Revija Svitanje - Poletje 2017

wsljubljana

Letnik XIII, številka 2


Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

031 725 909 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Monika Brinšek, Aci Urbajs,

Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Marija Poljanec, Maja Kristan,

Meta Vrhunc, Elvira Devetak,

Brane Žilavec, Matjaž Jež,

Fanika Jeromel, Franc Vehar,

Saša Klančar, Andreja Videmšek,

dr. Dinko Raffanelli

SLIKOVNI MATERIAL:

Andreja Videmšek, Maja Kristan,

Matjaž Jež, Brane Žilavec,

Meta Vrhunc, Saša Klančar,

Andreja Videmšek, arhiv uredništva

NASLOVNICA:

Brane Žilavec

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 725 909

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

Uvodnik3

Zveza Demeter 4

Modul za svetovalce biodinamike 4

Zveza biodinamikov Slovenije 5

Zveza biodinamikov Slovenije 5

Biodinamika v praksi 6

Na mladih svet stoji 6

Vrstenje ali kolobarjenje 10

Narava vedno naredi to, kar je prav 13

Zdravje14

Medicina po meri človeka 14

Povezava med procesom dihanja ter življenjem

čustev in čutil 15

Širimo obzorja 16

O poreklu nebesnih teles v našem solarnem

sistemu 16

Literatura22

Društva24

Revijo Svitanje lahko naročite:

revija@svitanje.si

Letna naročnina znaša 22 €.

svitanje.si/narocilo

www.svitanje.si

2

ISSN 1854-1739


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji!

Lepo pozdravljeni v naši

poletni številki.

Vem, da se mnogi že odpravljate na dopust, ampak

za vrt oziroma njivo je treba vedno poskrbeti.

Poskrbeti pa moramo tudi za naš notranji, duhovni

vrt in za to so poletne počitnice res primeren čas. Sodelavci

revije nam vedno prinašajo zanimive teme,

ki so nam lahko v pomoč pri obdelovanju tega našega

skrivnega vrta. V tej številki lahko berete:

• o aktivnostih in načrtih Združenja Demeter

Slovenije in Zveze biodinamikov Slovenije;

• o šolskem vrtu po biodinamični metodi,

ki so ga z učenci osnovne šole v Tolminu

uredile članice društva Ajda Posočje;

• o vrstenju ali kolobarjenju, ki mu sledi

primer kolobarja (za tiste, ki potrebujejo pri

tem nekaj pomoči);

• o čebelah in človekovi odvisnosti od njihovega

preživetja, ki se je žal ljudje ne zavedamo

dovolj;

• o medicini po meri človeka (v razmislek ob

lenobnem poležavanju na plaži);

• o povezavi med procesom dihanja in življenjem

čustev ter čutil, ki sta jo zanimivo

razložila R. Steiner in Goethe;

• o poreklu nebesnih teles v našem solarnem

sistemu.

Naj vas spomnimo na pomembne knjige in brošure,

ki so izšle pri Založbi Ajda Vrzdenec:

Setveni priročnik 2017,

Kmetijski tečaj dr. Rudolfa Steinerja,

Praktično vrtnarjenje po Mariji Thun,

Človek in antropozofska medicina – predavanja

dr. Mayrhofferja,

Povitki in obloge – napotki, kako si pomagati

pri začetnih bolezenski stanjih.

Na zadnji strani pa vas zopet čaka seznam društev

za biodinamično kmetovanje in antropozofskih iniciativ

v Sloveniji ter njihove kontakte.

Želim vam zanimivo duhovno vrtnarjenje!

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

4. 7. torek cvet cel dan kamilico

6. 7. četrtek cvet od 10h kamilico

13. 7. četrtek cvet od 18h kamilico

14. 7. petek cvet od 10h kamilico

31. 7. ponedeljek cvet cel dan kamilico

1. 8. torek cvet do 9h kamilico

2. 8. sreda cvet od 11h kamilico

9. 8. sreda cvet cel dan kamilico

13. 8. nedelja plod od 12h rman, preslico

14. 8. ponedeljek plod cel dan rman, preslico

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

22. 8. torek plod cel dan rman, preslico

23. 8. sreda plod od 15h rman, preslico

31. 8. četrtek plod od 8h rman, preslico

3. 9. nedelja korenina cel dan hrastovo lubje

4. 9. ponedeljek korenina do 16h hrastovo lubje

11. 9. ponedeljek korenina od 13h hrastovo lubje

12. 9. torek korenina cel dan hrastovo lubje

20. 9. sreda korenina cel dan hrastovo lubje

21. 9. četrtek korenina cel dan hrastovo lubje

23. 9. sobota korenina od 14h hrastovo lubje

30. 9. sobota korenina cel dan hrastovo lubje

3


Zveza Demeter

Modul za svetovalce biodinamike

Andreja Videmšek

Združenje Demeter Slovenija je februarja v

sodelovanju z Zvezo biodinamikov Slovenije in

Demeter International organiziralo prvi modul

strokovnega izobraževanja za mentorje, svetovalce,

kontrolorje in certifikatorje za biodinamiko.

Udeleženci so se vključili v dvoletni cikel izobraževanja,

ki je sestavljen iz štirih modulov, od katerih se trije

dogajajo v Sloveniji, zadnji pa vključuje ogled dobrih

praks v tujini. Po zaključenem ciklu bodo udeleženci

usposobljeni za svetovanje in mentorstvo kmetom, ki

se želijo preusmeriti v biodinamično kmetovanje in

pridobiti certifikat Demeter. Sodelavci s kontrolnih

organizacij pa bodo dodatno usposobljeni za izvajanje

Demeter kontrol in certifikacije. Poleg prvega modula

je bil izveden tudi obnovitveni seminar za že certificirane

svetovalce za biodinamiko, saj je pomembno, da

so svetovalci seznanjeni z novostmi.

Seminar so vodili dr. Reto Ingold iz Dornacha v Švici,

ki je vodja akreditacijskega odbora pri Demeter International;

dr. Matjaž Turinek, Demeter kmetovalec in

koordinator odbora za

izobraževanje in standarde pri Združenju Demeter

Slovenija, ter dr. Maja Kolar, sodelavka Biotehniškega

centra Naklo in Sekcije za kmetijstvo Goetheanum, koordinatorka

odbora za izobraževanje in standarde pri

Združenju Demeter Slovenija (ZDS).

Bodoči svetovalci iz biodinamike

Seminar je potekal v treh delih. Prvi dan je bil namenjen

strnjenemu pregledu načel biodinamike in kmetiji kot

celostnemu organizmu, in sicer za postavitev temeljev

predvsem za tiste, ki so del kontrolnega procesa, a se

z biodinamiko neposredno ne ukvarjajo. Drugi dan je

bil bolj praktično usmerjen, po predavanju smo si udeleženci

ogledali shranjevanje in prikaz mešanja biodinamičnih

preparatov na sedežu Društva Ajda Domžale

ter spoznali delovanje biodinamičnega društva kot

podpornega sistema za biodinamične kmetovalce. Bodoči

svetovalci smo se nato preizkusili v praksi ter na

4


Zveza BD Slo

primeru Biodinamične kmetije pri Cajhnu (družina Videmšek)

iz Doba pri Domžalah izvedli obravnavanje

kmetije kot celostnega organizma in preizkusili, na kaj

vse morajo biti kot svetovalci pozorni pri svojem delu.

Tretji dan je bil namenjen obnovitvi certifikata usposobljenih

svetovalcev za biodinamiko, ki so svoje

znanje osvežili, se seznanili z nekaterimi novostmi in

spremembami Demeter smernic ter si izmenjali svetovalske

izkušnje s terena. Kot predavateljica se nam je

pridružila še Polonca Mehraban Repič, predsednica

certifikacijskega odbora pri Združenju Demeter Slovenija

in dolgoletna Demeter kontrolorka in certifikatorka

z mednarodnimi izkušnjami.

Zelo pomembno je, da imamo usposobljene svetovalce

s področja biodinamike, saj se ta metoda kmetovanja v

marsičem razlikuje od ekološke metode ter predstavlja

velik odmik od tradicionalnega kmetovanja, še večji

pa v primerjavi s konvencionalno pridelavo. Še posebej

smo veseli udeležbe sodelavcev s kontrolnih organizacij

in sodelavcev Kmetijske svetovalne službe, ki

bodo lahko to metodo posredovali in predstavili svojim

kmetom. Najpomembneje pa je, da je svetovalec

predvsem človek, na katerega se lahko kmet zanese in

vedno obrne z vprašanji. Pomembna je obojestranska

komunikacija, s poudarkom, da zna svetovalec kmetu

prisluhniti, kaj si želi, in mu pomaga pri uresničevanju

zastavljenih ciljev v skladu z Demeter smernicami in

uspešno biodinamično kmetijsko prakso. Izobraževanja

so bila zelo zanimiva in udeleženci so jih s svojim

aktivnim sodelovanjem še popestrili in sooblikovali.

Najlepše se zahvaljujemo g. Jožetu Grabljevcu, predsedniku

Društva Ajda Domžale, ki nas je prijazno sprejel

ter nam predstavil delo biodinamičnega društva.

Dr. Reto Ingold iz Švice

Zveza biodinamikov

Slovenije

Saša Klančar

predsednica Zveze biodinamikov Slovenije

V preteklem letu je prišlo v Zvezi do nekaterih

sprememb in sedaj delujemo v prenovljeni

zasedbi. Na predsedniško mesto sem bila izvoljena

Saša Klančar. Po izobrazbi sem univerzitetna

diplomirana inženirka agronomije, članica

biodinamičnega društva Notranjske.

Prav tako smo zamenjali naziv in sedaj se uradno

imenujemo Zveza biodinamikov Slovenije. V Zvezo

je včlanjenih 6 biodinamičnih društev. To so društva

iz Bele krajine (predsednica je Kristina Vranešič), z

Dolenjske (predsednik je Jože Lusavec), z Notranjske

(predsednica je Mihaela Klančar), s Posavja

(predsednik je Zvone Černelič), iz Sostra (predsednica

je Alenka Svetek) in s Štajerske (predsednik je

Stanko Krašovec).

Že takoj na začetku smo si zadali nalogo, da se povežemo

z Združenjem Demeter Slovenija. Sodelovanje

je uspešno steklo in skupaj smo se lani predstavili na

Ekoprazniku v Ljubljani, v novembru pa je potem

Združenje Demeter Slovenija v sodelovanju z Zvezo

pripravilo v Domžalah predavanje 'Biodinamični

preparati včeraj, danes in jutri' s predavateljem Jean

– Michel Florinom.

Člani izvršnega odbora že gledamo v prihodnost in

načrtujemo delo in dogodke. Aktivno se bomo vključili

v delo in program KGZS, promovirali bomo Zvezo,

organizirati nameravamo strokovno ekskurzijo

ter še poglobiti sodelovanje z Združenjem Demeter

Slovenija.

Zveza smo člani društev in od nas je odvisno, kaj

bomo naredili. Zavedamo se, da več kot nas je, bolj

smo vidni, prepoznavni in slišani, zato vabimo vsa

biodinamična društva iz Slovenije, da se nam pridružijo.

Odprti smo za sodelovanje z vsemi, ki jim je

naravni način pridelave prioriteta. Vse sveže ideje in

zanimivi predlogi so vedno dobrodošli.

Ne pozabite – povezani smo močnejši.

5


Biodinamika v p

Na mladih svet stoji

Marija Poljanec

Po dolgi mrzli zimi smo vsi težko čakali na

spomladansko prebujenje. Čeprav je bil mesec

marec nadpovprečno topel, se je bilo le težko

uskladiti s pravimi termini. Vseeno smo izkoristili

visoke temperature za zgodnje posevke, pa rast ni

napredovala, ker so bile noči sorazmerno mrzle. Že

kmalu po sredini aprila je presenetila huda pozeba,

ki je naredila veliko škode in dodatno zaustavila rast.

Ko so učenci po desni strani zapolnili vse klopi, je bil

pogled nanje, na njihove nedolžne, zvedave oči in na

rahle nasmeške, ki so izdajali, da pričakujejo nekaj neznanega,

skrivnostno lep.

Nič čudnega, saj večina od njih verjetno še ni nič vedela

o načelih biodinamike.

Nezavedajoč se treme sem se kar naenkrat tudi sama

počutila kot otrok.

6

Kaj neki piše v Setvenem koledarju,

katera Luna je danes?

Kljub temu smo proti koncu aprila uspeli izvesti uspešen

naravoslovni dan, in sicer v okviru projekta

Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin oziroma njihovih

sedmošolcev v sodelovanju z našim društvom.

24. aprila smo se zbrali vsi mentorji in učenci v veliki

predavalnici šole.

Polnjenje gredice in škropljenje s preparatom

Zasajene gredice šolskega vrta

Za uvod smo jim predvajali kratek spot dveh dijakov

ilirskobistriške gimanzije o pomenu zdrave prehrane,

ki smo ga morali ponoviti, in to je bil pravi uvod

v obrazložitev: Kaj pomeni biodinamično obdelovanje

zemlje? Kje je njen izvor? V čem se razlikuje od ostalih

ekoloških metod? Nazadnje pa smo jim predstavili

tudi Rudolfa Steinerja.


raksi

Nasprotno od pričakovanega so bili učenci zelo navdušeni.

Odzvali so se s prisrčnim aplavzom in polni

mladostne prekipevajoče energije so se nato fantje in

dekleta porazdelili po že prej pripravljenem programu

v posamezne skupine in odšli veselo na delo.

Skupino, ki je ostala na šoli in na novo uredila šolski

vrt, sva vodili skupaj z učiteljico Petro Drnovšček. Težko

je bilo izbrati primerno mesto, kajti v polpreteklosti

se ob gradnji šol ni več predvidelo, da naj bi šola imela

tudi svoj vrt, učni poligon v naravi, kjer bi učenci in

razgrabili, potem pa so fantje prinesli štiri že sestavljene

grede, ki so jih izdelali na šoli, ter jih postavili na

pripravljena tla z majhno vmesno razdaljo. Za osnovo

smo jih najprej zapolnili z dračjem, nato pa z odkopano

travno rušo. To smo poškropili s preparatom 500,

da pospeši razkroj. Močnejši fantje so že stali s pripravljenimi

samokolnicami in začeli v grede voziti zemljo.

Pri tem so drug drugemu izkazovali moč in se medsebojno

spodbujali. Ko so grede napolnili, so zraven

naredili še en majhen kup zemlje, ki bo služil za bučke.

Ups, kakšna masa gnoja?! Lopatanje eno uro Dinamiziranje baldrijana Pripravljeno za zorenje

učitelji ne le našli prostor za sprostitev, temveč tudi

možnost kaj lastnega pridelati in se hkrati učiti naravoslovja,

fizike in kemije v naravi, saj le-ta zajema in

prežema celotno stvarstvo.

Zato smo pač morali izbrati prostor pod drevesi. K sreči

je bil tam na kupu že parkovni odpadni material,

ki bo lahko kasneje osnova kompostniku. Tako smo

se lotili dela. Najprej so učenci odkopali rušo, lepo

Še v drugo smo vse grede poškropili s preparatom,

poravnali in dekleta so se lotila saditve listnih sadik.

Svetovala sem jim, naj ostale tipe rastlin sadijo kasneje,

ob določenem času po setvenem koledarju, ki smo jim

ga dali. Že prej pa so dekleta pripravila lične zapise za

posamezne skupine rastlin in jih pritrdila na mrežnato

ograjo pred gredicami. Nekaj učenk se je smukalo

7


BIODINAMIKA

okoli nas, slikalo, beležilo, kot prave novinarke, da je

vse potekalo po pravilih. Jaz pa sem napol slišno še

dodala: 'Delo naših rok blagoslovi Bog!'

Druga skupina se je odpravila na Volarje na ekološko

kmetijo Marije Kavčič, ki pa se že dolgo prilagaja tudi

biodinamiki. Tam je skupina fantov naredila gnoj po

Mariji Thun. Izdelava tega preparata traja nekaj več

kot eno šolsko uro. Učenci so se z lopatanjem dobro

Priprava vejevja za podlago v gredi Visoka greda je zasajena 'Štihanje' vrta V družbi z gospo, ki je prinesla stara semena

razgibali in se obenem vključili v ritem Zemlje in Kozmosa.

Marjana Gruden, ki je bila mentorica tej skupini,

je povedala: 'V začetku so bili fantje kar malo začudeni

ob pogledu na maso gnoja. A kasneje, proti koncu mešanja,

se se razživeli.' Za vrhunec pa je sledila še vožnja

z novim traktorjem ter na koncu posladek in osvežilna

pijača po truda polnem delu.

Ko bo preparat dozorel – po približno dveh mesecih -

ga bodo učenci smeli uporabiti v šolskem vrtu, če pa

bodo Mariji Kavčič kaj lepega šepnili na uho, pa sem

prepričana, da ga bodo smeli tisti najbolj radovedni

odnesti za poizkus tudi domov.

Tretja skupina je pri gospe Nadi Zuza v naselju samostojnih

hiš v Tolminu zapolnila visoko gredo z že

pripravljenim materialom, jo po biodinamiki poškropila

in zasadila kar mešano, da bodo videli, kako se rastline

prenašajo, ali druga drugo spodrivajo, ali morda

kaj potrebujejo. Sigurno pa jagode, ki so jih kot venček

zasadili med dvema deskama v režah, naznanjajo, da

se bodo učenci radi vračali na ogled, se morda zaustavili

in zaznali metamorfozo rastlin ali pa se samo malo

posladkali.

Milenka Kavčič in Vasta Rejec sta vodili skupino na

vrtu učiteljice Petre Vitez Costantini v stanovanjskem

predelu Tolmina. Vrt so najprej poškropili s prepratom

500, zemljo so prekopali, jo ponovno poškropili in zasadili.

Učenci bodo imeli tudi na tem vrtu priložnost

skozi vegetacijo opazovati rast in tudi kaj pomagati,

saj delo na vrtu ne predstavlja samo sadilni dan. Vrt je

zadnji odblesk izgubljenega raja, ki pa ga človek lahko

znova vzpostavi z intimnim odnosom med človekom

in rastlinami, posledično pa z vsem stvarstvom.

Z Majo Kristan in Jožico Leban je skupina nad Žabčami

izdelala kompostnik. Vprašanje v razmislek je bilo:

Ali bananin olupek odvržemo na biodinamični kompostnik?

Naučili so se, kako so včasih ljudje, ko niso

imeli veliko orodja in še manj različnega materiala,

uporabili svoje spretnosti in iznajdljivost ter so samo

s tem, kar jim je dala narava v njihovi bližini, doma

zgradili zelo dobre zgradbe, in sicer s skupnimi močni,

z medsebojno pomočjo.

Kompostnik je zasnovan s pokončnimi leskovimi

debelimi koli, ki so zabiti v teren, stene zapolnjujejo

prepletene leskove veje. Kompostnik je sestavljen brez

vijakov in žebljev. Duh skupinskega dela je bil zelo

prisoten in je skupino prijetno povezal.

Mislim, da so učenci vseh skupin dobili en dober začetni

vpogled v praktični del biodinamike z različnih vidikov,

za katere pa upam, da jih bodo znali združiti v

celoto in se ob šolskem vrtičku o tem tudi pogovarjali.

Tudi ob spotu, ki so ga z resničnim navdušenjem spremljali,

lahko razmišljajo, kako potrebna je za njihov

razvoj zdrava prehrana. In njihova pravica je, da jo

glasno zahtevajo, kjerkoli zaznajo, da je to potrebno.

Za to priložnost bodo učenci oblikovali tudi bilten, za

katerega smo kot društvo prispevali primere dobrih

praks o delovanju Steinerjeve biodinamike v svetu,

ki se je po binkoštih leta 1924 kljub dvomom razširila

v širni svet. Seveda nismo pozabili omeniti blagovne

znamke Demeter, ki velja za boginjo in kraljico vseh

metod in označuje hrano najvišje kakovosti, pridelane

po načelih biodinamike.

8


V PRAKSI

Na koncu, nekateri že utrujeni, a vedre volje, ki je ni

bilo moč prikriti, smo se zopet zbrali v šoli v večnamenskem

prostoru, kjer nas je skupina učencev zeliščarjev

pod vodstvom Nade Uršič in Janje Kragelj pogostila

z odlično zeliščno 'frtajlo'. Ob soku in kavi smo

mentorji vse skupaj zaokrožili s prijetnim pogovorom

o zelo uspešno izvedenem skupnem projektu.

Skupina med koli kompostnika Staknimo glave! S skupnimi močmi nam bo uspelo Delo je uspešno opravljeno

Če pa zaključim z naslovom članka, da na mladih svet

stoji, smo jim ga odrasli dolžni predstaviti v pravi luči,

ne po načelih materializma, v katerega svet drvi in ne

ve, kako in kje se bo ustavil.

Stvarstvo se brani pred napačnimi odločitvami človeka,

ki se v kmetijstvu kažejo tako, da se intenzivira

zmogljivost zemlje po čimvečjem dobičku v odločitvah,

kaj se splača in kaj ne.

Kar ima za posledico monokulturo, opustošenost,

zastrupljanje in hiranje zemlje. In ko narava odgovarja

na svoj način z vedno večjimi klimatskimi grožnjami

ter se delamo nevedne, kot da nismo nič krivi, se raje

vprašajmo, ali ni skrajni čas, da premislimo, kakšen

svet bomo zapustili mladim, katerega nasledniki in

skrbniki bodo.

Upajmo, da se bomo tega vse bolj in bolj zavedali in da

bomo izročila 'naših starih', ki smo jih zavrgli, postavili

na vogalni kamen ter jih združili tudi z zdravo tehnologijo

in napredkom, ki sta naravi in človeku v pomoč.

A pri tem nikoli ne pozabimo, da je Zemlja sveta.

9


BIODINAMIKA

Vrstenje ali kolobarjenje

Matjaž Jež

10

Vrstenje pomeni, da vrtnarimo tako, da si na

določeni površini v naslednjih letih sledijo različne

rastline. Vsaka rastlina namreč črpa iz zemlje samo

nekatere snovi. Če bi naslednje leto sadili enako vrsto

na isto mesto, bi teh snovi pričelo primanjkovati in

rastline bi slabše uspevale. Tudi bolezni in škodljivci,

ki so se letos udomačili na naši rastlini, bodo

naslednje leto številnejši, kar bo spet prispevalo k

slabšemu uspevanju. Zato nam vrstenje omogoča,

da se izognemo enostranskemu izčrpavanju tal in

da preprečimo prekomerni razvoj škodljivcev in

bolezni.

Dolgoletne izkušnje in tudi znanstvene raziskave so

pokazale, da si nekatere rastline na isti površini lahko

sledijo šele po 5 ali 6 letih. V vrtovih se je ustalila praksa

triletnega vrstenja. Če pa upoštevamo, da imamo

na večini gred po dva pridelka letno, imamo dejansko

šestletni kolobar, saj se izmenja 6 vrst vrtnin, preden se

ista vrne na staro mesto.

Zato vrt razdelimo na štiri enake dele, ki jih imenujemo

poljine. To storimo v vsakem primeru, tudi če imamo zelo

majhen vrt in obsega samo štiri grede. Na prvih treh poljinah

bomo menjavali rastline po načelu 3-letnega kolobarja,

četrto poljino pa bomo namenili trajnicam. Triletno

vrstenje v praksi poteka tako, da v prvem letu pognojimo

samo prvo, v drugem letu samo drugo, v tretjem letu pa

samo tretjo gredo. V četrtem letu pride na vrsto spet prva.

Če smer gnojenja poteka v smeri urinega kazalca, potem

tudi ne bo zadrege, kdaj je katera greda na vrsti.

Po dveh ali treh letih obnovimo tudi gredo za trajnice

(na primer jagode), ki jo ob tem prestavimo na drugo

mesto. Tako je tudi četrta greda vključena v kolobar.

Na tak način smo leta 2014 zasnovali tudi šolski vrt

osnovne šole v Mislinji. Vrt je bil osnovan na ledini in

je bil v tem letu prvič zasajen. Zaradi tega se dogodki

prva tri leta še ne ujemajo z modelom, po preteku enega

cikla pa že vse teče na ustaljen način in tudi vrtna

prst je že takšna, kot mora biti.

Za vrt smo najprej izdelali načrt ureditve, potem pa še

sadilni načrt s predlogom zasaditve rastlin. Pri vseh korakih

nastajanja vrta so sodelovale učiteljice in učenci.

Rastline za prvo poljino

(ki smo jo izdatno pognojili s kompostom):

zelje, rdeče zelje, kitajsko zelje, listnati, brstični in glavnati

ohrovt, cvetača, brokoli, paradižnik, paprika, jajčevci,

bučke, buče, kumare, krompir in sladka koruza.

Bučke


V PRAKSI

Rastline za drugo poljino (je bila gnojena lani, letos po

potrebi samo dognojimo):

drobnjak, korenje, peteršilj, pastinak, rdeča pesa, črna

redkev, maslena koleraba, solata, špinača, endivija, radič,

blitva, visoki fižol, dolga vigna.

Rastline za tretjo poljino (je bila pognojena predlani,

letos po potrebi samo dognojimo):

čebula (vse sorte), šalotka, česen, grah, bob, soja, nizki

fižol, tudi solata, rdeča redkvica, špinača, rukola.

S tega seznama izberemo le tiste rastline, ki jih želimo

pridelovati, in v takšni količini kot jih potrebujemo.

Bob

Četrta poljina (je bila izdatno pognojena s kompostom):

Ta greda je bila namenjena jagodam. Ker pa smo jih

nameravali sadili šele konec poletja, smo čas do takrat

izkoristili tako, da smo na tej površini posadili paradižnik,

katerega sadike so učenci sami vzgojili v posodah

na okenskih policah učilnic.

Zeliščni krog v sredini vrta (okrogla središčna greda za

zelišča, pognojena s kompostom):

V sredini kroga so bile višje rastoče rastline, kot so slezenovec,

slez in ameriški slamnik. Proti robu grede so

jim sledile nekoliko nižje, kot so žajbelj, sivka ognjič,

kamilica, meta in melisa, čisto ob zunanjem robu pa

najnižje rastline: plahtica, timijan in majaron.

Dobri sosedje

Pri izdelavi sadilnega načrta je poleg naših želja in

pravil vrstenja potrebno upoštevati še rastline v neposredni

soseščini. Rastline iz korenin izločajo snovi,

s katerimi lahko zavirajo rast sosednjih rastlin (da si

izborijo prostor pod zemljo). V takih primerih se nam

lahko zgodi, da bodo naše rastline slabo uspevale zaradi

'slabih sosedov'. Vpliv pa je lahko tudi obraten,

da bodo naše rastline pod vplivom sosednjih bolje uspevale,

kot bi sicer. Takšne rastline so 'dobri sosedje'.

Naj naštejemo nekaj primerov iz obeh skupin. Dobri

sosedje solate so paradižnik, paprika in sladka koruza.

Njen slab sosed je peteršilj. Dobri sosedje korenčka so

čebula, por, česen, drobnjak, solata in majaron. Slaba

soseda sta peteršilj in pastinak. Nekaj značilnih primerov

bomo navedli še pri posameznih rastlinah.

Sadilni načrt

Vedno sem občudoval gospodinje, ki so za leta nazaj

natančno vedele, na kateri gredi je kaj rastlo in kako

je uspevalo. Ampak to so bile izjeme. Za večino nas

pa velja, da si je bolje zapisati in narisati, kot pa čez

tri leta ugibati, kje je kaj raslo in kam lahko letos kaj

posadimo ali posejemo. Zato si izdelamo sadilni načrt.

Za ta namen je čisto dober malo večji zvezek, kamor

narišemo razvrstitev gred in napišemo, kje smo gnojili

in kje smo kaj sadili ali sejali. Seveda pišemo tako, da

lahko na isto gredo vpišemo po dva pridelka. Dobro

je, če je skica dopolnjena še z besedilnim delom. Tukaj

vpišemo vse, kar se nanaša na določeno rastlino.

Katero seme smo imeli kupljeno (proizvajalec, sorta in

serijska številka) ali smo ga morda dobili od prijateljev

kot domače seme. Vpišemo datum setve ter glavne mejnike

in značilnosti gojenja (pikiranje, sajenje na prosto,

dognojevanje, odvračanje škodljivcev, zorenje plodov).

Koristilo bo tudi, če napišemo kaj o kakovosti in količini

pridelka ter o tem, če smo pridelali kaj semena. Tako

bo naš zvezek postajal iz leta v leto pomembnejša 'baza

podatkov'. Če želimo biti sodobni, lahko vse skupaj

vpisujemo tudi v računalniške tabele, nerodno pa je, da

z računalnikom ni dobro hoditi po vrtu.

11


BIODINAMIKA

Primer kolobarja na šolskem vrtu OŠ Mislinja

za leto 2014

Druga četrtina

Tretja četrtina

Druga poljina

Pognojeno z listovko iz gozda

Drobnjak, korenček, peteršilj, pastinak, rdeča pesa,

repa, solata, maslena koleraba, črna redkev, bela

redkev, špinača visok fižol, dolga vigna, endivija,

radič.

Druga poljina

Letos nič gnojeno

Čebula, česen, fižol (nizek in visoki), grah, bob, soja

(morda bi uspevala tudi čičerika?). Leča in čičerika

morata biti na močnem soncu, pa tudi solata, špinača

in užitni tolščak. Poleti zasadimo tudi rukolo,

jeseni in zgodaj spomladi pa redkvico.

Prva poljina

Pognojeno s kompostiranim hlevskim gnojem,

ki je star eno leto

Zelje, listnati, brstični in glavnati ohrovt, cvetača,

koruza (sladka), paradižnik, paprika, buče, lubenice,

melone, kumare, pogojno tudi zelena in

krompir. Zelena in krompir samo, če je bil gnoj

v tla zadelan v jeseni in dobro odležan, drugače

ne, gnojiti pa s kompostom (6 l/m2) ali kupljenimi

organskimi gnojili (polni odmerek).

Za trajnice

Pognojeno s kompostiranim hlevskim gnojem,

ki je star eno leto

Na tej poljini so trajnice: rabarbara, špargelj,

novozelandska špinača, drobnjak in ostala trajna

zelišča. Po večjem delu poljine se zasadi jagode

(jagode 2 leti), na manjšem delu pa paradižnik in/

ali ostala zgoraj navedena zelenjava. Obvezno gnojenje

s kompostom jeseni ali spomladi (lahko tudi s

kupljenim organskim gnojilom.

Prva četrtina

VHOD V VRT

Četrta četrtina

Zimska solata Posavka

12


V PRAKSI

Narava vedno naredi

to, kar je prav

Franc Vehar

Pozdravljeni, zvesti bralci in bralke! V tem članku

razmišljam o katastrofah v naravi.

V preteklem letu sem doživel najtežje trenutke svojega

čebelarskega življenja. Iz nepojasnenih vzrokov sta mi

propadli dve tretjini čebelarstva. S čebelicami sem delal

kot biodinamik, tako kot vsako drugo leto do sedaj.

Končni rezultat pa je bil porazen.

K takemu rezultatu je prispevala zahteva veterinarske

službe na področju čebelarstva, da kupujemo vsa zatiralna

sredstva za zatiranje varoe od naših veterinarskih

služb in da se držimo njihovih navodil. Jaz sem

kupil oksalno kislino, tako kot je bila zahteva, in strogo

upošteval njihova navodila. O rezultatu sem vam že

povedal. Sprašujem se, ali je bil resnični vzrok propada

tolikega števila čebeljih družin ravno v napačni recepturi,

ki je bila zahtevana.

Pogovarjal sem se s čebelarji, ki niso imeli izgub pri

čebeljih družinah, in sem prišel do spoznanja, da ti čebelarji

niso zaupali uradni medicini. Drugi vzrok za

ohranitev čebeljih družin je bilo čebelarjenje v neokrnjeni

naravi, kjer ni sodobnega kmetijstva s koruzo.

Ugotovil sem tudi, da je bil pomemben dejavnik za

ohranitev družin neprenaseljenost s čebeljimi družinami.V

mojem okolju so na novo začeli čebelariti trije

krajani in število družin v krogu treh kilometrov je bilo

krepko preseženo.

V takem primeru vmes poseže narava s svojimi zakoni

in hoče vzpostaviti pravilno ravnotežje živalske populacije

glede na možnost preživetja. In tako je to leto v

našem prostoru spet dovolj hrane za preživetje tistih

čebeljih družin, ki so preživele zimo.

Pomlad je bila to leto za razvoj čebeljih družin dobra.

Kljub pozebi akacije, lipe in kostanja je narava poskrbela,

da so čebelice dodobra napolnile medišča z okusnim

gozdnim medom in s tem zagotovile dovolj hrane

za naslednji mesec, četudi bi bilo medenje v naravi

skromnejše. Čebelarji ne bodo smeli biti požrešni in

oropati družin vsega medu. Če bodo storili to, se lahko

ponovi dogodek iz lanskega leta, ko po kostanjevi paši

praktično ni bilo dovolj medičine v naravi, da bi čebelje

družine preživele. Družine pa so morale stradati, v

kolikor jim čebelarji niso dodajali sladkorja.

V upanju, da to točenje medu ne bo zadnje letos, vas

lepo pozdravljam ter vam želim čudovito poletje in dopust,

da si boste nabrali novih moči za jesenski del leta.

Naj medi.

13


Zdravje

Medicina po meri

človeka

Dr. Dinko Raffanelli

Kaj nas skrbi? Kaj sploh lahko naredimo? Ali obstaja

nekaj, kar nas izpolnjuje, greje, sreča pa je za druge?

Pravilno je reči (po Rudolfu Steinerju): 'To, kar v meni

ni v redu – to je moje. To, kar je v redu – to imam od

Boga.' R. Steiner po navadi ni bil nagnjen k moraliziranju.

Človek – duhovni človek – je zanj tisto najvišje, k

čemur težimo.

Duhovni človek – ne zemeljski nadčlovek.

Človek je to, kar je – človek – v tem, kar je v njem človeško

oziroma kar presega tisto, kar je živalsko ali

rastlinsko ali mineralno. Človek transformira to živalsko,

rastlinsko, mineralno.

Ko uporabljamo to, kar okoli sebe srečujemo z namenom

človečnosti, ustvarjamo okoli sebe prostor, ki bo

v prihodnosti slavil človeka, povezanega s tistim, kar

mu je bilo nevidno in s čemer se po ljudski meri srečuje

in živi.

Prepričanje, da tisto, česar ne vidimo, ne obstaja, vodi

v eno smer zablod. Druga smer je, ko 'vidimo' tisto, kar

ne obstaja.

Ljudska mera je pot Resnice, na kateri spoznamo in

vidimo svetovno resničnost. Človek je potopljen v svetovno

resničnost – zdrav ali bolan.

Zdravljenje, potopljeno v svetovno resničnost, vidi človeka,

ki je sooblikovalec z bitji duhovnega sveta in ki

z uporabo zdravilnih sredstev iz narave preoblikuje to

naravo po meri človeka.

Takšna pot poglabljanja v svetovno resničnost je spoznavna

pot, potrebna za medicino, kjer je zdravnik, ki

teži k spoznanju duhovnega sveta, usmerjen k pacientu,

ki ga vidi kot nekoga, ki se mu z zdravilnim postopkom

pomaga, da svobodno spoznava duhovni svet.

To so ideali medicine, poglobljene v svetovno resničnost.

prevedla Breda Pavlovič

14


Povezava med procesom dihanja ter

življenjem čustev in čutil

Elvira Devetak

Proces dihanja je povezan z življenjem čustev v

najrazličnejšem smislu. Če si človek zna razložiti, kaj

vse je povezano s procesom dihanja, na kakšen način

lahko proces dihanja vpliva na življenje čustev in

življenje čutil, mu bo marsikaj jasno. Če s procesom

dihanja vnese v kri dovolj kisika, ga bodo snovi v

organizmu sprejele. Človek, ki se veseli duhovnih

stvari, ki ima duhovno vsebino in ki ga duhovna

vsebina radosti in nanj trajno vpliva, bo iz duha

deloval zdravilno na svoje organe.

Povezava med zmožnostjo reprodukcije in

imaginativno dejavnostjo duše

Primer povezave v organizmu. Zmožnost reprodukcije

v spodnjem delu ustreza tako imenovanemu vizionarstvu

v zgornjem delu organizma, kar na določen način

obsega imaginativno (Po duhovni vedi je domišljija prva

stopnja spoznanja, ki jo dosežemo z izgradnjo duševno-duhovnih

organov za 'gledanje' v duhovni svet. Dr. Rudolf Steiner

je o domišljiji govoril na številnih predavanjih, na primer

'Imagination, Inspration und Intuition' [Domišljija, navdih

in intuicija], v GA 12: Die Stufen der höhern Erkenntnis

Stopnje višjega spoznanja ter Antropozofija, Uvod v antropozofski

svetovni nazor, Zagreb 2002) dejavnost duše. Zato v

številnih bratstvih od članov zahtevajo določeno askezo,

tu pa tiči vir velike nevarnosti. Izognemo se ji lahko

le s čistim notranjim življenjem, s trdim zanašanjem

na lastno osebnost in s tem, da ostanemo zbrani v vseh

življenjskih okoliščinah. Če se človek ne prepusti niti

močnemu vznemirjenju niti zunanjim vplivom, doseže

zanesljivost na področju duhovnega življenja, s tem pa

bo znal odstraniti škodljive vplive.

Bela magija ni le vprašanje čistega, temveč tudi močnega

in varnega življenja, trdega obvladovanja notranjega življenja

in zmožnosti ohranjanja prisebnosti v vseh situacijah.

Če ima nekdo tako veliko moč samoobvladovanja,

da se nikakor ne bo pustil omajati, če ima trden notranji

ustroj, bo lažje premagoval življenjske neuspehe.

Nova doba bo nastopila takrat, ko se bodo ljudje odločili

za uporabo modrosti antropozofije na vseh področjih.

V prihodnosti bo treba, recimo, preučevati, kako bi

sile, ki jih uporablja organizem, lahko načrtno preoblikovali

v sile, ki bi jih uporabili za duhovna spoznanja.

Nekoč bodo v laboratorijih izdelovali snov, ki bo tako

visoko kakovostna kot mleko (Proizvodnja prehrambeno

visokokakovostnih snovi in prehrambenih nadomestkov je že

občutno prisotna, vendar ti izdelki niso v skladu z naravo v

nastajanju, niso ustvarjeni iz duhovnega; ne le, da ne nosijo

duhovne moči življenja iz kozmično-eteričnega okolja, temveč

ne nosijo niti naravnih sil Zemlje). Že danes bi bilo povsem

mogoče postaviti laboratorij za raziskavo hrane in

s tem vplivati na prehrano ljudstva. No, prišel bo čas, ko

bodo kemijski poskusi učencev duhovne vede usklajeni

z naravo v nastajanju in ne z naravo, ki je že nastala.

V tem smislu je Goethe dejal:

Opazujte jo, kako nastaja,

kako se korak za korakom

rastlina,

postopoma vodena,

izgrajuje v cvet in sadež.

Sprejmite teh nekaj omenjenih načinov opazovanja -

na za nas oddaljenem področju - kot nekaj, kar bi si

človek moral zgraditi. Že s tem boste ugotovili, da je

mogoče iz njih sprejemati duhovno hrano, pa tudi,

kakšen praktičen pomen imajo za vas.

15


Širimo obzorja

Osnove antropozofije

O poreklu nebesnih teles

v našem solarnem sistemu

Brane Žilavec

16

Ko preiskujemo moderne razlage porekla našega

solarnega sistema, odkrijemo, da ne obstaja ena sama

razlaga, ki bi bila sprejeta s strani celotne znanstvene

skupnosti, temveč – ravno nasprotno – obstaja

veliko hipotez z njihovimi možnimi modeli. 1

To je posledica dejstva, da ima vsak model nerešene

probleme, ki še niso bili ustrezno razloženi. 'V sedanjosti

je najširše sprejeti model na področju kozmologije,

ki razloži oblikovanje in razvoj solarnega sistema, nebularna

hipoteza, ki predlaga, da je solarni sitem nastal

iz megličastega materiala. To teorijo je razvil Immanuel

Kant 2 leta 1755.' 3 V Steinerjevem času se je imenovala

Kant-Laplaceova teorija.

Če želimo resnično razumeti poreklo teles, ki sestavljajo

naš solarni sitem, moramo pričeti s kratkim pregledom

razvojnih ciklov iz antropozofske perspektive. 4 'V

teku našega celotnega razvoja imamo sedem planetnih

stanj (planetov): Saturn, Sonce, Luna, Zemlja, Jupiter,

Venera, Vulkan; in v povezavi z vsakim planetom moramo

upoštevati sedem krogov. Prehod skozi krog se

lahko imenuje tudi kraljestvo in četrti zemeljski krog

imenujemo mineralno kraljestvo. Sedaj smo na četrtem

planetu, v četrtem krogu in znotraj tega kroga v četrtem

stanju oblike oz. v četrti sferi.' 5 Znotraj naše sedanje

fizične sfere imamo sedem dob. Do sedaj smo prešli

skozi štiri: polarno, hiperborejsko, lemursko in atlantsko

dobo; sedaj živimo v prvi poatlanski dobi in v prihodnosti

bomo prešli skozi dve nadaljnji poatlanski dobi.

Na razvoj vesolja lahko gledamo iz različnih vidikov,

'kajti ko dovolimo našemu duhovnemu pogledu, da se

ozre nazaj v prvobitno preteklost, potem nam ni predstavljena

nič manj bogata raznolikost dogodkov, kot

nam je v naši neposredni sedanjosti. Zatorej si ne smemo

predstavljati, da smo popolnoma dojeli zadevo, ali

jo predstavili v celoti s tem, ko smo opisali razvojne

faze z nekaj koncepti in idejami. Te pretekle faze do

današnjega časa je potrebno opisati z najbolj raznovrstnih

vidikov. Potem bomo bili bolj in bolj seznanjeni z

njimi, vendar ne smemo dovoliti, da bi nas zavedlo to,

kar se pojavi tu in tam kot nasprotje. Takšna navidezna

nasprotja nastanejo zaradi dejstva, da se celo duhovnemu

zrenju lahko pojavijo stvari v zelo različnih podobah.

Nekdo lahko na primer hodi okoli drevesa in

proizvede njegove slike z mnogih strani. Vsaka slika je

resnična in teh slik je morda sto.' 6 Potemtakem si lahko

predstavljamo, da v primeru tako kompleksne téme,

kot je razvoj vesolja, mora biti na voljo velikansko število

resničnih slik ter da si mnoge med njimi navidezno

nasprotujejo.

Naše raziskovanje porekla sončnega sistema lahko

pričnemo s Starim Soncem. 'V drugem velikem ciklu

je bilo Sonce še vedno planet; šele kasneje je napredovalo

do obstoja fiksne zvezde. V misterijski znanosti 7 je

fiksna zvezda tisto telo, ki pošilja sile življenja k enemu

ali več planetom, ki so na določeni razdalji od njega. V


ŠIRIMO OBZORJA

času drugega cikla to še ni bil primer s Soncem. V tistem

času je bilo Sonce združeno z bitji, katerim je posredovalo

energijo. Ta bitja – in tudi človek na njegovem

nivoju razvoja v tistem času – so še vedno živela na

njem. Planet Zemlja, ločen od Sonca in Lune, ni obstajal.

Vse snovi, sile in bitja, ki obstajajo na in v Zemlji

Če pogledamo proti koncu obdobja Stare Lune, lahko

vidimo, da 'se Luna vedno bolj približuje Soncu in da

se v začetku počitka (daljša pralaja) ti dve telesi ponovno

združita v eno celoto, ki potem preide skozi stanje

spanja z namenom, da se prebudi v novo vesoljno obdobje

sedanje Zemlje.' 11

danes, in vse, kar sedaj pripada Luni, je bilo še vedno

znotraj Sonca. To je oblikovalo del sončevih snovi, sil

in bitij. Šele v času tretjega velikega cikla (Stare Lune)

se je to, kar se v misterijski znanosti imenuje Luna,

oddvojilo od Sonca. To ni sedanja Luna, temveč predhodnik

naše Zemlje oziroma tako rekoč njeno prejšnje

utelešenje (reinkarnacija). Ta Luna je postala sedanja

Zemlja, potem ko je izločila in izvrgla iz svoje snovi to,

kar dandanes imenujemo Luna. V tretjem ciklu (Stare

Lune) sta potemtakem obstajali dve telesi namesto

predhodnega planetarnega Sonca: fiksna zvezda Sonce

in oddvojena planetarna Luna. Človek in druga bitja, ki

so se razvila kot njegovi spremljevalci med potekom

Starega Sonca, so bili vzeti iz Sonca skupaj z Luno.

Sonce je tedaj oskrbevalo lunina bitja od zunaj s tistimi

silami, ki so jih pred tem pridobivali direktno iz Sonca,

ki je bilo njihovo domovanje.' 8

Potemtakem 'je Staro Sonce vsebovalo vse, kar je bilo

kasneje izločeno kot Luna in Zemlja. Vse življenje in

vsa toplota sta izvirala iz središča Sonca. Potem se je

v naslednji stopnji (Stara Luna) dogodilo naslednje: Iz

temé pralaje 9 se je pojavilo Sonce. Del sončeve snovi je

imelo impulz, da se odcepi. Najprej se je razvila oblika

dveh povezanih obel. Potem se je ena obla popolnoma

odcepila in tako sta obstajali dve telesi drug ob drugem

kot Sonce in Stara Luna. Sonce je obdržalo sposobnost

izžarevanja svetlobe in toplote. Stara Luna je

obdržala moč razmnoževanja; bila je sposobna, da je

ponovno rodila bitja, ki so bila na Soncu, vendar so bila

odvisna od njega glede svetlobe in toplote. Ker sama

Stara Luna ni posedovala svetlobe, so se morala ta bitja

sedaj usmeriti proti Soncu' 10 kot viru njihove svetlobe.

Zaradi tega sta bila v sedanjem planetnem stanju, 'do

začetka četrtega kroga, Sonce in Luna še vedno združena

z Zemljo; oba sta oblikovala eno telo skupaj z

Zemljo. V obdobju daljše pralaje, ki se je dogodila pred

prvim zemeljskim krogom, sta se ponovno spojila z

Zemljo; in v času prvih treh zemeljskih krogov so vsi

trije ostali skupaj. Potem se je pojavila oblika dveh povezanih

obel. V tretjem zemeljskem krogu se je na eni

strani oble, ki je vsebovala vsa tri telesa, pojavila okrogla

izboklina, ki je vsebovala Zemljo, in na drugi strani

se je na enak način dogodilo z Luno. V tistem času

je glavno telo dejansko vleklo s seboj dve takšni vreči.

Šele v četrtem zemeljskem krogu je to telo ponovno

dobilo okroglo obliko; vendar sta se potem ponovno

pojavili v etru ti dve nabrekli obliki na obeh straneh' 12

glavne oble.

Ti opisi se nanašajo na ponovitve treh prejšnjih planetnih

stanj: v prvem krogu gre Zemlja skozi ponovitev

Starega Saturna, v drugem skozi ponovitev Starega

sonca, in v tretjem skozi ponovitev Stare Lune. Potem

se je v četrtem zemeljskem krogu 'zgodilo naslednje.

Ko se je približala druga (hiperborejska) doba, se je izločilo

Sonce, in v tretji (lemurski) dobi se je prav tako

zgodilo z Luno. Vse se je odvilo fizično, kar je bilo pred

tem prisotno na astralni sferi,' 13 ki je obstajala pred četrto

sfero, v kateri smo sedaj. Le-ta se imenuje fizična

sfera (glej risbo razvoja na Zemlji).

Kaj so prvobitni razlogi v ozadju teh ločitev? Te razloge

lahko odkrijemo v 'visoko razvitih bitjih, ki stojijo

dve stopnji nad človekom, ki so bili prisotni v prvotni

megli – povezani z njenim zunanjim obstojem. Ta bitja

ne bi imela kaj početi neposredno na takšnem telesu,

17


ŠIRIMO OBZORJA

kot je naša sedanja Zemlja; potrebovala so bivališče s

precej različnimi lastnostmi. Po drugi strani bi bil človek

iztrošen, če bi prebival skupaj s Soncem. Človek je

potreboval oslabljeno, bolj blago bivanje. Zato je bilo

nujno potrebno, da se je s pomočjo dejavnosti Duhovov

ognja (Arhangelov) Sonce izvleklo iz Zemlje in postalo

prizorišče njihovega delovanja. To ni bil zgolj fizični

dogodek, ampak ga moramo razumeti kot dejanje samih

Duhovov ognja. Le-ti so izvlekli njihovo bivališče in

vse snovi, ki so jih potrebovali, iz Zemlje in si uredili

njihovo domovanje na Soncu. Zaradi kreposti njihove

18

narave so sposobni zdržati ogromno hitrost razvoja

na Soncu. Če bi bil človek izpostavljen takšni hitrosti,

potem bi postal star takoj zatem, ko bi bil mlad. Ves razvoj

na Soncu se je odvijal z divjo hitrostjo. Zgolj takšna

bitja, ki so stala dve stopnji višje kot človek, so lahko

prenašala bivanje na Soncu. Ta bitja so se odstranila

skupaj s Soncem in pustila za seboj Zemljo z Luno.' 14

Kaj pa je bil razlog za kasnejšo ločitev Lune od Zemlje?

'Če bi ostala Luna združena z Zemljo, potem človek

spet ne bi bil sposoben vzdrževati svojega obstoja.

Luna je morala biti potisnjena ven, kajti drugače bi

mumificirala celoten človekov razvoj. Ljudje ne bi doživeli

takšnega hitrega razvoja, kot bi ga v primeru, če

bi Sonce ostalo povezano z Zemljo, vendar bi zogleneli

oz. se izsušili do stanja mumij; njihov razvoj bi bil tako

počasen, da bi postali mumificirani. Z namenom, da se

je ustvarila ravno pravšnja stopnja razvoja, koristna za

človeka, je morala biti Luna s svojimi silami in svojimi

podrejenimi bitji potisnjena ven' 15 iz Zemlje.

Tako lahko vidimo, da 'noben kozmični sistem ne

pride v obstoj iz neobstoja. Le-ta ne nastane sam od

sebe iz meglice, ampak pride v obstoj zato, ker so bila

mnoga duhovna bitja dejavna na njem in so v določeni

stopnji svojega razvoja izvlekla najfinejše snovi iz kaotične

osnovne snovi in izvrgla iz nje bolj grobe snovi.' 16

Potem, ko smo si pridobili temeljno razumevanje porekla

treh nebesnih teles, ki več kot očitno prevladujejo v

našem življenju – Zemlja, Sonce in Luna – lahko nadaljujemo

s preostalimi telesi našega sončnega sistema. V

ta namen se moramo ponovno vrniti na začetek, 'ko je

naša Zemlja izšla iz popolnoma duhovnega stanja po

obdobju Stare Lune in ko je prvikrat postala takšna, da

se jo je lahko zaznalo od zunaj. Takrat Zemlja ni bila

takšna, kot je sedaj. Za zunanjo videnje se jo dejansko

lahko predstavlja kot neke vrste prvobitno meglico,

kot jo opisuje naša fizična znanost. Vendar si moramo

predstavljati to prvobitno meglico veliko večjo od

sedanje Zemlje; bila je tako ogromna, da se je raztezala

daleč preko najbolj zunanjih planetov, ki sedaj

pripadajo našemu solarnemu sistemu – daleč onkraj

Urana. Za duhovno znanost ni to, kar se vidi, da izhaja

iz duhovnega stanja, le neke vrste fizična meglica.

Kajti v prvotni meglici je obstajala množica duhovnih

sil in duhovnih bitij. Le-ta so ji pripadala in to, kar se

je dogajalo v tej prvobitni meglici je bila posledica dejanj

duhovnih bitij. V prvobitni meglici moramo videti

oblačilo oz. zunanjo manifestacijo množice duhovnih

bitij na zelo različnih stopnjah razvoja. Ta bitja ne izhajajo

iz neobstoja, temveč imajo za seboj preteklost. Za

seboj imajo preteklost starega Saturna, Sonca in Lune.

Ta bitja so šla skozi vse to in sedaj stojijo pred nalogo,

da spremenijo v dejanja vse, kar so pridobila v preteklosti.

Ona stojijo na najbolj raznolikih višinah razvoja

in morajo storiti to, kar so se naučila na Starem Saturnu,

Starem Soncu in Stari Luni.' 17

Potemtakem 'je imela Zemlja potem, ko se je pojavila

iz kozmične noči, iz temine somraka (pralaje), orjaški

obseg, kajti v njej sta bila spet prisotna Sonce in Luna;

ločitve so se odvile kasneje. Obseg Zemlje je bil tako

ogromen, da je segal tako daleč, kot je današnji Saturn.

Tako kot je možno v izražanju filozofskega mišljenja,

je Kant-Laplaceova teorija povsem inteligentna razlaga

te prve oblike sedanje Zemlje. Le-ta govori o neke

vrste arhetipski meglici, v kateri je bilo vse razpuščeno

in iz katere je izšel celoten sončni sistem. S pomočjo

vrtenja meglice so se oblikovali obroči, ki so se zgostili

in potem so se kot rezultat vrtenja oblikovali planeti.' 18


ŠIRIMO OBZORJA

V zgornjih opisih lahko opazimo protislovje med dvema

izjavama o obsegu prvobitne Zemlje. Ampak če beremo

pazljivo, bomo prišli do ugotovitve, da je prvobitna

meglica segala daleč onkraj Urana in Neptuna vse do

zvezdnega neba, kajti v njej so bivala duhovna bitja, ki

so delovala na razvoj Zemlje. Vendar 'pa v začetku te

faze razvoja Zemlja ni bila plinasta sfera, kot se je pogosto

napačno domnevalo, temveč toplotna sfera. Kajti

Zemlja je na kratko ponavljala stanje Saturnovega utelešenja

in se je razprostirala do krožnice sedanjega Saturna.

Potem se je ta velikanska sfera toplote zgostila

Potemtakem lahko zaključimo, da je bila stvaritev našega

solarnega sistema 'izvršena s pomočjo sil naprednih

duhovnih bitij, ki so izvlekle sončno telo, medtem

ko so normalna in zaostala bitja ustvarila Zemljo in

Luno, ki krožita okoli njega. V vseh misterijih so se ta

dogajanja imenovala spopad v nebesih. Odcepljeni planeti

in planetoidi so ruševine tega bojnega polja.' 21

Sedaj si lahko ogledamo eno lastnost planetov, ki je zanimiva

za tiste, ki gojijo rastline v skladu s setvenim

koledarjem Marije Thun. Znano je, 'da astronomija

Sonce in planeti Merkur, Venera, Zemlja,

Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun

do plinastega stanja in šele potem, ko je bila dosežena

določena stopnja, je bilo mogoče za sfero, da tvori tekoči

element in tako na kratko ponovi stanje Stare Lune.' 19

Oblikovanje planetov sedanjega solarnega sistema se

je dogajalo postopno v različnih razvojnih obdobjih

sedanje Zemlje, zato ker so 'bila bitja kozmosa na povsem

različnih stopnjah razvoja. Celo bolj zrela bitja so

pripadala stopnjam na vseh možnih nivojih. Med njimi

so bila nekatera, ki niso imela koristi niti s hitrim

tempom Sonca niti s počasnim tempom Zemlje. Ta bitja

so odšla že pred ločitvijo, ko so bili Sonce, Zemlja in

Luna še vedno spojeni. Ta bitja so ustvarila arene za

svoje dejavnosti in to so bila področja, primerna za njihovo

vladanje. V obdobju krajše ponovitve utelešenja

Saturna so se ločili od Zemlje Uran, Vulkan in Saturn.

V obdobju krajše ponovitve utelešenja Sonca sta se ločila

Jupiter in Mars.

Potem ko je Sonce zapustilo Zemljo, sta se iz njega ločila

Merkur in Venera. Bitja, ki so verjela, da lahko tudi

ona spremljajo Sonce - ker je bilo to prej možno, ampak

sedaj tega niso zmogla - so se ločila od Sonca, vendar

šele potem, ko se je to izločilo iz Zemlje. Ta bitja so se

ločila od Sonca po njegovem izstopu in so potemtakem

na veliko višji stopnji razvoja kot ljudje. Venera in Merkur

sta dve telesi, ki sta oblikovali notranje planete našega

sončnega sistema.' 20

opisuje krožnico Saturna, ki jo razlaga kot pot Saturna

okoli Sonca. Če si v centru predstavljate Sonce in zunanji

krog kot krožnico Saturna – tako kot si to zamišlja

astronomija – potem je za okultista vse, kar je znotraj

te Saturnove krožnice oziroma znotraj Saturnove elipse,

Saturn. Za njega Saturn ni le to, kar zunanje oko

vidi kot najbolj zunanjo fizično materijo, ni le to, kar

se svetlika na nebu, kajti okultist s pomočjo svoje jasnovidnosti

ve, da obstaja neke vrste akumulacija, ki se

razteza od Sonca do krožnice Saturna. Torej, če motrimo

z okultnim videnjem to sfero Saturna, vidimo neko

vrsto eteričnega polnila v vsem tem prostoru. To, kar

leži znotraj te sfere, si moramo predstavljati kot zapolnjeno

s snovjo, vendar ne v obliki krogle, kajti opravka

imamo z zelo sploščeno žogo oz. lečo. Gledano od strani,

bi morali narisati okultni Saturn s Soncem v središču

kot precej sploščeno žogo; in na enem mestu bi bilo

to, kar se imenuje fizični Saturn.' 22

Če nadaljujemo z Jupitrom, imamo spet enako stanje.

To, kar 'zunanja fizična astronomija pozna kot svetleče

telo, ki kroži okoli Sonca – to za okultista ni Jupiter;

za njega je Jupiter vse, kar leži znotraj Jupitrove sfere.

To, kar opisuje astronomija, je samo telo, ki je tako

rekoč na najbolj zunanjih mejah resničnega okultnega

Jupitra. Dejstvo je, da snov – ne groba fizična snov,

ampak fina eterična snov – zapolnjuje prostor znotraj

Saturnove sfere, ki ima obliko lečaste, sploščene žoge.

19


ŠIRIMO OBZORJA

Prav tako je dejstvo, da je drugi manjši prostor Jupitra

zapolnjen z drugačno eterično snovjo, ki prežema

prvo snov; na ta način obstaja preprosta eterična snov

le med dvema sferama; znotraj se dve eterični snovi

medsebojno prežemata.' 23 To je primer tudi z eteričnimi

sferami ostalih planetov, medtem ko ima Lunina

eterična sfera poseben odnos do Zemlje, ki je v njenem

središču (glej sliko planetnih sfer).

telo deluje v življenju posameznega človeka, tako deluje

v življenju planeta to, kar opisujemo kot Duhove

gibanja. Za okultista je torej takšen planet na vsak način

dejansko bitje, ki uravnava, kar se odvija znotraj njega,

v skladu s premislekom. V njem ni prisotna le notranja

vitalnost, ampak ima planet kot celota zavest, kajti planet

je vsekakor bitje. To zavest, ki ustreza zavesti človeka,

uravnavajo na planetu Duhovi modrosti.

Hubble: Galaksija Sombrero

Če pristopimo k planetom z druge nadčutne perspektive,

vidimo, da ‚nam njihove oblike izražajo delovanje

Duhovov oblik. Tako kot so zadaj za človeško

obliko, za fizičnim telesom, eterično telo, astralno telo,

duša občutkov itd., 24 prav tako pripada planetom to,

kar poznamo kot Duhove gibanja, Duhove modrosti,

Duhove volje, Kerubime, Serafime itd. 25 Če si želimo

ustvariti sliko popolnega bitja planeta v smislu duhovne

znanosti, moramo reči: Planet se sreča z našo zaznavo

v kozmičnem prostoru, ko njegovo fizično bitje,

ki je dano s strani Duhovov oblik, izžareva svetlobo;

pred nami pa skriva vsa bitja višjih hierarhij, ki vladajo

znotraj in okoli njega, tako kot človek skriva njegove

višje principe pred fizičnim pogledom. Potemtakem si

predstavljamo takšen planet kot Mars ali Merkur pravilno

le takrat, ko si najprej zamislimo njegovo fizično

obliko – stvaritev Duhovov oblik – potem pa duhovno

atmosfero, ki ga obkroža in prežema in ki se razteza do

neskončnosti. Samo v primeru, ko si ga predstavljamo

na tak način, si pridobimo idejo popolnega planeta, ki

ima fizično telo kot svoje jedro v središču in okoli njega

duhovne ovoje, ki jih sestavljajo hierarhična bitja.‘ 26

Poleg tega ne smemo pozabiti, da je‚ naš planet v stalnem

notranjem gibanju. Če ne vključimo v njega samo

trdno zemljo, ampak tudi vodo in zrak, potem nas vsakdanje

življenje resnično uči, da je naš planet v notranjem

gibanju. V oblikovanju oblakov in dežju, v različnih

stanjih atmosferskih pojavov, v dviganju in upadanju

morja, v vsem tem vidimo notranjo gibljivost planetarne

snovi. To je življenje planeta. Prav tako kot eterično

Če nadaljujemo s proučevanjem planeta, vidimo, kako

potuje skozi prostor; planet ima notranjo pobudo, ki

ga giblje skozi prostor, tako kot ima človek notranjo

pobudo volje, ki povzroči, da naredi korake in se giblje

v prostoru. To, kar vodi planet skozi prostor, kar

upravlja njegovo gibanje skozi prostor in povzroči, da

se vrti okoli fiksne zvezde, predstavlja Duhove volje oz.

Trone. Toda če bi samo ti Duhovi volje dajali pobudo

za gibanje planetu, potem bi vsak planet šel svojo

lastno pot skozi vesolje; vendar temu ni tako, kajti vsak

planet deluje v soglasju s celotnim sistemom. Gibanje

ni uravnavano le tako, da se planet premika, ampak

je gibanje usklajeno s celotnim planetnim sistemom.

Tako kot se na primer doseže primerna ubranost skupine

ljudi, od katere se eden giblje v eno smer in drugi

v drugo smer, da bi dosegla skupni cilj, tako je urejeno

in usklajeno tudi gibanje planetov. Upravljanje povezanih

gibanj v sončnem sistemu je delo Kerubimov.

Vsak planetni sistem s svojo fiksno zvezdo, ki je v določenem

smislu glavni poveljnik pod vodstvom Kerubimov,

je prav tako v povezavi z drugimi planetnimi

sistemi, katerim pripadajo druge fiksne zvezde. Ti sistemi

medsebojno urejajo svoje prostorske lege z ustreznim

ozirom do sosednjih sistemov na enak način, kot

se posamezne osebe strinjajo, kadar se posvetujejo

drug z drugim, glede njihove skupne dejavnosti. Prav

tako kot ljudje ustvarijo družbeni sistem s pomočjo vrline

tovrstnih vzajemnih odnosov, prav tako obstajajo

tudi vzajemni odnosi planetnih sistemov. Medsebojno

razumevanje prevladuje med eno in drugo fiksno

20


ŠIRIMO OBZORJA

zvezdo. Samo na ta način pride v obstoj kozmos. To,

kar planetni sistemi tako rekoč razpravljajo drug z

drugim v kozmičnem prostoru, zato da bi postali kozmos,

vodijo tista bitja, ki jih imenujemo Serafimi.

Sedaj smo nekako izčrpali to, kar najdemo v človeku

vse do duše zavesti. Prav tako kot se v človeku dvignemo

do njegove višje duhovne narave, do tega, kar edino

daje pomen celotnemu sistemu vse do duše zavesti,

Opombe:

1 Wikipedia/History of Solar System formation and evolution hypotheses, maj

2017

2 Immanuel Kant (1724 -1804), nemški filozof, ki velja za enega osrednjih

predstavnikov sodobne filozofije.

3 Wikipedia/Nebular hypothesis, maj 2017

4 Osnovni opis prejšnjih stopenj razvoja je na voljo v članku Duhovno znanstvena

razlaga razvoja vesolja, Svitanje, Poletje 2016.

5, 12, 13 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 28.10.1905

Umetniška vizija solarnega sistema

prav tako pridemo, če se dvignemo nad Serafime, do

najvišje Trojice kozmičnega bitja 27 ; mi pridemo do tega,

kar upravlja vesolje kot vse-prežemajoče tridelno božansko

življenje, ki ustvarja za samega sebe ovojnice 28

v različnih planetnih sistemih. Prav tako kot tisto, kar

živi v človeku kot duh sam, duh življenja in duhovni

človek, ustvarja ovojnice v duši zavesti, duši razuma in

duši občutkov, ter v astralnem, eteričnem in fizičnem

telesu, prav tako se fiksne zvezde planetnih sistemov

gibljejo skozi prostor kot telesa božanskih bitij. V takšni

meri kot motrimo življenje zvezdnega sveta, opazujemo

telesa bogov‘ 29 oziroma tega, kar pripada božanski

celoti sveta.

7 Misterijska znanost je znanost, ki se je gojila v misterijskih šolah (misterijih)

v preteklih obdobjih človeškega razvoja. Moderna misterijska

znanost je antropozofska duhovna znanost.

6 Steiner, The Influence of Spiritual Beings on Man, Berlin, 16.03.1908

8, 11 Steiner, Cosmic Memory

9 Pralaja je duhovno stanje prehoda iz enega do drugega obdobja kozmičnega

razvoja, v katerem ne obstaja nobena fizična snov. Med dvema planetnima

stanjema je daljša pralaja, med dvema krogoma je krajša pralaja, in med

dvema sferama je kratka pralaja.

10 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 25.10.1905

14, 15, 17 Steiner, The Influence of Spiritual Beings on Man, Berlin,

15.02.1908

16, 18, 19, 20, 21 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 9.06.1909

22, 23 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms

of Nature, Helsinki, 8.04.1912

24 Osnovni opis človeškega ustroja je na voljo v članku Devet članov celovitega

človeškega bitja, Svitanje, Zima 2016.

25 Osnovni opis duhovnih hierarhij je na voljo v članku Duhovno-znanstvena

razlaga ustroja vesolja in bitij, ki obstajajo v njem, Svitanje, Pomlad 2015.

26, 29 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms

of Nature, Helsinki, 7.04.1912

27 Osnovni opis Svete Trojice je na voljo v članku Antropozofska razlaga

Svete Trojice, Zima 2015.

28 Ovojnice je moj prosti prevod angleške besede sheaths, zato ker se v tem

tekstu ta izraz nanaša na zunanji ovoj nečesa, kar je skrito v njeni

notranjosti.

Hubble: Spirala M106

21


ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1

12/16/14 10:00 AM

Literatura

ZALOŽBA AJDA

Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno

literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je

menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano

z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli

tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje

prehrane in medicine.

Naj predstavimo nekaj brošur:

ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA

TEMELJI USPEŠNEGA

KMETOVANJA V OČEH

DUHOVNE ZNANOSTI ali

kratko KMETIJSKI TEČAJ

dr. Rudolfa Steinerja

je slovenski prevod stenografskih

zapisov osmih predavanj, v katerih

je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično

metodo.

Cena: 32,85 €

PRAKTIČNO VRTNARJENJE

Marije Thun

sodi k temeljni literaturi

biodinamičnega vrtnarjenja.

Brošura

POVITKI

IN

OBLOGE

pomaga reševati

marsikatero stisko

Vzemimo primer:

Otroka boli uho

Pred obiskom zdravnika lahko

pomagamo tudi sami.

POVITKI

IN OBLOGE

V ANTROPOZOFSKI

MEDICINI

Cena: 9,90 €

Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:

VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA

Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in

zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno

temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa

za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove

volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim

šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe

lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.

Cena: 27,38 €

ZA PODROČJE MEDICINE

ČLOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA s predavanji dr.

Maria Mayrhofferja

9,00 EUR

Cena: 8,76 €

»LOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA

RAK ‡ UJMA

»LOVEŠTVA IN »ASA

Dr. Mario Mayrhoffer

Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,

da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke

raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot

kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).

Več informacij ali naročila

www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743

22


Vabimo vas k ogledu spletnih strani

www.ajda-vrzdenec.si,

kjer boste našli še predstavitev brošur:

CELOSTNA PREHRANA 1 in 2 Michaela Kassnerja

DEMETER ČEBELARJENJE Günterja Friedmanna

BIO ČEBELARJENJE Matthiasa Thuna

PRIDELUJMO SVOJA SEMENA 1 in 2

s predavanji antropozofskih specialistov za področje

semenarstva

SPIRITUALNA ASTRONOMIJA dr. Wolfganga Helda

TEMELJI BIOLOŠKODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA

Marije Thun

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI

Eckardta von Wistinghausen in Friedricha Sattlerja

PREPARATI Mete Vrhunc z napotki za izdelovanje in

uporabo biološkodinamičnih preparatov

Uporaba: Pri močnih bolečinah v ušesih

in vnetju srednjega ušesa (učinkuje močneje).

Trajanje: 10 – 15 minut, pa tudi do ene ure

Upoštevajte nasvet zdravnika!

IN KATERA ZDRAVILA BI PRIPOROČIL

ANTROPOZOFSKI ZDRAVNIK?

Priporočilo Male antropozofske lekarne,

stran 43:

Bolečine v ušesih

Aconit Ohrentropfen

Kdaj: pri prvih znakih bolečin v ušesih

Koliko: po potrebi 1–2 kapljici v slušni kanal

Apis Levisticum Glob. Wala in

Silicea comp. Glob. Wala

Kdaj: vnetje srednjega ušesa

Koliko: vsako uro 5–7 glob. Izmenično

NOVA KNJIGA

David L. Brierley

One Hundred Million

Destinies Now

Nova publikacija, ki izzive, s katerimi

se sooča Evropa, obravnava z vidika

waldorfske pedagogike.

Ko bralca počasi popelje

skozi poučni del ter nato

skozi predloge za praktično

delo, ob tem pa

predstavlja učinkovite

metode spajanja intelektualnega

in emocionalnega,

nas avtor opogumlja

in nam sporoča, da v

življenju vedno lahko izbereš,

da boš boljši. Zavedanje,

da imamo možnost

izbire, nas varuje

pred mnogimi izrazitimi

psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo

zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred

nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge

poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima

mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,

osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega

smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero

kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.

Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,

svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,

da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval

svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela

z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,

znanstvenost, praktičnost in dolgoletne

izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno

prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji

preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,

proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska

inteligenca.

prof. ddr. sc. Lidija Pehar

redna profesorica na oddelku Pedagogika

in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,

prodekanja Filozofske fakultete

23


Društva

Seznam društev

za biodinamično kmetovanje

in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji

Združenje Demeter Slovenija

Volčji Grad 40, 6223 Komen

051 204 436 (Andreja)

040 608 717 (Maja)

info@demeter.si

Društvo Ajda Vrzdenec

Vrzdenec 60, 1354 Horjul

01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)

ajdavrzdenec@gmail.com

Predsednica: Meta Vrhunc

Društvo Ajda Gorenjska

Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje

04 572 56 18, 041 948 336

monika.brinsek@gmail.com

Društvo Ajda Koroška

Trg 4. julija, 2370 Dravograd

041 340 871

toncka@loris.si

Predsednica: Antonija Ločičnik

Društvo Ajda Domžale

Podrečje 10, 1230 Domžale

041 323 249 (Jože)

051 204 436 (Andreja)

ajda.domzale@gmail.com

www.ajda-domzale.si

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška

Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici

040 658 482

ajda.goriska@gmail.com

Predsednik: Drago Kladnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska

Soseska 13, 3312 Prebold

051 394 494

ajda.stajerska@gmail.com

Predsednik: Stanko Krašovec

Zveza biodinamikov Slovenije

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

zveza.biodinamikov@gmail.com

Predsednica: Saša Klančar

Naravoslovno-izobraževalno društvo 'Sapientia'

Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije

Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci

vesna.forstneric@gmail.com

www.nid-sapientia.com

Delovna skupnost obsoteljske regije

Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina

031 643 312

romana.srimpf@gmail.com

Vodja: Romana Šrimpf

Delovna skupnost dravinjske regije

Žiče 76, 3215 Loče

031 342 107

majda.temnik@gmail.com

Vodja: Majda Temnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska

Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice

031 645 476

joze.lusavec@gmail.com

Predsednik: Jože Lusavec

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje

Boštanj 30, 8294 Boštanj

031 458 532 (Majda Hriberšek)

majda.hribersek@gmail.com

Predsednik: Zvone Černelič

Društvo biodinamikov Notranjska

Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica

041 444 736

biodinamika.notranjska@gmail.com

Predsednica: Mihaela Klančar

24

More magazines by this user
Similar magazines