You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Širimo obzorja
Caroline von Heydebrand Sandra Tominšek
O resnični naravi
volje pri otroku
Če govorimo o resnični naravi volje pri otroku,
se dotaknemo ene najtežjih nalog na področju
vzgoje in izobraževanja. In vendar si moramo,
ko se ukvarjamo z rastočim človeškim bitjem in njegovim
razvojem, to težko nalogo približati. Pri tem pridemo do
zadev, ki so globoko povezane z religioznim in moralnim
življenjem človeštva.
Ko razmišljamo o naravi volje pri otroku, smo soočeni z
ugankami, tako temeljnimi, da bi, če bi jih lahko rešili, prvič
vedeli, ali imamo res pravico do poučevanja otrok ali je
nimamo. Sposobnost izobraževanja ni stvar, čeprav se pogosto
šteje kot taka. V vsakem posameznem otroku se na svoj
način soočamo z vprašanjem, kaj je to, kar si otrok sam želi.
In če smo se prepričali, da je človeška volja v svojem bistvu
svobodna, se moramo vprašati, v kakšnem smislu imamo
pravico, da vstopamo v to igro svobodne volje pri otroku.
Če smo po daljšem razmišljanju prišli do zaključka, da volja
ni svobodna, da je pogojena s svetom okoli človeka, se
moramo zopet vprašati, kaj izobraževanje resnično pomeni.
H kakšnemu koncu in kateremu cilju mora voditi? Nobena
uganka človeškega obstoja ne zadeva učitelja in vzgojitelja
tako globoko kot pri skritih silah volje pri otroku.
Če iščemo voljo v svojem bistvu, v obliki, v kateri se razlikuje
od vsakega elementa misli in od vsakega elementa občutka,
ki živi kot čista volja, si moramo pogledati majhnega
otroka v starosti, preden je razvil sposobnost oblikovanja
idej. V majhnem otroku najprej najdemo samo izraze volje.
Na vse, kar se mu zgodi, se odziva z gibanjem svoje volje, s
svojimi udi, s smehom, s kuhanjem mule ali kričanjem. Volja
je prva stvar, s katero se soočimo pri majhnem otroku.
Prevod članka On the real nature of the will in the child iz
južnoafriške revije The beating drum (2015, 38, 12–21), s prispevki
o vzgoji v zgodnjem otroštvu po impulzih Rudolfa Steinerja.
Avtorica članka je waldorfska učiteljica Caroline von Heydebrand
(1886–1938). Govori o razvoju otrokove volje ter vlogi vzgojitelja in
učitelja od rojstva in vse do srednješolskih let z vidika waldorfske
pedagogike in avtoričinih osebnih izkušenj dela z otroki.
Toda volja se v majhnem otroku razkriva tudi v precej drugi
obliki. V svoji najbolj čudoviti preobrazbi se razkriva kot
aktivna, ustvarjalna sila oblikovanja. Volja, ki deluje kot
božanska in naravna moč, daje organizmu obliko. Na tem
področju je volja aktivna brez dejanske povezave z zavestjo
otroka. V povezavi z vzvišeno modrostjo je ta aktivnost volje
morda bolj čudovita kot katera koli druga preobrazba
moči v celem svetu.
Kako bo ta volja delovala? Kako jo lahko razumemo? Da bi
razumeli naravo ustvarjalnih sil na delu, razmislimo o živalih.
Sile volje v živalih, kot ustvarjalna dejavnost, so kot v sanjajočem
stanju nepovezane z zavestnimi idejami in mislijo.
Tukaj govorimo o instinktu.
Pomislite na oso, ptico ali kakšno drugo žival, kako se s svojimi
čutili čuti v okolju. Ima drobno razvita čutila – pogosto
bolj fino in bolj enoznačno razvita kot čutila človeškega bitja.
Ko osa vzame snov, s katero bo zgradila svoje gnezdo,
jo občuti in skozi svoja čutila substanco oblikuje v skladu s
svojo lastno telesno strukturo. Projektira »sile oblikovanja«
svojega lastnega telesa navzven in v okolje.
8 Waldorfske novice