Waldorfske novice - Jesen 2018

ko bodo ideje za igro in načrtovanje le-te z drugimi, prišle iz
njegove notranjosti.
Socialna pripravljenost – Otrok pokaže socialne spretnosti
za delovanje v skupini. Socialna pripravljenost »vključuje
učenje, da svoje lastne interese uskladiš s tistimi drugih (z
učiteljevo pomočjo) in samo poslušaš, pomeni, da namenoma
zadržiš aktivnost svojih rok in nog. Na tej stopnji mora
potrebo po posnemanju kot osnovno spodbudo za samostojno
delovanje nadomestiti poslušanje kaj pravi učitelj. Z
drugimi besedami, ko se umika otrokovo prirojeno, instinktivno
oponašanje, so njegove namere vse bolj dovzetne za
vodenje govorjene besede odraslih. Socialna pripravljenost
se na splošno pojavi kasneje kot intelektualna in jo otrok
običajno popolnoma usvoji med sedmim in osmim letom.«
(Glöckler)
Verbalne spretnosti – Za ta leta je značilno rimanje in spreminjanje
tempa govora in pesmi. Starejši vrtčevski otrok
lahko pri zbornem govorjenju verzov ali petju pesmi zaostaja
za ali prehiteva tempo učitelja. Otroka, ki je pripravljen za
v šolo, je mogoče voditi z govorom, ne potrebuje modela, ki
bi ga posnemal. »Praviloma zmorejo otroci, pripravljeni na
šolo, peti in jasno izgovarjati vse glasove, ponoviti pravljice
s pravilnimi stavki in na mnogo različnih načinov izraziti
tisto, kar želijo v pogovoru povedati. (Glöckler)
Otrok razume, kar mu rečemo (jezik dojemanja) in ima sposobnost,
da se izrazi (jezik izražanja).
Čustvena zrelost / obnašanje – otrok kaže vedno večjo sposobnost,
da, iz spoštovanja do potreb skupine, da na stran
osebne želje in vzgibe. Videti je mogoče njegovo nastajajočo
zrelost in neodvisnost. Okrepljene so pozornost, osredotočenost
in spretnost poslušanja. V rasti samozavedanja lahko
otroci celo izključijo ostale iz igre.
Risanje – Proste risbe vključujejo upodobitev osebe. Elementi
na sliki (osebe, strukture, drevesa in življenje rastlin
…) dajejo občutek »prizemljenosti«, z zavedanjem tega kaj
je zgoraj/spodaj in simetrije levo/desno.
Zaznavne spretnosti – Otrok se zaveda in je sposoben risati
geometrijske oblike (kvadrat in like z diagonalami). Lahko
preriše forme, ki mu jih je pokazal odrasel človek.
Napotki za ugotavljanje
pripravljenosti za vstop v šolo
Telesna razmerja in značilnosti
Glava v razmerju s telesom 1:6
Izguba otroške maščobe in velikega trebuščka
Prva raztezna rast nog
Pas in vrat se vgravirata v telo.
Vidni sklepi (členki) in pogačici namesto jamic
Lok na stopalih
Individualizirane obrazne poteze namesto otroških
potez (pri otroku, ki ni prebolel otroških bolezni, je
lahko ta razvoj zadržan)
S krivulja v hrbtenici
Drugi zobje
Običajno naj bi otrok v prvem razredu že izgubil vsaj en
mlečni zob (če sta bila oba starša počasna pri izgubljanju
zob, pri tem otroku ta faktor naj ne bi imel tako velike
teže pri presojanju)
Fizične sposobnosti
Hoja naprej po gredi, hlodu (ali črti);
Ujemanje in metanje žoge;
Skakanje po eni ali drugi nogi;
Skakanje kot zajček (obe nogi skupaj);
Običajna hoja v križnem vzorcu (ko stopi z eno nogo
naprej, zaniha nasprotno roko);
Hoja po stopnicah z izmenjavo nog na vsaki stopnici;
Vezanje vozlov in včasih metuljčkov; zapenjanje svojih
oblačil z gumbi in zadrgam;i
Spretna uporaba prstov (šivanje, pletenje s prsti, igranje
prstnih iger …);
Ima uveljavljeno dominanco (dominanca oko/roka je
najbolj pomembna), čeprav le-ta morda ne bo trdno
uveljavljena še do devetega leta;
Ni prekomerno nemiren ali otopel;
Pri rokovanju ima palec ločen od drugih prstov in ne
ponudi celo dlan;
Socialno/čustven razvoj
Otrok, ki je pripravljen za šolo, razvija občutke za potrebe
drugih – socialno zavedanje, narediti nekaj za druge, ciljno
usmerjena igra – planira, dobro razmisli o stvareh, pri
igri ne potrebuje predmetov (igro lahko zdaj vizualizira,
namesto da bi moral zbrati mnogo predmetov, kot to počno
mlajši otroci; to kaže na ločitev zamisli – notranji svet,
od zaznave – zunanji svet); začenja ohranjati prijateljstva;
igra konjev in psov (pokaže pripravljenost za avtoriteto v
prvem razredu, ko uboga učitelja);
Waldorfske novice 7