Waldorfske novice - Jesen 2017
Letnik XIII, številka 3 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XIII, številka 3
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
- TAGS
- kako
- waldorfski
- vedno
- kjer
- otroci
- waldorfske
- bodo
- tudi
- tako
- lahko
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Š i r i m o o b z o r j a
Evritmijska umetnost gibanja
kot podpora razvoju otroka
Ob 100. obletnici pedagoške evritmije
Mario Čuletić
V
letu 2019 bomo praznovali 100 let waldorfske
pedagogike in tudi 100 let evritmijske umetnosti
v pedagoški praksi. Četudi se je evritmija od
svojih začetkov (l. 1912) razvijala predvsem kot umetniška
disciplina, je Rudolf Steiner ob ustanovitvi prve waldorfske
šole v Stuttgartu vključil evritmijo v waldorfski kurikulum
kot njen sestavni in organski del. Pri tem ni mislil, da bi bila
evritmija samo eden od pedagoških načinov za poučevanje
in vzgojo otrok, temveč da esenca evritmije leži v zmožnosti,
da se notranje človeško bitje izrazi navzven v gibanju.
Za izraz notranjega človeškega bitja je potrebno znanje
o notranji človeški organizaciji in načinu, na katerega
se lahko spodbuja njen razvoj, kar je obenem vsebina
raziskovanja duhovne znanosti oziroma antropozofije.
Tako kot so štirje elementi (zemlja, voda, zrak, ogenj)
osnova fizičnega sveta, tako tudi človeško bitje temelji
na štirih 'telesih', ki so odraz omenjenih elementov:
fizično telo (element zemlje), etersko ali življenjsko telo
(vodni element), astralno telo ali telo občutkov (zračni
element) in Jaz 'telo', ki označuje samozavest in sposobnost
spomina (element ognja). Te štiri elemente in njihove
principe lahko opazujemo tudi v zunanjem svetu
kot mineralno, rastlinsko in živalsko kraljestvo ter človeško
vrsto. Fizično telo predstavlja zunanje človeško
bitje, ki ga lahko opazujemo s fizičnimi čutili. Etersko,
astralno telo in Jaz pa predstavljajo notranje človeško
bitje, ki ga ne moremo neposredno opazovati s fizičnimi
čutili, vendar pa lahko posredno opazujemo delovanje
teh teles. Npr. življenjskega telesa ne moremo videti s
fizičnimi očmi, vendar pa lahko neposredno opazujemo
njegovo delovanje v življenjskih procesih dihanja, cirkulacije
krvi, delovanja metabolizma, oblikovanja organov
itd. Rudolf Steiner kot duhovni znanstvenik govori
tudi o možnosti razvoja višjih čutil, s katerimi lahko
neposredno opazujemo notranjost telesa, za kar pa je
potrebno duhovno šolanje.
Otrok, ki sodeluje pri urah evritmije od vrtca, osnovne
in srednje šole, je spodbujen (v skladu z razvojnim obdobjem)
v ozaveščanje in razvijanje svojega celega bitja
(posebno notranjega bitja) in tu leži pomen in pomembnost
evritmije v pedagoški praksi.
Na fizični ravni evritmija spodbuja otroka, da obvladuje
svoje telesne gibe, vključuje pa tudi razvoj orientacije
v prostoru, koordinacije, fine motorike, pravilne drže …
Evritmijski gibi delujejo na življenjske procese eterskega
telesa, kajti z izražanjem kvalitet posameznih
samoglasnikov ali soglasnikov v glasovni evritmiji se
povezujemo z različnimi aspekti sil, ki oblikujejo človekovo
fizično telo in njegove organe ter ga vzdržujejo
pri življenju. V tem kontekstu postanejo razumljive tudi
besede iz Janezovega evangelija : 'Na začetku je bila
beseda (logos) …', ki napeljuje na višje resnice o nastanku
in razvoju kozmosa – to, kar zveni, se istočasno
tudi premika in tako so evritmijski gibi vidni ekvivalent
zvočnega kozmosa. To je razlog, zakaj delujejo evritmijski
gibi oživljajoče, revitalizirajo življenjsko telo in imajo
terapevtski učinek na tistega, ki jih izvaja.
Vsi smo pri poslušanju glasbe doživeli, kako različne
melodije, harmonije in ritmi prikličejo različne občutke
in čustva v našo dušo. Pri izvajanju tonske (glasbene)
evritmije torej z oblikovanjem evritmijskih gibov, ki izražajo
različne elemente glasbenega dela, otrok razvija in
plemeniti svoje astralno telo. Senzibilizira se za prefinjen
svet občutkov, ki je osrednji element človekovega duševnega
življenja, ker uravnotežuje človekovo miselno življenje
z življenjem želja. Na ta način se razvija duševna stabilnost
in uravnoteženost, kar je še posebej pomembno
v današnjem času, ki s seboj nosi izzive v obliki stresa,
hektike, nervoze in malodušnosti. Z gibanjem v skupinskih
koreografijah otroci spontano razvijajo čustveno inteligenco
ter socialne veščine, pri čemer v ospredje ne
prihaja tekmovalnost, temveč kolegialnost.
12 Waldorfske novice