21.04.2020 Views

Revija Svitanje - Pomlad 2018

Letnik XIV, številka 1

Letnik XIV, številka 1

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.


S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture

zavedanja

031 737 003 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Monika Brinšek, Aci Urbajs,

Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Fanika Jeromel, Matjaž Jež,

Franc Vehar, Brane Žilavec

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Matjaž Jež,

Brane Žilavec, arhiv Svitanje

NASLOVNICA:

Sandra Tominšek

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 737 003

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Utrinki4

Za čim več biodinamične hrane 4

Biodinamika v praksi 6

Domača zeliščna lekarna 6

Zdravje9

Kadilo in mira 9

Širimo obzorja 11

Narava človeškega življenja na Atlantidi

in vzroki za njen propad 11

Širimo obzorja 16

Salutogeneza16

Literatura22

Društva24

Revijo Svitanje lahko naročite:

revija@svitanje.si

Letna naročnina znaša 22 €.

svitanje.si/narocilo

www.svitanje.si

2


UVODNIK

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci,

pozdravljeni v naši pomladni številki, ki vas običajno

pričaka na vaših domovih že pred veliko nočjo.

Včasih pa stvari ne gredo tako, kot bi morale.

Tokrat nam jo je najprej zagodla bolezen, potem pa

so se težave kar kopičile ena na drugo. Z manjšo

zamudo, a vendar, je revija zdaj med vami in verjamemo,

da boste v njej našli kaj zanimivega zase.

Tokrat v njej objavljamo:

• Koledar nabiranja zelišč za čas od aprila do

junija,

• Prispevek iz društva Ajda Goriška, katerega

člani se trudijo aktivno širiti vedenje o biodinamiki

in navdušiti kmete iz svojega okolja,

da se poglobijo v neprecenljiva vedenja, ki

nam jih je s to vrsto kmetovanja daroval

Rudolf Steiner in s pomočjo katere bi morda

še lahko rešili naš planet pred popolnim

opustošenjem zemlje,

• Osvežiti želimo tudi vaše vedenje o domači

zeliščni lekarni, ki lahko marsikdaj učinkovito

nadomesti antibiotike, katerih raba je

dostikrat pretirana, zaradi česar v najboljšem

primeru niso več dovolj učinkoviti, ko

je potrebno zdraviti nevarnejše bolezni, pri

katerih brez njih skoraj ne gre.

• Naš čebelar nam sporoča, kakšno je stanje

med človekovimi velikimi zaveznicami čebelami,

za katere bi morali imeti več posluha,

saj bi se utegnilo zgoditi, da brez njih

propade celotna civilizacija,

• Iz tujega tiska (medmrežja) vam prinašamo

nekaj misli antropozofskega zdravnika o

modrosti treh magov, ki so Jezusu v hlev

prinesli tri darila: miro, kadilo in zlato. V

članku boste izvedeli, kako pomembne za

človekov fizični, psihični in duhovni razvoj

so te tri snovi in kako lahko pomagajo tudi

nam,

• Na koncu pa vam spet podarjamo članek

našega stalnega sodelavca iz Londona, ki

spet nadaljuje svojo serijo člankov, ki pa

smo jo v prejšnji številki prekinili s člankom

o prehrani. Pravilna prehrana je, kot

vsi vemo, vitalnega pomena za zdravje in

razvoj človeka. Več o tej temi si vedno lahko

preberete na njegovi spletni strani, ki je tudi

v slovenskem jeziku. Vabljeni! Tokrat govori

o naravi človeškega življenja na Atlantidi in

vzrokih za njen propad. Verjemite, zanimivo

branje za vse biodinamike!

Želim vam lepe pomladne dni!

OPRAVIČILO!

Zdaj pa še opravičilo, ki smo ga dolžni avtorici članka,

ki je bil objavljen v prejšnji številki, gospe Mariji

Poljanec. Zagodel nam jo je škrat in žal so bile ob

njenem članku objavljene napačne fotografije. Gospe

Mariji in tudi gospe Brinšek, o katere kmetiji je

bilo govora, se iskreno opravičujem!

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

21. 4. sobota cvet cel dan reg.

22. 4. nedelja cvet do 15h reg.

30. 4. ponedeljek cvet cel dan reg.

01. 5. torek cvet do 12h bald., reg., kam.

09. 5. sreda cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

10. 5. četrtek cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

19. 5. sobota cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

25. 5. petek cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

27. 5. nedelja cvet od 10h reg., kam., kop.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

28. 5. ponedeljek cvet do 19h bald., reg., kam., kop.

2. 6. sobota cvet 10h - 14h reg., kam., kop.

5. 6. torek cvet od 7h reg., kam., kop.

6. 6. sreda cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

7.6. četrtek cvet od 7h bald.

14.6. četrtek cvet 9h - 13h reg., kam., kop.

21.6. četrtek cvet do 9h bald.

24. 6 nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

30.6. sobota cvet do 8h bald.

* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva

3


4

UTRINKI

Za čim več

biodinamične hrane

Breda Medvešček

Društvo Ajda Goriška že dvajseto leto svoje

delovanje namenja tudi informiranju občanov

o biodinamičnem kmetovanju. Tako se vse

bolj širi poznavanje biodinamike v kmetijstvu

in povečuje število tovrstnih pridelovalcev.

Konec januarja se je zaključil cikel zimskih

predstavitev pridelave biodinamične hrane;

v njem so sodelovali trije člani Ajde Goriška,

ki so si pridobili certifikat kakovosti Demeter,

na predavanja pa so bili vabljeni predvsem

ekološki pridelovalci.

Predstavitve biodinamike so bile pripravljene po posameznih

pridelovalnih geografskih območjih (Zgornja

Vipavska dolina, Goriška in Kras) in po kmetijskih panogah

(vinogradništvo in vinarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo

in zelenjadarstvo). Kmetovalci Zmago Petrič,

Marjan Mozetič in Sergij Stancich so v obliki pogovorov

predstavili biodinamično metodo vsak na primeru lastne

kmetijske dejavnosti. Pogovore na vseh treh prizoriščih

(Ljudska univerza Ajdovščina, Biotehniška šola Šempeter

in Vaški dom Volčji Grad) je vodila Greta Sorta,

podpredsednica Ajde Goriška. Sodeloval je še predsednik

društva Drago Kladnik, ki je na kratko predstavil

delovanje in organiziranost goriške Ajde. Veliko pa so k

pestrosti vseh treh dogodkov prispevali tudi poslušalci,

ki so imeli kopico vprašanj. Prisotna je bila tudi Franka

Ozbič, starosta in dolgoletna predsednica društva, ki je

na naš primorski konec prinesla idejo o biodinamiki in

jo skupaj s predanimi biodinamiki pomagala uresničiti,

zdaj pa jo še vedno pomaga širiti med pridelovalce hrane

pa tudi potrošnike.

Pridelava in kletarjenje po biodinamični

metodi sta izziv

Zmago Petrič, vinogradnik in vinar (vina Guerila) s Planine

pri Ajdovščini, je v dvorani Ljudske univerze Ajdovščina

poslušalce seznanil s svojimi začetki v biodinamični

pridelavi in predelavi ter razkril, s kakšnimi izzivi se

je kot že uveljavljen konvencionalni vinogradnik in vinar

srečeval v letih pri prehodu na ekološko in nato na biodinamično

kmetovanje. Razložil pa je tudi posebnosti biodinamičnega

kmetovanja: »Z izzivi se seveda na našem

posestvu srečujem vsak dan. Pri biodinamiki moraš biti

vztrajen, dosleden, ustvarjalen in iznajdljiv pa tudi pošten.

Razne bližnjice, recimo uporaba strupenih sistemikov v

vinogradih, ne pridejo v poštev. Uporaba posebnega, z rastlinskimi

preparati tretiranega komposta, prav tako tudi

škropljenje s specialnimi osnovnimi preparati in upoštevanje

planetarnega koledarja pri vseh opravilih, so v biodinamični

pridelavi zakonitosti. Zelo pomembno je, da

biodinamik zna dobro opazovati rastline v svojih nasadih

in glede na vremenske in vse druge okoliščine ustrezno

ukrepa. Kletarjenje po biodinamiki pa je še poseben izziv.«

V sozvočju z življenjskim ritmom

biodinamične kmetije

S posebnostmi kmetije Pri Kamnarjevih Sergija Stacicha in

Ivane Stancich Venier v Volčjem Gradu smo se seznanili

v tamkajšnjem Vaškem domu. Kamnarjeva domačija postaja

vedno bolj samooskrbna, tudi energetsko zaokrožena

celota, prava vzorčna biodinamična kmetija po priporočilu

očeta biodinamike Rudolfa Steinerja. Redijo domače

živali, pridelujejo poljščine, zelenjavo, grozdje in vinarijo.

Viške tržijo kot turistična kmetija: »Čez teden vsi delamo

na kmetiji, konec tedna pa ponujamo tudi dobrote iz naše

kuhinje in kleti. Med seboj smo člani družine zelo povezani,

pri delu nam veliko pomagajo tudi živali, še posebno


5

naši, v prosti reji živeči krškopoljski prašiči, ki so neverjetne

živali,« pove gospodar. Sergij Stancich poleg kmetovanja

opravlja tudi funkcijo predsednika Združenja Demeter

Slovenija, ki je polnopravni član mednarodnega združenja

Demeter in povezuje vse slovenske licencirance ter skrbi

za postopke v zvezi s pridobivanjem Demeter certifikatov.

Sadeži večne mladosti iz Prvačine

Posestvo Marjana Mozetiča v Prvačini se edino v Sloveniji

ponaša s certifikatom Demeter za pridelavo kivijev.

Sicer je v zadnjih letih kivi zelo pogost sadež ohišnic na

naravnimi biodinamičnimi preparati, ki jih biodinamiki

sami izdelujemo, pripomoremo k uravnoteženemu razvoju

mikroorganizmov in vzpostavitvi drugih dejavnikov, ki

so nujni za zdrave pridelke in zdravje ljudi ter ohranjanje

rodovitnosti zemlje.«

Opisane zgodbe pridelovalcev so primeri dobre prakse, ki

potrjujejo, da je po biodinamični metodi mogoče pridelovati

tudi na večjih površinah in tej metodi prilagajati pridelovalno

in predelovalno prakso, pri tem pa ustvarjati tudi

viške za trg. Škoda je le, da je tovrstnih pridelovalcev pri

nas še premalo. Povpraševanje po biodinamičnih pridelkih

Goriškem, vendar so kiviji, ki rastejo v nasadih Mozetičevih,

še posebno polnega okusa in nabiti z energijo ter

varovalnimi snovmi – kar je za cerificirane biodinamične

pridelke značillno. Kiviji so prodani, še preden jih poberejo.

Mozetič je zatrdil: »… da je pri biodinamični pridelavi

treba skrbeti predvsem za to, da pripravimo rastlinam

maksimalno dobre pogoje za zdravo rast, kar pomeni, da

prst s pravilnimi ravnanji in postopki stalno oživljamo – z

je zelo veliko, ponudba pa občutno premajhna. Morda bo

tudi tokratna informativna akcija Ajde Goriška pripomogla,

da se bo kdo od pridelovalcev odločil za pot biodinamične

pridelave. Pri nepoznavalcih biodinamike je namreč

zelo pogosto prepričanje, da je na biodinamičen način mogoče

le vrtnariti, na večjih posestvih pa da je biodinamika

neizvedljiva.


6

BIODINAMIKA V PRAKSI

Domača

zeliščna lekarna

Fanika Jeromel in Matjaž Jež

Desetletja množične uporabe antibiotikov so

opozorila na številne neljube stranske učinke.

Na prvem mestu naj omenimo odpornost

mikroorganizmov, zaradi katerih antibiotiki

niso več učinkoviti. Drugo so vplivi na našo

prebavo, saj antibiotiki ubijajo tudi naše

zaveznike v prebavilih, zaradi česar nam še

dodatno pade odpornost. Pomembni so tudi

finančni vplivi, saj njihova pretirana uporaba

povzroča nepotrebno trošenje javnega

denarja. In še kaj bi lahko dodali.

Ozaveščeni strokovnjaki, predvsem s področja alternativnih

zdravstvenih praks, so na to že dolgo opozarjali,

zdaj pa se je pozivu k zmanjšanju uporabe antibiotikov

pridružilo tudi uradno zdravstvo. Zato se nam zdi

pomembno, da obnovimo že malo pozabljeno znanje o

uporabi zelišč in o njihovem mestu v domači lekarni.

Kako pridemo do zelišč za domačo lekarno?

Če imamo vsaj nekaj vrta, veselja in spretnosti, jih bomo

pridelali sami. V tem prispevku sicer ne bomo govorili

o pridelavi zelišč, vseeno pa bi radi spomnili, da na

svojem vrtu ne bomo mogli pridelati vseh. Razlog je v

tem, da nekatere rastline potrebujejo posebne pogoje, da

bi lahko razvile vse svoje učinkovine v zadovoljivi količini

in moči. Zato bo za začetnike eden prvih korakov pri

pridelavi zelišč ta, da ugotovijo, katera zelišča pri njih

dobro uspevajo, za katera pa bo bolje poiskati druge vire.

Verjetno se bomo najprej obrnili na sosede, prijatelje ali

znance in z zamenjavo poskušali pridobiti manjkajoče.

Pri tem boste hitro odkrili še eno čudežno moč zelišč: pomagajo

tkati mreže prijateljstva in sodelovanja!

Pri zeliščih, ki jih ne bomo mogli sami pridelati ali jih

dobiti z zamenjavo, se bomo odločili za nakup. Predlagamo,

da to opravite pri bližnjem priznanem zeliščarju,

v lekarni ali drugi specializirani trgovini, kjer se lahko

zanesemo na kakovost.

Katera zelišča sodijo v domačo zeliščno

lekarno

V domačo lekarno seveda ne bomo stlačili vseh 100 ali

200 zelišč, ki jih premorejo zeliščarske knjige, ampak

bomo pripravili smiselni izbor. Za ta prispevek smo izbor

pripravili tako, da smo najpogostejše zdravstvene težave

razdelili v nekaj osnovnih skupin: prehladi, želodčne težave,

prebavne težave, težave z jetri in žolčem, z izločali

ter težave s kožo, nohti in lasmi. Potem smo pripravili

seznam zelišč, ki lajšajo težave iz določene skupine. Iz

tega seznama lahko izberemo po eno ali dve zelišči, ki ju

bomo za določen namen imeli v svoji lekarni. Prispevek

o domači zeliščni lekarni smo razdelili na tri nadaljevanja

in predlagamo, da si prispevke shranite, da boste na

koncu imeli pregled nad celoto.

Prehladi

Kaj že pomeni beseda prehlad? Da smo pre - hladni, da

smo se preveč ohladili. Tako stanje prepoznamo po občutku

mraza, po drgetanju in kihanju. To so prva znamenja

prehlada in takrat je pravi čas za ukrepanje. Poskrbeti

moramo, da se čimprej ogrejemo: z dodatnimi oblačili,

s telesno aktivnostjo ali tako, da se umaknemo v tople

prostore.

Ukrepi pri prvih znamenjih prehlada

Najprej moramo poskrbeti, da se ogrejemo. Za ta namen

je odličen lipov čaj, ki greje telo in pospešuje znojenje. V

tem primeru gremo v toplo posteljo in se oznojimo. Po


7

znojenju oblečemo suha oblačila in ostanemo v postelji!

Grejejo tudi nekatere začimbe: hren, ingver, poper, čili,

ki pa si jih po potrebi sposodimo iz kuhinjske shrambe.

Ogrejemo se lahko tudi v topli vodi, ki jo postopoma segrevamo

od 35 do 40° C. Če se v vroči vodi ne počutimo

dobro, segrevanje zaključimo že pri nižji temperaturi. Po

kopeli gremo v toplo posteljo, popijemo lipov čaj ali kak

drug »grelni napitek« in počivamo.

Pomembno je tudi, da ohranjamo nosno sluznico vlažno,

nosne dihalne poti pa prehodne, da lahko dihamo skozi

nos. Prehodnost nosu ohranjamo z izpiranjem s slanico

(9 gr. morske soli na 1 liter vode) ali sluzjo korenine sleza.

Zrak v prostorih, kjer se zadržujemo, razkužujemo z

izparevanjem timijana, borovih iglic ali eteričnih olj (evkalipt,

materina dušica, kamilice, meta in razni iglavci).

Na kuhalnik damo posodo z vodo in zelišči ali nekaj kapljicami

eteričnega olja ter pustimo dlje časa rahlo vreti.

Pomembno je tudi, da izvajamo ukrepe za spodbujanje

odpornosti. Uporabimo izvleček ameriškega slamnika,

propolis, probiotike in podobna preizkušena sredstva.

Pijemo tudi čaje iz cvetov črnega bezga, mete in kamilic.

Ukrepi pri razvitem prehladu

Če prehlada nismo uspeli ustaviti v prvi fazi, se pokažejo

znaki razvitega prehlada: kašelj, sluz v grlu in nosu,

oteženo dihanje, morda tudi glavobol, vnetje mandljev,

sinusov, oči, ušes in tudi povišana temperatura.

Suhi kašelj (samo kašljamo, nič ne izločamo)

Čaj: slez (korenina, listi), slezenovec, ozkolistni trpotec,

islandski lišaj, jeglič, lučnik

Sirup: ozkolistni trpotec, lučnik (cvetovi velecvetnega

lučnika), črna redkev

Grgramo: čaj iz žajblja, kamilic, materine dušice ali

ognjiča

Produktivni kašelj (pri kašljanju izločamo sluz)

Čaj: timijan, komarček, sladki koren, meta, bedrenec, komarček,

bršljan (kupimo v lekarni!)

Sirup: čebula, sok iz črne redkve in sirup materine dušice

Priprava:

Čaj iz sladkega korena pripravimo tako, da polovico

čajne žličke zdrobljenih korenin prelijemo z 2 dcl vrele

vode, pustimo stati 20 mnut, precedimo in pijemo 2x na

dan ob napadih kašlja.

Čebulni sirup pripravimo tako da v 1,5 dl vode damo

3 žlice sladkorja in zavremo. Ohladimo in dodamo na

drobno sesekljano čebulo, večkrat premešamo in pustimo

pol ure. Potem precedimo in vzamemo sirup 3x na

dan po eno žlico.

Sok iz črne redkve pripravimo tako, da redkev olupimo,

naribamo in stisnemo sok. Pijemo 1 do 2 x na dan po eno

žličko.

Sirup iz materine dušice pripravimo tako, da vzamemo

pest posušenih rastlin, damo v 1,5 dl hladne vode, segrejemo

do vretja, odstavimo, pustimo 20 minut, odcedimo,

osladimo z medom in vzamemo 3x na dan po eno žlico.

Hranimo v hladilniku.

Liste ozkolistnega trpotca narežemo na 1 cm dolge kose,

zložimo v kozarec izmenjaje plast trpotca in plast sladkorja,

zaključimo s sladkorjem, zapremo in zakopljemo v

zemljo 30 cm globoko. Postimo 3 mesece, potem odkopljemo

in odcedimo sirup. Po potrebi ga uživamo večkrat

dnevno po žličko.


8

Pri bronhitisu

Čaj: materina dušica in janež

Priprava: 40 gr. rastlin materine dušice, 30 gr. listov ozkolistnega

trpotca, 10 gr. korenin pomladanskega jegliča

in 20 gr. semen janeža. Čajno žičko mešanice prelijemo

z vročo vodo, pustimo 10 minut, precedimo in pijemo 4

skodelice dnevno.

Inhalacija: v 1 liter vrele vode damo po 1 kapljico eteričnega

olje materine dušice, mete in bora. Sklonimo se nad

posodo, pokrijemo preko glave in 10 minut vdihavamo

soparo.

Kopel: v 1 dl sladke smetane kanemo po 5–7 kapljic eteričnega

olja evkalipta, materine dušice in bora. Zlijemo v

kopalno kad z vročo vodo in pomešamo. V kopeli ostanemo

20 do 30 minut, po kopeli ostanimo še nekaj časa v

topli postelji.

BIODINAMIKA V PRAKSI

Za čebelice prihaja

naporna pomlad

Franc Vehar

Pri vnetih mandljih

Čaj: ozkolistni trpotec, ognjič, kamilica

Grgranje: čaj iz korenine srčne moči, žajbljevih listov in

kamiličnih cvetov

Inhalacija: inhaliramo s kamiličnimi cvetovi

Obkladki: topli obkladek pripravimo tako, da čebulo narežemo

na lističe in vmešamo v 3 kuhane in zmečkane

krompirje, damo v platneno vrečko in položimo na vrat.

Obkladek pritrdimo s šalom. Za hladni obkladek 200 gr.

skute zmešamo z 1 čajno žličko kisa. Dva cm debelo plast

damo na krpo, položimo na vrat, utrdimo s šalom in pustimo

1 uro.

Pri vnetih obnosnih in čelnih votlin

Inhalacija: kamilične cvetove in materino dušico damo

v vrelo vodo in si pripravimo inhalacijo. Če smo na

poti, lahko inhaliramo tako, da 1 kapljico eteričnega

olja poprove mete kanemo na robec in ga držimo pred

nosom.

Topla obloga: 5 jedilnih žlic lanenih semen skuhamo v

dveh skodelicah vode, še vroče damo v platneno vrečko

in položimo na nos, čelo in lica. Večkrat dnevno ponovimo

s svežo oblogo.

Pri vnetih očeh

Uporabimo čaj smetlike. Z njim izpiramo vnete oči in

pripravljamo mlačne obkladke.

Pri vnetih ušesih

Obkladek: manjšo čebulo narežemo, damo v platneno

vrečko in jo damo za 2 minuti v vrelo vodo. Ohladimo

na primerno temperaturo in položimo na boleče uho.

Pritrdimo z volneno kapo. Po potrebi ponovimo s svežo

oblogo.

Pozdravljeni, bralci in bralke mojih

člankov. Leto se je že krepko začelo in zima

nam je nasula obilico snega, kot že dolgo

ne. Po prognozah se bo to pomlad zima

dolgo zadržala pri nas. Pričakujem, da se

bo vreme otoplilo v sredini aprila. Tako

spomladansko vreme bo zelo težavno za

izzimitev čebeljih družin, ker bo malo dni,

ko se bodo čebelice lahko spreletele in

očistile svojih iztrebkov.

V mesecu januarju so že pričele intenzivneje zalegati,

in sicer zaradi toplega vremena in donosa cvetnega

prahu z leske, zvončkov in trobentic. Povečan obseg

zalege zahteva tudi več hrane in vreme v lanski

jeseni je bilo tako, da so čebelice pogosto izletavale

in porabile tudi veliko hrane.

Čebelarji bodo morali poskrbeti, da bodo imele čebelice

dovolj hrane za negovanje zalege, sicer bodo

čebelje družine od lakote odmirale. V tem pomladnem

času bo nastala težava pri čebelah zaradi lanskega

medenja smreke. Del tega medu je ostal v panju

in čebelice ga bodo ravno v zgodnjih mesecih

uporabljale za prehrano. Ker ima smrekov med veliko

neprebavljivih snovi za čebelice in se te kopičijo v

njihovem črevesju, bodo nastopile težave s prebavo,

če se zaradi mraza, ki bi trajal več kot 30 dni, ne bodo

pravočasno uspele očistiti blata.

Ko bo prišel prvi izletni dan za čebelice, čebelarjem

priporočam, da dajo vsaki čebelji družini čaj iz pelina

in kamilic. Ta čaj preprečuje grižavost čebelic v

pomladnem času.


ZDRAVJE

Kadilo in mira

Naša spremljevalca za premagovanje

z delom povezanega stresa

Ross Rentea, zdravnik Marina Nuvak

9

9

Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi napajališčem,

kjer mora biti ob izletnih dneh čista in topla

voda, ki teče po deski. V kolikor bodo čebelice pokakale

desko, jo je potrebno takoj oprati in razkužiti

z vročo vodo ali obžigom. Tako bodo čebelarji preprečili

prenos okužbe čebelic z nosemo in grižo v teh

prvih treh mesecih.

Pozorni morajo biti tudi na količino vlage v panju.

Ves moker pažni material je potrebno zamenjati. V

teh treh mesecih je - poleg varoe - najhujši sovražnik

v panju vlaga. Če je v panju plesnivo satje, je to zelo

slabo za zdrav razvoj družine spomladi. Predvsem

je nevarna zelena plesen na obodnih satih. Če se taka

plesen pojavi, je potrebno takoj odstraniti tako satje

in ga pretopiti.

To leto pričakujem, da bo prva čebelja paša izdatna

okrog 20. aprila, ker bo zacvetelo veliko rastlin in

dreves v istem času. Bojim se samo pozebe konec

aprila. Ta bo lahko tudi to leto odnesla pridelek na

akaciji. Upam, da bo narava to leto prizanesljivejša

kot pretekla leta.

Pričakujem vroče in dolgo poletje brez padavin. To

leto bo morda suša največja nadloga za kmetovalce

in čebelarje.

V upanju na najboljše zaključujem ta pomladni članek.

Upam, da bodo čebelarji vestni pri oskrbi čebelic,

one pa jih bodo med letom hvaležne nagradile s

sladko medičino.

Naj medi.

Erika je predana uslužbenka v upravi šole.

Vsak dan rada prihaja na svoje delo in ga

dobro opravlja. Ves dan izvršuje mnoge

naloge, razporeja delo, tipka, sprejema

sporočila in še veliko tega. Vendar pri

svojem delu ni vedno čutila veselja. Ko

so za čiščenje pisarn začeli uporabljati

nova kemična sredstva, je večino dneva

kašljala. Dolge ure tipkanja so ji povzročale

neprestane bolečine v zapestjih in prstih.

Stalne zahteve sodelavcev so pri njej

povzročale glavobol. Skoraj čudežno so

ti simptomi izginili potem, ko je začela

jemati kapsule, ki so vsebovale zlato,

kadilo in miro.

Kot je videti, so bili magi v mnogih ozirih res modri

možje, ko so detetu Jezusu dali ta znamenita tri darila

– zlato, kadilo in miro. V neštetih znanstvenih

raziskavah so dokazali, da imajo te tri substance močan

antivnetni učinek. Na tisoče ljudi je že doživelo

olajšanje simptomov, kot so bolečine v sklepih, zato

ni bilo nič čudno, da je, ko smo Eriki poskušali nabaviti

nove zaloge zdravil, podjetje, ki nam dobavlja

kadilo, v zelo kratkem času razprodalo tono te smole,

ki so jo pred kratkim nabavili.

Kadilo, ki ga je na splošno težko dobiti, je še toliko

teže dobiti v visoko kakovostni, očiščeni obliki.

Smolo pridobivajo iz drevesa, imenovanega bosvelija,

eno drevo pa na leto da približno en kilogram

smole. Po grobi oceni svetovna poraba kadila, tako v

obliki dišav kot v prehranski obliki, presega mnogo

ton na leto.

Iz mlečno bele smole pridobijo močnejši in farmacevtsko

aktivni ekstrakt, kislino bosvelije. Mnoge klinične

študije so pokazale, da kisline bosvelije onemogočajo

tvotbo substanc, ki na koncu povzročijo vnetje.

Preprečevanje tako imenovanega 5-lipoksigenskega

encima nato preprečuje oblikovanje tako imenovanih

leukotrin. Te so osnova mnogih bolezni, med

njimi astme, ulcerokolitisa in vnetij sklepov. S tem,

ko se širi naše poznavanje kroničnih bolezni, nam

postaja vse bolj jasno, da je v jedru vseh pravzaprav


10

vnetje. Nedavno so dognali, da so celo bolezni, kot je

Alzheimerjeva bolezen, za katero je značilno pomanjkanje

pozornosti in jeza, osnovane na vnetnih procesih, ki

se dogajajo v možganih.

Posebno zanimivo pri kadilu je, da blokira pot do nastajanja

vnetij, česar osnovna protivnetna zdravila, kot so

aspirin, ibuprofen, Motrin, Celebrex, ali zdravilo, ki so

ga pred nedavnim umaknili s tržišča, Vioxx, ne morejo.

Pokazalo se je, da imajo ta zdravila, ko blokirajo sistem

encimov, imenovanih COX-2, precejšnje stranske učinke.

Kot nedavni primer Vioxxa kaže, lahko dolgoročno povzročijo

poškodbe v drugih organih.

Kadilo se je brez kakršnih koli škodljivih učinkov uporabljalo

tisočletja. Vendar Trije kralji niso dali le kadilo,

dali so tudi zlato in miro. Tudi protivnetni učinki zlata in

mire so v znanosti dobro poznani. Zlato so mnoga desetletja

dajali v obliki injekcij pri nekaterih oblikah artritisa.

Miro večina ljudi pozna kot sestavino mnogih topičnih

proizvodov, od ustnih vodic do zobnih past. Dodajajo jo,

ker je poznana po tem, da zdravi zunanje rane.

Rudolf Steiner je omogočil pomemben vpogled v te tri

substance, do katerega je prišel pri lastnem duhovnem

raziskovanju. Opozoril je na to, da so bili darovi treh magov

namenjeni temu, da na tri načine okrepijo dete Jezusa.

Prvo je bilo zlato, povezano s silami sonca, da pomaga

pri rasti fizičnega telesa. Drugo, kadilo, je bilo namenjeno

razvoju harmoničnega duševnega življenja. Za to naj

bi bilo kadilo najprimernejše. Mira, tretje darilo, je bila

namenjena spodbujanju duhovnega razvoja. Mirino olje

so na primer Egipčani uporabljali za balzamiranje in za

tiste postopke, ki imajo direktno povezavo s prehodom

zavesti v višji duhovni svet.

Najbolj pomenljivo pa je, da je Rudolf Steiner pokazal, da

smola drevesa kadila ne le zaščiti rastlino, ampak ji tudi

omogoči, da se ponovno poveže s svetom zvezd, od katerih

prihajajo impulzi njene rasti. Ko ga vnesemo v človeško telo,

okrepi proizvodnjo mleka pri materi in ko od materinega

mleka prehaja na dojenčka, pomaga optimizirati razvoj mladih

možganov. Pri odraslih optimizira miselno delovanje.

Zdaj postaja razumljiveje, zakaj so te tri snovi tako zelo pomagale

Eriki. Toda najprej se še enkrat vrnimo k navidezni

fiziologiji njenega primera. Njeni simptomi so bili delno

posledica vnetja, ki je bilo posledica ponavljajočih se gibov

in toksičnih okoljskih alergenov. Toda tukaj je deloval

še en, bolj prefinjen fenomen. Mentalno je bila Erika pod

zelo velikim pritiskom. Ko razum zazna stres, takoj pošlje

nadledvičnim žlezam sporočilo, da izločijo več adrenalina

in tudi stresni hormon kortizol. Ti hormoni najprej pomagajo

pri boju z vnetjem, zato kratkoročno predstavljajo za

telo koristno obrambo. Ko pa postane stres kroničen, se

telo vse bolj navaja na nenormalno visoke nivoje hormonov.

Čez nekaj časa prenehajo preprečevati vnetje in sledi

kronično stanje bolezni. Še pomembneje je to, da vnetne

celice dodatno učinkujejo na možgane. Telo učinkuje na

možgane, možgani učinkujejo na telo.

Ponavljajoči gibi privedejo do dodatnih težav. Dokazano

je bilo, da zameglijo zmožnost možganov, da ocenijo, od

kod prihajajo signali. Dobesedno se zmanjša njihova spodobnost

razločevanja, kateri prst se premika ali kakšen je

namen giba. To 'zamegljevanje v možganih' je tisto, kar

na koncu vodi tudi do tega, da možgani pošiljajo roki

vzgibe bolečine ter povzročajo, kar poznamo pod izrazom

krči pri pisatelju ali napadi bolečine pri glasbeniku.

Zlato, kadilo in mira niso zmožni poskrbeti le za vnetne

procese v telesu, ampak pomagajo tudi nadzirati vnetje

v možganih. Z njihovo pomočjo postane razum jasnejši

in občutljivejši, tako da lahko, namesto da bi prispeval k

bolezni, preostalemu telesu spet pošilja zdrave impulze.

Zlato, kadilo in mira so vsekakor spremljevalni darovi,

ki nam bodo pomagali v življenju, ne samo simbolično,

ampak v pravem pomenu, da bomo lahko izpolnili naloge,

ki smo si jih zadali. Erika vsekakor ne želi več živeti

brez njih.

Članek je bil jeseni 2004 objavljen v reviji Lilipoh.

Ross Rentea je skupaj z ženo Andreo od leta 1983 deloval

kot antropozofski zdravnik v Chicagu na njuni kliniki,

Pauline Medical Clinic.


ŠIRIMO OBZORJA

11

Osnove antropozofije

Narava človeškega

življenja na Atlantidi

in vzroki za njen propad

Brane Žilavec

V skladu z duhovno-znanstveno razpredelnico

obdobij zemeljskega razvoja 1 živimo sedaj

v prvi poatlantski eri. Pred tem je človeštvo

živelo v atlantski eri (glej sliko Sedem er v fizični

sferi mineralnega kraljestva sedanje Zemlje).

Med najbolj spornimi vprašanji zemeljske zgodovine je

obstoj Atlantide, ki jo je opisal Platon v dveh njegovih

delih. Večina modernih znanstvenikov smatra Atlantido

kot mit in le nekaj jih je, ki dopuščajo njen obstoj na

osnovi določenih odkritij. Obstajajo tudi neodvisni raziskovalci,

ki trdijo, da so našli dokaze za obstoj Atlantide

v Atlantskem oceanu, ali v Mediteranskem morju, ali v

kakem drugem kraju na zemeljski obli. Seznam možnih

lokacij je precej dolg. V primerjavi s tem pa »lahko jasnovidec

gleda nazaj v akaške zapise in prepozna, da je

ta starodaven atlantski kontinent, ki ga opisuje Platon, v

resnici obstajal. V bistvu lahko rečemo, da je bila celotna

površina, ki je sedaj prekrita z Atlantskim oceanom, nekoč

Atlantida in da je bil ta kontinent poseljen s fizičnimi

predhodniki današnje človeške rase.« 2

Če hočemo priti do pravega razumevanja naravnega

okolja v tistem času, potem ga ne smemo primerjati s

tem, kar obstaja okoli nas sedaj. Kajti »narava, ki nas obdaja,

se je v teku časa gromozansko spremenila. Rastlinske

in živalske oblike so postale drugačne. Vsa zemeljska

narava je bila podvržena spremembam. Področja Zemlje,

ki so bila nekoč poseljena, so bila uničena in v obstoj so

prišla druga področja.« 3 Poleg tega je bil zrak v tistih časih

mnogo bolj gost in voda precej redkejša, kot je sedaj.

Zaradi tega »Atlantidijci niso nikoli videli ozračja, v katerem

ni bilo vlage. Zrak je bil vedno nasičen z vodo. Ko

so se Atlantidijci izselili v Evropo, so ohranili spomin na

to stanje in so imenovali deželo njihovih prednikov Niflheim,

kar pomeni dežela megle.« 4 V takšnih okoliščinah

ljudje niso mogli videti modrega neba podnevi ali zvezd

ponoči niti ni nikoli deževalo, kajti življenje v obdobju

Atlantide je bilo podobno življenju znotraj gostih oblakov,

ki ovijajo vrhove gora.

Poleg tega se moramo zavedati, da se stanje okolja ni

spremenilo le v primerjavi s sedanjim časom, temveč

tudi v času dolgega obstoja Atlantide. Ena od najbolj

osupljivih razlik je v njeni velikosti. »Platon pripoveduje

o Pozeidoniji, ki jo opiše kot otok v oceanu – kot zadnji

preostanek minulega sveta,« 5 ko je bila Atlantida velikanski

kontinent med sedanjo Evropo in Ameriko. To

pomeni, da se je v dolgih tisočletjih njegovega obstoja ta

kontinent postopoma pogrezal pod površje Atlantskega

oceana, vse dokler ni popolnoma izginil v njegovih

globinah.


12

Sedaj si bomo ogledali nekatere izbrane značilnosti prebivalcev

Atlantide in njihovega načina življenja, ki so

na razpolago v Steinerjevih delih 6 . Preden začnemo, je

potrebno opozoriti, da »je bila civilizacija atlantskega obdobja

bistveno različna od naše. Prav tako moramo razumeti,

da je bila fizična narava Atlantidijca precej drugačna

od narave sodobnega človeka. Vi bi bili osupli, če bi

videli slike prvih ljudi na Atlantidi.« 7

Zaradi tega se »upi, ki jih gojijo moderni raziskovalci,

da bodo sposobni najti preostanke človeškega razvoja

iz tistih davnih časov, ne bodo nikoli izpolnili, saj je bil

življenju je služila temu, da je človekove člane potegnila

skupaj; takšen človek je ostal majhne velikosti. Duševna

zaostalost in vpletenost v čutne naslade je prišla do izraza

v velikanski telesni velikosti. Dokler je bil človek še

vedno v obdobju rasti, je telo prevzelo obliko v skladu

s tem, kar se je razvijalo v duši – in to do obsega, ki se

mora zdeti sodobnim duševnim predstavam neverjeten

oz. vsekakor precej fantastičen. Izprijenost strasti ali nagonov

ali hrepenenja je povzročila ogromno povečanje

snovi v človeku. Sedanja človekova oblika je nastala s

skrčenjem in zgoščenjem atlantidskega človeka.« 9

Drevesne hiše v megli

človek takrat bitje, katerega udi so se sestajali iz mehke,

ohlapne snovi. Takšno telo se ne more ohraniti, tako kot

se po stotih letih ne morejo ohraniti telesa mehkužcev. Iz

starodavnih časov se lahko še vedno najde ostanke živali,

zato ker so se živali že strdile, medtem ko je bila človeška

zgradba še vedno mehka in gibka. Živali so se spustile

v materijo prezgodaj, ker niso bile sposobne čakati. Najbolj

zakrnele človeške postave so prišle v obstoj iz najbolj

zgodnjih človeških likov, ki so postali fizični prehitro.

Najbolj žlahtne človeške postave so prebivale nad Zemljo

najdlje in zaradi tega ostale mehke in gibke. Te postave

so čakale, da se izognejo dobi, v kateri bi bile prisiljene

ostati nespremenljive na določeni stopnji strjevanja, tako

kot je bil to primer z živalmi.« 8

Dodatni razlog, ki je prispeval k dejstvu, da so ljudje v

tistih starodavnih časih izgledali zelo drugače, je bil v

tem, da je bila njihova fizična oblika »še vedno v veliki

meri izraz duševnih lastnosti. Človek je takrat vseboval finejšo,

mehkejšo snov, kot je bilo to kasneje. Medtem ko

so njegovi člani sedaj precej togi, so bili takrat plastični,

mehki in upogljivi. Človek, ki je bil bolj prežet z dušo

in duhom, je bil plemenite, izrazite postave ter gibljiv.

Tisti, ki je bil manj duhovno razvit, je imel grobe telesne

oblike, toge in ne tako plastične. Izboljšava v duševnem

Razlike med modernimi ljudmi in atlantskimi predniki

»niso segale le do zunanje pojavnosti, temveč tudi do

duhovnih sposobnosti. Njihovo znanje, njihove tehnične

veščine – v resnici njihova celotna civilizacija se je razlikovala

od tega, kar lahko vidimo danes. Če se povrnemo

do prvih obdobij človeštva na Atlantidi, najdemo duhovne

sposobnosti, ki so docela drugačne od naših. Logični

razum, moč aritmetičnega povezovanja, na katerem

sloni vse, kar se dandanes proizvaja, so bili popolnoma

odsotni med prvimi Atlantidijci. Po drugi strani so imeli

visoko razvit spomin. Ta spomin je bil eden od najbolj pomembnih

duhovnih sposobnosti. Na primer, Atlantidijec

ni računal tako, kot to počnemo mi z učenjem določenih

pravil, ki jih kasneje uporabljamo. Poštevanka je bila nekaj

povsem neznanega v atlantskih časih. Nihče ni vtisnil

v njegov um, da je tri krat štiri dvanajst. V primeru, da

je moral izvesti takšno računanje, je to lahko storil zato,

ker se je spomnil istih ali podobnih situacij; spomnil se je,

kako je bilo v prejšnjih okoliščinah.

Dandanes človek razmišlja v konceptih; Atlantidijec je

mislil v podobah. Ko se je neka podoba pojavila v njegovi

duši, se je spomnil velikega števila podobnih podob, ki

jih je že izkusil. V skladu s tem je usmerjal svojo oceno

oz. sodbo. Zaradi tega razloga je bilo vse učenje v tistih


13

časih drugačno od tega, kar je postalo kasneje. Njegov

namen ni bil, da opremi otroka s pravili oz. da izostri

njegov razum. Namesto tega je bilo otroku predstavljeno

življenje v živih podobah, ki se jih je lahko kasneje spomnil,

kolikor je bilo možno, kadar je moral ravnati v posebnih

okoliščinah. Ko je odrasel in odšel v svet, se je lahko

za vse, kar je moral storiti, spomnil nekaj podobnega, kar

mu je bilo predstavljeno v teku njegovega izobraževanja.

Najbolje se je znašel takrat, ko je bila nova situacija podobna

temu, kar je že videl. V docela novih okoliščinah

se je moral zanesti na poskuse.

Atlantidski sistem izobraževanja je dajal uniformiranost

celotnemu življenju. V dolgih obdobjih so bile stvari storjene

vedno znova na enak način. Zanesljiv spomin ni dovolil

razvoja ničesar, kar bi bilo niti od daleč podobno hitrosti

našega sedanjega napredka. Posameznik je naredil

to, kar je vedno 'videl' pred tem. On ni izumljal, temveč

se je spominjal. Avtoriteta ni bil tisti, ki se je veliko naučil,

temveč raje tisti, ki je veliko izkusil in se je potemtakem

lahko veliko spomnil. V atlantskem obdobju bi bilo nemogoče,

da bi nekdo odločil o pomembni zadevi, preden

bi dosegel določeno starost. Ljudje so imeli zaupanje v

osebo, ki se je lahko ozrla nazaj« 10 na obsežni zaklad življenjskih

izkušenj.

To ni bila edina pomembna razlika v duhovnih sposobnostih,

kajti »Atlantidijec je še vedno posedoval jasnovidno

zavest in je bil na ta način povezan z okoljem, v katerem

je živel, z ozračjem, nasičenim z meglo. Zaradi tega

ozračja se mu stvari niso kazale v jasno izraženih obrisih.

Dejansko so se mu prikazovale barvne slike; njegove zaznave

so bile obilje valujočih in prepletajočih barv. Znotraj

tega so se postopoma pojavljali obrisi. Stvari so se

razodevale kot svetilke v megli, ki jih obkrožajo mavrične

barve.« 11 Potemtakem »je človek v atlantski dobi v

budnem stanju zaznaval le nejasne obrise stvari, medtem

ko so se v obdobju spanja pred njim pojavljala duhovna

bitja.« 12 Zaradi tega ljudje v tistem času niso potrebovali

nobenih takšnih dokazov, kot jih potrebujemo sedaj, za

obstoj duhovnega sveta in bitij, ki so ga naseljevala.

Če si sedaj ogledamo domovanja ljudi na Atlantidi, lahko

vidimo, da »v tistem času ljudje niso gradili takšnih hiš,

kot obstajajo sedaj, kajti ljudje so lahko v veliko večjem

obsegu izkoriščali sile, ki so obstajale v naravi. Gomile

skal so se oblikovale skupaj z drugimi stvarmi, ki so obstajale

v okolici; na ta način so bila izdelana bivališča, ki

so bila podobna naravnim hišam.« 13 Zaradi tega razloga

»je imelo atlantidsko naselje takšen značaj, ki ni bil v ničemer

podoben modernemu mestu. V njihovem naselju

je bilo vse še vedno v povezavi z naravo. Do približno

podobne slike takšnega naselja bi prispeli, če bi rekli, da

je bilo v prvih obdobjih Atlantide naselje podobno vrtu, v

katerem so bile hiše izdelane iz dreves s spretno prepletenimi

vejami. To, kar je ustvarilo delo človeških rok, je v

tistem času raslo iz narave. In sam človek se je počutil v

celoti v sorodu z naravo. Zato je bil tudi njegov socialni

čut docela drugačen od današnjega. Navsezadnje je narava

skupna vsem ljudem. To, kar je Atlantidijec izgradil na

osnovi narave, je smatral za skupno lastnino, tako kot je za

današnjega človeka normalno, da smatra za svojo osebno

last to, kar je ustvaril zase s pomočjo svoje inteligence in

iznajdljivosti.« 14

Iz zgornjih opisov lahko dojamemo, da »so bile bistvene

lastnosti atlantidske kulture zagotovo popolnoma drugačne

od kasnejših kultur. Na Atlantidi je bil posameznik,

ki je pripadal najvišjim nivojem kulturnega življenja – nivojem,

na katerih se dandanes nahajajo recimo ugledni

voditelji na področju učenosti, umetnosti, industrije ali

trgovine – tisti, ki je posedoval izjemne sposobnosti jasnovidnosti

in ki je bil posebno vešč v rabi magičnih moči.

V tistem času lastnosti, ki se jih ponavadi pripisuje vodji

ali učenjaku, niso obstajale oziroma so bile poznane le

v najbolj primitivni obliki. Toda čeprav so bile moderna

aritmetika, računanje, logično mišljenje in intelektualno

sklepanje neznane Atlantidijcem, so posedovali

prvobitne jasnovidne sposobnosti in moči, s katerimi so

lahko vstopili v duhovne svetove. Atlantidijci so videli

v duhovni svet brez moderne ego-zavesti in tisti, katerih

videnje je bilo najboljše, so postali nosilci atlantidske

kulture.« 15

Kakšne vrste magičnih moči so mišljene v gornjem opisu?

»Atlantidijec še ni imel takšne bistre jasnosti intelekta,

kot ga ima naša sodobna zavest, temveč je posedoval

sanjsko zavest. On tudi ni smatral sebe kot gospodarja

tistega, kar je povzročil; vse, kar je delovalo v njem, je

bilo podobno neki vrsti navdiha. On se je počutil tako

povezanega z drugimi silami, kot da bi se duh pretakal

skozi njega. Duh je bil zanj nekaj stvarnega – bil je tisto,

kar je bilo v vetru, v oblakih in kar je rastlo v rastlinah.

Duh je bilo nekaj, kar je lahko nekdo občutil, če je premikal

roke v zraku, ali če so šelestela drevesa. To je bil jezik

narave.« 16

Zaradi tega »je lahko starodaven Atlantidijec slišal bogove,

ki so mu govorili v mrmranju valov; lahko je razumel

bobnenje groma, šumenje gozda, nežne vonjave cvetlic

– on je lahko razumel ta jezik narave. V tistem času ni

bilo potrebe po zakonih ali pravu, da bi se doseglo razumevanje

s svojimi sosedi; Atlantidijec je zgolj odšel ven

in poslušal zvoke gozda in vetra in ti so mu povedali, kaj

mora storiti« 17 za razrešitev sporov in podobnih medsebojnih

problemov.

To ni bila edina vrsta magije, s katero so razpolagali

Atlantidijci. »V zgodnjem obdobju Atlantide se je celo

človeška volja manifestirala v docela drugačni obliki. Danes

lahko iztegnete prst vaše roke s pomočjo vaše volje in

ta akcija je povezana z vašim mišljenjem. Toda v zgodnji

atlantski eri je bilo telo precej bolj elastična masa. Atlantidijec

ni lahko samo iztegnil svoj prst, ampak ga je lahko

celo podaljšal ali skrajšal. On je bil sposoben delovati iz

svoje narave na rast rastlin z uporabo magične moči volje.

On je imel posebno povezavo z živalskim svetom in je


14

zaradi tega razloga lahko uporabljal čarobno moč nad živalmi

s pomočjo svojega pogleda.« 18

Dno Atlantskega oceana

Če upoštevamo te sposobnosti, potem ni presenetljivo,

da je bilo v atlantski eri »poljedelstvo dejansko deležno

velike pozornosti. Med njihovimi šolami so bile glavne

kmetijske šole, v katerih se je primernim študentom posredovalo

znanje, ki so ga potrebovali za izvajanje poskusov

v križanju živali in rastlin. Tovrstni poskusi so bili

seveda vodeni s pomočjo visokega znanja,« 19 ki so ga

atlantidski posvečenci prenašali na njihove učence. »Cilj,

h kateremu so se v glavnem usmerjali napori učiteljev, je

bil razvoj psiholoških sposobnosti učenca in poučevanje

o bolj skritih silah narave, kot so okultne lastnosti rastlin,

kovin in dragih kamnov.« 20 Eden od najbolj pomembnih

rezultatov teh dejavnosti je bil razvoj prvih predhodnikov

sodobnih žit, ki so še vedno glavna hrana človeštva.

Zaradi tega lahko imenujemo Atlantido za pravi rojstni

kraj kmetijstva.

Vendar »v atlantskem obdobju niso bile rastline gojene le

za prehrano, temveč tudi z namenom, da so bile mirujoče

energije v njih na razpolago za dejavnosti trgovine in

industrije.« 21 To je bilo možno zato, ker »so Atlantidijci

lahko obvladovali sile kaljenja, v katerih ležijo globoke

skrivnosti – sile zraka in vode. Jasno nam mora biti, da je

povsem nekaj drugega primer današnje lokomotive, ki

je zgrajena in nadzorovana s strani človeka. Danes človek

razume, kako pripraviti sile, ki jih vsebuje premog,

da služijo njegovemu cilju, s tem ko jih preobrazi v pogonsko

moč. Ta proces pomeni, da človek razpolaga z

brezživljensko mineralno silo v premogu. Atlantidijec pa

je razpolagal z dejansko življenjsko silo, ki jo vsebujejo semena.

Zamislite si življenjsko silo, ki povzroči, da listi trave

poženejo iz zemlje. Ta življenjsko silo so Atlantidijci izločili

iz semen in uporabili. V njihovih lopah, kjer so Atlantidijci

varovali svoje 'zračne ladje', so hranili ogromne zaloge

semen, podobno kot danes skladiščimo premog. S

silami, ki so bile pridobljene iz semen, so poganjali njihova

vozila. Kadar jasnovidec gleda nazaj do tega obdobja,

vidi ta vozila v zraku, ki je bil še vedno do določene mere

gost. Vozila, ki so bila opremljena z neko vrsto aparata za

krmiljenje, so se dvignila in gibala« 22 nad površjem zemlje.

»Višina, na kateri so ta vozila potovala, je bila le nekaj

deset metrov; kadar so na liniji njihove poti ležale visoke

gore, je bilo potrebno spremeniti smer in jih obiti, ker bolj

razredčen gorski zrak ni več zagotavljal potrebne opore.

Griči, visoki okoli tristo metrov, so bili najvišji, kar so jih

lahko prečkali.« 23 Potemtakem nam mora biti jasno, da

»bi bila zgoraj omenjena vozila Atlantidijcev danes povsem

neuporabna. Njihova uporabnost je bila odvisna od

dejstva, da je bila plast zraka, ki obkroža Zemljo, tedaj

mnogo gostejša od sedanje plasti.« 24

Sedaj se lahko seveda vprašamo: Kaj je povzročilo, da sta

ta čudovita civilizacija in njen celotni kontinent izginila

pod površjem Atlantskega oceana do te mere, da moderna

znanost ne priznava niti njegovega samega obstoja?

Kot vedno nimamo opravka zgolj z enim samim razlogom,

temveč z vsoto učinkov določenega števila vzporednih

dogajanj. Med njimi je bilo postopno prehajanje

iz popolnoma meglenega ozračja v začetnih obdobjih

Atlantide do takšnega ozračja, kot ga imamo danes. Če bi

megleno ozračje ostalo, »bi bilo za človeka nemogoče, da

bi si pridobil svoje sedanje telo. Postopoma so prišli nalivi

dežja; postopoma so se ljudje prilagodili docela novemu

načinu življenja, novemu zaznavanju in novi zavesti.

Stvari so morale prevzeti svoje današnje obrise, zrak se

je moral osvoboditi vode. Ta proces se je odvijal na tisoče

let. Zgolj postopoma so stvari pridobile jasne oblike.

Človeška duša je morala prejeti drugačne, nove vtise in

oblikovati svoje telo v skladu s tem.« 25

To očiščevanje ozračja se je dogajalo na naslednji način:

»Kadar si predstavljate, kako se megla dviga, kako se

oblikujejo oblaki in pade dež, potem imate v malem to,

kar se je dogodilo nad velikanskimi prostranstvi Atlantide

v teku tisočletij,« 26 ko so se občasno meglene mase,

ki so obdajale Atlantido, zgostile v vodne kaplje in padle

na zemljo v obliki dežja. Ta razvoj je omenjen v Bibliji kot

'štirideset dni in štirideset noči' neprestanega dežja, ki je

povzročil vesoljni potop. Kot rezultat tega dogajanja »so

bile proti koncu Atlantide iz zraka odstranjene goste vodne

mase. Zgolj takrat so lahko ljudje postali bitja zraka

in zemlje, kot smo sedaj mi. Atlantidijci sploh niso videli

sonca, tako kot ga vidimo danes; bil je viden kot mogočni


15

sončni obroč. Zato ker ni bil zrak nikoli brez vode, ni bilo

nikoli nobene mavrice. Zgolj po ločitvi vode in zraka je bil

mogoč pojav mavrice. Celoten proces potopa Atlantide je

prikazan v Bibliji v zgodbi Noeta in mavrice.« 27

wVendar pa nam mora biti jasno, da veliko dežja lahko

povzroči poplave, ne pa pogreznjenje zemeljske površine.

K temu je prispevalo nekaj drugega. Kot je že bilo

omenjeno, so bile »duševne sile Atlantidijcev bistveno

močnejše, kot so danes, in so tako oblikovale kot prevladovale

nad fizičnim telesom. Specifična čvrstost telesa

se je razvila kasneje. Človek starodavne Atlantide bi bil

recimo sposoben prelomiti železniški tir z lahkoto, ne

zato, ker bi bile njegove fizične sile močne – kajti njegovo

okostje še ni bilo razvito – temveč s pomočjo njegovih

magičnih, psihičnih sil. Topovska krogla bi lahko bila, na

primer, odbita s to psihično silo.« 28

Zatorej »v najzgodnejšem atlantskem času človek ni uporabljal

ognja, saj mu je bila za njegovo delo na razpolago

življenjska sila. Ampak v teku časa je bil vedno manj

sposoben uporabljati to silo in se je zato moral naučiti

izdelave orodja iz tako imenovanih neživih stvari. V ta

namen je uporabljal ogenj« 29 v nadaljnjih fazah atlantskega

razvoja. Vendar pa so vse do konca Atlantide obstajale

skupine ljudi, ki so bile še vedno sposobne manipulacije

svojega naravnega okolja s pomočjo duševnih sil.

To samo po sebi za propad Atlantide še ne bi bilo dovolj.

Odločilen faktor je bilo »dejstvo, da je razvoj spomina vodil

do prevladujoče moči osebnosti. Človek je hotel, da se

šteje za nekaj preko lastne moči. Bolj kot se je povečevala

njegova psihična moč, bolj jo je hotel izkoristiti zase. Častihlepnost,

ki jo je razvil, se je spreobrnila v izrazito sebičnost.

Na ta način se je pojavila zloraba psihičnih sil. Če

upoštevamo sposobnosti Atlantidijcev, ki so bile rezultat

njihovega obvladovanja življenjske sile, potem lahko razumemo,

da je imela ta zloraba neizogibno velikanske

posledice. Obsežna moč nad naravo se je lahko uporabila

za služenje osebnemu egoizmu« 30 različnih atlantidskih ras

in podskupin. Vendar je nemogoče »uporabiti sile rastlin

z magičnimi sredstvi, ne da bi istočasno vplivali na sile

zraka in vode. Ko se je volja Atlantidijca spreobrnila v

zlo in uporabila te sile za egoistične namene, je on istočasno

izzval sile vode in zraka ter jih tako osvobodil; stara

Atlantida je propadla kot rezultat« 31 vsote učinkov tovrstnega

manipuliranja narave.

Zloraba psihičnih sil v sebične namene se ni dogajala le

med običajnim prebivalstvom Atlantide. V njenih prvih

obdobjih »so vse kulturne institucije in družbeno življenje

izhajale neposredno iz božanskih navdihov. Prej

kot ljudje so bili bogovi ustanovitelji atlantidske kulture.

Toda bolj ko se je atlantska era nadaljevala, bolj opazna

so postala glavna nasprotja in spori. Vzporedno z naprednimi

misteriji so delovali dekatentni misteriji, v katerih

so naraščali odkloni in zmote. Sile rasti v naravi in človeku,

s katerimi so ustvarili v dobrih misterijih osupljiva

čuda kulturnega življenja na osnovi velike gibkosti

fizične snovi, so bile v teh misterijih zlorabljene. Znotraj

postopno razvijajočih se skupnosti, ki so bile podobne državam,

se je pojavil pohlep po razprtijah in moči. Boj med

tema dvema nasprotujočima se tokovoma se je moral odražati

v dramatični različnosti v zunanji obliki človeških

teles. Nazadnje se je vse zlo, ki je nasprotovalo dobrim

atlantidskim misterijem, združilo v orjaško katastrofo.

Mavrica

Tako kot so lahko duševno-duhovne sile še vedno učinkovale

na zunanjo obliko fizičnega telesa človeka, tako so

tudi postopoma posegala v sestavo same zemeljske površine.

Črno-magijska zloraba sil rasti in razmnoževanja,

ki je izžarevala iz dekadentnih misterijskih centrov,« 32 je v

takšnih okoliščinah pripeljala do pogreznjenja specifičnega

dela atlantskega kontinenta.

V luči teh opisov bi moralo biti razvidno, da ni bilo samo

ene naravne katastrofe v času dolgega obstoja Atlantide,

ki je pripeljala do stanja, ko je preostal samo en velikanski

otok, Pozeidonija, ki ga omenja Platon. Ta otok je doživel

enako usodo pred približno deset tisoč leti. Spomin na

ta dogodek se je ohranil pri vseh ljudstvih sveta v obliki

mita o vesoljnem potopu. »Več kot šestdeset različnih

mitov o potopu je preživelo do današnjih dni. Vsak od

njih ima osrednjo figuro, ki ustreza Noetu. Indijci imajo

Manuja; Grki Devkalijona; Kaldejci Ksisutrosa; Babilonci

Utnapištima. Te različne tradicije se spominjajo vesoljnega

potopa, ki je pogoltnil kontinent Atlantido in z njim

vred izbrisal celotno obdobje razvoja človeške zavesti.« 33


16

ŠIRIMO OBZORJA

Vendar pa takrat niso bili uničeni vsi plodovi atlantidske

civilizacije, kajti deli atlantidskega človeštva

so se izselili na druge kontinente. Kot rezultat naravnih

katastrof »je bila spremenjena celotna površina

Zemlje. Evropa, Azija in Afrika na eni strani in

Amerika na drugi strani, so začele postopoma pridobivati

svoje današnje oblike. Veliko število ljudi

se je izselilo v te pokrajine. Mnogovrstni narodi so

se nastanili v teh pokrajinah – ljudje, ki so bili na

različnih nivojih razvoja, kot tudi korupcije. Ta velika

preseljevanja so se nadaljevala dolgo časa« 34 in so

predstavljala bistven del priprav za naslednji stadij

človeškega razvoja – za vzpostavitev in razvoj sedmih

kulturnih obdobij prve poatlantske ere, v kateri

živimo sedaj.

Opombe:

1 Osnovni opis prejšnjih stopenj razvoja je na voljo v članku Duhovno

znanstvena razlaga razvoja vesolja, Svitanje, Poletje 2016.

2, 4, 13 Steiner, Theosophy and Rosicrucianism, Kassel, 25.06.1907

3, 10, 14, 21, 24, 29, 30 Steiner, Cosmic Memory

5 Steiner, The Riddles of the World and Anthroposophy, Berlin,

9.11.1905

6 V Steinerjevih delih so na voljo opisi številnih lastnosti atlantske

dobe – kot so poreklo ras, sedem atlantidskih orakljev, povezave

Atlantidijcev z različnimi skupinami duhovnih bitij, itd. – ki jih

zaradi prostorske omejitve ne moremo niti omeniti v tem članku.

7 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 3 in 11

8, 22, 28, 31 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 10.06.1909

9 Steiner, Occult Science

11, 25, 26 Steiner, Occult Signs and Symbols, Berlin, 14.09.1907

12 Steiner, Universe, Earth and Man, Stuttgart, 14.08.1908

15 Steiner, The Principle of Spiritual Economy, Munich, 7.03.190

16 Steiner, The Riddles of the World and Anthroposophy, Berlin,

9.11.1905

17 Steiner, The Adept-School of the Past, Dusseldorf, 7.03.1907

18 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 2 in 5

19, 20, 23 W. Scoot-Elliot, The Story of Atlantis and the Lost Lemuria

27 Steiner, Reading the Pictures of the Apocalypse, Christiania,

17.05.1909

32, 33 Emil Bock, Genesis – Creation and the Patriarchs

34 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 8 in 9

Salutogeneza

Naj spodbujamo zdravje ali

preprečujemo bolezen?

Michaela Gloeckler Marina Nuvak

Kje lahko najdemo temelj zdravja in in

dobrega počutja telesa, duše in duha?

Beseda salutogeneza izvira iz latinske

besede 'salus' ali 'salis', kar pomeni zdravje;

in grške besede 'genesis', kar pomeni

izvor. S to besedo opisujemo novo smer

v raziskovanju, ki obravnava vir zdravja v

zvezi s telesom, dušo in duhom.

S tem, ko se salutogeneza obrne k osnovnim vzrokom

zdravja in dobrega počutja, ustvari vzorec novega

modela v medicinskem raziskovanju. Model,

ki je zadnjih 300 let veljal v medicini, je bila patogeneza.

Ta beseda izvira iz grških besed 'parthein',

trpljenje, in 'genesis', začetek ali izvor. Ta beseda

kaže na izvor, korenine trpljenja, tj. bolezni.

Patogeneza je usmerjena k izvoru bolezni. Ideja

preprečevanja je zelo močno povezana s patogenezo

v tem, da poskuša preprečiti ali držati stran tisto, kar

povzroča bolezen.

Salutogeneza se je kot koncept pojavila v angleško

govorečem svetu že v šestdesetih letih. Na področju

zdravja ter političnih in akademskih diskurzov v

Evropi pa se je pojavila šele v devetdesetih letih. Pomemben

vzrok za to je očitno dejstvo, da je bil stari

koncept patogeneze še vedno finančno izvedljiv. Povečano

število storitev in stroški, do katerih je prišlo

v sistemu zdravstva, ter vse s tem povezane finančne

težave, so privedle do tega, da se je na mednarodnem

nivoju odprl pogled k novemu zdravstvenemu

modelu, salutogenezi, za katero sta primarni

vprašanji: Od kod izvira zdravje? Kako ga je možno

okrepiti? Nič več ni pomemben samo izvor bolezni

in kako jo preprečiti.

Kaj je temeljna razlika med starim patogenetskim

in novim salutogenetskim modelom? Patogenetski

model na primer temelji pri infekcijski bolezni na

ideji infekcije in si tako postavlja vprašanja: Od koga

sem to dobil? Kaj je to? Bakterijsko ali virusno? Kateri

antibiotik moram vzeti?


17

Po drugi strani pa salutogenetski model temelji na vprašanju:

Zakaj sem lahko ostal zdrav, medtem ko so ostali

okoli mene dobili infekcijsko bolezen? Vprašanje, zakaj

ena oseba podleže virusu, druga pa ne, je salutogenetsko

(raziskovalno).

Kaj pravzaprav tvori dobro zdravje?

Trije pionirji salutogeneze

Cilj salutogeneze je, da pozornost ljudi usmerimo k virom

zdravja in zdravljenja posameznikov in družbe.

Rudolf Steiner (1861 – 1025)

Leta 1920 je Rudolf Steiner v svojem predavanju zdravnikom

že izjavil, da mora imeti zdravnik, če želi pomagati

posamezniku, pregled nad celotnim človeštvom. Zakaj?

Zato, ker je vsak človek del celote in lahko tako ali drugače

vpliva na druge ljudi, bodisi zavestno ali nezavestno.

Po načinu, kako se sporazumeva z drugimi, tako

notranje kot zunanje, je aktivno vpleten v razvoj zemlje

in človeka. Bolj ko zmorem delovati iz širše perspektive,

tudi pri majhnih dnevnih detajlih, bolj sem zmožen prispevati

k rasti in zdravljenju celote. Bolj ko sem v svojih

dejanjih izoliran in nepovezan, v večji nevarnosti sem, da

postanem 'bolezenski faktor' na poti celotnega razvoja.

Zdravje, 'popolno zdravje', pomeni vključenost. Bolezen

je vedno posledica izolacije ali nevključenosti posameznih

procesov, funkcij ali substanc v organizmu. Pri vseh

naših dnevnih opravilih moramo upoštevati velike cilje

človeštva in jih ne smemo spregledati.

Aaron Antonovsky (1923 – 1994)

Ta oče salutogenetskega modela je dobil nalogo, da razišče

zdravstveno stanje pri starješi populaciji v Izraelu. Pri

tem je razvil kriterij za merjenje telesnega in duševnega

zdravja. Na njegovo veliko začudenje je dokazal, da so

med najbolj zdravimi člani starejše populacije tisti, ki so

preživeli grozote holokausta.

Abraham Maslow (1908 – 1970)

Skupaj s Carlom Rogersom in Ericom Frommom, ki sta

pripadala skupini, ki je ustanovila humanistično psihologijo

in psihoterapijo, je Abraham Maslow pri svojem

raziskovanju duševnega zdravja naletel na neverjetna

odkritja. Da bi postavil kriterij duševnega zdravja, je

preiskoval zdrave ljudi. Tisti, ki so se mu zdeli najbolj

zdravi, so vsi v preteklosti doživeli neko obliko preboja

ali točke preobrata. Imeli so že iskušnje duhovne narave,

kot na primer izventelesne izkušnje, srečanje z bogom ali

neko drugo mistično izkušnjo. Odkril je tudi, da pri vsaki

duševno bolni duši obstaja notranje jedro, ki je popolnoma

zdravo. Če to jedro primerno okrepimo, je oseba

zmožna bolje obvladovati svoje težave in se lahko na bolj

zdrav način poveže z svojim okoljem.

Psiho-socialno zdravje – ekonomski vidik

Model salutogeneze je postal zanimiv ne le za vlade, ampak

tudi za gospodarstvo. V okviru srečanja Svetovne

trgovske organizacije, ki je potekalo leta 1994, so sprejeli

odlok, ki je dovoljeval trgovanje znotraj celotnega območja

socialnih služb. To se je dogajalo v času tako imenovanega

urugvajskega zasedanja, kjer so podpisali splošni

sporazum o trgovanju. Sto dvajset držav je ratificiralo ta

sporazum in so sedaj pripravljene obravnavati socialne

službe, na primer zdravstvo, kot dobro, ki ga lahko vodi

tudi privatna ustanova.

Kot posledico tega sporazuma je potrebno na novo oblikovati

socialne službe, ki morajo postati tudi bolj transparentne.

Da bi to dosegli, so razvili nekakšen postopek

nadzora nad kakovostjo, na osnovi katerega je mogoče

izpostaviti vsako posamezno službo: na primer, koliko

časa (natančno) je potrebno za primerno izvedbo nekega

terapevtskega ukrepa.

Težava pri tem pristopu je, da vse tisto, kar ne prinaša

finančnega dobička, ne bo všteto med povrnjene stroške.

Osebna pozornost in čas, ki ga namenimo neki osebi, ki

na primer ne želi le, da jo ob pravem času odnesemo v

kopalnico, ampak bi se rada z nami pogovorila o neki

nujni zadevi, bi moral sistem prav tako vključiti v plačilo.

Toda razlogi proti temu so vedno omejeni finančni viri.

Nadzor nad kakovostjo seveda poveča učinkovitost, istočasno

pa nosi v sebi nevarnost reguliranja celotnega

socialnega področja, ki potem ne more več zadovoljiti


18

resničnih potreb ljudi. Postavlja se vprašanje, kako oblikovati

pomembne nove oblike in strukture za resnično

moderen, v prihodnost obrnjen zdravstveni sistem, v katerem

morajo biti obvezno vključene tudi pobude pacientov

in civilne pobude.

Leo Nefiodow v svoji knjigi The Sixth Kondratieff pojasni,

da se gospodarstvo razvija glede na Kondratieffove

cikle (ti se imenujejo po Rusu Nikolaiu Kondratieffu 1892

– 1939).

Kondratieff je odkril, da so to podaljšani cikli razvoja, ki

trajajo 40 do 50 let (1926). Napisal je, da lahko vsakih 40

do 50 let opazimo povsem nov razvoj, ki močno vpliva

na svetovno gospodarstvo.

Leta 1800 je prišlo do izuma parnega stroja in industrializiranja

proizvodnje bombaža. Sledila je proizvodnja

jekla in železnice, nato je prišla petrokemična in avtomobilska

industrija in nazadnje informativna in računalniška

industrija. Vsak od teh razvojev je prinesel velik gospodarski

napredek.

Računalniški bum kaže znake hitrejšega zatona, kot je

bilo prvotno mišljeno. To daje vprašanju, kaj je tisto, kar

bo dalo gospodarstvu njegov naslednji veliki polet, posebno

fascinacijo.

Zelo verjetno bo to psihosocialno zdravje - drugimi besedami,

trg socialnega skrbstva. Če se bo proizvodnja zdravil

še vedno tako strmo dvigala, kot se je v zadnjih dvajsetih

letih, potem bo po izračunih svetovne zdravstvene

organizacije, do leta 2100 vsak drugi prebivalec industrijskih

narodov odvisnik. Z drugimi besedami, 80% prebivalstva

bo odvisnega in bodo potrebovali neke vrste pomoč.

V poslu je že mogoče opaziti, da postaja vse večji

problem odsotnost z dela zaradi psihosocialnih motenj.

Danes so ljudje zmožni manj prenesti in vse pogosteje

zbolijo. K temu lahko dodamo psihosocilni stres tistih, ki

so brezposelni. Če želi biti gospodarstvo stabilno, mora

imeti dovolj zdrave ljudi. In prav zaradi tega razloga se

gospodarstvo zanima za model salutogeneze.

Če pogledamo v prihodnost, se soočimo z družbo, ki

bo temeljila na razmerju 20 proti 80, kjer bo zaposlenih

le 20% prebivalcev, medtem ko jih bo 80% potrebovalo

socialno pomoč. To apelira na vse nas, posebno tiste, ki

smo povezani z Združenjem antropozofske medicine, da

prevzamemo nalogo, da to razmerje obrnemo. 80% prebivalcev

bi moralo biti zaposlenih in sposobni bi morali

biti ustvarjati nova delovna mesta na bazi novih perspektiv,

ki izvirajo iz celostne gospodarske in politične vizije,

in ki bo omogočila tistim 20% nezmožnih za delo, da bo

poskrbljeno zanje. Naraščajoči stroški in dosežki v zdravstvenem

sistemu postavljajo naše delo v antropozofski

medicini ob bok političnim in gospodarskim strukturam,

ki želijo do največje možne mere spodbujati splošno

zdravje in dobro počutje prebivalstva.

Kje lahko odkrijemo osnovo za zdravje in dobro počutje

telesa, duše in duha?

Širitev meja vzdržljivosti

Pri patogenem modelu je cilj fizičnega organizma homeostaza,

beseda izhaja iz grščine in označuje podobno ali

stalno stanje. Homeostaza je seveda odločilnega pomena

za zdravje. Model, ki ga poudarja salutogeneza, pa je heterostaza

(hetero = različen), moč prilagajanja in preobražanja

organizma, potrebna pri soočanju z različnimi pogoji

in premagovanju konflikta, za kreiranje homeostaze.

Ko se srečuje s tistim, kar je tuje, postane človek močnejši.

Takrat pa postane poglavitno, da prepozna meje fizične

in psihične vzdržljivosti in jih širi.

Ta salutogeni model podpira stališče antropozofske medicine,

da je za otroke zdravo, da prebolijo otroške bolezni,

ker se okrepijo in razvijejo imunski sistem ter sposobnost

za samoregulacijo in samozdravljenje. Seveda je

tukaj za zdravnike vedno pomembno, da ugotovijo, ali je

določen otrok dovolj močan, da premaga neko bolezen,

ali ne. Če je otrok prešibak, potem je smiselno, da ga cepijo

ali ga zdravijo z antibiotiki oziroma s kakšnim drugim

zdravilom za znižanje vročine.

Seveda ta model sproža vprašanja glede javnega zavzemanja

zdravstvenega sistema za cepljenje. Precejšnja nevarnost

je, da preko masovnega cepljenja proti celotnemu

obsegu otroških bolezni, celotne populacije oropamo

možnosti, da bi zgradile novo, daljnosežno imunost do

bolezni. Zdravnik, ki deluje po patogenem modelu, bi

priporočal cepljenje proti vsakemu virusu gripe, da se

izogne stresu in bremenu. Ob vsakem najmanjšem občutku

neudobja pa pacientu predpiše to ali ono tableto.

Salutogeneza predstavlja drugačno držo. Vpraša:

Kako naj se naučim prenašati vse različne življenjske situacije

in obenem ostanem notranje fleksibilen?

Kako naj prenašam frustracijo in stres, pa kljub temu obdržim

stabilnost in integriteto v značaju?

Zaznavanje, da ima življenje smisel

Na psihološkem področju se salutogeneza ukvarja z izgradnjo

čuta za skladnost, občutka za to, kaj povezuje

vse, kar obstaja. Le ko oseba zmore najti smisel tako v podrobnostih,

kot v širših vidikih sveta, lahko najde smisel

življenja. Kako lahko to dosežemo? Antonovsky daje na

to vprašanje zelo natančen odgovor. Otrok mora priti do

zadovoljive zaznave sveta skozi vzgojo in izobraževanje.

Zmožen mora biti naučiti se, da je svet razumljiv, dragocen,

smiseln in obvladljiv. To zahteva pogled na svet, ki

pomaga pridobivati samopoznavanje in zmožnost, da se

znajde v življenju - zaznavanje, da ima življenje smisel.

Po drugi svetovni vojni je bilo mnogo otrok, ki so bili

obremenjeni s hudo tesnobo, ki je izvirala bodisi iz izkušenj

v vojnem času bodisi od tega, ko so poslušali odrasle


19

govoriti o atomski bombi, ki so jo spustili na Japonsko.

V takih primerih je pomembno, da ima otrok vsaj eno

odraslo osebo, ki na nek način razume njegovo situacijo

in je sposobna odgovoriti na njegova vprašanja. To mu

pomaga zgraditi čut za skladnost. Vsaj pomaga mu prenašati

strahove in stiske te vrste. Daje tudi nekaj upanja,

da bo premagal strah in da bo mogoče celo nekaj storiti,

da se zacelijo rane, ki jih je povzročila vojna.

Podobno so otroci in mladostniki danes preživeli primerljivo

izkušnjo ob dogodkih 11. septembra. Tukaj so zelo pomembni

pogovori in poročila ter kolikor je možno različni

viri, ki jim pomagajo tak dogodek razumeti, kar omogoči,

da ga notranje procesirajo. Najpomembneje od vsega pa

je, da je v bližini odrasla oseba, najbolje mama ali oče, ki

je zmožna deliti z njimi in se zavedati okoliščin, istočasno

pa zmore odsevati občutek upanja in zaupanja. Pomaga,

če lahko ljudje - kljub doživljanju situacije - še vedno izgledajo

'normalni', pozitivni in radostni. To je res pomembno.

Čut za skladnost je mogoče razvijati zgodaj v otroštvu. Rudolf

Steiner je napisal naslednji jutranji verz in priporočal,

da ga govorijo na začetku vsakega dneva oboji, tako učenci

od 5. razreda dalje, kot učitelji prve waldorfske šole.

Gledam v svet,

Kjer sije sonce,

Kjer žare zvezde,

Kjer so kamni,

Rastline žive in rastejo,

Živali čuteče živijo,

Kjer človek v svoji duši

duhu daje dom.

Gledam v dušo, ki živi v meni.

Duh božji,

Ti, ki tkeš

V sonca in duše svetlobi,

V širjavah sveta tam zunaj,

K tebi, duh božji,

Se obračam in prosim,

Naj moč, sposobnost in milost

Za življenje in delo

Živijo in rastejo v meni.

Namen ni, da kreiramo železno ideologijo, ampak da

spodbudimo proces notranje rasti, ki otrokom omogoči,

da se močneje povežejo z dogodki v svetu, tako da razumejo,

da se učijo in delajo. Ta proces se ob prisotnosti

odraslih, ki delujejo na lastnem čutu za skladnost za sebe

in svet, še bolj okrepi. Rudolf Steiner je bil mnenja, da je

kreiranje te skladnosti ena najpomembnejših nalog naše

ere (imenoval jo je peta po-atlantska epoha, ki se začne

v petnajstem stoletju, o tem lahko preberete v njegovem

delu Oris ezoterične znanosti). Da bi našli skladnost zase,

se moramo obvezno vključiti v notranji in zunanji boj s

silami in težnjami zla, kot je to predstavljeno v Goethejevem

Faustu v dogovoru o zlu med Mefistom in Faustom.

Razsežnost nasilja in razdejanja, ki jo širijo preko televizije,

video posnetkov in medijev, zagotavlja, da ne bo ostal

nedotaknjen nihče, ki se ni začel prebujati v samozavedanje.

Ko človek prepozna zlo, postane nevarnost, da

bi ji podlegel, nekoliko manjša. Če najprej prepoznaš zlo

in ga nato premagaš, je vedno več možnosti, da se razvijejo

resnica, lepota in dobrota. Stari kitajski pregovor

pravi, da sta le dve poti do modrosti – preko spoznanja

ali preko bolečine in trpljenja.

Kje je bil bog, ko se je dogajal Auschwitz?

Tretji in najodločilnejši faktor je med tistimi, ki jih ljudje

najteže dosežejo. Ta je, v toku razvoja človeštva, preko

vere zgraditi odpornost, duhovno trdoživost. Koliko ljudi

je, ki zapadejo v depresijo, ker so izgubili vero v boga,

v ljudi in v človeški razvoj? Težko je še naprej prenašati

teror, nasilje, korupcijo, vojne in katastrofe, o katerih

poročajo. Bolezen, zloraba mamil, zdravil, teroristična

dejanja in dejanja v obupu (vključno s samomorom), vse

to so posledice. Danes je najpomembneje to, da kreiramo

názor, ki lahko razume tisto, kar je negativno, zlo ali destruktivno

in se na smiseln način prebiti preko njih.

Hans Jonas (1903 – 1993), židovski filozof, kolega in sodobnik

Antonovskega, je pomembno vplival na razprave

o etiki v 20. stoletju. Osrednja teza njegove filozofije je

humanistično obarvano 'načelo odgovornosti'. Jonasova

mati je umrla v plinskih celicah v Auschwitzu. Kot aktivnemu

židu mu je bilo to nedojemljivo, kajti po židovski

tradiciji živi bog v zgodovini, deluje v zgodovini, ko

preko zgodovinskih procesov spremlja ljudi. Bog je tako

rekoč zgodovinsko otipljiv in nikoli ne kaznuje pravice.

Skozi izkušnjo Auschwitza je Jonas vprašal: Kje je bil bog,

ko se je dogajal Auschwitz? Ali se je obrnil proč od človeštva,

ga zapustil? Ali je sploh kdaj obstajal? Ali pa je

preprosto spremenil svoj odnos do človeštva ... je svoj

odnos razvijal dalje v tok človekovega razvoja? Medtem

ko si je postavljal vsa ta vprašanja, je Jonas dosegel


20

sedanji evolucijski koncept boga (o tem lahko preberete

v njegovem delu 'Koncept boga po Auschwitzu ' (Der

Gottesbegriff nach Auschwitz).

Jonas zaključi, da pojav holokavstva kaže, da kar se človeštva

tiče, bog ne more biti več vsemogočen in vseveden.

Pravzaprav je vso modrost, vso svojo moč dal ljudem, da

lahko izberejo dobro v svobodi. Ta svoboda dovoljuje, da

izberemo napako in gremo na stranpot na najslabši možen

način. Človek mora biti zdaj odgovoren za to, kar dela.

On je pdgovoren za svojo mojstrovino (zmazek), ne bog.

če uživamo naprej pripravljeno, konzervirano zelenjavo

ali sintetične vitamine. Vse, kar je predhodno prebavljeno,

nadomestno, ali 'naprej pripravljeno', zahteva od organizma

premalo lastne aktivnosti. Aktiviranje, namesto

oddih in zaščita, je osnovno vodilo zdrave prehrane.

Cilj zdravil, ki jih ponuja antropozofska medicina, je, da

okrepijo pacientovo telesno odpornost. Ne smemo telesu

odvzeti njegovo delo, zdravilo bi moralo raje pomagati

organizmu, da razvije in mobilizira svoje sile odpornosti,

sile samozdravljenja.

Jonas tudi odkrije, da je področje srca, zavesti in ljubezni

resnično območje človeštva. Ta center je tisti, ki je kompatibilen

s svobodo ljudi in njihovim neodvisnim védenjem.

Samo to področje je bilo uravnovešen stik med ljudmi

in bogom od prvega dne stvarjenja, do danes. Medtem

ko je védenje in moč mogoče zlorabiti, lahko služita tudi

razvoju človekovih zmožnosti in samozavedanja. Ljubezen

vseeno je. Označuje večno jedro človeškega bitja,

ki ostane povezano z bogom, tudi v Auschwitzu. Bog je

ljubezen. Ta bog lahko obstaja v Auschwitzu in spremlja

ljudi v plinsko celico. Ta koncept boga v Auschwitzu je

osvobodil Jonasovo podobo boga. To je hkrati najmočnejši

možni salutogeni model. Je model z voljo prepojenega

človeškega duha, ki ga hoče ego, le-ta mobilizira vse vire

odpornosti v človeških bitjih. Odgovarja na vprašanje:

Kaj mi dovoljuje, da prenašam fizične, duševne in duhovne

napade tako, da ostanem zdrav?

Omogočanje, da ostanejo viri zdravja

odsegljivi – nova naloga medicine

Resnični model salutogeneze, ki je osnovan na heterostazi

in aktivizaciji odpornosti, ki jo ima telo samo, pripelje do

vseobsegajoče prenove v vseh vejah moderne medicine.

Zdrava prehrana, z živili, pridelanimi na živ in zdrav način,

je eden zelo pomembnih elementov, ki spada k temu.

Proces prebavljanja in spreminjanja teh hranilnih snovi v

telesno substanco zahteva več napora od organizma, kot

Vzgoja in izobraževanje, ki se posveča otroku, pomaga

poskrbeti za letom primerne omejitve in mu dovoli, da

doživi samega sebe in se razvija.

Tukaj je pomembno, da otroku ponudimo primere v njegovem

okolju, s pomočjo katerih se lahko nauči sprejeti

izzive in biti kos oviram.

Otroci bi morali imeti možnost, da preko sporov z zanesljivimi

odraslimi ljudmi merijo svoje sile; da lahko doživijo

in uravnovesijo svoje lastne sposobnosti.

Dobra vzgoja je tista, ki jo karakterizira odkritost, ljubezen

in spoštovanje do drugega. V tem pogledu odkritost

zagotavlja osnovo, kajti kolikor sta pomembni ljubezen

in samostojnost, jima manjka temelj, če ju ne spremlja

odkritost, ki je tako rekoč ljubezen na nivoju védenja.

Preko jasnega mišljenja, kar pravzaprav pomeni zdravje

na duhovnem nivoju, se otrok nauči sebe postaviti znotraj

konteksta sveta in najti svoje mesto v njem.

Kadar polomi igračo, pride lahkoverno k odraslemu in

vpraša: »Mi jo lahko popraviš?« Popraviti v tem smislu

pomeni, da jo spet sestaviš v celoto, pozdraviš. Zdravje je

povezovanje, harmoniziranje vseh funkcij. Pomeni tudi

svéto, svéto v nas.

Antropozofija kot znanost duha, duše in človeškega bitja

lahko sprejme ta novi salutogeni model zdravja vse do

zadnjega detajla. Veliko odgovornost polaga posebno

na antropozofske pedagoge in zdravnike, da prispevajo


21

preko lastnega raziskovanja, tako da bo lahko ta model

široko razširjen in uresničen.

Zahteva, da obstoj duha vnesemo v naravno znanstveno

medicinsko debato in ne, da jo izločimo kot 'transcendentno',

tako da jo prenesemo na teologe in filozofe.

Zdravje modernega človeka je v celoti odvisno od tega,

kaj misli o sebi kot človeškem bitju, in od tega, po kateri

poti razvoja potuje.

Salutogeneza: sedem zahtev za zdravo rast

in razvoj

Vsak, ki se začne zavedati božanskega duhovnega obstoja,

ki se zanj 'prebudi', se lahko nauči, kako postati bolj

zdrav in človeški. Rudolf Steiner, izkušen učitelj na področju

samorazvoja, je opisal, kako je mogoče to narediti.

V svojih delih Ezoterična znanost, Teozofija in Kako do

spoznanja višjih svetov jasno navaja, da so pridobivanje

znanja, prizadevanje za višji razvoj ali meditacijske vaje

lahko koristni samo, če rezultat tega dela obrodi sadove

v vsakodnevnem življenju. Kajti, kako naj navsezadnje

tako odlične človeške lastnosti, kot so čaščenje, notranji

mir, pogum, zaupanje, upanje, zvestoba, predanost, ljubezen

in odkritost postanejo avtonomne in potem potrdijo

avtonomijo drugih. Da se jih naučimo, morajo te kvalitete

imeti svoje korenine v vsakdanjem življenju ter jih

je potrebno pravzaprav razvijati in dokazati v dnevnem

življenju.

Prvi pogoj

»Prvi pogoj je, da svojo pozornost obrnemo k temu,

da izboljšamo svoje fizično in duševno ali duhovno

zdravje. Naše zdravje ni odvisno predvsem od nas, pa

vendar se lahko potrudimo, da ga izboljšamo.«

Iz zgornje izjave bi lahko domnevali, da nam je dana svoboda,

da samoljubno kultiviramo naše lastno zdravje.

Vseeno pa lahko najdemo pravo ravnotežje med ugodjem

in dolžnostjo. Zelo smo povezani, tako mentalno kot

fizično, z našimi dnevnimi nalogami, tako zelo, da pogosto

spregledamo svoje zdravje. Lahko preskočimo obrok,

lahko - da preživimo - delamo polovico noči, morda

celo noč. Z drugimi besedami, zahteve našega dela nam

pogosto preprečijo, da bi skrbeli za lastno dobro počutje.

Drugi pogoj

»Drugi pogoj je, da sebe čutimo popolnoma kot del

življenja. Velja tako za najmanjšo stvar kot tudi za

večje. S takim odnosom bom lahko na primer gledali

na kriminalca popolnoma drugače, tako da se bomo

vzdržali lastne sodbe in si rekli: to je človeško bitje,

prav tako kot sem jaz. Moja posebna vzgoja mi je lahko

preprečila, da bi doživel enako usodo kot on. Če bi se

njegovi učitelji z njim enako trudili, kot so se moji z

mano, bi bilo zanj morda bolje. Spomnil se bom, da

sem užival privilegije, ki so bili njemu odvzeti, in da

se lahko zahvalim mojim okoliščinam za srečo, ki mi

je bila dana. Potem mi spoznanje, da sem zgolj člen,

segment celotnega človeštva, ne bo tuje, in da kot tak

nisem odgovoren za vse, kar se zgodi.«

Kdorkoli izvaja ta pogoj, pride do nekoliko presentljivega

spoznanja samo glede tega, koliko energije porabimo

s svojimi dejanji. Če mi gre kdo na živce in se odzovem

na tem nivoju, situacija hitro eskalira ali vodi k trajnemu

nesoglasju. Lahko se izognem reakciji na človeka in se

namesto tega vprašam: Kako naj delujem, da bo ta oseba

izrazila svojo boljšo naravo? Kaj je notranje doživljal,

kaj se mu je morda doma zgodilo, da je njegov tolerančni

nivo tako nizek? Tudi če ne moremo odgovoriti na ta

vprašanja, je pomemben korak samo dejstvo, da so bila

postavljena brez sodbe. Ni neobičajno, da ob soočenju s

takim odnosom druga oseba začne čez nekaj časa spreminjati

svoje obnašanje.

Tretji pogoj

»... da premagamo prepričanje, da so naše misli in

čustva prav tako pomembna za svet kot naša dejanja.

Če nekoga sovražimo, je to prav toliko uničujoče kot

fizični udarec. To vodi k uvidu, da jaz, kadar se izboljšam,

ne le nekaj naredim zase, ampak da naredim nekaj

za svet. Svetu prav toliko koristijo moja čista čustva in

misli, kot moja dobra dela.«

Vsak, ki pozna nekoga, do kogar čuti ljubezen, spoštovanje

in čaščenje, ve, kako učinkovite so v odnosih dobre

misli in čustva. Otroci, ki jih obravnavamo z ljubečim

spoštovanjem, odrastejo v vzdušju, ki deluje kot moralna

stena zaščite pred običajnimi dnevnimi nesrečami in

strašnimi izkušnjami ter odrastejo s čisto drugačno notranjo

samozavestjo, kot bi bilo mogoče brez te vrste zaščite.

Četrti pogoj

Peti pogoj

»Spoznanje, da naša prava narava leži znotraj. Če

vidimo sebe le kot produkt našega fizičnega okolja, ne

moremo ničesar doseči v ezoteričnem šolanju. Osnovna

zahteva je, da sebe jemljemo kot bitje z dušo in

duhom. Ko nam uspe priti do tega prepričanja, smo

sposobni razločevati med notranjim klicem in zunanjimi

dosežki in odkrijemo, da eno ni nujno merjeno z

drugim. Kot ezoterični učenci moramo najti osrednje

ravnotežje med tistim, kar zunanje okoliščine zahtevajo,

in tem, kar vemo, da odgovarja našemu značaju.

Ta vaja razvije to, kar v ezoterični znanosti imenujemo

'duhovna tehtnica'. Na eni strani je srce, odprto potrebam

zunanjega sveta, na drugi pa 'notranja gotovost

in neomajna vzdržljivost'.«

»Trdnost pri sledenju odločitvi, potem ko smo do nje

prišli. Nič nas ne bi smelo pripeljati do tega, da opustimo

nekaj, za kar smo se odločili, razen spoznanje, da

smo naredili napako. Vsaka odločitev, ki jo naredimo, je

sila, ki deluje po svoje, tudi kadar na področju, kjer jo

prvič izvedemo, ni takoj uspešna. Uspeh je pomemben


ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1

12/16/14 10:00 AM

22

LITERATURA

Šesti pogoj

Zaključek

le, kadar delujemo iz hrepenenja. Vsako delovanje,

ki ga spodbudi hrepenenje, je z vidika višjega sveta

brez vrednosti. V višjem svetu je edina motivacija

za delovanje ljubezen. Vse, kar spodbudi ezoteričnega

učenca k dejanju, bi se moralo izraziti

v tej ljubezni. Potem nam ne bo nikoli spodletelo

preobražati odločitve v dejanja, ne glede na to,

kako pogosto nam je v preteklosti spodletelo.«

»Šesti pogoj je, da razvijemo čustvo hvaležnosti

za vse, kar ljudje prejmejo. Spoznati moramo,

da je naš obstoj dar celotnega univerzuma. Kako

veliko je potrebnega, da lahko vsak od nas sprejme

in ohranja svoj obstoj! Koliko dolgujemo naravi in

drugim ljudem! Tisti, ki iščejo ezoterično šolanje,

se morajo, če naj razvijejo vseobsegajočo ljubezen,

potrebno za doseganje spoznanj višjih svetov,

nagibati k mislim, kot so te.«

»Vsi prej omenjeni pogoji se morajo združiti v

sedmem: da še naprej razumemo življenje tako,

kot to ti pogoji zahtevajo. S tem ezoterični učenec

ustvari možnost, da da življenju značaj enotnosti.

Posamezni izrazi njegovega življenja bodo harmonični

in si ne bodo nasprotovali. Pripravljen

bo na duševni mir, ki ga mora doseči v času prvih

korakov v ezoteričnem rudarjenju.«

Ko pogledamo na pot lastnega razvoja, postane

jasno, da smo se sposobni razvijati, kljub temu da

smo nepopolni. Ko postajamo bolj človeški, nam to

omogoči, če smo pripravljeni, slediti tem zahtevam,

jih prakticirati in biti pripravljeni, da vedno znova

poskusimo. Če zmoremo njihove vire narediti vedno

bolj dostopne, potem smo istočasno sposobni

doseči zdravje na vseh treh nivojih našega obstoja:

fizičnem, duševnem in duhovnem. Poleg tega bomo

dosegli tudi osnovni zdravo etični odnos, ki lahko

spodbudi razvoj našega človeštva na vseh področjih

življenja.

Citati v italiku so iz knjige Rudolfa Steinerja, Kako doseči spoznanja

višjih svetov. Dosegljivo na www.steinerbooks.org

*izraz iz grškega jezika za ravnotežje sredi spremembe.

Članek je bil objavljen na internetni strani AnthroMedLibrary

ZALOŽBA AJDA

Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno

literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je

menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano

z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli

tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje

prehrane in medicine.

Naj predstavimo nekaj brošur:

ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA

TEMELJI USPEŠNEGA

KMETOVANJA V OČEH

DUHOVNE ZNANOSTI ali

kratko KMETIJSKI TEČAJ

dr. Rudolfa Steinerja

je slovenski prevod stenografskih

zapisov osmih predavanj, v katerih

je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično

metodo.

Cena: 32,85 €

PRAKTIČNO VRTNARJENJE

Marije Thun

sodi k temeljni literaturi

biodinamičnega vrtnarjenja.

Cena: 27,38 €

ZA PODROČJE MEDICINE

ČLOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA s predavanji dr.

Maria Mayrhofferja

9,00 EUR

Cena: 8,76 €

»LOVEK IN

ANTROPOZOFSKA

MEDICINA

RAK ‡ UJMA

»LOVEŠTVA IN »ASA

Michaela Glockler, zdravnica, vodja Medicinske

sekcije v Goetheanumu, šoli duhovne znanosti v

Dornachu, Švica, od leta 1988. Sodelovala je tudi

pri knjigi Vodič k zdravju otroka, Floris Books. Ta

članek je prirejen iz predavanja, ki ga je imela leta

2001. Iz nemškega v angleški jezik prevedla Anne

Sproll.

Dr. Mario Mayrhoffer


23

NOVA KNJIGA

Brošura

POVITKI

IN

OBLOGE

pomaga reševati

marsikatero stisko

Vzemimo primer:

Otroka boli uho

Pred obiskom zdravnika lahko

pomagamo tudi sami.

POVITKI

IN OBLOGE

V ANTROPOZOFSKI

MEDICINI

Cena: 9,90 €

Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:

VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA

Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in

zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno

temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa

za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove

volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim

šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe

lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.

Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,

da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke

raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot

kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).

Več informacij ali naročila

www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743

David L. Brierley

One Hundred Million

Destinies Now

Nova publikacija, ki izzive, s katerimi

se sooča Evropa, obravnava z vidika

waldorfske pedagogike.

Ko bralca počasi popelje

skozi poučni del ter nato

skozi predloge za praktično

delo, ob tem pa

predstavlja učinkovite

metode spajanja intelektualnega

in emocionalnega,

nas avtor opogumlja

in nam sporoča, da v

življenju vedno lahko izbereš,

da boš boljši. Zavedanje,

da imamo možnost

izbire, nas varuje

pred mnogimi izrazitimi

psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo

zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred

nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge

poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima

mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,

osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega

smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero

kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.

Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,

svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,

da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval

svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela

z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,

znanstvenost, praktičnost in dolgoletne

izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno

prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji

preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,

proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska

inteligenca.

prof. ddr. sc. Lidija Pehar

redna profesorica na oddelku Pedagogika

in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,

prodekanja Filozofske fakultete


24

DRUŠTVA

Seznam društev

za biodinamično kmetovanje

in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji

Združenje Demeter Slovenija

Volčji Grad 40, 6223 Komen

051 204 436 (Andreja)

040 608 717 (Maja)

info@demeter.si

Zveza biodinamikov Slovenije

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

zveza.biodinamikov@gmail.com

Predsednica: Saša Klančar

Ajda Vrzdenec

Vrzdenec 60, 1354 Horjul

01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)

ajdavrzdenec@gmail.com

Predsednica: Meta Vrhunc

Ajda Gorenjska

Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje

04 572 56 18, 041 948 336

monika.brinsek@gmail.com

Društvo Ajda Koroška

Trg 4. julija, 2370 Dravograd

041 340 871

toncka@loris.si

Predsednica: Antonija Ločičnik

Društvo Ajda Domžale

Podrečje 10, 1230 Domžale

041 323 249 (Jože)

051 204 436 (Andreja)

ajda.domzale@gmail.com

www.ajda-domzale.si

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška

Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici

040 658 482

ajda.goriska@gmail.com

Predsednik: Drago Kladnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska

Šaleška 16, 3320 Velenje

041 496 069

katarinamodrijan@t-2.net

Predsednica: Katarina Modrijan

Društvo Ajda Posočje

Žagarjeva 13, 5220 Tolmin

031 477 892, 041 297 873

ajda.posocje@gmail.com

Predsednica: Milenka Kavčič

Podpredsednica: Gruden Marjanca

Naravoslovno-izobraževalno društvo

'Sapientia'

Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije

Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci

vesna.forstneric@gmail.com

www.nid-sapientia.com

Delovna skupnost obsoteljske regije

Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina

031 643 312

romana.srimpf@gmail.com

Vodja: Romana Šrimpf

Delovna skupnost dravinjske regije

Žiče 76, 3215 Loče

031 342 107

majda.temnik@gmail.com

Vodja: Majda Temnik

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska

Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice

031 645 476

joze.lusavec@gmail.com

Predsednik: Jože Lusavec

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje

Boštanj 30, 8294 Boštanj

031 458 532 (Majda Hriberšek)

majda.hribersek@gmail.com

Predsednik: Zvone Černelič

Društvo biodinamikov Notranjska

Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica

041 444 736

biodinamika.notranjska@gmail.com

Predsednica: Mihaela Klančar

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!