Waldorfske novice - Jesen 2018
Letnik XIV, številka 3 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XIV, številka 3
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Širimo obzorja
John Hart Marina Nuvak
Velika lekcija, ki smo jo dobili od
najboljšega šolskega sistema na svetu -
zaupajte svojim učiteljem
Finski šolski sistem je visoko čislan toda njegov
pravi uspeh je v nivoju odgovornosti in avtonomije,
ki je dana učiteljem pri njihovem delu. Finska ima
enega najboljših izobraževalnih sistemov na svetu. Kaj se
lahko Velika Britanija od nje nauči?
Le redko pri poročilih ne slišimo česa o finskem izobraževanju,
bodisi da so to izredni Piza rezultati, kako ti isti rezultati
padajo, kako upadajo rezultati pri tradicionalnih predmetih,
o predmetih, kjer rezultati ne upadajo, ali o tem po čem
so finski učitelji posebni.
Dve leti sem kot učitelj delal v Angliji, preden sem se pred
osmimi leti preselil na Finsko. Moji kolegi v Veliki Britaniji
so mi stali ob strani in zaupano mi je bilo vodenje aktiva. Nisem
hotel oditi, toda tako močno me je vleklo domov k moji
ženi, da sem se odpravil.
Na Finskem visoko cenijo svoj izobraževalni program in država
je začela svoj model izvažati v svet. Večina tistega, kar
je bilo o tem napisanega, se je razumljivo osredotočalo na
program, toda nekako poenostavljeno je razmišljati v tako
ozkih okvirjih. Etos šol in družb v katerih je program vpeljan
je prav tako pomemben.
Črnogledneži bi lahko rekli, da je zaradi demografskih razlik
med Finsko in na primer Veliko Britanijo, primerjava
izobraževalnega programa nesmiselna. Finska populacija je
homogena; le 5 % prebivalcev se je rodilo izven dežele in ne
govorijo ne finsko, ne švedsko. Zaradi tega je manj pritiska
na šole, da bi mašile jezikovni in kulturni prepad, kakršen
obstaja drugod, a to je le pol zgodbe. Ekonomska homogenost
populacije in pravičnost družbe, ki se odraža v njihovih
šolah, je Finski pomagala do njenega uspeha. In ta ni omejen
le na izobraževanje.
Finska ima najnižjo plačno neenakost od vseh držav v EU,
medtem ko ima Veliki Britaniji najvišjo. Število revnih otrok
je v Veliki Britaniji dvakrat višje kot na Finskem. Če hočejo
zakonodajlci v Veliki Britaniji izboljšati rezultate izobraževanja
za vse, bi morali začeti s tem, da premostijo te vrzeli,
namesto da v šole uvedejo več gimnazij. V resnici je veliko
vlogo v izboljšanju finskega izobraževanja igralo to, da so
se znebili šol enakovrednih gimnazijam in uvedli resnično
popoln sistem.
Toda izenačevanje je v Veliki Britaniji nepredstavljivo. Celo
stranka laburistov bi nasprotovala poskusom, da se resnično
izenači sistem tudi v šolah kot so Eton in Harrow. Toda
enkost ni edina stvar, ki jo je uvedel finski izobraževalni
sistem.
Veliko je narejenega na strogi selekciji kandidatov za učitelje.
In medtem ko je pridobitev poklica učitelja zelo kompetitivne
narave, pa pogoji v katerih učitelji tam delajo in etos
šol zelo pomembno prispeva k temu, da učitelejem in učencem
omogoči, da uspevajo. In vse to je odvisno od zaupanja.
Učiteljem na Finskem je naložena velika odgovornost in
jim je dovoljena neomejena svoboda v tem kaj in kako učijo.
Njihov nastop ne nadzorujejo ali ocenjujejo. Nasprotno,
vsakoletne debate med ravnatelji šol o razvoju dajejo učiteljem
povratne informacije za njihovo oceno lastnih vrlin in
slabosti. Tudi natančnih načrtov od njih ne pričakujejo. Ideja,
da naj bi učitelj pripravil dokazilo kaj v razredu dela, je
absurdna. Vsak učitelj si naredi pripravo, zase in za učence,
ampak za nikogar drugega.
Waldorfske novice 9