Revija Svitanje - Zima 2017

wsljubljana

Letnik XIII, številka 4


Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

031 737 003 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Monika Brinšek, Aci Urbajs,

Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Marija Poljanec, Maja Kristan,

Anica Jagar, Franc Vehar, Elvira

Devetak, Matjaž Jež, Brane Žilavec,

Štefka Kozamernik

SLIKOVNI MATERIAL:

Maja Kristan, Stanko Krašovec,

Matjaž Jež, Brane Žilavec,

arhiv uredništva

NASLOVNICA:

Sandra Tominšek

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 737 003

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Utrinki4

Vtisi o ekskurziji na Gorenjsko 4

Izlet k Ajdi Koroška in v Libeliče 7

Biodinamika v praksi 8

Kako čebelariti v prihajajočem času 8

Širimo obzorja 9

Pod okriljem Demetre 9

Kaj je ljubezen? 10

Nova kultura prehranjevanja 12

Kmetijstvo, osnova vsakega gospodarstva 17

Literatura22

Društva24

Revijo Svitanje lahko naročite:

revija@svitanje.si

Letna naročnina znaša 22 €.

svitanje.si/narocilo

www.svitanje.si

2


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji,

konec leta se z veliko hitrostjo bliža in vsi se že mrzlično

pripravjamo na slovo od tega leta. Naša ekipa

tako, da za vas pripravi še zadnjo številko revije.

Želimo, da v vaše domove pride še pred božičnim

večerom, da jo boste v trenutkih miru po vsem direndaju

lahko z veseljem prebrali.

In kaj smo pripravili za vas v tej številki?

• Lepo je prebrati o prijateljskih medsebojnih

obiskih članov društev Ajda. Tokrat objavljamo

dve taki pripovedi:

- člani društva Ajda Posočje so obiskali

svoje somišljenike na Gorenjskem,

natančneje Demeter kmetijo Monike

Brinšek,

- člani društva Ajda Štajerska pa so

obiskali sestrsko društvo na Koroškem,

kjer so si ogledali njihov učni center za

biodinamiko Bukovje ter za zaključek

obiskali še Libeliče, majhno vasico na

avstrijsko-slovenski meji.

• Tudi v tokratni številki revije biodinamični

čebelar razmišlja o težavah, ki jih čebelarjem

predstavlja klasično kmetovanje in bralcem

razkriva svoj pogled v prihodnost.

• Izvedeli boste, zakaj je Demeter zaščitni

znak biodinamikov in tudi znak najvišje

kakovosti hrane, ob tem pa vas še enkrat

spomnimo na Steinerjev bogat prispevek

človeštvu na vseh področjih bivanja.

• Uživali boste v zanimivem razmišljanju o

večnem vprašanju, kaj je ljubezen.

• O novi kulturi prehranjevanja, o kateri boste

lahko dosti več izvedeli še na novi spletni

strani, ki je bila pred kratkim prevedena iz

angleškega v slovenski jezik. Toplo priporočam,

da jo obiščete in postanete njeni

pogosti obiskovalci. S tem boste podprli

tudi prizadevanja našega stalnega sodelavca

Braneta Žilavca, da izpostavi duhovno

dimenzijo prehrane.

• Na koncu pa sledi branje izredno zanimivega

razmišljanja o kmetijstvu kot osnovi

vsakega gospodarstva.

Seveda ni potrebno poudarjati, da je revija namenoma

sestavljena iz dveh delov, ki drug drugega

dopolnjujeta, saj skušamo v obeh povezati vsa področja

delovanja Rudolfa Steinerja.

V Waldorfskih novicah si tako lahko preberete:

- o tem, kam z otroki pred tretjim letom

starosti;

- kratko pripoved o novi igrači robotu, ki

namesto plišaste igrače ali živega ljubljenčka

osvaja svet otrok;

- o tem, da dva velikana sodobne tehnologije

Bill Gates in Steve Jobs svojim otrokom nista

tako lahkomiselno dovolila, da opravljajo s

pametnimi telefoni, tablicami itd. kot današnji

starši;

- o disleksiji;

- o tem, kako na waldorfski šoli s pomočjo

umetnosti mladostniku pomagamo prebroditi

težavna leta odraščanja;

- pripoved o vtisih našega prijatelja in gostujočega

predavatelja, ki je obiskal Indijo;

- o delu naših tretješolcev na njivi ter četrtošolcev

pri gradnji;

- o čarih monocikla;

- nekaj utrinkov z waldorfskoh enot Pomurje,

Primorska in Savinja.

Želim vam veliko prijetnih trenutkov ob branju zanimivih

prispevkov, v novem letu pa obilo zdravja

in sreče!

3


Utrinki

Vtisi o ekskurziji na Gorenjsko

Marija Poljanec

Naše društvo se je ob koncu letošnjih delovnih akcij

odločilo, da se odpravi na poučni izlet v Radovljico,

na Demeter-biodinamično kmetijo k Moniki

Brinšek. Seveda smo jo prej zaprosili in se dogovorili

za termin.

Ekskurzija je bila izpeljana v sklopu študijskega krožka

Posoškega razvojnega centra in naše sekcije za

semenarstvo.

14. oktobra smo tako krenili iz Tolmina proti Baški

grapi, čez Petrovo Brdo, mimo Železnikov, Dražgoš in

Krope proti Radovljici. Med vožnjo po redko naseljeni

dolini je izstopal gozd v svojih čudovitih jesenskih

barvah, kar je posebnost mešanega gozda. Ob pogledu

nanj se mi je kar sama od sebe utrnila misel, da za tem

bogastvom stojijo umni gospodarji, ki skrbijo zanj in se

zavedajo, da monokultura prinaša mnoge slabosti, na

primer zdrse tal v tem hribovitem območju.

Še par ovinkov in pred nami se je odprla podoba raja,

če si sposodim Prešerna. Soseda na moji strani me je

vzhičena vprašala: »Ali je tisti visoki hrib tam Triglav?«

Kmetica z dušo in srcem ni imela v življenju prilike

potovati in spoznavati lepot naše domovine. »Da,«

sem ji potrdila,« to je Triglav.« Zvito se je nasmehnila

in še dodala: »Ja, pa je res.«

Tudi tak doživljaj daje vrednost ekskurziji. Tako smo

vsak s svojimi vtisi prišli v Radovljico.

Za kratek čas smo se ustavili v lični restavraciji, popili

vsak svojo kavo in se odpeljali naravnost k Moniki

Brinšek.

Še preden smo prišli do hiše, nas je očarala velika njiva

ajde v svoji lepi zoreči barvi; mi bi rekli, da čaka na

srp - a tam čaka le na pravi čas in kombajn. Takoj na

drugi strani ceste je hiša, hlev in mislim, da vse druge

potrebne hiške za raznolike živali, predvsem kokoši so

bile za mrežo slišne in vidne.

4


Na dvorišču nas je najprej pozdravila hišna hči, nato

pa je prišla k nam ga. Monika. Po kratki predstavitvi

zgodovine kmetije sta nam Monika in njen mož, znan

zdravnik, pokazala hlev, ki sta ga na novo preuredila

v moderen lesen hlev, odprtega tipa, kjer živali uživajo

ne le v dobri krmi, temveč imajo vse možnosti za zdrav

razvoj. Povedala sta, da jim mraz nič ne škodi; obratno,

živali so tako bolj utrjene, saj jim temperatura do -10

stopinj najbolj prija. Če pa se zima preveč zaostri, jim

pripravijo primerno zavetje.

Monika nas je nato pospremila na velik vrt, kamor je

vključen tudi zimski vrt in pa tunel. Povsod, tako v

zimskem vrtu, kot v tunelu so se rdečili paradižniki,

paprike, čiliji in še kaj. Tudi jagode so na gredici še vabile

s svojimi rdečimi plodovi.

Gredice so bile že dokaj prazne ali pa zasejane z radiči

in solato. Ima veliko zelišč, ki skrbijo za zdravje v vrtu.

Posebnost na vrtu so tudi race, ki polovijo polže in se

sprehajajo med visokimi gredami, različnih oblik in

zasaditev, zraven pa imajo tudi različne komposte, ki

jih Monika preizkuša na različnih kulturah.

Pri svojem delu uporablja preprosta orodja, ki pa so

zelo učinkovita, saj pri njih zemlje ne orjejo, ampak le

okopavajo in gnojila zelo plitvo vdelajo v tla.

Monika razume, da je v tleh polno življenja, da so tla

skrivnostno povezana s kozmosom, ona pa je vmesni

člen, ki skrbi, da je povezanost uravnotežena, pri čemer

ji pomagajo tako preparati, kot tudi družina. Nad gredicami

skrbno bedi, kot tudi nad vso ostalo kmetijo. Veliko

je treba delati, obenem pa tudi razumeti, da organizem

skladno deluje in da sta trud in delo primerno poplačana.

Povedala je, da je v prvi vrsti kmetija samooskrbna.

Viške mlečnih proizvodov proda večinoma doma, pa

tudi na bližnjih tržnicah, tudi v Kranju. Prodaja tudi

zelenjavo.

V organizem kmetije bo kmalu vključen tudi apartma,

med hlevom in hišo, ki ga gradijo po naravnih

5


UTRINKI

zakonitostih (les posekan ob času da ne gori, konopljina

slama in ilovica služijo za stene).

Na koncu nam je gospa Monika zaupala tudi skrivnost,

kako je prišla k biodinamiki.

Pred več leti je pojedla nekaj kupljenega grozdja. Kmalu

po zaužitju je doživela anafilaktični šok. Zdravnik,

ki jo je zdravil, ji je povedal, da je njen primer v tistem

času že drugi.

Ko je ozdravela, je začela razmišljati o prehrani in doživela

še drugi šok, ko je spoznala biodinamiko in se

začela razvijati v drugo smer in postala to, kar je danes:

uspešna Demeter kmetica, ki se uči iz narave in

črpa moč in modrost iz Steinerjeve duhovne znanosti

in predanosti raziskovanju biodinamike zdaj že pokojne

Marije Thun.

Še bi se radi pogovarjali in spraševali, a čas nas je priganjal,

ker smo bili ta dan dogovorjeni za ogled še

enega gorenjskega bisera- Vrtnarija Garden Village na

Bledu. Primer dobre prakse iz vrta na mizo.

Pričakovali so nas že, da nam razkažejo svoje inovativne

znamenitosti, ki privabljajo vedno več turistov iz

vsega sveta.

Na posebno izviren način so ob majhni strugi potoka

ustvarili pravljični svet za sodobnega turista, da mu

zastane dih.

Najprej so nam pokazali majhno kristalno čisto jezerce,

ki je nastalo iz vrtine, brez klora-čisti se samodejno s

pomočjo posebnih rastlin, ki rastejo ob strani v jezeru.

Okrog je majhna plaža-peščena tako, da kdor se želi

okopati se lahko tudi osonči.

Nedaleč stran so udobni leseni šotori za kampiranje in

skupne sanitarije.

Sledijo si hiške z aromaterapijo, masažo, fitnesom in

savno. Moderna ponudba v naravni izvedbi. Vrnili

smo se proti restavraciji, ki sprejme le omejeno število

gostov in pri tem nameravajo tudi ostati, saj se

zavedajo problematičnosti masovnih obiskov zaradi

varovanja okolja. Želijo postati energetsko neodvisni.

Zraven restavracije je lesena hiška na drevesu za novoporočence

in v sklopu ponudbe je še v ograjenem

prostoru tudi ognjišče, kjer si petični gost lahko speče

ribo, kostanj ali kaj drugega.

Pod vtisom vse te čarobnosti nas je prevzel strokovnjak

za skrbnika vrta in posledično skrb za povezavo

hrane z vrta na mizo.

Popeljal nas je na streho garaž, kjer se v bistvu začenja

vrt, ki se potem razteza v okolico. Zasnovan je po načelih

permakulture, spogleduje pa se tudi z biodinamiko.

Tudi tukaj je zunaj še veliko zelenjave, sadja, jagodičevja

in dišavnic; celo krasne glave cvetač, ki rastejo

tik ob strugi potočka, ki se v zavojih pretaka po sredini

vrta, kar ustvarja posebno živost vode, ki spodbuja

rast rastlin. Ob potki se dvigajo jablane, nekatere rastejo

samo v višino. Radodarno nam je dal poizkušati jabolka,

pa tudi nekatera semena smo si smeli vzeti.

Oskrbnik vrta nam je povedal veliko skrivnosti iz življenja

vrta in dreves in nam celo obljubil, da nas obišče

v Tolminu, da nam bo povedal še vse tisto, za kar je

primanjkalo časa.

Čakala je že druga skupina in pred restavracijo nas je

na izvirno okrašeni mizi pričakal okusen aromatičen

sok iz vrtnic in okusni obloženi kruhki z domačim

namazom.

Z dobrim priokusom v ustih in polni lepih, srca razveseljujočih

vtisov na Garden-Village, smo se poslovili

od prijaznega osebja in odšli še na kratek ogled Bleda

in seveda nismo pozabili na znane Blejske kremšnite.

Že rahlo utrujeni od vsega lepega smo se počasi poslovili

od lepot kraja in se po isti poti vrnili na primorsko.

6


UTRINKI

Izlet k Ajdi Koroška

in v Libeliče

Anica Jagar

Letos smo se člani društva Ajda Štajerska odpravili na

izlet na Koroško, obiskali smo naše somišljenike, društvo

Ajda Koroška, ki je največje društvo biodinamikov

v Sloveniji. Nuša Hamler nas je pri dvorcu Bukovje

pozdravila in ob domačih dobrotah predstavila delo

društva.

Člani društva delujejo v v skupnostih vrtičkarjev po

posameznih občinah, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju,

začenši že pri najmlajših, aktivni so v skupinah

glede na področja dela, ki jih zanima: imajo skupine

za vrtove na šolah in vrtcih, za homeopatijo, za

Bachove cvetne esence, za semenarjenje, za nabiranje

zelišč, za biodinamično čebelarjenje, imajo skupnost

kmetov in še bi lahko naštevali.

Z velikim zanimanjem smo si ogledali njihov učni center

za biodinamiko Bukovje, kjer vrtnarijo in obdelujejo

na naraven način, ob doslednem upoštevanju ravnovesja

v naravi.

V lepo urejenem okolju smo občudovali visoko in gomilasto

gredo, spiralno zeliščno gredo, gredo iz opek,

velik zeliščni in kmečki vrt, različne grede z zelišči,

jagodami, gozdnimi sadeži, mesta, kamor zakopavajo

biodinamične preparate, posebno pozornost pa smo

namenili gredam s svetlobnim korenom. Vse obdelujejejo

na biodinamičen način, uporabljajo pa tudi homeopatske

preparate, Bachove cvetne esence ...

Seveda smo v vrtu opazili tudi ptičje krmilnice, hotel

za žuželke, kompostne kupe, gozdna drevesa, za ograjo

pa tudi živali.

Nuša Hamler nam je podala ogromno informacij o delovanju

društva, o namenu in uporabi učnega centra,

o semenarjenju, o pomenu semen za našo prihodnost,

povedala marsikatero zanimivost o navadah na Koroškem,

o tem, katera zelišča so v preteklosti uporabljali

pri kuhanju, kako so z njimi zdravili, pokazala posebnosti,

redka zelišča, začimbnice, nas poučila o njihovi

uporabi.

Skratka, zelo zanimivo in poučno.

Naš naslednji cilj so bile Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski

meji, znana po domoljubnih, zavednih

krajanih, ki so se borili za izničenje rezultatov plebiscita

iz leta 1920. Polni dve leti so ruvali mejnike, rezali

državno bodečo žico, se upirali orožnikom, avstrijski

upravi, prirejali protestne shode in na koncu zmagali.

Leta 1922 so Libeliče ponovno priključili matični domovini

Jugoslaviji. O veličini takratnih dogodkov smo

se prepričali v muzeju o koroškem plebiscitu. Žal pa je

kmalu po izjemni zmagi postala vasica skoraj pozabljena,

odrezana na obrobju Slovenije.

V Libeličah smo si ogledali kmečko zbirko predmetov

iz vsakdanjega kmečkega življenja, črno kuhinjo, staro

učilnico z različnimi učnimi pripomočki in izdelki

učencev ter cerkev Sv. Martina s kostnico. Od prvotne

romarske cerkve iz 11. st. je ostalo le nekaj zidu ter iz

12. st. najbolje ohranjena kostnica v Sloveniji (pokopališka

kapelica s kostmi v kletnem prostoru).

Na izletniški kmetiji Buč smo se okrepčali z domačimi

koroškimi jedmi in z gospodinjo pokramljali o domačih

običajih.

7


BD v praksi

Kako čebelariti v

prihajajočem času

Franc Vehar

Spoštovane bralke in bralci mojih člankov,

pozdravljeni! V današnjem pisanju vam želim

posredovati svoja videnja, kako bo potrebno v

prihodnosti čebelariti.

Pogoji za čebelarjanje so iz leta v leto slabši.V Sloveniji

pa je vedno več ljudi, ki vidijo v čebelarjenju samo dobiček.

Mnogi se odločijo, ko odidejo v pokoj, da bodo

čebelarili in s tem dobro zaslužili. Preden začnejo čebelariti,

preberejo kakšo revijo o čebelarjenju in upoštevajo

podatke o visokih donosih na panj.Večina tistih,

ki se odločajo za čebelarjenje, se ne zaveda dejanskega

stanja kmetijstva v Sloveniji. Ravno od kmetijske politike

v Sloveniji je odvisno, ali bo v Sloveniji še možno

poklicno čebelarjenje ali pa bodo ostali samo še 'hobi'

čebelarji s stalnim vlaganjem v čebelarstvo brez pokrivanja

stroškov.

Opažam, da so nekatera področja močno prenaseljena

s čebelami. V takem okolju čebelice ne dobijo dovolj

hrane niti za svoj normalni razvoj in za čebelarja praktično

ne ostane nič. Ljudje, ki se odločajo za čebelarjenje,

morajo pregledati okolje, v katerem želijo imeti

svoje čebelice, če bo za njih dovolj hrane. Zavedati se

morajo, da vsaka čebelja družina za svoje preživetje v

enem letu potrebuje 70 kg medu in cca 50 kg cvetnega

prahu ter okrog 200 litrov čiste vode. Strokovnjaki so

izračunali, da lahko kot stalno mesto prebivanja čebelic,

na krog 3 km, postavimo maksimalno 50 družin.Ta

podatek je zelo pomemben pri iskanju prostora, kjer

bomo naselili čebelice. Sam doživljam v svojem okolju

pravo invazijo čebeljih družin. Ljudje trmasto vztrajajo,

da bodo čebelarili na svojih dvoriščih, četudi bodo

njihove čebelice ogrožene in bodo z naseljevanjem čebelic

na svoja dvorišča ogrožali preživetje že živečih

čebeljih družin na istem področju. Ne zavedajo se, da s

tem povzročajo nepopravljivo škodo sebi in sosednjim

čebelarjem in čebelicam. Mnogi se ne zavedajo, da je

lakota pri čebelicah zelo pogost vzrok za večino težav

v čebelji družini.

Naslednja težava, ki jo vidim, je izginjanje cvetja z naših

travnikov in prezgodnja košnja. Pred 40 leti smo v

mesecu maju točili zelo okusen med, nabran na travniškem

cvetju. Danes tega medu v intenzivnejši kmetijski

pokrajini ni možno dobiti, ker kmetje pokosijo pred

cvetenjem.

Kmetje in kmetijsko pospeševalne službe se morajo zavedati,

da s takim ravnanjem uničujejo čebelje družine,

ki so porok za prihodnje kmetovanje. Če ne bo čebelic,

tudi semen ne bo in posledično ne bo pridelka. Tega se

ljudje premalo zavedajo. Čebelice oprašijo 90 % vseh

rastlin v naravi. To pomeni, da je večina hrane, ki jo

ljudje uživajo, odvisna od opraševanja čebelic.

V prihajajočem času je nujno potrebno načrtno sejati

medovite rastline na travinja in njive. V gozdovih moramo

načrtno ponovno posaditi kostanj in druga avtohtona

medeča drevesa.

Čebelarji bodo morali usvojiti vedenje o izdatnosti

medenja določenih vrst poljščin in dreves, da si bodo

lahko izračunali, ali bodo imele čebelice dovolj hrane

za svoj obstoj. Pomembno je tudi, kakšna sta vreme in

mikroklima, ki odločilno vplivata na izdatnost izločanja

medičine.

Naslednja težava, ki prihaja v naše okolje, je uporaba

novih pesticidov in insekticidov, ki na dolgi rok pomorijo

čebelice. Ko čebelice zaužijejo dovolj velike

koncentracije, enostavno zgubijo spomin in sposobnost

orientacije in opustijo svoje normalno obnašanje

v panju. Odletijo iz njega. Vrniti se ne znajo več in v

naravi od lakote umrejo. To se dogaja predvsem v pozno

poletnem in v jesenskem obdobju, ko skladiščijo

cvetni prah in medičino za zimo ter tega iz zaloge uživajo.

Najnevarnejši pri nas je cvetni prah koruze, ki je

bila že v osnovi tretirana s sistemskimi insekticidi. Še

bolj nevarna je za čebelice koruza, ki je gensko modificirana

in sama proizvaja insekticid. Le-ta pomori vse

žuželke, ki se želijo prehranjevati s cvetnim prahom ali

koruznim zrnjem.

Čebelarjem svetujem, da se izogibajo polj, na karih so

velike površine koruze.

Nadaljevanje mojih videnj bom objavil v pomladanski

številki te revije.

V letu, ki prihaja, vam želim obilo zdravja, sreče, notranjega

miru in medsebojnega razumevanja.

8


Širimo obzorja

Pod okriljem

Demetre

Matjaž Jež

V trgovinah z naravnimi pridelki in izdelki pogosto

naletimo na blagovno znamko Demeter. In kaj

pomeni ta blagovna znamka? In za kakšno hrano

se bomo odločili, če jo bomo izbrali? Demeter

je blagovna znamka, ki označuje hrano najvišje

kakovosti. Označuje pridelke in izdelke, ki so

pridelani in predelani po načelih biodinamike

in strogih smernicah za pridobitev in uporabo

certifikata Demeter.

Beseda Demeter ali po slovensko Demetra, je ime grške

boginje plodnosti. Bila je Kronosova in Reina hči,

z Zeusom pa je imela hčerko Persefono. Zadolžena je

bila za zemljo in njeno rodovitnost ter za cvetenje in

zorenje rastlin, predvsem žita. Bila je tudi zavetnica zakona

in otrok. Zato so jo častila predvsem poljedelska

ljudstva žitorodnih pokrajin antične Grčije. Upodabljali

so jo s cvetjem, sadjem in žitom, njen simbol pa je bil

tudi ptič žerjav.

Tako je Demetra iz antične mitologije vstopila v sedanjost

kot garant trajnega ohranjanja plodnosti zemlje

ter vitalnosti rastlin, živali in ljudi. Ne vem, kdo je

izbral Demetro za simbol biodinamike. Verjetno je bil

R. Steiner ali kdo od njegovih sodelavcev. Prepričan

pa sem, da ime ni bilo izbrano slučajno, ampak z jasnim

namenom, da se poudari vrhunske lastnosti biodinamično

pridelane hrane, ki zagotavlja življenjsko

energijo.

Utemeljitelj biodinamike je dr. Rudolf Steiner. Že iz

dvajsetih let prejšnjega stoletja je znana njegova ocena,

da je plodna zemlja (v takratni Nemčiji) vedno bolj

izčrpana in da je hrana, ki je pridelana na njej, vedno

slabša. Napovedal je, da bo do konca stoletja hrana z

njihovih polj sicer še vedno sposobna ljudem napolniti

želodce, ne bo pa jim več dala potrebne življenjske

energije. Na tej osnovi je R. Steiner razvil alternativno

metodo biodinamičnega kmetijstva in že leta 1922 pripravil

navodila za preusmeritev prvega kmetijskega posestva

iz takratne konvencionalne v biodinamično pridelavo.

To je bilo samostansko posestvo Marienstein v

Nörten-Hardenbergu s 150 ha kmetijskih površin. Po

treh letih prehoda je leta 1925 posestvo v celoti delovalo

biodinamično. Leta 1924 je Steiner opravil tudi svoj

znameniti kmetijski tečaj. Na njem je predstavil in utemeljil

biodinamično kmetovanje. Osrednja tema je bila

trajno ohranjanje rodovitnosti zemlje ter vseh rastlin in

živali na posestvu ob hkratnem zagotavljanju zdrave

hrane, ki ljudem zagotavlja tudi potrebno življenjsko

energijo. Kot vemo, ja R. Steiner naslednje leto (1925)

umrl in ni mogel nadaljevati komaj pričetega dela. Na

srečo je zbral okoli sebe krog številnih zavzetih sodelavcev

in prijateljev, ki so z njegovim delom nadaljevali

in ga postopno dopolnjevali. Tako so bile že tri

leta po njegovi smrti, leta 1928, izdane prve Demeter

smernice. Bile so obvezne za vse, ki so želeli hrano

9


ŠIRIMO OBZORJA

pridelovati in predelovati na biodinamični način in

so želeli postati tudi člani združenja Demeter, kar

je v praksi pomenilo, da lahko to blagovno znamko

uporabljajo tudi pri prodaji svojih pridelkov in

proizvodov.

V naslednjih desetletjih je združenje Demeter doseglo

velik razvoj. S svojimi smernicami, ki jih je stalno

dopolnjevalo in izpopolnjevalo, je postalo svetilnik,

ki je usmerjal svetovno strategijo pridelovanja, predelovanja

in trženja zdrave hrane. Najpomembnejši

časovni mejniki tega razvoja so bili sledeči:

- 1928 je bil predstavljen simbol Demeter in

objavljene prve smernice;

- 1930 sta dr. L. Kolisko in dr. E. Pfeiffer razvila

metodo kromatografije za kontrolo Demeter

kakovosti;

- 1931 je v Evropi že okoli 1000 biodinamičnih

kmetij;

- 1950 je bil v Dornachu ustanovljen inštitut

za biodinamične raziskave, izhajati je pričela

revija »Lebendige Erde«;

- 1963 prične izhajati setveni koledar Marije

Thun;

- 1997 je bilo ustanovljeno združenje Demeter

international;

- 1999 postane Demeter največji svetovni ponudnik

ekološko pridelane hrane;

- 2002 je bila ustanovitev mednarodnega

združenja za biodinamično pridelavo hrane

(IBDA);

- 2014 je bila v Bonnu prva svetovna konferenca

za biodinamično kmetovanje;

- 2015 je bilo ustanovljeno Združenje Demeter

Slovenija.

Vse to in še veliko več je torej združeno v simbolu

Demetre, grške boginje plodnosti. Iz stališča našega

vsakdanjega življenja pa je pomembno predvsem

to, da je Združenje Demeter tudi v Sloveniji. Njegov

predsednik je Sergij Stancich, sedež pa ima na

kmetiji Kamnar v Volčjem Gradu 40 pri Komnu na

Krasu. O ustanovitvi združenja je Svitanje podrobneje

poročalo v poletni številki leta 2015 (letnik XI,

številka 2).

Kaj je ljubezen?

Elvira Devetak

Ko govorimo o ljubezni moramo razlikovati

pravo ljubezen od privida ljubezni. Prava

ljubezen združuje sorodne duše. Prinaša jim

življenjsko srečo, medtem ko privid ljubezni

pušča za seboj žalost, jezo, gorje, razočarane

ljudi, uničene družine in nesrečne otroke. Ko

govorimo o prevari in odpuščanju, o zakonskem

trikotniku in drugih skušnjavah v ljubezni,

presega moraliziranje, politiziranje in spore, ki

izhajajo iz različnih pogledov na svet in življenje.

Ljubezen ni stvar razuma, z znanostjo je ne moremo

odkrivati, niti dokazovati kot tudi ne definirati.

Prav tako kot ne moremo definirati boga. Ljubezen

je del duha in duše. Rodi se in živi v srcu.

Najbližje vprašanju, kaj je ljubezen so pesniki,

preroki, številni svečeniki in jasnovidci. Podarjena

jim je možnost globljega in daljšega vpogleda.

Vpogleda v onostranstvo. Sem se uvrščajo vrači

in šamani, ljudje, ki so zdravili in napovedovali

prihodnost. Slavili so jih in oboževali, v srednjem

veku so jih preganjali in sežigali na grmadah. Enako

so ravnali z umetniki in znanstveniki tega obdobja,

ker so preveč vedeli in videli. Z napredkom

znanosti, zlasti kvantne fizike jih danes sprejemamo

kot verodostojne in posebne osebe.

Od kod črpajo jasnovidci moč in spoznanja? Kje

iščejo in najdejo odgovore na svoja vprašanja, ki se

nanašajo na preteklost, sedanjost in prihodnost? V

akaši, to je pojem, ki prihaja iz starodavne indijske

filozofije, starih vedskih tekstov in Upanišad. Akaša

označuje prostor v katerem so vsi odgovori na

vsa pomembna vprašanja o svetu in človeku, začenši

od tistega od kod prihajamo in kam gremo?

Akašo lahko opišemo kot onstranski življenjski

duh in duhovno moč, kot neuničljiv izvor vsemogočnosti,

vseh znanj, kot prostor, izpolnjen s

substanco, iz katere vse izvira in v kateri se vse

konča. Akaša je univerzalna, vseprisotna in celovita

duša, iz katere je z ločevanjem ustvarjeno vse,

kar obstaja. Je vseprežemajoči obstoj. Iz akaše je

razvito vse: materija, stvaritev, ki jih doživljamo

kot izume, odkritja, najdbe …

10


ŠIRIMO OBZORJA

Med znanimi zgodovinskimi osebnostmi so vpogled v

akašo imeli Nostradamus, Nikola Tesla, Rudof Steiner

Rudolf Steiner nam vsem poznan avstrijski filozof,

ezoterik in utemeljitelj antropozofije kot splošnega

znanja o duhovni naravi in povezanosti sveta, vesolja

in človeka (sicer rojen v Donjem Kraljevcu), je s svojim

vpogledom prišel do revolucionarnih pravil bidonamičnega

kmetovanja, čeprav se sam z njim ni nikoli

ukvarjal. Prav tako je prišel do novih znanj v medicini

in umetnosti, čeprav ni bil zdravnik niti umetnik. Steiner

pravi, da je akaša zapis mentalne ravni, v katerem

se hranita vsa preteklost in prihodnost. V katerem so

zapisani vsi dogodki materialne ravni, ne le na našem

planetu, temveč v celotnem vesolju. Steiner je prav v

teh zapisih našel osnovna pravila, ki so danes splošno

sprejeta in se uporabljajo v praksi bidinamičnega kmetijstva

ter v waldorfskih šolah in vrtcih.

Če se vrnem nazaj na osnovno temo – ljubezen. Ljubezen

je po vsebini in obliki popolna, ne prenaša nikakršne

preračunljivosti in omejitev; sicer ni popolna

in ni ljubezen. Je nekaj idealnega, čistega, brezpogojnega,

popolnega. Če odnos dveh oseb ni takšen, to

ni resnična ljubezen. V vsakdanjem življenju številne

odnose dveh oseb poimenujemo ljubezen, čeprav so

daleč od ljubezni. Ta pojem, poleg popolnosti duš, obvezno

vključuje tudi telo, ki pa človeka omejuje. Ali je

mogoče doseči skladnost duha in telesa, da dosežemo

pravo ljubezen? Prav vsi lahko dosežemo ta ideal popolne,

prave ljubezni. To lahko dosežemo z nasveti,

meditacijami, kako lahko vsak izmed vas očisti svoje

srce in odpravi nevšečnosti, ovire, zavore in pregrade,

ki nam preprečujejo ljubiti in biti ljubljen.

Vir: Sorodne duše, Iris Tarbuk

11


Širimo obzorja

Osnove antropozofije

Nova kultura

prehranjevanja,

ki izhaja iz antropozofske slike človeka

in razumevanja vloge prehrane v razvoju

človeštva

Brane Žilavec

Leta 2014 je prišla v obstoj spletna stran New Food

Culture, ki je vsebovala opise osnovnih lastnosti in

principov, ki jih moramo poznati, če želimo sodelovati

pri vzpostavljanju nove kulture prehranjevanja na

bolj zavesten način, v skladu z duhom sedanje dobe.

Od septembra 2017 so osrednji deli te spletne strani

– uvodni teksti, ki opisujejo osnovne značilnosti

holističnega pristopa k raziskovanju prehrane, temeljni

prehranski principi in splošna praktična navodila – na

voljo tudi v slovenskem prevodu. 1

Kadar govorimo o kulturi, je potrebno vedeti, da je prvotni

pomen te besede »obdelovanje zemlje« 2 in da najdemo šele

med figurativnimi pomeni tistega, ki ga dandanes pripisujemo

tej besedi – to je »gospodarski, znanstveni, nravni

itd. razvoj človeka v njegovi ustvarjalni dejavnosti in iz nje

izvirajoče pridobitve in vrednote.« 3 V razvoju človeštva

govorimo o različnih kulturah (npr. perzijska, egiptovska,

starogrška itd.) in v sedanjem času obstajajo narodi in celo

regije s svojimi tipičnimi kulturami (npr. kitajska, škotska,

Istra itd.), ki obsegajo načine bivanja, običaje in kulturno

življenje, ki so plod specifičnih vrednot in videnja sveta

različnih človeških skupnosti.

Nasprotje med tradicionalnimi in novimi

kulturami prehranjevanja

Sestavni del vseh obstoječih kultur je tudi kultura prehranjevanja.

Le-ta je v preteklosti v veliki meri slonela

na lokalnih virih hrane, ki so bili odvisni od specifičnih

naravnih okoliščin in klimatskih razmer. Današnji ljudje,

ki so pod vplivom materializma, si ne morejo niti

predstavljati Zemljo kot živ organizem, ki vsebuje v

različnih predelih njene oble različna eterična ozračja in

podzemeljske sile. Ti raznovrstni geografski vplivi vplivajo

na razvoj ljudi preko čutnih vtisov, zraka in hrane,

ki jo jedo (glej sliko Lokalna in globalna hrana). Poznavanje

teh vplivov je bila podlaga za izbor določenih kulturnih

rastlin in pasem živali, ki so služile za prehrano specifičnega

prebivalstva v skladu z njihovim poslanstvom.

Za ilustracijo si lahko vzamemo primer staroegipčanske

kulture prehranjevanja, ki je slonela na pšenici in ječmenu,

kljub temu, da je nilska delta idealen kraj za vzgojo

riža. Riž so pričeli vzgajati v Egiptu šele po prihodu

Arabcev okoli leta 600.

Od starodavnih kultur do danes se je glede tega veliko

spremenilo, predvsem v zadnjih stoletjih s pomočjo

znanstveno-industrijske revolucije. Le-ta je povzročila,

da se tako hrana kot ljudje zlahka gibljejo iz enega kraja

ali kontinenta na drugega. Tako je prišlo do mešanja ras,

narodov in kultur. Čeprav dandanes – v času prevlade

globalnega trga in supermarketov – z redkimi izjemami

verjetno ne obstajajo več pristne tradicionalne kulture

prehranjevanja, lahko še vedno občutimo njihov vpliv

ne samo na podeželju, temveč tudi v sodobnih velemestih.

Te se izražajo v izboru jedi in prehranskih navadah

12


ŠIRIMO OBZORJA

prebivalcev. Na primer, v Londonu obstajajo trgovine z

indijsko hrano, s pakistansko hrano, s poljsko hrano itd.

V njih se oskrbujejo priseljenci iz teh držav. To je posledica

dejstva, da so prehranske navade tako ukoreninjene

v ljudeh, da jih prinesejo s seboj v nova življenjska okolja.

Vendar pa to ni vse, kajti v novem okolju obstaja večja

izbira. Ljudem so na voljo jedi, ki pripadajo kulturi hitrega

prehranjevanja (fast food); na voljo so jim jedi, ki jih

nudijo druge kulture prehranjevanja; poleg tega pa so jim

na voljo tudi številne knjige, ki ponujajo nove stile prehranjevanja,

kot so vegetarijanstvo, presna prehrana, dieta

z nizkim glikemičnim indeksom itd. Dejstvo je, da smo

danes izpostavljeni tako veliki izbiri živil in načinov prehranjevanja,

kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. To

predstavlja velik izziv za vse posameznike, ki ne sledijo

več tradicionalnim prehranskim navadam, ki so podpirale

njihovo zdravje na najboljši možni način v skladu

s podedovanimi lastnostmi njihovega organizma. Ljudje

se z velikimi težavami orientirajo v obilju moderne ponudbe

in zlahka zaidejo v to ali ono skrajnost na področju

prehrane.

Nasprotje med splošnimi in individualnimi

prehranskimi potrebami

Dandanes je med najbolj popularnimi pripomočki za izbor

ustrezne prehrane sledenje odkritjem moderne prehranske

znanosti o učinkih te ali one hrane na človeka.

Pri tem se popolnoma spregleda dejstvo, da ta pristop

izhaja iz predpostavke, da vsi ljude pripadajo eni živalski

vrsti – to je človeštvu. V živalskem svetu velja pravilo,

da je hrana vseh živali, ki pripadajo določeni vrsti, enaka.

Vendar pa to ne velja za ljudi. To dokazuje obstoj različnih

prehranskih kultur, ki ne bi bile možne, če ne bi imele

različne rase, narodi in plemenske skupnosti različne

značilnosti fizičnega, eteričnega in astralnega telesa 4 .

Dejstvo je, da se ljudje v njihovem telesnem ustroju razlikujejo

med seboj mnogo bolj, kot se na splošno zavedajo.

S pomočjo poznavanja človeka, ki ga omogoča antropozofija,

nam postane jasno, da ne moremo najti enega samega

načina prehranjevanja, ki bi ustrezal vsem ljudem

na svetu. To še posebej velja za sedanji čas, ko lahko odkrijemo

v človeku dva dela, ki nasprotujeta drug drugemu.

»Noben človek ne pripada v celoti človeški vrsti in

noben ni zgolj posameznik. Vendar vsak človek postopoma

osvobaja večje ali manjše področje njegovega bitja

tako od splošnih lastnosti živalskega življenja, kot tudi

od prevladovanja predpisov, ki so plod človeških avtoritet.«

5 Takšno osvobajanje ne bi bilo možno, če ne bi bil

v vsakem človeku prisoten Jaz – duhovno jedro človeka

– ki omogoča razvoj individualnosti. To je tisti član človeške

organizacije, ki ima v sebi potencial, da s pomočjo

dolgotrajnega delovanja razvije v sebi sile, ki lahko

preobrazijo njegovo duševno življenje in njegove navade;

ne samo to, presežejo lahko celo dedne omejitve, ki so

plod preteklega razvoja. Stopnja razvoja osebe je seveda

odvisna od tega, v kolikšni meri je Jaz v preteklosti že

uspel preoblikovati astralno telo, eterično telo in fizično

telo, ki jih je podedoval od plemenske skupnosti oz. družine,

naroda in rase, v kateri se je rodil. Ta uvid o obstoju

polarnosti med tem, kar pripada različnim skupinam

ljudi, ter med tem, kar je vir njegove individualnosti (glej

sliko Splošna in individualna prehrana), je ključnega pomena

za pravilno razumevanje človeške prehrane. Brez

zavedanja te dvojne narave človeka se ni možno izogniti

številnim zablodam in stranpotem – v eno ali drugo smer

– v izbiri načina prehranjevanja.

S pomočjo tega uvida lahko razumemo, zakaj smo ravno

v današnjem času soočeni s tako velikimi problemi na

področju prehrane in s pojavom mnogih bolezni, ki so

posledica nepravilnega prehranjevanja. Ljudje so v preteklosti

pripadali določeni prehranski kulturi po svojem

rojstvu in zato ni bilo nobene potrebe po izbiri, kateri

smo izpostavljeni danes. Kajti v davni preteklosti »so

ljudje živeli v majhnih plemenskih skupinah. Ljudje še

niso občutili samih sebe kot ločenih posameznikov. Posamezni

človek je občutil samega sebe popolnoma, kot

da je del plemenske skupine ali družine, prav tako kot je

roka del telesa. Moderni ljudje z njihovim zelo drugačnim

načinom razmišljanja si ne morejo v resnici predstavljati,

kako izgleda pripadanje plemenu ter občutenje

sebe kot dela plemenskega telesa« 6 – ali telesa družine,

klana, naroda itd. V takšnem okolju seveda ne moremo

govoriti o svobodni izbiri življenjskega stila, kajti vsi elementi

specifične kulture – tako duhovni kot praktični

– so bili določeni s strani duhovnih vodij. To je seveda

13


ŠIRIMO OBZORJA

vključevalo tudi specifično kulturo prehranjevanja, ki je

pripadala vsaki tradicionalni krvni skupnosti.

V sedanjem času ljudje še vedno pripadajo skupnostim,

čeprav ne na enak način kot v preteklosti, kajti »sedaj živimo

v obdobju prehoda. Vsa pripadnost skupinski duševnosti

se mora postopoma odstraniti. Namesto tega mora priti v

človeštva na voljo več prehranske literature, kot je to primer

v tem času, pa vendar nam vse to znanje ne pomaga

veliko, da bi se izognili zmedi in našli primerne rešitve.

ospredje individualna narava vsake osebe.« 7 To se manifestira

v svobodni izbiri svetovnega nazora, vere, etičnih

vrednot ter vseh elementov življenjskega stila, kot so izbira

poklica ter načinov bivanja, oblačenja in prehranjevanja.

Če pogledamo na vse današnje probleme v modernih družbah

s tega vidika, potem lahko vidimo, da je razvoj naše

lastne individualnosti – tega, čemur se ne moremo izogniti,

če želimo sodelovati v pozitivnem razvojnem toku – povezan

z veliko stranpoti, zablod in nevarnosti. Na področju

prehrane so posledice teh napak vidne v obliki številnih

in raznovrstnih zdravstvenih težav. Več kot očitno je, da

je prehod iz tradicionalnih skupnosti, kjer so bila prehranska

pravila in navade uniformne, v prihodnjem obdobju,

ko bo prehranska kultura izhajala iz sožitja individualnih

načinov prehranjevanja, zelo velik izziv za današnje ljudi.

Nasprotje med prehranskimi zapovedmi in

svobodno izbiro prehrane

Dosedaj smo si ogledali dva ključna razloga, ki sta v

ozadju sodobnih prehranskih problemov. Prvi je prehod

iz lokalne v globalno ponudbo živil in načinov prehranjevanja;

drugi je prehod iz tradicionalnih načinov prehranjevanja

k individualnemu izboru. Zato ni presenetljivo,

da je na voljo veliko knjig, ki nam ponujajo ta ali

oni način prehranjevanja, ki naj bi razrešil vse naše težave

s prehrano. Dejstvo je, da ni bilo nikoli prej v razvoju

14

Med vzroki za takšno stanje je dejstvo, da prevladuje na

področju zdravja in prehrane vera v avtoritete, najsi so to

znanstveniki, zdravniki in prehranski strokovnjaki, ki delujejo

na konvencionalnem področju, ali tisti, ki pripadajo

različnim alternativnim metodam zdravljenja. To je med

drugim razvidno tudi iz tega, da večina knjig o prehrani

ponuja seznam prehranskih zapovedi v obliki ‘Jejte to’ in

‘Ne jejte tega’, ki naj bi vodile k dobremu zdravju ali odrešitvi

od te ali one bolezni. Problem je le v tem, da obstajajo

na tržišču številne prehranske ‘biblije’, katerih prehranske

zapovedi se ne skladajo ali si celo nasprotujejo.

Kaj je rešitev iz te zagate? Rešitev je v dosegi resničnega

poznavanja našega lastnega bitja in njegovega ustroja ter

vloge in učinkov, ki jih ima prehrana. In takšno znanje

nam omogoča duhovna znanost. Na primer, če ne poznamo

štiridelno naravo človeka (glej sliko Prehrana kot

most do sveta), potem ne moremo razumeti učinkov hrane,

kajti ta ne vpliva samo na fizično telo, temveč tudi na

eterično telo, astralno telo in ego organizacijo. Moderna

znanost se ukvarja predvsem z raziskovanjem učinkov

materialnih snovi, ki so prisotne v hrani; v zadnjih desetletjih

je glavnina teh raziskav na nivoju kemičnih reakcij

v telesu. Rezultati teh raziskav so dostopni v obliki izjemno

zapletenih zemljevidov t.i. metabolnih poti, ki se odvijajo

v različnih delih telesa in v telesnih celicah. To, kar

se le redko omenja, je dejstvo, da na njih vidimo procese,

ki pridejo v obstoj s sodelovanjem tako velikega števila

faktorjev, da je nemogoče z gotovostjo reči, kateri faktorji

so odločilni in kateri niso. Pravzaprav so ti zemljevidi


ŠIRIMO OBZORJA

podobni cestnemu omrežju velemesta, kjer je nemogoče

z gotovostjo reči, kje je začetek določenega procesa in kje

konec, kajti vse poti so medsebojno povezane. Potemtakem

ni presenetljiva izjava duhovne znanosti, da »v fizično-zaznavnem

svetu ni resnično ničesar tako zapletenega,

kot je zapletena narava človeškega bitja. Ta je bolj

zapletena kot karkoli drugega na svetu. V njegovi obliki

in strukturi, v pogojih njegovega življenja in resnično v

vseh možnih pogledih je človek celoten svet, mikrokozmos,

ki se razlikuje od makrokozmosa. Vse zakone in vse

skrivnosti sveta se lahko najde v njem.« 8

Zaradi vsega tega je ključno vprašanje: »Kako lahko dosežemo

ustrezno razumevanje prehrane, če se na samem začetku

soočamo s tako velikansko oviro, kot je zapletenost

človeškega organizma?« Edina rešitev je v pristopu, ki ga

uporablja antropozofija. Le-ta priznava dejstvo, da »vse

v človeškem organizmu deluje na vse ostalo. Vendar ne

bomo prišli nikamor, če imamo o tej prepletenosti le splošne

abstraktne ideje; rezultate bomo dosegli le, če bomo

lahko razvili konkretno idejo o naši zgradbi in o tem kako

vse, kar je okoli nas, sodeluje v našem nastajanju. V duhovni

znanosti se mora postopek razlikovati od tistega, ki

se ga uporablja v drugih sistemih razmišljanja. Duhovna

znanost mora najprej predstaviti širši pogled na dejstva in

realnosti življenja ter šele nato preučevati podrobnosti.« 9

To je ena od ključnih razlik z znanostjo, kjer je fokus na

podrobnostih. V nasprotju s tem pa je antropozofija bogat

vir širokih pogledov oz. arhetipov, ki predstavljajo univerzalne

lastnosti in povezave. Med njimi so tudi temeljni

prehranski principi, ki predstavljajo lastnosti in odnose med

različnimi člani, sistemi in organi človeka, ter med raznovrstnimi

splošnimi učinki hrane, ki veljajo v primeru ljudi.

Za boljše razumevanje, kaj je s tem mišljeno, bom opisal

moje izkušnje z uvajanjem ekološkega kmetijstva v Slovenijo

v letih 1990-98. Moje poznavanje biološkega pridelovanja

hrane je slonelo izključno na nekaj knjigah, ki

so opisovale osnovne principe in metode tega pristopa.

Sam nisem imel nobenih osebnih izkušenj z biološkim

vrtnarjenjem in v vseh teh letih nisem imel priložnosti

obiskati niti ene certificirane ekološke kmetije v tujini.

Kljub temu pa sem si bil sposoben predstavljati prednosti

ekološkega pristopa v javnosti ter ga celo uspešno

braniti pred napadi konvencionalnih kmetijskih strokovnjakov.

To, kar mi je omogočilo tovrstno delovanje,

je bilo poznavanje temeljnih principov ekološkega kmetijstva.

Na primer, medtem ko je cilj konvencionalnega pristopa

hranjenje rastlin z mineralnimi gnojili, se v ekološkem

pristopu veliko skrbi posveča vzdrževanju mikroorganizmov

v zemlji, kar posredno vpliva pozitivno na rast

in zdravje rastlin. Ta pristop je povzet v principu: »Samo

živa zemlja omogoča rast vitalnih in zdravih rastlin.«

Kasneje, ko sem prihajal v stik z ljudmi, ki so prakticirali

različne prehranske pristope – v tistem času so bile poleg

vegetarijanstva popularne predvsem makrobiotika in presna

prehrana – se mi je zastavljalo vprašanje: »Kako je mogoče,

da se ljudje lahko pozdravijo s tako nasprotujočima

načinoma prehranjevanja kot sta makrobiotika in presna

prehrana?« Odgovor sem našel v edini knjigi o antropozofski

prehrani 10 , ki mi je bila takrat dostopna. Ta odgovor

je sedaj na voljo v obliki temeljnega prehranskega principa

Surova in kuhana hrana, katerega povzetek je naslednja slika

in kratko besedilo: 11

Uživanje surove in kuhane hrane spodbuja različne dele

človeškega organizma in posledično različne duševno-

-duhovne lastnosti. Surova hrana spodbuja dejavnosti

‘zunanjega človeka’ – to je dejavnosti čutil in pripadajočega

živčnega sistema – kar nam omogoča, da smo v

stiku s tem, kar vstopa v nas iz zunanjega sveta. Kuhana

hrana spodbuja ‘notranjega človeka’ – toplotni organizem,

ki je prežet s silami ega. S primerno izbiro kuhanih

in surovih jedi mora vsak posameznik najti svoje lastno

zdravo ravnovesje med tema dvema nasprotnima značajema

človeške osebnosti – med enim, ki nas povezuje s

svetom, ter drugim, ki nas ločuje od sveta in spodbuja

razvoj naše lastne osebnosti.

To je bilo moje prvo odkritje temeljnega prehranskega

principa, ki mi je pomagal razumeti, zakaj lahko obstajata

dva načina prehranjevanja, ki si nasprotujeta, pa vendar

lahko oba pod ustreznimi pogoji delujeta zdravilno.

Vzrok temu lahko najdemo v samem ustroju človeka in v

dejstvu, da obstajajo ljudje, ki imajo bolj razvitega ‘zunanjega

človeka’ in ljudje, ki imajo bolj razvitega ‘notranjega

človeka’. Prav tako je na osnovi tega uvida razvidno,

zakaj lahko tako makrobiotika kot presna prehrana delujeta

škodljivo, če se z njuno pomočjo spodbuja razvoj

tistega dela človeka, ki že prevladuje. Edini način, da se

izognemo neprimerni uporabi teh načinov prehrane, je

poznavanje lastne osebnosti.

15


ŠIRIMO OBZORJA

Kasneje, ko je v Sloveniji izšel vodič skozi ponudbo različnih

alternativnih prehranskih sistemov, ki so prišli v obstoj

v zahodnih državah, me je to vzpodbudilo k ideji, da bi

zbral in opisal temeljne prehranske principe, ki bi služili

kot resnični vodič k ustrezni izbiri med raznovrstnimi načini

prehranjevanja. Vendar pa v tistem času še nisem imel

dovolj znanja za izvedbo te naloge. Delovanje v Sloveniji,

ki je bilo osredotočeno na promoviranje naravne prehrane,

je bilo vir bogatih izkušenj; to kar je primanjkovalo je bilo

poznavanje duhovno znanstvenih ozadij. V tistem času ni

bilo v Sloveniji še nobenega prevoda Steinerjeve knjige;

kar mi je bilo dostopno, so bili le srbohrvaški prevodi. Šele

s prihodom v Anglijo se je pričelo obdobje resnega dolgoletnega

študija, ki ni vključevalo samo antropozofskih

knjig o prehrani – teh v resnici ne obstaja veliko – temveč

Steinerjeve knjige, ki opisujejo raznovrstne vidike duhovnega

ozadja kozmičnega in človeškega razvoja (t.i. ezoterično

ozadje). V njih so se mi razkrile številne pomembne

skrivnosti razvoja in ustroja sveta in človeka, brez katerih

ne bi bil sposoben prepoznati in opisati temeljnih prehranskih

principov. Ti so plod mojih uvidov na podlagi Steinerjevih

opisov, mojih osebnih izkušenj ter sistematičnega

preverjanja s strani že pridobljenega znanja.

Sedaj so te prehranske arhetipske zakonitosti na voljo vsem,

ki želijo prevzeti odgovornost za lastno prehrano in se osvoboditi

vpliva prehranskih avtoritet. Kajti le poznavanje samega

sebe in vloge prehrane, ki ga omogoča antropozofska

duhovna znanost, nam resnično omogoča ustrezno izbiro

prehrane in osvoboditev od sledenja prehranskim pravilom.

Vse to je sestavni del v procesu prevzemanja odgovornosti

za lastno zdravje; in to je sestavni del postopnega prevzemanja

odgovornosti za lastni duhovni razvoj.

Bolj zavestno prehranjevanje lahko dosežemo samo s pomočjo

duhovne znanosti, kajti »le-ta se ukvarja z razumevanjem.

Duhovna znanost ne daje pravil, temveč želi le

pojasniti, kakšne so stvari v resnici. Ne zavzema se za ta

ali oni način prehrane – kar dejansko počne, je, da omogoči

ljudem razumeti kakršenkoli način prehrane. Potem

lahko vsak uredi svoje življenje tako, kot sam hoče, skladno

s temi velikimi zakonitostmi obstoja.« 12 Jasno je, da

takšnega razumevanja ne moremo doseči preko noči, temveč

je potrebno v ta namen vložiti precej časa in truda. Pot

do večje svobode vsekakor ni možno doseči s pomočjo ene

knjige, ki vsebuje deset zapovedi za ‘pravilno prehranjevanje’,

temveč samo s postopnim pridobivanjem znanja

o bolj skritih namenih, ki so v ozadju dejstva, da preko

mostu do zunanjega sveta, ki ga predstavlja prehranjevanje,

sprejemamo vase snovi iz mineralnega, rastlinskega,

živalskega in človeškega kraljestva (materino mleko), ki

imajo velike vplive na razvoj naše celotne osebnosti. Zaradi

tega obstaja nevarnost, da »nas napačna hrana lahko

zlahka preoblikuje v to, kar jemo,« 13 vendar pa si lahko s

pomočjo poznavanja temeljnih prehranskih principov, ki

so na voljo na spletni strani Nova kultura prehranjevanja 14

»prizadevamo, da postanemo svobodni in neodvisni. Potem

nas hrana, ki jo jemo, ne bo ovirala pri doseganju polne

možnosti tega, kar bi mi kot ljudje morali biti.« 15

Čeprav je prehrana le eden izmed vidikov človeškega razvoja,

pa nam mora biti popolnoma jasno, da brez ustreznega

razumevanja in pristopa k problemom prehrane

ne moremo pričakovati dobrega izhoda. Ta bo možen

samo takrat, ko se bomo podali v zavesten razvoj lastne individualnosti

na vseh področjih našega življenja, vključno

s prehrano. Kajti »moralo bi nam postati jasno dejstvo, da

mora človeštvo v vedno večji meri prehajati v zavestnejši

način prehranjevanja,« 16 zaradi tega, ker živimo sedaj v

času, »ko mora vsak posamezen človek razviti sebe kot

posameznika. Še zlasti v naši moderni dobi duše zavesti

17 je ena od najbolj pomembnih zadev ta samo-vzgoja

individualnosti.« 18 To je tudi v skladu z ciljem celotnega

zemeljskega razvoja, v katerem se je Jaz – duhovno jedro

našega bitja – spustilo iz duhovnega sveta v telesne ovojnice

(astralno, eterično in fizično telo), ki jih sedaj postopoma

preoblikuje. Ti visoki ideali človeškega razvoja

so vsekakor vredni svoje cene in napora, ki ga zahteva

dolgotrajno in potrpežljivo spoznavanje lastnega bitja in

vloge prehrane v kozmičnem razvoju človeštva.

Opombe:

1 Prevajanje je potekalo v sodelovanju med Robertom Križnarjem in menoj.

Prevedeni so osrednji, bistveni deli spletne strani: Holistični pristop k

prehrani, Temeljni prehranski principi in Splošni prehranski napotki.

Spletna stran je razdeljena v dva nivoja: prvi (osnovni) nivo je na voljo

vsem obiskovalcem, medtem ko je drugi (napredni) nivo dostopen

samo tistim, ki so registrirani. Čeprav je za registracijo treba plačati,

pa je možno dobiti popust ali celo brezplačen dostop, če vam vaša

trenutna situacija ne omogoča celotnega plačila. Kontaktni naslov: new.

food.culture@gmail.com

2, 3 Verbinc, Slovar tujk

4 Osnovni opis različnih teles človeka je na voljo v članku Devet članov celovitega

človeškega bitja, Svitanje, Zima 2016.

5 Steiner, The Philosophy of Freedom

6 Steiner, Berlin, 1.04.1907

7 Steiner, Munich, 4.12.1909

8, 9, 12 Steiner, vir neznan

10 Gerhard Schmidt, The Dynamics of Nutrition

11 Skoraj vsi prevedeni teksti vsebujejo sliko in krajši povzetek vsebine, ki služita

kot pripomoček za prepoznavanje arhetipskih razmerij in povezav,

ki so opisani v tekstu, ter njihovo ohranjanje v spominu.

13, 15 Steiner, Munich, 8.01.1909

14 Trenutno število temeljnih prehranskih principov (49) ni dokončno, kajti v

načrtu so še trije principi in – če se izkaže potreba – morda še kakšen.

16 Steiner, Berlin, 22.10.1906

17 Doba duše zavesti oz. duhovne duše se je pričela leta 1413 s pojavom

renesanse in bo trajala 2160 let. Ena od lastnosti duše zavesti je izolacija

v notranjem kontemplativnem življenju, ki se lahko razvije samo v

popolni svobodi od vseh zunanjih prisil in avtoritet.

18 Steiner, Zurich, 10.10.1916

16


ŠIRIMO OBZORJA

Kmetijstvo, osnova

vsakega gospodarstva

Wilhelm Ernst Barkhoff

1. Namen človeške prehrane

Prehrana kot most do sveta

Prehrana za dušo in telo

Prehranjevanje – zdravljenje

– izobraževanje

Prehrana kot nadčutna

dejavnost

2. Trije osnovni zakoni

prehrane

Zemeljski prehranski tok

Kozmični prehranski tok

Hrana kot vir energije

3. Lastnosti kakovostne hrane

Lokalna in globalna hrana

Biološka in konvencionalna

hrana

Tradicionalna in moderna

predelava hrane

Polnovredna in rafinirana

hrana

Dobra in slaba sladila

4. Nasprotja v človeški

prehrani

Splošna in individualna

prehrana

Rastlinska in živalska hrana

Hrana in poživila

Surova in kuhana hrana

Hrana in gibanje

Prehranjevanje in post

5. Prehrana in zdravje

Hrana kot ‘strup’

Prehrana in ‘notranji bolnik’

Prehrana kot vzrok bolezni

Hrana kot zdravilo za lakoto

Prehrana in ‘notranji zdravnik’

Prehrana kot terapija

6. Ritmi v človeški prehrani

Ritmično življenje prehrane

Štirje letni časi v prehrani

7. Misteriji notranje alkimije

Resnična narava prehranskih

snovi

Individualizacija človeških snovi

Ustvarjanje človeških beljakovin

Živ proces notranjega

‘izgorevanja’

Skrivno življenje maščob

Transsubstanciacija mineralnih

snovi

8. Prehrana in duševno življenje

Hrana in duševno počutje

Psihologija prehranskih motenj

9. Prehrana in duhovni razvoj

Prehrana in samozavedanje

Prehrana in sposobnost učenja

Prehrana in zmožnost

spominjanja

10. Prehrana in moralni razvoj

Prehrana in moralno obnašanje

Prehrana in duševne bolezni

Prehrana in človeška volja

11. Socialni vidiki prehrane

Obred skupnega obeda

Izguba zdravih prehranskih

instinktov

Razvoj novih prehranskih

‘instinktov’

Pot k novi kulturi prehranjevanja

12. Nova umetnost kuhanja

Holistični pristop h kuhanju

Alkimija kuhanja

Duhovno ozadje shranjevanja

hrane

Usklajevanje s tridelno rastlino

Usklajevanje s sedmimi žiti

Člani antropozofskega združenja se zanimajo za gospodarske

procese, ki se začnejo in oblikujejo iz tega,

kar imenujemo življenje duha. Ne le posamezniki, celo

človeštvo bi se moralo skupaj truditi, da iz duhovnih

pobud spreminja naravo. Čeprav si je izredno težko

predstavljati družbo, v kateri je to postala običajna

drža, je tudi res, da se na skupnih srečanjih teh združenj

pojavijo ljudje, ki predstavijo tozadevna spoznanja

in dejanja, ostali pa jim skušamo slediti. Antropozofsko

združenje, v katerem medsebojno delovanje

duhovnega in ekonomskega življenja postane možno,

je torej mogoče ustanoviti. Odnos našega združenja

lahko postane temelj modernega kmetijstva.

Res je, da ko govorimo o kmetijski dejavnosti, mislimo

na delo, ki ga opravijo posamezniki, toda v vplivu

na naravo kot celoto je treba videti delovanje družbe.

Posamezni kmet dela hkrati z zemljo, rastlinami in

živalmi. Njegovo delo pa enako vpliva tudi na četrto

področje narave, fizični del človeka, pravzaprav fizični

del človeštva kot celote. Ta zadnji vpliv je tako proces

individualizacije kot gradnje skupnosti. Pri delu postane

človek individuum; loči se od področja udeležbe

v skupinski duši. Spremeni delovne kretnje človeštva

v specifične delovne kretnje posameznikov. Istočasno

pa razvije sposobnost, da preko kooperacije na nov način

združi ločene delovne kretnje. Z delom na treh kraljestvih

narave doseže človek napredek; kot posameznik

in kakor človeštvo kot celota (četrto kraljestvo),

to pa naredi na trojen način. Kmetijska dejavnost tako

postane osnovni temelj vseh drugih dejavnosti, ker na

nek način predstavlja poskus, kako z enim zamahom

doseči opisane cilje.

Če pogledamo v zgodovino, vidimo čas, ko je človeštvo

delovalo na celotno naravo z zavestjo skupinske duše.

V celoti človeka in narave deluje - kot božanski oziroma

naravni zakon - impulz za individualizacijo, za ločitev.

To za človeštvo pomeni razpad v osamljenost; za

svet pomeni delitev, za posamezne dele pa nepovezanost

in preprostost. Celote, v smislu kvalitete življenja,

ni mogoče več razumeti, postaja ne-pojem. Definirana

je zgolj kot vsota posameznih delov; in ker končna vsota

postane celota kot taka, se zdi sklicevanje na določeni

pojem nepotrebno. Rezultat tega je, da tudi merilo

za človeka in razumevanje človeštva kot celote bledita,

17


ŠIRIMO OBZORJA

s tem pa bledi tudi razumevanje entitet, za katere smo

prej menili, da imajo dušo ali skupinsko dušo.

Zato tudi kmetijstvo spreminja svojo podobo. Manjka

mu kohezija, prevladuje boj posameznikov za takojšnji

osebni dobiček z vseh področij narave. Kmetje vedno

pogosteje delajo z eno samo poljščino ali s specifično

kakovostjo prsti ali s specifično vrsto živali, pri tem pa

Antropozofija in Antropozofsko združenje s svojimi

podružnicami (šola duhovne znanosti in z njo povezana

hčerinska gibanja) skrbijo tudi za to, da nam

božanski impulz k individualizaciji omogoči, da na

nov način razumemo Kristusov impulz, kot možnost

zdravljenja našega mišljenja, čutenja in hotenja v povezavi

s celoto.

ne razmišljajo, kako se njihova specializirana področja

povezujejo z vsemi drugimi vidiki kmetije kot organizma.

Tako se začne monokulturno, 'funkcionalno'

kmetijstvo. Kot visoko inteligentno bitje lahko človek v

lastno korist, eno po eno, uporabi vse sile narave. Ker

pa je njegova zavest o celoti razpadla, je očitno, da čisto

naravno razpada tudi svet, ki ga je ustvaril. Manjka

merilo. Prišli smo do točke, ko se naša dejanja, kakor

tudi naše mišljenje, prevračajo v neskončnem, nenadzorovanem

ponavljanju, v nekakšnem atomističnem

sosledju.

Za kmetijstvo to pomeni neomejeno produkcijo piščancev,

žita, mleka itd., kajti izgubilo se je merilo kot

izkustvo, kot smiselni koncept. Namesto tega je oblikovan

abstraktni zakon množične produkcije, ki mu

nostalgično ali retorično rečemo rast, ker smo izgubili

sposobnost razumevanja oblike kot celote. Zaradi tega

je situacija, vse dokler ostanemo ujeti v slepo ulico, kjer

se lahko utopimo ali nas pokoplje nesmiselna 'rast',

pogubna.

Nove zamisli, ki nas lahko pripeljejo iz te slepe ulice

čezmerne rasti in pretiravanja, je Rudolf Steiner imenoval

'organizem kmetije' in na koncu 'kmetijska individualnost'.

Opisal je, kako lahko takšne kmetijske

organizme zavestno ustvarjamo s pomočjo domišljije,

navdiha in intuicije ter sodelovanja.

Rudolf Steiner v svoji prvi knjigi 'Filozofija duhovnega

delovanja' opisuje, kako lahko znanje, pravica in

delo skozi ljubezen dosežejo etični ali zdravilni značaj.

Zdravljenje pomeni oboje, združevanje delov v celoto,

kakor tudi ločevanje le teh na način, da lahko ponovno

dobijo svoj smisel samo tako, da so zmožni oblikovati

novo celoto.

Kmetijstvo, kot ga je predvidel Rudolf Steiner v svojem

Poljedeljskem tečaju, izpolnjuje te pogoje in ga je

torej mogoče jemati kot tistega, ki tvori osnovo za vse

gospodarske dejavnosti. Je vir, iz katerega dobijo svojo

potrditev vse vrednote v industriji in storitveni dejavnosti,

saj morajo proizvesti vse tisto, česar primanjkuje

'kmetijski individualnosti'.

Življenje kmetijske enotnosti je odvisno od posameznikov,

ki v njej vse bolj samostojno delajo, ki pa dele

(sadove in prehranske izdelke) proizvajajo tako, da

kreirajo pokrajino kot organsko celoto, samo-oskrben

organizem, resnično 'individualnost'. Ljudje se individualizirajo

znotraj takega okolja, tj. iz skupinske duše

se kot ločene entitete odtegnejo tako, da samostojno

delajo na konkretnih zadolžitvah, ki so si jih zadali.

Vendar se bodo njihove ločene dejavnosti združile, da

ustvarijo razumno celoto, kajti vse te dejavnosti vodijo

v kmetijsko individualnost, znotraj katere in skozi katero

se ti sodelavci preživljajo.

18


ŠIRIMO OBZORJA

Postavljanje antropozofske skupnosti, kjer ustvarjamo

novo obliko skupinske duše v duhovnem svetu,

ki temelji na prizadevanju posameznikov po védenju,

odgovarja antropozofski individualizaciji, temelječi

na naporih posameznikov, da z lastno voljo skozi v

bratstvu deljeno delo kreirajo skupno fizično telo za

to novo skupinsko dušo. Torej lahko vsakdo najde

smiselno celoto tako, da dela na tistem področju, na

katerega so ga pripeljale njegove sposobnosti. Posledica

tako deljenega dela je simultano odkrivanje posameznika

v celoti in celote v posamezniku. 'Odkrivati'

pomeni odstraniti tančice z narave; pomeni priznavati

duha, ki se prepleta znotraj kmetijske individualnosti,

deluje pa tudi v posameznikih in v človeštvu. Ljudje,

ki so predani antropozofiji, si želijo ustvariti življenjska

področja, ki omogočijo, da se odvija prihodnost.

To lahko prepoznamo le, če jo hkrati tudi ustvarjamo.

Vse to se dotika skrivnosti preobrazbe sveta s pomočjo

človeštva.

Rad bi imenoval nekaj krajev, v imenu katerih je na

tem področju kot mediator za iniciative antropozofov

na poseben način delovala Družba v splošnem družbenem

interesu. Prvi in osnovni poskus, kjer so te družbe

testirale te vrste delovanja, je potekal na kmetiji

Dottenfelder blizu Bad Vilbela v Hesseju. Dr. Manfred

Klett je poročal o tem delovanju. Potem so ustanovili

podobne oblike delovanja na kmetijah tudi drugod po

Nemčiji. Vsi bi morali spoznati, da so tukaj opisani poskusi

še vsi v poskusni fazi, osnovani na fizičnem delu,

moči volje in zaznavanju. Pomeni, da so v to vključeni

ljudje, od vsega najmanj zaposleni s tistim, kar preveva

čisto zavest. Toda tisti, ki želi pogledati, bo na vsakem

od teh mest našel nekaj idealov zgoraj opisanega

kmetijstva.

Kmetijstvo je temelj vseh gospodarskih dejavnosti, materialno,

socialno-pravno in konceptualno. Kmetje začnejo

spoznavati, da mora biti vsak tehten gospodarski

koncept ponovno izumljen s strani ljudi, ki proizvajajo

in porabljajo, kot arhetip obojega: individualizacije

sveta in njegovega ponovnega stvarjenja kot celote.

Delitev te naloge med vse ljudi izhaja iz narave samega

dela in ker je ta komaj razumljiva, jo ljudje pogosto

označijo za nerealno. Le če vsi posamezniki - kljub

svojim razlikam - izvajajo individualizacijo sveta, bo ta

postal temeljito pluraliziran, pa vendar celota.

Kmetijske individualnosti lahko vedno bolj bogatimo

z obrati in industrijskim delom. Ker so osnovane na

ločenem delu, prav tako postanejo dejavnosti celotne

skupnosti. In vendar te dejavnosti ostanejo dodatek

kmetijstvu. Stopnjo njihove udeležbe določa kmetijska

individualnost. Industrijske in služnostne organizacije

bi že po osnovnem načelu postale tako negospodarske,

kot odvečne, če koncept gospodarstva ne bi izhajal iz

kmetijstva, iz obdelovanja prsti in zemlje. To delo postane

merilo za vse ostalo delo, ker odkriva manjkajoče

elemente, napake. Industrija in služnostne dejavnosti

priskrbijo tisto, kar manjka; to je merilo. Nasprotovanje

temu dejstvu ni le huda zmota, je v nasprotju z

vso ekonomijo, etiko in zdravo pametjo. Izjemen pomen

kmetijstva tiči v dejstvu, da njegova dejavnost

predstavlja osnovo človeškega obstoja v celoti. Red v

našem delovanju (pomeni red v ekonomskem življenju)

se mora začeti s poskusom vsakega posameznika,

da s pomočjo soljudi vzpostavi konkretno povezavo

s konkretnim koščkom zemlje in nato sprejme odgovornost

zanj, enako kot sprejme odgovornost za lastno

telo. Iniciacija tega procesa je osnovna vaja v gospodarskih

dejavnostih za vse antropozofe. To je danes

ravno toliko pomembno, kot je bil v preteklosti boj

19


ŠIRIMO OBZORJA

20

proti suženjstvu. Na vseh zgoraj omenjenih kmetijah

so pravne, ekonomske in duhovne pogoje ustvarili

preko novih pravnih teles (kmetijske raziskovalne

družbe) delovnih skupnosti, javnih družb itd., ki so

vedno večjemu številu ljudi omogočile, da so se direktno

povezali s temi kraji.

Vsi ti kraji imajo nekaj skupnega: vsaka kmetija je poleg

kmetovanja privzela še eno drugo dejavnost. To se

ni zgodilo le zaradi prej omenjenih razlogov, ampak

tudi zato, ker človek od kmetovanja ne more služiti denarja.

To pa ni njihov pravi namen! Kmetovanje ustvari

življenjski prostor za ljudi, ki proizvajajo surovine in

denar uporabijo za to, da jih distribuirajo. Vse dokler

te temeljne definicije kmetijstva ne prepoznamo, dela z

naravo kot celoto (kot pri krajinskem kmetovanju ali v

okoljskih projektih, zaradi katerih ne bi bilo potrebe po

okoljski zaščiti) ne moremo razumeti in izvajati. Niti ne

moremo samega gospodarstva v njegovem širšem pomenu

razumeti kot poskus, da se ustvari koncept novega

sveta skozi aktivno udeležbo, kar pomeni sodelovanje

duhovnega življenja posameznikov in človeštva

kot celote. Zdrave gospodarske logike ne moremo

prakticirati, če zdrav razum ne izhaja iz resničnosti. Če

ne premagamo nostalgije, romantike, sektaškega obnašanja

in pridiganja fanatikov zdravja, bo nemogoče

obrniti trend razpadanja kmetijstva in uničenja narave

ter namesto tega začeti s procesom zdravljenja. Naša

ocena realnosti kaže, da nimajo prav ljudje, ki trdijo,

da antropozofi živijo v 'varnem svetu' in nočejo videti

resničnosti. Verjetno nihče ne čuti trpljenja sveta bolj

boleče kot oni. Vendar jim samozavest daje dejstvo, da

sprejemajo koncepte, ki lahko omogočijo zdravljenje

sveta in lahko vidijo pot iz slepe ulice. Najbolj potrebno

je, da na kmetijstvo gledamo kot na kreiranje pokrajine

in da to dosežemo s prepričanjem, da bodo sadovi

prosti dar narave.

Vse, česar kmetijstvo ne more priskrbeti za blaginjo

človeštva, bodo prispevale industrija, služnostne dejavnosti

in obrt. Da bi se proizvedlo in pridelalo več

dobrin, kot jih je potrebnih za preživetje, se kmetijstvo

deli na industrijo, služnostne dejavnosti in obrt. V

Sottorfu je na primer kmetijskim dejavnostim dodan

dom za goste. V Stiitensenu je kmetovanje dopolnjeno

z dejavnostmi za invalide in sodelovanjem z Bauk KG

(trgovino s hrano in predelavo). V Klein-Siistedtu imajo

dodatno službo za distribucijo hrane. V Fuhlenhagenu

imajo komercialno dejavnost peke kruha in skrbijo

za ljudi s posebnimi potrebami. V Hassenmooru delajo

s socialno šibkimi osebami in v Springe-u z ugovorniki

vesti. Na kmetiji Dottenfelder so ustanovili center za

kmetijsko izobraževanje. V Lehenhoffu v svoje dejavnosti

vključujejo veliko pekarno, tovarno za volnena

oblačila, tovarno zabojev ter vrt, ki sam oskrbuje celoten

prehod od kmetovanja do proizvodnje surovin.

V Wald-am-Innu izvajajo znanstveno vzgojo rastlin. V

Wernsteinu je v delu študentski dom, poleg tega pa iz

mleka izdelujejo sir.

Vse te ustanove skušajo preko svojih gospodarskih dejavnosti

zaobjeti celoto kmetovanja, opravil, uslug in

trgovine s hrano. To pa je izjemno težko. Le tisti, ki

so direktno vpleteni v proces postavljanja teh novih

skupnosti, ki vključujejo delo, ekonomijo in skupno

življenje, lahko razumejo, kaj morajo ljudje doseči in

pretrpeti, da bi zrasli v zavest takih modernih družbenih

enot. Staro obliko zavesti, krvno povezane družine,

je potrebno nadomestiti z novo zavestjo, ki temelji

na duhovno orientiranem vsakodnevnem sodelovanju.

Seveda je ključno to, da se ljudje, ki jim je usojeno,

da so v takih skupnostih, le-tem lahko pridružijo. Člani

morajo bodisi spremeniti lastninske pravice zemlje

ali dedne pravice ali oboje. Vse, kar je na kakršen koli

način povezano s 'krvjo in zemljo', je potrebno zanemariti

in odstraniti iz družbene realnosti. Pomeni, da

bo potrebno tako radikalno spremeniti življenjske navade,

da bo to povprečni meščan morda le težko razumel.

Tradicionalni zakoni na deželi še vedno delujejo,

čeprav so bili tu in tam spremenjeni. Poleg tega morajo

ljudje, ki zdaj na takih mestih enakopravno delajo, pri

sebi ozavestiti, kaj delajo. Proučevati morajo duhovno

znanost na splošno in se še posebno razvijati v mišljenju

in predstavi, v kaj se lahko 'kmetijski organizem',

v katerem živijo, razvije. Tisti, ki so mnogo let delali

na teh vprašanjih, kadar slišijo izraz 'kmetijski organizem',

vedno prepoznajo možnosti v prihodnosti; toda

zavest o tem 'organizmu' bi morala postati splošno védenje

tudi vseh drugih. Zanemarljivo je, če ena oseba

ve za veliko dejanje, šteje le, če se to védenje zablešči

pri desetih, dvajsetih ali tridesetih sodelavcih, ki živijo

v skupnosti. Prav tako je pomembno, da postane vsebina

razumljiva, da lahko diskusije, do katerih pride,

omogočijo vedno več udeležencem, da dosežejo duhovno

osnovo svoje imaginacije in inspiracije, da bi iz

te osnove dobili lastno intuicijo pri dnevnih odločitvah

na delu.

Še več je potrebno povedati v zvezi s tem: vsi ti ljudje

morajo postati kmetje knjigovodje! Dnevno in letno

morajo sami sebi izkazati, do katere mere so realizirali

to, kar živi v njih kot ideja kmetijskega organizma na

poti h kmetijski individualnosti. Te rezultate morajo

izraziti v konceptih in številkah.

Izumiti morajo nov knjigovodski sistem, rezultat katerega

ne kaže na osebni dobiček in porabo ali izgubo,

ampak v katerem dobijo odgovore na vprašanja, kot so:

Ali je kmetija kot organizem postala v zadnjih desetih


ŠIRIMO OBZORJA

letih bolj pristna? Ali so se nakupi od zunaj zmanjšali?

Koliko več ljudi je dobilo zatočišče in koliko jih je bilo

nahranjenih? Človek mora trdo delati, da oblikuje prava

vprašanja in na drugi strani ta vprašanja prevede

v številke in imena, ki bodo ustrezala knjigovodskim

stolpcem ter na koncu privedla do odgovorov. Vse to je

dodatna naloga, ki jo le redko kdo obvlada. Dokler pa

se to ne zgodi, bo novo kmetijstvo v luči polne zavesti

daleč od aktivnega. Vsa mesta, ki smo jih prej omenili

izvajajo poskuse, ki so bili zastavljeni z mislijo na vse

to. Vabljeni vsi, da si predstavljate, kako veliko sil je

vložilo tistih par ljudi, ki delajo s te vrste kmetijami

v Nemčiji. To je implementacija antropozofije s strani

ljudi, ki iz področja volje nadaljujejo svoje napore, da

zavestno prodrejo na področje volje pri svojih vsakodnevnih

dejavnostih.

Ta tip kmetovanja, ki sam po sebi ni dobičkonosen

posel, nosi v sebi še eno težavo. Usposabljanje, delitev

dela, sodelovanje, vse to mora biti zasnovano na

povsem novih konceptih. Splošna ideja v javnosti je,

da ima sto hektarjev, na katerih dela družina, en kmet.

Jasno je, da je ta ideja v bistvenem nasprotju z delitvijo

dela. Vendar si lahko zgoraj opisano kmetovanje predstavljamo

le kot ločeno po delu. Zato moderen kmet

predstavlja kontradikcijo splošno sprejeti ideji o kmetovanju

in mnogokrat tudi živi v kontradikciji s tem,

kaj on, njegovi prijatelji ali kdor koli misli, da je prav,

razumno in etično.

Bodimo realni; kako naj se kmet pod pritiskom dnevnih

obveznosti in v luči uveljavljene prakse v povezavi

z delitvijo dela, ki je skozi stoletja oblikovala njegovo

življenje in duha osredotoči na nove koncepte?

Seveda mora kravo dan za dnem pomolsti ista oseba.

Nemogoče je ljudi ves čas menjavati. Kako naj potem

goji antropozofijo kot spoznanje, če je povsem vpleten

v kmetovanje, ki ga ni mogoče samovoljno prekiniti,

saj dela z živim? Kje naj najde čas in moč za duhovno

delovanje, ko ima šestnajsturni delovnik?! Kje najti

ljudi, ki imajo dovolj domišljije in potrebnih sil, da na

kmetiji uvedejo osemurni delavnik, morda celo šest

ali peturni? Moderno kmetovanje se ne bo moglo izogniti

tem vprašanjem. Blagostanje, ki ga imajo v mestih,

vključno s počitnicami, ko se lahko izobražujejo

in imajo ugodne ponudbe za rekreacijo, je potrebno s

pravilnimi ukrepi uvesti na kmetije. Odgovornost za

to ni na kmetih, to je odgovornost antropozofov in vsakogar,

ki si od srca želi ustvarjati humani svet.

Naj v povzetku ponovim, da je kmetijstvo osnova vseh

gospodarskih dejavnosti, ki je definirano kot duhovna

iniciativa družbe. Prihodnost je odvisna od tega, ali

bomo ali ne bomo zmožni ustvariti družbene pogoje,

kjer bo kmetijska dejavnost osnova našega vsakdanjega

skupnega dela na področju gospodarstva, kjer

bo kmetijstvo v celoti naš koncept gospodarstva. Tak

koncept bo zaživel samo, ko bo kmetijstvo vedno bolj

združeno s konkretnim delom vsakega človeka. Le

takrat bodo ljudje, ki so polno zaposleni z ustvarjalnim

kmetovanjem, našli čas za duhovno delovanje in

čas, da oblikujejo socialne oblike na osnovi poznavanja

duhovnega sveta, katerega del so oni in njihovi sodelavci.

Naloga, da oblikujejo življenjska področja, v katerih

ljudje postanejo svobodni, ni osnovna naloga teh

kmetijskih delavcev; to je naloga njihovih sodobnikov,

družbe v celoti. To je predvsem naloga antropozofov,

katerih prevladujoč cilj v življenju je osvoboditev človeka.

To pomeni, da bomo antropozofi na trgu nepremičnin

kupili kmetije, dokler vsak od nas ne bo imel

dovolj zemlje, da izpolni svojo odgovornost, nič več in

nič manj. Tem kmetijam bomo kot pomoč za življenjske

potrebe nakazali dovolj denarja, da bodo mladi

ljudje mogli in hoteli tam živeti, da bodo kmetje imeli

čas za duhovno delovanje in izobraževanje ter da bodo

lahko uvedli osemurni delavnik (od katerih naj bi bili

najmanj dve uri namenjeni temam duhovne znanosti).

Ne glede na to, ali smo zdravniki, vodovodni inštalaterji,

mehaniki, trgovci, takšni ali drugačni delavci,

učitelji, terapevti ali kar koli, kmetijstvo se tiče nas

vseh. Preko njega ustvarjamo fizično telo socialnega

organizma človeštva samega.

Članek je bil objavljen na internetni strani 'The Online Waldorf

Library Articles'.

prevedla Marina Nuvak

21


ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1

12/16/14 10:00 AM

Literatura

ZALOŽBA AJDA

Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno

literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je

menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano

z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli

tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje

prehrane in medicine.

Naj predstavimo nekaj brošur:

ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA

TEMELJI USPEŠNEGA

KMETOVANJA V OČEH

DUHOVNE ZNANOSTI ali

kratko KMETIJSKI TEČAJ

dr. Rudolfa Steinerja

je slovenski prevod stenografskih

zapisov osmih predavanj, v katerih

je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično

metodo.

Cena: 32,85 €

PRAKTIČNO VRTNARJENJE

Marije Thun

sodi k temeljni literaturi

biodinamičnega vrtnarjenja.

Brošura

POVITKI

IN

OBLOGE

pomaga reševati

marsikatero stisko

Vzemimo primer:

Otroka boli uho

Pred obiskom zdravnika lahko

pomagamo tudi sami.

POVITKI

IN OBLOGE

V ANTROPOZOFSKI

MEDICINI

Cena: 9,90 €

Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:

VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA

Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in

zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno

temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa

za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove

volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim

šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe

lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.

Cena: 27,38 €

ZA PODROČJE MEDICINE

ČLOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA s predavanji dr.

Maria Mayrhofferja

9,00 EUR

Cena: 8,76 €

»LOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA

RAK ‡ UJMA

»LOVEŠTVA IN »ASA

Dr. Mario Mayrhoffer

Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,

da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke

raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot

kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).

Več informacij ali naročila

www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743

22


Vabimo vas k ogledu spletnih strani

www.ajda-vrzdenec.si,

kjer boste našli še predstavitev brošur:

CELOSTNA PREHRANA 1 in 2 Michaela Kassnerja

DEMETER ČEBELARJENJE Günterja Friedmanna

BIO ČEBELARJENJE Matthiasa Thuna

PRIDELUJMO SVOJA SEMENA 1 in 2

s predavanji antropozofskih specialistov za področje

semenarstva

SPIRITUALNA ASTRONOMIJA dr. Wolfganga Helda

TEMELJI BIOLOŠKODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA

Marije Thun

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI

Eckardta von Wistinghausen in Friedricha Sattlerja

PREPARATI Mete Vrhunc z napotki za izdelovanje in

uporabo biološkodinamičnih preparatov

Uporaba: Pri močnih bolečinah v ušesih

in vnetju srednjega ušesa (učinkuje močneje).

Trajanje: 10 – 15 minut, pa tudi do ene ure

Upoštevajte nasvet zdravnika!

IN KATERA ZDRAVILA BI PRIPOROČIL

ANTROPOZOFSKI ZDRAVNIK?

Priporočilo Male antropozofske lekarne,

stran 43:

Bolečine v ušesih

Aconit Ohrentropfen

Kdaj: pri prvih znakih bolečin v ušesih

Koliko: po potrebi 1–2 kapljici v slušni kanal

Apis Levisticum Glob. Wala in

Silicea comp. Glob. Wala

Kdaj: vnetje srednjega ušesa

Koliko: vsako uro 5–7 glob. Izmenično

NOVA KNJIGA

David L. Brierley

One Hundred Million

Destinies Now

Nova publikacija, ki izzive, s katerimi

se sooča Evropa, obravnava z vidika

waldorfske pedagogike.

Ko bralca počasi popelje

skozi poučni del ter nato

skozi predloge za praktično

delo, ob tem pa

predstavlja učinkovite

metode spajanja intelektualnega

in emocionalnega,

nas avtor opogumlja

in nam sporoča, da v

življenju vedno lahko izbereš,

da boš boljši. Zavedanje,

da imamo možnost

izbire, nas varuje

pred mnogimi izrazitimi

psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo

zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred

nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge

poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima

mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,

osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega

smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero

kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.

Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,

svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,

da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval

svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela

z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,

znanstvenost, praktičnost in dolgoletne

izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno

prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji

preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,

proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska

inteligenca.

prof. ddr. sc. Lidija Pehar

redna profesorica na oddelku Pedagogika

in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,

prodekanja Filozofske fakultete

23


Društva

Seznam društev

za biodinamično kmetovanje

in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji

Združenje Demeter Slovenija

Volčji Grad 40, 6223 Komen

051 204 436 (Andreja)

040 608 717 (Maja)

info@demeter.si

Društvo Ajda Vrzdenec

Vrzdenec 60, 1354 Horjul

01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)

ajdavrzdenec@gmail.com

Predsednica: Meta Vrhunc

Društvo Ajda Gorenjska

Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje

04 572 56 18, 041 948 336

monika.brinsek@gmail.com

Društvo Ajda Koroška

Trg 4. julija, 2370 Dravograd

041 340 871

toncka@loris.si

Predsednica: Antonija Ločičnik

Društvo Ajda Domžale

Podrečje 10, 1230 Domžale

041 323 249 (Jože)

051 204 436 (Andreja)

ajda.domzale@gmail.com

www.ajda-domzale.si

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška

Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici

040 658 482

ajda.goriska@gmail.com

Predsednik: Drago Kladnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska

Soseska 13, 3312 Prebold

051 394 494

ajda.stajerska@gmail.com

Predsednik: Stanko Krašovec

Zveza biodinamikov Slovenije

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

zveza.biodinamikov@gmail.com

Predsednica: Saša Klančar

Naravoslovno-izobraževalno društvo 'Sapientia'

Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije

Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci

vesna.forstneric@gmail.com

www.nid-sapientia.com

Delovna skupnost obsoteljske regije

Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina

031 643 312

romana.srimpf@gmail.com

Vodja: Romana Šrimpf

Delovna skupnost dravinjske regije

Žiče 76, 3215 Loče

031 342 107

majda.temnik@gmail.com

Vodja: Majda Temnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska

Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice

031 645 476

joze.lusavec@gmail.com

Predsednik: Jože Lusavec

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje

Boštanj 30, 8294 Boštanj

031 458 532 (Majda Hriberšek)

majda.hribersek@gmail.com

Predsednik: Zvone Černelič

Društvo biodinamikov Notranjska

Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica

041 444 736

biodinamika.notranjska@gmail.com

Predsednica: Mihaela Klančar

Društvo Ajda Posočje

Žagarjeva 13, 5220 Tolmin

031 477 892

ajda.posocje@gmail.com

Predsednica: Milenka Kavčič

24

More magazines by this user
Similar magazines