Revija Lipov list, februar 2020

Foto: Gregor Zalokar
7
Aktualno
Vesel, šegav in poln norčij
– prihaja pustni čas
Le kdo ne mara enega izmed najstarejših ljudskih običajev, ki preganja zimo in kliče pomlad?! In
časa, ko se lahko prelevimo pustno šemo ter postanemo kdorkoli in karkoli, naj smo mladi ali stari.
Letos bomo pust pokopali 25. februarja.
Skok v zgodovino
Ljudje se šemimo vse od pradavnine, ko se je človek z uporabo
maske med lovom poskušal približati živali. Pustno šemljenje pa
sega več kot 2000 let v preteklost in izvira iz starega poganskega
praznika, ob katerem so si maske nadeli le moški in se tako
povezali z onostranstvom.
V starem Rimu so se sredi zime maskirali ob različnih priložnostih
– s šemljenjem so praznovali prihod novega leta, prosili za dobro
letino ali se povezovali z umrlimi predniki. Pozneje se je običaj
pomešal s keltskimi in ilirskimi tradicijami, maske pa so že
predstavljale veselo naravo in odganjale zimo. Do pusta ni ostala
ravnodušna niti Cerkev, ki se je praznovanju in pustnemu
maskiranju upirala do 10. stoletja. Sredi srednjega veka pa so
kristjani praznik prevzeli in ga spremenili. Maskirati so se začeli, da
bi pregnali zimo in priklicali pomlad. Praznik pa so poimenovali
karneval, kar izvira iz latinščine in pomeni 'opustiti meso,
mesopust'. Po pustnih norčijah in obilici hrane je prišel na vrsto
40-dnevni post, ki traja vse do velike noči. Iz tega običaja je
nastala tudi beseda pust. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič
omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Naši predniki so v obredih
častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da
bodo z obredi spodili zle duhove, deželo očistili temnih sil in
priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila
(Savec 2018).
Imate kaj za pusta hrusta?
Pustnih sprevodov so se ljudje vedno veselili. Nekoč so pustovali
preprosteje kot danes – pustne maske so izdelovali doma, iz
materialov, ki so jim bili na voljo. Otroci so se oblekli v ponošene
obleke staršev ali so si obraz namazali s sajami in hodili od hiše do
hiše, da so se pokazali sosedom. In večina je bila za to nagrajena
– s krofom, svežim ali suhim sadjem, nekateri celo z denarjem. A
to sploh ni bil namen obhodov – s tem so namreč želeli širiti
veselje med ljudmi. Zima je šla h koncu, gospodinje pa so doma
na svinjski masti pekle miške, flancate in krofe brez marmelade.
Poleg sladkih ocvrtih dobrot so se na jedilni mizi znašli tudi
kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha
(Savec 2018).
Danes se po pustne kostume večinoma odpravimo v trgovino ali
jih naročimo po spletu. Maskiranje pa je predvsem v domeni
otrok, ki se najraje našemijo v risane junake ali živali. In če je bilo
nekoč šemljenje razumljeno kot način ohranjanja tradicije in
širjenja veselja med ljudmi, je danes glavni namen obhodov, da
maškare nagradijo z denarjem, krofi in drugimi sladkarijami.
Obhodi so danes redki, tradicija obiskovanja je pogostejša na
vaseh. Še danes pa velja, da se na pustni torek obilno jé (Savec
2018).
Foto: Gregor Zalokar
Ptuj se pozimi spremeni v največji pustni muzej na prostem.
Lipov list - Februar 2020