam smo pekli belokranjsko pogačo, si ogledali
kačo, odšli na pohod do kraške jame Kobiljače, pekli hrenovke, se vozili s
kanuji, igrali odbojko, plezali po plezalni steni, se učili vozle in naredili svoj
animirani film. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko in naredili
animiran film. Veselim se že naslednje šole v naravi za nadarjene.«
Neža Sedej, Peter Gradišar in Nana Maja Hribar
Foto: Neža Sedej
15
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
DEFICITARNI POKLICI
Naučimo se novo besedo – deficit. Naj vam namignem: Največkrat jo
uporabljamo, ko pravimo, da imamo deficit v denarnici ali na bančnem računu.
Beseda pomeni primanjkljaj ali izgubo. Izhaja iz latinščine in se običajno nanaša
ravno na denarni primanjkljaj. V rabi pa je tudi v drugih besednih zvezah, kot
na primer deficitarni poklici. Zdaj že vemo, da gre torej za poklice, ki jih
primanjkuje. To so iskani poklici in zato imajo ljudje, ki jih opravljajo, veliko
možnosti, da dobijo zaposlitev. Obstajajo štipendije za deficitarne poklice.
Ko boste končali deveti razred, lahko zaprosite zanjo. Kateri poklici veljajo za
deficitarne? Iz lanskoletnega razpisa razberemo, da gre za sledeče poklice:
kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater
strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek,
slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar – krovec, izvajalec
suhomontažne gradnje, slikopleskar – črkoslikar, pečar – polagalec keramičnih
oblog, gozdar, dimnikar in steklar. Nekatere od teh poklicev poznate, za večino
pa vsaj veste, kakšno delo predstavljajo. Ob tako velikem naboru lahko
marsikdo najde tistega, ki mu je všeč in blizu. V tednu pred jesenskimi
počitnicami smo na šoli gostili razstavo, ki so jo pripravili na Gospodarski
zbornici Slovenije (GZS) in prikazuje deficitarne poklice. Vesela sem bila, ko
sem vas videla, kako se zbirate pred panoji, stikate glave in se pogovarjate. Na
GZS se trudijo, da bi naštete poklice približali mladim. K sodelovanju so povabili
raperja Trkaja (tisti Trkaj, ki repa Prešerna) in posneli komad Znanje je lajf.
Lansko šolsko leto smo ga zavrteli osmo- in devetošolcem. Gre za dobro
muziko in tudi video je zelo poveden – predstavlja iskane poklice. Po počitnicah
ga boste lahko slišali na šolskem radiu pa še sami si ga poglejte. Seveda je
prav, da boste izbrani poklic opravljali z veseljem, le tako boste res uspešni. V
uvodu smo povedali, da beseda deficit pomeni primanjkljaj. Na srečo boste tisti,
ki boste izbrali zaposljiv poklic, daleč od omenjenega pomena.
Meta Rupar
Foto: Maja Gole Premrl
16
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
SVETOVNI DAN OŽIVLJANJA
Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, po vsej
Sloveniji do konca meseca poteka več dogodkov o temeljnih postopkih
oživljanja, ki predstavljajo najpomembnejši člen pri ohranjanju življenj
zaradi srčnega zastoja.
Tudi na naši šoli smo učencem od 1. do 9. razreda na lutkah prikazali
temeljne postopke oživljanja, ki ga sestavljajo trije enostavni koraki:
Najprej prepoznamo srčni zastoj. Oseba se ne odziva in ne diha. V
takšnem primeru takoj pokličemo 112. Nemudoma začnemo s stisi
prsnega koša, ki ga izvajamo na sredini prsnega koša z globino 5 do 6
centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda
reševalcev, in če je le mogoče, tudi s pomočjo defibrilatorja. Po razlagi so
učenci praktično na lutki izvajali zunanjo masažo srca in se seznanili z
uporabo defibrilatorja.
Verjetnost, da se znajdemo v situaciji, ko je iz različnih razlogov ogroženo
človeško življenje, ni tako majhna, kot se zdi. Zato je prav, da je vsakdo
seznanjen s tem, tako odrasel kot otrok, zato bomo vsako leto nekaj časa
posvetili prikazu temeljnih postopkov oživljanja, saj to spada med najdragoceneje
izkoriščen čas.
Katja Gole Pucelj
Foto: Katja Gole Pucelj
17
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
KOLESARSKA POTEPANJA – OKTOBER 2019
Če smo natančni, konec oktobra 2019. Torej, čas leta, ko kolesarji vsak
dan na kolesu vzamemo kot darilo. Letošnja jesen pa je več kot
radodarna. Naša ekipa je trenutno še vedno majhna, vendar močna, temu
primerne pa so potem tudi naše ture. Z veseljem povem, da se jih
udeležuje tudi čedalje več učiteljev, kar naredi vse skupaj samo še boljše.
V četrtek, 24. 10. 2019, smo se odpravili na Fridrihštajn. Tako znan
»lokalni hrib«, na katerem pa še nihče od udeleženih učencev ni bil s
kolesom. Pa smo spet nekaj naredili prvič v življenju. In to po kakšni poti.
Odpravili smo se izpred šole, preko Podgorske ulice, mimo »kamnoloma«
(čas za selfie) in tam naravnost. To pomeni, da smo se na Fridrihštajn
odpravili po daljši, vendar malenkost bolj položni poti, ki pa je daleč od
enostavne. Višje, kot smo lezli, lepše je bilo. Morda ne našim nogam in
pljučem, očem pa zagotovo. Preproge listja po cesti, tišina in hvaležnost,
da smo lahko tam.
Premagali smo še najzahtevnejši vzpon na koncu trase in prispeli do
»Grčine koče«. Malo smo se nadihali in nadaljevali levo. Obstaja namreč
krožna pot okoli Fridrihštajnskega gradu, to je cca. 4 km poti, ki nas pelje
med Fridrihštajnom in Livoldskim vrhom in pripelje nazaj do koče. Tam pa
je cesta res postala eno z gozdom, listje jo je v celoti prekrivalo, tudi po
10 cm ga je bilo. Zvok koles po
takšni »cesti« pa je nekaj, kar
boste zopet morali preizkusiti
sami. Toplo priporočamo.
Najvišja točka te ture je bila
ravno na tej krožni poti, in sicer
smo bili na 928 m nad morjem
oz. točno toliko nad Kočevjem,
kolikor je Kočevje nad morjem
☺. Sledil je še spust nazaj v
Kočevje, lep spust je to. Na
koncu smo naredili cca. 20 km
in se verjetno poslovili od kolesarskih
potepanj za letos. Tokrat
slovo ne bo težko, ker so
spomini res krasni.
Peter Gradišar
Foto: Peter Gradišar
18
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
PEPELKE.COM NA
ŠOLSKI PRIREDITVI
Učenke in učenci dramskega krožka
smo se ves mesec september
pripravljali na nastop na prireditvi
pod mentorstvom učiteljice Mateje
Malnar. Na vajah smo se urili v
vlogah petih prečudovitih Pepelk
(Lana, Meta, Zoja, Fjolla in Hanna)
in Trnuljčice (Ina), nikoli pa niso
manjkali minister (Vid) in kraljevič,
policist (Tian). Že takrat smo se zelo
nasmejali in imeli lepo, zato smo vso
to pozitivno energijo prenesli na prizorišče. Odziv publike
je bil nad pričakovanim, saj so bili navdušeni nad našim
nastopom. Tudi v bodoče vas bomo ogreli z novimi nastopi.
Spremljajte nas!
Lana, Ina, Meta, Kaja, Zoja, Hanna, Fjolla, Vid, Tian in
mentorica Mateja Malnar
Foto: Maja Gole Premrl
19
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
MUZIKAL CVETJE V JESENI
V petek, 18. 10. 2019, smo imeli v Kočevju
izjemno priložnost ogleda muzikala Cvetje v
jeseni po istoimenski literarni predlogi pisatelja
Ivana Tavčarja. Ljubezenska zgodba med Meto
in Janezom se je z vso melodično gorečnostjo
stopnjevala v žalostni konec, ki se nam je vtisnil
v brezčasni spomin ...
Meni je bil muzikal zelo všeč, ker so peli ter malo plesali. Najboljša pesem
mi je bila Money, ki jo je pel Danijel, ko je bil v Ameriki. Je bil zelo vesel
ter žalosten muzikal. Najbolj sta mi bila všeč Danijel ter Liza, ki sta
dvorano nasmejala. Nastopali so zelo dobri igralci. Morda bi bilo bolje, da
bi Meta preživela. Ina Šaver, 7. C
Meta je zelo lepo odpela vse pesmi. Všeč mi je bilo, ker nisem vedela, da
je to Janez vse pripovedoval. Konec je bil zelo žalosten, ker je Meta umrla.
Vse pesmi so zelo lepo odpeli. Najbolj sta mi bila všeč Meta in Janez.
Andrea Panić, 6. C
Meni se je zdelo zelo žalostno, ker na koncu umre Meta. Po eni strani je
bilo tudi smešno, ker je bil en gospod vedno pijan in ga je zanašalo. Zdelo
se mi je tudi poučno. Na začetku mi je bilo dolgčas, na koncu je bilo kar
zanimivo. Všeč mi je bilo, da je bil med nastopom tudi premor.
Vsi nastopajoči so bili dobri, vendar mi je bila Meta najboljša.
Adelina Džafić, 6. C
Foto: Maja Gole Premrl
20
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
POTOVANJE V EGIPT
In končno je prišel dan, ko smo z družino veselo
sedli v avto in se odpravili proti letališču. Naše
veselje se je stopnjevalo ob prihodu belega letala
z napisom Fly Egipt. Vzlet je zame osebno bil zelo
vznemirljiv, saj sem skozi okno, ko smo leteli zelo
nizko nad egiptovskim zračnim prostorom, videla
mesta ob obali. Vsa so bila zelo razsvetljena,
nekatera celo v obliki rož ali palm. Prileteli smo na
letališče v mesto Hurgada, nato pa se odpravili z
avtobusom do hotela Grand Resort. Ker smo
prišli pozno ponoči, nismo videli veliko. A dovolj,
da smo se ustrašili, ker je brat videl in mi pokazal
vojake z orožjem. Tam so stali, zato da ne bi
prišlo do terorizma oz. kakršnega koli napada na
turiste. Ko smo prišli v hotel, so nas lepo dočakali,
meni in bratu so nadeli modre zapestnice, saj sva
stara manj kot 18 let. Pospremili so nas v sobo,
celo naše kovčke so nosili. Ob prihodu v sobo
smo šli takoj spat. Zjutraj smo spali malo dlje. Šli
smo na pozni zajtrk, nato pa na veselo kopanje v bazenu. Pri kosilu je bilo zelo veliko
hrane na izbiro. Zvečer smo si privoščili sprehod po mestu, kjer sem jahala kamelo.
To je zelo zanimivo, saj je ta žival zelo velika. Zelo dobro se je moraš držati, ko se
dviguje in se spušča. Bila je zelo dobro razpoložena, saj je z mano na hrbtu tekla po
ulici. Doživetje je bilo res enkratno. Naslednji dan smo si privoščili še en sprehod po
mestu, kjer smo si rezervirali quad safari in snorklanje. Tako smo tri dni uživali ob
bazenih in morju. Igrali smo se z žogo in loparji, družili smo se z animatorji, plesali
plese in telovadili. Na quad safari smo šli zgodaj zjutraj, peljali so nas z džipi v
puščavo. Tam so nam vodiči okoli glave zavili črno-bele rute, dali so nam še očala in
čelade. Vodiči so nam tudi pokazali, kako se vozijo štirikolesniki. Ta avantura je bila
res zelo posebna. Peljali smo se en za drugim v skupini po puščavi 25 kilometrov do
beduinske vasi. Sama pot je bila zelo razburljiva, saj smo veliko poskakovali, imeli pa
smo tudi zelo lep razgled na puščavo. V beduinski vasi sem jahala konja, moja družina
pa kamele. Ob prihodu nazaj v hotel smo se do konca dneva še kopali. Dva dni pred
našim odhodom so se nam v Hurghadi pridružili še naši prijatelji. Z njimi smo šli na
izlet z ladjo in na snorklanje. Ladja je bila zelo lepa in velika. Imenovala se je Sea
Moka. Z njo smo najprej obiskali rajsko plažo, kjer sem dobila dva hena tatuja. Dekle,
ki je risala, je bila zelo prijazna, tudi njej je bilo ime Jasmina, tako kot meni. Z ladjo
smo se tudi odpravili do koral, kjer smo se opremili z maskami in dihalkami ter snorklali
ob koralah. Razgled na nekaj takega je res še posebej osupljiv, saj vidiš zelo veliko
ribic, zelo različnih barv, same korale pa so kot nekakšne stene, različnih oblik. Sama
morska voda pa je škrlatne barve, modre in zelene, kot diamanti. Tistega večera smo
si ob večerji ogledali še plesni nastop. Veliko smo se zabavali in nasmejali. Poskusili
smo tudi šišo, ki ni bila nič posebnega. Moji spomini so zelo lepi in posebni, zelo rada
rečem, da si želim Egipt še obiskati, saj imamo še veliko videti. Rada rečem I love
Egipt.
Besedilo in foto: JASMINA MUŠIČ, 6. C
21
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
NATEČAJ ZA NAJLEPŠE LJUBEZENSKO PISMO
Osmošolec Miha Car je med 140 sodelujočimi zasedel 8. mesto in dobil
priznanje na literarnem natečaju Josipine Turnograjske za najlepše
ljubezensko pismo, ki je bilo letos posvečeno materinščini.
Slovenščina, ljubezen moja,
Kočevje, 23. 9. 2019
ti pomeniš mi vse. Tvoje besede so bile prve, ki sem jih izgovoril v
življenju. Tebe slišim vsak dan v krogu svoje družine in prijateljev. Ti si
edina, ti si posebna. Imaš dvojino. Spremljaš me na vsakem koraku moje
mladosti. Kako lepo je, ko pridem iz tujih krajev in me ti prav toplo
sprejmeš. Tvoje besede so kot žvrgolenje ptičkov, kot žuborenje potoka,
ob katerem je rasel Primož Trubar. Če njega ne bi bilo, te morda nikoli ne
bi spoznal, materinščina moja. In ne bi poznal dvojine.
Tvoje besede se rade poigravajo z menoj, pa naj bo to doma ali v šoli ali
v igri s prijatelji. Ne vem zakaj, ampak ko se v šoli učimo o tebi, je vse tako
zapleteno. Vendar moram te samo razumeti. O tebi sploh še ne vem dosti,
zato se veselim učenja in znanja, ki ga bom pridobil o tebi, moji ljubezni.
Ti si jezik mojega srca. Ti si jezik vseh državljanov Slovenije, vseh
izseljencev in zamejcev. Si jezik mojega naroda. Edinstvena in lepa. In v
prihodnje ti želim le vse najboljše.
Miha Car, 8. B
JOSIPINA TURNOGRAJSKA (1833–1854),
skladateljica, pisateljica in pesnica,
je svojemu zaročencu napisala več kot
tisoč pisem.
Vir: www.sl.m.wikipedia.org
22
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Materinščina – moj jezik!
Kočevje, 23. 9. 2019
Spoznali sva se nekega večera v aprilu, ko sem prvič zaslišala mamin
glas. Prišla si v moje življenje iznenada, ko se niti zavedala nisem sveta
okoli sebe. Zaradi tebe sem spregovorila prve najlepše besede – mama,
ati, babi, dedi, rožica. Zaradi tebe sem začela ljubiti. V prvem razredu sem
se naučila abecedo, znala sem računati in zaradi tebe sem spoznala
najboljše prijatelje, kot si jih le moreš želeti. Ugotovila sem, kaj je dvojina,
ko mi je srce hitreje bilo. In prebrala sem veliko knjig zaradi tebe pa tudi
zaradi učiteljice slovenščine. Rada te imam, ker nas je samo dva milijona,
ki te govorimo. Zato sem ponosna nate. Moj jezik si ti, moja slovenščina.
Neli Podlogar, 8. B
Draga materinščina,
Kočevje, 23. 9. 2019
bila si moj prvi jezik, ki sem ga slišala, izgovorila, uživala v njem. S tvojimi
besedami se lahko poigravam in zabavam, čeprav mi včasih črke skačejo
in se skrivajo. Res je, da te včasih tudi preklinjam, vsakič, ko mi beseda
uide, ko ne znam pravilno razvrstiti stavka ali ko ne znam postaviti vejice.
A vseeno mi je žal, kako pozabljamo tvojo čudovito dvojino, kako ne
znamo uporabiti tvojega najlepšega sklona. Ti pa si tako lepa s to svojo
dvojino in s toliko narečij. Pa kako lepo poje tvoja čista beseda!
Hvala, ker si tu, da lahko uživam v tebi.
Tanja Horvat, 8. B
Moja materinščina,
Kočevje, 18. 9. 2019
svojo roko sem položil v tvojo dlan in nikoli je ne bom izpustil. Stojiš mi ob
strani že od začetka mojega kratkega življenja in vem, da boš vedno poleg
mene. Ko sem prvič slišal tvoj glas, sem se zaljubil vate. Moja prva, edina
in prava ljubezen si. V tvojih besedah se počutim varno, navdihuješ me z
žarki upanja in dviguješ me v nebo. Ti, ljubezen moja, moja materinščina,
mi odpiraš pogled na svet. Želim si, da bi bila večno ob meni. A vsakič, ko
se odmaknem od tebe, se mi zdi, da me vleče v neskončen vrtinec teme.
Rešuješ me z objemom svojih besed. Lahko te poslušam cel dan in celo
noč, pa se te ne naveličam. Materinščina moja, moj biser, pomeniš mi več
kot karkoli na tem svetu. Ljubil te bom vedno, dokler naju smrt ne loči.
Timotej Bajo, 8. B
23
Okolje varuj,
odpadke ločuj,
živali zavaruj.
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
#OKOLJEVARUJ
Zadihaj svež zrak,
da gre po tvojih celicah.
Uporabi pribor za daljšo uporabo,
da naše okolje, ne bo šlo v pozabo.
Na milijone živalic umira zarad vas,
ker vse smeti prihajajo od nas,
upoštevajte naš glas!
To ni LOL,
kr poglej mal okol!
Pametno izberi,
perilo na roke si operi,
uporab naravno milo,
da se okolje ne bo iskrilo.
To je kul pesmca,
sestavl smo jo vaš 6. C in učitlca.
Andrea, Luka, Iva, Tia, Nejc, Bor, Nik, Maja, Klara, Evelin,
Jasmina in učiteljica Neža
24
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
ČAJNA ŽENIČKA
Pri urah NMK smo v septembru in oktobru prebirali knjigo norveškega
pisatelja Alfa Proysna Čajna ženička. Štiri dogodivščine prebrisane
starke, ki se po potrebi spremeni v ženičko velikosti čajne žličke, so nas
popeljale v svet domišljije, nas nasmejale in nam dale misliti.
O čem smo razmišljali ob branju in kaj smo spoznali, kaj nas je knjiga
naučila? Kdaj smo se najbolj zabavali?
Bistrost je pomembnejša od velikosti in fizične moči.
Vse lahko uporabiš v svoj prid.
Zvitega je treba prelisičiti, prestrašenega prestrašiti, mogočnega
pocrkljati, če to ne zaleže, pa vedno pomagajo palačinke z borovničevo
marmelado.
Pogosto se tisti, ki se ne boji velikega, na smrt boji majhnega.
Zakladi niso nujno drago kamenje in biseri, ampak nekaj, kar imaš
najraje, ti je pred nosom in te z nerganjem včasih spravi tudi ob živce.
Brali smo: Tijan Atlija, Timotej Padovac, Neli Horvat, Eva Kuk,
Gregor Žagar, Luka Nikola Hribar
Foto: Alenka Vilicer
25
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
KNJIŽNI KOTIČEK
Knjiga za bralce tretje triade s tematiko tako za punce kot za fante je knjiga NO
IN JAZ avtorice Delphine de Vigan. Zgodba govori o Lou, ki je zelo pametno
dekle. Ker je kar dvakrat preskočila razred, nima veliko prijateljev. Najbolje se
razume s sošolcem Lucasom, ki pa za razliko od nje šole ne jemlje resno. Prav
tako tudi njeno družinsko življenje ni v najboljšem stanju. Njena mati se ne
more sprijazniti s smrtjo druge hčere Thais, oče pa se z dela vrača zelo pozno.
Lou se slabo počuti doma in v šoli, zato proste popoldneve preživlja na
železniški postaji. Tam spozna in se spoprijatelji z brezdomko No ter se odloči
o njej napisati seminarsko nalogo. Lou pregovori starše, da se No naseli pri njih in znova
začnejo živeti kot prava družina. A ne za dolgo.
Knjiga, najbolj primerna za starejša dekleta, je knjiga VSEM FANTOM, KI SEM JIH KDAJ
LJUBILA avtorice Jenny Han. Šestnajstletna Lara Jean je napisala pisma vsem fantom, v
katere je bila kdaj zaljubljena, vendar jih ni nikoli poslala. Pisma je napisala, da bi fante
lažje prebolela, in jih pospravila v staro škatlo za klobuke, kjer naj bi tudi ostala. Toda zgodi
se, da njena mlajša sestra ta pisma odpošlje. Eno prejme Peter, drugo Josh, tretje fant s
poletnega tabora ... Življenje se Lari Jean nenadoma postavi na glavo. Na skrivaj je bila
namreč še vedno zaljubljena v Josha, čeprav je fant njene sestre. Zato Petra prepriča, naj
se pretvarja, da je njen fant, tako da bi Josh mislil, da je ne zanima več. Toda dlje traja
lažna zveza med Petrom In Laro Jean, bolj močna so njuna čustva. In nenadoma Lara Jean
ugotovi, da se je vendarle nekaj dobrega prikazalo iz pisem, ki jih ni želela nikoli
poslati.
Knjiga za malo mlajše (in tudi starejše) bralce je knjiga JULIJA MED BESEDAMI.
Napisala jo je Petra Dvoržakova. Desetletna Julija se skupaj z mlajšo sestrico Elo
in očkom preseli iz mesta na vas. Mamica, ki ima težave z odvisnostjo od
alkohola, namreč ne zmore vseh pritiskov, ki jih prinaša življenje nasploh. Očka
se čez čas zbliža z drugo žensko, ki s svojima sinovoma živi na podeželju, in jo
Julija kliče 'teta'. Vsi skupaj postanejo nova, malce drugačna, a ljubeča družina.
Toda to še ni vse. Življenje na podeželju ima svoje prednosti in tudi slabosti,
predvsem pa je drugačno od življenja v mestu. Julija se mora tako privaditi na veliko
sprememb, na nove prijatelje, nova pravila, novo okolje, potem pa so tu še besede, ki znajo
včasih biti prav nagajive.
Fantom bolj zanimiva knjiga je ta mesec delo Kevina Brooka DNEVNIK IZ BUNKERJA. Linus
Weems se naenkrat zbudi v podzemnem bunkerju, potem ko ga je nek neznanec zvabil v
kombi in ga omamil s mamili. Ker je njegov oče še kar slaven, najprej misli, da ga je
neznanec ugrabil, ker hoče odkupnino. Kmalu po njegovem prihodu v bunker začnejo z
dvigalom, ki je edini vstop in izstop iz podzemne ječe, prihajati tudi drugi ugrabljenci, dokler
jih ni šest in so zasedene čisto vse sobe. Linusu se pridružijo še komaj devetletna Jenny,
mlada in arogantna Anja, poslovnež srednjih let Bird, odvisnik Fred, ki je res gromozanski
moški, in Russell, starejši temnopolti možak, za katerega se izkaže, da je znani fizik, ki ima
možganski tumor. Skupina kmalu spozna, kakšna so pravila igre. Ugrabitelj jih namreč ves
čas nadzira preko kamer, vsak prestopek pa kaznuje z odtegnitvijo hrane, svetlobe ali pa z
drugimi neprijetnimi kaznimi. Linus skoraj ves čas razmišlja o tem, kako bi pobegnili iz
bunkerja in tudi ostale pripravi do tega, da se začnejo dobivati in skrivaj, da jih ugrabitelj ne
bi slišal, tehtati o mogočih načinih pobega ... HANA PREBILIČ (9. A) in ENEJA PIRC (9. B)
26
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
ODPOSLANČEK
Tako kot je bilo napovedano v septembrski številki Učilne zidane, bodo
morali učenci 8. razredov vložiti nekaj truda in organizacije v svoje delo,
če bodo želeli osvojiti odposlančka. Le-tega bodo lahko izkoristili v 9.
razredu tako, da se bodo enkrat »izmuznili« ocenjevanju, ko jih bo učitelj
želel vprašati za oceno. Po pregledu števila neopravljenih nalog je rezultat
skoraj neverjeten. Učenci 8. A in 8. B so imeli v mesecu septembru in
oktobru enako število neopravljenih nalog. Ta številka je 238, kar pomeni,
da je bil v povprečju vsak učenec vsak teden enkrat brez domače naloge.
Tukaj si torej noben razred ni pridobil nobene prednosti. Drugače pa je pri
neopravičenih urah. Tukaj pa ima 8. B 15 neopravičenih ur, 8. A pa le 4.
Torej v boju za odposlančka vodi 8. A z rezultatom 253 : 242. Ker pa je
za osvojitev odposlančka le delanje nalog in obiskovanje šole premalo,
bosta v mesecu novembru določeni še dve posebni nalogi. Zato si učenci
8. razredov pozorno preberite navodila in zapišite datume teh nalog.
Prva naloga, ki jo bodo morali opraviti, se imenuje VSI ENAKI. V četrtek,
14. 11. 2019, morajo vsi učenci v razredu priti oblečeni v enako barvo
majice. Barvo si lahko izberejo sami in predsednik razreda mora pri
ocenjevanju povedati, katera je to. Učenci 9. razredov bodo stanje
preverili enkrat tekom tega dneva. Vsak razred dobi trikrat toliko točk, kot
bo učencev oblečenih v to barvo majice.
Druga naloga pa je, da v petek, 29. 11. 2019, na razredni uri napišete,
kolikokrat so bili učenci nasprotnega razreda v mesecu novembru brez
domače naloge. Bližje, kot boste, več točk dobite.
Torej, učenci 8. razredov! Zapišite si datume in ne pozabite opraviti
naloge. Če kakšen razred naloge ne bo opravil, bo izgubil 50 točk.
Klemen Kovačič
8. A 8. B
253 242
27
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Za nami so že prve počitnice, kar pomeni, da smo dodobra zakorakali v
novo šolsko leto … Pred nami je umirjen november, potem pa sledi veseli
december in že bo tu gotovo vsaj po zapisu zanimivo leto 2020. Prepričan
sem, da se imate na šoli lepo, predvsem pa upam, da prebirate vse te
vrstice v časopisu, ki so namenjene vam in so ustvarjene s strani mnogih
vaših kolegov in kolegic. Vsak od vas gotovo zna zapisati kakšno vrstico,
vsak od vas je doživel in doživlja zanimive izkušnje, ki jih lahko deli z
vsemi … Vabim vas, da to storite, da bo res časopis Učilna zidana del
vsakega od vas. Nikakor pa ne pojdite mimo vpeljane novosti stojal v vsaki
učilnici, kjer se bodo nabirale letošnje številke našega časopisa, ne da bi
ga prelistali. Seveda pa bo vse tudi na spletni strani in ga tako lahko
berete na svojih pametnih napravah, predvsem pa skoznje pokažete
prijateljem, staršem, starim staršem in znancem, kaj vse se danes v šoli
dogaja. Verjemite, da jih take stvari nadvse zanimajo. In tako kot smo
dogovorjeni – obe skrinjici RAVNATELJ ODGOVARJA sta namenjeni
vam, da lahko vprašate karkoli in na vse boste dobili oseben odgovor in
tudi odgovor v tej rubriki. Vprašanj je kar nekaj, zato jih v določenem delu
moram združevati.
Na razredni stopnji je bilo kar nekaj listkov s podobno vsebino, ki se je
nanašala na odnos dveh učencev do vas ostalih … Zadevo smo rešili
z dotičnima, ker ste izpostavili imeni obeh fantov, in to je edino pravilno
ter tudi nujno. Vsi ste del naše šole in vsi se morate na šoli počutiti varno
ter sprejeto. Nikoli vam ne more nihče na šoli povzročati občutek
nelagodja, strahu oz. kakršenkoli negativen občutek. Velikokrat je tako,
da oseba, ki doživlja te občutke, težko spregovori, si ne upa, in ravno zato
je tu vedno skrinjica, ko lahko kdorkoli od vas o tem napiše, če že ne more
povedati … Ste sošolci, ki si morate med sabo pomagati, ker boste na ta
način prerasli v prijatelje. Skratka – zadeva je rešena, učiteljice vedo, in
če bi slučajno še kadarkoli kdo od teh fantov počel kaj neprimernega,
samo poveste … nič čakati, poveste takoj, ker se vsaka taka neljuba stvar
reši šele, ko ukrepamo. Vedite, da smo učitelji, in sam kot ravnatelj, tu, da
vam v vašem razvoju pomagamo.
Na predmetni stopnji pa sem izbral iz zajetnega kupa sledeča vprašanja:
28
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Zakaj testa za nadarjene ne dobijo vsi otroci, ker če ta test dobijo le
tisti, ki jih določi učiteljica, to ni pravično in se med učenci delajo
razlike?
Zanimivo vprašanje, ki vsekakor zasluži daljši odgovor … Dragi učenec,
učenka – zadeva tu nikakor ni takšna, da bi delala komurkoli krivico. Test
za nadarjene dobijo načeloma učenci v 4. razredu, dobijo pa ga tisti, ki so
evidentirani kot nadarjeni s strani kateregakoli učitelja, ki je z učencem
delal, torej ne samo s strani enega učitelja. Ti, ki so evidentirani, potem
rešujejo teste, ki pokažejo, ali kje izstopajo. Seveda pa tu ni konec
evidentiranja. Vsi vemo, da se učenci razvijajo različno, da se nekateri
začno kasneje od drugih, in tudi za slednje je poskrbljeno. Kadarkoli
katerikoli od učiteljev ugotovi, da kateri od učencev izstopa na kakšnem
področju, pa le-ta ni bil evidentiran, se to v sodelovanju s psihologom in
starši dogovori nemudoma … Tak učenec potem lahko rešuje teste v
kateremkoli razredu. Prepričan sem, da tako ne izgubimo na poti
devetletke nikogar.
Ava sprašuje: Zakaj uporabljamo plastične nožke in žličke, če bi
lahko uporabljali navadne kovinske, ker tako onesnažujemo okolje?
Vesel sem Ava, da se zavedaš problematike … Lahko te »potolažim«, da
je uporaba plastike v kuhinji dovoljena izjemoma in le takrat, ko je zaradi
bolezni odsotna katera od kuharic, sicer pa je prepovedana. V primeru
odsotnosti pa moram izbirati med tem, ali imate prednost vi učenci ali
okolje, če jemljemo uporabo tega kot onesnaževanje … Vedno se bom
odločil za vas, da bo vse tako, kot ste vajeni, brez neljubega čakanja, ki
se bi pojavilo … Seveda pa ta apel jemljem z vso odgovornostjo in bomo
naredili vse, da tudi takrat zadevo zmanjšamo. Verjetno vidiš, da smo
količino zmanjšali na minimum, a so še vedno rezerve … Bodi tako
aktivna tudi izven šole in prepričuj o smiselnosti uporabe recikliranih
materialov, ki so do narave prijazni, predvsem pa opozarjaj na primerno
odlaganje le-teh … Glede na videno v tujini smo v vrhu Evrope po
ustreznem ločevanju in čistosti okolja, a še vedno imamo črne lise, ki nam
niso v ponos.
Nekdo sprašuje: Zakaj je jedilnica "glih" pred vhodom?
Če bi lahko, bi seveda to takoj spremenil, a sedaj je tako, kot je … Vidiš
pa, da smo veliko rešili že s postavitvijo atrija, ki vas je pripeljal do
29
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
obedovanja zunaj, kar je izjema v slovenskem okolju in ne poznam šole,
kjer bi bilo to še možno … Verjemi, da močno razmišljam, kako bi lahko
naredil atrij kot primeren obedovanju tudi v primeru dežja in nižjih
temperatur, a tu se vedno pojavijo problemi v sredstvih … Načrte imam,
a za realizacijo bo potrebno prepričati še koga, vedno pa bo prisotno tudi
tehtanje – kaj je bolj nujno, prenoviti hodnike ali se lotiti atrija. Ni preprosto.
Neznani učenec postavlja vprašanje: Zakaj ne bi kupili oder, ker
učenci, ki so zadaj, težko vidijo dogajanje na prireditvah?
Odgovor se navezuje na razmišljanje v zgornjem odgovoru. Izbira, kaj je
bolj nujno. Se pa zavedam, da je vsekakor za »normalno« spremljanje
prireditve nujno, da je le-ta vidna vsem. Še bolj to velja za nastopajoče, ki
vložijo trud in pogum, da se vam predstavijo. V bodoče se bom potrudil,
da bomo pri večini prireditev imeli oder. Hvala za pobudo.
In še zadnje vprašanje: Kaj pomeni napis Bodi dober, bodi kul …
Danes imajo ti trije avtorji, ki so vsi zapisali enaka vprašanja, že odgovor
☺. Namenoma nisem želel prehitro povedati, za kaj gre, ker sem s tem
lovil vašo radovednost. Tako se je počasi odpirala zadeva. Najprej
rumena stena, potem tabla, pa potem napis, pa vrvica in na koncu
ravnateljeva domača naloga. Sam vem, da vsak od vas in nas v življenju
naredi veliko več dobrega, a v medijih se venomer poudarja le slabo. Tu
moramo jasno pokazati in z listki dokazati, koliko dobrega naredite vi
mladi, na katerih stoji bodočnost. Želim si, da bi bila tabla na Reški in
vrvica na TZO vedno polna listkov, ki dokazujejo vaša dobra in plemenita
dela, ki jih opravite ljudem, ki jih poznate ali pa niti to ne. Veselje ob
storjenem bo gotovo največje na strani ljudi, ki jim boste pomagali, močno
zadovoljstvo ob storjenem pa boste občutili tudi vi.
Naj vlada dobro in bodite dobri, ker to je gotovo kul.
ravnatelj
Peter Pirc
30
Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
USTVARJALCI ČASOPISA
Bojan Gigović Tina Stopar Mojca Hribar Osmak
Patrik Železnjak Žan Podlogar Neža Sedej
Laura Palushaj Lovro Kralj Peter Gradišar
Eva Remic Nia Grm Nana Maja Hribar
Žana Vučko Lara Stanič Meta Rupar
Daša Skender Lucija Ronja Nanjara Katja Gole Pucelj
Bojan Gigović Uma Doutlik Ina Šaver
Mark Horvat Leona Bleskány Andrea Panić
Daša Skender Mark Stevanić Adelina Džafić
Zoja Česnik Mija Stevanić Jasmina Mušič
Nejc Okorn Šana Mihor Miha Car
Amalija Radić Vita Otoničar Neli Podlogar
Jasmina Velić Lija Resnik Tanja Horvat
Sven Gavranović Jerneja J. Stropnik Timotej Bajo
Iva Čošić Martin Šifrer učenci NMK
Lara Močnik Bastjan Grgorič Eneja Pirc
Teja Močnik Naja Lia Rade Hana Prebilič
Vid Stojaković Tatjana Gornik Klemen Kovačič
Zala Pavuna Mateja Malnar Peter Pirc
Naslovnica: razstava v avli šole ob Letu čebel in medu (mentorica: Nikoline Pleše).
V Kočevju, oktober 2019
UREDNICA:
Foto:
Maja Gole Premrl
31
Change language