olski časopis OKTOBER 2019

g.oszboraodposlancev50142

12. ŠTEVILKA ŠOLSKEGA GLASILA

OKTOBER 2019


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

KAZALO VSEBINE

UVODNA BESEDA ………………………………… 3

TU, KJER SEM DOMA ………………………………… 4

V ETNOGRAFSKEM MUZEJU ………………………………… 5

ČEBELJE PRIGODE ………………………………… 7

ČEBELE

ANGLEŠKE ČEBELICE

…………………………………

…………………………………

MEDENA ZGODBA ………………………………… 11

ČEBELNJAK IN ŠEŠKOV DOM

NADARJENI V ŠOLI V NARAVI

DEFICITARNI POKLICI

SVETOVNI DAN OŽIVLJANJA

KOLESARSKA POTEPANJA

PEPELKE.COM

MUZIKAL CVETJE V JESENI

POTOVANJE V EGIPT

LJUBEZENSKA PISMA

OKOLJEVARUJ

ČAJNA ŽENIČKA

KNJIŽNI KOTIČEK

ODPOSLANČKI

RAVNATELJ ODGOVARJA

USTVARJALCI ČASOPISA

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

9

10

12

13

16

17

18

19

20

21

22

24

25

26

27

28

31

Foto: Maja Gole Premrl

2


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

UVODNA BESEDA

DRAGI BRALCI!

Pred vami je nova, oktobrska številka Učilne zidane - v znamenju

iztekajočega se leta čebel in medu. Čebelarsko društvo Kočevje ima na

svoji spletni strani objavljeno misel "Človek ne bi bil človek, če bi ga ločili

od narave. In narava ne bi bila narava, če bi jo ločili od čebele." Tema

ponuja spekter možnosti za sprostitev našega ustvarjalnega duha – kar

smo ob kulturnem dnevu tudi pokazali na šolskih delavnicah.

Rastli smo ob čebelici Maji (starejši in novejši različici) in imamo

privzgojen spoštljiv odnos do čebel. Ob prihajajočih hladnejših dnevih se

z njihovim sladkim proizvodom borimo proti virusom in bakterijam. Pa

vemo, koliko truda je vloženega v eno samo kapljico medu?

UREDNICA

Foto: Maja Gole Premrl

LE KAJ SI VEVERIČKA MISLI OB BLIŽNJEM SREČANJU S

ČLOVEKOM?

Zapišite njene misli in jih pošljite na naslov:

ucilna.zidana@oszboraodposlancev.si.

Objavljene bodo v naslednji številki časopisa.

Najizvirnejši prispevek čaka sladka nagrada.

3


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

TU, KJER SEM DOMA

(Igor Pirkovič/Tomaž Pirnat)

MOJI LJUDJE, REKE, GOZDOVI, SONCE,

KI Z JUTROM GRIZE MEGLICE.

TU SO DRAGULJE STRESLI BOGOVI,

DA MI SOLZE OBJEMAJO LICE.

TU NA SKRIVAJ PLETEM SPOMINE

NA SVOJO MLADOST, PRVE KORAKE.

TU V OBJEMU KOČEVSKE DOLINE,

KI JE MED VSEMI NI ENAKE.

TU, KJER SEM DOMA. TU SE

SPLETAJO NITI.

PREK MOJIH NAJDRAŽJIH ISKRENIH

LJUDI DO MOJEGA SRCA.

TU, KJER SEM DOMA, OSTANEM, SAJ

NOČEM ODITI.

TU SE ZA SREČO OPRIMEM NEBA.

TUKAJ OSTANEM. TU, KJER SEM

DOMA.

MOJE POTI VODIJO V SANJE.

TU JE MOJ DOM IN MOJE OGNJIŠČE,

JE HREPENJE IN PRIČAKOVANJE,

KJER SI DOTIK SREČO POIŠČE.

Foto: Maja Gole Premrl

TU NA SKRIVAJ PLETEM SPOMINE

NA SVOJO MLADOST, PRVE KORAKE.

TU V OBJEMU KOČEVSKE DOLINE,

KI JE MED VSEMI NI ENAKE.

Vir: www.lumberjacktools.com

4


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

PRVOŠOLČKI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU LJUBLJANA

Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju

etnografije. Je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti,

prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami,

med naravo in civilizacijo. Ima močno zgodovinsko ozadje. Nastal je leta

1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Etnografska zbirka je imela sprva

le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil zunajevropski del. Zametek

samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev etnografskega

inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Leta 1926/27 je izšel prvi

letnik Etnologa, znanstvene periodične publikacije muzeja. Leta 1941 se

je muzej preimenoval v Etnografski muzej. Po letu 1945 se je usmeril v

znanstveno raziskovanje. Leta 1964 se mu je ime spremenilo v Slovenski

etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila

temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav.

Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane. Šele

leta 2004 je dokončno odprl vrata nove razstavne hiše z razstavo Evropski

etnografski muzeji v SEM.

9. marca 2006 je bila svečana

otvoritev prvega dela stalne razstave

Med naravo in kulturo, ki

prikazuje zakladnico slovenske in

zunajevropske dediščine.

3. decembra 2009 je SEM zaključil

svojo petnajstletno kompleksno

vsebinsko prenovo z odprtjem

druge stalne razstave Jaz,

mi in drugi: podobe mojega sveta,

ki je posvečena človeku in

njegovemu umeščanju v svet.

Foto: Tina Stopar

Prvošolčki so se v spremstvu kustosinj sprehodili skozi krožni program

stalne razstave Med naravo in kulturo in dan zaključili z delavnico, kjer so

si izdelali prav posebna pokrivala.

5


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

In kakšni so vtisi otrok?

• Meni so bili všeč kurenti. Imeli so velike zvonce, masko in palico.

(Bojan Gigović, 1. A)

• Najbolj so mi bile všeč sončne ure. Tako kot se premika sonce, se tudi

ure. (Patrik Železnjak, 1. A)

• Všeč nama je bil labirint, skozi katerega smo se sprehodili in se nato

posedli okoli ognjišča. (Laura Palushaj in Eva Remic, 1. A)

• Zanimiva je bila izdelava in poslikava čepic za pastirčke in avbic za

deklice. (Žana Vučko, 1. A)

• Še posebej zanimiva je bila miza za

mesenje kruha, ki se je zvečer

spremenila v zibelko za dojenčka.

(Daša Skender, 1. A)

• Sredi muzeja je bil dolg in ozek čoln iz

lesa. Iz njega so lovili ribe. Tune so

lovili na trnek in rake z mrežo. Zadaj je

imel velika vesla. V čolnu smo tudi

lahko sedeli. Bilo je lepo in prijetno. (Bojan Gigović, Lucija R. Nanjara,

Patrik Ž., Daša Skender, Žana V., Zoja Česnik in Eva Remic, 1. A)

• Najbolj všeč mi je bilo, ko sem lahko sedel v zelo dragocen čoln ribičev.

Rekli so mu "čupa". (Nejc Okorn, 1. C)

• Zelo všeč so mi bili kipi – mali človečki in pisala, s katerimi so risali v sir.

(Amalija Radić, 1. C)

• Klobuki so bili zelo lepi, lepe barve, imeli so mašnice. Tudi obleke so

bile krasne. (Jasmina Velić, 1. C)

• "Čupa" je bila najboljša. To je tak velik čoln iz lesa. Zanimiv mi je bil tudi

klobuk, narejen iz drevesne gobe. (Sven Gavranović, 1. C)

• Najbolj všeč mi je bil labirint. Lahko smo veliko raziskovali. Morali smo

poznati črke, da smo šli po pravi poti. (Iva Čošić, 1. C)

• Ko smo šli v labirint, je bilo res dobro. Tam sem videla mini knjigico,

košaro, katero so punce nosile na glavi, in še veliko drugega. Všeč so

mi bili tudi klobuki. (Lara Močnik, 1. C)

• Najbolj mi je bila všeč ladja. Ta je bila tudi največja v muzeju. (Vid

Stojaković, 1. C)

• V muzeju mi je bilo najbolj všeč, ko smo se naučili pesmico Moj klobuk

ima tri luknje. (Teja Močnik, 1. C)

• Všeč mi je bilo, ko smo hodili po labirintu in videli različne stare obleke

in velik čoln "čupo". (Zala Pavuna, 1. C)

Foto in besedilo: TINA STOPAR

6


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

V 1. C smo razmišljali in se veliko pogovarjali o čebelicah. Pogovor je

nanesel tudi na take in drugačne čebelje prigode:

Bili smo doma. Zagledala sem

čebeljo družino. Priletele so v

mojo sobo. Na televizijo sem

zlila med, da bi se sladkale.

Res so prišle, vse polizale in

odletele. (Iva Čošić, 1. C)

Ko sem šel iz Šeškovega

doma, sem med potjo videl

čebelji panj. Notri so bile žive

čebele. Matica je valila jajca.

Bila so majhna in oranžna.

(Sven Gavranović, 1. C)

Enkrat me je pičila čebela. Zelo me je bolelo. Tudi, ko sem na pik zlil

vodo, me je še vedno dolgo bolelo. (Žan Podlogar, 1. C)

Z avtom smo šli na obisk k teti. Na poti sem srečal cel roj čebel. Šle so

na dopust. (Lovro Kralj, 1. C)

Enkrat sem na telefonu videla čebele in ribe. Ribe so bile v vodi, čebele

so letele okoli rib in jim nagajale. Pikale so jih. Ribe so bile zelo jezne.

(Jasmina Velić, 1. C)

Šli smo na piknik. Tam je bila družina čebel. V avto sem šla po žogo.

Nisem videla, da je na moj prst priletela čebela. Pičila me je. Začela sem

jokati. Mami in ati sta me potolažila. Na rano sta mi dala nekaj mrzlega.

(Nia Grm, 1. C)

Čebelica je sedela na roži. Prišla je še ena in sta se začeli igrati in

pogovarjati. (Lara Stanič, 1. C)

7


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Opazil sem čebelnjak. Ležal je na tleh. Čebel ni bilo. Šle so drugam.

(Nejc Okorn, 1. C)

Ko smo šli na sprehod, sem videla čebele v panju. Letele so naokoli.

Nekatere so se vračale v panj. (Amalija Radić, 1. C)

Ko sem šel s kužkom na sprehod, sem videl cel panj čebel. Letale so

okoli panja. Nabirale so med. Enkrat me je čebela pičila v trebuh. Bolelo

me je. Nisem jokal. Stisnil sem zobe, saj mi je zelo zanimivo, ko čebele

nabirajo med. (Vid Stojaković, 1. C)

Ko smo šli jaz, oči in mami na Trato k babici, smo srečali čmrlja. Šel je

jest meso. Potem je odletel k čebelam. (Mark Horvat, 1. C)

Všeč mi je, ko jem med. Naučila sem se, kako se naredi medeno solato.

Enkrat me je pičila čebela in mi je zatekla cela noga. Mami je kregala

sestrico, ker mi ni pomagala. Če sestrico piči osa, mora takoj dobiti

injekcijo. (Zala Pavuna, 1. C)

Zelo rada imam med. Vem, da čebela pije iz rože med z jezičkom. To

mi je res zanimivo. (Teja Močnik, 1. C)

Foto: Tina Stopar

8


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Čebele so zelo prijazne živali. Če ne bi bilo čebel, ne bi bilo medu. Čebele,

ki živijo pri nas, se imenujejo kranjske sivke, poznamo pa še veliko vrst

čebel. Letajo od enega do drugega cveta. Najprej na enem cvetu poberejo

cvetni prah in z njim oprašijo drevesa in rože. Med odnesejo v panj.

Čebelar čebelo matico označi s številom, ki je obarvano z barvo, ki jo sam

izbere. V čebelnjaku imamo tri vrste čebel: matico, trota in čebelo delavko.

Če ne bi bilo čebel, ne bi bilo nas.

Uma Doutlik in Leona Bleskány, 3. D

NAŠE MIŠKE NI DOMA

Trilili, tralala,

naše miške ni doma.

Kam je šla? Na dolgi grič,

po semena za radič.

Mark Stevanić, 3. D

KAKO JE NASTALA ČOKOLADA

Nekega dne je čebelica Ana zaradi skrivnosti morala zapustiti družino.

Preselila se je v drugi panj in tam je vladala neka čisto druga kraljica. A

nekega dne je kraljica potrebovala okrepčilni napitek in čebelica Ana ji ga

je morala pripraviti. Naredila ji je čokolado. Kraljici je bila čokolada tako

dobra, da je vprašala čebelico Ano, kako se imenuje ta napitek. Ana ni

imela drugega, kot da ji pove resnico. Povedala ji je, da je odšla v

gospodarjevo hišo. Nato pa jo je kraljica prekinila in ji rekla, če ve, da tja

ne sme. Pritrdila je in povedala je, da bi se skoraj utopila v napitku po

imenu kakav. Še sreča, da jo je rešil fantek, gospodarjev sin. Kraljica je

poslala vse najboljše čebele, a se nobena od njih ni vrnila. Zato je

poimenovala čebelico Ano za čokoladno kraljico. Čez nekaj let je čebelica

Ana postala nova kraljica v panju. Hotela je vsem povedati recept za

čokolado.

Mija Stevanić, 3. D

9


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

LETO ČEBEL IN MEDU

Angleška delavnica

3. 10. 2019 je bil na naši šoli prav poseben dan. S kulturnim dnem smo obeležili

občinski praznik Občine Kočevje in tematsko leto, ki v tem letu nosi naslov Leto čebel

in medu. Učenci so po različnih delavnicah raziskovali, ustvarjali in preizkušali, kaj

nam ponujajo čebele in zakaj so tako pomembne za nas. Tudi na angleški delavnici

smo se ukvarjali s čebelami. V angleščini, seveda. Spoznavali smo besedišče,

povezano s čebelami, brali, gledali in poslušali risane filme v angleščini ter na koncu

ustvarjali. Dano zgodbico o dveh čebelicah so učenci sedmih razredov oblikovali po

svoje. Poglejmo, kam je nekatere od njih ponesla domišljija:

Bizz and Buzz went to a birthday party. They wanted to have fun. They took their

presents. They saw a lot of balloons. »Wow!« said Bizz, »Look at all those balloons.«

She couldn't believe how many presents she saw. It's fun to eat a cake. Buzz was

surprised when he tried the cake. »That's amazing,« he said. The bees had hats on

their heads. The best part of all was blowing the candles. It was an interesting day

because they met their friends. (Šana Mihor, Vita Otoničar, Lija Resnik, Jerneja

Jurca Stropnik)

Bizz and Buzz went to a meadow outside the honeycomb. They wanted to gather

pollen from the flowers. They took their buckets to put the pollen in. They saw a lot of

big and beautiful flowers. »Wow!« said Bizz, »Look at the big red flower in front of us.«

She couldn't believe how beautiful nature is. It's fun to go out to see all this. Buzz was

surprised when he tried to get the pollen from the flower. »That's so good,« he said.

The bees had the best job in the world. The best part of all was pollen collecting. It

was an interesting day because they had never been outside before. (Martin Šifrer,

Bastjan Grgorič)

Brigita Prebilič

10


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

MEDENA ZGODBA

Danes je prav zares poseben dan. Končno bom lahko dobila

družino, saj sem v čebelji sirotišnici že celih pet let. Popoldne

prideta gospod in gospa Med s svojo hčerko. Komaj že čakam, da

bodo prišli. Pred dogovorjeno uro sem se pridružila drugim

čebelicam v igri. Ko sem zagledala, da se je končno pripeljal avto,

sem rekla "vau", ker je bil zelo dober. Bil je čas, da izberejo,

katerega trota ali čebelo bodo odpeljali domov. Pokazala sta name

ter rekla, naj grem pripraviti kovček, saj bom dobila novi dom. Bila

sem vzhičena, hitro stekla v svojo sobo, spakirala in se v hipu vrnila.

Poslovila sem se od svojih prijateljev in odšla do avta. Tako sem

dobila svojo novo družino. Preden so me posvojili, me je bilo kar

strah, a zdaj nič več. Ko smo prišli do njihove hiše, sem si jo

ogledala. Njihov mali panj je bil prečudovit. Z novo sestrico sem

imela celo skupno sobo. Delili sva si pograd. Zelo sem vesela in

zadovoljna, saj sploh nisem pričakovala, da bodo izbrali mene. Malo

se počutim žalostno, saj sem morala zapustiti vse svoje prijatelje, a

se za novo družino splača.

Naja Lia Rade, 7. C

11


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

ZGODOVINSKO-GEOGRAFSKA DELAVNICA

NA KULTURNEM DNEVU ČEBEL IN MEDU

Bzzz, bzz!

Z učenci 9. razredov zgodovinskogeografske

delavnice smo se odpravili

raziskovat čebele in med po Kočevju.

Odšli smo po poti ob reki Rinži, nato

prečkali most in se ustavili pred Pokrajinskim

muzejem Kočevje – Šeškovim

domom. Tam nam je pogled pritegnil

manjši čebelnjak, ki je krasil vrt stanovanjske

hiše nasproti ustanove. Lastnica,

gospa Nevenka, nam je prijazno podala nekaj informacij o gojenju čebel

za lastne potrebe pridobivanja medu. Pokazala nam je tudi sestavo satnic,

katere smo lahko celo degustirali, saj vsebujejo koristne snovi, kot so

propolis in čebelji vosek. Poskusili smo tudi njihov domači med, ki je bil

odličnega okusa, pa tudi domače sadje. Vidno zadovoljni smo se odpravili

naprej do jesenske razstave, kjer smo si ogledali jesenske dekoracije iz

odpadne embalaže, saj je naša šola postala Eko šola. Postavljena je bila

tudi maketa nekdanjih kočevarskih vasi, ki pa so dandanes zapuščene in

samotne, a se je to kulturno dediščino zopet začelo obujati.

Tatjana Gornik in Mateja Malnar

Foto: Mateja Malnar

12


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

POZDRAV OTROKOM

V torek, 8. oktobra 2019, je v Šeškovem domu potekala vsakoletna

prireditev Pozdrav otrokom. Nastopali so otroci vseh kočevskih osnovnih

šol. Program je bil pester in zanimiv, vse od plesa, petja in deklamacij. Iz

naše šole so se na odru predstavili otroški pevski zbor Piki Jakob, plesna

skupina 4. razredov ter otroški pevski zbor Vrtiljak. Zadnjo točko programa

pa so učenci gledališčniki pod vodstvom mentoric Kud-a Jazbec in

partnerji Kočevje predstavili pesmi o čebelah, ki jih je napisala naša

učiteljica Nina Zver.

Ob koncu prireditve smo bili prijetno presenečeni. Nagovorila nas je

mentorica, gospa Andreja Mlekuž, saj to društvo letos obeležuje 20-

letnico delovanja. Med poslušalci je izžrebala tudi nagrajence, ki so prejeli

lepe nagrade. Za slovo smo vsi zbrani skupaj z Romanom Zupančičem

zapeli Uspavanko iz dela Te nore mravljice, ki so bile ena prvih uprizoritev

gledališkega društva Kud Jazbec Kočevje.

Mojca Hribar Osmak

Foto: Maruša Mlekuž

13


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

(11.10. 2019–13. 10. 2019)

Petka smo se prav vsi veselili, saj smo po končanem pouku odšli v šolo v

naravi, v Radence. Po prihodu v CŠOD smo pojedli

odlično kosilo in se namestili v sobah. Kmalu smo

spoznali nekaj značilnosti o Beli krajini in se urili v

pripravi belokranjske pogače, obenem pa smo opazovali

glive kvasovke pod mikroskopom, risali graf njihove rasti

ob dodajanju sladkorja/soli, merili temperaturo med

njihovim vzhajanjem … Sledila je večerja, nato pa smo

natančno spoznali kačo z imenom Newton in značilnosti

kač. Naučili smo se tudi primernega rokovanja s kačami

in na prijeten način premagali strah pred njimi. Pika na i

ob zaključku tega pestrega dneva so bile še tople

belokranjske pogače, ki smo jih s slastjo pojedli. Prav vse

so bile odlične!

V soboto smo se zbudili v

megleno in hladno jutro, ki

se je že po zajtrku prevesilo

v krasen dan. Odpravili

smo se do Jame Kobiljače,

po ogledu zakurili ogenj, si

spekli malico in uživali na

soncu. Ker smo veliko prehodili,

smo že komaj čakali

kosilo, ki je bilo zelo okusno.

Da ne bi zamudili prekrasnega

dne, smo odšli

pred CŠOD, kjer smo se

pomerili v košarki, odbojki in ostalih družabnih igrah na prostem. Odšli

smo tudi na potep po reki Kolpi, kjer smo med veslanjem uživali v razgledu

in prečudoviti naravi. Po večerji smo si ogledali ganljiv film in prijetno

utrujeni odšli spat.

14


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Nedelja je bil naš zadnji dan v Radencih, zato smo ga poizkusili izkoristiti

po najboljših močeh. Dan je bil prekrasen, zato smo ves čas preživeli na

prostem. Izdelovali smo animirane filmčke iz fotografij narave, se

sproščali ob Kolpi, se naučili narediti nekaj osnovnih vozlov, preplezali

plezalno steno, igrali odbojko, košarko … Preden smo odšli nazaj proti

Kočevju, smo si ogledali še naše virtualne stvaritve, ki so bile vse zelo

ustvarjalne. Čas v Radencih je minil hitro, še bi malo ostali, a tudi domači

kraji so nas vabili nazaj.

Nana Maja Hribar:

»Drugi vikend v oktobru smo se odpravili v šolo v naravi za nadarjene.

Odšli smo v Radence. Tam smo pekli belokranjsko pogačo, si ogledali

kačo, odšli na pohod do kraške jame Kobiljače, pekli hrenovke, se vozili s

kanuji, igrali odbojko, plezali po plezalni steni, se učili vozle in naredili svoj

animirani film. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko in naredili

animiran film. Veselim se že naslednje šole v naravi za nadarjene.«

Neža Sedej, Peter Gradišar in Nana Maja Hribar

Foto: Neža Sedej

15


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

DEFICITARNI POKLICI

Naučimo se novo besedo – deficit. Naj vam namignem: Največkrat jo

uporabljamo, ko pravimo, da imamo deficit v denarnici ali na bančnem računu.

Beseda pomeni primanjkljaj ali izgubo. Izhaja iz latinščine in se običajno nanaša

ravno na denarni primanjkljaj. V rabi pa je tudi v drugih besednih zvezah, kot

na primer deficitarni poklici. Zdaj že vemo, da gre torej za poklice, ki jih

primanjkuje. To so iskani poklici in zato imajo ljudje, ki jih opravljajo, veliko

možnosti, da dobijo zaposlitev. Obstajajo štipendije za deficitarne poklice.

Ko boste končali deveti razred, lahko zaprosite zanjo. Kateri poklici veljajo za

deficitarne? Iz lanskoletnega razpisa razberemo, da gre za sledeče poklice:

kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater

strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek,

slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar – krovec, izvajalec

suhomontažne gradnje, slikopleskar – črkoslikar, pečar – polagalec keramičnih

oblog, gozdar, dimnikar in steklar. Nekatere od teh poklicev poznate, za večino

pa vsaj veste, kakšno delo predstavljajo. Ob tako velikem naboru lahko

marsikdo najde tistega, ki mu je všeč in blizu. V tednu pred jesenskimi

počitnicami smo na šoli gostili razstavo, ki so jo pripravili na Gospodarski

zbornici Slovenije (GZS) in prikazuje deficitarne poklice. Vesela sem bila, ko

sem vas videla, kako se zbirate pred panoji, stikate glave in se pogovarjate. Na

GZS se trudijo, da bi naštete poklice približali mladim. K sodelovanju so povabili

raperja Trkaja (tisti Trkaj, ki repa Prešerna) in posneli komad Znanje je lajf.

Lansko šolsko leto smo ga zavrteli osmo- in devetošolcem. Gre za dobro

muziko in tudi video je zelo poveden – predstavlja iskane poklice. Po počitnicah

ga boste lahko slišali na šolskem radiu pa še sami si ga poglejte. Seveda je

prav, da boste izbrani poklic opravljali z veseljem, le tako boste res uspešni. V

uvodu smo povedali, da beseda deficit pomeni primanjkljaj. Na srečo boste tisti,

ki boste izbrali zaposljiv poklic, daleč od omenjenega pomena.

Meta Rupar

Foto: Maja Gole Premrl

16


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

SVETOVNI DAN OŽIVLJANJA

Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, po vsej

Sloveniji do konca meseca poteka več dogodkov o temeljnih postopkih

oživljanja, ki predstavljajo najpomembnejši člen pri ohranjanju življenj

zaradi srčnega zastoja.

Tudi na naši šoli smo učencem od 1. do 9. razreda na lutkah prikazali

temeljne postopke oživljanja, ki ga sestavljajo trije enostavni koraki:

Najprej prepoznamo srčni zastoj. Oseba se ne odziva in ne diha. V

takšnem primeru takoj pokličemo 112. Nemudoma začnemo s stisi

prsnega koša, ki ga izvajamo na sredini prsnega koša z globino 5 do 6

centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda

reševalcev, in če je le mogoče, tudi s pomočjo defibrilatorja. Po razlagi so

učenci praktično na lutki izvajali zunanjo masažo srca in se seznanili z

uporabo defibrilatorja.

Verjetnost, da se znajdemo v situaciji, ko je iz različnih razlogov ogroženo

človeško življenje, ni tako majhna, kot se zdi. Zato je prav, da je vsakdo

seznanjen s tem, tako odrasel kot otrok, zato bomo vsako leto nekaj časa

posvetili prikazu temeljnih postopkov oživljanja, saj to spada med najdragoceneje

izkoriščen čas.

Katja Gole Pucelj

Foto: Katja Gole Pucelj

17


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

KOLESARSKA POTEPANJA – OKTOBER 2019

Če smo natančni, konec oktobra 2019. Torej, čas leta, ko kolesarji vsak

dan na kolesu vzamemo kot darilo. Letošnja jesen pa je več kot

radodarna. Naša ekipa je trenutno še vedno majhna, vendar močna, temu

primerne pa so potem tudi naše ture. Z veseljem povem, da se jih

udeležuje tudi čedalje več učiteljev, kar naredi vse skupaj samo še boljše.

V četrtek, 24. 10. 2019, smo se odpravili na Fridrihštajn. Tako znan

»lokalni hrib«, na katerem pa še nihče od udeleženih učencev ni bil s

kolesom. Pa smo spet nekaj naredili prvič v življenju. In to po kakšni poti.

Odpravili smo se izpred šole, preko Podgorske ulice, mimo »kamnoloma«

(čas za selfie) in tam naravnost. To pomeni, da smo se na Fridrihštajn

odpravili po daljši, vendar malenkost bolj položni poti, ki pa je daleč od

enostavne. Višje, kot smo lezli, lepše je bilo. Morda ne našim nogam in

pljučem, očem pa zagotovo. Preproge listja po cesti, tišina in hvaležnost,

da smo lahko tam.

Premagali smo še najzahtevnejši vzpon na koncu trase in prispeli do

»Grčine koče«. Malo smo se nadihali in nadaljevali levo. Obstaja namreč

krožna pot okoli Fridrihštajnskega gradu, to je cca. 4 km poti, ki nas pelje

med Fridrihštajnom in Livoldskim vrhom in pripelje nazaj do koče. Tam pa

je cesta res postala eno z gozdom, listje jo je v celoti prekrivalo, tudi po

10 cm ga je bilo. Zvok koles po

takšni »cesti« pa je nekaj, kar

boste zopet morali preizkusiti

sami. Toplo priporočamo.

Najvišja točka te ture je bila

ravno na tej krožni poti, in sicer

smo bili na 928 m nad morjem

oz. točno toliko nad Kočevjem,

kolikor je Kočevje nad morjem

☺. Sledil je še spust nazaj v

Kočevje, lep spust je to. Na

koncu smo naredili cca. 20 km

in se verjetno poslovili od kolesarskih

potepanj za letos. Tokrat

slovo ne bo težko, ker so

spomini res krasni.

Peter Gradišar

Foto: Peter Gradišar

18


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

PEPELKE.COM NA

ŠOLSKI PRIREDITVI

Učenke in učenci dramskega krožka

smo se ves mesec september

pripravljali na nastop na prireditvi

pod mentorstvom učiteljice Mateje

Malnar. Na vajah smo se urili v

vlogah petih prečudovitih Pepelk

(Lana, Meta, Zoja, Fjolla in Hanna)

in Trnuljčice (Ina), nikoli pa niso

manjkali minister (Vid) in kraljevič,

policist (Tian). Že takrat smo se zelo

nasmejali in imeli lepo, zato smo vso

to pozitivno energijo prenesli na prizorišče. Odziv publike

je bil nad pričakovanim, saj so bili navdušeni nad našim

nastopom. Tudi v bodoče vas bomo ogreli z novimi nastopi.

Spremljajte nas!

Lana, Ina, Meta, Kaja, Zoja, Hanna, Fjolla, Vid, Tian in

mentorica Mateja Malnar

Foto: Maja Gole Premrl

19


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

MUZIKAL CVETJE V JESENI

V petek, 18. 10. 2019, smo imeli v Kočevju

izjemno priložnost ogleda muzikala Cvetje v

jeseni po istoimenski literarni predlogi pisatelja

Ivana Tavčarja. Ljubezenska zgodba med Meto

in Janezom se je z vso melodično gorečnostjo

stopnjevala v žalostni konec, ki se nam je vtisnil

v brezčasni spomin ...

Meni je bil muzikal zelo všeč, ker so peli ter malo plesali. Najboljša pesem

mi je bila Money, ki jo je pel Danijel, ko je bil v Ameriki. Je bil zelo vesel

ter žalosten muzikal. Najbolj sta mi bila všeč Danijel ter Liza, ki sta

dvorano nasmejala. Nastopali so zelo dobri igralci. Morda bi bilo bolje, da

bi Meta preživela. Ina Šaver, 7. C

Meta je zelo lepo odpela vse pesmi. Všeč mi je bilo, ker nisem vedela, da

je to Janez vse pripovedoval. Konec je bil zelo žalosten, ker je Meta umrla.

Vse pesmi so zelo lepo odpeli. Najbolj sta mi bila všeč Meta in Janez.

Andrea Panić, 6. C

Meni se je zdelo zelo žalostno, ker na koncu umre Meta. Po eni strani je

bilo tudi smešno, ker je bil en gospod vedno pijan in ga je zanašalo. Zdelo

se mi je tudi poučno. Na začetku mi je bilo dolgčas, na koncu je bilo kar

zanimivo. Všeč mi je bilo, da je bil med nastopom tudi premor.

Vsi nastopajoči so bili dobri, vendar mi je bila Meta najboljša.

Adelina Džafić, 6. C

Foto: Maja Gole Premrl

20


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

POTOVANJE V EGIPT

In končno je prišel dan, ko smo z družino veselo

sedli v avto in se odpravili proti letališču. Naše

veselje se je stopnjevalo ob prihodu belega letala

z napisom Fly Egipt. Vzlet je zame osebno bil zelo

vznemirljiv, saj sem skozi okno, ko smo leteli zelo

nizko nad egiptovskim zračnim prostorom, videla

mesta ob obali. Vsa so bila zelo razsvetljena,

nekatera celo v obliki rož ali palm. Prileteli smo na

letališče v mesto Hurgada, nato pa se odpravili z

avtobusom do hotela Grand Resort. Ker smo

prišli pozno ponoči, nismo videli veliko. A dovolj,

da smo se ustrašili, ker je brat videl in mi pokazal

vojake z orožjem. Tam so stali, zato da ne bi

prišlo do terorizma oz. kakršnega koli napada na

turiste. Ko smo prišli v hotel, so nas lepo dočakali,

meni in bratu so nadeli modre zapestnice, saj sva

stara manj kot 18 let. Pospremili so nas v sobo,

celo naše kovčke so nosili. Ob prihodu v sobo

smo šli takoj spat. Zjutraj smo spali malo dlje. Šli

smo na pozni zajtrk, nato pa na veselo kopanje v bazenu. Pri kosilu je bilo zelo veliko

hrane na izbiro. Zvečer smo si privoščili sprehod po mestu, kjer sem jahala kamelo.

To je zelo zanimivo, saj je ta žival zelo velika. Zelo dobro se je moraš držati, ko se

dviguje in se spušča. Bila je zelo dobro razpoložena, saj je z mano na hrbtu tekla po

ulici. Doživetje je bilo res enkratno. Naslednji dan smo si privoščili še en sprehod po

mestu, kjer smo si rezervirali quad safari in snorklanje. Tako smo tri dni uživali ob

bazenih in morju. Igrali smo se z žogo in loparji, družili smo se z animatorji, plesali

plese in telovadili. Na quad safari smo šli zgodaj zjutraj, peljali so nas z džipi v

puščavo. Tam so nam vodiči okoli glave zavili črno-bele rute, dali so nam še očala in

čelade. Vodiči so nam tudi pokazali, kako se vozijo štirikolesniki. Ta avantura je bila

res zelo posebna. Peljali smo se en za drugim v skupini po puščavi 25 kilometrov do

beduinske vasi. Sama pot je bila zelo razburljiva, saj smo veliko poskakovali, imeli pa

smo tudi zelo lep razgled na puščavo. V beduinski vasi sem jahala konja, moja družina

pa kamele. Ob prihodu nazaj v hotel smo se do konca dneva še kopali. Dva dni pred

našim odhodom so se nam v Hurghadi pridružili še naši prijatelji. Z njimi smo šli na

izlet z ladjo in na snorklanje. Ladja je bila zelo lepa in velika. Imenovala se je Sea

Moka. Z njo smo najprej obiskali rajsko plažo, kjer sem dobila dva hena tatuja. Dekle,

ki je risala, je bila zelo prijazna, tudi njej je bilo ime Jasmina, tako kot meni. Z ladjo

smo se tudi odpravili do koral, kjer smo se opremili z maskami in dihalkami ter snorklali

ob koralah. Razgled na nekaj takega je res še posebej osupljiv, saj vidiš zelo veliko

ribic, zelo različnih barv, same korale pa so kot nekakšne stene, različnih oblik. Sama

morska voda pa je škrlatne barve, modre in zelene, kot diamanti. Tistega večera smo

si ob večerji ogledali še plesni nastop. Veliko smo se zabavali in nasmejali. Poskusili

smo tudi šišo, ki ni bila nič posebnega. Moji spomini so zelo lepi in posebni, zelo rada

rečem, da si želim Egipt še obiskati, saj imamo še veliko videti. Rada rečem I love

Egipt.

Besedilo in foto: JASMINA MUŠIČ, 6. C

21


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

NATEČAJ ZA NAJLEPŠE LJUBEZENSKO PISMO

Osmošolec Miha Car je med 140 sodelujočimi zasedel 8. mesto in dobil

priznanje na literarnem natečaju Josipine Turnograjske za najlepše

ljubezensko pismo, ki je bilo letos posvečeno materinščini.

Slovenščina, ljubezen moja,

Kočevje, 23. 9. 2019

ti pomeniš mi vse. Tvoje besede so bile prve, ki sem jih izgovoril v

življenju. Tebe slišim vsak dan v krogu svoje družine in prijateljev. Ti si

edina, ti si posebna. Imaš dvojino. Spremljaš me na vsakem koraku moje

mladosti. Kako lepo je, ko pridem iz tujih krajev in me ti prav toplo

sprejmeš. Tvoje besede so kot žvrgolenje ptičkov, kot žuborenje potoka,

ob katerem je rasel Primož Trubar. Če njega ne bi bilo, te morda nikoli ne

bi spoznal, materinščina moja. In ne bi poznal dvojine.

Tvoje besede se rade poigravajo z menoj, pa naj bo to doma ali v šoli ali

v igri s prijatelji. Ne vem zakaj, ampak ko se v šoli učimo o tebi, je vse tako

zapleteno. Vendar moram te samo razumeti. O tebi sploh še ne vem dosti,

zato se veselim učenja in znanja, ki ga bom pridobil o tebi, moji ljubezni.

Ti si jezik mojega srca. Ti si jezik vseh državljanov Slovenije, vseh

izseljencev in zamejcev. Si jezik mojega naroda. Edinstvena in lepa. In v

prihodnje ti želim le vse najboljše.

Miha Car, 8. B

JOSIPINA TURNOGRAJSKA (1833–1854),

skladateljica, pisateljica in pesnica,

je svojemu zaročencu napisala več kot

tisoč pisem.

Vir: www.sl.m.wikipedia.org

22


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Materinščina – moj jezik!

Kočevje, 23. 9. 2019

Spoznali sva se nekega večera v aprilu, ko sem prvič zaslišala mamin

glas. Prišla si v moje življenje iznenada, ko se niti zavedala nisem sveta

okoli sebe. Zaradi tebe sem spregovorila prve najlepše besede – mama,

ati, babi, dedi, rožica. Zaradi tebe sem začela ljubiti. V prvem razredu sem

se naučila abecedo, znala sem računati in zaradi tebe sem spoznala

najboljše prijatelje, kot si jih le moreš želeti. Ugotovila sem, kaj je dvojina,

ko mi je srce hitreje bilo. In prebrala sem veliko knjig zaradi tebe pa tudi

zaradi učiteljice slovenščine. Rada te imam, ker nas je samo dva milijona,

ki te govorimo. Zato sem ponosna nate. Moj jezik si ti, moja slovenščina.

Neli Podlogar, 8. B

Draga materinščina,

Kočevje, 23. 9. 2019

bila si moj prvi jezik, ki sem ga slišala, izgovorila, uživala v njem. S tvojimi

besedami se lahko poigravam in zabavam, čeprav mi včasih črke skačejo

in se skrivajo. Res je, da te včasih tudi preklinjam, vsakič, ko mi beseda

uide, ko ne znam pravilno razvrstiti stavka ali ko ne znam postaviti vejice.

A vseeno mi je žal, kako pozabljamo tvojo čudovito dvojino, kako ne

znamo uporabiti tvojega najlepšega sklona. Ti pa si tako lepa s to svojo

dvojino in s toliko narečij. Pa kako lepo poje tvoja čista beseda!

Hvala, ker si tu, da lahko uživam v tebi.

Tanja Horvat, 8. B

Moja materinščina,

Kočevje, 18. 9. 2019

svojo roko sem položil v tvojo dlan in nikoli je ne bom izpustil. Stojiš mi ob

strani že od začetka mojega kratkega življenja in vem, da boš vedno poleg

mene. Ko sem prvič slišal tvoj glas, sem se zaljubil vate. Moja prva, edina

in prava ljubezen si. V tvojih besedah se počutim varno, navdihuješ me z

žarki upanja in dviguješ me v nebo. Ti, ljubezen moja, moja materinščina,

mi odpiraš pogled na svet. Želim si, da bi bila večno ob meni. A vsakič, ko

se odmaknem od tebe, se mi zdi, da me vleče v neskončen vrtinec teme.

Rešuješ me z objemom svojih besed. Lahko te poslušam cel dan in celo

noč, pa se te ne naveličam. Materinščina moja, moj biser, pomeniš mi več

kot karkoli na tem svetu. Ljubil te bom vedno, dokler naju smrt ne loči.

Timotej Bajo, 8. B

23


Okolje varuj,

odpadke ločuj,

živali zavaruj.

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

#OKOLJEVARUJ

Zadihaj svež zrak,

da gre po tvojih celicah.

Uporabi pribor za daljšo uporabo,

da naše okolje, ne bo šlo v pozabo.

Na milijone živalic umira zarad vas,

ker vse smeti prihajajo od nas,

upoštevajte naš glas!

To ni LOL,

kr poglej mal okol!

Pametno izberi,

perilo na roke si operi,

uporab naravno milo,

da se okolje ne bo iskrilo.

To je kul pesmca,

sestavl smo jo vaš 6. C in učitlca.

Andrea, Luka, Iva, Tia, Nejc, Bor, Nik, Maja, Klara, Evelin,

Jasmina in učiteljica Neža

24


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

ČAJNA ŽENIČKA

Pri urah NMK smo v septembru in oktobru prebirali knjigo norveškega

pisatelja Alfa Proysna Čajna ženička. Štiri dogodivščine prebrisane

starke, ki se po potrebi spremeni v ženičko velikosti čajne žličke, so nas

popeljale v svet domišljije, nas nasmejale in nam dale misliti.

O čem smo razmišljali ob branju in kaj smo spoznali, kaj nas je knjiga

naučila? Kdaj smo se najbolj zabavali?

Bistrost je pomembnejša od velikosti in fizične moči.

Vse lahko uporabiš v svoj prid.

Zvitega je treba prelisičiti, prestrašenega prestrašiti, mogočnega

pocrkljati, če to ne zaleže, pa vedno pomagajo palačinke z borovničevo

marmelado.

Pogosto se tisti, ki se ne boji velikega, na smrt boji majhnega.

Zakladi niso nujno drago kamenje in biseri, ampak nekaj, kar imaš

najraje, ti je pred nosom in te z nerganjem včasih spravi tudi ob živce.

Brali smo: Tijan Atlija, Timotej Padovac, Neli Horvat, Eva Kuk,

Gregor Žagar, Luka Nikola Hribar

Foto: Alenka Vilicer

25


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

KNJIŽNI KOTIČEK

Knjiga za bralce tretje triade s tematiko tako za punce kot za fante je knjiga NO

IN JAZ avtorice Delphine de Vigan. Zgodba govori o Lou, ki je zelo pametno

dekle. Ker je kar dvakrat preskočila razred, nima veliko prijateljev. Najbolje se

razume s sošolcem Lucasom, ki pa za razliko od nje šole ne jemlje resno. Prav

tako tudi njeno družinsko življenje ni v najboljšem stanju. Njena mati se ne

more sprijazniti s smrtjo druge hčere Thais, oče pa se z dela vrača zelo pozno.

Lou se slabo počuti doma in v šoli, zato proste popoldneve preživlja na

železniški postaji. Tam spozna in se spoprijatelji z brezdomko No ter se odloči

o njej napisati seminarsko nalogo. Lou pregovori starše, da se No naseli pri njih in znova

začnejo živeti kot prava družina. A ne za dolgo.

Knjiga, najbolj primerna za starejša dekleta, je knjiga VSEM FANTOM, KI SEM JIH KDAJ

LJUBILA avtorice Jenny Han. Šestnajstletna Lara Jean je napisala pisma vsem fantom, v

katere je bila kdaj zaljubljena, vendar jih ni nikoli poslala. Pisma je napisala, da bi fante

lažje prebolela, in jih pospravila v staro škatlo za klobuke, kjer naj bi tudi ostala. Toda zgodi

se, da njena mlajša sestra ta pisma odpošlje. Eno prejme Peter, drugo Josh, tretje fant s

poletnega tabora ... Življenje se Lari Jean nenadoma postavi na glavo. Na skrivaj je bila

namreč še vedno zaljubljena v Josha, čeprav je fant njene sestre. Zato Petra prepriča, naj

se pretvarja, da je njen fant, tako da bi Josh mislil, da je ne zanima več. Toda dlje traja

lažna zveza med Petrom In Laro Jean, bolj močna so njuna čustva. In nenadoma Lara Jean

ugotovi, da se je vendarle nekaj dobrega prikazalo iz pisem, ki jih ni želela nikoli

poslati.

Knjiga za malo mlajše (in tudi starejše) bralce je knjiga JULIJA MED BESEDAMI.

Napisala jo je Petra Dvoržakova. Desetletna Julija se skupaj z mlajšo sestrico Elo

in očkom preseli iz mesta na vas. Mamica, ki ima težave z odvisnostjo od

alkohola, namreč ne zmore vseh pritiskov, ki jih prinaša življenje nasploh. Očka

se čez čas zbliža z drugo žensko, ki s svojima sinovoma živi na podeželju, in jo

Julija kliče 'teta'. Vsi skupaj postanejo nova, malce drugačna, a ljubeča družina.

Toda to še ni vse. Življenje na podeželju ima svoje prednosti in tudi slabosti,

predvsem pa je drugačno od življenja v mestu. Julija se mora tako privaditi na veliko

sprememb, na nove prijatelje, nova pravila, novo okolje, potem pa so tu še besede, ki znajo

včasih biti prav nagajive.

Fantom bolj zanimiva knjiga je ta mesec delo Kevina Brooka DNEVNIK IZ BUNKERJA. Linus

Weems se naenkrat zbudi v podzemnem bunkerju, potem ko ga je nek neznanec zvabil v

kombi in ga omamil s mamili. Ker je njegov oče še kar slaven, najprej misli, da ga je

neznanec ugrabil, ker hoče odkupnino. Kmalu po njegovem prihodu v bunker začnejo z

dvigalom, ki je edini vstop in izstop iz podzemne ječe, prihajati tudi drugi ugrabljenci, dokler

jih ni šest in so zasedene čisto vse sobe. Linusu se pridružijo še komaj devetletna Jenny,

mlada in arogantna Anja, poslovnež srednjih let Bird, odvisnik Fred, ki je res gromozanski

moški, in Russell, starejši temnopolti možak, za katerega se izkaže, da je znani fizik, ki ima

možganski tumor. Skupina kmalu spozna, kakšna so pravila igre. Ugrabitelj jih namreč ves

čas nadzira preko kamer, vsak prestopek pa kaznuje z odtegnitvijo hrane, svetlobe ali pa z

drugimi neprijetnimi kaznimi. Linus skoraj ves čas razmišlja o tem, kako bi pobegnili iz

bunkerja in tudi ostale pripravi do tega, da se začnejo dobivati in skrivaj, da jih ugrabitelj ne

bi slišal, tehtati o mogočih načinih pobega ... HANA PREBILIČ (9. A) in ENEJA PIRC (9. B)

26


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

ODPOSLANČEK

Tako kot je bilo napovedano v septembrski številki Učilne zidane, bodo

morali učenci 8. razredov vložiti nekaj truda in organizacije v svoje delo,

če bodo želeli osvojiti odposlančka. Le-tega bodo lahko izkoristili v 9.

razredu tako, da se bodo enkrat »izmuznili« ocenjevanju, ko jih bo učitelj

želel vprašati za oceno. Po pregledu števila neopravljenih nalog je rezultat

skoraj neverjeten. Učenci 8. A in 8. B so imeli v mesecu septembru in

oktobru enako število neopravljenih nalog. Ta številka je 238, kar pomeni,

da je bil v povprečju vsak učenec vsak teden enkrat brez domače naloge.

Tukaj si torej noben razred ni pridobil nobene prednosti. Drugače pa je pri

neopravičenih urah. Tukaj pa ima 8. B 15 neopravičenih ur, 8. A pa le 4.

Torej v boju za odposlančka vodi 8. A z rezultatom 253 : 242. Ker pa je

za osvojitev odposlančka le delanje nalog in obiskovanje šole premalo,

bosta v mesecu novembru določeni še dve posebni nalogi. Zato si učenci

8. razredov pozorno preberite navodila in zapišite datume teh nalog.

Prva naloga, ki jo bodo morali opraviti, se imenuje VSI ENAKI. V četrtek,

14. 11. 2019, morajo vsi učenci v razredu priti oblečeni v enako barvo

majice. Barvo si lahko izberejo sami in predsednik razreda mora pri

ocenjevanju povedati, katera je to. Učenci 9. razredov bodo stanje

preverili enkrat tekom tega dneva. Vsak razred dobi trikrat toliko točk, kot

bo učencev oblečenih v to barvo majice.

Druga naloga pa je, da v petek, 29. 11. 2019, na razredni uri napišete,

kolikokrat so bili učenci nasprotnega razreda v mesecu novembru brez

domače naloge. Bližje, kot boste, več točk dobite.

Torej, učenci 8. razredov! Zapišite si datume in ne pozabite opraviti

naloge. Če kakšen razred naloge ne bo opravil, bo izgubil 50 točk.

Klemen Kovačič

8. A 8. B

253 242

27


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Za nami so že prve počitnice, kar pomeni, da smo dodobra zakorakali v

novo šolsko leto … Pred nami je umirjen november, potem pa sledi veseli

december in že bo tu gotovo vsaj po zapisu zanimivo leto 2020. Prepričan

sem, da se imate na šoli lepo, predvsem pa upam, da prebirate vse te

vrstice v časopisu, ki so namenjene vam in so ustvarjene s strani mnogih

vaših kolegov in kolegic. Vsak od vas gotovo zna zapisati kakšno vrstico,

vsak od vas je doživel in doživlja zanimive izkušnje, ki jih lahko deli z

vsemi … Vabim vas, da to storite, da bo res časopis Učilna zidana del

vsakega od vas. Nikakor pa ne pojdite mimo vpeljane novosti stojal v vsaki

učilnici, kjer se bodo nabirale letošnje številke našega časopisa, ne da bi

ga prelistali. Seveda pa bo vse tudi na spletni strani in ga tako lahko

berete na svojih pametnih napravah, predvsem pa skoznje pokažete

prijateljem, staršem, starim staršem in znancem, kaj vse se danes v šoli

dogaja. Verjemite, da jih take stvari nadvse zanimajo. In tako kot smo

dogovorjeni – obe skrinjici RAVNATELJ ODGOVARJA sta namenjeni

vam, da lahko vprašate karkoli in na vse boste dobili oseben odgovor in

tudi odgovor v tej rubriki. Vprašanj je kar nekaj, zato jih v določenem delu

moram združevati.

Na razredni stopnji je bilo kar nekaj listkov s podobno vsebino, ki se je

nanašala na odnos dveh učencev do vas ostalih … Zadevo smo rešili

z dotičnima, ker ste izpostavili imeni obeh fantov, in to je edino pravilno

ter tudi nujno. Vsi ste del naše šole in vsi se morate na šoli počutiti varno

ter sprejeto. Nikoli vam ne more nihče na šoli povzročati občutek

nelagodja, strahu oz. kakršenkoli negativen občutek. Velikokrat je tako,

da oseba, ki doživlja te občutke, težko spregovori, si ne upa, in ravno zato

je tu vedno skrinjica, ko lahko kdorkoli od vas o tem napiše, če že ne more

povedati … Ste sošolci, ki si morate med sabo pomagati, ker boste na ta

način prerasli v prijatelje. Skratka – zadeva je rešena, učiteljice vedo, in

če bi slučajno še kadarkoli kdo od teh fantov počel kaj neprimernega,

samo poveste … nič čakati, poveste takoj, ker se vsaka taka neljuba stvar

reši šele, ko ukrepamo. Vedite, da smo učitelji, in sam kot ravnatelj, tu, da

vam v vašem razvoju pomagamo.

Na predmetni stopnji pa sem izbral iz zajetnega kupa sledeča vprašanja:

28


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

Zakaj testa za nadarjene ne dobijo vsi otroci, ker če ta test dobijo le

tisti, ki jih določi učiteljica, to ni pravično in se med učenci delajo

razlike?

Zanimivo vprašanje, ki vsekakor zasluži daljši odgovor … Dragi učenec,

učenka – zadeva tu nikakor ni takšna, da bi delala komurkoli krivico. Test

za nadarjene dobijo načeloma učenci v 4. razredu, dobijo pa ga tisti, ki so

evidentirani kot nadarjeni s strani kateregakoli učitelja, ki je z učencem

delal, torej ne samo s strani enega učitelja. Ti, ki so evidentirani, potem

rešujejo teste, ki pokažejo, ali kje izstopajo. Seveda pa tu ni konec

evidentiranja. Vsi vemo, da se učenci razvijajo različno, da se nekateri

začno kasneje od drugih, in tudi za slednje je poskrbljeno. Kadarkoli

katerikoli od učiteljev ugotovi, da kateri od učencev izstopa na kakšnem

področju, pa le-ta ni bil evidentiran, se to v sodelovanju s psihologom in

starši dogovori nemudoma … Tak učenec potem lahko rešuje teste v

kateremkoli razredu. Prepričan sem, da tako ne izgubimo na poti

devetletke nikogar.

Ava sprašuje: Zakaj uporabljamo plastične nožke in žličke, če bi

lahko uporabljali navadne kovinske, ker tako onesnažujemo okolje?

Vesel sem Ava, da se zavedaš problematike … Lahko te »potolažim«, da

je uporaba plastike v kuhinji dovoljena izjemoma in le takrat, ko je zaradi

bolezni odsotna katera od kuharic, sicer pa je prepovedana. V primeru

odsotnosti pa moram izbirati med tem, ali imate prednost vi učenci ali

okolje, če jemljemo uporabo tega kot onesnaževanje … Vedno se bom

odločil za vas, da bo vse tako, kot ste vajeni, brez neljubega čakanja, ki

se bi pojavilo … Seveda pa ta apel jemljem z vso odgovornostjo in bomo

naredili vse, da tudi takrat zadevo zmanjšamo. Verjetno vidiš, da smo

količino zmanjšali na minimum, a so še vedno rezerve … Bodi tako

aktivna tudi izven šole in prepričuj o smiselnosti uporabe recikliranih

materialov, ki so do narave prijazni, predvsem pa opozarjaj na primerno

odlaganje le-teh … Glede na videno v tujini smo v vrhu Evrope po

ustreznem ločevanju in čistosti okolja, a še vedno imamo črne lise, ki nam

niso v ponos.

Nekdo sprašuje: Zakaj je jedilnica "glih" pred vhodom?

Če bi lahko, bi seveda to takoj spremenil, a sedaj je tako, kot je … Vidiš

pa, da smo veliko rešili že s postavitvijo atrija, ki vas je pripeljal do

29


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

obedovanja zunaj, kar je izjema v slovenskem okolju in ne poznam šole,

kjer bi bilo to še možno … Verjemi, da močno razmišljam, kako bi lahko

naredil atrij kot primeren obedovanju tudi v primeru dežja in nižjih

temperatur, a tu se vedno pojavijo problemi v sredstvih … Načrte imam,

a za realizacijo bo potrebno prepričati še koga, vedno pa bo prisotno tudi

tehtanje – kaj je bolj nujno, prenoviti hodnike ali se lotiti atrija. Ni preprosto.

Neznani učenec postavlja vprašanje: Zakaj ne bi kupili oder, ker

učenci, ki so zadaj, težko vidijo dogajanje na prireditvah?

Odgovor se navezuje na razmišljanje v zgornjem odgovoru. Izbira, kaj je

bolj nujno. Se pa zavedam, da je vsekakor za »normalno« spremljanje

prireditve nujno, da je le-ta vidna vsem. Še bolj to velja za nastopajoče, ki

vložijo trud in pogum, da se vam predstavijo. V bodoče se bom potrudil,

da bomo pri večini prireditev imeli oder. Hvala za pobudo.

In še zadnje vprašanje: Kaj pomeni napis Bodi dober, bodi kul …

Danes imajo ti trije avtorji, ki so vsi zapisali enaka vprašanja, že odgovor

☺. Namenoma nisem želel prehitro povedati, za kaj gre, ker sem s tem

lovil vašo radovednost. Tako se je počasi odpirala zadeva. Najprej

rumena stena, potem tabla, pa potem napis, pa vrvica in na koncu

ravnateljeva domača naloga. Sam vem, da vsak od vas in nas v življenju

naredi veliko več dobrega, a v medijih se venomer poudarja le slabo. Tu

moramo jasno pokazati in z listki dokazati, koliko dobrega naredite vi

mladi, na katerih stoji bodočnost. Želim si, da bi bila tabla na Reški in

vrvica na TZO vedno polna listkov, ki dokazujejo vaša dobra in plemenita

dela, ki jih opravite ljudem, ki jih poznate ali pa niti to ne. Veselje ob

storjenem bo gotovo največje na strani ljudi, ki jim boste pomagali, močno

zadovoljstvo ob storjenem pa boste občutili tudi vi.

Naj vlada dobro in bodite dobri, ker to je gotovo kul.

ravnatelj

Peter Pirc

30


Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

USTVARJALCI ČASOPISA

Bojan Gigović Tina Stopar Mojca Hribar Osmak

Patrik Železnjak Žan Podlogar Neža Sedej

Laura Palushaj Lovro Kralj Peter Gradišar

Eva Remic Nia Grm Nana Maja Hribar

Žana Vučko Lara Stanič Meta Rupar

Daša Skender Lucija Ronja Nanjara Katja Gole Pucelj

Bojan Gigović Uma Doutlik Ina Šaver

Mark Horvat Leona Bleskány Andrea Panić

Daša Skender Mark Stevanić Adelina Džafić

Zoja Česnik Mija Stevanić Jasmina Mušič

Nejc Okorn Šana Mihor Miha Car

Amalija Radić Vita Otoničar Neli Podlogar

Jasmina Velić Lija Resnik Tanja Horvat

Sven Gavranović Jerneja J. Stropnik Timotej Bajo

Iva Čošić Martin Šifrer učenci NMK

Lara Močnik Bastjan Grgorič Eneja Pirc

Teja Močnik Naja Lia Rade Hana Prebilič

Vid Stojaković Tatjana Gornik Klemen Kovačič

Zala Pavuna Mateja Malnar Peter Pirc

Naslovnica: razstava v avli šole ob Letu čebel in medu (mentorica: Nikoline Pleše).

V Kočevju, oktober 2019

UREDNICA:

Foto:

Maja Gole Premrl

31

More magazines by this user
Similar magazines