Waldorfske novice - Jesen 2018

Waldorf drugod
Godijeva kolumna
Godi Keller Marina Nuvak
Waldorfska gimnazija
v Oslu je spet dobila
norveško priznanje
mladi raziskovalec leta
Waldorfska gimnazija v Oslu je s približno
500 dijaki postala ena najbolj zaželenih
šol v državi. Število prijavnic je dosti
večje, kot ima šola zmogljivosti. Čeprav nima nobenega
uradnega preverjanja, kot je matura, so dijaki te šole
na splošno na poti nadaljnjega izobraževanja, ki si ga
izberejo na evropskih fakultetah in kolidžih, zelo uspešni.
To nikakor ni prvič, da je šola zmagala na tekmovanju
za mladega raziskovalca leta.
Prvo nagrado je to leto dobil Jim Totland (19), ki je pisal
na temo učinka zračnega upora na žogo v gibanju. Žirija
je izjavila: 'To je konkretno, dobro napisano in raznoliko
delo, kjer je kandidat pokazal razumevanje fizike ter
sposobnost matematične analize na visokem nivoju.'
Poleg tega, da je prejel nagrado v višini 10 000 kron,
so Totlanda povabili, da se jeseni v Stockholmu udeleži
seminarja, povezanega s predstavitvijo Nobelove nagrade
za znanost.
Drugi dijak iz Waldorfske šole v Oslu je prejel prvo nagrado
za mlade raziskovalce leta na področju družbenih
ved. Juni Haugan Holden je pisal o življenju po letu 1945,
Norvežanov, ki so med drugo svetovno vojno pluli.
Ne samo to. Šola je dobila tudi drugo mesto na področju
humanističnih ved. Emil Wieringa Hildebrand je dobil
visoko pohvalo za svojo raziskavo 'Vloge populističnega
gibanja desnice na Madžarskem v neliberalni demokraciji'.
Drugo mesto si je delil s svojim sošolcem Valentinom
Cyrusom Gripom, čigar naslov je bil 'Paradise
lost – Angst and Ancestral Sin'.
Uspeh dijakov waldorfske šole je ponovno sprožil debate
o vrednosti izpitov, kajti lanskoletna dobitnica
evropske nagrade iz iste šole Olivia LYNCH je nagrado
dobila za svoje delo o tem, kako je naredila spektrafotometer,
pri čemer je uporabljala mobilno kamero in
program, ter primerjavo njegove učinkovitosti v primerjavi
z drago komercialno opremo.
Č E S T I T K E !
Vprašanja staršev
Drugačna pravila
Dragi Godi,
kaj narediti, če imajo starši drugih otrok ali stari starši pri sebi
doma drugačna pravila obnašanja kot mi?
Nekaj desetletij nazaj in vsa leta pred tem vzgoja otrok
sploh ni bila tako osebna ali privatna stvar, kot je to danes.
Odraščal sem v času, ko so obstajala pravila ali nenapisan
zakon o skoraj vseh podrobnostih glede vzgoje in
izobraževanja: kako se oblačiti, kako se striči, kako se obnašati
na avtobusu, kako nagovarjati starejše in tako dalje.
V takih okoliščinah do takega vprašanja najbrž sploh
ne bi prišlo. Celo tujci na cesti bi opozorili otroka, ki se ne
drži pravil in njihovo vmešavanje bi bilo splošno sprejeto,
tudi s strani staršev tega otroka.
To pa prav gotovo ni več tako danes. Večina modernih
staršev bi protestirala, če bi nekateri drugi odrasli želeli
popraviti njihovega otroka. Tujci nimajo nobene pravice,
da se vmešavajo v življenje mojega otroka. To je občasno
celo težava za učitelje ali, kot je omenjeno v vprašanju, za
sorodnike ali starše sošolcev.
Razvoj v smeri individualizma pri vzgoji gre v smeri vse
večje svobode za starše pri postavljanju svojih lastnih
pravil, ki se njim zdijo smiselna. To je v glavnem pozitivno.
Težavna stran tega pa je, da vzgoje nikoli ne moremo
omejiti na en dom z dvema ali enim staršem. Še vedno je
to družbena umetnost.
Da konkretno odgovorim na vprašanje, bi poudaril dve
stvari.
Prvo: Uporabite določene okoliščine za pogovor z odraslimi,
ki so povezani z življenjem otroka. Povejte svoje
mnenje toda pazljivo prisluhnite tudi mnenju nasprotne
strani. Morda boste prišli do soglasja glede ravnati z otroki
v dani situaciji.
Drugo: Poskusite sprejeti, da v drugih domovih veljajo
druga pravila. Povejte otrokom, da če na primer obiščejo
babico, morajo upoštevati pravila, ki jih postavi ona.
Toleranca ima svojo vrednost in ne spodkopava vaše avtoritete,
ampak vas morda spodbudi, da se bolj zavedate,
zakaj imate neko pravilo.
In zapomnite si: Tudi v takih situacijah je lahko v veliko
pomoč humor.
Waldorfske novice 19