Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture
zavedanja
031 737 003 revija@svitanje.si
www.svitanje.si
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
UREDNIŠKI ODBOR:
Monika Brinšek, Aci Urbajs,
Breda Medvešček
STROKOVNI SODELAVCI:
Fanika Jeromel, Matjaž Jež,
Franc Vehar, Brane Žilavec
SLIKOVNI MATERIAL:
Breda Medvešček, Matjaž Jež,
Brane Žilavec, arhiv Svitanje
NASLOVNICA:
Sandra Tominšek
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 737 003
DŠ: 94313008
IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
LETNA NAROČNINA: 22 €
Za društva, ki revijo naročijo za
vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,
je letna naročnina 14 €
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
ISSN 1854-1739
Utrinki4
Za čim več biodinamične hrane 4
Biodinamika v praksi 6
Domača zeliščna lekarna 6
Zdravje9
Kadilo in mira 9
Širimo obzorja 11
Narava človeškega življenja na Atlantidi
in vzroki za njen propad 11
Širimo obzorja 16
Salutogeneza16
Literatura22
Društva24
Revijo Svitanje lahko naročite:
revija@svitanje.si
Letna naročnina znaša 22 €.
svitanje.si/narocilo
www.svitanje.si
2
UVODNIK
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi bralci,
pozdravljeni v naši pomladni številki, ki vas običajno
pričaka na vaših domovih že pred veliko nočjo.
Včasih pa stvari ne gredo tako, kot bi morale.
Tokrat nam jo je najprej zagodla bolezen, potem pa
so se težave kar kopičile ena na drugo. Z manjšo
zamudo, a vendar, je revija zdaj med vami in verjamemo,
da boste v njej našli kaj zanimivega zase.
Tokrat v njej objavljamo:
• Koledar nabiranja zelišč za čas od aprila do
junija,
• Prispevek iz društva Ajda Goriška, katerega
člani se trudijo aktivno širiti vedenje o biodinamiki
in navdušiti kmete iz svojega okolja,
da se poglobijo v neprecenljiva vedenja, ki
nam jih je s to vrsto kmetovanja daroval
Rudolf Steiner in s pomočjo katere bi morda
še lahko rešili naš planet pred popolnim
opustošenjem zemlje,
• Osvežiti želimo tudi vaše vedenje o domači
zeliščni lekarni, ki lahko marsikdaj učinkovito
nadomesti antibiotike, katerih raba je
dostikrat pretirana, zaradi česar v najboljšem
primeru niso več dovolj učinkoviti, ko
je potrebno zdraviti nevarnejše bolezni, pri
katerih brez njih skoraj ne gre.
• Naš čebelar nam sporoča, kakšno je stanje
med človekovimi velikimi zaveznicami čebelami,
za katere bi morali imeti več posluha,
saj bi se utegnilo zgoditi, da brez njih
propade celotna civilizacija,
• Iz tujega tiska (medmrežja) vam prinašamo
nekaj misli antropozofskega zdravnika o
modrosti treh magov, ki so Jezusu v hlev
prinesli tri darila: miro, kadilo in zlato. V
članku boste izvedeli, kako pomembne za
človekov fizični, psihični in duhovni razvoj
so te tri snovi in kako lahko pomagajo tudi
nam,
• Na koncu pa vam spet podarjamo članek
našega stalnega sodelavca iz Londona, ki
spet nadaljuje svojo serijo člankov, ki pa
smo jo v prejšnji številki prekinili s člankom
o prehrani. Pravilna prehrana je, kot
vsi vemo, vitalnega pomena za zdravje in
razvoj človeka. Več o tej temi si vedno lahko
preberete na njegovi spletni strani, ki je tudi
v slovenskem jeziku. Vabljeni! Tokrat govori
o naravi človeškega življenja na Atlantidi in
vzrokih za njen propad. Verjemite, zanimivo
branje za vse biodinamike!
Želim vam lepe pomladne dni!
OPRAVIČILO!
Zdaj pa še opravičilo, ki smo ga dolžni avtorici članka,
ki je bil objavljen v prejšnji številki, gospe Mariji
Poljanec. Zagodel nam jo je škrat in žal so bile ob
njenem članku objavljene napačne fotografije. Gospe
Mariji in tudi gospe Brinšek, o katere kmetiji je
bilo govora, se iskreno opravičujem!
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
21. 4. sobota cvet cel dan reg.
22. 4. nedelja cvet do 15h reg.
30. 4. ponedeljek cvet cel dan reg.
01. 5. torek cvet do 12h bald., reg., kam.
09. 5. sreda cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
10. 5. četrtek cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
19. 5. sobota cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
25. 5. petek cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
27. 5. nedelja cvet od 10h reg., kam., kop.
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
28. 5. ponedeljek cvet do 19h bald., reg., kam., kop.
2. 6. sobota cvet 10h - 14h reg., kam., kop.
5. 6. torek cvet od 7h reg., kam., kop.
6. 6. sreda cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
7.6. četrtek cvet od 7h bald.
14.6. četrtek cvet 9h - 13h reg., kam., kop.
21.6. četrtek cvet do 9h bald.
24. 6 nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
30.6. sobota cvet do 8h bald.
* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva
3
4
UTRINKI
Za čim več
biodinamične hrane
Breda Medvešček
Društvo Ajda Goriška že dvajseto leto svoje
delovanje namenja tudi informiranju občanov
o biodinamičnem kmetovanju. Tako se vse
bolj širi poznavanje biodinamike v kmetijstvu
in povečuje število tovrstnih pridelovalcev.
Konec januarja se je zaključil cikel zimskih
predstavitev pridelave biodinamične hrane;
v njem so sodelovali trije člani Ajde Goriška,
ki so si pridobili certifikat kakovosti Demeter,
na predavanja pa so bili vabljeni predvsem
ekološki pridelovalci.
Predstavitve biodinamike so bile pripravljene po posameznih
pridelovalnih geografskih območjih (Zgornja
Vipavska dolina, Goriška in Kras) in po kmetijskih panogah
(vinogradništvo in vinarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo
in zelenjadarstvo). Kmetovalci Zmago Petrič,
Marjan Mozetič in Sergij Stancich so v obliki pogovorov
predstavili biodinamično metodo vsak na primeru lastne
kmetijske dejavnosti. Pogovore na vseh treh prizoriščih
(Ljudska univerza Ajdovščina, Biotehniška šola Šempeter
in Vaški dom Volčji Grad) je vodila Greta Sorta,
podpredsednica Ajde Goriška. Sodeloval je še predsednik
društva Drago Kladnik, ki je na kratko predstavil
delovanje in organiziranost goriške Ajde. Veliko pa so k
pestrosti vseh treh dogodkov prispevali tudi poslušalci,
ki so imeli kopico vprašanj. Prisotna je bila tudi Franka
Ozbič, starosta in dolgoletna predsednica društva, ki je
na naš primorski konec prinesla idejo o biodinamiki in
jo skupaj s predanimi biodinamiki pomagala uresničiti,
zdaj pa jo še vedno pomaga širiti med pridelovalce hrane
pa tudi potrošnike.
Pridelava in kletarjenje po biodinamični
metodi sta izziv
Zmago Petrič, vinogradnik in vinar (vina Guerila) s Planine
pri Ajdovščini, je v dvorani Ljudske univerze Ajdovščina
poslušalce seznanil s svojimi začetki v biodinamični
pridelavi in predelavi ter razkril, s kakšnimi izzivi se
je kot že uveljavljen konvencionalni vinogradnik in vinar
srečeval v letih pri prehodu na ekološko in nato na biodinamično
kmetovanje. Razložil pa je tudi posebnosti biodinamičnega
kmetovanja: »Z izzivi se seveda na našem
posestvu srečujem vsak dan. Pri biodinamiki moraš biti
vztrajen, dosleden, ustvarjalen in iznajdljiv pa tudi pošten.
Razne bližnjice, recimo uporaba strupenih sistemikov v
vinogradih, ne pridejo v poštev. Uporaba posebnega, z rastlinskimi
preparati tretiranega komposta, prav tako tudi
škropljenje s specialnimi osnovnimi preparati in upoštevanje
planetarnega koledarja pri vseh opravilih, so v biodinamični
pridelavi zakonitosti. Zelo pomembno je, da
biodinamik zna dobro opazovati rastline v svojih nasadih
in glede na vremenske in vse druge okoliščine ustrezno
ukrepa. Kletarjenje po biodinamiki pa je še poseben izziv.«
V sozvočju z življenjskim ritmom
biodinamične kmetije
S posebnostmi kmetije Pri Kamnarjevih Sergija Stacicha in
Ivane Stancich Venier v Volčjem Gradu smo se seznanili
v tamkajšnjem Vaškem domu. Kamnarjeva domačija postaja
vedno bolj samooskrbna, tudi energetsko zaokrožena
celota, prava vzorčna biodinamična kmetija po priporočilu
očeta biodinamike Rudolfa Steinerja. Redijo domače
živali, pridelujejo poljščine, zelenjavo, grozdje in vinarijo.
Viške tržijo kot turistična kmetija: »Čez teden vsi delamo
na kmetiji, konec tedna pa ponujamo tudi dobrote iz naše
kuhinje in kleti. Med seboj smo člani družine zelo povezani,
pri delu nam veliko pomagajo tudi živali, še posebno
5
naši, v prosti reji živeči krškopoljski prašiči, ki so neverjetne
živali,« pove gospodar. Sergij Stancich poleg kmetovanja
opravlja tudi funkcijo predsednika Združenja Demeter
Slovenija, ki je polnopravni član mednarodnega združenja
Demeter in povezuje vse slovenske licencirance ter skrbi
za postopke v zvezi s pridobivanjem Demeter certifikatov.
Sadeži večne mladosti iz Prvačine
Posestvo Marjana Mozetiča v Prvačini se edino v Sloveniji
ponaša s certifikatom Demeter za pridelavo kivijev.
Sicer je v zadnjih letih kivi zelo pogost sadež ohišnic na
naravnimi biodinamičnimi preparati, ki jih biodinamiki
sami izdelujemo, pripomoremo k uravnoteženemu razvoju
mikroorganizmov in vzpostavitvi drugih dejavnikov, ki
so nujni za zdrave pridelke in zdravje ljudi ter ohranjanje
rodovitnosti zemlje.«
Opisane zgodbe pridelovalcev so primeri dobre prakse, ki
potrjujejo, da je po biodinamični metodi mogoče pridelovati
tudi na večjih površinah in tej metodi prilagajati pridelovalno
in predelovalno prakso, pri tem pa ustvarjati tudi
viške za trg. Škoda je le, da je tovrstnih pridelovalcev pri
nas še premalo. Povpraševanje po biodinamičnih pridelkih
Goriškem, vendar so kiviji, ki rastejo v nasadih Mozetičevih,
še posebno polnega okusa in nabiti z energijo ter
varovalnimi snovmi – kar je za cerificirane biodinamične
pridelke značillno. Kiviji so prodani, še preden jih poberejo.
Mozetič je zatrdil: »… da je pri biodinamični pridelavi
treba skrbeti predvsem za to, da pripravimo rastlinam
maksimalno dobre pogoje za zdravo rast, kar pomeni, da
prst s pravilnimi ravnanji in postopki stalno oživljamo – z
je zelo veliko, ponudba pa občutno premajhna. Morda bo
tudi tokratna informativna akcija Ajde Goriška pripomogla,
da se bo kdo od pridelovalcev odločil za pot biodinamične
pridelave. Pri nepoznavalcih biodinamike je namreč
zelo pogosto prepričanje, da je na biodinamičen način mogoče
le vrtnariti, na večjih posestvih pa da je biodinamika
neizvedljiva.
6
BIODINAMIKA V PRAKSI
Domača
zeliščna lekarna
Fanika Jeromel in Matjaž Jež
Desetletja množične uporabe antibiotikov so
opozorila na številne neljube stranske učinke.
Na prvem mestu naj omenimo odpornost
mikroorganizmov, zaradi katerih antibiotiki
niso več učinkoviti. Drugo so vplivi na našo
prebavo, saj antibiotiki ubijajo tudi naše
zaveznike v prebavilih, zaradi česar nam še
dodatno pade odpornost. Pomembni so tudi
finančni vplivi, saj njihova pretirana uporaba
povzroča nepotrebno trošenje javnega
denarja. In še kaj bi lahko dodali.
Ozaveščeni strokovnjaki, predvsem s področja alternativnih
zdravstvenih praks, so na to že dolgo opozarjali,
zdaj pa se je pozivu k zmanjšanju uporabe antibiotikov
pridružilo tudi uradno zdravstvo. Zato se nam zdi
pomembno, da obnovimo že malo pozabljeno znanje o
uporabi zelišč in o njihovem mestu v domači lekarni.
Kako pridemo do zelišč za domačo lekarno?
Če imamo vsaj nekaj vrta, veselja in spretnosti, jih bomo
pridelali sami. V tem prispevku sicer ne bomo govorili
o pridelavi zelišč, vseeno pa bi radi spomnili, da na
svojem vrtu ne bomo mogli pridelati vseh. Razlog je v
tem, da nekatere rastline potrebujejo posebne pogoje, da
bi lahko razvile vse svoje učinkovine v zadovoljivi količini
in moči. Zato bo za začetnike eden prvih korakov pri
pridelavi zelišč ta, da ugotovijo, katera zelišča pri njih
dobro uspevajo, za katera pa bo bolje poiskati druge vire.
Verjetno se bomo najprej obrnili na sosede, prijatelje ali
znance in z zamenjavo poskušali pridobiti manjkajoče.
Pri tem boste hitro odkrili še eno čudežno moč zelišč: pomagajo
tkati mreže prijateljstva in sodelovanja!
Pri zeliščih, ki jih ne bomo mogli sami pridelati ali jih
dobiti z zamenjavo, se bomo odločili za nakup. Predlagamo,
da to opravite pri bližnjem priznanem zeliščarju,
v lekarni ali drugi specializirani trgovini, kjer se lahko
zanesemo na kakovost.
Katera zelišča sodijo v domačo zeliščno
lekarno
V domačo lekarno seveda ne bomo stlačili vseh 100 ali
200 zelišč, ki jih premorejo zeliščarske knjige, ampak
bomo pripravili smiselni izbor. Za ta prispevek smo izbor
pripravili tako, da smo najpogostejše zdravstvene težave
razdelili v nekaj osnovnih skupin: prehladi, želodčne težave,
prebavne težave, težave z jetri in žolčem, z izločali
ter težave s kožo, nohti in lasmi. Potem smo pripravili
seznam zelišč, ki lajšajo težave iz določene skupine. Iz
tega seznama lahko izberemo po eno ali dve zelišči, ki ju
bomo za določen namen imeli v svoji lekarni. Prispevek
o domači zeliščni lekarni smo razdelili na tri nadaljevanja
in predlagamo, da si prispevke shranite, da boste na
koncu imeli pregled nad celoto.
Prehladi
Kaj že pomeni beseda prehlad? Da smo pre - hladni, da
smo se preveč ohladili. Tako stanje prepoznamo po občutku
mraza, po drgetanju in kihanju. To so prva znamenja
prehlada in takrat je pravi čas za ukrepanje. Poskrbeti
moramo, da se čimprej ogrejemo: z dodatnimi oblačili,
s telesno aktivnostjo ali tako, da se umaknemo v tople
prostore.
Ukrepi pri prvih znamenjih prehlada
Najprej moramo poskrbeti, da se ogrejemo. Za ta namen
je odličen lipov čaj, ki greje telo in pospešuje znojenje. V
tem primeru gremo v toplo posteljo in se oznojimo. Po
7
znojenju oblečemo suha oblačila in ostanemo v postelji!
Grejejo tudi nekatere začimbe: hren, ingver, poper, čili,
ki pa si jih po potrebi sposodimo iz kuhinjske shrambe.
Ogrejemo se lahko tudi v topli vodi, ki jo postopoma segrevamo
od 35 do 40° C. Če se v vroči vodi ne počutimo
dobro, segrevanje zaključimo že pri nižji temperaturi. Po
kopeli gremo v toplo posteljo, popijemo lipov čaj ali kak
drug »grelni napitek« in počivamo.
Pomembno je tudi, da ohranjamo nosno sluznico vlažno,
nosne dihalne poti pa prehodne, da lahko dihamo skozi
nos. Prehodnost nosu ohranjamo z izpiranjem s slanico
(9 gr. morske soli na 1 liter vode) ali sluzjo korenine sleza.
Zrak v prostorih, kjer se zadržujemo, razkužujemo z
izparevanjem timijana, borovih iglic ali eteričnih olj (evkalipt,
materina dušica, kamilice, meta in razni iglavci).
Na kuhalnik damo posodo z vodo in zelišči ali nekaj kapljicami
eteričnega olja ter pustimo dlje časa rahlo vreti.
Pomembno je tudi, da izvajamo ukrepe za spodbujanje
odpornosti. Uporabimo izvleček ameriškega slamnika,
propolis, probiotike in podobna preizkušena sredstva.
Pijemo tudi čaje iz cvetov črnega bezga, mete in kamilic.
Ukrepi pri razvitem prehladu
Če prehlada nismo uspeli ustaviti v prvi fazi, se pokažejo
znaki razvitega prehlada: kašelj, sluz v grlu in nosu,
oteženo dihanje, morda tudi glavobol, vnetje mandljev,
sinusov, oči, ušes in tudi povišana temperatura.
Suhi kašelj (samo kašljamo, nič ne izločamo)
Čaj: slez (korenina, listi), slezenovec, ozkolistni trpotec,
islandski lišaj, jeglič, lučnik
Sirup: ozkolistni trpotec, lučnik (cvetovi velecvetnega
lučnika), črna redkev
Grgramo: čaj iz žajblja, kamilic, materine dušice ali
ognjiča
Produktivni kašelj (pri kašljanju izločamo sluz)
Čaj: timijan, komarček, sladki koren, meta, bedrenec, komarček,
bršljan (kupimo v lekarni!)
Sirup: čebula, sok iz črne redkve in sirup materine dušice
Priprava:
Čaj iz sladkega korena pripravimo tako, da polovico
čajne žličke zdrobljenih korenin prelijemo z 2 dcl vrele
vode, pustimo stati 20 mnut, precedimo in pijemo 2x na
dan ob napadih kašlja.
Čebulni sirup pripravimo tako da v 1,5 dl vode damo
3 žlice sladkorja in zavremo. Ohladimo in dodamo na
drobno sesekljano čebulo, večkrat premešamo in pustimo
pol ure. Potem precedimo in vzamemo sirup 3x na
dan po eno žlico.
Sok iz črne redkve pripravimo tako, da redkev olupimo,
naribamo in stisnemo sok. Pijemo 1 do 2 x na dan po eno
žličko.
Sirup iz materine dušice pripravimo tako, da vzamemo
pest posušenih rastlin, damo v 1,5 dl hladne vode, segrejemo
do vretja, odstavimo, pustimo 20 minut, odcedimo,
osladimo z medom in vzamemo 3x na dan po eno žlico.
Hranimo v hladilniku.
Liste ozkolistnega trpotca narežemo na 1 cm dolge kose,
zložimo v kozarec izmenjaje plast trpotca in plast sladkorja,
zaključimo s sladkorjem, zapremo in zakopljemo v
zemljo 30 cm globoko. Postimo 3 mesece, potem odkopljemo
in odcedimo sirup. Po potrebi ga uživamo večkrat
dnevno po žličko.
8
Pri bronhitisu
Čaj: materina dušica in janež
Priprava: 40 gr. rastlin materine dušice, 30 gr. listov ozkolistnega
trpotca, 10 gr. korenin pomladanskega jegliča
in 20 gr. semen janeža. Čajno žičko mešanice prelijemo
z vročo vodo, pustimo 10 minut, precedimo in pijemo 4
skodelice dnevno.
Inhalacija: v 1 liter vrele vode damo po 1 kapljico eteričnega
olje materine dušice, mete in bora. Sklonimo se nad
posodo, pokrijemo preko glave in 10 minut vdihavamo
soparo.
Kopel: v 1 dl sladke smetane kanemo po 5–7 kapljic eteričnega
olja evkalipta, materine dušice in bora. Zlijemo v
kopalno kad z vročo vodo in pomešamo. V kopeli ostanemo
20 do 30 minut, po kopeli ostanimo še nekaj časa v
topli postelji.
BIODINAMIKA V PRAKSI
Za čebelice prihaja
naporna pomlad
Franc Vehar
Pri vnetih mandljih
Čaj: ozkolistni trpotec, ognjič, kamilica
Grgranje: čaj iz korenine srčne moči, žajbljevih listov in
kamiličnih cvetov
Inhalacija: inhaliramo s kamiličnimi cvetovi
Obkladki: topli obkladek pripravimo tako, da čebulo narežemo
na lističe in vmešamo v 3 kuhane in zmečkane
krompirje, damo v platneno vrečko in položimo na vrat.
Obkladek pritrdimo s šalom. Za hladni obkladek 200 gr.
skute zmešamo z 1 čajno žličko kisa. Dva cm debelo plast
damo na krpo, položimo na vrat, utrdimo s šalom in pustimo
1 uro.
Pri vnetih obnosnih in čelnih votlin
Inhalacija: kamilične cvetove in materino dušico damo
v vrelo vodo in si pripravimo inhalacijo. Če smo na
poti, lahko inhaliramo tako, da 1 kapljico eteričnega
olja poprove mete kanemo na robec in ga držimo pred
nosom.
Topla obloga: 5 jedilnih žlic lanenih semen skuhamo v
dveh skodelicah vode, še vroče damo v platneno vrečko
in položimo na nos, čelo in lica. Večkrat dnevno ponovimo
s svežo oblogo.
Pri vnetih očeh
Uporabimo čaj smetlike. Z njim izpiramo vnete oči in
pripravljamo mlačne obkladke.
Pri vnetih ušesih
Obkladek: manjšo čebulo narežemo, damo v platneno
vrečko in jo damo za 2 minuti v vrelo vodo. Ohladimo
na primerno temperaturo in položimo na boleče uho.
Pritrdimo z volneno kapo. Po potrebi ponovimo s svežo
oblogo.
Pozdravljeni, bralci in bralke mojih
člankov. Leto se je že krepko začelo in zima
nam je nasula obilico snega, kot že dolgo
ne. Po prognozah se bo to pomlad zima
dolgo zadržala pri nas. Pričakujem, da se
bo vreme otoplilo v sredini aprila. Tako
spomladansko vreme bo zelo težavno za
izzimitev čebeljih družin, ker bo malo dni,
ko se bodo čebelice lahko spreletele in
očistile svojih iztrebkov.
V mesecu januarju so že pričele intenzivneje zalegati,
in sicer zaradi toplega vremena in donosa cvetnega
prahu z leske, zvončkov in trobentic. Povečan obseg
zalege zahteva tudi več hrane in vreme v lanski
jeseni je bilo tako, da so čebelice pogosto izletavale
in porabile tudi veliko hrane.
Čebelarji bodo morali poskrbeti, da bodo imele čebelice
dovolj hrane za negovanje zalege, sicer bodo
čebelje družine od lakote odmirale. V tem pomladnem
času bo nastala težava pri čebelah zaradi lanskega
medenja smreke. Del tega medu je ostal v panju
in čebelice ga bodo ravno v zgodnjih mesecih
uporabljale za prehrano. Ker ima smrekov med veliko
neprebavljivih snovi za čebelice in se te kopičijo v
njihovem črevesju, bodo nastopile težave s prebavo,
če se zaradi mraza, ki bi trajal več kot 30 dni, ne bodo
pravočasno uspele očistiti blata.
Ko bo prišel prvi izletni dan za čebelice, čebelarjem
priporočam, da dajo vsaki čebelji družini čaj iz pelina
in kamilic. Ta čaj preprečuje grižavost čebelic v
pomladnem času.
ZDRAVJE
Kadilo in mira
Naša spremljevalca za premagovanje
z delom povezanega stresa
Ross Rentea, zdravnik Marina Nuvak
9
9
Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi napajališčem,
kjer mora biti ob izletnih dneh čista in topla
voda, ki teče po deski. V kolikor bodo čebelice pokakale
desko, jo je potrebno takoj oprati in razkužiti
z vročo vodo ali obžigom. Tako bodo čebelarji preprečili
prenos okužbe čebelic z nosemo in grižo v teh
prvih treh mesecih.
Pozorni morajo biti tudi na količino vlage v panju.
Ves moker pažni material je potrebno zamenjati. V
teh treh mesecih je - poleg varoe - najhujši sovražnik
v panju vlaga. Če je v panju plesnivo satje, je to zelo
slabo za zdrav razvoj družine spomladi. Predvsem
je nevarna zelena plesen na obodnih satih. Če se taka
plesen pojavi, je potrebno takoj odstraniti tako satje
in ga pretopiti.
To leto pričakujem, da bo prva čebelja paša izdatna
okrog 20. aprila, ker bo zacvetelo veliko rastlin in
dreves v istem času. Bojim se samo pozebe konec
aprila. Ta bo lahko tudi to leto odnesla pridelek na
akaciji. Upam, da bo narava to leto prizanesljivejša
kot pretekla leta.
Pričakujem vroče in dolgo poletje brez padavin. To
leto bo morda suša največja nadloga za kmetovalce
in čebelarje.
V upanju na najboljše zaključujem ta pomladni članek.
Upam, da bodo čebelarji vestni pri oskrbi čebelic,
one pa jih bodo med letom hvaležne nagradile s
sladko medičino.
Naj medi.
Erika je predana uslužbenka v upravi šole.
Vsak dan rada prihaja na svoje delo in ga
dobro opravlja. Ves dan izvršuje mnoge
naloge, razporeja delo, tipka, sprejema
sporočila in še veliko tega. Vendar pri
svojem delu ni vedno čutila veselja. Ko
so za čiščenje pisarn začeli uporabljati
nova kemična sredstva, je večino dneva
kašljala. Dolge ure tipkanja so ji povzročale
neprestane bolečine v zapestjih in prstih.
Stalne zahteve sodelavcev so pri njej
povzročale glavobol. Skoraj čudežno so
ti simptomi izginili potem, ko je začela
jemati kapsule, ki so vsebovale zlato,
kadilo in miro.
Kot je videti, so bili magi v mnogih ozirih res modri
možje, ko so detetu Jezusu dali ta znamenita tri darila
– zlato, kadilo in miro. V neštetih znanstvenih
raziskavah so dokazali, da imajo te tri substance močan
antivnetni učinek. Na tisoče ljudi je že doživelo
olajšanje simptomov, kot so bolečine v sklepih, zato
ni bilo nič čudno, da je, ko smo Eriki poskušali nabaviti
nove zaloge zdravil, podjetje, ki nam dobavlja
kadilo, v zelo kratkem času razprodalo tono te smole,
ki so jo pred kratkim nabavili.
Kadilo, ki ga je na splošno težko dobiti, je še toliko
teže dobiti v visoko kakovostni, očiščeni obliki.
Smolo pridobivajo iz drevesa, imenovanega bosvelija,
eno drevo pa na leto da približno en kilogram
smole. Po grobi oceni svetovna poraba kadila, tako v
obliki dišav kot v prehranski obliki, presega mnogo
ton na leto.
Iz mlečno bele smole pridobijo močnejši in farmacevtsko
aktivni ekstrakt, kislino bosvelije. Mnoge klinične
študije so pokazale, da kisline bosvelije onemogočajo
tvotbo substanc, ki na koncu povzročijo vnetje.
Preprečevanje tako imenovanega 5-lipoksigenskega
encima nato preprečuje oblikovanje tako imenovanih
leukotrin. Te so osnova mnogih bolezni, med
njimi astme, ulcerokolitisa in vnetij sklepov. S tem,
ko se širi naše poznavanje kroničnih bolezni, nam
postaja vse bolj jasno, da je v jedru vseh pravzaprav
10
vnetje. Nedavno so dognali, da so celo bolezni, kot je
Alzheimerjeva bolezen, za katero je značilno pomanjkanje
pozornosti in jeza, osnovane na vnetnih procesih, ki
se dogajajo v možganih.
Posebno zanimivo pri kadilu je, da blokira pot do nastajanja
vnetij, česar osnovna protivnetna zdravila, kot so
aspirin, ibuprofen, Motrin, Celebrex, ali zdravilo, ki so
ga pred nedavnim umaknili s tržišča, Vioxx, ne morejo.
Pokazalo se je, da imajo ta zdravila, ko blokirajo sistem
encimov, imenovanih COX-2, precejšnje stranske učinke.
Kot nedavni primer Vioxxa kaže, lahko dolgoročno povzročijo
poškodbe v drugih organih.
Kadilo se je brez kakršnih koli škodljivih učinkov uporabljalo
tisočletja. Vendar Trije kralji niso dali le kadilo,
dali so tudi zlato in miro. Tudi protivnetni učinki zlata in
mire so v znanosti dobro poznani. Zlato so mnoga desetletja
dajali v obliki injekcij pri nekaterih oblikah artritisa.
Miro večina ljudi pozna kot sestavino mnogih topičnih
proizvodov, od ustnih vodic do zobnih past. Dodajajo jo,
ker je poznana po tem, da zdravi zunanje rane.
Rudolf Steiner je omogočil pomemben vpogled v te tri
substance, do katerega je prišel pri lastnem duhovnem
raziskovanju. Opozoril je na to, da so bili darovi treh magov
namenjeni temu, da na tri načine okrepijo dete Jezusa.
Prvo je bilo zlato, povezano s silami sonca, da pomaga
pri rasti fizičnega telesa. Drugo, kadilo, je bilo namenjeno
razvoju harmoničnega duševnega življenja. Za to naj
bi bilo kadilo najprimernejše. Mira, tretje darilo, je bila
namenjena spodbujanju duhovnega razvoja. Mirino olje
so na primer Egipčani uporabljali za balzamiranje in za
tiste postopke, ki imajo direktno povezavo s prehodom
zavesti v višji duhovni svet.
Najbolj pomenljivo pa je, da je Rudolf Steiner pokazal, da
smola drevesa kadila ne le zaščiti rastlino, ampak ji tudi
omogoči, da se ponovno poveže s svetom zvezd, od katerih
prihajajo impulzi njene rasti. Ko ga vnesemo v človeško telo,
okrepi proizvodnjo mleka pri materi in ko od materinega
mleka prehaja na dojenčka, pomaga optimizirati razvoj mladih
možganov. Pri odraslih optimizira miselno delovanje.
Zdaj postaja razumljiveje, zakaj so te tri snovi tako zelo pomagale
Eriki. Toda najprej se še enkrat vrnimo k navidezni
fiziologiji njenega primera. Njeni simptomi so bili delno
posledica vnetja, ki je bilo posledica ponavljajočih se gibov
in toksičnih okoljskih alergenov. Toda tukaj je deloval
še en, bolj prefinjen fenomen. Mentalno je bila Erika pod
zelo velikim pritiskom. Ko razum zazna stres, takoj pošlje
nadledvičnim žlezam sporočilo, da izločijo več adrenalina
in tudi stresni hormon kortizol. Ti hormoni najprej pomagajo
pri boju z vnetjem, zato kratkoročno predstavljajo za
telo koristno obrambo. Ko pa postane stres kroničen, se
telo vse bolj navaja na nenormalno visoke nivoje hormonov.
Čez nekaj časa prenehajo preprečevati vnetje in sledi
kronično stanje bolezni. Še pomembneje je to, da vnetne
celice dodatno učinkujejo na možgane. Telo učinkuje na
možgane, možgani učinkujejo na telo.
Ponavljajoči gibi privedejo do dodatnih težav. Dokazano
je bilo, da zameglijo zmožnost možganov, da ocenijo, od
kod prihajajo signali. Dobesedno se zmanjša njihova spodobnost
razločevanja, kateri prst se premika ali kakšen je
namen giba. To 'zamegljevanje v možganih' je tisto, kar
na koncu vodi tudi do tega, da možgani pošiljajo roki
vzgibe bolečine ter povzročajo, kar poznamo pod izrazom
krči pri pisatelju ali napadi bolečine pri glasbeniku.
Zlato, kadilo in mira niso zmožni poskrbeti le za vnetne
procese v telesu, ampak pomagajo tudi nadzirati vnetje
v možganih. Z njihovo pomočjo postane razum jasnejši
in občutljivejši, tako da lahko, namesto da bi prispeval k
bolezni, preostalemu telesu spet pošilja zdrave impulze.
Zlato, kadilo in mira so vsekakor spremljevalni darovi,
ki nam bodo pomagali v življenju, ne samo simbolično,
ampak v pravem pomenu, da bomo lahko izpolnili naloge,
ki smo si jih zadali. Erika vsekakor ne želi več živeti
brez njih.
Članek je bil jeseni 2004 objavljen v reviji Lilipoh.
Ross Rentea je skupaj z ženo Andreo od leta 1983 deloval
kot antropozofski zdravnik v Chicagu na njuni kliniki,
Pauline Medical Clinic.
ŠIRIMO OBZORJA
11
Osnove antropozofije
Narava človeškega
življenja na Atlantidi
in vzroki za njen propad
Brane Žilavec
V skladu z duhovno-znanstveno razpredelnico
obdobij zemeljskega razvoja 1 živimo sedaj
v prvi poatlantski eri. Pred tem je človeštvo
živelo v atlantski eri (glej sliko Sedem er v fizični
sferi mineralnega kraljestva sedanje Zemlje).
Med najbolj spornimi vprašanji zemeljske zgodovine je
obstoj Atlantide, ki jo je opisal Platon v dveh njegovih
delih. Večina modernih znanstvenikov smatra Atlantido
kot mit in le nekaj jih je, ki dopuščajo njen obstoj na
osnovi določenih odkritij. Obstajajo tudi neodvisni raziskovalci,
ki trdijo, da so našli dokaze za obstoj Atlantide
v Atlantskem oceanu, ali v Mediteranskem morju, ali v
kakem drugem kraju na zemeljski obli. Seznam možnih
lokacij je precej dolg. V primerjavi s tem pa »lahko jasnovidec
gleda nazaj v akaške zapise in prepozna, da je
ta starodaven atlantski kontinent, ki ga opisuje Platon, v
resnici obstajal. V bistvu lahko rečemo, da je bila celotna
površina, ki je sedaj prekrita z Atlantskim oceanom, nekoč
Atlantida in da je bil ta kontinent poseljen s fizičnimi
predhodniki današnje človeške rase.« 2
Če hočemo priti do pravega razumevanja naravnega
okolja v tistem času, potem ga ne smemo primerjati s
tem, kar obstaja okoli nas sedaj. Kajti »narava, ki nas obdaja,
se je v teku časa gromozansko spremenila. Rastlinske
in živalske oblike so postale drugačne. Vsa zemeljska
narava je bila podvržena spremembam. Področja Zemlje,
ki so bila nekoč poseljena, so bila uničena in v obstoj so
prišla druga področja.« 3 Poleg tega je bil zrak v tistih časih
mnogo bolj gost in voda precej redkejša, kot je sedaj.
Zaradi tega »Atlantidijci niso nikoli videli ozračja, v katerem
ni bilo vlage. Zrak je bil vedno nasičen z vodo. Ko
so se Atlantidijci izselili v Evropo, so ohranili spomin na
to stanje in so imenovali deželo njihovih prednikov Niflheim,
kar pomeni dežela megle.« 4 V takšnih okoliščinah
ljudje niso mogli videti modrega neba podnevi ali zvezd
ponoči niti ni nikoli deževalo, kajti življenje v obdobju
Atlantide je bilo podobno življenju znotraj gostih oblakov,
ki ovijajo vrhove gora.
Poleg tega se moramo zavedati, da se stanje okolja ni
spremenilo le v primerjavi s sedanjim časom, temveč
tudi v času dolgega obstoja Atlantide. Ena od najbolj
osupljivih razlik je v njeni velikosti. »Platon pripoveduje
o Pozeidoniji, ki jo opiše kot otok v oceanu – kot zadnji
preostanek minulega sveta,« 5 ko je bila Atlantida velikanski
kontinent med sedanjo Evropo in Ameriko. To
pomeni, da se je v dolgih tisočletjih njegovega obstoja ta
kontinent postopoma pogrezal pod površje Atlantskega
oceana, vse dokler ni popolnoma izginil v njegovih
globinah.
12
Sedaj si bomo ogledali nekatere izbrane značilnosti prebivalcev
Atlantide in njihovega načina življenja, ki so
na razpolago v Steinerjevih delih 6 . Preden začnemo, je
potrebno opozoriti, da »je bila civilizacija atlantskega obdobja
bistveno različna od naše. Prav tako moramo razumeti,
da je bila fizična narava Atlantidijca precej drugačna
od narave sodobnega človeka. Vi bi bili osupli, če bi
videli slike prvih ljudi na Atlantidi.« 7
Zaradi tega se »upi, ki jih gojijo moderni raziskovalci,
da bodo sposobni najti preostanke človeškega razvoja
iz tistih davnih časov, ne bodo nikoli izpolnili, saj je bil
življenju je služila temu, da je človekove člane potegnila
skupaj; takšen človek je ostal majhne velikosti. Duševna
zaostalost in vpletenost v čutne naslade je prišla do izraza
v velikanski telesni velikosti. Dokler je bil človek še
vedno v obdobju rasti, je telo prevzelo obliko v skladu
s tem, kar se je razvijalo v duši – in to do obsega, ki se
mora zdeti sodobnim duševnim predstavam neverjeten
oz. vsekakor precej fantastičen. Izprijenost strasti ali nagonov
ali hrepenenja je povzročila ogromno povečanje
snovi v človeku. Sedanja človekova oblika je nastala s
skrčenjem in zgoščenjem atlantidskega človeka.« 9
Drevesne hiše v megli
človek takrat bitje, katerega udi so se sestajali iz mehke,
ohlapne snovi. Takšno telo se ne more ohraniti, tako kot
se po stotih letih ne morejo ohraniti telesa mehkužcev. Iz
starodavnih časov se lahko še vedno najde ostanke živali,
zato ker so se živali že strdile, medtem ko je bila človeška
zgradba še vedno mehka in gibka. Živali so se spustile
v materijo prezgodaj, ker niso bile sposobne čakati. Najbolj
zakrnele človeške postave so prišle v obstoj iz najbolj
zgodnjih človeških likov, ki so postali fizični prehitro.
Najbolj žlahtne človeške postave so prebivale nad Zemljo
najdlje in zaradi tega ostale mehke in gibke. Te postave
so čakale, da se izognejo dobi, v kateri bi bile prisiljene
ostati nespremenljive na določeni stopnji strjevanja, tako
kot je bil to primer z živalmi.« 8
Dodatni razlog, ki je prispeval k dejstvu, da so ljudje v
tistih starodavnih časih izgledali zelo drugače, je bil v
tem, da je bila njihova fizična oblika »še vedno v veliki
meri izraz duševnih lastnosti. Človek je takrat vseboval finejšo,
mehkejšo snov, kot je bilo to kasneje. Medtem ko
so njegovi člani sedaj precej togi, so bili takrat plastični,
mehki in upogljivi. Človek, ki je bil bolj prežet z dušo
in duhom, je bil plemenite, izrazite postave ter gibljiv.
Tisti, ki je bil manj duhovno razvit, je imel grobe telesne
oblike, toge in ne tako plastične. Izboljšava v duševnem
Razlike med modernimi ljudmi in atlantskimi predniki
»niso segale le do zunanje pojavnosti, temveč tudi do
duhovnih sposobnosti. Njihovo znanje, njihove tehnične
veščine – v resnici njihova celotna civilizacija se je razlikovala
od tega, kar lahko vidimo danes. Če se povrnemo
do prvih obdobij človeštva na Atlantidi, najdemo duhovne
sposobnosti, ki so docela drugačne od naših. Logični
razum, moč aritmetičnega povezovanja, na katerem
sloni vse, kar se dandanes proizvaja, so bili popolnoma
odsotni med prvimi Atlantidijci. Po drugi strani so imeli
visoko razvit spomin. Ta spomin je bil eden od najbolj pomembnih
duhovnih sposobnosti. Na primer, Atlantidijec
ni računal tako, kot to počnemo mi z učenjem določenih
pravil, ki jih kasneje uporabljamo. Poštevanka je bila nekaj
povsem neznanega v atlantskih časih. Nihče ni vtisnil
v njegov um, da je tri krat štiri dvanajst. V primeru, da
je moral izvesti takšno računanje, je to lahko storil zato,
ker se je spomnil istih ali podobnih situacij; spomnil se je,
kako je bilo v prejšnjih okoliščinah.
Dandanes človek razmišlja v konceptih; Atlantidijec je
mislil v podobah. Ko se je neka podoba pojavila v njegovi
duši, se je spomnil velikega števila podobnih podob, ki
jih je že izkusil. V skladu s tem je usmerjal svojo oceno
oz. sodbo. Zaradi tega razloga je bilo vse učenje v tistih
13
časih drugačno od tega, kar je postalo kasneje. Njegov
namen ni bil, da opremi otroka s pravili oz. da izostri
njegov razum. Namesto tega je bilo otroku predstavljeno
življenje v živih podobah, ki se jih je lahko kasneje spomnil,
kolikor je bilo možno, kadar je moral ravnati v posebnih
okoliščinah. Ko je odrasel in odšel v svet, se je lahko
za vse, kar je moral storiti, spomnil nekaj podobnega, kar
mu je bilo predstavljeno v teku njegovega izobraževanja.
Najbolje se je znašel takrat, ko je bila nova situacija podobna
temu, kar je že videl. V docela novih okoliščinah
se je moral zanesti na poskuse.
Atlantidski sistem izobraževanja je dajal uniformiranost
celotnemu življenju. V dolgih obdobjih so bile stvari storjene
vedno znova na enak način. Zanesljiv spomin ni dovolil
razvoja ničesar, kar bi bilo niti od daleč podobno hitrosti
našega sedanjega napredka. Posameznik je naredil
to, kar je vedno 'videl' pred tem. On ni izumljal, temveč
se je spominjal. Avtoriteta ni bil tisti, ki se je veliko naučil,
temveč raje tisti, ki je veliko izkusil in se je potemtakem
lahko veliko spomnil. V atlantskem obdobju bi bilo nemogoče,
da bi nekdo odločil o pomembni zadevi, preden
bi dosegel določeno starost. Ljudje so imeli zaupanje v
osebo, ki se je lahko ozrla nazaj« 10 na obsežni zaklad življenjskih
izkušenj.
To ni bila edina pomembna razlika v duhovnih sposobnostih,
kajti »Atlantidijec je še vedno posedoval jasnovidno
zavest in je bil na ta način povezan z okoljem, v katerem
je živel, z ozračjem, nasičenim z meglo. Zaradi tega
ozračja se mu stvari niso kazale v jasno izraženih obrisih.
Dejansko so se mu prikazovale barvne slike; njegove zaznave
so bile obilje valujočih in prepletajočih barv. Znotraj
tega so se postopoma pojavljali obrisi. Stvari so se
razodevale kot svetilke v megli, ki jih obkrožajo mavrične
barve.« 11 Potemtakem »je človek v atlantski dobi v
budnem stanju zaznaval le nejasne obrise stvari, medtem
ko so se v obdobju spanja pred njim pojavljala duhovna
bitja.« 12 Zaradi tega ljudje v tistem času niso potrebovali
nobenih takšnih dokazov, kot jih potrebujemo sedaj, za
obstoj duhovnega sveta in bitij, ki so ga naseljevala.
Če si sedaj ogledamo domovanja ljudi na Atlantidi, lahko
vidimo, da »v tistem času ljudje niso gradili takšnih hiš,
kot obstajajo sedaj, kajti ljudje so lahko v veliko večjem
obsegu izkoriščali sile, ki so obstajale v naravi. Gomile
skal so se oblikovale skupaj z drugimi stvarmi, ki so obstajale
v okolici; na ta način so bila izdelana bivališča, ki
so bila podobna naravnim hišam.« 13 Zaradi tega razloga
»je imelo atlantidsko naselje takšen značaj, ki ni bil v ničemer
podoben modernemu mestu. V njihovem naselju
je bilo vse še vedno v povezavi z naravo. Do približno
podobne slike takšnega naselja bi prispeli, če bi rekli, da
je bilo v prvih obdobjih Atlantide naselje podobno vrtu, v
katerem so bile hiše izdelane iz dreves s spretno prepletenimi
vejami. To, kar je ustvarilo delo človeških rok, je v
tistem času raslo iz narave. In sam človek se je počutil v
celoti v sorodu z naravo. Zato je bil tudi njegov socialni
čut docela drugačen od današnjega. Navsezadnje je narava
skupna vsem ljudem. To, kar je Atlantidijec izgradil na
osnovi narave, je smatral za skupno lastnino, tako kot je za
današnjega človeka normalno, da smatra za svojo osebno
last to, kar je ustvaril zase s pomočjo svoje inteligence in
iznajdljivosti.« 14
Iz zgornjih opisov lahko dojamemo, da »so bile bistvene
lastnosti atlantidske kulture zagotovo popolnoma drugačne
od kasnejših kultur. Na Atlantidi je bil posameznik,
ki je pripadal najvišjim nivojem kulturnega življenja – nivojem,
na katerih se dandanes nahajajo recimo ugledni
voditelji na področju učenosti, umetnosti, industrije ali
trgovine – tisti, ki je posedoval izjemne sposobnosti jasnovidnosti
in ki je bil posebno vešč v rabi magičnih moči.
V tistem času lastnosti, ki se jih ponavadi pripisuje vodji
ali učenjaku, niso obstajale oziroma so bile poznane le
v najbolj primitivni obliki. Toda čeprav so bile moderna
aritmetika, računanje, logično mišljenje in intelektualno
sklepanje neznane Atlantidijcem, so posedovali
prvobitne jasnovidne sposobnosti in moči, s katerimi so
lahko vstopili v duhovne svetove. Atlantidijci so videli
v duhovni svet brez moderne ego-zavesti in tisti, katerih
videnje je bilo najboljše, so postali nosilci atlantidske
kulture.« 15
Kakšne vrste magičnih moči so mišljene v gornjem opisu?
»Atlantidijec še ni imel takšne bistre jasnosti intelekta,
kot ga ima naša sodobna zavest, temveč je posedoval
sanjsko zavest. On tudi ni smatral sebe kot gospodarja
tistega, kar je povzročil; vse, kar je delovalo v njem, je
bilo podobno neki vrsti navdiha. On se je počutil tako
povezanega z drugimi silami, kot da bi se duh pretakal
skozi njega. Duh je bil zanj nekaj stvarnega – bil je tisto,
kar je bilo v vetru, v oblakih in kar je rastlo v rastlinah.
Duh je bilo nekaj, kar je lahko nekdo občutil, če je premikal
roke v zraku, ali če so šelestela drevesa. To je bil jezik
narave.« 16
Zaradi tega »je lahko starodaven Atlantidijec slišal bogove,
ki so mu govorili v mrmranju valov; lahko je razumel
bobnenje groma, šumenje gozda, nežne vonjave cvetlic
– on je lahko razumel ta jezik narave. V tistem času ni
bilo potrebe po zakonih ali pravu, da bi se doseglo razumevanje
s svojimi sosedi; Atlantidijec je zgolj odšel ven
in poslušal zvoke gozda in vetra in ti so mu povedali, kaj
mora storiti« 17 za razrešitev sporov in podobnih medsebojnih
problemov.
To ni bila edina vrsta magije, s katero so razpolagali
Atlantidijci. »V zgodnjem obdobju Atlantide se je celo
človeška volja manifestirala v docela drugačni obliki. Danes
lahko iztegnete prst vaše roke s pomočjo vaše volje in
ta akcija je povezana z vašim mišljenjem. Toda v zgodnji
atlantski eri je bilo telo precej bolj elastična masa. Atlantidijec
ni lahko samo iztegnil svoj prst, ampak ga je lahko
celo podaljšal ali skrajšal. On je bil sposoben delovati iz
svoje narave na rast rastlin z uporabo magične moči volje.
On je imel posebno povezavo z živalskim svetom in je
14
zaradi tega razloga lahko uporabljal čarobno moč nad živalmi
s pomočjo svojega pogleda.« 18
Dno Atlantskega oceana
Če upoštevamo te sposobnosti, potem ni presenetljivo,
da je bilo v atlantski eri »poljedelstvo dejansko deležno
velike pozornosti. Med njihovimi šolami so bile glavne
kmetijske šole, v katerih se je primernim študentom posredovalo
znanje, ki so ga potrebovali za izvajanje poskusov
v križanju živali in rastlin. Tovrstni poskusi so bili
seveda vodeni s pomočjo visokega znanja,« 19 ki so ga
atlantidski posvečenci prenašali na njihove učence. »Cilj,
h kateremu so se v glavnem usmerjali napori učiteljev, je
bil razvoj psiholoških sposobnosti učenca in poučevanje
o bolj skritih silah narave, kot so okultne lastnosti rastlin,
kovin in dragih kamnov.« 20 Eden od najbolj pomembnih
rezultatov teh dejavnosti je bil razvoj prvih predhodnikov
sodobnih žit, ki so še vedno glavna hrana človeštva.
Zaradi tega lahko imenujemo Atlantido za pravi rojstni
kraj kmetijstva.
Vendar »v atlantskem obdobju niso bile rastline gojene le
za prehrano, temveč tudi z namenom, da so bile mirujoče
energije v njih na razpolago za dejavnosti trgovine in
industrije.« 21 To je bilo možno zato, ker »so Atlantidijci
lahko obvladovali sile kaljenja, v katerih ležijo globoke
skrivnosti – sile zraka in vode. Jasno nam mora biti, da je
povsem nekaj drugega primer današnje lokomotive, ki
je zgrajena in nadzorovana s strani človeka. Danes človek
razume, kako pripraviti sile, ki jih vsebuje premog,
da služijo njegovemu cilju, s tem ko jih preobrazi v pogonsko
moč. Ta proces pomeni, da človek razpolaga z
brezživljensko mineralno silo v premogu. Atlantidijec pa
je razpolagal z dejansko življenjsko silo, ki jo vsebujejo semena.
Zamislite si življenjsko silo, ki povzroči, da listi trave
poženejo iz zemlje. Ta življenjsko silo so Atlantidijci izločili
iz semen in uporabili. V njihovih lopah, kjer so Atlantidijci
varovali svoje 'zračne ladje', so hranili ogromne zaloge
semen, podobno kot danes skladiščimo premog. S
silami, ki so bile pridobljene iz semen, so poganjali njihova
vozila. Kadar jasnovidec gleda nazaj do tega obdobja,
vidi ta vozila v zraku, ki je bil še vedno do določene mere
gost. Vozila, ki so bila opremljena z neko vrsto aparata za
krmiljenje, so se dvignila in gibala« 22 nad površjem zemlje.
»Višina, na kateri so ta vozila potovala, je bila le nekaj
deset metrov; kadar so na liniji njihove poti ležale visoke
gore, je bilo potrebno spremeniti smer in jih obiti, ker bolj
razredčen gorski zrak ni več zagotavljal potrebne opore.
Griči, visoki okoli tristo metrov, so bili najvišji, kar so jih
lahko prečkali.« 23 Potemtakem nam mora biti jasno, da
»bi bila zgoraj omenjena vozila Atlantidijcev danes povsem
neuporabna. Njihova uporabnost je bila odvisna od
dejstva, da je bila plast zraka, ki obkroža Zemljo, tedaj
mnogo gostejša od sedanje plasti.« 24
Sedaj se lahko seveda vprašamo: Kaj je povzročilo, da sta
ta čudovita civilizacija in njen celotni kontinent izginila
pod površjem Atlantskega oceana do te mere, da moderna
znanost ne priznava niti njegovega samega obstoja?
Kot vedno nimamo opravka zgolj z enim samim razlogom,
temveč z vsoto učinkov določenega števila vzporednih
dogajanj. Med njimi je bilo postopno prehajanje
iz popolnoma meglenega ozračja v začetnih obdobjih
Atlantide do takšnega ozračja, kot ga imamo danes. Če bi
megleno ozračje ostalo, »bi bilo za človeka nemogoče, da
bi si pridobil svoje sedanje telo. Postopoma so prišli nalivi
dežja; postopoma so se ljudje prilagodili docela novemu
načinu življenja, novemu zaznavanju in novi zavesti.
Stvari so morale prevzeti svoje današnje obrise, zrak se
je moral osvoboditi vode. Ta proces se je odvijal na tisoče
let. Zgolj postopoma so stvari pridobile jasne oblike.
Človeška duša je morala prejeti drugačne, nove vtise in
oblikovati svoje telo v skladu s tem.« 25
To očiščevanje ozračja se je dogajalo na naslednji način:
»Kadar si predstavljate, kako se megla dviga, kako se
oblikujejo oblaki in pade dež, potem imate v malem to,
kar se je dogodilo nad velikanskimi prostranstvi Atlantide
v teku tisočletij,« 26 ko so se občasno meglene mase,
ki so obdajale Atlantido, zgostile v vodne kaplje in padle
na zemljo v obliki dežja. Ta razvoj je omenjen v Bibliji kot
'štirideset dni in štirideset noči' neprestanega dežja, ki je
povzročil vesoljni potop. Kot rezultat tega dogajanja »so
bile proti koncu Atlantide iz zraka odstranjene goste vodne
mase. Zgolj takrat so lahko ljudje postali bitja zraka
in zemlje, kot smo sedaj mi. Atlantidijci sploh niso videli
sonca, tako kot ga vidimo danes; bil je viden kot mogočni
15
sončni obroč. Zato ker ni bil zrak nikoli brez vode, ni bilo
nikoli nobene mavrice. Zgolj po ločitvi vode in zraka je bil
mogoč pojav mavrice. Celoten proces potopa Atlantide je
prikazan v Bibliji v zgodbi Noeta in mavrice.« 27
wVendar pa nam mora biti jasno, da veliko dežja lahko
povzroči poplave, ne pa pogreznjenje zemeljske površine.
K temu je prispevalo nekaj drugega. Kot je že bilo
omenjeno, so bile »duševne sile Atlantidijcev bistveno
močnejše, kot so danes, in so tako oblikovale kot prevladovale
nad fizičnim telesom. Specifična čvrstost telesa
se je razvila kasneje. Človek starodavne Atlantide bi bil
recimo sposoben prelomiti železniški tir z lahkoto, ne
zato, ker bi bile njegove fizične sile močne – kajti njegovo
okostje še ni bilo razvito – temveč s pomočjo njegovih
magičnih, psihičnih sil. Topovska krogla bi lahko bila, na
primer, odbita s to psihično silo.« 28
Zatorej »v najzgodnejšem atlantskem času človek ni uporabljal
ognja, saj mu je bila za njegovo delo na razpolago
življenjska sila. Ampak v teku časa je bil vedno manj
sposoben uporabljati to silo in se je zato moral naučiti
izdelave orodja iz tako imenovanih neživih stvari. V ta
namen je uporabljal ogenj« 29 v nadaljnjih fazah atlantskega
razvoja. Vendar pa so vse do konca Atlantide obstajale
skupine ljudi, ki so bile še vedno sposobne manipulacije
svojega naravnega okolja s pomočjo duševnih sil.
To samo po sebi za propad Atlantide še ne bi bilo dovolj.
Odločilen faktor je bilo »dejstvo, da je razvoj spomina vodil
do prevladujoče moči osebnosti. Človek je hotel, da se
šteje za nekaj preko lastne moči. Bolj kot se je povečevala
njegova psihična moč, bolj jo je hotel izkoristiti zase. Častihlepnost,
ki jo je razvil, se je spreobrnila v izrazito sebičnost.
Na ta način se je pojavila zloraba psihičnih sil. Če
upoštevamo sposobnosti Atlantidijcev, ki so bile rezultat
njihovega obvladovanja življenjske sile, potem lahko razumemo,
da je imela ta zloraba neizogibno velikanske
posledice. Obsežna moč nad naravo se je lahko uporabila
za služenje osebnemu egoizmu« 30 različnih atlantidskih ras
in podskupin. Vendar je nemogoče »uporabiti sile rastlin
z magičnimi sredstvi, ne da bi istočasno vplivali na sile
zraka in vode. Ko se je volja Atlantidijca spreobrnila v
zlo in uporabila te sile za egoistične namene, je on istočasno
izzval sile vode in zraka ter jih tako osvobodil; stara
Atlantida je propadla kot rezultat« 31 vsote učinkov tovrstnega
manipuliranja narave.
Zloraba psihičnih sil v sebične namene se ni dogajala le
med običajnim prebivalstvom Atlantide. V njenih prvih
obdobjih »so vse kulturne institucije in družbeno življenje
izhajale neposredno iz božanskih navdihov. Prej
kot ljudje so bili bogovi ustanovitelji atlantidske kulture.
Toda bolj ko se je atlantska era nadaljevala, bolj opazna
so postala glavna nasprotja in spori. Vzporedno z naprednimi
misteriji so delovali dekatentni misteriji, v katerih
so naraščali odkloni in zmote. Sile rasti v naravi in človeku,
s katerimi so ustvarili v dobrih misterijih osupljiva
čuda kulturnega življenja na osnovi velike gibkosti
fizične snovi, so bile v teh misterijih zlorabljene. Znotraj
postopno razvijajočih se skupnosti, ki so bile podobne državam,
se je pojavil pohlep po razprtijah in moči. Boj med
tema dvema nasprotujočima se tokovoma se je moral odražati
v dramatični različnosti v zunanji obliki človeških
teles. Nazadnje se je vse zlo, ki je nasprotovalo dobrim
atlantidskim misterijem, združilo v orjaško katastrofo.
Mavrica
Tako kot so lahko duševno-duhovne sile še vedno učinkovale
na zunanjo obliko fizičnega telesa človeka, tako so
tudi postopoma posegala v sestavo same zemeljske površine.
Črno-magijska zloraba sil rasti in razmnoževanja,
ki je izžarevala iz dekadentnih misterijskih centrov,« 32 je v
takšnih okoliščinah pripeljala do pogreznjenja specifičnega
dela atlantskega kontinenta.
V luči teh opisov bi moralo biti razvidno, da ni bilo samo
ene naravne katastrofe v času dolgega obstoja Atlantide,
ki je pripeljala do stanja, ko je preostal samo en velikanski
otok, Pozeidonija, ki ga omenja Platon. Ta otok je doživel
enako usodo pred približno deset tisoč leti. Spomin na
ta dogodek se je ohranil pri vseh ljudstvih sveta v obliki
mita o vesoljnem potopu. »Več kot šestdeset različnih
mitov o potopu je preživelo do današnjih dni. Vsak od
njih ima osrednjo figuro, ki ustreza Noetu. Indijci imajo
Manuja; Grki Devkalijona; Kaldejci Ksisutrosa; Babilonci
Utnapištima. Te različne tradicije se spominjajo vesoljnega
potopa, ki je pogoltnil kontinent Atlantido in z njim
vred izbrisal celotno obdobje razvoja človeške zavesti.« 33
16
ŠIRIMO OBZORJA
Vendar pa takrat niso bili uničeni vsi plodovi atlantidske
civilizacije, kajti deli atlantidskega človeštva
so se izselili na druge kontinente. Kot rezultat naravnih
katastrof »je bila spremenjena celotna površina
Zemlje. Evropa, Azija in Afrika na eni strani in
Amerika na drugi strani, so začele postopoma pridobivati
svoje današnje oblike. Veliko število ljudi
se je izselilo v te pokrajine. Mnogovrstni narodi so
se nastanili v teh pokrajinah – ljudje, ki so bili na
različnih nivojih razvoja, kot tudi korupcije. Ta velika
preseljevanja so se nadaljevala dolgo časa« 34 in so
predstavljala bistven del priprav za naslednji stadij
človeškega razvoja – za vzpostavitev in razvoj sedmih
kulturnih obdobij prve poatlantske ere, v kateri
živimo sedaj.
Opombe:
1 Osnovni opis prejšnjih stopenj razvoja je na voljo v članku Duhovno
znanstvena razlaga razvoja vesolja, Svitanje, Poletje 2016.
2, 4, 13 Steiner, Theosophy and Rosicrucianism, Kassel, 25.06.1907
3, 10, 14, 21, 24, 29, 30 Steiner, Cosmic Memory
5 Steiner, The Riddles of the World and Anthroposophy, Berlin,
9.11.1905
6 V Steinerjevih delih so na voljo opisi številnih lastnosti atlantske
dobe – kot so poreklo ras, sedem atlantidskih orakljev, povezave
Atlantidijcev z različnimi skupinami duhovnih bitij, itd. – ki jih
zaradi prostorske omejitve ne moremo niti omeniti v tem članku.
7 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 3 in 11
8, 22, 28, 31 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 10.06.1909
9 Steiner, Occult Science
11, 25, 26 Steiner, Occult Signs and Symbols, Berlin, 14.09.1907
12 Steiner, Universe, Earth and Man, Stuttgart, 14.08.1908
15 Steiner, The Principle of Spiritual Economy, Munich, 7.03.190
16 Steiner, The Riddles of the World and Anthroposophy, Berlin,
9.11.1905
17 Steiner, The Adept-School of the Past, Dusseldorf, 7.03.1907
18 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 2 in 5
19, 20, 23 W. Scoot-Elliot, The Story of Atlantis and the Lost Lemuria
27 Steiner, Reading the Pictures of the Apocalypse, Christiania,
17.05.1909
32, 33 Emil Bock, Genesis – Creation and the Patriarchs
34 Sestavljen citat iz dveh virov: opomba 8 in 9
Salutogeneza
Naj spodbujamo zdravje ali
preprečujemo bolezen?
Michaela Gloeckler Marina Nuvak
Kje lahko najdemo temelj zdravja in in
dobrega počutja telesa, duše in duha?
Beseda salutogeneza izvira iz latinske
besede 'salus' ali 'salis', kar pomeni zdravje;
in grške besede 'genesis', kar pomeni
izvor. S to besedo opisujemo novo smer
v raziskovanju, ki obravnava vir zdravja v
zvezi s telesom, dušo in duhom.
S tem, ko se salutogeneza obrne k osnovnim vzrokom
zdravja in dobrega počutja, ustvari vzorec novega
modela v medicinskem raziskovanju. Model,
ki je zadnjih 300 let veljal v medicini, je bila patogeneza.
Ta beseda izvira iz grških besed 'parthein',
trpljenje, in 'genesis', začetek ali izvor. Ta beseda
kaže na izvor, korenine trpljenja, tj. bolezni.
Patogeneza je usmerjena k izvoru bolezni. Ideja
preprečevanja je zelo močno povezana s patogenezo
v tem, da poskuša preprečiti ali držati stran tisto, kar
povzroča bolezen.
Salutogeneza se je kot koncept pojavila v angleško
govorečem svetu že v šestdesetih letih. Na področju
zdravja ter političnih in akademskih diskurzov v
Evropi pa se je pojavila šele v devetdesetih letih. Pomemben
vzrok za to je očitno dejstvo, da je bil stari
koncept patogeneze še vedno finančno izvedljiv. Povečano
število storitev in stroški, do katerih je prišlo
v sistemu zdravstva, ter vse s tem povezane finančne
težave, so privedle do tega, da se je na mednarodnem
nivoju odprl pogled k novemu zdravstvenemu
modelu, salutogenezi, za katero sta primarni
vprašanji: Od kod izvira zdravje? Kako ga je možno
okrepiti? Nič več ni pomemben samo izvor bolezni
in kako jo preprečiti.
Kaj je temeljna razlika med starim patogenetskim
in novim salutogenetskim modelom? Patogenetski
model na primer temelji pri infekcijski bolezni na
ideji infekcije in si tako postavlja vprašanja: Od koga
sem to dobil? Kaj je to? Bakterijsko ali virusno? Kateri
antibiotik moram vzeti?
17
Po drugi strani pa salutogenetski model temelji na vprašanju:
Zakaj sem lahko ostal zdrav, medtem ko so ostali
okoli mene dobili infekcijsko bolezen? Vprašanje, zakaj
ena oseba podleže virusu, druga pa ne, je salutogenetsko
(raziskovalno).
Kaj pravzaprav tvori dobro zdravje?
Trije pionirji salutogeneze
Cilj salutogeneze je, da pozornost ljudi usmerimo k virom
zdravja in zdravljenja posameznikov in družbe.
Rudolf Steiner (1861 – 1025)
Leta 1920 je Rudolf Steiner v svojem predavanju zdravnikom
že izjavil, da mora imeti zdravnik, če želi pomagati
posamezniku, pregled nad celotnim človeštvom. Zakaj?
Zato, ker je vsak človek del celote in lahko tako ali drugače
vpliva na druge ljudi, bodisi zavestno ali nezavestno.
Po načinu, kako se sporazumeva z drugimi, tako
notranje kot zunanje, je aktivno vpleten v razvoj zemlje
in človeka. Bolj ko zmorem delovati iz širše perspektive,
tudi pri majhnih dnevnih detajlih, bolj sem zmožen prispevati
k rasti in zdravljenju celote. Bolj ko sem v svojih
dejanjih izoliran in nepovezan, v večji nevarnosti sem, da
postanem 'bolezenski faktor' na poti celotnega razvoja.
Zdravje, 'popolno zdravje', pomeni vključenost. Bolezen
je vedno posledica izolacije ali nevključenosti posameznih
procesov, funkcij ali substanc v organizmu. Pri vseh
naših dnevnih opravilih moramo upoštevati velike cilje
človeštva in jih ne smemo spregledati.
Aaron Antonovsky (1923 – 1994)
Ta oče salutogenetskega modela je dobil nalogo, da razišče
zdravstveno stanje pri starješi populaciji v Izraelu. Pri
tem je razvil kriterij za merjenje telesnega in duševnega
zdravja. Na njegovo veliko začudenje je dokazal, da so
med najbolj zdravimi člani starejše populacije tisti, ki so
preživeli grozote holokausta.
Abraham Maslow (1908 – 1970)
Skupaj s Carlom Rogersom in Ericom Frommom, ki sta
pripadala skupini, ki je ustanovila humanistično psihologijo
in psihoterapijo, je Abraham Maslow pri svojem
raziskovanju duševnega zdravja naletel na neverjetna
odkritja. Da bi postavil kriterij duševnega zdravja, je
preiskoval zdrave ljudi. Tisti, ki so se mu zdeli najbolj
zdravi, so vsi v preteklosti doživeli neko obliko preboja
ali točke preobrata. Imeli so že iskušnje duhovne narave,
kot na primer izventelesne izkušnje, srečanje z bogom ali
neko drugo mistično izkušnjo. Odkril je tudi, da pri vsaki
duševno bolni duši obstaja notranje jedro, ki je popolnoma
zdravo. Če to jedro primerno okrepimo, je oseba
zmožna bolje obvladovati svoje težave in se lahko na bolj
zdrav način poveže z svojim okoljem.
Psiho-socialno zdravje – ekonomski vidik
Model salutogeneze je postal zanimiv ne le za vlade, ampak
tudi za gospodarstvo. V okviru srečanja Svetovne
trgovske organizacije, ki je potekalo leta 1994, so sprejeli
odlok, ki je dovoljeval trgovanje znotraj celotnega območja
socialnih služb. To se je dogajalo v času tako imenovanega
urugvajskega zasedanja, kjer so podpisali splošni
sporazum o trgovanju. Sto dvajset držav je ratificiralo ta
sporazum in so sedaj pripravljene obravnavati socialne
službe, na primer zdravstvo, kot dobro, ki ga lahko vodi
tudi privatna ustanova.
Kot posledico tega sporazuma je potrebno na novo oblikovati
socialne službe, ki morajo postati tudi bolj transparentne.
Da bi to dosegli, so razvili nekakšen postopek
nadzora nad kakovostjo, na osnovi katerega je mogoče
izpostaviti vsako posamezno službo: na primer, koliko
časa (natančno) je potrebno za primerno izvedbo nekega
terapevtskega ukrepa.
Težava pri tem pristopu je, da vse tisto, kar ne prinaša
finančnega dobička, ne bo všteto med povrnjene stroške.
Osebna pozornost in čas, ki ga namenimo neki osebi, ki
na primer ne želi le, da jo ob pravem času odnesemo v
kopalnico, ampak bi se rada z nami pogovorila o neki
nujni zadevi, bi moral sistem prav tako vključiti v plačilo.
Toda razlogi proti temu so vedno omejeni finančni viri.
Nadzor nad kakovostjo seveda poveča učinkovitost, istočasno
pa nosi v sebi nevarnost reguliranja celotnega
socialnega področja, ki potem ne more več zadovoljiti
18
resničnih potreb ljudi. Postavlja se vprašanje, kako oblikovati
pomembne nove oblike in strukture za resnično
moderen, v prihodnost obrnjen zdravstveni sistem, v katerem
morajo biti obvezno vključene tudi pobude pacientov
in civilne pobude.
Leo Nefiodow v svoji knjigi The Sixth Kondratieff pojasni,
da se gospodarstvo razvija glede na Kondratieffove
cikle (ti se imenujejo po Rusu Nikolaiu Kondratieffu 1892
– 1939).
Kondratieff je odkril, da so to podaljšani cikli razvoja, ki
trajajo 40 do 50 let (1926). Napisal je, da lahko vsakih 40
do 50 let opazimo povsem nov razvoj, ki močno vpliva
na svetovno gospodarstvo.
Leta 1800 je prišlo do izuma parnega stroja in industrializiranja
proizvodnje bombaža. Sledila je proizvodnja
jekla in železnice, nato je prišla petrokemična in avtomobilska
industrija in nazadnje informativna in računalniška
industrija. Vsak od teh razvojev je prinesel velik gospodarski
napredek.
Računalniški bum kaže znake hitrejšega zatona, kot je
bilo prvotno mišljeno. To daje vprašanju, kaj je tisto, kar
bo dalo gospodarstvu njegov naslednji veliki polet, posebno
fascinacijo.
Zelo verjetno bo to psihosocialno zdravje - drugimi besedami,
trg socialnega skrbstva. Če se bo proizvodnja zdravil
še vedno tako strmo dvigala, kot se je v zadnjih dvajsetih
letih, potem bo po izračunih svetovne zdravstvene
organizacije, do leta 2100 vsak drugi prebivalec industrijskih
narodov odvisnik. Z drugimi besedami, 80% prebivalstva
bo odvisnega in bodo potrebovali neke vrste pomoč.
V poslu je že mogoče opaziti, da postaja vse večji
problem odsotnost z dela zaradi psihosocialnih motenj.
Danes so ljudje zmožni manj prenesti in vse pogosteje
zbolijo. K temu lahko dodamo psihosocilni stres tistih, ki
so brezposelni. Če želi biti gospodarstvo stabilno, mora
imeti dovolj zdrave ljudi. In prav zaradi tega razloga se
gospodarstvo zanima za model salutogeneze.
Če pogledamo v prihodnost, se soočimo z družbo, ki
bo temeljila na razmerju 20 proti 80, kjer bo zaposlenih
le 20% prebivalcev, medtem ko jih bo 80% potrebovalo
socialno pomoč. To apelira na vse nas, posebno tiste, ki
smo povezani z Združenjem antropozofske medicine, da
prevzamemo nalogo, da to razmerje obrnemo. 80% prebivalcev
bi moralo biti zaposlenih in sposobni bi morali
biti ustvarjati nova delovna mesta na bazi novih perspektiv,
ki izvirajo iz celostne gospodarske in politične vizije,
in ki bo omogočila tistim 20% nezmožnih za delo, da bo
poskrbljeno zanje. Naraščajoči stroški in dosežki v zdravstvenem
sistemu postavljajo naše delo v antropozofski
medicini ob bok političnim in gospodarskim strukturam,
ki želijo do največje možne mere spodbujati splošno
zdravje in dobro počutje prebivalstva.
Kje lahko odkrijemo osnovo za zdravje in dobro počutje
telesa, duše in duha?
Širitev meja vzdržljivosti
Pri patogenem modelu je cilj fizičnega organizma homeostaza,
beseda izhaja iz grščine in označuje podobno ali
stalno stanje. Homeostaza je seveda odločilnega pomena
za zdravje. Model, ki ga poudarja salutogeneza, pa je heterostaza
(hetero = različen), moč prilagajanja in preobražanja
organizma, potrebna pri soočanju z različnimi pogoji
in premagovanju konflikta, za kreiranje homeostaze.
Ko se srečuje s tistim, kar je tuje, postane človek močnejši.
Takrat pa postane poglavitno, da prepozna meje fizične
in psihične vzdržljivosti in jih širi.
Ta salutogeni model podpira stališče antropozofske medicine,
da je za otroke zdravo, da prebolijo otroške bolezni,
ker se okrepijo in razvijejo imunski sistem ter sposobnost
za samoregulacijo in samozdravljenje. Seveda je
tukaj za zdravnike vedno pomembno, da ugotovijo, ali je
določen otrok dovolj močan, da premaga neko bolezen,
ali ne. Če je otrok prešibak, potem je smiselno, da ga cepijo
ali ga zdravijo z antibiotiki oziroma s kakšnim drugim
zdravilom za znižanje vročine.
Seveda ta model sproža vprašanja glede javnega zavzemanja
zdravstvenega sistema za cepljenje. Precejšnja nevarnost
je, da preko masovnega cepljenja proti celotnemu
obsegu otroških bolezni, celotne populacije oropamo
možnosti, da bi zgradile novo, daljnosežno imunost do
bolezni. Zdravnik, ki deluje po patogenem modelu, bi
priporočal cepljenje proti vsakemu virusu gripe, da se
izogne stresu in bremenu. Ob vsakem najmanjšem občutku
neudobja pa pacientu predpiše to ali ono tableto.
Salutogeneza predstavlja drugačno držo. Vpraša:
Kako naj se naučim prenašati vse različne življenjske situacije
in obenem ostanem notranje fleksibilen?
Kako naj prenašam frustracijo in stres, pa kljub temu obdržim
stabilnost in integriteto v značaju?
Zaznavanje, da ima življenje smisel
Na psihološkem področju se salutogeneza ukvarja z izgradnjo
čuta za skladnost, občutka za to, kaj povezuje
vse, kar obstaja. Le ko oseba zmore najti smisel tako v podrobnostih,
kot v širših vidikih sveta, lahko najde smisel
življenja. Kako lahko to dosežemo? Antonovsky daje na
to vprašanje zelo natančen odgovor. Otrok mora priti do
zadovoljive zaznave sveta skozi vzgojo in izobraževanje.
Zmožen mora biti naučiti se, da je svet razumljiv, dragocen,
smiseln in obvladljiv. To zahteva pogled na svet, ki
pomaga pridobivati samopoznavanje in zmožnost, da se
znajde v življenju - zaznavanje, da ima življenje smisel.
Po drugi svetovni vojni je bilo mnogo otrok, ki so bili
obremenjeni s hudo tesnobo, ki je izvirala bodisi iz izkušenj
v vojnem času bodisi od tega, ko so poslušali odrasle
19
govoriti o atomski bombi, ki so jo spustili na Japonsko.
V takih primerih je pomembno, da ima otrok vsaj eno
odraslo osebo, ki na nek način razume njegovo situacijo
in je sposobna odgovoriti na njegova vprašanja. To mu
pomaga zgraditi čut za skladnost. Vsaj pomaga mu prenašati
strahove in stiske te vrste. Daje tudi nekaj upanja,
da bo premagal strah in da bo mogoče celo nekaj storiti,
da se zacelijo rane, ki jih je povzročila vojna.
Podobno so otroci in mladostniki danes preživeli primerljivo
izkušnjo ob dogodkih 11. septembra. Tukaj so zelo pomembni
pogovori in poročila ter kolikor je možno različni
viri, ki jim pomagajo tak dogodek razumeti, kar omogoči,
da ga notranje procesirajo. Najpomembneje od vsega pa
je, da je v bližini odrasla oseba, najbolje mama ali oče, ki
je zmožna deliti z njimi in se zavedati okoliščin, istočasno
pa zmore odsevati občutek upanja in zaupanja. Pomaga,
če lahko ljudje - kljub doživljanju situacije - še vedno izgledajo
'normalni', pozitivni in radostni. To je res pomembno.
Čut za skladnost je mogoče razvijati zgodaj v otroštvu. Rudolf
Steiner je napisal naslednji jutranji verz in priporočal,
da ga govorijo na začetku vsakega dneva oboji, tako učenci
od 5. razreda dalje, kot učitelji prve waldorfske šole.
Gledam v svet,
Kjer sije sonce,
Kjer žare zvezde,
Kjer so kamni,
Rastline žive in rastejo,
Živali čuteče živijo,
Kjer človek v svoji duši
duhu daje dom.
Gledam v dušo, ki živi v meni.
Duh božji,
Ti, ki tkeš
V sonca in duše svetlobi,
V širjavah sveta tam zunaj,
K tebi, duh božji,
Se obračam in prosim,
Naj moč, sposobnost in milost
Za življenje in delo
Živijo in rastejo v meni.
Namen ni, da kreiramo železno ideologijo, ampak da
spodbudimo proces notranje rasti, ki otrokom omogoči,
da se močneje povežejo z dogodki v svetu, tako da razumejo,
da se učijo in delajo. Ta proces se ob prisotnosti
odraslih, ki delujejo na lastnem čutu za skladnost za sebe
in svet, še bolj okrepi. Rudolf Steiner je bil mnenja, da je
kreiranje te skladnosti ena najpomembnejših nalog naše
ere (imenoval jo je peta po-atlantska epoha, ki se začne
v petnajstem stoletju, o tem lahko preberete v njegovem
delu Oris ezoterične znanosti). Da bi našli skladnost zase,
se moramo obvezno vključiti v notranji in zunanji boj s
silami in težnjami zla, kot je to predstavljeno v Goethejevem
Faustu v dogovoru o zlu med Mefistom in Faustom.
Razsežnost nasilja in razdejanja, ki jo širijo preko televizije,
video posnetkov in medijev, zagotavlja, da ne bo ostal
nedotaknjen nihče, ki se ni začel prebujati v samozavedanje.
Ko človek prepozna zlo, postane nevarnost, da
bi ji podlegel, nekoliko manjša. Če najprej prepoznaš zlo
in ga nato premagaš, je vedno več možnosti, da se razvijejo
resnica, lepota in dobrota. Stari kitajski pregovor
pravi, da sta le dve poti do modrosti – preko spoznanja
ali preko bolečine in trpljenja.
Kje je bil bog, ko se je dogajal Auschwitz?
Tretji in najodločilnejši faktor je med tistimi, ki jih ljudje
najteže dosežejo. Ta je, v toku razvoja človeštva, preko
vere zgraditi odpornost, duhovno trdoživost. Koliko ljudi
je, ki zapadejo v depresijo, ker so izgubili vero v boga,
v ljudi in v človeški razvoj? Težko je še naprej prenašati
teror, nasilje, korupcijo, vojne in katastrofe, o katerih
poročajo. Bolezen, zloraba mamil, zdravil, teroristična
dejanja in dejanja v obupu (vključno s samomorom), vse
to so posledice. Danes je najpomembneje to, da kreiramo
názor, ki lahko razume tisto, kar je negativno, zlo ali destruktivno
in se na smiseln način prebiti preko njih.
Hans Jonas (1903 – 1993), židovski filozof, kolega in sodobnik
Antonovskega, je pomembno vplival na razprave
o etiki v 20. stoletju. Osrednja teza njegove filozofije je
humanistično obarvano 'načelo odgovornosti'. Jonasova
mati je umrla v plinskih celicah v Auschwitzu. Kot aktivnemu
židu mu je bilo to nedojemljivo, kajti po židovski
tradiciji živi bog v zgodovini, deluje v zgodovini, ko
preko zgodovinskih procesov spremlja ljudi. Bog je tako
rekoč zgodovinsko otipljiv in nikoli ne kaznuje pravice.
Skozi izkušnjo Auschwitza je Jonas vprašal: Kje je bil bog,
ko se je dogajal Auschwitz? Ali se je obrnil proč od človeštva,
ga zapustil? Ali je sploh kdaj obstajal? Ali pa je
preprosto spremenil svoj odnos do človeštva ... je svoj
odnos razvijal dalje v tok človekovega razvoja? Medtem
ko si je postavljal vsa ta vprašanja, je Jonas dosegel
20
sedanji evolucijski koncept boga (o tem lahko preberete
v njegovem delu 'Koncept boga po Auschwitzu ' (Der
Gottesbegriff nach Auschwitz).
Jonas zaključi, da pojav holokavstva kaže, da kar se človeštva
tiče, bog ne more biti več vsemogočen in vseveden.
Pravzaprav je vso modrost, vso svojo moč dal ljudem, da
lahko izberejo dobro v svobodi. Ta svoboda dovoljuje, da
izberemo napako in gremo na stranpot na najslabši možen
način. Človek mora biti zdaj odgovoren za to, kar dela.
On je pdgovoren za svojo mojstrovino (zmazek), ne bog.
če uživamo naprej pripravljeno, konzervirano zelenjavo
ali sintetične vitamine. Vse, kar je predhodno prebavljeno,
nadomestno, ali 'naprej pripravljeno', zahteva od organizma
premalo lastne aktivnosti. Aktiviranje, namesto
oddih in zaščita, je osnovno vodilo zdrave prehrane.
Cilj zdravil, ki jih ponuja antropozofska medicina, je, da
okrepijo pacientovo telesno odpornost. Ne smemo telesu
odvzeti njegovo delo, zdravilo bi moralo raje pomagati
organizmu, da razvije in mobilizira svoje sile odpornosti,
sile samozdravljenja.
Jonas tudi odkrije, da je področje srca, zavesti in ljubezni
resnično območje človeštva. Ta center je tisti, ki je kompatibilen
s svobodo ljudi in njihovim neodvisnim védenjem.
Samo to področje je bilo uravnovešen stik med ljudmi
in bogom od prvega dne stvarjenja, do danes. Medtem
ko je védenje in moč mogoče zlorabiti, lahko služita tudi
razvoju človekovih zmožnosti in samozavedanja. Ljubezen
vseeno je. Označuje večno jedro človeškega bitja,
ki ostane povezano z bogom, tudi v Auschwitzu. Bog je
ljubezen. Ta bog lahko obstaja v Auschwitzu in spremlja
ljudi v plinsko celico. Ta koncept boga v Auschwitzu je
osvobodil Jonasovo podobo boga. To je hkrati najmočnejši
možni salutogeni model. Je model z voljo prepojenega
človeškega duha, ki ga hoče ego, le-ta mobilizira vse vire
odpornosti v človeških bitjih. Odgovarja na vprašanje:
Kaj mi dovoljuje, da prenašam fizične, duševne in duhovne
napade tako, da ostanem zdrav?
Omogočanje, da ostanejo viri zdravja
odsegljivi – nova naloga medicine
Resnični model salutogeneze, ki je osnovan na heterostazi
in aktivizaciji odpornosti, ki jo ima telo samo, pripelje do
vseobsegajoče prenove v vseh vejah moderne medicine.
Zdrava prehrana, z živili, pridelanimi na živ in zdrav način,
je eden zelo pomembnih elementov, ki spada k temu.
Proces prebavljanja in spreminjanja teh hranilnih snovi v
telesno substanco zahteva več napora od organizma, kot
Vzgoja in izobraževanje, ki se posveča otroku, pomaga
poskrbeti za letom primerne omejitve in mu dovoli, da
doživi samega sebe in se razvija.
Tukaj je pomembno, da otroku ponudimo primere v njegovem
okolju, s pomočjo katerih se lahko nauči sprejeti
izzive in biti kos oviram.
Otroci bi morali imeti možnost, da preko sporov z zanesljivimi
odraslimi ljudmi merijo svoje sile; da lahko doživijo
in uravnovesijo svoje lastne sposobnosti.
Dobra vzgoja je tista, ki jo karakterizira odkritost, ljubezen
in spoštovanje do drugega. V tem pogledu odkritost
zagotavlja osnovo, kajti kolikor sta pomembni ljubezen
in samostojnost, jima manjka temelj, če ju ne spremlja
odkritost, ki je tako rekoč ljubezen na nivoju védenja.
Preko jasnega mišljenja, kar pravzaprav pomeni zdravje
na duhovnem nivoju, se otrok nauči sebe postaviti znotraj
konteksta sveta in najti svoje mesto v njem.
Kadar polomi igračo, pride lahkoverno k odraslemu in
vpraša: »Mi jo lahko popraviš?« Popraviti v tem smislu
pomeni, da jo spet sestaviš v celoto, pozdraviš. Zdravje je
povezovanje, harmoniziranje vseh funkcij. Pomeni tudi
svéto, svéto v nas.
Antropozofija kot znanost duha, duše in človeškega bitja
lahko sprejme ta novi salutogeni model zdravja vse do
zadnjega detajla. Veliko odgovornost polaga posebno
na antropozofske pedagoge in zdravnike, da prispevajo
21
preko lastnega raziskovanja, tako da bo lahko ta model
široko razširjen in uresničen.
Zahteva, da obstoj duha vnesemo v naravno znanstveno
medicinsko debato in ne, da jo izločimo kot 'transcendentno',
tako da jo prenesemo na teologe in filozofe.
Zdravje modernega človeka je v celoti odvisno od tega,
kaj misli o sebi kot človeškem bitju, in od tega, po kateri
poti razvoja potuje.
Salutogeneza: sedem zahtev za zdravo rast
in razvoj
Vsak, ki se začne zavedati božanskega duhovnega obstoja,
ki se zanj 'prebudi', se lahko nauči, kako postati bolj
zdrav in človeški. Rudolf Steiner, izkušen učitelj na področju
samorazvoja, je opisal, kako je mogoče to narediti.
V svojih delih Ezoterična znanost, Teozofija in Kako do
spoznanja višjih svetov jasno navaja, da so pridobivanje
znanja, prizadevanje za višji razvoj ali meditacijske vaje
lahko koristni samo, če rezultat tega dela obrodi sadove
v vsakodnevnem življenju. Kajti, kako naj navsezadnje
tako odlične človeške lastnosti, kot so čaščenje, notranji
mir, pogum, zaupanje, upanje, zvestoba, predanost, ljubezen
in odkritost postanejo avtonomne in potem potrdijo
avtonomijo drugih. Da se jih naučimo, morajo te kvalitete
imeti svoje korenine v vsakdanjem življenju ter jih
je potrebno pravzaprav razvijati in dokazati v dnevnem
življenju.
Prvi pogoj
»Prvi pogoj je, da svojo pozornost obrnemo k temu,
da izboljšamo svoje fizično in duševno ali duhovno
zdravje. Naše zdravje ni odvisno predvsem od nas, pa
vendar se lahko potrudimo, da ga izboljšamo.«
Iz zgornje izjave bi lahko domnevali, da nam je dana svoboda,
da samoljubno kultiviramo naše lastno zdravje.
Vseeno pa lahko najdemo pravo ravnotežje med ugodjem
in dolžnostjo. Zelo smo povezani, tako mentalno kot
fizično, z našimi dnevnimi nalogami, tako zelo, da pogosto
spregledamo svoje zdravje. Lahko preskočimo obrok,
lahko - da preživimo - delamo polovico noči, morda
celo noč. Z drugimi besedami, zahteve našega dela nam
pogosto preprečijo, da bi skrbeli za lastno dobro počutje.
Drugi pogoj
»Drugi pogoj je, da sebe čutimo popolnoma kot del
življenja. Velja tako za najmanjšo stvar kot tudi za
večje. S takim odnosom bom lahko na primer gledali
na kriminalca popolnoma drugače, tako da se bomo
vzdržali lastne sodbe in si rekli: to je človeško bitje,
prav tako kot sem jaz. Moja posebna vzgoja mi je lahko
preprečila, da bi doživel enako usodo kot on. Če bi se
njegovi učitelji z njim enako trudili, kot so se moji z
mano, bi bilo zanj morda bolje. Spomnil se bom, da
sem užival privilegije, ki so bili njemu odvzeti, in da
se lahko zahvalim mojim okoliščinam za srečo, ki mi
je bila dana. Potem mi spoznanje, da sem zgolj člen,
segment celotnega človeštva, ne bo tuje, in da kot tak
nisem odgovoren za vse, kar se zgodi.«
Kdorkoli izvaja ta pogoj, pride do nekoliko presentljivega
spoznanja samo glede tega, koliko energije porabimo
s svojimi dejanji. Če mi gre kdo na živce in se odzovem
na tem nivoju, situacija hitro eskalira ali vodi k trajnemu
nesoglasju. Lahko se izognem reakciji na človeka in se
namesto tega vprašam: Kako naj delujem, da bo ta oseba
izrazila svojo boljšo naravo? Kaj je notranje doživljal,
kaj se mu je morda doma zgodilo, da je njegov tolerančni
nivo tako nizek? Tudi če ne moremo odgovoriti na ta
vprašanja, je pomemben korak samo dejstvo, da so bila
postavljena brez sodbe. Ni neobičajno, da ob soočenju s
takim odnosom druga oseba začne čez nekaj časa spreminjati
svoje obnašanje.
Tretji pogoj
»... da premagamo prepričanje, da so naše misli in
čustva prav tako pomembna za svet kot naša dejanja.
Če nekoga sovražimo, je to prav toliko uničujoče kot
fizični udarec. To vodi k uvidu, da jaz, kadar se izboljšam,
ne le nekaj naredim zase, ampak da naredim nekaj
za svet. Svetu prav toliko koristijo moja čista čustva in
misli, kot moja dobra dela.«
Vsak, ki pozna nekoga, do kogar čuti ljubezen, spoštovanje
in čaščenje, ve, kako učinkovite so v odnosih dobre
misli in čustva. Otroci, ki jih obravnavamo z ljubečim
spoštovanjem, odrastejo v vzdušju, ki deluje kot moralna
stena zaščite pred običajnimi dnevnimi nesrečami in
strašnimi izkušnjami ter odrastejo s čisto drugačno notranjo
samozavestjo, kot bi bilo mogoče brez te vrste zaščite.
Četrti pogoj
Peti pogoj
»Spoznanje, da naša prava narava leži znotraj. Če
vidimo sebe le kot produkt našega fizičnega okolja, ne
moremo ničesar doseči v ezoteričnem šolanju. Osnovna
zahteva je, da sebe jemljemo kot bitje z dušo in
duhom. Ko nam uspe priti do tega prepričanja, smo
sposobni razločevati med notranjim klicem in zunanjimi
dosežki in odkrijemo, da eno ni nujno merjeno z
drugim. Kot ezoterični učenci moramo najti osrednje
ravnotežje med tistim, kar zunanje okoliščine zahtevajo,
in tem, kar vemo, da odgovarja našemu značaju.
Ta vaja razvije to, kar v ezoterični znanosti imenujemo
'duhovna tehtnica'. Na eni strani je srce, odprto potrebam
zunanjega sveta, na drugi pa 'notranja gotovost
in neomajna vzdržljivost'.«
»Trdnost pri sledenju odločitvi, potem ko smo do nje
prišli. Nič nas ne bi smelo pripeljati do tega, da opustimo
nekaj, za kar smo se odločili, razen spoznanje, da
smo naredili napako. Vsaka odločitev, ki jo naredimo, je
sila, ki deluje po svoje, tudi kadar na področju, kjer jo
prvič izvedemo, ni takoj uspešna. Uspeh je pomemben
ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1
12/16/14 10:00 AM
22
LITERATURA
Šesti pogoj
Zaključek
le, kadar delujemo iz hrepenenja. Vsako delovanje,
ki ga spodbudi hrepenenje, je z vidika višjega sveta
brez vrednosti. V višjem svetu je edina motivacija
za delovanje ljubezen. Vse, kar spodbudi ezoteričnega
učenca k dejanju, bi se moralo izraziti
v tej ljubezni. Potem nam ne bo nikoli spodletelo
preobražati odločitve v dejanja, ne glede na to,
kako pogosto nam je v preteklosti spodletelo.«
»Šesti pogoj je, da razvijemo čustvo hvaležnosti
za vse, kar ljudje prejmejo. Spoznati moramo,
da je naš obstoj dar celotnega univerzuma. Kako
veliko je potrebnega, da lahko vsak od nas sprejme
in ohranja svoj obstoj! Koliko dolgujemo naravi in
drugim ljudem! Tisti, ki iščejo ezoterično šolanje,
se morajo, če naj razvijejo vseobsegajočo ljubezen,
potrebno za doseganje spoznanj višjih svetov,
nagibati k mislim, kot so te.«
»Vsi prej omenjeni pogoji se morajo združiti v
sedmem: da še naprej razumemo življenje tako,
kot to ti pogoji zahtevajo. S tem ezoterični učenec
ustvari možnost, da da življenju značaj enotnosti.
Posamezni izrazi njegovega življenja bodo harmonični
in si ne bodo nasprotovali. Pripravljen
bo na duševni mir, ki ga mora doseči v času prvih
korakov v ezoteričnem rudarjenju.«
Ko pogledamo na pot lastnega razvoja, postane
jasno, da smo se sposobni razvijati, kljub temu da
smo nepopolni. Ko postajamo bolj človeški, nam to
omogoči, če smo pripravljeni, slediti tem zahtevam,
jih prakticirati in biti pripravljeni, da vedno znova
poskusimo. Če zmoremo njihove vire narediti vedno
bolj dostopne, potem smo istočasno sposobni
doseči zdravje na vseh treh nivojih našega obstoja:
fizičnem, duševnem in duhovnem. Poleg tega bomo
dosegli tudi osnovni zdravo etični odnos, ki lahko
spodbudi razvoj našega človeštva na vseh področjih
življenja.
Citati v italiku so iz knjige Rudolfa Steinerja, Kako doseči spoznanja
višjih svetov. Dosegljivo na www.steinerbooks.org
*izraz iz grškega jezika za ravnotežje sredi spremembe.
Članek je bil objavljen na internetni strani AnthroMedLibrary
ZALOŽBA AJDA
Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno
literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je
menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano
z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli
tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje
prehrane in medicine.
Naj predstavimo nekaj brošur:
ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA
TEMELJI USPEŠNEGA
KMETOVANJA V OČEH
DUHOVNE ZNANOSTI ali
kratko KMETIJSKI TEČAJ
dr. Rudolfa Steinerja
je slovenski prevod stenografskih
zapisov osmih predavanj, v katerih
je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično
metodo.
Cena: 32,85 €
PRAKTIČNO VRTNARJENJE
Marije Thun
sodi k temeljni literaturi
biodinamičnega vrtnarjenja.
Cena: 27,38 €
ZA PODROČJE MEDICINE
ČLOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA s predavanji dr.
Maria Mayrhofferja
9,00 EUR
Cena: 8,76 €
»LOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA
RAK ‡ UJMA
»LOVEŠTVA IN »ASA
Michaela Glockler, zdravnica, vodja Medicinske
sekcije v Goetheanumu, šoli duhovne znanosti v
Dornachu, Švica, od leta 1988. Sodelovala je tudi
pri knjigi Vodič k zdravju otroka, Floris Books. Ta
članek je prirejen iz predavanja, ki ga je imela leta
2001. Iz nemškega v angleški jezik prevedla Anne
Sproll.
Dr. Mario Mayrhoffer
23
NOVA KNJIGA
Brošura
POVITKI
IN
OBLOGE
pomaga reševati
marsikatero stisko
Vzemimo primer:
Otroka boli uho
Pred obiskom zdravnika lahko
pomagamo tudi sami.
POVITKI
IN OBLOGE
V ANTROPOZOFSKI
MEDICINI
Cena: 9,90 €
Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:
VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA
Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in
zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno
temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa
za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove
volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim
šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe
lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.
Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,
da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke
raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot
kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).
Več informacij ali naročila
www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743
David L. Brierley
One Hundred Million
Destinies Now
Nova publikacija, ki izzive, s katerimi
se sooča Evropa, obravnava z vidika
waldorfske pedagogike.
Ko bralca počasi popelje
skozi poučni del ter nato
skozi predloge za praktično
delo, ob tem pa
predstavlja učinkovite
metode spajanja intelektualnega
in emocionalnega,
nas avtor opogumlja
in nam sporoča, da v
življenju vedno lahko izbereš,
da boš boljši. Zavedanje,
da imamo možnost
izbire, nas varuje
pred mnogimi izrazitimi
psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo
zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred
nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge
poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima
mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,
osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega
smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero
kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.
Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,
svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,
da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval
svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela
z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,
znanstvenost, praktičnost in dolgoletne
izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno
prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji
preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,
proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska
inteligenca.
prof. ddr. sc. Lidija Pehar
redna profesorica na oddelku Pedagogika
in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,
prodekanja Filozofske fakultete
24
DRUŠTVA
Seznam društev
za biodinamično kmetovanje
in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji
Združenje Demeter Slovenija
Volčji Grad 40, 6223 Komen
051 204 436 (Andreja)
040 608 717 (Maja)
info@demeter.si
Zveza biodinamikov Slovenije
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
zveza.biodinamikov@gmail.com
Predsednica: Saša Klančar
Ajda Vrzdenec
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)
ajdavrzdenec@gmail.com
Predsednica: Meta Vrhunc
Ajda Gorenjska
Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje
04 572 56 18, 041 948 336
monika.brinsek@gmail.com
Društvo Ajda Koroška
Trg 4. julija, 2370 Dravograd
041 340 871
toncka@loris.si
Predsednica: Antonija Ločičnik
Društvo Ajda Domžale
Podrečje 10, 1230 Domžale
041 323 249 (Jože)
051 204 436 (Andreja)
ajda.domzale@gmail.com
www.ajda-domzale.si
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška
Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
040 658 482
ajda.goriska@gmail.com
Predsednik: Drago Kladnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska
Šaleška 16, 3320 Velenje
041 496 069
katarinamodrijan@t-2.net
Predsednica: Katarina Modrijan
Društvo Ajda Posočje
Žagarjeva 13, 5220 Tolmin
031 477 892, 041 297 873
ajda.posocje@gmail.com
Predsednica: Milenka Kavčič
Podpredsednica: Gruden Marjanca
Naravoslovno-izobraževalno društvo
'Sapientia'
Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije
Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci
vesna.forstneric@gmail.com
www.nid-sapientia.com
Delovna skupnost obsoteljske regije
Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina
031 643 312
romana.srimpf@gmail.com
Vodja: Romana Šrimpf
Delovna skupnost dravinjske regije
Žiče 76, 3215 Loče
031 342 107
majda.temnik@gmail.com
Vodja: Majda Temnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska
Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice
031 645 476
joze.lusavec@gmail.com
Predsednik: Jože Lusavec
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje
Boštanj 30, 8294 Boštanj
031 458 532 (Majda Hriberšek)
majda.hribersek@gmail.com
Predsednik: Zvone Černelič
Društvo biodinamikov Notranjska
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
041 444 736
biodinamika.notranjska@gmail.com
Predsednica: Mihaela Klančar