Waldorfske novice - Poletje 2018

Waldorfske novice
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
POLETJE 2018 | ŠTEVILKA 98
Waldorfska šola Ljubljana
Streliška 12, 1000 Ljubljana
www.wsl.si, tajnistvo@waldorf.si
Izdajatelj:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 737 003
DŠ: 94313008, IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
www.svitanje.si, revija@svitanje.si
Uredniški odbor:
Marina Nuvak, Igor Velepič, Breda Pavlovič,
Maja Maletin Kolarič, Iztok Kordiš,
Mario Čuletić, Simona Pajk, Boštjan Štrajhar
Sodelavci:
David L. Brierley, Leilani Taneus-Miller,
Godi Keller, Jana Dagarin, Lucija Florjanc Lukan,
Alenka Petrinjak, Renata Toplak
Fotografije:
David L. Brierley, Jana Dagarin, Simona Pajk,
Lucija Florjanc Lukan, Alenka Petrinjak,
Renata Toplak, arhiv WŠL
Širimo obzorja 4
Spanje 4
Problemi spanja z vidika osnovnih čutov 11
Godijeva kolumna 15
Vprašanja staršev: Kdo odloča? 15
Iz šolskih klopi 16
Pod zvezdnim nebom 16
Angleški jezik v 5. razredu 17
Utrinki18
Popotovanje od prvega do devetega 18
Pravijo, da je življenje kot mavrica 18
OE Gorenjska 20
Je to šola ali živalski vrt? 20
Nova domovanja za čebele samotarke 21
Waldorfski vrtec Pomurje 22
Družinski piknik 2018 22
Waldorfske iniciative 23
Naslovnica:
Sandra Tominšek
Ob jubileju 24
Šoli za rojstni dan 24
Lektoriranje:
Tatjana Kamenšek
Oblikovanje in prelom:
Žiga Vuk, zzigc.net
Časopis izhaja štirikrat letno
skupaj z revijo Svitanje.
Vsi avtorski članki, likovni izdelki, prevodi člankov
in knjig so avtorsko zaščiteni. Javna uporaba časopisa
ali njegovih delov je mogoča le s pisnim dovoljenjem
Waldorfske šole Ljubljana ali dovoljenjem avtorja.
2 Waldorfske novice
ISSN 1854-0430
Revijo sofinancira
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Uvodnik
Iztok Kordiš
Življenje je polno presenečenj. Velikokrat se najbolj pomembne stvari zgodijo, ko jih najmanj
pričakuješ. Zato se vedno znova sprašujem, kakšen smisel ima načrtovanje, ali je
sploh potrebno delati načrte, resno načrtovati, čeprav sem se že davno, ko smo na šoli
začeli z izleti in šolami v naravi, naučil, da je nujno narediti podroben načrt, potem pa ga
pozabiti in iti v dan odprt za nova doživetja. Enako je s pripravami za uro, učitelj potrebuje
pripravo, nato pa jo mora pred vstopom v razred pozabiti, potem pouk steče kot je treba.
Eno takih presenečenj nas je letos doletelo pred koncem šolskega leta, ko nam je Meta Vrhunc,
pobudnica biodinamičnega kmetijstva v Sloveniji sporočila, da želi svojo kmetijo Zajelenk,
kjer je zadnjih 10 let delovala po načelih biodinamike, dati v oskrbo šoli. Prvi obisk
kmetije, ki leži na Gorenji Trebuši nad Idrijo, me je navdušil. Trebuša je edinstven kraj poln
svetlobe, kjer lahko začutiš prvinskost narave in tok življenjskih energij. Omogoča odmik
od mestnega vrveža in je priložnost, da se umiriš in povežeš s sabo. V mestu smo ves čas v
vrtincu dogajanja, obdani z vtisi in doživetji, na katere se moramo stalno odzivati, nimamo
pa časa teh dogodkov in vtisov resnično doživeti in jih ponotranjiti. Ravno to ponuja
kmetija Zajelenk. V mestu je kultura, tam je natura. Da vzpostavimo ravnovesje, rabimo
oboje. Kmetija odpira možnost za učenje v drugačnem okolju, spoznavanje in povezovanje
z naravo, je vir inspiracij in novih idej ter nova priložnost skupnega dela otrok, dijakov,
učiteljev in staršev.
Pred nami je velika priložnost in hkrati zahtevna naloga nadaljevati z začetim delom, spodbujati
mlade in malo manj mlade k ozaveščanju pomembnosti odgovornega ravnanja z zemljo
in okoljem nasploh. Vabljeni k sodelovanju.
Kmetijo najbolje opiše kar Meta Vrhunc sama:
ZAJELENK
Pravzaprav bi človek mislil, da leži kmetija višje. Vse naokrog gore. Julijci, v zaledju Vojsko, pred
očmi dolina in nad njo Poldanovec s Trnovskim gozdom. In mogočen profil spečega velikana, ki nad
dogajanjem speče bdi čisto pred nami. Pa je nadmorska višina le 480 m. Zime in neurja znajo spomniti
na neizprosnost. Toda le spomniti. Po Soči, dolini Idrijce in Trebuščice je na Gorenji Trebuši zaznaven
vpliv Jadranskega morja in pomlad je tu kar zgodnja.
Biodinamična kmetija Zajelenk obsega 28 ha površine, od tega 18 ha gozda. Na vzhodni strani meji
na potok Jelenk. V čudovitih tolmunčkih in tolmunih se vije, včasih grozeče hrumi voda iz strmega
vojskarskega pobočja. Gora Jelenk je tam nad njim, še nad velikim slapom.
Ko prideš do kmetije slabega pol kilometra po gozdni cesti in se prostor pred teboj odpre, fascinira res
zelo posebna svetloba. Voda, s katero se kmetija iz bližine Jelenka oskrbuje, ima na dvorišču s krasnim
koritom svoje svetišče. Bistra, včasih skoraj modrikasto prozorna vabi s svojo svežino k še več in še več.
Danes ima kmetija dva urejena objekta. Preurejeno staro poslopje z urejeno kuhinjo, majhno jedilnico,
dvema kopalnicama, shrambo, štirimi sobami in predavalnico, klet s prostori za drva, kurilnico in
shrambe in urejenimi podstrešnimi prostori, zelo primernimi za skupna ležišča. Drugi objekt ima veliko
in malo garažo, klet, poletno kuhinjo, letno jedilnico, velik prostor, primeren za evritmijo ali delo z večjimi
skupinami, k temu prostor s staro mlatilnico in vejevnikom in stopnicami na senik, ki je nad vsem.
Wolfgang Findeisen, ki se že 20 let ukvarja z raziskovanjem etrov in Stanko Bes sta si bila po obisku
Zajelenku enotna, da je prostor en sam vir svetlobnega etra. In tako Zajelenk res doživljamo. Ne le 10
ha priložnosti da se učimo biodinamike in tudi res kaj pridelamo. Predvsem je to kraj, kjer je mogoče
uresničevati to, kar mi je vedno znova položeno v um in srce: tu je treba graditi steber svetlobe. Delo
s človekom, da bi pri zelo posebni podpori tega okolja odkrival svoj smisel, v delu začutil zemljo iskal
odgovore po svojem poreklu in bodočnosti.
Waldorfske novice 3

Širimo obzorja
izr. prof. David L. Brierley
Marina Nuvak
Spanje
Mednarodna zveza waldorfskih vrtcev
(IASWECE) je v šolskem letu 2017/18 kot
osrednjo temo študija v waldorfskih vrtcih po
svetu izbrala temo SPANJE. To vprašanje ni pomembno
le za malčke, temveč za vse starostne skupine. Vprašanje
pomanjkanja spanja je postalo pomembno, saj vpliva na
splošno zadovoljstvo, na normalen umski razvoj, procese
učenja in veselje do življenja v vrtcih, šolah, na univerzah
in delovnih mestih.
Rudolf Steiner je ob mnogih priložnostih govoril o povezavi
med notranjim svetom spanca in dnevno zavestno dejavnostjo.
Še več, spanec je videl kot bistveni del procesa učenja,
ključen za waldorfsko/Steinerjevo metodologijo. Več tednov
pred odprtjem prve waldorfske šole je izjavil, da 'je
vsako poučevanje in delovanje, povezano z vzgojo otrok,
najprej usmerjeno k višji ravni, naučiti jih pravilnega dihanja
in ritma v prepletanju spanja in budnega stanja.'1 V
tem članku si bomo ogledali dejavnike pri spanju, različne
tipe in vzorce spanja ter spanje v zgodnjem otroštvu, otroštvu,
adolescenci, srednjih letih in v starosti. Na tej osnovi si
lahko, če želimo zagotoviti zdravo in prožno vzgojo in izobraževanje,
pogledamo, kakšna je v vzgoji in izobraževanju
vloga spanja ter kakšna je povezava med spanjem in budnim
stanjem.
Leta 2016 je svetovna zdravstvena organizacija razglasila,
da je v vse bolj industrializiranem svetu pomanjkanje spanja
naraslo do epidemične razsežnosti. Po njihovi oceni zdaj
pomanjkanje spanja v tem delu sveta trpita že dve tretjini
odrasle populacije. Toda naše ukvarjanje z uganko spanja ni
nekaj novega. V starogrški mitologiji so na spanje gledali kot
na zvezo med zemeljskim in nebesnim, kjer so bile osrednje
osebnosti boginja noči Nyx oziroma dvojčka Hypnos in Thanatos,
bogova spanja in smrti, kakor tudi Hypnosov sin Morfeus,
ki je predstavljal boga sanj. S pričetkom nove znanosti
psihologije na začetku prejšnjega stoletja in z napredkom
na področju nevrologije v zadnjih letih je zapleteno vprašanje
spanja zbudilo zanimanje širše javnosti. V življenju ničesar
ne delamo toliko kot spimo. To je čisto individualno doživljanje,
ki ga ni moč prenesti na nekoga drugega. Vendar
z našim spanjem ni vse čisto v redu. Ljudje smo edina bitja,
ki se lahko brez vsakega utemeljenega razloga namenoma
prikrajšamo za zadostno količino spanja. Vse bolj običajna
praksa je, da ljudje, namesto da bi vzdrževali ritem primerne
dolžine spanja čez teden, le-tega nadoknadijo med vikendom
ali ko potujejo z avionom ali vlakom. V današnji družbi,
kjer se vse dogaja hitreje, nas vse bolj preganjajo misli in
skrbi, tako da na spanje kaj hitro gledamo kot na nedejavno,
neproduktivno dejavnost ali izgubo dragocenega časa.
Poročilo WHO opozarja na dejstvo, da ljudje vseh starostnih
skupin danes povprečno spijo 1,2 uri na dan manj kot pred
dvajsetimi leti. V tem vidijo povezavo z dramatičnim povečanjem
števila tako mentalnih kot tudi psihičnih motenj.
Raziskava, ki jo izvaja Imperial Collega of London proučuje
možno povezavo med alarmantnim povečanjem primerov
demence in vzorci nerednega spanja v mladosti.
Od vseh časovno omejenih programov, ki neko obliko človekove
kognitivne dejavnosti v nekem času oslabijo ter jo v
drugem potem spet sprostijo, je najbolj dramatičen, kakor
tudi najbolj skrivnosten, ciklus spanja in budnega stanja.
Spanje je telesno stanje, povezano z ritmičnimi spremembami
tisočerih bioloških funkcij. Je pa tudi prizorišče mentalnih
izkušenj, ki imajo svoj lasten nenavaden značaj. Speči
jaz je seveda tako psihološko kakor tudi fiziološko drugačen
od budnega jaza. Manj očitno pa je, da obstajajo razlike
4 Waldorfske novice

med eno fazo spanja in drugo. Te faze niso naključne, ampak
so časovno urejene. Nedolgo tega so se nevrologi začeli
zavedati tako rahločutnosti kot pristojnosti urejanja, ki jo
imajo tako zunanje kot notranje strukture obojega, spanja
in budnosti. Spanje ni le eno stanje, temveč redno, ritmično
nadaljevanje kontrastnih stanj, vsakega z njegovimi posebnimi
lastnostmi in z njegovim lastnim smislom za razvijajoče
se bitje. Spanje ni programirano. Če bi bilo, bi nas ob
določeni nočni uri potopilo pod plimovanje zavesti in nas
nato vsako jutro ob isti uri spet dvignilo na površje. V okviru
določenih omejitev lahko svobodno kršimo omejitve spanja,
kar pa je v naši vse kompleksnejši družbi zaskrbljujoče.
Še nikoli se ni tako zelo poudarjalo elementa spontanosti na
področju spanja, hranjenja in počitka kot danes. Notranja
časovna razporeditev spanja je zapletena, ni je lahko uravnavati
od zunaj, čeprav je nekatere njene vidike lažje uravnavati
kot druge. Za našo skupno prihodnost je pomembno
tudi vprašanje povezave med delovanjem v budnem stanju
v kontekstu razvoja možganov v zgodnjem otroštvu in otroštvu.
Pri predmetu kronobiologija, ki je v zadnjih letih postal
del rednega usposabljanja učiteljev, ne gre za vprašanje
spanja samega, ampak za vprašanje njegove korelacije
z dnevno dejavnostjo. Zaradi vse daljšega časa, ki ga otroci
preživijo v vrtcu in šoli, se je to zanimanje še povečalo. 6,3
% evropske populacije je mlajše od 6 let, večina otrok, mlajših
od treh let, je v vrtcu (na Danskem 62 %, v Sloveniji 39
%). 93,9 odstotka tri- do šestletnikov v Evropi je vključenih
v predšolsko vzgojo. V Evropi učenec vsako leto povprečno
preživi približno tisoč ur v razredu. Ena šestina njihovega
življenja poteka v učnem okolju, ki ga imenujemo šola (tukaj
niso vključeni vrtci in visoko šolstvo). Eno tretjino življenja
pa človek prespi.
Glede na te dejavnike in skrbi, ki jih v vzgoji in izobraževanju
povzročajo, si lahko ogledamo dva od mnogih dejavnikov,
ki determinirajo spanje. Prvi, ki ga moramo upoštevati,
je ritem.
Ritem
Človeško telo ima več kot sto dnevnih (circa = okoli, dian =
dan) ritmov, vsak od njih je del približno 24-urnega ciklusa.
Opazimo jih lahko v ravni hormonov, srčnem utripu, telesni
temperaturi, krvnem pritisku, kakor tudi v ravneh spanja.
Največje število bolezni tega časa je posledica ritmičnih motenj
v telesu. Spanec bogati raznolikost telesnih funkcij, ki
služijo fiziološkemu in psihičnemu zdravju. Vsako živo bitje
na zemlji z več kot sedemdnevnim življenjskim ciklusom
generira te vrste ritmične cikluse, ki predstavljajo osnovo
za delovanje možganov in vitalnih organov. Nadzirajo našo
potrebo po hrani in pijači, sproščanje določenih hormonov,
kakor tudi ravni naše pozornosti in zaspanosti.
Galileo je pri zgolj devetnajstih letih prvi raziskoval učinke
hitrosti pulza in dihanja na utrujenost. Dolge ure je s svojim
prijateljem Santorisom Santoriom sedel v katedrali v Pisi in
štel hitrost svojega pulza ter bitja srca, da bi odkril idealno
povezavo med njima. Toda leta 1729 je francoski znanstvenik
Jean-Jacques d'Ortois de Mairan, ko je raziskoval življenje
rastlin, prišel do pomembnega odkritja. Proučeval je
mimoso pudico (lat. pudica – sramežljiv). To je trajnica iz
družine Fabacea pea, ki izvira is Južne Amerike, kjer jo poznajo
kot 'rastlino, ki se je ne smeš dotakniti' ali 'občutljivo
rastlino'. Podnevi se listi rastline obračajo za soncem, toda
ponoči venejo, kot bi rastlina umirala. Ko sonce naslednji
dan vzide, se listi spet dvignejo. Pred Mairanovimi poskusi
so mislili, da ti gibi samo sledijo orbiti sonca, vendar je on
namestil rastlino v zaprto škatlo podnevi in ponoči, tako da
je ostala konstantno v temi. Sem in tja je pokukal v škatlo in
videl, da je rastlina venela ponoči, čeprav je bila cel dan v
popolni temi. To je pomenilo, da ima svoj lastni ritem.
Mimosa pudica
Toda potrebnih je bilo še nadaljnjih dvesto let, preden so
neodvisno izpeljali raziskavo o notranjih ritmih človeškega
bitja. Leta 1938 je Nathaniel Kleitman skupaj z asistentom
Bruceom Richardsonom začel z raziskavo, ki je Kleitmanu
(1895-1999) prinesla naziv 'oče spanja in budnega stanja'.
Oba moža sta se spustila v eno najglobljih jam na svetu, jamo
Mammoth v Kentuckyju, ZDA. S seboj sta, poleg znanstvenih
instrumentov, vzela dovolj hrane in vode za šest tednov.
Postavila sta si preprosto vprašanje: če bosta odrezana od
vpliva sončevega ritma dneva in noči in bosta živela v popolni
temi, ali bodo njun srčni utrip, telesna temperatura
in stanje budnosti postali spremenljivi in aritmični? V teh
podzemnih pogojih sta imela namen preživeti 32 dni. Na
koncu sta zaključila, da sta, prav tako kot mimoza, obdržala
konstanten ritem približno petnajstih ur budnega stanja in
devetih ur spanja. Nadaljnja raziskava je pokazala, da ritmi
niso trajali natančno štiriindvajset ur, ampak približno 24
ur in 15 minut več, kar je bolj primerljivo z lunarnim dnevom
24,8 ur.
Danes naše življenje uravnavamo po uri, mehanskem času.
Prebudi nas budilka, jemo ob določenem času, čas, ki ga preživimo
v vrtcu, šoli, na delu, nam določajo urniki. Hkrati pa
imamo odrasli po navadi različne dnevne ritme navad, ki jih
Waldorfske novice 5

poznamo kot kronotipe. Nekateri ljudje gredo spat zgodaj in
so zgodaj zjutraj popolnoma prebujeni. Drugi ostanejo pokonci
dolgo v noč in raje vstanejo pozneje. Imenujemo jih
'nočne in jutranje ptice'.
Odkar je Thomas Alva Edison leta 1879 odkril električno žarnico,
ki je ljudem omogočila štiriindvajseturno delo in zabavo
v ponoči osvetljenih prostorih, s čimer je postalo možno
štiriindvajseturno delo v izmenah, so zaznali stalno naraščanje
znakov srčnih bolezni, oslabljenega imunskega sistema,
večje občutljivosti, nihanja razpoloženja in prekomerne
debelosti. Učinek tehnoloških pripomočkov, kot so pametni
telefoni in računalniki, so pokazali na znake vztrajne preobremenjenosti,
ki ruši redne spalne vzorce. Poleg tega je
odvisnost od tehnologije postala stalen problem v odnosu
do dejavnikov, kot so mirnost, prisotnost, zbranost in obvladanost
v budnem stanju ter njihovih kumulativnih učinkov
ponoči. Statistika kaže, da ponoči 40 % odraslih preverja
svojo elektronsko pošto. 60 % odraslih med 18. in 64. letom
ima pametne telefone med spanjem pri sebi. Odkrili so, da je
modra luč, ki jo oddajajo te naprave, še en dejavnik povečevanja
motenj spanja.
Na osnovi teh dejavnikov se sprva zdi, da so periodična časovna
zaporedja ritmična. Vendar ni čisto tako. Orbiti sonca in
lune sta periodični in sta naprej določeni. V vsakem trenutku
lahko njuni poziciji izračunamo in lahko čas razdelimo na letne,
mesečne in dnevne intervale. Ni nepravilnosti. Tehnični
časovniki so potemtakem periodični, toda programirani. Kar
se ritmične konstitucije človeškega bitja z njegovim srčnim
in dihalnim ritmom tiče, pa vidimo drugačno sliko. Ti sistemi
niso na enak način pravilni. Pri zdravi osebi sta srčni utrip in
dihanje stalna, vendar oba fleksibilna in se prilagajata danim
pogojem. Ko se vzpenjamo po stopnicah, bije srce hitreje in je
dihanje krajše. Kasneje se ponovno vzpostavi mirnejši ritem.
Ritem ni nekaj ponavljajočega se, temveč je spremenljiv znotraj
določenih okoliščin. Ko smo v dremajočem stanju spanja,
se hitrost srčnega utripa in dihanja ter telesna temperatura
povečajo, kasneje pa se spet znižajo. Ti tudi med učno uro v
šoli nikoli niso stalni in znano je, da so povezani s čustvi –
navdušenje, vznemirjenje in zanimanje.
V svojem dolgem življenju je Nathaniel Kleitman izjemno veliko
prispeval na področju ritma v vzgoji in izobraževanju.
Pri svojem delu v 30-ih letih je proučeval mentalne matematične
zmožnosti, mirnost rok, sposobnost razvrščanja ter hitrost
pri delitvi kart pri otrocih v povezavi z njihovimi vzorci
spanja. To vprašanje zdravega urnika je privedlo do vprašanja,
ki ga je že prej predstavil Rudolf Steiner. V waldorfskem/Steinerjevem
izobraževalnem kontekstu je do razumevanja
skrivnosti spanja prišlo zaradi zanimanja za ritme
učenja v času, ki ga otrok preživi v vrtcu ali šoli. Na spanje
ne gledamo kot na nasprotje budnemu stanju, ampak mu je
komplementarno, med seboj sta povezana kot dno in greben
vala. Možgani so v času spanja prav tako aktivni kot v razredu.
Ker obstaja med spanjem in budnostjo recipročen odnos,
je enostavno videnje ciklusa počitka in dejavnosti hudo
poenostavljanje. Če vse to vzamemo resno, postane naša
osnovna skrb zdravo načrtovanje urnika. Z drugimi besedami,
kdaj otroci nekaj počno. V času med 1920 in 1923 letom
se je Kleitman lotil dragih raziskav, da odkrije najbolj učinkovite,
optimalne termine za akademsko delo in za ročne,
praktične dejavnosti, kar je v kasnejših letih dobilo obliko
urnika za fizično in kognitivno učinkovitost. Normalni šolski
dan, ki ga je priporočal, naj bi potekal od 9.00 do 15.00, odkrili
so 15-odstotni nivo intenzivnosti. Kratkoročno lahko učenec
prenese neorganizirano načrtovanje urnika, toda ugotovili
so, da je dolgoročno to lahko za učne rezultate pogubno.
Danes je splošno znano, da telovadba in ročno delo dvigneta
telesno temperaturo in pospešita krvni obtok. Vsak učitelj
vam bo povedal, da se je po tem težko posvečati teoretskemu
delu. Ne le zaradi fizičnih dejavnikov, kot je krvni obrok, ampak
tudi zaradi čustvenih stanj, kot je razpoloženje.
Če pogledamo uganko spanja, so nekateri od najvplivnejših
dnevnih ritmov tisti, ki sproščajo hormone. Nadkiazmatični
nukleus (grobo prevedeno kot 'točka prehoda') se nahaja na
sredi možganov. S telesom se sporazumeva tako, da uporablja
melatonin, ki je spalni hormon telesa, ki ga je leta 1958
prvi odkril Američan Aaron B. Lerner. Sproščanje melatonina
v možgane se proti koncu dneva poveča in se dviga do
štirih zjutraj, ko se dramatično zmanjša. Ko se sproščanje
melatonina ustavi, se vrne budno stanje. Najpomembneje za
vse, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, je, da nivoji
melatonina vplivajo na procese, ki nadzirajo različne oblike
spomina. Čez dan se v možganih zbere koncentrirana raven
drugega hormona, adenosina. Potem ko je odrasel človek
šestnajst ur zavestno deloval, se počuti omotičen. To nagnjenje
je možno odpraviti z zaužitjem močnega poživila,
ki nevtralizira padec nivoja adenosina. Poleg olja je kofein
druga najbolj prodajana surovina na našem planetu. Blokira
znake zaspanosti v možganih. Njen učinek je največji približno
pol ure po zaužitju, čez šest ur pa je njen učinek še
vedno 50 %, zato se ljudje v glavnem izogibajo uživanju kave
po šesti uri zvečer. Odgovorni s področja zdravstva so zelo
zaskrbljeni, ker otroci in mladi zaužijejo velike količine kofeina,
prisotnega v energijskih pijačah. V Veliki Britaniji bo
v kratkem stopil v veljavo ukrep omejitve uživanja energijskih
pijač v času šolanja.
In zdaj poglejmo drugi element - stopnje in ravni spanja.
Sloji spanja
Zaskrbljenost glede pomanjkanja spanja ne kaže le na dolžino
spanja, ampak tudi na njegovo kakovost. Kleitman je leta
1952 s svojim asistentom Eugenom Aserinskym proučeval
ravni spanja tako, da je opazoval delovanje očesa pri otrocih
in mišično dejavnost. Aserinsky je opazil, da so se oči njegovega
sina med spanjem premikale z ene strani na drugo.
Vmes so bila obdobja, ko so ostale negibne. Odkril je, da sta
ti dve ravni spanja skozi noč sledili nekim rednim vzorcem,
v valovih približno na devetdeset minut. Te sloje spanca
poznamo kot REM (rapid eye movement – hitro premikanje
6 Waldorfske novice

oči) in NREM (no rapid eye movement – brez hitrega premikanja
oči). Kasneje je drugi študent William Dement (roj.
1928) REM imenoval 'sanjajoče spanje'.
V stanju med budnostjo in spanjem, ki ga včasih imenujemo
dremanje, so telesne mišice še vedno precej aktivne in
se oči lahko odprejo in zaprejo. Dihanje postane umirjeno,
srčni utrip se upočasnjuje in sproža nenadno trzanje mišic.
Sanjanje je redko. Ta raven običajno traja okoli deset minut.
Na naslednji ravni se zmanjša dejavnost mišic, zaznavanje
zunanjega sveta pa popolnoma zbledi. Skozi to raven gre
človek večkrat v noči, skupno znaša 45–50 % njegovega celotnega
nočnega spanja. Tako pride v prvi polovici noči nova,
globlja raven, ki jo imenujemo spanje počasnega valovanja.
Na tej stopnji spanja je na najnižji ravni tako nevronska dejavnost
kot tudi drugi fizični pokazatelji, kot so temperatura
možganov, hitrost dihanja, srčni utrip in krvni pritisk. V tem
stanju je dnevna dejavnost otrok, ki morajo predelati in memorirati
informacije. Razliko med običajnimi čutnimi zaznavami
in učnimi dejavnostmi znotraj waldorfskih/Steinerjevih
okvirov povezuje metodološki proces pred in po spanju.
Naslednje številke kažejo ritmične valove ravni spanja in
sproščanja hormona melatonina.
dočakajo devetdeset let, kot v drugih mediteranskih področjih.
Čeprav je bila dejavnik prehrana, so opazovali 23 000
odraslih v starosti od 20–83 let, ki so izgubili svojo siesto
zaradi spremembe delovnega časa. Po šestih letih se je nevarnost
za infarkt in kap povečala do 37 %. V predindustrijskih
družbah so se ljudje zbudili ob zori in se odpravili spat
ob mraku, od koder izraz 'polnoč'. Danes polnoč sploh ni
več sredina noči. Čeprav je 'popoldanski počitek' na prehodu
iz kmetijske v urbano družbo in iz monofaznega v bifazni
vzorec vse prej kot izginil, večina ljudi popoldne še vedno
doživlja padec pozornosti.
Spanec in starost
Če želi šola kar se da povečati zmožnost učenja tako, da prepreči
fizično in mentalno nelagodje, je pomembno, da se
učitelji in starši zavedajo vzorcev spanja v različnih starostnih
obdobjih:
Spanje pred rojstvom
Otrok v akvariju maternice najverjetneje spi. Toda kakšno je
njegovo spanje? Okoli 23. tedna nosečnosti so že oblikovane
Ciklusi spanja
Dobro nočno spanje?
Pomanjkanje spanja, tako po dolžini kot po globini, lahko vidimo
v vrtcih in šolah, kjer je prisotna določena dremavost
v zaznavanju zunanjega sveta, izguba zunanjega zavedanja.
Ušesa še vedno slišijo, oči vidijo, vendar so ti čutni vtisi blokirani
v talamusu, gladkem ovalnem organu, ki predstavlja
čutna vrata v možgane. Poleg tega je prizadet občutek za čas,
posebno v puberteti, ko mladi vse pogosteje težko ocenijo
oba intervala in trenutka v času. Večina nas, da bomo lahko
ujeli zgodnji jutranji polet, nastavi budilko. Začuda pa se prebudimo
kakšnih dvajset minut prej, preden nam zvoni budilka.
Tudi takrat, ko spimo, ne izgubimo čisto občutka za čas.
Večina odraslih sledi monofaznemu vzorcu spanja, t.j. eno
dolgo obdobje spanja, v zahodni civilizaciji povprečno sedem
ur. Druge kulture imajo bifazni vzorec, sedem do osem
ur ponoči in trideset do šestdeset minut opoldne, kot je siesta
v Južni Evropi. Učinek sieste so raziskovali na grškem
otoku Ikaria, kjer so imeli moški štirikrat večjo možnost, da
Ciklus melatonina
živčne povezave v možganih, ki so potrebne za sprožanje
NREM in REM spanja. Proti koncu nosečnosti se pojavijo
znaki budnosti. V tem obdobju je nerojeni otrok običajno
buden 2–3 ure na dan. V zadnjem tednu nosečnosti pride
do dramatične spremembe v tem, da se otrok znajde v vse
bolj dremavem REM spanju. Oblikujejo se dnevni profili, ki
pa jih je hitro mogoče preusmeriti, zato morajo biti bodoče
mame previdne pri uživanju alkohola, kave, tobaka in drugih
poživil.
Spanje dojenčka
Očitna razlika med spanjem dojenčkov in malčkov ter njihovih
starejših vrstnikov je v tem, da kažejo polifazno spanje,
t. j. večje število krajših obdobij spanja podnevi in ponoči.
Vsi starši smo izkusili frustracije ob številnih zelo glasnih
nočnih prebujanjih. Glavna notranja ura, ki uravnava telesne
ritme, takrat še ni razvita. Pri enem letu imajo dnevni
ritmi že večji nadzor. Pri štirih letih popolnoma obvladajo
Waldorfske novice 7

otrokovo spanje, tako da prespi vso noč in bifazni ritem s
počitkom opoldne, ki je običajen v vrtcih, ni več potreben.
Spanje v otroštvu
Šestmesečni dojenček spi okoli 14 ur na dan, NREM in REM
spanje sta v razmerju 50 : 50. Petletnik ima to razmerje 70 :
30 (NREM inREM). Pri sedmih letih (ko naj bi šel otrok v šolo)
je monofazni vzorec spanja povsem prevladujoč. Posledično
se trajanje REM spanja zmanjša in NREM poveča. Kaj to pomeni?
V tej starosti da učencu novo sposobnost predstave
in pomnjenja. To zgradi temelje tako za vsebino kot za učne
rezultate v prvih treh letih waldorfske /Steinerjeve šole.
adolescenci. V mnogih državah se pouk, zaradi delovnih obveznosti
obeh staršev, začne ob 7.30, ko so učenci še zaspani.
Šole po vsej Evropi in ZDA se zdaj za to starostno skupino
vračajo na pričetek pouka ob deveti uri.
Spanje odraslih
Ko se ljudje postarajo, spanje pogosto postane problem. Ne
potrebujejo manj spanca, ampak so ga manj sposobni uravnavati.
Zmanjšanje količine NREM spanja je občutno. Običajno
je 40–60 % manjše od ravni sedemnajstletnikov. Pri
sedemdesetih letih je izgubljenega 80–90% NREM spanja.
Sproščanje melatonina je pri starejših prej v dnevu, kar pomeni,
da dnevni ritem nazaduje. Starejši pogosto zadremajo
Spanje v adolescenci
Osnovne cilje waldorfske šole v letih adolescence delno narekujejo
tudi spremembe ravni hormonov in vzorci spanja.
Medtem ko v otroštvu prevladuje REM spanje, je pri mladostnikih
razmerje NREM : REM po navadi 80 : 20 in bo tako
ostalo do približno 37. leta starosti. V adolescenci se, kot
priprava na odraslo obdobje, poveča količina NREM spanja.
To je za metode učenja zelo pomembno, saj daje možnost,
da se razvije vrsta človeških nagnjenj, kot so kritično, sočutno,
kreativno in racionalno mišljenje, logično sklepanje in
zdrav čut za kognitivno, etično in estetsko presojo. 2 Da bi
lahko optimiziral te zmožnosti, mora učitelj razumeti dramatične
spremembe, ki jih šestnajstletniki doživljajo v zvezi
z lastnimi vzorci spanja. Spremembe v dnevnih ciklih in v
ravneh hormonov v adolescenci so dramatične. Raven hormona
melatonina ob deveti uri zvečer ni več dovolj visoka,
da bi jih uspavala, kot je bilo to v letih otroštva. Mnogi smo
že doživeli frustracije ob devetih ali desetih zvečer, ko smo
bili odrasli in otroci zaspani, najstniki pa povsem budni.
Starši imajo dostikrat občutek, da so postali njihovi otroci
trmoglavi, še zlasti takrat, ko jih potem zjutraj, ko je čas za
šolo, težko zbudijo. Vendar to ni njihova zavestna odločitev.
Njihov spanec je globlji. Z leti se bo njihov dnevni ritem
vrnil na normalnejšo raven. Psihološko gledano te spremembe
predstavljajo prehod iz odvisnosti v neodvisnost.
To pa postavlja pod vprašanje pričetek pouka za učence v
popoldne ali ob večerih spijo pred televizijo. To nazadovanje
globokega spanca se pokaže v nesposobnosti učenja novih
znanj in pomnjenja. Za to se zanimajo nevrologi, ki proučujejo
povezavo med metodami učenja pri mladih in vse
večjim številom ljudi z demenco.
Dodatno vprašanje pa je lega v času spanja. Netopirji spijo
obrnjeni na glavo, ptice stojijo pokonci, toda ljudje, ki sicer
stojijo pokonci, sedijo in hodijo ritmično, ponoči ležijo horizontalno.
Daleč najpogostejša pozicija v spanju pri ljudeh
je enaka kot pri razvijajočem se prenatalnem zarodku. V tej
poziciji je hrbet usločen, glava je sklonjena, udi pa so ukrivljeni
in potegnjeni k trupu. To držo mnogokrat uporabimo
za zmanjšanje poškodbe vratu in prsnega koša. Kadar je človek
doživel ekstremno fizično in psihološko poškodbo, bo
zavzel lego fetusa, pri kateri je hrbet ukrivljen naprej, noge
stisnjene k trebuhu, glava kolikor se da sklonjena k trebuhu
in roke ovite okoli glave, da preprečijo šok. Ta lega omogoča
boljšo zaščito možganov in vitalnih organov, kot če bi
preprosto ležali raztegnjeni na tleh. Je instinktivna reakcija
ljudi na ekstremni stres ali šok v situaciji, ko možgani niso
več kos zunanjemu okolju.
»Bog blagoslovi iznajditelja spanja, plašča, ki pokrije človekove
misli, hrane, ki pozdravi lakoto, vode, ki poteši žejo,
ognja, ki ogreje hlad, hladu, ki ohladi vročino, skupnega
8 Waldorfske novice

kovanca, ki lahko kupi vse, uravnotežajoče uteži, ki pastirja
izenači s kraljem, preprostega človeka z modrecem.«
Miguel de Cervantes (1547-1616):
Sančo Pansovo čaščenje spanja v Don Kihotu.
Spanje kot integralni del zdravja, prožnega učenja in
razumevanja
Vzgajamo in izobražujemo za prihodnost. Katere vrednote
je potrebno privzgojiti, kakšen program in vizijo imamo za
dobrobit posameznika in družbe v izobraževanju na sploh
in še posebno na waldorfskih/Steinerjevih šolah? V sedemnajstem
stoletju je moravijski škof Comenius (1592-1670)
strinjala, da so kvalitete uma in značaja, kot so preudarnost,
občutek smisla in zmožnost domišljije, vztrajnost, radovednost,
natančnost, različnost mišljenja in zdrav čut za presojo,
ključni elementi vzgoje in izobraževanja. Metodološko
preoblikovanje vsebin učne ure bi moralo poskušati tudi izriniti
manj zaželjene lastnosti, kot so brezbrižnost, nepotrpežljivost,
brezčutnost in predvsem muhavost, ki prinašajo
nenadne in neštete spremembe razpoloženja ali obnašanja
brez pravih motivov. Vse to tiči v razumevanju povezave
med spanjem in budnim stanjem.
sestavil izčrpen učni načrt vsega, kar je menil, da se je vredno
učiti. Imenoval ga je 'pansophism' (t. j. univerzalna modrost).
Michel de Montaigne (1553-1592) je zavzel drugačno
stališče, ko je rekel, da moramo prenehati trpati otroške
lobanje, preobremenjevati njihove možgane z enciklopedičnim
znanjem v škodo vseh drugih oblik učenja. Kasneje, leta
1683, je angleški filozof John Locke v svoji znameniti razpravi
'Nekaj misli o vzgoji in izobraževanju' na kratko opisal tri
dejavnike zadovoljive vzgoje in izobraževanja – veliko igre,
telovadbe in spanja. Že v sedemnajstem stoletju je nakazal,
da bi lahko pomanjkanje spanja povzročilo, da bodo otroci
nemirni, razdražljivi, nepozorni in moteči. Ti vidiki kažejo
na dejstvo, da so skozi stoletja obstajali različni pogledi na
to, čemu naj vzgoja in izobraževanje pravzaprav sledita. Če
menimo, da je najvišji cilj sodobne vzgoje in izobraževanja
ta, da na osnovi znanja in spretnosti razvije določena človeška
nagnjenja (kot je to pri waldorfski pedagogiki), potem
ne moremo zanemariti potrebe po metodologiji, ki vključuje
vlogo spanja. Uporaba izraza 'nagnjenje' se ne navezuje na
to, kako oseba deluje, ampak prej na vzorce delovanja in mišljenja.
Je neomejeno in prilagodljivo. Ko ga pridobimo, je
večno, v ostrem nasprotju z formalno urejeno kratkoročno
informacijo. Človeške lastnosti, o katerih govorimo, moramo
najprej prepoznati, ne le kot zaželjene, temveč kot nujne
za osebno blaginjo ter stalen napredek družbe, ko se sooča
z dokazljivimi spremenljivkami časa. Večina ljudi bi se
V davni preteklosti je rimski filozof Quintilian (35–100 pred
Kr.) napisal: »Čudno dejstvo, katerega vzrok ni razumljiv,
je, da interval ene same noči neizmerno poveča moč spomina.
Karkoli je že vzrok, stvari, ki se jih ne moremo takoj
spomniti, zlahka koordiniramo naslednji dan, in čas sam, za
katerega na splošno menimo, da je eden od vzrokov za pozabljanje,
v resnici pomaga spomin utrjevati.« Ko sprejemamo
ključne odločitve v svojem življenju, nam nikoli ne svetujejo,
naj ostanemo budni, da pretehtamo vse razloge za in proti
zadevi. Nasprotno, svetujejo nam, da »stvar prespimo«.
Ideja je univerzalna. Francozi imajo izraz 'dormir sur un
probleme', v Svahili jeziku 'kulala jiur ya tatizo'. John Steinbeck
je nekoč napisal 'problem, ki je težak ponoči, se razreši
zjutraj, potem ko je na njem delal spalni odbor '. To doživljamo
v vsakdanjem življenju. Pianistka lahko vadi mnogo
ur zvečer. Postane frustrirana, ni zmožna zaigrati določene
note, vedno znova dela iste napake. Naslednje jutro se obrne
h klavirju in neko delo odigra odlično. Vaja privede do perfekcije
samo s pomočjo spanca. Drugače povedano, ponoči
bodo možgani, v odsotnosti zavestnega prispevka, še naprej
oblikovali spretnosti in spomine ter oplojevali ideje.
Ko smo budni, ves čas vsrkavamo vase nove informacije (nekdo
bo rekel, da smo bombardirani z njimi), namenoma ali
kako drugače, nič bolj kot v razredu. Dolg organ v možganih,
ki ima obliko prsta, imenovan hipokampus, povezuje te vtise
ter tako priskrbi kratkoročno začasno shrambo informacij.
Več kot smo budni, večja je verjetnost, da bomo pozabili. Hipokampus
lahko primerjamo z trdim diskom pri računalniku
z omejeno zmogljivostjo. V tišini globokega spanca, kjer ni
Waldorfske novice 9

novih čutnih zaznav, se spomini prestavijo iz začasne shrambe
v dolgoročni trezor. Hipokampus se na ta način sprazni,
da lahko sprejme nove informacije. Pri starejših ljudeh je seveda
zmožnost tega prenosa za 40 % znižana, kar pomeni, da
je z leti vedno težje obdržati nove podatke ali sprejeti nova
znanja. NREM spanec omogoči znanju, da se prenese na 'varnejše
mesto'. Okoli sedemnajstega leta je ta zmožnost zaradi
maksimizacije NREMa na vrhuncu. V starosti se NREM skrči.
Vendar pa lahko zunanji dejavniki, kot so pomanjkanje spanja,
neredni obroki, uživanje kofeina v gaziranih pijačah in
čezmerno igranje računalniških iger, to pretvorbo poškoduje.
Odvisna je tudi od tega, katere elemente pri predstavitvi
učne ure uporabimo in kako učence 'gane', se jih 'dotakne'.
Rudolf Steiner navaja, da se morajo otroci učiti ne le pomniti,
ampak tudi pozabiti. Pozabljanje je cena, ki jo plačamo
za pomnjenje. O dolgoročnem pomnjenju učnih vsebin v
šoli se skoraj nikoli ne sprašujemo, s tem pa spodkopavamo
sprejetje spanja kot integralnega dela procesa učenja. Nadaljnje
vprašanje je vprašanje ritma. Zgodna odkritja, kot
so opisana zgoraj, domnevajo, da so dnevni ritmi prirojeni,
kot je videti v votlinah ali izoliranih vesoljskih kapsulah.
Vprašanje pa je, ali so dnevni ritmi zagotovljeni v nosečnosti,
kjer je proces rasti povezan s kozmičnimi silami, in ali se
v zgodnjem otroštvu z razvojem možganov okrepijo, preden
lahko otrok hodi in govori, ko je količina spanja na vrhuncu.
Sprva je videti, da je periodično sosledje ritmično. Toda to
ni ravno res. Sonce je periodično in nam daje dan in noč,
toda njegovo pot preko neba je mogoče vnaprej določiti in
predvideti. Ni nobene nesimetričnosti. Časovne enote so periodične,
toda programirane. Ko proučujemo človeka z njegovim
srčnim ritmom in ritmom dihanja, pa lahko vidimo
drugačno sliko. Ta sistema nikakor nista simetrična. Ko se
vzpenjamo po stopnicah, nam srce bije hitreje. Pozneje se
ponovno vzpostavi počasnejši ritem. Ritem torej ni nekaj
povsem stalnega, ampak je spremenljiv znotraj meja, tudi
skozi vse življenje. Srčni utrip se upočasnjuje do desetega
leta. Novorojenčki do 30 dni imajo srčni utrip okoli 190
utripov na minuto; dojenčki 80–120 utripov. Od prvega do
devetega leta je v razponu med 70 in 130 utripov, po devetem
letu in pri odraslih je normalen razpon med 60 in 100
utripov na minuto. Ko spimo, je ritem po navadi 10 % nižji.
Če pogledamo na hitrost dihanja pri novorojenčkih in dojenčkih,
je normalnih 30-60 vdihov na minuto; v zgodnjem
otroštvu 20-30; po devetem letu je norma 12-20 vdihov.
Rudolf Steiner je položil temelje možnosti, da je mogoče ob
upoštevanju kozmičnih ritmov uveljaviti vitalnost notranjih
ritmov pri človeku. Govori o glavnem cilju pri vzgoji
najmlajših v predšolskih letih. V vrtcu so dejavnosti vezane
na dnevno rutino, da s tem, kot odziv na stalna nihanja
v zunanjem okolju, ustvarijo homeostatsko povezavo med
spanjem in budnim stanjem. Sem spada tudi pozornost na
prehranjevanje, prebavne procese in dihanje.
Kar se šolarjev tiče, so pomen kronobiologije prvič prepoznali
šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so
predstavili koncept trenutkov v dnevu, ko je učinkovitost
na vrhuncu, kar pa je waldorfska/Steinerjeva pedagogika
vključevala že v zgodnji dvajsetih letih.
Ostaja zelo pomembno vprašanje. Kako naj, v povezavi med
spanjem in budnim stanjem, zagotovimo, da bo vsebina
dejavnosti pri malčkih v predšolskem obdobju ali vsebina
učne ure v šoli zasnovana s tem zavedanjem, da lahko bistvo
usmerimo v globlja področja spanja, na osnovi česar pride
do nadaljnjega izpopolnjevanja lastnosti, potrebnih, da prenesemo
zunanje vplive, ki bi lahko v bodočnosti spodkopali
našo človečnost.
Kaj to vključuje, pa je predmet nadaljnjega razmisleka.
Dvizam se v postelji, zmučen od garanja,
k počitku ljubemu za ude trudne dela;
a čim leže telo, je že misel notranja
pripravljena, da novo tlako bo začela.
Reference:
'Spati v upanju za snom' 27. sonet
William Shakespeare
1 Steiner, Rudolf: 'Študij človeka', prvo predavanje, Rudolf Steiner Press,
London 1966
2 Glej primere v: Brierley, David L.: One Hundred Million Destinies Now
(2017)1WP Zagreb ISBN 978-953-56991-1-8
10
10 Waldorfske novice

Širimo obzorja
Leilani Taneus-Miller Marina Nuvak
Poglejmo na probleme spanja
z vidika osnovnih čutov
Povezava med spanjem in osnovnimi čuti
V
zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v
svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša,
da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je
potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v
njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z
nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom
ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo
dvanajstih čutov 1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in
ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za
učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih
letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno
podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh
osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne
izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo
načrtovane dejavnosti, pouk in šport.
Steiner opisuje, kako je otrok en sam čutni organ, kar pomeni,
da vse, kar vidi v svojem fizičnem okolju, srka vase,
tako v svoje budno stanje kot tudi v spanje. 2 Tip in kakovost
čutnih vtisov, ki jih doživlja, zares spremenijo kakovost njegovega
spanja. Otrok, ki hlepi po več proprioceptivnih izkušnjah,
se bo zvečer na primer stiskal v postelji k staršem, da
bi začutil, kje se konča njegovo telo in kje se začne svet. Ali
bi bilo možno, da to čutno izkušnjo dobi podnevi, namesto
da moti spanje tako sebi kot staršem?
Ta čutna izkušnja ima opraviti s čutom za dotik, ki je prvi
izmed štirih osnovnih čutov. Čut za življenje ima opraviti z
občutkom zdravja in dobrega počutja, z vdihom in izdihom
ter zmožnostjo uveljavljanja lastne volje. Čut za gibanje ima
opraviti s tem, da imamo čas in prostor za svobodno gibanje,
da razumemo geografijo našega telesa; prav vsak od nas pleše
v kozmosu. Čut za ravnotežje nam omogoči, da se hitro
prilagajamo, da smo okretni, da ostanemo prizemljeni in da
se počutimo udobno v oklepu našega telesa.
Negovanje in ščitenje osnovnih čutov omogoča
spanec
Čut za tip
Starši in drugi skrbniki otroka lahko v zgodnjih letih njegovega
življenja na več načinov krepijo čut za dotik in s
tem povečujejo možnost, da bo dobro spal. Nekateri otroci
se zelo dobro odzivajo na redne čvrste objeme, medtem ko
drugim prija redna masaža. Oboje lahko vnesemo v čas za
pravljice.
Če je čut za dotik v zgodnji letih podhranjen, je otrok lahko
občutljiv in defenziven v odnosu do drugih. Lahko na
primer pretirano grobo odreagira, če se drug otrok zadene
vanj. Lahko ščipa, praska, poriva in se zaletava v stvari, da
bi tako dobil občutek dotika, ki ga potrebuje.
Ta čut mu omogoča, da spoznava geografijo lastnega telesa
– da ve za svoje dele telesa in jih čuti, kar mu potem omogoči,
da se v svojem telesu čuti varnega in ločenega od sveta
okoli sebe. Vzpodbude za to dobiva že v maternici in v času
rojevanja, ko ga maternica poriva in stiska. V primeru carskega
reza ali hitrega poroda čut za dotik včasih ni dovolj
močen. Zato mu lahko trdno povijanje prvih šest tednov nadomesti
izkušnjo meja, ki jo potrebuje. Mnogi zdravstveni
strokovnjaki zagovarjajo trdno povijanje do tretjega meseca,
ne glede na to, ali je bil porod kratek ali dolg, saj daje
otroku občutek varnosti. Če negujemo čut za dotik, bo otrok
čutil omejitve in skrb.
Waldorfske novice 11

Nekaj idej, kako okrepiti čut za dotik:
• Zavijte otroka v odejo kot burito ali kokon.
• Igrajte se avion tako, da na otrokov trebušček namestite
stopala in ga dvigate.
• Izdelujte angele iz peska ali snega (kjerkoli!).
• Igrajte se igre v naročju (npr. Hi konjiček.)
• Igrajte se v peskovniku.
Eden od izzivov, s katerimi se danes soočamo, je pospešena
družba, ki jo vodi tehnologija. Naši urniki so preprosto
prenapolnjeni, ko tekamo od aktivnosti do aktivnosti in nimamo
časa, da bi zadihali. To uničujoče deluje na naš čut
za življenje in tudi tistega naših otrok, posebno če so omejeni
na sedežu v avtu ali avtobusu, namesto da bi se igrali
v naravi ali doma. Kadar poskušamo dan raztegniti in vanj
vriniti preveč dejavnosti, vplivamo na naravni dnevni ritem
vstajanja s soncem in počitka z nočjo – ni čudno, da je potem
težko dobro spati.
• Valjajte se z njim po travi ali po tleh/preprogi.
• Igrajte se z blazinami.
• Ko spi, ga na obeh straneh obložite z blazinami.
• Držite ga nežno, a krepko.
• Krtačite njegove lase.
• Držite in crkljajte ga v naročju.
Čut za življenje
Čut za življenje je modrost narave. Roti nas, da pazimo nase.
Na splošno se tega čuta zavemo, kadar nismo dobro. Če ostanemo
budni predolgo v noč, smo morda naslednji dan dezorientirani.
Kadar je ta čut dobro negovan z dobro hrano,
dovolj spanja in gibanja, se čutimo osvežene.
Otroci izkusijo ta čut na isti način. Kadar se udarijo ali padejo,
jih njihova bolečina nauči, da tečejo ali skačejo previdneje.
Če se dobro naspijo, se prebudijo zadovoljni in pripravljeni
na igro. Ko negujemo čut za življenje, se nivoji serotonina
dvignejo in mnogokrat nam vse teče dobro. Če smo pozorni
na čut za življenje pri naših otrocih, tako da jim omogočimo
zdrav dnevni ritem, potem se bodo dosti verjetneje dobro
počutili in bolje spali. Čut za življenje prinaša otroku osnovo
za to, da se z zaupanjem poda v svet.
Čut za življenje krepimo, če imamo zdrav dnevni ritem, prav
tako, kot dihamo, z vdihi in izdihi. Sem spada tudi zdrava
prehrana, pri mizi, večkrat na dan, prosto gibanje doma ali
na dvorišču in socialno druženje (ne na socialnih omrežjih).
Večina ljudi, posebno otrok, zacveti ob ritmu in ritualu, ko
vedo, kaj in kdaj pričakovati: pomagajo pripraviti hrano,
pred obrokom pogrnejo mizo, po jedi pospravijo. Globoka
spoštljivost do obroka – verz ali prižgana svečka na začetku,
potem pa sklenjene roke in zahvala za obrok, kar združuje tri
vitalne komponente negovanja čuta za življenja: ritual, spoštljivost
in ritem. John Bowlby nas spominja, da »zagotovitev
primerne prehrane zahteva več kot le kalorije in vitamine; če
želimo, da nam bo hrana koristila, moramo uživati v njej.« 3
Ritem časa za v posteljo pripomore, da zdravo zaspimo in
postavimo merila za vse življenje. Po večernem obroku lahko
malčkom pomaga, če jim dovolimo še zadnjo igro, medtem
ko odrasli in večji otroci pospravimo, nato je umivanje
zob, kopanje in pravljica. Nežno krtačenje otrokovih las je
pomirjajoče in sproščujoče za oba, otroka in starša.
Toplota je v zgodnjem otroštvu potrebna in vsekakor predpogoj
za zdrav spanec, in ko skrbno pokrijete otroka z odejo,
to prinaša vrsto topline - v zavetju peruti. Pomembno
je, da je otroku v postelji dovolj toplo in medicinsko je bilo
dokazano, da s toplimi nogami lepše spimo. Primerne plasti
oblačil podnevi in ponoči zagotovijo globoko toplino telesa
12 Waldorfske novice

in ščitijo organe, ki se še vedno razvijajo in se morajo v celoti
oblikovati in utrditi, da omogočijo dolgo in zdravo življenje.
Tehnološki pripomočki predstavljajo na več načinov grožnjo
našemu čutu za življenje; priplazijo se skoraj v vse
vidike našega življenja. Ustno komuniciranje nadomeščajo
sporočila po telefonu in elektronska sporočila. Kreativno
dejavnost nadomesti čas pred ekranom. Knjige nadomesti
tablica ali jih preprosto ni več v našem življenju, ker imamo
raje Netflix. Očesni kontakt ni več pomemben. Verjetno
se boste strinjali, da otrokom pri devetih ali desetih letih
ne bi smeli dovoliti uporabe ekranov. Kaj pa odrasli? Nočno
gledanje televizije ali drugih ekranov je vse bolj povezano z
motnjami spanja.
Kot starši lahko negujemo in ščitimo čut za življenje tako,
da se spomnimo, kako pomembno je bivanje v naravi, opazovanje
oblakov na nebu ali nočnega neba, nabiranje jagodičevja,
crkljanje, čas za pravljico, opravljanje gospodinjskih
opravil, kakor tudi igranje, tekanje in skakanje. To so izkušnje,
ki so zaklad otroštva povsod po svetu.
Čut za gibanje
Tako kot pri vseh drugih osnovnih čutih ima otrok tudi pri
čutu za gibanje izkušnjo že v maternici. Dojenček se v maternici
nauči ustvariti svoj dom. Čut za gibanje ga vodi, da drži
svojo glavo pokonci, da sede, se plazi, se potegne pokonci,
stoji in naredi prve korake. Mnogi strokovnjaki s področja
zdravja podpirajo pogled Emmi Pikler 4 , da dojenčkom najbolj
koristi čas, ki ga preživijo na tleh, ker jim omogoča gibanje
na lastno pobudo. Joan Salter v svojem pomembnem delu
Otrok, ki se inkarnira 5 opisuje poze, ki jih bo dojenček zaporedoma
naredil, če mu damo priložnost za prosto gibanje.
Mnoge med njimi so precej podobne tistim pri jogi. S hrbta
se lahko premaknejo na eno stran in drugo, se valjajo in se
potegnejo navzgor v pozicijo plazenja. Njihov obseg gibanja
in raziskovanja je nekoliko omejen, kadar jih damo sedeti.
Prosto gibanje na otrokovo lastno pobudo je temeljnega pomena
za učenje in razvijanje volje pri otroku. Omogoča mu
razumevanje telesne geografije in prostorske orientacije,
saj ve, kje so deli njegovega telesa in kje v prostoru je. Če
smo na njegov čut za gibanje gledali na ta način, bo imel
otrok zdrav čut zase in za svet in mu bo mnogo lažje krmariti
v budnem življenju ter dobro počivati ponoči.
Natrpani urniki močno ovirajo razvoj čuta za gibanje, ko v
avtomobilih ali vozičkih prevažamo naše otroke naokoli.
Prosto gibanje (hoja, tek, skakanje, plezanje, kotalkanje itd.)
je v zgodnjih letih daleč bolj koristno kot pa sodelovanje pri
športih. S slednjimi se začne vodeno gibanje, medtem ko
prvo izhaja spontano iz otroka samega.
Otroci se znajo igrati brez motenj in starši ter varuhi jih moramo
le varovati pred dejavnostmi, ki ne pomenijo igre, kot
so televizija, računalnik in vsi drugi ekrani. Če vaš telefon ali
tablico uporabljate v njihovi prisotnosti, je to prav tako motnja.
Ko se tega enkrat začnejo zavedati, začnejo zahtevati
tudi oni, kar pa moti ustvarjalno igro. Ogroženo bo prosto gibanje
in to bo gotovo učinkovalo na njihov spanec. Otroci do
sedmega leta bi morali 75 % svojega budnega časa preživeti
ob dejavnostih, ki jim omogočajo izdih, to so tiste dejavnosti,
ki so proste, nestrukturirane in na lastno pobudo.
Če so motnje spanja stalna značilnost v vašem domu, bi bilo
dobro, da vodite dnevnik. Vanj lahko zapisujete dnevne dejavnosti,
poleg pa podatek, kako je vaš otrok spal. Odkrili
boste lahko nekatere sprožilce motenj spanja ter nekatere
dejavnike, ki omogočajo zdravo spanje. Če je veliko stvari,
ki govorijo o pomanjkanju gibanja, ga boste morda morali
spodbuditi, posebno gibanje zunaj.
Čut za ravnotežje
Ste se že čudili malčku, kako okretno navigira skozi sobo,
nastlano z igračami? Koraka čez ene predmete, skače preko
drugih, brez buške. Drug otrok bo skoraj zdrsnil s stola, ko
skuša nekaj doseči, potem pa se poravna, da on ali stol ne
pade. Da bi bil čut za ravnotežje močan, ga moramo negovati
in zaščititi tako, da zagotovimo, da so priložnosti letom
primerne in da to omogoča okolje. Dober čut za ravnotežje
se bo naravno pokazal v otrokovem razvoju. Prosto gibanje
in igra, hkrati z izkušnjo forme ob posnemanju odraslih, bo
poživilo njegovo telesno geografijo in orientacijo v prostoru.
Da bi imeli dobro ravnotežje, moramo redno dobro spati.
Spanec omogoča, da možgani dobro delajo, posebno spomin
in delovanje hormonov, ki potem vpliva tako na telesno
geografijo kot orientacijo v prostoru. Ravnotežje imenujemo
vestibularni čut, ker je centralni ravnotežnostni center
lociran v našem notranjem ušesu. Kadar pravilno dela, se
telo po potrebi brez težav prilagaja, ker je podatek, ki gre do
možganov, usklajen na obeh straneh glave. Sklepi (čeljusti,
rameni, komolca, zapestji, medenica, koleni in gležnja) in
bližnje mišice dajejo povratno informacijo možganom, da
nam pomagajo pri ravnotežju. Zato smo zmožni vzdrževati
naš občutek lastne zaznave, bodisi na ravni površini, na hribu,
ozki stezi, ali hlodu.
Igra zunaj omogoča najbogatejše izkušnje za razvijanje ravnotežja.
Hoja po gozdu pomeni, da morate krmiliti skozi trnasto
grmičevje in stopati čez drevesne štore. Moja malčica
je imela s tem veliko izkušenj, saj sva pogosto skupaj peljali
psa na sprehod. Pa vendar sem še vedno navdušena, ko jo
vidim teči hitro kot gozdna vila po preraščeni gozdni poti,
polni nevarnosti, da se spotakne, kjer mi običajno stopamo.
Tukaj je v igri tudi ponavljanje, saj je poti vajena in se torej
počuti suverena, zgradila si je sposobnosti. Lastna zaznava
omogoča otroku, da oblikuje mišični spomin ali vadi gibe.
Slabo razvit čut za ravnotežje lahko pri njem sproži pritisk
in slabo samopodobo, saj bo hodil nerodno ter imel težavo
pri tekanju in preskakovanju. Lahko tudi kar naprej padajo
s stola, ker niso dobro razvili čuta za to, kje v prostoru je
njihovo telo. Slabo ravnotežje se lahko pokaže v nemirnem
ali napadalnem ali obrambnem obnašanju do vrstnikov.
Waldorfske novice 13

Osnovni čuti in spanje – delujejo enakopravno
Osnovni čuti močno vplivajo na našo sposobnost razumevanja
in vodijo naše telo in razum. Bistvenega pomena je, da
damo otrokom najboljše možne izkušnje na tem področju.
Prav toliko pomagajo spanju, kot dobijo od njega pomoči.
Dobro pri obravnavanju vprašanj spanja v povezavi z osnovnimi
čuti je, da je to izvedljiva naloga.
Samo osredotočiti se je treba na dnevne vzorce delovanja in
jih prikrojiti tako, da negujemo in zaščitimo čute. Začnite
pri sebi in razmislite, ali ste ta dan negovali svoj čut za dotik,
za življenje, za gibanje in za ravnotežje. Na kakšen način
bi lahko te čute zaščitili pred zunanjimi ali materialističnimi
pritiski? Potem pa z enako pozornostjo negujte in zaščitite
čute vaših malčkov. Zelo podobno, kot je pri navodilih
za varnost na letalu, kjer morate masko s kisikom najprej
nadeti sebi, potem pa še otroku.
Tale Steinerjev verz je čudovit za večerno meditacijo:
»Šel bom spat; dokler se ne zbudim, bo moja duša v duhovnem
svetu. Tam se bo srečala s silo, ki vodi moje zemeljsko
življenje, ki živi v duhovnem svetu, in ki leta okoli ter
obkroža mojo glavo. Moja duša bo imela sestanek z mojim
duhom. Krila mojega duha se bodo srečala z mojo dušo.« 6
Zdaj lahko celo poskusite vaditi vsakega od svojih osnovnih
čutov. Obrnete se lahko k osebi ob sebi in jo srčno objamete.
Potem ležete na hrbet na tla, zaprete oči in samo dihate –
vdih, izdih – dve minuti. Lahko vstanete in stegnete svoje
roke visoko nad glavo, potem pa jih pustite, da padejo proti
tlom ter dovolite, da se ta petkilogramska krogla za kegljanje,
vaša glava, sprosti. Potem lahko vzamete iz žepa majhen
predmet, ga vržete na tla in poskočite, da ga poberete,
nato pa poskočite nazaj. Vse to vam bo dalo nekaj predstave
o tem, kako se počuti vsak od osnovnih čutov v vašem dnevnem
življenju.
Prekinjeno spanje? Preveč! Premalo - vaja
Če vaš otrok težko zaspi in spi, bi bilo dobro, da razmislite,
kaj se v vašem življenju trenutno dogaja. Lahko poskusite s
to manjšo vajo, ki jo imenujem 'Preveč! Premalo!'
Naredite seznam vidikov vašega dnevnega in tedenskega ritma
in razmislite, česa vaš otrok v njem dobi preveč ali česa bi potreboval
več. Lahko na primer spoznate, da otrok preživi preveč
časa v avtu in nima dovolj fizične igre s sestrami in brati ter
starši. V tem primeru stimulirate čut za dotik s trdo omejitvijo
sedeža v avtu, namesto z ustreznim odzivom živega bitja.
Na primer:
PREVEČ: časa v avtu; posnete glasbe ali poročil po radiu;
prisluškovanje pogovoru odraslih o politiki, kriminalu; časa
pred televizijo, računalnikom, tablicami; drvenja naokoli;
izletov in dogovorjenih terminov za igro; ponočevanja;
uporabe mobilnih telefonov v njihovi prisotnosti; sladke
ali slane hrane; vzkipljivega razpoloženja in kričanja v hiši;
strukturiranih učnih ur/načrtovanih dejavnosti (plavanje,
gimnastika, glasbeni inštrument); ogljikovih hidratov; podatkov
in intelektualnih spodbud; spraševanja ali dajanja
na izbiro; sedenja za mizo; strogega ukazovanja, tudi glede
domačih opravil (npr. 'takole se zlaga perilo').
PREMALO: časa doma; časa zunaj; očesnega kontakta; časa za
plazenje po tleh; primernega prostega gibanja; iger z dotikom
(npr. leteči angeli/burito/čvrsti objemi); iger v naročju s pesmimi;
stimulacije dotika; poslušanja roditeljev, ko pojejo ali
pripovedujejo zgodbe; ritma – dnevnih ritualov in rutin; fizične
topline; nege ob bolezni; časa, ki ga družina preživi v igri,
pri skupnih obrokih; zelenjave, sadja, proteinov in primernih
maščob; dolgočasenja; čudenja in spoštovanja; čaščenja.
Opombe:
1. Steiner Rudolf. Izobraževanje otroka, Anthroposophic Press (1996)
2. Steiner Rudolf. Osnova človeške izkušnje, SteinerBooks (1996)
3. Bowbly, John. Nega otroka in rast ljubezni, Penguin, London 1970
4. Emmi Pikler – Pikler Association UK. www.pikler.co.uk
5. Salter, Joan. Otrok se uteleša. Floris Books.
6. Steiner, Rudolf. 'Človeška duša in univerzum' v Kozmična in človeška
metamorfoza, predavanje III, Berlin, 20.februar 1917, GA 175
Članek je bil objavljen v 33.številki revije Kindling,
ki je bila posvečena temi Spanje.
14
14 Waldorfske novice

Godijeva kolumna
Godi Keller Marina Nuvak
Vprašanja staršev
Kdo odloča?
Dragi Godi,
kako naj pripravim hčerko do tega, da se bo prav odločila in pri
tem imela občutek, da je to bila njena odločitev?
To vprašanje mi je pred nedavnim postavila mama enajstletnice.
Vprašanje je zanimivo, saj v precejšnji meri odseva
glavno težavo moderne vzgoje in izobraževanja. Takšno
vprašanje bi težko pričakovali v času moje generacije ali
starejših generacij. To pa zato, ker je bilo takrat povsem
drugačno razumevanje avtoritete, s tem pa tudi dojemanje
otroka. Želja po tem, da bi otroka jemali resneje in ga ne bi
frustrirali s tem, ko bi zatirali njegovo lastno voljo, je moderna.
Mnogi starši hočejo v otroku videti enakovrednega
partnerja in poskušajo v njegovo vzgojo uvesti demokracijo.
To je teoretično gledano razumljivo. Nihče med nami ne želi
biti diktator in zatirati nikogar. Vendar je to res le teorija. Z
vidika praktične pedagogike pa je to nesporazum.
Moj odgovor je bil:
Draga xx,
v želji, da bi pomagali svoji hčerki, me prosite, da vam povem ukano,
s katero bi vašo hčerko prepričali v nekaj, kar ni res. Če želite,
da sledi vaši odločitvi, potem to ni njena odločitev. Za svojo odločitvijo
morate stati in prav je, da vaša hči to ve. Avtoriteta pomeni,
da odločate v dobro neke osebe tam, kjer se ta oseba ne more
oziroma ne bo odločala. V otrokovem življenju je mnogo svari, o
katerih on ne more odločati, saj ne more odgovarjati za posledice.
Odgovornost staršev je, da otroka negujejo na zdrav način, tako da
se mu ni treba odločati o tem, kaj bo na primer jedel.
Še en razlog je, zakaj se morate v večini primerov odločati vi in
za temi odločitvami tudi stati. Otrok bo spoznal, da ste odločna,
močna mama, ki ve, kako živeti in kaj v tej ali oni situaciji narediti.
Tako boste pri otroku okrepili zaupanje, ki ga mora razviti. Otroci,
ki jih pogosto sprašujejo o neštetih stvareh in s katerimi se o vsem
pogovarjajo, ne morejo tako zlahka razviti zaupanja. Odrasle dojemajo
kot ljudi, ki kar naprej dvomijo. Še posebno negotov se pri
tem počuti majhen otrok. In sicer zato, ker se otroci v tej starosti
ne učijo preko razmišljanja, ampak preko povezovanja in oponašanja
svojih avtoritet. Če se boste z gotovostjo in umirjeno odločali,
tudi zanj, se bo naučil biti gotov in umirjen tudi on. Če preveč dvomite,
bo tudi otrok postal neodločen in negotov. Poleg tega takšna
naravnanost otežuje vsakdanje življenje, tako njemu kot vam.
Naj vas potolažim, da v tej naravnanosti res niste edini. Moj nasvet
je, da otroka manj sprašujte, posebno takrat, ko za to ni nobenega
pravega razloga. Naj verjame, da se znate odločati in da veste,
kako živeti. Bodite močni, vendar ne brez topline in humorja!
Srečno!
Waldorfske novice 15

Iz šolskih klopi
Jana Dagarin
Pod zvezdnim nebom
20. 4. 2018 smo se učenci 7. a in 7. b odpravili na
nočno pustolovščino. Nismo raziskovali jam,
gozdov ali česa podobnega, raziskovali smo
čarobno, skrivnostno nočno nebo.
Avtobus nas je pripeljal do vrha Kureščka, kjer so nas že
čakali naši vodniki iz astronomskega društva Vega. Za raziskovanje
ozvezdij, zvezd in planetov moramo upoštevati
najpomembnejša pravila, nam je razlagal prijazni g. Andrej.
Zlato pravilo je, da ne smemo prižgati nobene luči in da moramo
previdno hoditi, da ne porušimo teleskopov.
Razdelili smo se v skupine. Bila sem v majhni skupini in hitro
smo se menjavali pri opazovanju. Najprej nas je zanimala
Luna. Skozi teleskop sem jo občudovala pri treh različnih
približanjih. Odlično sem lahko opazovala njeno površino
– kraterje, ker pa ni bila polna Luna, je bil en del osenčen.
Sledila je malica. Med malico smo razmišljali, kje je Severnica
in kje Venera. Severnica se preko noči ne bo premaknila,
Venera pa bo zašla za obzorje.
Ponovno smo se zbrali in se pogovarjali o ozvezdjih. Videli
smo Orion, Tehtnico, Leva, Bika. Opazili smo tudi satelite in
avione. Razlika med umetnim satelitom in avionom je v tem,
da sateliti ne utripajo.
Izvedeli smo, da vse, kar je v horoskopih, ki so na podlagi
ozvezdij, ne drži več, saj so se ozvezdja že premaknila. Sledil
je ogled galaksije M51, ki se je meni zdela le kot kopica zvezd.
Jupiter se ni videl zelo od blizu, vendar sem ga začutila kot
žareč planet, poleg njega pa sem opazila štiri lune. Sledilo je
samostojno opazovanje. Ulegli smo se na travo in očarani z
daljnogledi zrli v nebo. Bilo je čarobno.
Še poslednjič smo se zbrali in videli, kako močno so se
ozvezdja premaknila.
16 Waldorfske novice
»Ko človek tako gleda v nebo, ostane brez besed.« Ta večer smo
se po Hawkingsovemu reku res zazrli v nebo, ne v tla. Res je bilo
neverjetno, koliko novega smo izvedeli in koliko novih obzorij se
nam je odprlo.
Nana Leskovšek, 7. b
Planeti in zvezde
Planeti v našem osončju lebdijo,
s svojimi krožnicami nas veselijo.
Na Zemlji v Vesolju edino kdo živi,
(vsaj zaenkrat znanstveniki tako govorijo še vsi),
brez njene orbite mrtvi bi bili vsi.
Zvezd in planetov mnogo v Vesolju še lebdi,
v drugih galaksijah morda kje kdo živi.
Ozvezdij mnogo nebo krasi,
marsikdo ogledati si jih želi.
Bledo dekle
Spet ta polna luna
skozi okno kuka,
mene pa zasuka,
da življenje mi je muka.
Prav ta polna luna,
ki me skozi okno gleda,
si misli,
da je tale punca bleda.
Zjutraj, ko posije sonce toplo,
deklici obarva lička,
prebudi siničke
in vse ostale ptičke.
Tara Medjo, 7. b
Luka Dašič Zvonar, 7. b
Vesolje
Vesolje je neskončno veselje
za astronome.
Malo manj zame!
Rimska cesta je povezala
številna mesta zvezd.
Kako se ji je to dalo?
Naš čudoviti planet, Sonce,
Luna in neskončno zvezd
je vse, kar vidim,
kar lahko razumem.
Gašper Pikl, 7. b

Iz šolskih klopi
Marina Nuvak
Angleški jezik
v 5. razredu
V
petem razredu se pri angleškem jeziku ukvarjamo
z branjem neznanih besedil. Učenci vadijo
branje skupaj z učiteljem. Raziskujemo, kako se
spreminja izgovorjava posameznih samoglasnikov glede
na črke, ki jim delajo družbo.
Toda nekatere deklice, ki so si želele še nekaj več, so se z veseljem
odzvale na mojo ponudbo, da po dve skupaj prebereta
eno izmed krajših knjig, ki sem jim jih dala na voljo, in napišeta
prevod ali povzetek ter ga dopolnita z ilustracijami.
In tako smo v 5. b to leto že imeli mini bralno značko za prostovoljce.
Knjiga Rukia opisuje prvi šolski dan deklice Rukie,
ki živi v Afriki in tam obiskuje waldorfsko šolo.
Ronja in Nina
Waldorfske novice 17

Utrinki
(Bivša) razredničarka, Simona Pajk
Utrinki
Pravijo, da je življenje kot
Popotovanje od
prvega do devetega
mavrica
... obarvano pa je s tistimi barvami,
za katere se odločimo sami
Na razredništvo od prvega do devetega razreda
lahko pogledam kot na razburljivo in veselo
potovanje. Potovanje, ki je trajalo 9 let, 90 mesecev
pouka, 18 mesecev počitnic, 315 šolskih tednov …, v povprečju
preko 6500 skupnih ur. Dolga doba, ki je hitro minila!
V prvi razred sem sprejela malčke, drobne ročice in velike
radovedne očke, v devetem sem se poslovila od žarečih mladenk
in mladeničev, mladih ljudi, ki jim je zaupana bodočnost
– in ne strah zanjo.
Razred nam je bil drugi dom, v njem smo rastli … tako in
drugače, oni in jaz. V njem so se tkale nevidne niti, ki so bile
zdaj - na koncu devetega - že tako močne, da si jih kljub nevidnosti
lahko videl, čutil. Ustvarjali smo skupne spomine,
prihajali do skupnih spoznanj, se smejali šalam, ki smo jih
lahko razumeli le mi, brali enake knjige, si delili iste zgodbe,
se navduševali nad istimi idejami, se prebijali čez skupne
matematične probleme, pesnili in razglabljali o življenjskih
resnicah, si šepetali skrivnosti, delili objeme, dihali isti zrak.
Seveda ni bil vsak dan praznik, včasih – na kakšno sivo sredo
– je bilo pač težko preriniti se od osme zjutraj vse do pol
druge popoldne, a tudi na tak dan smo se vsaj malce smejali,
si ogreli srca in si povedali jutranji verz malce bolj na glas,
da smo ga »dobro slišali«. In ja, ni vedno lahko razumeti
drugih, sploh, ko si v letih, da še samega sebe ne moreš …, a
zavedanje, da smo vsi del družine, je vedno pomagalo.
Zdaj smo na cilju. Prva etapa je končana. Slovo od lepega je
vedno težko, a poletno morje bo odplaknilo žalost in jeseni
bomo spet pripravljeni na nove izzive, na ustvarjanje novih
spominov …
Dragi bivši devetošolci, srečno in hvala, ker sem smela biti
z vami.
Ob prvih korakih čez prag naše šole ste v
roke dobili veliko sončnico. Bila je res
velika, precej večja od vas. Imeli smo
devet let časa, da smo ustvarili umetnino naše
skupnosti. Postali ste pravi prijatelji, jaz pa sem vas
res vzljubila. Spremljala sem vas v šoli, pri pouku,
popoldan pa z veseljem obiskovala vaše tekme,
koncerte … Velikokrat pa smo po pouku obsedeli v
razredu in klepetali. Stkali smo močne vezi.
Letos je naša barka z vso posadko varno prispela na
cilj in čas je, da se izkrcate ter nadaljujete svojo pot.
Ponovno boste sedli v šolske klopi, spletli nove prijateljske
vezi, postali samostojnejši in samozavestnejši.
Pred vami se odpira svet novih priložnosti, v katerem
lahko dosežete vse, kar zastavite srcu in razumu.
Vsaka navidezna ovira, ki vas čaka, je le še en čudovit
izziv na vaši življenjski poti. Odpravite se svojim sanjam
naproti.
V spominu imamo shranjenih mnogo zgodb, dogodivščin
in besed. Pogrešala vas bom, dragi moji ”devetarji”.
Verjamem v vas, upam in zaupam v vas, saj ste
pogumni in drzni in vem, da imate srce na pravem
mestu. Dobri spomini se ne prašijo. Devetošolci odhajate,
a v spominu večno ostajate.
Na dan naše valete, 9. junija 2018, je mavrica okrasila
nebo. Večer se je pričel čarobno. Viteška dvorana
Waldorfske šole Ljubljana je bila prekrasno urejena.
”Devetarji” svečani in srečni, starši ponosni, v glavah
in srcih vseh pa polno pričakovanj po lepem večeru.
Po fanfarah ste slavnostno stopili na rdečo preprogo
in se elegantno zavrteli ob glasbi Abbe.
18 Waldorfske novice

Lucija Florjanc Lukan, razredničarka 9. a
Spretni in usklajeni, kot ste vedno znali biti v razredu,
ste se vrteli po plesišču. Večer je bil v celoti prežet
s posebno energijo, ki jo je bilo moč čutiti v zraku.
Prihajala je od vseh, učencev staršev in učiteljev, ki
so dali čutiti, da je ta večer biser na kroni, ki smo jo
ponosno ustvarjali ta leta. Zgradili smo odnos, prežet
s spoštovanjem in z zaupanjem.
”Ali kdaj pomisliš, da je ta dan seme za jutri? Z vsem, kar
čutiš in delaš, seješ, kar te bo jutri obdajalo …”
Alenka Rebula
LEPO JE BILO (ŠE BOLJE BO :))
V naši šoli na Streliški
se življenja prepletajo,
iz razredov smeh se sliši,
nova znanja osvajajo.
Tu ob lepih zgodbah in ubranem petju
naši otroci zrasli so,
bilo je lepo,
razigrano se igrali in učili
z našo drago gospo Florjančevo.
Iz leta v leto na Streliški
vedno večji izzivi so
in trenutki nepozabni
v vaših srcih ostanejo.
Ko po hribih in dolinah ste hodili
z ožuljeno nogo,
bilo je težko,
voljo, srčnost ste krepili
z vašo drago gospo Florjančevo.
Skupaj zadnjič na Streliški,
devet let je res hitro odšlo,
naši otroci nič več majhni
svojo pot si utirajo.
Smo učiteljem hvaležni,
ki s srcem gledajo, pomagajo
in s talenti, znanjem, ki ste ga dobili,
prihodnost svetla bo, verjamemo.
Vsi projekti, igre, šole v naravi,
prijateljstva … ponosni smo.
Ko ustavite se enkrat in ozrete,
lepo je bilo, vedno bolje bo,
lepo je bilo, vedno bolje bo.
Starši 9. a
Waldorfske novice 19

OE Gorenjska
Alenka Petrinjak, razredničarka 4. r
Je to šola ali
živalski vrt?
Diorama živali iz voska
To vprašanje si je morda kdo zastavil, ko je
januarja 2018 zjutraj pokukal v 4. razred
waldorfske šole, OE Gorenjska. Pri pouku
smo obravnavali živali in skupaj smo oponašali tudi
njihovo gibanje. Še po končani epohi so se fantje pred
poukom v razredu lovili kot deževniki in krti.
V epohi zoologije smo vsi zelo uživali. Najprej smo
pogledali sebe. Kaj človek zmore, kakšno je naše telo,
čemu služijo glava, trup in udi. Nato smo obravnavali
živali, ki smo jih primerjali s človekom, poslušali opise
njihovega telesa, gibanja, življenjskih navad in njihovega
okolja. Sledili smo tri dnevnemu ritmu pouka:
prvi dan opis živali, drugi dan risanje z voščenimi bloki
in tretji dan zapis zanimivosti. Hkrati smo vsak dan v
ritmičnem krogu vadili gibanje živali, se učili rime in
pesmi o njih ter reševali matematične izzive o živalih.
Učenci so sestavili tudi svoje pesmi in rime. Učenci so
pripravili tudi plakat in govorni nastop o živali, ki so si
jo sami izbrali.
Živali smo slikali tudi z mineralnimi barvami v tehniki
mokro na mokro, jih izdelovali iz voska in gline. Za
živali iz voska so učenci izdelali tudi lepe diorame. Pripravili
smo tudi razstavo izdelkov, ki je lepo zaokrožila
violinski nastop četrtošolcev.
Vesela sem, ko na šolskih izletih ali šolah v naravi opazim,
kako veliko so si učenci zapomnili o živalih ter
kako budno in pozorno opazujejo naravo. Še posebej pa
sem vesela, da imajo do narave spoštljiv odnos.
Hobotnica
Hobotnica je na dnu morja tako plesala,
da se je kar smejala.
Hobotnica se je s kamnom zlila,
da bi lahko ribico ulovila.
Hobotnica se je nato preplašila
in zato oblak črnila spustila.
Hobotnico murena lovi,
a hobotnica se ji ne pusti.
Gaja Robič, 4. r
20 Waldorfske novice

OE Gorenjska
Alenka Petrinjak, razredničarka 4. r
Nova domovanja za
čebele samotarke
Na vrtu Waldorfske šole Gorenjska smo aprila
2018 s četrtošolci postavili domovanje za
čebele samotarke.
Pri delu nam je še posebej veliko pomagal dedek ene od
učenk. Izkopali smo dve luknji in zabetonirali temelje.
Leseno desko smo razrezali, pobrusili in naredili lesen
okvir s policami. Okvir smo pritrdili na temelje in na
poličke namestili lesene kvadre z navrtanimi luknjicami
različnega premera. Otroci so kmalu po namestitvi
radovedno opazovali prihajanje in odhajanje čebel.
Nekaj odprtinic je bilo kmalu zaprtih z blatom in upajmo,
da se bo izleglo čim več malih čebelic. Ob domovanju
smo v lesene gredice posadili cvetlice (ameriški
slamnik, sončnice, ognjič), kjer čebele lahko poiščejo
hrano.
Pogovarjali smo se tako o medonosnih čebelah kot tudi
o čebelah samotarkah, o njihovi vlogi v naravi in njihovem
pomenu za človeka. Ob gradnji domovanja za čebele
samotarke smo ponovili dolžinske merske enote,
merske enote za maso in tudi enote za čas, kadar smo
ob delu skoraj pozabili na čas za malico.Veseli smo, da
je bil ravno leta 2018, ko so čebele dobile domovanje na
našem vrtu za šolo, 20. maja prvič obeležen Mednarodni
dan čebel.
Waldorfske novice 21

Waldorfski vrtec Pomurje
Renate Toplak
Družinski
piknik 2018
Prvo junijsko soboto smo se ponovno zbrali starši,
otroci, vrtčevske tete in ljubitelji waldorfske
pedagogike v Pomurju na že tradicionalnem
družinskem pikniku v soboškem parku.
V našem, s cvetjem okrašenem, igralnem kotičku z veliko
košaro slastnih češenj je bilo ves dan pestro. Manjši in večji
otroci so se z veseljem preizkusili v mletju različnih žit
v moko in kosmiče. Nad delom so bili navdušeni in za svoj
trud so bili nagrajeni z vrečico namletih kosmičov. Vrečke
so si predhodno okrasili z voščenimi bloki. Spretnejši prstki
so si lahko izdelali spletene vrvice s posebnimi lesenimi
pletilnimi gosenicami. Največ zanimanja pa je bilo za pletenje
venčkov. Narava nas je v tem času bogato obdarila s
cvetlicami, ki so kar klicale k spletanju naglavnih okraskov.
Manjši otroci pa so se v družbi staršev z zanimanjem zaigrali
z vrtčevskimi igračami – spletenimi žogicami, mucami in
dojenčki.
Letošnja posebnost so bile poleg vedno izredno dobro obiskanih
delavnic in aktivnosti, ki jih za otroke na pikniku
pripravi waldorfski vrtec Fčelica, tudi številne aktivnosti in
spretnostne preizkušnje za predšolske in šolske otroke, ki
so potekale pod okriljem staršev naših vrtčevskih otrok, ki
so združeni v Društvu Modra luna. Društvo skrbi za osveščanje
pomurskega okolja o waldorfski pedagogiki, usmerja,
prireja ter izvaja številne aktivnosti in dogodke, ki skrbijo
za širjenje waldorfske pedagogike v regiji in deluje na področju
vseh potrebnih priprav za odprtje prve waldorfske
osnovne šole v Pomurju.
Tako je tudi to soboto bilo zelo pestro in družabno ob tem,
ko so se otroci in vsi mladi po srcu ter z velikimi nasmeški
in pogumom preizkušali v spretnostnih vajah pri hoji s
hoduljami, lovljenju ribic v vodi, miselni in spretnostni veliki
leseni tablici, ki je bila ena najbolj privlačnih dejavnosti
ob naši predstavitvi. Ko je sonček že pošteno ogrel naša srca
in telesa, so se mamice in otroci z veseljem umaknili v senco,
kjer smo brali in pripovedovali pravljice ter zgodbice,
pletli venčke, se posladkali z domačimi češnjami ter uživali
v vonjavah sveže obrane sivke.
Starši in zainteresirani so lahko prejeli tudi odgovore na
vprašanja o waldorfski pedagogiki, pripravah na ustanovitev
prve waldorfske šole v Pomurju in s sabo so si lahko
odnesli tudi predstavitveno brošuro o waldorfski šoli v Pomurju,
ki sta jo pripravila starša našega vrtca.
Starši vrtčevskih otrok in naše tete so prejeli tudi posebne
majice z napisi, ki smo jih nosili na pikniku ter bili tudi tako
izredno prepoznavni.
Tudi letošnje waldorfske predstavitve so bile odlično obiskane
in med obiskovalci družinskega piknika zelo dobro
sprejete. Številne pohvale in tople besede nam dajejo zagon
za nove podvige in predstavitve tudi v prihodnje, najbolj
smo pa veseli in nas vedno znova očarajo nasmejani obrazi
in sijoče otroške oči, ki so se v naši družbi imeli lepo in so le
stežka odhajali od nas.
Od srca se zahvaljujemo vsem staršem, ki so aktivno ustvarjali,
pripravljali, sodelovali ter s svojimi izdelki pripomogli
ter pomagali pri vseh pripravah na dogodek in pri sami izvedbi
in vodenju delavnic na dan piknika. Hvala tudi našim
vrtčevskim tetam in njihovi pripravljanosti biti s starši in
otroki ter z njimi ustvarjati na ta družinski dan. Hvala tudi
Renate in Ani, seminaristkama waldorfske pedagogike v
Ljubljani.
22 Waldorfske novice

Waldorfske iniciative
Zavod za razvoj waldorfskih šol
in vrtcev - zveza
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
ZAVOD ZA RAZVOJ WALDORFSKIH ŠOL IN VRTCEV - Zveza
01 434 55 77
041 459 199 (ga. Vera Grobelšek – vodja izobraževanja)
051 304 406 (ga. Manca Biber – založba, šola za starše Godija Kellerja,
delavnice in predavanja za strokovno ter splošno javnost, koordinacija
aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, projekti)
zavod@waldorf.si
www.waldorf.si
Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev
aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem
in v Italiji: Godi Keller - S srcem v šoli)
Waldorfska šola Ljubljana
Waldorfski vrtec, osnovna šola, gimnazija
in glasbena šola
Streliška 12, 1000 Ljubljana
01 434 55 70 info@waldorf.si
www.wsl.si Waldorfska šola Ljubljana
Waldorfski vrtec Jutranja Zarja – Kranj
Struževo 14j, 4000 Kranj
041 617 868 info@waldorf.si
www.wsl.si Waldorfski Vrtec Kranj
OE Savinja
Waldorfski vrtec in osnovna šola
Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec
03 777 30 20 tajnistvo@waldorf-savinja.si
www.waldorf-savinja.si Waldorfska šola Savinja
OE Celje
Waldorfski vrtec Celje
Breg 3, 3000 Celje
041 324 323 info@waldorfski-vrtec-celje.si
www.waldorfski-vrtec-celje.si
Waldorfski vrtec Celje
OE Gorenjska
Waldorfski vrtec čebelica in
osnovna šola Radovljica
Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica
041 415 726 gorenjska@waldorf.si
waldorf-gorenjska.si Waldorf Gorenjska
Waldorfski vrtec Sončnica
U. Viktorja Kejžarja 35, 4270 Jesenice
041 464 688 gorenjska@waldorf.si
waldorf-gorenjska.si Waldorfski vrtec Sončnica
OE Primorska
Waldorfska šola Primorska
Bukovica 65, 5293 Volčja Draga
051 323 596 waldorfskasola.primorska@waldorf.si
www.waldorf-primorska.si
Waldorfska šola Primorska
Waldorfski vrtec Kresnica
Bukovica 65, 5293 Volčja Draga
040 438 312 w.vrtec.go@gmail.com
www.waldorf-primorska.si
Waldorfski vrtec Kresnica
Waldorfski vrtec Zlata Ptica
Ustje 70, 5270 Ajdovščina
031 578 358 waldorfajdovscina@gmail.com
waldorf-ajd-go.blogspot.com
Waldorfski vrtec Zlata ptica
OE Pomurje
Waldorfski vrtec Pomurje
Zadružna ulica 5, Černevalci, 9000 Murska Sobota
031 353 694 info@waldorfpomurje.si
www.waldorfpomurje.si
Waldorfski Vrtec Pomurje
Inštitut Sofijin izvir Maribor
Zasebni Waldorfski vrtec Studenček
Valvasorjeva ulica 94, 2000 Maribor
02 62 00 608 wrtec.studencek@sofijinizvir.si
www.sofijinizvir.si Waldorfski vrtec Studenček
Waldorfske novice 23

Ob jubileju
Simona Pajk
Šoli za
rojstni dan
Pred 99 leti je v Nemčiji, v Stuttgartu - na ruševinah
prve svetovne vojne, nastala prva waldorfska
šola na svetu. Nastala je iz impulza za socialno
prenovo za človečnost in boljšo prihodnost zemlje.
Rudolf Steiner je utemeljil waldorfsko pedagogiko, ki nagovarja
ne le glavo, pač pa tudi roke in srce. Kmalu za prvo so
začele nastajati šole še drugje po Nemčiji, Evropi, čez slabih
deset let prva v Ameriki …
Danes so waldorfske šole na vseh kontinentih sveta. Vsega
skupaj preko 1300 šol. Vse skupaj in vsaka po svoje se trudijo
čim bolj se približati idealu waldorfske šole. Med njimi
tudi naša, Waldorfska šola Ljubljana, ki letos praznuje 25.
rojstni dan.
Od dveh razredov, dveh razredničark in nekaj učiteljic do 18
– do zadnjega kotička napolnjenih – razredov osnovne šole,
petih letnikov gimnazije, štirih sestrskih šol po Sloveniji in
še večje število vrtcev, ki tudi spadajo pod njeno okrilje. Lep
»izkupiček« za četrt stoletja.
Kaj si učitelji želimo za šolski rojstni dan? Veliko ognja,
ki bo grel in vedno znova vžigal naš entuziazem … Veliko
moči in modrosti, da bomo kos izzivom današnjega časa, da
bomo znali iti naproti novim generacijam otrok, jih učiti in
usmerjati tako, da bodo ohranili radovednost in radoživost
in da bodo, ko bo čas za to, odgovorno prevzeli naloge, ki jim
jih bo dodelilo življenje. Da bodo znali pogledati čez ekran
svojega telefona in si nabirati lastne izkušnje, ne le tiste iz
youtuba. Želimo si neizčrpen vir radosti in življenjskega optimizma,
da bomo v razred vsako jutro vstopali z nasmehom
in ga z nasmehom tudi zapuščali.
In kaj so šoli na voščilnice zapisali učenci ?
Največkrat so ji zaželeli veliko počitnic in dolge odmore, vedno
nasmejane in razigrane učiteljice in učitelje, še več šol v
naravi, dobro malico in še boljša kosila, lepo porisane table
in sploh veliko lepega … Nadebudnež iz sedmega razreda ji
je zaželel še naprej tako dobro vodstvo, petošolka je zapisala,
naj šola ostane tako dobro, kot je …
Srečno torej, draga šola!
24 Waldorfske novice