Waldorfske novice - Jesen 2018

wsljubljana

Letnik XIV, številka 3
Časopis Waldorfske šole Ljubljana


Waldorfske novice

Časopis Waldorfske šole Ljubljana

JESEN 2018 | ŠTEVILKA 99

Waldorfska šola Ljubljana

Streliška 12, 1000 Ljubljana

www.wsl.si, tajnistvo@waldorf.si

Izdajatelj:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 737 003

DŠ: 94313008, IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

www.svitanje.si, revija@svitanje.si

Uredniški odbor:

Marina Nuvak, Igor Velepič, Breda Pavlovič,

Maja Maletin Kolarič, Iztok Kordiš,

Mario Čuletić, Simona Pajk, Boštjan Štrajhar

Sodelavci:

Jožica Tramte, Irena Uhan, Godi Keller,

Andreja Japelj, Ana Marija Trkov, Jože Školc,

Nives Bratina Furlan

Fotografije:

Irena Uhan, Jože Školc, Nives Bratina Furlan,

arhiv WŠL

Naslovnica:

Sandra Tominšek

Širimo obzorja 4

Vodila za opazovanje šolske pripravljenosti 4

Zaupajte svojim učiteljem 9

Duhovno ozadje Mihaelovega 10

Waldorf drugod 19

Norveško priznanje mladi raziskovalec leta 19

Godijeva kolumna 19

Vprašanja staršev: Drugačna pravila 19

Utrinki20

Prvi šolski dan 20

OE Primorska 20

Palčke in malčke vodi stezica v novo šolo 20

OE Savinja 21

Od Soče do Save 21

Waldorfske iniciative 23

Lektoriranje:

Ditka Kobol

Oblikovanje in prelom:

Žiga Vuk, zzigc.net

Časopis izhaja štirikrat letno

skupaj z revijo Svitanje.

Vsi avtorski članki, likovni izdelki, prevodi člankov

in knjig so avtorsko zaščiteni. Javna uporaba časopisa

ali njegovih delov je mogoča le s pisnim dovoljenjem

Waldorfske šole Ljubljana ali dovoljenjem avtorja.

ISSN 1854-0430

Revijo sofinancira

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

2 Waldorfske novice


Uvodnik

Iztok Kordiš

Če zaprem oči, se mi prikažejo širne moskovske ulice, jesenske obarvane breze ob železniški

progi, mize obložene z dobro hrano, neskončna blokovska naselja, med katerimi v

zeleni oazi živi waldorfska šola s pomenljivim imenom Pot zrna, predvsem pa vidim kopico

prijaznih, odprtih, gostoljubnih ljudi. Hkrati me preveva občutek zadovoljstva, prijetnega

veselja, lahko rečem sreče. Vse to sicer že na moskovskem letališču, ampak še vedno pod

močnim vtisom pravkar minulega srečanja ECSWE – evropskega sveta waldorfskih šol, ki

so ga tokrat gostili naši ruski kolegi. Zraven se mi prikažejo zadovoljni obrazi, sicer pregovorno

rusko skeptičnih zahodnjakov, ki jih je prav tako prevzela odprtost in sproščenost,

hkrati pa ustvarjalnost in zagnano delo gostiteljev. Poleg predstavnikov evropskega sveta

so se zbrali tudi učitelji in starši iz večine ruskih waldorfskih šol in iniciativ in prav neverjetno

občudovanje od vseh so poželi vsi udeleženci iz različnih koncev Rusije, ki jim ni bilo

težko prepotovati tudi več kot 5.000 kilometrov, da so se lahko udeležili srečanja, hkrati pa

so se spraševali kako bi se lahko še bolj povezali in sodelovali, kajti dve srečanji letno so po

njihovem mnenju premalo.

To željo lahko sicer bolje razumemo, če vemo, da je v vsej širni Rusiji samo 20 waldorfskih

šol in okrog 2.000 učencev in dijakov, torej kljub skoraj neprimerljivi razliki v velikosti in

številu prebivalcev, le malo več kot pri nas, ampak kljub vsemu, ali pa prav zaradi tega,

nas je vse to njihovo prizadevanje po sodelovanju in ustvarjanju nečesa, v kar neizmerno

verjamejo, tako prevzelo.

Seveda je to le ena stran in seveda je tudi tu, tako kot povsod veliko problemov, ampak

resnično je bil ta vikend doživetje, ki ostane v srcu in ti daje energijo za naprej. Tako kot jo

vedno daje zadovoljstvo ko srečaš prijazne ljudi, ki se nasmejejo, ki optimistično gledajo v

svet in tako takega ustvarjajo. Tako šola kot družba bodočnosti je šola veselja in sodelovanja,

prostor, kjer si delimo odgovornosti, skupaj ustvarjamo, dovoljujemo sebi in drugim

delati napake, kjer se lahko vsi čutijo del skupnosti in seveda predvsem prostor smeha,

zadovoljstva in veselja.

In verjeli ali ne, nov kamen na tleh v prenovljeni jedilnici se imenuje – Veselje unito.

Waldorfske novice 3


Širimo obzorja

Nancy Blanning

Jožica Tramte

Vodila za opazovanje

šolske pripravljenosti

Pomembna odgovorna naloga vzgojiteljev in

staršev je, da prepoznajo otrokovo pripravljenost

za vstop v prvi razred. Starost, pri kateri otrok

vstopi v šolo, pomembno vpliva na vse njegovo nadaljnje

življenje. Tukaj ne gre le za odločitev, da ga vpišemo v prvi

razred, napotimo ga na pot izobraževanja, ki bo trajala

naslednjih dvanajst let ali več.

Eden od dejavnikov, ki ga izobraževalna okolja uporabljajo

kot označevalec za vstop v šolo je starost. To je le eden izmed

vidikov, na katere se ozremo v waldorfskem izobraževanju,

ki nas zavezuje, da obravnavamo celega otroka. Pripravljenost

na šolo je vrhunec razvojnega procesa, ki vključuje še

dodatne dejavnike k starosti. Iščemo znake fizičnih sprememb

in razvitosti, socialnega in čustvenega razvoja, jezikovne

spretnosti, gibalne koordinacije tako grobo- motoričnih

kot fino-motoričnih aktivnosti, spomina in sposobnosti

notranjih predstav. Stopnja otrokove pripravljenosti za šolo

se vidi iz skupne slike vseh teh dejavnikov.

Tu ne gre za »število točk«, ki pokaže pripravljenost. Malo

verjetno je tudi, da bi katerikoli posamezen otrok pokazal

popolno pripravljenost na vseh področjih. Človeško bitje

je vedno v razvojnem procesu, vedno nastaja. Pedagogi si

vedno prizadevamo videti, ali je skupna slika videti dovolj

trdna, da bodo sile, ki smo jih zaznali, otroka nosile naprej.

Spodaj je kratek opis glavnih področij, ki jih lahko pretehtamo,

ko določamo pripravljenost za vstop v šolo. To so napotki

za opazovanje, ki nam pomagajo razumeti otrokov razvoj

k zrelosti. Celotno razpravo o šolski pripravljenosti najdemo

v publikaciji WECAN, Pripravljenost na vstop v prvi razred.

Dodaten odličen vir je nova publikacija WECAN, Današnja

šolska pripravljenost. Ta dva prikaza šolske pripravljenosti

sta bila predstavljena na mednarodnem kolokviju, ki je februarja

2013 potekal v Goetheanumu v Dornachu, v Švici.

Kronološka starost

Večinske šole običajno določijo določen datum, do katerega

bo otrok star šest let. To je običajno edini kriterij, ki ga imajo

za vstop v šolo. Pregled datumov za vstop v šolo v javnih

šolah v Ameriki kaže na to, da so v večini držav otroci stari

šest let med 1. avgustom in 1. septembrom, v New Yorku pa

do 1. decembra v letu vstopa v šolo.

Ti datumi predstavljajo podlago, ki se ji morajo zoperstaviti

vodila za vstop v šolo waldorfske šole. Običajen datum, ki

ga uporabljajo ameriške waldorfske šole je, da morajo otroci,

da jih naslednjo jesen sprejmejo v prvi razred, dopolniti

starost šest let do 1. junija. Nekatere waldorfske šole so

sprejele zgodnejši datum 1. maj, da tako omogočijo fleksibilnost

vsem rojenim v maju. Pri majskih otrocih je pogosto

videti, da se ne razvijajo tako kot so njihovi vrstniki. Lahko

so izjemne situacije, ko opazimo pripravljenost pri majskem

otroku (najpogosteje deklicah). V takem primeru lahko, na

predlog njegovega učitelja, otroka obravnavamo posamično.

Na sploh je priporočljivo, da vsakega otroka, rojenega

maja ali kasneje (če otroke, rojene poleti, sploh obravnavamo),

še posebno pozorno pogledamo.

Starši potrebujejo čas, da o jasno razloženih načelih glede

šolske pripravljenosti oblikujejo svoja pričakovanja in jih

morda prilagodijo. O teh načelih jih ne bi smeli seznanili nenadoma,

v zadnjem letu vrtca. V skladu z »dobro prakso«

se zdi šolam pomembno, da starše seznanijo z vodili glede

šolske pripravljenosti in postopkom takrat, ko otroka prvič

vpišejo v vrtec. Če je otrok v vrtcu več kot eno leto, jim lahko

ta »predhodni« pogovor sčasoma služi kot uvod v ploden

4 Waldorfske novice


pogovor s starši. V primerjavi z drugimi izobraževalnimi

strujami zraste previdnost waldorfskih vzgojiteljev iz njihove

obveze do vsakega otroka, da samozavestno vstopi v

osnovno šolo ter doživi uspeh in zadovoljstvo na akademskem,

socialnem in čustvenem področju. Z drugimi besedami,

skupaj s starši želimo otroku tisto, kar je najboljše za

vsa nadaljnja leta njegovega šolanja. Vstop v šolo mora biti

skrbno pretehtana odločitev.

Prezgodnje rojstvo – Pomembno je, da vemo, ali je bil otrok

rojen prezgodaj. V tem primeru mora biti kronološki datum

fizičnega rojstva prilagojen. Če je bil otrok na primer rojen

šest tednov prezgodaj, moramo datumu fizičnega rojstva

dodati to število tednov. Če je bil otrok rojen na primer 1.

marca, vendar šest tednov prezgodaj, bo prilagojen datum

15. april. Ta prilagojen datum umesti otroka dosti bližje

»mejnemu območju«, ki zahteva posebno previdnost pri

vpisu v osnovno šolo. Raziskave kažejo, da so pri prezgodaj

rojenih otrocih veliko pogostejše učne težave in nezrelost

na čustvenem, vedenjskem in kognitivnem področju. V nekaterih

primerih je razvojna starost otroka lahko še nižja,

kot jo kaže prilagojen rojstni datum. »Nadoknaditi« mora

rast in razvoj, ki bi se drugače zaključila pred rojstvom, v

maternici. In tu je tudi pritisk, ki ga prezgodaj rojeno dete

doživlja, da zaključi to rast ob vplivu sil gravitacije in čutnih

dražljejev, na katere njegovo malo telo še ni bilo pripravljeno.

Nedonošenost je lahko dodaten pritisk na otroka in povzroči

dodaten zaostanek v razvoju.

Rojstvo eterskega -

znaki fizične pripravljenosti za šolo

Rudolf Steiner vedno znova poudarja, da se osnovna potrditev

otrokove zrelosti za vpis v osnovno šolo kaže z rojstvom

njegovih eterskih sil. Prvih sedem let so te namenjene

rasti fizičnega telesa in notranjih organov. To so iste

sile, ki se sprostijo, ko je zaključna faza rasti dokončana, in

ki jih potem otrok uporabi za mišljenje in akademske naloge

v osnovnošolskih letih. Teh sil naj ne bi črpali preden

se zaključi ta pomembna rast, sicer obstaja tveganje, da je

ogrožena njegova vitalnost in zdravje skozi vse živeljenje. V

večletni študiji opazovanja šolske pripravljenosti, je mednarodna

IASWECE delovna skupina vzgojiteljev in zdravnikov

potrdila, da je to najpomembnejši dejavnik pri odločanju, ali

je otrok dobro opremljen za napredovanje v osnovno šolo.

Rojstvo eterskega nakazuje več fizičnih znakov:

- Izbruh kočnikov pri šestletnikih. Mnogi zdravniki trdijo,

da je to bolj pomemben znak rojstva eterskega, kot

izguba mlečnih zob. Otroci izgubljajo zobe v vedno zgodnejših

letih, kar je lahko prej znak prezgodnjega otrjevanja

zaradi socialnega vpliva, kot pa zrelosti za šolo.

- Izguba mlečnih zob.

- Daljšanje udov v razmerju z velikostjo glave. Otrok bi

moral biti zmožen seči z roko čez glavo in se dotakniti

nasprotnega ušesa, ne da bi pri tem nagnil glavo na

stran ali jo sklonil. Idealno je, če pri tem komolci tvorijo

kot 90 stopinj, in da otrok ne nagne glavo k sklepu

komolca.

- Obrazne poteze se individualizirajo, otroška okroglost

obraza izgineva.

- V hrbtenici se pojavi S-krivulja.

- Prsni koš je videti kot ločen del trebušne votline. Otrok

zraste in videti je, kot da se je »raztegnil« v višino.

- Razvije se stopalni lok.

Otrok bo začel kazati tudi spremembe v grobo- in fino-motorični

koordinaciji in integraciji. Sposoben se je gibati z

vedno več koordinacije in namere. Kot pravi dr. Michaela

Glöckler, sposoben mora biti vrči žogo v zrak z eno roko in

jo ujeti z dvema; stati na eni nogi in skakati na stran, naprej

in nazaj; hoditi po prstih; nizati bisere na vrvico; plesti s prsti;

pripraviti mizo; oprati in obrisati posodo; obleči se in

sleči; zavezati čevlje in zapeti gumbe«. V gibanje vstopajo

nove sile lahkotnosti. Otrok zmore skakati lahkotneje, začne

skakati čez vrv.

Viri za študij in izčrpne diskusije o rojstvu eterskega

Publikacija WECAN (2014), Iz vrtca v osnovno šolo: Pogledi Rudolfa

Steinerja, nam izpopolni to predstavo. Urednica Ruth

Ker je zbrala Steinerjeve namige v zvezi z rojstvom eterskega

in šolsko pripravljenostjo.

Publikacija Šolska pripravljenost danes, prav tako objavljena

leta 2014, je skupno delo pedagoške sekcije v Goetheanumu

in IASWECE (International Association of Steiner/

Waldorf Early Childhood Education), zdaj prevedena je v

angleščino in izdana s strani WECAN. Posebno pomembni

članki na temo pripravljenosti so:

- dr. Edmund Schoorel: Iz vrtca v šolo

- dr. Claudia McKeen: Šolska pripravljenost in prehod iz

vrtca v šolo

- Claus Peter Röh: Leto vstopa v šolo z antropozofskega vidika

Druge vire najdemo v članku Pripravljenost za prvi razred: viri,

vpogledi in orodja za waldorfske vzgojitelje (WECAN, 2009),

ki vključuje naslednje uporabne članke (ki jih boste našli

včasih navedene spodaj):

- Joan Almon: Pripravljenost za prvi razred

- Nancy Foster: Nekateri napotki za pripravljenost za prvi

razred

- dr. Bettina Lohn: Šolska pripravljenost: Vidik šolskega

zdravnika

- dr. Michaela Glöckler: Znaki, ki kažejo, da je moj otrok pripravljen

za šolo

Prva dva zgoraj navedena članka najdemo tudi v: Razvijajoč

se otrok: prvih sedem let (WECAN, 2004)

Waldorfske novice 5


Članki dr. Bettine Lohn nam dajo natančen kratek pregled

procesa eterskega osvobajanja in otrokove preobrazbe za

šolsko pripravljenost. Del teksta je naveden spodaj:

»V prvih sedmih letih otrokovega življenja je poudarek na

rasti in razvoju telesa. Nikoli več ne rastemo tako hitro kot

v teh prvih nekaj letih. Fizično in etersko telo sta, pod vodstvom

astralnega/duševnega telesa in organizacije ega, še

posebno udeležena pri tem.

Proti sedmemu letu se zmanjša silna interakcija med fizičnim

in eterskim/življenjskim telesom, ki vodi k vzpostavljanju

življenjskih funkcij in razvoju organov. Del dejavnosti

znaki zorenja, ki kažejo na pripravljenost za šolo, se pri otroku

začnejo kazati spremembe tudi v zmogljivosti spomina, v

domišljiji, socialnem delovanju, verbalni spretnosti, čustveni

zrelosti in risanju. Otrok bo kazal, kako dobro se inkarnira

v fizično telo tudi skozi fizično koordinacijo tako v grobi, kot

v fini motoriki (opisani v poglavju o fizičnih spremembah).

Napredek bodo viden tudi v zaznavnih sposobnostih.

Ko začnemo opazovati in obravnavati ta preostala področja,

se moramo zavedati, da ne zbiramo »števila točk za sprejem«,

da bi tako dokazali otrokovo pripravljenost. Nasprotno,

opazovati hočemo, kaj nam otrok v svoji interakciji s

eterskega/življenjskega telesa je še naprej potreben za življenjske

funkcije, medtem ko je drugi del »osvobojen« za

druge naloge. Osvobojene eterske/življenjske sile omogočijo

otroku, da je »pripravljen« za šolo.

Te oblikotvorne sile se, sprva zaposlene s telesno rastjo in

diferenciacijo organov, preoblikujejo in postanejo sile, ki

jih uporabljamo za mišljenje. Čeprav gre za postopen proces,

doseže odločilni trenutek pri šestih ali sedmih letih, ko

je otrok sposoben bolj zavestno in samostojno pristopati k

miselnim procesom. Z mišljenjem je bolj prost tudi spomin.

Otrok ne razmišlja več na račun svojega telesnega razvoja

(poudarek urednice). Četudi teh preobrazb ne moremo direktno

opazovati, pa je eden od znakov oblikovanje in nastanek

drugih zob. Potem ko so se prvih sedem let življenja

nevidno oblikovali v dlesnih, se zdaj začnejo kazati – vsak

zob je pokazatelj dovršenega procesa. Če zgoraj omenjeno

preobrazbo eterskih/življenjskih sil vzamemo resno, nam

ta nakaže nov pogled na preprečevanje zdravstvenih težav.

Začeti šolo ob pravem času pomeni, da si sposoben soočiti

se z izzivi, katerim si izpostavljen, kar pa lahko prispeva k

zdravju v najširšem smislu.« (Pripravljenost za prvi razred, str.

34-35)

Drugi znaki »duševne pripravljenosti« za šolo

»Te oblikotvorne sile, na začetku zadolžene za telesno rast

in diferenciacijo organov, se preobrazijo v sile, ki jih uporabljamo

za mišljenje.« Z menjavo zob in drugimi fizičnimi

svetom, sporoča. Kako se razvija od znotraj navzven? Kako

se odziva na svet? Kakšna je njegova izkušnja, ko svet vstopa

v njegovo bitje? Koliko je pripravljen, da se z rastočo samozavestjo

in sposobnostjo sreča s svetom?

Spomin – Dostop do spomina se je premaknil od potrebe po

zunanjem opominjanju ali prisotnosti sprožilcev v okolju,

do tega, da je dostopen po lastni volji. »Otrok je sedaj sposoben

v odgovor na neposredno vprašanje priklicati spomine,

neodvisno od konkretne situacije. » Proces pomnjenja lahko

aktivira brez zunanje spodbude«. (Glöckler)

Domišljija – Spodbuda za igro sedaj nastaja znotraj njega,

iz njegovega lastnega povoda in notranje predstave. Začenja

se prebujati vzročno mišljenje. Začne opažati, da če se

nekaj zgodi, bo temu sledil drug dogodek ali posledica. S to

novo sposobnostjo lahko začne načrtovati. Ima idejo kaj bi

se igral, nato pa pogleda okoli sebe, da bi zbral pripomočke

in materiale, s katerimi bo idejo udejanil. Pred tem je idejo

dobil od nečesa v okolici.

Na poti do nove zmožnosti imaginacije gre običajno skozi

»prehodno« obdobje, ko izgleda, da so prejšnje, na videz neskončne

ideje za igro usahnile. To nakazuje »krizo volje«, ki

se pokaže v socialnem smislu kot »ne vem, kaj naj se igram«.

Lahko stoji stran od vrstnikov, da bi sledil svojim idejam,

kajti fleksibilnost fantazije se je umaknila, da bi se preobrazila

v nekaj novega. To nakaže prehod v naslednje obdobje,

6 Waldorfske novice


ko bodo ideje za igro in načrtovanje le-te z drugimi, prišle iz

njegove notranjosti.

Socialna pripravljenost – Otrok pokaže socialne spretnosti

za delovanje v skupini. Socialna pripravljenost »vključuje

učenje, da svoje lastne interese uskladiš s tistimi drugih (z

učiteljevo pomočjo) in samo poslušaš, pomeni, da namenoma

zadržiš aktivnost svojih rok in nog. Na tej stopnji mora

potrebo po posnemanju kot osnovno spodbudo za samostojno

delovanje nadomestiti poslušanje kaj pravi učitelj. Z

drugimi besedami, ko se umika otrokovo prirojeno, instinktivno

oponašanje, so njegove namere vse bolj dovzetne za

vodenje govorjene besede odraslih. Socialna pripravljenost

se na splošno pojavi kasneje kot intelektualna in jo otrok

običajno popolnoma usvoji med sedmim in osmim letom.«

(Glöckler)

Verbalne spretnosti – Za ta leta je značilno rimanje in spreminjanje

tempa govora in pesmi. Starejši vrtčevski otrok

lahko pri zbornem govorjenju verzov ali petju pesmi zaostaja

za ali prehiteva tempo učitelja. Otroka, ki je pripravljen za

v šolo, je mogoče voditi z govorom, ne potrebuje modela, ki

bi ga posnemal. »Praviloma zmorejo otroci, pripravljeni na

šolo, peti in jasno izgovarjati vse glasove, ponoviti pravljice

s pravilnimi stavki in na mnogo različnih načinov izraziti

tisto, kar želijo v pogovoru povedati. (Glöckler)

Otrok razume, kar mu rečemo (jezik dojemanja) in ima sposobnost,

da se izrazi (jezik izražanja).

Čustvena zrelost / obnašanje – otrok kaže vedno večjo sposobnost,

da, iz spoštovanja do potreb skupine, da na stran

osebne želje in vzgibe. Videti je mogoče njegovo nastajajočo

zrelost in neodvisnost. Okrepljene so pozornost, osredotočenost

in spretnost poslušanja. V rasti samozavedanja lahko

otroci celo izključijo ostale iz igre.

Risanje – Proste risbe vključujejo upodobitev osebe. Elementi

na sliki (osebe, strukture, drevesa in življenje rastlin

…) dajejo občutek »prizemljenosti«, z zavedanjem tega kaj

je zgoraj/spodaj in simetrije levo/desno.

Zaznavne spretnosti – Otrok se zaveda in je sposoben risati

geometrijske oblike (kvadrat in like z diagonalami). Lahko

preriše forme, ki mu jih je pokazal odrasel človek.

Napotki za ugotavljanje

pripravljenosti za vstop v šolo

Telesna razmerja in značilnosti

Glava v razmerju s telesom 1:6

Izguba otroške maščobe in velikega trebuščka

Prva raztezna rast nog

Pas in vrat se vgravirata v telo.

Vidni sklepi (členki) in pogačici namesto jamic

Lok na stopalih

Individualizirane obrazne poteze namesto otroških

potez (pri otroku, ki ni prebolel otroških bolezni, je

lahko ta razvoj zadržan)

S krivulja v hrbtenici

Drugi zobje

Običajno naj bi otrok v prvem razredu že izgubil vsaj en

mlečni zob (če sta bila oba starša počasna pri izgubljanju

zob, pri tem otroku ta faktor naj ne bi imel tako velike

teže pri presojanju)

Fizične sposobnosti

Hoja naprej po gredi, hlodu (ali črti);

Ujemanje in metanje žoge;

Skakanje po eni ali drugi nogi;

Skakanje kot zajček (obe nogi skupaj);

Običajna hoja v križnem vzorcu (ko stopi z eno nogo

naprej, zaniha nasprotno roko);

Hoja po stopnicah z izmenjavo nog na vsaki stopnici;

Vezanje vozlov in včasih metuljčkov; zapenjanje svojih

oblačil z gumbi in zadrgam;i

Spretna uporaba prstov (šivanje, pletenje s prsti, igranje

prstnih iger …);

Ima uveljavljeno dominanco (dominanca oko/roka je

najbolj pomembna), čeprav le-ta morda ne bo trdno

uveljavljena še do devetega leta;

Ni prekomerno nemiren ali otopel;

Pri rokovanju ima palec ločen od drugih prstov in ne

ponudi celo dlan;

Socialno/čustven razvoj

Otrok, ki je pripravljen za šolo, razvija občutke za potrebe

drugih – socialno zavedanje, narediti nekaj za druge, ciljno

usmerjena igra – planira, dobro razmisli o stvareh, pri

igri ne potrebuje predmetov (igro lahko zdaj vizualizira,

namesto da bi moral zbrati mnogo predmetov, kot to počno

mlajši otroci; to kaže na ločitev zamisli – notranji svet,

od zaznave – zunanji svet); začenja ohranjati prijateljstva;

igra konjev in psov (pokaže pripravljenost za avtoriteto v

prvem razredu, ko uboga učitelja);

Waldorfske novice 7


Druge socialno/čustvene zmožnosti:

Sposoben, da se pridruži ponujeni dejavnosti,

Sposoben, da sam poskrbi za svoje prehranjevanje, pitje,

umivanje in straniščne potrebe,

Sposoben, da deli učiteljevo ali starševsko pozornost in

počaka, da pride na vrsto,

Sposoben, da sledi navodilom in dokonča dejavnost ali

nalogo,

Ni pretirano odvisen od predmetov, ki mu nudijo varnost

(sesanje palca, odejica …),

Ni stalno napadalec ali žrtev; je sprejet pri večini drugih

otrok.

Risanje in slikanje

Zavestni cilji pri risanju risb

Pri slikanju se začne bolj zavedati cilja, poskuša s formami

ali specialnimi učinki, kot so pike; slikanje postane bolj

togo, trenutno manj lepo, vendar se lahko ponovno sprosti,

kootrok zavestno odkrije kako mešati in spojiti barve

ter razvije risbe ali oblike, ki ustrezajo mediju; lahko se

pojavijo simetrične risbe podobne risbam s pasteli.

Vsebina slike (predvsem risbe)

Dvojna simetrija, kaže na to, da se je zgodilo tudi dvojno

delovanje možganov; simetrične hiše, pogosto z drevesom

ali rožami ob straneh; simetrične risbe, na katerih je

papir razdeljen na polovici; simetrična razvrstitev barv;

Sprememba slik zob, ki vključujejo vodoravne ponovitve,

kot so ptice v letu, vrste gora … spominjajo na vrste zob;

Pas neba in zemlje kaže na otrokovo zavedanje zgoraj in

spodaj, ne več na njegovo čutenje celote;

Uporaba diagonale (povezane s perspektivo). Pogosto jo

vidimo v trikotni obliki strehe ali pri risanju stopnic;

Kvadratna oblika v temelju hiše;

Okna s križi;

Dimnik z dimom (rojstvo eterskega);

Ljudje in hiše so na travi na dnu slike.

Življenje duše

Znaki pripravljenosti za prvi razred v VOLJI

Pri igri, risanju in ročnih delih se pojavijo zavestni cilji,

zavedanje sebe kot ustvarjalca sledi iz zavedanja razlike

med notranjim (želja) in zunanjim (rezultat). V »prvi puberteti«

to vodi k značilnim občutkom osamljenosti in nezmožnosti,

ki se lahko izrazita kot »dolgčas mi je«. To je

pomembna stopnja, ki vodi do naravnega spoštovanja, ki

je potrebno v osnovnošolskih letih – otrokovo spoznanje,

da so stvari, ki jih sedaj še ne zmore narediti tako dobro

kot odrasli.

Uporaba okončin je zavzeta, aktivna; otrok rad premika

pohištvo in težke štore ter uporablja vse blago, ki je na

razpolago za igro.

Otrok gre rad po opravkih (ponovno, zavedanje cilja).

Znaki pripravljenosti za prvi razred v ŽIVLJENJU

ČUTOV

Viharno obdobje prve pubertete preide v več miru; čustva

lahko bolje obvladuje, potrebuje manj posredovanja

odraslih;

Predmete zavija kot darila (otrok »se sam ovija okoli

predmetov«);

Rad ima humor, rime, igro besed, smešne besede;

Lahko hitreje govori verze kot ostala skupina, ali podaljša

ton na koncu pesmi (začenja se zavedati področja ritma);

Rad šepeta, ima skrivnosti (razlika med notranjim in

zunajim);

Morda rad govori o sanjah (duša je naredila korak navznoter),

zavedanje notranjega in zunanjega življenja.

(Bodite pozorni, da to ni posnemanje odraslih ali samo

pripovedovanje zgodbe; otroku ne postavljajte vprašanj

o sanjah.)

Znaki pripravljenosti za prvi razred v MIŠLJENJU in

na KOGNITIVNEM PODROČJU

Razvoj vzročnega mišljenja (uporaba »če«, »ker«, »zato«

…). »Če zvežem te vrvice skupaj, bodo dosegle stojalo za

igro.« Kaže se tudi v želji, povezovati stvari skupaj z nitjo

(znaki povezovanje misli kažejo na vzročno mišljenje);

Pravilna uporaba glagolskih časov (»stal sem« in ne »stojal

sem«);

Uživa v bistroumnosti, načrtovanju in spletkarjenju;

Uživa v humorju in izmišljanju ali ponavljanju preprostih

ugank (značilna za miselnost v teh letih je: »Zakaj je bil

kuhar zloben?« »Ker je tolkel jajca in pretepal smetano.«

Bolje je, da učitelj v tej fazi ne uvaja pravih ugank; primerne

so za starejše otroke;

Spomin postane zavesten; otroci znajo po lastni volji ali

na prošnjo, natančno ponoviti pesmi in zgodbe;

Govori tekoče in jasno ter zlahka in podrobno izraža svoje ideje;

Na izbrano nalogo se lahko osredotoči za 10 do 15 min;

Oblikovanje predstav ni več odvisno od predmetov in

igre, ampak lahko vizualizirajo (lahko zgradijo hišo in namesto

zbiranja posod, hrane … lahko enostavno govorijo

celotno igro). Pogovori in razprave med otroki jim postanejo

pomembni.

Pojav »pravih vprašanj« (ne tistih, tipičnih za mlajšega

otroka, ki neprestano sprašuje »zakaj« in podobno, ki so

le vprašanja zaradi vprašanj).

Detroit Waldorf School, 1999

8 Waldorfske novice


Širimo obzorja

John Hart Marina Nuvak

Velika lekcija, ki smo jo dobili od

najboljšega šolskega sistema na svetu -

zaupajte svojim učiteljem

Finski šolski sistem je visoko čislan toda njegov

pravi uspeh je v nivoju odgovornosti in avtonomije,

ki je dana učiteljem pri njihovem delu. Finska ima

enega najboljših izobraževalnih sistemov na svetu. Kaj se

lahko Velika Britanija od nje nauči?

Le redko pri poročilih ne slišimo česa o finskem izobraževanju,

bodisi da so to izredni Piza rezultati, kako ti isti rezultati

padajo, kako upadajo rezultati pri tradicionalnih predmetih,

o predmetih, kjer rezultati ne upadajo, ali o tem po čem

so finski učitelji posebni.

Dve leti sem kot učitelj delal v Angliji, preden sem se pred

osmimi leti preselil na Finsko. Moji kolegi v Veliki Britaniji

so mi stali ob strani in zaupano mi je bilo vodenje aktiva. Nisem

hotel oditi, toda tako močno me je vleklo domov k moji

ženi, da sem se odpravil.

Na Finskem visoko cenijo svoj izobraževalni program in država

je začela svoj model izvažati v svet. Večina tistega, kar

je bilo o tem napisanega, se je razumljivo osredotočalo na

program, toda nekako poenostavljeno je razmišljati v tako

ozkih okvirjih. Etos šol in družb v katerih je program vpeljan

je prav tako pomemben.

Črnogledneži bi lahko rekli, da je zaradi demografskih razlik

med Finsko in na primer Veliko Britanijo, primerjava

izobraževalnega programa nesmiselna. Finska populacija je

homogena; le 5 % prebivalcev se je rodilo izven dežele in ne

govorijo ne finsko, ne švedsko. Zaradi tega je manj pritiska

na šole, da bi mašile jezikovni in kulturni prepad, kakršen

obstaja drugod, a to je le pol zgodbe. Ekonomska homogenost

populacije in pravičnost družbe, ki se odraža v njihovih

šolah, je Finski pomagala do njenega uspeha. In ta ni omejen

le na izobraževanje.

Finska ima najnižjo plačno neenakost od vseh držav v EU,

medtem ko ima Veliki Britaniji najvišjo. Število revnih otrok

je v Veliki Britaniji dvakrat višje kot na Finskem. Če hočejo

zakonodajlci v Veliki Britaniji izboljšati rezultate izobraževanja

za vse, bi morali začeti s tem, da premostijo te vrzeli,

namesto da v šole uvedejo več gimnazij. V resnici je veliko

vlogo v izboljšanju finskega izobraževanja igralo to, da so

se znebili šol enakovrednih gimnazijam in uvedli resnično

popoln sistem.

Toda izenačevanje je v Veliki Britaniji nepredstavljivo. Celo

stranka laburistov bi nasprotovala poskusom, da se resnično

izenači sistem tudi v šolah kot so Eton in Harrow. Toda

enkost ni edina stvar, ki jo je uvedel finski izobraževalni

sistem.

Veliko je narejenega na strogi selekciji kandidatov za učitelje.

In medtem ko je pridobitev poklica učitelja zelo kompetitivne

narave, pa pogoji v katerih učitelji tam delajo in etos

šol zelo pomembno prispeva k temu, da učitelejem in učencem

omogoči, da uspevajo. In vse to je odvisno od zaupanja.

Učiteljem na Finskem je naložena velika odgovornost in

jim je dovoljena neomejena svoboda v tem kaj in kako učijo.

Njihov nastop ne nadzorujejo ali ocenjujejo. Nasprotno,

vsakoletne debate med ravnatelji šol o razvoju dajejo učiteljem

povratne informacije za njihovo oceno lastnih vrlin in

slabosti. Tudi natančnih načrtov od njih ne pričakujejo. Ideja,

da naj bi učitelj pripravil dokazilo kaj v razredu dela, je

absurdna. Vsak učitelj si naredi pripravo, zase in za učence,

ampak za nikogar drugega.

Waldorfske novice 9


Medtem ko v Veliki Britaniji testirajo že šestletnike pa tisti

na Finskem s šolanjem še niti začeli niso. Ko začnejo,

pa je samo učitelju zaupano, da presodi, kdaj bo ovrednotil

njihovo znanje. Nihče, niti znotraj, niti zunaj šole ne

zahteva od njega, da to dela na njegov način in po njegovem

urniku. In nihče ne uporablja podatkov za razvrščanje

ali pritisk na šole.

Za razliko od šol v Veliki Britaniji, kjer imajo šole menedžerje

za urejanje podatkov, kjer nekaterim učiteljem

narekujejo, s kakšne barve svinčniki morajo označevati,

in kjer občasno pregledajo priprave, da zagotovijo, da so

učni nameni pravilno zastavljeni. Učitelji morajo ponekod

pisati priprave za vsako učno uro. Za ves ta čas bi lahko

bolje izrabili denar in energijo.

Učitelji začnejo svoj poklic opravljati z velikim navdušenjem.

Izbrali so ga iz pravih razlogov. Zaupati jim moramo

in obdržati živo to njihovo navdušenje. Zato pa jim

moramo dati orodja in čas, ki ga potrebujejo, da si po

težkem delu odpočijejo. Če jih ne obremenimo z zadolžitvami,

ki ne koristijo ne njim ne njihovim učencem, bodo

lahko bolje opravljali svoje delo.

Kar družba na Finskem naredi, morda bolje kot katera

koli druga, je, da skrbijo drug za drugega, se spoštujejo in

si zaupajo. Če bi obiskovalci, zakonodajalci in kritiki lahko

vzeli eno lekcijo od finskega šolskega sistema, bi bila

ta tista.

John Hart je vodilni učitelj digitalnega učenja v Helsinkih.

Članek je vzet iz yourOT.com in je bil

objavljen v časopisu The Guardian

Širimo obzorja

Duhovno ozadje

Mihaelovega

Duhovne potrebe človeka

V slovenskem jeziku poznamo izraz, ki to notranje

dogajanje ponazarja. To je svetek in svetkovanje, ki

je drugi izraz za praznovanje. Beseda izvira iz praslovanskega

jezika, iz korena svent, kar pomeni svet.

Od tod tudi izraz posvetiti, svetost, svetloba. Praznik

(svetek) je namenjen duhovnim potrebam človeka.

Prazniki so vedno povzdigovali človeško življenje,

dajali so mu poseben, vzvišen pomen (Mohorič in

Kovačič, 2012). V nenehni borbi za obstoj in usmerjenosti

v zadovoljitev najnujnejših osebnostnih potreb,

je praznik pomenil svetlo točko (svetek) v življenju

posameznika, družine, skupnosti, naroda. To so trenutki,

ko se posvetimo zares pomembnim stvarem

v življenju, poslušamo drug drugega, imamo čas za

medsebojno toplino v družini, s prijatelji in seboj.

Praznik je čas, ko se odpremo svojim najglobljim hotenjem,

ki čakajo v srcu, da se izrazijo. Ko to storimo,

v nas posvetita luč in ljubezen iz duhovnih globin.

Ko razumemo skriti pomen praznikov, postane tudi

naš odnos do praznovanja drugačen, poln spoštovanja

in lastnega truda, da bi mu sami dali pravo

vsebino.

Od naše lastne volje je odvisno, ali bomo praznike

spustili v svoje življenje ali ne. Kot pravi pregovor:

«Če praznike zapustiš, prazniki zapustijo tebe.» (Birsa,

1999)

Jesenska praznovanja

V waldorfski pedagogiki poznamo najpomembnejše

praznike zime, pomladi, poletja in jeseni. Ko Steiner

(1923) opisuje praznike in dihanje zemlje, govori o

Božiču kot najpomembnejšem prazniku zime, ko se

slavi rojstvo odrešenika. Govori tudi o Veliki Noči

kot najpomembnejšem prazniku pomladi, ko se slavi

10 Waldorfske novice


(zemeljska) smrt in (duhovno) vstajenje (v kozmos) odrešenika.

In govori o Janezovem kot najpomembnejšem prazniku

poletja, ko se slavi »razlivanje« ljudskih duš navzven, v

daljave svetov. In govori o Mihaelovem kot najpomembnejšem

prazniku jeseni, ko se slavi duševni preporod človeka

in ko človeštvo zopet pripravi pot za vrnitev odrešenika na

Zemljo (kar se zgodi ob Božiču). In na ta način se zaključi

krog praznovanj.

Celoten sklop jesenskih praznovanj, ki jih praznujemo v

waldorfskem vrtcu obsega:

- Mihaelovo: 29. september,

- Dan zahvale ob žetvi: nima točno določenega datuma,

lahko se smiselno poveže z Mihaelovim v skupno

praznovanje,

- praznik sv. Martina: 11. november,

- praznik svetilk: 12. november (v vrtcu je praznik svetilk

v bistvu praznik sv. Martina, ki dobi večji pomen v

šoli, z legendo o sv. Martinu),

- advent: je obdobje štirih tednov pred Božičem.

Te praznike bi lahko spravili v tri sklope:

1. sklop okoli Mihaelovega in dan zahvale ob žetvi,

2. sklop okoli praznika svetega Martina (v vrtcu se praznuje

kot praznik svetilk) ter

3. sklop začetka priprav na Božič – adventni čas.

Datum praznovanja Mihaelovega je točno določen, datum

»dneva zahvale ob žetvi« je različen glede na geografsko širino

države oziroma regije, kjer se nahajamo, oziroma glede

na klimo in čas glavnega obdobja žetve. V Kanadi in Ameriki

se praznik imenuje »Thanksgiving« in v Kanadi se praznuje

drugi ponedeljek v oktobru, v Ameriki pa četrti četrtek v

novembru. V Angliji se imenuje »Harvest festival« in se praznuje

na polno luno, ki je najbližje jesenskemu enakonočju

(22. ali 23. septembra) in ta polna luna se imenuje »žetvena

luna«. Na drugih kontinentih praznik žetve praznujejo

v popolnoma drugem obdobju – npr. v Nepalu se ta praznik

imenuje »JurShital« in se praznuje 13. ali 14. aprila, v indijski

zvezni državi Pradeš pa od 4. do 7. julija, v severno-vzhodni

Indiji pa ga imenujejo »Chavang Kut« in ga praznujejo 1.

novembra.

V waldorfskih vrtcih centralne Evrope smo datum praznovanja

»prinesli« iz Nemčije in Avstrije in se imenuje »Erntedankfest«

in je postavljen na prvo nedeljo po Mihaelovem,

včasih tudi na prvo nedeljo v oktobru. Mogoče se prav zaradi

nedoločenosti točnega datuma, lahko praznuje cel oktober.

Slovensko poimenovanje tega praznika je »dan zahvale

ob žetvi«.

V slovanskih državah je bilo tako, da naj bi že stari Slovani

imeli praznik končane žetve, ki so ga obhajali v rodovnih

Prazniki in dihanje zemlje (lasten vir, 2016)

Irena Uhan

skupnostih z veliko gostijo. Jedli so pečenega kozla, spremljano

s plesi, igrami in drugimi šegami. Šlo je za jesenski

praznik, zahvalni dan za dobro letino, pravo žegnanje, ki so

ga praznovali že v poganskih časih (Bogataj, 2011). Žetev je

bila še nedolgo nazaj na večjih kmečkih in graščinskih posestvih

slovesno opravilo, ki so ga opravljali oziroma obhajali

bolj kot praznik, ne pa delo. Ženske – žanjice so imele

predpasnik in živobarvno ruto na glavi, lahko bi rekli, da so

bile praznično oblečene. Ko so z delom končali, so vsi žanjci

odšli na večerjo k svojemu gospodarju, vsi gospodarji pa so

želi na isti dan (Kuret, 1989).

Ko se poletje preveša v jesen, ko sončna luč pojema in se

dnevi nezadržno krajšajo, lahko začutimo, kako se kipeče

življenjske sile, ki so poleti napolnjevale ves prostor med

nebom in zemljo, pričnejo umikati. V naravi opazujemo

usihanje vegetacije, narava je pusta in prazna, ni več obilja

barv, vonjev, kot je to poleti. Narava nas uči, kako tisto, kar

raste, vedno tudi že umira, kar cveti, že tudi vene. Tudi človek

mora doživeti rast, igrivost in mladostni smeh, obenem

pa se mora naučiti zadržati se in zoreti v tišini. V tem času,

ko nam narava podarja številne dozorele plodove, se moramo

ozreti vase in v svoji notranjosti na zrelost, iz katere

bo vzklila moč za preživetje temne zime (Praznovanje Mihaelovega,

2015). Steiner (1923) pravi: »V času, ko zunanja

narava umira, mora človek, nasproti zavesti narave, postaviti

svojo samozavest.«

Za jesenski čas je značilno dvojno. Na eni strani zorenje

rastlinskih sadežev, ki jih lahko človek obere. In na drugi

strani umiranje rastlinskega življenja, ki se manifestira

v sušenju in odpadanju listja in v vedno večjem mrazu …

Za dozorele plodove narave gre zahvala Mihaelu, ki doseže

zmago nad arimaničnimi silami smrti.

Waldorfske novice 11


Kar nas v kruhu hrani ni kruh,

to je božja večna beseda, življenje je in duh.

Zbiranje pridelkov, darov narave in mizica letnih časov z

nadangelom Mihaelom (lasten vir, 2008)

Človek dobi od narave svojo hrano. Zbiranje pridelkov in

priprava le-teh v okusne jedi, otrokom omogoča izjemna

doživetja. Ob pripravi sadja in zelenjave otrok opazi ločevanje

zdravega – dobrega od gnilega – odmrlega. Tako spoznava

in začne ločevati dobro in slabo, saj je eno in drugo

sestavni del življenja. Tudi pri žitu je podobno – tudi tukaj

ločujemo zrnje od plev. Plod je v trenutku, ko ga žanjemo, v

ravnovesju med nastajanjem in propadanjem (slika tehtnice

v ravnovesju).

Žetev in Mihaelovo

Poskusimo sedaj obravnavati žetev na drug način. Človek

dobi od narave svojo hrano. Z žetvijo se preskrbimo s hranili,

ki nam omogočajo, da ohranjamo in izgrajujemo svoje

telo. Gre za to, da počakamo na pravi trenutek in plodove

ločimo od zemlje, preden začnejo propadati. Z žetvijo plodove

iztrgamo iz objema procesov razgradnje in smrti. Če

bi plodove prepustili naravnim silam, bi propadli. Z žetvijo

pa plodovi postanejo življenjska osnova za višja zemeljska

bitja. Svet rastlin žrtvuje svojo eksistenco za življenje živalskega

in človeškega kraljestva.

V času poletja se zemlja in nebo pobratita, postaneta eno. V

tem času rastline vase sprejemajo sile, ki delujejo v okolju

zemlje. Vase sprejemajo svetlobo in toploto.

Jeseni, ko se zemlja ponovno potegne vase in se nebeške sile

umaknejo iz področja zemlje, nam v plodovih ostane nekaj

poletnih sil svetlobe in toplote.

Z žetvijo človek ohrani nekaj kozmično-duhovnih sil, ki so

poleti povzročale rast in zorenje. Na ta način se dotikamo

duhovnega vidika prehranjevanja (Ozadje Mihaelovega praznika,

2015). V naslednjem izreku Angelusa von Silesiusa to

pride do izraza:

Če na žetev gledamo iz tega vidika, potem je to praznik, ki je

zelo povezan z Mihaelovim. Človek z žetvijo iztrga plodove

iz delovanja naravnih sil smrti. In na tem pragu nas pričakuje

nadangel Mihael – tudi Mihael želi na nekem drugem

nivoju iztrgati človeško dušo zmajevim silam smrti (Žetev

in Mihaelovo, 2015). Prav zaradi tega je pri praznovanjih v

waldorfskem vrtcu smiselno, da se Mihaelovo in praznik žetve

smiselno povežeta in prepleteta – na nek način združita

v en sklop praznovanja. Luise Schlesselmann (1994, str. 81)

pravi: »Ko človek stoji pred, še nepopolno dozorelim, grmom robidnice,

grmom z nekaj zrelimi in nekaj nezrelimi plodovi, se zaveda,

da lahko Mihaelovo znamenje tehtnice najde v naravi, in sicer v

času zorenja, ko narava išče ravnotežje med rastjo in odmiranjem.

Takrat spozna, da je trenutek zrelosti v resnici tudi trenutek žetve.

Odnos med praznikom žetve in Mihaelovim si podajata roke. Tako

sem postopoma dobila povsem novo podobo jesenskih praznikov.

Ne gre za to, da bi na silo ločili naravo in duha v dve praznovanji,

ampak da bi imeli eno praznovanje, ki združuje oboje. Nič

več praznik žetve tukaj in Mihaelovo tam – iz tega opazovanja

in spoznanja sem zaključila, da jih bom združila v eno jesensko

praznovanje.«

Mihaelovo

Leta 493 je papež Gelazij posvetil 29. september svetemu nadangelu

Mihaelu. Po eni od legend se je namreč nadangel

Mihael 8. maja 492 prvič prikazal pred neko votlino v Garganskih

gorah pri Sipontu blizu Neaplja v južni Italiji (pokrajina

Apulija) in pri tem sporočil: „Ta votlina mi je sveta,

izbral sem si jo, da bom tukaj vaš zaščitnik.“ Drugič se je

prikazal leta 492 škofu v Sipontu in mu obljubil pomoč. V

noči na 29. september se je sveti Mihael prikazal tretjič in

sporočil, da je on sam tisto votlino posvetil v baziliko. Od

tam se je njegovo čaščenje razširilo po vsej Evropi.

Mihaelovo je praznovanje svetega Mihaela, patrona morij

in morskih dežel, ladij, ladjarjev in mornarjev, konj in konjarjev.

Sveti Mihael je znan kot osvajalec moči teme. Zaradi

dediščine močne zgodbe dobrega proti zlem se lahko uporablja

podobno zgodbo – Svetega Jurija in zmaja. Sveti Jurij

namreč simbolizira pogled človeka na konflikt – Sveti Jurij

je vitez, ki mu Mihael daje moč in ga usmerja.

K. Grčič (2006, str. 9) pravi: »Na vseh upodobitvah Mihaela

je mogoče opaziti, da gleda naravnost (proti Božjemu obličju);

ne gleda v zmaja, čeprav leži ta ukročen ob njegovih

nogah. Če gleda junak v zmaja, potem je to podoba Svetega

Jurija, ki je Mihaelova zemeljska podoba.«

Sveti Mihael je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju

(Raz 12,7).

»Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba. V roki je držal ključ

k breznu in veliko verigo. Ugnal je zmaja, staro kačo, to je hudiča

in satana, in ga zvezal za tisoč let. Nato ga je vrgel v brezno, ga

tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov,

12 Waldorfske novice


dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za nekaj časa odvezan.«

(Janezovo razodetje, Razodetje, Apokalipsa, 20:1-3)

V Stari zavezi je Mihael omenjen v Danielovi knjigi (Dan

10,13, Dan 12,1). Navadno je predstavljen kot poglavar božje

vojske, vojskovodja nebesnih čet. Njegovo ime pomeni »Kdo

je kakor Bog?«, zaradi različnega prevajanja se v nekaterih

virih navaja tudi pomen Podoben Bogu.

Beseda arhangel izhaja iz staro grškega ἀρχι- (arkhi-), ki pomeni

začeti, voditi, vladati, poveljevati, največji in ἄγγελος

(ángelos), ki pomeni sel, kurir, glasnik, angel. Arhangel je

vodja angelov, nadangel. Cerkev nadangelu Mihaelu že od

najzgodnejših časov izraža posebno spoštovanje, saj ga sprejema

kot mogočnega zaveznika v večni borbi proti silam zla.

Velikega nadangela enako živo spoštuje tako zahodna kot

tudi vzhodna krščanska cerkev. Za zaščitnika ga imajo mnogi

redovi, posvečeno mu je veliko cerkva, v Italiji je zavetnik

javne varnosti, tudi Nemčija ga že od nekdaj slavi kot svojega

zavetnika (Sveti Mihael, 2016).

Tudi islam ga slavi kot enega od svojih štirih nadangelov.

Jehovove priče verujejo, da sta Jezus Kristus in nadangel Mihael

ena in ista oseba. V tem času velikih ideoloških, etičnih

in verskih trenj se mi zdi še posebno poudariti naslednjo

prednost praznovanja Mihaelovega. Svetega Mihaela kot nadangela

namreč priznavajo in častijo različne veroizpovedi:

Rimskokatoliška cerkev, Pravoslavna cerkev, Anglikanska

skupnost, Luteranci, Judje, Muslimanstvo. Družbe, v katerih

živimo in v katerih bomo živeli bodo vse bolj »pisane« in v

takih bo iskanje skupnih imenovalcev vse bolj pomembno –

in sveti Mihael je lahko pomemben skupni imenovalec.

Po razpravi, ki jo je leta 1508 našega štetja napisal Johannes

Trithemius, učeni opat iz Sponheima, Nemčija, vsak vodilni

nadangel vodi evolucijo človeštva za 354 let in štiri mesece.

Glede na dognanja iz te razprave je jesen leta 1879 začetek

Mihaelovega obdobja. Zanimivo je, da je bilo to znano že v

začetku šestnajstega stoletja. Dr. Rudolf Steiner potrjuje, da

se je to res zgodilo konec novembra 1879. In doda, da je nadangel

Mihael, eden od prvotnih sedmih vodilnih nadangelov,

ki je bil takrat povzdignjen (nad vse ostale nadangele),

da bo vodil civilizacijo, ki bo prvič v zgodovini vključevala

vse človeštvo. Mihael je od takrat vodilni duh celotnega človeštva

in je bil kot tak tudi bistvenega pomena v življenju in

poslanstvu Dr. Rudolfa Steinerja (Katz, 2004). Tako kot je do

novembra 1879 človeštvo vodil nadangel Gabriel in dvignil

človeško znanost in razumevanje naravnih zakonitosti Zemlje

do tedaj neslutenih dognanj, bo do pomladi leta 2130

človeštvo vodil nadangel Mihael. Mihael bo človeštvo navdihoval

z duhovnim znanjem. Je eden najmočnejših časovnih

duhovnih voditeljev. Arhangeli so v predhodnih obdobjih

pripravili človeštvo na to, da bomo lahko sprejeli njegovo

inspiracijo. Z novembrom 1897 daje Mihael človeštvu moč,

da lahko svoje materialno razumevanje spremeni v duhovno

znanost. Mihaelovo naloga je, da človeštvo čimbolj približa

božanskemu, da bi lahko pri dnevni zavesti sanjali, oziroma

lahko budno vstopili v duhovni svet (Mihael, 2012).

Nadangel Mihael se namreč pojavi samo takrat, ko je človeštvo

ogroženo (Šoba, 2013). Je pa Mihael sorazmerno radikalen,

saj pošlje impulz in če mu človeštvo ne prisluhne,

sledi zlo. Človeštvo je skrenilo s prave poti, s poti duhovnosti,

razumevanja sebe, spoštovanja sočloveka in narave.

Človek naravo vse bolj izkorišča za svoje, kratkoročne materialistične

cilje.

Prej ali slej bomo to spoznali, kajti Zemlja nam bo zanemarjanje

in izkoriščanje vrnila nazaj kot bumerang. Ko bo človeštvo

brez moči in ko bomo spoznali, kje delamo napake

in kaj bi morali spremeniti in če se bomo obrnili na pomoč

nadangelu Mihaelu, nam bo pomagal spremeniti se in nam

pokazal pravo pot.

Duhovno ozadje

Julij, čas žetve, je za nami. Žito je darovalo svojo zrelost za

kruh. Na poljih so kmetje najprej poželi ječmen, nato rž in

pšenico, nazadnje pa oves. Ajdo žanjejo šele konec septembra.

V naših krajih so jo nekdaj želi prav na Mihaelovo, kar

je povezano s številnimi obredi. Stoletja dolgo je bila ajda

za Slovence zelo pomembna. Stara slovenska bajka o vesoljnem

potopu pripoveduje, da sta ajda in vinska trta dar boga

Kurenta. Edini Slovenec, ki je potop preživel, je zlezel na

ajdovo steblo, ki je posvečeno Kurentu in se tako rešil. Kurent

je takrat zaukazal naj vse vode odtečejo in Slovenec je

obljubil, da bodo on in njegovi potomci častili ajdo in vinsko

trto (Bilc, 1857).

29. september je v astrološkem znamenju tehtnice (začetek

22. septembra) in zelo blizu enakonočju, dnevu ko sta dan in

noč enako dolga po celem svetu – okoli 23. septembra imamo

na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni

(obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da

bo Sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod obzorjem.

Tudi sicer govorimo o ravnotežju med človekom, ki

pripada naravi in človekom, ki si prizadeva doseči cilje, ki

niso v naravi človeka - prevladati moramo padec v smrt in

v temo, v katero nas želi peljati jesen. Sami moramo odkriti

nove, notranje moči, ki nam pomagajo vstati v življenje in

v svetlobo. Tako, kot je Velika noč čas za vstajenje telesa,

je Mihaelovo na drugem polu leta čas za borbo duha proti

jesenskemu »padcu«, (Druitt et all., 2009, str. 139).

V poletnem času je človek popolnoma predan preobilju čutnega

sveta. V tem se lahko tudi izgubi. Iz vidika narave ima

takrat manj zavesti za božansko duhovni svet. To stanje izgubljenosti

v čutnih vtisih izkoristijo tako imenovane satanske

sile. Rudolf Steiner jih poimenuje arimanične sile (sile

destruktivnega duha). Te poskušajo popolnoma zatemniti

človeški pogled na svet in ga ves čas usmerjajo v svet čutnih

zaznav. Človek je bitje, ki je obogateno z zavestjo jaza.

V svoji notranjosti se odvija prizorišče boja z zmajem. Le on

sam lahko prepozna delovanje zmaja. Mihael, ki je zmaja

Waldorfske novice 13


Nadangel Mihael (Guido Reni, 1636)

premagal v nebesih, je duhovna sila, ki človeški duši v tem

boju stoji ob strani. A le, če človek to hoče. Človek je tako

postavljen v prostor svobode med dobrim in zlim. Poklican

je, spozna, da zunanja smrt narave, ki jo s čuti zaznava, ni

edina resnica. Mihael – nebeški princ, je bil vedno čaščen

kot duhovna moč, ki premaga zmaja. On želi človeku stati

ob strani, ko se poda v notranji boj. Stoji mu ob strani, ko se

želi zoperstaviti silam smrti, ki v jeseni zaobjamejo zunanjo

naravo (Ozadje Mihaelovega praznika, 2015)

Maja Maletin (2007) zapiše: »Duša je nagovorjena in ima središčno

vlogo ob drugih praznikih, ob Mihaelovem pa je duh

tisti, ki stopi v ospredje. Človeški duh je poklican, da svobodno

in z moralno čvrstostjo stopi nasproti zmaju egoizma,

neresnice in težnji pritlehnosti.«

Mihaelovo je bilo dolgo čas novega začetka, čas, ko so se na

novo pisale pogodbe med gospodarji in najemniki, med zaposlenimi

in delodajalci. V tem času so se dogajali zaposlitveni

sejmi. Tudi univerzitetno šolsko leto se začenja takrat.

To je čas prevzemanja novih obveznosti, novih nalog. Čas,

ko Mihael ukroti zmaja, lahko postane zelo aktualen tudi v

življenju človeka, kadarkoli želimo narediti nov korak v našem

življenju in se na ta način nekoliko dvigniti nad našo

naravo. Takrat spoznamo, da ukrotiti zmaja pomeni tudi

ukrotiti nas, se poglobiti v sebe. Le tako namreč spoznamo,

da je to tudi bitka z bremenom, togostjo in upornostjo skritega

zmaja v nas samih. Mihael nas vabi, da najdemo duha in

da se prebijemo skozi umikajoče se leto. Pravijo, da so utripajoči

zvezdni utrinki meč, ki ga vihti za nas. Vsaka padajoča

zvezda je narejena iz železa, ki ga potrebujemo, da utrdimo

bitje srca. Ideje, ki smo jih posejali čez poletje, lahko

sedaj udejanjimo, tako da bi le-ti našli svoje mesto na svetu,

med ljudmi, tako da bi jim ustvarili pot, ki bo šla naprej v

prihodnost (Druitt et all., 2009, str. 140).

Kuret (1989, str. 20) v svoji knjigi navede nekaj slovenskih

modrosti, kot so: »Sveti Mihael leto zapre, sveti Jurij pa ga

odpre.« ali »Do Mihojla na soncu, do Jurja na peči.« Vse to

kaže na zamiranje narave.

Te slike resnično simbolizirajo izziv, s katerim se ljudje soočamo

v jesenski sezoni. Nagovarjajo globoko potrebo človeka,

da bi imeli notranjo luč, modrost in pogum v tem času,

ko se svetloba zmanjšuje. Svetlobo za temnejše obdobje dobimo

skozi moč volje, notranje aktivnosti in zavestne nesebičnosti.

Še posebno sedaj živimo v zelo zahtevnih časih,

ko nam sodobne tehnologije (medmrežje) nudijo kopico informacij

in načinov, kako na hitro zadovoljiti svoje potrebe

in se umakniti v nek navidezen svet in stran od resničnega

življenja in resničnih izkušenj. V času Mihaelovega si prizadevamo

to videti, razumeti in dobiti moč, da se dokopljemo

do resnice - da bi v času teme prinesli luč v naše notranje življenje,

našo skupnost in na svet. Naša osebna prizadevanja

naj bi vodila k odkrivanju »notranjih sil, ki nam pomagajo

v rasti k luči in življenju«. Kot je Velika Noč vstajenje telesa,

je Mihaelovo obdobje štirih tednov – čas, ko duh doživi

izkušnjo vstajenja, ki jo še kako potrebujemo kot nasprotno

silo preminevanja v naravi. Steiner (1923) pravi, da je Mihaelovo

praznovanje, ki celovito obnavlja notranjost človeka

in je kot tak izključno duhovni praznik in nas pripravlja na

Božič, ko se rodi Kristus.

Zato Mihaelovo ni praznik spominjanja na preteklost, ampak

praznik aktiviranja volje in moči za dejanja v prihodnosti.

Tako, da praznik oblikujemo v apelu, razglasu, prebujanju

ozaveščenosti o pomembnosti prihodnih nalog, odločanju

za prihodne naloge. Na ta način si bo praznik pridobil karakter,

ki ustreza njegovemu bitju in njegovemu času.

Steiner (1923) je zapisal, da nam Mihael osvetljuje pot in nas

opogumlja, da se postavimo v bran bodočnosti. Navodila za

to lahko razberemo z opazovanjem pojavov v naravi in v

vesolju pri čemer pa mora pripraviti svojo zavest, da zares

postane dovzetna za to, kar se dogaja v teku leta. Pri tem

mu lahko pomagajo antropozofske ideje, ki so različne od

tega, kar nam dajo navadna čutna doživetja. Človek namreč

potrebuje moč s pomočjo katere bo duhovno duševno nadvladal

živalsko naravo.

14 Waldorfske novice


Mihael!

Duh zmagoviti.

Preženi s plamenom nemoč

duš neodločnih.

Samoljubje sežgi,

sočutje zaneti.

Nesebičnost

kot tok da življenju

Človeštvu postane vir

novega rojstva v duhu.

Simboli v povezavi z Mihaelovim

Praznik svetega Mihaela je prvi izmed treh tradicionalnih

praznikov, ki preko prispodob (simbolov) pripravlja otroke

na praznovanje Božiča (Mathiese, 2003). Mihaelovo se v vrtcu

praznuje 29. septembra, v manjši skupini brez staršev.

Praznovanje je osredotočeno na mizo, polno jesenskih dobrot,

mize pa so okrašene s pisanim jesenskim listjem ter

sončnicami, na sredini mize pa stoji ikona svetega Mihaela

(Jaffke, 2011).

Mihaela najdemo opisanega v Svetem pismu kot borca s satanom.

Mihael je pomočnik vseh ljudi, opogumlja nas v boju

z zlim, s silami, ki se nam postavljajo po robu. Številne poslikave

ga prikazujejo, kako se bori z zmajem, namesto zmaja

je velikokrat naslikan hudič. Na vseh slikah, ki uprizarjajo

dejanski pomen teh simbolov, je naslikan zmaj, ki ne leži

mrtev pod Mihaelovimi nogami, temveč je samo premagan,

njegova silna moč je vklenjena. Ko premaguje zlo in ga zadržuje

v njegovih mejah, pomaga ljudem ustvariti prostor, v

katerem bodo lahko delovali.

Vitezov boj na Zemlji in boj svetega Mihaela v nebesih sta

metafori za človeške lastnosti, ki imajo največje vrednosti.

Obe izražata pogum in jasnost misli. To sta lastnosti, ki jih

potrebujemo pri premagovanju sebičnosti, strahopetnosti

in dvoličnosti (Mathisen, 2003).

Pri praznovanju Mihaelovega se srečamo z veliko simbolov,

ki so metafore različnih procesov, ki se dogajajo okoli nas.

Poleg svetega Mihaela in svetega Jurija, lahko v času Mihaela

srečamo simbole: Mihaelov meč, Mihaelova zvezda, Mihaelova

sveča, Mihaelova sulica, Mihaelov ščit, zmaj, Mihaelova

tehtnica, Mihaelovo ogrinjalo, Mihaelov železni meč… V

spodnjem poglavju opisujem pomen tistih, ki jih najbolj pogosto

srečujemo in iz katerih so izpeljani tudi ostali simboli.

Otrokom teh simbolov ne razlagamo. Otroci morajo postopno

spoznati, da obstaja na tem svetu dobro in slabo in to

so sposobni šele ko napolnijo približno devet let. Šele takrat

so sposobni razumeti, da obstaja smrt. Pred tem pa morajo

otroci živeti v prepričanju, da je svet dober in preko pravljic

spoznavati osnovne elemente, kaj je prav in kaj ne. Tako si

otroci postopno ustvarjajo lastno moralno osnovo za nadaljnje

življenje. V tem je tudi razlog, da jim pravljice preberemo

večkrat in jih nato pustimo, da se z naukom pravljice

ponotranjijo in jo poskušajo dojeti na svoj način.

Zmaga svetega Mihaela (Raphael, 1518)

Meč, sulica, ščit

Steiner (1923) opisuje sliko viteza z obrazom, ki ga je ustvaril

sij sonca. Viteza, ki ima pozitivno naravnan pogled. V rokah

ima plameneči meč, ki je bil staljen in zopet ustvarjen

iz meteornega železa vesolja. Tudi v nekaterih umetniških

upodobitvah se sveti Mihael prikazuje kot mlad, mil vojščak,

ogrnjen z ogrinjalom v škrlatni barvi, z mečem v roku.

Grčič (2006, str. 9) pravi: »Meč pogosto simbolizira človeški

jaz. Rezilo meča je dvorezno in je lahko v službi dobrega

in zla. Človek lahko rezilo lastnega mišljenja usmeri proti nebu in

doseže jasne misli za lastno in obče dobro, lahko pa jo usmeri proti

zemlji in izkoristi moč inteligence tako, da na zelo prefinjen način

zadovoljuje svoje egoistične potrebe in želje, ki pogosto niso v dobro

vseh, čeprav kratkoročno lahko izgleda, da so.« Steiner (1923)

pravi: »V borbi se Mihael pojavi sam, vendar se pojavlja z

mečem, ki kaže na višjo človeško naravo.«

V nekaterih umetniških upodobitvah nosi Mihael v roki

sulico.

Mohorič in Kovačič (2012) pravita: »Sulica simbolizira smer,

fokus, cilj, razmišljanje Vse prevečkrat se nam namreč dogaja, da

Waldorfske novice 15


izgubimo cilj pred sabo. Še posebno v današnjih časih je vse preveč

motečih dejavnikov, ki nam »pomagajo«, da skrenemo s poti. Prav

zaradi tega moramo vedno znova najti moč, da zopet krenemo po

pravi poti, ki nas bo vodila do cilja. In Mihael nam lahko pri tem

pomaga.«

Umetniške upodobitve večkrat upodabljajo tudi Svetega Jurija

na belem konju, ki v eni roki nosi (tridelno) sulico in/ali

tri vogalni ščit v drugi roki.

Zmaj

Sveti Jurij na belem konju (avtor neznan)

Zmaj simbolizira negativne sile, ki skušajo človeka. Zmaj

je nekoliko »prizemljena« prispodoba za satana, hudiča,

demonske, arimanove sile. Prispodoba zlega, slabega, skušnjav,

egoizma in drugih tegob človeka. Te prispodobe so

poskušali upodobili mnogi umetniki.

Mihaelov boj z zmajem (18. stoletje, vir: Mihael, 2012)

Ukročeni zmaj (avtor neznan)

Po drugi strani je zmaj tudi prispodoba nečesa mogočnega,

lepega, pritlehnega, kar umetnine večkrat kažejo v obliki

močnega bitja, s tisočimi lepih, bleščečih se, raznobarvnih

lusk, ki ga je nadangel Mihael z bosimi nogami pokoril (in ne

ubil). Celotna slika prikazuje, da so zle sile še vedno tukaj,

nas s svojo močjo, lepoto in zvijačnostjo neprestano skušajo.

Le neprestana budnost, popoln fokus, jasna usmerjenost,

osredotočenost na cilj, jasne misli bodo človeštvo odvrnile

od stranpoti (Grčič, 2006, str. 9).

Michell (2015, str. 105) zapiše bolgarsko legendo, ki govori o

borbi Mihaela z zlom.

MIHAEL IN ZLO

(bolgarska legenda, prevod: Uhan, L.)

Satanel je videl, da Gospoda Boga častijo in slavijo vsi angeli.

Postal je ljubosumen in odločil se je, da bo postal enak Bogu.

V svojem ponosu si je predstavljal: »Svoj prestol bom postavil

na oblake. Visoko v nebesih in tako postal enak Vsemogočnemu«.

Gospod Bog, ki je uganil misli Satanela je hotel,

da bi njega in njegovo zlo vojsko vrgli iz nebes. In Bog je nad

Satanela poslal nadangela Mihaela. Mihael je šel nad njega.

Toda Satanel je opekel nadangela Mihaela s svojim ognjem.

Mihael je šel h Gospodu, rekoč: „Naredil sem, kot si Ti zapovedal.

Toda Satanel me je opekel s svojimi plameni.“ Potem

je Gospod Bog Mihaela povzdignil. Mihael, ki je bil do tedaj

imenovan Miha, se je od sedaj imenoval Mihael; medtem

ko se je Satanel odslej imenoval Satan. In Bog je nadangelu

Mihaelu ukazal, do udari Satanovo ramo z žezlom Gospoda

in ga vrže, skupaj z njegovo zlo vojsko, z nebes. Potem je

16 Waldorfske novice


Svetega Mihaela najdemo prvič naslikanega s tehtnico v rokopisu

Avguštinove knjige »De civitate Dei«. Kasneje se ta

motiv vse pogosteje pojavlja – kot npr. na freski iz 12. stoletja:

Gospod Bog ponovno poslal Mihaela Satanu, toda Mihaelu

ni uspelo priti blizu njegovega prestola. Plameni so ga spet

opekli. Vendar je Mihael zbral vso svojo moč in udaril Satana

z žezlom in ga vrgel v globino skupaj z njegovo vojsko.

Ti so, podobno kot dežne kaplje, leteli tri dni in tri noči po

zraku. Tretji dan so se vsi angeli zbrali v nebesih in Bog je

Mihaela izbral za vodjo nebeške vojske. In vrata nebes so

bila zaprta. Toda padli angeli so ostali zunaj. Nekaj jih je obviselo

v gorah, nekaj ​jih je padlo v brezno, nekaj jih je ostalo

v zraku, nekateri so prišli dol na Zemljo, kjer so postali

skušnjave človeka. In tukaj so ostali vse do današnjega dne.

Tehtnica

Tehtanje dobrega in zla (WšL, 2016)

Drugi osnovni motiv prikazuje Mihaela s tehtnico, še posebno

v prikazih poslednje sodbe ali v prizorih, ki govore o človekovem

posmrtnem doživljanju. Tehta dobro in zlo/slabo. Človeška

duša doživlja po smrti kot bolečino vse, kar tehtnico preveša

na stran zla, kot blaženost pa vse, kar štejemo k dobremu.

S tehtnico spoznamo, da na nas vpliva tako dobro, kot tudi

slabo in da se moramo potruditi, da se bo dobro uravnotežilo

s slabim. Zaradi tega tehtnica simbolizira dobro in upanje.

Tehtnica tudi simbolizira dvojno naravo človeka – dobro in

slabo, ki se bojuje v človeku. In nas, tako vsakega človeka

posamezno, kot tudi celotno človeštvo, na ta način opozarja,

da moramo ostati budni, da se moramo poznati, da moramo

neprestano balansirati svoja spoznanja in iskati ravnotežje

med telesnim, umskim, eteričnim v nas. Ne govorimo torej

o odstranitvi slabega, vendar tudi ne za nekritičnost ali celo

nedejavnost. Razumeti moramo, da se v človeškem razvoju

pojavljajo arimanične sile in da se zato ustvarijo proti moči,

ki prikličejo ravnovesje. Za krepitev teh proti moči, bo človeku

v jeseni Mihael nudil posebno pomoč. In s pomočjo

praznovanja Mihaelovega, tudi pri otrocih spodbujamo krepitev

teh moči.

Nadangel Mihael tehta duše

(Museo episcopal de Vich Barcelona)

Kuret (1989, str. 17) pripoveduje, da najdemo tehtanje duš

že v Stari zavezi, petsto let pred Kristusom. Tehtnica, ki naj

odloča o posmrtni usodi človeka, pa je bila znana Egipčanom

že okoli leta 2000 pred našim štetjem.

Kuret (1989, str. 17) tudi pravi, da smo prepričanje, da sveti

Mihael duše tehta, tudi Slovenci zgodaj sprejeli. Pesem iz

Štajerske pripoveduje, kako so si ljudje to predstavljali. Sveti

Mihael nastopa v njej kot majhen deček, ki ga bog najame

za tehtanje duš. Pretresljiva je tudi pesem iz Grgarja pri Gorici

o kvartopircu, ki mu stehtajo dušo.

Nadangel s tehtnico nam govori: »Tu sem za Vas. Kar hočem,

je pomagati, da se spremenite. To kar ste, za bodočnost ni dovolj.«

Mihael opozarja ljudi na poslednjo sodbo, kjer se bo tehtalo

dobro in zlo. Katero stran na tehtnici bomo bolj napolnili,

skodelo z dobrim ali tisto s slabim? (Dagarin, 2005, str. 15)

Uporaba tehtnice pri delu z otroki lahko služi v več prispodobah,

ne samo kako dobro premaga zlo. Lahko jo uporabimo

tudi za prikaz kako pogum premaga strah ali kako lepo

premaga grdo…

Pri tem se je potrebno zavedati, da tako kot vitez kroti in

drži v svoji premoči zmaja – ga ne ubije, tako je prava slika

za otroke tudi tehnica, ki je v ravnovesju, kajti ne gre za

zmago, ampak za ravnovesje (Mohorič, 2016).

Kraljevsko škrlatno ogrinjalo

Sveti Mihael deluje z modrim žarkom zaščite (Mojstri in sedem

žarkov, 2012). Varuje nas z mečem in ščitom, in če ga

prosimo, nas ogrne s svojim ogrinjalom in nas zaščiti.

Waldorfske novice 17


Sveti Mihael je bojevnik – božji odposlanec, ki je iz nebes

pregnal zmaja (satana) in ga na ta način pokoril. In barva

bojevnikov je rdeča, ognjena, topla, v pripravljenosti.

Po verski hierarhiji je sveti Mihael nadangel – vrhovni poglavar

angelov. To še posebno velja v tem času, ko smo v obdobju

Mihaelovega. Sveti Mihael je prevzel skrb za duševno

prečiščenje celotnega človeštva. In tudi zato je ogrinjalo, ki

ga nosi, v kraljevsko škrlatni barvi.

žvepla v naši krvi. Železo v krvi pa premaga žveplo. V krvi

imamo namreč tako zmaja kot Mihaela. Zaradi meteorskega

dežja se namreč dvigne vsebina hemoglobina v krvi človeka.

V telesu se ves čas odvija očiščevanje, prečiščevanje med

nižjo ravnjo in našim jazom. Ta boj se odvija tudi v naravi.

Meyer (2006, str. 8) pravi: »Ko se iz Zemlje dvigujejo soparne

pare, pošlje nebo navzdol svetleče zvezdne utrinke, ki prežamejo

atmosfero našega planeta z razpršenim prahom meteoritov. Tako

Perzeidi 2015: v noči z 12. na 13. avgust (Boris Grdanovski, 2015) Gorska nebina (RTV SLO, 2014)

Rdeča barva je zelo močna barva, simbolizira življenje, ljubezen,

vitalnost... Rdeča barva se predvsem uporablja pri

dviganju oslabljene življenjske sile. Zviša energetski nivo

in duhovno moč: rdeča stimulira vse procese v telesu, pospešuje

metabolizem in močno vpliva na vegetativni živčni

sistem. Toplo rdeča ima poživljajoč in pozitiven vpliv tudi

na čustvenem nivoju. Krepi čutnost, zavestno doživetje in

sproščenost. Na umskem nivoju nam energija rdeče barve

posreduje moč volje, odločnost in vztrajnost. Rdeča pa prav

tako predstavlja strast, čustvenost in odločnost.

V naravi je v jesenskem času okoli Mihaelovega največ rdeče

barve – plodovi so polni ognja, barva je prešla iz rumene

proti oranžni, pa vse do rdeče.

Amorfno železo, kristal sugilit

Element Mihaela je amorfno (nekristalinično, neizoblikovano,

brez forme) železo (Mohorič in Kovačič, 2012). Poleti se v

krvi nakopičijo viški nezavednih sil človeka. Dagarin (2005,

str. 15) pravi, da poželenje in nagon pripelje do povišanja

je, kot bi bil na delu kozmični zdravnik, ki se loteva za nas krepke

terapije z železom, ki jo k vnetjem in vročini nagnjen organizem

nujno potrebuje.«

To svetleče in razpršeno meteorno železo, ki žvepleno atmosfero

Zemlje temeljito pomete, je Steiner (1923) imenoval

»Mihaelov meč«. Največja intenzivnost meteorskega dežja se

dogaja 7 krat 7 dni pred Mihaelovim – na dan svetega Lovrenca,

zato se imenujejo tudi ognjene »solze svetega Lovrenca«

ali Perzeidi (ker radiant meteorjev leži v ozvezdju Perzeja).

Cvetlica Gorska nebina

Gorska nebina (lat. Aster amellus) je roža Mihaelovega (Carey

in Large, 1989, str. 80). Gorska nebina je dobila ime po

njeni nebesno modri barvi. Visoka je okoli 40 cm. Cveti od

julija do oktobra – pozno v jesen. Zanjo je značilno, da vedno

raste na izpostavljenih sončnih in suhih legah, včasih v

samem grušču, gozdnih robovih, skalovju ali na suhih travnikih.

V Sloveniji jo najdemo na Krasu, pogosta pa je tudi v

notranjosti Slovenije.

18 Waldorfske novice


Waldorf drugod

Godijeva kolumna

Godi Keller Marina Nuvak

Waldorfska gimnazija

v Oslu je spet dobila

norveško priznanje

mladi raziskovalec leta

Waldorfska gimnazija v Oslu je s približno

500 dijaki postala ena najbolj zaželenih

šol v državi. Število prijavnic je dosti

večje, kot ima šola zmogljivosti. Čeprav nima nobenega

uradnega preverjanja, kot je matura, so dijaki te šole

na splošno na poti nadaljnjega izobraževanja, ki si ga

izberejo na evropskih fakultetah in kolidžih, zelo uspešni.

To nikakor ni prvič, da je šola zmagala na tekmovanju

za mladega raziskovalca leta.

Prvo nagrado je to leto dobil Jim Totland (19), ki je pisal

na temo učinka zračnega upora na žogo v gibanju. Žirija

je izjavila: 'To je konkretno, dobro napisano in raznoliko

delo, kjer je kandidat pokazal razumevanje fizike ter

sposobnost matematične analize na visokem nivoju.'

Poleg tega, da je prejel nagrado v višini 10 000 kron,

so Totlanda povabili, da se jeseni v Stockholmu udeleži

seminarja, povezanega s predstavitvijo Nobelove nagrade

za znanost.

Drugi dijak iz Waldorfske šole v Oslu je prejel prvo nagrado

za mlade raziskovalce leta na področju družbenih

ved. Juni Haugan Holden je pisal o življenju po letu 1945,

Norvežanov, ki so med drugo svetovno vojno pluli.

Ne samo to. Šola je dobila tudi drugo mesto na področju

humanističnih ved. Emil Wieringa Hildebrand je dobil

visoko pohvalo za svojo raziskavo 'Vloge populističnega

gibanja desnice na Madžarskem v neliberalni demokraciji'.

Drugo mesto si je delil s svojim sošolcem Valentinom

Cyrusom Gripom, čigar naslov je bil 'Paradise

lost – Angst and Ancestral Sin'.

Uspeh dijakov waldorfske šole je ponovno sprožil debate

o vrednosti izpitov, kajti lanskoletna dobitnica

evropske nagrade iz iste šole Olivia LYNCH je nagrado

dobila za svoje delo o tem, kako je naredila spektrafotometer,

pri čemer je uporabljala mobilno kamero in

program, ter primerjavo njegove učinkovitosti v primerjavi

z drago komercialno opremo.

Č E S T I T K E !

Vprašanja staršev

Drugačna pravila

Dragi Godi,

kaj narediti, če imajo starši drugih otrok ali stari starši pri sebi

doma drugačna pravila obnašanja kot mi?

Nekaj desetletij nazaj in vsa leta pred tem vzgoja otrok

sploh ni bila tako osebna ali privatna stvar, kot je to danes.

Odraščal sem v času, ko so obstajala pravila ali nenapisan

zakon o skoraj vseh podrobnostih glede vzgoje in

izobraževanja: kako se oblačiti, kako se striči, kako se obnašati

na avtobusu, kako nagovarjati starejše in tako dalje.

V takih okoliščinah do takega vprašanja najbrž sploh

ne bi prišlo. Celo tujci na cesti bi opozorili otroka, ki se ne

drži pravil in njihovo vmešavanje bi bilo splošno sprejeto,

tudi s strani staršev tega otroka.

To pa prav gotovo ni več tako danes. Večina modernih

staršev bi protestirala, če bi nekateri drugi odrasli želeli

popraviti njihovega otroka. Tujci nimajo nobene pravice,

da se vmešavajo v življenje mojega otroka. To je občasno

celo težava za učitelje ali, kot je omenjeno v vprašanju, za

sorodnike ali starše sošolcev.

Razvoj v smeri individualizma pri vzgoji gre v smeri vse

večje svobode za starše pri postavljanju svojih lastnih

pravil, ki se njim zdijo smiselna. To je v glavnem pozitivno.

Težavna stran tega pa je, da vzgoje nikoli ne moremo

omejiti na en dom z dvema ali enim staršem. Še vedno je

to družbena umetnost.

Da konkretno odgovorim na vprašanje, bi poudaril dve

stvari.

Prvo: Uporabite določene okoliščine za pogovor z odraslimi,

ki so povezani z življenjem otroka. Povejte svoje

mnenje toda pazljivo prisluhnite tudi mnenju nasprotne

strani. Morda boste prišli do soglasja glede ravnati z otroki

v dani situaciji.

Drugo: Poskusite sprejeti, da v drugih domovih veljajo

druga pravila. Povejte otrokom, da če na primer obiščejo

babico, morajo upoštevati pravila, ki jih postavi ona.

Toleranca ima svojo vrednost in ne spodkopava vaše avtoritete,

ampak vas morda spodbudi, da se bolj zavedate,

zakaj imate neko pravilo.

In zapomnite si: Tudi v takih situacijah je lahko v veliko

pomoč humor.

Waldorfske novice 19


Utrinki

OE Primorska

Prvi šolski dan

Andreja Japelj in Ana Marija Trkov, razredničarki

Prvič v šolo

TRIJE KORENJAKI,

TRIJE VESELI VANDROVČKI,

SO TORBICE VZELI

IN PRVIČ V ŠOLO ŠLI.

SO V ZVEZKE PISALI,

VELIKE ČRKE A – E – I,

NA PRSTE KAZALI,

DA ENA IN DVA JE TRI.

VSI TRIJE JUNAKI,

PA SO SANJALI VSE NOČI,

DA Z ZLATO RAKETO,

NA LUNO BODO ŠLI.

Janez Bitenc

Prvošolčki. 2 x 25 + 2 = 1. a in 1. b. Glave, okrašene

z venčki, nove torbice na ramenih, sončnice v

rokah, torta za posladek, nasmeh do ušes in prav

nič solz. Skupaj smo zakorakali v težko pričakovan dan,

ko je bil ravno pravi čas, da pomahamo vrtcu v slovo in se

usedemo v šolske klopi. Prvi šolski dan nama bo za vedno

ostal v lepem spominu in verjameva, da tudi vam, ljubi

prvošolčki in starši.

Palčke in malčke vodi

stezica v novo

šolo

Prvi šolski dan na

Waldorfski šoli Primorska

Letošnji prvi šolski dan je bil za vse naše

šolarje nekaj posebnega, saj jih je pot

peljala v nove šolske prostore, ki so jih

čez poletje skrbno urejali in pripravljali starši,

učiteljice in prijazni mojstri. Iz prijetne stare šole

v Bukovici, ki nam je ponudila prvi dom, smo se

preselili v svetlo in prostorno šolo v Ajdovščini,

kjer smo se kmalu prav lepo udomačili.

Posebej slovesen je bil ta dan za 15 prvošolcev.

Drugošolci, tretješolci in učiteljice smo jim pripravili

lep program s petjem, rajanjem, nagovorom in

obdarovanjem. Razredničarka je vsakega otroka

poklicala po imenu, ta je v spremstvu staršev pristopil

k slavoloku iz bršljana in sončnic, nato pa

čisto sam pogumno zakorakal skozenj k svoji učiteljici.

S sončnimi kitami v laseh in sončnimi rožami

v rokah so nato skupaj odšli k svoji prvi šolski

uri. Sledilo je veselo druženje ob torti, ki jo je bilo

dovolj za vse naše šolarje, starše, učiteljice … pa še

za palčke in vile jo je nekaj ostalo.

Naj začetno dobro razpoloženje in veselje do šole trajata

vseh devet let!

20 Waldorfske novice


Nives Bratina Furlan

OE Savinja

Jože Školc

Od Soče

do Save

Šola v naravi 6. razreda

Tale prelepa Marjetina risbica (Marjeta Privšek Štoka)

me je navdahnila, da sem za prvošolce sestavila pesmico,

ki jih je pospremila v prvi šolski dan:

Ko se je sonce zjutraj zbudilo in so zapeli ptički povsod,

so se otroci za roke prijeli in se odpravili urno na pot.

Kam pa?

Tja čez polja, skoz‘ gozdiček,

po stezici, čez mostiček,

na cvetoče travnike,

med metulje pisane.

Kdo pa povabil jih je na to pot?

Mavrica, sonček in sinje nebo,

najbolj pa srček, ki pravi tako:

»Zdaj si že velik, tako se mi zdi,

saj na vso moč se ti v šolo mudi!«

Aha … a v šolo gredo? Kaj pa v šoli bodo počeli?

Skupaj se bodo igrali in peli,

zakladke iskali, brali in šteli,

slikali, šivali in se lovili,

plezali, skakali, hiške gradili.

Kaj na tej poti otroci so sami?

O, to pa ne!

Če dobro pogledaš med pisane trate,

zagledal prijazne boš palčke bradate.

Palčke in malčke pa vodi stezica

v šolo, kjer čaka jih - učiteljica.

Nives Bratina Furlan

'Krasna si, bistra hči planin, …', se začnejo verzi

Gregorčičeve pesmi Soči. Ko smo prišli do izvira

Soče, smo recitirali zgornje vrstice, saj smo z

velikim navdušenjem občudovali »hči planin«. Izvir,

ki prihaja iz majhne jame, nas je povsem prevzel.

Pot do njega ni bila enostavna. Močno smo se morali

držati jeklenic, da nismo zgrmeli dol, na trde skale.

Uspeli smo premagati izziv in trud je bil poplačan.

Izvir Soče je bil naša prva točka šole v naravi v šestem

razredu. Otroci so ravno zaključili s počitnicami in za

en sam dan vstopili v novo učilnico, ko smo se že odpravili

na prvo šolo v naravi. Po ogledu izvira Soče smo

se odpravili proti Lepeni, kjer nas je čakalo kosilo. Za

triurni vzpon do Krnskih jezer smo se morali okrepčati

in si nabrati novih moči. Pot je hitro minila, saj so se

otroci med seboj pomenkovali o tem, kaj je kdo počel

med počitnicami, kje so bili in kakšne vragolije vse so

počeli. Ko smo obhodili zadnjo serpentino in prispeli

na vrh, se nam je odprl čudoviti razgled na dolino Lepene,

od koder smo začeli, in kar nekaj časa smo še občudovali

gore, ki so jo obdajale. Sledila je še kratka hoja

do koče, kjer smo si pripravili ležišča in se razveselili

okusne večerje. Hitro smo pojedli in se odpravili spat,

saj nas je naslednji dan čakala zelo dolga pot.

Naslednji dan nas je pričakalo hladno in sveže jutro,

ravno pravšnje za pohod na Krn. Pojedli smo obilen

zajtrk, si na rame naprtili vsak svoj nahrbtnik in se odpravili

za vodičem. Ko smo prišli do Krnskih jezer, smo

si v daljavi pogledali naš prvi cilj.

Waldorfske novice 21


Nekatere otroke je dolga pot precej presenetila, spet drugi so

imeli cmok v grlu, a nihče ni rekel ničesar. Močna volja in odločnost

sta nas vodili, da smo v treh urah in pol dosegli vrh.

Med potjo smo malo potarnali, a ko smo dosegli vrh in si

pogledali, koliko smo prehodili. Vsem otrokom se je narisal

nasmeh na obrazu, saj se je sleherni posameznik zavedal,

koliko je dosegel. A to še ni bilo vse …

S Krna smo se odpravili na Batognico, kjer smo si pogledali

rove in kaverne iz prve svetovne vojne. Učenci so pri tem

zelo uživali, saj smo se počutili kot vojaki, ki so prehajali iz

enega rova v drugega. Z vrha Krna nas je v nadaljevanju čakala

pot polna izzivov. Držati smo se morali poti tik ob steni,

saj je bil na drugi strani velik prepad. Po treh urah hoje

smo si vzeli daljši odmor za kosilo in si ogledali, kako dolga

pot smo že prehodili. Dobro nam je šlo, a do cilja še nismo

prispeli … Ko smo se okrepčali, smo si nadeli nahrbtnike, na

razbolele rame, noge so bile že precej težke, a smo vseeno

stisnili zobe in se podali za vodičem našemu cilju naproti.

Pot je bila lahna, od daleč so nas spremljali gamsi in tudi

kozorog nas je pozorno spremljal v »svojem kraljestvu«. Po

nekaj urah hoje se nam je na obzorju prikazala koča, ki se

je bleščala v zahajajočem soncu. Cilj smo imeli pred sabo,

samo tja smo še morali priti. Pot je postala vedno lažja, kar

pohiteli smo h koči, dokler je nismo dosegli in si močno oddahnili,

da smo končno dosegli tako želeni cilj. Hitro smo

se nastanili po ležiščih in se pripravili za večerjo, ki nas je

že pričakala na mizah. Bila je zelo dobra. Pri tem smeha in

veselja ni zmanjkalo. Utrujenost po dvanajstih urah hoje, 24

km prehojene poti, 1800 m vzpona in 1700 m spusta se na

našem razpoloženju ni poznala.

Zvečer, ko so se odpravili spat, smo si pogledali še žulje, jih

oblepili in si zaželeli lahko noč. Naslednji dan nas je čakal

samo še zaključek.

Pogled na Bohinjsko jezero nam je dal vedeti, da smo blizu

cilja in da se druženje z Waldorfsko šolo Gorenjska bliža

koncu. Po zajtrku smo si želeli samo eno: priti kar se da hitro

do jezera in se vsaj oprati s sebe pot, ki se nam je nabral

po vseh teh naporih. Po treh urah in pol so se naše želje

uresničile. Osvežujoča voda nam je zelo prijala, kasneje pa

še pica, ki smo jo imeli za kosilo-nagrado. Vmes smo si še

ogledali izvir Save in občudovali visok slap, ob katerem je

tudi France Prešern dobil navdih za svojo mojstrovino. Šole

v naravi je bilo konec. Čakala nas je samo še pot domov.

Ko sem po poti razmišljal, kaj vse smo dosegli, se kar nisem

mogel otresti misli, da nam je uspelo otroke pripeljali do

spoznanja, da zmorejo ogromno, če le vložijo dovolj truda.

Nekateri so na tej poti samostojno hodili, drugi so potrebovali

nekaj učiteljeve pomoči in spodbude, a na koncu smo vsi

skupaj zmogli doseči cilj, kot je največkrat tudi v življenju.

Nekdo zmore samostojno hoditi po svoji življenjski poti,

drug pa potrebuje nekoga, da mu pri tem pomaga. Pri tem

imamo pomembno vlogo tudi odrasli, kot učitelji in starši.

Samo verjeti je potrebno v otroke.

22

22 Waldorfske novice


Waldorfske iniciative

Zavod za razvoj waldorfskih šol

in vrtcev - zveza

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

ZAVOD ZA RAZVOJ WALDORFSKIH ŠOL IN VRTCEV - Zveza

01 434 55 77

041 459 199 (ga. Vera Grobelšek – vodja izobraževanja)

051 304 406 (ga. Manca Biber – založba, šola za starše Godija Kellerja,

delavnice in predavanja za strokovno ter splošno javnost, koordinacija

aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, projekti)

zavod@waldorf.si

www.waldorf.si

Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev

aktivnosti Godija Kellerja v Sloveniji, na Hrvaškem

in v Italiji: Godi Keller - S srcem v šoli)

Waldorfska šola Ljubljana

Waldorfski vrtec, osnovna šola, gimnazija

in glasbena šola

Streliška 12, 1000 Ljubljana

01 434 55 70 info@waldorf.si

www.wsl.si @WSLjubljana

Waldorfski vrtec Jutranja Zarja – Kranj

Struževo 14j, 4000 Kranj

041 617 868 info@waldorf.si

www.wsl.si Waldorfski Vrtec Kranj

OE Savinja

Waldorfski vrtec in osnovna šola

Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec

03 777 30 20 tajnistvo@waldorf-savinja.si

www.waldorf-savinja.si @savinja.Waldorf

OE Celje

Waldorfski vrtec Celje

Breg 3, 3000 Celje

041 324 323 info@waldorfski-vrtec-celje.si

www.waldorfski-vrtec-celje.si

Waldorfski vrtec Celje

OE Gorenjska

Waldorfski vrtec čebelica in

osnovna šola Radovljica

Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica

041 415 726 gorenjska@waldorf.si

waldorf-gorenjska.si @waldorfgorenjska

Waldorfski vrtec Sončnica

U. Viktorja Kejžarja 35, 4270 Jesenice

041 464 688 gorenjska@waldorf.si

waldorf-gorenjska.si @VrtecSoncnica

OE Primorska

Waldorfska šola Primorska

Cesta 5. Maja 6, 5270 Ajdovščina

051 495 686 waldorfskasola.primorska@waldorf.si

www.waldorf-primorska.si

@waldorfska.sola.primorska

Waldorfski vrtec Kresnica

Bukovica 65, 5293 Volčja Draga

040 438 312 w.vrtec.go@gmail.com

www.waldorf-primorska.si

@WaldorfskiVrtecKresnicaNaGoriskem

Waldorfski vrtec Zlata Ptica

Ustje 70, 5270 Ajdovščina

031 578 358 waldorfajdovscina@gmail.com

waldorf-ajd-go.blogspot.com

@VrtecZlataPtica

OE Pomurje

Waldorfski vrtec Pomurje

Zadružna ulica 5, Černevalci, 9000 Murska Sobota

031 353 694 info@waldorfpomurje.si

www.waldorfpomurje.si

@WaldorfskiVrtecPomurje

Inštitut Sofijin izvir Maribor

Zasebni Waldorfski vrtec Studenček

Valvasorjeva ulica 94, 2000 Maribor

02 62 00 608 wrtec.studencek@sofijinizvir.si

www.sofijinizvir.si @waldorfski.vrtec

Waldorfske novice 23

More magazines by this user
Similar magazines