Krščanski demokrat št. 22

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
ČASOPIS
NOVE SLOVENIJE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
OKTOBER 2020
ŠT. 22
• 20. OBLETNICA
DELOVANJA
STRANKE
• ODPRAVA ČAKALNIH
VRST V ZDRAVSTVU
• PRIČENJA SE
GRADNJA VELIKIH
INFRASTRUKTURNIH
PROJEKTOV
• SLOVENIJI IZ EU 10,5
MILIJARDE EVROV
INTERVJU:
DONALD TUSK
VERJAMEM,
DA JE NSi
PRIHODNOST
”SLOVENIJE.”
1

KORONA
PRIPOROČILA
Ravnajmo preventivno in odgovorno za omejitev širjenja
koronavirusa.
Temeljito si umivajte
roke z milom in vodo.
Razkužujte si roke.
V zaprtih prostorih
nosite masko.
1,5m
Upoštevajte
varno razdaljo
vsaj 1,5 metra.
Ne dotikajte se
obraza.
Ne rokujte se.
Upoštevajte
pravilno higieno
ob kašlju.
Izogibajte
se gneči in
številčnim
druženjem.
Ostanite zdravi.

KAZALO
UVODNIK:
VERJAMEM.
V zadnji številki Krščanskega demokrata
meseca maja sem zapisal, da se situacija
glede covida-19 izboljšuje in tako je čez poletje
tudi bilo. Danes pa moram žal zapisati, da se situacija spet
poslabšuje, čeprav smo šele na začetku hladnega obdobja.
Verjamem, da se bomo vsi skupaj streznili in pričeli upoštevati vse
ukrepe za zajezitev pandemije. To smo že enkrat dokazali spomladi,
tokrat pa je naša naloga, da to naredimo ob čim manjši zaustavitvi
javnega življenja. Nihče si ne želi ponovitve pomladne situacije,
ki je državo in posameznike potisnila v socialno in gospodarsko
škodo. Zato upoštevajmo ukrepe.
V avgustu smo praznovali dvajseto obletnico naše stranke.
Praznovanje smo prilagodili glede na trenutno situacijo in tako
je bilo na prireditvi prisotnih samo petdeset ljudi, ostali pa ste
obletnico lahko spremljali prek prenosa na televiziji ali spleta.
Zelo smo počaščeni, da nas je ob praznovanju obletnice obiskal
predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk in bil tri dni gost
naše stranke. Vzpostavili smo res tesne prijateljske vezi s tem
velikim človekom, pravim krščanskim demokratom. Del njegovega
angažmaja v politiki in razmišljanj delimo z vami, saj je v tej številki
Krščanskega demokrata objavlen obsežen intervju z njim.
Pred praznovanjem obletnice ste po celotni Sloveniji lahko opazili
velike plakate, s katerimi smo želeli opozoriti na našo dvajsetletnico.
Kampanja z nosilno besedo VERJAMEM je hkrati tudi
začetek stalne promocijske kampanje, ki jo bomo nadaljevali vse
do volitev v državni zbor. V teh dneh je minilo tudi šest mesecev
od nastanka naše vlade. Pod črto brez zadrege lahko rečemo, da
ministrska ekipa NSi deluje odlično in smo nanjo res lahko ponosni.
Vsak minister in vsak državni sekretar opravlja svoje delo
resno in predano. Rezultati se že kažejo v številnih izboljšavah in
drugih spremembah. Samo tako naprej!
Opozicija želi zrušiti koalicijo že od prvega dne in tako bo verjetno
do konca mandata. So stvari v življenju, ki se jih preprosto navadiš.
V politiki še posebej. Ocenjujem, da aktualna vlada v tem trenutku
nima prave alternative in deluje po najboljših močeh in znanju. In
to v razmerah, ki niso primerljive z nobeno drugo situacijo v naši
zgodovini.
V soboto, 21. novembra, bo imela naša stranka 14. kongres v
Rogatcu, ki bo volilne narave. Postopki kandidiranja že potekajo.
Že danes lahko napovem, da bomo izvedbo kongresa prilagodili
razmeram v skladu z ukrepi. Z ekipo glavnega tajništva se bomo
potrudili, da boste kongres lahko spremljali prek internetnega
prenosa.
Želim vam lepo jesen in ostanite zdravi! •
Robert Ilc
glavni tajnik
4
5
6
8
12
13
14
15
16
17
18
20
21
22
23
20. OBLETNICA NSI
POSLANICA MATEJA TONINA
SLAVNOSTA AKADEMIJA
20. OBLETNICA NSI
OB 20. JUBILEJU NSi SO POVEDALI …
AKTUALNO
IZ DRŽAVNEGA ZBORA
INTERVJU
DONALD TUSK
KOMENTAR
ZDRAVSTVO
NSi V VLADI
PRENOVA SOCIALNEGA VARSTVA
NSi V VLADI
ZAGOTAVLJAMO VARNOST
NSi V VLADI
#GRADIMOSLOVENIJO
KAMPANJA
#VERJAMEM
ZGODILO SE JE
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ŽENSKA ZVEZA NSI
ZVEZA SENIORJEV
KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKO
URŠKA REPOLUSK
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
LJUDMILA NOVAK
HITRI INTERVJU
SLAVKO PAVLOVIČ
RAZVEDRILO
KRIŽANKA
KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije
– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:
Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·
Naslovna fotografija: EPP arhiv ·
Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, oktober 2020 ·
Tisk: ART 32 d.o.o.

20 LET NSi
MATEJ TONIN: "VERJAMEM, DA V NOVI
SLOVENIJI VZTRAJAMO NA PRAVI POTI."
"Verjamem, da smo ljudje v svojem bistvu dobri. Verjamem
v svobodo in demokracijo. Verjamem v ljubezen in družino.
In verjamem, da v Novi Sloveniji vztrajamo na pravi poti," je v
uvodu svojega nagovora na prireditvi ob 20. obletnici NSi dejal
predsednik stranke Matej Tonin.
Poudaril je, da imamo krščanski demokrati vizijo in rešitve,
poznamo pravo pot, imamo pa tudi pogum, da jih uresničimo.
"Že več kot dvajset let verjamemo in ustvarjamo napredno
in v prihodnost usmerjeno Slovenijo! Krščanski demokrati
povezujemo. Smo most sodelovanja, kjer se srečata levica in
desnica. Smo ljudje zmernosti. Cenimo red, pravičnost, ravnotežje
in mir. Krščanski demokrati se zavedamo svojih korenin in smo
ponosni na svojo tradicijo," je dejal Tonin in dodal, da je NSi v
štirinajsti vladi Republike Slovenije steber stabilnosti in razuma.
NSi V POLITIKO PRINAŠA ODPRTOST IN POVEZOVANJE
V času, ko svet zaznamuje epidemija koronavirusa, ko se
pojavljajo nova krizna in vojna žarišča in se politika polarizira,
krščanski demokrati v slovenski politični prostor prinašamo
odprtost in povezovanje. In kot je poudaril Matej Tonin: "Za nas
to niso politične puhlice. Je naša kultura sobivanja, v katero
verjamemo!"
Dotaknil se je tudi mednarodne oziroma evropske politike
in izrazil zadovoljstvo, da Nova Slovenija pripada največji in
najmočnejši družini evropskih strank. "Ponosen sem, da so
vrednote naše stranke, vrednote krščanske demokracije, danes
vrednote Evropske unije. Zavedati se moramo pomena trenutka,
ki ga živimo, pa tudi odgovornosti, ki jo nosimo. Tako doma kot
v svetu. Dejstvo je, da Evropo sestavljamo različni narodi, vsak
s svojo tisočletno zgodovino in tradicijo. Pomembno pa je, da
najdemo skupne odgovore na ključne strateške in globalne
izzive," je dejal predsednik NSi.
DONALD TUSK: "STE NAJBOLJŠE, NA KAR LAHKO SLOVENIJA
UPA V TEH TEŽAVNIH ČASIH."
S svojim obiskom v Sloveniji je 20. obletnico delovanja NSi
počastil tudi predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk.
V svojem nagovoru, ki je bil deloma tudi v slovenskem jeziku, je
večkrat izrazil navdušenje nad Novo Slovenijo. Med drugim je
dejal: "V NSi namesto praznih obljub ponujate konkretne rešitve.
Namesto sloganov ponujate rezultate. Z mladim in energičnim
evropskim voditeljem Matejem Toninom, ki ima dinamične
in dobre ideje, ste najboljše, na kar lahko Slovenija upa v teh
težavnih časih." Še posebej je izpostavil delavnost in uigranost
ministrske ekipe NSi in v zvezi s tem dejal: "Minister Janez
Cigler Kralj sprejel socialne ukrepe, ki so 1,2 milijona Slovencem
lajšali breme pandemije, minister Jernej Vrtovec posodablja
infrastrukturo ter tako izboljšuje povezljivost, Matej Tonin pa je
minister, ki mu vojaki zaupajo in ki prepozna njihovo vlogo."
Donald Tusk je med svojim tridnevnim obiskom Slovenije poleg
Ljubljane obiskal tudi Postojnsko jamo ter Bled in bil resnično
navdušen nad lepotami Slovenije. Z Novo Slovenijo je spletel
močno vez, ki nas bo v prizadevanju, da Sloveniji in Evropi
zagotovimo mir in razvoj, povezovala tudi v prihodnje.
Ker je slavnostna prireditev potekala ob upoštevanju ukrepov za
preprečevanje širjenja okužbe s covid-19, je bilo število navzočih
gostov žal omejeno. A sodobna tehnologija nam je omogočila, da
smo dogodek prenašali tako po televiziji kot tudi po kanalih naših
družbenih medijev. Če si dogodka v počastitev 20. obletnice
delovanja stranke niste uspeli ogledati, vas vabimo, da to storite
na našem kanalu YouTube ali na naši spletni strani. •
4

20 AKTUALNO LET NSi
OB 20. JUBILEJU NSi SO POVEDALI …
Stranka Nova Slovenija je bila ustanovljena na prelomu tisočletja in vse odtlej je del slovenske politike. Letošnje leto, ki ga zaznamujeta
kar dve dvajsetici, je za nas krščanske demokrate prav tako slavnostno, saj praznujemo 20. jubilej svojega delovanja. Ob
letošnjem praznovanju smo nekatere izmed ustanovnih članov vprašali, kako se spominjajo ustanovitve NSi in kaj jim stranka
pomeni danes (daljše videoizjave si lahko ogledate na našem Youtube kanalu in na spletni strani www.nsi.si).
" 4. AVGUSTA 2000 SMO USTANOVILI NEKAJ, KAR NAJ BO
TRAJNO PRISOTNO V SLOVENSKI POLITIKI. SLOVENIJA
NAMREČ POTREBUJE MOČNO DEMOKRŠČANSKO STRANKO.”
LOJZE PETERLE
"USTANOVNEGA DNE SE ZELO DOBRO SPOMNIM. BILO JE ZARES
DOBRO VZDUŠJE, ZAZNATI JE BILO EVFORIJO IN NAVDUŠENJE. OD
TAKRAT NOVA SLOVENIJA LJUDEM PRINAŠA ZAUPANJE!”
RUDI RUPAR
"USTANOVITEV NSI JE ZA MNOGE POMENILA NOVO UPANJE.
EDINSTVENA PA JE NAŠA STRANKA V TEM, DA SE JE TUDI
V PORAZIH MNOGO NAUČILA, SE VEDNO POBRALA IN ŠLA NAPREJ."
ROBERT ILC
"ŽE IME NOVA SLOVENIJA JE KAZALO NA NOVO POLITIKO, NA
NEKAJ SVEŽEGA IN NOVEGA. V RADOVLJICI ZATO NISMO NIČ
POMIŠLJALI IN SMO SE OB USTANAVLJANJU STRANKE TAKOJ
PRIDRUŽILI NOVONASTALI STRANKI."
AVGUŠTIN MENCINGER
"MNOGI SO NAM REKLI, DA BODO MINILA LETA, PREDEN BOMO
USTANOVILI SVOJO STRANKO. MI PA SMO JO USTANOVILI V
DESETIH DNEH. NA NOGE SMO SPRAVILI CELOTNO SLOVENIJO,
NA SAM DAN USTANOVITVE JE BILO Z NAMI 1000 LJUDI."
LIDIJA DROBNIČ
"MISLIM, DA BI VELIKO LJUDI OSTALO BREZ STRANKE, ČE LETA 2000
NE BI BILA USTANOVLJENA NOVA SLOVENIJA. POMEMBNO JE, DA
SE VREDNOTE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE SLIŠIJO TUDI V POLITIKI".
LJUDMILA NOVAK
"KO ME JE ANDREJ BAJUK 3. AVGUSTA 2000 KLICAL, SEM BIL
SKUPAJ S SVOJO DRUŽINO IN DRUŽINO ANDREJA CAPUDRA
NA CRESU. »PRIDITA JUTRI V LJUBLJANO,« MI JE REKEL.
PA SEM VPRAŠAL, "ZAKAJ?" "NOVO STRANKO BOM NAREDIL,"
JE REKEL BAJUK. IN MIDVA SVA BREZ PREMISLEKA PUSTILA
SVOJE DRUŽINE NA CRESU IN CEL DAN VOZILA V LJUBLJANO,
DA SVA PRIŠLA NA USTANOVITEV NSI. NOVA SLOVENIJA JE
OD TISTEGA DNE GARANT ZA OHRANJANJE SLOVENSTVA IN
SLOVENSKE KULTURE."
JOŽE STRGAR
"NOVA SLOVENIJA JE S SVOJO USTANOVITVIJO PRINESLA NOV
VETER NA POLJE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V SLOVENIJI.
PONOSEN SEM NA TEH 20 LET, KER STRANKA NI IMELA
PRAKTIČNO NITI ENE AFERE."
JANEZ VASLE
5

AKTUALNO IZ DZ
V NSi SE DRŽIMO NAČELA
PACTA SUNT SERVANDA*
21. julij 2020 bo ostal zapisan kot zgodovinski dan za Evropo.
Voditelji so se na zasedanju Evropskega sveta dogovorili o
splošnem proračunu za obdobje 2021 do 2027 v višini 1.824,3
milijarde evrov. Sveženj, ki združuje večletni finančni okvir
(1.074,3 milijarde evrov), in izredna prizadevanja za okrevanje
v okviru instrumenta Next Generation EU (750 milijard evrov),
bo Evropski uniji pomagal pri obnovi po pandemiji covid-19 ter
hkrati podpiral naložbe v zeleni in digitalni prehod. Ne gre samo
za denar, gre za zaupanje v Evropo in pozitivno vzdušje, ki ga ta
trenutek vsi potrebujemo.
Za NSi ni dileme. Načelo pacta sunt servanda* za NSi pomeni,
da so pogodbene stranke zavezane svoje sprejete obveznosti
izpolniti. Leva opozicija latinsko načelo nerada sliši, kaj šele,
da bi ga udejanjala. Pri nas beseda velja, zato naše zaveze iz
koalicijske pogodbe — to so zaveze do državljank in državljanov in
mednarodne skupnosti — pospešeno uresničujemo ne glede na
strahovito pustošenje pandemije covid-19. Čeprav je epidemija
v Sloveniji letos povzročila proračunski primanjkljaj v višini 4,2
milijarde evrov, bomo zmogli. Novega ZUJF-a ne bo! Evropa se
je v uri, ki je najtežja po drugi svetovni vojni, vrnila k sanjam
ustanovnih očetov. Gre za konkretne sanje, ki se imenujejo
solidarnost.
Naša vlada je po napornih pogajanjih dosegla doslej najboljši
izkupiček za Slovenijo. Slovenija lahko iz celotnega svežnja za
obnovo Evrope po pandemiji računa na 10,5 milijarde evrov,
od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Slovenija
tako ostaja neto plačnica. Ta finančna sredstva med drugim
zagotavljajo financiranje že sprejetih ukrepov, s katerimi smo
blažili posledice epidemije ljudem in gospodarstvu. Prav
pri slednjem smo dosledno sledili našemu gospodarskemu
programu in v danih trenutkih se je zdelo, da je koalicija talec
Nove Slovenije. Razpoložljiva sredstva nam dajejo možnosti
za okrevanje, investicije ter prehod v novo digitalno in zeleno
normalnost. Ali z drugimi besedami: za uresničevanje koalicijske
pogodbe. Nihče ne sme izginiti z našega radarja! Zato ministrstva
in koalicijske poslanske skupine vlagamo velike napore za
izvedbo projektov tekoče finančne perspektive in za pripravo
projektov naslednje finančne perspektive. Pri tem pa seveda
računamo tudi na pomoč in podporo članov Nove Slovenije –
krščanskih demokratov. •
*lat. Dogovore je potrebno spoštovati.
Jožef Horvat
vodja poslanske skupine NSi
DOGAJANJE V DRŽAVNEM ZBORU
SKRAJŠUJEMO ČAKALNE VRSTE
Protikoronski paket PKP5 predvideva nacionalni razpis za boljšo
dostopnost do zdravstvenih storitev, v katerega se bodo lahko
vključili tako javni kot zasebni zdravstveni izvajalci. Veseli nas, da
bo tako predlog NSi za skrajševanje čakalnih vrst zaživel v praksi!
Za razbremenitev osebnih zdravnikov pa se začasno uvaja tudi
možnost tridnevne bolniške odsotnosti brez potrdila zdravnika.
6

AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ
VERJAMEMO V PROSTE NEDELJE
Po sedemnajstih letih se vendarle uresničuje referendumska volja
državljanov, saj je državni zbor z veliko večino potrdil zakonski
predlog, da se trgovine ob nedeljah zaprejo. Odprte bodo le še
manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v
bolnišnicah ter manjše prodajalne. Nedelja je dan za počitek in
preživljanje časa z družino, zato je prav, da imajo to možnost v
največji meri tudi trgovke in trgovci.
SKRBIMO ZA UPOKOJENCE – LETOS PREJELI DODATNIH
160 MIO EVROV
Z zadnjimi popravki Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
so se odpravile dolgoletne krivice na področju kmečkih
pokojnin. Kmetje, ki se v prejšnjem sistemu niso pridružili
zadrugam in so bili zato lahko zavarovani zgolj za ožji obseg
pravic, čeprav so v pokojninsko blagajno vplačevali primerljive
prispevke kot zavarovanci za širši obseg pravic, bodo zdaj
končno dobili ustrezno pokojnino in enake pravice iz pokojninskega
sistema.
V času epidemije covid-19 so bili tisti z nižjimi pokojninami že
deležni solidarnostnega dodatka, ob koncu leta pa se vsem
upokojencem obeta izredna uskladitev pokojnin v višini 2 %.
Da se z NSi v vladi upokojencem dobro godi, zgovorno kažejo
številke – v letošnjem letu bodo poleg rednih pokojnin dodatno
prejeli 160 milijonov evrov!
DO 100 EVROV GOSPODINJSKEGA DODATKA ZA ŽENSKE
NSi bo predlagala vladi, da ovrednoti gospodinjsko delo žensk
starejših od 65 let, kjer njihova pokojnina ali druga prejeta
javna sredstva, ne presegajo zagotovljene pokojnine ne glede
na premoženje. Gospodinjski dodatek se določi v sorazmernem
delu v višini največ 100 evrov mesečno. Do 100 evrov mesečnega
dodatka bo upravičena tista ženska, ki ni prejemnica niti pokojnine
niti drugih sredstev iz javne blagajne, ostale upravičenke pa v
sorazmernem delu.
ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN UVEDBO E-VINJETE
Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE) skladno z okoljsko in
digitalno agendo NSi vpeljuje individualne števce in delilnike
stroškov v stavbe, imenovanje energetskih upravljalcev v javnem
sektorju in upoštevanje energetske revščine pri dodeljevanju
sredstev EKO sklada. NSi vidi velik potencial za gospodarstvo v
sistemih za daljinsko odčitavanje, avtomatizacijo in nadzor stavb.
Z namenom varovanja okolja spodbujamo razvoj e-mobilnosti,
zato podpiramo določitev zahtev za namestitev najmanjšega
števila polnilnih mest električnih vozil za parkirišča stavb in ob
vseh javnih cestah, kot so avtoceste in hitre ceste.
Eden od kamenčkov v mozaiku #PametneSlovenije je e-vinjeta ,
ki jo prinaša novela zakona o cestninjenju. Uvaja se pravičnejši
sistem, saj bo letna e-vinjeta veljala določeno obdobje od dneva
nakupa in ne več vezano na koledarske mesece. Novela zakona
pomeni digitalizacijo cestninjenja vozil do 3,5 tone, prvi korak na
poti celovitega elektronskega cestninjenja in omogoča čezmejno
izmenjavo informacij o lastniku vozila, ki ni plačal cestnine. Z
večjo jasnostjo določb zlasti glede upravljanja z osebnimi podatki
voznikov bo dosežena večja pravna varnost uporabnikov. •
7

INTERVJU
INTERVJU:
DONALD TUSK
VERJAMEM, DA JE NSi
”PRIHODNOST SLOVENIJE.”
8

INTERVJU
AKTUALNO
DONALD TUSK SE JE RODIL LETA 1957 V GDANSKU NA POLJSKEM. V ŠTUDENTSKIH
LETIH JE BIL DEL ILEGALNEGA GIBANJA SOLIDARNOST, KI SE JE ZAVZEMALO
ZA DEMOKRATIZACIJO POLJSKE. PO PADCU KOMUNIZMA IN PRVIH SVOBODNIH
PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH NA POLJSKEM JE BIL MED USTANOVITELJI PRVE
PROEVROPSKE STRANKE V TEJ DRŽAVI. LETA 2007 JE POSTAL PREDSEDNIK POLJSKE
VLADE. TO FUNKCIJO JE OPRAVLJAL SEDEM LET IN TAKO POSTAL PREDSEDNIK VLADE
Z NAJDALJŠIM MANDATOM V DEMOKRATIČNI POLJSKI. LETA 2014 JE BIL IZVOLJEN
NA MESTO PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA, 2017 JE BIL NA TO MESTO PONOVNO
IZVOLJEN. MANDAT SE MU JE IZTEKEL 30. NOVEMBRA 2019. DVA MESECA KASNEJE JE BIL
NA KONGRESU V ZAGREBU IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA EVROPSKE LJUDSKE STRANKE.
NA POLJSKEM JE ZNAN PO SVOJIH JASNIH IN TRDNIH STALIŠČIH, KI SO NEMALOKRAT
TUDI BREZKOMPROMISNA, KAR MNOGIM NI PO VOLJI. PREPRIČAN JE, DA LE POLITIKA
SODELOVANJA IN SPOŠTOVANJA DEMOKRATIČNIH NAČEL LAHKO EVROPI PRINESE MIR IN
BLAGINJO. KO JE LETOS SEPTEMBRA NA POVABILO NSi PONOVNO OBISKAL SLOVENIJO,
JE VEČKRAT POUDARIL, KAKO NAVDUŠEN JE NAD NAŠO LEPO IN RAZNOLIKO DRŽAVO.
Intervju: mag. Aleš Trtnik in Tomaž Kavčič
Prevod: Katja Berk Bevc
Ob izbruhu epidemije koronavirusa so se države članice EU
obnašale zelo egoistično in ena za drugo hermetično zapirale
meje. Prav tako so s prstom kazale na Evropsko komisijo
in druge evropske inštitucije, češ da niso opravile svojega
dela. Kakšen je vaš komentar?
Res je, da so v prvih dneh pandemije, ko smo zares potrebovali
evropsko solidarnost, številne države skrbele samo zase. To je
prineslo veliko razočaranja in medsebojnih zamer. Vendar pa
je treba vedeti, da se Evropa s pandemijo ni spopadla slabše
kot drugi. Trditve, da sta jo Rusija ali Kitajska obvladali bolje,
enostavno ne držijo. Menim, da so se države članice naučile
lekcije in v prihodnje ne bodo ponavljale enakih napak. Ko so
voditelji EU sprejeli sklad za okrevanje EU, so strah in razdeljenost
med državami članicami spremenili v zaupanje v Unijo. Pokazali
so, kaj vse je mogoče, če zaupamo drug drugemu in evropskim
institucijam. Evropa bo iz pandemije izšla močnejša, s
priložnostmi za svet prihodnosti.
Je Evropska unija danes bolj pripravljena na takšne izredne
dogodke in kako ohraniti temeljne vrednote evropskega
povezovanja v času, ki ga narekuje boj proti covid-19?
Menim, da smo lahko previdno optimistični. Vprašanje je,
v kolikšni meri sta zdravstvo in epidemiološka politika lahko
skupna politika EU, kjer institucije igrajo večjo vlogo in so
učinkovitejše. Evropske institucije so že naredile prve korake
in izrazile namero, da zgradijo močnejšo evropsko zdravstveno
unijo in program EU4Health pripravijo na izzive v prihodnosti.
Pomembno vprašanje v času pandemije je tudi stanje demokracije
in naših vrednot. Gre za civilizacijsko pa tudi politično
vprašanje, kakšna je pripravljenost ljudi, da se odrečejo svobodi
zaradi občutka ali bolje iluzije varnosti. Veljalo je prepričanje,
da je šlo demokracijam v času te krize slabše kot pa »avtoritarnim
demokracijam«. To preprosto ni res, virus v enaki meri
napada diktature in demokracije.
Kot predsednik EPP pod svojim vodstvom združujete številne
politične stranke iz precej različnih držav. Kaj je danes
glavni skupni imenovalec strank, ki so povezane v družini
EPP in katere so tiste teme, ki jim namenjate največ pozornosti?
EPP združuje več kot 80 strank članic iz vseh držav članic EU
in iz držav v naši soseščini. V tako veliki družini raznolikost
ni le nekaj običajnega, temveč je tudi dobrodošla. Cenimo to
raznolikost, vendar trdno stojimo za vrednotami, ki so temelj
naše politične družine. Prvič, sredinskost, spoštovanje in edinstvenost
vsake osebe. Vse krščanskodemokratske vrednote
izvirajo iz te zasnove: svoboda in odgovornost, enakost in pravičnost,
resnica, solidarnost in subsidiarnost. Socialno tržno
gospodarstvo je orodje, ki te vrednote uresničuje. Naša proevropska
zavezanost izhaja iz prepričanja, da lahko samo v
močni, združeni in vključujoči Evropi uresničimo svojo vizijo in
se izognemo vrnitvi k Evropi nenehnih konfliktov in vojn. Osredotočamo
se na vprašanja pristojnosti EU in tudi na zunanje
odnose. V zadnjem času se ukvarjamo z vprašanji Belorusije,
odnosov s Kitajsko, Brexita, migracijskega in azilnega svežnja
ter Evropskega zelenega dogovora.
PONOVNO MORAMO
VZPOSTAVITI POPOLN
NADZOR NA ZUNANJIH
”MEJAH.”
9

INTERVJU
Kako bi sicer ocenili trenutno stanje duha v Evropski uniji?
Imamo v boju svetovnih velesil jasno smer, kam gremo?
Svet se je v letu 2020 dramatično spremenil. Vsi smo tako ali
drugače izkusili posledice pandemije – na področju zdravja (ne
le fizičnega), gospodarstva ali socialnih interakcij. Zdaj bolj kot
kadar koli zaznavamo potrebo po etiki v politiki in predvsem
empatiji. Cinizem, apatija, neresnice – zanje tu ne more biti
prostora. Ne le iz moralnih razlogov, temveč tudi zato, ker naši
državljani za to nimajo časa. Politični izziv, s katerim se zdaj
soočata tako Evropa kot širši svet, je prevpraševanje vrednosti
dejanske demokracije, kot so človekove pravice, svoboda govora,
resnica v javnem življenju in spodkopavanje naših temeljnih
zavezništev, ki temeljijo na močnih čezatlantskih vezeh. To je zelo
zaskrbljujoč trend. Kot je pred kratkim dejala predsednica Ursula
von der Leyen, resnično potrebujemo nove začetke s starimi
prijatelji. Boriti se moramo, da bomo svoje vrednote ubranili pred
vsemi vrstami laži, nasiljem in zastrupljanjem tako dobesedno
kot v prenesenem pomenu, saj vse to zunanje sile uporabljajo za
spodkopavanje evropske solidarnosti in enotnosti.
V Veliki Britaniji lahko vsakodnevno spremljamo viharno
dogajanje po brexitu. Česa se lahko naučimo iz zgodbe o
Brexitu?
Brexit je zame tragedija, ki jo globoko čutim. Toda v Evropski
uniji seveda spoštujemo odločitev Britancev in si želimo tesnih
odnosov tudi v prihodnosti. Žal smo bili od referendumske
kampanje do trenutnega stanja pogajanj priča številnim
neresnicam, ki so bile predstavljene kot dejstva v službi evroskeptičnega
nacionalizma. ELS in EU ostajata enotni, hkrati
pa ostajamo zavezani lanskim dogovorom z Združenim kraljestvom:
da se zagotovita mir in stabilnost na irskem otoku, da
se zaščitijo pravice 4,5 milijona evropskih državljanov, ki živijo
v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki živijo v EU,
ter da se ohrani celovitost enotnega trga 27 držav članic EU.
Želimo si prihodnosti partnerstva in prijateljstva, ki temelji na
naši dolgi zgodovini skupnih vrednot in interesov. Vprašanje je
le, ali London deli naše stališče. Njegovi zadnji poskusi umika
iz sporazuma o izstopu niso ravno obetavni.
Zdi se, da med Zahodno in Vzhodno Evropo nastaja nekakšna
vrednotna oziroma svetovnonazorska vrzel, ki deli Evropsko
unijo. Zakaj prihaja do tega in kako jo premostiti?
Nikoli mi ni bilo všeč omenjanje in deljenje na staro in novo
Evropo, na stare in nove države članice. Svojo vlogo prvega
»stalnega« predsednika Sveta EU iz tako imenovane »nove države
članice« sem razumel v preseganju tega načina razmišljanja
in delovanju za evropsko povezanost tudi v naših mislih in
srcih. Biti moramo strpni do medsebojnih razlik in imeti razumevanje
zanje, zato je z razlogom moto Evropske unije In varietate
concordia – združeni v raznolikosti. Treba je spoštovati
različna zgodovinska ozadja, toda skupne evropske vrednote
morajo biti glavno načelo in vezivo naše skupne prihodnosti.
Težave, ki nastajajo na relaciji zahodnih in vzhodnih držav
članic EU, se že nekaj časa kažejo tudi znotraj EPP. Vprašanje
statusa stranke Fidesz ni povsem jasno. Se tu dogajajo kakšni
premiki?
Vprašanje Fidesza ni vprašanje vzhoda in zahoda, novih in starih
članic. Tudi ne gre za – kot se pogosto prikazuje – vprašanje,
kako se soočati z migracijami. Gre za spoštovanje temeljnih
vrednot in načel, na katerih temelji naša politična družina.
Lahko se ne strinjamo o predlogih politik, ne pa tudi glede tega,
kar nas določa in oblikuje našo identiteto. Nekateri člani naše
družine še vedno verjamejo, da je premierja Viktorja Orbana
mogoče vrniti k tem vrednotam. Sam ne delim njihovega optimizma,
vendar bi bil vesel, če bi se izkazalo, da se motim.
Če pa se to ne bo zgodilo, bomo morali, takoj ko bodo razmere
zaradi pandemije dopuščale, da se osebno srečamo in izvedemo
tajno glasovanje, sprejeti odločitev. Zahteva za izključitev,
ki jo je podpisalo 14 strank članic, je še vedno za mizi. A to bo le
začetek dolgoročnega razmisleka o naši identiteti in strategiji o
tem, kdo smo in kdo želimo biti.
V EPP CENIMO
RAZNOLIKOST, VENDAR
TRDNO STOJIMO ZA
VREDNOTAMI NAŠE
”POLITIČNE DRUŽINE.”
Priča smo dogodkom v Belorusiji, nenehna agresivna politika
Moskve proti njenim sosedam, predvsem Ukrajini, provokacije
Turčije proti Grčiji in Cipru in vedno slabše ozračje v odnosih
med Kitajsko in Zahodom. Kakšna je po vašem mnenju
zavezanost držav članic k evropski solidarnosti?
Ti primeri kažejo na obseg in raznolikost izzivov, s katerimi se
spopada Unija, pa tudi izzivov, s katerimi se sooča evropska solidarnost.
Nobena država članica ne more sama odgovoriti na
takšne izzive. Le s skupno politično močjo in z uvedbo sankcij
proti Rusiji nam je uspelo zaustaviti rusko agresijo v Ukrajini in
opolnomočiti Ukrajince pri njihovem razvoju. Zdaj pa moramo
pokazati enako solidarnost tudi z Belorusi. Učinkoviti bomo le,
če ostanemo enotni. Podobno misleči turški državljani se lahko
zanesejo na našo pomoč v boju proti njihovemu vse bolj avtoritarnemu
predsedniku. Kitajsko vodstvo pozorno spremlja, kaj
počnemo. Preizkuša trdnost naše odločitve, da se zavzamemo
za vrednote in človekove pravice ter prebivalce Hongkonga in
Tajvana. Tudi tu morajo države članice EU ostati enotne.
Digitalni mediji in družbena omrežja postajajo pomemben
faktor politične aktivnosti. Kljub prednostim digitalizacije
so digitalne platforme postale predmet neusmiljenega
političnega boja in prostor namernega razširjanja t. i. lažnih
novic. Bi morali tovrstno delovanje omejiti oz. regulirati?
Na ravni EU potrebujemo jasne smernice in predpise za
10

INTERVJU
AKTUALNO
digitalne platforme, da se bomo lahko lažje borili proti širjenju
lažnih novic. Na začetku pandemije smo lahko spremljali številne
evropske politike, ki so ponavljali lažne novice in nesmisle tistih,
ki si želijo, da EU propade. In to je spodbudilo nacionalistična in
protievropska čustva. Dezinformacije spodkopavajo demokracijo
– najti moramo načine, da pred njimi zaščitimo Unijo in države
članice. Toda pri urejanju tega vprašanja moramo najti pravo
ravnotežje, da lahko zaščitimo svobodo govora in izražanja.
Digitalni mediji in družabna omrežja namreč lahko tudi združujejo
ljudi, čemur smo bili priča letos poleti v primeru beloruske
državljanske revolucije in spletne podpore politikov ter ljudi po
Evropi in svetu. To so orodja, ki lahko okrepijo politično dejavnost,
vendar mislim, da ne bi smela nadomestiti tradicionalne politike.
Pri politiki gre za čustva in tega se ne da prenesti na splet.
Vprašanje ilegalnih migracij je v preteklih letih močno pretreslo
EU. Kako ustrezno omejiti ilegalne migracije in hkrati
zagotoviti prost pretok blaga in ljudi?
Nezakonite migracije so zadnja leta stalnica na dnevnem redu
EU. Predsednica von der Leyen je predstavila nov migracijski
pakt, ki združuje solidarnost in odgovornost. Upam, da bo
Evropski uniji omogočil omejevanje nezakonitih migracij, hkrati
pa zagotovil prost pretok blaga in ljudi. Migracije predstavljajo
evropski izziv, ki zahteva evropski odgovor, dramatične podobe
migrantskega taborišča Moriapa so v naših mislih še vedno
sveže. Imamo dvojno odgovornost in ta ni protislovna. Ponovno
moramo vzpostaviti popoln nadzor na zunanjih mejah in
spoštovati vsa schengenska pravila, hkrati pa pomagati tistim,
ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Pred kratkim ste bili na povabilo NSi ponovno na obisku v
Sloveniji. Kakšen je vaš vtis o Sloveniji in njenih ljudeh?
Pri Slovencih sem vedno občudoval vašo sposobnost, da ste
usmerjeni v prihodnost, hkrati pa ostajate globoko zakoreninjeni
v svoji zgodovini. To vam je omogočilo, da ste bili prva država iz
nekdanje Jugoslavije, ki se je pridružila EU in sprejela evro. Svoje
prihodnosti niste obravnavali kot koraka v neznano, temveč kot
pot nazaj v evropsko družino, ki ji naravno pripadate. Slovenija
je tudi čudo raznolikosti na stičišču Balkana, Alp in Sredozemlja.
Kje drugje lahko samo na nekaj kvadratnih kilometrih najdete
rimske ruševine in secesijske zgradbe, kristalno čista jezera in
kraške jame, ki so svetovne rekorderke, toplo morje in zasnežene
gore? Morda lahko ravno ta raznolikost pomaga razložiti, zakaj
blestite v tako veliko različnih športih. Resda ste po številkah
majhni, toda v svojih dosežkih ste izjemni! Pravijo, da je vsak
Slovenec na nek način športnik. Ker se tudi sam navdušujem nad
vsemi športi, ne morem drugače, kot da se z vašo državo počutim
močno povezanega. Kot sem že pravilno napovedal med svojim
obiskom Slovenije, je prav Slovenec zmagal na kolesarski dirki
Tour de France, da sploh ne omenjam, da je tudi drugo mesto
osvojil Slovenec.
”
NSi JE PRIMER, KAKO
ZMAGOVATI V BITKI
PROTI POPULIZMU.”
Ob 20. obletnici Nove Slovenije ste v govoru na koncu dejali,
da v Novi Sloveniji vidite upanje za prihodnost in da verjamete
v to stranko. S čim vas je NSi navdušila in prepričala?
Predvsem z dejstvi. NSi je primer, kako zmagovati v bitki proti
populizmu – s konkretnimi rešitvami namesto praznih sloganov.
Rezultati, ki so jih ministri NSi dosegli v tako kratkem času,
govorijo sami zase. Kjer lahko ljudje računajo na močno, odgovorno
desno sredino, ki temelji na evropskih in krščanskodemokratskih
vrednotah, ni prostora za populizem.
Poleg tega lahko NSi računa na mlade, sposobne in dinamične
ljudi, s katerimi se je obdal predsednik Matej Tonin, pa tudi na
zgodovinske voditelje, kot je nekdanji predsednik vlade Lojze
Peterle. Prav ta kombinacija izkušenj in inovacij omogoča NSi,
da volivcem ponuja konkretne ideje za spopadanje z izzivi sedanjosti
in prihodnosti, kot so digitalni prehod, podnebne spremembe
in aktivno staranje, obenem pa vztraja pri naših skupnih
vrednotah. Zato verjamem, da je NSi prihodnost Slovenije.
Verjamemo, da imate kot predsednik EPP bolj malo prostega
časa, a nas vseeno zanima, kaj najraje počnete, ko se ne
ukvarjate s politiko?
Kljub vsemu sem še vedno običajen človek s precej vsakdanjimi
strastmi in tudi nekaj sladkimi pregrehami: družina, šport,
branje, slike, kozarec dobrega vina in velike količine sladoleda
ob gledanju smešnih televizijskih oddaj. •
11

NSi V VLADI
Vlada je konec septembra sprejela 5. sveženj ukrepov za omilitev
in odpravo posledic covid19 oziroma PKP5. S sprejetjem PKP5
je vlada ponudila še dodatno pomoč tudi zdravstvu, ki je zaradi
prisotnosti virusa covid-19 na eni strani soočen z aktivnostmi
za obvladovanje in zdravljenje te epidemije, na drugi strani pa
z izzivi glede zagotavljanja dostopnosti do ostalih zdravstvenih
storitev in kadrovske ustreznosti oziroma organizacije dela.
V času razglašene epidemije covid-19 se nenujne zdravstvene
storitve niso izvajale, s čimer so se že tako dolge čakalne dobe še
podaljšale. Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov
nad najdaljšo dopustno čakalno dobo bo ministrstvo za zdravje
na podlagi PKP5 izvedlo nacionalni razpis za izboljševanje
dostopnosti do zdravstvenih storitev. Pacienti, ki čakajo dlje od
dopustnih dob, bodo tako skladno z razpisom hitreje prišli do
potrebnih zdravstvenih storitev, ki se bodo izvajale do konca
leta 2021. Glede na to, da je prisotnost virusa močno posegla
v organizacijo dela v javnih zavodih in v plačilo storitev s strani
ZZZS, je vlada s predlogom nacionalnega razpisa rešitve za
zagotavljanje zdravstvenih storitev iskala tudi v vključevanju
ostalih deležnikov zdravstvenega sistema oziroma vseh
razpoložljivih kapacitet, ki jih imamo v Sloveniji. Gre torej za novo
pobudo za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Zdravstvene storitve bodo tako poleg javnih zavodov, ki jih je
prisotnost virusa močno prizadela, in zasebnikov s koncesijo
lahko izvajali tudi zasebniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje
zdravstvene dejavnosti. Minister, pristojen za zdravje, bo na
podlagi nacionalnega razpisa s sklepom določil zdravstvene
storitve. V predlogu zakona je navedeno, da se sredstva za
plačilo teh storitev zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja in proračuna Republike Slovenije.
Prav je, da v času, ko se celotna družba sooča z novo, nepredvidljivo
situacijo, ki je še posebej močno prizadela zdravstvo, združimo
vse sile — prostorske kapacitete, kadre, zdravstveno osebje in
ostalo. Na ta način bomo našim državljanom lahko zagotovili
zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo in so do njih kot
zavarovanci tudi upravičeni.
Res je primeren čas, da zopet stopimo skupaj in združimo vse,
kar Slovenija premore na področju zdravstva. Ljudem je potrebno
omogočiti pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev,
ko jih potrebujejo, ne glede na to, kdo je izvajalec, saj na koncu
šteje le to, da smo pravočasno pregledani, zdravljeni in da pravi
čas prejmemo zdravila. •
Matjaž Trontelj
predsednik Sveta stranke
MANJ BIROKRACIJE PRINAŠA LAŽJE
POSLOVANJE IN PRIHRANEK ČASA
Pomembna prioriteta NSi je ustvariti boljše in spodbudnejše
podjetniško okolje. Delo se mora splačati, država pa s svojo
birokracijo ne sme dušiti ustvarjalnosti in novih idej. S tem
namenom je vlada ustanovila strateški svet za debirokratizacijo,
ki ga vodi mag. Ivan Simič. Z uresničitvijo predlogov bo
poslovanje podjetij v Sloveniji mnogo lažje, saj se ukinjajo
številne nesmiselne zahteve, npr.: poenostavitve poročanja
FURS-u, uvedba informativnega mesečnega obračuna DDV,
avtomatizacija izpolnjevanja obrazcev in poročanja. Predlagan
je dvig splošne dohodninske olajšave z 3.500 na 4.000 evrov.
V Novi Sloveniji smo koalicijske partnerje pozvali tudi k bolj
ambicioznemu dvigu splošne dohodninske olajšave na 5.000
evrov. S tem bi v Sloveniji resnično nagradili tiste, ki delajo in
ustvarjajo. Poleg tega bi s tem vsaj deloma omilili problem
dvojnega obdavčenja t. i. delavcev migrantov. Predlagali smo
še dodatne poenostavitve za oddajanje nepremičnin v najem.
Uvedli bi poenostavljeno obdavčitev v fiksni višini 15 %. Skrajšali
bi čas kritja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev
s 30 na 15 dni. Po 15. dneh bi se torej breme plačila preneslo
na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar bi močno
olajšalo poslovanje številnim podjetjem.
Dejstvo je, da je potrebno za razvoj v Slovenijo pritegniti tudi
tuje investicije in kapital, zato moramo ustvariti ugodnejše
davčno okolje. Podjetjem moramo dati možnost, da vrhunske
kadre lahko primerno plačajo, zato predlagamo socialno
kapico za mesečne dohodke nad 6.000 evrov bruto. Hkrati pa
poenostavljamo postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj,
umeščanje objektov v prostor in izdelavo prostorskih aktov. Nova
Slovenija želi z vsemi naštetimi predlogi ostati na strani delovnih
in ustvarjalnih ljudi, saj verjamemo v potenciale vsakogar izmed
nas. •
12

NSi AKTUALNO V VLADI
USMERJENOST V REZULTATE DAJE
MOTIVACIJO ZA NADALJNJE DELO
Vsi dosedanji dosežki ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti niso le plod dela ministra Janeza
Ciglerja Kralja, temveč vseh sodelavcev znotraj ministrstva,
kolegov iz NSi, sorodnih ministrstev in celotne vlade. V času
največje zdravstvene ogroženosti Slovenije je bilo posebej
pomembno dobro sodelovanje z ministrstvom za zdravje.
Delo na področju trga dela, družine, socialnih zadev in enakih
možnosti se z enako vnemo nadaljuje tudi v drugem polletju
mandata. To dokazujejo projekti, ki se od spomladi nadaljujejo
in ki že kažejo učinkovite rezultate. Še naprej čutimo posledice
na področjih, ki so jih prejšnje vlade, vsaj zadnjih petnajst let,
zanemarjale. Sistemske rešitve so tako pripravljene v zadnjem
paketu protikoronskih ukrepov oziroma PKP5.
MINISTER CIGLER KRALJ PRIČEL S PRENOVO SOCIALNEGA
VARSTVA
Domovi za starejše občane so se poleg prostorskih in kadrovskih
stisk spomladi znašli še sredi epidemije koronavirusa. Žarišča
okužb niso bila le zdravstveni problem, izpostavili so se tudi
drugi. Ministrstvo pospešeno načrtuje nove zmogljivosti v
domovih za starejše, tako prek podelitve koncesij kot z gradnjo
novih objektov.
Minister se je s svojimi sodelavci lotil tudi splošne prenove sistema
socialnega varstva. Gre za projekt, v katerega je vključenih
več strokovnjakov in predstavnikov javnosti. K sodelovanju
pri snovanju nove Resolucije o nacionalnem programu so med
drugim povabili tudi predstavnike Socialne zbornice Slovenije
ter Inštitut RS za socialno varstvo. Osnutek dokumenta bo
predvidoma pripravljen do konca leta 2020.
ENERGIJA USMERJENA V SKRB ZA STAREJŠE IN
ZMANJŠANJE BIROKRACIJE
Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi se loteva dileme, kako zagotavljati
celostno skrb za starejše v prihodnje. Čeprav financiranje
še ni dorečeno, prinaša predloge, ki so dobra osnova za
nadaljnjo razpravo, predvsem glede dostopnosti do tovrstnih
storitev v skupnosti, zagotavljanja sredstev za financiranje sistema
in zagotavljanja zadostne zastopanosti kadrov.
Prek interventne zakonodaje ministrstvo sedaj rešuje najbolj
aktualne težave. Zagotovili so blizu 30 milijonov evrov za dodatne
zaposlitve na področju institucionalnega varstva. V zadnjem
protikoronskem paketu pa so za zaposlene predvideli
dodatek (20 % tistim, ki bodo premeščeni v drug socialno varstveni
zavod in 30 % tistim, ki bodo delali v sivi ali v rdeči coni).
Tako bomo še bolj ovrednotili prizadevanja zaposlenih, upajo
pa tudi, da bodo poklici na teh področjih v prihodnje pritegnili
več ljudi.
Ker tudi na ministrstvu ugotavljamo, da bi lahko odpravili ovire
v birokratizaciji postopkov, si prizadevamo poenostaviti poslovanje
na trgu dela, pri uveljavljanju različnih socialnih pravic
in drugod. Skupen cilj je predvsem bolj pregleden, življenjski
sistem družinske in socialne politike, kamor spadajo tudi optimalne
možnosti za delo na daljavo.
Tudi zavod za zaposlovanje se je v zadnjih nekaj mesecih pospešeno
digitaliziral in poenostavil poslovanje. Delodajalci so
zadovoljni, ker so vloge za subvencioniranje čakanja na delo
oziroma skrajšanega delovnega časa izjemno preproste, saj
obsegajo le nekaj elektronskih obrazcev s par kljukicami. Vizija
ministra Janeza Ciglerja Kralja je čim več postopkov voditi digitalno
in preprosto.
Z UKREPI SMO OHRANILI 300 TISOČ DELOVNIH MEST
Na trgu dela je ministru s sodelavci uspelo z ukrepi PKP 4
ohraniti okrog tristo tisoč delovnih mest. Med brezposelne
se je do sredine maja uvrstilo približno 14 tisoč oseb, končna
številka je 90 tisoč brezposelnih. Nekje v sredini maja se je ta
rast brezposelnih ustavila, zdaj pada. Vseeno pa je 90 tisoč
brezposelnih veliko, zato so z ekipo prilagodili ukrepe aktivne
politike zaposlovanja, da bi lahko pomagali tudi tistim, ki so
brezposelni zaradi posledic epidemije.
Program Zaposli.me je bil najprej namenjen ranljivim skupinam,
predvsem starejšim, zdaj pa so vanj vključili tudi tiste, ki so v času
epidemije izgubili službe, četudi so v aktivni dobi. Še en podoben
program SPIN pa omogoča, da zavod začne z ljudmi sodelovati
že, ko so še v postopku odpovedi ali jim grozi izguba zaposlitve.
Takrat jih treba podpreti in jim omogočiti prekvalifikacijo — večina
ljudi si namreč želi delati, poskrbeti in prevzeti odgovornost
zase. Ena izmed dobrih rešitev je tudi načrtovana platforma za
pridobivanje kompetenc, kjer poudarjajo pomen vseživljenjskega
učenja in vseživljenjskih spretnosti za zaposlovanje.
TRI PRIORITETE MINISTRA: SKRB ZA STAREJŠE, ODZIVEN
TRG DELA IN PRIJAZEN SISTEM SOCIALNIH POMOČI
Minister Janez Cigler Kralj z ekipo ostaja usmerjen v doseganje
rezultatov, pri svojem angažmaju pa si je zastavil tri prednostne
naloge: celostno skrb za starejše, odziven trg dela ter pregleden
in uporabniku prijazen sistem socialnih pomoči. Konkretni
dosežki na področjih, kjer se dolgo ni veliko premaknilo, so
najboljša motivacija za nadaljnje delo, pravi minister, ki je vselej
tudi v tesnem stiku z ljudmi na terenu. •
13

NSi V VLADI
ZA VARNOST SLOVENIJE IN
MODERNIZACIJO SLOVENSKE VOJSKE
SODELOVANJE ZA DOBRO SLOVENSKIH VOJAKOV
V državnem zboru je bil z dvotretjinsko večino potrjen Zakon
o obrambi. Nanj so pripadnice in pripadniki Slovenske vojske
čakali več desetletij. Končno rešujemo status vojakov po 45.
letu. Vojsko bomo s tem kadrovsko popolnili, poklic vojaka pa
delamo privlačnejši. Dokazali smo, da kot sredinska stranka
znamo povezati tako levi kot desni pol slovenske politike. Enotnost
politike pri ključnih odločitvah pomeni, da so rezultati za
ljudi dobri. Slovenskim vojakom tako zagotavljamo socialno
varnost in zanesljivo prihodnost.
Z dialogom, sodelovanjem in jasno vizijo razrešujemo zadeve,
ki so stale vrsto let. Področje obrambe in varnosti je bilo v preteklih
letih popolnoma spregledano in to želimo spremeniti.
Kot obrambni minister želim vsem državljanom zagotoviti
varnost, slovenskim vojakom pa vrniti spoštovanje in ugled, kot
si ga zaslužijo. Varnost je samoumevna, dokler je ne izgubimo.
Varnost je ključna predpostavka za delovanje vseh družbenih
podsistemov. Brez nje ni države blaginje, kakovostnega
zdravstva, šolstva, delovnih mest in gospodarstva. Prav
zato smo na Ministrstvu za obrambo RS pripravili Zakon o
zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih
2021-2026. V letih 2021 in 2022 bomo za investicije v Slovensko
vojsko namenili po 100 milijonov evrov in v nadaljevanju po 145
milijonov evrov letno. S prepotrebnimi nakupi bomo zagotovili
varnost pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske doma in
na misijah v tujini. Načrtujemo tudi nakup transportnega letala in
dveh helikopterjev. Slovenska vojska rešuje v gorah, nudi nujno
medicinsko pomoč, skrb za prevoze novorojenčkov … Dilema
varnost ali zdravje za nas ne obstaja! Ta vlada bo zagotovila
vse: varnost, dostopno javno zdravstvo, boljše pogoje za mlade
družine, spodbudnejše podjetniško okolje in boljšo skrb za
starejše. V preteklih šestih mesecih smo dokazali, da mislimo
resno.
Kot minister in predsednik NSi sem ogromno na terenu. Čutim
vašo močno podporo, za kar sem vam iskreno hvaležen. To je
dokaz, da gremo v pravo smer.
Matej Tonin
minister za obrambo
VARNOST V GORAH JE TUDI NAŠA ODGOVORNOST
Število intervencij v gorah se zvišuje. Leta 2013 je Gorska reševalna
služba opravila 393 intervencij, lani pa kar 604, od tega
jim je kar 255-krat na pomoč priskočil helikopter. Stroški helikopterskih
intervencij v gorah so samo obrambno ministrstvo
lani stali 580 tisoč evrov. V septembru sem predstavnikom
PZS, GRS in Slovenskega zavarovalnega združenja predstavil
predlog, po katerem bi tisti, ki ne bi bili ustrezno zavarovani,
sami krili stroške gorskega reševanja. Sogovorniki so rešitev
soglasno podprli. Okrepiti moramo družbeno odgovornost
vseh, ki hodimo v gore. Nesreče se namreč dogajajo. Tako
zbrana sredstva bi porabili izključno za financiranje reševanja
v gorah, usposabljanja in izobraževanja.
PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA SOFINANCIRA TUDI
MORS
Veseli me, da enega najbolje obiskanih slovenskih muzejev
Park vojaške zgodovine v Pivki letos in prihodnje leto sofinancira
ministrstvo za obrambo. Poleg ministrstva, ki bo prispevala
po 70 tisoč evrov na leto, bo sredstva za muzej v prihodnjih
dveh letih namenilo še 5 ministrstev, in sicer v skupni vrednosti
200 tisoč evrov na leto. Muzej je poleg izobraževalnega, nacionalnega
in turističnega vidika pomemben tudi za ohranjanje
vojaške dediščine in pomembno prispeva k ugledu in promociji
vojaškega poklica.
TERENSKI OBISKI PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE IZZIVOV
IN ISKANJE REŠITEV
Minister Tonin si je v začetku mandata zadal, da enot in organizacijskih
oblik Slovenske vojske oziroma ministrstva za
obrambo ne bo spoznaval le na papirju, temveč jih želi obiskati
na terenu. Terenski obiski so prava priložnost za dobro spoznavanje
dela in izzivov, s katerimi se soočajo v posameznih
enotah, obenem pa možnost za iskanje morebitnih rešitev. Ena
od težav je tudi slabo stanje infrastrukture, kar namerava minister
urediti z zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v
Slovenski vojski 2021-2026. •
14

NSi AKTUALNO V VLADI
PRIČENJA SE GRADNJA VELIKIH
INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV
#GRADIMOSLOVENIJO
Vlada je v okviru protikoronskega zakona določila seznam
pomembnih investicij, katerih vrednost je 7,7 milijarde
evrov. Večina investicij je usmerjena v cestno ter železniško
infrastrukturo. Delo na infrastrukturnem ministrstvu je usmerjeno
v nujno potrebno gradnjo celotne tretje razvojne osi, drugi tir
železnice Divača—Koper in širitev avtocest na posameznih
odsekih s tretjim pasom. Za projekt Drugi tir je bilo s strani
Evropske komisije dodeljenih 80 milijonov kohezijskih sredstev.
To je za Slovenijo dobra novica in dosežena je pomembna etapna
zmaga! Drugi tir je izjemnega pomena za Slovenijo, slovenskemu
gospodarstvu bo pomagal ustvariti razvojne in konkurenčne
možnosti, ki so primerljive s sosednjimi državami.
V ospredje postavljamo tudi gradnjo štajerske vpadnice, primorskega
kraka avtoceste proti Vrhniki ter avtocesto od Domžal
proti Ljubljani. Zavedamo se problematike vsakdana, ko
več sto tisoč ljudi prihaja na delo v Ljubljano in stojijo na avtocestah.
Zastoji povzročajo nestrpnost voznikov, škodljivo pa je
tudi za okolje. Med prioritetne državne investicije smo uvrstili
projekt 3. razvojne osi. Tako bomo 15. oktobra zasadili prvo
lopato na severnem delu 3. razvojne osi v naselju Gaberke in to
bo za celotno Koroško pomemben mejnik!
Na področju železniške infrastrukture že poteka projekt obnove
gorenjske proge, v izvedbi je tudi obnovitev štajerske proge.
Za Ljubljano bo v prihodnosti velika pridobitev Emonika, torej
izgradnja novega potniškega centra (avtobusnega in železniškega)
v Ljubljani. Emoniko bi po načrtih lahko začeli graditi
leta 2022. Trenutno pridobivamo še vsa soglasja, izdan bo razpis
za projektiranje. V pogovoru z investitorjem bo poleg javnega
dela investitor zgradil še zasebni poslovno-stanovanjski
del. Na ministrstvu projekt vodi državni sekretar Blaž Košorok
v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Slovenskimi železnicami
in OTP banko.
IZKORISTIMO POTENCIAL LUKE KOPER
Vsi govorijo, kako izjemno geostrateško lokacijo ima Slovenija.
Dajmo jo izkoristiti. Logistika je za nas priložnost! Minister
Jernej Vrtovec se zato zavzema za razvoj modernega zalednega
skladišča Luke Koper. Luki Koper želimo dodati vrednost z
namenom, da bodo v zalednih državah zainteresirani in da bo
to njihova strateška destinacija. Zaledne države so naši nujno
potrebni partnerji za razvoj Luke in za povečevanje pretovora.
REDNA KOMUNIKACIJA
Z LOKALNIMI
SKUPNOSTMI JE KLJUČ
DO DOBRE PRIMARNE
INFRASTRUKTURE, KI JE
TEMELJ RAZVOJA NAŠE
”DRUŽBE!”
UVEDBA E-VINJET DECEMBRA 2021
Minister Jernej Vrtovec je takoj po menjavi vlade začel s pripravo
novele zakona o cestninjenju, na podlagi katere bodo z decembrom
2021 namesto sedanjih nalepk uvedene elektronske
vinjete oz. e-vinjete. Do delujoče e-vinjete želimo priti čimprej,
zato smo na vladi že dali Darsu vsa soglasja, da začne s postopkom
javnega naročanja za ta projekt. •
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je skupaj z ekipo ministrstva za infrastrukturo na prvi dan Evropskega tedna mobilnosti
svojo pot v službo pretekel ter na ta način podprl uporabo alternativnih oblik mobilnosti. Državljane želimo ozavestiti, da lahko vsak
prispeva svoj košček v mozaik čistejšega okolja.
15

KAMPANJA
#VERJAMEM
Nova Slovenija letos praznuje dve desetletji delovanja. Še pred samim prazničnim dnem smo 20. avgusta začeli s posebno kampanjo
in po vsej Slovenji izobesili 100 jumbo plakatov z nosilno besedo VERJAMEM in štirimi pojmi, ki najbolj identificirajo ljudi,
ki jim je NSi blizu. V življenju, v politiki pa še posebej, je namreč tisto, v kar verjamemo, temelj našega razmišljanja in podlaga za
vse politične aktivnosti.
POSNEMI KRATEK VIDEO IN POSTANI DEL KAMPANJE
Omenjeno kampanjo želimo razširiti tudi po družabnih omrežjih,
zato vas pri tem prosimo za sodelovanje. Naša prošnja je, da bi
s svojim telefonom posneli kratek video, kjer bi v enem stavku
povedali, v kaj verjamete. Pri vsebini ni nobenih omejitev, vsak
naj po svoje pove, v kaj verjame. Prav tako ni omejitev pri tem,
kdo lahko sodeluje, zato so k sodelovanju povabljeni tudi vaši
bližnji, prijatelji, znanci, sodelavci, …
Želimo si videoposnetkov oziroma "selfivideov", kjer bo vsak
jasno in razločno povedal, v kaj verjame. Poslane videe bi radi
objavili tudi na naših družbenih omrežjih, zato vsak, ki nam
pošlje video, soglaša, da ga lahko objavimo na naših družbenih
omrežjih ali spletni strani. Seveda, svoj video lahko objavite tudi
na vašem družbenem profilu. Le pogumno!
NAGRADA ZA VSE, KI BOSTE SODELOVALI
Za vsak tak poslan video boste nagrajeni z jubilejno majico
VERJAMEM.
Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite poseben obrazec na naši
spletni strani, izberete svojo majico in naložite svoj video.
Za več informacij nam pišite na verjamem@nsi.si. Veseli bomo
prav vsakega videa z vašo izjavo o tem, v kaj vi verjamete!
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.
16

ZGODILO AKTUALNO SE JE
30. OBLETNICA PRVE SPRAVNE SLOVESNOSTI V
KOČEVSKEM ROGU
Minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin se je v začetku junija udeležil
spominske slovesnosti in maše za po vojni pobite ob breznu pod Macesnovo gorico
v Kočevskem Rogu, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore,
glavni govornik pa je bil predsednik republike Borut Pahor. Spominska slovesnost in
maša sta potekali v luči 30. obletnice prve spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu,
ki se je na istem, tako zelo tragičnem mestu v slovenski zgodovini, zgodila leta 1990.
VODSTVO NSi POLOŽILO VENEC V SPOMIN NA DR. ANDREJA
BAJUKA
Ob deveti obletnici smrti dr. Andreja Bajuka, ustanovitelja Nove Slovenije in njenega
prvega predsednika, so člani vodstva Nove Slovenije, na čelu s predsednikom NSi
in ministrom za obrambo Matejem Toninom, na njegov grob položili venec. Prvega
predsednika NSi se bomo vedno s hvaležnostjo in veseljem spominjali. Naj počiva
v miru.
POLITIČNA AKADEMIJA NSi V PORTOROŽU: VERJAMEMO V
IZOBRAŽEVANJE
V začetku septembra je v Portorožu potekala Politična akademija NSi. Razveselilo
nas je veliko zanimanje, ki so ga člani pokazali do tega izobraževanja. Skupaj se je
političnih akademij udeležilo že več kot 400 ljudi, ki so želeli pridobiti novo znanje s
področja politike in družbenega delovanja. Zanimiva predavanja so potekala v več
panelih, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov proti koronavirusu.
ANDREJ ČERNIGOJ POSTAL PREDSEDNIK KLUBA
PRIMORSKIH POSLANCEV
Predsedovanje Klubu primorskih poslancev, ki je bil leta 1991 ustanovljen kot prvi
poslanski regionalni klub, je v tednu septembrske seje državnega zbora prevzel poslanec
NSi Andrej Černigoj. V svojem mandatu vodenja kluba želi izpeljati dve regionalni
srečanji, kjer bo svojim kolegom predstavil pomembnost izgradnje 2. tira in avtoceste
Postojna—Jelšane ter opozoril na resnost problema nelegalnih prehodov migrantov na
Primorskem. Černigoj se zaveda tudi pomembnosti gospodarstva na Primorskem, zato
bo predlagal tudi več obiskov perspektivnih podjetij v regiji.
V SVET KGZS IZVOLJEN PREDSEDNIK KMEČKEGA DRUŠTVA
NSi JANEZ BEJA
Kmečko društvo Nova Slovenija je na volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije v
glavnem organu, svetu KGZS, iz katerega se voli tudi novega predsednika zbornice ter vse
ostale organe zbornice, dobila enega člana. To je postal predsednik Kmečkega društva
Nova Slovenija Janez Beja. Na volitvah v območne enote KGZS pa je Kmečko društvo
Nova Slovenija dobilo še devet članov. Ponosni smo, da so člani KGZS v Kmečkem
društvu Nova Slovenija prepoznali zagovornika dostojanstva kmetov.
V KLUBU ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi DVA NOVA ŽUPANA
Zadovoljni smo, da sta se Klubu županov in svetnikov NSi pridružila tudi župan Občine
Prevalje dr. Matija Tasič in županja Občine Ruše Urška Repolusk. Pod svojim okriljem
omenjeni klub tako združuje že 20 slovenskih županov. Želimo jim uspešno delo! •
17

ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ŽENSKA ZVEZA NSi
SREČANJE V VERDRENGU KOT OPOMIN
PRIHODNJIM GENERACIJAM
Vsakoletno srečanje v nekdanjem ženskem delovnem taborišču
Verdreng (Podlesje) nas spomni na nesmisel »družben
koristnega dela«, v katerega so bile prisiljene ženske, ki so se
znašle v navzkrižju z režimom in svobodomiselnost plačale z
razvrednotenjem človekovega dostojanstva. Tudi letos so se
v nedeljo, 13. septembra, spominske maše udeležile članice
Ženske zveze NSi s predsednico Nadjo Ušaj Pregeljc. Zbrane sta
nagovorili poslanka NSi Iva Dimic in nekdanja taboriščnica Lidija
Drobnič.
Kakšno trpinčenje so doživljale ženske v omenjenem taborišču,
je v govoru jasno navedla Lidija Drobnič, ki je bila v Verdrengu
kot 16-letno dekle: »Podnevi smo opravljale težka dela in se
neštetokrat le s težavo premikale. Ponoči so nas napadale
podgane, vsake pol ure so nas klicali v zbor, na povelje smo se
morale uleči in dvigniti in to večkrat ponoviti. Starejše ženske tega
niso zmogle, zato so bile tarča hujših pritiskov kot preostale. Vse
trpljenje smo prestajale tiho, marsikatera solza je bila potočena
na skrivaj. Vzeli so nam človeško dostojanstvo, niso pa nam vzeli
vere in pričakovanja v pravičnejšo družbo.«
Da je naša dolžnost, da spomin na to nedopustno trpljenje
žensk kot opomin človeštvu ohranjamo tudi v prihodnje, pa je
v svojem govoru opozorila poslanka Iva Dimic: »Stojimo na
kraju, ki je potisnjen v pozabo, tako kot mnogi kraji po Sloveniji,
v katerih ležijo neimenovani in izbrisani z obličja zemlje. Kljub
temu da smo ponosni na samostojno državo Slovenijo, še danes
ne zmoremo, morda pa tudi nočemo, spregovoriti o tem kraju in
trpljenju žensk. •
Nadja Ušaj Pregeljc
predsednica Ženske zveze
ZVEZA SENIORJEV NSi
Jože Ramovš in spregovoril o medgeneracijski solidarnosti in
dolgotrajni oskrbi ter pomenu in ureditvi obeh področij v naši
državi. Zakon o dolgotrajni oskrbi bomo obravnavali tudi seniorji
in naše mnenje, predloge in pripombe poslali poslanski skupini
NSi v državni zbor in našim ministrom. Pomembno je doseči
sožitje generacij z novimi oblikami medsebojne povezanosti,
sodelovanja in sobivanja.
PRIHODNOST NAS POTREBUJE
Zveza Seniorjev NSi je 29. septembra s slavnostno sejo obeležila
obletnico ustanovitve. Slavnostni nagovor je imel Jože Strgar,
predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zveze, zbrane pa
je nagovorila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak.
Kljub epidemiji je zveza aktivno delovala in obravnavala aktualne
vsebine. Zakonska in ustavna podlaga omogoča, da se (glede na
šestletno časovno obdobje uskladitve predlagane spremembe
v predlogu zakona) odmerni odstotek uredi tudi za nazaj! Na ta
predlog smo ponovno opozorili na seji sveta stranke, ki je potekala
na Brdu. Poslanski skupini smo poslali pobudo za oprostitev
plačila prispevka RTV za vse starejše od 65 let po zgledu
Avstrije. Na povabilo IO Zveze seniorjev se je prijazno odzval dr.
Poslanci Nove Slovenije in ministri v vladi niso pozabili seniorske
generacije. Naj naštejem doseženo: izredna uskladitev pokojnin
za 2 % (decembra) – 94 milijonov evrov – in redno letno
usklajevanje pokojnin za 3,2 % – 172 milijonov evrov. Upokojenci
z nizkimi pokojninami so prejeli tudi protikoronski dodatek v
skupni vrednosti 67 milijonov evrov in redni letni dodatek k
pokojnini – 139 milijonov evrov.
Igor Grdina je 1993 v reviji Tretji dan zapisal: »Področje javnega
življenja terja izjemno iniciativnost, to pa je lahko samo posledica
domišljije, ki je povezana z vednostjo in znanjem«. Seniorjem
vednost in znanje daje modrost zgodovinske izkušnje,
zato se moramo povezati in aktivno vključiti v oblikovanje naše
prihodnosti. Vabljeni, da se pridružite Zvezi seniorjev Nove Slovenije!
•
mag. Zdravko Luketič
predsednik Zveze seniorjev
18

ORGANIZACIJSKE AKTUALNO OBLIKE
MLADA SLOVENIJA
NOVA SLOVENIJA: KORPORACIJA ALI DRUŽINA?
Mladi naj bi bili prihodnost te stranke. Evropske volitve so
pokazale, da tudi realna sedanjost. Zato dovolite, da sebe in vas
vprašamo, kakšna bo ta stranka v prihodnosti. Naslov je nekoliko
provokativen, da te pol strani mladih glasov ne bi ponesreči
izpustili na poti do križanke.
Mladi, ki živimo v nekoliko drugačni realnosti kot naši starejši
kolegi, na vsakem koncu vidimo vse manj druženja, vse bolj
profesionalne, službene in hladne odnose, manj pristnih prijateljskih
vezi, in se vprašamo: ali je to tudi prihodnost stranke?
Če pogledamo v zgodovino, se uprašamo, kako je bilo mogoče, da
so se ljudje ob ustanavljanju SKD tako hitro povezali, tako hitro
začutili, da se še danes spomnijo, kdo je bil kdo. In 10 let pozneje
– v videu ob obletnici NSi smo slišali, da so se ljudje klicali med
sabo in spodbujali nastanek nečesa novega, skupnega.
Gre za osebne vezi med člani. Če vemo, da delamo nekaj skupaj,
nekaj plemenitega, smo vedno pripravljeni narediti korak dlje. In
v stranki je tega opaziti še veliko – aktivni člani, ki so med seboj
prijatelji, ki se družijo, ki jim ni vseeno drug za drugega. Morda
je vredno paziti, da tako tudi ostane, da se naši odnosi skupaj z
družbo ne spremenijo v smer članov, ki bi prišli na le še enega v
obilici službenih sestankov, opravili, odšli, ne da bi se ustavili za
trenutek, poklepetali in si vzeli trenutek za drugega.
Gradnja prijateljskih odnosov zahteva energijo, epidemija je
zadevo otežila – na nas je, da delamo več tako na medgeneracijski
kot na medosebni ravni! •
Marko Gruden
generalni sekretar MSi
MINISTRI NSi OCENJENI ZELO DOBRO,
STRANKI PODPORA NAVZGOR
13. septembra je minilo 6 mesecev, odkar je 14. slovenska
vlada, ki jo sestavljajo tudi trije ministri iz vrst NSi, prevzela
odgovornost za vodenje naše države. Veseli smo, da je slovenska
javnost prepoznala njihovo dobro delo, saj so vsi trije ministri v
javnomnenjskih anketah na zelo visokih mestih. Ob tem pa je
razveseljiv tudi rastoči trend podpore stranki NSi.
Avgustovsko merjenje javnega mnenja, ki ga je za časopis
Delo opravila Mediana, je ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja
uvrstilo na tretje mesto, ministra za infrastrukturo Jerneja
Vrtovca na četrto, predsednika NSi in ministra za obrambo Mateja
Tonina pa na sedmo. Stranka NSi, ki so ji vprašani (med
opredeljenimi) avgusta namenili 7,7 odstotka glasov, pa je trdno
zasidrana kot 5. največja parlamentarna stranka.
Tudi septembrsko merjenje javnega mnenja, ki ga je za Pop TV
prav tako opravila Mediana, je pokazalo na rastoč trend podpore
NSi. Anketirance je navdušil zlasti minister Jernej Vrtovec, ki mu
je uspel skok meseca, na visokem četrtem mestu pa je še vedno
evropska poslanka Ljudmila Novak. Veseli tudi dejstvo, da NSi
podpora konstantno raste. Omenjeno septembrsko merjenje
podpore ji je tako pokazalo 0,8 odstotka višjo podporo kot
avgusta. •
19

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
URŠKA REPOLUSK
ŽUPANJA OBČINE RUŠE
Pridružena članica Kluba županov in svetnikov NSi.
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,
hobiji …)?
Sem Rušanka, mama dveh najstnikov, po poklicu univerzitetna
diplomirana ekonomistka z večletnimi izkušnjami s področja
javne uprave, predvsem s področja javnih financ, vodenja in
upravljanja. Pred nastopom funkcije županje sem dobrih pet
let kot načelnica vodila Upravno enoto Ruše. Ker sem tako v
privatnem kot poklicnem življenju vseskozi tesno povezana s
svojim domačim krajem in prebivalci, sem zelo dobro seznanjena
s težavami in izzivi, ki nas obkrožajo v naši občini.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste
se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
V lokalno politiko sem se podala ob številnih spodbudah, ki
so prihajale iz različnih političnih in interesnih krogov v lokalnem
okolju. Naj omenim, da nisem članica nobene politične stranke,
saj je bil vstop v lokalno politiko pogojen s povezovanjem različnih
političnih in interesnih združenj s skupnim ciljem razvoja naše
občine. Menim, da je povezovanje v Klub županov in svetnikov
NSi eden od primerov dobre prakse, kjer se lahko združujemo
župani in županje različnih regij ter izmenjujemo dobre prakse
pri našem delu.
Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj
prepoznavna?
Občina Ruše leži v zahodnem delu Štajerske ob vznožju Pohorja.
Največje naravno bogastvo občine Ruše so njeni širni
in bogati gozdovi, ki pokrivajo 83 % njene površine. Ruše so
domači kraj Janka Glazerja, slovenskega pesnika, literarnega
zgodovinarja, knjižničarja in urednika. So mesto kulture, prireditev,
edinstvenega Letnega odra s skoraj stoletno tradicijo. V
Rušah pa živimo prebivalci z jekleno pohorsko voljo, na katero
smo ponosni in s katero ustvarjamo zgodovino.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih
rešujete prednostno?
Ključni problem v občini Ruše je infrastruktura in komunala, ki
se ni razvijala s potrebami in razvojem mesta ter okolice. Zato so
prednostni projekti ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Aktualna problematika pa je gradnja doma starostnikov, s čimer
se naša skupnost neuspešno ukvarja že več kot 20 let.
20
OBČINA RUŠE
Županja:
Občinski svet:
NSi članov OS:
Površina: 60,8 km 2
Prebivalcev: 7.017
moški: 3.554
žensk: 3.463
Povprečna starost: 37,34 let
Urška Repolusk
18 članov
0 občinskih svetniknikov
Stan. površina: 27,01 m 2 /osebo
Gospodinjstev: 2.689
Družin: 2.199
Delovno aktivnih: 3.788
Brezposelnih: 893
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi
strankami?
V Rušah, verjetno tako kot drugod, se sklepajo lokalne koalicije
po skupnih interesih. V občinskem svetu imamo tako
politične stranke kot interesne lokalne liste, kar je prednost,
ki jo je treba prepoznati in povezati v skupne razvojne interese
in projekte.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste županja?
Moja želja je uravnotežen razvoj občine in realizacija projektov
v ravnovesju med investicijami v infrastrukturo in izboljšanjem
življenjskega standarda za vse generacije. Prizadevanja so
usmerjena v skrb za starostnike, tako v institucionalno varstvo,
kakor tudi v aktivnosti, da je za naše starostnike bivanje prijazno
tudi v domačem okolju. Želim si premikov v turizmu, vendar se
zavedam, da je treba predhodno urediti cestno infrastrukturo,
čiščenje odpadnih voda … •

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
AKTUALNO
DOLGOROČNE POSLEDICE
IN NEVARNOSTI V EU
Od marca letos, ko je bolezen covid-19 z vso silo udarila v države
članice Evropske unije (EU), je minilo že več kot pol leta. Novi
koronavirus je motnja, ki se je pojavila v našem družbenem
sistemu. Vsak tresljaj ali udarec od zunaj, sistem po verjetnostnih
zakonih dregne proti neurejenosti. Znanost ugotavlja, da se svet
ni soočal s tako hudo zdravstveno krizo vse od leta 1918, ko je po
svetu pustošila pogubna gripa influenza. Samo v nekaj mesecih
se je s koronavirusom okužilo že več kot 35 milijonov, umrlo pa
več kot milijon ljudi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je
v svojem prvem govoru o stanju v EU na septembrskem
plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napovedala
okrepitev Evropske agencije za zdravila in Evropsko agencijo
za biomedicino ter odločitev za poenotenje naročanja zdravil
in zaščitne zdravstvene opreme na ravni EU, s čimer se bodo
možnosti za ponovitev scenarija iz letošnje pomladi, ko so države
članice vsaka zase kupovale zaščitno opremo in se izpostavljale
koruptivnemu tveganju, krepko zmanjšale. EU mora za bolj
učinkovito ukrepanje z državami članicami na novo definirati
pristojnosti EU na področju zdravstva.
A pri tem je pomembno tudi to, da se kljub pandemiji ne
oddaljimo od ciljev zelenega dogovora. Podpiram napoved
predsednice komisije, da se bo 37 odstotkov sredstev iz
750-milijardnega sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa
porabilo za cilje evropskega zelenega dogovora, pri čemer bo
komisija 30 odstotkov sredstev za ta sklad pridobila z zelenimi
obveznicami. Pomembno je, da kljub tej krizi ne odstopamo od
naše dolgoročne vizije, ki mora vključevati tudi digitalizacijo, če
želimo, da bo EU ostala konkurenčna v svetu.
Če je pri pandemiji covid-19 na prvem mestu ugotovitev, da gre
za zdravstveno krizo, pa lahko takoj za tem z vso gotovostjo
postavimo trditev, da je ta pandemija povzročila tudi krizo
vrednot in krizo človekovih pravic.
Vsa poročila na evropski in svetovni ravni kažejo, da so nekatere
vlade po svetu in v Evropi uporabile pandemijo kot izgovor
za omejevanje kritičnega pogleda na oblast. Biti kritičen do
oblasti, ne glede na to, ali si sam na oblasti ali ne, je vrednota,
ki bi morala biti sestavni del vsake zdrave demokratične skupnosti.
Pomembno je biti prepričan in verjeti v svojo pot, a še
pomembneje je znati prisluhniti tistim, ki se nenehno izobražujejo
in nadgrajujejo ter želijo dobro. Vsak človek s svojimi
dejanji pusti svoj pečat, a velike spremembe so možne le, če se
za njih odločimo skupaj. To kaže tudi odmev pisma v Bruslju,
pod katerega smo se nedavno podpisali vsi slovenski evropski
poslanci. V pismu smo odločno zahtevali opravičilo češkega
evropskega poslanca Alexandra Vondre zaradi skrajno žaljivega
tvita o Slovencih, ki ga je objavil po nogometni tekmi na
Češkem, na kateri je sodil slovenski sodnik. Njegov tvit, da smo
“Slovenci oportunistične svinje”, absolutno ne odseva duha
očetov Evrope, prepričanih krščanskih demokratov.
EU je edinstvena politična skupnost, ki temelji na gospodarskemu
sodelovanju in vladavini prava. Države, ki med seboj trgujejo,
so gospodarsko odvisne druga od druge, s čimer se možnost
konfliktnih spopadov lahko izrazito zmanjša. Ekonomist
Ludwig von Mises, ki je dolga leta prejšnjega stoletja poučeval
na Univerzi na Dunaju, je nekoč zapisal: “Če krojač napove vojno
peku, si bo moral odtlej kruh peči sam.”
V tem duhu ocenjujem, da je bilo sprejeto tudi prvo poročilo
Evropske komisije o vladavini prava v vseh državah članicah
EU. Poročilo temelji na štirih stebrih: pravosodni sistem, boj
proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem socialnega dialoga.
Poročilo kot okvir mehanizma je pomemben korak naprej
pri varovanju pravic vseh Evropejk in Evropejcev. Poudariti pa
želim, da v politični skupini EPP v Evropskem parlamentu močno
podpiramo še vključitev klavzule o pogojnosti pri črpanju
evropskih sredstev iz naslednje večletne finančne perspektive
glede na spoštovanje vladavine prava.
Dogajanje v eni državi članici zadeva tudi ostale države članice.
Vsi skupaj moramo odločno zavrniti neke težnje po svinčenih
časih. EU kot prostovoljna demokratična skupnost držav je bila
namreč ustvarjena kot protistrup avtoritarnim režimom iz preteklosti.
•
Ljudmila Novak
poslanka Evropskega parlamenta
21

OSEBNO
SLAVKO PAVLOVIČ
PREDSEDNIK REGIJSKEGA ODBORA NSi
CELJE IN PREDSEDNIK OBČINSKEGA
ODBORA NSi ROGATEC
Poklic in delo?
Ekonomski tehnik, vzdrževanje športne infrastrukture in občinska
komunala.
Kateri so vaši hobiji?
Čebelarstvo in nogomet.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Telesna vzgoja, tehnična vzgoja.
Katera je vaša najljubša hrana?
Pečenica, kislo zelje in pražen krompir.
Vaš najljubši letni čas?
Pomlad, ko se narava prebuja.
Najljubša turistična destinacija?
Južna Dalmacija.
Vaša barva je?
Svetlo modra.
Najljubši film?
The 33, film o 33 čilskih rudarjih, ki so čakali na rešitev 69 dni.
Najljubša knjiga?
Cvetje v jeseni, sicer pa knjig ne berem pogosto, ker mi žal
primanjkuje časa.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Moja glasba je narodnozabavna, torej Lojze Slak.
Najboljši športnik ali športnica?
Luka Dončić, ki postaja eden najboljših profesionalnih košarkarjev,
ter naša Korošica Tina Maze.
Kakšen je vaš moto življenja?
Spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, ki so žal vedno bolj
na preizkušnji. Družina, poštenje, ljubezen, spoštovanje drugih.
Kaj vam pomeni družina?
Družina je osnovna celica človeštva, je osnova za bodočnost,
brez tradicionalne družine ni obstoja človeštva. Zato mi je družina
pomeni vse!
Kaj vam pomeni država?
Država je teritorialno ozemlje, kjer živimo Slovenke in Slovenci.
Že stoletja so naši predniki sanjali o njej, danes jo imamo, zato
jo spoštujmo in delajmo na tem, da jo ohranimo tudi našim
zanamcem.
Kaj vam pomeni politika?
Politika je orodje ali način vodenja, kjer isto ali podobno misleči
poskušamo oblikovati ter usmerjati pogoje za življenje in obstoj
nas, naših otrok in vnukov.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Slovenija je naša domovina, kjer kot narod ustvarjamo in negujemo
svoj jezik in kulturo, nanjo moramo biti nadvse ponosni.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Zato, ker naša stranka zagovarja temeljne človekove vrednote.
Je stranka poštenih ljudi, brez črnih madežev, ki jih je drugod
vse preveč.
Družboslovje ali naravoslovje?
Naravoslovje
Gospodarstvo ali javni sektor?
Gospodarstvo, ki je motor vsega.
Vaš vzornik je?
Martin Luther King mlajši, ameriški borec za državljanske
pravice in njegov rek »Ljubezen je močnejša od sovraštva.« •
22

AKTUALNO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:
1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: usnjen notesnik NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka,
27. novembra 2020, na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.
Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo MATEJ TONIN, JERNEJ VRTOVEC, JANEZ CIGLER KRALJ. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Vladimira Salamon (Maribor),
2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Tanja Skumavc (Mojstrana) in
3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Mirijam Maroša (Beltinci).
Spoštovani uporabniki
NSi skupnosti na aplikaciji
Viber, na tem mestu vas bomo
obveščali o najbolj aktualnih
zadevah, ki so povezane z
delom in aktivnostmi stranke.
Dobrodošli.
Želite biti hitro obveščeni o delu in aktivnostih Nove Slovenije?
Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER in dnevno boste
obveščeni o aktivnostih stranke. Dobrodošli!
Smo prva politična stranka v Sloveniji,
ki uvaja novo komunikacijsko pot preko aplikacije VIBER.
NSi skupnost je tudi verificirana s strani Viber.
NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da
skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo.
https://vb.me/0dd654
23

14. KONGRES
NOVE SLOVENIJE
21. 11. 2020
Spoštovane članice in člani, dragi simpatizerji in prijatelji,
14. kongres NSi bo naš največji dogodek v letu 2020. Pregledali bomo naše
dosedanje delo, izvolili novo vodstvo stranke in začrtali našo prihodnjo smer.
Zaradi aktualnih razmer smo morali omejiti število ljudi, ki so lahko prisotni na
kongresu.
Ker smo stranka blizu ljudem, vas vabimo, da spremljate kongres na
Facebook strani NSi, Youtube kanalu NSi ali preko spletne strani www.nsi.si.
Prisrčno vabljeni!
WWW.NSI.SI
@novaslovenija
@novaslovenija
@novaslovenija
@novaslovenija