OLSKI ČASOPISmarec2020

17. številka šolskega časopisa

marec 2020

POSEBNA IZDAJA

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

******VSEBINSKO KAZALO ******

UVODNA BESEDA

RAVNATELJEVA BESEDA

PSIHOLOGOVA BESEDA

VIC O KORONAVIRUSU

KAJ JE ZAME SVOBODA

UČENCI NA DALJAVO

HIŠNIKOV POZDRAV

SE TIPKAMO

KO SE SVET USTAVI

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA

UČITELJI NA DALJAVO

KAJ PA BRANJE

POMEN KREATIVNOSTI

ANIMAL´S COMPANY

NADLOGE ČLOVEŠTVA

POTRES V LJUBLJANI

POJDIMO SKUPAJ

PREDSTAVITEV POKLICEV

ŽUPANČIČEVA FRULICA

KNJIGOŽERSKI KOTIČEK

SNEMANJE Z ANDRAŽEM

ZGODOVINSKO TEKMOVANJE

GLEDALIŠKI KROŽEK

VIC O SKLANJANJU

USTVARJALCI ČASOPISA

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

………………………………....

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

2

4

6

7

8

10

11

12

13

14

17

18

20

21

22

25

26

27

29

30

31

32

33

35

36

**ZELENA PODLAGA: Čas po zaprtju šole.

**RUMENA PODLAGA: Čas pred zaprtjem šole.

Naslovnica: Britanček Jay učiteljice Maje, potem ko je več ur

zaporedoma spremljal spletne informativne novice.

2


DRAGI BRALCI IN BRALKE NAŠEGA ČASOPISA!

Pred vami je posebna izdaja Učilne zidane, nastala v izrednih razmerah,

ko so šole zaprte, igrišča odmevajo tišino, kolesa nedotaknjena samevajo.

Zaprti v oglatost notranjih prostorov opazujemo poštarja, kako z zaščitno

masko in medicinskimi rokavicami opravlja svoje delo. Svet se je skrčil na

vrt za hišo in skrivno pot med grmičevjem v iskanju neobljudenih površin.

Ob vsakem znaku prehlada se nas polasti tesnobno občutje, z informativnih

spletnih strani se izliva v varno zavetje našega bivališča. Po drugi

strani pa sonce neusmiljeno sije, zvončki, trobentice, mačice in drugi

znanilci tople pomladi se ne zmenijo za stisko človeštva, ki jo je povročil

nevidni sovražnik. Zdi se nam, kot da smo v središču dogajanja vseh tistih

znanstvenofantastičnih filmov, ki smo si jih včasih tako radi ogledali, zdaj

pa si ne upamo pomisliti nanje. Neresnično, toda realno.

Časopis je razdeljen na dva dela: na aktualni čas po zaprtju šol in na

koncu na čas pred zaprtjem šol. Vmes je trenutno nepremostljiva ovira, a

vendar korak v smeri optimizma, da bo nekoč le tako, kot je bilo prej.

UREDNICA ČASOPISA

Vir: www.nfid.org

Vir: www.zurnal.si

3


Dragi učenec, učenka!

Kok je? ☺ A ne, da nas pogrešate? Pa da ne

bo prehudo, bo kljub izrednim razmeram izšel

naš in vaš časopis. To pa je nekaj, a ne? V

tem časopisu ne bo rubrike ravnatelj

odgovarja, temveč se ravnatelj pojavi na

začetku – torej ravnatelj pozdravlja ali pa

ravnatelj opogumlja.

Minil je prvi teden učenja na daleč, že peti dan raziskujemo vsak dan nekaj

novega, tako ti, kot tudi mi, in verjemi, da tudi starši … Kaj praviš, bi bili

tvoji starši dobri v vlogi učiteljev? So se izkazali bolje kot tisti ata s filmčka

v objavi DAN 3? Prepričan sem, da gotovo. Sicer pa veš, kakšen dogovor

velja pri večini v razredih, ko kdo posega v tvoj prostor na tebi neljub način

– STOP … In ga kar pokaži staršem, če bi kdaj tako zavzeto padli v

razlago. Ni nikakršne potrebe, časa je več kot zadosti.

Od vas učencev prejmem najmanj pošte, pa ste najpomembnejši. A

brez skrbi. Vsa moja navodila učiteljem, usmeritve in pomoč ob pripravi

usmeritev, vsa obvestila staršem, vsi odgovori na množice sporočil in FBobjav

staršev so samo in izključno zato, da bi ti najbolj kvalitetno delal ter

na najmanjši možni način občutil kakršenkoli pritisk še s strani šole ob tej

za tebe gotovo zelo čudni situaciji. Verjamem, da bi prav vsi raje bili v šoli,

tisti, ki mi še ne kimate z glavo, mi boste čez teden ali dva, ko bo vse

skupaj postajalo iz dneva v dan težje. Vsaka taka izolacija tako vpliva na

nas.

V petek so začeli veljati izredno ostri ukrepi, ki ne dovoljujejo več

sprehajanja na javnih površinah, ki ne dovoljujejo več medsebojnega

druženja … Sploh si ne predstavljam, kaj vse vam mora iti po vaših

mladih glavah, kakšna vprašanja se vam porajajo. Eno je gotovo in tu me

res dobro beri – popolnoma normalno je, da imaš ogromno vprašanj,

popolnoma normalno je, da te je občasno tudi strah, in razumljivo je, če

4


pridejo trenutki, ko ne veš, kaj bi, ko bi najraje kar kam šel, ko bi kričal, ko

bi kam udarjal. A vedno se je potrebno v takih trenutkih tudi

pogovoriti. Pogovoriti z odraslimi, ker ti bodo le-ti lahko dali odgovore, ki

jih potrebuješ. Prvi so tu starši, a glede na to, da si se mogoče z njimi sprl,

so te poslali v sobo, ti kaj prepovedali, verjetno ne bodo vedno prava

izbira. Absolutno pa velja naslednje – tvoji starši so tisti, ki te imajo

in te bodo imeli vedno najrajši, ki bi zate naredili vse, pa mogoče to

ne znajo vedno pokazati na najbolj posrečen način. In zato v takih

trenutkih lahko nastopimo mi – tvoji učitelji. Eden od nas »vojakov«,

ki smo na šoli za vas vse, bo gotovo prava izbira. Imaš razredničarko,

razrednika, ki te je sprejel v svoje okrilje, imaš kakega »šponskega«

učitelja, učiteljico, ki ji zaupaš, imaš ekipo svetovalnih delavcev (Petra,

Meto in Zarjo), imaš mojo pomočnico Magdo, ki tako vestno skrbi za veliko

zadev, in nenazadnje, imaš mene, ki te tu nagovarjam in »pametujem«

(pa bom še in še ☺), kot si mogoče misliš, ker že dolgo bereš. Ni

problema, ti si le misli to, a prav je, da veš – tu smo zate … Ko bo

težko, piši, vprašaj … Prihajajo še težje omejitve, hujši ukrepi in zelo

nepredvidljivi dnevi, ko bo lahko nevzdržno zate, in moraš vedeti, da te

imamo na šoli radi.

Prav zaradi skrbi zate in tudi v informacijo staršem smo na naši spletni

strani dodali podstran KORONAVIRUS – POMOČ. Tu notri bo naš

svetovalni tim dodajal informacije, ki bodo prišle prav tebi, staršem,

učiteljem in tudi vsem tistim, ki v zadnjem času zelo obiskujejo našo

spletno stran.

Vesel sem, da se lahko bereva tudi preko časopisa. Spremljam tvoje delo

preko učiteljev, ki pošiljajo vsake toliko kakšno zanimivost, slikico … Bodi

dobro, govori, bodi v stiku doma in na daljavo s »svojo ekipo«. In seveda

piši učiteljem ali pa meni, če te karkoli zanima, skrbi, če je v kakih

navodilih česa preveč. Iskrena komunikacija na daljavo je edino, kar

nam ostaja v tem trenutku …

IN SEVEDA – BODI DOBER IN KUL ter upoštevaj

ukrepe in omejitve, da se snidemo čimprej …

Rad te imam.

Tvoj ravnatelj

5


Kar naenkrat, kajne? Nekaj smo slišali o težavah, ki so jih imeli v Wuhanu

na daljnem Kitajskem in en pomežik z očesom kasneje … zadeva je pri

nas. Šole zaprte, vse je obstalo, ljudje z maskami, čeprav je pust že mimo.

Vsi si pridno in redno umivamo roke, kašljamo v rokav, celo svetujemo

vam, da čas preživljate na družabnih omrežjih, saj se ne smemo družiti.

Povsem filmski scenarij, ampak tole, »se ne smemo družiti«, uf, ta je pa

težka, se strinjate? Ta ideja nam je vsem zelo tuja. V naši naravi je

namreč, da želimo tiščati skupaj, posebej, kadar nam je hudo. Torej, ljudje

smo socialna bitja. Čisto po domače bom skušal povedati, kaj to pomeni.

Gre za to, da drug drugega potrebujemo za obstoj. Vsem vam se je v

življenju zagotovo že zgodila kakšna čudovita stvar, nekaj, ob čemer vam

je zaigralo srce in ste bili presrečni. No, spomnite se tega in verjetno se

boste strinjali, da se je občutek sreče močno povečal, kadar ste to lahko

delili še s kom drugim. Lahko ste mu povedali, kaj ste doživeli, lahko pa

ste to doživeli kar skupaj. V obeh primerih vam je prijalo, da ste imeli

nekoga, s komer ste delili svoje občutke.Ta isti princip velja tudi v naši

trenutni situaciji, ki pa ni prijetna. Ampak tudi sedaj je potrebno deliti

čustva, čeprav so negativna. Stvar je malo otežena, ker se ne smemo

družiti s svojimi prijatelji, babicami, dedki … vendar imate internet, ki to

»druženje« vseeno omogoča.

Vrnimo se k čustvom. Povsem normalno je, da sedaj na trenutke občutite

strah, žalost in tudi jezo. Vsi to čutimo, ni prijetno, je pa OK. In če pri

pozitivnih čustvih velja, da se dober občutek poveča, ko ga delimo, pri

negativnih čustvih velja, da pa se slab občutek navadno zmanjša – če z

6


nekom delimo, kako se počutimo. Torej, napotek številka 1, govorite o

svojih občutkih, o svojih mislih. Ohranite rutino, zaposlite se – napotek

številka 2. Pomeni, da dopoldan preživite podobno, kot ga preživite v šoli.

Popoldneve zapolnite s čim novim, s stvarmi, za katere do sedaj niste

imeli časa. Spoznajte svojo družino bolje, organizirajte »družinsko

tekmovanje iz česarkoli«, ogromno možnosti je. Na tak način boste

ohranili strukturo dneva, le-ta pa nam daje občutek varnosti in takrat se

počutimo dobro.

Gremo na napotek številka 3 – poskrbite za svoje zdravje. Pogoj za to je,

da absolutno upoštevate navodila, ki jih slišite iz medijev, ki vam jih dajejo

vaši starši in tudi mi, zaposleni na šoli. K temu zraven sodi tudi zdrava

hrana (morda uvedete zajtrk, za katerega prej ni bilo časa), dovolj spanja

in gibanja. Druženje zunaj je prepovedano, tek po stopnicah in vaje na

tleh dnevne sobe pač ne ☺.

In kot zadnje, ne bodite pozorni samo na negativno. Obstaja tudi veliko

pozitivnega. Res je, da smo se znašli v novi, neprijetni situaciji. Ampak

teh je bilo v življenju vsakega od nas že mnogo. In kaj smo naredili takrat?

Prilagodili smo se, se učili, si našli oporo, bili opora drugim, premagali

oviro in šli naprej pametnejši in močnejši. Iz negativnega smo potegnili

pozitivno. In tudi tokrat dajmo. Zdaj je res malo bedno, ampak kmalu bo

spet carsko. Zmoremo pa le skupaj. Zato: Vsi za enega, eden za vse!

Vaš psiholog: Peter Gradišar

VIC O KORONAVIRUSU

Koronavirus je šel na pohod, med tem pa ga ustavi Bog.

BOG: Kam pa potuješ?

KORONAVIRUS: Grem v Francijo po 1000 duš.

Ponovno se srečata koronavirus in Bog ...

BOG: A mi nisi rekel, da greš samo po 1000 duš v Francijo, vzel pa si jih 3500.

KORONAVIRUS: Jaz sem jih vzel samo 1000, ostale je pa vzel strah!

INA ŠAVER, 7. C

7


Svoboda ima zame več pomenov, to da grem lahko ven, se družim s

prijatelji, tečem po travnikih, se vozim s kolesom ipd., ampak svobodo

občutim tudi takrat, ko lahko sama sprejemam odločitve o svojem

življenju, ne glede na to, s čim je povezano. Svobodno se tudi počutim,

ko mi starši zaupajo, npr. glede šole, in si sama razporedim, kdaj, kaj in

koliko bom delala, vendar z mislijo, da jih ne bom razočarala in ne bom

prekinila tega zaupanja. Svobodna sem, ko vem, da imam vse narejeno,

kar je potrebno, nato se ali dobim s prijatelji ali pa tudi samo ostanem

doma, ne delam praktično nič in uživam to, da mi ni treba delati ničesar.

Kot otrok sem vedno oboževala veter, razprla sem roke in si predstavljala,

da bom poletela. Zato mi tudi še dandanes tekanje po travnikih, s prazno

glavo, daje občutek "letenja" oziroma SVOBODE.

Trenutno nam našo svobodo druženja seveda omejuje koronavirus. Ta

epidemija se širi in širi in nam omejuje normalno življenje. V bistvu nam

določa nove, svoje pogoje. Človek je bitje navade in ves ta kaos veliko

ljudi naredi živčno, mogoče se počutijo utesnjeno, nemočno, strah nas je.

Vse to pa je daleč od občutka svobode. Tudi mene je strah, ampak vem,

da bo šlo mimo, če se bomo malo potrudili. Koronavirusa ne vidim le kot

bolezen, ki se širi in ubija ljudi, ampak ga bolj povezujem z neke vrste

opominom, mogoče zadnje možnosti, ki nam jo Zemlja daje, da se končno

spravimo v red, premislimo o tem, kam vse to, kar se dogaja v zadnjih

letih, vodi: praktično iz dneva v dan bolj uničujemo naš planet, naš dom,

in mislim, da vsi nekje vemo, kam vodi, ampak se tega ne zavedamo.

In sedaj imamo tu opozorilo! Mogoče nas bo ta groza, ki v tem trenutku

razhaja po svetu, opomnila na to, kako pomemben je sočlovek, kako hitro

je lahko vsega konec, kako nemočni smo lahko. Upam, da se bo človeštvo

tega začelo zavedati, da bomo spremenili naš način življenja, postali manj

egoistični, bolj pazili na naš dom in se imeli radi. Takrat se bomo spet

počutili dobro in verjetno bolj svobodno kot kadar koli prej.

LANA PEČNIK, 9. B

8


Zame je svoboda to, da lahko

razmišljam in si zamišljam stvari

po svoje, da me nihče ne prepričuje,

da je njegovo razmišljanje

pravilno zato, ker je moje

drugačno od drugih. Zame je

svoboda tudi to, da nisem nekje

zaprta in delam tako, kot drugi

pravijo.

NIKA LENASSI, 9. A

Vir: www.pixabay.com

Zame svoboda pomeni to, da grem lahko ven, kadar se mi zljubi, da me

nihče ne omejuje, da nisem zaprta v nekem prostoru. Mislim, da je

gosenica današnjega časa trenutno virus, ki nam povzroča skrbi in nas

zadržuje doma, ne moremo hoditi v šolo in podobno. Počutim se ujeto v

svojem lastnem domu, ampak verjamem, da se bo vse uredilo in da bomo

kmalu spet začeli pridno hoditi v šolo.

SARA MAJCEN, 9. B

Svoboda je zame nekaj najpomembnejšega. Tisti trenutek, ko potrebuješ,

da se umakneš od vseh in greš lahko, kamor želiš, in te nihče ne more

ustaviti (če seveda s tem ne kršiš zakona ). Gosenica v tem času pa je

po mojem COVID-19, ki nas je prisilil ostati doma ter imamo s tem

omejeno gibanje.

ENEJA PIRC, 9. B

Svoboda ni, da delaš, kar hočeš. Je možnost, da izbiraš med tistim, kar

zmoreš, in med tistim, kar je dovoljeno. Svoboda je, da lahko sam izbereš,

kam boš šel, kaj boš v življenju počel, kje in kako boš živel.

Gosenice današnjega časa pa bi bili lahko ljudje in naše brezbrižno

obnašanje do narave in okolja, v katerem živimo. Našo Zemljo pridno

onesnažujemo in uničujemo, tako kot gosenica liste na mladiki. Ena

gosenica ne naredi velike škode, kot tudi en človek ne. Če pa bi se na eno

drevo spravilo sedem milijard gosenic, od drevesa ne bi veliko ostalo.

Prav tako gosenice ne jedo hitro in od danes na jutri med vsemi listi ne bi

opazili škode; opazili bi, ko bi bilo že prepozno. Paziti moramo, da ne

bomo začeli skrbeti za naš planet, ko od njega ne bo več veliko ostalo.

Zemlja pa, prav tako kot drevo, tiho čaka na vihar, ki bo spremenil naš

odnos, kot je veter odnesel gosenico.

HANA PREBILIČ, 9. A

9


POUK NA DALJAVO

O trenutnih razmerah razmišljam pozitivno, saj vem, da če se bomo držali

pravil, lahko uničimo novonastali virus. Ampak problem je v tistih

posameznikih, ki tega ne razumejo in se ne držijo pravil, ki smo jih dobili

s strani vodstva države in ki jih dajejo zdravniki. Ljudje se še vedno družijo

s svojimi prijatelji, tudi moji vrstniki hodijo po mestu in se družijo. Zdi se

mi, da ne vedo, kako resna je lahko zadeva. Zaradi njih tega virusa ne

bomo zlahka ustavili. Tudi sama bi se družila s prijatelji, ampak se ne

smem. Pa tudi če bi me kdo povabil k sebi in bi se starši požvižgali na to,

kje sem in kaj delam (ampak se ne), vseeno ne bi odšla, saj sem med

tistimi, ki hočejo ustaviti virus in se držim navodil.

MOJ DAN:

Zjutraj se zbudim ob približno sedmih, se oblečem, uredim, si skuham čaj

in pripravim zajtrk. Odidem v sobo in si pripravim zvezke po urniku.

Začnem delati in delam približno do enajstih. Vmes imam seveda tudi

nekaj premorov. Ko končam, grem na vrt, kjer se z bratom igram, saj

morata ati in mami narediti stvari za službo. Potem pojem kosilo, se malo

spočijem, gledam televizijo in berem knjige. Popoldne gremo z družino in

s psičko na sprehod po velikih dolgovaških poljih. Ko pridemo nazaj, sem

ponavadi še malo zunaj. Proti večeru še malo potelovadim. Nato pojem

večerjo, se stuširam in uredim za spanje. Lahko sem tudi malo dlje

pokonci kot običajno. Potem grem spat.

Šolanje na daljavo se mi zdi zelo dobra zamisel, ker vem, da nihče ne bi

bil zadovoljen, če bi morali hoditi v šolo med počitnicami in med vikendi.

Pohvala gre učiteljem, ker zelo razumljivo napišejo, kaj moramo narediti,

zadolžitev nam ne dajo preveč, dodajo veliko vaj in se potrudijo za nas,

nam odgovorijo na vprašanja. Lahko smo jim hvaležni. Malce pogrešam

pouk v razredu, saj nam učitelji lahko bolj razložijo snov. Pogrešam tudi

prijatelje in sošolce.

NANA MAJA HRIBAR, 6. A

10


O pouku na daljavo razmišlja tudi učenka 7. razreda:

Ta teden mi je bil zanimiv, vse to je

zame nekaj novega. Na začetku mi

je bilo malo težko, a sem si rekla, da

se bom morala navaditi, ker bo pouk

od zdaj naprej potekal na daljavo

zaradi tega virusa, ki kroži po celem

svetu.

Ponedeljka, priznam, sem se veselila, ampak potem, ko sem videla, koliko

snovi imamo pri vsakem predmetu "za prepisat in naučit", pa ni bilo več

veselja. Kljub temu sem vsak dan vstala z mislijo, kaj me vse čaka v šoli

(doma, ki je šola na daljavo). A zdaj, ko je konec tedna, sem se že

navadila in komaj čakam na ponedeljek, da vidim, kaj me naslednji teden

čaka.

Upoštevala sem in še upoštevam vsa navodila, ki smo jih prejeli o virusu;

ne hodim ven s prijateljicami, razen z družino gremo vsak dan malo v

naravo, v gozd, kjer se imamo fajn. Seveda pa tudi vsak dan pomislim na

vas, učitelje, kako pridno pišete snovi iz različnih predmetov, da si mi

učenci lahko vse to prepišemo v zvezke. Vedno znova pomislim, kako bi

bilo s prijateljicami iti v mesto in se družiti. A se takoj spomnim, koliko ljudi

je že umrlo zaradi virusa, in če se ne bomo zadrževali doma, se bo virus

širil. Če bomo potrpeli teh nekaj dni, sem prepričana, da bomo lahko uničili

virus. DOBRO SEM!

VITA OTONIČAR, 7. B

IN KAJ SE DOGAJA MED TEM NA NAŠI ŠOLI?

Prve dneve po zaprtju šole smo bili zelo aktivni in pridni.

Kuharice in čistilke so vse razkužile, hišnika sva

pospravljala in urejala prostore. Po tednu dni pa že vsi

pogrešamo živahen vrvež in veselje otrok. Vsi upamo, da

se kmalu spet vidimo! Do takrat pa ostanimo doma in

pazimo drug na drugega.

HIŠNIK Damir vas vse lepo pozdravlja!

11


ČE SE NE VIDIMO, SE PA TIPKAMO ☺

4. B razred se po novem druži preko spletnega razrednega zidu. Nanj

zapisujemo naše misli, želje, komentarje, v bodoče bomo oddajali tudi

izdelke. Skratka, ostali bomo v stiku in se družili na virtualen način. Vse

to za naše boljše počutje, odganjanje dolgčasa, ohranjanje medsebojnih

stikov in za zabavo.

Učiteljica Urška Rupnik

Po zaprtju šole se počutim slabo, ker se moramo

učiti doma. In mislim, da bi bilo bolje, da bi se učili v

šoli, ker se več naučimo in poberemo več od pouka.

MIHAEL LJEPIĆ, 6. C

Ko sem izvedela, da se bo šola zaprla, sem se

počutila srečno. Po nekaj dnevih pa sem začela

pogrešati vse svoje prijatelje, naš razred ter učitelje.

NAJA LIA RADE, 7. C

12


Počutim se kar v redu. Čez dan se z mamo sprehajam, tudi dvakrat na

dan, prepisujem snov (-_-), se učim, igram igrice, poskušam ostati zdrav.

TIAN KLOBUČAR OFAK, 7. C

Šola na daljavo mi ni preveč všeč, saj snovi ne razumem tako dobro kot

v dejanski šoli, ampak sem se že malo privadila. Tudi sošolce in učitelje

že pogrešam.

IN ...

Upam, da bo karantene čim prej konec, saj se mi že meša biti cel čas

samo doma!!! SARA JELENC, 7. C

Ob zaprtju šole se počutim zelo dobro, ker mi ni treba hoditi vsak dan v

šolo in domov.

LUKA ROGALE, 6. C

KO SE SVET USTAVI ...

Molekula, ki sestavlja virus, je tako majhna, da je ne vidimo s prostim očesom,

in tako lahka, da je ne moremo stehtati z navadnimi tehtnicami. Tehta morda le

0,00000000000000000000001 g. Pa vseeno ima tako vzdržljivost, da je ustavila

svet. V teh dneh sem dobila tole sporočilo, ki ga delim z vami:

Ko se svet ustavi,

spoznamo, da za življenje ne potrebujemo

vseh tistih potrošniških izdelkov,

za katere smo mislili, da so nepogrešljivi,

za katere smo se drenjali po trgovskih centrih

in prežali na popuste.

Ko se svet ustavi,

ugotovimo, da nas ne »naredijo« draga oblačila,

avto, zlato, kozmetika, najboljši pametni telefon,

temveč medsebojni odnosi, ki jih »gradimo«

s skrbjo za drugega, z razumevanjem,

z medsebojno delitvijo, s sočutjem in ljubeznijo …

Ko se svet ustavi,

ugotovimo, da lahko preživimo tudi brez

vseh tistih dragih potovanj v daljne kraje,

dolgih obmorskih počitnic;

zavemo se, kako lep je lahko

13


sprehod po bližnjem travniku,

ob reki, pohajkovanje po gozdu …

Ko se svet ustavi,

v drugih ne vidimo več konkurentov

za čim višji položaj v družbi,

temveč soljudi, sotrpine, sosede

s podobnimi težavami in hrepenenji.

Ko se svet ustavi,

se stiša hrup zabav, neskončni vrvež mest,

večno hitenje, stres modernega življenja;

zavemo se tišine, čuječi smo

do sveta in večnega zdaj.

Ko se svet ustavi,

zaživimo preprosteje,

a živimo bogatejše.

Zapomnimo si, kako je,

ko se svet ustavi!

V teh dneh in tednih se ne gledamo z očmi, gledamo se s srcem. Bodimo

srčni drug z drugim in si delimo pozitivne in vzpodbudne misli. Vsem vam

in vašim družinam želim, da ostanete zdravi in pripomorete k temu, da se

kmalu srečamo v živo.

Pomočnica ravnatelja: Magda Gornik

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA

Odločila sem se, da vas v imenu vseh učiteljic angleškega jezika še

dodatno spodbudim k branju angleških knjig, ki vas čakajo na knjižnih

policah v šoli oz. tokrat tudi na spletnih povezavah in navodilih vaših

14


učiteljic. Učiteljica Jasmina ima tudi glede

učenja na daljavo lepo misel: ''Once in a lifetime

or never ... It's a challenge, a mission and an

amazing adventure.'' Nekje sem prebrala, da ne

moremo imeti negativnega ali pozitivnega

stališča do branja nasploh. Govorimo lahko le o

pozitivnem oz. negativnem stališču glede na

vsebino gradiva in obliko gradiva. Zato mislim,

da bi vsak izmed vas lahko našel angleško knjigo, ki bi ga zanimala. Vse

učiteljice smo tukaj, da vas z določenim gradivom seznanimo in

navdušimo. Za ta namen smo izbrale privlačne vsebine, ki so v veliki meri

povezane z vsakdanjim življenjem ali pa se osredotočajo na zanimive

trenutke v preteklosti. Globoko verjamemo, da boste z branjem izboljšali

slušne, govorne in pisne spretnosti angleškega jezika.

Omenila bom le nekaj razlogov, zakaj bi morali brati v tujem jeziku:

• Ponavljanje besed in besednih zvez pomaga, da se lažje naučite in

zapomnite besedišče in slovnične strukture.

• Z branjem začutite ritem besed. Sčasoma boste slišali, da stavek

enostavno ne zveni pravilno.

• Berete lahko sami.

• Veliko učencev se najprej nauči brati, šele kasneje pisati. Zaradi

branja se vam bodo izboljšale tudi druge govorno-jezikovne

spretnosti.

• Z branjem se naučite pravilno črkovati besede. Z glasnim branjem

pa izboljšate svojo izgovorjavo.

Vse izbrane knjige so prilagojene stopnji vašega znanja jezika. Učiteljica

Teja Čop je z učenci od 1. do 3. razreda že izpeljala angleško bralno

značko. Na rezultate boste še malo morali počakati. Čestitamo mladim

angleškim bralcem! Starejše učence pa še čakajo knjige s pestro

vsebino.

Učenci 4. razredov se boste zabavali ob branju pustolovskih knjig o

morski deklici, čarodeju s pravim angleškim imenom in dogodivščinah na

tropskem otoku.

Učenci 5. razredov boste odkrivali, kaj se zgodi s sebičnim velikanom,

spremljali boste dogodivščine miška Marcela in palčka Toma.

Učenci 6. razredov boste spoznali nenavadno družino, deklico Maise in

njenega posebnega prijatelja. Pri naslednji, na pol strašljivi, pa boste

odkrivali, kaj je srhljivega v hiši, kjer straši. V zadnji knjigi bo pa nesrečen

ptič Felix končno našel svoj ...?

15


Sedmošolci boste brali pustolovščine okrog skrivnostnega Stonehenga,

spoznali boste nenavadno afriško žival ter brali o pustolovščinah v volčji

družini in na šolskem avtobusu.

Osmošolce čaka legendarni ameriški Davy Crockett in knjiga o vsem

znanem gusarju Vrabcu. V naslednji boste izvedeli, kaj se zgodi med

potresom, v zadnji pa nekaj o skrivnostni steklenici.

Devetošolce čakajo zgodovinske teme. Med branjem boste odtavali v

srednji vek k vitezom, spoznali življenje afriških sužnjev in se nasmejali

ob Forrestu Gumpu, pri zadnji knjigi pa spoznali nenavadno tradicijo

avstralskih Aboriginov.

Vsi učenci ste bili ob začetku šolskega leta obveščeni o poteku bralne

značke ter o načinu pridobivanja ocene. En dan v aprilu bo namenjen

pisnemu tekmovanju iz bralne značke. Ustno pa še lahko zagovarjate pri

svojih učiteljicah do konca maja. Na spodnjem seznamu je ob knjigah tudi

napisano, katero knjigo boste zagovarjali pisno.

4. razred • The Little Mermaid

• Winston the Wizard (pisno)

• Tropical Island Adventure (pisno)

5. razred • The Selfish Giant

• Marcel and the White Star (pisno)

• The New Adventures of Tom Thumb (pisno)

6. razred • The Ghost House

• Maisie and the Dolphin

• Flying Home (pisno)

• Dracula and his family (pisno)

7. razred • The White Oryx

• The School Bus

• Wolves (pisno)

• The Secret of Stones (pisno)

8. razred • The Earthquake

• Pirates of the Carribean

• Davy Crockett (pisno)

• The Bottle Imp (pisno)

9. razred • Amistad (pisno)

• Dragonheart (pisno)

• Walkabout

• Forrest Gump

Verjamemo, da boste ob branju uživali in še kdaj v roke vzeli druge

angleške knjige.

Učiteljice angleščine:

Nikolina Pleše, Jasmina Čajo, Brigita Prebilič in Teja Čop

16


UČITELJICA NEŽA SEDEJ:

Lepo je biti doma, a ko se zavem, zakaj smo doma, mi postane težko pri

srcu, saj pogrešam šolo in vse, kar je z njo povezano. Najbolj pogrešam

vas, dragi učenci in drage učenke, ter tudi vas, dragi sodelavci in drage

sodelavke. Vsak dan z veseljem pripravim gradivo za delo na daljavo za

vas, učenci, v upanju, da je vse razumljivo in da vas snov zanima.

Zaenkrat sem dobila nekaj sporočil z vašimi povratnimi informacijami in

poleg vprašanj, ki so se skrivala v njih, tudi zelo veliko pozitivnih besed,

lepih misli, zahval ... Kar tako naprej, vsakega sporočila sem zelo vesela,

saj tako ohranjamo vez ter si krajšamo čas, ki se nam zdi zdaj daljši kot

ponavadi. Hkrati pa si še kaj lepega in vzpodbudnega napišemo in si

pošljemo kakšno slikico. Na tem mestu vas pozivam, da se ne bojte

poslati sporočila – lahko mi kaj napišete ali pa pošljete – naj bo to v zvezi

s šolo ali pa tudi ne.

Ker vedno v vsaki stvari najdem nekaj pozitivnega, sem razmišljala tudi o

situaciji, ki jo sedaj bijemo skupaj. Mislim, da lahko zdaj končno, v miru,

najdemo tisti pravi čas zase in za naše bližnje, še bolj uživamo v stvareh,

za katere nam prevečkrat nekako zmanjka časa. Naspimo se, pojdimo v

naravo na sprehod, obsijan s soncem, pokličimo nekoga, ki ga že dolgo

nismo slišali, večkrat si povejmo, da se imamo

radi, pocrkljajmo domačo žival, pomagajmo

pri gospodinjskih opravilih, skuhajmo nekaj,

česar že dolgo nismo, specimo naše najljubše

pecivo, pomijmo okna, poglejmo dva filma

zaporedoma, igrajmo računalniške igrice,

preberimo knjigo ... V teh dneh je kljub

informacijam o koronavirusu slišati in občutiti

toliko pozitive, kot že dolgo ne. Vem, da

bodo šle tudi te grozote mimo, le potruditi se

moramo. Jaz, ti, mi vsi! Ta situacija nas bo

naučila nekaj novega in tudi sama sem

mnenja, da bomo iz nje izstopili drugačni,

vsekakor pa bolj svobodni.

Upoštevajmo navodila, ki nam jih podajajo, da

se čimprej spet vidimo!

Slika: TAKO IZGLEDA MOJE DELO NA DALJAVO.

17


Dragi učenci in spoštovani starši!

V teh dneh, ko se je na hitro vse postavilo na glavo in smo

zaprli tudi vse knjižnice, si marsikdo ni uspel pravočasno

priskrbeti knjig za branje, bodisi za sprostitev, delo ali za

bralno značko in domače branje. Zato bomo razširili izbor

branja za bralno značko. Učenci naj berejo tisto, kar jim

je dostopno in je primerno za njihovo starost. Navajam

predloge Društva Bralna značka Slovenije (ZPMS):

Za BZ lahko »veljajo«:

– knjige iz domače knjižnice (tudi knjige, ki so jih kot otroci brali starši, pa jih imajo

še vedno doma), seveda tudi tiste, ki niso na letnih bralnih seznamih;

– pesmice, zgodbice, poljudni članki iz revij, ki jih imajo vaši mladi bralci morda doma;

– ljudske pesmi, pravljice in druga gradiva, ki jih starši otrokom zapojejo, povedo …

morda jih skupaj zapišejo, se jih naučijo …;

– besedila in zapisi v jezikih družin, kjer ne morejo brati, pripovedovati v slovenščini;

– za otroke od drugega triletja naprej je zagotovo primerno reševanje Slovenskih

knjižnično-muzejskih Megakvizov.

Povezava: https://www.megakviz.si/novice. Tudi reševanje kvizov lahko upoštevate

pri bralni znački (knjige, ki jih preberejo v povezavi s kvizom, tako ali tako že

tradicionalno »štejejo« tudi za bralno značko);

– gradiva, ki so dostopna na spletu (v nadaljevanju boste našli kar nekaj poti in

povezav).

Tudi bralno značko lahko otroci seveda opravljajo po e-pošti in drugih

elektronskih poteh, ki jih boste ubirali pri šolskem delu in delu z besedili

nasploh. Otroci naj zapisujejo, ocenjujejo, komentirajo prebrano. Berite skupaj,

medgeneracijsko, izmenjujte mnenja o knjigah … Recitacije lahko posnamejo,

komentarje prav tako … Pri bralni znački »veljajo« vsi likovni izdelki, zapisi,

komentarji, zvočni posnetki. Učenci naj se sproti dogovorijo s svojimi mentorji,

kako bodo predstavili svoje izdelke.

Upoštevali pa bomo, da tudi internet kdaj nagaja, da se kvarijo elektronske naprave,

da družinske računalnike potrebujejo starši za delo od doma …

Koristna priporočila:

V Priporočilnici (Priporočilnica) predstavljajo najnovejše mladinske (tudi poučne) knjige.

Objavljenih je že lepo število prispevkov (preko 300), v katerih so predstavljene dobre

knjige, ki jih boste lahko brali.

Biblos

Ponuja izposojo in prodajo e-knjig. Sodeluje z založbami in knjižnicami. Na Biblosu je

na voljo za izposojo kar 542 e-knjig za otroke in mladino:

Za otroke in mladino (542), e-knjige za otroke (274), e-knjige za mladostnike (268).

18


Za izposojo e-knjig v Biblosu je potreben vpis v eno od splošnih knjižnic. Če starši ali

otroci še niso vpisani v knjižnico, jim sporočite, da se je možno v nekatere splošne

knjižnice včlaniti na daljavo.

Tukaj lahko preverite, katere od knjižnic ponujajo možnost včlanitve na

daljavo: https://plus.cobiss.si/opac7/rsu. Prelistajte kakšno revijo ali drugo spletno

gradivo: mklj.si/gradivo/spletni-viri.

Uporabljajte:

• Portal Fran: https://fran.si.

Omogoča dostop do slovarskih informacij čim

širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako

povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne

poizvedbe. Pomagajte si z njim in uporabo

predlagajte tudi drugim.

• Digitalna knjižnico Slovenije: http://www.dlib.si.

• Zbirka leposlovne klasike, zbrana na Wikiviru:

https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika.

Uporabne so tudi povezave:

https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-knjige-na-spletu-25-virov-kjer-si-lahkobrezplacno-preneses-knjige.

Čebelice

Oddaja Lahko noč, otroci, Radijske igre za otroke, Lahkonočnice, E-knjige Argeta Junior,

brezplačne e-knjige Založbe Zala. Tudi Mobilna aplikacija Audibook brezplačno

omogoča vse zvočne pravljice in ostale otroške zvočne knjige:

http://app.audibook.si,

#zvocnepravljice #pravljice #zvocneknjige #avdioknjige #mobilnaaplikacija #Audibook.

Spremljajte akcijo DIGITALNA SOLIDARNOST:

https://digitalna-solidarnost.si/podjetja_in_brezplacne_ponudbe.

Na povezavi najdete seznam podjetji, ki ponujajo brezplačne storitve, ugodnosti ali

rešitve za olajšanje življenja ljudi. Med drugimi sta na seznamu tudi založbi Mladinska

knjiga ter Založba Rokus Klett, ki omogočata dostop do različnih elektronskih in

interaktivnih gradiv.

Domače branje v času samoosamitve: spletna kampanja, pri kateri na MMC-ju

združujejo moči z Javno agencijo za knjigo (JAK).

In za konec vam predlagam, da pobrskate tudi po

ponudbah spletnih knjigarn, ki v zadnjih dneh po

zelo ugodnih cenah in brez poštnine ponujajo

mnogo kakovostnih knjig (tiskanih in elektronskih) za

otroke in odrasle. Z nakupom bomo podprli tudi

avtorje in slovenske založnike, ki se morajo čedalje

bolj boriti za svoj obstanek. A brez njih in branja

bomo tudi mi kot narod težko obstali. Zato izkoristite

te dneve za prijetno branje, predvsem branje v

družinskem krogu. Pa tudi na pripovedovanje ne

pozabite. Ostanite zdravi!

Knjižničarka Meta Šilc Marincelj

19


POMEN KREATIVNOSTI (USTVARJALNOSTI)

Dragi učenci in učenke! Skoraj ni ure likovne

umetnosti, da vam ne bi poudarjala, kako

pomembna je ustvarjalnost za življenje človeka.

Vedno si želim, da bi vsak od vas oblikoval

likovni izdelek z maksimalno noto kreativnosti.

Ne želim posnemanja! Brez ustvarjalnih ljudi ne

bi bilo napredkov na vseh področjih človeškega

življenja. Spomnite se, koliko izumov, novih

naprav, izvirnih umetniških del se je rojevalo v

človeških glavah. Zame ste vsi vi pravi zakladi

ustvarjalnosti in neprecenljivih idej. Sedaj, ko se nahajamo v teh »čudnih,

virusnih časih« z obilico prepovedi in omejevanja, je čas, da spravite vašo

ustvarjalnost v najvišjo prestavo. Zakaj? Z njo vam bo čas hitreje tekel, počutili

se boste koristne in zadovoljne, kajti ob vsaki novi domislici, izdelku, se pojavi

občutek sreče, izpolnjenosti. Meni pomaga. Napisala vam bom, kako svojo

kreativnost uporabljam v teh neprijetnih časih, mogoče kdo dobi kakšno idejo:

• KUHANJE: Poskusite se v kreiranju novih jedi. Eksperimentirajte z okusi,

barvami, dekoracijo.

• GOZD: Odpravite se v gozd. V njem najdete obilico materiala, ki ga lahko

preoblikujete v nek uporaben oz. umetniški izdelek (veje, vejice, plodovi,

mah, kamenčki, kamni), s katerim nato okrasite in polepšate okolico hiše

ali stanovanjski prostor.

• OBLAČILA: Verjetno imate v omari kakšen kos oblačila, ki ga le

redkokdaj ali pa nikoli ne oblečete. Če vsaj malo obvladate delo s šivanko

in sukancem, se da iz starih oblačil narediti marsikaj "kulskega". Na

internetnih straneh najdete obilico idej.

• NARAVNE BARVE: Preizkusite se lahko v pridobivanju naravnih barv, s

katerimi lahko naslikate zelo kreativno sliko. Igrajte se, ugotavljajte, katero

barvo nam lahko da določeno živilo (npr. kava, kurkuma, rdeče zelje,

olupki čebule, špinača, čili …). Zelo pomembno je, da živila najprej zelo

na drobno narežemo in pokuhamo, da spustijo barvo, nato še odcedimo, da

ločimo goste dele od barvne tekočine.

Ostanite kreativni!

Komaj čakam, da se spet vidimo,

družimo in kaj dobrega skupaj

ustvarimo!

Vaša učiteljica, mARTina

20


WHICH ANIMAL KEEPS YOU COMPANY THESE DAYS?

V teh dneh se vsi zadržujemo v domačih prostorih. Poleg staršev, bratov in sester,

nam družbo delajo tudi hišni ljubljenčki. Kateri hišni ljubljenčki delajo družbo

petošolcem?

Jaz nimam ljubljenčka, ker je moj hrček pri babiki. Zato ga ne morem opisati, ker se

ne igram z njim. Sem namreč ves čas doma. ALJAŽ, 5. B

My dog Don keeps us company. I take him for a walk and we play with the ball. I give

him fresh water and food. I treat him nicely. I´m very happy to have him. GABI, 5. B

We have a lot of animals in our home, such as a cat, a chameleon, a gecko, a fish

and a parrot. My favorite is our parrot. It`s name is Link. It´s very smart and sometimes

evil. But I love him very much. EVELIN, 5. B

My dog Nero keeps me company. We have fun together. LUKA NIKOLA, 5. B

My dog plays with me. My dog guards the house. My dog keeps me company. My

dog sleeps with me. My dog loves me very much.

GAJ, 5. B

A bee is small but it's also hardworking. A dog is brave but it's not dangerous. A cat is

lazy but it's also very happy. A pig is dirty but it's not weak. A lion is wild but it's not

loud. TJAŠ, 5. C

My dog guards me. It brings newspapers to me. It opens the door when I have my

hands full. When I was sad he comforted me. My dog plays with me. DAVO, 5. B

My dog plays with me. My dog eats after me at lunch. He comforts me when I am sad.

He lets me cuddle him. My dog is very protective. NIKOLINA, 5. B

The dog brings me a stick.

The puppy listens to me when

I sing. The dog jumps into my

lap. The dog is running after

me. It warns me if someone is

coming.

ANA, 5. B

Z UČENCI PRIPRAVILA: NIKOLINA PLEŠE

21


Razsežnosti epidemij iz preteklosti ni enostavno primerjati, saj so podatki

o njih skopi in nezanesljivi, pa tudi življenjske navade in razmere so bile

povsem drugačne skozi različna zgodovinska obdobja.

ŠPANSKA GRIPA je zadnja večja epidemija, zato se jo tudi omenja

največkrat.

Vir: History, leto 2020, št. 98, str. 13.

22


Panika in nakupovalna mrzlica, ki jo je bil v minulih tednih deležen svet in

tudi Slovenija, ni pojav samo moderne dobe in sodobnega človeka. To

nam dokazuje naslednji članek.

Vir: History, leto 2019, št 86, str. 75. Vir: History, leto 2020, št. 97, str. 47.

Tudi KUGA ali ČRNA SMRT Evropejcem dolgo ni bila tuja. Justinijanska

kuga, imenovana po tedanjem vladarju Bizanca, ki je zaradi te bolezni

umrl tudi sam, in je med letom 541 in 542 zaradi tega umrlo 40 odstotkov

prebivalstva tedanjega vzhodnorimskega

cesarstva, je bila zagotovo kuga. To naj bi

bil prvi izbruh bubonske kuge, ki so jo

prepoznali po črnih lisah, ki so nastajale na

telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev.

Zato se je tudi imenovala črna smrt ter je

predstavljala strah in trepet srednjeveške

Evrope. Najhuje je udarila v 14. stoletju.

Še precej dlje kot kuga so človeštvu grozile

ČRNE KOZE. Prvi izbruhi naj bi se bili

pojavili že deset tisoč let pred našim

štetjem. V Evropi je bila najhujša epidemija

konec 18. stoletja, ko je umrlo približno

400.00 ljudi. Še huje je bolezen pustošila v

Ameriki, ko so jo tja zanesli evropski

osvajalci od 16. stoletja naprej. Pomorila je

več milijonov ljudi, izginila so celotna

23


ljudstva, kar je omogočilo evropsko prevlado v Novem svetu. Po iznajdbi

cepiva proti črnim kozam konec 18. stoletja se je začela obolevnost hitro

zmanjševati. Zadnja epidemija v Evropi je bila leta 1972 v tedanji

Jugoslaviji. Bolezen se je razširila na Kosovu in v Srbiji, kamor naj bi jo

bili prinesli romarji z Bližnjega vzhoda. Zbolelo je 175 ljudi, 35 jih je umrlo.

V svetu je bil zadnji primer zabeležen leta 1977 v Somaliji, tri leta kasneje

je Svetovna zdravstvena organizacija črne koze razglasila za izkoreninjeno

bolezen.

V zadnjih 200 letih je bilo zabeleženih tudi 7 pandemij KOLERE. Bolezen,

ki jo povzroča v stoječih vodah živeča bakterija, je zahtevala več deset

milijonov življenj. Še danes zboli za kolero od 3 do 5 milijonov ljudi na leto,

do 130.000 jih umre, predvsem v nerazvitih delih sveta z neurejeno

kanalizacijo.

V zadnjem času je največ strahu v svetu in tudi pri nas povzročila

epidemija EBOLE v zahodni Afriki, ki je dobila ime po reki Ebola v Kongu.

Največja epidemija se je začela decembra 2013, ko je v Gvineji zbolel in

umrl dveletni otrok. Kmalu za njim so umrle tudi njegova mama, sestra in

babica. Na pogreb babice so prišli znanci iz sosednje vasi, ki so nato

bolezen prenesli v svet. Iz Gvineje se je razširila v Liberijo, Sierro Leone,

Nigerijo in Mali, okuženi potniki pa so jo zanesli tudi v ZDA in Evropo. V

ZDA in Španiji se je okužba prenesla na zdravstvene delavce z bolnikov,

ki so jih tja prepeljali iz prizadetih afriških držav, vendar se epidemija ni

dalje razširila. Epidemija ebole je trajala do januarja 2016.

Med bolj obsežne epidemije uvrščamo

tudi okužbe z virusom PRAŠIČJE in

PTIČJE GRIPE. V zgodovini so se proti

boleznim borili na različne, pogosto tudi

iracionalne načine. Učinkovitejši ukrepi za

preprečevanje širjenja bolezni so bili

prepoved druženja, zapiranje mestnih

vrat, poostrena higiena, pokopavanje

trupel zunaj naselij in sežiganje kužnih

predmetov. Pomemben napredek je

pomenila uvedba karantene v 14. stoletju.

Bolj sodobna ukrepa pa sta odkritje

povzročiteljev večine nalezljivih bolezni in

priprava uspešnih cepiv proti njim. Vir: History, leto 2019, št. 91, str. 11.

Vir: https://www.vecer.com/najhujse-morilke-v-zgodovini-clovestva-s-svojimiposledicami-preusmerile-tudi-tok-zgodovine-10123911.

Mateja Malnar

24


14. 4. 1895 (na velikonočno nedeljo) je potres ob 22.17 uri močno stresel

Ljubljano. Epicenter je bil v Jančah, magnituda je bila 6,1 po Rihterjevi lestvici.

Čutili so ga tudi na Dunaju, v Firencah in Sarajevu. V Ljubljani in njeni okolici je

umrlo 7 ljudi, poškodovanih pa je bilo med 10 in 20 odstotkov hiš. Najbolj so

bile poškodovane hiše na tedanji Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, Čopovi,

Židovski in Trubarjevi ulici ter na Levstikovem in Vodnikovem trgu. Po potresu

se je začela obsežna obnova Ljubljane, kot jo poznamo danes.

Najpomembnejši arhitekt je bil Maks Fabiani. Poleg njega so sodelovali Ciril

Metod Koch, Josip Vancaš, Artur Von Spindler, Sigmundt idr., ki so jih v

Ljubljano napotile avstro-ogrske oblasti. Po potresu je mesto obiskal cesar

Franc Jožef I. Cesar je tudi sam prispeval velik finančni vložek pri obnovi

Ljubljane, za kar so mu pred sodiščem postavili kip, ki pa je bil po razpadu

Avstro-Ogrske odstranjen.Takrat so nastali Zmajski most, Prešernov, Vodnikov

in Trubarjev spomenik, kanalizacija in mnogi parki. V času potresa je bil župan

Ljubljane Ivan Hribar. Tovarne so ustavile proizvodnjo, šole so ostale zaprte,

oblasti so okrepile policijski nadzor, v mesto so prišli vojaki, ki so začeli graditi

zasilna prebivališča za tiste, ki niso imeli sorodnikov, da bi se začasno nastanili

pri njih. Postavili so šotorska naselja, nekaj lesenih barak, nekateri so prve noči

preživeli v vozovih in kočijah. Na Mirju je zraslo zasilno naselje iz zeljarskih

sodov in kadi, ki jih je brezdomcem ponudila družina Jakopič, ki se je na

Krakovem ukvarjala s pridelovanjem kislega zelja.

Naravne nesreče, kot je potres, niso nič neobičajnega tudi na naših tleh. Ljudje

so jih uspešno prestali in se iz njih tudi kaj naučili. Je pa zanimivo, da se naravne

nesreče pojavljajo pogosto ob boku in ravno v času večjih epidemij, vojn, slabih

letin zaradi suše, poplav, napadov kobilic idr.

Vir: https://zgodovinanadlani.si/1895-veliki-ljubljanski-potres/

https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljana-s-tramovi-podprto-mesto.html.

Mateja Malnar

25


Če želiš iti hitro, pojdi sam, če želiš iti

daleč, pojdimo skupaj, bi lahko z eno

mislijo opisala svoj spomin, pri katerem

smo se zelo povezali, in se ga

bom spominjala do konca svojega

življenja. Vse skupaj se je začelo

septembra 2018, ko smo dobili prijavnice

za interesno dejavnost prva

pomoč. In tako se je začela naša pot. Bilo nas je malo več kot šest mladih

laikov, ki smo želeli prejeti čim več znanja, da bi znali pomagati znancem

in tudi mimoidočim, ko bodo to najbolj potrebovali. Srečevali smo se vsak

ponedeljek in takrat smo odšli domov z neko posebno energijo, ker smo

vedeli, da smo se nekaj novega naučili in bomo lahko nekomu s svojim

znanjem rešili življenje.

In tako se je približeval april in z njim tudi regijsko tekmovanje iz znanja

prve pomoči. Ker je bilo to nasploh prvo leto, na dobro uvrstitev nismo

upali preveč pomisliti, ampak je vsakemu izmed nas nekje na dnu srca

gorela ta želja po dobri uvrstitvi, čeprav si je nismo priznali. In prišel je dan

odhoda, vsi smo bili nestrpni in komaj smo čakali preizkušnje, ki so jih za

nas pripravili. Premagali smo postavljene izzive, kljub bolezni naše vodje

in poškodbe roke ene izmed članic. In tako smo čakali samo še na

rezultate. Učiteljica nas je pripravljala na to, da tudi če ne bomo dobri, ne

bo nič narobe. Razglaševali so od zadnjega mesta proti prvemu in imena

šole niso omenjali vse do 1. mesta. Naše veselje je bilo nepopisljivo in še

toliko slajše, saj tega nismo pričakovali. In začeli smo odštevati do sredine

maja. Naše priprave se niso bistveno spreminjale, še vedno smo z

veseljem hodili nanje in se na njih skupaj smejali in tako tudi lažje delali.

In prišla je sobota, 11. 5. 2019, ko smo dosegli nepričakovano. Zgodaj

zjutraj smo se odpravili proti Debelemu rtiču. Tokrat pa so se naši živčki

poigravali z nami in smo nestrpno pričakovali, katere poškodbe bomo

morali oskrbeti. Med samimi delovišči smo se družili in se poskusili v

različnih delavnicah. Samih delovišč je bilo pet, na njih smo vse skupaj

oskrbeli 16 poškodb, med njimi so bile razpočna rana na glavi, zlom

čeljusti, odprti zlom gležnja, zlom kolka, oživljanje otroka in drugi. In po

končanem delu smo se odpravili na sprehod ob morju. Sledila je

razglasitev najboljših. Šli so od 12. mesta proti prvemu. Zopet našega

26


imena nismo slišali skoraj do konca, slišali smo ga šele, ko so nas

razglasili za državne podprvake. Bili smo zelo veseli in nismo bili

razočarani, da nismo bili prvi, saj razlika ni bila zelo majhna. Celo pot

nazaj smo se pogovarjali in se veselili.

In tako je iz majhnega nastalo

veliko. Do takšnega uspeha nas je

vodila naša vztrajnost, sproščenost

in prijateljstvo. V tem času smo se

med seboj zelo povezali in ustvarili

nepozabne trenutke in ene najlepših

spominov.

In ravno spomini in lepo preživeti

trenutki so tisto, kar šteje v življenju.

Zato ni pomembno, če nam

kdaj ne uspe, pomembno je, da se

poberemo in da bomo ob tem

ustvarjali spomine, ki nas bodo

krasili in nam polepšali slabe dneve

do konca našega življenja.

ENEJA PIRC, 9. B

V okviru projekta Kariernega centra za mlade –

VŠEČKAM IN GREM sta nam strokovni delavki z

Ljudske univerze Kočevje, Maja Rupnik in Irena

Dukić, na zelo zanimiv način predstavili poklice.

Učenci 3. B so napisali, kako so doživeli to

predstavitev.

JAKOB DRAŠKOVIČ: Obiskali sta nas gospe z Ljudske univerze. Bili sta

zelo prijazni. Vse je bilo zanimivo, najbolj pa zgodba o Dr. Hovu in

Brbončkovih. Naučil sem se, da kajenje zelo škodi, zato bom rekel babici,

naj neha kaditi. Spoznali smo različne poklice. Moški in ženske lahko

opravljajo skoraj vse poklice. Menim, da ženske ne morejo opravljati

težkih del.

27


MARINA ČAVLOVIĆ: Učili smo se o poklicih in poslušali smo pravljico.

Zelo sta mi bila všeč kužka, ki jima je bilo ime Dr. Hov. Najlepše mi je bilo

na koncu, ko smo barvali. Upam, da še kdaj prideta.

ULA ŠALEHAR: Najbolj mi je bila všeč pravljica o družini Brbončkovih.

Delali smo tudi zdravniški kovček. Med sličicami smo izbirali poklice in jih

predstavili. Jaz sem izbrala učiteljico, saj hočem biti športna učiteljica.

ALJAŽ KOŽUH: Po malici sta v razred

prišli dve gospe v belih haljah. Mislil sem,

da sta doktorici. Razdelili sta nas v dve

skupini. Ena skupina je odšla v knjižnico,

druga je ostala v razredu. Najprej sta

nam povedali zgodbo o Brbončkovih. Ko

je prišla druga skupina nazaj v razred,

smo se igrali igrico. Na koncu smo

izdelali papirnati kovček za pripomočke.

Povezava: http://www.lu-kocevje.si/karierni-center-za-mlade-vseckam-in-grem-enota-kocevje.

TIA LUZAR: Poslušali smo zgodbico o Dr. Hovu. Potem smo si izbrali

poklice in smo jih morali opisati. Nato smo izdelovali zdravniški kovček.

VITA ABRAM: Najprej smo poslušali smešno pravljico, ki je imela naslov

Dr. Hov. Potem smo igrali igrico o poklicih, ki je bila zelo zabavna. Naredili

smo zdravniški kovček. Bilo mi je zelo všeč.

LUKA ČAVLOVIĆ: Obiskali sta nas dve gospe. Ime jima je bilo Irena in

Maja. Pogovarjali smo se o raznih poklicih. Meni je najbolj všeč poklic

gasilca. Poslušali smo tudi pravljico o Dr. Hovu in risali.

ZOJA KURE: Ko je bila tretja ura, sta v naš razred prišli dve gospe. S

seboj sta prinesli dve škatli. V prvi škatli sta bila dva kužka, preoblečena

v zdravnika. V drugi škatli sta imeli pripravljeno, kar bomo počeli. Iz te

škatle sta vzeli liste, kjer je pisalo pravljica Dr. Hov. Razdelili smo se v dve

skupini. Ena je odšla v knjižnico, druga pa je ostala v razredu. Po končani

pravljici smo se igrali, kateri poklic boš imel, ko odrasteš. Potem smo

izdelali zdravniški kovček. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo brali pravljico.

Jožica Sevšek

28


Na Župančičevo tekmovanje

sem se prijavila,

dan in noč sem

liste papirja prebirala.

Ko napočil je čas,

sem pesmico povedala na glas.

Učiteljica me je izbrala,

veselo sem ji rekla hvala.

Čez teden dni

v neki drugi šoli,

sodniki so poslušali,

kakšne lepe pesmice

deklamirali smo mi.

Po dolgem času,

ko obupala sem že,

mami pride in mi pove:

»Učiteljica mi je sporočila,

da se boš s pesmico

še v Črnomlju predstavila.«

Vir:www.kamnik.si

S prijateljico sva na tekmovanje odšli,

starši zame veseli so bili.

Na tekmovanju nisem zmagala,

a vseeno nisem žalostna bila,

saj ni pomembno zmagati,

važno je sodelovati

in se pri tem zabavati.

MAŠA BOŽIČ, 6. A

29


Predstavili vam bova štiri knjižne novosti, ki bi se vam lahko zdele zanimive. Vsaka

ima drugačno tematiko (nekatere bodo bližje puncam, druge pa fantom). Da pa ne

bova dolgovezili, pa kar začnimo:

Knjigo za mlajše bralce je napisal pisatelj Michael Morpurgo in nosi

naslov ČRNA KRALJICA. Zgodba govori o dečku Billyu, ki po selitvi

spozna zelo čudno sosedo. Njena značilnost je, da nosi črna oblačila

in ima črnega mačka. Zaradi tega jo vsi kličejo Črna kraljica. Billy se

z njo ne srečuje, ampak nekoč mu je zagodel zajček. Pobegnil je

namreč na sosedin vrt. Soseda se mu zdi od blizu še bolj čudna,

potem pa mu predlaga nekaj nepredstavljivega … Le kaj je to?

Dekliška knjiga je ta mesec knjiga SOLZE SO ZA LUZERJE avtorice

Neli Kodrič Filipić. Ajda, učenka devetega razreda, se z mamo in

mlajšim bratcem zateče v varno hišo pred nasilnim očetom. Oče je

alkoholik in nasilnež, vendar mama krizo v družini zaradi sramu

dolgo časa skriva. Za Ajdo se življenje v trenutku spremeni in

spopasti se mora s čisto novim življenjem. V novi šoli nikogar ne

pozna, in ker se ne vključi v Klapo, postane žrtev nasilja. Klapo vodi

sošolka Brina, nadangel, ki deluje po načelu "kdor ni z nami, je proti

nam", in na nasprotnike se potem spravljajo. A Ajda se ne da kar

tako. Upre se in zaveznike najde tudi med sošolci …

Knjigo, namenjeno fantom, je napisal pisatelj Vinko Möderndorfer in

ji dal naslov JAZ SEM ANDREJ. Andrej je nov na mestni šoli in ima

en cel kup problemov. Pravzaprav jih ima več kot kdorkoli drug na

tem svetu. Vse skupaj se začne že pri njegovem imenu, nadaljuje s

tem, da sta njegova starša ločena, potem pa s tem, da bi moral biti

lep in priljubljen. In še marsikaj se najde. A vse le ni tako hudo. Ima

malce prismuknjeno, a skrbno mamo, odbito babico, kmalu pa se

spoprijatelji še s samosvojo Sonjo, le Mumija (učitelj matematike) mu

greni življenje. Vse tako počasi postaja lepše in lepše, predvsem pa

strašno razburljivo ...

Zgodbi za vse starejše bralce je ta mesec naslov VSAJ EN POPOLN

DAN in je delo Jeniffer Niven. Theodor Finch šteje dneve, odkar je

buden. Violet šteje dneve do mature. Finch velja za največjega

čudaka na šoli, kjer so težave, tam je on. Violet žaluje za umrlo sestro.

Njuna svetova trčita skupaj na ozki polici šolskega zvonika visoko od

tal. Violet postane glavna zvezda šolskega časopisa, ker je rešila

čudaka Fincha pred samomorom. Resnico, kdo je koga pravzaprav

rešil, poznata samo onadva. Skupaj morata opraviti šolsko nalogo in

odkrivati naravne znamenitosti svoje države. Violet ob Finchu pozabi

odštevati dneve do konca šole in se prvič po sestrini smrti sproščeno

smeji, Finch pa ob Violet postane "normalen". Skupaj doživita tudi kar nekaj popolnih

dni. Vendar popolnost ne traja dolgo.

Tako, to je to za ta mesec, ostanite zdravi in pozitivnih misli. Se beremo naslednjič!

HANA PREBILIČ in ENEJA PIRC

30


Andraž Hribar je kočevski glasbenik, ki je v svoji

dolgoletni karieri nanizal že celo ogrlico uspešnic

(Življenje je, Moja moja, Ognjen obroč, Kaj mi delaš,

Huanani, Stari most …) Letos snema že šesto

ploščo in k snemanju je povabil tudi otroški pevski

zbor Piki Jakob. Z Andražem smo sodelovali že na

ponovitvi letnega koncerta leta 2017, ko smo peli

pesem Sreča, za katero je na besedilo Bojane Vajt napisal glasbo in

priredbo. Na koncertu je solo pela njegova hčerka Nana, kot presenečenje

pa je vskočil še sam Andraž.

V sredo, 4. marca, smo v dvorani KCK posneli njegovo novo skladbo z

naslovom Barčica. Snemanje je potekalo zelo hitro, saj so pevci svoj del

pesmi vadili že na pevskih vajah v šoli. Pevci so kljub strahu pred

neznanim uživali v novi izkušnji in je bilo zadovoljstvo na koncu toliko

večje. Veseli nas, da smo bili del te zgodbe, zato se Andražu na tem

mestu tudi zahvaljujemo.

Andreja Pogorelec Šenk

Foto: Borut Šenk

31


Kot vsako šolsko leto se je tudi letos

odvijalo tekmovanje iz znanja zgodovine

na temo Prazgodovina na Slovenskem

– ob 90. obletnici arheoloških izkopavanj

Srečka Brodarja v Potočki Zijalki.

Šolsko tekmovanje je potekalo 3. 12. 2019 na OŠ Zbora odposlancev in

se ga je udeležilo 22 učencev. Bronasto priznanje so prejeli: Gašper

Aljaž, Hana Prebilič, Neža Zupanič, Miha Car, Ema Nuhanović, Kristina

Lazić.

Na območno tekmovanje so se uvrstili trije tekmovalci: Gašper Aljaž,

Hana Prebilič in Miha Car. Tema ni bila najbolj blizu ne učencem ne

mentorici, zato pa smo se z večjo vztrajnostjo zakopali v obširne strani

predpisane literature. Vsi trije tekmovalci so osvojili srebrno priznanje na

območnem tekmovanju, ki je potekalo 4. 2. 2020 na OŠ Stara Cerkev.

Mentorica: Mateja Malnar

Vir: www.uciteljska.net

32


GLEDALIŠKI KROŽEK 3. RAZREDA SE PREDSTAVI

Gledališki krožek 3. razreda obiskuje 18

učencev. Za večino je bila to prva izkušnja,

da so se preizkusili kot gledališki igralci.

Naučili so se igro Jaz sem najmočnejši, ki

govori o domišljavem volku, ki se sprehaja

po gozdu in se baha s svojo močjo pred

zajčki, Rdečo kapico, prašički in palčki. Vsi

se ga bojijo, le malo zeleno bitjece se ga ne

ustraši in mu pove, kdo je najmočnejši … Zgodbo smo malo priredili, da

je vlogo dobil vsak učenec. Pridno smo vadili, žal pa nam je velikokrat

ponagajala bolezen, zato smo na vajah morali improvizirati in zamenjevati

odsotne. Prvi nastop smo imeli v dvorani KCK na Otroški gledališki mini

karavani. Učiteljica Katja Gole Pucelj je poskrbela za kostumografijo, da

so bili učenci v svojih vlogah se bolj prepričljivi.

MISLI UČENCEV GLEDALIŠKEGA KROŽKA:

Mentorici: Nataša Bjelajac in Jožica Sevšek

Jakob Šolar Rančigaj: Jaz sem bil volk. V

predstavi sem pokazal, kdo je najmočnejši, zato

sem se hvalil. Najprej sem imel malo treme,

ampak mi je bilo všeč, ko sem igral. Tudi drugi

igralci so se potrudili. Odigrali smo dobro, saj

smo imeli dobri učiteljici.

Valentina Gudič: Igrala sem Rdečo kapico. Počutila sem se odlično. Na

začetku sem imela malo treme. Igrica je bila enostavna in zelo, zelo

zabavna. Drugi so bili dobri kakor jaz, nekateri celo boljši.

Neža Pahor: V igri sem bila zajček. Zelo mi je bilo nerodno igrati in

pokazati svojo vlogo. Drugi so igrali dobro in tudi jaz sem bila dobra.

Taj Brezar: Jaz sem bil zajček. V redu je bilo, ko

smo igrali.

Kaja Polajnar: Najboljše mi je bilo, ko smo

nastopali. Imela sem vlogo zajca. Ko sem stopila

na oder, sem imela malo treme. Ko sem prvič

govorila, me je trema minila.

33


Patricija Blatnik: Igrala sem zajčka. Dobro

sem skakala, malo bi lahko še izboljšala to, da

bi govorila bolj naglas. Zelo mi je bilo všeč.

Jure Pajnič: Bil sem prvi pujs. Pred začetkom

sem imel tremo, ko sem pa stopil na oder, sem

se malo sprostil. Igra je bila zelo dobra.

Eman Budimlić: Imel sem vlogo pujsa. Ko smo prišli na oder, sem imel

malo treme, ko pa smo začeli igrati, je nisem več imel. Počutil sem se

dobro. Vsi smo dobili nagrado.

Jakob Polajnar: Tudi jaz sem igral pujska. Slabo je bilo to, ko so luči

svetile v mene. Dobro je bilo pa to, da nisem imel treme. V svoji vlogi sem

se počutil zelo dobro.

Jakob Draškovič: Bil sem palček in sem moral peti. Vloga mi je bila zelo

všeč. Malo me je bilo sram, ampak zaradi luči, ki so svetile zelo močno,

da nisem videl igralcev, me potem ni bilo več. Vsi smo bili odlični.

Lan Zobec: Jaz sem bil palček. Pred nastopom sem imel tremo. V tej

vlogi sem se počutil zelo dobro in mi je bila všeč zato, ker sem pekel torto

in plesal. Mislim, da smo odigrali dobro. Drugi so se zelo trudili in nekateri

dobro odigrali. Igra se mi je zdela lepa. Lahko pa bi govorili bolj naglas.

Mia Naglič Kavran: Bila sem palček, počutila sem se odlično. Na začetku

sem imela malo treme. Delali smo torto, plesali in še kaj. Igrica mi je bila

zelo všeč.

Aleksander Rašić: Moja vloga je bila

palček. Zelo mi je bilo všeč, ko smo

kuhali in pekli torto. Med igranjem sem se

počutil zelo dobro in mislim, da smo se

imeli lepo.

Vir: www.sng-ng.si

Naj Mavrin: Imel sem vlogo palčka.

Počutil sem se dobro. Malo me je bilo

sram. Lahko bi bil malo glasnejši. Moral

sem reči: »Ena, dve, tri, ups, štiri.« Mislil

sem, da ne bom tako dober. Menim, da

je bila predstava dobra.

34


Ula Jalovec Pertot: V vlogi palčka sem se

počutila zelo lepo in zabavno. Na začetku

sem bila pod stresom. Ko sem prišla na oder,

sem se začela zabavati. S palčki sem mešala

in plesala.

Matej Pahor: Jaz sem bil zelena pošast.

Počutil sem se dobro. V igri sem mamici

pripravil presenečenje.

Ula Bejtovič: Jaz sem igrala vlogo mame, ki je imela rojstni dan. Počutila

sem se dobro, malo mi je bilo tudi nerodno. Izboljšala bi, da bi govorila

malo bolj naglas. Igra mi je bila zelo všeč.

Fotografije: Nataša Bjelajac in Andreja Mlekuž

SKLANJATEV

V šoli se Janezek uči sklanjatve.

Učiteljica ga vpraša: "Janezek, kako se sklanja DEDEK?"

Janezek : "Ja, … brez kozmodiska težko."

META LONČAREVIČ, 7. C

IMENOVALNIK

RODILNIK

DAJALNIK

TOŽILNIK

MESTNIK

ORODNIK

dedek

dedka

dedku

dedka

(o) dedku

(z) dedkom

35


Peter Pirc Peter Gradišar Ina Šaver

Nika Lenassi Sara Majcen Eneja Pirc

Hana Prebilič Nana Maja Hribar Vita Otoničar

Urška Rupnik Mihael Ljepić Naja Lia Rade

učenci 4. B Brigita Prebilič Teja Čop

Tian Klobučar Ofak Luka Rogale Magda Gornik

Nikolina Pleše Neža Sedej Meta Š. Marincelj

Martina P. Porenta učenci 5. r (TJA) Mateja Malnar

Jožica Sevšek Maša Božič Andreja P. Šenk

Nataša Bjelajac Jožica Sevšek Meta Lončarevič

Jasmina Čajo Jakob Š. Rančigaj Valentina Gudič

Neža Pahor Taj Brezar Kaja Polajnar

Patricija Blatnik Jure Pajnič Eman Budimlić

Jakob Polajnar Jakob Draškovič Lan Zobec

Mia N. Kavran Aleksander Rašić Naj Mavrin

Ula J. Pertot Matej Pahor Ula Bejtovič

Damir Lindić Andreja Mlekuž

ČASOPIS UREDILA IN OBLIKOVALA:

Kočevje, marec 2020

36

OLSKI ČASOPISmarec2020

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?