Krščanski demokrat št. 22

INTERVJU
Kako bi sicer ocenili trenutno stanje duha v Evropski uniji?
Imamo v boju svetovnih velesil jasno smer, kam gremo?
Svet se je v letu 2020 dramatično spremenil. Vsi smo tako ali
drugače izkusili posledice pandemije – na področju zdravja (ne
le fizičnega), gospodarstva ali socialnih interakcij. Zdaj bolj kot
kadar koli zaznavamo potrebo po etiki v politiki in predvsem
empatiji. Cinizem, apatija, neresnice – zanje tu ne more biti
prostora. Ne le iz moralnih razlogov, temveč tudi zato, ker naši
državljani za to nimajo časa. Politični izziv, s katerim se zdaj
soočata tako Evropa kot širši svet, je prevpraševanje vrednosti
dejanske demokracije, kot so človekove pravice, svoboda govora,
resnica v javnem življenju in spodkopavanje naših temeljnih
zavezništev, ki temeljijo na močnih čezatlantskih vezeh. To je zelo
zaskrbljujoč trend. Kot je pred kratkim dejala predsednica Ursula
von der Leyen, resnično potrebujemo nove začetke s starimi
prijatelji. Boriti se moramo, da bomo svoje vrednote ubranili pred
vsemi vrstami laži, nasiljem in zastrupljanjem tako dobesedno
kot v prenesenem pomenu, saj vse to zunanje sile uporabljajo za
spodkopavanje evropske solidarnosti in enotnosti.
V Veliki Britaniji lahko vsakodnevno spremljamo viharno
dogajanje po brexitu. Česa se lahko naučimo iz zgodbe o
Brexitu?
Brexit je zame tragedija, ki jo globoko čutim. Toda v Evropski
uniji seveda spoštujemo odločitev Britancev in si želimo tesnih
odnosov tudi v prihodnosti. Žal smo bili od referendumske
kampanje do trenutnega stanja pogajanj priča številnim
neresnicam, ki so bile predstavljene kot dejstva v službi evroskeptičnega
nacionalizma. ELS in EU ostajata enotni, hkrati
pa ostajamo zavezani lanskim dogovorom z Združenim kraljestvom:
da se zagotovita mir in stabilnost na irskem otoku, da
se zaščitijo pravice 4,5 milijona evropskih državljanov, ki živijo
v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki živijo v EU,
ter da se ohrani celovitost enotnega trga 27 držav članic EU.
Želimo si prihodnosti partnerstva in prijateljstva, ki temelji na
naši dolgi zgodovini skupnih vrednot in interesov. Vprašanje je
le, ali London deli naše stališče. Njegovi zadnji poskusi umika
iz sporazuma o izstopu niso ravno obetavni.
Zdi se, da med Zahodno in Vzhodno Evropo nastaja nekakšna
vrednotna oziroma svetovnonazorska vrzel, ki deli Evropsko
unijo. Zakaj prihaja do tega in kako jo premostiti?
Nikoli mi ni bilo všeč omenjanje in deljenje na staro in novo
Evropo, na stare in nove države članice. Svojo vlogo prvega
»stalnega« predsednika Sveta EU iz tako imenovane »nove države
članice« sem razumel v preseganju tega načina razmišljanja
in delovanju za evropsko povezanost tudi v naših mislih in
srcih. Biti moramo strpni do medsebojnih razlik in imeti razumevanje
zanje, zato je z razlogom moto Evropske unije In varietate
concordia – združeni v raznolikosti. Treba je spoštovati
različna zgodovinska ozadja, toda skupne evropske vrednote
morajo biti glavno načelo in vezivo naše skupne prihodnosti.
Težave, ki nastajajo na relaciji zahodnih in vzhodnih držav
članic EU, se že nekaj časa kažejo tudi znotraj EPP. Vprašanje
statusa stranke Fidesz ni povsem jasno. Se tu dogajajo kakšni
premiki?
Vprašanje Fidesza ni vprašanje vzhoda in zahoda, novih in starih
članic. Tudi ne gre za – kot se pogosto prikazuje – vprašanje,
kako se soočati z migracijami. Gre za spoštovanje temeljnih
vrednot in načel, na katerih temelji naša politična družina.
Lahko se ne strinjamo o predlogih politik, ne pa tudi glede tega,
kar nas določa in oblikuje našo identiteto. Nekateri člani naše
družine še vedno verjamejo, da je premierja Viktorja Orbana
mogoče vrniti k tem vrednotam. Sam ne delim njihovega optimizma,
vendar bi bil vesel, če bi se izkazalo, da se motim.
Če pa se to ne bo zgodilo, bomo morali, takoj ko bodo razmere
zaradi pandemije dopuščale, da se osebno srečamo in izvedemo
tajno glasovanje, sprejeti odločitev. Zahteva za izključitev,
ki jo je podpisalo 14 strank članic, je še vedno za mizi. A to bo le
začetek dolgoročnega razmisleka o naši identiteti in strategiji o
tem, kdo smo in kdo želimo biti.
V EPP CENIMO
RAZNOLIKOST, VENDAR
TRDNO STOJIMO ZA
VREDNOTAMI NAŠE
”POLITIČNE DRUŽINE.”
Priča smo dogodkom v Belorusiji, nenehna agresivna politika
Moskve proti njenim sosedam, predvsem Ukrajini, provokacije
Turčije proti Grčiji in Cipru in vedno slabše ozračje v odnosih
med Kitajsko in Zahodom. Kakšna je po vašem mnenju
zavezanost držav članic k evropski solidarnosti?
Ti primeri kažejo na obseg in raznolikost izzivov, s katerimi se
spopada Unija, pa tudi izzivov, s katerimi se sooča evropska solidarnost.
Nobena država članica ne more sama odgovoriti na
takšne izzive. Le s skupno politično močjo in z uvedbo sankcij
proti Rusiji nam je uspelo zaustaviti rusko agresijo v Ukrajini in
opolnomočiti Ukrajince pri njihovem razvoju. Zdaj pa moramo
pokazati enako solidarnost tudi z Belorusi. Učinkoviti bomo le,
če ostanemo enotni. Podobno misleči turški državljani se lahko
zanesejo na našo pomoč v boju proti njihovemu vse bolj avtoritarnemu
predsedniku. Kitajsko vodstvo pozorno spremlja, kaj
počnemo. Preizkuša trdnost naše odločitve, da se zavzamemo
za vrednote in človekove pravice ter prebivalce Hongkonga in
Tajvana. Tudi tu morajo države članice EU ostati enotne.
Digitalni mediji in družbena omrežja postajajo pomemben
faktor politične aktivnosti. Kljub prednostim digitalizacije
so digitalne platforme postale predmet neusmiljenega
političnega boja in prostor namernega razširjanja t. i. lažnih
novic. Bi morali tovrstno delovanje omejiti oz. regulirati?
Na ravni EU potrebujemo jasne smernice in predpise za
10