Revija Svitanje - Zima 2018

S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture
zavedanja
031 737 003 revija@svitanje.si
www.svitanje.si
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
UREDNIŠKI ODBOR:
Monika Brinšek, Aci Urbajs,
Breda Medvešček
STROKOVNI SODELAVCI:
Maja Klemen Cokan, Franc Vehar,
Breda Medvešček, Matjaž Jež,
Radovan Šuman, Brane Žilavec,
Mario Čuletić
SLIKOVNI MATERIAL:
Breda Medvešček, Brane Žilavec,
Matjaž Jež, Mario Čuleti,
Maja Klemen Cokan,
Radovan Šuman, arhiv Parsival
NASLOVNICA:
Janja Kokalj
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik, Nina Kociper
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 737 003
DŠ: 94313008
IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
LETNA NAROČNINA: 22 €
Za društva, ki revijo naročijo za
vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,
je letna naročnina 14 €
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Utrinki4
Ob 20-letnici organizirane biodinamike
na Goriškem 4
Biodinamika v praksi 6
Podnebne spremembe in biodinamika 6
Od zrna do kruha 8
Tople jeseni so poguba za čebelje družine? 9
O biodinamiki 10
Zdravje11
5 razlogov, zakaj je pletenje dobro za vas 11
Antropozofski pogledi na zdravljenje diabetesa12
Širimo obzorja 14
Golgotski misterij:
Najbolj pomemben dogodek
v razvoju Zemlje in človeštva 14
Nasveti20
Kaj je Setveni koledar Marije Thun? 20
Nasvet po koledarju Marije Thun 21
Izobraževanja22
Evritmijski impulz v Sloveniji in na Hrvaškem 22
Društva24
Revijo Svitanje lahko naročite:
revija@svitanje.si
Letna naročnina znaša 22 €.
svitanje.si/narocilo
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali
posameznih delov je dovoljen le s pisnim
dovoljenjem uredništva.
www.svitanje.si
2
ISSN 1854-1739

UVODNIK
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi prijatelji,
ob koncu leta je vedno dobro, da naredimo nekakšen
intimni pogled na leto, ki se izteka. Kaj nam
je uspelo uresničiti, kaj bi želeli, pa nam nekako ni
uspelo, in česa se sploh lotili nismo, čeprav bi se
morali. Verjamem, da smo se vsi trudili po najboljših
močeh, a leto hitro mine in človek bi si želel, da
bi zmogel narediti še več.
V teh dneh, na trenutke obsijanih s soncem, se lahko
človek prijazneje ozre na vse tisto, česar mu ni
uspelo uresničiti. Zmore se nasmehniti in si obljubiti,
da bo prihodnjič na podobne izzive bolje
pripravljen.
Delo, ki smo si ga kot biodinamiki, waldorfski učitelji,
antropozofi zadali, ni enostavno. Človek vedno
znova odkrije, da obstaja vrsta stvari, ki se jih še
ni lotil.
Seveda je dobro, da skrbimo za naravo, za ločevanje
odpadkov, da se izogibamo pesticidom in plastiki
in da v tem duhu vzgajamo naše otroke. Po trditvah
nekaterih strokovnjakov je za to že skrajni čas!
Razmišljanje o posledicah človekovega nespametnega
ravnanja in ceni, ki jo bo človeštvo za to plačalo,
si lahko preberete v tej številki revije. Sama
želim verjeti, da noben trud ni zaman in da ni prepozno.
Tudi če je osveščenih ljudi (pre)malo, moramo
vztrajati in ne smemo dovoliti, da nas prepričajo,
da je vse zaman.
Vsi smo torej v tej skrbi povezani, zato me še posebno
veseli, ko vidim, da se vezi med waldorfsko
šolo in biodinamiki vedno bolj prepletajo. Razveselil
me je članek o sodelovanju med biodinamičarko
in enoto Waldorfske šole v Žalcu.
Preberete lahko tudi razmišljanje bidinamičnega
kmeta, vinarja, o antropozofiji in biodinamiki.
Za vse čebelarje pa bo prav gotovo zanimivo, kaj
se je v zadnjih treh mesecih dogajalo v svetu čebel.
Izvedeli boste tudi razloge, zakaj je pletenje dobro
za vas.
V rubriki Širimo obzorja načenjamo novo temo,
Golgotski misterij, najbolj pomemben dogodek v
razvoju Zemlje in človeštva.
Za vse tiste, ki vas vznemirja in navdušuje nova
umetnost gibanja – evritmija, ki jo je Rudolf Steiner
uvedel na prvi waldrofski šoli, pa bo prav gotovo
zanimivo branje o štiriletnem študiju, ki se je zaključil,
hkrati pa se je že začelo novo študijsko leto,
tokrat samo v Zagrebu
Vabljeni, seveda, da pokukate še na drugo stran revije.
Verjamem, da boste tudi tam našli veliko zanimivega
branja.
V imenu uredniške skupine vam želim vesele praznike,
v novem letu pa dobro letino ter obilo zdravja
in zadovoljstva v zavetju vaših dragih!

4
UTRINKI
Ob 20-letnici organizirane
biodinamike na Goriškem
Breda Medvešček
20. decembra letos mineva dvajset let od
uradnega začetka organizirane biodinamike
na Goriškem. Ustanovitev Delovne skupnosti
Ajda Goriška pod okriljem Društva za biološkodinamično
gospodarjenje Ajda Vrzdenec, ki ga
je takrat in še leta za tem vodila Meta Vrhunc,
je na Primorskem zagotovo pomenila začetek
sprememb v pojmovanju načina pridelave
vrtnin, poljščin, sadja, tudi grozdja. Od tu
do globlje spremembe načina razmišljanja
o bistvu biodinamičnega kmetovanja oz.
gospodarjenja je moralo preteči še kar nekaj
pridelovalnih sezon.
Danes ima društvo, ki je že pred leti pridobilo status
posebnega družbenega pomena, 170 članov. Trenutno
jih je 8 pridobilo certifikat Demeter (ti so večji pridelovalci),
eden je v postopku preusmeritve v certificirano
biodinamično pridelavo, nekaj pa se jih za preusmeritev
še odloča. Ostali smo biodinamiki brez certifikatov,
toda kljub temu prepričani v to metodo kmetovanja in
dosledno spoštovanje vseh postopkov, ki jih biodinamična
pridelava zahteva. Največ nas obdeluje manjše površine,
vrtove za preskrbo družine, morda še sorodnikov
in znancev; nekateri pa imajo tudi njive, sadovnjake in
vinograde, ki dajejo pridelke in predelane proizvode v
nekoliko večjih količinah. (Da bi jih le bilo več, saj Slovenija
nujno potrebuje več zdrave in kvalitetne domače
hrane!) Pomembnost vsakega biodinamika, velikega ali
malega pridelovalca, je tudi v tem, da s svojim načinom
dela vzbuja pozitivno zanimanje okolice za ta način pridelave
pa tudi nakup izdelkov takšne kakovosti. Včasih
so bili odzivi nepoznavalcev biodinamike zelo negativni,
pogojeni s številnimi predsodki in stereotipi. Danes se te
reči spreminjajo. Postajamo vse bolj prepoznaven sogovornik
v javnosti in pri državnih inštitucijah.
Pa pojdimo raje po vrsti, kot se za kroniko spodobi. Začelo
se je v vasici Avče na robu Zahodne Banjške planote.
Franka Ozbič, takrat novopečena upokojenka, sicer pa
diplomirana agronomka, se je z nekaj navdušenci, od katerih
jih je bilo manjše število že vpisanih v vrzdenško
društvo, pojavila v Avčah in pridružila se jim je kar lepa
skupina vaščanov, ki so bili do takrat vajeni kmetovanja
po starem (k sreči so to počeli brez umetnih gnojil in tudi
brez strupov, četudi so drugod kmetijske pospeševalne
službe imele precejšen uspeh pri širitvi uporabe mineralnih
gnojil in raznovrstnih strupenih pripravkov za tako
imenovano zaščito rastlin in zatiranje plevelov.)
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda
Vrzdenec je bilo več let vseslovenska organizacija biodinamikov,
ščasoma pa je postalo članstvo za eno samo
društvo preštevilčno in zato predvsem v organizacijskem
smislu težko obvladljivo. Predsednica Meta Vrhunc je
začela vzpodbujati vodstva delovnih skupnosti k ustanavljanju
samostojnih društev. Delovna skupnost Ajda
Goriška se je osamosvojila leta 2001 – ne prva, pa tudi
med zadnjimi ne. Delali smo po najboljših močeh, Franka
Ozbič je bila vsa leta gonilna sila v društvu. V izvršnem
odboru se je zvrstilo kar nekaj za delo v društvu
pomembnih članov, npr. Greta Sorta, ki je po več kot
desetletju Frankinega predsedovanja prevzela vodenje.
Vseh dejavnih in prizadevnih članov izvršnih odborov
oz. njihovih imen na tem mestu ne morem našteti, bodo
pa svoje mesto dobili v posebni publikaciji – med njimi
tudi aktualni predsednik Drago Kladnik.
Biodinamiki smo se v društvu kalili z delom in izkušnjami,
ki smo jih pri tem pridobivali. Z vsako promocijo,
ki smo jo organizirali največkrat v obliki brezplačnih
informativnih predavanj za občane oz. začetnike,
se je članstvo večalo. Ljudje so prihajali, resda so redki

5
posamezniki tudi kmalu obupali nad »čudnimi« postopki
pri pripravi preparatov, zaradi »nemogočih« zahtev
pri doslednem upoštevanju setvenega koledarja, zaradi
okolice, ki ni sprejemala drugačnosti in podobno. Vsakega,
ki nas je zapustil, nam je bilo žal, čeprav smo se
tolažili, češ, saj našemu poslanstvu lahko koristijo le tisti,
ki se ne ustrašijo že prvih preprek. Kljub temu pa menim,
da tudi takšni »odpadniki« niso nepomembni za biodinamično
gibanje. Prav gotovo je marsikateri od njih iz
informativnega predavanja in vpogleda v setveni priročnik
dobil preblisk o biodinamiki ali vsaj pobudo, da se
začne spraševati o vrednotah v svojem življenju. Res je
tudi, da je (na srečo!) z vsako garnituro prišlekov med
nami ostala vrsta ljudi. In smo skupaj še danes, dvajset
let. Smo goriška Ajda.
Sočlani v društvu so mi lani zaupali zbiranje gradiva
in pripravo ter urejanje publikacije, ki naj bi v zgodovinskem
spominu ohranila vse pomembne mejnike delovanja
Društva za biološko-dinamično gospodarjenje
Ajda Goriška oz. pred tem goriške delovne skupnosti
društva Ajda Vrzdenec. Veliko pisnega in fotografskega
gradiva ter spominov se je nabralo v teh dveh desetletjih.
Ta zbornik bi lahko bil hkrati nekakšen pomnilnik,
kronika pa tudi neke vrste generator povezovanja biodinamikov
na goriškem območju v bodoče, vir koristnih
strokovnih informacij, pridobljenih iz izkušenj na področju
biodinamične pridelave, predelave in trženja. V
zborniku bodo po poglavjih predstavljene sledeče teme:
V enem od poglavij zbornika bo objavljen tudi prispevek
o reviji Svitanje, edini tovrstni periodični publikaciji v
Sloveniji. Svitanje je pred štirinajstimi leti na svetlo spravila
Marina Nuvak – od takrat do današnjih dni tudi njegova
urednica in prevajalka številnih zanimivih člankov
iz priznanih tujih strokovnih revij. (Seveda nikakor ne
mislim zmanjševati pomena knjižnih edicij pomembnih
avtorjev in avtoric in Setvenega priročnika Marije Thun,
ki jih je izdala in jih še izdaja Založba Ajda, saj sodijo
med prepotrebno strokovno literaturo o biodinamiki v
povezavi z drugimi področji učenja Rudolfa Steinerja in
prispevkov njegovih sodobnikov ter sledilcev – vsa čast
Meti Vrhunc za njena večletna prizadevanja.) Svitanje s
prilogo Waldorfske novice pa po obliki in vsebini sodi
med revijalne publikacije in nam v štirih vsakoletnih izdajah
vseh štirinajst let izhajanja prinaša izobraževalne,
informativne, promotorske in podobne vsebine s področja
biodinamike, antropozofije, antropozofske medicine,
blagovne znamke Demeter in waldorfske pedagogike
– prav slednja ima s prilogo pomembno mesto v reviji.
Urednici Marini Nuvak se moramo člani goriškega
društva zahvaliti, da me je vzpodbujala k pisanju člankov
za Svitanje. V njih se je ohranil marsikateri podatek o društvu,
članih, pomembnih dogodkih, prispevkih in dosežkih.
Če bi ti ne prišli na papir, bi se jih prav gotovo ne ohranilo
toliko. Hvala Marini tudi za prijazno dovoljenje, da
v zborniku goriške Ajde lahko uporabim tudi članke (oziroma
povzetke člankov), ki mi jih je objavljala v Svitanju.
Izdelava preparata iz rmana.
Delavnica izdelave biodinamičnih preparatov.
začetki biodinamike na Goriškem, organizacijska sestava
društva, njegove sekcije, vodstvo od začetkov do danes,
dosežki v posameznih mandatih, izobraževanje, najbolj
odmevna predavanja in najbolj prepričljivi predavatelji,
preparati, delovni centri, Demetrovi certificiranci, ogledni
vrt, semenarstvo, Ajda Posočje, Ajda Istra, najčlani,
obveščanje članov in piar ter še več drugih zanimivosti,
ki so bile sestavina delovanja v društvu in so poleg usvajanja
znanj in vedenj stkale tudi trdne medsebojne vezi
za skupno dobro.
Še na nekoga pri Svitanju ne smemo pozabiti. To je Žiga
Vuk. On daje reviji likovno podobo. Prijazen vtis. Vsakič
znova sem ob izvodu novega Svitanja prijetno presenečena
nad tem, kaj vse zna narediti pri prelomu in postavitvi
članka, kako domiselno doseže, da fotografija (tudi
moja) oblikovno učinkuje skladno, da deluje z vsebino
in sporočilom in da jo tudi kot avtorica še vedno lahko
prepoznam kot svojo in jo začutim. Hvala. Verjetno tudi
drugi avtorji in avtorice ter predvsem seveda bralci in
bralke menite podobno.

6
BIODINAMIKA V PRAKSI
Podnebne spremembe in
biodinamika
Matjaž Jež
O podnebnih spremembah se danes veliko
govori, bolj malo pa vemo o vzrokih za
njihov nastanek in o posledicah. Slabo smo
seznanjeni tudi z ukrepi, s katerimi lahko
omilimo negativne posledice podnebnih
sprememb in zmanjšamo njihov vpliv na naše
vsakdanje življenje.
Agencija RS za okolje je 5. 3. 2018 objavila poročilo o
podnebnih spremembah v Sloveniji od leta 1961 do 2011.
Glavni zaključek je, da se je ozračje v tem času segrelo
skoraj za 2° C. Poročilo vsebuje tudi napoved, da se bo
segrevanje nadaljevalo in da nas čaka v naslednjih desetletjih
stopnjevanje negativnih posledic podnebnih
sprememb. Segrevanje ozračja je planetarni proces, ki ga
poganja sproščanje toplogrednih plinov, torej človekova
dejavnost. Posledice se na raznih delih sveta kažejo
v različnih oblikah in tudi napovedi za prihodnost različnih
regij se razlikujejo. Skupna značilnost pa je, da bo
segrevanju sledila otežena oskrba z vodo in posledično
poslabšanje možnosti bivanja in pridelave hrane.
Nastanek podnebnih sprememb
In kako se je vse skupaj začelo? Prvi korak je bil izum
parnega stroja 1712 (James Watt, Anglija). Uporabljal se
je kot pogonski stroj v tovarnah in na njem je temeljila
industrijska revolucija. Z izumom parne lokomotive leta
1814 (Georg Stephenson, Anglija) se je začela doba parnih
vlakov in železniških prog, ki so v naslednjih desetletjih
prepredle ves svet. Na morju so prevladali parniki in
velike tovorne jadrnice so odšle v pozabo. Skupna značilnost
omenjenih naprav je bila, da jih je poganjal premog.
Zato se je v tem času izredno povečala poraba premoga.
Naslednji korak je bil izum motorja z notranjim izgorevanjem.
Prvi uspešni motor je bil Ottov motor iz leta 1876
(Nikolaus August Otto, Nemčija), ki mu je kmalu sledil
Lovrenška jezera napaja samo padavinska voda. Ob
zmanjšanju količine padavin in povečanem izparevanju
zaradi segrevanja ozračja se lahko hitro izsušijo.
prvi sodobni avto na tekoče gorivo (Karel Benz, 1885,
Nemčija). Prvo motorno letalo je poletelo leta 1903 (brata
Wright, ZDA), letalstvo pa je doživelo izredni razmah
po drugi svetovni vojni. Uporaba motorjev z notranjim
izgorevanjem pa je povzročila razcvet naftne industrije.
Piko na »i« je prinesla uporaba zemeljskega plina kot
energenta v industriji, energetiki in gospodinjstvih. Vsi
omenjeni stroji uporabljajo fosilna goriva: premog, nafto
ali zemeljski plin. To pa je glavni vir sproščanja ogljikovega
dioksida, ki je najpomembnejši toplogredni plin in
glavni krivec spreminjanja podnebja na Zemlji. Tako se
je po 250 letih pokazalo, da omenjeni izumi niso vir trajnega
blagostanja, ampak so primer zgrešenega modela
razvoja.
Pri gorenju lesa se porablja kisik in sprošča ogljikov dioksid.
Pri dihanju rastlin pa se dogaja ravno obratno: vsrkavajo
ogljikov dioksid in izločajo kisik. V uravnoteženih
razmerah, ko kurimo domača drva, ogljikov dioksid vsrkajo
okoliški gozdovi, ki hkrati sproščajo kisik. Tako se
ne povečuje delež ogljikovega dioksida, ki bi povzročal
težave v ozračju, in tudi do pomanjkanja kisika ne pride,
tako da ga je dovolj za nadaljnje gorenje drv ter dihanje
živali in ljudi. Ko kurimo fosila goriva, ki so bila milijone
let shranjena pod zemljo, se sproščajo ogromne količine
ogljikovega dioksida, ki pa ga gozdovi ne zmorejo več
vsrkati (površina gozdov na Zemlji se zmanjšuje!).
Mednarodna prizadevanja za zmanjšanje
izpustov toplogrednih plinov
Pojav podnebnih sprememb je že dolgo znan in strokovnjaki
si prizadevajo za odpravljanje vzrokov njihovega
nastajanja. Za ta namen je bilo že več podnebnih
konferenc. Prva je bila 1997 v Kjotu na Japonskem. Na

7
njej je bil sprejet Kjotski protokol, ki je države podpisnice
zavezoval k izvajanju ukrepov za zmanjšanje izpusta
toplogrednih plinov. Leta 2015 je sledil Pariški podnebni
sporazum, leta 2017 pa Bonnska podnebna konferenca.
Za usklajevanje skrbi Mednarodni odbor za podnebne
spremembe pri Združenih narodih. Njegova članica je
tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila leta 2007 deležna
Nobelove nagrade za mir, ki sta jo prejela nekdanji ameriški
predsednik Al Gore in Mednarodni odbor za podnebne
spremembe. Gospa Lučka Kajfež Bogataj je leta
2017 izdala knjigo z naslovom Planet, ki ne raste. Naslov
se nanaša na našo Zemljo, ki je seveda omejen naravni
vir, število prebivalcev na Zemlji pa hitro narašča. V njej
avtorica podrobno opiše proces globalnih podnebnih
sprememb, analizira vzroke in posledice ter predstavi
potrebne ukrepe za rešitev planeta. Branje te knjige vam
toplo priporočam.
Žal vsa mednarodna prizadevanja niso prinesla potrebnih
sprememb in naš modri planet se še kar naprej segreva,
tako da že na številnih področjih zaznavamo negativne
posledice. Mnoge spremembe so šle že tako daleč, da
tudi ob takojšnjem prenehanju izpuščanja toplogrednih
plinov povratek narave v prejšnje stanje ni več mogoč.
Zato ne kaže tarnati nad neuspehi svetovne politike, ampak
je najbolje, da sami pristopimo k izvajanju ukrepov
za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omilitev
negativnih posledic podnebnih sprememb.
drugimi alternativnimi viri (toplotne črpalke). Drugo veliko
področje porabe fosilnih goriv je promet. Tudi tukaj
so še velike rezerve in vsak si lahko dnevno prizadeva za
zmanjšanje porabe goriva. Zelo učinkovit je že ukrep, da
kratke avtomobilske vožnje, na primer do 1 km, nadomestimo
s hojo ali z vožnjo s kolesom. S tem bomo storili
veliko za svoje zdravje in okolje, pa še prihranili bomo.
Največja rezerva na državni ravni pa je prenos tovornega
prometa s cest na železnico, saj železniški promet porabi
6- do 10-krat manj energije na tono prepeljanega tovora
kot cestni promet. Naslednje je področje javnega potniškega
prometa, ki je v Sloveniji slabo urejen in premalo
stimuliran. Odličen zgled na tem področju so mladi, ki
se preko omrežja sproti dogovarjajo za skupne prevoze z
avtomobili – prijazno do okolja in denarnice!
Ukrepi za prilagajanje podnebnim
spremembam
Druga skupina ukrepov se nanaša na ravnanje z vodo.
Segrevanje ozračja namreč pomeni, da bo razpoložljive
vode manj in da bo neenakomerno razporejena preko
leta. Ob povišanih temperaturah se bo povečalo tudi izparevanje
z zemeljske površine in iz rastlin. Zato se bodo
pokrajine, ki so danes na meji sušnosti (subpanonsko in
primorsko območje) spremenile v izrazito sušne, tiste, ki
pa so danes še dobro preskrbljene z vodo, se bodo pogosteje
srečevale z njenim pomanjkanjem.
Izvir na pohorskih planjah omogoča pašo živine.
Zmanjševanje porabe fosilnih goriv
Najbolj učinkoviti so ukrepi, ki prispevajo k odpravljanju
vzrokov podnebnih sprememb, torej tisti, ki zmanjšujejo
porabo fosilnih goriv. Tu lahko največ storimo,
če zmanjšamo njihovo porabo za ogrevanje in hlajenje
stavb. To lahko dosežemo z učinkovito izolacijo zgradb
in z nadomeščanjem fosilnih goriv z lesno biomaso ali
Sibirska perunika je ogrožena
zaradi izsuševanja.
Zdravilni čistec je zdravilna rastlina, ki
uspeva samo na močvirnih travnikih.
Za izvajanje takih ukrepov moramo spremeniti dosedanjo
miselnost, da je treba vodo čim prej spraviti iz pokrajine
ter za ta namen izsušiti vsa močvirja ter regulirati
potoke in reke. Na družbeni ravni je načrtovanje in izvajanje
takih ukrepov stvar države in javnih strokovnih
služb, zato tukaj ne bomo šli v podrobnosti. Povsem drugače
pa je na naši osebni ravni. Najenostavnejši ukrep je

8
shranjevanje padavinske vode. Dovolj je, da deževnico
s svoje strehe shranimo v cisterni in jo po potrebi
uporabimo za zalivanje, namakanje, pranje avtomobila
in še kaj. Ob manjšem gradbenem posegu na hiši lahko
tako vodo uporabimo tudi kot sanitarno vodo, ob
vgradnji ustreznih filtrov pa tudi kot pitno vodo. Za
potrebe običajne družine zadošča 5000-litrska cisterna.
Sistem lahko dopolnimo tako, da vso vodo iz naših
izpustov očistimo v čistilni napravi in jo ponovno
uporabimo. V kombinaciji z energetsko sanacijo lahko
ustvarimo hišo, ki bo energijsko in vodno neodvisna. S
takim ravnanjem bomo pomembno prispevali k ohranjanju
mokrišč in biotske raznovrstnosti.
Suša in biodinamika
In kako se lahko prilagodimo pomanjkanju vode na
svojih vrtovih in poljih? Spet je na prvem mestu zbiranje
deževnice, na drugem pa varčni načini namakanja,
na primer kapljično namakanje. Veliko si bomo lahko
pomagali tudi z nasveti biodinamike. Prvi se nanaša
na vzgojo rastlin. Sadike bomo vzgajali s koreninsko
grudo, da bodo čim lažje prenesle presajanje. Izdatno
jih bomo zalili samo ob presajanju, pozneje pa čim
manj, tako da bodo pognale globoke korenine in bodo
odporne na sušo. Drugi nasvet se nanaša na upoštevanje
dnevnega ritma dihanja zemlje. Zjutraj zemlja izdihuje
in zvečer vdihuje. V sušnem obdobju bomo rastline
okopavali zvečer, tako da bo zemlja lahko vsrkala
večerno zračno vlago in rastline bodo zjutraj sveže,
kot da bi bile zalite. Obratno pa ravnamo v razmerah
prekomerne vlage. Takrat rastline okopavamo zjutraj,
ko zemlja izdihuje in tako se bo prst okoli rastlin lepo
osušila. Tretji nasvet se nanaša na senčenje rastlin ob
visokih temperaturah. Te namreč lahko povzročijo poškodbe
rastlinskega tkiva na listih ali plodovih. V takih
primerih je primerni ukrep senčenje. Senčenje lahko
dosežemo tako, da za občutljive rastne izberemo bolj
senčno lego vrta ali pa senco umetno ustvarimo. Na
primer tako, da po južnem robu vrta zasadimo visoke
rastline za senco (fižol na kolih, koruza, sirek, topinambur,
sončnice).
V poljedelstvu moramo računati tudi na to, da se bo
obseg pridelave za sušo občutljivih rastlin (na primer
koruza) bistveno zmanjšal, nadomestile pa jih bodo za
sušo in visoko temperaturo odporne rastline. Kmetijska
stroka je take rastline že pripravila. Tudi na svojih
vrtovih bomo lahko vrstni izbor prilagodili novim
razmeram.
Ob koncu pa vas vse vabim, da sodelujete pri skupnih
prizadevanjih za ohranitev Zemlje, tega čudovitega
modrega planeta, ki je naš skupni dom. Vsak od nas
lahko prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov
in vsak lahko prispeva k omilitvi posledic klimatskih
sprememb. Vsak posameznik je nemočen, skupaj
pa bomo zmogli.
BIODINAMIKA V PRAKSI
Od zrna do kruha
Maja Klemen Cokan, KGZS - izpostava Žalec in
Monika Žuran, Waldorfska šola in vrtec Savinja
Naj bo Luna pred svetlobnim, vodnim,
toplotnim ali zemeljskim ozvezdjem, smo
odrasli na voljo učenčevim igrivim namenom,
vzgoji in usmerjanju njihove volje in čutenja.
Seveda je Marija Thun raziskovala vpliv
konstelacij planetov in zvezd stalnic na
rastline duhovno znanstveno in prišla do
zaključka, da je čas dela z rastlinami zelo
pomemben.
Med najpomembnejšimi je trenutek stika semena z vlažno
zemljo, pomembna pa so tudi nadaljnja dela, t. i.
delovna opravila tekom rasti naših kulturnih rastlin in
čas spravila. Cvetnice sejemo in negujemo, ko je Luna
pred ozvezdjem Vodnarja, Dvojčka ali Tehtnice, listanke,
ko je Luna pred ozvezdjem Rib, Raka ali Škorpijona,
semenovke/plodovke, ko je Luna pred ozvezdjem
Leva, Strelca ali Ovna, ter korenovke, ko je Luna pred
ozvezdjem Bika, Device ali Kozoroga. Ne le prehrana
ljudi, temveč tudi prehrana domačih živali je v našem
času in prostoru še kako pomembna. Hrane in krme se
ne zaznava le kot gole materije, temveč kot hrane duše
in duha (pri človeku). Njena vitalnost in prehranska
vrednost je pogojena s silami in snovmi, ki so sprejete
iz kozmosa – od Sonca, Lune in drugih planetov ter
zvezd stalnic. Kulturne rastline, ki nas prehranjujejo, so
skup delovanja teh sil, ter tal, svetlobe, vode in toplote.
Kako in kdaj bomo ta znanja prenesli v aktualno kmetijsko
prirejo in pridelavo, je odvisno od nas, danes in tukaj,
od vrednotenja pomena tega ter naše volje in čutenj.

BIODINAMIKA V PRAKSI
Tople jeseni so
poguba za čebelje
družine?
Franc Vehar
9
Program v tretjem razredu waldorfske osnovne šole
namenja tudi pridobivanju izkušnje dela na kmetiji.
Biti odgovoren do zemlje, jo ohraniti zanamcem in se
naučiti veščin pridelovanja hrane je eno od področij
waldorfske pedagogike. V vzdušju epohe spoznavanje
okolja so učenci tretjega razreda med počitnicami
nabrali toliko moči, da so brez težav opravljali jesenska
opravila. Na bližnji kmetiji so z njive spravili pridelke:
pulili repo, obirali koruzo, pobirali jabolka in orehe,
čistili čebulo in si skuhali bučno juho. Vsakoletni
projekt tretješolcev je Od zrna do kruha. Otroci s to
izkušnjo pridobijo celoten pogled, koliko dela, moči in
volje je treba vložiti, da na koncu z rokami zamesimo
kruh, ga spečemo in šele nato pojemo. Tretješolci so
se v mesecu oktobru odpravili na njivo, kjer so njihove
pridne roke z motikami prekopale poljino, posejale
pšenico in z grabljami pšenico skrbno zadelale/skrile
v zemljo.
Sedaj pa v pričakovanju na tople žarke, ki bodo omogočili
kaljenje in mraz, ki bo rastline čvrstil. Pomlad in
poletje pa ustvarjala pogoje za razrast, latenje, cvetenje
in zorenje. Veselimo se žetve v vročem poletju.
Pozdravljeni, spoštovane bralke in bralci
mojih člankov. Morda se bo kdo zamislil ob
mojem naslovu za tokratno revijo Svitanje.
Nekateri čebelarji se ne strinjajo z mojim
razmišljanjem, ker imajo v toplih jesenih
osebne koristi od čebelic, čeprav čebelicam
tako vreme ne prizanaša.
Zakaj je toplo jesensko vreme poguba za čebelje družine?
Poguba je zato, ker čebelice iščejo v naravi morebitne
vire medičine in cvetnega prahu in največkrat
se vračajo domov praznih medenih mešičkov. Porabijo
veliko svoje hrane iz zaloge in s tem ogrožajo preživetje
v hujših zimah.Tudi zaleganje kratkoživih čebelic v
drugi polovici septembra je samo izčrpavanje zimske
zaloge hrane, poleg tega pa se dolgoživa varoja veselo
množi na peto potenco in mnogo čebeljih družin propade
ravno zaradi nevednosti ali malomarnosti čebelarjev,
ker ne poskrbijo za uničevanje varoje v septembru
in oktobru, kadar je topla jesen, kot je bila to leto.
Poleg varoje ogroža obstoj čebeljih družinic v pozni topli
jeseni tudi medsebojno spopadanje.
V naravi presahne vir medičine in čebele delavke pretaknejo
vsak kotiček, kjer diši po medu, v želji, da bi
prinesle domov hrano za zimo. Pogosto se podajo na
pravi roparski pohod, če ugotovijo, da je družina manj
številčna in ima slabo obrambo vhoda v panj. Take
družine so žrtev roparskih družin, ki najprej pobijejo
stražarke, nato pa jim masovno prihitijo na pomoč še
druge čebele iz roparskega panja in pogosto v spopadih
pokončajo še čebelice v panju ter pokradejo ves
med. Poleg medu prinesejo v svoje panje tudi večino
varoje, ki je bila v izropanem panju. Ta prinešena varoja
zatem s hitrim razmnoževanjem uniči družino,
ki je izropala šibkejšo družino. Roparske družine običajno
začnejo odmirati zaradi varoje v decembru ali v
začetku februarja. Naloga čebelarja v decembru je, da
odstrani varojo iz čebelic takoj, ko se izležejo zadnje
čebelice v gnezdu. Edino tako lahko prepreči propad
čebeljih družin, ki so v pozni jeseni ropale med po sosednjih
čebelnjakih.

10
Do medsebojnega spopadanja čebelic prihaja tudi zaradi
prenaseljenosti čebeljih družin in v takem okolju
se čebelice počutijo ogrožene, ker jim primankuje hrane
v naravi in hočejo za vsako ceno priskrbeti dovolj
hrane za svoj obstoj.
Praviloma sme biti v trikilometrskem krogu zračne
ravnine maksimalno 50 čebeljih družin na stalnih stojiščih.
Tega pravila se čebelarji pogosto ne držijo, ker
hočejo imeti čebelje družine ob svojem domu in to čimveč.
S takim ravnanjem povzročajo svojim in sosedovim
čebelicam lakoto in stresno življenje, kar se odraža
na zdravju čebelje družine. Tega pomembnega dejstva
se slovenski čebelarji premalo zavedajo in posledice so
vidne vsako pomlad na zaprtih panjih brez čebelic.
V upanju, da sem prebudil zavest nevestnim čebelarjem,
bom zaključil današnji prispevek.
Želim vam vsem prijetne zimske dni ob toplem čaju,
sladkanem s pristnim slovenskim medom. Naj se leto
2018 konča v notranjem miru in medsebojnem razumevanju.
Prihodnje leto 2019 pa vam želim obilo sreče,
zdravja, topline v srcu in notranjega miru v medsebojnem
razumevanju in spoštovanju.
Naj medi!
BIODINAMIKA V PRAKSI
O biodinamiki
Radovan Šuman
V biodinamiki, antropozofski metodi
kmetovanja, pristopamo holistično do
narave, in ko govorimo o tem celostnem
pristopu, več ni kmetijstvo samo kmetijstvo,
ampak je del širše celote bivanja.
Tako je pri nas kmetih, ko govorimo o rastlinah ali
živalih, ki so tudi del te celote. Tudi sami smo vinogradniška
biodimačna kmetija, in kot sem že omenil,
naši vinogradi niso zasajeni le s trtami, ki po številu
sicer prednjačijo, ampak so čim bolj pestri ekosistemi s
sadnimi in gozdnimi drevesi, živalmi in raznimi rastlinami,
od katerih ima vsak eno ali več vlog v tej tesno
povezani skupnosti.
Tokrat se bom osredotočil na trto, ki je kot rastlina neposredno
odvisna od rastišča, prav tako kot človek,
čeprav bi mislili drugače zaradi možnosti gibanja. Ko
gledamo rastlino od zunaj, vidimo le njen nadzemni
del, ampak korenine in prst okoli njih so tudi zelo pomemben
del, celo najpomembnejši del celote. Vsi na
primer poznamo zdravilne rastline, ki jih nabiramo zaradi
takšne ali drugačne učinkovine, saj vsi vemo, da
imajo rastline sposobnost, da iz mineralnega anorganskega
oziroma nam nedostopnega v zemlji ustvarijo
substanco, ki je za nas dostopna in koristna ali zdravilna.
Vendar teh rastlin ne nabiramo na kontaminirani
ali pusti zemlji, saj teh substanc v rastlinah ne bomo
našli, ali pa bodo v zelo majhnih količinah in seveda
v spremljavi strupov, ki so produkt nespametnega
ravnanja človeka. Zato pri našem delu gravitiramo na
ustvarjanje žive prsti in humusa, ki sta temelj našega
biodinamičnega kmetovanja.
V pesti žive prsti je lahko več mikroorganizmov, kot
je ljudi na svetu. Vsa ta živa bitja so v tesni povezavi,
medsebojni odvisnosti tudi s koreninami rastline, zato
rastline ne gledamo individualno, ampak jo sprejemamo
v celoti. In kot mnogokrat govorimo, da je bolezen
posledica porušenega ravnovesja, ampak se kljub temu
samo sprašujemo, katero sredstvo uporabiti, da se znebimo
simptoma. Kot je tudi vsak dan v moderni medicini,
je tudi v konvencionalnem kmetijstvu. Takšno
razmišljanje je lahko sicer prisotno tudi v ekoloških
pristopih, in sicer da uporabimo dovoljeno sredstvo v
smislu certifikacije. Vendar moramo gledati globlje in
biti hvaležni za sporočilo, ki nam ga je prinesla bolezen
ali škodljivec, in iskati vzrok, ki pa največkrat tiči v
porušenem ravnovesju. S tem, ko ne iščemo vzroka in

5 razlogov, zakaj je
pletenje dobro za
vas
ZDRAVJE
Marina Nuvak
11
ubijemo prinašalca novice, hkrati odvzamemo rastlini
možnost, da si sama ustvari snovi, npr. alkaloide, ki
delujejo proti vdirajočim boleznim in so pozneje z zaužitjem
posledično tudi koristni za nas. Če smo pa za
prinašalca novice uporabili strup, smo si pa s tem še
dodatno zastrupili hrano.
Vsi mikro- in makroorganizmi, korenine in rastline so
v tesni povezanosti in delujejo kot celota. Če vplivamo
na enega, reagira celota. Enako kot pri človeškem telesu,
če se npr. vname majhen del okončine, se odzove
celo telo. Seveda včasih pride do porušenega ravnovesja
zaradi neenakomerne razporeditve elementov,
kot so sonce, voda, zemlja, zrak. Če je to po naši krivdi,
da smo na primer v kmetijstvu s težkimi stroji iztisnili
zrak iz zemlje, se to da na podoben način tudi odpraviti.
Če so pa vremenske neprilike vzrok pojavljanja
bolezni, pa uporabimo sredstvo, ki odpravlja simptome
– bolezen, ampak samo na takšni osnovi, da ga ima
narava sposobnost razgraditi. Zato v glavnem naše
škropljenje zgleda tako, da sodelujemo z rastlino in
njenimi procesi, s tem da ji nanašamo snovi, ki ji pomagajo
pri ustvarjanju lastne rezistence. V ta namen uporabljamo
zeolitne gline, ki jih kombiniramo z zeliščnimi
čaji, tinkturami ali eteričnimi olji. Komaj takrat, ko
na tak način pristopamo do dela, si lahko posledično
privoščimo, da v naših vinogradih živijo divje živali in
gojimo domače, kot so čebele, ovce in perutnina. S tem
dobimo sinergijo, da imamo pod trtami konstantno
zračnost, z visokim nastiljem pomembno surovino za
kompost, vinograd in ostale rastline pa so oprašene in
tudi obogatene z raznimi čebeljimi produkti. Komposti
so najpomembnejše opravilo na kmetiji, saj ustvarjajo
rodovitnost – živost tal. Ta živost - humoznost tal je pa
osnova za vso življenje na zemlji. Seveda za kompost
ni dovolj, če mu le dodajamo vse potrebne komponente
s preparati itd., za njega moramo skrbeti kot za vsako
drugo živo bitje na kmetiji. Vsi kmetje živimo na
planetu, kjer nam je perioden sistem enak. Kot lahko iz
črk abeced izpišemo tako komedijo kot tragedijo, tako
lahko iz istih elementov sestavimo zdravilo ali strup.
Ko tako živo grozdje pripeljemo do kleti, ne spreminjamo
naših pristopov.
Počasen, drhteč spust v zimo pomeni eno:
čas za volnene obleke. Toda toplote nam ne
dajejo le, ko jih oblečemo, temveč tudi, ko
jih izdelujemo ...
Čeprav morda niste nikoli mislili na to, da bi pletli
svoja lastna oblačila, je zdaj prišel čas za to, saj vam to
lahko dejansko koristi.
Tukaj je pet razlogov, zakaj je platenje najboljši hobi, ki
si ga lahko omislite ...
Pomaga v borbi proti demenci
Znanstveno je bilo dokazano, da uporaba rok na produktiven
način sproža dejavnost v 60 odstotkih možganov
in leta 2011 objavljena študija v reviji Nevropsihiatrija
in klinične nevroznanosti je odkrila, da so
ročna dela, kot je šivanje krpank in pletenje v srednjih
letih, za 30 do 50 odstotkov znižala verjetnost za poznejše
kognitivne ovire in izgubo spomina.
Pomirja
Kolikor je misel na to, da boste kreirali svoj lastni šal,
lahko razburljiva, pa bodo ponavljajoči se gibi pri pletenju
tudi ustavili adrenalinsko pregrevanje, tako da
bo aktiviralo parasimpatični živčni sistem in zavrlo
obrambni odziv telesa.

12
Daje kondicijo
No, morda ne idealne kondicije, gotovo pa več, kot če
ne bi pletli: ena ura žvenketanja s pletilkami pokuri 55
kalorij.
Osrečuje
V študiji na temo poklicna terapija, ki jo je izpeljal British
Journal in v kateri je sodelovalo 3500 pletilcev, je
81 odstotkov anketirancev z depresijo povedalo, da se,
ko pletejo, počutijo srečni. Več kot polovica jih je šla v
svoji izjavi še dlje in rekla, da se počutijo zelo srečni.
Psihiatri verjamemo, da je tako zaradi dveh vzrokov;
kar naenkrat ustvarite nekaj uporabnega, in ker je bilo
dokazano, da pletenje sprošča dopamin, neurotransmiter
dobrega počutja, povezan s prijetnimi dejavnostmi,
kot je seks ali hranjenje.
Je moderno
Cara Delevingne, Sarah Jessica Parker, Ryan Gosling,
Cameron Diaz, vse te znane osebnosti so, kot kaže, privrženci
volnene klobke.
Seveda vedno obstaja 'efekt slavnih' na nas običajne
ljudi in nedavna raziskava Odbora za pletene izdelke
je poročala, da se je povečalo število mlajših ljudi, ki
posežejo po volni, od katerih jih je 18 odstotkov starih
od 18 do 34 let.
Objavljeno na bt.com
ZDRAVJE
Antropozofski
pogledi
na zdravljenje diabetesa
Ross Rentea, dr. med. Marina Nuvak
Doktor medicine Ross Rentea nas vabi k
raziskovanju nekaterih globljih vzrokov za
diabetes. Pri proučevanju našega fizičnega
stanja, kulturnih vplivov ter naše duše in
duha raziskuje, kako antropozofski zdravnik
ravna z bolnikom, ki ima diabetes.
Zdaj, ko je na splošno znano, da so visoka raven sladkorja
v krvi, debelost, visok krvni pritisk in visoka vsebnost
maščob v krvi dosegli dimenzijo epidemije, bo primerno,
da se vprašamo, ali smo bili v zgodnjem otroštvu, poleg
osebne nagnjenosti, izpostavljeni kulturnim dejavnikom,
zaradi katerih so mnogi med nami dovzetni za to, da
se pri njih pozneje v življenju pokažejo te prevladujoče
težave.
Zanimivo je, da je Rudolf Steiner v dvajsetih letih prejšnjega
stoletja razlagal: »Predstavljajte si, da zmožnosti otrokovega
spomina okoli devetega leta preobremenimo, da
kot sredstvo izobraževanja preveč uporabljamo spomin.
Posledice tega se bodo pri človeku pojavile šele pri njegovih
tridesetih, štiridesetih letih ali celo pozneje. Takrat bo
oseba bodisi trpela zaradi revmatizma ali diabetesa. Ravno
zato, ker smo pri devetih ali desetih letih neprimerno
uporabili spomin, se bo to obremenjenjevanje spomina v
otroštvu pozneje pokazalo v čezmernih količinah usedlin
produktov presnove. Nasprotno pa bomo, če pričakujemo
od otroka, da uporablja premalo spomina, če premalo
pričakujemo od njegove sposobnosti pomnenja, s tem v
poznejšem življenju priklicali nagnjenost k vnetnim procesom
vseh vrst. Da bi razumeli, kako je telesno stanje
enega življenjskega obdobja posledica duhovno-duševnega
stanja drugega obdobja, je ena najpomembnejših
stvari, ki se jih moramo zavedati.« (prost prevod)
Mnogo tega izvajamo pri vzgoji naših otrok. Prevelika
intelektualizacija, nerazumna pričakovanja umskih
zmogljivosti, ki se zdaj dostikrat začne že v vrtcu, vse to
vodi po eni strani k presnovnemu sindromu. Po drugi pa
lahko pomanjkanje ritmičnega načina življenja, začenši z
nerednimi obroki, nerednim časom spanja, pritiskom in
tesnobo pri otrocih, ki živijo med mnogimi družinami, v
poznejšem življenju vodi k vnetjem. Ni čudno, da znanstveniki
, ko odkrivajo, da je vzrok za debelost odlaganje
maščob in za diabetes odlaganje sladkorja, pri tem najdejo
splošno razširjen vnetni proces. Nazadnje se pretiravanje
v otroštvu pokaže kot tisto, ki vodi k splošnemu stanju

13
izčrpanosti ega (človekova individualnost), kar se žal pokaže
v kulturi, kjer večina odraslih svoja zrela leta nastopi v
stanju kronične preplavljenosti, ko dobesedno ne obvladajo
svojega telesa (kaj šele zahteve družbe) in se ti nenegovani
fiziološki procesi zlomijo ter se zaključijo z boleznijo. Tak
scenarij pokaže na resnično neprecenljiv pomen preventivne
higiene in holističnih sprememb načina življenja.
Zdravljenje diabetesa v širšem smislu (bodisi z zdravili ali
s spremembo prehrane) se mora osredotočiti na krepitev
ega, poleg tega pa poskušati delovati na fizično telo v ožjem
pomenu tako, da zniža sladkor ali zgorevanje maščob.
Delo Rudolfa Steinerja je navdihnilo mnoge kreativne oblike
zdravljenja, ki jih lahko uporabimo hkrati s konvencionalnimi
terapijami. Klasično navodilo, ki ga je dal, je uporaba
rožmarina. Sprva je priporočal kopeli z velikimi količinami
rožmarinovega olja, s poudarkom, da ga mora pacient
nedvoumno vonjati, da se v času terapevtske kopeli preko
organov čutenja zave rastline. Z leti so razvili različne prilagoditve,
da je uporaba postala še bolj učinkovita, na primer
kopeli z disperzijo olja. Rastlina rožmarin na eksemplarični
način izkazuje načela, o katerih smo prej govorili. Sile vonjave
in toplote, ki jih vsebuje v svojih eteričnih oljih, potegne
nazaj v rastlino, namesto da bi jih razpršila v okolje, tako kot
je to na primer pri sivki. Rastlina ne dovoli svojim življenjskim
silam, da bi bile uporabljene za razvijanje velikih listov
ali cvetov. Nasprotno, vse svoje moči usmeri v notranjost,
zaradi česar ima tipično olesenelo, majhno, grmičasto podobo,
tako značilno za to rastlino. Zanimivo, da so v zadnjih
letih odkrili, da deluje rožmarin močno protivnetno in kot
antioksidant. Raziskave so pokazale, da je neučinkovit, če
nima ustrezne kontrole kakovosti, ki je vidna v standardizaciji
njegovih najaktivnejših sestavin, rožmarinskih in karnosinskih
kislin. Ta nova spoznanja potrjujejo, da ga je dobro
uporabljati tudi oralno, kot prehranski dodatek.
Za krepitev ega lahko uporabljamo solno mešanico, da z njo
poživimo celotno periferno območje. Mnogokrat se sol meša
z rožmarinom kot dišavo, s čimer se njen učinek občutno ojača.
Za premagovanje kronične izčrpanosti življenjskih sil, ki
izvira iz prej opisane intelektualne usmerjenosti v izobraževanju,
zelo pomagajo zdravila, narejena iz korenin. Čeprav je
v tem kratkem članku absolutno nemogoče razložiti povezavo,
pa lahko intuitivno čutimo, da obstaja povezava med koreninskim
sistemom raslin, ki rastlino poveže z zemljo okoli
nje ter živčno-čutnim sistemom pri človeku, ki ga povezuje s
svetom, ki ga obdaja. Izvlečki korenin so že iz antičnih časov
znani kot dragoceni toniki ali specifična zdravila za različna
stanja. Encijanova ali kurkumina tinktura pomagajo s svojo
pikantnostjo in grenkobo premagovati zastale procese v črevesju,
posebno tista stanja, ki običajno spremljajo diabetes,
kot je prepočasno praznjenje želodca. Nedavno so se kot posebno
učinkovite in krepčilne pokazale tudi korenine drugih
rastlin, kot so rodiola (rožni koren).
Antropozofska medicina daje velik poudarek delu z različnimi
oblikami rudnin, kremena, siliceje, bodisi v koncentriranem
prašku ali v potenciranih oblikah. Silikati pomagajo ne
le obnoviti normalno delovanje čutnih organov, ki je lahko
poškodovano z nenormalnim nivojem glukoze, ampak tudi
normalizirati presnavljanje prevelikih količin sladkorja. Pri
pomoči egu so vključene različne substance, da se ta bodisi
močneje poveže s telesom ali da se sprosti in zaspi. Če kalcij
na splošno vidimo kot tistega, ki ima pomirjujoč učinek, zaradi
česar ga lahko uporabljamo pri alergijah in nespečnosti,
pa fosfor deluje poživljajoče. V pravi sestavi, v zelo razredčeni
obliki lahko pomaga duhovnemu jazu, da bolje obvladuje
procese presnavljanja.
In končno si tudi bela omela zasluži nekaj naše pozornosti.
V tradicionalnem zeliščarstvu je poznana kot rastlina, ki
niža krvni tlak, povečuje plodnost in ki so jo občasno uporabljali
tudi pri zdravljenju epilepsije. Pred enim stoletjem
je prišel Rudolf Steiner do kardinalnega odkritja, da lahko
primerno pripravljena in uporabljena v obliki injekcij zdravi
raka. S svojim nenavadnim ritmom rasti izkazuje, da vedno
poudarja svojo lastno 'individualnost'. Nasprotno od večine
drugih rastlin ima svoje speče stanje poleti in požene svoje
jagode v času okoli novega leta, pozimi. Smiselno bi jo bilo
uporabiti, vendar tokrat v obliki tinkture, kot izvleček, da
znova angažira ego v telesu, tako da ga prisili, da premaga
'kontradiktornost' te rastline. Ni presenetljivo, da obstaja
afriška tradicija, ki omenja terapijo z belo omelo pri diabetesu.
Pri eksperimentalnih študijah z živalmi terapija z belo
omelo ni pokazala na direktno znižanje nivoja sladkorja, je
pa pozitivno učinkovala na simptome, povezane z diabetesom,
kot so prenajedanje ali pretirana žeja.
Očitno se vsaka sprememba načina življenja, ki sproži povečano
'nadvlado' ega nad fizičnim telesom, ujema z antropozofskim
razumevanjem zdravljenja diabetesa. Navsezadnje
starodavno opažanje, da aerobna uporaba znižuje krvni
sladkor, ni nič drugega kot dejstvo, da volja nadvlada sile
presnavljanja. Ritmično življenje s strukturiranimi obroki
vsak dan ob istem času ne pomeni le sozvočja z dobro znanima
bioritmoma izločanja insulina (največje in najmanjše
vsakih 15 in vsakih 90 minut), ampak se pokaže kot koristno
tudi, ko 'ego' diktira, kdaj in koliko moramo zaužiti.
Idealno bo doseženo takrat, ko bo ego dovolj močan, da svoje
izzive premaga s pomočjo meditativno-duhovne prakse.
Do takrat pa moramo ta cilj vzdrževati s fizičnimi substancami,
ki podpirajo ego na vseh nivojih, na katerih se odloči
delovati, ne le na fizičnem.
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.

14
ŠIRIMO OBZORJA
Golgotski misterij
Najbolj pomemben
dogodek v razvoju
Zemlje in človeštva
Brane Žilavec
Ko začnejo ljudje z resnim študijem
antropozofije, so morda presenečeni ali jih
to celo odvrača – še posebno, če ne marajo
tradicionalnih religij – ko odkrijejo, kako
izjemen pomen pripisuje Steiner Kristusu in
njegovi smrti na Golgotskem griču v razvoju
Zemlje in človeštva. Celo tisti, ki »želijo
razumeti ta največji od vseh zemeljskih
misterijev,« 1 so soočeni s številnimi ovirami v
svojem prizadevanju, da bi pridobili osnovno
razumevanje tega edinstvenega dogodka.
To ni presenetljivo, kajti »ko pridejo ljudje v stik z duhovno-znanstvenim
pojmovanjem sveta, je njihova prva
želja, da najdejo odgovore na svoja osebna vprašanja in
rešitve ugank obstoja. To je povsem naravno in razumljivo;
lahko celo rečemo, upravičeno. Vendar pa se mora
dodati še nekaj drugega, če naj duhovno-znanstveno gibanje
v resnici postane nekaj živega – kar bi moralo postati
v skladu s splošnim razvojem Zemlje in človeštva.
Predvsem se mora dodati določeno občutenje oz. zaznavo,
da bolj ko si nekdo prizadeva vstopiti v duhovni
svet, vedno bolj naraščajo uganke. Dejansko postanejo te
uganke bolj številne za človeško dušo, kot so bile pred
tem, in v določenem pogledu tudi bolj svete. Ko vstopimo
v duhovno-znanstveno videnje sveta, se nam veliki
problemi življenja, o katerih smo pred tem komajda slutili,
prikažejo najprej takšni, kot so – in sicer kot uganke.
Ena od največjih ugank, ki je povezana z razvojem Zemlje
in človeštva, je Kristusova uganka, uganka Jezusa
Kristusa. V odnosu do nje lahko zgolj upamo, da bomo
počasi napredovali k njeni resnični globini in svetosti. To
pomeni, da lahko pričakujemo v naših prihodnjih inkarnacijah,
da bomo postopoma vedno bolj jasno zaznavali,
kako je ta Kristusova uganka v vzvišenem oz. posebnem
smislu resnična uganka. Mi ne smemo samo upati, da bo
veliko tega, kar se tiče te Kristusove uganke razjasnjeno;
mi se moramo tudi nadejati, da bo veliko tega, kar smo
doslej našli kot polno ugank glede vstopa Kristusovega
bitja v razvoj človeštva, postalo še bolj težavno. Kajti še
veliko drugega bo priplavalo na površje in prineslo nove
uganke, ki se tičejo Golgotskega misterija – oziroma, če
imate raje, nove vidike te velike uganke.
Nobenega dvoma ni, da ne moremo trditi, da lahko naredimo
kaj več, kot da osvetlimo to veliko uganko z ene
ali druge strani. Popolnoma jasno vam mora biti, da se iz
virov človeškega mišljenja lahko usmerijo le posamični
žarki svetlobe na to največjo uganko zemeljskega razvoja
človeka; in ti žarki si ne prizadevajo popolnoma pojasniti
problema, temveč ga le osvetljujejo iz različnih smeri.« 2
V prihodnjih člankih bomo s pomočjo Steinerjevih odkritij
osvetlili izbrane vidike te največje skrivnosti zemeljske
faze kozmičnega razvoja. Ampak najprej nam mora biti
jasno, katera dogajanja pripadajo Golgotskemu misteriju.
Čeprav so morda mnogi ljudje seznanjeni z osnovnimi
opisi življenja Jezusa Kristusa, ki so dostopni v Novi
zavezi Svetega pisma, moramo vedeti, da v teh poročilih
manjkajo številna ključna dejstva ali pa so napačno tolmačena.
Te pomanjkljivosti se lahko odpravijo s pomočjo
Steinerjevih razkritij. Če se sprašujete, kje je vir njegovih
uvidov, potem morate vedeti, da »se antropozofija ne
zanaša na noben drug vir kot tistega, ki ga imajo posvečenci;
evangelijski teksti niso pravi viri njenega znanja.
Vir antropozofskega znanja se preiskuje v sedanjem času
neodvisno od katerih koli zgodovinskih zapisov. Tisti, ki
stoji izrecno na temelju duhovne znanosti, ni prisiljen, da
bi vzel izjavo za resnično samo zato, ker je zapisana v

15
evangelijih. Duhovni znanstvenik ne črpa svojega znanja
iz pisanih dokumentov, temveč iz plodov duhovnega
raziskovanja. Viri znanja za duhovno znanost so sporočila,
ki jih posredujejo bitja duhovnega sveta posvečencu
in jasnovidcu v sedanji dobi.
Resnica je, da obstaja le en vir za duhovno raziskovanje,
kadar je to usmerjeno v pretekla dogajanja. Ta vir se ne
nahaja v zunanjih poročilih: kamnitih ploščah, ki so izkopane
iz zemlje; dokumentih, ki so ohranjeni v arhivih;
razprav, ki so jih spisali zgodovinarji z uvidom ali brez
njega – nič od tega ni vir duhovne znanosti. To, kar smo
sposobni prebrati v neminljivi Akaša kroniki 3 – to je vir
duhovne znanosti.« 4
Svetopisemska zgodba o življenju in
dejanjih Jezusa Kristusa
Sedaj bomo na kratko predstavili glavne osebe in dogodke,
ki so del Golgotskega misterija in ki so opisana
v Bibliji. K temu bomo dodali izbrana razkritja Steinerja,
ki razsvetljujejo ali dopolnjujejo ta dogajanja. Začeli
bomo z dvema linijama generacij, ki izhajati iz dveh sinov
židovskega kralja Davida: Salomonova linija in Natanova
linija. 5 Posledica tega je bila, da je »v Nazaretu je
živel moški z imenom Jožef, potomec Natanove linije, in
v Betlehemu je živel potomec Salomonove linije, ki se je
tudi imenoval Jožef. Tako sta bila v Palestini v začetku
naše ere dva para z imeni Jožef in Marija« 6 in obema se
rodi otrok z imenom Jezus.
Dogodki, ki so povezani z rojstvom otroka v družini, ki
izhaja iz kralja Salomona, so opisani v Matejevem evangeliju.
Zato se njihov otrok imenuje Salomonov Jezus ali
Matejev Jezus. Posebne značilnosti te družine so:
• Njun dom je v gosposki hiši v Betlehemu, kjer se
jima rodi Jezus. Temu otroku podarijo trije kralji
(posvečenci) iz Vzhoda darila zlata, kadila in mire,
ker prepoznajo v njem reinkarnacijo Zaratustre,
velikega posvečenca, ki je vzpostavil staroperzijsko
kulturo in v vmesnih reinkarnacijah posvetil
Hermesa, začetnika staroegipčanske kulture, in
Mojzesa, ki je osvobodil Izraelce iz egiptovskega
suženjstva.
• Ta družina je prisiljena na beg v Egipt zaradi Herodove
želje, da se znebi Jezusa, kar vodi v morijo
otrok v Betlehemu. Tako prva tri leta Jezusovega
življenja prebijejo v Heliopolisu (Mestu Sonca),
kjer je še vedno deloval misterijski center, posvečen
bogu sonca (egipčanski Atum oz. Ra).
• Ko se po Herodovi smrti »Jožef in Marija Salomonove
linije vrneta z njunim sinom iz Egipta, se
naselita v Nazaretu in rodi se jima še več otrok:
Simon, Judež, Jozéj, Jakob in dve hčeri.« 7
Dogodki, ki so povezani z rojstvom otroka v družini, ki
je izhajala iz duhovnika Natana, so opisani v Lukovem
evangeliju. Zato se njihov otrok imenuje Natanov Jezus ali
Lukov Jezus. Posebne značilnosti te družine so:
• Jožef je že precej v letih, ko je izbran v templju za
moža Marije, ki je od svojega tretjega leta dalje živela
v Jeruzalemskem templju, kjer so jo vzgajali
tempeljski duhovniki in židovski posvečenci. Z
merili tedanjega časa sta bila oba visoko izobražena,
seznanjena tako z židovsko zgodovino kot tudi
z njihovimi religijskimi nauki.
• Jožef in Marija živita v esenski skupnosti 8 v Nazaretu.
Jožef, ki je po poklicu mizar, je izbran s strani
esenskih posvečencev, da se poroči z rosno mlado
Marijo. Tako dobimo »par, v katerem je posebno
razvidna prirojena otroška narava in nedolžnost.
Še posebno Marija je bila bolj angel kot človek. Neskaljena
nebeška čistost njene narave se je morala
izražati v njeni zunanjosti, v nedoseženi harmoniji
in lepoti njenega celotnega bitja. Ta par je bil še vedno
popolnoma zavit v nebeške sanje, daleč od razmišljanja
o njih samih ali o kakršnihkoli zemeljski
časteh in ciljih. Oba sta živela v najbolj pristni pobožni
predanosti duhovnim ciljem in idealom, ki so
jih negovali v (esenski) skupnosti.« 9
• Zaradi popisa prebivalstva Jožef in Marija potujeta
v Betlehem, kjer se jima rodi otrok, in sicer v jami,
v zasilnem prebivališču, ki služi kot hlev. Otroku

16
se pridejo poklonit pastirji, ker so prejeli angelsko
sporočilo o posebni naravi njunega otroka. Tu ne
obstaja nobene nevarnosti, kajti »Natanov Jezus je
bil rojen po pokolu v Betlehemu; prav tako tudi
Janez Krstnik. Čeprav je bil presledek le vprašanje
mesecev, je bil dovolj dolg,« 10 da je preprečil, da bi
postala žrtve Herodovega morilskega dejanja.
• »Po vrnitvi iz Betlehema je ta par nadaljeval z življenjem
v Nazaretu z njunim sinom. Ta par ni imel
Palestina v Kristusovem času
nobenega drugega otroka. Ta Jezus je odraščal na
takšen način, da so se običajne človeške lastnosti, ki
so povezane z razumevanjem in poznavanjem zunanjega
sveta, v njem razvijale izredno počasi. Površen
opazovalec bi imel tega otroka za sorazmerno
zaostalega – če se bi upoštevale samo njegove
intelektualne sposobnosti. Ampak namesto tega se
je v njem razvila drugačna moč – v Natanovem Jezusu
vidimo bitje z neskončno čustveno globino.« 11
• V ozadju tega je dejstvo, da »je bila v Natanovem
Jezusu prisotna Adamova duša, kot je bila pred
padcem iz raja – duša, ki je čakala najdalj časa pred
prvim utelešenjem. Ta duša je bila še nedotaknjena
s tem, kar je dejansko povzročilo padec iz raja. Te
prvotne sile Adamove osebnosti so bili shranjene
in so bile potem posojene kot začasen ego otroku, ki
se je rodil Jožefu in Mariji« 12 Lukovega evangelija.
Po prihodu Matejeve družine v Nazaret se dve družini
– še posebno pa dva Jezusa – sprijateljita. Ko sta otroka
stara dvanajst let, se odpravita s starši v Jeruzalem na
praznovanje židovskega praznika. V tistem času se zgodi
nekaj posebnega. »Zaratustrin ego, ki je do tedaj živel v
telesu Salomonovega Jezusa – z namenom, da si pridobi
zase vse kulturne plodove svoje dobe – je zapustil to telo
in se spustil v telo Natanovega Jezusa,« 13 ki je bil potem
tako spremenjen, da je bil sposoben razpravljati z modreci
v Jeruzalemskem templju in jih osupniti s svojo modrostjo.
»Ta otrok, ki je sedaj tako drugačen, da staršem ni
jasno, kaj narediti z njim, je bil vzet z njima domov.
Nedolgo zatem je umrla mati Natanovega Jezusa. Prav
tako otrok Salomonove linije ni mogel nadaljevati z življenjem«
14 brez ega. Jožef Matejeve družine, ki je bil že v
visokih letih, prav tako umre in njegova žena s šestimi
preostalimi otroki »je vzeta v dom Natanovega Jožefa.
Na ta način se dve družini združita v eno.« 15
Preživeli Jezus (ki se odslej imenuje Nazareški Jezus) začne
delati kot vajenec v očetovi mizarski delavnici. Ko je star
enaindvajset let, umre njegov oče in tedaj prevzame njegovo
delavnico. Zaradi delovnih obveznosti pogosto potuje
naokrog, srečuje veliko raznovrstnih ljudi in ima številne
zanimive razgovore. Vendar pa je duševno občutje, ki prevladuje
v »tem osemnajstletnem obdobju, močno razočaranje,
ki je Nazareškega Jezusa vodilo – ko je dozorel v
moža – do prepoznanja skrajnega duševnega osiromašenja«
16 njegovih sodobnikov zaradi izgube žive povezave z
duhovnimi hierarhijami, ki vodijo razvoj človeštva.
Ko je Nazareški Jezus star trideset let, pride do nekajdnevnega
razgovora z njegovo krušno materjo Marijo,
v katerem »ji je lahko govoril o trojni bolečini, ki jo je trpel
ob spoznanju nazadovanja človeštva, ki mu je bil priča v
judovski veri, v poganstvu in v esenskih postopkih. Med
tem pogovorom je vse, kar mu je povzročalo globoko
trpljenje, prešlo z besedami v dušo krušne matere. Njegov
lastni Jaz je spremljal vsako besedo. Nazareški Jezus
je tako močno povezal svoje bitje z besedami, v katerih je
izrazil vse svoje trpljenje glede stanja človeštva, da ga je
Zaratustrin ego zapustil in v njegovih treh ovojnicah« 17 –
v njegovemu astralnemu, eteričnemu in fizičnemu telesu
– so ostale le posledice silnega trpljenja, ki ga je izkusil.
Potem gre Jezus v posebnem stanju zavesti do reke Jordan,
kjer ga krsti Janez Krstnik. V tem trenutku se v njegove
tri ovojnice spusti bitje Kristusa, enega od najvišjih duhovnih
bitij, ki ni bil nikoli prej utelešen na Zemlji. Zgolj
od tega časa dalje lahko to bitje imenujemo Jezus Kristus.
V treh letih njegovega življenja se Kristusov duh vedno
bolj povezuje z astralnim, eteričnim in fizičnim telesom

17
Jezusa. Vzporedno s tem izvede mnoge čudeže; med njimi
prednjačijo ozdravitve mnogih težkih bolnikov (slepih,
hromih, gobavcev itd.). Vendar pa so najbolj pomembni
čudeži rezultat njegove lastne smrti na križu – to je vstajenje
od mrtvih, pomlajenje duhovnega ozračja Zemlje (vnebohod)
in podaritev duhovnih sil apostolom (binkošti), ki
jim omogočijo, da razširijo njegovo učenje po svetu.
smatrati za čudež, edini izhod iz te težave, da ta dogodek
zaobidem? Ali ne obstaja nobena druga rešitev?'
Kako lahko dosežemo ustrezno
razumevanje tega misterija
Na začetku je treba priznati, da mnogi ključni dogodki
v življenju Jezusa Kristusa ne morejo biti sprejeti s strani
modernih ljudi na osnovi vere v čudeže, kot je bil to primer
v stoletjih od začetka krščanstva. V Steinerjevemu
času se je en znanstvenih pritožil, »da je trditev, da se
lahko zgodi brezmadežno spočetje (brez spolnega odnosa),
nezaslišana žalitev za človeški razum. Seveda si moderni
racionalist, čisto intelektualna oseba, ne more pomagati,
da ne bi imel tega občutka. V določenem smislu so namere
duhovnega sveta v resnici nezaslišano zasmehovanje
človeškega razuma.« 18
Verjetno je največje zasmehovanje znanstvenega videnja
sveta trditev, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih po treh
dneh, ki jih je prebil v grobu. Mnogi visoko izobraženi
ljudje današnjega časa verjetno občutijo, da »bi se morali
odreči svojemu celotnemu pojmovanju sveta, če bi morali
sprejeti učenje o vstajenju od mrtvih. To je tisto, kar
občutijo ti sodobni ljudje, ki imajo na razpolago vse vire
modernega intelektualizma.
Toda, ali ni možno, da bi takšen človek lahko premišljeval:
'Res je, da bi s sprejetjem vstajenja od mrtvih moral
zavreči vse svoje intelektualne koncepte. Ampak, ali je
to razlog, da odrinem to vprašanje na stran? Ali je zato,
ker ne morem razumeti vstajenja od mrtvih in ga moram
Druga pot je za modernega človeka precej težja, kajti potem
bi si moral priznati: 'Morda ni napaka vstajenja od
mrtvih, da ga nisem sposoben razumeti. Morda je razlog
v tem, da moj razum ni sposoben, da bi ga razumel.' Ta
zadeva ni vzeta dovolj resno v današnjem času. Zato lahko
rečemo: Modernega človeka ovira njegov ponos – in
ravno zato, ker ne sumi, da je to vprašanje ponosa – da bi
prišel do priznanja, da njegov razum morda ni primeren,
da bi doumel to vprašanje.« 19
Ta težava je pripeljala do tega, da »se je celo teologija devetnajstega
stoletja razvila na tak način, da je nasprotovala
učenju o Kristusu z racionalizmom, s čistim intelektualizmom.
Vedno bolj je moderno bogoslužje občutilo
potrebo, da zanika bitje Kristusa in da opisuje zgolj Jezusa,
skromnega človeka iz Nazareta, kot človeško osebo, ki
je bila do neke mere bolj posebna kot drugi ljudje. Nihče
ni želel vložiti napora, da bi razumel nekaj nadčutnega.
To, kar sooča človeka nadčutno, kar ga prebuja k zaznavi
nadčutnega sveta, je poskušal človek dojeti s koncepti, ki
jih je pridobil tu v čutnem svetu.« 20
Zaradi tega bi moralo biti jasno, da lahko »dojamemo
bistvo krščanstva, še posebno pa naravo Golgotskega
misterija, le takrat, ko preidemo k razumevanju nečesa
nadčutnega. Kajti treba je upoštevati, da je prišlo do nadčutnih
dogajanj, ko se je Kristus – bitje, ki pred tem ni
bilo povezano z zemeljskim razvojem – združil s človekom,
Nazareškim Jezusom. Razumeti moramo dejstvo,
da sta se v primeru Golgotskega misterija celo rojstvo
in spočetje razlikovala od načina, ki se odvija v običajnih
človeških okoliščinah. Skratka, od nas se zahteva, da
razumemo Golgotski misterij v nadčutnem smilu.« 21 V
ta namen »moramo ojačati našo sposobnost zaznavanja
s tem, da vanj pritegnemo silo, ki je močnejša od vseh

18
zemeljskih sil zaznavanja, tako močno silo, da se lahko
zavemo, da se je v Golgotskem misteriju pripetilo nekaj,
za kar so neuporabni vsi zemeljski zakoni narave,« 22 če
ga želimo resnično doumeti.
Takšen pristop je potreben zato, ker »je neizogibno nujno,
da razumemo, da je Kristus, ki se je spojil s silami
smrti, živ Kristus. Nič drugega ne zagotavlja resničnega
razumevanja krščanstva. Moderno tako imenovano 'krščanstvo',
ki se izogiba konceptu vstajenja od mrtvih, ni
krščanstvo. Bistvena potreba v človeškem razvoju je bila
smrt in vstajenje od mrtvih,« 23 skozi katera je šel Kristus.
Vsa ostala dogajanja, ki pripadajo Golgotskemu misteriju,
vodijo do in ven iz tega dejanja Kristusa.
Če si je nekdo pridobil osnovno razumevanje razvoja človeštva
v obdobju Starega Saturna, Starega Sonca, Stare
Lune in v minulih fazah razvoja sedanje Zemlje, v katerih
so sodelovale vse duhovne hierarhije – vključno z
luciferskimi in arimanskimi duhovnimi bitji – potem je
le-ta sposoben postopoma razviti tudi primerno razumevanje
Golgotskega misterija. 24
»Pravzaprav je danes Golgotski misterij za nas prvi preskus,
da se pokaže, če smo voljni sprejeti razumevanje
nečesa, kar presega fizično-čutno področje. Zatorej se
ne moremo več zadovoljiti le s tradicionalnim, zgodovinskim
opisom krščanstva; namesto tega potrebujemo
ustvarjalno razumevanje Golgotskega misterija. Kar
potrebujemo iz duhovne znanosti, je notranja duševna
moč, ki pristopa k Golgotskem misteriju na nov način
in je v stanju, da doume Golgotski misterij kot nadčutno
dejstvo.« 25
V preteklosti so imeli ljudje drugačne pristope. »Prvo
razumevanje Golgotskega misterija je bilo rezultat neposrednega
doživetja. Najprej so ljudje lahko govorili o
Kristusu, ker so ga nekateri dejansko videli; kasneje so
nekateri poznali tiste, ki so ga videli. V besedah, ki so jih
govorili apostoli, se je še vedno zaznaval odmev Kristusovih
besed. Potemtakem so imeli ljudje prvo izkušnjo
Kristusa na fizičnem nivoju. Skozi stoletja je to znanje
bledelo in popolnoma izginilo ob prehodu iz 19. v 20.
stoletje. Jasno nam mora biti, da živimo v kritičnem času,
kar se tiče razumevanja Kristusa. Razumevanja, ki ustreza
naši dobi, ne moremo doseči na noben drug način kot
s pomočjo vedno globljega razumevanja duhovne znanosti.
Arimanske sile 26 se borijo proti temu znanju ravno
zato, ker je to znanje tako bistveno v našem času. Vendar
pa to ne preprečuje tistih, ki so seznanjeni z duhovno
znanostjo, da prepoznajo njeno nalogo – povezano z
velikimi svetovno-zgodovinskimi dogodki, ki se odvijajo
v sedanjosti – da omogoči ljudem ustrezno razumevanje
Golgotskega misterija. Rešitev za današnje velike probleme
lahko pride le iz resničnega poznavanja sedanje dobe.
In, če rečemo, da se ta rešitev lahko odkrije le s pomočjo
duhovne znanosti, to ni pristranska propaganda.« 27
To bo postalo razvidno tudi iz vsebine Steinerjevih razkritij
o življenju Jezusa Kristusa in o skritih nadčutnih
učinkih njegovih dejanj na prihodnji razvoj Zemlje in
človeštva, ki bodo predstavljeni v prihodnjih člankih.
Vendar pa ne smemo nikoli pozabiti na velikansko zapletenost
mnogovrstnih učinkov Kristusovega bitja na pretekli,
sedanji in prihodnji razvoj človeštva in celotnega
planeta Zemlje. Kajti »Kristus ni rekel: 'Jaz sem tu sedaj
in zgolj sedaj, zato zapišite hitro, kot je le mogoče, nekaj,
kar veste o meni, in pustite ljudi, da verujejo v to do konca
časa!' – Samo kratkovidna teologija, takšna kot obstaja
sedaj, uči na tak način. Njen nauk je resnično na mnoge
načine predstavljen, kot da je Kristus dejansko rekel: 'Jaz
sem izvedel te stvari in sedaj jih hitro zapišite. Ničesar
se ne sme dodati. Samo to naj se uči, vse dokler ne pride
Zemlja do svojega konca.'
Ne obstaja večja neresnica kot tista, ki leži v osnovi impulzov,
iz katerih delujejo ljudje v sedanjem času. Kajti
Kristus je rekel: 'Jaz sem z vami vse dni do konca sveta'
28 – kar pomeni, da bo njegovo razodetje vedno dostopno
za nas. Na začetku krščanstva je to razodetje tvorilo
vsebino evangelijev; danes prihaja iz istega vira vsebina
duhovne znanosti. Tisti, ki so zapisali to, kar je bilo lahko
zapisano na začetku krščanske ere, niso rekli: 'To smo
zapisali in ničesar več ne obstaja, kar bi se lahko izjavilo.'
Prav zares niso! Rekli so: 'Jezus (Kristus) pa je storil še
veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, mislim,
da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.' 29

19
Sile, ki utripajo skozi duhovno znanost, bodo služile razvoju
razumevanja Kristusa, ki v sedanji dobi ne more
biti razvito z ničemer drugim. Zares je potreba sedanje
dobe, da se mora usmeriti pozornost na odnos, ki ga morajo
ljudje prisvojiti do misli in impulzov, ki so podlaga
za njihove akcije. Veliko je bilo napisanega o tem, toda
večini tega primanjkuje prave vrednosti zaradi razloga,
da ljudje dandanes raje uberejo povsem drugo pot. Ljudje
hočejo s svojim mišljenjem priti do hitrih zaključkov,
namesto da bi ga naredili za pot do cilja, ki ga lahko dosežejo
po zelo dolgem potovanju. Samo tedaj, ko se je
končno pridobil pravi odnos do resnice, pride čas, ko
prepoznamo, da smo morda prispeli do resnice, če se je
zadeva premislila in podvrgla izpraševanju iz vseh smeri;
vendar celo v takem primeru ne smemo nikdar prenehati,
da jo preučujemo še z drugih vidikov.« 30
Takšen pristop je temeljni pogoj za ustrezno razumevanje
katere koli skrivnosti človeškega obstoja; to drži še v večji
meri v primeru osrednjega misterija zemeljskega razvoja
– Golgotskega misterija. »Večne resnice lahko prejmemo
vase na pravilen način samo takrat, ko jih vidimo v njihovem
sodobnem odsevu – ko niso v obliki nečesa absolutnega
oziroma v eni edini abstraktni obliki. In če se
ne občutimo kot ljudje le v abstraktnem smislu, temveč
kot ljudje, ki dejansko obstajajo v določenem času, ko je
naša dolžnost, da delujemo in mislimo v skladu s tem časom,
potem si bomo prizadevali razumeti Kristusa – ki je
z nami vedno vse do konca sveta – v njegovem sodobnem
jeziku,« 31 v jeziku antropozofske duhovne znanosti.
Opomba lektorice: Na izrecno željo avtorja je ostal zapis enojnih narekovajev.
Opombe:
1 Steiner, Oslo, 3.10.1913; The Fifth Gospel
2 Steiner, Dornach, 24.07.1915; Golden Blade 1965
3 Akaša kronika je nadčutni zapis vseh bistvenih dogajanj,
ki so se pripetila v razvoju vesolja in človeštva. Le ta
je dostopna samo posvečencem, ki so razvili
sposobnost 'branja' te kronike.
4 Steiner, Basel, 15.09.1909; Gospel of St Luke
5 Salomonova linija generacij je navedena v Matejevem evangeliju (1:2-
16), medtem ko je Natanova linija navedena v Lukovem evangeliju
(3:23-38).
6, 12 Steiner, Basel, 18.09.1909; The Gospel of St. Luke
7, 10, 11, 13, 14, 15 Steiner, Basel, 19.09.1909, The Gospel of St. Luke
8 Eseni so bili ena od treh glavnih religijskih sekt med Judi (preostale dve
so farizeji in saduceji). Živeli so v ločenih skupnostih skupaj s tistimi
člani, ki so imeli družine, obdelovali zemljo in delili z njimi plodove
njihovega dela. Kar je razločevalo ti dve skupini so bila pravila
moralnega obnašanja in religijskih praks, ki so bila bolj stroga za esene
kot za običajne člane skupnosti.
9, 16 Emil Bock, The Childhood of Jesus
17 Steiner, Cologne, 17.12.1913; The Fifth Gospel
18, 20, 21, 25 Steiner, Dornach, 11.09.1920; Spiritual Science as a Foundation for
Social Forms
19 Steiner, Karlsruhe, 11.10.1911; From Jesus to Christ
22 Steiner, Hague, 13.04.1912; The Festivals and Their Meaning
23, 27 Steiner, Berlin, 28.08.1917; The Karma of Materialism
24 V zadnjih 14 člankih v tej reviji sem že podal povzetek
oz. izbor Steinerjevih razlag razvoja sveta in človeštva,
ki omogočajo ustrezno razumevanje Golgotskega misterija. Zatorej v
tem in prihodnjih člankih o Golgotskem misteriju ne bo prostora, da bi
še enkrat podajal razlage osnovnih duhovno-znanstvenih konceptov,
ki so nujno potrebni za resnično razumevanje Steinerjevih razlag tega
misterija.
26 Med najbolj uspešnimi sredstvi, s katerim arimanske sile nasprotujejo
duhovni znanosti, je materialistično pojmovanje sveta, ki zanika obstoj
duhovnega sveta. Očitno je, da se brez tega priznanja vsi t.i. 'čudeži',
ki so pripisani Kristusu, ne morejo videti drugače kot čisti plodovi
domišljije.
28 Evangelij po Mateju, 28:20
29 Evangelij po Janezu, 21:25
30 Steiner, Dornach, 27.08.1916; rsarchive.org
31 Steiner, Basel, 22.12.1918; rsarchive.org

20
NASVETI
Kaj je Setveni koledar
Marije Thun?
Maja Klemen Cokan, KGZS – Zavod Celje, Izpostava Žalec
Setveni priročnik Marije Thun nam omogoča
dvig kakovosti pridelka rastlin z upoštevanjem
naravnih ritmov, brez uporabe pesticidov in
sintetičnih mineralnih gnojil.
Tako pridelana živila se pridelujejo in tržijo pod blagovno
znamko DEMETER. Pridelovalec dela in spoštuje biodinamična
načela, je vključen v ekološko in Demeter
kontrolo, je član enega izmed biodinamičnih društev in
član Združenja Demeter Slovenija.
Med biodinamična načela spada uporaba prepariranega
komposta in preparatov za škropljenje, vse v skladu
s kozmičnimi ritmi, kot jih Setveni priročnik navaja.
Temeljna razlika Setvenega priročnika Marije Thun od
drugih koledarjev je v tem, da koledar Marije Thun ni
utemeljen v astrološkem izročilu, temveč v ponovljivem
znanstvenem delu, zasnovanem na dejanskem stanju na
nebu, torej na astronomiji. Po vnaprejšnjih izračunih napoveduje
ugodne in neugodne dni za delo z rastlinami
glede na dele rastline, katere vzpodbujamo k razvoju.
Pravilnost priporočil koledarja, utemeljenih v ponovljivih
rezultatih konstelacijskih raziskav, je potrjena v mnogih
praktičnih poskusih in laboratorijskih analizah tako
pridelanih rastlin širom sveta, tudi v Indiji. Koledar je
utemeljen v praksi in je namenjen praksi – kmetovalcem
in čebelarjem. Priročnik v neskrajšani obliki izhaja v slovenščini
že skoraj 30 let pri Založbi Ajda Vrzdenec.
Naša naloga je, da se začnemo ukvarjati s pridobivanjem
znanj na podlagi moči, ki prihajajo na Zemljo iz zvezdnega
neba. Planeti Luna, Sonce, Venera, Merkur, Mars,
Jupiter … in ozvezdja Ribi, Oven, Bik, Dvojčka, Rak. Lev,
Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog in Vodnar
vplivajo na življenje na Zemlji.
Prav je, da prepoznamo original/izvor skrajšane oblike
setvenega koledarja.
Setveni priročnik Marije Thun se pridobi s članstvom v
kateremkoli društvu Ajda po Sloveniji ali pa se kupi v
knjigarni Mladinska knjiga.
Iz Setvenega priročnika
Skrajšana oblika koledarja

Nasvet po koledarju
Marije Thun
Radovan Šuman
21
Koledar opravil po Mariji Thun nam je
lahko zelo dober priročnik, ampak ko
je tako topla zima, kot je letos, se še da
marsikaj postoriti z zemljo.
Če nimate kompostov, lahko uporabite gnoj po Mariji
Thun ali preparat 500P, za splošno odpornost
kmetije pa lahko uporabimo preparat iz propolisa,
ki ga naredimo po naslednjem receptu:
100 g propolisa dodamo 1 litru izvirske vode
in mu dodamo 1 g sojinega lecitina kot emulgatorja.
Steklenico teden dni vsak dan zjutraj
in zvečer temeljiti premešamo.
Čez 1 teden precedimo, usedlino pa damo v
1 liter vsaj 76% alkohola. Ponovno dodamo
1 g sojinega lecitin in mešamo nadaljnjih 5-6
dni.
Sedaj imamo 2 komponenti, ki ju združimo
tik pred uporabo, tako da vzamemo 1 dcl
enega in 1 dcl drugega, vlijemo v cca. 150
litrov vode, mešamo kot pri preparatih (vrtinec
- kaos) približno 10 do 15 minut, tako da
začne vsa voda rahlo dišati po propolisu.
S tem pripravkom je priporočljivo škropiti čim prej
spomladi ali v takšni topli zimi. Lahko ga uporabljate
večkrat, je kompatibilen z vsemi zeliščnimi preparati
ali zeolitnimi glinami, ne pa s škropivi, kot so
žvepleno apnena brozga, bordojska in podobna, saj
bi mu odvzele samozdravilno sposobnost, ki ga ti
naravni antibiotiki propolisa vsebujejo.

22
IZOBRAŽEVANJA
Evritmijski impulz v
Sloveniji in na Hrvaškem
Štiriletni študij evritmije
Mario Čuletić
Društvo za pospeševanje razvoja evritmije
Stoimena iz Zagreba je v sodelovanju
z nemškim učiteljiščem za evritmijsko
umetnost Eurythmeum – Stuttgart v času
od 2013 do 2017 organiziralo izredni štiriletni
študij evritmije v Ljubljani, Mariboru in
Zagrebu.
Pouk je potekal trikrat tedensko v popoldanskem času,
s hkratno samostojno vadbo študentov ter celodnevnim
delom eno soboto v mesecu, na waldorfskih šolah v Ljubljani,
Mariboru in Zagrebu. Izpiti umetniških predmetov
ob zaključku semestrov so bili izvedeni v obliki javne
umetniške produkcije.
Skupina šestnajstih slušateljev je pod vodstvom mentoric
Isolde Sagrestano in Ute Diedrichsen ter docentov
Vide Tajalić Čuletić, Maria Čuletića in Alena Guce uspešno
zaključila zahteven štiriletni študijski program.
Poleg tonske in glasovne evritmije so študenti obiskovali
pouk: oblikovanja govora pod vodstvom Simone
Zorice. Bothmer gimnastike pod vodstvom Mirka Bogosavca,
teorije glasbe pod vodstvom Andreja Ožbalta,
umetniško-zgodovinskih obdobij pod vodstvom Đurđe
Otržan, antropozofije pod vodstvom Maria Čuletića in
Alena Guce ter poetike – metrike – ritmike pod vodstvoma
Neve Zupan. Pouk tonske evritmije in produkcije so s
svojimi korepeticijami spremljali pianisti Andrej Ožbalt,
Romana Tivadar in Maja Zec. Evritmijsko izobraževanje
je izvajal tudi priznani evritmist Dragan Senfer, ki je bil
v veliko podporo študiju, še posebno v času, ko je pouk
potekal v Dornachu (Švica).

23
Z javnimi diplomskimi nastopi v juniju in juliju 2017 v
Sloveniji, Hrvaški, Nemčiji in Švici (zaključni diplomski
nastop v okviru mednarodne evritmijske olimpijade
v Goetheanumu) so študij uspešno zaključili študenti:
Nataša Cotič, Barbara Hadeljan, Bernarda Hainc, Eva
Hunjadi, Lorna Novak Jarh, Jasmina Jovančić, Ana Lonec,
Matej Lozar, Barbara Lužar, Ines Domitrović Maksimovska,
Vanja Marolt, Monika Oštir, Breda Pavlovič,
Mateja Pucelj, Žak Valenta, Maja Zadravec ter tako
pridobili mednarodno priznano diplomo iz evritmijske
umetnosti, ki jo izdajata Sekcija za izvedbene umetnosti
v Goetheanumu v Dornachu (Švica) in Eurythmeum
Stutgart (Nemčija).
Enoletno strokovno pedagoško-umetniško
evritmijsko izobraževanje
Od septembra 2017 do junija 2018 je društvo Stoimena
organiziralo pedagoško-evritmijsko strokovno izobraževanje,
ki ga je obiskovalo 14 diplomiranih evritmistov.
Skozi izvedbo sedmih seminarjev (predavanj in praktične
vadbe) pod vodstvom docentov Vide Talajić Čuletić,
Maria Čuletića in Alena Guce so evritmisti pridobili
osnovna znanja, potrebna za evritmijsko-pedagoško delo
z otroki v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Po zaključku izobraževanja
so nekateri evritmisti začeli podajati evritmijo
na waldorfskih šolah in vrtcih v Ljubljani, Mariboru,
Žalcu in Zagrebu.
V tem obdobju je društvo Stoimena organiziralo tudi
umetniško-evritmijsko strokovno izobraževanje, na
katerem se je 15 diplomiranih evritmistov seznanilo z
umetniškim procesom evritmijskega oblikovanja pravljic.
Izobraževanje so zaključili z izvedbo pravljic bratov
Grimm Najdiptiček (mariborska skupina), Sneguljčica in
Rožica (zagrebška skupina) ter pravljice Frana Milčinskega
Zakleti grad (ljubljanska skupina) na waldorfskih
šolah v Ljubljani, Mariboru, Žalcu in Zagrebu.
Evritmijske iniciative
V Ljubljani trenutno deluje Evritmijsko društvo Lepa
Vida, ki podpira nadaljnje strokovno izobraževanje evritmistov
in organizira evritmijske predstave.
Kulturno umetniško združenje za antropozofijo in
evritmijo Parzival (KUD Parzival) iz Maribora organizira
evritmijske tečaje in predstave ter delo na študiju
antropozofije.
Društvo za pospeševanje razvoja evritmije Stoimena
(Združenje Stoimena) iz Zagreba je v septembru 2018
začelo z izobraževanjem 1. letnika študentov evritmije.
Zagrebška evritmijska skupina Iona je z odločbo Ministrstva
za kulturo republike Hrvaške leta 2004 dobila status
umetniške ustanove. Od tedaj nastopa doma in v tujini
(Irska, Anglija, Švica, Nemčija, Avstrija, Slovenija, BiH).
S svojim sodelovanjem z umetniki iz različnih področij
dramske, glasbene, likovne in plesne umetnosti skupina
Iona v veliki meri prispeva k promoviranju evritmijske
umetnosti.

24
DRUŠTVA
Seznam društev
za biodinamično kmetovanje
in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji
Združenje Demeter Slovenija
Volčji Grad 40, 6223 Komen
051 204 436 (Andreja)
040 608 717 (Maja)
info@demeter.si
Zveza biodinamikov Slovenije
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
zveza.biodinamikov@gmail.com
Predsednica: Saša Klančar
Ajda Vrzdenec
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)
ajdavrzdenec@gmail.com
Predsednica: Meta Vrhunc
Ajda Gorenjska
Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje
04 572 56 18, 041 948 336
monika.brinsek@gmail.com
Društvo Ajda Koroška
Trg 4. julija, 2370 Dravograd
041 340 871
toncka@loris.si
Predsednica: Antonija Ločičnik
Društvo Ajda Domžale
Podrečje 10, 1230 Domžale
041 323 249 (Jože)
051 204 436 (Andreja)
ajda.domzale@gmail.com
www.ajda-domzale.si
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška
Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
040 658 482
ajda.goriska@gmail.com
Predsednik: Drago Kladnik
Društvo Ajda Posočje
Žagarjeva 13, 5220 Tolmin
031 477 892, 041 297 873
ajda.posocje@gmail.com
Predsednica: Milenka Kavčič
Podpredsednica: Gruden Marjanca
Naravoslovno-izobraževalno društvo
'Sapientia'
Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije
Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci
vesna.forstneric@gmail.com
www.nid-sapientia.com
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska
Šaleška cesta 16, 3320 Velenje
051 394 494
ajda.stajerska@gmail.com
Predsednica: Katarina Modrijan
Delovna skupnost obsoteljske regije
Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina
031 643 312
romana.srimpf@gmail.com
Vodja: Romana Šrimpf
Delovna skupnost dravinjske regije
Žiče 76, 3215 Loče
031 342 107
majda.temnik@gmail.com
Vodja: Majda Temnik
Delovna skupnost savinjsko-šaleške regije
Tabor 22, 3304 Tabor
031 328 990
lukman.damijana@gmail.com
Vodja: Damijana Lukman
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska
Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice
031 645 476
joze.lusavec@gmail.com
Predsednik: Jože Lusavec
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje
Boštanj 30, 8294 Boštanj
031 458 532 (Majda Hriberšek)
majda.hribersek@gmail.com
Predsednik: Zvone Černelič
Društvo biodinamikov Notranjska
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
041 444 736
biodinamika.notranjska@gmail.com
Predsednica: Mihaela Klančar