Revija Svitanje - Zima 2017

Kazalo
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
031 737 003 revija@svitanje.si
www.svitanje.si
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
UREDNIŠKI ODBOR:
Monika Brinšek, Aci Urbajs,
Breda Medvešček
STROKOVNI SODELAVCI:
Marija Poljanec, Maja Kristan,
Anica Jagar, Franc Vehar, Elvira
Devetak, Matjaž Jež, Brane Žilavec,
Štefka Kozamernik
SLIKOVNI MATERIAL:
Maja Kristan, Stanko Krašovec,
Matjaž Jež, Brane Žilavec,
arhiv uredništva
NASLOVNICA:
Sandra Tominšek
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 737 003
DŠ: 94313008
IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
LETNA NAROČNINA: 22 €
Za društva, ki revijo naročijo za
vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,
je letna naročnina 14 €
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
ISSN 1854-1739
Utrinki4
Vtisi o ekskurziji na Gorenjsko 4
Izlet k Ajdi Koroška in v Libeliče 7
Biodinamika v praksi 8
Kako čebelariti v prihajajočem času 8
Širimo obzorja 9
Pod okriljem Demetre 9
Kaj je ljubezen? 10
Nova kultura prehranjevanja 12
Kmetijstvo, osnova vsakega gospodarstva 17
Literatura22
Društva24
Revijo Svitanje lahko naročite:
revija@svitanje.si
Letna naročnina znaša 22 €.
svitanje.si/narocilo
www.svitanje.si
2

Uvodnik
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi prijatelji,
konec leta se z veliko hitrostjo bliža in vsi se že mrzlično
pripravjamo na slovo od tega leta. Naša ekipa
tako, da za vas pripravi še zadnjo številko revije.
Želimo, da v vaše domove pride še pred božičnim
večerom, da jo boste v trenutkih miru po vsem direndaju
lahko z veseljem prebrali.
In kaj smo pripravili za vas v tej številki?
• Lepo je prebrati o prijateljskih medsebojnih
obiskih članov društev Ajda. Tokrat objavljamo
dve taki pripovedi:
- člani društva Ajda Posočje so obiskali
svoje somišljenike na Gorenjskem,
natančneje Demeter kmetijo Monike
Brinšek,
- člani društva Ajda Štajerska pa so
obiskali sestrsko društvo na Koroškem,
kjer so si ogledali njihov učni center za
biodinamiko Bukovje ter za zaključek
obiskali še Libeliče, majhno vasico na
avstrijsko-slovenski meji.
• Tudi v tokratni številki revije biodinamični
čebelar razmišlja o težavah, ki jih čebelarjem
predstavlja klasično kmetovanje in bralcem
razkriva svoj pogled v prihodnost.
• Izvedeli boste, zakaj je Demeter zaščitni
znak biodinamikov in tudi znak najvišje
kakovosti hrane, ob tem pa vas še enkrat
spomnimo na Steinerjev bogat prispevek
človeštvu na vseh področjih bivanja.
• Uživali boste v zanimivem razmišljanju o
večnem vprašanju, kaj je ljubezen.
• O novi kulturi prehranjevanja, o kateri boste
lahko dosti več izvedeli še na novi spletni
strani, ki je bila pred kratkim prevedena iz
angleškega v slovenski jezik. Toplo priporočam,
da jo obiščete in postanete njeni
pogosti obiskovalci. S tem boste podprli
tudi prizadevanja našega stalnega sodelavca
Braneta Žilavca, da izpostavi duhovno
dimenzijo prehrane.
• Na koncu pa sledi branje izredno zanimivega
razmišljanja o kmetijstvu kot osnovi
vsakega gospodarstva.
Seveda ni potrebno poudarjati, da je revija namenoma
sestavljena iz dveh delov, ki drug drugega
dopolnjujeta, saj skušamo v obeh povezati vsa področja
delovanja Rudolfa Steinerja.
V Waldorfskih novicah si tako lahko preberete:
- o tem, kam z otroki pred tretjim letom
starosti;
- kratko pripoved o novi igrači robotu, ki
namesto plišaste igrače ali živega ljubljenčka
osvaja svet otrok;
- o tem, da dva velikana sodobne tehnologije
Bill Gates in Steve Jobs svojim otrokom nista
tako lahkomiselno dovolila, da opravljajo s
pametnimi telefoni, tablicami itd. kot današnji
starši;
- o disleksiji;
- o tem, kako na waldorfski šoli s pomočjo
umetnosti mladostniku pomagamo prebroditi
težavna leta odraščanja;
- pripoved o vtisih našega prijatelja in gostujočega
predavatelja, ki je obiskal Indijo;
- o delu naših tretješolcev na njivi ter četrtošolcev
pri gradnji;
- o čarih monocikla;
- nekaj utrinkov z waldorfskoh enot Pomurje,
Primorska in Savinja.
Želim vam veliko prijetnih trenutkov ob branju zanimivih
prispevkov, v novem letu pa obilo zdravja
in sreče!
3

Utrinki
Vtisi o ekskurziji na Gorenjsko
Marija Poljanec
Naše društvo se je ob koncu letošnjih delovnih akcij
odločilo, da se odpravi na poučni izlet v Radovljico,
na Demeter-biodinamično kmetijo k Moniki
Brinšek. Seveda smo jo prej zaprosili in se dogovorili
za termin.
Ekskurzija je bila izpeljana v sklopu študijskega krožka
Posoškega razvojnega centra in naše sekcije za
semenarstvo.
14. oktobra smo tako krenili iz Tolmina proti Baški
grapi, čez Petrovo Brdo, mimo Železnikov, Dražgoš in
Krope proti Radovljici. Med vožnjo po redko naseljeni
dolini je izstopal gozd v svojih čudovitih jesenskih
barvah, kar je posebnost mešanega gozda. Ob pogledu
nanj se mi je kar sama od sebe utrnila misel, da za tem
bogastvom stojijo umni gospodarji, ki skrbijo zanj in se
zavedajo, da monokultura prinaša mnoge slabosti, na
primer zdrse tal v tem hribovitem območju.
Še par ovinkov in pred nami se je odprla podoba raja,
če si sposodim Prešerna. Soseda na moji strani me je
vzhičena vprašala: »Ali je tisti visoki hrib tam Triglav?«
Kmetica z dušo in srcem ni imela v življenju prilike
potovati in spoznavati lepot naše domovine. »Da,«
sem ji potrdila,« to je Triglav.« Zvito se je nasmehnila
in še dodala: »Ja, pa je res.«
Tudi tak doživljaj daje vrednost ekskurziji. Tako smo
vsak s svojimi vtisi prišli v Radovljico.
Za kratek čas smo se ustavili v lični restavraciji, popili
vsak svojo kavo in se odpeljali naravnost k Moniki
Brinšek.
Še preden smo prišli do hiše, nas je očarala velika njiva
ajde v svoji lepi zoreči barvi; mi bi rekli, da čaka na
srp - a tam čaka le na pravi čas in kombajn. Takoj na
drugi strani ceste je hiša, hlev in mislim, da vse druge
potrebne hiške za raznolike živali, predvsem kokoši so
bile za mrežo slišne in vidne.
4

Na dvorišču nas je najprej pozdravila hišna hči, nato
pa je prišla k nam ga. Monika. Po kratki predstavitvi
zgodovine kmetije sta nam Monika in njen mož, znan
zdravnik, pokazala hlev, ki sta ga na novo preuredila
v moderen lesen hlev, odprtega tipa, kjer živali uživajo
ne le v dobri krmi, temveč imajo vse možnosti za zdrav
razvoj. Povedala sta, da jim mraz nič ne škodi; obratno,
živali so tako bolj utrjene, saj jim temperatura do -10
stopinj najbolj prija. Če pa se zima preveč zaostri, jim
pripravijo primerno zavetje.
Monika nas je nato pospremila na velik vrt, kamor je
vključen tudi zimski vrt in pa tunel. Povsod, tako v
zimskem vrtu, kot v tunelu so se rdečili paradižniki,
paprike, čiliji in še kaj. Tudi jagode so na gredici še vabile
s svojimi rdečimi plodovi.
Gredice so bile že dokaj prazne ali pa zasejane z radiči
in solato. Ima veliko zelišč, ki skrbijo za zdravje v vrtu.
Posebnost na vrtu so tudi race, ki polovijo polže in se
sprehajajo med visokimi gredami, različnih oblik in
zasaditev, zraven pa imajo tudi različne komposte, ki
jih Monika preizkuša na različnih kulturah.
Pri svojem delu uporablja preprosta orodja, ki pa so
zelo učinkovita, saj pri njih zemlje ne orjejo, ampak le
okopavajo in gnojila zelo plitvo vdelajo v tla.
Monika razume, da je v tleh polno življenja, da so tla
skrivnostno povezana s kozmosom, ona pa je vmesni
člen, ki skrbi, da je povezanost uravnotežena, pri čemer
ji pomagajo tako preparati, kot tudi družina. Nad gredicami
skrbno bedi, kot tudi nad vso ostalo kmetijo. Veliko
je treba delati, obenem pa tudi razumeti, da organizem
skladno deluje in da sta trud in delo primerno poplačana.
Povedala je, da je v prvi vrsti kmetija samooskrbna.
Viške mlečnih proizvodov proda večinoma doma, pa
tudi na bližnjih tržnicah, tudi v Kranju. Prodaja tudi
zelenjavo.
V organizem kmetije bo kmalu vključen tudi apartma,
med hlevom in hišo, ki ga gradijo po naravnih
5

UTRINKI
zakonitostih (les posekan ob času da ne gori, konopljina
slama in ilovica služijo za stene).
Na koncu nam je gospa Monika zaupala tudi skrivnost,
kako je prišla k biodinamiki.
Pred več leti je pojedla nekaj kupljenega grozdja. Kmalu
po zaužitju je doživela anafilaktični šok. Zdravnik,
ki jo je zdravil, ji je povedal, da je njen primer v tistem
času že drugi.
Ko je ozdravela, je začela razmišljati o prehrani in doživela
še drugi šok, ko je spoznala biodinamiko in se
začela razvijati v drugo smer in postala to, kar je danes:
uspešna Demeter kmetica, ki se uči iz narave in
črpa moč in modrost iz Steinerjeve duhovne znanosti
in predanosti raziskovanju biodinamike zdaj že pokojne
Marije Thun.
Še bi se radi pogovarjali in spraševali, a čas nas je priganjal,
ker smo bili ta dan dogovorjeni za ogled še
enega gorenjskega bisera- Vrtnarija Garden Village na
Bledu. Primer dobre prakse iz vrta na mizo.
Pričakovali so nas že, da nam razkažejo svoje inovativne
znamenitosti, ki privabljajo vedno več turistov iz
vsega sveta.
Na posebno izviren način so ob majhni strugi potoka
ustvarili pravljični svet za sodobnega turista, da mu
zastane dih.
Najprej so nam pokazali majhno kristalno čisto jezerce,
ki je nastalo iz vrtine, brez klora-čisti se samodejno s
pomočjo posebnih rastlin, ki rastejo ob strani v jezeru.
Okrog je majhna plaža-peščena tako, da kdor se želi
okopati se lahko tudi osonči.
Nedaleč stran so udobni leseni šotori za kampiranje in
skupne sanitarije.
Sledijo si hiške z aromaterapijo, masažo, fitnesom in
savno. Moderna ponudba v naravni izvedbi. Vrnili
smo se proti restavraciji, ki sprejme le omejeno število
gostov in pri tem nameravajo tudi ostati, saj se
zavedajo problematičnosti masovnih obiskov zaradi
varovanja okolja. Želijo postati energetsko neodvisni.
Zraven restavracije je lesena hiška na drevesu za novoporočence
in v sklopu ponudbe je še v ograjenem
prostoru tudi ognjišče, kjer si petični gost lahko speče
ribo, kostanj ali kaj drugega.
Pod vtisom vse te čarobnosti nas je prevzel strokovnjak
za skrbnika vrta in posledično skrb za povezavo
hrane z vrta na mizo.
Popeljal nas je na streho garaž, kjer se v bistvu začenja
vrt, ki se potem razteza v okolico. Zasnovan je po načelih
permakulture, spogleduje pa se tudi z biodinamiko.
Tudi tukaj je zunaj še veliko zelenjave, sadja, jagodičevja
in dišavnic; celo krasne glave cvetač, ki rastejo
tik ob strugi potočka, ki se v zavojih pretaka po sredini
vrta, kar ustvarja posebno živost vode, ki spodbuja
rast rastlin. Ob potki se dvigajo jablane, nekatere rastejo
samo v višino. Radodarno nam je dal poizkušati jabolka,
pa tudi nekatera semena smo si smeli vzeti.
Oskrbnik vrta nam je povedal veliko skrivnosti iz življenja
vrta in dreves in nam celo obljubil, da nas obišče
v Tolminu, da nam bo povedal še vse tisto, za kar je
primanjkalo časa.
Čakala je že druga skupina in pred restavracijo nas je
na izvirno okrašeni mizi pričakal okusen aromatičen
sok iz vrtnic in okusni obloženi kruhki z domačim
namazom.
Z dobrim priokusom v ustih in polni lepih, srca razveseljujočih
vtisov na Garden-Village, smo se poslovili
od prijaznega osebja in odšli še na kratek ogled Bleda
in seveda nismo pozabili na znane Blejske kremšnite.
Že rahlo utrujeni od vsega lepega smo se počasi poslovili
od lepot kraja in se po isti poti vrnili na primorsko.
6

UTRINKI
Izlet k Ajdi Koroška
in v Libeliče
Anica Jagar
Letos smo se člani društva Ajda Štajerska odpravili na
izlet na Koroško, obiskali smo naše somišljenike, društvo
Ajda Koroška, ki je največje društvo biodinamikov
v Sloveniji. Nuša Hamler nas je pri dvorcu Bukovje
pozdravila in ob domačih dobrotah predstavila delo
društva.
Člani društva delujejo v v skupnostih vrtičkarjev po
posameznih občinah, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju,
začenši že pri najmlajših, aktivni so v skupinah
glede na področja dela, ki jih zanima: imajo skupine
za vrtove na šolah in vrtcih, za homeopatijo, za
Bachove cvetne esence, za semenarjenje, za nabiranje
zelišč, za biodinamično čebelarjenje, imajo skupnost
kmetov in še bi lahko naštevali.
Z velikim zanimanjem smo si ogledali njihov učni center
za biodinamiko Bukovje, kjer vrtnarijo in obdelujejo
na naraven način, ob doslednem upoštevanju ravnovesja
v naravi.
V lepo urejenem okolju smo občudovali visoko in gomilasto
gredo, spiralno zeliščno gredo, gredo iz opek,
velik zeliščni in kmečki vrt, različne grede z zelišči,
jagodami, gozdnimi sadeži, mesta, kamor zakopavajo
biodinamične preparate, posebno pozornost pa smo
namenili gredam s svetlobnim korenom. Vse obdelujejejo
na biodinamičen način, uporabljajo pa tudi homeopatske
preparate, Bachove cvetne esence ...
Seveda smo v vrtu opazili tudi ptičje krmilnice, hotel
za žuželke, kompostne kupe, gozdna drevesa, za ograjo
pa tudi živali.
Nuša Hamler nam je podala ogromno informacij o delovanju
društva, o namenu in uporabi učnega centra,
o semenarjenju, o pomenu semen za našo prihodnost,
povedala marsikatero zanimivost o navadah na Koroškem,
o tem, katera zelišča so v preteklosti uporabljali
pri kuhanju, kako so z njimi zdravili, pokazala posebnosti,
redka zelišča, začimbnice, nas poučila o njihovi
uporabi.
Skratka, zelo zanimivo in poučno.
Naš naslednji cilj so bile Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski
meji, znana po domoljubnih, zavednih
krajanih, ki so se borili za izničenje rezultatov plebiscita
iz leta 1920. Polni dve leti so ruvali mejnike, rezali
državno bodečo žico, se upirali orožnikom, avstrijski
upravi, prirejali protestne shode in na koncu zmagali.
Leta 1922 so Libeliče ponovno priključili matični domovini
Jugoslaviji. O veličini takratnih dogodkov smo
se prepričali v muzeju o koroškem plebiscitu. Žal pa je
kmalu po izjemni zmagi postala vasica skoraj pozabljena,
odrezana na obrobju Slovenije.
V Libeličah smo si ogledali kmečko zbirko predmetov
iz vsakdanjega kmečkega življenja, črno kuhinjo, staro
učilnico z različnimi učnimi pripomočki in izdelki
učencev ter cerkev Sv. Martina s kostnico. Od prvotne
romarske cerkve iz 11. st. je ostalo le nekaj zidu ter iz
12. st. najbolje ohranjena kostnica v Sloveniji (pokopališka
kapelica s kostmi v kletnem prostoru).
Na izletniški kmetiji Buč smo se okrepčali z domačimi
koroškimi jedmi in z gospodinjo pokramljali o domačih
običajih.
7

BD v praksi
Kako čebelariti v
prihajajočem času
Franc Vehar
Spoštovane bralke in bralci mojih člankov,
pozdravljeni! V današnjem pisanju vam želim
posredovati svoja videnja, kako bo potrebno v
prihodnosti čebelariti.
Pogoji za čebelarjanje so iz leta v leto slabši.V Sloveniji
pa je vedno več ljudi, ki vidijo v čebelarjenju samo dobiček.
Mnogi se odločijo, ko odidejo v pokoj, da bodo
čebelarili in s tem dobro zaslužili. Preden začnejo čebelariti,
preberejo kakšo revijo o čebelarjenju in upoštevajo
podatke o visokih donosih na panj.Večina tistih,
ki se odločajo za čebelarjenje, se ne zaveda dejanskega
stanja kmetijstva v Sloveniji. Ravno od kmetijske politike
v Sloveniji je odvisno, ali bo v Sloveniji še možno
poklicno čebelarjenje ali pa bodo ostali samo še 'hobi'
čebelarji s stalnim vlaganjem v čebelarstvo brez pokrivanja
stroškov.
Opažam, da so nekatera področja močno prenaseljena
s čebelami. V takem okolju čebelice ne dobijo dovolj
hrane niti za svoj normalni razvoj in za čebelarja praktično
ne ostane nič. Ljudje, ki se odločajo za čebelarjenje,
morajo pregledati okolje, v katerem želijo imeti
svoje čebelice, če bo za njih dovolj hrane. Zavedati se
morajo, da vsaka čebelja družina za svoje preživetje v
enem letu potrebuje 70 kg medu in cca 50 kg cvetnega
prahu ter okrog 200 litrov čiste vode. Strokovnjaki so
izračunali, da lahko kot stalno mesto prebivanja čebelic,
na krog 3 km, postavimo maksimalno 50 družin.Ta
podatek je zelo pomemben pri iskanju prostora, kjer
bomo naselili čebelice. Sam doživljam v svojem okolju
pravo invazijo čebeljih družin. Ljudje trmasto vztrajajo,
da bodo čebelarili na svojih dvoriščih, četudi bodo
njihove čebelice ogrožene in bodo z naseljevanjem čebelic
na svoja dvorišča ogrožali preživetje že živečih
čebeljih družin na istem področju. Ne zavedajo se, da s
tem povzročajo nepopravljivo škodo sebi in sosednjim
čebelarjem in čebelicam. Mnogi se ne zavedajo, da je
lakota pri čebelicah zelo pogost vzrok za večino težav
v čebelji družini.
Naslednja težava, ki jo vidim, je izginjanje cvetja z naših
travnikov in prezgodnja košnja. Pred 40 leti smo v
mesecu maju točili zelo okusen med, nabran na travniškem
cvetju. Danes tega medu v intenzivnejši kmetijski
pokrajini ni možno dobiti, ker kmetje pokosijo pred
cvetenjem.
Kmetje in kmetijsko pospeševalne službe se morajo zavedati,
da s takim ravnanjem uničujejo čebelje družine,
ki so porok za prihodnje kmetovanje. Če ne bo čebelic,
tudi semen ne bo in posledično ne bo pridelka. Tega se
ljudje premalo zavedajo. Čebelice oprašijo 90 % vseh
rastlin v naravi. To pomeni, da je večina hrane, ki jo
ljudje uživajo, odvisna od opraševanja čebelic.
V prihajajočem času je nujno potrebno načrtno sejati
medovite rastline na travinja in njive. V gozdovih moramo
načrtno ponovno posaditi kostanj in druga avtohtona
medeča drevesa.
Čebelarji bodo morali usvojiti vedenje o izdatnosti
medenja določenih vrst poljščin in dreves, da si bodo
lahko izračunali, ali bodo imele čebelice dovolj hrane
za svoj obstoj. Pomembno je tudi, kakšna sta vreme in
mikroklima, ki odločilno vplivata na izdatnost izločanja
medičine.
Naslednja težava, ki prihaja v naše okolje, je uporaba
novih pesticidov in insekticidov, ki na dolgi rok pomorijo
čebelice. Ko čebelice zaužijejo dovolj velike
koncentracije, enostavno zgubijo spomin in sposobnost
orientacije in opustijo svoje normalno obnašanje
v panju. Odletijo iz njega. Vrniti se ne znajo več in v
naravi od lakote umrejo. To se dogaja predvsem v pozno
poletnem in v jesenskem obdobju, ko skladiščijo
cvetni prah in medičino za zimo ter tega iz zaloge uživajo.
Najnevarnejši pri nas je cvetni prah koruze, ki je
bila že v osnovi tretirana s sistemskimi insekticidi. Še
bolj nevarna je za čebelice koruza, ki je gensko modificirana
in sama proizvaja insekticid. Le-ta pomori vse
žuželke, ki se želijo prehranjevati s cvetnim prahom ali
koruznim zrnjem.
Čebelarjem svetujem, da se izogibajo polj, na karih so
velike površine koruze.
Nadaljevanje mojih videnj bom objavil v pomladanski
številki te revije.
V letu, ki prihaja, vam želim obilo zdravja, sreče, notranjega
miru in medsebojnega razumevanja.
8

Širimo obzorja
Pod okriljem
Demetre
Matjaž Jež
V trgovinah z naravnimi pridelki in izdelki pogosto
naletimo na blagovno znamko Demeter. In kaj
pomeni ta blagovna znamka? In za kakšno hrano
se bomo odločili, če jo bomo izbrali? Demeter
je blagovna znamka, ki označuje hrano najvišje
kakovosti. Označuje pridelke in izdelke, ki so
pridelani in predelani po načelih biodinamike
in strogih smernicah za pridobitev in uporabo
certifikata Demeter.
Beseda Demeter ali po slovensko Demetra, je ime grške
boginje plodnosti. Bila je Kronosova in Reina hči,
z Zeusom pa je imela hčerko Persefono. Zadolžena je
bila za zemljo in njeno rodovitnost ter za cvetenje in
zorenje rastlin, predvsem žita. Bila je tudi zavetnica zakona
in otrok. Zato so jo častila predvsem poljedelska
ljudstva žitorodnih pokrajin antične Grčije. Upodabljali
so jo s cvetjem, sadjem in žitom, njen simbol pa je bil
tudi ptič žerjav.
Tako je Demetra iz antične mitologije vstopila v sedanjost
kot garant trajnega ohranjanja plodnosti zemlje
ter vitalnosti rastlin, živali in ljudi. Ne vem, kdo je
izbral Demetro za simbol biodinamike. Verjetno je bil
R. Steiner ali kdo od njegovih sodelavcev. Prepričan
pa sem, da ime ni bilo izbrano slučajno, ampak z jasnim
namenom, da se poudari vrhunske lastnosti biodinamično
pridelane hrane, ki zagotavlja življenjsko
energijo.
Utemeljitelj biodinamike je dr. Rudolf Steiner. Že iz
dvajsetih let prejšnjega stoletja je znana njegova ocena,
da je plodna zemlja (v takratni Nemčiji) vedno bolj
izčrpana in da je hrana, ki je pridelana na njej, vedno
slabša. Napovedal je, da bo do konca stoletja hrana z
njihovih polj sicer še vedno sposobna ljudem napolniti
želodce, ne bo pa jim več dala potrebne življenjske
energije. Na tej osnovi je R. Steiner razvil alternativno
metodo biodinamičnega kmetijstva in že leta 1922 pripravil
navodila za preusmeritev prvega kmetijskega posestva
iz takratne konvencionalne v biodinamično pridelavo.
To je bilo samostansko posestvo Marienstein v
Nörten-Hardenbergu s 150 ha kmetijskih površin. Po
treh letih prehoda je leta 1925 posestvo v celoti delovalo
biodinamično. Leta 1924 je Steiner opravil tudi svoj
znameniti kmetijski tečaj. Na njem je predstavil in utemeljil
biodinamično kmetovanje. Osrednja tema je bila
trajno ohranjanje rodovitnosti zemlje ter vseh rastlin in
živali na posestvu ob hkratnem zagotavljanju zdrave
hrane, ki ljudem zagotavlja tudi potrebno življenjsko
energijo. Kot vemo, ja R. Steiner naslednje leto (1925)
umrl in ni mogel nadaljevati komaj pričetega dela. Na
srečo je zbral okoli sebe krog številnih zavzetih sodelavcev
in prijateljev, ki so z njegovim delom nadaljevali
in ga postopno dopolnjevali. Tako so bile že tri
leta po njegovi smrti, leta 1928, izdane prve Demeter
smernice. Bile so obvezne za vse, ki so želeli hrano
9

ŠIRIMO OBZORJA
pridelovati in predelovati na biodinamični način in
so želeli postati tudi člani združenja Demeter, kar
je v praksi pomenilo, da lahko to blagovno znamko
uporabljajo tudi pri prodaji svojih pridelkov in
proizvodov.
V naslednjih desetletjih je združenje Demeter doseglo
velik razvoj. S svojimi smernicami, ki jih je stalno
dopolnjevalo in izpopolnjevalo, je postalo svetilnik,
ki je usmerjal svetovno strategijo pridelovanja, predelovanja
in trženja zdrave hrane. Najpomembnejši
časovni mejniki tega razvoja so bili sledeči:
- 1928 je bil predstavljen simbol Demeter in
objavljene prve smernice;
- 1930 sta dr. L. Kolisko in dr. E. Pfeiffer razvila
metodo kromatografije za kontrolo Demeter
kakovosti;
- 1931 je v Evropi že okoli 1000 biodinamičnih
kmetij;
- 1950 je bil v Dornachu ustanovljen inštitut
za biodinamične raziskave, izhajati je pričela
revija »Lebendige Erde«;
- 1963 prične izhajati setveni koledar Marije
Thun;
- 1997 je bilo ustanovljeno združenje Demeter
international;
- 1999 postane Demeter največji svetovni ponudnik
ekološko pridelane hrane;
- 2002 je bila ustanovitev mednarodnega
združenja za biodinamično pridelavo hrane
(IBDA);
- 2014 je bila v Bonnu prva svetovna konferenca
za biodinamično kmetovanje;
- 2015 je bilo ustanovljeno Združenje Demeter
Slovenija.
Vse to in še veliko več je torej združeno v simbolu
Demetre, grške boginje plodnosti. Iz stališča našega
vsakdanjega življenja pa je pomembno predvsem
to, da je Združenje Demeter tudi v Sloveniji. Njegov
predsednik je Sergij Stancich, sedež pa ima na
kmetiji Kamnar v Volčjem Gradu 40 pri Komnu na
Krasu. O ustanovitvi združenja je Svitanje podrobneje
poročalo v poletni številki leta 2015 (letnik XI,
številka 2).
Kaj je ljubezen?
Elvira Devetak
Ko govorimo o ljubezni moramo razlikovati
pravo ljubezen od privida ljubezni. Prava
ljubezen združuje sorodne duše. Prinaša jim
življenjsko srečo, medtem ko privid ljubezni
pušča za seboj žalost, jezo, gorje, razočarane
ljudi, uničene družine in nesrečne otroke. Ko
govorimo o prevari in odpuščanju, o zakonskem
trikotniku in drugih skušnjavah v ljubezni,
presega moraliziranje, politiziranje in spore, ki
izhajajo iz različnih pogledov na svet in življenje.
Ljubezen ni stvar razuma, z znanostjo je ne moremo
odkrivati, niti dokazovati kot tudi ne definirati.
Prav tako kot ne moremo definirati boga. Ljubezen
je del duha in duše. Rodi se in živi v srcu.
Najbližje vprašanju, kaj je ljubezen so pesniki,
preroki, številni svečeniki in jasnovidci. Podarjena
jim je možnost globljega in daljšega vpogleda.
Vpogleda v onostranstvo. Sem se uvrščajo vrači
in šamani, ljudje, ki so zdravili in napovedovali
prihodnost. Slavili so jih in oboževali, v srednjem
veku so jih preganjali in sežigali na grmadah. Enako
so ravnali z umetniki in znanstveniki tega obdobja,
ker so preveč vedeli in videli. Z napredkom
znanosti, zlasti kvantne fizike jih danes sprejemamo
kot verodostojne in posebne osebe.
Od kod črpajo jasnovidci moč in spoznanja? Kje
iščejo in najdejo odgovore na svoja vprašanja, ki se
nanašajo na preteklost, sedanjost in prihodnost? V
akaši, to je pojem, ki prihaja iz starodavne indijske
filozofije, starih vedskih tekstov in Upanišad. Akaša
označuje prostor v katerem so vsi odgovori na
vsa pomembna vprašanja o svetu in človeku, začenši
od tistega od kod prihajamo in kam gremo?
Akašo lahko opišemo kot onstranski življenjski
duh in duhovno moč, kot neuničljiv izvor vsemogočnosti,
vseh znanj, kot prostor, izpolnjen s
substanco, iz katere vse izvira in v kateri se vse
konča. Akaša je univerzalna, vseprisotna in celovita
duša, iz katere je z ločevanjem ustvarjeno vse,
kar obstaja. Je vseprežemajoči obstoj. Iz akaše je
razvito vse: materija, stvaritev, ki jih doživljamo
kot izume, odkritja, najdbe …
10

ŠIRIMO OBZORJA
Med znanimi zgodovinskimi osebnostmi so vpogled v
akašo imeli Nostradamus, Nikola Tesla, Rudof Steiner
…
Rudolf Steiner nam vsem poznan avstrijski filozof,
ezoterik in utemeljitelj antropozofije kot splošnega
znanja o duhovni naravi in povezanosti sveta, vesolja
in človeka (sicer rojen v Donjem Kraljevcu), je s svojim
vpogledom prišel do revolucionarnih pravil bidonamičnega
kmetovanja, čeprav se sam z njim ni nikoli
ukvarjal. Prav tako je prišel do novih znanj v medicini
in umetnosti, čeprav ni bil zdravnik niti umetnik. Steiner
pravi, da je akaša zapis mentalne ravni, v katerem
se hranita vsa preteklost in prihodnost. V katerem so
zapisani vsi dogodki materialne ravni, ne le na našem
planetu, temveč v celotnem vesolju. Steiner je prav v
teh zapisih našel osnovna pravila, ki so danes splošno
sprejeta in se uporabljajo v praksi bidinamičnega kmetijstva
ter v waldorfskih šolah in vrtcih.
Če se vrnem nazaj na osnovno temo – ljubezen. Ljubezen
je po vsebini in obliki popolna, ne prenaša nikakršne
preračunljivosti in omejitev; sicer ni popolna
in ni ljubezen. Je nekaj idealnega, čistega, brezpogojnega,
popolnega. Če odnos dveh oseb ni takšen, to
ni resnična ljubezen. V vsakdanjem življenju številne
odnose dveh oseb poimenujemo ljubezen, čeprav so
daleč od ljubezni. Ta pojem, poleg popolnosti duš, obvezno
vključuje tudi telo, ki pa človeka omejuje. Ali je
mogoče doseči skladnost duha in telesa, da dosežemo
pravo ljubezen? Prav vsi lahko dosežemo ta ideal popolne,
prave ljubezni. To lahko dosežemo z nasveti,
meditacijami, kako lahko vsak izmed vas očisti svoje
srce in odpravi nevšečnosti, ovire, zavore in pregrade,
ki nam preprečujejo ljubiti in biti ljubljen.
Vir: Sorodne duše, Iris Tarbuk
11

Širimo obzorja
Osnove antropozofije
Nova kultura
prehranjevanja,
ki izhaja iz antropozofske slike človeka
in razumevanja vloge prehrane v razvoju
človeštva
Brane Žilavec
Leta 2014 je prišla v obstoj spletna stran New Food
Culture, ki je vsebovala opise osnovnih lastnosti in
principov, ki jih moramo poznati, če želimo sodelovati
pri vzpostavljanju nove kulture prehranjevanja na
bolj zavesten način, v skladu z duhom sedanje dobe.
Od septembra 2017 so osrednji deli te spletne strani
– uvodni teksti, ki opisujejo osnovne značilnosti
holističnega pristopa k raziskovanju prehrane, temeljni
prehranski principi in splošna praktična navodila – na
voljo tudi v slovenskem prevodu. 1
Kadar govorimo o kulturi, je potrebno vedeti, da je prvotni
pomen te besede »obdelovanje zemlje« 2 in da najdemo šele
med figurativnimi pomeni tistega, ki ga dandanes pripisujemo
tej besedi – to je »gospodarski, znanstveni, nravni
itd. razvoj človeka v njegovi ustvarjalni dejavnosti in iz nje
izvirajoče pridobitve in vrednote.« 3 V razvoju človeštva
govorimo o različnih kulturah (npr. perzijska, egiptovska,
starogrška itd.) in v sedanjem času obstajajo narodi in celo
regije s svojimi tipičnimi kulturami (npr. kitajska, škotska,
Istra itd.), ki obsegajo načine bivanja, običaje in kulturno
življenje, ki so plod specifičnih vrednot in videnja sveta
različnih človeških skupnosti.
Nasprotje med tradicionalnimi in novimi
kulturami prehranjevanja
Sestavni del vseh obstoječih kultur je tudi kultura prehranjevanja.
Le-ta je v preteklosti v veliki meri slonela
na lokalnih virih hrane, ki so bili odvisni od specifičnih
naravnih okoliščin in klimatskih razmer. Današnji ljudje,
ki so pod vplivom materializma, si ne morejo niti
predstavljati Zemljo kot živ organizem, ki vsebuje v
različnih predelih njene oble različna eterična ozračja in
podzemeljske sile. Ti raznovrstni geografski vplivi vplivajo
na razvoj ljudi preko čutnih vtisov, zraka in hrane,
ki jo jedo (glej sliko Lokalna in globalna hrana). Poznavanje
teh vplivov je bila podlaga za izbor določenih kulturnih
rastlin in pasem živali, ki so služile za prehrano specifičnega
prebivalstva v skladu z njihovim poslanstvom.
Za ilustracijo si lahko vzamemo primer staroegipčanske
kulture prehranjevanja, ki je slonela na pšenici in ječmenu,
kljub temu, da je nilska delta idealen kraj za vzgojo
riža. Riž so pričeli vzgajati v Egiptu šele po prihodu
Arabcev okoli leta 600.
Od starodavnih kultur do danes se je glede tega veliko
spremenilo, predvsem v zadnjih stoletjih s pomočjo
znanstveno-industrijske revolucije. Le-ta je povzročila,
da se tako hrana kot ljudje zlahka gibljejo iz enega kraja
ali kontinenta na drugega. Tako je prišlo do mešanja ras,
narodov in kultur. Čeprav dandanes – v času prevlade
globalnega trga in supermarketov – z redkimi izjemami
verjetno ne obstajajo več pristne tradicionalne kulture
prehranjevanja, lahko še vedno občutimo njihov vpliv
ne samo na podeželju, temveč tudi v sodobnih velemestih.
Te se izražajo v izboru jedi in prehranskih navadah
12

ŠIRIMO OBZORJA
prebivalcev. Na primer, v Londonu obstajajo trgovine z
indijsko hrano, s pakistansko hrano, s poljsko hrano itd.
V njih se oskrbujejo priseljenci iz teh držav. To je posledica
dejstva, da so prehranske navade tako ukoreninjene
v ljudeh, da jih prinesejo s seboj v nova življenjska okolja.
Vendar pa to ni vse, kajti v novem okolju obstaja večja
izbira. Ljudem so na voljo jedi, ki pripadajo kulturi hitrega
prehranjevanja (fast food); na voljo so jim jedi, ki jih
nudijo druge kulture prehranjevanja; poleg tega pa so jim
na voljo tudi številne knjige, ki ponujajo nove stile prehranjevanja,
kot so vegetarijanstvo, presna prehrana, dieta
z nizkim glikemičnim indeksom itd. Dejstvo je, da smo
danes izpostavljeni tako veliki izbiri živil in načinov prehranjevanja,
kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. To
predstavlja velik izziv za vse posameznike, ki ne sledijo
več tradicionalnim prehranskim navadam, ki so podpirale
njihovo zdravje na najboljši možni način v skladu
s podedovanimi lastnostmi njihovega organizma. Ljudje
se z velikimi težavami orientirajo v obilju moderne ponudbe
in zlahka zaidejo v to ali ono skrajnost na področju
prehrane.
Nasprotje med splošnimi in individualnimi
prehranskimi potrebami
Dandanes je med najbolj popularnimi pripomočki za izbor
ustrezne prehrane sledenje odkritjem moderne prehranske
znanosti o učinkih te ali one hrane na človeka.
Pri tem se popolnoma spregleda dejstvo, da ta pristop
izhaja iz predpostavke, da vsi ljude pripadajo eni živalski
vrsti – to je človeštvu. V živalskem svetu velja pravilo,
da je hrana vseh živali, ki pripadajo določeni vrsti, enaka.
Vendar pa to ne velja za ljudi. To dokazuje obstoj različnih
prehranskih kultur, ki ne bi bile možne, če ne bi imele
različne rase, narodi in plemenske skupnosti različne
značilnosti fizičnega, eteričnega in astralnega telesa 4 .
Dejstvo je, da se ljudje v njihovem telesnem ustroju razlikujejo
med seboj mnogo bolj, kot se na splošno zavedajo.
S pomočjo poznavanja človeka, ki ga omogoča antropozofija,
nam postane jasno, da ne moremo najti enega samega
načina prehranjevanja, ki bi ustrezal vsem ljudem
na svetu. To še posebej velja za sedanji čas, ko lahko odkrijemo
v človeku dva dela, ki nasprotujeta drug drugemu.
»Noben človek ne pripada v celoti človeški vrsti in
noben ni zgolj posameznik. Vendar vsak človek postopoma
osvobaja večje ali manjše področje njegovega bitja
tako od splošnih lastnosti živalskega življenja, kot tudi
od prevladovanja predpisov, ki so plod človeških avtoritet.«
5 Takšno osvobajanje ne bi bilo možno, če ne bi bil
v vsakem človeku prisoten Jaz – duhovno jedro človeka
– ki omogoča razvoj individualnosti. To je tisti član človeške
organizacije, ki ima v sebi potencial, da s pomočjo
dolgotrajnega delovanja razvije v sebi sile, ki lahko
preobrazijo njegovo duševno življenje in njegove navade;
ne samo to, presežejo lahko celo dedne omejitve, ki so
plod preteklega razvoja. Stopnja razvoja osebe je seveda
odvisna od tega, v kolikšni meri je Jaz v preteklosti že
uspel preoblikovati astralno telo, eterično telo in fizično
telo, ki jih je podedoval od plemenske skupnosti oz. družine,
naroda in rase, v kateri se je rodil. Ta uvid o obstoju
polarnosti med tem, kar pripada različnim skupinam
ljudi, ter med tem, kar je vir njegove individualnosti (glej
sliko Splošna in individualna prehrana), je ključnega pomena
za pravilno razumevanje človeške prehrane. Brez
zavedanja te dvojne narave človeka se ni možno izogniti
številnim zablodam in stranpotem – v eno ali drugo smer
– v izbiri načina prehranjevanja.
S pomočjo tega uvida lahko razumemo, zakaj smo ravno
v današnjem času soočeni s tako velikimi problemi na
področju prehrane in s pojavom mnogih bolezni, ki so
posledica nepravilnega prehranjevanja. Ljudje so v preteklosti
pripadali določeni prehranski kulturi po svojem
rojstvu in zato ni bilo nobene potrebe po izbiri, kateri
smo izpostavljeni danes. Kajti v davni preteklosti »so
ljudje živeli v majhnih plemenskih skupinah. Ljudje še
niso občutili samih sebe kot ločenih posameznikov. Posamezni
človek je občutil samega sebe popolnoma, kot
da je del plemenske skupine ali družine, prav tako kot je
roka del telesa. Moderni ljudje z njihovim zelo drugačnim
načinom razmišljanja si ne morejo v resnici predstavljati,
kako izgleda pripadanje plemenu ter občutenje
sebe kot dela plemenskega telesa« 6 – ali telesa družine,
klana, naroda itd. V takšnem okolju seveda ne moremo
govoriti o svobodni izbiri življenjskega stila, kajti vsi elementi
specifične kulture – tako duhovni kot praktični
– so bili določeni s strani duhovnih vodij. To je seveda
13

ŠIRIMO OBZORJA
vključevalo tudi specifično kulturo prehranjevanja, ki je
pripadala vsaki tradicionalni krvni skupnosti.
V sedanjem času ljudje še vedno pripadajo skupnostim,
čeprav ne na enak način kot v preteklosti, kajti »sedaj živimo
v obdobju prehoda. Vsa pripadnost skupinski duševnosti
se mora postopoma odstraniti. Namesto tega mora priti v
človeštva na voljo več prehranske literature, kot je to primer
v tem času, pa vendar nam vse to znanje ne pomaga
veliko, da bi se izognili zmedi in našli primerne rešitve.
ospredje individualna narava vsake osebe.« 7 To se manifestira
v svobodni izbiri svetovnega nazora, vere, etičnih
vrednot ter vseh elementov življenjskega stila, kot so izbira
poklica ter načinov bivanja, oblačenja in prehranjevanja.
Če pogledamo na vse današnje probleme v modernih družbah
s tega vidika, potem lahko vidimo, da je razvoj naše
lastne individualnosti – tega, čemur se ne moremo izogniti,
če želimo sodelovati v pozitivnem razvojnem toku – povezan
z veliko stranpoti, zablod in nevarnosti. Na področju
prehrane so posledice teh napak vidne v obliki številnih
in raznovrstnih zdravstvenih težav. Več kot očitno je, da
je prehod iz tradicionalnih skupnosti, kjer so bila prehranska
pravila in navade uniformne, v prihodnjem obdobju,
ko bo prehranska kultura izhajala iz sožitja individualnih
načinov prehranjevanja, zelo velik izziv za današnje ljudi.
Nasprotje med prehranskimi zapovedmi in
svobodno izbiro prehrane
Dosedaj smo si ogledali dva ključna razloga, ki sta v
ozadju sodobnih prehranskih problemov. Prvi je prehod
iz lokalne v globalno ponudbo živil in načinov prehranjevanja;
drugi je prehod iz tradicionalnih načinov prehranjevanja
k individualnemu izboru. Zato ni presenetljivo,
da je na voljo veliko knjig, ki nam ponujajo ta ali
oni način prehranjevanja, ki naj bi razrešil vse naše težave
s prehrano. Dejstvo je, da ni bilo nikoli prej v razvoju
14
Med vzroki za takšno stanje je dejstvo, da prevladuje na
področju zdravja in prehrane vera v avtoritete, najsi so to
znanstveniki, zdravniki in prehranski strokovnjaki, ki delujejo
na konvencionalnem področju, ali tisti, ki pripadajo
različnim alternativnim metodam zdravljenja. To je med
drugim razvidno tudi iz tega, da večina knjig o prehrani
ponuja seznam prehranskih zapovedi v obliki ‘Jejte to’ in
‘Ne jejte tega’, ki naj bi vodile k dobremu zdravju ali odrešitvi
od te ali one bolezni. Problem je le v tem, da obstajajo
na tržišču številne prehranske ‘biblije’, katerih prehranske
zapovedi se ne skladajo ali si celo nasprotujejo.
Kaj je rešitev iz te zagate? Rešitev je v dosegi resničnega
poznavanja našega lastnega bitja in njegovega ustroja ter
vloge in učinkov, ki jih ima prehrana. In takšno znanje
nam omogoča duhovna znanost. Na primer, če ne poznamo
štiridelno naravo človeka (glej sliko Prehrana kot
most do sveta), potem ne moremo razumeti učinkov hrane,
kajti ta ne vpliva samo na fizično telo, temveč tudi na
eterično telo, astralno telo in ego organizacijo. Moderna
znanost se ukvarja predvsem z raziskovanjem učinkov
materialnih snovi, ki so prisotne v hrani; v zadnjih desetletjih
je glavnina teh raziskav na nivoju kemičnih reakcij
v telesu. Rezultati teh raziskav so dostopni v obliki izjemno
zapletenih zemljevidov t.i. metabolnih poti, ki se odvijajo
v različnih delih telesa in v telesnih celicah. To, kar
se le redko omenja, je dejstvo, da na njih vidimo procese,
ki pridejo v obstoj s sodelovanjem tako velikega števila
faktorjev, da je nemogoče z gotovostjo reči, kateri faktorji
so odločilni in kateri niso. Pravzaprav so ti zemljevidi

ŠIRIMO OBZORJA
podobni cestnemu omrežju velemesta, kjer je nemogoče
z gotovostjo reči, kje je začetek določenega procesa in kje
konec, kajti vse poti so medsebojno povezane. Potemtakem
ni presenetljiva izjava duhovne znanosti, da »v fizično-zaznavnem
svetu ni resnično ničesar tako zapletenega,
kot je zapletena narava človeškega bitja. Ta je bolj
zapletena kot karkoli drugega na svetu. V njegovi obliki
in strukturi, v pogojih njegovega življenja in resnično v
vseh možnih pogledih je človek celoten svet, mikrokozmos,
ki se razlikuje od makrokozmosa. Vse zakone in vse
skrivnosti sveta se lahko najde v njem.« 8
Zaradi vsega tega je ključno vprašanje: »Kako lahko dosežemo
ustrezno razumevanje prehrane, če se na samem začetku
soočamo s tako velikansko oviro, kot je zapletenost
človeškega organizma?« Edina rešitev je v pristopu, ki ga
uporablja antropozofija. Le-ta priznava dejstvo, da »vse
v človeškem organizmu deluje na vse ostalo. Vendar ne
bomo prišli nikamor, če imamo o tej prepletenosti le splošne
abstraktne ideje; rezultate bomo dosegli le, če bomo
lahko razvili konkretno idejo o naši zgradbi in o tem kako
vse, kar je okoli nas, sodeluje v našem nastajanju. V duhovni
znanosti se mora postopek razlikovati od tistega, ki
se ga uporablja v drugih sistemih razmišljanja. Duhovna
znanost mora najprej predstaviti širši pogled na dejstva in
realnosti življenja ter šele nato preučevati podrobnosti.« 9
To je ena od ključnih razlik z znanostjo, kjer je fokus na
podrobnostih. V nasprotju s tem pa je antropozofija bogat
vir širokih pogledov oz. arhetipov, ki predstavljajo univerzalne
lastnosti in povezave. Med njimi so tudi temeljni
prehranski principi, ki predstavljajo lastnosti in odnose med
različnimi člani, sistemi in organi človeka, ter med raznovrstnimi
splošnimi učinki hrane, ki veljajo v primeru ljudi.
Za boljše razumevanje, kaj je s tem mišljeno, bom opisal
moje izkušnje z uvajanjem ekološkega kmetijstva v Slovenijo
v letih 1990-98. Moje poznavanje biološkega pridelovanja
hrane je slonelo izključno na nekaj knjigah, ki
so opisovale osnovne principe in metode tega pristopa.
Sam nisem imel nobenih osebnih izkušenj z biološkim
vrtnarjenjem in v vseh teh letih nisem imel priložnosti
obiskati niti ene certificirane ekološke kmetije v tujini.
Kljub temu pa sem si bil sposoben predstavljati prednosti
ekološkega pristopa v javnosti ter ga celo uspešno
braniti pred napadi konvencionalnih kmetijskih strokovnjakov.
To, kar mi je omogočilo tovrstno delovanje,
je bilo poznavanje temeljnih principov ekološkega kmetijstva.
Na primer, medtem ko je cilj konvencionalnega pristopa
hranjenje rastlin z mineralnimi gnojili, se v ekološkem
pristopu veliko skrbi posveča vzdrževanju mikroorganizmov
v zemlji, kar posredno vpliva pozitivno na rast
in zdravje rastlin. Ta pristop je povzet v principu: »Samo
živa zemlja omogoča rast vitalnih in zdravih rastlin.«
Kasneje, ko sem prihajal v stik z ljudmi, ki so prakticirali
različne prehranske pristope – v tistem času so bile poleg
vegetarijanstva popularne predvsem makrobiotika in presna
prehrana – se mi je zastavljalo vprašanje: »Kako je mogoče,
da se ljudje lahko pozdravijo s tako nasprotujočima
načinoma prehranjevanja kot sta makrobiotika in presna
prehrana?« Odgovor sem našel v edini knjigi o antropozofski
prehrani 10 , ki mi je bila takrat dostopna. Ta odgovor
je sedaj na voljo v obliki temeljnega prehranskega principa
Surova in kuhana hrana, katerega povzetek je naslednja slika
in kratko besedilo: 11
Uživanje surove in kuhane hrane spodbuja različne dele
človeškega organizma in posledično različne duševno-
-duhovne lastnosti. Surova hrana spodbuja dejavnosti
‘zunanjega človeka’ – to je dejavnosti čutil in pripadajočega
živčnega sistema – kar nam omogoča, da smo v
stiku s tem, kar vstopa v nas iz zunanjega sveta. Kuhana
hrana spodbuja ‘notranjega človeka’ – toplotni organizem,
ki je prežet s silami ega. S primerno izbiro kuhanih
in surovih jedi mora vsak posameznik najti svoje lastno
zdravo ravnovesje med tema dvema nasprotnima značajema
človeške osebnosti – med enim, ki nas povezuje s
svetom, ter drugim, ki nas ločuje od sveta in spodbuja
razvoj naše lastne osebnosti.
To je bilo moje prvo odkritje temeljnega prehranskega
principa, ki mi je pomagal razumeti, zakaj lahko obstajata
dva načina prehranjevanja, ki si nasprotujeta, pa vendar
lahko oba pod ustreznimi pogoji delujeta zdravilno.
Vzrok temu lahko najdemo v samem ustroju človeka in v
dejstvu, da obstajajo ljudje, ki imajo bolj razvitega ‘zunanjega
človeka’ in ljudje, ki imajo bolj razvitega ‘notranjega
človeka’. Prav tako je na osnovi tega uvida razvidno,
zakaj lahko tako makrobiotika kot presna prehrana delujeta
škodljivo, če se z njuno pomočjo spodbuja razvoj
tistega dela človeka, ki že prevladuje. Edini način, da se
izognemo neprimerni uporabi teh načinov prehrane, je
poznavanje lastne osebnosti.
15

ŠIRIMO OBZORJA
Kasneje, ko je v Sloveniji izšel vodič skozi ponudbo različnih
alternativnih prehranskih sistemov, ki so prišli v obstoj
v zahodnih državah, me je to vzpodbudilo k ideji, da bi
zbral in opisal temeljne prehranske principe, ki bi služili
kot resnični vodič k ustrezni izbiri med raznovrstnimi načini
prehranjevanja. Vendar pa v tistem času še nisem imel
dovolj znanja za izvedbo te naloge. Delovanje v Sloveniji,
ki je bilo osredotočeno na promoviranje naravne prehrane,
je bilo vir bogatih izkušenj; to kar je primanjkovalo je bilo
poznavanje duhovno znanstvenih ozadij. V tistem času ni
bilo v Sloveniji še nobenega prevoda Steinerjeve knjige;
kar mi je bilo dostopno, so bili le srbohrvaški prevodi. Šele
s prihodom v Anglijo se je pričelo obdobje resnega dolgoletnega
študija, ki ni vključevalo samo antropozofskih
knjig o prehrani – teh v resnici ne obstaja veliko – temveč
Steinerjeve knjige, ki opisujejo raznovrstne vidike duhovnega
ozadja kozmičnega in človeškega razvoja (t.i. ezoterično
ozadje). V njih so se mi razkrile številne pomembne
skrivnosti razvoja in ustroja sveta in človeka, brez katerih
ne bi bil sposoben prepoznati in opisati temeljnih prehranskih
principov. Ti so plod mojih uvidov na podlagi Steinerjevih
opisov, mojih osebnih izkušenj ter sistematičnega
preverjanja s strani že pridobljenega znanja.
Sedaj so te prehranske arhetipske zakonitosti na voljo vsem,
ki želijo prevzeti odgovornost za lastno prehrano in se osvoboditi
vpliva prehranskih avtoritet. Kajti le poznavanje samega
sebe in vloge prehrane, ki ga omogoča antropozofska
duhovna znanost, nam resnično omogoča ustrezno izbiro
prehrane in osvoboditev od sledenja prehranskim pravilom.
Vse to je sestavni del v procesu prevzemanja odgovornosti
za lastno zdravje; in to je sestavni del postopnega prevzemanja
odgovornosti za lastni duhovni razvoj.
Bolj zavestno prehranjevanje lahko dosežemo samo s pomočjo
duhovne znanosti, kajti »le-ta se ukvarja z razumevanjem.
Duhovna znanost ne daje pravil, temveč želi le
pojasniti, kakšne so stvari v resnici. Ne zavzema se za ta
ali oni način prehrane – kar dejansko počne, je, da omogoči
ljudem razumeti kakršenkoli način prehrane. Potem
lahko vsak uredi svoje življenje tako, kot sam hoče, skladno
s temi velikimi zakonitostmi obstoja.« 12 Jasno je, da
takšnega razumevanja ne moremo doseči preko noči, temveč
je potrebno v ta namen vložiti precej časa in truda. Pot
do večje svobode vsekakor ni možno doseči s pomočjo ene
knjige, ki vsebuje deset zapovedi za ‘pravilno prehranjevanje’,
temveč samo s postopnim pridobivanjem znanja
o bolj skritih namenih, ki so v ozadju dejstva, da preko
mostu do zunanjega sveta, ki ga predstavlja prehranjevanje,
sprejemamo vase snovi iz mineralnega, rastlinskega,
živalskega in človeškega kraljestva (materino mleko), ki
imajo velike vplive na razvoj naše celotne osebnosti. Zaradi
tega obstaja nevarnost, da »nas napačna hrana lahko
zlahka preoblikuje v to, kar jemo,« 13 vendar pa si lahko s
pomočjo poznavanja temeljnih prehranskih principov, ki
so na voljo na spletni strani Nova kultura prehranjevanja 14
»prizadevamo, da postanemo svobodni in neodvisni. Potem
nas hrana, ki jo jemo, ne bo ovirala pri doseganju polne
možnosti tega, kar bi mi kot ljudje morali biti.« 15
Čeprav je prehrana le eden izmed vidikov človeškega razvoja,
pa nam mora biti popolnoma jasno, da brez ustreznega
razumevanja in pristopa k problemom prehrane
ne moremo pričakovati dobrega izhoda. Ta bo možen
samo takrat, ko se bomo podali v zavesten razvoj lastne individualnosti
na vseh področjih našega življenja, vključno
s prehrano. Kajti »moralo bi nam postati jasno dejstvo, da
mora človeštvo v vedno večji meri prehajati v zavestnejši
način prehranjevanja,« 16 zaradi tega, ker živimo sedaj v
času, »ko mora vsak posamezen človek razviti sebe kot
posameznika. Še zlasti v naši moderni dobi duše zavesti
17 je ena od najbolj pomembnih zadev ta samo-vzgoja
individualnosti.« 18 To je tudi v skladu z ciljem celotnega
zemeljskega razvoja, v katerem se je Jaz – duhovno jedro
našega bitja – spustilo iz duhovnega sveta v telesne ovojnice
(astralno, eterično in fizično telo), ki jih sedaj postopoma
preoblikuje. Ti visoki ideali človeškega razvoja
so vsekakor vredni svoje cene in napora, ki ga zahteva
dolgotrajno in potrpežljivo spoznavanje lastnega bitja in
vloge prehrane v kozmičnem razvoju človeštva.
Opombe:
1 Prevajanje je potekalo v sodelovanju med Robertom Križnarjem in menoj.
Prevedeni so osrednji, bistveni deli spletne strani: Holistični pristop k
prehrani, Temeljni prehranski principi in Splošni prehranski napotki.
Spletna stran je razdeljena v dva nivoja: prvi (osnovni) nivo je na voljo
vsem obiskovalcem, medtem ko je drugi (napredni) nivo dostopen
samo tistim, ki so registrirani. Čeprav je za registracijo treba plačati,
pa je možno dobiti popust ali celo brezplačen dostop, če vam vaša
trenutna situacija ne omogoča celotnega plačila. Kontaktni naslov: new.
food.culture@gmail.com
2, 3 Verbinc, Slovar tujk
4 Osnovni opis različnih teles človeka je na voljo v članku Devet članov celovitega
človeškega bitja, Svitanje, Zima 2016.
5 Steiner, The Philosophy of Freedom
6 Steiner, Berlin, 1.04.1907
7 Steiner, Munich, 4.12.1909
8, 9, 12 Steiner, vir neznan
10 Gerhard Schmidt, The Dynamics of Nutrition
11 Skoraj vsi prevedeni teksti vsebujejo sliko in krajši povzetek vsebine, ki služita
kot pripomoček za prepoznavanje arhetipskih razmerij in povezav,
ki so opisani v tekstu, ter njihovo ohranjanje v spominu.
13, 15 Steiner, Munich, 8.01.1909
14 Trenutno število temeljnih prehranskih principov (49) ni dokončno, kajti v
načrtu so še trije principi in – če se izkaže potreba – morda še kakšen.
16 Steiner, Berlin, 22.10.1906
17 Doba duše zavesti oz. duhovne duše se je pričela leta 1413 s pojavom
renesanse in bo trajala 2160 let. Ena od lastnosti duše zavesti je izolacija
v notranjem kontemplativnem življenju, ki se lahko razvije samo v
popolni svobodi od vseh zunanjih prisil in avtoritet.
18 Steiner, Zurich, 10.10.1916
16

ŠIRIMO OBZORJA
Kmetijstvo, osnova
vsakega gospodarstva
Wilhelm Ernst Barkhoff
1. Namen človeške prehrane
Prehrana kot most do sveta
Prehrana za dušo in telo
Prehranjevanje – zdravljenje
– izobraževanje
Prehrana kot nadčutna
dejavnost
2. Trije osnovni zakoni
prehrane
Zemeljski prehranski tok
Kozmični prehranski tok
Hrana kot vir energije
3. Lastnosti kakovostne hrane
Lokalna in globalna hrana
Biološka in konvencionalna
hrana
Tradicionalna in moderna
predelava hrane
Polnovredna in rafinirana
hrana
Dobra in slaba sladila
4. Nasprotja v človeški
prehrani
Splošna in individualna
prehrana
Rastlinska in živalska hrana
Hrana in poživila
Surova in kuhana hrana
Hrana in gibanje
Prehranjevanje in post
5. Prehrana in zdravje
Hrana kot ‘strup’
Prehrana in ‘notranji bolnik’
Prehrana kot vzrok bolezni
Hrana kot zdravilo za lakoto
Prehrana in ‘notranji zdravnik’
Prehrana kot terapija
6. Ritmi v človeški prehrani
Ritmično življenje prehrane
Štirje letni časi v prehrani
7. Misteriji notranje alkimije
Resnična narava prehranskih
snovi
Individualizacija človeških snovi
Ustvarjanje človeških beljakovin
Živ proces notranjega
‘izgorevanja’
Skrivno življenje maščob
Transsubstanciacija mineralnih
snovi
8. Prehrana in duševno življenje
Hrana in duševno počutje
Psihologija prehranskih motenj
9. Prehrana in duhovni razvoj
Prehrana in samozavedanje
Prehrana in sposobnost učenja
Prehrana in zmožnost
spominjanja
10. Prehrana in moralni razvoj
Prehrana in moralno obnašanje
Prehrana in duševne bolezni
Prehrana in človeška volja
11. Socialni vidiki prehrane
Obred skupnega obeda
Izguba zdravih prehranskih
instinktov
Razvoj novih prehranskih
‘instinktov’
Pot k novi kulturi prehranjevanja
12. Nova umetnost kuhanja
Holistični pristop h kuhanju
Alkimija kuhanja
Duhovno ozadje shranjevanja
hrane
Usklajevanje s tridelno rastlino
Usklajevanje s sedmimi žiti
Člani antropozofskega združenja se zanimajo za gospodarske
procese, ki se začnejo in oblikujejo iz tega,
kar imenujemo življenje duha. Ne le posamezniki, celo
človeštvo bi se moralo skupaj truditi, da iz duhovnih
pobud spreminja naravo. Čeprav si je izredno težko
predstavljati družbo, v kateri je to postala običajna
drža, je tudi res, da se na skupnih srečanjih teh združenj
pojavijo ljudje, ki predstavijo tozadevna spoznanja
in dejanja, ostali pa jim skušamo slediti. Antropozofsko
združenje, v katerem medsebojno delovanje
duhovnega in ekonomskega življenja postane možno,
je torej mogoče ustanoviti. Odnos našega združenja
lahko postane temelj modernega kmetijstva.
Res je, da ko govorimo o kmetijski dejavnosti, mislimo
na delo, ki ga opravijo posamezniki, toda v vplivu
na naravo kot celoto je treba videti delovanje družbe.
Posamezni kmet dela hkrati z zemljo, rastlinami in
živalmi. Njegovo delo pa enako vpliva tudi na četrto
področje narave, fizični del človeka, pravzaprav fizični
del človeštva kot celote. Ta zadnji vpliv je tako proces
individualizacije kot gradnje skupnosti. Pri delu postane
človek individuum; loči se od področja udeležbe
v skupinski duši. Spremeni delovne kretnje človeštva
v specifične delovne kretnje posameznikov. Istočasno
pa razvije sposobnost, da preko kooperacije na nov način
združi ločene delovne kretnje. Z delom na treh kraljestvih
narave doseže človek napredek; kot posameznik
in kakor človeštvo kot celota (četrto kraljestvo),
to pa naredi na trojen način. Kmetijska dejavnost tako
postane osnovni temelj vseh drugih dejavnosti, ker na
nek način predstavlja poskus, kako z enim zamahom
doseči opisane cilje.
Če pogledamo v zgodovino, vidimo čas, ko je človeštvo
delovalo na celotno naravo z zavestjo skupinske duše.
V celoti človeka in narave deluje - kot božanski oziroma
naravni zakon - impulz za individualizacijo, za ločitev.
To za človeštvo pomeni razpad v osamljenost; za
svet pomeni delitev, za posamezne dele pa nepovezanost
in preprostost. Celote, v smislu kvalitete življenja,
ni mogoče več razumeti, postaja ne-pojem. Definirana
je zgolj kot vsota posameznih delov; in ker končna vsota
postane celota kot taka, se zdi sklicevanje na določeni
pojem nepotrebno. Rezultat tega je, da tudi merilo
za človeka in razumevanje človeštva kot celote bledita,
17

ŠIRIMO OBZORJA
s tem pa bledi tudi razumevanje entitet, za katere smo
prej menili, da imajo dušo ali skupinsko dušo.
Zato tudi kmetijstvo spreminja svojo podobo. Manjka
mu kohezija, prevladuje boj posameznikov za takojšnji
osebni dobiček z vseh področij narave. Kmetje vedno
pogosteje delajo z eno samo poljščino ali s specifično
kakovostjo prsti ali s specifično vrsto živali, pri tem pa
Antropozofija in Antropozofsko združenje s svojimi
podružnicami (šola duhovne znanosti in z njo povezana
hčerinska gibanja) skrbijo tudi za to, da nam
božanski impulz k individualizaciji omogoči, da na
nov način razumemo Kristusov impulz, kot možnost
zdravljenja našega mišljenja, čutenja in hotenja v povezavi
s celoto.
ne razmišljajo, kako se njihova specializirana področja
povezujejo z vsemi drugimi vidiki kmetije kot organizma.
Tako se začne monokulturno, 'funkcionalno'
kmetijstvo. Kot visoko inteligentno bitje lahko človek v
lastno korist, eno po eno, uporabi vse sile narave. Ker
pa je njegova zavest o celoti razpadla, je očitno, da čisto
naravno razpada tudi svet, ki ga je ustvaril. Manjka
merilo. Prišli smo do točke, ko se naša dejanja, kakor
tudi naše mišljenje, prevračajo v neskončnem, nenadzorovanem
ponavljanju, v nekakšnem atomističnem
sosledju.
Za kmetijstvo to pomeni neomejeno produkcijo piščancev,
žita, mleka itd., kajti izgubilo se je merilo kot
izkustvo, kot smiselni koncept. Namesto tega je oblikovan
abstraktni zakon množične produkcije, ki mu
nostalgično ali retorično rečemo rast, ker smo izgubili
sposobnost razumevanja oblike kot celote. Zaradi tega
je situacija, vse dokler ostanemo ujeti v slepo ulico, kjer
se lahko utopimo ali nas pokoplje nesmiselna 'rast',
pogubna.
Nove zamisli, ki nas lahko pripeljejo iz te slepe ulice
čezmerne rasti in pretiravanja, je Rudolf Steiner imenoval
'organizem kmetije' in na koncu 'kmetijska individualnost'.
Opisal je, kako lahko takšne kmetijske
organizme zavestno ustvarjamo s pomočjo domišljije,
navdiha in intuicije ter sodelovanja.
Rudolf Steiner v svoji prvi knjigi 'Filozofija duhovnega
delovanja' opisuje, kako lahko znanje, pravica in
delo skozi ljubezen dosežejo etični ali zdravilni značaj.
Zdravljenje pomeni oboje, združevanje delov v celoto,
kakor tudi ločevanje le teh na način, da lahko ponovno
dobijo svoj smisel samo tako, da so zmožni oblikovati
novo celoto.
Kmetijstvo, kot ga je predvidel Rudolf Steiner v svojem
Poljedeljskem tečaju, izpolnjuje te pogoje in ga je
torej mogoče jemati kot tistega, ki tvori osnovo za vse
gospodarske dejavnosti. Je vir, iz katerega dobijo svojo
potrditev vse vrednote v industriji in storitveni dejavnosti,
saj morajo proizvesti vse tisto, česar primanjkuje
'kmetijski individualnosti'.
Življenje kmetijske enotnosti je odvisno od posameznikov,
ki v njej vse bolj samostojno delajo, ki pa dele
(sadove in prehranske izdelke) proizvajajo tako, da
kreirajo pokrajino kot organsko celoto, samo-oskrben
organizem, resnično 'individualnost'. Ljudje se individualizirajo
znotraj takega okolja, tj. iz skupinske duše
se kot ločene entitete odtegnejo tako, da samostojno
delajo na konkretnih zadolžitvah, ki so si jih zadali.
Vendar se bodo njihove ločene dejavnosti združile, da
ustvarijo razumno celoto, kajti vse te dejavnosti vodijo
v kmetijsko individualnost, znotraj katere in skozi katero
se ti sodelavci preživljajo.
18

ŠIRIMO OBZORJA
Postavljanje antropozofske skupnosti, kjer ustvarjamo
novo obliko skupinske duše v duhovnem svetu,
ki temelji na prizadevanju posameznikov po védenju,
odgovarja antropozofski individualizaciji, temelječi
na naporih posameznikov, da z lastno voljo skozi v
bratstvu deljeno delo kreirajo skupno fizično telo za
to novo skupinsko dušo. Torej lahko vsakdo najde
smiselno celoto tako, da dela na tistem področju, na
katerega so ga pripeljale njegove sposobnosti. Posledica
tako deljenega dela je simultano odkrivanje posameznika
v celoti in celote v posamezniku. 'Odkrivati'
pomeni odstraniti tančice z narave; pomeni priznavati
duha, ki se prepleta znotraj kmetijske individualnosti,
deluje pa tudi v posameznikih in v človeštvu. Ljudje,
ki so predani antropozofiji, si želijo ustvariti življenjska
področja, ki omogočijo, da se odvija prihodnost.
To lahko prepoznamo le, če jo hkrati tudi ustvarjamo.
Vse to se dotika skrivnosti preobrazbe sveta s pomočjo
človeštva.
Rad bi imenoval nekaj krajev, v imenu katerih je na
tem področju kot mediator za iniciative antropozofov
na poseben način delovala Družba v splošnem družbenem
interesu. Prvi in osnovni poskus, kjer so te družbe
testirale te vrste delovanja, je potekal na kmetiji
Dottenfelder blizu Bad Vilbela v Hesseju. Dr. Manfred
Klett je poročal o tem delovanju. Potem so ustanovili
podobne oblike delovanja na kmetijah tudi drugod po
Nemčiji. Vsi bi morali spoznati, da so tukaj opisani poskusi
še vsi v poskusni fazi, osnovani na fizičnem delu,
moči volje in zaznavanju. Pomeni, da so v to vključeni
ljudje, od vsega najmanj zaposleni s tistim, kar preveva
čisto zavest. Toda tisti, ki želi pogledati, bo na vsakem
od teh mest našel nekaj idealov zgoraj opisanega
kmetijstva.
Kmetijstvo je temelj vseh gospodarskih dejavnosti, materialno,
socialno-pravno in konceptualno. Kmetje začnejo
spoznavati, da mora biti vsak tehten gospodarski
koncept ponovno izumljen s strani ljudi, ki proizvajajo
in porabljajo, kot arhetip obojega: individualizacije
sveta in njegovega ponovnega stvarjenja kot celote.
Delitev te naloge med vse ljudi izhaja iz narave samega
dela in ker je ta komaj razumljiva, jo ljudje pogosto
označijo za nerealno. Le če vsi posamezniki - kljub
svojim razlikam - izvajajo individualizacijo sveta, bo ta
postal temeljito pluraliziran, pa vendar celota.
Kmetijske individualnosti lahko vedno bolj bogatimo
z obrati in industrijskim delom. Ker so osnovane na
ločenem delu, prav tako postanejo dejavnosti celotne
skupnosti. In vendar te dejavnosti ostanejo dodatek
kmetijstvu. Stopnjo njihove udeležbe določa kmetijska
individualnost. Industrijske in služnostne organizacije
bi že po osnovnem načelu postale tako negospodarske,
kot odvečne, če koncept gospodarstva ne bi izhajal iz
kmetijstva, iz obdelovanja prsti in zemlje. To delo postane
merilo za vse ostalo delo, ker odkriva manjkajoče
elemente, napake. Industrija in služnostne dejavnosti
priskrbijo tisto, kar manjka; to je merilo. Nasprotovanje
temu dejstvu ni le huda zmota, je v nasprotju z
vso ekonomijo, etiko in zdravo pametjo. Izjemen pomen
kmetijstva tiči v dejstvu, da njegova dejavnost
predstavlja osnovo človeškega obstoja v celoti. Red v
našem delovanju (pomeni red v ekonomskem življenju)
se mora začeti s poskusom vsakega posameznika,
da s pomočjo soljudi vzpostavi konkretno povezavo
s konkretnim koščkom zemlje in nato sprejme odgovornost
zanj, enako kot sprejme odgovornost za lastno
telo. Iniciacija tega procesa je osnovna vaja v gospodarskih
dejavnostih za vse antropozofe. To je danes
ravno toliko pomembno, kot je bil v preteklosti boj
19

ŠIRIMO OBZORJA
20
proti suženjstvu. Na vseh zgoraj omenjenih kmetijah
so pravne, ekonomske in duhovne pogoje ustvarili
preko novih pravnih teles (kmetijske raziskovalne
družbe) delovnih skupnosti, javnih družb itd., ki so
vedno večjemu številu ljudi omogočile, da so se direktno
povezali s temi kraji.
Vsi ti kraji imajo nekaj skupnega: vsaka kmetija je poleg
kmetovanja privzela še eno drugo dejavnost. To se
ni zgodilo le zaradi prej omenjenih razlogov, ampak
tudi zato, ker človek od kmetovanja ne more služiti denarja.
To pa ni njihov pravi namen! Kmetovanje ustvari
življenjski prostor za ljudi, ki proizvajajo surovine in
denar uporabijo za to, da jih distribuirajo. Vse dokler
te temeljne definicije kmetijstva ne prepoznamo, dela z
naravo kot celoto (kot pri krajinskem kmetovanju ali v
okoljskih projektih, zaradi katerih ne bi bilo potrebe po
okoljski zaščiti) ne moremo razumeti in izvajati. Niti ne
moremo samega gospodarstva v njegovem širšem pomenu
razumeti kot poskus, da se ustvari koncept novega
sveta skozi aktivno udeležbo, kar pomeni sodelovanje
duhovnega življenja posameznikov in človeštva
kot celote. Zdrave gospodarske logike ne moremo
prakticirati, če zdrav razum ne izhaja iz resničnosti. Če
ne premagamo nostalgije, romantike, sektaškega obnašanja
in pridiganja fanatikov zdravja, bo nemogoče
obrniti trend razpadanja kmetijstva in uničenja narave
ter namesto tega začeti s procesom zdravljenja. Naša
ocena realnosti kaže, da nimajo prav ljudje, ki trdijo,
da antropozofi živijo v 'varnem svetu' in nočejo videti
resničnosti. Verjetno nihče ne čuti trpljenja sveta bolj
boleče kot oni. Vendar jim samozavest daje dejstvo, da
sprejemajo koncepte, ki lahko omogočijo zdravljenje
sveta in lahko vidijo pot iz slepe ulice. Najbolj potrebno
je, da na kmetijstvo gledamo kot na kreiranje pokrajine
in da to dosežemo s prepričanjem, da bodo sadovi
prosti dar narave.
Vse, česar kmetijstvo ne more priskrbeti za blaginjo
človeštva, bodo prispevale industrija, služnostne dejavnosti
in obrt. Da bi se proizvedlo in pridelalo več
dobrin, kot jih je potrebnih za preživetje, se kmetijstvo
deli na industrijo, služnostne dejavnosti in obrt. V
Sottorfu je na primer kmetijskim dejavnostim dodan
dom za goste. V Stiitensenu je kmetovanje dopolnjeno
z dejavnostmi za invalide in sodelovanjem z Bauk KG
(trgovino s hrano in predelavo). V Klein-Siistedtu imajo
dodatno službo za distribucijo hrane. V Fuhlenhagenu
imajo komercialno dejavnost peke kruha in skrbijo
za ljudi s posebnimi potrebami. V Hassenmooru delajo
s socialno šibkimi osebami in v Springe-u z ugovorniki
vesti. Na kmetiji Dottenfelder so ustanovili center za
kmetijsko izobraževanje. V Lehenhoffu v svoje dejavnosti
vključujejo veliko pekarno, tovarno za volnena
oblačila, tovarno zabojev ter vrt, ki sam oskrbuje celoten
prehod od kmetovanja do proizvodnje surovin.
V Wald-am-Innu izvajajo znanstveno vzgojo rastlin. V
Wernsteinu je v delu študentski dom, poleg tega pa iz
mleka izdelujejo sir.
Vse te ustanove skušajo preko svojih gospodarskih dejavnosti
zaobjeti celoto kmetovanja, opravil, uslug in
trgovine s hrano. To pa je izjemno težko. Le tisti, ki
so direktno vpleteni v proces postavljanja teh novih
skupnosti, ki vključujejo delo, ekonomijo in skupno
življenje, lahko razumejo, kaj morajo ljudje doseči in
pretrpeti, da bi zrasli v zavest takih modernih družbenih
enot. Staro obliko zavesti, krvno povezane družine,
je potrebno nadomestiti z novo zavestjo, ki temelji
na duhovno orientiranem vsakodnevnem sodelovanju.
Seveda je ključno to, da se ljudje, ki jim je usojeno,
da so v takih skupnostih, le-tem lahko pridružijo. Člani
morajo bodisi spremeniti lastninske pravice zemlje
ali dedne pravice ali oboje. Vse, kar je na kakršen koli
način povezano s 'krvjo in zemljo', je potrebno zanemariti
in odstraniti iz družbene realnosti. Pomeni, da
bo potrebno tako radikalno spremeniti življenjske navade,
da bo to povprečni meščan morda le težko razumel.
Tradicionalni zakoni na deželi še vedno delujejo,
čeprav so bili tu in tam spremenjeni. Poleg tega morajo
ljudje, ki zdaj na takih mestih enakopravno delajo, pri
sebi ozavestiti, kaj delajo. Proučevati morajo duhovno
znanost na splošno in se še posebno razvijati v mišljenju
in predstavi, v kaj se lahko 'kmetijski organizem',
v katerem živijo, razvije. Tisti, ki so mnogo let delali
na teh vprašanjih, kadar slišijo izraz 'kmetijski organizem',
vedno prepoznajo možnosti v prihodnosti; toda
zavest o tem 'organizmu' bi morala postati splošno védenje
tudi vseh drugih. Zanemarljivo je, če ena oseba
ve za veliko dejanje, šteje le, če se to védenje zablešči
pri desetih, dvajsetih ali tridesetih sodelavcih, ki živijo
v skupnosti. Prav tako je pomembno, da postane vsebina
razumljiva, da lahko diskusije, do katerih pride,
omogočijo vedno več udeležencem, da dosežejo duhovno
osnovo svoje imaginacije in inspiracije, da bi iz
te osnove dobili lastno intuicijo pri dnevnih odločitvah
na delu.
Še več je potrebno povedati v zvezi s tem: vsi ti ljudje
morajo postati kmetje knjigovodje! Dnevno in letno
morajo sami sebi izkazati, do katere mere so realizirali
to, kar živi v njih kot ideja kmetijskega organizma na
poti h kmetijski individualnosti. Te rezultate morajo
izraziti v konceptih in številkah.
Izumiti morajo nov knjigovodski sistem, rezultat katerega
ne kaže na osebni dobiček in porabo ali izgubo,
ampak v katerem dobijo odgovore na vprašanja, kot so:
Ali je kmetija kot organizem postala v zadnjih desetih

ŠIRIMO OBZORJA
letih bolj pristna? Ali so se nakupi od zunaj zmanjšali?
Koliko več ljudi je dobilo zatočišče in koliko jih je bilo
nahranjenih? Človek mora trdo delati, da oblikuje prava
vprašanja in na drugi strani ta vprašanja prevede
v številke in imena, ki bodo ustrezala knjigovodskim
stolpcem ter na koncu privedla do odgovorov. Vse to je
dodatna naloga, ki jo le redko kdo obvlada. Dokler pa
se to ne zgodi, bo novo kmetijstvo v luči polne zavesti
daleč od aktivnega. Vsa mesta, ki smo jih prej omenili
izvajajo poskuse, ki so bili zastavljeni z mislijo na vse
to. Vabljeni vsi, da si predstavljate, kako veliko sil je
vložilo tistih par ljudi, ki delajo s te vrste kmetijami
v Nemčiji. To je implementacija antropozofije s strani
ljudi, ki iz področja volje nadaljujejo svoje napore, da
zavestno prodrejo na področje volje pri svojih vsakodnevnih
dejavnostih.
Ta tip kmetovanja, ki sam po sebi ni dobičkonosen
posel, nosi v sebi še eno težavo. Usposabljanje, delitev
dela, sodelovanje, vse to mora biti zasnovano na
povsem novih konceptih. Splošna ideja v javnosti je,
da ima sto hektarjev, na katerih dela družina, en kmet.
Jasno je, da je ta ideja v bistvenem nasprotju z delitvijo
dela. Vendar si lahko zgoraj opisano kmetovanje predstavljamo
le kot ločeno po delu. Zato moderen kmet
predstavlja kontradikcijo splošno sprejeti ideji o kmetovanju
in mnogokrat tudi živi v kontradikciji s tem,
kaj on, njegovi prijatelji ali kdor koli misli, da je prav,
razumno in etično.
Bodimo realni; kako naj se kmet pod pritiskom dnevnih
obveznosti in v luči uveljavljene prakse v povezavi
z delitvijo dela, ki je skozi stoletja oblikovala njegovo
življenje in duha osredotoči na nove koncepte?
Seveda mora kravo dan za dnem pomolsti ista oseba.
Nemogoče je ljudi ves čas menjavati. Kako naj potem
goji antropozofijo kot spoznanje, če je povsem vpleten
v kmetovanje, ki ga ni mogoče samovoljno prekiniti,
saj dela z živim? Kje naj najde čas in moč za duhovno
delovanje, ko ima šestnajsturni delovnik?! Kje najti
ljudi, ki imajo dovolj domišljije in potrebnih sil, da na
kmetiji uvedejo osemurni delavnik, morda celo šest
ali peturni? Moderno kmetovanje se ne bo moglo izogniti
tem vprašanjem. Blagostanje, ki ga imajo v mestih,
vključno s počitnicami, ko se lahko izobražujejo
in imajo ugodne ponudbe za rekreacijo, je potrebno s
pravilnimi ukrepi uvesti na kmetije. Odgovornost za
to ni na kmetih, to je odgovornost antropozofov in vsakogar,
ki si od srca želi ustvarjati humani svet.
Naj v povzetku ponovim, da je kmetijstvo osnova vseh
gospodarskih dejavnosti, ki je definirano kot duhovna
iniciativa družbe. Prihodnost je odvisna od tega, ali
bomo ali ne bomo zmožni ustvariti družbene pogoje,
kjer bo kmetijska dejavnost osnova našega vsakdanjega
skupnega dela na področju gospodarstva, kjer
bo kmetijstvo v celoti naš koncept gospodarstva. Tak
koncept bo zaživel samo, ko bo kmetijstvo vedno bolj
združeno s konkretnim delom vsakega človeka. Le
takrat bodo ljudje, ki so polno zaposleni z ustvarjalnim
kmetovanjem, našli čas za duhovno delovanje in
čas, da oblikujejo socialne oblike na osnovi poznavanja
duhovnega sveta, katerega del so oni in njihovi sodelavci.
Naloga, da oblikujejo življenjska področja, v katerih
ljudje postanejo svobodni, ni osnovna naloga teh
kmetijskih delavcev; to je naloga njihovih sodobnikov,
družbe v celoti. To je predvsem naloga antropozofov,
katerih prevladujoč cilj v življenju je osvoboditev človeka.
To pomeni, da bomo antropozofi na trgu nepremičnin
kupili kmetije, dokler vsak od nas ne bo imel
dovolj zemlje, da izpolni svojo odgovornost, nič več in
nič manj. Tem kmetijam bomo kot pomoč za življenjske
potrebe nakazali dovolj denarja, da bodo mladi
ljudje mogli in hoteli tam živeti, da bodo kmetje imeli
čas za duhovno delovanje in izobraževanje ter da bodo
lahko uvedli osemurni delavnik (od katerih naj bi bili
najmanj dve uri namenjeni temam duhovne znanosti).
Ne glede na to, ali smo zdravniki, vodovodni inštalaterji,
mehaniki, trgovci, takšni ali drugačni delavci,
učitelji, terapevti ali kar koli, kmetijstvo se tiče nas
vseh. Preko njega ustvarjamo fizično telo socialnega
organizma človeštva samega.
Članek je bil objavljen na internetni strani 'The Online Waldorf
Library Articles'.
prevedla Marina Nuvak
21

ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1
12/16/14 10:00 AM
Literatura
ZALOŽBA AJDA
Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno
literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je
menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano
z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli
tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje
prehrane in medicine.
Naj predstavimo nekaj brošur:
ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA
TEMELJI USPEŠNEGA
KMETOVANJA V OČEH
DUHOVNE ZNANOSTI ali
kratko KMETIJSKI TEČAJ
dr. Rudolfa Steinerja
je slovenski prevod stenografskih
zapisov osmih predavanj, v katerih
je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično
metodo.
Cena: 32,85 €
PRAKTIČNO VRTNARJENJE
Marije Thun
sodi k temeljni literaturi
biodinamičnega vrtnarjenja.
Brošura
POVITKI
IN
OBLOGE
pomaga reševati
marsikatero stisko
Vzemimo primer:
Otroka boli uho
Pred obiskom zdravnika lahko
pomagamo tudi sami.
POVITKI
IN OBLOGE
V ANTROPOZOFSKI
MEDICINI
Cena: 9,90 €
Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:
VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA
Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in
zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno
temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa
za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove
volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim
šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe
lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.
Cena: 27,38 €
ZA PODROČJE MEDICINE
ČLOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA s predavanji dr.
Maria Mayrhofferja
9,00 EUR
Cena: 8,76 €
»LOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA
RAK ‡ UJMA
»LOVEŠTVA IN »ASA
Dr. Mario Mayrhoffer
Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,
da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke
raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot
kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).
Več informacij ali naročila
www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743
22

Vabimo vas k ogledu spletnih strani
www.ajda-vrzdenec.si,
kjer boste našli še predstavitev brošur:
CELOSTNA PREHRANA 1 in 2 Michaela Kassnerja
DEMETER ČEBELARJENJE Günterja Friedmanna
BIO ČEBELARJENJE Matthiasa Thuna
PRIDELUJMO SVOJA SEMENA 1 in 2
s predavanji antropozofskih specialistov za področje
semenarstva
SPIRITUALNA ASTRONOMIJA dr. Wolfganga Helda
TEMELJI BIOLOŠKODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA
Marije Thun
KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI
Eckardta von Wistinghausen in Friedricha Sattlerja
PREPARATI Mete Vrhunc z napotki za izdelovanje in
uporabo biološkodinamičnih preparatov
Uporaba: Pri močnih bolečinah v ušesih
in vnetju srednjega ušesa (učinkuje močneje).
Trajanje: 10 – 15 minut, pa tudi do ene ure
Upoštevajte nasvet zdravnika!
IN KATERA ZDRAVILA BI PRIPOROČIL
ANTROPOZOFSKI ZDRAVNIK?
Priporočilo Male antropozofske lekarne,
stran 43:
Bolečine v ušesih
Aconit Ohrentropfen
Kdaj: pri prvih znakih bolečin v ušesih
Koliko: po potrebi 1–2 kapljici v slušni kanal
Apis Levisticum Glob. Wala in
Silicea comp. Glob. Wala
Kdaj: vnetje srednjega ušesa
Koliko: vsako uro 5–7 glob. Izmenično
NOVA KNJIGA
David L. Brierley
One Hundred Million
Destinies Now
Nova publikacija, ki izzive, s katerimi
se sooča Evropa, obravnava z vidika
waldorfske pedagogike.
Ko bralca počasi popelje
skozi poučni del ter nato
skozi predloge za praktično
delo, ob tem pa
predstavlja učinkovite
metode spajanja intelektualnega
in emocionalnega,
nas avtor opogumlja
in nam sporoča, da v
življenju vedno lahko izbereš,
da boš boljši. Zavedanje,
da imamo možnost
izbire, nas varuje
pred mnogimi izrazitimi
psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo
zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred
nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge
poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima
mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,
osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega
smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero
kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.
Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,
svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,
da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval
svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela
z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,
znanstvenost, praktičnost in dolgoletne
izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno
prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji
preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,
proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska
inteligenca.
prof. ddr. sc. Lidija Pehar
redna profesorica na oddelku Pedagogika
in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,
prodekanja Filozofske fakultete
23

Društva
Seznam društev
za biodinamično kmetovanje
in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji
Združenje Demeter Slovenija
Volčji Grad 40, 6223 Komen
051 204 436 (Andreja)
040 608 717 (Maja)
info@demeter.si
Društvo Ajda Vrzdenec
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)
ajdavrzdenec@gmail.com
Predsednica: Meta Vrhunc
Društvo Ajda Gorenjska
Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje
04 572 56 18, 041 948 336
monika.brinsek@gmail.com
Društvo Ajda Koroška
Trg 4. julija, 2370 Dravograd
041 340 871
toncka@loris.si
Predsednica: Antonija Ločičnik
Društvo Ajda Domžale
Podrečje 10, 1230 Domžale
041 323 249 (Jože)
051 204 436 (Andreja)
ajda.domzale@gmail.com
www.ajda-domzale.si
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška
Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
040 658 482
ajda.goriska@gmail.com
Predsednik: Drago Kladnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska
Soseska 13, 3312 Prebold
051 394 494
ajda.stajerska@gmail.com
Predsednik: Stanko Krašovec
Zveza biodinamikov Slovenije
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
zveza.biodinamikov@gmail.com
Predsednica: Saša Klančar
Naravoslovno-izobraževalno društvo 'Sapientia'
Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije
Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci
vesna.forstneric@gmail.com
www.nid-sapientia.com
Delovna skupnost obsoteljske regije
Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina
031 643 312
romana.srimpf@gmail.com
Vodja: Romana Šrimpf
Delovna skupnost dravinjske regije
Žiče 76, 3215 Loče
031 342 107
majda.temnik@gmail.com
Vodja: Majda Temnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska
Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice
031 645 476
joze.lusavec@gmail.com
Predsednik: Jože Lusavec
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje
Boštanj 30, 8294 Boštanj
031 458 532 (Majda Hriberšek)
majda.hribersek@gmail.com
Predsednik: Zvone Černelič
Društvo biodinamikov Notranjska
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
041 444 736
biodinamika.notranjska@gmail.com
Predsednica: Mihaela Klančar
Društvo Ajda Posočje
Žagarjeva 13, 5220 Tolmin
031 477 892
ajda.posocje@gmail.com
Predsednica: Milenka Kavčič
24