Waldorfske novice - Jesen 2018

Mihael!
Duh zmagoviti.
Preženi s plamenom nemoč
duš neodločnih.
Samoljubje sežgi,
sočutje zaneti.
Nesebičnost
kot tok da življenju
Človeštvu postane vir
novega rojstva v duhu.
Simboli v povezavi z Mihaelovim
Praznik svetega Mihaela je prvi izmed treh tradicionalnih
praznikov, ki preko prispodob (simbolov) pripravlja otroke
na praznovanje Božiča (Mathiese, 2003). Mihaelovo se v vrtcu
praznuje 29. septembra, v manjši skupini brez staršev.
Praznovanje je osredotočeno na mizo, polno jesenskih dobrot,
mize pa so okrašene s pisanim jesenskim listjem ter
sončnicami, na sredini mize pa stoji ikona svetega Mihaela
(Jaffke, 2011).
Mihaela najdemo opisanega v Svetem pismu kot borca s satanom.
Mihael je pomočnik vseh ljudi, opogumlja nas v boju
z zlim, s silami, ki se nam postavljajo po robu. Številne poslikave
ga prikazujejo, kako se bori z zmajem, namesto zmaja
je velikokrat naslikan hudič. Na vseh slikah, ki uprizarjajo
dejanski pomen teh simbolov, je naslikan zmaj, ki ne leži
mrtev pod Mihaelovimi nogami, temveč je samo premagan,
njegova silna moč je vklenjena. Ko premaguje zlo in ga zadržuje
v njegovih mejah, pomaga ljudem ustvariti prostor, v
katerem bodo lahko delovali.
Vitezov boj na Zemlji in boj svetega Mihaela v nebesih sta
metafori za človeške lastnosti, ki imajo največje vrednosti.
Obe izražata pogum in jasnost misli. To sta lastnosti, ki jih
potrebujemo pri premagovanju sebičnosti, strahopetnosti
in dvoličnosti (Mathisen, 2003).
Pri praznovanju Mihaelovega se srečamo z veliko simbolov,
ki so metafore različnih procesov, ki se dogajajo okoli nas.
Poleg svetega Mihaela in svetega Jurija, lahko v času Mihaela
srečamo simbole: Mihaelov meč, Mihaelova zvezda, Mihaelova
sveča, Mihaelova sulica, Mihaelov ščit, zmaj, Mihaelova
tehtnica, Mihaelovo ogrinjalo, Mihaelov železni meč… V
spodnjem poglavju opisujem pomen tistih, ki jih najbolj pogosto
srečujemo in iz katerih so izpeljani tudi ostali simboli.
Otrokom teh simbolov ne razlagamo. Otroci morajo postopno
spoznati, da obstaja na tem svetu dobro in slabo in to
so sposobni šele ko napolnijo približno devet let. Šele takrat
so sposobni razumeti, da obstaja smrt. Pred tem pa morajo
otroci živeti v prepričanju, da je svet dober in preko pravljic
spoznavati osnovne elemente, kaj je prav in kaj ne. Tako si
otroci postopno ustvarjajo lastno moralno osnovo za nadaljnje
življenje. V tem je tudi razlog, da jim pravljice preberemo
večkrat in jih nato pustimo, da se z naukom pravljice
ponotranjijo in jo poskušajo dojeti na svoj način.
Zmaga svetega Mihaela (Raphael, 1518)
Meč, sulica, ščit
Steiner (1923) opisuje sliko viteza z obrazom, ki ga je ustvaril
sij sonca. Viteza, ki ima pozitivno naravnan pogled. V rokah
ima plameneči meč, ki je bil staljen in zopet ustvarjen
iz meteornega železa vesolja. Tudi v nekaterih umetniških
upodobitvah se sveti Mihael prikazuje kot mlad, mil vojščak,
ogrnjen z ogrinjalom v škrlatni barvi, z mečem v roku.
Grčič (2006, str. 9) pravi: »Meč pogosto simbolizira človeški
jaz. Rezilo meča je dvorezno in je lahko v službi dobrega
in zla. Človek lahko rezilo lastnega mišljenja usmeri proti nebu in
doseže jasne misli za lastno in obče dobro, lahko pa jo usmeri proti
zemlji in izkoristi moč inteligence tako, da na zelo prefinjen način
zadovoljuje svoje egoistične potrebe in želje, ki pogosto niso v dobro
vseh, čeprav kratkoročno lahko izgleda, da so.« Steiner (1923)
pravi: »V borbi se Mihael pojavi sam, vendar se pojavlja z
mečem, ki kaže na višjo človeško naravo.«
V nekaterih umetniških upodobitvah nosi Mihael v roki
sulico.
Mohorič in Kovačič (2012) pravita: »Sulica simbolizira smer,
fokus, cilj, razmišljanje Vse prevečkrat se nam namreč dogaja, da
Waldorfske novice 15