Revija Svitanje - Poletje 2018

S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture
zavedanja
031 737 003 revija@svitanje.si
www.svitanje.si
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
UREDNIŠKI ODBOR:
Monika Brinšek, Aci Urbajs,
Breda Medvešček
STROKOVNI SODELAVCI:
Marija Poljanec, Franc Vehar,
Esha Chhabra, Elvira Devetak,
Brane Žilavec, Samo Simčič
SLIKOVNI MATERIAL:
Monika Brinšek, Breda Medvešek,
Brane Žilavec, arhiv Svitanje
NASLOVNICA:
Sandra Tominšek
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 737 003
DŠ: 94313008
IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
LETNA NAROČNINA: 22 €
Za društva, ki revijo naročijo za
vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,
je letna naročnina 14 €
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Utrinki4
Strokovna ekskurzija v Prekmurje in
v Donji Kraljevac na Hrvaškem 4
Berite (mo) Steinerja! 5
Biodinamika v praksi 6
Narava se to leto poigrava s čebelami in čebelarji 6
Biodinamčno kmetovanje je v vzponu 7
Zdravje10
Ure notranjih organov - poiščite zdravje in
vitalnost v ritmih vašega metabolizma 10
Širimo obzorja 12
Razvoj človeštva v sedmih kulturnih dobah
prve poatlantske ere 12
Joga in nova joga 19
Literatura22
Društva24
Revijo Svitanje lahko naročite:
revija@svitanje.si
svitanje.si/narocilo
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
ISSN 1854-1739
Letna naročnina znaša 22 €.
www.svitanje.si
2

UVODNIK
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi bralci,
vabim vas k branju poletne številke Svitanja. Krepko
smo že zakorakali v poletje, katerega glasnik je
tudi naša revija. Tokrat smo za vas pripravili:
• Društvo Ajda Gorenjska se je podalo na pot
na drugi konec Slovenije, v Prekmurje, kjer
so obiskali biodinamično kmetijo Kasaš,
nato pa so si v Donjem Kraljevcu ogledali
rojstno hišo Rudolfa Steinerja.
• Avtorica članka Berite Steinerja razmišlja o
predavatelju Clavdiu Casseru iz Bolzana v
Italiji, ki ga je leta 2000 pri sebi gostilo društvo
Ajda Posočje. Predaval jim je o sadjarstvu
po biodinamičnih načelih, predavanje pa
zaključil z besedami: Berite Steinerja. Avtorica
postavlja hipotetično vprašanje o težavnosti
oziroma potrebnosti tega početja med biodinamiki,
med katerimi so mnenja deljena,
dostikrat tudi diametralno nasprotna. Pove
tudi o lastnih dolgoletnih izkušnjah z delom
na kmetiji, ko so ji bile Steinerjeve knjige
sprva težko razumljive, ob vztrajanju pa v vse
večjo pomoč pri delu, zato spodbuja druge
biodinamike, da vztrajajo tudi oni.
• Sledimo dogajanju v čebelarskem svetu.
• Iz tujih virov lahko izvemo, da je biodinamično
kmetovanje v vzponu tudi v ZDA,
saj kupci dajejo vse bolj prednost pristnemu
okusu biodinamičnih pridelkov in izdelkov.
• Podamo se tudi v ritme človekovega metabolizma
in si pogledamo ure notranjih
organov.
• Svoje obzorje širimo še v opisu razvoja
človeštva v sedmih kulturnih dobah prve
poatlantske ere.
• Spoznamo jogo in novo jogo.
Toplo vam priporočam tudi, da preberete nekatere
silno zanimive in aktualne članke na strani Waldorfskih
novic. Vodilna tema tokratne številke je
spanje in njegov pomen za zdrav razvoj otroka in
zdravo življenje vsakega posameznika.
Objavljamo tudi zanimive prispevke učiteljev, ki
vam bodo pričarali dogajanje na Waldorfski šoli v
zadnjih treh mesecih šolskega leta.
Lepo pozdravljeni.
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
12.07. četrtek cvet od 10h kamilico
21.07. sobota cvet cel dan kamilico
30.07. ponedeljek cvet cel dan kamilico
31.07. torek cvet do 10h kamilico
12.08 nedelja plod cel dan rman, preslico
13.08. ponedeljek plod do 20h rman, preslico
21.08. torek plod cel dan rman, preslico
22.08. sreda plod cel dan rman, preslico
23.08. četrtek plod od 16h rman, preslico
25.08. sobota plod od 10h rman, preslico
31.08 petek plod cel dan rman, preslico
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
02.09. nedelja korenina cel dan hrastovo lubje
03.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje
04.09. torek korenina do 13h hrastovo lubje
10.09. ponedeljek korenina do 7h hrastovo lubje
12.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje
13.09. četrtek korenina od 13h hrastovo lubje
20.09. četrtek korenina od 16h hrastovo lubje
21.09. petek korenina cel dan hrastovo lubje
27.09. četrtek korenina od 16h hrastovo lubje
29.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje
30.09. nedelja korenina cel dan hrastovo lubje
3

4
UTRINKI
Strokovna ekskurzija
v Prekmurje in v Donji Kraljevac na Hrvaškem
Monika Brinšek
Člani društva Ajda Gorenjska so se letos
odpravili v Prekmurje na ogled Demeter
kmetije Kasaš in v sosednjo Hrvaško na
ogled biodinamične kmetije OPG Hunjadi
ter rojstne hiše Rudolfa Steinerja in Centra
Rudolfa Steinerja v Donjem Kraljevcu.
Na pot smo se odpravili zgodaj, saj smo morali prevoziti
celotno Slovenijo. Na Demeter kmetiji Kasaš so nam
pokazali, kako sejejo seme čebulčka s predhodnim nakaljevanjem
v zakuhi iz moke. Gospod Mihael nam je razkazal
kmetijo in stroje, ki jih uporabljajo. Za naše člane je
bil zanimiv ročni okopalnik, narejen v Sloveniji. Za konec
smo se posladkali še s sladkimi češnjami v njihovem
sadovnjaku.
Ker je bilo za nami že polovico dneva, smo bili že pošteno
lačni. Sledilo je preprosto a zelo dobro kosilo, in sicer
enolončnica in pecivo. Seveda smo se založili z njihovimi
šparglji, ki so nam polepšali nedeljsko kosilo.
Sledil je prehod državne meje. Odpeljali smo se proti
Donjem Kraljevcu, kjer smo si ogledali Center in rojstno
hišo Rudolfa Steinerja. Diana Posavec nam je povedala
nekaj malega o zgodovini Centra in o trenutni situaciji
na Hrvaškem v zvezi z biodinamiko. Hiteli smo naprej
na ogled biodinamične kmetije OPG Hunjadi, na kateri
se ukvarjajo s pridelavo sadja (predvsem jabolk) in žit
(pira in proso). Gospa Natalija in gospod Dean sta nam
razkazala njihov sadovnjak. Žal pa nas je čas preganjal,
saj je bila pot domov še dolga.
Polni novih vtisov smo se vozili nazaj na Gorenjsko.

UTRINKI
5
Berite (mo) Steinerja!
Marija Poljanec
Ko razmišljam o začetnih, pomembnih
srečanjih z biodinamiko oz. s Steinerjevo
antropozofijo, mi večkrat pride na misel eno
od mnogih predavanj, ki smo jih poslušali, in
sicer 17. novembra 2000 v Kanalu ob Soči.
Veliko gasilsko dvorano smo zapolnili do
zadnjega kotička.
Želela bi, da bi bilo kaj takega mogoče doživeti tudi v
tem času.
Predaval nam je gospod Clavdio Cassera iz Bolzana v
Italiji, in sicer o biodinamičnem sadjarstvu po biodinamičnih
načelih, ki jih sam prakticira. Ne bom govorila o
vsebini, pač pa želim povedati, da je bilo to eno od tistih
navdihujočih predavanj, ki je kasneje precej poslušalcev
privabilo v društveno delovanje tako na Goriškem kot
tudi na Tolminskem.
Ko nam je potekel določen čas zasedbe dvorane in so
drugi že dobesedno pritiskali na vrata, je seveda moral
predavatelj 'na hitro' zaključiti predavanje. A na koncu,
kot da je nekaj najbolj važnega pozabil. Ko smo že vstajali
s sedežev, je začel ' mahat' z majhno knjigico po zraku
in klical:' Berite Steinerja, berite Steinerja!'
O tem sem večkrat razmišljala in veliko sem se pogovarjala
tudi s posameznimi predsedniki društev, kako napreduje
branje Stainerja. Odgovor je bil skoraj vedno isti:
'Začeli smo, potem pa se je ustavilo.'
Toda Cassera je najbrž mislil drugače. Njegov apel je najbrž
pomenil, da nobena receptura, pa če je še tako strokovno
predstavljena, ni dovolj, če se ne zbližaš z avtorjem.
Moraš se vanj poglobiti, da bi ga razumel.
Toda v Sloveniji smo bili takrat šele začetniki. Tudi prevoda
Stainerjevega Kmetijskega tečaja še nismo imeli. Pač
pa smo imeli na razpolago izobraževanja s predavatelji,
ki nam jih je priskrbela in odlično prevajala ' naša Meta
Vrhunc' ter jih je skoraj vedno tudi objavljala. To je bilo
zelo pomembno za vse, ki so se želeli poglabljati v to
znanje.
Praviloma pa smo se držali navodil setvenega koledarja,
brez katerega bi še danes težko shajali.
Končno pa je najprej po posameznih tečajih, leta 2011 pa
v knjižni obliki izšel prevod Kmetijskega tečaja v celoti,
ki ga je prav tako prevedla in opremila Meta Vrhunc.
Ne vem, ali smo se pred tem preveč razvadili ob setvenem
koledarju, sam Kmetijski tečaj je bil sprejet za mnoge
kot blagoslov, za druge pa kot 'pretežak' in zato je naletel
tudi na odpor, če se čisto po domače izrazim. Tudi
po 'društvenih čitalnicah' še ni dobil pravega soglasja.
Stainerjeva pisateljska dela so ne samo čutna, ampak
nadčutna, saj so 'podana' na osnovi nadčutnih znanstvenih
raziskav, kar pa je nam, navadnim ljudem, tuje in
težko dojemljivo. Mislim, da mora vsak sam najti način,
kako se mu približati, da bi lažje začel spoznavati tisto
bistvo, ki je ponavadi skrito med vrsticami.
To pa je povezano tudi s tem, koliko se človek zaveda, da
je tudi sam duhovno bitje, ki živi v duhovnem svetu narave
in je z njo povezan. In pri tem sploh nimam v mislih
kakršnih koli religioznih obredov. Ti nam sicer lahko pomagajo,
v kolikor smo tudi sami poduhovljeni. Za lažje
razumevanje, kaj se definira kot duhovnost, bom citirala
kar verskega voditelja Dalaj Lamo, ki pravi, da so etična
ali duhovna dejanja enako predstavljena v vseh verstvih
kot ljubezen, potrpežljivost, dobrotljivost, odpuščanje,
ponižnost, strpnost in še marsikaj. Etično pa je tisto dejanje,
pri katerem se vzdržimo, da bi drugim povzročili
trpljenje.
Vsako Stainerjevo delo odraz duhovne znanosti in, če
nekdo teh osnov ne pozna, se mu take vsebine lahko zdijo
odraz 'čiste fantazijee'.

6
BIODINAMIKA V PRAKSI
Tudi meni se je od začetka dogajalo in se mi še marsikdaj,
da sem enostavno knjigo dala nazaj na svoje mesto v
omari, češ tam bodi – ne morem te razumeti!
Toda ne mine dolgo, ko primem ravno to nesimpatično
knjigo, odprem stran, ki me je pred tem razburila, in se
mi naenkrat nekaj 'posveti v glavi', da se moram sama
sebi smejati. Ob takih 'svetlih trenutkih' potem čez dan
naglas razmišljam in ponoči še dodatno utrdim.
Ob vseh takih doživetjih pa se je gotovo v meni nekaj
spremenilo, in sicer ga sedaj z veseljem berem – imam
ga enostavno rada.
Dogaja se mi tudi, da me vselej zaboli pri srcu, ko izvem
ali preberem kakšen žaljiv, neresničen članek o velikem
učitelju. Pri tem se spomnim na pregovor, da strela
udarja v visoke vrhove, in da je za to krivo nepoznavanje,
neznanje ali morda celo strah pred resnico.
Stainer je bil človek dveh svetov in znanje je črpal iz večnih
resnic, zato je želel, kakor tudi mnogi učenjaki pred
njim, da bi človek spoznal samega sebe, svet in življenje
v njem.
Za biodinamike je to še posebej pomembno, saj smo vpeti
v življenje rastlin in živali in v življenje zemlje. In bolj
ko bomo te povezave spoznavali, bolj uspešni bomo.
Zato se nikar ne ustrašimo Kmetijskega tečaja ali drugih
Stainerjevih del. Nič ne bomo izgubili, veliko pa pridobili.
Bolj bomo svobodni v pravem smislu in vedno
bolj bomo znali svojo duhovno bit povezovati z Duhovnostjo
Kozmosa.
Narava se to leto
poigrava s čebelami
in čebelarji
Franc Vehar
Na samem začetku svojega pisanja vas vse
skupaj lepo pozdravljam in vam želim vse
dobro.
Iz naslova je razvidno, da je to leto narava zelo nepredvidljiva.
Čebelarska sezona se je pričela sijajno,
saj je v aprilu vse cvetelo. Čebelice so se po naporni
zimi dobro razvijale, samo malo pozneje kot preteklo
leto. Ta zakasneli razvoj je povzročil pri mnogih
čebelarjih majhen donos medu na akaciji.
Poleg slabše razvitih družin je to leto akacija zacvetela
zelo zgodaj in zelo hitro odcvetela. Tako je
pridelek na akaciji v mojem čebelarstvu bolj majhen.
Po akaciji so nekateri čebelarji imeli srečo, da so
njihove čebelice izkoristile medenje javorja. Pri nas
ni javorja, tako so čebelice pojedle skoraj vso zalogo
medu, ki sem jim ga pustil v panju.
Čebelice sem prepeljal na lipovo pašo in doživel pravo
razočaranje. Kljub izdatnemu cvetenju so čebelice
uspele nabrati medičine komaj za svoj obstoj.
Dež je vsak dan izpiral medičino s cvetov, tako da
čebelice niso imele možnosti nabrati večje zaloge
medu. Po končani lipovi paši se bom odpravil v kočevske
gozdove na hojevo pašo. Morda bom imel
tam več sreče.
To leto je značilno še po zelo hitrem razvoju varoe.
Čebelarji, ki ne bodo na tega parazita pozorni, bodo
ostali brez čebel. Veterina je menda uvozila zelo
učinkovito zatiralno sredstvo na osnovi peritrina, ki
močno zmanjša populacijo varoe v čebelji družini.
Z zatiranjem morajo čebelarji pričeti takoj po iztočenem
medu po zadnji paši.
V vročih poletnih mesecih moramo čebelicam zagotoviti
dovolj zdrave vode in dovolj hrane za nemoten
razvoj čebelje družine. Več o letošnji beri medu
vam bom pisal v jesenski številki Svitanja.
Želim vam lepo poletje in uživanje na dopustu ter
da se vrnete na delo spočiti, polni nove energije in
novih načrtov za prihodnost.
Naj medi.

BIODINAMIKA V PRAKSI
7
Biodinamčno kmetovanje
je v vzponu
Toda kako učinkovit je pravzaprav ta
alternativni način kmetovanja?
Esha Chhabra Marina Nuvak
Ameriški trgovci dobavljajo vse več
biodinamičnih blagovnih znamk, kritiki s
področja kmetijstva pa še vedno dvomijo v
nekonvencionalne metode pridelovanja.
Ko je John Chester, producent iz Kalifornije, pustil svojo
službo in postal kmetovalec, tega ni naredil iz želje, da bi
'nahranil svet'. Želel je le zagotoviti hrano svojim sosedom
in vsakdo bi moral narediti tako.
Govoril je o svoji kmetiji Apricot Lane, biodinamični
in ekološki kmetiji površine 86 hektarov v Moorparku,
Kaliforniji, ki jo obdelujeta skupaj z ženo Molly. Gojita
100 različnih vrst zelenjave, 75 vrst koščičastega sadja in
nešteto živali: škotsko višavsko govedo, prašiče, kokoši,
ovce, race, piščance, konje in pastirske pse. Lansko leto je
kmetiji, zaradi njene podpore biološki raznolikosti, dalo
priznanje nacionalno združenje za biološko raznolikost
in severnoameriško združenje za metulje, priznanje, ki
med kmetovalci ni tako običajno.
Kmetija Apricot Lane je vključena v biodinamično gibanje,
ki je v vzponu. Po besedah Elizabeth Candelario, direktorice
podjetja Demeter ZDA, neprofitne organizacije
za podeljevanje certifikatov biodinamičnim kmetijam in
proizvodom v ZDA, število teh kmetij v ZDA hitro narašča.
Njihovi podatki kažejo, da se je skupna površina
vseh biodinamičnih obdelovalnih kmetij v ZDA lansko
leto povečala za 16%,tj. 8.825 hektarov.
To leto je Demeter začel zbirati vzorce površinske plasti
zemlje z biodinamičnih kmetij, kar bo njihovi organizaciji
pomagalo ugotoviti, ali se kakovost prsti na nekaterih
kmetijah z leti izboljšuje. Po besedah Candelarieve je
Demeter edina nacionalna organizacija za kmetovanje, ki
uvaja tako prakso. 'To bo pomagalo kmetom, ki se še vedno
osredotočajo na gradnjo zdrave prsti ter krepijo moč
biodinamičnega kmetovanja, pri tem pa blažijo učinke
klimatskih sprememb,' pravi.
Toda certificiranje vključuje tudi Steinerjevih devet tako
imenovanih 'pripravkov', izdelanih iz zelišč, mineralnih
snovi in živalskega gnoja, ki se spremenijo v poljska
škropila in kompost. Ena metod kmetovanja, za katero
se je zavzemal Steiner, vključuje uporabo kravjega gnoja,
ki ga nagnetejo v kravje rogove in zakopljejo čez zimo v
zemljo. Nato ga zmešajo z vodo in potresejo po zemlji
– biodinamiki verjamejo, da ta mešanica spodbuja rast
korenin.
'Kravji gnoj je gosta snov, bogata s hranili,' pravi Candelarieva.
Ko gnoj v kravjih rogovih položimo v zemljo,
v kateri je skozi celo zimo konstantna temperatura, fermentira.
Ko jo izkopljemo, je snov videti kot čokolada
in ima čudovito zemeljsko aromo. Ta pripravek potem
dodajo vodi in ga razpršijo po prsti, kjer direktno deluje
na življenje mikrobov v prsti.'
Mnogi akademiki s področja hortikulture še naprej ostajajo
skeptični glede Steinerjevih metod, ki, kot pravijo,
niso razvite po znanstveni metodologiji, temveč z
misticizmom.
Ker teh metod ni mogoče testirati in vrednotiti in ne
obstaja noben dokaz, ki bi potrjeval, da ti preparati izboljšajo
kakovost pridelkov in prsti, ti strokovnjaki trdijo,
da 'je vsak učinek, ki ga pripisujemo biodinamičnim
pripravkom, stvar vere in ne dejstev.'
Linda Chalker-Scott, gostujoča predavateljica in urbana
hortikulturnica v Centru za Precision and Automated
Agricultural Systems na državni univerzi v Wašingtonu,
pravi, da je 'gibanje kontroverzno, saj v svojem jedru
vsebuje filozofijo in ne znanost'. 'Je zaplet med nekaterimi
dobrimi ekološkimi, na znanosti temelječimi praksami,
in alkimijo, astrologijo ter homeopatijo. Dokler bodo

8
v centru gibanja še vedno biodinamični pripravki, bodo
znanstveniki vanje dvomili.'
Čeprav na tej internetni strani Demeter daje prednost
biodinamičnim pripravkom pred 'homeopatskimi zravili',
Candelarieva trdi, da izrazi 'alkimija, astrologija
in homeopatija' med Demeter standardi niso omenjeni.
'Prav gotovo ne certificiramo duhovnosti ljudi,' pravi.
'Toda standard ne prikazuje vseh načinov izvajanja biodinamičnega
kmetovanja, prav tako kot ena vrsta joge
na primer biološko dovoljuje uvožena organska gnojila
in pesticide, biodinamično zahteva, da kmetijski organizem
sam proizvede lastno rodovitnost – kompost in
hranila, kolikor se le da z vključevanjem rejne živine in s
kroženjem poljščin. Količine, ki jih je mogoče uvoziti, so
omejene, npr. ne več kot 16 kg nitrogena na pol hektara
zemlje na leto.
(na primer aštanga) ne opisuje celote tega, kar naj bi joga
ljudem v tem gibanju pomenila.'
Medtem ko bolj duhovni in nekonvencionalni vidiki biodinamike
ne privlačijo vseh kmetov, je nekaterim njihova
osebna povezanost z zemljo ključna pri njihovem kmetovanju.
'Nekateri prakticirajo biodinamiko zato, ker je to
zdrav način kmetovanja, ki kmetiji prinaša prave prednosti,
kot so zdrava prst, boljši pridelek, bolj dinamična
ekologija.' pravi Candelarijeva. 'Obstajajo tudi biodinamični
kmetje, ki bi se strinjali z vsem tem, dodatno pa bi
svoj odnos do lastne kmetije opisali kot takega, ki govori
o globlji povezavi s kmetijo in njenim mestom v naravi.'
Standard nacionalnega ekološkega programa oblikuje
osnovo za Demeter standarde, in če nekaj ni dovoljeno
v ekološkem, tudi ni dovoljeno v biodinamiki. Oba načina
kmetovanja prepovedujeta kemijske pesticide ter tako
rastlinam omogočata, da pri boju proti škodljivcem same
proizvajajo več lastnih antioksidantov in ne dovoljujeta
metod genskega inženiringa.
Če ima kmetija biodinamični certifikat, pomeni, da je
zadostila zahtevam ekološkega z nekaterimi dodatnimi
ukrepi - vključno s pripravki, ki razdvajajo. Medtem ko
Medtem ko ekološko certificiranje dovoljuje, da se ekološko
krmo uvozi na kmetijo od kjerkoli, zahteva biodinamično
certificiranje, da 50% krme zraste na kmetiji. Zahteva
tudi, da kmetija 10% celotne obdelovalne površine
prepusti biološki raznolikosti in poskuša uravnotežiti
stanje med plenilci in njihovim plenom.
Tam, kjer konvencionalna kmetija lahko vnaša sintetična
gnojila in bo ekološka kmetija nadomestila vnose, dovoljene
po Nop., biodinamični kmet morda razmišlja:
'Zakaj potrebuje moja kmetija to dodatno rodovitnost in
kako lahko najdem rešitve v kmetijskem organizmu samem,
namesto da bi jih uvažal od drugod.'
'Biodinamično kmetijstvo obravnava kmetijo kot živ
organizem, samozadosten in samooskrben,' pravi
Candelarieva.
Na Chesterjevi kmetiji je površina z biološko raznolikostjo
pomembna za ravnanje z okužbami. Lansko leto je
imela kmetija težave s polži. 'Lahko bi polival Sluggo
in bi tako pobil škodljivce,' pravi Chester, 'toda namesto
tega sem pustil, da je to uredila biološka raznolikost.
Zdaj posledično pridobivam račja jajca, ki so obogatena
z dieto s polži.'

9
Biodinamična načela so v ZDA uvedli po letu 1924, ko je
Rudolf Steiner prvič predstavil svoja kmetijska predavanja.
Leta 1938 je bilo ustanovljeno Združenje biodinamikov,
kar je zdaj najstarejša neprofitna organizacija trajnostnega
kmetovanja v Severni Ameriki. Še vedno pa je
v ZDA le okoli 300 certificiranih biodinamičnih kmetij, v
primerjavi z 21.781 certificiranimi ekološkimi obrati, kar
pa je v letih 2014, 2015, po podatkih iz leta 2016, predstavljalo
skoraj 12% rast. To je najvišja stopnja rasti od leta
2008, s 300% porastom od leta 2012, ko so začeli voditi
evidenco. Celotno maloprodajo ekoloških proizvodov
zdaj ocenjujejo na več kot 39 milijard dolarjev, v primerjavi
s 75 milijardami v celem svetu.
Medtem ko se je ekološko kmetovanje vidno povečalo,
je biodinamično kmetovanje do sedaj za njim zaostajalo.
Izzivi, kot so nizek pridelek, nekonvencionalne dejavnosti,
ki razdvajajo, in pomanjkanje podpore s strani hortikulturne
sfere bi lahko do neke mere opravičili, zakaj je
biodinamično kmetovanje tako zelo počasi napredovalo.
Toda kljub dvomom in pomanjkanju znanosti je vse večji
pritisk zahtev maloprodajnih trgovcev ter potrošnikov.
Condelarieva pravi, da so najprej poskusili vinarji. 'Vinarji
niso mogli spregledati, da so nekatera najboljših
vina na svetu narejena iz grozdja, vzgojenega na biodinamičnih
vinogradih. Prilagoditev vinskih kleti in vinogradov
se je zgodila tako hitro, da imajo zdaj v ZDA tretje
največje število biodinamičnih vinogradov in vinskih
kleti na svetu, za Francijo in Italijo.
Več ameriških prehranskih podjetij zdaj hrano nabavlja
pri biodinamičnih kmetih ter tako dokazuje svojo predanost
trajnostnim obratom.
Lansko leto je Demeter sodeloval z več kot 50 blagovnimi
znamkami in tako ponudil trgu biodinamične proizvode.
Errol Schweizer lahko priča o povpraševanju. Bil je
vodilni trgovec in pogajalec pri Whole Food, podjetju,
ki je ponujalo le nekaj biodinamičnih blagovnih znamk.
Schweizer jih je dodal na police še več, ne le zaradi kmetijskih
obratov, ampak zaradi osnovnega dokaza, okusa.
'Kupci ga želijo, tudi če na škatli ne prepoznajo biodinamičnega
certifikata,' pravi. 'Želijo hrano, ki je okusna in
je etično pridelana.'
Chalker-Scott trdi, da se kupci pri nakupu ne zmenijo
vedno za znanstvene dokaze. Pravi: 'Mnogi kupci se odločajo
na osnovi tega, kaj čutijo, in ne na osnovi znanstvenih
dokazov.'
Še ena omejitev biodinamičnega kmetovanja je njegova
zmožnost nahraniti množice. Nikhil Arora vodi podjetje
Back to the Roots iz Oaklanda, ki prodaja biodinamične
kosmiče. Žito dobivajo s 730 hektarov velike kmetije Freda
Kirshenmanna v Windsorju, Severna Dakota, ki ima
ekolški in biodinamični certifikat. Kirshenmann je bil
med tistimi kmeti, ki so zelo zgodaj prevzeli Steinerjevo
metodo. Leta 1975 je bila kmetija ekološka, do leta 1981
pa je bila že ena prvih biodinamičnih kmetij v državi.
Podjetje Back to the Roots, ki je začelo delovati januarja
2016, prodaja biodinamične kosmiče, enakovredne
drugim znamkam zdrave prehrane za 5 $ na škatlo. Kosmiče
prodajajo tudi 2300 šolam po državi. Tako kot pri
ekološkem kmetovanju, so tudi pri biodinamičnem donosi
nižji in bolj nepredvidljivi. 'Želimo nagniti jeziček
na tehtnici, vendar moramo paziti, koliko zalog imamo,'
pravi Arora. 'Sodelujemo direktno s kmetom, ne s trgom
surovin. Že naprej odkupimo žito, še preden ga sploh
požanjejo. To je torej drugačen način trgovanja.'
Kmetija Apricot Lane Farms rada ostaja usmerjena lokalno,
jajca prodaja lokalnim trgovinam z zdravo prehrano.
Nekatere vrste zelenjave in sadja prodajo restavracijam
v Los Angelesu, ostalo pa na posebnih tržnicah ali na
spletu.
'Ljudje ne razumejo, da biodinamično kmetovanje pomeni
odzivati se na kmetijo, živeti in dihati z njo,' pravi
Chester. 'Kadar so težave, je potrebno najti tri rešitve, ki
prihajajo s kmetije same. Te tako imenovane težave so del
umetnosti kmetovanja, ki se je v podganji dirki, da proizvedemo
poceni hrano, izgubila.'
Članek je bil marca 2017 objavljen v reviji The Guardian, da
razjasni zavajajoče informacije o biodinamičnem kmetovanju in jih
uravnoteži z nasprotnimi stališči in je dostopen na medmrežju

10
ZDRAVJE
Ure notranjih organov
Poiščite zdravje in vitalnost v ritmih vašega
metabolizma
Elvira Devetak
Z opazovanje narave lahko povsod opazimo
ritem: dneva in noči, poletja in zime, prihajanja
in odhajanja, življenja in smrti. V naravi ne
obstajajo procesi z začetkom in koncem; ta
navidezni konec je hkrati nov začetek. Nekaj,
kar se začne, je vedno nekaj, kot se konča.
Brez vdiha ne moremo niti izdihniti. Ta
izmenjava med nasprotnima poloma je izraz
vitalnosti. V vesolju se nič ne izgubi: kozmični
red ne razmišlja o obstoju nečesa z določenim
začetkom in koncem.
Človek je del vesolja
Ciklični pojavi, kot sta izmenjava dneva ali letnih časov, so
za nas povsem normalen pojav. Ponavljajo se neprekinjeno
in jih upoštevamo pri naših osebnih načrtih. Toda človek ni
avtonomno bitje na tej Zemlji. Vsi mi smo del večje celote,
njegovih procesov in transformacij. Vključeni smo v sončni
sistem in podvrženi spremembam kozmičnega kroga.
Tudi v našem telesu najdemo ciklični potek vesolja. Koža
se obnavlja vsake štiri tedne: posamezna kožna celica
živi samo osemindvajset dni (obdobje, ki ustreza lunarnemu
mesecu), nato se odlušči. Če se pogostost obnove
spremeni, kot je to v primeru luskavice, govorimo v medicini
o motnji ritma, ki se kaže na koži. Zato je luskavico
treba zdraviti z ukrepanjem na endokrinem sistemu in
ne na dermatološki ravni. Menstrualni cikel se odraža na
enak način v ritmu Lune: po osemindvajsetih dneh se endometrij
izloči in se lahko oblikuje nov.
Če natančneje pogledamo, je tudi pri dihanju očitna povezava
z vesoljem. Človek vdihne okoli osemnajstkrat na
minuto; v štiriindvajsetih urah je 18 x 60 x 24 = 25.920
vdihov. V letih ta rezultat ustreza tako imenovanemu
'Platonskemu letu' (Platonsko leto je čas, potreben za cikel
precesij na osi Zemlje. Traja 25.750 let). Starost dvainsedemdesetletnika,
pomnožena s tristošestdesetimi dnevi
da isti rezultat. Človeško življenje je tako rekoč kozmično
dihanje. Če mislimo, da smo del celote, vključene v ciklični
potek vesolja, zlahka razumemo, da so fiziološki in
organski procesi našega telesa poslušali višji red.
V Centru naturopatije v Hamburgu za svoje paciente že
nekaj let pripravljajo posebne prehranske programe, ki
upoštevajo procese metabolizma. Individualni prehranski
program 'gesund & aktiv' zahvaljujoč vitalnim analizam
in analizam metabolizma (zdrav in aktiven, program metabolizma)
raziskuje idealno hrano za posameznega pacienta.
Zelo pogosto pacientom, ki dejansko nimajo večjih
zdravstvenih težav ali prekomerne telesne teže, povedo,
da so jim našli hrano, primerno za njih. Iz tega lahko sklepamo,
da je vsaka oseba drugače občutljiva v odnosu do
same sebe: tisti, ki poslušajo svoj notranji glas, se na splošno
bolje počutijo, ker se zavestno ali ne podredijo kozmičnim
zakonom in kot taki sami najdejo svojo lastno pot.
Ideja, da organi sledijo času, izvira iz tradicionalne kitajske
medicine (TKM), tisočletne metode zdravljenja, ki temelji
na holističnem razmišljanju in ritmičnem sistemu vesolja.
Za kitajsko medicino je bil človek tesno povezan s kozmičnimi
načeli in zakoni Zemlje, zdravje pa je kombinacija
materialnih in psihospiritualnih dejavnikov. Velik pomen
pripisujejo položaju nebesnih teles, letnim časom, različnim
atmosferskim pojavom in vplivu okoljskih dejavnikov.
Ti namigi dejansko niso čisto tuji zahodnemu svetu.
Paracelsus je rekel približno takole: 'Kdorkoli postavlja diagnozo,
ne da bi upošteval okolje, v katerem pacient živi,
in položaja zvezd, se ne more imenovati zdravnik.'
Kdo ureja našo notranjo uro? Kje je tisti, ki jo usklajuje?
Kje je 'master clock'? Vsak od nas ima naravni biološki
ritem, ki je zasnovan na svetlobi Sonca. Raziskovalci so
ugotovili, da nimamo samo 'gospodarja ure', temveč

11
tudi posamezne obrobne 'ure'. Povedano tako, se vse zdi
zelo preprosto in zanimivo. Če pa ne živimo v skladu z
ritmom Sonca (danes skoraj nihče ne), so lahko posledice
usodne. 'Master clock' dejansko v svoji funkciji usklajevalca
ne sovpada več z urami in ritmi posameznih organov
in različnih delov telesa. Ko v orkestru vsakdo igra
tisto, kar mu je všeč, se ustvari 'kakofonija'. Če nismo v
stanju biološke harmonije, je stanje, ki se ustvarja v telesu,
nekako podobno temu 'zvoku'.
Izgubo sinhronizacije doživimo na primer v letalu, v
katerem prepotujemo razdaljo, ki preseže enega ali več
časovnih pasov, tako v eni smeri, kot povratno. Tipični
simptomi so omotica, želodčne težave, utrujenost. Ponoči
se pojavijo težave s spanjem, hormonske motnje in tako
naprej. Telesni ritem se po nekaj dneh prilagodi novemu
stanju. Izkušnje kažejo, da daljši ko je čas potovanja, več
časa potrebujemo za prilagoditev, ne glede na notranjo
fleksibilnost posameznega telesnega sistema: mladi se
različnim položajem Sonca lažje prilagajajo kot starejši.
Delavci, zaposleni v turnusih, se morajo stalno privajati
na novi ritem, vendar te spremembe povzročajo precejšnje
zdravstveno tveganje. V zadnjih tridesetih letih so na Univerzi
Harvard pregledali prehrano, telesno dejavnost in
zdravje sto dvajset tisočih medicinskih sester: tiste, ki so
stalno delale ponoči, so predstavljale večje tveganje za rakavo
obolenje dojk in zgornjega dela črevesja, kar 60 % večje v
primerjavi s sodelavkami, ki so delale v dnevnem turnusu.
Čeprav se včasih zdi nemogoče (in v nekaterih primerih
to dejansko je), je v vsakem primeru zaželeno slediti in
spoštovati zakone in pogoje vesolja, univerzalne ritme,
katerih del smo dejansko. Tako se bomo vsaj bolje počutili,
tako na zdravstvenem, kot tudi na fizičnem in psihospiritualnem
nivoju. In prav to je dober razlog za življenje
v harmoniji s sončnim ritmom. Vsak organ v enem
dnevu doseže najvišjo maksimalno aktivnost v določeni
fazi, ki seveda ustreza pomembni fazi počitka.
Vemo, da se naš dan začne, ko vstanemo: za nekoga je
to ob petih zjutraj, za druge ob treh popoldne. Ne glede
na to, kaj počnemo, se za naše organe dan začne vedno
ob treh zjutraj. Če se zbudite ob sedmih, so pljuča že zaključila
svojo največjo fazo delovanja, medtem ko je debelo
črevo še vedno aktivno. Največja prioriteta, čiščenje
telesa, se dogaja v zgodnjih jutranjih urah, šele nato, od
sedmih dalje, nastopi čas za zajtrk. Začnite dan tako, da
najprej popijete kozarec tople vode, to je namreč odličen
način za čiščenje.
Medicina je zanimiva, dokler se ne omejimo na opazovanje
in združevanje simptomov, ampak jih vidimo kot
namig za vzroke bolezni. V ta namen so koristna načela
kitajske in antropozofske medicine.
Prva je zdravilna praksa, ki obstaja že več kot dva tisoč
let in se ne nanaša na posamezne organe, temveč na energetske
kanale, ki tečejo skozi telo: ti so tako imenovani
'meridijani', skozi katere teče telesna vitalna energija,
imenovana 'Qi'. Qi se preko kanalov (meridianov) prenaša
po telesu in kadar je njen pretok neoviran, je telo
zdravo in čvrsto. Ko pride do motenj v prenosu (napačno
gibanje), se naredijo tako imenovani zamaški, zastoji
ali stagnacija, na nekem meridianu se ravnovesje poruši
in nastane bolezen. Stagnacijo Qija oz. njegovo oslabitev
lahko povzročijo že navadni prehladi, razne poškodbe,
operacije, tudi pretirana čustva (jeza, strah, zaskrbljenost,
pretirano razmišljanje ...). Antropozofska medicina
temelji na duhovni znanosti Rudolfa Steinerja in raziskuje
zavedanje o notranjem življenju in življenju v harmoniji
z naravnim in družbenim svetom, ki nas obkroža.
Pri zagovornikih klasične medicine Rudolf Steiner ni bil
najbolj priljubljen.
Avtorju knjige so pristopi antropozofske in kitajske medicine
pri vsakodnevnem delu s pacienti vedno pokazali,
kako najti pravi način zdravljenja. Zato je pri opisu urnega
delovanja notranjih organov upošteval tudi ti dve
usmeritvi in seveda osebne izkušnje.
Simptomi, opisani v različnih poglavjih, so vedno možni
načini izražanja telesa, vendar ni rečeno, da so vsi istočasno
prisotni. Ker so notranji organi tesno povezani z
zobmi, najdete za vsak notranji organski sistem povezave
z zobom, ki je z njim povezan. Vendar v tem kontekstu
avtor nima vedno jasnih znanstvenih dokazov. To, kar je
pomembno, so izkušnje. Ponavljajoče se motnje notranjih
organov lahko povzroči bolni zob ali vnetje zobne korenine,
lahko pa se zgodi tudi nasprotno: če zob še naprej
povzroča težave, je vzrok lahko motnja organske narave.
Zato je pri oblikovanju holistične diagnoze vedno potrebno
upoštevati soodvisnost.
Bolezen ne smemo obravnavati kot nekaj slabega, sramotnega,
ampak kot znak, ki ga pošilja telo in nas s tem
povabi k spoznanju in spremembam. Upam, da vam bo
opis urnega delovanja notranjih organov pomagal, da se
vsaj malo približate temu cilju.
Vir: Lothar Ursinus, Le ore degli organi
– izvorni naslov: Die Organuhr – leicht erklärt; 2009
Se nadaljuje.

12
ŠIRIMO OBZORJA
Osnove antropozofije
Razvoj človeštva v
sedmih kulturnih dobah
prve poatlantske ere
Brane Žilavec
Razvoj človeštva v prvem velikem obdobju
po koncu Atlantide je razdeljen na sedem
kulturnih dob: stara indijska (7227 pr.n.št.), stara
perzijska (5067 pr.n.št.), stara egipčanska (2907
pr.n.št.), starogrško-rimljanska (747 pr.n.št.),
germansko-angleška (1413), rusko-slovanska
(3573) in ameriška doba (5733-7893).
Prehod iz atlantske ere 1 je opisan v jeziku prispodob v
zgodbah vesoljnega potopa. V mnogih glavni lik reši
majhno skupino ljudi skupaj z živalmi. Vendar pa najdemo
v indijski verziji vesoljnega potopa zanimivo razliko.
Indijski ep 'Mahabharata pripoveduje, da neko jutro
priplava k Manuju, ki se kopa, riba in govori z njim. Sam
bog Brahma se skriva v obliki ribe, ki mu napove vesoljni
potop, vendar mu obljubi, da bo rešen z ladjo, na katero
se bo vkrcal, ko se prične potop. Manu skrbi za ribo,
vse dokler ne prične poplavljati; nato se vkrca na ladjo
skupaj s sedmimi Svetimi Rišiji, z modreci, ki imajo v lasti
pristne svete spise. Manu vzame s seboj semena vsake
rastline. Potem priplava na površje riba, priveže ladijsko
vrv na svoj rog in odpluje v smeri gora. Ladja pristane na
enem od najvišjih vrhov in po koncu potopa Manu ustvari
novo človeštvo in ga vodi v skladu z božjimi zakoni.' 2
Kdo je bil ta Manu ali Noe v hebrejski verziji zgodbe?
'Manu je bil vodja misterijskega centra na Atlantidi, ki je
imel nalogo, da vzdržuje povezavo med ljudmi in vzvišenem
duhovnim bitjem, ki je svojčas zapustil Zemljo
skupaj s Soncem 3 in ki ima namero, da se v teku prihodnjega
razvoja spet poveže s človeštvom. Večina atlantidskih
posvečencev ni bila sposobna direktnega stika s tem
bitjem Sonca, temveč so ga videli le v zrcalnih podobah,
v svetlobi Lune in odsevih planetov. Neposredna razodetja
Sonca so bila prejeta le v krogu okoli velikega Manuja.
Zato se je misterijski center Manuja, ki se je nahajal
na vzhodni obali Atlantide na področju, kjer je današnja
Irska, imenoval Orakelj Sonca oz. Kristusov orakelj. Drugi
centri posvečenja so imeli enak odnos do sončevega
oraklja, kot ga imajo planeti do Sonca. Vsak je imel svoj
lastni odtenek, značaj in poslanstvo na temelju različnih
sil in talentov skupin ljudi, ki so mu pripadali.' 4
V času atlantskega razvoja je prišlo v obstoj sedem podras:
Rmoahali, Tlavatli, prvotni Tolteki, prvotni Turanci,
prvotni Semiti, prvotni Akadijci in prvotni Mongoli. V
različnih dobah dolge zgodovine Atlantide so se izbrane
skupine teh ras preselile na druge kontinente. Poleg
tega 'so potomci mnogih zgodnjih ras nadaljevali s svojim
obstojem med nami. Ljudstva južne Azije so preostanki
prebivalstva starodavne Lemurije, katerih potomci
se še vedno najdejo v notranjosti Avstralije. Preostanki
četrte izvorne rase (Atlantidske) se najdejo v zahodni in
severni Aziji in južni Evropi. To je prst, v katero so bile
vsajene veje pete izvorne rase (Arijske). Vendar so vse te
civilizacije vsrkale vase celo bolj starodavno civilizacijo.
V Sibiriji, Skandinaviji, severni Rusiji in na Kitajskem so
se nahajali celo preostanki hiperborejske civilizacije.' 5
Poleg teh večjih preseljevanj 'se je ločila od prebivalstva
Atlantide majhna skupina. Njihova naloga je bila, da prenesejo
novo civilizacijo v peto izvorno raso. Kraj, kjer je
živela majhna kolonija tistih, ki so bili izbrani, bi se našel
v današnji Angliji in Irski. V tistem času so tam živeli
prvotni Semiti. Oni so bili prvi ljudje, ki so bili zmožni
misliti z njihovim intelektom. Vse ideje Atlantidijcev so
bile še vedno v obliki podob. Zaokrožena oblika čela –
oblikovanje dela možganov, od katerega je odvisna misel
– se najprej pojavi pri ljudstvu prvotnih Semitov, ki nikakor
niso bili podobni današnji semitski rasi. Ti prvotni
semitski ljudje, za katere lahko rečemo, da so odkrili

13
mišljenje, so potovali skozi Evropo v Azijo in tam osnovali
civilizacijo.' 6
'Iz tega majhnega števila ljudi, ki so se zbrali okoli Manuja,
je izšlo vse, kar predstavlja resnične zasnove napredovanja
pete izvorne rase vse do današnjega dne. Zaradi
tega razloga se pretakajo skozi celoten razvoj naše pete
izvorne rase dve značilnosti. Ena je svojska tistim ljudem,
ki so navdihnjeni z višjimi idejami in ki se smatrajo
kot otroci božanske univerzalne moči; druga značilnost
pripada tistim, ki uporabijo vse v korist osebnim interesom
in egoizmu.
Majhna skupina privržencev je ostala zbrana okoli Manuja,
vse dokler ni bila zadosti okrepljena, da je lahko delovala
v novem duhu in dokler niso bili njeni člani sposobni
iti v svet in prinesti ta nov duh ostalemu človeštvu,
ki je preostalo iz zgodnejših ras. Jasno je, da je ta nov
duh prevzel različen značaj med raznovrstnimi narodi v
skladu s tem, kar so sami razvili na različnih področjih.
Zapuščina starih značilnosti se je spojila s tem, kar so prinašali
glasniki Manuja v razne dele sveta. Na ta način je
prišla v obstoj raznolikost novih kultur in civilizacij.' 7
Potemtakem so se začetni impulzi za razvoj poatlantskih
dob 'razširili radialno iz točke v srednji Aziji, nekje v sosedstvu
puščave Gobi. To je bila predvsem duhovniška
kultura, ki je pripravljala raso visokega duhovnega razvoja,
da prepoji kaos narodov z razpošiljanjem kolonij iz
katerih bodo nastale nove civilizacije.' 8
Čeprav je Steiner v nekaterih opisih poatlantskega razvoja
uporabljal izraze izvorna rasa in podrasa, se moramo
zavedati, da 'se je v teku velikih preseljevanj vse, kar je
prišlo v obstoj na Atlantidi, pomešalo in spojilo skupaj.
Iz tega sledi, da v poatlantskih dobah ne bi smeli več govoriti
o rasah, temveč o civilizacijah oz. kulturah – izmed
katerih je prva stara indijska kultura. Izredna mešanica
narodov je bila rešena po propadu Atlantide in se je zbrala
v prvotni Indiji. Ljudje, ki so tam živeli, so še vedno
imeli najglobje, neustavljivo hrepenenje po duhovnem
svetu na osnovi védenja, da so bili rojeni iz njega in da
so ga sedaj izgubili. Tja je veliki posvečenec sončevega
oraklja poslal sedem Svetih Rišijev. Človek stare Indije
je na osnovi hrepenenja polnega bolečine vztrajal, da je
čutni svet neresničen in da je duhovni svet, iz katerega je
izšel, edini resnični svet.
V drugi poatlantski dobi, v stari perzijski dobi, je prevladovalo
drugačno razpoloženje duše. Ljudje Zaratustre 9
so začeli spoznavati, kako je ta čudoviti svet zgrajen v
skladu z zakoni popolne harmonije. Ljudem Indije je bilo
vse okoli njih maja, velika iluzija; samo duhovni svet je
bil pravi in vreden cilj prizadevanja. Takšen odnos duše
ni mogel obvladati fizičnega sveta. To je postalo prvič
možno s kulturo, ki jo je ustoličil Zaratustra, veliki učenec
mogočnega posvečenca Oraklja Sonca (Manuja). Zaratustra
je vedel in je učil, da svet zunaj ni maja, temveč
izraz božanske-duhovne resničnosti. To, kar na ta način
obstaja v ozadju čutnega sveta, se mora razkriti in cilj

14
Zaratustre je bil, da odkrije duh v materialnem svetu. To
je bilo njegovo poslanstvo.
V tretji dobi najdemo narode Egipta, Kaldeje, Babilonije
in Asirije, iz katerih se je postopoma razvila semitsko-
-judovska civilizacija 10 . V tem obdobju je človek že oblikoval
tesno povezavo s fizičnim svetom. Ko je vzdignil
svoje oči do ‘besedila’ zvezd na nebesnem svodu, so se
mu razkrivala modrost in dejanja bogov, ki si jih je prizadeval
dognati in razumeti. Čudovito poznavanje zvezdnega
neba, ki so ga posedovali kaldejski duhovniki, nas
spominja na ta prizadevanja.
Starodavna Indija
Četrta kultura je kultura Grčije in Rima; ta vodi človeka
naravnost dol na fizični nivo. Človek je tedaj razvil
takšno ljubezen do tega sveta, da je docela pozabil na
svoje poreklo. On ni več razumel duhovnega sveta. To je
jasno nakazano v izjavi grškega heroja Ahila: ‘Bolje je biti
berač v gornjem svetu kot kralj v svetu senc.’ Čudovito
kiparstvo Grčije in državljanstvo Rima sta znamenji te
četrte kulturne dobe.
Peta kulturna doba je naša lastna. Materializem in veleblagovnica
ji nedvomno dajeta značilen pečat.' 11 Toda
poleg moderne znanosti in obilnih plodov tehnološkega
napredka obstaja tudi preporod zanimanja za duhovnost.
'Skozi celotno peto dobo se bo nadaljevalo pritekanje
znanja o nadčutnih svetovih v zavest ljudi in v času,
ko se prične šesta doba, bo za človeštvo možno, da zopet
doseže na višjem nivoju znanje, ki ga je imelo v prvotnih
dobah s pomočjo zamegljenega in sanjam podobnega
nadčutnega videnja. Vendar bo imelo to obnovljeno znanje
precej drugačno obliko od starega. To, kar je v davnih
časih duša vedela o višjih svetovih, še ni bilo prežeto z
njenimi lastnimi človeškimi silami razumevanja in občutij.
To, kar je prišlo do nje, je bilo v soglasju s samim seboj
– je bilo ‘dano’ kot neke vrste duhovnega navdiha.
Starodavna Perzija
V prihodnosti človek ne bo samo sprejemal te vrste ‘inspiracij’,
temveč jih bo popolnoma razumel, občutil kot
njegove lastne, kot pravi izraz njegovega najglobljega
bitja. Ko bo prišlo k njemu duhovno znanje, ki se nanaša
na bitja in dogajanja, bo njegov lastni razum ugotovil,
da je resnično in pravilno ter ga bo na ta način potrdil.
Oziroma, če pride v duhovnem znanju na plan določena
moralna smernica ali princip, si bo rekel: ‘Moje občutje
o tem je upravičeno le, če uvedem v moje ravnanje posledice
tega spoznanja.’ Za časa šeste dobe bi moralo biti
doseženo to razpoloženje in nagnjenje duše v dovolj velikem
številu ljudi.' 12
Poleg tega bodo morali ljudje v šesti kulturni dobi 'nadomestiti
krvno sorodstvo s sorodstvom duha samega
– s sorodstvom v duhu. Nesebično mišljenje bo razvilo
nagnjenost k premagovanju egoizma, toda na tak način,
da se obdrži ravnovesje med sebičnostjo in nesebičnostjo.
Človek šeste podrase se ne bo niti izgubil v tem, kar je
zunaj, niti se ne bo zaprl v tem, kar je znotraj njega.
Sedma podrasa bo na zunaj uresničila prezgodaj in premočno
to, kar izhaja iz duha samega. S to raso bo prišla v
obstoj neke vrste prerazvitost. Takrat bo človek izlil ven
to, kar ima sedaj znotraj sebe: njegov egoizem. Po drugi
strani bodo člani šeste podrase držali ravnotežje.' 13
Na tem mestu je treba opozoriti na dve dejstvi kulturnega
razvoja, ki lahko povzročita zmedo. Najprej je treba
vedeti, da vsaka nova kultura, ko je enkrat vzpostavljena,
nadaljuje s svojim obstojem tudi potem, ko se vodilni
evolucijski impulz preseli na druge narode. To pomeni,
da je stara indijska kultura obstajala tisočletja vzporedno
z staro perzijsko, staro egipčansko in grško-rimsko dobo.
Celo dandanes lahko naletimo na močne vplive prvotne
indijske kulture v mnogih predelih Indije. In to drži tudi
za kasnejše kulture.

15
Poleg tega imamo primere, ko stara kultura skuša prevladati
nad novo kulturo, čeprav je njen čas minil. Značilen
primer je stara Perzija: čeprav je vrhunec njihovega
kulturnega vpliva potekel okoli leta 3000 pr.n.št., so
ustvarili veliki imperij ravno ob začetku četrte kulturne
dobe. Tega je uspel premagati šele Aleksander Veliki – to
je posvečeni predstavnik četrte kulturne dobe.
Sedaj se bomo osredotočili na nekaj ključnih lastnosti, ki
so v procesu razvoja v prvi poatlantski eri. Med njimi
je 'razvoj obrti oz. razvoj veščin in spretnosti. Pred tem
so Atlantidijci živeli precej drugače. Takrat niso obstajali
starodavnih Indijcev. Seveda ni bilo niti velike potrebe
po njej, saj so jim njihove psihične sposobnosti dale
tako globoke uvide v svet narave, da se bili sposobni
preskrbeti vsa živila, ki so jih potrebovali, s pomočjo nabiranja
zelišč, zelenjave in sadja.' 16
V primerjavi s tem so imeli Perzijci in sorodne rase drugačno
nalogo. 'V njihovem hrepenenju in nagnjenjih se
niso obračali le proti nadčutnemu; oni so bili prilagojeni
zlasti za fizično-čutni svet. Ljudje so vzljubili Zemljo. Cenili
so to, kar je lahko človek osvojil na Zemlji in kar je
lahko pridobil preko njenih sil.' 17 Med temi zakladi so bili
Stari Egipt
izumi in odkritja v današnjem smislu besede. Ljudje so
delovali na popolnoma drugačen način. Njihovi postopki
in veščine so bile precej drugačne. To, kar imenujemo
inženirstvo in ročna spretnost v današnjem pomenu
besed, se je razvilo šele v naši peti izvorni rasi. Najbolj
pomembno odkritje je bilo odkritje ognja. Povsem jasno
vam mora biti, koliko od našega zelo razširjenega inženirstva,
industrije in obrti je odvisno od ognja. Brez ognja
ne bi bilo možno razviti ničesar od sodobnega inženirstva.
Zato lahko rečemo, da je bilo odkritje ognja osnovno
odkritje, ki je dalo impulz za vsa ostala odkritja.' 14
V času Atlantide je še vedno prevladovalo 'bolj instinktivno
mišljenje, ki je bilo povezano z življenjsko silo.
Duh Atlantidijca je bil še vedno sposoben obvladovanja
žive narave; duh pete izvorne rase lahko nadzira brezživljensko
naravo – prikrite sile, ki počivajo v kamnu oz.
mineralih. Človek pete izvorne rase si mora prizadevati
za svoj razvoj na fizičnem nivoju; on je priklenjen k anorganskim
silam.' 15
Prehod od instinktivnega obvladovanja narave do uporabe
fizičnih veščin lahko vidimo tudi v razvoju kmetijstva
v prvi poatlantski eri. V prvem kulturnem obdobju
'se zdi, da kmetijstvo ni igralo nobene vloge v življenju
tudi plodovi obdelovanja Zemlje.
Poljedelstvo ni prišlo v obstoj tako, kot si to zamišljajo
moderni zgodovinarji. Ko je druga skupina kolonistov iz
Manujevega centra v srednji Aziji prispela v t.i. rodovitni
polmesec, so 'prišli v stik s preostanki atlantidske civilizacije
– dejansko s četrto podraso turanskega prebivalstva
– ki se je ukvarjala s kmetijstvom. Rezultat je bila čudna
mešanica. S pomočjo energičnega napora se je rasna
skupina kolonistov ‚cepila‘ na nekdanje turanske ljudi,
ki so v pred tem prakticirali magijo. Tu so delovali prvi
posvečenci Zaratustre, ki so bili osredotočeni na uporabo
zunanjih dosežkov iz obdobja magije v korist novi civilizaciji.
Rezultat tega je bil občudovanja vreden razvoj
kmetijstva in vinogradništva. Te dejavnosti so predstavljale
novo obliko preporoda starodavnih magičnih dosežkov'
18 na področju kmetijstva v času Atlantide. 19
Tu imamo primer ponavljanja določenega dosežka človeštva
v naslednjem obdobju razvoja na drugem nivoju.
Medtem ko so Atlantidijci in preostanki atlantidskih ras,
ki so se preselili na druge kontinente, še vedno izvajali
kmetijska opravila s pomočjo magičnih psihičnih moči, so
bili Perzijci prvi, ki so začeli s fizičnim obdelovanjem zemlje.

16
Zatorej ni presenetljivo, da se v starem perzijskem dokumentu
Avesti imenuje Zaratustra ‚prvi orač tal‘. 20
Po tej dobi se razvoj kmetijstva preseli 'na Bližnji vzhod:
v Egipt, k Babiloncem, Asircem in Kaldejcem, tem prednikom
Arabcev. Tam je bila razvita tretja podrasa, ki si je
prizadevala, da pripelje oba področja – notranjo naravo
človeka in zunanji svet – v medsebojno ravnovesje. Kjerkoli
iščemo osnovno pojmovanje sveta, ki ga je gojila ta
Antična Grčija
tretja podrasa, bomo povsod odkrili poudarjeno zavedanje
med človeškim delom in silami narave. To je bistvena
razlika v primerjavi s perzijsko podraso. Kar se je razvilo
kot perzijska religija je bilo v glavnem zgrajeno na človeški
moralnosti in marljivosti.
V tretji podrasi se je razvila zavest, da človek ne obvlada
narave le s pomočjo telesne moči in moralnega obnašanja,
temveč najbolje od vsega s pomočjo znanja. V tistih
pokrajinah kot so Egipt in Kaldeja, kjer se je prizadevalo
za izboljšanje kmetijstva, se je razvilo usklajevanje tega,
kar se je izvajalo s pomočjo človeškega dela, z nebeško-
-duhovnimi silami. V teh krajih se je razvilo poznavanje
meteorološkega okolja in nebesnih teles. Moč za delo se
je iskalo v poznavanju narave. Zato se je zgodilo, da je
človek usmeril svoj pogled k zvezdam; preko astronomije
je bila ustvarjena povezava s človeštvom na Zemlji. Poreklo
človeka se je iskalo v zvezdah. Tako imamo v tem
oziru prvič opravka z znanostjo' 21 – oziroma lahko celo
rečemo – z zgodovinskim predhodnikom sedanjega biodinamičnega
kmetijstva.
Tu vidimo en primer principa obrnjene ponovitve. Če pogledamo
shemo sedmih kulturnih dob, lahko vidimo, da
vzpenjajoče se dobe na desni strani odsevajo spuščajoče
se dobe na levi strani. To pomeni, da v določenem obsegu
'tretja doba ponovno oživi v peti dobi, vendar tako, da je
prežeta v dušah ljudi z novimi sposobnostmi in vrednotami,
ki so bile pridobljene v četrti,' 22 osrednji dobi poatlantske
ere. Na podoben način 'bo šesta doba vzpostavila
odnos z drugo in sedma s prvo – s staro indijsko dobo.
Na ta način bo v sedmi dobi ponujena možnost, da bo
v človeških dušah ponovno zaživela vsa čudovita modrost,
ki so jo razglašali veliki učitelji stare Indije. In tedaj
bo bila to zares njihova lastna modrost – resnica, ki jo
bodo živeli.' 23
Vse to je treba vstaviti v večjo evolucijsko perspektivo.
Od začetka današnje ere 'se je v vsaki kulturni dobi oblikoval
– čeprav to velja le na splošno – določeni član človeka.
Potemtakem lahko rečemo: če ljudje dovolijo, da
deluje na njih vse, kar lahko podari naša civilizacijska
doba, potem so v našem času zlasti pozvani, da razvijejo
to, kar imenujemo v našem duhovno-znanstvenem gibanju
duša zavesti oz. duhovna duša; medtem ko je v času
grško-latinske dobe prevladoval razvoj intelektualne

17
duše oz. duše razuma; za časa egiptovsko-kaldejske-babilonske
dobe duša občutkov; v teku stare perzijske dobe
čuteče telo oz. astralno telo; in v stari indijski dobi to, kar
imenujemo življenjsko telo oz. eterično telo. Ti raznovrstni
člani človeške narave so prispeli do njihovega ustreznega
razvoja v povezavi s posameznimi človeškimi dušami, ki
so izkusile te kulturne dobe v eni ali v večini primerov v
nekoliko inkarnacij. In v tisti dobi, ki bo sledila naši lastni
pete izvorne rase. Natanko naša izvorna rasa je tista, ki
počasi in postopoma vodi sposobnost mišljenja k stanju
zrelosti. V njegovem mišljenju se človek odloči o nečem
in potem to izpelje kot posledico njegovega lastnega
premisleka. Ta sposobnost je bila med Atlantidijci zgolj
v pripravi. To, kar je pritekalo do njih, niso bile njihove
lastne misli, temveč misli bitij višje vrste, ki so vplivale
na njihovo voljo. Na ta način je bila njihova volja, tako
Rimski imperij
kot šesta poatlantska doba, se bo predvsem razvil tisti
član, katerega značaj opisujemo kot duh sam oz. Manas;
in v zadnji, sedmi poatlantski dobi duh življenja oz. Budhi;
medtem ko bo duhovni človek oz. Atman 24 bil razvit
šele v zelo oddaljeni prihodnosti' 25 zemeljskega razvoja.
Sedaj se lahko nekdo očitno vpraša: 'Kako se lahko zgodi,
da je človek že razvil eterično telo na Starem Soncu
in da se mora nato poseben razvoj istega telesa dogajati
v teku stare indijske dobe? Brez dvoma je bilo izvedeno
pripravljalno delo na eteričnemu telesu v obdobju Starega
Sonca; ko je človek prišel na Zemljo, je že posedoval
eterično telo. Ampak to telo se lahko sedaj oblikuje bolj
natančno; lahko se ga prenovi s pomočjo kasnejših članov,
ki jih je človek razvil. Zato je jasno, da je človekovo
eterično telo na relativno visoki stopnji, ko se inkarnira
v telo starega Indijca, vendar pa v tej poatlantski dobi
deluje človek na svojem eteričnem telesu z egom, ki ga je
pridobil; z vsem, kar je človek v vmesnem času pridobil
zase, predeluje eterično telo in ga prečiščuje. In v bistvu
se v naši poatlantski eri dogaja prečiščevanje različnih teles
človeške narave.' 26
Pomen teh ponavljanj postane bolj jasen, ko spoznamo,
da je razvoj vseh članov človeka 'v bistvu povezan s postopno
inkarnacijo človekovega ega. Kajti to utelešanje
človekovega ega v človeško naravo je pravo poslanstvo
zemeljske evolucije.' 27 Zaradi tega razloga 'se je morala
najprej razviti uporaba misli, kar je značilnost ljudi naše
rekoč, vodena od zunaj.' 28
S ciljem, da se človeštvo osvobodi takšne direktne kontrole
'je bila naloga Manuja, da pripravi bodočnost in
da izšola majhno skupino ljudi na tak način, da se lahko
ohranijo kot seme in klica prihodnjega človeštva. Manu
je izvršil to nalogo tako, da je vsadil v tiste duše, ki so
bile primerne za to, silo, ki ima odločilni vpliv na razvoj
človeka v poatlantski eri: moč mišljenja. Veličina lemurijskega
človeštva pripada razvitju instinktov; veličina
Atlantidijcev je bila izobrazba spomina; v poatlantski eri
bo lahko človek postal neodvisna osebnost in dosegel
svobodo s pomočjo sile mišljenja. Samo ime Manu izraža
to: v Sanskrtu pomeni nosilec misli.' 29
Vse to je v skladu z 'bistveno nalogo poatlantskega človeštva,
da razvije tiste sposobnosti duše, ki se jih lahko
pridobi preko prebujenih sil mišljenja in razuma ter občutij,
sil, ki niso spodbujane direktno s strani duhovnega
sveta, temveč nastanejo iz dejstva, da človek opazuje
čutni svet, si utre življenjsko pot v njemu in deluje nanj.
Osvojitev fizičnega sveta s pomočjo lastnih človeških
sposobnosti se mora torej smatrati kot poslanstvo' 30 celotne
poatlantske ere. Ali z besedami Zaratustre: 'Poziv
ni samo k mističnemu poglabljanju v svojo notranjost in
k sanjanju, temveč k življenju v svetu, ki brezplačno oskrbuje
vse, kar je potrebno – človekovo poslanstvo se nahaja
v umetnosti kmetijstva in v napredovanju civilizacije.' 31

18
Moderna doba
Sposobnost mišljenja je odločilna za naš nadaljnji razvoj,
zato ker nam omogoča, da razvijemo – brez kakršnekoli
zunanje ali notranje prisile – to, kar je Steiner v njegovi
Filozofiji svobode poimenoval ‘moralne imaginacije’. To
pomeni, da se lahko le na osnovi razumevanja svobodno
odločimo, katere vrste moralnih vrednost bodo vodile
naša dejanja. Zaradi tega razloga lahko že sedaj opazimo
v svetu okoli nas prve znake pojavljanja dveh prihodnjih
‘ras’ človeštva – sebične in nesebične ‚rase‘ – ki bodo prišle
v obstoj v šesti (slovanski) in sedmi (ameriški) kulturni
dobi. Eno ‚raso‘ bodo sestavljali tisti, ki vlagajo vse njihovo
pridobljeno znanje in sposobnosti v služenje njihovim
osebnim interesom in ki se bodo posledično z vsemi
sredstvi borili drug proti drugemu. Drugo ‚raso‘ bodo
sestavljali svobodni posamezniki, ki bodo tvorili nove
skupnosti na osnovi duhovnega sorodstva, medsebojnega
razumevanja in nesebičnega delovanja v korist vsega
človeštva.
Opombe:
1 Osnovni opis Atlantske ere je na voljo v članku Narava človeškega življenja
na Atlantidi in vzroki za njen propad, Svitanje, Pomlad 2018.
2, 4, 29 Emil Bock, Genesis – Creation and the Patriarchs
3 To se nanaša na ločitev Sonca od Zemlje (ki je še vedno vsebovala Luno), ki
se je dogodila v hiperborejski eri. Glej članek O poreklu nebesnih teles
v našem solarnem sistemu, Svitanje, Poletje 2017.
5, 8, 18 Steiner, The Migrations of the Races, Berlin, 1904
6, 21 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 5.11.1905
7, 28 Steiner, Cosmic Memory
9 Zaratustra, ki je bil začetnik stare perzijske kulture okoli leta 5000 pr.n.št.
ni tisti Zaratustra, katerega obstoj v šestem ali petem stoletju pr.n.št.
priznavajo moderni zgodovinarji.
10 Čeprav je judovski kulturni tok plod tretje dobe, le-ta predstavlja impulz za
razvoj grško-rimske kulturne dobe (vir: Berlin, 26.10.1905). To je primer
pravila, da se priprave za naslednjo dobo vedno dogodijo v prejšnji
dobi s pomočjo izbrane skupine ljudi, ki razvijejo določeno lastnost,
ki bo prevladovala v naslednji dobi. V primeru Judov je to sposobnost
intelektualnega mišljenja na račun zatrte sposobnosti podedovane
jasnovidnosti.
11 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 9.06.1909
12, 17, 22, 23, 30 Steiner, Occult Science
13 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 31.10.1905
14, 15 Steiner, Greek and Germanic Mythology in the Light of Esotericism,
Berlin, 7.10.1904
16, 20 Hilmar Moore, Rudolf Steiner’s Contribution to the History and Practice
of Agricultural Education
19 Glavni dosežki Atlantidijcev na področju poljedelstva so opisani v članku,
ki je naveden v opombi 1.
24 Osnovni opis teh višjih članov je na voljo v članku Devet članov celovitega
človeškega bitja, Svitanje, Zima 2016
25, 26, 27 Steiner, Cosmic Ego and Human Ego, Munich, 9.01.1912
31 Steiner, Turning Points in Spiritual History, Berlin, 19.01.1911

ŠIRIMO OBZORJA
19
Joga in nova joga
Samo Simčič
Mnogi se danes ukvarjajo z jogo. Večinoma
prakticirajo asane, mirujoče telesne drže, ki
vzdržujejo specifične oblike mišične napetosti.
Telo se umiri, stabilizira in praktikant se preda
notranjemu miru. Odstrani vse, kar povzroča
stres in izloči vse misli iz svoje zavesti. Odrine
tudi 'ego'.
Ker telo miruje v določeni poziciji, se praktikant joge
dvigne iz svojega telesnega stanja. V notranjem miru
zaznava svoje čutenje, duševne tokove; lahko tudi zapre
oči, da ga ne moti nič zunanjega. Tako doseže stanje duševnega
blagostanja, ki ga krepi in senzibilizira za zunanje
vtise. Ker je čutenje v človeku le delno zavestno
in se v veliki meri odvija v duševnih plasteh pod njo, se
praktikant joge potaplja v podzavest. Tam zaznava duševne
tokove in notranja doživetja. Učitelj joge mu lahko
da posebne napotke, kako naj prodira v to področje,
in mantrame – izreke duhovne modrosti, ki naj mu pomagajo
na tej poti. Manj številni so tisti, ki se poleg tega
seznanjajo tudi z vsebinami svetih knjig stare indijske in
tibetanske kulture ter s kasnejšo sankhja filozofijo in budizmom.
Preučujejo staro indijsko mitologijo in nekateri
opravljajo tudi obrede, kakor potekajo po tradiciji v današnji
Indiji.
Joga je ena najstarejših duhovih praks v človeški civilizaciji.
Ko je, kot se predpostavlja, nastala pred bajnimi devet
tisoč leti, se človek v odnosu do sveta še ni doživljal
kot jaz. Jaz je živel v njem šele v zametku. Bil je odprt za
svet in ta se je neposredno izlival v človekovo čutenje.
Vanj so se izlivale ustvarjalne naravne sile. Dogajanje v
naravi je bilo dogajanje v njegovi duši, tudi v njegovem
dihu in njegovi krvi. Zato se v svojih občutkih ni motil.
Tudi ni mislil po svoje, ampak so se mu pojavi sveta
razodevali v občutenem doživljanju, ki je bilo slikovite
in zvočne narave – bilo je slika in notranji govor stvari.
Misli o svetu so mu bile dane. Bile so božji dar. Pojav, na
primer drevo, je bil za človeka tudi bitje, ki je govorilo
in povedalo, kaj je. Spoznanja so bila duhovna govorica
božanskih bitij. Proti koncu stare indijske kulture je to
'rajsko stanje' človekovega doživljanja sveta začelo slabeti,
krepiti pa se je začel človekov občutek za lastni jaz.
Zato je prišlo do motenj v neposrednem čutenju sveta.
Človek je vse pogosteje občutil svet po svoje. Med njim
in svetom je nastala 'razpoka'. Da bi človek to presegel
in prodrl v neposredno doživljanje sveta, mimo človekovega
sebe, je bilo treba jaz dušiti. Najvišje razviti ljudje
tistega časa, sveti rišiji in njihovi učenci, so zato ustvarili
jogo, način, po katerem je bilo mogoče jaz toliko zadušiti,
da je lahko nastopilo prvotno stanje.
V razvoju kulture in civilizacije se je doživetje, da je človek
jaz, krepilo. Krepili so se lastni občutki in človek si
je svet vedno bolj predstavljal v lastnih mislih. Prvotno
neposredno doživljanje sveta se je izgubilo. Le nekje v
nezavednem področju je ostal senčnat občutek nekdanje
istovetnosti sebe in sveta, senčnat občutek, da sta svet in
človek eno. Človek je postajal vedno bolj zavesten, kajti
pravilno lahko deluje le iz razsodnosti, iz lastnega spoznanja
in lastne odgovornosti. Če prakticiramo jogo danes,
se ne prebijemo do tistega čutenja sveta, ki je bilo
doživetje slike in govora, božanskega bitja in božanske
besede. Doživljamo čutenje, ki je vezano na naše bitje in
na našo telesnost. To niso čutenja sveta. Po metodah joge
doživljamo vizije sanjskega značaja naše podzavesti. Te
vizije so vezane na tisto, kar se je vtisnilo prek čutnih organov
v telo. O tem, kaj pomenijo, obstajajo najrazličnejše
interpretacije, ki govorijo o duševnem področju, zaprtem
v notranji svet. Joga skuša povesti človeka v to področje,
ki ga njeni privrženci pojmujejo kot duhovno realnost
človekovega bitja. Kolikor bolj se odtegnemo zunanjemu
svetu in potopimo v to področje, toliko bolj smo v smislu
joge razsvetljeni in odrešeni od tega sveta.

20
in življenja. V te predstave prodiramo z logičnim mišljenjem.
Vse je razložljivo. Mišljenje postane čutni organ za
opazovanje, za zaznavanje in razumevanje življenja v pojavih
in predstavah sveta. Antropozofija nam je pri tem
v veliko pomoč, ker nam daje možnost, da si predstavimo
sliko duhovne stvarnosti. Daje nam napotke, kako si
ustvarimo to sliko objektivno, nepristransko.
Pot joge je potapljanje v čutenje in potapljanje v tokove
podzavesti z odrekanjem miselne zavesti. Današnja
stopnja človekovega razvoja temelji na zavesti ter zavestnem,
budnem, prebujenem jazu. Čutenje ima danes
drugačen značaj kot v dobi stare Indije. Je osebne narave.
Pot današnjega človeka ne poteka tako, da bi morali dušiti
jaz v človeku ter tako tudi mišljenje in zavest. Danes
se človek poveže s svetom tako, da ga opazuje, ga zaznava
ter misli o njem. Če svet samo občuti, doživlja posamezne
pojave in si jih ne more razjasniti. Mora misliti
o njih. Mišljenje ga poveže s pojavi in življenjem sveta.
Pri tem pazi, da je resnično pozoren do njega in da ne
misli samovoljno, s poljubnimi domisleki, temveč tako,
da se to ujema s pojavom, ki ga opazuje, ter z značajem,
lastnostmi in zakonitostmi tega pojava. Z mišljenjem
prodre v njihovo bistvo. V tem živi duh, v bistvu pojavov.
Kolikor bolj pozorno opazuje in misli, toliko bolj je
človek zavesten. Ne potaplja se v sanjske občutke, temveč
v zavestno pozornost. Ne zapira se v notranji svet.
Svojo pozornost sicer usmerja tudi k sebi, da se zave svoje
narave ter smeri in cilja misleče pozornosti. Spoznava
sebe in svoje sposobnosti, s temi pa se obrača v svet in
življenje. V svet stopamo z odprtimi očmi, z zavestjo in
mislimi ter jasnostjo o samem sebi.
Človek tudi ne more zadušiti svojega jaza. Samega sebe
si lahko predstavi. Lahko si predstavi, kako in kaj misli,
občuti, hoče, kakšen je njegov značaj, kakšne lastnosti
ima, kakšne motive in cilje. Toda vedno je to on, človekov
jaz, ki si vse to postavi pred svoj notranji pogled. Tega
sebe, ki sebe postavlja pred notranji pogled, si ne more
predstaviti, temveč ga samo izkusi. Ta jaz ne more nikoli
postati zunanji predmet. Je jaz, ki je. Če hočemo danes
prodreti v duhovni svet, se ne moremo izgubljati v meglenem
čutenju in sanjskih, podzavestnih doživljajih, temveč
si najprej zgradimo ustrezne in jasne predstave sveta
Rudolf Steiner je tudi govoril o 'novi jogi'. To razloži tako.
Joga uči metodo dihanja, s katerim stopa zrak v človekovo
telo, in tedaj lahko človek zaznava vdihnjeni zrak. V
časih, ko je nastajala joga, je 'prana', božanska življenjska
substanca, prežemala zrak. V tej je namreč bistvo življenja,
svetloba, toplota in tok. Z vdihavanjem 'prane' je človek
prejemal to bistvo in razsvetlil svojo dušo. Od tistega
časa do danes se je človek spremenil, spremenila pa se
je tudi zemlja in z njo zrak. V zraku ni več iste 'prane'.
Idej ne črpamo več iz zraka. Duh se je spustil v element
zemlje, ker je Zemlja tako otrdela, da potrebuje oživljajočo
'božansko substanco'. Zato metoda dihanja po jogi
nima istega učinka kot v davni preteklosti. Danes sprejema
človek svet vase, ga torej 'vdihava', z zaznavanjem
svojih čutil. Človek ne vdihava samo z dihalnimi organi,
temveč z vsemi svojimi zaznavami, z vsemi čuti. Prek
teh, z zaznavanjem čutov, tako rekoč 'vdihne' vtise pojavov
sveta in življenja. Vtise predeluje v predstave, misli
in spoznanja. Iz spoznanj deluje v svetu, lahko bi rekli,
da 'izdihuje' in posega v svet s svojimi dejanji, s svojim
ustvarjanjem. To je izdih. Takšno dihanje je nova joga.
Iskanje okrepitve v jogi krepi v človeku odmikanje od
problemov in izvorov stresa. Blaži človeka z duševnim
blagostanjem, podobnim spanju in sanjam. Človek ponikne
vase. Ne misli na nič razen nase. V tem odmiku
od zunanjega sveta se odpočije. In ko se kasneje, ko se
loti vsakdanjega dela, spet utrudi, se ponovno zateče k

21
Te je sicer mogoče odkriti tudi z mišljenjem po zdravi
pameti. Inkarniranje v svet je smisel pedagoškega dela.
Povezujemo se z doživetji cvetic, dreves, živali, z deževnimi
kapljami in snežinkami, s sončnimi žarki in mesečno
svetlobo, z žarom ognja, z usihanjem, oživljanjem in
prerojevanjem, z umetnostjo, z mislimi in spoznanji itd.,
to je ljubezen do sveta. V predšolski vzgoji vključujemo
doživetja narave in življenja in človekove ustvarjalnosti
takšnemu blagodejnemu počitku. Počitek je vsekakor
potreben, vendar gre tudi za to, da v miru, s pogledom
nazaj in naprej, z opazovanjem in mišljenjem, ustvarjamo
nove ideje svojega ravnanja, nove spodbude in način,
kako jih uresničiti, kako oplemeniti svoje delo. Potreben
nam je ustvarjalen in aktiven notranji mir, v katerem se s
svetom povezujemo. Ne iščemo odrešitve od tega sveta,
temveč svojo vlogo v njem. Cilj ni, da se ne bi več utelešali
na Zemlji, temveč da se utelešamo in povedemo zemeljski
svet v razvoj. V meditaciji si zastavimo določeno
misel ali miselno vsebino, na kateri nato delamo, jo razvijamo
in si predstavimo, kako jo bomo uresničili v svetu
in življenju. Za to potrebujemo ustrezni občutek in voljo.
Delo 'Kako doseči spoznanja višjih svetov' Rudolfa Steinerja
je v tem smislu praktično branje, ki prikazuje pot
duhovnega šolanja primerno stanju današnjega človeka.
V pedagogiki delamo na tem, da se povezujemo s svetom
in življenjem. Duha najdemo v svoji pozornosti do sveta
in v svetu samem. Postavljamo se v svet in v življenje,
ker je tu področje dela za človeštvo. Antropozofija nam
pomaga razkriti velike perspektive človeštva in Zemlje.
v rajalno igro, kasneje, v šoli, v pouk. To je podlaga zanimanja
za svet in oblikovanja zdravih organov zaznavanja.
To omogoča delovanje zdrave inteligence in dozorevanje
k samostojnim življenjskim odločitvam. Vse to
potrebujemo zato, da si razkrijemo svoje mesto v svetu in
svojo ustvarjalnost.

ČLOVEK IN ANTROPOZOFSKA MEDICINA-naslovnica.indd 1
12/16/14 10:00 AM
22 LITERATURA
ZALOŽBA AJDA
Prvotno smo si zadali nalogo skrbeti za strokovno
literaturo na področju biodinamike. Dr. Steiner pa je
menil, da je pridelovanje hrane neposredno povezano
z zdravjem in s tem z medicino. Zato smo poskrbeli
tudi za nekaj antropozofskega čtiva za področje
prehrane in medicine.
Naj predstavimo nekaj brošur:
ZA PODROČJE VRTNARJENJA IN KMETOVANJA
TEMELJI USPEŠNEGA
KMETOVANJA V OČEH
DUHOVNE ZNANOSTI ali
kratko KMETIJSKI TEČAJ
dr. Rudolfa Steinerja
je slovenski prevod stenografskih
zapisov osmih predavanj, v katerih
je dr. Steiner utemeljil biološkodinamično
metodo.
Cena: 32,85 €
PRAKTIČNO VRTNARJENJE
Marije Thun
sodi k temeljni literaturi
biodinamičnega vrtnarjenja.
Brošura
POVITKI
IN
OBLOGE
pomaga reševati
marsikatero stisko
Vzemimo primer:
Otroka boli uho
Pred obiskom zdravnika lahko
pomagamo tudi sami.
POVITKI
IN OBLOGE
V ANTROPOZOFSKI
MEDICINI
Cena: 9,90 €
Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:
VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA
Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in
zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno
temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa
za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove
volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim
šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe
lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.
Cena: 27,38 €
ZA PODROČJE MEDICINE
ČLOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA s predavanji dr.
Maria Mayrhofferja
9,00 EUR
Cena: 8,76 €
»LOVEK IN
ANTROPOZOFSKA
MEDICINA
RAK ‡ UJMA
»LOVEŠTVA IN »ASA
Dr. Mario Mayrhoffer
Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,
da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke
raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot
kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).
Več informacij ali naročila
www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743

LITERATURA
23
NOVA KNJIGA
Vabimo vas k ogledu spletnih strani
www.ajda-vrzdenec.si,
kjer boste našli še predstavitev brošur:
CELOSTNA PREHRANA 1 in 2 Michaela Kassnerja
DEMETER ČEBELARJENJE Günterja Friedmanna
BIO ČEBELARJENJE Matthiasa Thuna
PRIDELUJMO SVOJA SEMENA 1 in 2
s predavanji antropozofskih specialistov za področje
semenarstva
SPIRITUALNA ASTRONOMIJA dr. Wolfganga Helda
TEMELJI BIOLOŠKODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA
Marije Thun
KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI
Eckardta von Wistinghausen in Friedricha Sattlerja
PREPARATI Mete Vrhunc z napotki za izdelovanje in
uporabo biološkodinamičnih preparatov
Uporaba: Pri močnih bolečinah v ušesih
in vnetju srednjega ušesa (učinkuje močneje).
Trajanje: 10 – 15 minut, pa tudi do ene ure
Upoštevajte nasvet zdravnika!
IN KATERA ZDRAVILA BI PRIPOROČIL
ANTROPOZOFSKI ZDRAVNIK?
Priporočilo Male antropozofske lekarne,
stran 43:
Bolečine v ušesih
Aconit Ohrentropfen
Kdaj: pri prvih znakih bolečin v ušesih
Koliko: po potrebi 1–2 kapljici v slušni kanal
Apis Levisticum Glob. Wala in
Silicea comp. Glob. Wala
Kdaj: vnetje srednjega ušesa
Koliko: vsako uro 5–7 glob. Izmenično
David L. Brierley
One Hundred Million
Destinies Now
Nova publikacija, ki izzive, s katerimi
se sooča Evropa, obravnava z vidika
waldorfske pedagogike.
Ko bralca počasi popelje
skozi poučni del ter nato
skozi predloge za praktično
delo, ob tem pa
predstavlja učinkovite
metode spajanja intelektualnega
in emocionalnega,
nas avtor opogumlja
in nam sporoča, da v
življenju vedno lahko izbereš,
da boš boljši. Zavedanje,
da imamo možnost
izbire, nas varuje
pred mnogimi izrazitimi
psihopatološkimi stanji, v katera zapademo samo
zato, ker nam življenje postane pretesno, pot pred
nami pa brezno. Ko odkrijemo, da obstajajo mnoge
poti, saj je življenje le prometno krožišče, ki ima
mnogo več izhodov, kot si mislimo, se umirimo,
osredotočimo, se rešimo suženjstva, na katerega
smo obsodili sami sebe, pogosto z vzgojo, za katero
kot otroci nismo ne krivi ne odgovorni.
Ta knjiga je prav takšen vodič pri iskanju izhoda,
svetlobe v tunelu. Z znanjem, izkušnjami in pogumom,
da stopi 'iz okvirjev', je avtor nadaljeval
svojo pot iskanja boljših pedagoških metod dela
z otroki, da bi postali boljši ljudje. Njegova strokovnost,
znanstvenost, praktičnost in dolgoletne
izkušnje dajejo tej knjigi duhovno in intelektualno
prednost pri izboru načina, kako bomo kot učitelji
preostanek življenja preživeli v iskanju svetlobe,
proti kateri nas od rojstva usmerja naša arhetipska
inteligenca.
prof. ddr. sc. Lidija Pehar
redna profesorica na oddelku Pedagogika
in psihologija Filozofske univerze v Sarajevu,
prodekanja Filozofske fakultete

24
DRUŠTVA
Seznam društev
za biodinamično kmetovanje
in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji
Združenje Demeter Slovenija
Volčji Grad 40, 6223 Komen
051 204 436 (Andreja)
040 608 717 (Maja)
info@demeter.si
Zveza biodinamikov Slovenije
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
zveza.biodinamikov@gmail.com
Predsednica: Saša Klančar
Ajda Vrzdenec
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)
ajdavrzdenec@gmail.com
Predsednica: Meta Vrhunc
Ajda Gorenjska
Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje
04 572 56 18, 041 948 336
monika.brinsek@gmail.com
Društvo Ajda Koroška
Trg 4. julija, 2370 Dravograd
041 340 871
toncka@loris.si
Predsednica: Antonija Ločičnik
Društvo Ajda Domžale
Podrečje 10, 1230 Domžale
041 323 249 (Jože)
051 204 436 (Andreja)
ajda.domzale@gmail.com
www.ajda-domzale.si
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška
Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
040 658 482
ajda.goriska@gmail.com
Predsednik: Drago Kladnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska
Šaleška 16, 3320 Velenje
041 496 069
katarinamodrijan@t-2.net
Predsednica: Katarina Modrijan
Društvo Ajda Posočje
Žagarjeva 13, 5220 Tolmin
031 477 892, 041 297 873
ajda.posocje@gmail.com
Predsednica: Milenka Kavčič
Podpredsednica: Gruden Marjanca
Naravoslovno-izobraževalno društvo
'Sapientia'
Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije
Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci
vesna.forstneric@gmail.com
www.nid-sapientia.com
Delovna skupnost obsoteljske regije
Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina
031 643 312
romana.srimpf@gmail.com
Vodja: Romana Šrimpf
Delovna skupnost dravinjske regije
Žiče 76, 3215 Loče
031 342 107
majda.temnik@gmail.com
Vodja: Majda Temnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska
Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice
031 645 476
joze.lusavec@gmail.com
Predsednik: Jože Lusavec
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje
Boštanj 30, 8294 Boštanj
031 458 532 (Majda Hriberšek)
majda.hribersek@gmail.com
Predsednik: Zvone Černelič
Društvo biodinamikov Notranjska
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
041 444 736
biodinamika.notranjska@gmail.com
Predsednica: Mihaela Klančar