Waldorfske novice - Jesen 2018

Medtem ko v Veliki Britaniji testirajo že šestletnike pa tisti
na Finskem s šolanjem še niti začeli niso. Ko začnejo,
pa je samo učitelju zaupano, da presodi, kdaj bo ovrednotil
njihovo znanje. Nihče, niti znotraj, niti zunaj šole ne
zahteva od njega, da to dela na njegov način in po njegovem
urniku. In nihče ne uporablja podatkov za razvrščanje
ali pritisk na šole.
Za razliko od šol v Veliki Britaniji, kjer imajo šole menedžerje
za urejanje podatkov, kjer nekaterim učiteljem
narekujejo, s kakšne barve svinčniki morajo označevati,
in kjer občasno pregledajo priprave, da zagotovijo, da so
učni nameni pravilno zastavljeni. Učitelji morajo ponekod
pisati priprave za vsako učno uro. Za ves ta čas bi lahko
bolje izrabili denar in energijo.
Učitelji začnejo svoj poklic opravljati z velikim navdušenjem.
Izbrali so ga iz pravih razlogov. Zaupati jim moramo
in obdržati živo to njihovo navdušenje. Zato pa jim
moramo dati orodja in čas, ki ga potrebujejo, da si po
težkem delu odpočijejo. Če jih ne obremenimo z zadolžitvami,
ki ne koristijo ne njim ne njihovim učencem, bodo
lahko bolje opravljali svoje delo.
Kar družba na Finskem naredi, morda bolje kot katera
koli druga, je, da skrbijo drug za drugega, se spoštujejo in
si zaupajo. Če bi obiskovalci, zakonodajalci in kritiki lahko
vzeli eno lekcijo od finskega šolskega sistema, bi bila
ta tista.
John Hart je vodilni učitelj digitalnega učenja v Helsinkih.
Članek je vzet iz yourOT.com in je bil
objavljen v časopisu The Guardian
Širimo obzorja
Duhovno ozadje
Mihaelovega
Duhovne potrebe človeka
V slovenskem jeziku poznamo izraz, ki to notranje
dogajanje ponazarja. To je svetek in svetkovanje, ki
je drugi izraz za praznovanje. Beseda izvira iz praslovanskega
jezika, iz korena svent, kar pomeni svet.
Od tod tudi izraz posvetiti, svetost, svetloba. Praznik
(svetek) je namenjen duhovnim potrebam človeka.
Prazniki so vedno povzdigovali človeško življenje,
dajali so mu poseben, vzvišen pomen (Mohorič in
Kovačič, 2012). V nenehni borbi za obstoj in usmerjenosti
v zadovoljitev najnujnejših osebnostnih potreb,
je praznik pomenil svetlo točko (svetek) v življenju
posameznika, družine, skupnosti, naroda. To so trenutki,
ko se posvetimo zares pomembnim stvarem
v življenju, poslušamo drug drugega, imamo čas za
medsebojno toplino v družini, s prijatelji in seboj.
Praznik je čas, ko se odpremo svojim najglobljim hotenjem,
ki čakajo v srcu, da se izrazijo. Ko to storimo,
v nas posvetita luč in ljubezen iz duhovnih globin.
Ko razumemo skriti pomen praznikov, postane tudi
naš odnos do praznovanja drugačen, poln spoštovanja
in lastnega truda, da bi mu sami dali pravo
vsebino.
Od naše lastne volje je odvisno, ali bomo praznike
spustili v svoje življenje ali ne. Kot pravi pregovor:
«Če praznike zapustiš, prazniki zapustijo tebe.» (Birsa,
1999)
Jesenska praznovanja
V waldorfski pedagogiki poznamo najpomembnejše
praznike zime, pomladi, poletja in jeseni. Ko Steiner
(1923) opisuje praznike in dihanje zemlje, govori o
Božiču kot najpomembnejšem prazniku zime, ko se
slavi rojstvo odrešenika. Govori tudi o Veliki Noči
kot najpomembnejšem prazniku pomladi, ko se slavi
10 Waldorfske novice