02.05.2020 Views

Revija Svitanje - Zima 2018

Letnik XIV, številka 4

Letnik XIV, številka 4

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.


S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture

zavedanja

031 737 003 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Monika Brinšek, Aci Urbajs,

Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Maja Klemen Cokan, Franc Vehar,

Breda Medvešček, Matjaž Jež,

Radovan Šuman, Brane Žilavec,

Mario Čuletić

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Brane Žilavec,

Matjaž Jež, Mario Čuleti,

Maja Klemen Cokan,

Radovan Šuman, arhiv Parsival

NASLOVNICA:

Janja Kokalj

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik, Nina Kociper

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 737 003

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Utrinki4

Ob 20-letnici organizirane biodinamike

na Goriškem 4

Biodinamika v praksi 6

Podnebne spremembe in biodinamika 6

Od zrna do kruha 8

Tople jeseni so poguba za čebelje družine? 9

O biodinamiki 10

Zdravje11

5 razlogov, zakaj je pletenje dobro za vas 11

Antropozofski pogledi na zdravljenje diabetesa12

Širimo obzorja 14

Golgotski misterij:

Najbolj pomemben dogodek

v razvoju Zemlje in človeštva 14

Nasveti20

Kaj je Setveni koledar Marije Thun? 20

Nasvet po koledarju Marije Thun 21

Izobraževanja22

Evritmijski impulz v Sloveniji in na Hrvaškem 22

Društva24

Revijo Svitanje lahko naročite:

revija@svitanje.si

Letna naročnina znaša 22 €.

svitanje.si/narocilo

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

www.svitanje.si

2

ISSN 1854-1739


UVODNIK

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji,

ob koncu leta je vedno dobro, da naredimo nekakšen

intimni pogled na leto, ki se izteka. Kaj nam

je uspelo uresničiti, kaj bi želeli, pa nam nekako ni

uspelo, in česa se sploh lotili nismo, čeprav bi se

morali. Verjamem, da smo se vsi trudili po najboljših

močeh, a leto hitro mine in človek bi si želel, da

bi zmogel narediti še več.

V teh dneh, na trenutke obsijanih s soncem, se lahko

človek prijazneje ozre na vse tisto, česar mu ni

uspelo uresničiti. Zmore se nasmehniti in si obljubiti,

da bo prihodnjič na podobne izzive bolje

pripravljen.

Delo, ki smo si ga kot biodinamiki, waldorfski učitelji,

antropozofi zadali, ni enostavno. Človek vedno

znova odkrije, da obstaja vrsta stvari, ki se jih še

ni lotil.

Seveda je dobro, da skrbimo za naravo, za ločevanje

odpadkov, da se izogibamo pesticidom in plastiki

in da v tem duhu vzgajamo naše otroke. Po trditvah

nekaterih strokovnjakov je za to že skrajni čas!

Razmišljanje o posledicah človekovega nespametnega

ravnanja in ceni, ki jo bo človeštvo za to plačalo,

si lahko preberete v tej številki revije. Sama

želim verjeti, da noben trud ni zaman in da ni prepozno.

Tudi če je osveščenih ljudi (pre)malo, moramo

vztrajati in ne smemo dovoliti, da nas prepričajo,

da je vse zaman.

Vsi smo torej v tej skrbi povezani, zato me še posebno

veseli, ko vidim, da se vezi med waldorfsko

šolo in biodinamiki vedno bolj prepletajo. Razveselil

me je članek o sodelovanju med biodinamičarko

in enoto Waldorfske šole v Žalcu.

Preberete lahko tudi razmišljanje bidinamičnega

kmeta, vinarja, o antropozofiji in biodinamiki.

Za vse čebelarje pa bo prav gotovo zanimivo, kaj

se je v zadnjih treh mesecih dogajalo v svetu čebel.

Izvedeli boste tudi razloge, zakaj je pletenje dobro

za vas.

V rubriki Širimo obzorja načenjamo novo temo,

Golgotski misterij, najbolj pomemben dogodek v

razvoju Zemlje in človeštva.

Za vse tiste, ki vas vznemirja in navdušuje nova

umetnost gibanja – evritmija, ki jo je Rudolf Steiner

uvedel na prvi waldrofski šoli, pa bo prav gotovo

zanimivo branje o štiriletnem študiju, ki se je zaključil,

hkrati pa se je že začelo novo študijsko leto,

tokrat samo v Zagrebu

Vabljeni, seveda, da pokukate še na drugo stran revije.

Verjamem, da boste tudi tam našli veliko zanimivega

branja.

V imenu uredniške skupine vam želim vesele praznike,

v novem letu pa dobro letino ter obilo zdravja

in zadovoljstva v zavetju vaših dragih!


4

UTRINKI

Ob 20-letnici organizirane

biodinamike na Goriškem

Breda Medvešček

20. decembra letos mineva dvajset let od

uradnega začetka organizirane biodinamike

na Goriškem. Ustanovitev Delovne skupnosti

Ajda Goriška pod okriljem Društva za biološkodinamično

gospodarjenje Ajda Vrzdenec, ki ga

je takrat in še leta za tem vodila Meta Vrhunc,

je na Primorskem zagotovo pomenila začetek

sprememb v pojmovanju načina pridelave

vrtnin, poljščin, sadja, tudi grozdja. Od tu

do globlje spremembe načina razmišljanja

o bistvu biodinamičnega kmetovanja oz.

gospodarjenja je moralo preteči še kar nekaj

pridelovalnih sezon.

Danes ima društvo, ki je že pred leti pridobilo status

posebnega družbenega pomena, 170 članov. Trenutno

jih je 8 pridobilo certifikat Demeter (ti so večji pridelovalci),

eden je v postopku preusmeritve v certificirano

biodinamično pridelavo, nekaj pa se jih za preusmeritev

še odloča. Ostali smo biodinamiki brez certifikatov,

toda kljub temu prepričani v to metodo kmetovanja in

dosledno spoštovanje vseh postopkov, ki jih biodinamična

pridelava zahteva. Največ nas obdeluje manjše površine,

vrtove za preskrbo družine, morda še sorodnikov

in znancev; nekateri pa imajo tudi njive, sadovnjake in

vinograde, ki dajejo pridelke in predelane proizvode v

nekoliko večjih količinah. (Da bi jih le bilo več, saj Slovenija

nujno potrebuje več zdrave in kvalitetne domače

hrane!) Pomembnost vsakega biodinamika, velikega ali

malega pridelovalca, je tudi v tem, da s svojim načinom

dela vzbuja pozitivno zanimanje okolice za ta način pridelave

pa tudi nakup izdelkov takšne kakovosti. Včasih

so bili odzivi nepoznavalcev biodinamike zelo negativni,

pogojeni s številnimi predsodki in stereotipi. Danes se te

reči spreminjajo. Postajamo vse bolj prepoznaven sogovornik

v javnosti in pri državnih inštitucijah.

Pa pojdimo raje po vrsti, kot se za kroniko spodobi. Začelo

se je v vasici Avče na robu Zahodne Banjške planote.

Franka Ozbič, takrat novopečena upokojenka, sicer pa

diplomirana agronomka, se je z nekaj navdušenci, od katerih

jih je bilo manjše število že vpisanih v vrzdenško

društvo, pojavila v Avčah in pridružila se jim je kar lepa

skupina vaščanov, ki so bili do takrat vajeni kmetovanja

po starem (k sreči so to počeli brez umetnih gnojil in tudi

brez strupov, četudi so drugod kmetijske pospeševalne

službe imele precejšen uspeh pri širitvi uporabe mineralnih

gnojil in raznovrstnih strupenih pripravkov za tako

imenovano zaščito rastlin in zatiranje plevelov.)

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda

Vrzdenec je bilo več let vseslovenska organizacija biodinamikov,

ščasoma pa je postalo članstvo za eno samo

društvo preštevilčno in zato predvsem v organizacijskem

smislu težko obvladljivo. Predsednica Meta Vrhunc je

začela vzpodbujati vodstva delovnih skupnosti k ustanavljanju

samostojnih društev. Delovna skupnost Ajda

Goriška se je osamosvojila leta 2001 – ne prva, pa tudi

med zadnjimi ne. Delali smo po najboljših močeh, Franka

Ozbič je bila vsa leta gonilna sila v društvu. V izvršnem

odboru se je zvrstilo kar nekaj za delo v društvu

pomembnih članov, npr. Greta Sorta, ki je po več kot

desetletju Frankinega predsedovanja prevzela vodenje.

Vseh dejavnih in prizadevnih članov izvršnih odborov

oz. njihovih imen na tem mestu ne morem našteti, bodo

pa svoje mesto dobili v posebni publikaciji – med njimi

tudi aktualni predsednik Drago Kladnik.

Biodinamiki smo se v društvu kalili z delom in izkušnjami,

ki smo jih pri tem pridobivali. Z vsako promocijo,

ki smo jo organizirali največkrat v obliki brezplačnih

informativnih predavanj za občane oz. začetnike,

se je članstvo večalo. Ljudje so prihajali, resda so redki


5

posamezniki tudi kmalu obupali nad »čudnimi« postopki

pri pripravi preparatov, zaradi »nemogočih« zahtev

pri doslednem upoštevanju setvenega koledarja, zaradi

okolice, ki ni sprejemala drugačnosti in podobno. Vsakega,

ki nas je zapustil, nam je bilo žal, čeprav smo se

tolažili, češ, saj našemu poslanstvu lahko koristijo le tisti,

ki se ne ustrašijo že prvih preprek. Kljub temu pa menim,

da tudi takšni »odpadniki« niso nepomembni za biodinamično

gibanje. Prav gotovo je marsikateri od njih iz

informativnega predavanja in vpogleda v setveni priročnik

dobil preblisk o biodinamiki ali vsaj pobudo, da se

začne spraševati o vrednotah v svojem življenju. Res je

tudi, da je (na srečo!) z vsako garnituro prišlekov med

nami ostala vrsta ljudi. In smo skupaj še danes, dvajset

let. Smo goriška Ajda.

Sočlani v društvu so mi lani zaupali zbiranje gradiva

in pripravo ter urejanje publikacije, ki naj bi v zgodovinskem

spominu ohranila vse pomembne mejnike delovanja

Društva za biološko-dinamično gospodarjenje

Ajda Goriška oz. pred tem goriške delovne skupnosti

društva Ajda Vrzdenec. Veliko pisnega in fotografskega

gradiva ter spominov se je nabralo v teh dveh desetletjih.

Ta zbornik bi lahko bil hkrati nekakšen pomnilnik,

kronika pa tudi neke vrste generator povezovanja biodinamikov

na goriškem območju v bodoče, vir koristnih

strokovnih informacij, pridobljenih iz izkušenj na področju

biodinamične pridelave, predelave in trženja. V

zborniku bodo po poglavjih predstavljene sledeče teme:

V enem od poglavij zbornika bo objavljen tudi prispevek

o reviji Svitanje, edini tovrstni periodični publikaciji v

Sloveniji. Svitanje je pred štirinajstimi leti na svetlo spravila

Marina Nuvak – od takrat do današnjih dni tudi njegova

urednica in prevajalka številnih zanimivih člankov

iz priznanih tujih strokovnih revij. (Seveda nikakor ne

mislim zmanjševati pomena knjižnih edicij pomembnih

avtorjev in avtoric in Setvenega priročnika Marije Thun,

ki jih je izdala in jih še izdaja Založba Ajda, saj sodijo

med prepotrebno strokovno literaturo o biodinamiki v

povezavi z drugimi področji učenja Rudolfa Steinerja in

prispevkov njegovih sodobnikov ter sledilcev – vsa čast

Meti Vrhunc za njena večletna prizadevanja.) Svitanje s

prilogo Waldorfske novice pa po obliki in vsebini sodi

med revijalne publikacije in nam v štirih vsakoletnih izdajah

vseh štirinajst let izhajanja prinaša izobraževalne,

informativne, promotorske in podobne vsebine s področja

biodinamike, antropozofije, antropozofske medicine,

blagovne znamke Demeter in waldorfske pedagogike

– prav slednja ima s prilogo pomembno mesto v reviji.

Urednici Marini Nuvak se moramo člani goriškega

društva zahvaliti, da me je vzpodbujala k pisanju člankov

za Svitanje. V njih se je ohranil marsikateri podatek o društvu,

članih, pomembnih dogodkih, prispevkih in dosežkih.

Če bi ti ne prišli na papir, bi se jih prav gotovo ne ohranilo

toliko. Hvala Marini tudi za prijazno dovoljenje, da

v zborniku goriške Ajde lahko uporabim tudi članke (oziroma

povzetke člankov), ki mi jih je objavljala v Svitanju.

Izdelava preparata iz rmana.

Delavnica izdelave biodinamičnih preparatov.

začetki biodinamike na Goriškem, organizacijska sestava

društva, njegove sekcije, vodstvo od začetkov do danes,

dosežki v posameznih mandatih, izobraževanje, najbolj

odmevna predavanja in najbolj prepričljivi predavatelji,

preparati, delovni centri, Demetrovi certificiranci, ogledni

vrt, semenarstvo, Ajda Posočje, Ajda Istra, najčlani,

obveščanje članov in piar ter še več drugih zanimivosti,

ki so bile sestavina delovanja v društvu in so poleg usvajanja

znanj in vedenj stkale tudi trdne medsebojne vezi

za skupno dobro.

Še na nekoga pri Svitanju ne smemo pozabiti. To je Žiga

Vuk. On daje reviji likovno podobo. Prijazen vtis. Vsakič

znova sem ob izvodu novega Svitanja prijetno presenečena

nad tem, kaj vse zna narediti pri prelomu in postavitvi

članka, kako domiselno doseže, da fotografija (tudi

moja) oblikovno učinkuje skladno, da deluje z vsebino

in sporočilom in da jo tudi kot avtorica še vedno lahko

prepoznam kot svojo in jo začutim. Hvala. Verjetno tudi

drugi avtorji in avtorice ter predvsem seveda bralci in

bralke menite podobno.


6

BIODINAMIKA V PRAKSI

Podnebne spremembe in

biodinamika

Matjaž Jež

O podnebnih spremembah se danes veliko

govori, bolj malo pa vemo o vzrokih za

njihov nastanek in o posledicah. Slabo smo

seznanjeni tudi z ukrepi, s katerimi lahko

omilimo negativne posledice podnebnih

sprememb in zmanjšamo njihov vpliv na naše

vsakdanje življenje.

Agencija RS za okolje je 5. 3. 2018 objavila poročilo o

podnebnih spremembah v Sloveniji od leta 1961 do 2011.

Glavni zaključek je, da se je ozračje v tem času segrelo

skoraj za 2° C. Poročilo vsebuje tudi napoved, da se bo

segrevanje nadaljevalo in da nas čaka v naslednjih desetletjih

stopnjevanje negativnih posledic podnebnih

sprememb. Segrevanje ozračja je planetarni proces, ki ga

poganja sproščanje toplogrednih plinov, torej človekova

dejavnost. Posledice se na raznih delih sveta kažejo

v različnih oblikah in tudi napovedi za prihodnost različnih

regij se razlikujejo. Skupna značilnost pa je, da bo

segrevanju sledila otežena oskrba z vodo in posledično

poslabšanje možnosti bivanja in pridelave hrane.

Nastanek podnebnih sprememb

In kako se je vse skupaj začelo? Prvi korak je bil izum

parnega stroja 1712 (James Watt, Anglija). Uporabljal se

je kot pogonski stroj v tovarnah in na njem je temeljila

industrijska revolucija. Z izumom parne lokomotive leta

1814 (Georg Stephenson, Anglija) se je začela doba parnih

vlakov in železniških prog, ki so v naslednjih desetletjih

prepredle ves svet. Na morju so prevladali parniki in

velike tovorne jadrnice so odšle v pozabo. Skupna značilnost

omenjenih naprav je bila, da jih je poganjal premog.

Zato se je v tem času izredno povečala poraba premoga.

Naslednji korak je bil izum motorja z notranjim izgorevanjem.

Prvi uspešni motor je bil Ottov motor iz leta 1876

(Nikolaus August Otto, Nemčija), ki mu je kmalu sledil

Lovrenška jezera napaja samo padavinska voda. Ob

zmanjšanju količine padavin in povečanem izparevanju

zaradi segrevanja ozračja se lahko hitro izsušijo.

prvi sodobni avto na tekoče gorivo (Karel Benz, 1885,

Nemčija). Prvo motorno letalo je poletelo leta 1903 (brata

Wright, ZDA), letalstvo pa je doživelo izredni razmah

po drugi svetovni vojni. Uporaba motorjev z notranjim

izgorevanjem pa je povzročila razcvet naftne industrije.

Piko na »i« je prinesla uporaba zemeljskega plina kot

energenta v industriji, energetiki in gospodinjstvih. Vsi

omenjeni stroji uporabljajo fosilna goriva: premog, nafto

ali zemeljski plin. To pa je glavni vir sproščanja ogljikovega

dioksida, ki je najpomembnejši toplogredni plin in

glavni krivec spreminjanja podnebja na Zemlji. Tako se

je po 250 letih pokazalo, da omenjeni izumi niso vir trajnega

blagostanja, ampak so primer zgrešenega modela

razvoja.

Pri gorenju lesa se porablja kisik in sprošča ogljikov dioksid.

Pri dihanju rastlin pa se dogaja ravno obratno: vsrkavajo

ogljikov dioksid in izločajo kisik. V uravnoteženih

razmerah, ko kurimo domača drva, ogljikov dioksid vsrkajo

okoliški gozdovi, ki hkrati sproščajo kisik. Tako se

ne povečuje delež ogljikovega dioksida, ki bi povzročal

težave v ozračju, in tudi do pomanjkanja kisika ne pride,

tako da ga je dovolj za nadaljnje gorenje drv ter dihanje

živali in ljudi. Ko kurimo fosila goriva, ki so bila milijone

let shranjena pod zemljo, se sproščajo ogromne količine

ogljikovega dioksida, ki pa ga gozdovi ne zmorejo več

vsrkati (površina gozdov na Zemlji se zmanjšuje!).

Mednarodna prizadevanja za zmanjšanje

izpustov toplogrednih plinov

Pojav podnebnih sprememb je že dolgo znan in strokovnjaki

si prizadevajo za odpravljanje vzrokov njihovega

nastajanja. Za ta namen je bilo že več podnebnih

konferenc. Prva je bila 1997 v Kjotu na Japonskem. Na


7

njej je bil sprejet Kjotski protokol, ki je države podpisnice

zavezoval k izvajanju ukrepov za zmanjšanje izpusta

toplogrednih plinov. Leta 2015 je sledil Pariški podnebni

sporazum, leta 2017 pa Bonnska podnebna konferenca.

Za usklajevanje skrbi Mednarodni odbor za podnebne

spremembe pri Združenih narodih. Njegova članica je

tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila leta 2007 deležna

Nobelove nagrade za mir, ki sta jo prejela nekdanji ameriški

predsednik Al Gore in Mednarodni odbor za podnebne

spremembe. Gospa Lučka Kajfež Bogataj je leta

2017 izdala knjigo z naslovom Planet, ki ne raste. Naslov

se nanaša na našo Zemljo, ki je seveda omejen naravni

vir, število prebivalcev na Zemlji pa hitro narašča. V njej

avtorica podrobno opiše proces globalnih podnebnih

sprememb, analizira vzroke in posledice ter predstavi

potrebne ukrepe za rešitev planeta. Branje te knjige vam

toplo priporočam.

Žal vsa mednarodna prizadevanja niso prinesla potrebnih

sprememb in naš modri planet se še kar naprej segreva,

tako da že na številnih področjih zaznavamo negativne

posledice. Mnoge spremembe so šle že tako daleč, da

tudi ob takojšnjem prenehanju izpuščanja toplogrednih

plinov povratek narave v prejšnje stanje ni več mogoč.

Zato ne kaže tarnati nad neuspehi svetovne politike, ampak

je najbolje, da sami pristopimo k izvajanju ukrepov

za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omilitev

negativnih posledic podnebnih sprememb.

drugimi alternativnimi viri (toplotne črpalke). Drugo veliko

področje porabe fosilnih goriv je promet. Tudi tukaj

so še velike rezerve in vsak si lahko dnevno prizadeva za

zmanjšanje porabe goriva. Zelo učinkovit je že ukrep, da

kratke avtomobilske vožnje, na primer do 1 km, nadomestimo

s hojo ali z vožnjo s kolesom. S tem bomo storili

veliko za svoje zdravje in okolje, pa še prihranili bomo.

Največja rezerva na državni ravni pa je prenos tovornega

prometa s cest na železnico, saj železniški promet porabi

6- do 10-krat manj energije na tono prepeljanega tovora

kot cestni promet. Naslednje je področje javnega potniškega

prometa, ki je v Sloveniji slabo urejen in premalo

stimuliran. Odličen zgled na tem področju so mladi, ki

se preko omrežja sproti dogovarjajo za skupne prevoze z

avtomobili – prijazno do okolja in denarnice!

Ukrepi za prilagajanje podnebnim

spremembam

Druga skupina ukrepov se nanaša na ravnanje z vodo.

Segrevanje ozračja namreč pomeni, da bo razpoložljive

vode manj in da bo neenakomerno razporejena preko

leta. Ob povišanih temperaturah se bo povečalo tudi izparevanje

z zemeljske površine in iz rastlin. Zato se bodo

pokrajine, ki so danes na meji sušnosti (subpanonsko in

primorsko območje) spremenile v izrazito sušne, tiste, ki

pa so danes še dobro preskrbljene z vodo, se bodo pogosteje

srečevale z njenim pomanjkanjem.

Izvir na pohorskih planjah omogoča pašo živine.

Zmanjševanje porabe fosilnih goriv

Najbolj učinkoviti so ukrepi, ki prispevajo k odpravljanju

vzrokov podnebnih sprememb, torej tisti, ki zmanjšujejo

porabo fosilnih goriv. Tu lahko največ storimo,

če zmanjšamo njihovo porabo za ogrevanje in hlajenje

stavb. To lahko dosežemo z učinkovito izolacijo zgradb

in z nadomeščanjem fosilnih goriv z lesno biomaso ali

Sibirska perunika je ogrožena

zaradi izsuševanja.

Zdravilni čistec je zdravilna rastlina, ki

uspeva samo na močvirnih travnikih.

Za izvajanje takih ukrepov moramo spremeniti dosedanjo

miselnost, da je treba vodo čim prej spraviti iz pokrajine

ter za ta namen izsušiti vsa močvirja ter regulirati

potoke in reke. Na družbeni ravni je načrtovanje in izvajanje

takih ukrepov stvar države in javnih strokovnih

služb, zato tukaj ne bomo šli v podrobnosti. Povsem drugače

pa je na naši osebni ravni. Najenostavnejši ukrep je


8

shranjevanje padavinske vode. Dovolj je, da deževnico

s svoje strehe shranimo v cisterni in jo po potrebi

uporabimo za zalivanje, namakanje, pranje avtomobila

in še kaj. Ob manjšem gradbenem posegu na hiši lahko

tako vodo uporabimo tudi kot sanitarno vodo, ob

vgradnji ustreznih filtrov pa tudi kot pitno vodo. Za

potrebe običajne družine zadošča 5000-litrska cisterna.

Sistem lahko dopolnimo tako, da vso vodo iz naših

izpustov očistimo v čistilni napravi in jo ponovno

uporabimo. V kombinaciji z energetsko sanacijo lahko

ustvarimo hišo, ki bo energijsko in vodno neodvisna. S

takim ravnanjem bomo pomembno prispevali k ohranjanju

mokrišč in biotske raznovrstnosti.

Suša in biodinamika

In kako se lahko prilagodimo pomanjkanju vode na

svojih vrtovih in poljih? Spet je na prvem mestu zbiranje

deževnice, na drugem pa varčni načini namakanja,

na primer kapljično namakanje. Veliko si bomo lahko

pomagali tudi z nasveti biodinamike. Prvi se nanaša

na vzgojo rastlin. Sadike bomo vzgajali s koreninsko

grudo, da bodo čim lažje prenesle presajanje. Izdatno

jih bomo zalili samo ob presajanju, pozneje pa čim

manj, tako da bodo pognale globoke korenine in bodo

odporne na sušo. Drugi nasvet se nanaša na upoštevanje

dnevnega ritma dihanja zemlje. Zjutraj zemlja izdihuje

in zvečer vdihuje. V sušnem obdobju bomo rastline

okopavali zvečer, tako da bo zemlja lahko vsrkala

večerno zračno vlago in rastline bodo zjutraj sveže,

kot da bi bile zalite. Obratno pa ravnamo v razmerah

prekomerne vlage. Takrat rastline okopavamo zjutraj,

ko zemlja izdihuje in tako se bo prst okoli rastlin lepo

osušila. Tretji nasvet se nanaša na senčenje rastlin ob

visokih temperaturah. Te namreč lahko povzročijo poškodbe

rastlinskega tkiva na listih ali plodovih. V takih

primerih je primerni ukrep senčenje. Senčenje lahko

dosežemo tako, da za občutljive rastne izberemo bolj

senčno lego vrta ali pa senco umetno ustvarimo. Na

primer tako, da po južnem robu vrta zasadimo visoke

rastline za senco (fižol na kolih, koruza, sirek, topinambur,

sončnice).

V poljedelstvu moramo računati tudi na to, da se bo

obseg pridelave za sušo občutljivih rastlin (na primer

koruza) bistveno zmanjšal, nadomestile pa jih bodo za

sušo in visoko temperaturo odporne rastline. Kmetijska

stroka je take rastline že pripravila. Tudi na svojih

vrtovih bomo lahko vrstni izbor prilagodili novim

razmeram.

Ob koncu pa vas vse vabim, da sodelujete pri skupnih

prizadevanjih za ohranitev Zemlje, tega čudovitega

modrega planeta, ki je naš skupni dom. Vsak od nas

lahko prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov

in vsak lahko prispeva k omilitvi posledic klimatskih

sprememb. Vsak posameznik je nemočen, skupaj

pa bomo zmogli.

BIODINAMIKA V PRAKSI

Od zrna do kruha

Maja Klemen Cokan, KGZS - izpostava Žalec in

Monika Žuran, Waldorfska šola in vrtec Savinja

Naj bo Luna pred svetlobnim, vodnim,

toplotnim ali zemeljskim ozvezdjem, smo

odrasli na voljo učenčevim igrivim namenom,

vzgoji in usmerjanju njihove volje in čutenja.

Seveda je Marija Thun raziskovala vpliv

konstelacij planetov in zvezd stalnic na

rastline duhovno znanstveno in prišla do

zaključka, da je čas dela z rastlinami zelo

pomemben.

Med najpomembnejšimi je trenutek stika semena z vlažno

zemljo, pomembna pa so tudi nadaljnja dela, t. i.

delovna opravila tekom rasti naših kulturnih rastlin in

čas spravila. Cvetnice sejemo in negujemo, ko je Luna

pred ozvezdjem Vodnarja, Dvojčka ali Tehtnice, listanke,

ko je Luna pred ozvezdjem Rib, Raka ali Škorpijona,

semenovke/plodovke, ko je Luna pred ozvezdjem

Leva, Strelca ali Ovna, ter korenovke, ko je Luna pred

ozvezdjem Bika, Device ali Kozoroga. Ne le prehrana

ljudi, temveč tudi prehrana domačih živali je v našem

času in prostoru še kako pomembna. Hrane in krme se

ne zaznava le kot gole materije, temveč kot hrane duše

in duha (pri človeku). Njena vitalnost in prehranska

vrednost je pogojena s silami in snovmi, ki so sprejete

iz kozmosa – od Sonca, Lune in drugih planetov ter

zvezd stalnic. Kulturne rastline, ki nas prehranjujejo, so

skup delovanja teh sil, ter tal, svetlobe, vode in toplote.

Kako in kdaj bomo ta znanja prenesli v aktualno kmetijsko

prirejo in pridelavo, je odvisno od nas, danes in tukaj,

od vrednotenja pomena tega ter naše volje in čutenj.


BIODINAMIKA V PRAKSI

Tople jeseni so

poguba za čebelje

družine?

Franc Vehar

9

Program v tretjem razredu waldorfske osnovne šole

namenja tudi pridobivanju izkušnje dela na kmetiji.

Biti odgovoren do zemlje, jo ohraniti zanamcem in se

naučiti veščin pridelovanja hrane je eno od področij

waldorfske pedagogike. V vzdušju epohe spoznavanje

okolja so učenci tretjega razreda med počitnicami

nabrali toliko moči, da so brez težav opravljali jesenska

opravila. Na bližnji kmetiji so z njive spravili pridelke:

pulili repo, obirali koruzo, pobirali jabolka in orehe,

čistili čebulo in si skuhali bučno juho. Vsakoletni

projekt tretješolcev je Od zrna do kruha. Otroci s to

izkušnjo pridobijo celoten pogled, koliko dela, moči in

volje je treba vložiti, da na koncu z rokami zamesimo

kruh, ga spečemo in šele nato pojemo. Tretješolci so

se v mesecu oktobru odpravili na njivo, kjer so njihove

pridne roke z motikami prekopale poljino, posejale

pšenico in z grabljami pšenico skrbno zadelale/skrile

v zemljo.

Sedaj pa v pričakovanju na tople žarke, ki bodo omogočili

kaljenje in mraz, ki bo rastline čvrstil. Pomlad in

poletje pa ustvarjala pogoje za razrast, latenje, cvetenje

in zorenje. Veselimo se žetve v vročem poletju.

Pozdravljeni, spoštovane bralke in bralci

mojih člankov. Morda se bo kdo zamislil ob

mojem naslovu za tokratno revijo Svitanje.

Nekateri čebelarji se ne strinjajo z mojim

razmišljanjem, ker imajo v toplih jesenih

osebne koristi od čebelic, čeprav čebelicam

tako vreme ne prizanaša.

Zakaj je toplo jesensko vreme poguba za čebelje družine?

Poguba je zato, ker čebelice iščejo v naravi morebitne

vire medičine in cvetnega prahu in največkrat

se vračajo domov praznih medenih mešičkov. Porabijo

veliko svoje hrane iz zaloge in s tem ogrožajo preživetje

v hujših zimah.Tudi zaleganje kratkoživih čebelic v

drugi polovici septembra je samo izčrpavanje zimske

zaloge hrane, poleg tega pa se dolgoživa varoja veselo

množi na peto potenco in mnogo čebeljih družin propade

ravno zaradi nevednosti ali malomarnosti čebelarjev,

ker ne poskrbijo za uničevanje varoje v septembru

in oktobru, kadar je topla jesen, kot je bila to leto.

Poleg varoje ogroža obstoj čebeljih družinic v pozni topli

jeseni tudi medsebojno spopadanje.

V naravi presahne vir medičine in čebele delavke pretaknejo

vsak kotiček, kjer diši po medu, v želji, da bi

prinesle domov hrano za zimo. Pogosto se podajo na

pravi roparski pohod, če ugotovijo, da je družina manj

številčna in ima slabo obrambo vhoda v panj. Take

družine so žrtev roparskih družin, ki najprej pobijejo

stražarke, nato pa jim masovno prihitijo na pomoč še

druge čebele iz roparskega panja in pogosto v spopadih

pokončajo še čebelice v panju ter pokradejo ves

med. Poleg medu prinesejo v svoje panje tudi večino

varoje, ki je bila v izropanem panju. Ta prinešena varoja

zatem s hitrim razmnoževanjem uniči družino,

ki je izropala šibkejšo družino. Roparske družine običajno

začnejo odmirati zaradi varoje v decembru ali v

začetku februarja. Naloga čebelarja v decembru je, da

odstrani varojo iz čebelic takoj, ko se izležejo zadnje

čebelice v gnezdu. Edino tako lahko prepreči propad

čebeljih družin, ki so v pozni jeseni ropale med po sosednjih

čebelnjakih.


10

Do medsebojnega spopadanja čebelic prihaja tudi zaradi

prenaseljenosti čebeljih družin in v takem okolju

se čebelice počutijo ogrožene, ker jim primankuje hrane

v naravi in hočejo za vsako ceno priskrbeti dovolj

hrane za svoj obstoj.

Praviloma sme biti v trikilometrskem krogu zračne

ravnine maksimalno 50 čebeljih družin na stalnih stojiščih.

Tega pravila se čebelarji pogosto ne držijo, ker

hočejo imeti čebelje družine ob svojem domu in to čimveč.

S takim ravnanjem povzročajo svojim in sosedovim

čebelicam lakoto in stresno življenje, kar se odraža

na zdravju čebelje družine. Tega pomembnega dejstva

se slovenski čebelarji premalo zavedajo in posledice so

vidne vsako pomlad na zaprtih panjih brez čebelic.

V upanju, da sem prebudil zavest nevestnim čebelarjem,

bom zaključil današnji prispevek.

Želim vam vsem prijetne zimske dni ob toplem čaju,

sladkanem s pristnim slovenskim medom. Naj se leto

2018 konča v notranjem miru in medsebojnem razumevanju.

Prihodnje leto 2019 pa vam želim obilo sreče,

zdravja, topline v srcu in notranjega miru v medsebojnem

razumevanju in spoštovanju.

Naj medi!

BIODINAMIKA V PRAKSI

O biodinamiki

Radovan Šuman

V biodinamiki, antropozofski metodi

kmetovanja, pristopamo holistično do

narave, in ko govorimo o tem celostnem

pristopu, več ni kmetijstvo samo kmetijstvo,

ampak je del širše celote bivanja.

Tako je pri nas kmetih, ko govorimo o rastlinah ali

živalih, ki so tudi del te celote. Tudi sami smo vinogradniška

biodimačna kmetija, in kot sem že omenil,

naši vinogradi niso zasajeni le s trtami, ki po številu

sicer prednjačijo, ampak so čim bolj pestri ekosistemi s

sadnimi in gozdnimi drevesi, živalmi in raznimi rastlinami,

od katerih ima vsak eno ali več vlog v tej tesno

povezani skupnosti.

Tokrat se bom osredotočil na trto, ki je kot rastlina neposredno

odvisna od rastišča, prav tako kot človek,

čeprav bi mislili drugače zaradi možnosti gibanja. Ko

gledamo rastlino od zunaj, vidimo le njen nadzemni

del, ampak korenine in prst okoli njih so tudi zelo pomemben

del, celo najpomembnejši del celote. Vsi na

primer poznamo zdravilne rastline, ki jih nabiramo zaradi

takšne ali drugačne učinkovine, saj vsi vemo, da

imajo rastline sposobnost, da iz mineralnega anorganskega

oziroma nam nedostopnega v zemlji ustvarijo

substanco, ki je za nas dostopna in koristna ali zdravilna.

Vendar teh rastlin ne nabiramo na kontaminirani

ali pusti zemlji, saj teh substanc v rastlinah ne bomo

našli, ali pa bodo v zelo majhnih količinah in seveda

v spremljavi strupov, ki so produkt nespametnega

ravnanja človeka. Zato pri našem delu gravitiramo na

ustvarjanje žive prsti in humusa, ki sta temelj našega

biodinamičnega kmetovanja.

V pesti žive prsti je lahko več mikroorganizmov, kot

je ljudi na svetu. Vsa ta živa bitja so v tesni povezavi,

medsebojni odvisnosti tudi s koreninami rastline, zato

rastline ne gledamo individualno, ampak jo sprejemamo

v celoti. In kot mnogokrat govorimo, da je bolezen

posledica porušenega ravnovesja, ampak se kljub temu

samo sprašujemo, katero sredstvo uporabiti, da se znebimo

simptoma. Kot je tudi vsak dan v moderni medicini,

je tudi v konvencionalnem kmetijstvu. Takšno

razmišljanje je lahko sicer prisotno tudi v ekoloških

pristopih, in sicer da uporabimo dovoljeno sredstvo v

smislu certifikacije. Vendar moramo gledati globlje in

biti hvaležni za sporočilo, ki nam ga je prinesla bolezen

ali škodljivec, in iskati vzrok, ki pa največkrat tiči v

porušenem ravnovesju. S tem, ko ne iščemo vzroka in


5 razlogov, zakaj je

pletenje dobro za

vas

ZDRAVJE

Marina Nuvak

11

ubijemo prinašalca novice, hkrati odvzamemo rastlini

možnost, da si sama ustvari snovi, npr. alkaloide, ki

delujejo proti vdirajočim boleznim in so pozneje z zaužitjem

posledično tudi koristni za nas. Če smo pa za

prinašalca novice uporabili strup, smo si pa s tem še

dodatno zastrupili hrano.

Vsi mikro- in makroorganizmi, korenine in rastline so

v tesni povezanosti in delujejo kot celota. Če vplivamo

na enega, reagira celota. Enako kot pri človeškem telesu,

če se npr. vname majhen del okončine, se odzove

celo telo. Seveda včasih pride do porušenega ravnovesja

zaradi neenakomerne razporeditve elementov,

kot so sonce, voda, zemlja, zrak. Če je to po naši krivdi,

da smo na primer v kmetijstvu s težkimi stroji iztisnili

zrak iz zemlje, se to da na podoben način tudi odpraviti.

Če so pa vremenske neprilike vzrok pojavljanja

bolezni, pa uporabimo sredstvo, ki odpravlja simptome

– bolezen, ampak samo na takšni osnovi, da ga ima

narava sposobnost razgraditi. Zato v glavnem naše

škropljenje zgleda tako, da sodelujemo z rastlino in

njenimi procesi, s tem da ji nanašamo snovi, ki ji pomagajo

pri ustvarjanju lastne rezistence. V ta namen uporabljamo

zeolitne gline, ki jih kombiniramo z zeliščnimi

čaji, tinkturami ali eteričnimi olji. Komaj takrat, ko

na tak način pristopamo do dela, si lahko posledično

privoščimo, da v naših vinogradih živijo divje živali in

gojimo domače, kot so čebele, ovce in perutnina. S tem

dobimo sinergijo, da imamo pod trtami konstantno

zračnost, z visokim nastiljem pomembno surovino za

kompost, vinograd in ostale rastline pa so oprašene in

tudi obogatene z raznimi čebeljimi produkti. Komposti

so najpomembnejše opravilo na kmetiji, saj ustvarjajo

rodovitnost – živost tal. Ta živost - humoznost tal je pa

osnova za vso življenje na zemlji. Seveda za kompost

ni dovolj, če mu le dodajamo vse potrebne komponente

s preparati itd., za njega moramo skrbeti kot za vsako

drugo živo bitje na kmetiji. Vsi kmetje živimo na

planetu, kjer nam je perioden sistem enak. Kot lahko iz

črk abeced izpišemo tako komedijo kot tragedijo, tako

lahko iz istih elementov sestavimo zdravilo ali strup.

Ko tako živo grozdje pripeljemo do kleti, ne spreminjamo

naših pristopov.

Počasen, drhteč spust v zimo pomeni eno:

čas za volnene obleke. Toda toplote nam ne

dajejo le, ko jih oblečemo, temveč tudi, ko

jih izdelujemo ...

Čeprav morda niste nikoli mislili na to, da bi pletli

svoja lastna oblačila, je zdaj prišel čas za to, saj vam to

lahko dejansko koristi.

Tukaj je pet razlogov, zakaj je platenje najboljši hobi, ki

si ga lahko omislite ...

Pomaga v borbi proti demenci

Znanstveno je bilo dokazano, da uporaba rok na produktiven

način sproža dejavnost v 60 odstotkih možganov

in leta 2011 objavljena študija v reviji Nevropsihiatrija

in klinične nevroznanosti je odkrila, da so

ročna dela, kot je šivanje krpank in pletenje v srednjih

letih, za 30 do 50 odstotkov znižala verjetnost za poznejše

kognitivne ovire in izgubo spomina.

Pomirja

Kolikor je misel na to, da boste kreirali svoj lastni šal,

lahko razburljiva, pa bodo ponavljajoči se gibi pri pletenju

tudi ustavili adrenalinsko pregrevanje, tako da

bo aktiviralo parasimpatični živčni sistem in zavrlo

obrambni odziv telesa.


12

Daje kondicijo

No, morda ne idealne kondicije, gotovo pa več, kot če

ne bi pletli: ena ura žvenketanja s pletilkami pokuri 55

kalorij.

Osrečuje

V študiji na temo poklicna terapija, ki jo je izpeljal British

Journal in v kateri je sodelovalo 3500 pletilcev, je

81 odstotkov anketirancev z depresijo povedalo, da se,

ko pletejo, počutijo srečni. Več kot polovica jih je šla v

svoji izjavi še dlje in rekla, da se počutijo zelo srečni.

Psihiatri verjamemo, da je tako zaradi dveh vzrokov;

kar naenkrat ustvarite nekaj uporabnega, in ker je bilo

dokazano, da pletenje sprošča dopamin, neurotransmiter

dobrega počutja, povezan s prijetnimi dejavnostmi,

kot je seks ali hranjenje.

Je moderno

Cara Delevingne, Sarah Jessica Parker, Ryan Gosling,

Cameron Diaz, vse te znane osebnosti so, kot kaže, privrženci

volnene klobke.

Seveda vedno obstaja 'efekt slavnih' na nas običajne

ljudi in nedavna raziskava Odbora za pletene izdelke

je poročala, da se je povečalo število mlajših ljudi, ki

posežejo po volni, od katerih jih je 18 odstotkov starih

od 18 do 34 let.

Objavljeno na bt.com

ZDRAVJE

Antropozofski

pogledi

na zdravljenje diabetesa

Ross Rentea, dr. med. Marina Nuvak

Doktor medicine Ross Rentea nas vabi k

raziskovanju nekaterih globljih vzrokov za

diabetes. Pri proučevanju našega fizičnega

stanja, kulturnih vplivov ter naše duše in

duha raziskuje, kako antropozofski zdravnik

ravna z bolnikom, ki ima diabetes.

Zdaj, ko je na splošno znano, da so visoka raven sladkorja

v krvi, debelost, visok krvni pritisk in visoka vsebnost

maščob v krvi dosegli dimenzijo epidemije, bo primerno,

da se vprašamo, ali smo bili v zgodnjem otroštvu, poleg

osebne nagnjenosti, izpostavljeni kulturnim dejavnikom,

zaradi katerih so mnogi med nami dovzetni za to, da

se pri njih pozneje v življenju pokažejo te prevladujoče

težave.

Zanimivo je, da je Rudolf Steiner v dvajsetih letih prejšnjega

stoletja razlagal: »Predstavljajte si, da zmožnosti otrokovega

spomina okoli devetega leta preobremenimo, da

kot sredstvo izobraževanja preveč uporabljamo spomin.

Posledice tega se bodo pri človeku pojavile šele pri njegovih

tridesetih, štiridesetih letih ali celo pozneje. Takrat bo

oseba bodisi trpela zaradi revmatizma ali diabetesa. Ravno

zato, ker smo pri devetih ali desetih letih neprimerno

uporabili spomin, se bo to obremenjenjevanje spomina v

otroštvu pozneje pokazalo v čezmernih količinah usedlin

produktov presnove. Nasprotno pa bomo, če pričakujemo

od otroka, da uporablja premalo spomina, če premalo

pričakujemo od njegove sposobnosti pomnenja, s tem v

poznejšem življenju priklicali nagnjenost k vnetnim procesom

vseh vrst. Da bi razumeli, kako je telesno stanje

enega življenjskega obdobja posledica duhovno-duševnega

stanja drugega obdobja, je ena najpomembnejših

stvari, ki se jih moramo zavedati.« (prost prevod)

Mnogo tega izvajamo pri vzgoji naših otrok. Prevelika

intelektualizacija, nerazumna pričakovanja umskih

zmogljivosti, ki se zdaj dostikrat začne že v vrtcu, vse to

vodi po eni strani k presnovnemu sindromu. Po drugi pa

lahko pomanjkanje ritmičnega načina življenja, začenši z

nerednimi obroki, nerednim časom spanja, pritiskom in

tesnobo pri otrocih, ki živijo med mnogimi družinami, v

poznejšem življenju vodi k vnetjem. Ni čudno, da znanstveniki

, ko odkrivajo, da je vzrok za debelost odlaganje

maščob in za diabetes odlaganje sladkorja, pri tem najdejo

splošno razširjen vnetni proces. Nazadnje se pretiravanje

v otroštvu pokaže kot tisto, ki vodi k splošnemu stanju


13

izčrpanosti ega (človekova individualnost), kar se žal pokaže

v kulturi, kjer večina odraslih svoja zrela leta nastopi v

stanju kronične preplavljenosti, ko dobesedno ne obvladajo

svojega telesa (kaj šele zahteve družbe) in se ti nenegovani

fiziološki procesi zlomijo ter se zaključijo z boleznijo. Tak

scenarij pokaže na resnično neprecenljiv pomen preventivne

higiene in holističnih sprememb načina življenja.

Zdravljenje diabetesa v širšem smislu (bodisi z zdravili ali

s spremembo prehrane) se mora osredotočiti na krepitev

ega, poleg tega pa poskušati delovati na fizično telo v ožjem

pomenu tako, da zniža sladkor ali zgorevanje maščob.

Delo Rudolfa Steinerja je navdihnilo mnoge kreativne oblike

zdravljenja, ki jih lahko uporabimo hkrati s konvencionalnimi

terapijami. Klasično navodilo, ki ga je dal, je uporaba

rožmarina. Sprva je priporočal kopeli z velikimi količinami

rožmarinovega olja, s poudarkom, da ga mora pacient

nedvoumno vonjati, da se v času terapevtske kopeli preko

organov čutenja zave rastline. Z leti so razvili različne prilagoditve,

da je uporaba postala še bolj učinkovita, na primer

kopeli z disperzijo olja. Rastlina rožmarin na eksemplarični

način izkazuje načela, o katerih smo prej govorili. Sile vonjave

in toplote, ki jih vsebuje v svojih eteričnih oljih, potegne

nazaj v rastlino, namesto da bi jih razpršila v okolje, tako kot

je to na primer pri sivki. Rastlina ne dovoli svojim življenjskim

silam, da bi bile uporabljene za razvijanje velikih listov

ali cvetov. Nasprotno, vse svoje moči usmeri v notranjost,

zaradi česar ima tipično olesenelo, majhno, grmičasto podobo,

tako značilno za to rastlino. Zanimivo, da so v zadnjih

letih odkrili, da deluje rožmarin močno protivnetno in kot

antioksidant. Raziskave so pokazale, da je neučinkovit, če

nima ustrezne kontrole kakovosti, ki je vidna v standardizaciji

njegovih najaktivnejših sestavin, rožmarinskih in karnosinskih

kislin. Ta nova spoznanja potrjujejo, da ga je dobro

uporabljati tudi oralno, kot prehranski dodatek.

Za krepitev ega lahko uporabljamo solno mešanico, da z njo

poživimo celotno periferno območje. Mnogokrat se sol meša

z rožmarinom kot dišavo, s čimer se njen učinek občutno ojača.

Za premagovanje kronične izčrpanosti življenjskih sil, ki

izvira iz prej opisane intelektualne usmerjenosti v izobraževanju,

zelo pomagajo zdravila, narejena iz korenin. Čeprav je

v tem kratkem članku absolutno nemogoče razložiti povezavo,

pa lahko intuitivno čutimo, da obstaja povezava med koreninskim

sistemom raslin, ki rastlino poveže z zemljo okoli

nje ter živčno-čutnim sistemom pri človeku, ki ga povezuje s

svetom, ki ga obdaja. Izvlečki korenin so že iz antičnih časov

znani kot dragoceni toniki ali specifična zdravila za različna

stanja. Encijanova ali kurkumina tinktura pomagajo s svojo

pikantnostjo in grenkobo premagovati zastale procese v črevesju,

posebno tista stanja, ki običajno spremljajo diabetes,

kot je prepočasno praznjenje želodca. Nedavno so se kot posebno

učinkovite in krepčilne pokazale tudi korenine drugih

rastlin, kot so rodiola (rožni koren).

Antropozofska medicina daje velik poudarek delu z različnimi

oblikami rudnin, kremena, siliceje, bodisi v koncentriranem

prašku ali v potenciranih oblikah. Silikati pomagajo ne

le obnoviti normalno delovanje čutnih organov, ki je lahko

poškodovano z nenormalnim nivojem glukoze, ampak tudi

normalizirati presnavljanje prevelikih količin sladkorja. Pri

pomoči egu so vključene različne substance, da se ta bodisi

močneje poveže s telesom ali da se sprosti in zaspi. Če kalcij

na splošno vidimo kot tistega, ki ima pomirjujoč učinek, zaradi

česar ga lahko uporabljamo pri alergijah in nespečnosti,

pa fosfor deluje poživljajoče. V pravi sestavi, v zelo razredčeni

obliki lahko pomaga duhovnemu jazu, da bolje obvladuje

procese presnavljanja.

In končno si tudi bela omela zasluži nekaj naše pozornosti.

V tradicionalnem zeliščarstvu je poznana kot rastlina, ki

niža krvni tlak, povečuje plodnost in ki so jo občasno uporabljali

tudi pri zdravljenju epilepsije. Pred enim stoletjem

je prišel Rudolf Steiner do kardinalnega odkritja, da lahko

primerno pripravljena in uporabljena v obliki injekcij zdravi

raka. S svojim nenavadnim ritmom rasti izkazuje, da vedno

poudarja svojo lastno 'individualnost'. Nasprotno od večine

drugih rastlin ima svoje speče stanje poleti in požene svoje

jagode v času okoli novega leta, pozimi. Smiselno bi jo bilo

uporabiti, vendar tokrat v obliki tinkture, kot izvleček, da

znova angažira ego v telesu, tako da ga prisili, da premaga

'kontradiktornost' te rastline. Ni presenetljivo, da obstaja

afriška tradicija, ki omenja terapijo z belo omelo pri diabetesu.

Pri eksperimentalnih študijah z živalmi terapija z belo

omelo ni pokazala na direktno znižanje nivoja sladkorja, je

pa pozitivno učinkovala na simptome, povezane z diabetesom,

kot so prenajedanje ali pretirana žeja.

Očitno se vsaka sprememba načina življenja, ki sproži povečano

'nadvlado' ega nad fizičnim telesom, ujema z antropozofskim

razumevanjem zdravljenja diabetesa. Navsezadnje

starodavno opažanje, da aerobna uporaba znižuje krvni

sladkor, ni nič drugega kot dejstvo, da volja nadvlada sile

presnavljanja. Ritmično življenje s strukturiranimi obroki

vsak dan ob istem času ne pomeni le sozvočja z dobro znanima

bioritmoma izločanja insulina (največje in najmanjše

vsakih 15 in vsakih 90 minut), ampak se pokaže kot koristno

tudi, ko 'ego' diktira, kdaj in koliko moramo zaužiti.

Idealno bo doseženo takrat, ko bo ego dovolj močan, da svoje

izzive premaga s pomočjo meditativno-duhovne prakse.

Do takrat pa moramo ta cilj vzdrževati s fizičnimi substancami,

ki podpirajo ego na vseh nivojih, na katerih se odloči

delovati, ne le na fizičnem.

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.


14

ŠIRIMO OBZORJA

Golgotski misterij

Najbolj pomemben

dogodek v razvoju

Zemlje in človeštva

Brane Žilavec

Ko začnejo ljudje z resnim študijem

antropozofije, so morda presenečeni ali jih

to celo odvrača – še posebno, če ne marajo

tradicionalnih religij – ko odkrijejo, kako

izjemen pomen pripisuje Steiner Kristusu in

njegovi smrti na Golgotskem griču v razvoju

Zemlje in človeštva. Celo tisti, ki »želijo

razumeti ta največji od vseh zemeljskih

misterijev,« 1 so soočeni s številnimi ovirami v

svojem prizadevanju, da bi pridobili osnovno

razumevanje tega edinstvenega dogodka.

To ni presenetljivo, kajti »ko pridejo ljudje v stik z duhovno-znanstvenim

pojmovanjem sveta, je njihova prva

želja, da najdejo odgovore na svoja osebna vprašanja in

rešitve ugank obstoja. To je povsem naravno in razumljivo;

lahko celo rečemo, upravičeno. Vendar pa se mora

dodati še nekaj drugega, če naj duhovno-znanstveno gibanje

v resnici postane nekaj živega – kar bi moralo postati

v skladu s splošnim razvojem Zemlje in človeštva.

Predvsem se mora dodati določeno občutenje oz. zaznavo,

da bolj ko si nekdo prizadeva vstopiti v duhovni

svet, vedno bolj naraščajo uganke. Dejansko postanejo te

uganke bolj številne za človeško dušo, kot so bile pred

tem, in v določenem pogledu tudi bolj svete. Ko vstopimo

v duhovno-znanstveno videnje sveta, se nam veliki

problemi življenja, o katerih smo pred tem komajda slutili,

prikažejo najprej takšni, kot so – in sicer kot uganke.

Ena od največjih ugank, ki je povezana z razvojem Zemlje

in človeštva, je Kristusova uganka, uganka Jezusa

Kristusa. V odnosu do nje lahko zgolj upamo, da bomo

počasi napredovali k njeni resnični globini in svetosti. To

pomeni, da lahko pričakujemo v naših prihodnjih inkarnacijah,

da bomo postopoma vedno bolj jasno zaznavali,

kako je ta Kristusova uganka v vzvišenem oz. posebnem

smislu resnična uganka. Mi ne smemo samo upati, da bo

veliko tega, kar se tiče te Kristusove uganke razjasnjeno;

mi se moramo tudi nadejati, da bo veliko tega, kar smo

doslej našli kot polno ugank glede vstopa Kristusovega

bitja v razvoj človeštva, postalo še bolj težavno. Kajti še

veliko drugega bo priplavalo na površje in prineslo nove

uganke, ki se tičejo Golgotskega misterija – oziroma, če

imate raje, nove vidike te velike uganke.

Nobenega dvoma ni, da ne moremo trditi, da lahko naredimo

kaj več, kot da osvetlimo to veliko uganko z ene

ali druge strani. Popolnoma jasno vam mora biti, da se iz

virov človeškega mišljenja lahko usmerijo le posamični

žarki svetlobe na to največjo uganko zemeljskega razvoja

človeka; in ti žarki si ne prizadevajo popolnoma pojasniti

problema, temveč ga le osvetljujejo iz različnih smeri.« 2

V prihodnjih člankih bomo s pomočjo Steinerjevih odkritij

osvetlili izbrane vidike te največje skrivnosti zemeljske

faze kozmičnega razvoja. Ampak najprej nam mora biti

jasno, katera dogajanja pripadajo Golgotskemu misteriju.

Čeprav so morda mnogi ljudje seznanjeni z osnovnimi

opisi življenja Jezusa Kristusa, ki so dostopni v Novi

zavezi Svetega pisma, moramo vedeti, da v teh poročilih

manjkajo številna ključna dejstva ali pa so napačno tolmačena.

Te pomanjkljivosti se lahko odpravijo s pomočjo

Steinerjevih razkritij. Če se sprašujete, kje je vir njegovih

uvidov, potem morate vedeti, da »se antropozofija ne

zanaša na noben drug vir kot tistega, ki ga imajo posvečenci;

evangelijski teksti niso pravi viri njenega znanja.

Vir antropozofskega znanja se preiskuje v sedanjem času

neodvisno od katerih koli zgodovinskih zapisov. Tisti, ki

stoji izrecno na temelju duhovne znanosti, ni prisiljen, da

bi vzel izjavo za resnično samo zato, ker je zapisana v


15

evangelijih. Duhovni znanstvenik ne črpa svojega znanja

iz pisanih dokumentov, temveč iz plodov duhovnega

raziskovanja. Viri znanja za duhovno znanost so sporočila,

ki jih posredujejo bitja duhovnega sveta posvečencu

in jasnovidcu v sedanji dobi.

Resnica je, da obstaja le en vir za duhovno raziskovanje,

kadar je to usmerjeno v pretekla dogajanja. Ta vir se ne

nahaja v zunanjih poročilih: kamnitih ploščah, ki so izkopane

iz zemlje; dokumentih, ki so ohranjeni v arhivih;

razprav, ki so jih spisali zgodovinarji z uvidom ali brez

njega – nič od tega ni vir duhovne znanosti. To, kar smo

sposobni prebrati v neminljivi Akaša kroniki 3 – to je vir

duhovne znanosti.« 4

Svetopisemska zgodba o življenju in

dejanjih Jezusa Kristusa

Sedaj bomo na kratko predstavili glavne osebe in dogodke,

ki so del Golgotskega misterija in ki so opisana

v Bibliji. K temu bomo dodali izbrana razkritja Steinerja,

ki razsvetljujejo ali dopolnjujejo ta dogajanja. Začeli

bomo z dvema linijama generacij, ki izhajati iz dveh sinov

židovskega kralja Davida: Salomonova linija in Natanova

linija. 5 Posledica tega je bila, da je »v Nazaretu je

živel moški z imenom Jožef, potomec Natanove linije, in

v Betlehemu je živel potomec Salomonove linije, ki se je

tudi imenoval Jožef. Tako sta bila v Palestini v začetku

naše ere dva para z imeni Jožef in Marija« 6 in obema se

rodi otrok z imenom Jezus.

Dogodki, ki so povezani z rojstvom otroka v družini, ki

izhaja iz kralja Salomona, so opisani v Matejevem evangeliju.

Zato se njihov otrok imenuje Salomonov Jezus ali

Matejev Jezus. Posebne značilnosti te družine so:

• Njun dom je v gosposki hiši v Betlehemu, kjer se

jima rodi Jezus. Temu otroku podarijo trije kralji

(posvečenci) iz Vzhoda darila zlata, kadila in mire,

ker prepoznajo v njem reinkarnacijo Zaratustre,

velikega posvečenca, ki je vzpostavil staroperzijsko

kulturo in v vmesnih reinkarnacijah posvetil

Hermesa, začetnika staroegipčanske kulture, in

Mojzesa, ki je osvobodil Izraelce iz egiptovskega

suženjstva.

• Ta družina je prisiljena na beg v Egipt zaradi Herodove

želje, da se znebi Jezusa, kar vodi v morijo

otrok v Betlehemu. Tako prva tri leta Jezusovega

življenja prebijejo v Heliopolisu (Mestu Sonca),

kjer je še vedno deloval misterijski center, posvečen

bogu sonca (egipčanski Atum oz. Ra).

• Ko se po Herodovi smrti »Jožef in Marija Salomonove

linije vrneta z njunim sinom iz Egipta, se

naselita v Nazaretu in rodi se jima še več otrok:

Simon, Judež, Jozéj, Jakob in dve hčeri.« 7

Dogodki, ki so povezani z rojstvom otroka v družini, ki

je izhajala iz duhovnika Natana, so opisani v Lukovem

evangeliju. Zato se njihov otrok imenuje Natanov Jezus ali

Lukov Jezus. Posebne značilnosti te družine so:

• Jožef je že precej v letih, ko je izbran v templju za

moža Marije, ki je od svojega tretjega leta dalje živela

v Jeruzalemskem templju, kjer so jo vzgajali

tempeljski duhovniki in židovski posvečenci. Z

merili tedanjega časa sta bila oba visoko izobražena,

seznanjena tako z židovsko zgodovino kot tudi

z njihovimi religijskimi nauki.

• Jožef in Marija živita v esenski skupnosti 8 v Nazaretu.

Jožef, ki je po poklicu mizar, je izbran s strani

esenskih posvečencev, da se poroči z rosno mlado

Marijo. Tako dobimo »par, v katerem je posebno

razvidna prirojena otroška narava in nedolžnost.

Še posebno Marija je bila bolj angel kot človek. Neskaljena

nebeška čistost njene narave se je morala

izražati v njeni zunanjosti, v nedoseženi harmoniji

in lepoti njenega celotnega bitja. Ta par je bil še vedno

popolnoma zavit v nebeške sanje, daleč od razmišljanja

o njih samih ali o kakršnihkoli zemeljski

časteh in ciljih. Oba sta živela v najbolj pristni pobožni

predanosti duhovnim ciljem in idealom, ki so

jih negovali v (esenski) skupnosti.« 9

• Zaradi popisa prebivalstva Jožef in Marija potujeta

v Betlehem, kjer se jima rodi otrok, in sicer v jami,

v zasilnem prebivališču, ki služi kot hlev. Otroku


16

se pridejo poklonit pastirji, ker so prejeli angelsko

sporočilo o posebni naravi njunega otroka. Tu ne

obstaja nobene nevarnosti, kajti »Natanov Jezus je

bil rojen po pokolu v Betlehemu; prav tako tudi

Janez Krstnik. Čeprav je bil presledek le vprašanje

mesecev, je bil dovolj dolg,« 10 da je preprečil, da bi

postala žrtve Herodovega morilskega dejanja.

• »Po vrnitvi iz Betlehema je ta par nadaljeval z življenjem

v Nazaretu z njunim sinom. Ta par ni imel

Palestina v Kristusovem času

nobenega drugega otroka. Ta Jezus je odraščal na

takšen način, da so se običajne človeške lastnosti, ki

so povezane z razumevanjem in poznavanjem zunanjega

sveta, v njem razvijale izredno počasi. Površen

opazovalec bi imel tega otroka za sorazmerno

zaostalega – če se bi upoštevale samo njegove

intelektualne sposobnosti. Ampak namesto tega se

je v njem razvila drugačna moč – v Natanovem Jezusu

vidimo bitje z neskončno čustveno globino.« 11

• V ozadju tega je dejstvo, da »je bila v Natanovem

Jezusu prisotna Adamova duša, kot je bila pred

padcem iz raja – duša, ki je čakala najdalj časa pred

prvim utelešenjem. Ta duša je bila še nedotaknjena

s tem, kar je dejansko povzročilo padec iz raja. Te

prvotne sile Adamove osebnosti so bili shranjene

in so bile potem posojene kot začasen ego otroku, ki

se je rodil Jožefu in Mariji« 12 Lukovega evangelija.

Po prihodu Matejeve družine v Nazaret se dve družini

– še posebno pa dva Jezusa – sprijateljita. Ko sta otroka

stara dvanajst let, se odpravita s starši v Jeruzalem na

praznovanje židovskega praznika. V tistem času se zgodi

nekaj posebnega. »Zaratustrin ego, ki je do tedaj živel v

telesu Salomonovega Jezusa – z namenom, da si pridobi

zase vse kulturne plodove svoje dobe – je zapustil to telo

in se spustil v telo Natanovega Jezusa,« 13 ki je bil potem

tako spremenjen, da je bil sposoben razpravljati z modreci

v Jeruzalemskem templju in jih osupniti s svojo modrostjo.

»Ta otrok, ki je sedaj tako drugačen, da staršem ni

jasno, kaj narediti z njim, je bil vzet z njima domov.

Nedolgo zatem je umrla mati Natanovega Jezusa. Prav

tako otrok Salomonove linije ni mogel nadaljevati z življenjem«

14 brez ega. Jožef Matejeve družine, ki je bil že v

visokih letih, prav tako umre in njegova žena s šestimi

preostalimi otroki »je vzeta v dom Natanovega Jožefa.

Na ta način se dve družini združita v eno.« 15

Preživeli Jezus (ki se odslej imenuje Nazareški Jezus) začne

delati kot vajenec v očetovi mizarski delavnici. Ko je star

enaindvajset let, umre njegov oče in tedaj prevzame njegovo

delavnico. Zaradi delovnih obveznosti pogosto potuje

naokrog, srečuje veliko raznovrstnih ljudi in ima številne

zanimive razgovore. Vendar pa je duševno občutje, ki prevladuje

v »tem osemnajstletnem obdobju, močno razočaranje,

ki je Nazareškega Jezusa vodilo – ko je dozorel v

moža – do prepoznanja skrajnega duševnega osiromašenja«

16 njegovih sodobnikov zaradi izgube žive povezave z

duhovnimi hierarhijami, ki vodijo razvoj človeštva.

Ko je Nazareški Jezus star trideset let, pride do nekajdnevnega

razgovora z njegovo krušno materjo Marijo,

v katerem »ji je lahko govoril o trojni bolečini, ki jo je trpel

ob spoznanju nazadovanja človeštva, ki mu je bil priča v

judovski veri, v poganstvu in v esenskih postopkih. Med

tem pogovorom je vse, kar mu je povzročalo globoko

trpljenje, prešlo z besedami v dušo krušne matere. Njegov

lastni Jaz je spremljal vsako besedo. Nazareški Jezus

je tako močno povezal svoje bitje z besedami, v katerih je

izrazil vse svoje trpljenje glede stanja človeštva, da ga je

Zaratustrin ego zapustil in v njegovih treh ovojnicah« 17 –

v njegovemu astralnemu, eteričnemu in fizičnemu telesu

– so ostale le posledice silnega trpljenja, ki ga je izkusil.

Potem gre Jezus v posebnem stanju zavesti do reke Jordan,

kjer ga krsti Janez Krstnik. V tem trenutku se v njegove

tri ovojnice spusti bitje Kristusa, enega od najvišjih duhovnih

bitij, ki ni bil nikoli prej utelešen na Zemlji. Zgolj

od tega časa dalje lahko to bitje imenujemo Jezus Kristus.

V treh letih njegovega življenja se Kristusov duh vedno

bolj povezuje z astralnim, eteričnim in fizičnim telesom


17

Jezusa. Vzporedno s tem izvede mnoge čudeže; med njimi

prednjačijo ozdravitve mnogih težkih bolnikov (slepih,

hromih, gobavcev itd.). Vendar pa so najbolj pomembni

čudeži rezultat njegove lastne smrti na križu – to je vstajenje

od mrtvih, pomlajenje duhovnega ozračja Zemlje (vnebohod)

in podaritev duhovnih sil apostolom (binkošti), ki

jim omogočijo, da razširijo njegovo učenje po svetu.

smatrati za čudež, edini izhod iz te težave, da ta dogodek

zaobidem? Ali ne obstaja nobena druga rešitev?'

Kako lahko dosežemo ustrezno

razumevanje tega misterija

Na začetku je treba priznati, da mnogi ključni dogodki

v življenju Jezusa Kristusa ne morejo biti sprejeti s strani

modernih ljudi na osnovi vere v čudeže, kot je bil to primer

v stoletjih od začetka krščanstva. V Steinerjevemu

času se je en znanstvenih pritožil, »da je trditev, da se

lahko zgodi brezmadežno spočetje (brez spolnega odnosa),

nezaslišana žalitev za človeški razum. Seveda si moderni

racionalist, čisto intelektualna oseba, ne more pomagati,

da ne bi imel tega občutka. V določenem smislu so namere

duhovnega sveta v resnici nezaslišano zasmehovanje

človeškega razuma.« 18

Verjetno je največje zasmehovanje znanstvenega videnja

sveta trditev, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih po treh

dneh, ki jih je prebil v grobu. Mnogi visoko izobraženi

ljudje današnjega časa verjetno občutijo, da »bi se morali

odreči svojemu celotnemu pojmovanju sveta, če bi morali

sprejeti učenje o vstajenju od mrtvih. To je tisto, kar

občutijo ti sodobni ljudje, ki imajo na razpolago vse vire

modernega intelektualizma.

Toda, ali ni možno, da bi takšen človek lahko premišljeval:

'Res je, da bi s sprejetjem vstajenja od mrtvih moral

zavreči vse svoje intelektualne koncepte. Ampak, ali je

to razlog, da odrinem to vprašanje na stran? Ali je zato,

ker ne morem razumeti vstajenja od mrtvih in ga moram

Druga pot je za modernega človeka precej težja, kajti potem

bi si moral priznati: 'Morda ni napaka vstajenja od

mrtvih, da ga nisem sposoben razumeti. Morda je razlog

v tem, da moj razum ni sposoben, da bi ga razumel.' Ta

zadeva ni vzeta dovolj resno v današnjem času. Zato lahko

rečemo: Modernega človeka ovira njegov ponos – in

ravno zato, ker ne sumi, da je to vprašanje ponosa – da bi

prišel do priznanja, da njegov razum morda ni primeren,

da bi doumel to vprašanje.« 19

Ta težava je pripeljala do tega, da »se je celo teologija devetnajstega

stoletja razvila na tak način, da je nasprotovala

učenju o Kristusu z racionalizmom, s čistim intelektualizmom.

Vedno bolj je moderno bogoslužje občutilo

potrebo, da zanika bitje Kristusa in da opisuje zgolj Jezusa,

skromnega človeka iz Nazareta, kot človeško osebo, ki

je bila do neke mere bolj posebna kot drugi ljudje. Nihče

ni želel vložiti napora, da bi razumel nekaj nadčutnega.

To, kar sooča človeka nadčutno, kar ga prebuja k zaznavi

nadčutnega sveta, je poskušal človek dojeti s koncepti, ki

jih je pridobil tu v čutnem svetu.« 20

Zaradi tega bi moralo biti jasno, da lahko »dojamemo

bistvo krščanstva, še posebno pa naravo Golgotskega

misterija, le takrat, ko preidemo k razumevanju nečesa

nadčutnega. Kajti treba je upoštevati, da je prišlo do nadčutnih

dogajanj, ko se je Kristus – bitje, ki pred tem ni

bilo povezano z zemeljskim razvojem – združil s človekom,

Nazareškim Jezusom. Razumeti moramo dejstvo,

da sta se v primeru Golgotskega misterija celo rojstvo

in spočetje razlikovala od načina, ki se odvija v običajnih

človeških okoliščinah. Skratka, od nas se zahteva, da

razumemo Golgotski misterij v nadčutnem smilu.« 21 V

ta namen »moramo ojačati našo sposobnost zaznavanja

s tem, da vanj pritegnemo silo, ki je močnejša od vseh


18

zemeljskih sil zaznavanja, tako močno silo, da se lahko

zavemo, da se je v Golgotskem misteriju pripetilo nekaj,

za kar so neuporabni vsi zemeljski zakoni narave,« 22 če

ga želimo resnično doumeti.

Takšen pristop je potreben zato, ker »je neizogibno nujno,

da razumemo, da je Kristus, ki se je spojil s silami

smrti, živ Kristus. Nič drugega ne zagotavlja resničnega

razumevanja krščanstva. Moderno tako imenovano 'krščanstvo',

ki se izogiba konceptu vstajenja od mrtvih, ni

krščanstvo. Bistvena potreba v človeškem razvoju je bila

smrt in vstajenje od mrtvih,« 23 skozi katera je šel Kristus.

Vsa ostala dogajanja, ki pripadajo Golgotskemu misteriju,

vodijo do in ven iz tega dejanja Kristusa.

Če si je nekdo pridobil osnovno razumevanje razvoja človeštva

v obdobju Starega Saturna, Starega Sonca, Stare

Lune in v minulih fazah razvoja sedanje Zemlje, v katerih

so sodelovale vse duhovne hierarhije – vključno z

luciferskimi in arimanskimi duhovnimi bitji – potem je

le-ta sposoben postopoma razviti tudi primerno razumevanje

Golgotskega misterija. 24

»Pravzaprav je danes Golgotski misterij za nas prvi preskus,

da se pokaže, če smo voljni sprejeti razumevanje

nečesa, kar presega fizično-čutno področje. Zatorej se

ne moremo več zadovoljiti le s tradicionalnim, zgodovinskim

opisom krščanstva; namesto tega potrebujemo

ustvarjalno razumevanje Golgotskega misterija. Kar

potrebujemo iz duhovne znanosti, je notranja duševna

moč, ki pristopa k Golgotskem misteriju na nov način

in je v stanju, da doume Golgotski misterij kot nadčutno

dejstvo.« 25

V preteklosti so imeli ljudje drugačne pristope. »Prvo

razumevanje Golgotskega misterija je bilo rezultat neposrednega

doživetja. Najprej so ljudje lahko govorili o

Kristusu, ker so ga nekateri dejansko videli; kasneje so

nekateri poznali tiste, ki so ga videli. V besedah, ki so jih

govorili apostoli, se je še vedno zaznaval odmev Kristusovih

besed. Potemtakem so imeli ljudje prvo izkušnjo

Kristusa na fizičnem nivoju. Skozi stoletja je to znanje

bledelo in popolnoma izginilo ob prehodu iz 19. v 20.

stoletje. Jasno nam mora biti, da živimo v kritičnem času,

kar se tiče razumevanja Kristusa. Razumevanja, ki ustreza

naši dobi, ne moremo doseči na noben drug način kot

s pomočjo vedno globljega razumevanja duhovne znanosti.

Arimanske sile 26 se borijo proti temu znanju ravno

zato, ker je to znanje tako bistveno v našem času. Vendar

pa to ne preprečuje tistih, ki so seznanjeni z duhovno

znanostjo, da prepoznajo njeno nalogo – povezano z

velikimi svetovno-zgodovinskimi dogodki, ki se odvijajo

v sedanjosti – da omogoči ljudem ustrezno razumevanje

Golgotskega misterija. Rešitev za današnje velike probleme

lahko pride le iz resničnega poznavanja sedanje dobe.

In, če rečemo, da se ta rešitev lahko odkrije le s pomočjo

duhovne znanosti, to ni pristranska propaganda.« 27

To bo postalo razvidno tudi iz vsebine Steinerjevih razkritij

o življenju Jezusa Kristusa in o skritih nadčutnih

učinkih njegovih dejanj na prihodnji razvoj Zemlje in

človeštva, ki bodo predstavljeni v prihodnjih člankih.

Vendar pa ne smemo nikoli pozabiti na velikansko zapletenost

mnogovrstnih učinkov Kristusovega bitja na pretekli,

sedanji in prihodnji razvoj človeštva in celotnega

planeta Zemlje. Kajti »Kristus ni rekel: 'Jaz sem tu sedaj

in zgolj sedaj, zato zapišite hitro, kot je le mogoče, nekaj,

kar veste o meni, in pustite ljudi, da verujejo v to do konca

časa!' – Samo kratkovidna teologija, takšna kot obstaja

sedaj, uči na tak način. Njen nauk je resnično na mnoge

načine predstavljen, kot da je Kristus dejansko rekel: 'Jaz

sem izvedel te stvari in sedaj jih hitro zapišite. Ničesar

se ne sme dodati. Samo to naj se uči, vse dokler ne pride

Zemlja do svojega konca.'

Ne obstaja večja neresnica kot tista, ki leži v osnovi impulzov,

iz katerih delujejo ljudje v sedanjem času. Kajti

Kristus je rekel: 'Jaz sem z vami vse dni do konca sveta'

28 – kar pomeni, da bo njegovo razodetje vedno dostopno

za nas. Na začetku krščanstva je to razodetje tvorilo

vsebino evangelijev; danes prihaja iz istega vira vsebina

duhovne znanosti. Tisti, ki so zapisali to, kar je bilo lahko

zapisano na začetku krščanske ere, niso rekli: 'To smo

zapisali in ničesar več ne obstaja, kar bi se lahko izjavilo.'

Prav zares niso! Rekli so: 'Jezus (Kristus) pa je storil še

veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, mislim,

da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.' 29


19

Sile, ki utripajo skozi duhovno znanost, bodo služile razvoju

razumevanja Kristusa, ki v sedanji dobi ne more

biti razvito z ničemer drugim. Zares je potreba sedanje

dobe, da se mora usmeriti pozornost na odnos, ki ga morajo

ljudje prisvojiti do misli in impulzov, ki so podlaga

za njihove akcije. Veliko je bilo napisanega o tem, toda

večini tega primanjkuje prave vrednosti zaradi razloga,

da ljudje dandanes raje uberejo povsem drugo pot. Ljudje

hočejo s svojim mišljenjem priti do hitrih zaključkov,

namesto da bi ga naredili za pot do cilja, ki ga lahko dosežejo

po zelo dolgem potovanju. Samo tedaj, ko se je

končno pridobil pravi odnos do resnice, pride čas, ko

prepoznamo, da smo morda prispeli do resnice, če se je

zadeva premislila in podvrgla izpraševanju iz vseh smeri;

vendar celo v takem primeru ne smemo nikdar prenehati,

da jo preučujemo še z drugih vidikov.« 30

Takšen pristop je temeljni pogoj za ustrezno razumevanje

katere koli skrivnosti človeškega obstoja; to drži še v večji

meri v primeru osrednjega misterija zemeljskega razvoja

– Golgotskega misterija. »Večne resnice lahko prejmemo

vase na pravilen način samo takrat, ko jih vidimo v njihovem

sodobnem odsevu – ko niso v obliki nečesa absolutnega

oziroma v eni edini abstraktni obliki. In če se

ne občutimo kot ljudje le v abstraktnem smislu, temveč

kot ljudje, ki dejansko obstajajo v določenem času, ko je

naša dolžnost, da delujemo in mislimo v skladu s tem časom,

potem si bomo prizadevali razumeti Kristusa – ki je

z nami vedno vse do konca sveta – v njegovem sodobnem

jeziku,« 31 v jeziku antropozofske duhovne znanosti.

Opomba lektorice: Na izrecno željo avtorja je ostal zapis enojnih narekovajev.

Opombe:

1 Steiner, Oslo, 3.10.1913; The Fifth Gospel

2 Steiner, Dornach, 24.07.1915; Golden Blade 1965

3 Akaša kronika je nadčutni zapis vseh bistvenih dogajanj,

ki so se pripetila v razvoju vesolja in človeštva. Le ta

je dostopna samo posvečencem, ki so razvili

sposobnost 'branja' te kronike.

4 Steiner, Basel, 15.09.1909; Gospel of St Luke

5 Salomonova linija generacij je navedena v Matejevem evangeliju (1:2-

16), medtem ko je Natanova linija navedena v Lukovem evangeliju

(3:23-38).

6, 12 Steiner, Basel, 18.09.1909; The Gospel of St. Luke

7, 10, 11, 13, 14, 15 Steiner, Basel, 19.09.1909, The Gospel of St. Luke

8 Eseni so bili ena od treh glavnih religijskih sekt med Judi (preostale dve

so farizeji in saduceji). Živeli so v ločenih skupnostih skupaj s tistimi

člani, ki so imeli družine, obdelovali zemljo in delili z njimi plodove

njihovega dela. Kar je razločevalo ti dve skupini so bila pravila

moralnega obnašanja in religijskih praks, ki so bila bolj stroga za esene

kot za običajne člane skupnosti.

9, 16 Emil Bock, The Childhood of Jesus

17 Steiner, Cologne, 17.12.1913; The Fifth Gospel

18, 20, 21, 25 Steiner, Dornach, 11.09.1920; Spiritual Science as a Foundation for

Social Forms

19 Steiner, Karlsruhe, 11.10.1911; From Jesus to Christ

22 Steiner, Hague, 13.04.1912; The Festivals and Their Meaning

23, 27 Steiner, Berlin, 28.08.1917; The Karma of Materialism

24 V zadnjih 14 člankih v tej reviji sem že podal povzetek

oz. izbor Steinerjevih razlag razvoja sveta in človeštva,

ki omogočajo ustrezno razumevanje Golgotskega misterija. Zatorej v

tem in prihodnjih člankih o Golgotskem misteriju ne bo prostora, da bi

še enkrat podajal razlage osnovnih duhovno-znanstvenih konceptov,

ki so nujno potrebni za resnično razumevanje Steinerjevih razlag tega

misterija.

26 Med najbolj uspešnimi sredstvi, s katerim arimanske sile nasprotujejo

duhovni znanosti, je materialistično pojmovanje sveta, ki zanika obstoj

duhovnega sveta. Očitno je, da se brez tega priznanja vsi t.i. 'čudeži',

ki so pripisani Kristusu, ne morejo videti drugače kot čisti plodovi

domišljije.

28 Evangelij po Mateju, 28:20

29 Evangelij po Janezu, 21:25

30 Steiner, Dornach, 27.08.1916; rsarchive.org

31 Steiner, Basel, 22.12.1918; rsarchive.org


20

NASVETI

Kaj je Setveni koledar

Marije Thun?

Maja Klemen Cokan, KGZS – Zavod Celje, Izpostava Žalec

Setveni priročnik Marije Thun nam omogoča

dvig kakovosti pridelka rastlin z upoštevanjem

naravnih ritmov, brez uporabe pesticidov in

sintetičnih mineralnih gnojil.

Tako pridelana živila se pridelujejo in tržijo pod blagovno

znamko DEMETER. Pridelovalec dela in spoštuje biodinamična

načela, je vključen v ekološko in Demeter

kontrolo, je član enega izmed biodinamičnih društev in

član Združenja Demeter Slovenija.

Med biodinamična načela spada uporaba prepariranega

komposta in preparatov za škropljenje, vse v skladu

s kozmičnimi ritmi, kot jih Setveni priročnik navaja.

Temeljna razlika Setvenega priročnika Marije Thun od

drugih koledarjev je v tem, da koledar Marije Thun ni

utemeljen v astrološkem izročilu, temveč v ponovljivem

znanstvenem delu, zasnovanem na dejanskem stanju na

nebu, torej na astronomiji. Po vnaprejšnjih izračunih napoveduje

ugodne in neugodne dni za delo z rastlinami

glede na dele rastline, katere vzpodbujamo k razvoju.

Pravilnost priporočil koledarja, utemeljenih v ponovljivih

rezultatih konstelacijskih raziskav, je potrjena v mnogih

praktičnih poskusih in laboratorijskih analizah tako

pridelanih rastlin širom sveta, tudi v Indiji. Koledar je

utemeljen v praksi in je namenjen praksi – kmetovalcem

in čebelarjem. Priročnik v neskrajšani obliki izhaja v slovenščini

že skoraj 30 let pri Založbi Ajda Vrzdenec.

Naša naloga je, da se začnemo ukvarjati s pridobivanjem

znanj na podlagi moči, ki prihajajo na Zemljo iz zvezdnega

neba. Planeti Luna, Sonce, Venera, Merkur, Mars,

Jupiter … in ozvezdja Ribi, Oven, Bik, Dvojčka, Rak. Lev,

Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog in Vodnar

vplivajo na življenje na Zemlji.

Prav je, da prepoznamo original/izvor skrajšane oblike

setvenega koledarja.

Setveni priročnik Marije Thun se pridobi s članstvom v

kateremkoli društvu Ajda po Sloveniji ali pa se kupi v

knjigarni Mladinska knjiga.

Iz Setvenega priročnika

Skrajšana oblika koledarja


Nasvet po koledarju

Marije Thun

Radovan Šuman

21

Koledar opravil po Mariji Thun nam je

lahko zelo dober priročnik, ampak ko

je tako topla zima, kot je letos, se še da

marsikaj postoriti z zemljo.

Če nimate kompostov, lahko uporabite gnoj po Mariji

Thun ali preparat 500P, za splošno odpornost

kmetije pa lahko uporabimo preparat iz propolisa,

ki ga naredimo po naslednjem receptu:

100 g propolisa dodamo 1 litru izvirske vode

in mu dodamo 1 g sojinega lecitina kot emulgatorja.

Steklenico teden dni vsak dan zjutraj

in zvečer temeljiti premešamo.

Čez 1 teden precedimo, usedlino pa damo v

1 liter vsaj 76% alkohola. Ponovno dodamo

1 g sojinega lecitin in mešamo nadaljnjih 5-6

dni.

Sedaj imamo 2 komponenti, ki ju združimo

tik pred uporabo, tako da vzamemo 1 dcl

enega in 1 dcl drugega, vlijemo v cca. 150

litrov vode, mešamo kot pri preparatih (vrtinec

- kaos) približno 10 do 15 minut, tako da

začne vsa voda rahlo dišati po propolisu.

S tem pripravkom je priporočljivo škropiti čim prej

spomladi ali v takšni topli zimi. Lahko ga uporabljate

večkrat, je kompatibilen z vsemi zeliščnimi preparati

ali zeolitnimi glinami, ne pa s škropivi, kot so

žvepleno apnena brozga, bordojska in podobna, saj

bi mu odvzele samozdravilno sposobnost, ki ga ti

naravni antibiotiki propolisa vsebujejo.


22

IZOBRAŽEVANJA

Evritmijski impulz v

Sloveniji in na Hrvaškem

Štiriletni študij evritmije

Mario Čuletić

Društvo za pospeševanje razvoja evritmije

Stoimena iz Zagreba je v sodelovanju

z nemškim učiteljiščem za evritmijsko

umetnost Eurythmeum – Stuttgart v času

od 2013 do 2017 organiziralo izredni štiriletni

študij evritmije v Ljubljani, Mariboru in

Zagrebu.

Pouk je potekal trikrat tedensko v popoldanskem času,

s hkratno samostojno vadbo študentov ter celodnevnim

delom eno soboto v mesecu, na waldorfskih šolah v Ljubljani,

Mariboru in Zagrebu. Izpiti umetniških predmetov

ob zaključku semestrov so bili izvedeni v obliki javne

umetniške produkcije.

Skupina šestnajstih slušateljev je pod vodstvom mentoric

Isolde Sagrestano in Ute Diedrichsen ter docentov

Vide Tajalić Čuletić, Maria Čuletića in Alena Guce uspešno

zaključila zahteven štiriletni študijski program.

Poleg tonske in glasovne evritmije so študenti obiskovali

pouk: oblikovanja govora pod vodstvom Simone

Zorice. Bothmer gimnastike pod vodstvom Mirka Bogosavca,

teorije glasbe pod vodstvom Andreja Ožbalta,

umetniško-zgodovinskih obdobij pod vodstvom Đurđe

Otržan, antropozofije pod vodstvom Maria Čuletića in

Alena Guce ter poetike – metrike – ritmike pod vodstvoma

Neve Zupan. Pouk tonske evritmije in produkcije so s

svojimi korepeticijami spremljali pianisti Andrej Ožbalt,

Romana Tivadar in Maja Zec. Evritmijsko izobraževanje

je izvajal tudi priznani evritmist Dragan Senfer, ki je bil

v veliko podporo študiju, še posebno v času, ko je pouk

potekal v Dornachu (Švica).


23

Z javnimi diplomskimi nastopi v juniju in juliju 2017 v

Sloveniji, Hrvaški, Nemčiji in Švici (zaključni diplomski

nastop v okviru mednarodne evritmijske olimpijade

v Goetheanumu) so študij uspešno zaključili študenti:

Nataša Cotič, Barbara Hadeljan, Bernarda Hainc, Eva

Hunjadi, Lorna Novak Jarh, Jasmina Jovančić, Ana Lonec,

Matej Lozar, Barbara Lužar, Ines Domitrović Maksimovska,

Vanja Marolt, Monika Oštir, Breda Pavlovič,

Mateja Pucelj, Žak Valenta, Maja Zadravec ter tako

pridobili mednarodno priznano diplomo iz evritmijske

umetnosti, ki jo izdajata Sekcija za izvedbene umetnosti

v Goetheanumu v Dornachu (Švica) in Eurythmeum

Stutgart (Nemčija).

Enoletno strokovno pedagoško-umetniško

evritmijsko izobraževanje

Od septembra 2017 do junija 2018 je društvo Stoimena

organiziralo pedagoško-evritmijsko strokovno izobraževanje,

ki ga je obiskovalo 14 diplomiranih evritmistov.

Skozi izvedbo sedmih seminarjev (predavanj in praktične

vadbe) pod vodstvom docentov Vide Talajić Čuletić,

Maria Čuletića in Alena Guce so evritmisti pridobili

osnovna znanja, potrebna za evritmijsko-pedagoško delo

z otroki v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Po zaključku izobraževanja

so nekateri evritmisti začeli podajati evritmijo

na waldorfskih šolah in vrtcih v Ljubljani, Mariboru,

Žalcu in Zagrebu.

V tem obdobju je društvo Stoimena organiziralo tudi

umetniško-evritmijsko strokovno izobraževanje, na

katerem se je 15 diplomiranih evritmistov seznanilo z

umetniškim procesom evritmijskega oblikovanja pravljic.

Izobraževanje so zaključili z izvedbo pravljic bratov

Grimm Najdiptiček (mariborska skupina), Sneguljčica in

Rožica (zagrebška skupina) ter pravljice Frana Milčinskega

Zakleti grad (ljubljanska skupina) na waldorfskih

šolah v Ljubljani, Mariboru, Žalcu in Zagrebu.

Evritmijske iniciative

V Ljubljani trenutno deluje Evritmijsko društvo Lepa

Vida, ki podpira nadaljnje strokovno izobraževanje evritmistov

in organizira evritmijske predstave.

Kulturno umetniško združenje za antropozofijo in

evritmijo Parzival (KUD Parzival) iz Maribora organizira

evritmijske tečaje in predstave ter delo na študiju

antropozofije.

Društvo za pospeševanje razvoja evritmije Stoimena

(Združenje Stoimena) iz Zagreba je v septembru 2018

začelo z izobraževanjem 1. letnika študentov evritmije.

Zagrebška evritmijska skupina Iona je z odločbo Ministrstva

za kulturo republike Hrvaške leta 2004 dobila status

umetniške ustanove. Od tedaj nastopa doma in v tujini

(Irska, Anglija, Švica, Nemčija, Avstrija, Slovenija, BiH).

S svojim sodelovanjem z umetniki iz različnih področij

dramske, glasbene, likovne in plesne umetnosti skupina

Iona v veliki meri prispeva k promoviranju evritmijske

umetnosti.


24

DRUŠTVA

Seznam društev

za biodinamično kmetovanje

in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji

Združenje Demeter Slovenija

Volčji Grad 40, 6223 Komen

051 204 436 (Andreja)

040 608 717 (Maja)

info@demeter.si

Zveza biodinamikov Slovenije

Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana

zveza.biodinamikov@gmail.com

Predsednica: Saša Klančar

Ajda Vrzdenec

Vrzdenec 60, 1354 Horjul

01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)

ajdavrzdenec@gmail.com

Predsednica: Meta Vrhunc

Ajda Gorenjska

Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje

04 572 56 18, 041 948 336

monika.brinsek@gmail.com

Društvo Ajda Koroška

Trg 4. julija, 2370 Dravograd

041 340 871

toncka@loris.si

Predsednica: Antonija Ločičnik

Društvo Ajda Domžale

Podrečje 10, 1230 Domžale

041 323 249 (Jože)

051 204 436 (Andreja)

ajda.domzale@gmail.com

www.ajda-domzale.si

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška

Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici

040 658 482

ajda.goriska@gmail.com

Predsednik: Drago Kladnik

Društvo Ajda Posočje

Žagarjeva 13, 5220 Tolmin

031 477 892, 041 297 873

ajda.posocje@gmail.com

Predsednica: Milenka Kavčič

Podpredsednica: Gruden Marjanca

Naravoslovno-izobraževalno društvo

'Sapientia'

Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije

Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci

vesna.forstneric@gmail.com

www.nid-sapientia.com

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska

Šaleška cesta 16, 3320 Velenje

051 394 494

ajda.stajerska@gmail.com

Predsednica: Katarina Modrijan

Delovna skupnost obsoteljske regije

Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina

031 643 312

romana.srimpf@gmail.com

Vodja: Romana Šrimpf

Delovna skupnost dravinjske regije

Žiče 76, 3215 Loče

031 342 107

majda.temnik@gmail.com

Vodja: Majda Temnik

Delovna skupnost savinjsko-šaleške regije

Tabor 22, 3304 Tabor

031 328 990

lukman.damijana@gmail.com

Vodja: Damijana Lukman

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska

Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice

031 645 476

joze.lusavec@gmail.com

Predsednik: Jože Lusavec

Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje

Boštanj 30, 8294 Boštanj

031 458 532 (Majda Hriberšek)

majda.hribersek@gmail.com

Predsednik: Zvone Černelič

Društvo biodinamikov Notranjska

Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica

041 444 736

biodinamika.notranjska@gmail.com

Predsednica: Mihaela Klančar

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!