18.04.2020 Views

Revija Svitanje - Jesen 2017

Letnik XIII, številka 3

Letnik XIII, številka 3

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

ŠIRIMO OBZORJA

„V začetku našega zemeljskega razvoja je bila Zemlja

združena s Soncem in Luno. V tistem času se je človek

ponovno pojavil iz duhovne klice, ki je vsebovala fizično,

eterično in astralno telo. Človek je takrat obstajal

v njegovi prvi zemeljski obliki – to je v edini obliki, ki

je bila možna v času, ko je Zemlja še vedno vsebovala

tako Sonce kot Luno. V duhovno-znanstveni literaturi

se to obdobje zemeljskega razvoja, skozi katerega je

prešel človek skupaj z njegovim planetom, običajno

imenuje polarna doba. Potem je prišel čas, ko se je Sonce

pripravilo, da se odstrani iz Zemlje; to je čas, ko so se

bi človek prejel njegov ego princip; in njegov nadaljnji

razvoj bi potekal tako, da bi bila v zadnji tretjini

atlantske dobe njegova zamegljena jasnovidna zavest

zamenjana z zavestjo zunanjih objektov.“ 13

Lucas Cranach the Elder

16

bitja, ki niso mogla nadaljevati svojega razvoja s snovmi

Zemlje, ki so se postopoma vedno bolj zgoščevale,

umaknila z bolj finimi snovmi Sonca. To obdobje se

imenuje hiperborejska doba. Nato je sledila doba, v kateri

je ostala edino Luna združena z Zemljo; to je bil čas, v

katerem je razširila naraščajoča jalovost preko našega

zemeljskega življenja. V duhovno-znanstveni literaturi

se to obdobje imenuje lemurska doba. To je doba, v katerem

se je zgodila izločitev Lune.

V času lunine krize je bil človek razvit do stopnje, v kateri

je posedoval fizično telo, eterično telo, astralno telo

in ego. Za njegov ego je bil zadolžen Duhovom oblik;

za njegovo astralno telo Duhovom gibanja; za njegovo

eterično telo Duhovom modrosti; za njegovo fizično telo

Tronom. Duhovi oblik (Eksusiaji ali Elohimi) so bili tisti,

ki so omogočili, da se je zametek ega pridružil drugim

principom. Če bi bil človek tedaj vpleten samo v

normalni tok razvoja, potem bi določena bitja delovala

na njegovem fizičnem telesu, druga na njegovem eteričnem

telesu, druga na njegovem astralnem telesu in

spet druga na njegovem egu – vsako bitje bi delovalo

na principu, ki mu je bil dodeljen. Vendar pa so bila

prisotna tudi tista bitja, ki so zaostala na Stari Luni –

luciferska bitja. 12 Če bi bila ta bitja sposobna izvajati

njihovo delo na pravilen način, potem bi bila zadolžena,

da delujejo na egu; toda na Luni so se naučila delovati

le na astralnem telesu in to je sprožilo pomembno

posledico. Če ne bil bilo teh luciferskih duhov, potem

Vendar pa se je zgodilo nekaj drugega. Luciferski

duhovi so preželi njegovo astralno telo. Ta bitja „so se

dejansko vlila v človeško astralno telo; na ta način je

človek prejel vase luciferski vpliv potem, ko je bil izgrajen

s pomočjo vseh višjih duhovnih bitij. Mi bomo

razumeli, kaj to pomeni, če izjavimo, da je postalo človekovo

življenje želja in hrepenenj – vsega, kar domuje

v astralnem telesu – prežeto z luciferskim elementom

in da je zato postalo bolj silovito, bolj strastno, vodeno

z večjim pohlepom, osredotočeno bolj nase; skratka

to, kar danes imenujemo egoizem – nagnjenje k temu,

da smo zavzeti s samim seboj in izolirani v sebi ter

zaposleni z zagotovitvijo lastnega notranjega udobja

– vse to je vstopilo v človeka z luciferskim vplivom.

Vse dobro in slabo, ki izhaja iz prežemanja z notranjim

udobjem in zadovoljstvom, je vstopilo v človeka z luciferskim

vplivom.“ 14

To je imelo zelo dramatične učinke na človeka v tistem

času. „V zgradbi njegovega astralnega telesa bi se človek

razvil precej drugače, če ne bi bil prizadet z luciferskimi

duhovi. Človek bi razvil sam takšne impulze, ki

bi ga zanesljivo vodili in ga napredovali nezmotljivo.

Višji duhovi bi ga vodili k temu, da bi videl svet tako,

kot da vsebuje objekte, v ozadju katerih se objavljajo

duhovna bitja. Ampak to, kar bi primanjkovalo, je

svoboda, navdušenje, občutek neodvisnosti – strasti

za te bolj vzvišene nagibe. Človek bi izgubil svojo

prejšnjo jasnovidno zavest in bi cenil veličastnost sveta

kot neke vrte boga, kajti on sam bi postal sestavni del

božanstva. Nadalje bi takšno videnje sveta povzročilo

popoln odsev sveta v njegovem umu, vendar bi on

sam ostal v vsej svoji popolnosti zgolj odsev vesolja.

Toda preden se je lahko to zgodilo, so luciferski duhovi

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!