Waldorfske novice - Jesen 2018
Letnik XIV, številka 3 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XIV, številka 3
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nives Bratina Furlan
OE Savinja
Jože Školc
Od Soče
do Save
Šola v naravi 6. razreda
Tale prelepa Marjetina risbica (Marjeta Privšek Štoka)
me je navdahnila, da sem za prvošolce sestavila pesmico,
ki jih je pospremila v prvi šolski dan:
Ko se je sonce zjutraj zbudilo in so zapeli ptički povsod,
so se otroci za roke prijeli in se odpravili urno na pot.
Kam pa?
Tja čez polja, skoz‘ gozdiček,
po stezici, čez mostiček,
na cvetoče travnike,
med metulje pisane.
Kdo pa povabil jih je na to pot?
Mavrica, sonček in sinje nebo,
najbolj pa srček, ki pravi tako:
»Zdaj si že velik, tako se mi zdi,
saj na vso moč se ti v šolo mudi!«
Aha … a v šolo gredo? Kaj pa v šoli bodo počeli?
Skupaj se bodo igrali in peli,
zakladke iskali, brali in šteli,
slikali, šivali in se lovili,
plezali, skakali, hiške gradili.
Kaj na tej poti otroci so sami?
O, to pa ne!
Če dobro pogledaš med pisane trate,
zagledal prijazne boš palčke bradate.
Palčke in malčke pa vodi stezica
v šolo, kjer čaka jih - učiteljica.
Nives Bratina Furlan
'Krasna si, bistra hči planin, …', se začnejo verzi
Gregorčičeve pesmi Soči. Ko smo prišli do izvira
Soče, smo recitirali zgornje vrstice, saj smo z
velikim navdušenjem občudovali »hči planin«. Izvir,
ki prihaja iz majhne jame, nas je povsem prevzel.
Pot do njega ni bila enostavna. Močno smo se morali
držati jeklenic, da nismo zgrmeli dol, na trde skale.
Uspeli smo premagati izziv in trud je bil poplačan.
Izvir Soče je bil naša prva točka šole v naravi v šestem
razredu. Otroci so ravno zaključili s počitnicami in za
en sam dan vstopili v novo učilnico, ko smo se že odpravili
na prvo šolo v naravi. Po ogledu izvira Soče smo
se odpravili proti Lepeni, kjer nas je čakalo kosilo. Za
triurni vzpon do Krnskih jezer smo se morali okrepčati
in si nabrati novih moči. Pot je hitro minila, saj so se
otroci med seboj pomenkovali o tem, kaj je kdo počel
med počitnicami, kje so bili in kakšne vragolije vse so
počeli. Ko smo obhodili zadnjo serpentino in prispeli
na vrh, se nam je odprl čudoviti razgled na dolino Lepene,
od koder smo začeli, in kar nekaj časa smo še občudovali
gore, ki so jo obdajale. Sledila je še kratka hoja
do koče, kjer smo si pripravili ležišča in se razveselili
okusne večerje. Hitro smo pojedli in se odpravili spat,
saj nas je naslednji dan čakala zelo dolga pot.
Naslednji dan nas je pričakalo hladno in sveže jutro,
ravno pravšnje za pohod na Krn. Pojedli smo obilen
zajtrk, si na rame naprtili vsak svoj nahrbtnik in se odpravili
za vodičem. Ko smo prišli do Krnskih jezer, smo
si v daljavi pogledali naš prvi cilj.
Waldorfske novice 21