21.04.2020 Views

Waldorfske novice - Poletje 2018

Letnik XIV, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana

Letnik XIV, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.


Waldorfske novice

Časopis Waldorfske šole Ljubljana

POLETJE 2018 | ŠTEVILKA 98

Waldorfska šola Ljubljana

Streliška 12, 1000 Ljubljana

www.wsl.si, tajnistvo@waldorf.si

Izdajatelj:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 737 003

DŠ: 94313008, IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

www.svitanje.si, revija@svitanje.si

Uredniški odbor:

Marina Nuvak, Igor Velepič, Breda Pavlovič,

Maja Maletin Kolarič, Iztok Kordiš,

Mario Čuletić, Simona Pajk, Boštjan Štrajhar

Sodelavci:

David L. Brierley, Leilani Taneus-Miller,

Godi Keller, Jana Dagarin, Lucija Florjanc Lukan,

Alenka Petrinjak, Renata Toplak

Fotografije:

David L. Brierley, Jana Dagarin, Simona Pajk,

Lucija Florjanc Lukan, Alenka Petrinjak,

Renata Toplak, arhiv WŠL

Širimo obzorja 4

Spanje 4

Problemi spanja z vidika osnovnih čutov 11

Godijeva kolumna 15

Vprašanja staršev: Kdo odloča? 15

Iz šolskih klopi 16

Pod zvezdnim nebom 16

Angleški jezik v 5. razredu 17

Utrinki18

Popotovanje od prvega do devetega 18

Pravijo, da je življenje kot mavrica 18

OE Gorenjska 20

Je to šola ali živalski vrt? 20

Nova domovanja za čebele samotarke 21

Waldorfski vrtec Pomurje 22

Družinski piknik 2018 22

Waldorfske iniciative 23

Naslovnica:

Sandra Tominšek

Ob jubileju 24

Šoli za rojstni dan 24

Lektoriranje:

Tatjana Kamenšek

Oblikovanje in prelom:

Žiga Vuk, zzigc.net

Časopis izhaja štirikrat letno

skupaj z revijo Svitanje.

Vsi avtorski članki, likovni izdelki, prevodi člankov

in knjig so avtorsko zaščiteni. Javna uporaba časopisa

ali njegovih delov je mogoča le s pisnim dovoljenjem

Waldorfske šole Ljubljana ali dovoljenjem avtorja.

2 Waldorfske novice

ISSN 1854-0430

Revijo sofinancira

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport


Uvodnik

Iztok Kordiš

Življenje je polno presenečenj. Velikokrat se najbolj pomembne stvari zgodijo, ko jih najmanj

pričakuješ. Zato se vedno znova sprašujem, kakšen smisel ima načrtovanje, ali je

sploh potrebno delati načrte, resno načrtovati, čeprav sem se že davno, ko smo na šoli

začeli z izleti in šolami v naravi, naučil, da je nujno narediti podroben načrt, potem pa ga

pozabiti in iti v dan odprt za nova doživetja. Enako je s pripravami za uro, učitelj potrebuje

pripravo, nato pa jo mora pred vstopom v razred pozabiti, potem pouk steče kot je treba.

Eno takih presenečenj nas je letos doletelo pred koncem šolskega leta, ko nam je Meta Vrhunc,

pobudnica biodinamičnega kmetijstva v Sloveniji sporočila, da želi svojo kmetijo Zajelenk,

kjer je zadnjih 10 let delovala po načelih biodinamike, dati v oskrbo šoli. Prvi obisk

kmetije, ki leži na Gorenji Trebuši nad Idrijo, me je navdušil. Trebuša je edinstven kraj poln

svetlobe, kjer lahko začutiš prvinskost narave in tok življenjskih energij. Omogoča odmik

od mestnega vrveža in je priložnost, da se umiriš in povežeš s sabo. V mestu smo ves čas v

vrtincu dogajanja, obdani z vtisi in doživetji, na katere se moramo stalno odzivati, nimamo

pa časa teh dogodkov in vtisov resnično doživeti in jih ponotranjiti. Ravno to ponuja

kmetija Zajelenk. V mestu je kultura, tam je natura. Da vzpostavimo ravnovesje, rabimo

oboje. Kmetija odpira možnost za učenje v drugačnem okolju, spoznavanje in povezovanje

z naravo, je vir inspiracij in novih idej ter nova priložnost skupnega dela otrok, dijakov,

učiteljev in staršev.

Pred nami je velika priložnost in hkrati zahtevna naloga nadaljevati z začetim delom, spodbujati

mlade in malo manj mlade k ozaveščanju pomembnosti odgovornega ravnanja z zemljo

in okoljem nasploh. Vabljeni k sodelovanju.

Kmetijo najbolje opiše kar Meta Vrhunc sama:

ZAJELENK

Pravzaprav bi človek mislil, da leži kmetija višje. Vse naokrog gore. Julijci, v zaledju Vojsko, pred

očmi dolina in nad njo Poldanovec s Trnovskim gozdom. In mogočen profil spečega velikana, ki nad

dogajanjem speče bdi čisto pred nami. Pa je nadmorska višina le 480 m. Zime in neurja znajo spomniti

na neizprosnost. Toda le spomniti. Po Soči, dolini Idrijce in Trebuščice je na Gorenji Trebuši zaznaven

vpliv Jadranskega morja in pomlad je tu kar zgodnja.

Biodinamična kmetija Zajelenk obsega 28 ha površine, od tega 18 ha gozda. Na vzhodni strani meji

na potok Jelenk. V čudovitih tolmunčkih in tolmunih se vije, včasih grozeče hrumi voda iz strmega

vojskarskega pobočja. Gora Jelenk je tam nad njim, še nad velikim slapom.

Ko prideš do kmetije slabega pol kilometra po gozdni cesti in se prostor pred teboj odpre, fascinira res

zelo posebna svetloba. Voda, s katero se kmetija iz bližine Jelenka oskrbuje, ima na dvorišču s krasnim

koritom svoje svetišče. Bistra, včasih skoraj modrikasto prozorna vabi s svojo svežino k še več in še več.

Danes ima kmetija dva urejena objekta. Preurejeno staro poslopje z urejeno kuhinjo, majhno jedilnico,

dvema kopalnicama, shrambo, štirimi sobami in predavalnico, klet s prostori za drva, kurilnico in

shrambe in urejenimi podstrešnimi prostori, zelo primernimi za skupna ležišča. Drugi objekt ima veliko

in malo garažo, klet, poletno kuhinjo, letno jedilnico, velik prostor, primeren za evritmijo ali delo z večjimi

skupinami, k temu prostor s staro mlatilnico in vejevnikom in stopnicami na senik, ki je nad vsem.

Wolfgang Findeisen, ki se že 20 let ukvarja z raziskovanjem etrov in Stanko Bes sta si bila po obisku

Zajelenku enotna, da je prostor en sam vir svetlobnega etra. In tako Zajelenk res doživljamo. Ne le 10

ha priložnosti da se učimo biodinamike in tudi res kaj pridelamo. Predvsem je to kraj, kjer je mogoče

uresničevati to, kar mi je vedno znova položeno v um in srce: tu je treba graditi steber svetlobe. Delo

s človekom, da bi pri zelo posebni podpori tega okolja odkrival svoj smisel, v delu začutil zemljo iskal

odgovore po svojem poreklu in bodočnosti.

Waldorfske novice 3


Širimo obzorja

izr. prof. David L. Brierley

Marina Nuvak

Spanje

Mednarodna zveza waldorfskih vrtcev

(IASWECE) je v šolskem letu 2017/18 kot

osrednjo temo študija v waldorfskih vrtcih po

svetu izbrala temo SPANJE. To vprašanje ni pomembno

le za malčke, temveč za vse starostne skupine. Vprašanje

pomanjkanja spanja je postalo pomembno, saj vpliva na

splošno zadovoljstvo, na normalen umski razvoj, procese

učenja in veselje do življenja v vrtcih, šolah, na univerzah

in delovnih mestih.

Rudolf Steiner je ob mnogih priložnostih govoril o povezavi

med notranjim svetom spanca in dnevno zavestno dejavnostjo.

Še več, spanec je videl kot bistveni del procesa učenja,

ključen za waldorfsko/Steinerjevo metodologijo. Več tednov

pred odprtjem prve waldorfske šole je izjavil, da 'je

vsako poučevanje in delovanje, povezano z vzgojo otrok,

najprej usmerjeno k višji ravni, naučiti jih pravilnega dihanja

in ritma v prepletanju spanja in budnega stanja.'1 V

tem članku si bomo ogledali dejavnike pri spanju, različne

tipe in vzorce spanja ter spanje v zgodnjem otroštvu, otroštvu,

adolescenci, srednjih letih in v starosti. Na tej osnovi si

lahko, če želimo zagotoviti zdravo in prožno vzgojo in izobraževanje,

pogledamo, kakšna je v vzgoji in izobraževanju

vloga spanja ter kakšna je povezava med spanjem in budnim

stanjem.

Leta 2016 je svetovna zdravstvena organizacija razglasila,

da je v vse bolj industrializiranem svetu pomanjkanje spanja

naraslo do epidemične razsežnosti. Po njihovi oceni zdaj

pomanjkanje spanja v tem delu sveta trpita že dve tretjini

odrasle populacije. Toda naše ukvarjanje z uganko spanja ni

nekaj novega. V starogrški mitologiji so na spanje gledali kot

na zvezo med zemeljskim in nebesnim, kjer so bile osrednje

osebnosti boginja noči Nyx oziroma dvojčka Hypnos in Thanatos,

bogova spanja in smrti, kakor tudi Hypnosov sin Morfeus,

ki je predstavljal boga sanj. S pričetkom nove znanosti

psihologije na začetku prejšnjega stoletja in z napredkom

na področju nevrologije v zadnjih letih je zapleteno vprašanje

spanja zbudilo zanimanje širše javnosti. V življenju ničesar

ne delamo toliko kot spimo. To je čisto individualno doživljanje,

ki ga ni moč prenesti na nekoga drugega. Vendar

z našim spanjem ni vse čisto v redu. Ljudje smo edina bitja,

ki se lahko brez vsakega utemeljenega razloga namenoma

prikrajšamo za zadostno količino spanja. Vse bolj običajna

praksa je, da ljudje, namesto da bi vzdrževali ritem primerne

dolžine spanja čez teden, le-tega nadoknadijo med vikendom

ali ko potujejo z avionom ali vlakom. V današnji družbi,

kjer se vse dogaja hitreje, nas vse bolj preganjajo misli in

skrbi, tako da na spanje kaj hitro gledamo kot na nedejavno,

neproduktivno dejavnost ali izgubo dragocenega časa.

Poročilo WHO opozarja na dejstvo, da ljudje vseh starostnih

skupin danes povprečno spijo 1,2 uri na dan manj kot pred

dvajsetimi leti. V tem vidijo povezavo z dramatičnim povečanjem

števila tako mentalnih kot tudi psihičnih motenj.

Raziskava, ki jo izvaja Imperial Collega of London proučuje

možno povezavo med alarmantnim povečanjem primerov

demence in vzorci nerednega spanja v mladosti.

Od vseh časovno omejenih programov, ki neko obliko človekove

kognitivne dejavnosti v nekem času oslabijo ter jo v

drugem potem spet sprostijo, je najbolj dramatičen, kakor

tudi najbolj skrivnosten, ciklus spanja in budnega stanja.

Spanje je telesno stanje, povezano z ritmičnimi spremembami

tisočerih bioloških funkcij. Je pa tudi prizorišče mentalnih

izkušenj, ki imajo svoj lasten nenavaden značaj. Speči

jaz je seveda tako psihološko kakor tudi fiziološko drugačen

od budnega jaza. Manj očitno pa je, da obstajajo razlike

4 Waldorfske novice


med eno fazo spanja in drugo. Te faze niso naključne, ampak

so časovno urejene. Nedolgo tega so se nevrologi začeli

zavedati tako rahločutnosti kot pristojnosti urejanja, ki jo

imajo tako zunanje kot notranje strukture obojega, spanja

in budnosti. Spanje ni le eno stanje, temveč redno, ritmično

nadaljevanje kontrastnih stanj, vsakega z njegovimi posebnimi

lastnostmi in z njegovim lastnim smislom za razvijajoče

se bitje. Spanje ni programirano. Če bi bilo, bi nas ob

določeni nočni uri potopilo pod plimovanje zavesti in nas

nato vsako jutro ob isti uri spet dvignilo na površje. V okviru

določenih omejitev lahko svobodno kršimo omejitve spanja,

kar pa je v naši vse kompleksnejši družbi zaskrbljujoče.

Še nikoli se ni tako zelo poudarjalo elementa spontanosti na

področju spanja, hranjenja in počitka kot danes. Notranja

časovna razporeditev spanja je zapletena, ni je lahko uravnavati

od zunaj, čeprav je nekatere njene vidike lažje uravnavati

kot druge. Za našo skupno prihodnost je pomembno

tudi vprašanje povezave med delovanjem v budnem stanju

v kontekstu razvoja možganov v zgodnjem otroštvu in otroštvu.

Pri predmetu kronobiologija, ki je v zadnjih letih postal

del rednega usposabljanja učiteljev, ne gre za vprašanje

spanja samega, ampak za vprašanje njegove korelacije

z dnevno dejavnostjo. Zaradi vse daljšega časa, ki ga otroci

preživijo v vrtcu in šoli, se je to zanimanje še povečalo. 6,3

% evropske populacije je mlajše od 6 let, večina otrok, mlajših

od treh let, je v vrtcu (na Danskem 62 %, v Sloveniji 39

%). 93,9 odstotka tri- do šestletnikov v Evropi je vključenih

v predšolsko vzgojo. V Evropi učenec vsako leto povprečno

preživi približno tisoč ur v razredu. Ena šestina njihovega

življenja poteka v učnem okolju, ki ga imenujemo šola (tukaj

niso vključeni vrtci in visoko šolstvo). Eno tretjino življenja

pa človek prespi.

Glede na te dejavnike in skrbi, ki jih v vzgoji in izobraževanju

povzročajo, si lahko ogledamo dva od mnogih dejavnikov,

ki determinirajo spanje. Prvi, ki ga moramo upoštevati,

je ritem.

Ritem

Človeško telo ima več kot sto dnevnih (circa = okoli, dian =

dan) ritmov, vsak od njih je del približno 24-urnega ciklusa.

Opazimo jih lahko v ravni hormonov, srčnem utripu, telesni

temperaturi, krvnem pritisku, kakor tudi v ravneh spanja.

Največje število bolezni tega časa je posledica ritmičnih motenj

v telesu. Spanec bogati raznolikost telesnih funkcij, ki

služijo fiziološkemu in psihičnemu zdravju. Vsako živo bitje

na zemlji z več kot sedemdnevnim življenjskim ciklusom

generira te vrste ritmične cikluse, ki predstavljajo osnovo

za delovanje možganov in vitalnih organov. Nadzirajo našo

potrebo po hrani in pijači, sproščanje določenih hormonov,

kakor tudi ravni naše pozornosti in zaspanosti.

Galileo je pri zgolj devetnajstih letih prvi raziskoval učinke

hitrosti pulza in dihanja na utrujenost. Dolge ure je s svojim

prijateljem Santorisom Santoriom sedel v katedrali v Pisi in

štel hitrost svojega pulza ter bitja srca, da bi odkril idealno

povezavo med njima. Toda leta 1729 je francoski znanstvenik

Jean-Jacques d'Ortois de Mairan, ko je raziskoval življenje

rastlin, prišel do pomembnega odkritja. Proučeval je

mimoso pudico (lat. pudica – sramežljiv). To je trajnica iz

družine Fabacea pea, ki izvira is Južne Amerike, kjer jo poznajo

kot 'rastlino, ki se je ne smeš dotakniti' ali 'občutljivo

rastlino'. Podnevi se listi rastline obračajo za soncem, toda

ponoči venejo, kot bi rastlina umirala. Ko sonce naslednji

dan vzide, se listi spet dvignejo. Pred Mairanovimi poskusi

so mislili, da ti gibi samo sledijo orbiti sonca, vendar je on

namestil rastlino v zaprto škatlo podnevi in ponoči, tako da

je ostala konstantno v temi. Sem in tja je pokukal v škatlo in

videl, da je rastlina venela ponoči, čeprav je bila cel dan v

popolni temi. To je pomenilo, da ima svoj lastni ritem.

Mimosa pudica

Toda potrebnih je bilo še nadaljnjih dvesto let, preden so

neodvisno izpeljali raziskavo o notranjih ritmih človeškega

bitja. Leta 1938 je Nathaniel Kleitman skupaj z asistentom

Bruceom Richardsonom začel z raziskavo, ki je Kleitmanu

(1895-1999) prinesla naziv 'oče spanja in budnega stanja'.

Oba moža sta se spustila v eno najglobljih jam na svetu, jamo

Mammoth v Kentuckyju, ZDA. S seboj sta, poleg znanstvenih

instrumentov, vzela dovolj hrane in vode za šest tednov.

Postavila sta si preprosto vprašanje: če bosta odrezana od

vpliva sončevega ritma dneva in noči in bosta živela v popolni

temi, ali bodo njun srčni utrip, telesna temperatura

in stanje budnosti postali spremenljivi in aritmični? V teh

podzemnih pogojih sta imela namen preživeti 32 dni. Na

koncu sta zaključila, da sta, prav tako kot mimoza, obdržala

konstanten ritem približno petnajstih ur budnega stanja in

devetih ur spanja. Nadaljnja raziskava je pokazala, da ritmi

niso trajali natančno štiriindvajset ur, ampak približno 24

ur in 15 minut več, kar je bolj primerljivo z lunarnim dnevom

24,8 ur.

Danes naše življenje uravnavamo po uri, mehanskem času.

Prebudi nas budilka, jemo ob določenem času, čas, ki ga preživimo

v vrtcu, šoli, na delu, nam določajo urniki. Hkrati pa

imamo odrasli po navadi različne dnevne ritme navad, ki jih

Waldorfske novice 5


poznamo kot kronotipe. Nekateri ljudje gredo spat zgodaj in

so zgodaj zjutraj popolnoma prebujeni. Drugi ostanejo pokonci

dolgo v noč in raje vstanejo pozneje. Imenujemo jih

'nočne in jutranje ptice'.

Odkar je Thomas Alva Edison leta 1879 odkril električno žarnico,

ki je ljudem omogočila štiriindvajseturno delo in zabavo

v ponoči osvetljenih prostorih, s čimer je postalo možno

štiriindvajseturno delo v izmenah, so zaznali stalno naraščanje

znakov srčnih bolezni, oslabljenega imunskega sistema,

večje občutljivosti, nihanja razpoloženja in prekomerne

debelosti. Učinek tehnoloških pripomočkov, kot so pametni

telefoni in računalniki, so pokazali na znake vztrajne preobremenjenosti,

ki ruši redne spalne vzorce. Poleg tega je

odvisnost od tehnologije postala stalen problem v odnosu

do dejavnikov, kot so mirnost, prisotnost, zbranost in obvladanost

v budnem stanju ter njihovih kumulativnih učinkov

ponoči. Statistika kaže, da ponoči 40 % odraslih preverja

svojo elektronsko pošto. 60 % odraslih med 18. in 64. letom

ima pametne telefone med spanjem pri sebi. Odkrili so, da je

modra luč, ki jo oddajajo te naprave, še en dejavnik povečevanja

motenj spanja.

Na osnovi teh dejavnikov se sprva zdi, da so periodična časovna

zaporedja ritmična. Vendar ni čisto tako. Orbiti sonca in

lune sta periodični in sta naprej določeni. V vsakem trenutku

lahko njuni poziciji izračunamo in lahko čas razdelimo na letne,

mesečne in dnevne intervale. Ni nepravilnosti. Tehnični

časovniki so potemtakem periodični, toda programirani. Kar

se ritmične konstitucije človeškega bitja z njegovim srčnim

in dihalnim ritmom tiče, pa vidimo drugačno sliko. Ti sistemi

niso na enak način pravilni. Pri zdravi osebi sta srčni utrip in

dihanje stalna, vendar oba fleksibilna in se prilagajata danim

pogojem. Ko se vzpenjamo po stopnicah, bije srce hitreje in je

dihanje krajše. Kasneje se ponovno vzpostavi mirnejši ritem.

Ritem ni nekaj ponavljajočega se, temveč je spremenljiv znotraj

določenih okoliščin. Ko smo v dremajočem stanju spanja,

se hitrost srčnega utripa in dihanja ter telesna temperatura

povečajo, kasneje pa se spet znižajo. Ti tudi med učno uro v

šoli nikoli niso stalni in znano je, da so povezani s čustvi –

navdušenje, vznemirjenje in zanimanje.

V svojem dolgem življenju je Nathaniel Kleitman izjemno veliko

prispeval na področju ritma v vzgoji in izobraževanju.

Pri svojem delu v 30-ih letih je proučeval mentalne matematične

zmožnosti, mirnost rok, sposobnost razvrščanja ter hitrost

pri delitvi kart pri otrocih v povezavi z njihovimi vzorci

spanja. To vprašanje zdravega urnika je privedlo do vprašanja,

ki ga je že prej predstavil Rudolf Steiner. V waldorfskem/Steinerjevem

izobraževalnem kontekstu je do razumevanja

skrivnosti spanja prišlo zaradi zanimanja za ritme

učenja v času, ki ga otrok preživi v vrtcu ali šoli. Na spanje

ne gledamo kot na nasprotje budnemu stanju, ampak mu je

komplementarno, med seboj sta povezana kot dno in greben

vala. Možgani so v času spanja prav tako aktivni kot v razredu.

Ker obstaja med spanjem in budnostjo recipročen odnos,

je enostavno videnje ciklusa počitka in dejavnosti hudo

poenostavljanje. Če vse to vzamemo resno, postane naša

osnovna skrb zdravo načrtovanje urnika. Z drugimi besedami,

kdaj otroci nekaj počno. V času med 1920 in 1923 letom

se je Kleitman lotil dragih raziskav, da odkrije najbolj učinkovite,

optimalne termine za akademsko delo in za ročne,

praktične dejavnosti, kar je v kasnejših letih dobilo obliko

urnika za fizično in kognitivno učinkovitost. Normalni šolski

dan, ki ga je priporočal, naj bi potekal od 9.00 do 15.00, odkrili

so 15-odstotni nivo intenzivnosti. Kratkoročno lahko učenec

prenese neorganizirano načrtovanje urnika, toda ugotovili

so, da je dolgoročno to lahko za učne rezultate pogubno.

Danes je splošno znano, da telovadba in ročno delo dvigneta

telesno temperaturo in pospešita krvni obtok. Vsak učitelj

vam bo povedal, da se je po tem težko posvečati teoretskemu

delu. Ne le zaradi fizičnih dejavnikov, kot je krvni obrok, ampak

tudi zaradi čustvenih stanj, kot je razpoloženje.

Če pogledamo uganko spanja, so nekateri od najvplivnejših

dnevnih ritmov tisti, ki sproščajo hormone. Nadkiazmatični

nukleus (grobo prevedeno kot 'točka prehoda') se nahaja na

sredi možganov. S telesom se sporazumeva tako, da uporablja

melatonin, ki je spalni hormon telesa, ki ga je leta 1958

prvi odkril Američan Aaron B. Lerner. Sproščanje melatonina

v možgane se proti koncu dneva poveča in se dviga do

štirih zjutraj, ko se dramatično zmanjša. Ko se sproščanje

melatonina ustavi, se vrne budno stanje. Najpomembneje za

vse, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, je, da nivoji

melatonina vplivajo na procese, ki nadzirajo različne oblike

spomina. Čez dan se v možganih zbere koncentrirana raven

drugega hormona, adenosina. Potem ko je odrasel človek

šestnajst ur zavestno deloval, se počuti omotičen. To nagnjenje

je možno odpraviti z zaužitjem močnega poživila,

ki nevtralizira padec nivoja adenosina. Poleg olja je kofein

druga najbolj prodajana surovina na našem planetu. Blokira

znake zaspanosti v možganih. Njen učinek je največji približno

pol ure po zaužitju, čez šest ur pa je njen učinek še

vedno 50 %, zato se ljudje v glavnem izogibajo uživanju kave

po šesti uri zvečer. Odgovorni s področja zdravstva so zelo

zaskrbljeni, ker otroci in mladi zaužijejo velike količine kofeina,

prisotnega v energijskih pijačah. V Veliki Britaniji bo

v kratkem stopil v veljavo ukrep omejitve uživanja energijskih

pijač v času šolanja.

In zdaj poglejmo drugi element - stopnje in ravni spanja.

Sloji spanja

Zaskrbljenost glede pomanjkanja spanja ne kaže le na dolžino

spanja, ampak tudi na njegovo kakovost. Kleitman je leta

1952 s svojim asistentom Eugenom Aserinskym proučeval

ravni spanja tako, da je opazoval delovanje očesa pri otrocih

in mišično dejavnost. Aserinsky je opazil, da so se oči njegovega

sina med spanjem premikale z ene strani na drugo.

Vmes so bila obdobja, ko so ostale negibne. Odkril je, da sta

ti dve ravni spanja skozi noč sledili nekim rednim vzorcem,

v valovih približno na devetdeset minut. Te sloje spanca

poznamo kot REM (rapid eye movement – hitro premikanje

6 Waldorfske novice


oči) in NREM (no rapid eye movement – brez hitrega premikanja

oči). Kasneje je drugi študent William Dement (roj.

1928) REM imenoval 'sanjajoče spanje'.

V stanju med budnostjo in spanjem, ki ga včasih imenujemo

dremanje, so telesne mišice še vedno precej aktivne in

se oči lahko odprejo in zaprejo. Dihanje postane umirjeno,

srčni utrip se upočasnjuje in sproža nenadno trzanje mišic.

Sanjanje je redko. Ta raven običajno traja okoli deset minut.

Na naslednji ravni se zmanjša dejavnost mišic, zaznavanje

zunanjega sveta pa popolnoma zbledi. Skozi to raven gre

človek večkrat v noči, skupno znaša 45–50 % njegovega celotnega

nočnega spanja. Tako pride v prvi polovici noči nova,

globlja raven, ki jo imenujemo spanje počasnega valovanja.

Na tej stopnji spanja je na najnižji ravni tako nevronska dejavnost

kot tudi drugi fizični pokazatelji, kot so temperatura

možganov, hitrost dihanja, srčni utrip in krvni pritisk. V tem

stanju je dnevna dejavnost otrok, ki morajo predelati in memorirati

informacije. Razliko med običajnimi čutnimi zaznavami

in učnimi dejavnostmi znotraj waldorfskih/Steinerjevih

okvirov povezuje metodološki proces pred in po spanju.

Naslednje številke kažejo ritmične valove ravni spanja in

sproščanja hormona melatonina.

dočakajo devetdeset let, kot v drugih mediteranskih področjih.

Čeprav je bila dejavnik prehrana, so opazovali 23 000

odraslih v starosti od 20–83 let, ki so izgubili svojo siesto

zaradi spremembe delovnega časa. Po šestih letih se je nevarnost

za infarkt in kap povečala do 37 %. V predindustrijskih

družbah so se ljudje zbudili ob zori in se odpravili spat

ob mraku, od koder izraz 'polnoč'. Danes polnoč sploh ni

več sredina noči. Čeprav je 'popoldanski počitek' na prehodu

iz kmetijske v urbano družbo in iz monofaznega v bifazni

vzorec vse prej kot izginil, večina ljudi popoldne še vedno

doživlja padec pozornosti.

Spanec in starost

Če želi šola kar se da povečati zmožnost učenja tako, da prepreči

fizično in mentalno nelagodje, je pomembno, da se

učitelji in starši zavedajo vzorcev spanja v različnih starostnih

obdobjih:

Spanje pred rojstvom

Otrok v akvariju maternice najverjetneje spi. Toda kakšno je

njegovo spanje? Okoli 23. tedna nosečnosti so že oblikovane

Ciklusi spanja

Dobro nočno spanje?

Pomanjkanje spanja, tako po dolžini kot po globini, lahko vidimo

v vrtcih in šolah, kjer je prisotna določena dremavost

v zaznavanju zunanjega sveta, izguba zunanjega zavedanja.

Ušesa še vedno slišijo, oči vidijo, vendar so ti čutni vtisi blokirani

v talamusu, gladkem ovalnem organu, ki predstavlja

čutna vrata v možgane. Poleg tega je prizadet občutek za čas,

posebno v puberteti, ko mladi vse pogosteje težko ocenijo

oba intervala in trenutka v času. Večina nas, da bomo lahko

ujeli zgodnji jutranji polet, nastavi budilko. Začuda pa se prebudimo

kakšnih dvajset minut prej, preden nam zvoni budilka.

Tudi takrat, ko spimo, ne izgubimo čisto občutka za čas.

Večina odraslih sledi monofaznemu vzorcu spanja, t.j. eno

dolgo obdobje spanja, v zahodni civilizaciji povprečno sedem

ur. Druge kulture imajo bifazni vzorec, sedem do osem

ur ponoči in trideset do šestdeset minut opoldne, kot je siesta

v Južni Evropi. Učinek sieste so raziskovali na grškem

otoku Ikaria, kjer so imeli moški štirikrat večjo možnost, da

Ciklus melatonina

živčne povezave v možganih, ki so potrebne za sprožanje

NREM in REM spanja. Proti koncu nosečnosti se pojavijo

znaki budnosti. V tem obdobju je nerojeni otrok običajno

buden 2–3 ure na dan. V zadnjem tednu nosečnosti pride

do dramatične spremembe v tem, da se otrok znajde v vse

bolj dremavem REM spanju. Oblikujejo se dnevni profili, ki

pa jih je hitro mogoče preusmeriti, zato morajo biti bodoče

mame previdne pri uživanju alkohola, kave, tobaka in drugih

poživil.

Spanje dojenčka

Očitna razlika med spanjem dojenčkov in malčkov ter njihovih

starejših vrstnikov je v tem, da kažejo polifazno spanje,

t. j. večje število krajših obdobij spanja podnevi in ponoči.

Vsi starši smo izkusili frustracije ob številnih zelo glasnih

nočnih prebujanjih. Glavna notranja ura, ki uravnava telesne

ritme, takrat še ni razvita. Pri enem letu imajo dnevni

ritmi že večji nadzor. Pri štirih letih popolnoma obvladajo

Waldorfske novice 7


otrokovo spanje, tako da prespi vso noč in bifazni ritem s

počitkom opoldne, ki je običajen v vrtcih, ni več potreben.

Spanje v otroštvu

Šestmesečni dojenček spi okoli 14 ur na dan, NREM in REM

spanje sta v razmerju 50 : 50. Petletnik ima to razmerje 70 :

30 (NREM inREM). Pri sedmih letih (ko naj bi šel otrok v šolo)

je monofazni vzorec spanja povsem prevladujoč. Posledično

se trajanje REM spanja zmanjša in NREM poveča. Kaj to pomeni?

V tej starosti da učencu novo sposobnost predstave

in pomnjenja. To zgradi temelje tako za vsebino kot za učne

rezultate v prvih treh letih waldorfske /Steinerjeve šole.

adolescenci. V mnogih državah se pouk, zaradi delovnih obveznosti

obeh staršev, začne ob 7.30, ko so učenci še zaspani.

Šole po vsej Evropi in ZDA se zdaj za to starostno skupino

vračajo na pričetek pouka ob deveti uri.

Spanje odraslih

Ko se ljudje postarajo, spanje pogosto postane problem. Ne

potrebujejo manj spanca, ampak so ga manj sposobni uravnavati.

Zmanjšanje količine NREM spanja je občutno. Običajno

je 40–60 % manjše od ravni sedemnajstletnikov. Pri

sedemdesetih letih je izgubljenega 80–90% NREM spanja.

Sproščanje melatonina je pri starejših prej v dnevu, kar pomeni,

da dnevni ritem nazaduje. Starejši pogosto zadremajo

Spanje v adolescenci

Osnovne cilje waldorfske šole v letih adolescence delno narekujejo

tudi spremembe ravni hormonov in vzorci spanja.

Medtem ko v otroštvu prevladuje REM spanje, je pri mladostnikih

razmerje NREM : REM po navadi 80 : 20 in bo tako

ostalo do približno 37. leta starosti. V adolescenci se, kot

priprava na odraslo obdobje, poveča količina NREM spanja.

To je za metode učenja zelo pomembno, saj daje možnost,

da se razvije vrsta človeških nagnjenj, kot so kritično, sočutno,

kreativno in racionalno mišljenje, logično sklepanje in

zdrav čut za kognitivno, etično in estetsko presojo. 2 Da bi

lahko optimiziral te zmožnosti, mora učitelj razumeti dramatične

spremembe, ki jih šestnajstletniki doživljajo v zvezi

z lastnimi vzorci spanja. Spremembe v dnevnih ciklih in v

ravneh hormonov v adolescenci so dramatične. Raven hormona

melatonina ob deveti uri zvečer ni več dovolj visoka,

da bi jih uspavala, kot je bilo to v letih otroštva. Mnogi smo

že doživeli frustracije ob devetih ali desetih zvečer, ko smo

bili odrasli in otroci zaspani, najstniki pa povsem budni.

Starši imajo dostikrat občutek, da so postali njihovi otroci

trmoglavi, še zlasti takrat, ko jih potem zjutraj, ko je čas za

šolo, težko zbudijo. Vendar to ni njihova zavestna odločitev.

Njihov spanec je globlji. Z leti se bo njihov dnevni ritem

vrnil na normalnejšo raven. Psihološko gledano te spremembe

predstavljajo prehod iz odvisnosti v neodvisnost.

To pa postavlja pod vprašanje pričetek pouka za učence v

popoldne ali ob večerih spijo pred televizijo. To nazadovanje

globokega spanca se pokaže v nesposobnosti učenja novih

znanj in pomnjenja. Za to se zanimajo nevrologi, ki proučujejo

povezavo med metodami učenja pri mladih in vse

večjim številom ljudi z demenco.

Dodatno vprašanje pa je lega v času spanja. Netopirji spijo

obrnjeni na glavo, ptice stojijo pokonci, toda ljudje, ki sicer

stojijo pokonci, sedijo in hodijo ritmično, ponoči ležijo horizontalno.

Daleč najpogostejša pozicija v spanju pri ljudeh

je enaka kot pri razvijajočem se prenatalnem zarodku. V tej

poziciji je hrbet usločen, glava je sklonjena, udi pa so ukrivljeni

in potegnjeni k trupu. To držo mnogokrat uporabimo

za zmanjšanje poškodbe vratu in prsnega koša. Kadar je človek

doživel ekstremno fizično in psihološko poškodbo, bo

zavzel lego fetusa, pri kateri je hrbet ukrivljen naprej, noge

stisnjene k trebuhu, glava kolikor se da sklonjena k trebuhu

in roke ovite okoli glave, da preprečijo šok. Ta lega omogoča

boljšo zaščito možganov in vitalnih organov, kot če bi

preprosto ležali raztegnjeni na tleh. Je instinktivna reakcija

ljudi na ekstremni stres ali šok v situaciji, ko možgani niso

več kos zunanjemu okolju.

»Bog blagoslovi iznajditelja spanja, plašča, ki pokrije človekove

misli, hrane, ki pozdravi lakoto, vode, ki poteši žejo,

ognja, ki ogreje hlad, hladu, ki ohladi vročino, skupnega

8 Waldorfske novice


kovanca, ki lahko kupi vse, uravnotežajoče uteži, ki pastirja

izenači s kraljem, preprostega človeka z modrecem.«

Miguel de Cervantes (1547-1616):

Sančo Pansovo čaščenje spanja v Don Kihotu.

Spanje kot integralni del zdravja, prožnega učenja in

razumevanja

Vzgajamo in izobražujemo za prihodnost. Katere vrednote

je potrebno privzgojiti, kakšen program in vizijo imamo za

dobrobit posameznika in družbe v izobraževanju na sploh

in še posebno na waldorfskih/Steinerjevih šolah? V sedemnajstem

stoletju je moravijski škof Comenius (1592-1670)

strinjala, da so kvalitete uma in značaja, kot so preudarnost,

občutek smisla in zmožnost domišljije, vztrajnost, radovednost,

natančnost, različnost mišljenja in zdrav čut za presojo,

ključni elementi vzgoje in izobraževanja. Metodološko

preoblikovanje vsebin učne ure bi moralo poskušati tudi izriniti

manj zaželjene lastnosti, kot so brezbrižnost, nepotrpežljivost,

brezčutnost in predvsem muhavost, ki prinašajo

nenadne in neštete spremembe razpoloženja ali obnašanja

brez pravih motivov. Vse to tiči v razumevanju povezave

med spanjem in budnim stanjem.

sestavil izčrpen učni načrt vsega, kar je menil, da se je vredno

učiti. Imenoval ga je 'pansophism' (t. j. univerzalna modrost).

Michel de Montaigne (1553-1592) je zavzel drugačno

stališče, ko je rekel, da moramo prenehati trpati otroške

lobanje, preobremenjevati njihove možgane z enciklopedičnim

znanjem v škodo vseh drugih oblik učenja. Kasneje, leta

1683, je angleški filozof John Locke v svoji znameniti razpravi

'Nekaj misli o vzgoji in izobraževanju' na kratko opisal tri

dejavnike zadovoljive vzgoje in izobraževanja – veliko igre,

telovadbe in spanja. Že v sedemnajstem stoletju je nakazal,

da bi lahko pomanjkanje spanja povzročilo, da bodo otroci

nemirni, razdražljivi, nepozorni in moteči. Ti vidiki kažejo

na dejstvo, da so skozi stoletja obstajali različni pogledi na

to, čemu naj vzgoja in izobraževanje pravzaprav sledita. Če

menimo, da je najvišji cilj sodobne vzgoje in izobraževanja

ta, da na osnovi znanja in spretnosti razvije določena človeška

nagnjenja (kot je to pri waldorfski pedagogiki), potem

ne moremo zanemariti potrebe po metodologiji, ki vključuje

vlogo spanja. Uporaba izraza 'nagnjenje' se ne navezuje na

to, kako oseba deluje, ampak prej na vzorce delovanja in mišljenja.

Je neomejeno in prilagodljivo. Ko ga pridobimo, je

večno, v ostrem nasprotju z formalno urejeno kratkoročno

informacijo. Človeške lastnosti, o katerih govorimo, moramo

najprej prepoznati, ne le kot zaželjene, temveč kot nujne

za osebno blaginjo ter stalen napredek družbe, ko se sooča

z dokazljivimi spremenljivkami časa. Večina ljudi bi se

V davni preteklosti je rimski filozof Quintilian (35–100 pred

Kr.) napisal: »Čudno dejstvo, katerega vzrok ni razumljiv,

je, da interval ene same noči neizmerno poveča moč spomina.

Karkoli je že vzrok, stvari, ki se jih ne moremo takoj

spomniti, zlahka koordiniramo naslednji dan, in čas sam, za

katerega na splošno menimo, da je eden od vzrokov za pozabljanje,

v resnici pomaga spomin utrjevati.« Ko sprejemamo

ključne odločitve v svojem življenju, nam nikoli ne svetujejo,

naj ostanemo budni, da pretehtamo vse razloge za in proti

zadevi. Nasprotno, svetujejo nam, da »stvar prespimo«.

Ideja je univerzalna. Francozi imajo izraz 'dormir sur un

probleme', v Svahili jeziku 'kulala jiur ya tatizo'. John Steinbeck

je nekoč napisal 'problem, ki je težak ponoči, se razreši

zjutraj, potem ko je na njem delal spalni odbor '. To doživljamo

v vsakdanjem življenju. Pianistka lahko vadi mnogo

ur zvečer. Postane frustrirana, ni zmožna zaigrati določene

note, vedno znova dela iste napake. Naslednje jutro se obrne

h klavirju in neko delo odigra odlično. Vaja privede do perfekcije

samo s pomočjo spanca. Drugače povedano, ponoči

bodo možgani, v odsotnosti zavestnega prispevka, še naprej

oblikovali spretnosti in spomine ter oplojevali ideje.

Ko smo budni, ves čas vsrkavamo vase nove informacije (nekdo

bo rekel, da smo bombardirani z njimi), namenoma ali

kako drugače, nič bolj kot v razredu. Dolg organ v možganih,

ki ima obliko prsta, imenovan hipokampus, povezuje te vtise

ter tako priskrbi kratkoročno začasno shrambo informacij.

Več kot smo budni, večja je verjetnost, da bomo pozabili. Hipokampus

lahko primerjamo z trdim diskom pri računalniku

z omejeno zmogljivostjo. V tišini globokega spanca, kjer ni

Waldorfske novice 9


novih čutnih zaznav, se spomini prestavijo iz začasne shrambe

v dolgoročni trezor. Hipokampus se na ta način sprazni,

da lahko sprejme nove informacije. Pri starejših ljudeh je seveda

zmožnost tega prenosa za 40 % znižana, kar pomeni, da

je z leti vedno težje obdržati nove podatke ali sprejeti nova

znanja. NREM spanec omogoči znanju, da se prenese na 'varnejše

mesto'. Okoli sedemnajstega leta je ta zmožnost zaradi

maksimizacije NREMa na vrhuncu. V starosti se NREM skrči.

Vendar pa lahko zunanji dejavniki, kot so pomanjkanje spanja,

neredni obroki, uživanje kofeina v gaziranih pijačah in

čezmerno igranje računalniških iger, to pretvorbo poškoduje.

Odvisna je tudi od tega, katere elemente pri predstavitvi

učne ure uporabimo in kako učence 'gane', se jih 'dotakne'.

Rudolf Steiner navaja, da se morajo otroci učiti ne le pomniti,

ampak tudi pozabiti. Pozabljanje je cena, ki jo plačamo

za pomnjenje. O dolgoročnem pomnjenju učnih vsebin v

šoli se skoraj nikoli ne sprašujemo, s tem pa spodkopavamo

sprejetje spanja kot integralnega dela procesa učenja. Nadaljnje

vprašanje je vprašanje ritma. Zgodna odkritja, kot

so opisana zgoraj, domnevajo, da so dnevni ritmi prirojeni,

kot je videti v votlinah ali izoliranih vesoljskih kapsulah.

Vprašanje pa je, ali so dnevni ritmi zagotovljeni v nosečnosti,

kjer je proces rasti povezan s kozmičnimi silami, in ali se

v zgodnjem otroštvu z razvojem možganov okrepijo, preden

lahko otrok hodi in govori, ko je količina spanja na vrhuncu.

Sprva je videti, da je periodično sosledje ritmično. Toda to

ni ravno res. Sonce je periodično in nam daje dan in noč,

toda njegovo pot preko neba je mogoče vnaprej določiti in

predvideti. Ni nobene nesimetričnosti. Časovne enote so periodične,

toda programirane. Ko proučujemo človeka z njegovim

srčnim ritmom in ritmom dihanja, pa lahko vidimo

drugačno sliko. Ta sistema nikakor nista simetrična. Ko se

vzpenjamo po stopnicah, nam srce bije hitreje. Pozneje se

ponovno vzpostavi počasnejši ritem. Ritem torej ni nekaj

povsem stalnega, ampak je spremenljiv znotraj meja, tudi

skozi vse življenje. Srčni utrip se upočasnjuje do desetega

leta. Novorojenčki do 30 dni imajo srčni utrip okoli 190

utripov na minuto; dojenčki 80–120 utripov. Od prvega do

devetega leta je v razponu med 70 in 130 utripov, po devetem

letu in pri odraslih je normalen razpon med 60 in 100

utripov na minuto. Ko spimo, je ritem po navadi 10 % nižji.

Če pogledamo na hitrost dihanja pri novorojenčkih in dojenčkih,

je normalnih 30-60 vdihov na minuto; v zgodnjem

otroštvu 20-30; po devetem letu je norma 12-20 vdihov.

Rudolf Steiner je položil temelje možnosti, da je mogoče ob

upoštevanju kozmičnih ritmov uveljaviti vitalnost notranjih

ritmov pri človeku. Govori o glavnem cilju pri vzgoji

najmlajših v predšolskih letih. V vrtcu so dejavnosti vezane

na dnevno rutino, da s tem, kot odziv na stalna nihanja

v zunanjem okolju, ustvarijo homeostatsko povezavo med

spanjem in budnim stanjem. Sem spada tudi pozornost na

prehranjevanje, prebavne procese in dihanje.

Kar se šolarjev tiče, so pomen kronobiologije prvič prepoznali

šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so

predstavili koncept trenutkov v dnevu, ko je učinkovitost

na vrhuncu, kar pa je waldorfska/Steinerjeva pedagogika

vključevala že v zgodnji dvajsetih letih.

Ostaja zelo pomembno vprašanje. Kako naj, v povezavi med

spanjem in budnim stanjem, zagotovimo, da bo vsebina

dejavnosti pri malčkih v predšolskem obdobju ali vsebina

učne ure v šoli zasnovana s tem zavedanjem, da lahko bistvo

usmerimo v globlja področja spanja, na osnovi česar pride

do nadaljnjega izpopolnjevanja lastnosti, potrebnih, da prenesemo

zunanje vplive, ki bi lahko v bodočnosti spodkopali

našo človečnost.

Kaj to vključuje, pa je predmet nadaljnjega razmisleka.

Dvizam se v postelji, zmučen od garanja,

k počitku ljubemu za ude trudne dela;

a čim leže telo, je že misel notranja

pripravljena, da novo tlako bo začela.

Reference:

'Spati v upanju za snom' 27. sonet

William Shakespeare

1 Steiner, Rudolf: 'Študij človeka', prvo predavanje, Rudolf Steiner Press,

London 1966

2 Glej primere v: Brierley, David L.: One Hundred Million Destinies Now

(2017)1WP Zagreb ISBN 978-953-56991-1-8

10

10 Waldorfske novice


Širimo obzorja

Leilani Taneus-Miller Marina Nuvak

Poglejmo na probleme spanja

z vidika osnovnih čutov

Povezava med spanjem in osnovnimi čuti

V

zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v

svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša,

da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je

potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v

njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z

nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom

ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo

dvanajstih čutov 1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in

ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za

učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih

letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno

podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh

osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne

izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo

načrtovane dejavnosti, pouk in šport.

Steiner opisuje, kako je otrok en sam čutni organ, kar pomeni,

da vse, kar vidi v svojem fizičnem okolju, srka vase,

tako v svoje budno stanje kot tudi v spanje. 2 Tip in kakovost

čutnih vtisov, ki jih doživlja, zares spremenijo kakovost njegovega

spanja. Otrok, ki hlepi po več proprioceptivnih izkušnjah,

se bo zvečer na primer stiskal v postelji k staršem, da

bi začutil, kje se konča njegovo telo in kje se začne svet. Ali

bi bilo možno, da to čutno izkušnjo dobi podnevi, namesto

da moti spanje tako sebi kot staršem?

Ta čutna izkušnja ima opraviti s čutom za dotik, ki je prvi

izmed štirih osnovnih čutov. Čut za življenje ima opraviti z

občutkom zdravja in dobrega počutja, z vdihom in izdihom

ter zmožnostjo uveljavljanja lastne volje. Čut za gibanje ima

opraviti s tem, da imamo čas in prostor za svobodno gibanje,

da razumemo geografijo našega telesa; prav vsak od nas pleše

v kozmosu. Čut za ravnotežje nam omogoči, da se hitro

prilagajamo, da smo okretni, da ostanemo prizemljeni in da

se počutimo udobno v oklepu našega telesa.

Negovanje in ščitenje osnovnih čutov omogoča

spanec

Čut za tip

Starši in drugi skrbniki otroka lahko v zgodnjih letih njegovega

življenja na več načinov krepijo čut za dotik in s

tem povečujejo možnost, da bo dobro spal. Nekateri otroci

se zelo dobro odzivajo na redne čvrste objeme, medtem ko

drugim prija redna masaža. Oboje lahko vnesemo v čas za

pravljice.

Če je čut za dotik v zgodnji letih podhranjen, je otrok lahko

občutljiv in defenziven v odnosu do drugih. Lahko na

primer pretirano grobo odreagira, če se drug otrok zadene

vanj. Lahko ščipa, praska, poriva in se zaletava v stvari, da

bi tako dobil občutek dotika, ki ga potrebuje.

Ta čut mu omogoča, da spoznava geografijo lastnega telesa

– da ve za svoje dele telesa in jih čuti, kar mu potem omogoči,

da se v svojem telesu čuti varnega in ločenega od sveta

okoli sebe. Vzpodbude za to dobiva že v maternici in v času

rojevanja, ko ga maternica poriva in stiska. V primeru carskega

reza ali hitrega poroda čut za dotik včasih ni dovolj

močen. Zato mu lahko trdno povijanje prvih šest tednov nadomesti

izkušnjo meja, ki jo potrebuje. Mnogi zdravstveni

strokovnjaki zagovarjajo trdno povijanje do tretjega meseca,

ne glede na to, ali je bil porod kratek ali dolg, saj daje

otroku občutek varnosti. Če negujemo čut za dotik, bo otrok

čutil omejitve in skrb.

Waldorfske novice 11


Nekaj idej, kako okrepiti čut za dotik:

• Zavijte otroka v odejo kot burito ali kokon.

• Igrajte se avion tako, da na otrokov trebušček namestite

stopala in ga dvigate.

• Izdelujte angele iz peska ali snega (kjerkoli!).

• Igrajte se igre v naročju (npr. Hi konjiček.)

• Igrajte se v peskovniku.

Eden od izzivov, s katerimi se danes soočamo, je pospešena

družba, ki jo vodi tehnologija. Naši urniki so preprosto

prenapolnjeni, ko tekamo od aktivnosti do aktivnosti in nimamo

časa, da bi zadihali. To uničujoče deluje na naš čut

za življenje in tudi tistega naših otrok, posebno če so omejeni

na sedežu v avtu ali avtobusu, namesto da bi se igrali

v naravi ali doma. Kadar poskušamo dan raztegniti in vanj

vriniti preveč dejavnosti, vplivamo na naravni dnevni ritem

vstajanja s soncem in počitka z nočjo – ni čudno, da je potem

težko dobro spati.

• Valjajte se z njim po travi ali po tleh/preprogi.

• Igrajte se z blazinami.

• Ko spi, ga na obeh straneh obložite z blazinami.

• Držite ga nežno, a krepko.

• Krtačite njegove lase.

• Držite in crkljajte ga v naročju.

Čut za življenje

Čut za življenje je modrost narave. Roti nas, da pazimo nase.

Na splošno se tega čuta zavemo, kadar nismo dobro. Če ostanemo

budni predolgo v noč, smo morda naslednji dan dezorientirani.

Kadar je ta čut dobro negovan z dobro hrano,

dovolj spanja in gibanja, se čutimo osvežene.

Otroci izkusijo ta čut na isti način. Kadar se udarijo ali padejo,

jih njihova bolečina nauči, da tečejo ali skačejo previdneje.

Če se dobro naspijo, se prebudijo zadovoljni in pripravljeni

na igro. Ko negujemo čut za življenje, se nivoji serotonina

dvignejo in mnogokrat nam vse teče dobro. Če smo pozorni

na čut za življenje pri naših otrocih, tako da jim omogočimo

zdrav dnevni ritem, potem se bodo dosti verjetneje dobro

počutili in bolje spali. Čut za življenje prinaša otroku osnovo

za to, da se z zaupanjem poda v svet.

Čut za življenje krepimo, če imamo zdrav dnevni ritem, prav

tako, kot dihamo, z vdihi in izdihi. Sem spada tudi zdrava

prehrana, pri mizi, večkrat na dan, prosto gibanje doma ali

na dvorišču in socialno druženje (ne na socialnih omrežjih).

Večina ljudi, posebno otrok, zacveti ob ritmu in ritualu, ko

vedo, kaj in kdaj pričakovati: pomagajo pripraviti hrano,

pred obrokom pogrnejo mizo, po jedi pospravijo. Globoka

spoštljivost do obroka – verz ali prižgana svečka na začetku,

potem pa sklenjene roke in zahvala za obrok, kar združuje tri

vitalne komponente negovanja čuta za življenja: ritual, spoštljivost

in ritem. John Bowlby nas spominja, da »zagotovitev

primerne prehrane zahteva več kot le kalorije in vitamine; če

želimo, da nam bo hrana koristila, moramo uživati v njej.« 3

Ritem časa za v posteljo pripomore, da zdravo zaspimo in

postavimo merila za vse življenje. Po večernem obroku lahko

malčkom pomaga, če jim dovolimo še zadnjo igro, medtem

ko odrasli in večji otroci pospravimo, nato je umivanje

zob, kopanje in pravljica. Nežno krtačenje otrokovih las je

pomirjajoče in sproščujoče za oba, otroka in starša.

Toplota je v zgodnjem otroštvu potrebna in vsekakor predpogoj

za zdrav spanec, in ko skrbno pokrijete otroka z odejo,

to prinaša vrsto topline - v zavetju peruti. Pomembno

je, da je otroku v postelji dovolj toplo in medicinsko je bilo

dokazano, da s toplimi nogami lepše spimo. Primerne plasti

oblačil podnevi in ponoči zagotovijo globoko toplino telesa

12 Waldorfske novice


in ščitijo organe, ki se še vedno razvijajo in se morajo v celoti

oblikovati in utrditi, da omogočijo dolgo in zdravo življenje.

Tehnološki pripomočki predstavljajo na več načinov grožnjo

našemu čutu za življenje; priplazijo se skoraj v vse

vidike našega življenja. Ustno komuniciranje nadomeščajo

sporočila po telefonu in elektronska sporočila. Kreativno

dejavnost nadomesti čas pred ekranom. Knjige nadomesti

tablica ali jih preprosto ni več v našem življenju, ker imamo

raje Netflix. Očesni kontakt ni več pomemben. Verjetno

se boste strinjali, da otrokom pri devetih ali desetih letih

ne bi smeli dovoliti uporabe ekranov. Kaj pa odrasli? Nočno

gledanje televizije ali drugih ekranov je vse bolj povezano z

motnjami spanja.

Kot starši lahko negujemo in ščitimo čut za življenje tako,

da se spomnimo, kako pomembno je bivanje v naravi, opazovanje

oblakov na nebu ali nočnega neba, nabiranje jagodičevja,

crkljanje, čas za pravljico, opravljanje gospodinjskih

opravil, kakor tudi igranje, tekanje in skakanje. To so izkušnje,

ki so zaklad otroštva povsod po svetu.

Čut za gibanje

Tako kot pri vseh drugih osnovnih čutih ima otrok tudi pri

čutu za gibanje izkušnjo že v maternici. Dojenček se v maternici

nauči ustvariti svoj dom. Čut za gibanje ga vodi, da drži

svojo glavo pokonci, da sede, se plazi, se potegne pokonci,

stoji in naredi prve korake. Mnogi strokovnjaki s področja

zdravja podpirajo pogled Emmi Pikler 4 , da dojenčkom najbolj

koristi čas, ki ga preživijo na tleh, ker jim omogoča gibanje

na lastno pobudo. Joan Salter v svojem pomembnem delu

Otrok, ki se inkarnira 5 opisuje poze, ki jih bo dojenček zaporedoma

naredil, če mu damo priložnost za prosto gibanje.

Mnoge med njimi so precej podobne tistim pri jogi. S hrbta

se lahko premaknejo na eno stran in drugo, se valjajo in se

potegnejo navzgor v pozicijo plazenja. Njihov obseg gibanja

in raziskovanja je nekoliko omejen, kadar jih damo sedeti.

Prosto gibanje na otrokovo lastno pobudo je temeljnega pomena

za učenje in razvijanje volje pri otroku. Omogoča mu

razumevanje telesne geografije in prostorske orientacije,

saj ve, kje so deli njegovega telesa in kje v prostoru je. Če

smo na njegov čut za gibanje gledali na ta način, bo imel

otrok zdrav čut zase in za svet in mu bo mnogo lažje krmariti

v budnem življenju ter dobro počivati ponoči.

Natrpani urniki močno ovirajo razvoj čuta za gibanje, ko v

avtomobilih ali vozičkih prevažamo naše otroke naokoli.

Prosto gibanje (hoja, tek, skakanje, plezanje, kotalkanje itd.)

je v zgodnjih letih daleč bolj koristno kot pa sodelovanje pri

športih. S slednjimi se začne vodeno gibanje, medtem ko

prvo izhaja spontano iz otroka samega.

Otroci se znajo igrati brez motenj in starši ter varuhi jih moramo

le varovati pred dejavnostmi, ki ne pomenijo igre, kot

so televizija, računalnik in vsi drugi ekrani. Če vaš telefon ali

tablico uporabljate v njihovi prisotnosti, je to prav tako motnja.

Ko se tega enkrat začnejo zavedati, začnejo zahtevati

tudi oni, kar pa moti ustvarjalno igro. Ogroženo bo prosto gibanje

in to bo gotovo učinkovalo na njihov spanec. Otroci do

sedmega leta bi morali 75 % svojega budnega časa preživeti

ob dejavnostih, ki jim omogočajo izdih, to so tiste dejavnosti,

ki so proste, nestrukturirane in na lastno pobudo.

Če so motnje spanja stalna značilnost v vašem domu, bi bilo

dobro, da vodite dnevnik. Vanj lahko zapisujete dnevne dejavnosti,

poleg pa podatek, kako je vaš otrok spal. Odkrili

boste lahko nekatere sprožilce motenj spanja ter nekatere

dejavnike, ki omogočajo zdravo spanje. Če je veliko stvari,

ki govorijo o pomanjkanju gibanja, ga boste morda morali

spodbuditi, posebno gibanje zunaj.

Čut za ravnotežje

Ste se že čudili malčku, kako okretno navigira skozi sobo,

nastlano z igračami? Koraka čez ene predmete, skače preko

drugih, brez buške. Drug otrok bo skoraj zdrsnil s stola, ko

skuša nekaj doseči, potem pa se poravna, da on ali stol ne

pade. Da bi bil čut za ravnotežje močan, ga moramo negovati

in zaščititi tako, da zagotovimo, da so priložnosti letom

primerne in da to omogoča okolje. Dober čut za ravnotežje

se bo naravno pokazal v otrokovem razvoju. Prosto gibanje

in igra, hkrati z izkušnjo forme ob posnemanju odraslih, bo

poživilo njegovo telesno geografijo in orientacijo v prostoru.

Da bi imeli dobro ravnotežje, moramo redno dobro spati.

Spanec omogoča, da možgani dobro delajo, posebno spomin

in delovanje hormonov, ki potem vpliva tako na telesno

geografijo kot orientacijo v prostoru. Ravnotežje imenujemo

vestibularni čut, ker je centralni ravnotežnostni center

lociran v našem notranjem ušesu. Kadar pravilno dela, se

telo po potrebi brez težav prilagaja, ker je podatek, ki gre do

možganov, usklajen na obeh straneh glave. Sklepi (čeljusti,

rameni, komolca, zapestji, medenica, koleni in gležnja) in

bližnje mišice dajejo povratno informacijo možganom, da

nam pomagajo pri ravnotežju. Zato smo zmožni vzdrževati

naš občutek lastne zaznave, bodisi na ravni površini, na hribu,

ozki stezi, ali hlodu.

Igra zunaj omogoča najbogatejše izkušnje za razvijanje ravnotežja.

Hoja po gozdu pomeni, da morate krmiliti skozi trnasto

grmičevje in stopati čez drevesne štore. Moja malčica

je imela s tem veliko izkušenj, saj sva pogosto skupaj peljali

psa na sprehod. Pa vendar sem še vedno navdušena, ko jo

vidim teči hitro kot gozdna vila po preraščeni gozdni poti,

polni nevarnosti, da se spotakne, kjer mi običajno stopamo.

Tukaj je v igri tudi ponavljanje, saj je poti vajena in se torej

počuti suverena, zgradila si je sposobnosti. Lastna zaznava

omogoča otroku, da oblikuje mišični spomin ali vadi gibe.

Slabo razvit čut za ravnotežje lahko pri njem sproži pritisk

in slabo samopodobo, saj bo hodil nerodno ter imel težavo

pri tekanju in preskakovanju. Lahko tudi kar naprej padajo

s stola, ker niso dobro razvili čuta za to, kje v prostoru je

njihovo telo. Slabo ravnotežje se lahko pokaže v nemirnem

ali napadalnem ali obrambnem obnašanju do vrstnikov.

Waldorfske novice 13


Osnovni čuti in spanje – delujejo enakopravno

Osnovni čuti močno vplivajo na našo sposobnost razumevanja

in vodijo naše telo in razum. Bistvenega pomena je, da

damo otrokom najboljše možne izkušnje na tem področju.

Prav toliko pomagajo spanju, kot dobijo od njega pomoči.

Dobro pri obravnavanju vprašanj spanja v povezavi z osnovnimi

čuti je, da je to izvedljiva naloga.

Samo osredotočiti se je treba na dnevne vzorce delovanja in

jih prikrojiti tako, da negujemo in zaščitimo čute. Začnite

pri sebi in razmislite, ali ste ta dan negovali svoj čut za dotik,

za življenje, za gibanje in za ravnotežje. Na kakšen način

bi lahko te čute zaščitili pred zunanjimi ali materialističnimi

pritiski? Potem pa z enako pozornostjo negujte in zaščitite

čute vaših malčkov. Zelo podobno, kot je pri navodilih

za varnost na letalu, kjer morate masko s kisikom najprej

nadeti sebi, potem pa še otroku.

Tale Steinerjev verz je čudovit za večerno meditacijo:

»Šel bom spat; dokler se ne zbudim, bo moja duša v duhovnem

svetu. Tam se bo srečala s silo, ki vodi moje zemeljsko

življenje, ki živi v duhovnem svetu, in ki leta okoli ter

obkroža mojo glavo. Moja duša bo imela sestanek z mojim

duhom. Krila mojega duha se bodo srečala z mojo dušo.« 6

Zdaj lahko celo poskusite vaditi vsakega od svojih osnovnih

čutov. Obrnete se lahko k osebi ob sebi in jo srčno objamete.

Potem ležete na hrbet na tla, zaprete oči in samo dihate –

vdih, izdih – dve minuti. Lahko vstanete in stegnete svoje

roke visoko nad glavo, potem pa jih pustite, da padejo proti

tlom ter dovolite, da se ta petkilogramska krogla za kegljanje,

vaša glava, sprosti. Potem lahko vzamete iz žepa majhen

predmet, ga vržete na tla in poskočite, da ga poberete,

nato pa poskočite nazaj. Vse to vam bo dalo nekaj predstave

o tem, kako se počuti vsak od osnovnih čutov v vašem dnevnem

življenju.

Prekinjeno spanje? Preveč! Premalo - vaja

Če vaš otrok težko zaspi in spi, bi bilo dobro, da razmislite,

kaj se v vašem življenju trenutno dogaja. Lahko poskusite s

to manjšo vajo, ki jo imenujem 'Preveč! Premalo!'

Naredite seznam vidikov vašega dnevnega in tedenskega ritma

in razmislite, česa vaš otrok v njem dobi preveč ali česa bi potreboval

več. Lahko na primer spoznate, da otrok preživi preveč

časa v avtu in nima dovolj fizične igre s sestrami in brati ter

starši. V tem primeru stimulirate čut za dotik s trdo omejitvijo

sedeža v avtu, namesto z ustreznim odzivom živega bitja.

Na primer:

PREVEČ: časa v avtu; posnete glasbe ali poročil po radiu;

prisluškovanje pogovoru odraslih o politiki, kriminalu; časa

pred televizijo, računalnikom, tablicami; drvenja naokoli;

izletov in dogovorjenih terminov za igro; ponočevanja;

uporabe mobilnih telefonov v njihovi prisotnosti; sladke

ali slane hrane; vzkipljivega razpoloženja in kričanja v hiši;

strukturiranih učnih ur/načrtovanih dejavnosti (plavanje,

gimnastika, glasbeni inštrument); ogljikovih hidratov; podatkov

in intelektualnih spodbud; spraševanja ali dajanja

na izbiro; sedenja za mizo; strogega ukazovanja, tudi glede

domačih opravil (npr. 'takole se zlaga perilo').

PREMALO: časa doma; časa zunaj; očesnega kontakta; časa za

plazenje po tleh; primernega prostega gibanja; iger z dotikom

(npr. leteči angeli/burito/čvrsti objemi); iger v naročju s pesmimi;

stimulacije dotika; poslušanja roditeljev, ko pojejo ali

pripovedujejo zgodbe; ritma – dnevnih ritualov in rutin; fizične

topline; nege ob bolezni; časa, ki ga družina preživi v igri,

pri skupnih obrokih; zelenjave, sadja, proteinov in primernih

maščob; dolgočasenja; čudenja in spoštovanja; čaščenja.

Opombe:

1. Steiner Rudolf. Izobraževanje otroka, Anthroposophic Press (1996)

2. Steiner Rudolf. Osnova človeške izkušnje, SteinerBooks (1996)

3. Bowbly, John. Nega otroka in rast ljubezni, Penguin, London 1970

4. Emmi Pikler – Pikler Association UK. www.pikler.co.uk

5. Salter, Joan. Otrok se uteleša. Floris Books.

6. Steiner, Rudolf. 'Človeška duša in univerzum' v Kozmična in človeška

metamorfoza, predavanje III, Berlin, 20.februar 1917, GA 175

Članek je bil objavljen v 33.številki revije Kindling,

ki je bila posvečena temi Spanje.

14

14 Waldorfske novice


Godijeva kolumna

Godi Keller Marina Nuvak

Vprašanja staršev

Kdo odloča?

Dragi Godi,

kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri

tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?

To vprašanje mi je pred nedavnim postavila mama enajstletnice.

Vprašanje je zanimivo, saj v precejšnji meri odseva

glavno težavo moderne vzgoje in izobraževanja. Takšno

vprašanje bi težko pričakovali v času moje generacije ali

starejših generacij. To pa zato, ker je bilo takrat povsem

drugačno razumevanje avtoritete, s tem pa tudi dojemanje

otroka. Želja po tem, da bi otroka jemali resneje in ga ne bi

frustrirali s tem, ko bi zatirali njegovo lastno voljo, je moderna.

Mnogi starši hočejo v otroku videti enakovrednega

partnerja in poskušajo v njegovo vzgojo uvesti demokracijo.

To je teoretično gledano razumljivo. Nihče med nami ne želi

biti diktator in zatirati nikogar. Vendar je to res le teorija. Z

vidika praktične pedagogike pa je to nesporazum.

Moj odgovor je bil:

Draga xx,

v želji, da bi pomagali svoji hčerki, me prosite, da vam povem ukano,

s katero bi vašo hčerko prepričali v nekaj, kar ni res. Če želite,

da sledi vaši odločitvi, potem to ni njena odločitev. Za svojo odločitvijo

morate stati in prav je, da vaša hči to ve. Avtoriteta pomeni,

da odločate v dobro neke osebe tam, kjer se ta oseba ne more

oziroma ne bo odločala. V otrokovem življenju je mnogo svari, o

katerih on ne more odločati, saj ne more odgovarjati za posledice.

Odgovornost staršev je, da otroka negujejo na zdrav način, tako da

se mu ni treba odločati o tem, kaj bo na primer jedel.

Še en razlog je, zakaj se morate v večini primerov odločati vi in

za temi odločitvami tudi stati. Otrok bo spoznal, da ste odločna,

močna mama, ki ve, kako živeti in kaj v tej ali oni situaciji narediti.

Tako boste pri otroku okrepili zaupanje, ki ga mora razviti. Otroci,

ki jih pogosto sprašujejo o neštetih stvareh in s katerimi se o vsem

pogovarjajo, ne morejo tako zlahka razviti zaupanja. Odrasle dojemajo

kot ljudi, ki kar naprej dvomijo. Še posebno negotov se pri

tem počuti majhen otrok. In sicer zato, ker se otroci v tej starosti

ne učijo preko razmišljanja, ampak preko povezovanja in oponašanja

svojih avtoritet. Če se boste z gotovostjo in umirjeno odločali,

tudi zanj, se bo naučil biti gotov in umirjen tudi on. Če preveč dvomite,

bo tudi otrok postal neodločen in negotov. Poleg tega takšna

naravnanost otežuje vsakdanje življenje, tako njemu kot vam.

Naj vas potolažim, da v tej naravnanosti res niste edini. Moj nasvet

je, da otroka manj sprašujte, posebno takrat, ko za to ni nobenega

pravega razloga. Naj verjame, da se znate odločati in da veste,

kako živeti. Bodite močni, vendar ne brez topline in humorja!

Srečno!

Waldorfske novice 15


Iz šolskih klopi

Jana Dagarin

Pod zvezdnim nebom

20. 4. 2018 smo se učenci 7. a in 7. b odpravili na

nočno pustolovščino. Nismo raziskovali jam,

gozdov ali česa podobnega, raziskovali smo

čarobno, skrivnostno nočno nebo.

Avtobus nas je pripeljal do vrha Kureščka, kjer so nas že

čakali naši vodniki iz astronomskega društva Vega. Za raziskovanje

ozvezdij, zvezd in planetov moramo upoštevati

najpomembnejša pravila, nam je razlagal prijazni g. Andrej.

Zlato pravilo je, da ne smemo prižgati nobene luči in da moramo

previdno hoditi, da ne porušimo teleskopov.

Razdelili smo se v skupine. Bila sem v majhni skupini in hitro

smo se menjavali pri opazovanju. Najprej nas je zanimala

Luna. Skozi teleskop sem jo občudovala pri treh različnih

približanjih. Odlično sem lahko opazovala njeno površino

– kraterje, ker pa ni bila polna Luna, je bil en del osenčen.

Sledila je malica. Med malico smo razmišljali, kje je Severnica

in kje Venera. Severnica se preko noči ne bo premaknila,

Venera pa bo zašla za obzorje.

Ponovno smo se zbrali in se pogovarjali o ozvezdjih. Videli

smo Orion, Tehtnico, Leva, Bika. Opazili smo tudi satelite in

avione. Razlika med umetnim satelitom in avionom je v tem,

da sateliti ne utripajo.

Izvedeli smo, da vse, kar je v horoskopih, ki so na podlagi

ozvezdij, ne drži več, saj so se ozvezdja že premaknila. Sledil

je ogled galaksije M51, ki se je meni zdela le kot kopica zvezd.

Jupiter se ni videl zelo od blizu, vendar sem ga začutila kot

žareč planet, poleg njega pa sem opazila štiri lune. Sledilo je

samostojno opazovanje. Ulegli smo se na travo in očarani z

daljnogledi zrli v nebo. Bilo je čarobno.

Še poslednjič smo se zbrali in videli, kako močno so se

ozvezdja premaknila.

16 Waldorfske novice

»Ko človek tako gleda v nebo, ostane brez besed.« Ta večer smo

se po Hawkingsovemu reku res zazrli v nebo, ne v tla. Res je bilo

neverjetno, koliko novega smo izvedeli in koliko novih obzorij se

nam je odprlo.

Nana Leskovšek, 7. b

Planeti in zvezde

Planeti v našem osončju lebdijo,

s svojimi krožnicami nas veselijo.

Na Zemlji v Vesolju edino kdo živi,

(vsaj zaenkrat znanstveniki tako govorijo še vsi),

brez njene orbite mrtvi bi bili vsi.

Zvezd in planetov mnogo v Vesolju še lebdi,

v drugih galaksijah morda kje kdo živi.

Ozvezdij mnogo nebo krasi,

marsikdo ogledati si jih želi.

Bledo dekle

Spet ta polna luna

skozi okno kuka,

mene pa zasuka,

da življenje mi je muka.

Prav ta polna luna,

ki me skozi okno gleda,

si misli,

da je tale punca bleda.

Zjutraj, ko posije sonce toplo,

deklici obarva lička,

prebudi siničke

in vse ostale ptičke.

Tara Medjo, 7. b

Luka Dašič Zvonar, 7. b

Vesolje

Vesolje je neskončno veselje

za astronome.

Malo manj zame!

Rimska cesta je povezala

številna mesta zvezd.

Kako se ji je to dalo?

Naš čudoviti planet, Sonce,

Luna in neskončno zvezd

je vse, kar vidim,

kar lahko razumem.

Gašper Pikl, 7. b


Iz šolskih klopi

Marina Nuvak

Angleški jezik

v 5. razredu

V

petem razredu se pri angleškem jeziku ukvarjamo

z branjem neznanih besedil. Učenci vadijo

branje skupaj z učiteljem. Raziskujemo, kako se

spreminja izgovorjava posameznih samoglasnikov glede

na črke, ki jim delajo družbo.

Toda nekatere deklice, ki so si želele še nekaj več, so se z veseljem

odzvale na mojo ponudbo, da po dve skupaj prebereta

eno izmed krajših knjig, ki sem jim jih dala na voljo, in napišeta

prevod ali povzetek ter ga dopolnita z ilustracijami.

In tako smo v 5. b to leto že imeli mini bralno značko za prostovoljce.

Knjiga Rukia opisuje prvi šolski dan deklice Rukie,

ki živi v Afriki in tam obiskuje waldorfsko šolo.

Ronja in Nina

Waldorfske novice 17


Utrinki

(Bivša) razredničarka, Simona Pajk

Utrinki

Pravijo, da je življenje kot

Popotovanje od

prvega do devetega

mavrica

... obarvano pa je s tistimi barvami,

za katere se odločimo sami

Na razredništvo od prvega do devetega razreda

lahko pogledam kot na razburljivo in veselo

potovanje. Potovanje, ki je trajalo 9 let, 90 mesecev

pouka, 18 mesecev počitnic, 315 šolskih tednov …, v povprečju

preko 6500 skupnih ur. Dolga doba, ki je hitro minila!

V prvi razred sem sprejela malčke, drobne ročice in velike

radovedne očke, v devetem sem se poslovila od žarečih mladenk

in mladeničev, mladih ljudi, ki jim je zaupana bodočnost

– in ne strah zanjo.

Razred nam je bil drugi dom, v njem smo rastli … tako in

drugače, oni in jaz. V njem so se tkale nevidne niti, ki so bile

zdaj - na koncu devetega - že tako močne, da si jih kljub nevidnosti

lahko videl, čutil. Ustvarjali smo skupne spomine,

prihajali do skupnih spoznanj, se smejali šalam, ki smo jih

lahko razumeli le mi, brali enake knjige, si delili iste zgodbe,

se navduševali nad istimi idejami, se prebijali čez skupne

matematične probleme, pesnili in razglabljali o življenjskih

resnicah, si šepetali skrivnosti, delili objeme, dihali isti zrak.

Seveda ni bil vsak dan praznik, včasih – na kakšno sivo sredo

– je bilo pač težko preriniti se od osme zjutraj vse do pol

druge popoldne, a tudi na tak dan smo se vsaj malce smejali,

si ogreli srca in si povedali jutranji verz malce bolj na glas,

da smo ga »dobro slišali«. In ja, ni vedno lahko razumeti

drugih, sploh, ko si v letih, da še samega sebe ne moreš …, a

zavedanje, da smo vsi del družine, je vedno pomagalo.

Zdaj smo na cilju. Prva etapa je končana. Slovo od lepega je

vedno težko, a poletno morje bo odplaknilo žalost in jeseni

bomo spet pripravljeni na nove izzive, na ustvarjanje novih

spominov …

Dragi bivši devetošolci, srečno in hvala, ker sem smela biti

z vami.

Ob prvih korakih čez prag naše šole ste v

roke dobili veliko sončnico. Bila je res

velika, precej večja od vas. Imeli smo

devet let časa, da smo ustvarili umetnino naše

skupnosti. Postali ste pravi prijatelji, jaz pa sem vas

res vzljubila. Spremljala sem vas v šoli, pri pouku,

popoldan pa z veseljem obiskovala vaše tekme,

koncerte … Velikokrat pa smo po pouku obsedeli v

razredu in klepetali. Stkali smo močne vezi.

Letos je naša barka z vso posadko varno prispela na

cilj in čas je, da se izkrcate ter nadaljujete svojo pot.

Ponovno boste sedli v šolske klopi, spletli nove prijateljske

vezi, postali samostojnejši in samozavestnejši.

Pred vami se odpira svet novih priložnosti, v katerem

lahko dosežete vse, kar zastavite srcu in razumu.

Vsaka navidezna ovira, ki vas čaka, je le še en čudovit

izziv na vaši življenjski poti. Odpravite se svojim sanjam

naproti.

V spominu imamo shranjenih mnogo zgodb, dogodivščin

in besed. Pogrešala vas bom, dragi moji ”devetarji”.

Verjamem v vas, upam in zaupam v vas, saj ste

pogumni in drzni in vem, da imate srce na pravem

mestu. Dobri spomini se ne prašijo. Devetošolci odhajate,

a v spominu večno ostajate.

Na dan naše valete, 9. junija 2018, je mavrica okrasila

nebo. Večer se je pričel čarobno. Viteška dvorana

Waldorfske šole Ljubljana je bila prekrasno urejena.

”Devetarji” svečani in srečni, starši ponosni, v glavah

in srcih vseh pa polno pričakovanj po lepem večeru.

Po fanfarah ste slavnostno stopili na rdečo preprogo

in se elegantno zavrteli ob glasbi Abbe.

18 Waldorfske novice


Lucija Florjanc Lukan, razredničarka 9. a

Spretni in usklajeni, kot ste vedno znali biti v razredu,

ste se vrteli po plesišču. Večer je bil v celoti prežet

s posebno energijo, ki jo je bilo moč čutiti v zraku.

Prihajala je od vseh, učencev staršev in učiteljev, ki

so dali čutiti, da je ta večer biser na kroni, ki smo jo

ponosno ustvarjali ta leta. Zgradili smo odnos, prežet

s spoštovanjem in z zaupanjem.

”Ali kdaj pomisliš, da je ta dan seme za jutri? Z vsem, kar

čutiš in delaš, seješ, kar te bo jutri obdajalo …”

Alenka Rebula

LEPO JE BILO (ŠE BOLJE BO :))

V naši šoli na Streliški

se življenja prepletajo,

iz razredov smeh se sliši,

nova znanja osvajajo.

Tu ob lepih zgodbah in ubranem petju

naši otroci zrasli so,

bilo je lepo,

razigrano se igrali in učili

z našo drago gospo Florjančevo.

Iz leta v leto na Streliški

vedno večji izzivi so

in trenutki nepozabni

v vaših srcih ostanejo.

Ko po hribih in dolinah ste hodili

z ožuljeno nogo,

bilo je težko,

voljo, srčnost ste krepili

z vašo drago gospo Florjančevo.

Skupaj zadnjič na Streliški,

devet let je res hitro odšlo,

naši otroci nič več majhni

svojo pot si utirajo.

Smo učiteljem hvaležni,

ki s srcem gledajo, pomagajo

in s talenti, znanjem, ki ste ga dobili,

prihodnost svetla bo, verjamemo.

Vsi projekti, igre, šole v naravi,

prijateljstva … ponosni smo.

Ko ustavite se enkrat in ozrete,

lepo je bilo, vedno bolje bo,

lepo je bilo, vedno bolje bo.

Starši 9. a

Waldorfske novice 19


OE Gorenjska

Alenka Petrinjak, razredničarka 4. r

Je to šola ali

živalski vrt?

Diorama živali iz voska

To vprašanje si je morda kdo zastavil, ko je

januarja 2018 zjutraj pokukal v 4. razred

waldorfske šole, OE Gorenjska. Pri pouku

smo obravnavali živali in skupaj smo oponašali tudi

njihovo gibanje. Še po končani epohi so se fantje pred

poukom v razredu lovili kot deževniki in krti.

V epohi zoologije smo vsi zelo uživali. Najprej smo

pogledali sebe. Kaj človek zmore, kakšno je naše telo,

čemu služijo glava, trup in udi. Nato smo obravnavali

živali, ki smo jih primerjali s človekom, poslušali opise

njihovega telesa, gibanja, življenjskih navad in njihovega

okolja. Sledili smo tri dnevnemu ritmu pouka:

prvi dan opis živali, drugi dan risanje z voščenimi bloki

in tretji dan zapis zanimivosti. Hkrati smo vsak dan v

ritmičnem krogu vadili gibanje živali, se učili rime in

pesmi o njih ter reševali matematične izzive o živalih.

Učenci so sestavili tudi svoje pesmi in rime. Učenci so

pripravili tudi plakat in govorni nastop o živali, ki so si

jo sami izbrali.

Živali smo slikali tudi z mineralnimi barvami v tehniki

mokro na mokro, jih izdelovali iz voska in gline. Za

živali iz voska so učenci izdelali tudi lepe diorame. Pripravili

smo tudi razstavo izdelkov, ki je lepo zaokrožila

violinski nastop četrtošolcev.

Vesela sem, ko na šolskih izletih ali šolah v naravi opazim,

kako veliko so si učenci zapomnili o živalih ter

kako budno in pozorno opazujejo naravo. Še posebej pa

sem vesela, da imajo do narave spoštljiv odnos.

Hobotnica

Hobotnica je na dnu morja tako plesala,

da se je kar smejala.

Hobotnica se je s kamnom zlila,

da bi lahko ribico ulovila.

Hobotnica se je nato preplašila

in zato oblak črnila spustila.

Hobotnico murena lovi,

a hobotnica se ji ne pusti.

Gaja Robič, 4. r

20 Waldorfske novice


OE Gorenjska

Alenka Petrinjak, razredničarka 4. r

Nova domovanja za

čebele samotarke

Na vrtu Waldorfske šole Gorenjska smo aprila

2018 s četrtošolci postavili domovanje za

čebele samotarke.

Pri delu nam je še posebej veliko pomagal dedek ene od

učenk. Izkopali smo dve luknji in zabetonirali temelje.

Leseno desko smo razrezali, pobrusili in naredili lesen

okvir s policami. Okvir smo pritrdili na temelje in na

poličke namestili lesene kvadre z navrtanimi luknjicami

različnega premera. Otroci so kmalu po namestitvi

radovedno opazovali prihajanje in odhajanje čebel.

Nekaj odprtinic je bilo kmalu zaprtih z blatom in upajmo,

da se bo izleglo čim več malih čebelic. Ob domovanju

smo v lesene gredice posadili cvetlice (ameriški

slamnik, sončnice, ognjič), kjer čebele lahko poiščejo

hrano.

Pogovarjali smo se tako o medonosnih čebelah kot tudi

o čebelah samotarkah, o njihovi vlogi v naravi in njihovem

pomenu za človeka. Ob gradnji domovanja za čebele

samotarke smo ponovili dolžinske merske enote,

merske enote za maso in tudi enote za čas, kadar smo

ob delu skoraj pozabili na čas za malico.Veseli smo, da

je bil ravno leta 2018, ko so čebele dobile domovanje na

našem vrtu za šolo, 20. maja prvič obeležen Mednarodni

dan čebel.

Waldorfske novice 21


Waldorfski vrtec Pomurje

Renate Toplak

Družinski

piknik 2018

Prvo junijsko soboto smo se ponovno zbrali starši,

otroci, vrtčevske tete in ljubitelji waldorfske

pedagogike v Pomurju na že tradicionalnem

družinskem pikniku v soboškem parku.

V našem, s cvetjem okrašenem, igralnem kotičku z veliko

košaro slastnih češenj je bilo ves dan pestro. Manjši in večji

otroci so se z veseljem preizkusili v mletju različnih žit

v moko in kosmiče. Nad delom so bili navdušeni in za svoj

trud so bili nagrajeni z vrečico namletih kosmičov. Vrečke

so si predhodno okrasili z voščenimi bloki. Spretnejši prstki

so si lahko izdelali spletene vrvice s posebnimi lesenimi

pletilnimi gosenicami. Največ zanimanja pa je bilo za pletenje

venčkov. Narava nas je v tem času bogato obdarila s

cvetlicami, ki so kar klicale k spletanju naglavnih okraskov.

Manjši otroci pa so se v družbi staršev z zanimanjem zaigrali

z vrtčevskimi igračami – spletenimi žogicami, mucami in

dojenčki.

Letošnja posebnost so bile poleg vedno izredno dobro obiskanih

delavnic in aktivnosti, ki jih za otroke na pikniku

pripravi waldorfski vrtec Fčelica, tudi številne aktivnosti in

spretnostne preizkušnje za predšolske in šolske otroke, ki

so potekale pod okriljem staršev naših vrtčevskih otrok, ki

so združeni v Društvu Modra luna. Društvo skrbi za osveščanje

pomurskega okolja o waldorfski pedagogiki, usmerja,

prireja ter izvaja številne aktivnosti in dogodke, ki skrbijo

za širjenje waldorfske pedagogike v regiji in deluje na področju

vseh potrebnih priprav za odprtje prve waldorfske

osnovne šole v Pomurju.

Tako je tudi to soboto bilo zelo pestro in družabno ob tem,

ko so se otroci in vsi mladi po srcu ter z velikimi nasmeški

in pogumom preizkušali v spretnostnih vajah pri hoji s

hoduljami, lovljenju ribic v vodi, miselni in spretnostni veliki

leseni tablici, ki je bila ena najbolj privlačnih dejavnosti

ob naši predstavitvi. Ko je sonček že pošteno ogrel naša srca

in telesa, so se mamice in otroci z veseljem umaknili v senco,

kjer smo brali in pripovedovali pravljice ter zgodbice,

pletli venčke, se posladkali z domačimi češnjami ter uživali

v vonjavah sveže obrane sivke.

Starši in zainteresirani so lahko prejeli tudi odgovore na

vprašanja o waldorfski pedagogiki, pripravah na ustanovitev

prve waldorfske šole v Pomurju in s sabo so si lahko

odnesli tudi predstavitveno brošuro o waldorfski šoli v Pomurju,

ki sta jo pripravila starša našega vrtca.

Starši vrtčevskih otrok in naše tete so prejeli tudi posebne

majice z napisi, ki smo jih nosili na pikniku ter bili tudi tako

izredno prepoznavni.

Tudi letošnje waldorfske predstavitve so bile odlično obiskane

in med obiskovalci družinskega piknika zelo dobro

sprejete. Številne pohvale in tople besede nam dajejo zagon

za nove podvige in predstavitve tudi v prihodnje, najbolj

smo pa veseli in nas vedno znova očarajo nasmejani obrazi

in sijoče otroške oči, ki so se v naši družbi imeli lepo in so le

stežka odhajali od nas.

Od srca se zahvaljujemo vsem staršem, ki so aktivno ustvarjali,

pripravljali, sodelovali ter s svojimi izdelki pripomogli

ter pomagali pri vseh pripravah na dogodek in pri sami izvedbi

in vodenju delavnic na dan piknika. Hvala tudi našim

vrtčevskim tetam in njihovi pripravljanosti biti s starši in

otroki ter z njimi ustvarjati na ta družinski dan. Hvala tudi

Renate in Ani, seminaristkama waldorfske pedagogike v

Ljubljani.

22 Waldorfske novice


Waldorfske iniciative

Zavod za razvoj waldorfskih šol

in vrtcev - zveza

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

ZAVOD ZA RAZVOJ WALDORFSKIH ŠOL IN VRTCEV - Zveza

01 434 55 77

041 459 199 (ga. Vera Grobelšek – vodja izobraževanja)

051 304 406 (ga. Manca Biber – založba, šola za starše Godija Kellerja,

delavnice in predavanja za strokovno ter splošno javnost, koordinacija

aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, projekti)

zavod@waldorf.si

www.waldorf.si

Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev

aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem

in v Italiji: Godi Keller - S srcem v šoli)

Waldorfska šola Ljubljana

Waldorfski vrtec, osnovna šola, gimnazija

in glasbena šola

Streliška 12, 1000 Ljubljana

01 434 55 70 info@waldorf.si

www.wsl.si Waldorfska šola Ljubljana

Waldorfski vrtec Jutranja Zarja – Kranj

Struževo 14j, 4000 Kranj

041 617 868 info@waldorf.si

www.wsl.si Waldorfski Vrtec Kranj

OE Savinja

Waldorfski vrtec in osnovna šola

Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec

03 777 30 20 tajnistvo@waldorf-savinja.si

www.waldorf-savinja.si Waldorfska šola Savinja

OE Celje

Waldorfski vrtec Celje

Breg 3, 3000 Celje

041 324 323 info@waldorfski-vrtec-celje.si

www.waldorfski-vrtec-celje.si

Waldorfski vrtec Celje

OE Gorenjska

Waldorfski vrtec čebelica in

osnovna šola Radovljica

Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica

041 415 726 gorenjska@waldorf.si

waldorf-gorenjska.si Waldorf Gorenjska

Waldorfski vrtec Sončnica

U. Viktorja Kejžarja 35, 4270 Jesenice

041 464 688 gorenjska@waldorf.si

waldorf-gorenjska.si Waldorfski vrtec Sončnica

OE Primorska

Waldorfska šola Primorska

Bukovica 65, 5293 Volčja Draga

051 323 596 waldorfskasola.primorska@waldorf.si

www.waldorf-primorska.si

Waldorfska šola Primorska

Waldorfski vrtec Kresnica

Bukovica 65, 5293 Volčja Draga

040 438 312 w.vrtec.go@gmail.com

www.waldorf-primorska.si

Waldorfski vrtec Kresnica

Waldorfski vrtec Zlata Ptica

Ustje 70, 5270 Ajdovščina

031 578 358 waldorfajdovscina@gmail.com

waldorf-ajd-go.blogspot.com

Waldorfski vrtec Zlata ptica

OE Pomurje

Waldorfski vrtec Pomurje

Zadružna ulica 5, Černevalci, 9000 Murska Sobota

031 353 694 info@waldorfpomurje.si

www.waldorfpomurje.si

Waldorfski Vrtec Pomurje

Inštitut Sofijin izvir Maribor

Zasebni Waldorfski vrtec Studenček

Valvasorjeva ulica 94, 2000 Maribor

02 62 00 608 wrtec.studencek@sofijinizvir.si

www.sofijinizvir.si Waldorfski vrtec Studenček

Waldorfske novice 23


Ob jubileju

Simona Pajk

Šoli za

rojstni dan

Pred 99 leti je v Nemčiji, v Stuttgartu - na ruševinah

prve svetovne vojne, nastala prva waldorfska

šola na svetu. Nastala je iz impulza za socialno

prenovo za človečnost in boljšo prihodnost zemlje.

Rudolf Steiner je utemeljil waldorfsko pedagogiko, ki nagovarja

ne le glavo, pač pa tudi roke in srce. Kmalu za prvo so

začele nastajati šole še drugje po Nemčiji, Evropi, čez slabih

deset let prva v Ameriki …

Danes so waldorfske šole na vseh kontinentih sveta. Vsega

skupaj preko 1300 šol. Vse skupaj in vsaka po svoje se trudijo

čim bolj se približati idealu waldorfske šole. Med njimi

tudi naša, Waldorfska šola Ljubljana, ki letos praznuje 25.

rojstni dan.

Od dveh razredov, dveh razredničark in nekaj učiteljic do 18

– do zadnjega kotička napolnjenih – razredov osnovne šole,

petih letnikov gimnazije, štirih sestrskih šol po Sloveniji in

še večje število vrtcev, ki tudi spadajo pod njeno okrilje. Lep

»izkupiček« za četrt stoletja.

Kaj si učitelji želimo za šolski rojstni dan? Veliko ognja,

ki bo grel in vedno znova vžigal naš entuziazem … Veliko

moči in modrosti, da bomo kos izzivom današnjega časa, da

bomo znali iti naproti novim generacijam otrok, jih učiti in

usmerjati tako, da bodo ohranili radovednost in radoživost

in da bodo, ko bo čas za to, odgovorno prevzeli naloge, ki jim

jih bo dodelilo življenje. Da bodo znali pogledati čez ekran

svojega telefona in si nabirati lastne izkušnje, ne le tiste iz

youtuba. Želimo si neizčrpen vir radosti in življenjskega optimizma,

da bomo v razred vsako jutro vstopali z nasmehom

in ga z nasmehom tudi zapuščali.

In kaj so šoli na voščilnice zapisali učenci ?

Največkrat so ji zaželeli veliko počitnic in dolge odmore, vedno

nasmejane in razigrane učiteljice in učitelje, še več šol v

naravi, dobro malico in še boljša kosila, lepo porisane table

in sploh veliko lepega … Nadebudnež iz sedmega razreda ji

je zaželel še naprej tako dobro vodstvo, petošolka je zapisala,

naj šola ostane tako dobro, kot je …

Srečno torej, draga šola!

24 Waldorfske novice

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!