Revija Svitanje - Jesen 2017

BIODINAMIKA
proces moževega umiranja in po njegovi smrti, umrl je
leta 2011, smo jih jemali. Lahko rečem, da so nam bile
v veliko oporo in pomoč.
Evo je Bachova cvetna terapija začela zanimati do te
mere, da se je začela na tem področju izobraževati. Na
Inštitutu za Bachovo cvetno terapijo, psihično pomoč
in umetnostno terapijo v Ljubljani se je pri Ireni Roglič
Kononenko usposobila za uporabo Bachovih kapljic.
Dobila je uvid v sistem, ki obsega 38 esenc, 37 jih je iz
cvetov rastlin in 1 iz studenčnice. Začetno izobraževanje
je nadaljevala v Mestrah (Italija), kjer je na izpostavi
Bachovega centra iz Anglije (Sotwell) dobila naziv
registrirana svetovalka za Bachovo cvetno terapijo
(BFRP – Bach Foundation Registered Practicioner), kar
pomeni, da lahko svetuje po načelih Bachovega centra,
ki skrbi za izvirno zapuščino dr. Edwarda Bacha.
'Če zares obstaja za vsakega človeka neko poslanstvo,
potem je moje poslanstvo Bachova cvetna terapija. Iz
neke hvaležnosti, ker so mi te kapljice pomagale v najtežjih
trenutkih, širim vedenje o tej terapiji naprej – ga
posredujem ljudem, ki so v stiski,' pravi Eva.
Razen Bachovih cvetov pa je še ena dejavnost zelo zaznamovala
Evino življenje. To so zelišča. Še pred moževo
smrtjo je bila na usposabljanju za zeliščarje pri zeliščarju
Jožetu Majesu. Ta je tečajnike zelo navdušil za
delo z zelišči in jih spodbujal, naj z njimi zasadijo njive.
Čas po moževi smrti je bil za Evo zelo težak. 'Bila sem
zelo na tleh, nisem imela nobene motivacije za karkoli.'
Takrat je spoznala Maksa, ki se je priselil iz Trsta, ker je
v Brestovici kupil hišo. Zdaj je Evin partner. Vzpodbudil
jo je, da se je lotila dela z zelišči. Pomagal ji je zasaditi
njivo z njimi in napravil je namakalni sistem. Tudi
destiliranje sivke je njegova naloga. Eva pove: ' Maks
skrbi bolj za tehnično plat, jaz pa skrbim za rastline, jih
nabiram, pokosim. Pilatova zeliščna kmetija torej nisem
samo jaz, je tudi Maks in vsi trije otroci, ki veliko
pomagajo. Kmetija je že dve leti na ekološki pridelavi,
drugo Ieto bo dobila status ekološke kmetije. Prosila
bom za ekološki certifikat za izdelke iz zelišč, saj poleg
sušenja in pakiranja čajev izdelujem tudi naravno
kozmetiko – maslo za telo, balzam za ustnice, mila, mazilo
iz sivke. Imamo 1,5 ha obdelovalne zemlje v lasti
in najemu. Od tega je na ½ ha večinoma sivka (1000
rastlin), nekaj je tudi žajblja, origana, timijana, kraškega
šatraja. Zelišča smo zasadili 2014., leta 2016 pa sem
pridobila dovoljenje za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Najprej sem imela zasajenih dvajset vrst zelišč, z leti
pa sem ugotovila, da nekatera zelišča niso uspevala,
nekaj pa so jih zdesetkale srne. Na koncu so ostala mediteranska
zelišča, predvsem začimbnice. Zdaj gojimo
dve vrsti sivke – prva je hibridna: Lavandula Grosso
Intermedia, druga pa Lavandula Angustifolia Hidcote
Blue ali po domače prava sivka. Iz hibridne sivke
pridobivamo eterično olje in hidrolat, ta sivka vsebuje
precej kafre, ki je v velikih količinah – če jo ućivamo –
škodljiva. Pravo sivko, ki vsebuje dosti manj kafre, pa
posušimo za čaje in dodatek jedem. Tudi pravo sivko
smo za poskus destilirali in ugotovili, da iz enake količine
te dobimo štirikrat manj olja kot iz hibridne. Ugotavljamo,
da na Krasu zelišča razvijejo izredno aromo.
Sadike so iz ekološke vzgoje. Prej smo jih kupovali v
Avstriji, zdaj pa v Majdinem gaju.
Seveda na kmetiji nimamo samo zelišč. Zelo sem se
ogrela za idejo samozadostne kmetije, vendar moram
reči, da nam do danes še ni uspelo, da bi živeli prav
samo od tega, kar zraste v naši zemlji. Sem pa že tretje
leto sejala žita, ki so moja velika ljubezen. Prvo leto
sem dobila seme pire in pirice od Lee Beranič in Janeza
Mučiča z biodinamične kmetije Luna v Šempetru,
naslednje leto sem prišla do ekološke pšenice, letos pa
sem posejala ječmen. Zraven imamo še krompir, čebulo,
česen, ostale vrtnine pa so na vrtu, ker so njive
precej oddaljene in je na Krasu večen problem z vodo.
Pa še podnebje se je precej spremenilo, letos se je suša
pričela že v maju. Če bo tako vsako leto, bo potrebno
razmišljati tudi o zalivanju zelišč.'
O ekološki pridelavi rastlin se je Eva seznanila v Majdinem
gaju, v biodinamiko pa jo je vpeljala Ivana Stancich
Venier z biodinamične kmetije Pri Kamnarjevih v
Volčjem Gradu. Nato se je Eva včlanila v Goriško Ajdo,
šla h Katarini Pleško po biodinamične preparate in
kmalu ugotovila njihovo učinkovitost. Ob hudi pozebi
ji je škropljenje s preparatom iz baldrijana obvarovalo
nasad zelišč. Seveda uporablja tudi druge biodinamične
preparate in zelo rada hodi na predavanja društva.
8