Revija Lipov list, februar 2020

videopccenter
  • No tags were found...

Revija Lipov list

FEBRUAR 2020 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Martinovo naj postane državni

praznik

Aktualno

Poln norčij – pustni čas

Potepanja

Na Kaninu se kopajo v snegu

Namig za izlet

Preplet kulture in narave

– Galerija Božidar Jakac

Foto: Matej Kolakovič


5

6

Vabljeni na tržnice festivala

Turizmu pomaga lastna glava na temo

FESTIVAL naj bo,

kjer bodo mladi predstavili svoje zamisli

za festivale. Turistične tržnice bodo

v večjih Mercatorjevih centrih.

torek 5. marec Trebnje

torek 10. marec Domžale

torek 17. marec Kamnik

torek 24. marec Velenje

četrtek 26. marec Celje

torek 31. marec Ptuj

torek 7. april Maribor

četrtek 16. april Koper

torek 21. april Maribor (zaključna tržnica)

VabLjeni k oGLedu!

4 3 2 1

www.turisticna-zveza.si


KAZALO

INTERVJU 04-06

Z Ano Pavlin o njenem vinskem kraljevanju

AKTUALNO 07-09

Vesel, šegav in poln norčij – prihaja pustni čas

DOGAJA SE 12-13

Slovenski turizem piše uspešne zgodbe

TURIZEM SMO LJUDJE 18-19

Turizem združuje ljudi. Pogovor z Ines Klopčič,

predsednico Mladinskega odbora TZS

POD DROBNOGLEDOM 20-21

Smučišče z edino ogrevano sedežnico v

podalpski Sloveniji

TZS 22-27

Več znanja za več turizma

NAMIG ZA IZLET 36-37

Voda kot zaprisega zdravju

KULINARIČNI KOTIČEK 40-42

Pust mastnih ust!

UVODNIK

Spoštovane bralke in bralci naše skupne

revije Lipov list!

Skoraj leto je že minilo od dneva, ko sem

postal prostovoljni predsednik Turistične

zveze Slovenije. In v tem letu se je zgodilo

že kar nekaj omembe vrednih dogodkov,

uresničil pa se je tudi že kakšen cilj, ki

sem si ga zastavil v Okvirnem programu

dela za naslednje štiriletno mandatno

obdobje.

Najbolj me veseli, da nam je s sodelavci s skupnimi močni uspelo spraviti

v življenje oz. z novodobnim izrazom 'naložiti in zagnati' zelo dobro

spletno stran Slovenski turistični vodnik, ki je svojo 'turistično pot' do

vseh, ki jih zanimajo znamenitosti Slovenije, začel lanskega oktobra.

Letošnja zima se sicer ne obnaša prav zimi primerno, a morda je prav

zato čas za premislek o vsem, kar bi lahko ustvarili v domišljiji kot drobne

zamisli ter nato v praksi izvedli kot nove turistične aktivnosti, ki se jih da

početi tudi na s travo zasneženih smučiščih. Upravljavci smučišč sicer

vijejo roke in prosijo za finančno pomoč države, a prepričan sem, da bi z

malce ustvarjalnosti, bolj širokopoteznimi zamislimi in razmišljanjem

brez plašnic ter zunaj danih okvirjev lahko tudi ob tako mili zimi (in vseh

bodočih milih zimah) ponudili možnosti za še vedno prijetne izlete z

zanimivimi aktivnostmi in izbezali smučarske zapečkarje na plan, na

svež zrak tudi brez smuči, sani in boardov. Za zabavo z dobro družbo sta

primerna vsako vreme in destinacija, če je le dovolj navdiha in dobre

volje za uresničevanje morda malce bolj nenavadnih, da ne rečem

'odštekanih' turističnih storitev, ob katerih se ljudje družijo, zabavajo in

spoznavajo domovino.

Ena izmed njih, ki omogoča res velik in razkošen razpon dogodkov in

prireditev, je naš pust. Pa ne samo kurenti in laufarji, še vse kaj drugega,

zabavnega, pristnega in privlačnega se najde po vaseh in krajih po naši

deželi.

Pust, prvi večji praznik po vstopu v novo leto, je prva prava budnica za

ljudi, ki še čutijo vez z dediščino prednikov, z naravo in drug z drugim. To

ni enoličen, zdolgočasen sprevod pisanih mask, je način življenja naših

prednikov, zato bi bilo zelo dobro, če bi ponovno postal tudi način

življenja vseh, ki živimo v tem prelomnem času pričakovanj in želja,

napredka in rasti. Kajti pust je tudi pot do neponarejene iskrenosti in

odkritosti, poštenosti v medsebojnih odnosih in pripravljenosti priskočiti

na pomoč bližnjemu. Z maskami in šemami je sicer vse to lažje izraziti

brez prevelikih zavor, ki jih imamo Slovenci v svoji zavesti veliko in preveč.

Te odkrite, pristne pustne odnose prenesti v realno življenje tudi po pustu

pa je velika in vseobsegajoča naloga za vse nas, ki živimo v deželi med

Alpami in Kolpo, med Panonsko nižino in Jadranskim morjem, torej za

vse Slovence, ki tako radi in hitro vklopimo svoj neumorni razum in prav

tako radi hitro izklopimo srce.

3

Kazalo / Uvodnik

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici aprila

2020. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca

2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

Naj bo torej letošnje pustovanje za vse polno pristnega veselja,

brezskrbnega rajanja in toplih človeških odnosov. In naj se vse to razširi

tudi na vse čisto navadne dni, ki nam jih je življenje podarilo, da jih

preživimo kot ljudje.

Veselo pustno rajanje vam želim.

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije


4

Intervju

Foto: Jure Zauneker

Ana Pavlin, vinska kraljica Slovenije 2020

Martinovo

naj postane

državni

praznik

V prostor vstopi nežno in tiho, a po stisku roke, prvih stavkih, ki so lepo obarvanih z dolenjskim

narečjem, zaznam, da je iz pravega testa za vinsko kraljico. Sproščena in nasmejana študentka zadnjega

letnika magistrskega študija turizma na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanja cvičkova princesa ima

jasne načrte za obdobje svojega enoletnega kraljevanja.

Vinska kraljica, glede na to, da je še jutro, pijeva kavo.

Predvidevam, da ta topli napitek ni pred vinom, če

govoriva o lestvici vaših priljubljenih pijač?

Jutra brez kave si ne predstavljam, z njo bolje začnem dan, ampak ob

kosilu pa si skoraj vedno privoščim kozarec modre frankinje ali cviček.

Vinska kraljica je krona slovenskega vinogradništva ter

poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. To

je izjemna čast, hkrati pa velika odgovornost. Čutite to?

Morda tega na začetku nisem čutila, ampak po razglasitvi, ko sem

spremljala poročila in brala članke, v katerih so me naslavljali kot

krono slovenskih vinarjev, pa sem dobila cmok v grlu. Začutila sem

veliko odgovornost in se sama pri sebi odločila, da bom naredila vse,

da ne razočaram vinogradnikov. Želim si, da bom znala zastopati

vinarje, tako kot je treba. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini.

Za vinsko kraljico ni dovolj le, da je lepa, ponašati se

mora s širokim znanjem o žlahtni kapljici pa tudi o

državi, ki jo predstavlja. Lahko rečete, da ste zdaj veliko

bolj na tekočem s političnim dogajanjem pri nas, kot ste

bili prej?

Glede vinogradništva zagotovo. Že prej sem vedela, da je v

vinogradništvu velik problem sekanje vinogradov, nisem pa vedela,

kako zelo obširna težava je to. Eden mojih prvih obiskov v vlogi

vinske kraljice je bil na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano, kjer smo se sestali in razpravljali o aktualnih temah. Takrat

sem videla, da je sekanje vinogradov velik problem, saj dajejo mali

vinogradi Sloveniji poseben čar, zaradi njih in številnih zidanic je naša

država butična. Te vinograde včasih ljudje obdelujejo v takih hribih,

da si človek sploh ne more predstavljati. Če bi te vinograde posekali,

na tem strmem terenu ne bi raslo nič, le grmovje. Vinske gorice bi se

zarasle, kar bi bila velika škoda, saj bi Slovenija s tem izgubila svojo

prepoznavnost. Imamo namreč največ zidanic na število prebivalcev

v Evropi, kar 90 odstotkov vinogradov pa je manjših od enega

hektarja. To je pereča tematika, ki ji bomo posvečali še veliko

pozornosti.

No, s politiki boste morali še sodelovati, glede na to,

da je ena od vaših idej, naj martinovo postane državni

praznik. Že lobirate za to?

(smeh) Ja, pogovori so že stekli. Sestala se bom tudi z Aleksandro

Pivec, ministrico za kmetijstvo. Slovenija je edinstvena država. Edina,

ki v svoji himni opeva vino. To nam zavidajo celo Francozi, ki v državni

himni pojejo o bojih, krvi, pa čeprav so poznana vinorodna država.

Mi, Slovenci, pa smo tako majhni in pojemo o vinu. Poleg tega je

martinovo umeščeno v tisti del sezone, ko pri nas ni tako veliko

turistov. Če bi iz tega naredili praznik in organizirali dogodke,

izobraževalne programe, bi lahko privabili tujce in jim tako predstavili

naša vina, kulinariko in kulturo. To posebnost bi gostje zagotovo

začutili in cenili ter bi bili pripravljeni plačati kakšen evro več za

določeno vino. Vem pa, da ob tem prazniku nekateri prehitro

pomislijo na prekomerno pitje. Kar želim doseči, je, da bi bilo

martinovo državni praznik na kulturnem nivoju.

Kako dojemate svoje poslanstvo?

Želim se zavzeti za male vinogradnike. Želim si, da bi se zavedali, da

so pomemben del vinogradniške tradicije. Mlade bi bilo treba bolj

navdušiti, naj začnejo prevzemati male vinograde in zidanice. Rešitev

vidim v projektu Turizem v zidanicah. Samo v vinorodni deželi Posavje

imamo več kot 15.000 zidanic, obstajajo pa seveda tudi v Podravju. To

Lipov list - Februar 2020


je izjemen neizkoriščen kapital. Brez novih posegov v prostor lahko s

tem pridemo do velikega števila nastanitvenih kapacitet. Gre za

edinstven turistični produkt, nad katerim so tujci navdušeni, saj na

spletih dosegamo ocene nad 9. Gostje preizkušajo vino in ga

običajno odnesejo tudi domov. Zato verjamem, da je Turizem v

zidanicah eden od načinov za ohranjanje zidanic in vinogradov.

Seveda po želim kot vinska kraljica Slovenije pomagati tudi pri

promociji večjih vinogradnikov. Mnogi od njih so že dosegli

prepoznavnost tudi v tujini, verjamem, da jih bo v prihodnosti še več.

Predvsem Brda so nam lahko vsem za zgled, tako po kakovosti vina

kot odlični kulinariki in visokem nivoju turistične ponudbe.

Slovenija je vinorodna država. Po navadi, vsaj po nekaj

izpraznjenih kozarcih, je marsikdo prepričan, da ima

bogato znanje o rujni kapljici. Pa je res tako? Kaj vas še

posebej zmoti, ko beseda nanese na vino?

Marsikdo ne ve, da ima Slovenija tri vinorodne dežele. Prav neverjetna

je pestrost našega vina. Žal pa Slovenci velikokrat ne spoštujemo

različnosti. Kot Dolenjka pa imam npr. slabo izkušnjo s cvičkom. Ko

ljudje slišijo za dolenjskega posebneža, kot ga ljubkovalno

imenujemo, sem hitro deležna komentarjev, da prihajam z območja,

kjer pijemo kislico, čeprav je cviček v zadnjih desetih letih zelo veliko

naredil na kvaliteti in dosega visoka priznanja. Nekateri imajo še

vedno neprimerne poglede za cviček, čeprav njegova pridelava

zahteva veliko več truda in znanja kot pridelava ostalega vina. Da ne

omenjam njegovih zdravilnih učinkov. Rada bi videla, da bi bili

uživalci bolj odprti in pripravljeni spoznavati in preizkušati vino, kar bi

pripomoglo k spoštovanju vseh kakovostnih vrst.

Kakšno vino pijemo Slovenci? Cenimo kvalitetno vino

ali se zadovoljimo s povprečjem?

Hm, težko vprašanje. V Sloveniji imamo načeloma zelo kvalitetno

vino, žal pa se nekateri, tudi mladi, hitro zadovoljijo s povprečjem.

Zahvala za dvig kakovosti vina gre zagotovo številnim društvom

Foto: Jure Zauneker

Kraljičino vino je modra frankinja plus.

5

Intervju

Foto: Jani Pavlin

Jernej Martinčič iz Šentjerneja skrbi za kraljičino vino.

Lipov list - Februar 2020


6

Intervju

vinogradnikov. Samo na Dolenjskem jih je 32. Članica enega izmed

njih, Društva vinogradnikov Grčevje, sem tudi sama. Ta društva

skrbijo za izobraževanje vinarjev, organizirajo anonimne in javne

degustacije ter ocenjevanja vina, prirejajo različne prireditve in

organizirajo vinogradniške ekskurzije po Sloveniji in tujini, na

katerih vinogradniki spoznavajo ostale vinogradniške dežele in

prakse.

Zdi se vam precej sporno, da mladi neomejeno pijejo

gazirane pijače, vina pa se drži slab sloves. Kako to

spremeniti?

Opažam, da mladi raje pijejo žgane pijače, ki jih mešajo s sladkimi

gaziranimi pijačami, namesto da bi recimo naročili kozarec dobrega

vina. Če smo zmerni pivci, lahko vino blagodejno vpliva na naše

telo, zato bom poskušala mlade poučiti, kako pravilno okušati vino,

zaznati njegov vonj in uživati v okusu. Če lahko prepričam pet ljudi,

bo teh pet prepričalo naslednjih pet in krog se bo vse bolj širil.

Vi ste prva dama slovenskega vinskega dvora. Bi si

želeli ob sebi imeti tudi vinskega kralja, če bi ga seveda

izbirali?

Ja, zagotovo, želela bi imeti nekoga, ki bi me recimo lahko podprl v

argumentih. Pa še bolj zabavno bi bilo.

Za kraljičino vino ste izbrali frankinjo plus, letnik

2017, vrhunsko rdeče vino z zaščitenim geografskim

poreklom. Imate raje rdeče ali belo vino, suho ali

sladko?

Predvsem imam rada dobro vino. Prisegam na suho belo vino, od

rdečega pa imam rada frankinjo, cviček, teran in refošk. Zelo rada

spijem tudi kozarec penečega se vina, ki ga je v Sloveniji vedno več.

Frankinja plus me je prevzela s svojo nežnostjo, ki jo začutiš že ob

prvem požirku. Ko jo piješ, občutiš trud vinogradnika.

Ali to ustreza vašemu značaju?

(smeh) No, poznana sem kot živahna oseba. Rada se šalim, prijatelji

vedo, da vedno poskrbim za dobro vzdušje.

Prihajate iz vinogradniške družine. Kako so vas kot

deklico zaznamovale trte, delo v vinogradu, tudi v

kuhinji?

Na začetku nisem bila navdušena nad delom v vinogradu, ker me

je vedno doletelo najslabše delo – pobiranje rezine –, tako da sem

to vedno počela z muko. Takrat sem bila prepričana, da nikoli ne

bom imela svojega vinograda. Z leti pa sem videla in začela

opazovati, s kakšnim čarom vinogradniki opravljajo svoje delo,

kako vesela in zadovoljna je družba, ki se zbere v vinogradu.

Moram pa reči, da sem se volje in ljubezni do dela v vinogradu

nalezla od mame in očeta. Navdušilo me je veselje, s katerim sta

obnavljala našo Matjaževo domačijo, v kateri gostimo turiste.

Mami je moj zgled, včasih vstane ob štirih zjutraj, da imamo sveže

pečeni kruh za zajtrk.

Vešči ste tudi v kuhinji, na državi razstavi kruha ste

prejeli zlato priznanje za ajdov kruh z orehi. Kaj je

skrivnost vašega kruha?

Zasluga gre moji mami. Ona je res odlična kuharica in speče

najboljši kruh. Dolgo sem jo spremljala v kuhinji in se sproti učila.

Nimam pa posebne skrivnosti – mislim, da je pomemben pristop

do kuhanja in pečenja. Če se odločiš, da boš naredil dober kruh, bo

energija pomagala, da bo izdelek na koncu res za prste oblizniti.

Ste kot deklica sanjali, da si boste enkrat v življenju

nadeli krono, kot se o tem navdihujoče bere v

pravljicah?

Če sem iskrena, ne. Šele pred leti sem slišala, da imamo Slovenci

tudi vinsko kraljico. Sem pa vedela, ker sem z Dolenjske, da obstaja

cvičkova princesa, in spomnim se, da mi je takrat uhajal pogled na

njeno krono. Starši so me potem spodbujali, naj kandidiram, saj

sem s pravega testa za to. Res mi ni žal, da sem poskusila ter postala

cvičkova princesa, zdaj še vinska kraljica. Verjamem v potencial

slovenskega vina in rada bi kot pripomogla k večji prepoznavati

slovenskih vinarjev.

Suzana Kozel

Foto: Joško Šimic

Krasni razgledi, ki navdušujejo obiskovalce zidanic.

Lipov list - Februar 2020


Foto: Gregor Zalokar

7

Aktualno

Vesel, šegav in poln norčij

– prihaja pustni čas

Le kdo ne mara enega izmed najstarejših ljudskih običajev, ki preganja zimo in kliče pomlad?! In

časa, ko se lahko prelevimo pustno šemo ter postanemo kdorkoli in karkoli, naj smo mladi ali stari.

Letos bomo pust pokopali 25. februarja.

Skok v zgodovino

Ljudje se šemimo vse od pradavnine, ko se je človek z uporabo

maske med lovom poskušal približati živali. Pustno šemljenje pa

sega več kot 2000 let v preteklost in izvira iz starega poganskega

praznika, ob katerem so si maske nadeli le moški in se tako

povezali z onostranstvom.

V starem Rimu so se sredi zime maskirali ob različnih priložnostih

– s šemljenjem so praznovali prihod novega leta, prosili za dobro

letino ali se povezovali z umrlimi predniki. Pozneje se je običaj

pomešal s keltskimi in ilirskimi tradicijami, maske pa so že

predstavljale veselo naravo in odganjale zimo. Do pusta ni ostala

ravnodušna niti Cerkev, ki se je praznovanju in pustnemu

maskiranju upirala do 10. stoletja. Sredi srednjega veka pa so

kristjani praznik prevzeli in ga spremenili. Maskirati so se začeli, da

bi pregnali zimo in priklicali pomlad. Praznik pa so poimenovali

karneval, kar izvira iz latinščine in pomeni 'opustiti meso,

mesopust'. Po pustnih norčijah in obilici hrane je prišel na vrsto

40-dnevni post, ki traja vse do velike noči. Iz tega običaja je

nastala tudi beseda pust. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič

omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Naši predniki so v obredih

častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da

bodo z obredi spodili zle duhove, deželo očistili temnih sil in

priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila

(Savec 2018).

Imate kaj za pusta hrusta?

Pustnih sprevodov so se ljudje vedno veselili. Nekoč so pustovali

preprosteje kot danes – pustne maske so izdelovali doma, iz

materialov, ki so jim bili na voljo. Otroci so se oblekli v ponošene

obleke staršev ali so si obraz namazali s sajami in hodili od hiše do

hiše, da so se pokazali sosedom. In večina je bila za to nagrajena

– s krofom, svežim ali suhim sadjem, nekateri celo z denarjem. A

to sploh ni bil namen obhodov – s tem so namreč želeli širiti

veselje med ljudmi. Zima je šla h koncu, gospodinje pa so doma

na svinjski masti pekle miške, flancate in krofe brez marmelade.

Poleg sladkih ocvrtih dobrot so se na jedilni mizi znašli tudi

kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha

(Savec 2018).

Danes se po pustne kostume večinoma odpravimo v trgovino ali

jih naročimo po spletu. Maskiranje pa je predvsem v domeni

otrok, ki se najraje našemijo v risane junake ali živali. In če je bilo

nekoč šemljenje razumljeno kot način ohranjanja tradicije in

širjenja veselja med ljudmi, je danes glavni namen obhodov, da

maškare nagradijo z denarjem, krofi in drugimi sladkarijami.

Obhodi so danes redki, tradicija obiskovanja je pogostejša na

vaseh. Še danes pa velja, da se na pustni torek obilno jé (Savec

2018).

Foto: Gregor Zalokar

Ptuj se pozimi spremeni v največji pustni muzej na prostem.

Lipov list - Februar 2020


8

Foto: Gregor Zalokar

Aktualno

Kurenti preganjajo zle duhove in prinašajo vse dobro, rodovitnost in plodnost.

Pustno rajanje

Pustni čas je premakljiv in odvisen od velike noči. Ko govorimo o

pustu, imamo v mislih ves teden, v katerem oblast prevzamejo

šeme. Pustovanje se prične še pred pustnim torkom, vrhunec pa

doseže v soboto in nedeljo, ko potekajo pustni karnevali in

povorke. Med najbolj znane pustne maske pri nas sodijo kurenti,

cerkniški butalci, cerkljanski laufarji, ravenski pustovi, prekmurski

pozvačin, brkinski škoromati in dobrepoljske mačkare.

Na Ptuju tudi otroci oblečejo kurentijo.

Foto: Gregor Zalokar

Za najbolj noro zabavo zavijte na Ptuj

Ptuj se pozimi spremeni v največji pustni muzej na prostem. Iz

Markovcev, Podlehnika in Lancove vasi pridejo orači, ki so nekoč z

oranjem prve brazde prinesli dobro letino. Zanimive šeme so tudi

rusa, kopjaši, medved, piceki, hudič, cigani, vile in ploharji.

Vrhunec pustne povorke pa je zagotovo nastop hrupnih kurentov,

ki z glasnim zvonjenjem odganjajo zimo in zlo. Zadnja leta pa

Ptujčani vabijo na svoj karneval tudi zelo zanimive kurentu

podobne like iz drugih evropskih držav.

Kurentovanje, ki mu domačini pravijo kar peti letni čas, je tukaj

doma vse od leta 1960. Tedaj oblast na Ptuju prevzame princ

karnevala, ki mu jo simbolično preda županja. Gre za častno

funkcijo, pojasnjuje Gregor Zalokar, saj princ zastopa Kurentovanje

in Ptuj na različnih pustno obarvanih dogodkih v Sloveniji in

tujini. Zgodovinarka Marija Hernja Masten na podlagi zgodovine

in pomembnih osebnosti iz lokalnega okolja zanj ustvari

edinstven lik, princ dobi svoj grb in opravo. Od imenovanja

prvega princa mineva že 20 let. A princ, ki se imenuje za dve leti,

ne more postati kar vsak. Izbirajo ga med zaslužnimi člani številnih

društev, ki sodelujejo pri pripravi Kurentovanja. Za Zvonka Križaja,

drugega princa karnevala, je kurentovanje ponos dediščine, ki jo

ohranjajo iz nekdanjih poganskih časov, in tradicija, ki jo s srcem

prenašajo iz roda v rod. Kurentije oblečejo v času med svečnico (2.

februar) in pepelnico (26. februar), v duši pa se koranti na

kurentovanje pripravljajo vse leto. »Biti korant ne pomeni samo,

da si nadeneš kurentijo. Pravi korant mora v sebi nositi korantov

duh, ga čutiti in prenašati na naslednje rodove. Korant zato ni

zimska služba, korant preganja zle duhove in prinaša vse dobro,

rodovitnost in plodnost,« pojasnjuje Križaj, ki aktivno sodeluje v

turističnem društvu, je član Federacije evropskih karnevalskih

mest in od časa prinčevanja vsako leto tudi organizator

Kurentovega skoka na svoji domačiji v Budini pri Ptuju.

V evropski karnevalski prestolnici leta 2020 na že 60. Kurentovanju

pripravljajo skoraj 100 različnih dogodkov. Med 15. in 25.

februarjem si lahko tukaj ogledate številne etnografske in

karnevalske povorke, se udeležite različnih zabav in koncertov,

gurmanskih, dobrodelnih in otroških druženj ter spoznate druge

Lipov list - Februar 2020


Foto: Aljaž Červek

Pustno rajanje v Cerknici

tradicionalne ali sodobne pustne like. Na vseh dogodkih skupaj

pričakujejo okoli 100.000 obiskovalcev.

V Cerknici zavladajo Butalci

Med najbolj znamenitimi liki cerkniškega pustnega karnevala so

tudi Butalci, o katerih je pisal Fran Milčinski. Na letošnjem

karnevalu 'Hojladrija, ribičija' se bo vse vrtelo okoli rib in ribičev.

Ščuka velikanka že dobiva novo preobleko, čisto nove luske. »Ja,

pri nas se tudi ribe levijo,« se šali Lojz Pustni. Vse ščuke,

predstavljene na karnevalu, bodo v naravni velikosti: »Naši

umetniki so do besede natančno sledili ribičem, ki so govorili, da

so ujeli prav tolikšne ribe,« razlaga.

Praznovanje začnejo na debeli četrtek (20. februarja). Po

tradicionalnem žaganju babe oblast v občini za teden dni

prevzame butalski župan. Zakaj se začetku pusta reče žaganje

babe? »Včasih so mame otroke poslale v mesto, naj gredo gledat,

kje žagajo babo. One so imele tako čas, da so napekle dobrote,

otroci pa so se zamotili v iskanju kraja tega grozodejstva. Babe

seveda nikjer niso žagali, to je bila le potegavščina, ki je otročad

odtegnila od doma, dišečega po ocvirkovki, krofih in cvrtju,«

pojasnjuje domačin Aljaž Červek. Danes metaforično prežagajo

lesen hlod in s tem simbolično odžagajo preteklost in pozdravijo

prihodnost. Kar se bab tiče, pa Butalci pravijo, da je bolje lesena

kot nobena. Najpomembnejši del praznovanja je karneval, ki se

začne na pustno nedeljo (23. februarja), točno okoli 12.32. Na

njem se bodo sprehodile tradicionalne velike figure s pramaterjo

Uršulo na čelu in ščuko velikanko, ki na pomlad in obilico vode še

posebej nestrpno čaka. Tu bo tudi Uršulina potomka Liza, Rego

Vranjejamski, največji žabon na svetu, povodni mož Jezerko,

butalski jež, mogočni zmaj, Butalci, polhi in še in še, našteva

Červek. Pustni teden se zaključi s pustnim pogrebom na

pepelnično sredo (26. februar), ko pusta zažgejo, potem pa še

utopijo. Za vsak slučaj.

Anja Ciglarič

Zaradi priljubljenega kurentovanja se je Ptuj leta 2017 znašel

na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

Turistični vodič Lonely Planet je prireditev umestil med

deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu in ga postavil v

dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de

Janeiro in New Orleans. Kot enega najprivlačnejših zimskih

evropskih festivalov pa ga je nedavno izpostavil tudi britanski

časnik The Guardian.

9

Aktualno

Foto: Aljaž Červek

Butalci bodo prevzeli oblast v Cerknici.

Lipov list - Februar 2020


10

Aktualno

Pustni lik: strašilo

Pustni dodatki iz aluminijaste folije

»Navdih za pustne like najdem, ko prebiram pravljice. Za strašilo, ki sem ga ustvarila, me je našel

na nedeljskem sprehodu po počesanih slovenskih njivah, včasih namig za šemo najdem v filmskih

uspešnicah, trenutno pa brskam po keltski zgodovini,« pravi Sarah Bamburač, mojstrica ličenja,

vizažistka in ustvarjalka edinstvenih poslikav obraza.

Pustno rajanje je zanjo nekaj posebnega, v njem uživa, saj se, kot

pravi, lahko za en dan preobraziš v nekaj drugega. Všeč ji je ta

slovenska tradicija in v njej neizmerno uživa. Žalosti pa jo, da je

kljub poplavi številnih pustnih kostumov našemljenih vse manj

otrok. Če imamo vsaj malo ustvarjalne žilice, si lahko preprosto in

edinstveno masko, ki nam bo pisana na kožo, naredimo kar doma.

Za tak podvig ne potrebujemo posebnih materialov. Sarah

Bamburač namigne, da lahko ušesa za hudiča, muco, zajčka ali

rogove za ovna, hudiča in druge priljubljene pustne like izdelamo,

če le pobrskamo po kuhinjskih predalih za aluminijasto folijo. Z

nekaj triki in brez posebnih ročnih spretnosti aluminijasto folijo

stisnemo, oblikujemo po svojih željah – odvisno, kakšna živalska

ušesa ali rogove ustvarjamo –, ovijemo s papirnatim lepilnim

Pustni lik: povodni mož

trakom, pobarvamo z vodenimi barvami. Za konec jih s silikonsko

pištolo nalepimo na trak za lase. Tako ustvarimo svoj pustni

dodatek. Za poslikavo otroškega obraza potrebujemo le nekaj

osnovnih pripomočkov: belo barvo, ki jo lahko kombiniramo s

črno – za to uporabimo žensko barvico za oči. Če imamo v

predalih še rdečo in rjavo, lahko ustvarimo izjemne pustne

poslikave. Za veselo in brezskrbno rajanje je najbolje uporabiti

vodne barve, ki ne vsebujejo nevarnih dodatkov in se enostavno

sperejo z vodo.

Suzana Kozel

Pustni lik: oven

Ustvarjalka pustnih likov: Sarah Bamburač

Foto: Špela Urbanc Photography

Lipov list - Februar 2020


Foto: Jošt Gantar

11

Dogaja se

Živimo v času, ko novodobne tehnologije otroke prikrajšajo za pristne otroške užitke.

Ringaringaraja, (čezmejni)

festival otroških iger

Pozornost nam jemljejo računalniki, mobilni telefoni, agresivni mediji, družabna

omrežja in virtualne resnice. Živimo v času, ko novodobne tehnologije otroke

prikrajšajo za pristne otroške užitke, družine za čas za druženje, sanje za čas za

sanjanje, radostno igro pa za prostor za igrarije.

Gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine

Kultura-Natura Slovenija v sodelovanju z Društvom prijateljev otrok

in mladine – DPOM Kropa je zavihalo rokave in se odločilo nagovoriti

vrtce, šole, raznovrstna društva, stroko, starše, predvsem pa otroke s

pobudo za raziskovanje, beleženje, ohranjanje, predvsem pa

oživljanje (starih) otroških gibalnih, rajalnih, družabnih, skratka

kratkočasnih iger. Strokovno izhodišče projekta je priročnik Gibalne

in rajalne igre (avtorica prof. Gordana Schmidt in njeni študenti, 200

zbranih iger).

V sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu so bili

priročniki letos razposlani tudi na naslove, ki se ukvarjajo s slovenskimi

otroki zunaj meja Slovenije. Tako nastaja nova, to pot večjezična in

multikulturna publikacija, v kateri bodo predstavljene igre, ki se jih

otroci še vedno igrajo 'po naše', pa tudi v jezikih njihovih vrstnikov po

svetu. Publikacija bo predvidoma izšla jeseni v času tedna otroka.

Projekt se je spontano razvil v potujoči (čezmejni) festival otroških

rajalnih, gibalnih in drugih prostočasnih iger RINGARINGARAJA, ki

vedno znova navdušuje tako otroke kot (stare) starše.

Slavko Mežek

Foto: Nea Culpa

Turistična društva po Sloveniji vabimo, da del svojih

raziskovalnih prizadevanj namenijo tudi tej dragoceni

nesnovni kulturni dediščini, saj je tovrstna zapuščina slovenskih

pokrajin izjemno bogata, raznolika in še kako uporabna tudi v

našem norem času. Vabimo in prosimo vas, da zbrane igre

zapišete in pošljete na e-naslov: pkdslovenia@gmail.com.

Kako so se igrali naši dedki in babice? Kako so se kratkočasili?

Tudi potujoči festival Ringaringaraja bo s svojo skupino

animatorjev in igrivih otrok vesel povabila na gostovanja in

radostna srečanja otrok ob primernih priložnostih.

Naj otroški svet spet postane en velik, radosten RINGARINGARAJA.

Lipov list - Februar 2020


12

Dogaja se

Slovenski turizem piše

uspešne zgodbe

Michelinov gastronomski vodnik prihaja v Slovenijo

Foto: Matevž Kostanjšek, Gruša Zorn

Imamo neokrnjeno naravo, kakovostno hrano in

kreativne kuharske mojstre. Slovenija je idealna

destinacija, ki daleč od množičnega turizma lahko

razvaja butične goste.

Slovenija nestrpno pričakuje Michelinov vodnik.

Gastronomija je osrednja razvojna in komunikacijska tematika

slovenskega turizma v letih 2020 in 2021, ko se bodo zvrstile

številne aktivnosti ministrstva za gospodarski razvoj in

tehnologijo in Slovenske turistične organizacije za pozicioniranje

Slovenije kot destinacije za 5-zvezdična gastronomska doživetja.

Kot poudarja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične

organizacije: »V lanskem letu nas je najbolj prepoznavni

gastronomski vodnik Michelin izpostavil kot destinacijo, ki jo je

treba obiskati. Čez manj kot dva meseca bodo objavljeni prvi

rezultati Michelinovega ocenjevanja za Slovenijo. Sloveniji in

izbrani delegaciji slovenskih kuharskih mojstrov bo posebna

pozornost namenjena tudi na najpomembnejšem Michelinovem

dogodku 'European Star Revelation' v Parmi. Gre za največji in

svetovno najbolj odmevni Michelinov dogodek, ki ga spremljajo

ugledni gastronomskim mediji, ki imajo več kot desetmilijonski

doseg. Pomemben korak v uvajanju trajnostnega razvoja na

področju gastronomije bomo naredili z vključitvijo gastronomije

v Zeleno shemo slovenskega turizma. V pripravi je spletni portal

Taste Slovenia, zaključujemo tudi prenovo nacionalne piramide

slovenske gastronomije, ki se ji kot novost pridružujejo

gastronomske piramide z značilnimi jedmi, živili in pijačo za vse

štiri makrodestinacije.«

Turistični rekordi

Slovenija je vroča destinacija, kar potrjujejo tudi številke. V lanskem letu smo v primerjavi z letom

2018 zabeležili 5-odstotno rast turističnih prihodkov. Turistični števec pa se vrti navzgor tudi po številu

prenočitev.

Zabeležili smo več kot 6,2 milijona turističnih prihodov in več kot

15,7 milijona turističnih prenočitev; od tega so tuji gostje ustvarili

4,7 milijona prihodov in 11,3 milijonov prenočitev. Slovenija je še

vedno izjemno priljubljena med Italijani, ti so naši najštevilnejši

gostje. Sledijo jim tradicionalni gostje iz Nemčije in Avstrije.

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska panoga z velikim

nadaljnjim potencialom rasti. V skupni BDP posredno in neposredno

prispeva kar 12,3-odstotni delež, neposredno pa zaposluje 6,5

odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Je visoko multiplikativna

poslovna dejavnost, ki pomembno vpliva tudi na razvoj drugih

področij.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za

gospodarski razvoj in tehnologijo, pravi: »Za nami je uspešno,

rekordno turistično leto. V Sloveniji smo se zavezali k trajnostni rasti

slovenskega turizma. Naša vizija poudarja 5-zvezdična doživetja,

dobro počutje. Zato sta pomembna kakovost turistične ponudbe

ter zadovoljstvo turistov in lokalnega prebivalstva, kar postavljamo

pred statistične podatke. Spremljamo, v kolikšni meri se turisti

vračajo na posamezne destinacije in ali se čas njihovega bivanja

podaljšuje. Tovrstni podatki so pomembni za sprejemanje poslovnih

načrtov in nadaljnjih usmeritev.«

Lani je Slovenija beležila rast prihodkov iz turizma.

Lipov list - Februar 2020


Slovenski turizem brez

plastike za enkratno

uporabo

Slovenija je na področju turizma v zadnjih nekaj

letih postala mednarodno prepoznana kot zelena

destinacija.

Slovenska turistična organizacija in Zavod Tovarna trajnostnega

turizma sta predstavila pobudo, naj Slovenija postane prva država

na svetu, kjer je turizem izločil plastiko za enkratno uporabo in

pospešeno uvaja modele krožnega gospodarstva.

Glede na našo vizijo zelene butične Slovenije in v luči evropskega

zelenega dogovora (časovnega načrta za vzpostavitev trajnostnega

gospodarstva Evropske unije) ter evropskih direktiv in uredb na

področju učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva smo si

zadali cilj (vizijo), da Slovenija postane prva država na svetu, kjer je

Nagrado Jakob so prejeli Posavski gradovi. Na fotografiji je

grad Sevnica.

Skodelica espressa za

italijansko smetano

Na Sejmih okusov Gastexpo & Sladoled pa so

obiskovalci preverjali nove gastronomske,

gostinske in turistične trende.

Ali bo Sloveniji uspelo postati prva država na svetu, ki v

turizmu ne bo uporabljala plastike za enkratno uporabo?

turizem izločil plastiko za enkratno uporabo in pospešeno uvaja

modele krožnega gospodarstva. Javni zavod Triglavski narodni park

je v sodelovanju z Zavodom Tovarna trajnostnega turizma

GoodPlace na Biosfernem območju Julijske Alpe v skladu s svojim

poslanstvom in tudi na pobudo ministrstva za okolje in prostor

konec leta 2019 že začel prepoznavati vse potrebne ukrepe za

doseganje tega cilja, z ambicijo, da se ta pristop razširi in nadgradi

za celotno Slovenijo.

Turistična nagrada Jakob

Nagrado Jakob 2020 in naziv ambasador

inovativnosti v turizmu za področje inovativne

turistične vsebine in programe v gradovih in

dvorcih 2020 so prejeli Gradovi Posavja.

S svojimi različnimi vsebinami so povezani v skupni projekt. Prav ta

povezanost je izjemna in inovativna za siceršnje slovenske razmere,

saj se pogosto zapiramo za grajske zidove. Gradovi Posavja tako

iščejo svojo novo identiteto in razvijajo stik z lokalnim in regionalnim

kulturnim okoljem.

Gradovi, ki zaznamujejo pokrajino med rekami Mirno, Savo, Krko in

Sotlo, so del kulturne krajine že več kot tisočletje in pričajo o življenju

prebivalcev, ki se je prepletalo z življenjem vseh, ki so skozi te kraje

potovali na vzhod ali zahod.

V neformalnemu združenju Gradovi Posavja so upravljavci šestih gradov

v Posavju, in sicer: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, grad

Podsreda, grad Rajhenburg, grad Sevnica, grad Brežice in grad Mokrice.

V tokratnem namigu za izlet predstavljamo Galerijo Božidar Jakac.

Razpršeno upravljanje, ki je ovira, postaja zaradi raznolike ponudbe

prednost, saj Gradovi Posavja zagotavljajo vrhunske kulturne užitke,

dostop do lokalne kulinarike in tradicionalnega znanja, omogočajo

preživljanje prostega časa in prenočevanje na lokacijah, ki jih

sooblikuje narava.

13

Dogaja se

Z našimi lokalnimi dobrotami se je, kolikor mu je dopuščal čas, seznanil

tudi znameniti italijanski kuhar Carlo Casoni, gost omenjenega sejma,

ki je pred leti kot glavni kuhar pripravljal jedi za Ferrarijevo ekipo pri

formuli 1. Takrat je skrbel tudi za prehrano večkratnega svetovnega

prvaka Michaela Schumacherja, za katerega, nam je povedal, je bilo

navdihujoče kuhati, saj je bil izjemno dober jedec. Michael Schumacher

je bil sicer zelo discipliniran športnik, čez teden se je držal stroge diete,

sprostil se je šele v nedeljo, po zmagi – v zlatem obdobju jih je nizal

drugo za drugo. Takrat so se odpirali šampanjci. Drugače, se spomni

legendarni kuhar, ki je na Gospodarskem sejmišču pod okriljem Sejma

okusov in Alpe-Adria konec januarja pripravljal italijanske poslastice, je

bilo z drugimi VIP-gosti, med katerimi se je pogosto mudila tudi filmska

diva Monica Bellucci, ki so bili ves čas na shujševalnih kurah. Zadovoljili

so se z lahko solato in skodelico espressa.

Znameniti italijanski kuhar je spoznaval slovenske dobrote.

Lipov list - Februar 2020


14

Foto: Martina Mašič

Dogaja se

Spravilo sena v Bohinju na tradicionalni način

Kozolec na Unesco!

»Kozolec je živi spomenik (slovenskega) ljudskega stavbarstva in sooblikuje kanon prepoznavne arhitekture

našega podeželja in kulturne – naravne krajine. Kozolci različnih tipov prepoznavno označujejo naš sedanji pa

tudi nekdanji naselitveni, etnični in kulturni prostor ter nas simbolično povezujejo z zgodovinsko dodeljenimi

sosedi. Kozolci so, tako kot še marsikaj drugega, torej naša skupna, spoštovanja vredna in zavezujoča kulturna

dediščina za danes in jutri.«

Vsaka dežela premore prepoznavnosti, s katerimi se njeni prebivalci

radi poistovetijo s pripadnim, celo ljubečim nasmehom na obrazu.

Najprej gre za jezik – materinščino, za zgodovinsko samozavedanje in

ponos, za (ljudsko) pesem, pripovedi, običaje in navade od zibelke do

groba, kulturno krajino in okolje, v katerem jim je usojeno živeti in

delovati.

Na širšem slovenskem zgodovinskem, etničnem in kulturnem

področju, ki ga lahko umestimo v alpski, dinarsko-jadranski in panonski

svet, je naše spoznavno znamenje tudi kozolec. Jaka Čop, legendarni

fotograf – poet naših gora in krajine –, je nekoč dejal: »Kjer najdeš

kozolec, boš prav gotovo srečal tudi nekaj slovenskega, pa naj bo še

tako skrito ali pozabljeno.«

Kozolec, ta uporabna 'priprava' ali zgradba, služi sušenju pa tudi

spravilu sena, žita, poljščin in še česa, pri marsikom velja za slovensko

posebnost. A to ni povsem res: tudi odmaknjeni alpski svet (npr. Valais,

Ticino, Graubünden, Voralrberg, jugovzhodna Tirolska, Dolomiti,

Karnija …), severna Evropa in Skandinavija, slovanske dežele, npr.

Poljska (przeplot), do severne Rusije (ozeród), gorata zahodna Kitajska,

celo Japonska poznajo ali pomnijo nekaj kozolcu podobnega, vendar

danes o tem žal večinoma pričajo le še zgodovinski viri in jezikovni

namigi. V nobenem primeru pa tam ne moremo govoriti o ljudski

arhitekturi, ki bi še danes nezamenljivo bogatila kulturno-naravno

krajino in po svoje določala tudi identiteto tamkajšnjih ljudi.

To pa velja prav za večino Slovenije: kozolce različnih značilnih tipov

boste zlahka našli povsod, razen tik ob morju in v panonski ravnici –

tam jih pač ne potrebujejo, zato jih niso postavljali. Najdemo jih tudi v

današnjem zamejstvu, v Beneški Sloveniji pod Matajurjem, po vsej

Ziljski in bližnji Kanalski dolini, v Rožu, tudi v Podjuni.

Arhitektura? Različni tipi? Seveda. Prof. Borut Juvanec prepričano trdi:

»Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam.

Kozolec označuje etnični prostor Slovencev.« Ali pa Milko Matičetov:

»Kuste pa kale, pa mal lat – pa je kazu.« Ja, tako enostavno je to, he, he …

Poznamo več tipov kozolcev. Začne se s preprostimi ostrvmi/

ostrnicami in drugimi začasnimi ogrodji za sušenje, ki že namigujejo na

močno razširjeni enojni (stegnjeni) kozolec. Temu pogosto dodajo

uporabno lopo – podstrešek (plašč, birtoh, fertok, klanica, linda ...).

Včasih drug ob drugem stojita dva enojna kozolca, povezana in

ojačana z vezmi – rigelni. Najbolj prepričljiv in mogočen je vezani

kozolec – toplar – »grad brez oken in vrat«, ki ga bomo našli od Pustriške

doline pri izviru Drave, blizu Lienza, ob Zilji, Nadiži, Savi, vse do Bele

krajine ob Kolpi in obronkov Kozjanskega ob Sotli. Nekje vmes je še

kozolec na psa/na kozla, nekakšen polovičen toplar, imamo pa tudi t. i.

prislonjene kozolce, povezane ali oprte na druge kmečke stavbe.

Kozolec ima mnogo imen, ki se ločijo po tipih in geografski

umeščenosti. Tako je 'običajni' stegnjeni kozolec tudi kozóuc, kozuc,

kazúc, kazú, kejšn, stog, stoh, stoj, branica, sam'c, (h)arfa, toplar pa stoh,

kozlec, triba, cviboh in še kako. Tesarski izrazi za posamezne

konstrukcijske, pomožne in okrasne dele ter faze izgradnje kozolca bi

napolnili obsežen narečni slovar. Enako bi seveda veljalo tudi za

poimenovanja množice opravil ob košnji, žetvi, spravilu, pri obdevanju,

zdevanju, skladanju … Pod toplarji so tudi ličkali, mlatili, se družili ob

vaških praznikih in običajih, prirejali veselice, ohceti, celo gledališke

igre. Kozolci in stogovi so nudili zavezje otroškim igram, 'gostili'

popotnike in nudili zavetje skritim ljubeznim …

Kozolec je vedno že na daleč sporočal, kako premožen in uspešen je

njegov lastnik – kmet, saj je na splošno veljalo: več oken (štantov) – več

voz žita, več sena – več glav živine v hlevu …

O kozolcu, spomeniku (slovenskega) ljudskega stavbarstva, so pisali

številni etnologi, arhitekti, jezikoslovci, poznavalci s kmetijstvom

povezanih obrti, veščin in tradicije, celo zgodovinarji. Med prvimi ga je

Lipov list - Februar 2020


Dežela kozolcev Šentrupert je muzej na prostem. Dviga zavest

o ohranjanju slovenske stavbne dediščine.

opisal in naslikal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske

(1689). Osnovna znanja danes najdemo v knjigah Antona Melika

(1931), Marjana Mušiča (1970), Vita Hazlerja (2004), Boruta Juvanca

(2007) ter raziskavah jezikoslovca Jožeta Stabeja, zgodovinarja Iva

Pirkoviča, narodopiscev Rajka Ložarja in Franja Baša, nedavno tudi

konservatorja Dušana Štepca. Tudi internetne strani nam postrežejo z

vedno bogatejšimi podatki o kozolcu.

Tudi dokumentarna fotomonografija Slovenski kozolec – The Slovene

Hay-rack (fotograf Jaka Čop, etnolog dr. Tone Cevc, angleški prevod dr.

Irena Šumi; AGENS Žirovnica – knjižna zbirka Poti kulturne dediščine,

1993) sodi med uveljavljena tovrstna sporočila in predstavlja nekakšen

katekizem nacionalnega projekta. Leta 1994 se ji je pridružila

istoimenska razstava arhitekturnih maket in risb (arhitekt Boran Hrelja).

»Razstavljeni modeli so nastali na osnovi študija posameznih stavb na

terenu. Modeli odkrivajo tipološko bogastvo kozolca na Slovenskem.

Napravljeni so v različnih merilih (1 : 50 do 1 : 125). Modeli so razvrščeni

v zapovrstju, ki naglaša postopno razvojno rast kozolcev.«

Razstava je bila doslej postavljena 136-krat, v mnogih slovenskih krajih,

v vrtcih, šolah, muzejih, pod kozolci in v parlamentu, marsikje po svetu

in Evropi, med Chicagom in Prago, knjigo pa imajo med drugimi vse

akademijske biblioteke – partnerke SAZU. »Hvala vam – Slovenci smo

kozolce spet opazili in se začeli osuplo zavedati, da izginjajo, da so

ogroženi!« je zapisala obiskovalka ene od razstav.

Slovenski kozolec je našel dom pri gibanju Kultura-Natura Slovenija.

Foto: Miran Kambič

Spodbudili smo izjemen odziv javnosti in v navezi s stroko ustanovili

civilno gibanje za ohranjanje, obnavljanje in ponovno vsestransko rabo

kozolcev na Slovenskem (14. 12. 1996, Rut nad Baško grapo).

Sodobni čas je kozolcu marsikje obrnil hrbet, šteti so mu dnevi – a k

sreči ne povsod. Na tisoče jih še stoji! OHRANITI in UVELJAVITI jih

moramo! Rešitev je slej ko prej pri (mladih) gospodarjih, lastnikih te

skupne dediščine, za katero pravimo, da je tudi naša. Mnogim

gospodarjem je kozolec kot rodbinska zapuščina še vedno v čast in

ponos domačije, številni ga še vedno uporabljajo v prvotni funkciji

sušenja sena in pridelkov, nekateri postavljajo nove, mnoga okolja so

kozolec privzela kot nenadomestljiv element kulturne krajine …

Sonaravno kmetijstvo in ne nazadnje trajnostni zeleni turizem vidita

(tudi) v kozolcu svojo novo priložnost in dodano vrednost. Vendar je

obnova običajno povsem na ramah lastnikov – gospodarjev, ki

pogosto ne zmorejo stroškov za popravilo pogosto neuporabljenih

ostarelcev, pa tudi mojstrov, ki bi se s tem znali in hoteli ukvarjati, je vse

manj. Zato je treba najti poti in sistemske ukrepe za trajno in celostno

pomoč.

Gibanje Kultura-Natura Slovenija je zato pred časom spodbudilo

prizadevanja za uvrstitev kozolca na Unescov seznam svetovne

kulturne dediščine, to pot v druščini s strokovnjaki in ljubitelji v zgoraj

naštetih pokrajinah v sosednjih državah, tudi da se ne bomo

(ponovno) spotaknili ob značilnih slovenskih neučinkovitih

birokratskih modrovanjih.

Projekt SLOVENSKI KOZOLEC in pobuda KOZOLEC NA UNESCO! sta

našla dom pri Gibanju za ohranjanje in uveljavljanje slovenske

kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija.

Slavko Mežek, ustanovitelj projekta Slovenski kozolec in

predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija

VABILO: Tako knjiga kot potujoča razstava sta še vedno živi,

priljubljeni, prilagojeni starosti in (pred)znanju ciljnega

občinstva in kot taki pogosto v gosteh po Sloveniji, tudi pri

turističnih društvih. Če jo želite spoznati tudi pri vas, napišite

željo ali pobudo na e-mail: pkdslovenia@gmail.com.

15

Dogaja se

Foto: Aleš Zdešar

Kozolce različnih značilnih tipov boste zlahka našli povsod, razen tik ob morju in v panonski ravnici.

Lipov list - Februar 2020


16

Dogaja se

Foto: Aleš Zdešar

Mednarodno leto zdravja

rastlin in mednarodni dan

gozdov

Ohranjanje zdravih rastlin je svetovnega pomena za naše zdravje in življenje na modrem planetu. Zdrave rastline

zmanjšujejo lakoto, revščino, vplivajo na hrano, ki se znajde na naših krožnikih, ohranjajo okolje, v katerem

živimo, z njimi je povezana celo ekonomska razvitost določenega področja.

Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila

za mednarodno leto zdravja rastlin, 21. marca, na mednarodni dan

gozdov, pa se bomo poklonili našim čudovitim drevesom. Novi

nepričakovani izzivi, vključno z uničujočimi vplivi podnebnih

sprememb, povečanjem mednarodne trgovine, hitro izgubo

biološke raznovrstnosti in novimi potmi širjenja škodljivih

organizmov, zahtevajo učinkovito nacionalno, regionalno in

globalno politiko, organiziranost in mehanizme ukrepanja proti

širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.

Foto: Nea Culpa

Ključna sporočila mednarodnega leta zdravja rastlin 2020

• Tvegano je prenašati rastline in rastlinske izdelke iz drugih

delov sveta, saj se tako lahko širijo bolezni in škodljivci.

• Trgovanje z rastlinami in rastlinskimi izdelki naj bo varno brez

postavljanja nepotrebnih ovir.

• Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo tudi biološko pestrost.

• Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo okolje.

• Podpirajmo zdravje rastlin ter vlagajmo v razvoj in raziskave s

tega področja.

• Zdrave rastline so ključnega pomena za zmanjševanje lakote

in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

• Okrepimo spremljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev, da

lahko hitro ukrepamo ter zaščitimo rastline in njihovo zdravje.

Turizem postaja odgovorna gospodarska panoga, saj se lahko s

številnimi turističnimi tokovi z enega na drugi konec sveta prenašajo

bolezni in škodljivci. A vsak posameznik lahko veliko prispeva k

zdravju rastlin, ki ga obdajajo v domačem kraju, tako da s potovanj

po svetu ne prinaša rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja, kajti

v njih se lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci! Vsak od nas je

lahko tudi aktiven opazovalec narave. Če na sprehodu opazimo

Lipov list - Februar 2020


Kočevsko velja za najbolj gozdnato pokrajino na Slovenskem. V

objemu gostih dreves lahko prvinskost začutimo v pragozdu, ki nas

prevzame s svojo mogočnostjo.

Besedilo in foto: Jože Prah

17

Gozdovi se zajedajo v skoraj vsak slovenski kraj.

Gozdovi so velika pljuča planeta. Velika katastrofa je v zadnjih

mesecih prizadela Avstralijo. Ognjeni zublji so pogoltnili številne

gozdove. Zgorelo je več kot okoli 110 tisoč kvadratnih kilometrov

ozemlja, kar je skoraj pet Slovenij, od tega veliko gozdov. Resni

so bili tudi požari v amazonskem pragozdu, ki je največji deževni

gozd na svetu z občutljivim ekosistemom, ki ima ogromen vpliv

na porabo in izpuste oglikovega dioksida v ozračje.

Dogaja se

bolezenska znamenja ali škodljive rastline, ki so podobne

karantenskim škodljivim organizmom, o tem nenadoma obvestimo

Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter

pooblaščene strokovne inštitucije.

Gozdovi so naše največje naravno bogastvo. Človeku nudijo

neprecenljivo ekološko, gospodarsko, socialno in zdravstveno

vlogo. Pa vendar se globalno krčenje gozdov nadaljuje s skrb

vzbujajočo hitrostjo. Kar 13 milijonov hektarjev gozda letno je

uničenega. Krčenje gozdov predstavlja od 12 do 20 odstotkov

svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim

spremembam, zato ni nenavadno, da je 21. marec, mednarodni

dan gozdov, tudi dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu

in nujnosti trajnostne rabe vseh gozdov. Gozdovi pokrivajo skoraj

60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana

območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture. Tema

leta 2020 so gozdovi in biotska raznovrstnost. Turistična zveza

Slovenije se bo pridružila osrednjemu dogodku, ki se bo odvijal 20.

in 21. marca 2020 na Kočevskem. Vabljeni v objem dreves, saj

Krčenje gozdov se zaradi izjemne priljubljenosti avokada, ki velja

za superživilo, nadaljuje tudi v Mehiki, eni največjih izvoznic tega

zelenega sadeža. Tam naj bi po nekaterih podatkih nezakonito

posekali od 1500 do 4000 hektarjev gozda.

Foto: Ciril Jazbec

Gozdovi so naše največje bogastvo.

Lipov list - Februar 2020


18

Turizem smo ljudje

Foto: Tadej Krže

Turizem združuje ljudi

»Vse se da, če le ljudje stopimo skupaj,« je prepričana Ines Klopčič, predsednica Mladinskega odbora

Turistične zveze Slovenije (TZS), ki si prizadeva za ohranitev in pomladitev turističnih društev.

Klopčičeva, ki prihaja iz majhne suhokranjske vasice Višnje pri

Ambrusu, je mlada mamica, ki ob rednem delu najde čas tudi za

prostovoljstvo. Poleg dela na TZS je močno vpeta tudi v delovanje

Turističnega društva Ambrus, Občinsko turistično zvezo Ivančna

Gorica (OTZ) in Mladinski odbor Občinske turistične zveze

Ivančna Gorica, ki so ga maja lani ustanovili na njeno pobudo.

Devetindvajsetletnico je turizem privlačil že v srednješolskih

dneh. Če je tedaj uspešno skrbela za organizacijo šolskih izletov,

je študij turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dokončno

začrtal njeno pot. V sedmih letih (vse od leta 2013), odkar je

aktivna v turističnem društvu v domačem kraju, je poskrbela za

organizacijo številnih pohodov, bazarjev s predstavitvami

lokalnih obrtnikov, kresovanj in turistično-kulturnih prireditev. Na

prireditvi Moja dežela, lepa in gostoljubna so bili dvakrat

nagrajeni s tretjim mestom v kategoriji za najlepše vaško jedro, in

to z razlogom. »Leta 2018 smo v sodelovanju s Kulturnim

društvom Ambrus polepšali in odprli vaško jedro Ambrusa –

kamniti zid župnišča krasijo keramične ploščice z odtisi rok

različnih generacij, mogočni kostanj nosi inštalacijo škatel za

polhe, staro Telekomovo govorilnico smo spremenili v

knjigobežnico, parkirišče nad župniščem pa krasi trajna razstava

na prostem Življenje po življenju naše lokalne umetnice Marjete

Baša,« pojasnjuje.

»Slovenija je čudovita država z mnogimi še neodkritimi

kotički. In hkrati dežela prijaznih in gostoljubnih ljudi, kar je

treba ceniti.«

Foto: osebni arhiv

Mladinski odbor OTZ Ivančna Gorica z ekipo TZS in člani OTZ

Turistična društva bogatijo ljudi in okolico

»Društva so tista, ki cenijo lokalno – spodbujajo lokalni turizem,

ohranjajo kulturne, naravne in zgodovinske znamenitosti ter

oživljajo stare običaje. Pomembno pa je, da se v aktivno delovanje

vključijo tudi mlajše generacije,« je prepričana Klopčičeva. Temelj

za ohranjanje tradicije turističnih društev (TD), ki se prenaša iz

roda v rod, je medgeneracijsko sodelovanje. A na žalost se vse

manj mladih odloča za vključevanje v prostovoljske dejavnosti

TD, ugotavlja: »Pomladitev turističnih društev je zato ena od

glavnih vizij Mladinskega odbora TZS. Želimo si, da bi prek že

obstoječih projektov in vpeljavo kakšnega novega povečali

število mladih. V okviru mladinskega odbora sodelujemo in

nudimo pomoč pri projektih za mlade, ki jih organizira TZS,

aktivno pa se vključujemo tudi v ostale projekte naše krovne

Lipov list - Februar 2020


organizacije.« Poleg pomladitve pa si v okviru Mladinskega

odbora OTZ Ivančna Gorica želi še več turistične ponudbe za

mlade v lokalnem okolju – bodisi v obliki izobraževanj, dogodkov,

druženja ali izmenjave mnenj.

Turizem nikoli ne počiva, vključenost v turistična društva pa

poleg spoznavanja novih ljudi prinaša tudi spoznavanje novih

krajev: »V OTZ Ivančna gorica je vključenih 13 turističnih društev

in vsako leto nam v zvezi organizirajo vsaj eno ekskurzijo v druge

slovenske kraje – obiskali smo že Dobrovnik, Mokronog,

slovensko obalo …« Prepričana je, da so ekskurzije in srečevanja

na dnevih turizma odlična priložnost za izmenjavo dobrih praks,

mreženje in druženje. Zato mlade poziva: »Vključite se v turistična

društva, oblikujte mladinske sekcije. S pravo aktivno, motivirano

in zagnano ekipo lahko veliko dosežete. S tem se širi tudi vaša

družabna mreža. In bodite prepričani – tudi prostovoljstvo je prej

ali slej nagrajeno, bodisi z nasmehom, pozitivnim odzivom,

ponosnim stiskom roke ali pohvalo na kakršen koli način.«

»Priložnosti za razvoj turizma je v Sloveniji veliko. Poleg

športnega turizma ob vseh naravnih lepotah naše dežele vidim

priložnost tudi v integraciji tehnologije. Od turističnih aplikacij

do QR-kod na informacijskih tablah in promocijskem turističnem

gradivu, interaktivnih tabel ob znamenitostih in učnih poteh.

Možnosti je ogromno, samo izkoristiti jih je treba.«

Vlogi predsednice obeh odborov sta ji v čast in ju jemlje zelo

resno. Vztrajna in polna zagona si zato ves čas prizadeva, da bi bili

kar se da aktivni: »Tako z Mladinskim odborom TZS pokrivamo

V sodelovanju s Kulturnim društvom Ambrus so polepšali in

odprli vaško jedro Ambrusa – kamniti zid župnišča krasijo

keramične ploščice z odtisi rok različnih generacij.

projekte Turizem in vrtec, Turizmu pomaga lastna glava za

osnovnošolce, Zlata kuhalnica, Mladi turistični vodnik in precej

nov projekt Naj turistična ideja – osnovnošolce smo letos pozvali

k sodelovanju za naj turistično idejo v športnem turizmu. Letos so

teme 'Turizem in vrtec', 'Turizmu pomaga lastna glava' in 'Več

znanja za več turizma', 'Festival naj bo'.« Več znanja za več turizma

je letos že za njimi, v marcu in aprilu jih čaka dogodek Turizmu

pomaga lastna glava. Razmišljajo pa tudi o organizaciji turističnih

heckathlonov in srečanju mladih prostovoljcev v turizmu.

Ines, ki vse izzive premaguje s podporo družine z nasmehom na

obrazu, idej res ne manjka.

Arhiv kamp Koren/www.slovenia.info

Foto: osebni arhiv Foto: Gašper Stopar

Anja Ciglarič

19

Turizem smo ljudje

Ekipa OTZ Ivančna Gorica

Lipov list - Februar 2020


20

Foto: Marjan Strmljan

Pod drobnogledom

Ko nas zima obdari s snegom.

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije

Smučišče z edino ogrevano

sedežnico v podalpski

Sloveniji

Letošnja zima s snegom ni radodarna, zato marsikatero smučišče ne obratuje, kar ugotavlja tudi Republiški

Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS). »Spet se je potrdilo, kako pomembno je, da imajo

smučarski centri sistem umetnega zasneževanja, da lahko sploh preživijo,« poudarja Karl Vernik, predsednik

RTD TZS. Med tovrstne sodi tudi Smučarski center Stari vrh v Škofjeloškem hribovju, kjer načrtujejo v tej

smučarski sezoni 70 smučarskih dni – z zadnjim 10. marca.

Stari vrh ima dolgoletno tradicijo, saj se lahko pohvali s prvimi

smučarji že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Razvoj organizirane

turistične dejavnosti je bil skoraj ves čas neločljivo povezan z

razvojem zimsko-športne infrastrukture. »Izgradnja nove

sedežnice je dala temu razvoju še dodaten polet,« pravi Matej

Demšar, nekdanji direktor omenjenega smučarskega centra, ki se

danes ukvarja s kmečkim turizmom. »V prvih letih smo se poleg

smučarskega turizma najbolj posvečali razvoju kmečkega turizma

in danes imamo na našem območju že več kot 200 turističnih

postelj v lepo opremljenih sobah in apartmajih,« dodaja Demšar.

V zadnjem času je namreč veselo in radoživo na Starem vrhu z

okolico tudi v poletnih mesecih – vse več je pohodnikov, gozdovi

in travniki pa vabijo nabiralce gob in zelišč.

»Smučarsko sezono smo začeli 2. januarja, upamo, da jo bomo

končali po načrtu, torej 10. marca. Smučarjev je manj, kot jih je

bilo v minuli sezoni, in letošnja zagotovo ne bo pozitivna! Stroški

Matej Demšar ima na Zaprevalu na 860 metrih nadmorske

višine

Stare avtomobilske

Turistično kmetijo

gume,

in

plastika

apartmaje,

in še

pozimi

marsikaj

je

»krasi«

največ

Kras.

gostov

s Štajerske in Primorske, poleti iz Belgije.

Lipov list - Februar 2020


Foto: Smučišče Stari vrh

popeljati v neki muzej in nazaj domov,« je kar malce jezen Tomaž

Trobiš. S kritikami in predlogi ne skopari, pove, da je z

usposabljanjem kadrov za delo na smučiščih več težav, odkar so

izobraževanje prenesli s Centra za poslovno usposabljanje – CPU

na ministrstvo za notranje zadeve. Ugotavlja, da so zahteve na

smučiščih bistveno strožje, kot veljajo za druge turistične objekte.

»Zato bi morala država odigrati svojo vlogo in zagotoviti

primernejšo zakonodajo za smučišča.« Meni, da bi morala biti

smučišča pri plačilu električne energije oproščena trošarnine.

Spodbudno pa je, še doda, da na smučišče, »ki ima najboljšo

sedežnico v Sloveniji – edino ogrevano«, prihaja vse več smučarjev

iz Ljubljane, zlasti na nočno smuko. Zagrizeni smučarji se k njim

pripeljejo celo iz Brežic in Krškega.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

21

Pod drobnogledom

Brez umetnega snega bi bilo nemogoče pripraviti smučišče.

z umetnim zasneževanjem so visoki, decembra so s pripravami

vred znašali 100 tisoč evrov. V januarju smo imeli nekaj manj kot

sedem tisoč smučarjev. Da bi zvozili sezono, bi jih morali imeti

najmanj 25 tisoč. V dobri sezoni pa smo jih imeli že med 30 in 33

tisoč,« pripoveduje Tomaž Trobiš, direktor Smučarskega centra

Stari vrh in direktor Zavoda za kulturo in turizem Poljanska dolina.

Kar ne more razumeti, da na eni strani opozarjamo, da so otroci

(pre)debeli in se premalo gibljejo, po drugi pa imajo šole vse manj

športnih dni. »Več bi moralo biti športnih dni, pozimi na snegu, saj

ni nujno, da se vsi otroci smučajo, naj se tudi sankajo. Glavno je,

da so na snegu v naravi in so aktivni! V šolskih ustanovah temu

sploh ne posvečajo dovolj pozornosti! Seveda, najlaže je otroke

Snega je dovolj za najbolj zagrizene smučarje.

Foto: Marjan Strmljan

Tomaž Trobiš, direktor Smučarskega centra Stari vrh, in Karel Vernik, predsednik RTD TZS, soglašata, da bi morala država znatno

pomagati smučarskim centrom, zlasti ob zelenih zimah!

Lipov list - Februar 2020


22

TZS

Ideje, ki so jih pod okriljem festivala Več znanja za več turizma

pripravile najboljše štiri ekipe, lahko takoj postanejo novi

turistični produkti.

Dijaki so se v sklopu letošnje teme Festival naj bo predstavili

kot pravi profesionalci.

Več znanja za več turizma

Festival Več znanja za več turizma, ki ga Turistična zveza Slovenije pripravlja skupaj z Zavodom Republike

Slovenije za šolstvo in Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, je tudi letos konec januarja

navdušil z barvito turistično tržnico dijakov slovenskih in tujih šol v sklopu mednarodnega turističnega sejma

Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču.

Letošnja tema Festival naj bo je bila zahtevnejša kot pretekla leta,

saj so morali dijaki povedati, kako si predstavljajo, da bi lahko

potekal festival. Mladi so pripravili idejno zasnovo za večdnevne

dogodke. Teme festivala so se dotikale umetnosti, kulinarike,

športa in ohranjanja kulturne dediščine.

V dvorani Povodni mož se je ves dan predstavljalo približno 300

dijakov devetindvajsetih srednjih šol in treh višjih šol iz Slovenije,

Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. Tržnica je bila tudi

tekmovalne narave, saj je dijake pri njihovem delu opazovala

ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prostovoljci TZS. Ta je že pred

tem ocenila tudi njihove turistične naloge in promocijske spote.

Dijaki so se v sklopu letošnje teme Festival naj bo predstavili kot

pravi profesionalci, na svojih pisanih stojnicah so pogumno in

samozavestno nagovarjali mimoidoče, ki so imeli kaj videti in so

poskušali tudi kulinarične dobrote. Obiskovalci so lahko njihove

festivale doživeli s pomočjo animacij, se zabavali ob zvokih

harmonike, pozirali v različnih fotokotičkih, se pogostili z dödolami,

štruklji, pravim kraškim pršutom, različnimi pogačami, občudovali

raznovrstne noše ter domov odšli z izvirnim promocijskim

materialom, s katerim so dokazali, da domišljija ne pozna meja.

TZS je na festivalu podelila štiri zlata, 22 srebrnih in šest bronastih

priznanj ter posebna priznanja za najboljše v skupnem seštevku

(naloga, spot in predstavitev na tržnici). Prvo mesto je osvojila

Ekonomska šola Murska Sobota z nalogo 'Kuku festival – pokukaj v

Prekmurje', drugo mesto je pripadlo Srednji šoli za gostinstvo in

turizem Maribor z nalogo 'Cuferkest', tretje mesto pa Šolskemu

centru Velenje, Višji strokovni šoli z nalogo 'Festival buč in cvetja

Bučn'cvet'. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor so

prejeli še posebno zlato priznanje za najboljši promocijski spot,

študentje Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes Ljubljana

posebno zlato priznanje za svojo nalogo 'Festival Kvakljana', dijaki

Ekonomske šole Murska Sobota pa posebno zlato priznanje za

najboljšo predstavitev na stojnici.

V tednu pred turistično tržnico pa je potekalo tudi spletno glasovanje

za najboljši promocijski spot, ki so ga prav tako pripravili in posneli

dijaki. Največ glasov – 1197 je zbrala Srednja stručna škola dr. Radivoj

Uvalić Bačka Palanka iz Srbije za spot 'Festival malih pustolova'.

Ideje za festivale, ki so jih pod okriljem festivala Več znanja za več

turizma pripravile najboljše štiri ekipe, lahko takoj postanejo novi

turistični produkti. To pomeni, da jih lahko gospodarstvo takoj

povabi k sodelovanju in z mladostno energijo verjamemo, da bi

lahko postali uspešni mali Festivali.

Besedilo in foto: TZS

Tržnica je bila tudi tekmovalne narave, dijake je ocenjevala

komisija.

Predstavljalo se je približno 300 dijakov.

Lipov list - Februar 2020


23

TZS

Martinov pohod

Urejajo svoj kraj in ohranjajo

kulturno dediščino

Ljudje potrebujemo druženje, a tega v današnjem času hitrega tempa in vsakodnevnih obveznosti zelo

manjka. Tega se zavedajo člani Turističnega društva Zg. Ložnica, ki v svojem kraju že dvajset let skrbijo za to,

da se krajani srečujejo na različnih dogodkih.

Zadnja leta so poznani po velikonočnem in maritnovem pohodu

ter druženju ob postavitvijo klopotca. Vsak teden pa poskrbijo tudi

za rekreacijo svojih članov. Na začetku delovanja so bili sicer precej

delovni, saj so si zadali cilj, da bodo uredili kraj, v katerem živijo.

Začeli so z usmerjevalnimi tablami, ki jih še vedno vsako leto

okrasijo s cvetjem. Nato so začeli obujati kulturno dediščino,

postavljali so majska drevesa, naredili največji presmec, kurili

kresove in monštranco, postavljali klopotec, pridelovali poljščine

na njivi in se družili pri njihovem spravilu (kožuhanje, trebljenje

buč ...), organizirali delavnice ob dolgih zimskih večerih (izdelava

voščilnic, venčkov, priprava 'južne' ...).

Širša javnost pa jih pozna po ureditvi Stepišnikove poti. To je pohodna

pot po krajevni skupnosti v spomin Lovra Stepinška, mlinarja in

narodnega buditelja ter ljubitelja slovenske pisane besede. Že v 19.

stoletju je s somišljeniki ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in

Etnološka skupina Ložniške ufarce

prvo slovensko potujočo knjižnico. Knjige je namreč sam nosil v košu,

hodil od kmetije do kmetije in jih posojal. Po nekaterih podatkih je bil

Lovro Stepinšek celo prvi potujoči knjižničar na Balkanu.

V društvu je bila pred petnajstimi leti ustanovljena etnološka skupina

Ložniške ufarce, ki vsako leto organizira etnološki večer, na katerem

prikazujejo stare običaje. Ne nastopajo samo v domačem kraju, zaradi

njihove posebnosti jih vabijo po vse Sloveniji. Člani društva pa delajo

tudi z mislijo na zanamce. Zato brskajo po preteklosti, opisujejo stare

običaje, šege in navade, ki so jih opisali tudi v dveh izdanih knjigah.

Okroglo obletnico delovanja bo Turistično društvo Zg. Ložnica v

večnamenski dvorani na Zgornji Ložnici proslavilo 28. marca. Za

naslednjih dvajset let imajo velike načrte. Obelodanili jih bodo na

osrednji prireditvi, kjer bodo nastopile Ložniške ufarce, gostja večera

pa bo Manca Izmajlova.

Podmladek

Predsednica TD Zg. Ložnica, Marijana Jereb

Foto: TD Zg. Ložnica

Lipov list - Februar 2020


24

TZS

Ciganke vam usodo preberejo z dlani.

Alpe-Adria

Novosti in ideje za izlete

Zeleni in aktivni turizem, kampiranje in turizem. Slovenija postaja vse bolj prepoznavna kot destinacija, ki

turiste vabi v neokrnjeno naravo, na klepet s prijetnimi in gostoljubnimi ljudmi in za mizo, na kateri se šibijo

lokalno pripravljene jedi s tradicionalnim pečatom in domiselnimi zgodbami.

Sejem Alpe-Adria, osrednja turistična prireditev v regiji, ki je na

Gospodarskem razstavišču popestrila januarsko turistično zatišje,

je v ospredje postavila zeleni in aktivni turizem ter kamping in

karavaning.

Bohinjski sir iz mleka krav, ki se pasejo v hribih.

Še posebej pestro, pristno in domače je bilo na Gospodarskem

razstavišču, kjer so turistične zveze in društva doživeto, s plesom,

petjem in oblečeni v narodne noše predstavljali aktivnosti,

poslanstvo in dediščino svojega območja. Na slikoviti stojnici, ki

je pritegnila s svojo barvitostjo, je bilo mogoče poklepetati s

Cigani. Etnološko društvo Cigani Dornave svoje poslanstvo črpa

iz zgodovine. Cigani so redno prihajali v Dornavo, kjer so imeli

postavljen svoj tabor. Za to so seveda potrebovali dovoljenje

dornavskega gospoda, ki je bival v baročnem dvorcu. Ciganke

očarajo z etno ciganskim plesom, napovejo vam tudi prihodnost,

če jim le dovolite pogledati v dlani.

Stojnice turističnih društev so se šibile pod lokalnimi dobrotami.

Obiskovalci so tako ob klepetu pokušali tudi kulinarične

poslastice. »Bohinjski sir je tradicionalni slovenski sir, ki so ga pred

dvesto leti delali v planinah, danes pa zori tudi v dolini. Sir je

polnega okusa tudi zaradi mleka, ki ga pomolzejo visoko v

planinah, kjer se krave od poletja do zime prosto pasejo v bližini

Triglavskih sedmerih jezer,« razlaga Matevž Gartner s kmetije

Gartner.

Pogled so pritegnile tudi lesene igre, ki jih kljub zamudnemu

ročnemu delu v svoji stari delavnici še vedno izdelujeta sin in oče.

Igra, ki se imenuje čepki, navdušuje mlade in stare. Mladi se lahko

ob tej igri učijo računskih operacij in zakonitosti aritmetike,

Lipov list - Februar 2020


starejšim pa pomaga trenirati možgane. »Pol ure igre na dan

odžene demenco stran,« se med doživetim razlaganjem o svojem

delu in praktičnih lesenih igračah pošali Jernej Kosmač iz Tržiča.

V dvorani, kjer so se predstavljala turistična društva, je odmevala

harmonika, tla pa so se tresla od topotanja otroških nog. V

folklorni skupini Moravče pleše petnajst predšolskih otrok, ki se

enkrat na teden učijo starih ljudskih plesov in pesmic ter

spoznavajo marsikje že pozabljene igre. »To nam uspe kljub

poplavi in lahki dostopnosti do računalnikov, telefonov in tablic.

Zelo smo veseli, da so otroci navdušeni nad ljudskim plesom. Za

ohranjanje tradicije se nam ni treba bati,« s ponosom razlaga

vodja folklorne skupine Moravče.

Besedilo in foto: Suzana Kozel

25

TZS

Mladi folkloristi uživajo v ljudskih plesih.

Zaljubljeni v mistično Belo krajino

Med znanimi Slovenci, ki so zaljubljeni v mistično naravo Bele krajine,

sta tudi novinar in urednik Tone Fornezzi Tof in Pavle Hevka,

predsednik Turistične zveze Slovenije. Oba sta pogosta obiskovalca

pokrajine belih brez, rodovitnih vinogradov in rokavov treh rek.

»Belokranjci naju vselej sprejmejo z nasmehom in odprtih rok,« pravi

Tof, ki ima v Beli krajini ob znameniti gostilni Badovinec celo svojo

trto, Hevka pa je kot veliki gurman izjemno navdušen nad

belokranjsko pogačo in ajdovo potico. Nepogrešljiva sta tudi odojek

in jagenjček na ražnju. Oba pa srčno rada nazdravita s kozarčkom

vrhunskega belokranjskega vina. Tako sta storila tudi na sejmu Alpe-

Adria v Ljubljani, skupaj z dolgoletno prijateljico in lastnico

Belokranjske turistične agencije v Metliki Andrejo Drakulić Veselič.

Daleč naokoli je znana kot odlična gostinka, zato ju je povabila, naj

čim prej obiščeta Belo krajino z Metliko, kajti po njenem tam čas teče

počasi, sproščeno, človek se umiri in začuti sebe.

Tekst in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Andreja Drakulić Veselič, Tone Fornezzi Tof, Pavle Hevka

Lipov list - Februar 2020


26

TZS

Foto: Jelka Žlavs

Srečanje TD RTZ SAŠKA, Braslovče 2019

Povezovanje društev

Primer dobre prakse

Brez turističnih društev bi se majhni slovenski biseri izgubili v poplavi priljubljenih in medijsko bolj

izpostavljenih krajev. Turistična društva so zato motor malih krajev – kar 400 jih je, vključenih v Turistično

zvezo Slovenije.

Dobra polovica društev se povezuje z regijskimi turističnimi

zvezami, kar je izjemno pomembno, saj jim to daje dodatno

podporo in zagon pri njihovem delu. Regijska turistična zveza

namreč nudi in organizira različna izobraževanja, strokovno

pomoč in promocijo njihovih prireditev ter turistične ponudbe

krajev in občin, od koder so društva. Kako zelo uspešni so pri tem,

govorijo dobre zgodbe, ki jih ustvarja Regijska turistična zveza

Saška. Deluje že četrto leto in v tem času se je vanjo vključilo že

66 društev iz kar 29 občin. Društva prihajajo s Koroške, obeh

Savinjskih dolin, Šaleške doline in okolice Celje. Baza Regijske

turistične zveze pa je v Velenju.

Povezovanje društev iz različnih krajev nam je omogočilo

izdelavo slikovitega predstavitvenega in promocijskega filma, ki

tuje in domače goste prijazno vabi na obisk v širšo regijo. Za vse,

ki si želijo temeljiteje raziskati določen kraj, tam ostati dlje ali jih

morda pritegne določena prireditev, vezana tudi na letni čas, pa

se izdela žepni koledar tradicionalnih prireditev naših društev.

Zavedamo se, da je turizem hitro spreminjajoča se panoga in da

tudi društva nehote tekmujejo s časom in novostmi, zato daje

Regijska turistična zveza Saška velik poudarek izobraževanju.

Želimo si namreč, da društva kvalitetno predstavljajo svojo

ponudbo. Naših izobraževanj se udeležujejo tudi predstavniki

občin, ki so neločljivo povezani, in soustvarjalci turistične

ponudbe. Zavedamo se namreč, da manjše občine nimajo dovolj

finančnih sredstev za izvedbo le-teh. Naše aktivnosti so obrodile

sadove, saj smo dvignili kakovost turistične ponudbe širše regije

in veliko delali na promociji ter prepoznavnosti.

Vse naše prireditve in dogodki, ki jih organiziramo, so narejeni z

mislijo na okolje in so prijazni do narave. Eden večjih,

pomembnejših in bolj izpostavljenih dogodkov v letu je Veselo v

poletje, širše znana prireditev, ki jo organiziramo v Velenju. Takrat

se na več kot tridesetih stojnicah s svojo kulinariko, običaji in

značilnostmi svojega kraja predstavijo društva, ki občinstvo z

domiselnimi povabili in predstavitvijo povabijo v svoj kraj. Druga

odmevnejša prireditev, ki jo organiziramo, je na našem koledarju

zapisana ob svetovnem dnevu turizma. To je srečanje društev

Regijske turistične zveze Saška. Vsako leto ga izvedemo v drugem

kraju. Organizatorju se prepustimo, da nas popelje po kulturnih

in naravnih znamenitostih kraja, brbončice pa razvajamo s

pokušanjem kulinaričnih posebnosti, ki jih navadno začini še

kulturno-zabavni program. Zanimivo je, da so ta srečanja

pokazala, da čeprav smo močno vpeti v turizem in poznamo

veliko kotičkov naše male Slovenije, še vedno premalo odkrivamo

zanimivosti v širši regiji. To kaže, da je treba še bolj temeljito in

zagrizeno delati na promociji krajev.

Regijska turistična zveza Saška namreč ugotavlja, da brez

povezovanja v turizmu ne gre. Glede na to, da smo zelo majhni,

je torej to za nas ključno. Veseli nas, da so rezultati našega

sodelovanja obrodili sadove in so lahko zgled drugim. Ob tem je

treba poudariti, da društva brezplačno vabimo k povezovanju v

Regijsko turistično zvezo, saj do nas nimajo nobenih finančnih

obveznosti.

Glede na vidne premike, ki jih delamo, se bomo v tem letu

Lipov list - Februar 2020


27

TZS

Veselo v poletje v Velenju – od leve proti desni: podpredsednik TZS Peter Misja, Franc Špegel, predsednik RTZ Saška, podžupan

Velenja Peter Dermol

razširili še na Kozjansko in do Slovenskih Konjic. In še en cilj smo

si zadali, ki bo s premišljenimi koraki in dejanji dosegljiv v

prihodnjih letih, in sicer da v društva vključimo mlade. Ti sicer

sodelujejo v akciji Turizmu pomaga lastna glava, pri kateri so

mentorji po osnovnih šolah člani naših društev. A se po končani

osnovni šoli običajno ne najdejo v turističnih društvih. Zato

začenjamo ustanavljati mladinske sekcije pri društvih, prav tako

pa je treba delati na tem, da mlade pritegnemo z vsebino, ki jo

bodo lahko po svojih željah dopolnjevali, brusili in prenesli na

naslednje generacije.

Besedilo in foto: Franc Špegel, predsednik RTZ Saška

Pohod po učni poti škrata Bisera Srečanje TD RTZ SAŠKA, Braslovče 2019

Lipov list - Februar 2020


28

v sloveniji ni dolgčas

Mednarodna karnevalska

povorka

Ptujske ulice in trge bo 23. februarja preplavil

sprevod več tisoč karnevalskih mask ter

tradicionalnih likov, ki bodo pripovedovali zgodbe

o preteklosti, prihodnosti in današnjem času.

Več: www.kurentovanje.net/

mednarodna-karnevalska-povorka/

Foto: Marko Pigac, arhiv Zavod za turizem Ptuj

Drežniški pust,

22. in 23. februar

Tradicionalno pustovanje z arhaičnimi

lesenimi maskami, ki ima korenine v

poganskem obredju in se dogaja le enkrat na

leto, lahko na pustno soboto, 22. februarja,

ogledate in doživite v Drežnici.

Več: www.mojaobcina.si/kobarid/dogodki

Foto: Matej Vranič, Fotokom

Rez stare trte

Tradicija, strokovnost, prijateljstvo – moto tradicionalnega

dogodka, ki se bo odvijal 7. marca v Mariboru. Obrezovanje

trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu,

saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Rez in

svečano podelitev cepičev spremlja kulturno-etnografski

program; obiskovalci prireditve bodo lahko kupili cepljenke

potomk stare trte.

Več: www.visitmaribor.si

Foto: Andrej Tarfila

Lipov list - Februar 2020


Gregorjevo

29

Na predvečer sv. Gregorja, 11. marca, bodo

Bajer v Kropi in potok v Kamni Gorici

razsvetlile plavajoče otroške umetnine, ki jih

bodo najmlajši spustili v vodo. Gregorjevo je

star običaj, ki so se ga posluževali predvsem

obrtniki, ki so v vodo spuščali lesene cokle in

se tako veselili, da s prihodom pomladi pri

delu ne bodo več potrebovali luči.

Več: www.radolca.si/sl/

koledar-prireditev/gregorjevo

Foto: www.radolca.si/sl/k

oledar-prireditev/gregorjevo

Mednarodna razstava mačk,

14. in 15. marec

Na Gospodarskem razstavišču bo mogoče videti

številne mačke različnih pasem v pisanih barvnih

odtenkih, od enobarvnih do večbarvnih, dolgodlakih in

tistih brez dlake. Vabljeni ljubitelji mačjih lepotcev.

Več: Gospodarsko razstavišče

Foto: Miha Bartok

Izumi Nikole Tesle

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki

bo 15. marca na ogled zelo zanimiv in privlačen

del elektro zbirke – to so poskusi izumitelja

Nikole Tesle, ki jih bo demonstrator predstavil na

delujočih eksponatih v prenovljeni dvorani.

Več: Tehniški muzej

Foto: Arhiv Tehniški muzej Slovenije

Lipov list - Februar 2020


KOLEDAR DOGODKOV

Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator

24. tradicionalni Valentinov pohod 15.02.2020 Dobrina 031 509 828 Društvo Izviri Dobrina

Srečanje vaških godcev 15.02.2020 Idrijske Krnice 041 819 735 Turistično društvo Idrijske Krnice

14. Valentinov koncert 16.02.2020 Ljutomer 041 797 606 Turistično narodopisno društvo Razkrižje

Veliki pustni karneval 20.02.2020 - 26.02.2020 Cerknica 069 657 163 Pustno društvo Cerknica

Istrski karneval 20.02.2020 - 26.02.2020 Koper 05 664 64 03 TIC Koper

Obisk Ptujskih kurentov 20.02.2020 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje

Pust Mozirski 21.02.2020 - 25.02.2020 Mozirje 041 765 201 Pust mozirski

Prešerni karneval 22.02.2020 Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj

67. mednarodni karneval Pust Šoštanjski 22.02.2020 Šoštanj 041 776 327 Turistično olepševalno društvo Šoštanj

Zimski B.O. FEjST 22.02.2020 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

Pustovanje 2020 22.02.2020 Zagorje 041 699 412 Društvo prijateljev mladine Zagorje

Otroška maškarada 22.02.2020 Metlika 051 339 559 Društvo prijateljev mladine Metlika

Pustna povorka 22.02.2020 Središče ob Dravi 051 316 323 Turistično društvo Središče ob dravi

65. Pustni karneval 22.02.2020 Mežica 040 507 291 Turistično društvo Mežica

Pustna povorka 22.02.2020 Slovenska Bistrica 02 843 02 46 RIC Slovenska Bistrica

22. Podkrimski pustni karneval 22.02.2020 Ig 051 456 464 Občina Ig

Pustovanje 2020 22.02.2020 Mojstrana 041 680 157 Turistično društvo Dovje-Mojstrana

Pustna povorka 22.02.2020 Žiri 041 439 139 Turistično društvo Žiri

Tradicionalno pustovanje v Dolini pri Lendavi 22.02.2020 - 23.02.2020 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina

Pustna povorka 23.02.2020 Črnomelj 040 760 710 Pustno društvo Presta Črnomelj

Pust je pršu 23.02.2020 Ilirska Bistrica 030 345 221 TIC Ilirska Bistrica

Tržiški karneval 23.02.2020 Tržič 04 597 15 36 TIC Tržič

49. Pustovanje Postojna 2020 25.02.2020 Postojna 031 277 122 Turistično društvo Postojna

Cerkljanska Laufarija 25.02.2020 Cerkno 031 796 686 Društvo Laufarija Cerkno

Kamniški karneval 25.02.2020 Kamnik 01 831 82 50 TIC Kamnik

17. Pustni veleslalom 25.02.2020 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora

Otroško pustno rajanje 25.02.2020 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna Gora

Pustovanje 2020 25.02.2020 Petrovče 031 727 456 Turistično društvo Petrovče

Pokop pusta Pepija 26.02.2020 Velenje 051 365 119 Turistično društvo Šalek

Milena Gregorčič / Linije in transparence 6.03.2020 - 31.03.2020 Celje 041 742 926 Turistično in kulturno društvo Celje

59. sevniška salamiada 10.03.2020 Sevnica 041 566 501 Društvo salamarjev Sevnica

Gregorčki na reki Temnici 11.03.2020 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje

Gregorjevo »Vuč u vodo« 11.03.2020 Trržič 04 597 15 36 TIC Tržič

Gregorjevo 11.03.2020 Kranj 04 238 04 50 TIC Kranj

59. Pokal Vitranc - FIS Svetovni pokal 14.03.2020 - 15.03.2020 Podkoren 04 580 94 40 TIC Kranjska Gora

Mednarodni festival Čili in čokolada 20.03.2020 - 21.03.2020 Maribor 02 234 66 11 TIC Maribor

Jožefov sejem v Škalah 22.03.2020 Velenje 041 394 660 Revivas

31. Razstava ročnih del 25.03.2020 - 29.03.2020 Rateče-Planica 041 916 876 Turistično društvo Rateče Planica

4. Revija zmagovalcev festivalov NZ glasbe 27.03.2020 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora

Razstava pirhov 28.03.2020 - 29.03.2020 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Pomlad na Grilovi domačiji 2020 29.03.2020 Velenje 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


31

V Fokus spomin

(1933 - 2019)

V slovo Ivanu Reberniku,

častnemu predsedniku

Turističnega društva Šenčur

Velika zahvala, da ima Šenčur turistično društvo, gre prvemu

predsedniku Ivanu Reberniku.

Rojen je bil na Šenturški Gori, si je ustvaril družino v Šenčurju in

se nato v jeseni življenja umaknil v mirni kraj pod zavetje

Storžiča. Čeprav je bil član številnih društev v Šenčurju in tudi

zunaj njega, je s svojo aktivnostjo prispeval k temu, da se je

njegov domači kraj začel pojavljati na turističnem zemljevidu

kot zanimiva turistična destinacija. Bil je aktiven občan kot

predsednik gradbenega odbora za telefonijo pri krajevni

skupnosti v Šenčurju, sodeloval je pri asfaltiranju ulic in

postavljanju javne razsvetljave. Bil je tudi aktivni član

prostovoljnega gasilskega društva in AMD.

Društvo, ki ga je ustanovil pred 45 leti, je nastalo na njegovo

pobudo in s svojimi idejami ga je gradil vse do zadnjega. S

ponosom je bil njegov prvi predsednik, dolgoletni član

upravnega odbora, predsednik častnega razsodišča in častni

predsednik Turističnega društva.

Njegove navdihujoče ideje živijo naprej. Kadar se člani

Turističnega društva srečamo v naših prostorih, se s

hvaležnostjo spominjamo njegovega truda, ki ga je vložil v

urejanje dokumentov in obnovo naše stavbe. Šenčur je z

njegovimi idejami začel pisati koledar turističnih prireditev, saj

je Ivan Rebernik organiziral prvo večjo turistično prireditev:

fantovščino za Kmečko ohcet. Neutrudno je sodeloval tudi pri

organizaciji vseh drugih odmevnih prireditev – od vinske

trgatve do zelo odmevne razstave ročnih del z domiselno

tematiko. V lepem spominu pa nam bodo ostala tudi vsa

prijetna druženja na izletih Društva doma in v tujini. Ivan

Rebernik je bil neutruden pobudnik novih idej in aktivnosti. Še

vedno 'tenstamo' oziroma pražimo krompir, kuhamo godlo in

poskušamo slediti njegovim idejam.

Tvoje delo in tvoje ideje bodo živeli naprej.

Turistično društvo Šenčur


32

Potepanja

Na smučišču s pogledom na

morje se kopajo v snegu

Skoraj dobesedno. Če so visoke temperature letošnje zime in stroški umetnega zasneževanja mnoga smučišča

pahnili na rob preživetja, se na Kaninu srečujejo z drugačnimi izzivi. Velike količine naravnega snega, imajo ga

več kot štiri metre, pomenijo tudi veliko dela s pripravo prog.

Usposobljenost prožilcev plazov in ratrakistov je na najvišji ravni:

»Letos smo prvič po ponovnem odprtju smučišča v sodelovanju z

Italijani izvedli proženje plazov s helikopterjem. Pred nami pa je v

naslednjih letih največji izziv, gradnja novih žičniških naprav z vso

potrebno infrastrukturo, saj je smučišče Kanin-Sella Nevea (Nevejski

prelaz) edini resni generator zimskega in s tem celoletnega turizma

za vso regijo,« odgovarjajo s Kanina.

Zimska pravljica

Po polurni vožnji s krožno kabinsko žičnico, ki vas pripelje več kot

2200 metrov visoko, edino visokogorsko smučišče v Sloveniji zasije

v vsej svoji lepoti. Na skrajnem jugovzhodnem delu alpskega

masiva se razprostira več kot 30 kilometrov urejenih prog. Prek

Prevale pa se lahko smučarji in deskarji spustijo tudi na italijansko

stran smučišča. Z Italijani imajo dobre odnose. »Naše povezano

smučišče Kanin-Sella Nevea je verjetno edino, na katerem lahko

smučar izbere na senčni italijanski strani trdo in poledenelo progo,

na sončni slovenski strani pa utrjene, a smučarjem prijaznejše

proge,« pojasnjuje ekipa Kanina. Proge tako visoko namreč nikoli ne

zaledenijo, smučarji pa lahko po naravnem snegu vijugajo skoraj

vso zimo in še dolgo v pomlad, celo do prvomajskih praznikov.

»Če nisi smučal na Kaninu, nisi pravi smučar«

Ko dolino prekrivata megla in nizka oblačnost, se smučarji na

Kaninu veselijo sončne smuke in uživajo v morju oblakov pod sabo.

V čem so drugačni od ostalih slovenskih smučišč?

- Imajo naravni sneg.

- Edini v Sloveniji so povezani čezmejno.

Številni ljubitelji naravnega snega pa lahko tukaj uživajo tudi v

čudovitih razgledih. Pogled z najvišjega slovenskega smučišča seže

do Triglava in okoliških gorskih očakov na vzhodu, Beneške

Slovenije na zahodu, Grossglocknerja na severu in Jadranskega

morja in Učke na jugu. Ob lepem vremenu, jasno. »Seveda pa

visokogorsko smučišče ob vseh lepotah ponuja tudi izjemne

vremenske razmere, na katere ne moremo vplivati, se jim pa v

največji meri uspešno prilagajamo,« razlagajo na Kaninu. Delovni

dnevi ratrakistov med sezono so milo rečeno posebni. Zanje se

delo začne, ko se smučišče izprazni. Vidno pa je po urejenosti prog,

saj jih večinoma pripravljajo pozno popoldne in ponoči. Pri njih se

bolj kot o delovnem dnevu pogovarjajo o delovni noči. »Biti

ratrakist na smučišču Kanin je nekaj posebnega, saj gre za izjemne

strmine, ki zahtevajo tudi teptalne stroje z vitlom, da se lahko

povlečemo po največjih strminah. To pa pomeni pripravo sidrišča,

kamor se vpnemo z jeklenico in se tako povlečemo po strmini in

morda mehkem na novo zapadlem snegu. Poseben izziv je delo

ponoči v megli, ko se ne vidi niti ped pred strojem. Takrat smo

kaninski ratrakisti odvisni zgolj od svojih izkušenj in odličnega

Lipov list - Februar 2020


33

Smučarji izbirajo med italijanskimi in slovenskimi progami.

Na smučišču Kanin-Sella Nevea uživajo predvsem

zahtevnejši smučarji.

Potepanja

poznavanja terena. Zelo dobro pa moramo znati oceniti tudi

nevarnost plazov, saj so proge speljane pod visokimi pobočji, s

katerih se ob velikih količinah zapadlega snega prožijo velike

količine. Ja, kaj hitro te odnese, če podceniš to nevarnost, še

posebno na progi proti Prevali. Je pa res, da smo ob dokončanem

delu nadvse zadovoljni, ko vidimo tisto 'speglano progo', kot temu

pravimo ratrakisti, in vemo, kako bodo smučarji uživali na odlično

pripravljenem snežnem poligonu. Zato ker vemo, da smo s kolegi

pripravili odlične in predvsem varne proge, pa tudi ker nam je tudi

tokrat uspelo in smo se srečno vrnili na izhodiščno točko,«

pojasnjujejo.

Največ je domačih smučarjev

Največ smučarjev na Kaninu uživa en dan. Gostje so pretežno

prehodni, le nekaj jih tukaj ostane več dni. Prednjačijo Slovenci, a

vse raje prihajajo tudi gostje iz drugih držav. »Trenutno je naš

največji izziv privabiti stacionarne goste, zato smo letos pripravili

ugodne smučarske pakete, ki ponujajo tako prenočitve kot tudi

smučarske vozovnice. Zagotovo se tudi nam pozna, da sta

največja hotela pozimi zaprta,« odgovarjajo na Kaninu.

In čeprav je smučišče Kanin-Sella Nevea v osnovi namenjeno

zahtevnim smučarjem, bodo tukaj srečo na smučeh našli tudi

otroci. Veliko jih s pomočjo njihove smučarske šole prve zavoje

naredi prav pri njih. Povezano smučišče omogoča široko paleto

različnih težavnostnih stopenj. Ponujajo tudi možnost izposoje

smučarske opreme, lačne in žejne pa vabijo na zimsko plažo ob

brunarici Ski Bum bar. »Vse to s pogledom na Jadransko morje,

medtem ko nas prijetno boža visokogorsko sonce. Ponujamo tudi

pestro izbiro hrane v restavraciji Prestreljenik – in tudi iz nje so

pogledi na dolino in visoke gorske vrhove vse do morja izjemni,«

neskromno naštevajo. Po povratku v dolino pa se lahko v

okrepčevalnici Kaninske legende ob spodnji postaji krožne

kabinske žičnice, ki je njihov tako imenovani après-ski, odločite še

za zadnjo pijačo ali kosilo. Od letos namreč tam ponujajo tudi

hrano.

Kanin skozi vse letne čase

Na Kaninu so pripravljeni tudi na poletne turiste. Kaninsko pogorje

ponuja veliko ponudbe v naravnem okolju, ki jih drugi centri nimajo.

»Na primer od osupljive Via Ferate, primerne za mlade in starejše, do

naravoslovne učne poti, na kateri lahko spoznavamo visokogorski kras.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je izhodiščna točka pod

Prestreljenikom izjemna priložnost za osvajanje okoliških vrhov,

vključno z Visokim Kaninom,« pojasnjuje ekipa s Kanina.

Tako na vrhu kot tudi v dolini pripravljajo tudi različne dogodke, o

katerih vse smuke in zabave željne obveščajo sproti na družabnih

omrežjih ter spletni stran.

Anja Ciglarič

Foto: ekipa Kanina

Kanin je edino visokogorsko smučišče pri nas. Ob lepem in jasnem vremenu pogled seže vse do morja.

Lipov list - Februar 2020


34

Namig za izlet

Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

Kjer se kultura in umetnost

prepletata z naravo

in duhovnostjo

V zavetju mogočnih Gorjancev, na otoku sredi reke Krke leži eno

najstarejših slovenskih mest –Kostanjevica na Krki, ki vabi z bogato

zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino. V bližini mesta pa že

vse od srednjega veka popotnike privablja pravi biser srednjeveške

arhitekture, nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec, v

katerem od leta 1974 deluje Galerija Božidar Jakac.

Cistercijanski samostan je od leta 1234, ko ga je ustanovil koroški

vojvoda Bernard Spanheimski, pa vse do ukinitve leta 1786

predstavljal ekonomsko, kulturno in gospodarsko središče širše

regije. Baročna kulisa samostanske cerkve in obrambna stolpa s

freskami znamenitega slikarja Franca Jelovška pozdravijo

obiskovalca ob vstopu na veličastno arkadno dvorišče – eno

največjih v širšem srednjeevropskem prostoru.

Pleterska zbirka evropskih slikarjev, sicer last bližnje Kartuzije

Pleterje. Med deli, nastalimi od 17. do 19. stoletja, izstopa serija

apostolov, ki je predvidoma nastala v delavnici flamskega mojstra

Foto: Tadej Kališnik Foto: Galerija Božidar Jakac

Galerija Božidar Jakac se po površini in likovnem fondu uvršča

med največje muzeje v Sloveniji. Jedro predstavljajo stalne zbirke

slovenskih umetnikov 20. stoletja: Franceta Kralja, Toneta Kralja,

Božidarja Jakca, Franceta Goršeta, Jožeta Gorjupa, Zorana Dideka,

Bogdana Borčića in Janeza Boljke. Od leta 1977 je na ogled tudi

Arkadno dvorišče nekdanjega samostana

Lipov list - Februar 2020


Anthonisa van Dycka. Nekdanja samostanska cerkev, eden

najlepših primerov zgodnjegotske arhitekture na Slovenskem, je

danes edinstveno razstavišče. V njej in še treh razstaviščih, med

katere spada tudi Lamutov likovni salon na otoku, v sklopu

katerega deluje tudi TIC Kostanjevica na Krki, se na občasnih

razstavah predstavljajo številni uveljavljeni slovenski in tuji

sodobni umetniki.

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva se je začel na delovišču

v Kostanjevici na Krki leta 1961 in velja za najstarejši še vedno

delujoči kiparski simpozij na svetu. Izbrani umetniki med

enomesečnim bivanjem ustvarijo kip iz hrastovega lesa,

značilnega za to področje. Okoli nekdanjega samostanskega

kompleksa in na različnih lokacijah v mestu je na ogled več kot

100 monumentalnih del Parka skulptur Forma viva, ki je za

obiskovalce brezplačno odprt vse leto in sprehod po katerem je v

vsakem letnem času edinstveno doživetje.

Galerija vabi tudi z bogatim celoletnim spremljevalnim

programom. Tako lahko prisluhnete različnim koncertom, se

udeležite gledaliških predstav ali prepustite domišljiji prosto pot

na številnih ustvarjalnih delavnicah in grafičnih tečajih za odrasle

in otroke.

Tudi ljubitelji žlahtne kapljice ne bodo razočarani, saj si je v sklopu

galerije mogoče ogledati Cvičkovo klet, zibelko pridelave cvička,

katere tradicijo nadaljujejo člani Konzorcija Cviček. Njihovo

odlično lokalno vino je naprodaj med ostalo ponudbo muzejske

trgovine.

Ogled galerije lahko v prihajajočem pustnem času združite z

ogledom tradicionalne pustne povorke Šelmarije (23. 2.), ki je

vpisana v register nesnovne dediščine, ali s pomladnim

sprehodom po Resslovi poti v bližnjem Krakovskem gozdu. V

Foto: Marko Ercegović

Nekdanja samostanska cerkev se je spremenila v galerijski prostor.

poletnem času vas pričakuje skrivnostno podzemlje Kostanjeviške

jame, lahko pa se prepustite mirnemu toku Krke ter odveslate

okrog mesta s čolnom ali supom.

Kristina T. Simončič

35

Namig za izlet

Foto: Marko Adamič

Park skulptur Forma viva

Lipov list - Februar 2020


36

Namig za izlet

Foto: Klemen Razinger

Terme Snovik

Voda kot zaprisega zdravju

Lahko bi stopnjevali: voda, zrak, okolje, Kneipp! Lahko bi rekli voda, gibanje, prehrana, zelišča, življenjsko

ravnovesje! Ali pa vodna oaza za odklop, wellness, družinska in druga doživetja ... Ob vsem tem bi imeli

v mislih Tuhinjsko dolino in njihovo vodno perlo – Snovik. Ponašajo se namreč s petimi stebri zdravja in

ponudbo za telo in dušo v družinskih termah, ki so bile v Sloveniji prve eko terme, nagrajene z marjetico

Evropske unije – simbolom kakovosti, okoljevarstvene zavesti in ekološke učinkovitosti.

Skrb za zdravje in dobro počutje gostov, kakovost storitev, vedno

nove zanimive zgodbe ter ekološka učinkovitost so rdeča nit Term

Snovik, ki se kot stalnica vijuga skozi 18 let njihovega obstoja. 25.

januarja letos, ko so postali polnoletni in ta praznik obeležili s

posebno prireditvijo, je postalo jasno, kako prav so imeli tisti

zanesenjaki, ki so pred več kot dvema desetletjema opazovali ta

dragoceni termalni vrelec. Mnogi so verjeli v projekt, njihovo

skupno prepričanje pa je uresničil Ivan Hribar, pobudnik in idejni

oče snoviškega vodnega zavetišča, njegov dolgoletni direktor ter

Vsakodnevna animacija za otroke

Foto: Terme Snovik

tudi predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina. Na Dnevih

slovenskega turizma v Porotorožu, leta 2018, je zato upravičeno

prejel priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega

turizma, saj je zgodba o trajnostnem razvoju, ki so jo začele Terme

Snovik, danes zgodba celotne Slovenije.

Zaveza naravi, zeleni barvi in znaku Slovenian Green

S tem ko Slovenska turistična organizacija promovira Slovenijo

kot zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, s svojim nacionalnim

programom, Zeleno shemo slovenskega turizma, združuje

prizadevanja za njen trajnostni razvoj. Znamka Slovenian Green

pa je primer dobre prakse na področju razvoja in implementacije

trajnostnega turizma na globalni ravni. Slovenian green je

standard, s katerim se ponašajo tudi terme Snovik kot prejemnik

znaka Slovenia Green Accommodation. Okolju prijaznim in

trajnostno naravnanim termam, ki se odgovorno vedejo do

naravnih virov, je uspelo že leta 2008 popolnoma upravičiti

prejem okoljskega znaka eko marjetica.

In kako naprej?

Od leta 2008 do danes jih je obiskalo 2.511.000 gostov in v

oktobru 2019 so zabeležili pol milijona prenočitev, zdaj pa se v

družbi pripravljajo na nove podvige in novo investicijo – izgradnjo

večnamenske dvorane za organizacijo dogodkov na višjem

Lipov list - Februar 2020


Hoja z bosimi nogami je ena najbolj učinkovitih naravnih

telesnih terapij.

Foto: Klemen Razinger

Najvišje ležeče terme v Sloveniji, obkrožene s Kamniško-

Savinjskimi Alpami

foto: Terme Snovik

37

Namig za izlet

nivoju. Ivan Hribar je predstavil njihov na skupščini sprejet

srednjeročni investicijski načrt. V pripravi je spremenjen prostorski

načrt, ki bo prednostno urejal pokriti olimpijski bazen in hotel s

spremljajočo wellnes in zdravstveno dejavnostjo. Župan občine

Kamnik Matej Slapar se zaveda pomena term v svoji občini in jim

obljublja pomoč, da bo nekdanji Kneippov Kurhaus na sotočju

Nevljice in Bohinjske Bistrice, kamor je Sebastian Kneipp že v

preteklosti vabil goste, v Termah Snovik nadaljeval svoje

poslanstvo ter hkrati promoviral edinstvenost in odličnost

slovenskih voda.

doživetja za vso družino s pestrim vsakodnevnim animacijskim

programom – od vodnih vragolij do večernega sprehoda z baklami,

ustvarjalnice, za prvomajske praznike tudi kresovanje s palčkom

Snovičkom in še mnogo več. In ne nazadnje je tu tudi vodeni ogled

'naj tematske poti leta 2018' – Kneippove bosonoge poti, ki je nekaj

posebnega. Naziv ji je podelila Turistična zveza Slovenije, ki si

prizadeva, da bi različne poti, ki jih je v Sloveniji zelo veliko, dobile

svoje mesto tudi v turistični strategiji, zato vsako leto izbirajo naj pot.

Renata Picej

Sebastian Kneipp: »Če obstaja zdravilo zame, potem je to

voda.«

V Termah Snovik so se prav zaradi tradicije Kneippovega delovanja

v bližini odločili, da svojo ponudbo obogatijo s knajpanjem in iz

vode spletejo pravo turistično zgodbo.

Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, hidro- in fitoterapevt, je znan

po svojem sistemu petih stebrov za ohranjanje zdravja telesa in

duha. To so voda, zelišča, gibanje, prehrana in zdrav življenjski

slog. Razvil je celovit sistem zdravljenja s hidro- in balneoterapijo

– kombinacijo vroče in hladne vode, ki deluje na kožo s toplotnimi,

kemičnimi in mehanskimi dražljaji. Ti namreč sprožajo procese, ki

uravnavajo osnovne funkcije telesa in spodbujajo delovanje

različnih organov. Kneippova vodna terapija vključuje umivanje,

oblive, kopeli, ovitke ter obkladke, inhalacije in pitje vode.

Ko se temu pridruži še zdravilna snoviška termalna voda, bogata s

kalcijem, magnezijem in različnimi rudninami, primerna tudi za

pitje, dobimo odlično podlago za zdravo in dolgo življenje ter

motiv za obisk term Snovik. Ni zanemarljivo, da je v neposredni

bližini, v kraju Potok, tudi izvir žive vode. Takšna voda prinaša

življenjsko energijo ter odnaša strupene odpadne snovi iz telesa.

Ob vodi še hrana

Novi direktor družbe Terme Snovik Predrag Canjko je izpostavil

usmeritev term v butični turizem in zahtevnega gosta, ki ceni

naravo, mir, dobro počutje ter išče posebna doživetja. Zgodbo o

vodi zato dopolnjujejo tudi s hrano in tesno sodelujejo z okoliškimi

kmetijami, da zmorejo ponuditi lokalno pridelane izdelke. Tudi zato

so v lanskem novembru njihova kulinarična prizadevanja nagradili

s prvim mestom na razpisu Turistično-gostinske zbornice Slovenije

z znakom kakovosti za leto 2020 v kategoriji 'lokalna gastronomija v

hotelih'.

Kraljica poti: Kneipova bosonoga pot

Povabilo na pestra doživetja v Termah Snovik sestavlja cela paleta

zanimivosti: najem apartmaja in kulinarične storitve po želji, vstop v

notranje in zunanje bazene, nočno kopanje ob sredah, petkih in

sobotah, pitje zdravilne termalne vode, vodena telovadba dvakrat

dnevno, Kneippovi vodni oblivi, najem palic za nordijsko hojo, posvet

s fizioterapevtom, uporaba trim steze in telovadnice v naravi,

Foto: Terme Snovik

"Štorkljasta hoja" (tudi del Kneippa)

Foto: Terme Snovik

Lipov list - Februar 2020


38

Foto: Iztok Medja

Digitalno

Pametna oprema za smučanje

Smučarji obožujemo različne napravice. Od nenehnega hrepenenja po novih smučeh do poglobljene

izbire čelade in sanjarjenja o mnogih drugih dodatkih. Vsaka zimska sezona namreč prinaša zanimive

izdelke, namenjene tistim, ki radi uživajo v hitrosti na snegu.

Smučarska očala SunGod Vanguards

Maksimizirajo pregledni kot, izbiramo lahko med osmimi različnimi

lečami, zgrajene pa so iz trpežnega polikarbonata. Njihova edina

pomanjkljivost je morda velikost.

Nekdaj najnadležnejši dodatek za smučarje je danes postal ne samo

modna muha, temveč zelo koristen pripomoček, ki dvigne smučanje na

višjo raven. Med najbolj kakovostna smučarska očala zagotovo spadajo

očala Vanguards SunGod, ki maksimizirajo vidno polje med smučanjem

in zaščitijo smučarja pred snegom, vetrom in škodljivimi UV-žarki.

Velikosti dotičnih očal se moramo nekoliko navaditi, medtem ko se

širokega pregleda hitro privadimo. Naš nasvet je, da če se odločite za

nakup, najprej izberite očala in nato izbirajte čelade, ki se lepo podajo

zraven (če bo čelada premajhna, bo nos med smučanjem stisnjen,

kar pomeni manj udobja).

Carv – digitalni učitelj smučanja

Primeren je za uporabo v vseh smučarskih čevljih, nastavitev je

enostavna, malce je sicer odstopanja pri povratnih informacijah,

vendar gre še vedno za kvalitetno uporabniško izkušnjo.

Pogosto se zgodi, da je naše smučanje videti nekako takole: na smučišče

prispemo navdušeni, nato pa ugotovimo, kako slabo v resnici smučamo.

Vpišemo se na pregrešno drage smučarske tečaje in na koncu

ugotovimo, da smučamo enako kot prej. Kaj pa, če bi si lahko pomagali

sami, z nosljivim učiteljem smučanja? Pametna kombinacija inteligentno

postavljenih senzorjev in aplikacije za pametne telefone Carv je

sestavljena iz vložkov za oba smučarka čevlja in dve manjši bateriji.

Carv je kompatibilen z vsemi smučarskimi čevlji, aktiviramo pa ga

tako, da malce pomahamo z nogami. Aplikacija nam nato nudi

podatke o našem ravnotežju, postavljanju na robnike, rotaciji in

pritisku na smuči. V vsakem zavoju zaslišimo 'ding', komentar

'poravnajte se', 'vaša teža je preveč na notranji smučki' ali razne

motivacijske, kot je recimo 'dobro vam gre'. Edina težava pri

digitalnem učitelju smučanja Carv je, da smučar dobi povratno

informacijo nekaj sekund po zavoju, kar marsikoga zmede.

Če smo začetnik, je koristna predvsem sekcija o ravnotežju, kljub temu

pa čistim začetnikom še vedno priporočam človeškega inštruktorja.

Carv je primeren predvsem za naprednejše ali vsaj srednje dobre

smučarje – ali za tiste, ki mislijo, da to so –, ki imajo radi podatke.

Smučarska jakna Maier Sports

Smučarska jakna, opremljena z odprtino za slušalke, odporna proti vetru

in vodi, je zelo zračna, sami pa lahko izberemo barvno kombinacijo.

Poceni smučarske jakne in opremo najdemo povsod, vendar sčasoma

ugotovimo, da takšna oprema ne zdrži ravno dolgo. Poleg tega, da je

smučarska jakna zelo topla in mehka, torej udobna za nošenje,

oblikovalci niso pozabili na estetiko. Zgoraj omenjena odprtina za

slušalke je kot nalašč, če želimo med smučanjem uživati ob glasbi,

medtem ko dva prsna vodoodporna žepa poskrbita še za vse ostalo, če

morda potrebujemo hiter dostop do denarnice ali česa podobnega.

Kapuca je snemljiva in se lahko hitro ponovno pritrdi na jakno, rokavi

pa imajo luknje za prste, ki poskrbijo za maksimalno toploto.

Pametni čelada Livall RS1

Enostavna je za uporabo z rokavicami, roke imamo ob uporabi proste,

slušalke nimajo podpore za 'bass', sistem iOS ne podpira funkcije voki-toki.

Do nedavnega smo imeli nemalo težav s tem, kako komunicirati na

smučiščih, kajne? Uporabljali smo voki-tokije, ki pa danes, na račun

pametnih čelad počasi izgubljajo bitko. Čelada Livall je opremljena s

stereo slušalkami in je kompatibilna s pametnimi telefoni. Na osnovni

ravni čelada Livall RS1 deluje kot zvočnik Bluetooth za poslušanje

glasbe – z omejeno, osnovno kvaliteto brez basov – in sprejemanje

klicev. To je zelo poenostavljeno, saj je vse, kar moramo narediti, da z

rokavicami stisnemo velik gumb na njeni desni strani. Ta lastnost je

koristna, če smo recimo na koncu smučišča, prijatelja pa ni od nikoder

in se sprašujemo, kaj se dogaja z njim. Obstaja tudi funkcija voki-toki,

ki omogoča pošiljanje kratkih sporočil med dvema istim čeladama –

kot nekakšen skupinski 'chat'. Apple iOS 13 je recimo to lastnost

onemogočil s prepovedjo snemanja sporočil v ozadju aplikacij. Ne

glede na vse do sedaj povedano je prostoročna opcija najbolj

zanimiva, je pa dejstvo, da sta pretočnost glasbe in opravljanje klicev

na smučišču v največji meri odvisna od kakovosti signala.

Garmin Fenix 6

Vrhunske lastnosti spremljanja aktivnosti in lokacije, robusten dizajn,

natančnost meritev, visoka cena.

Garmin je za smučarje in ostale športnike pripravil vrhunsko GPSpametno

uro, ki je na voljo v treh različnih modelih. Ura je opremljena

s kar 2.000 smučarskimi centri po svetu, najdemo lahko celo

posamezne proge po imenih in težavnostnih stopnjah. Zahvaljujoč

kompasu lahko ura meri hitrost, razdaljo in višinsko razliko smučanja,

opremljena je še z giroskopom in barometrom. Na voljo ima za več

kot 2.000 skladb prostora, primerna pa seveda ni samo za smučanje,

temveč tudi za skoraj vse športne aktivnosti. Če izberemo model

Fenix 6X Pro Solar, dobimo še solarno polnjenje.

Lipov list - Februar 2020


Z robotom proti širjenju

koronavirusa v hotelih

Smrtonosni koronavirus, ki se je nedavno sprva pojavil na kitajskih

tleh, seje strah in trepet po svetu. Zaradi njega je po najnovejših

podatkih namreč umrlo že več kot 130 ljudi, okuženih pa jih je več

kot 6.000. S tem je število okuženih preseglo epidemijo sarsa pred 18

leti, ko so se uradne številke kitajskega ministrstva za zdravje 16.

avgusta 2003 ustavile pri 5.327 obolelih. Ker se smrtonosna okužba s

koronavirusom širi kot za stavo, so v nekem hotelu v kitajskem mestu

Hangzhou sprejeli nenavadno odločitev. Za dostavo hrane so pričeli

uporabljati robota z imenom Mali Arašid (Little Peanut), saj lahko

potuje od sobe do sobe in dostavlja hrano začasno osamljenim

prebivalcem stavbe. Pri tem pa osebje hotela seveda ni izpostavljeno

tveganju za okužbo.

Foto: Računalniške novice

Robot naj bi pomagal zajeziti širjenje bolezni po hotelih.

Robot streže v 16 nadstropjih hotela, v katerih je trenutno nastanjenih

več kot 200 ljudi. Opremljen je z zvočnikom, ki gostom naznani, kdaj

je naročena hrana dostavljena. Poleg tega lahko gosti prek aplikacije

WeChat naročajo hrano in komunicirajo z recepcijo hotela 24 ur na

dan.

39

Digitalno

Robotski policist

Sodobne robote najdemo tako rekoč že na vseh področjih, ki so bila

še pred kratkim v izključni domeni človeka. Izdelovalci in delodajalci

v to panogo namreč vlagajo vse več denarja, saj so stroški dela tu

precej nižji, hkrati pa se visokotehnološke naprave ne pritožujejo nad

delovnimi pogoji, ne potrebujejo dopusta in ne zahtevajo plače.

Pametni roboti pa so postali zanimivi tudi za houstonsko policijo, saj

so prve robote policiste že poslali na delo.

Roboti policisti bodo delo opravljali na različnih lokacijah v ameriškem

mestu Houston, pri čemer gre tu za pilotni projekt. Če se bo izkazal za

uspešnega, bi napredni robotski policisti lahko v prihodnosti

patruljirali na več območjih. Robotski policisti se bodo po parkih in

parkiriščih premikali s hitrostjo do pet kilometrov na uro, medtem ko

bo na železniških postajah nameščen stacionarni robot. Roboti bodo

imeli seveda tudi kamere, s katerimi bo policija lahko spremljala

razmere, lahko pa bodo komunicirali tudi z ljudmi.

Robotski policist lahko seveda tudi komunicira z ljudmi, a pri tem

uporablja le kratke fraze, kot so na primer 'dobro jutro', 'dober dan' in

Foto: Računalniške novice

Robotski policist je naletel na veliko zanimanje javnosti.

'lahko noč'. Čeprav to ni prvi poskus uvajanja robotov v policijske sile,

so se vsi dosedanji tovrstni poskusi izjalovili. Kdo ve, morda bo imel

novi robot nekoliko več sreče in se mu bodo kmalu pridružili še drugi,

nekoliko bolj izpopolnjeni modeli.

Trivago zavaja

potrošnike

Se še spomnite oglasa, da če iščete hotel, uporabite Trivago? Zveza

potrošnikov Slovenije opozarja, da v večini primerov ne prikazujejo

najnižjih cen.

Pred kratkim je po poročanju ZPS avstralsko zvezno sodišče potrdilo,

da je spletna platforma za iskanje nastanitev Trivago že vsaj od

decembra 2016 zavajala potrošnike. Trivago naj bi namreč za vsako

iskanje, katerega je opravil uporabnik, poiskal nastanitev, ki je plačala

največ, da se prikaže na vrhu iskalnih rezultatov. Seveda pri tem ne bi

bilo nič spornega, če bi bila nastanitev tudi res najcenejša, a ni bilo

tako.

Prav tako je ponudnik zavajal pri prikazovanju cen. Cena za sobo, ki je

bila višja in je bila prečrtana, je bila v večini primerov pravzaprav cena

za bolj luksuzno sobo v istem hotelu (cene se niso nanašale na enak

tip ponujene sobe).

Trivago je tudi pri nas zelo priljubljeno orodje, zato pri ZPS opozarjajo,

Pazite pri popustih na spletu!

da je bolje opraviti še več individualnih iskanj in primerjati cene, kot

da se potrošniki zanašamo izključno na enega ponudnika, ki naj bi

nam ponudil najboljšo ceno.

V večini primerov je tudi bolje neposredno kontaktirati nastanitev, saj

nam lahko ponudijo popust za neposredno rezervacijo. Ponudniki

nastanitev namreč za vsako opravljeno rezervacijo prek posrednika

(Booking.com, Trivago ...) plačajo provizijo spletni strani, ki je pripeljala

kupca do njih. Ravno zaradi tega je večina nastanitev pripravljena

ponuditi popust, če se odločimo za direktno rezervacijo.

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.

Lipov list - Februar 2020


40

Kulinarični kotiček

Foto: Matej Vranič.

Brez krofov ni pusta

Krofi

Pust mastnih ust!

V času pusta se je treba do sitega najesti, saj nam le tako življenje prinese bogato letino, pravi izročilo.

Bi radi spekli krofe, pa se bojite neuspeha? Še niste našli pravega

recepta? Ivica Ciglarič iz okolice Malečnika pravi, da ni nikoli

prepozno začeti. Mama treh otrok in ljubiteljska slaščičarka se je

tudi sama dolgo izogibala krofom. Njihovo peko je vzljubila šele

pred štirimi leti, ko je dobila preverjen recept in ga še nekoliko

izboljšala. Zdaj imajo njeni krofi vedno obročke, puhasti so in se kar

topijo v ustih. »Krofe pečem vsaj petkrat na leto. Ponosna sem na to,

da mi vedno uspe, in komaj čakam na pustni čas,« pravi. »Pa tudi

moja družina jih vedno z veseljem poje.«

Sestavine:

• 1 kg moke (70 dag gladke, 30 dag ostre)

• 8 dag kvasa

• 10 dag sladkorja

• 2 vanilin sladkorja

• 5 rumenjakov

• 1 celo jajce

• 5 dag masla

• 2 žlici ruma

• limonina lupina

• 1 žlička soli

• pol l toplega mleka

• sladkor v prahu

• sončnično olje (za cvrenje)

Lipov list - Februar 2020


Recept za uspeh

• Pri peki uporablja domačo moko iz mlina, ki jo v skledi

vedno premeša in prezrači s prsti.

• Kvas raztopi v mleku, ki mu doda malo sladkorja.

• Testo mesi izključno z rokami, najmanj 20 minut, da se na

testu začnejo delati mehurčki. Dobro je, ko se začne lepiti

od rok in posode. Testo mora biti mazavo, da ostane rahlo.

• Testo mora vzhajati eno uro.

• Iz testa z rokami oblikuje 70 gramske kepice, ki jih nato

pusti vzhajati še pol ure (le na eni strani).

• Krofe cvre ne nižji temperaturi, pokrite s pokrovko. Na eni

strani običajno 4 minute. V lonec jih vedno položi s

spodnjo stranjo.

• Še tople krofe napolni z domačo marmelado in posuje s

sladkorjem v prahu.

41

Kulinarični kotiček

Foto: www.zdravo-in-okusno.si

Lipov list - Februar 2020


42

Kulinarični kotiček

Krofi v zmernih količinah zdravju ne škodijo

Krofi so prava energijska bomba. Z 80-gramskim krofom lahko

zaradi njegove visoke kalorične vrednosti nadomestimo obrok, a

bo ta zelo nekakovosten, saj ne vsebuje prehranskih vlaknin,

mineralov in vitaminov. A če s krofi ne bomo pretiravali, večje

škode ne bo, razlaga nutricionistka Mojca Cepuš iz Befita. Če pa bi

vsak dan pojedli krof ali dva, pa lahko le v enem tednu pridelamo

pol kilograma. Ob vsakodnevnem uživanju krofov je zato pri

drugih obrokih pametno zmanjšati vnos ogljikovih hidratov,

razlaga Cepuševa. Nadomestimo jih z manj mastno hrano, na

primer juho ali solato.

Raje preventiva kot kurativa

»Sladkor, segreto olje in prečiščena moka delajo telesu zelo veliko

škode,« našteva svetovalka za zdravo življenje Suzana Fridl. »Po

zaužitju vseh teh snovi telo za ponovno vzpostavljanje ravnovesja

porabi veliko mineralov in potrebuje veliko časa, da si opomore,«

pojasni in svetuje, »naj raje uživamo v sladicah, ki telesu ne

škodijo, ampak ga oskrbijo s hranilnimi snovmi. Enake okuse,

teksturo in užitek lahko dosežemo z veliko manj kalorijami in

naravnimi nepredelanimi rastlinskimi sestavinami.« Za tiste, ki se

izogibate beli moki, sladkorju in maščobam, pa vendarle ne bi

želeli ostati brez pustnih sladkosti, obstaja zdravju prijaznejša

možnost – pirini krofi iz pečice, pojasnjuje Fridlova. Ne le da ima

pira zelo malo glutena, krofi iz nje ne vsebujejo niti mleka, jajc,

sladkorja in olja.

En takšen krof je od običajnega lažji za kar 150 kalorij, hkrati pa je

rahel, mehak in čudovitega ter polnega okusa, piše na spletni

strani www.suzanafridl.si, kjer najdete tudi recept za njene krofe.

Besedilo in foto: Anja Ciglarič

Krofi brez mleka, jajc, sladkorja in olja

MOJA DEŽELA –

LEPA IN GOSTOLJUBNA

Čistilne akcije začnemo

ob svetovnem dnevu voda (22. marca)

in končamo

ob svetovnem dnevu Zemlje (22. aprila).

Ne čakajte, da vas bodo

spodbudili drugi,

bodite pobudnik

in organizator vi!

Foto: www.zdravo-in-okusno.si

Foto: www.zdravo-in-okusno.si

Pirini krofi

www. turisticna-zveza.si

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Februar 2020

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

spomladansko14b.indd 6

Urednica: Suzana Kozel

Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič

Oblikovanje: Sara Krapež

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

24/1/14 1:49 PM

Lipov list - Februar 2020



Nekdanji rudnik

svinca in cinka, v

katerem so predstavljeni

načini rudarjenja

in rudarska oprema

skozi zgodovino, lahko

danes raziskujemo s

pravim rudarskim

vlakom, s kajakom ali

s kolesom.

Obiščite tudi doživljajski

park z dinozavri,

Kraljem Matjaž,

rudarskim kotičkom

in kristalih, po katerih

lahko plezamo.

AVANTURE V

PODZEMLJU PECE

VABLJENI V MEŽICO

OGLED RUDNIKA S KAJAKOM

OGLED RUDNIKA S KOLESOM

BLACK HOLE TRAIL

PODZEMLJE PECE,

turistični rudnik in muzej

Glančnik 8

2392 Mežica

T: 02 87 00 180

E: info@podzemljepece.com

www.podzemljepece.com

OGLED RUDNIKA Z VLAKOM

Podzemlje Pece

peca_underground

DOŽIVLJAJSKI PARK

More magazines by this user
Similar magazines