INTERVJU INTERVJU: DONALD TUSK VERJAMEM, DA JE NSi ”PRIHODNOST SLOVENIJE.” 8
INTERVJU AKTUALNO DONALD TUSK SE JE RODIL LETA 1957 V GDANSKU NA POLJSKEM. V ŠTUDENTSKIH LETIH JE BIL DEL ILEGALNEGA GIBANJA SOLIDARNOST, KI SE JE ZAVZEMALO ZA DEMOKRATIZACIJO POLJSKE. PO PADCU KOMUNIZMA IN PRVIH SVOBODNIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH NA POLJSKEM JE BIL MED USTANOVITELJI PRVE PROEVROPSKE STRANKE V TEJ DRŽAVI. LETA 2007 JE POSTAL PREDSEDNIK POLJSKE VLADE. TO FUNKCIJO JE OPRAVLJAL SEDEM LET IN TAKO POSTAL PREDSEDNIK VLADE Z NAJDALJŠIM MANDATOM V DEMOKRATIČNI POLJSKI. LETA 2014 JE BIL IZVOLJEN NA MESTO PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA, 2017 JE BIL NA TO MESTO PONOVNO IZVOLJEN. MANDAT SE MU JE IZTEKEL 30. NOVEMBRA 2019. DVA MESECA KASNEJE JE BIL NA KONGRESU V ZAGREBU IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA EVROPSKE LJUDSKE STRANKE. NA POLJSKEM JE ZNAN PO SVOJIH JASNIH IN TRDNIH STALIŠČIH, KI SO NEMALOKRAT TUDI BREZKOMPROMISNA, KAR MNOGIM NI PO VOLJI. PREPRIČAN JE, DA LE POLITIKA SODELOVANJA IN SPOŠTOVANJA DEMOKRATIČNIH NAČEL LAHKO EVROPI PRINESE MIR IN BLAGINJO. KO JE LETOS SEPTEMBRA NA POVABILO NSi PONOVNO OBISKAL SLOVENIJO, JE VEČKRAT POUDARIL, KAKO NAVDUŠEN JE NAD NAŠO LEPO IN RAZNOLIKO DRŽAVO. Intervju: mag. Aleš Trtnik in Tomaž Kavčič Prevod: Katja Berk Bevc Ob izbruhu epidemije koronavirusa so se države članice EU obnašale zelo egoistično in ena za drugo hermetično zapirale meje. Prav tako so s prstom kazale na Evropsko komisijo in druge evropske in<strong>št</strong>itucije, češ da niso opravile svojega dela. Kakšen je vaš komentar? Res je, da so v prvih dneh pandemije, ko smo zares potrebovali evropsko solidarnost, <strong>št</strong>evilne države skrbele samo zase. To je prineslo veliko razočaranja in medsebojnih zamer. Vendar pa je treba vedeti, da se Evropa s pandemijo ni spopadla slabše kot drugi. Trditve, da sta jo Rusija ali Kitajska obvladali bolje, enostavno ne držijo. Menim, da so se države članice naučile lekcije in v prihodnje ne bodo ponavljale enakih napak. Ko so voditelji EU sprejeli sklad za okrevanje EU, so strah in razdeljenost med državami članicami spremenili v zaupanje v Unijo. Pokazali so, kaj vse je mogoče, če zaupamo drug drugemu in evropskim institucijam. Evropa bo iz pandemije izšla močnejša, s priložnostmi za svet prihodnosti. Je Evropska unija danes bolj pripravljena na takšne izredne dogodke in kako ohraniti temeljne vrednote evropskega povezovanja v času, ki ga narekuje boj proti covid-19? Menim, da smo lahko previdno optimistični. Vprašanje je, v kolikšni meri sta zdravstvo in epidemiološka politika lahko skupna politika EU, kjer institucije igrajo večjo vlogo in so učinkovitejše. Evropske institucije so že naredile prve korake in izrazile namero, da zgradijo močnejšo evropsko zdravstveno unijo in program EU4Health pripravijo na izzive v prihodnosti. Pomembno vprašanje v času pandemije je tudi stanje demokracije in naših vrednot. Gre za civilizacijsko pa tudi politično vprašanje, kakšna je pripravljenost ljudi, da se odrečejo svobodi zaradi občutka ali bolje iluzije varnosti. Veljalo je prepričanje, da je šlo demokracijam v času te krize slabše kot pa »avtoritarnim demokracijam«. To preprosto ni res, virus v enaki meri napada diktature in demokracije. Kot predsednik EPP pod svojim vodstvom združujete <strong>št</strong>evilne politične stranke iz precej različnih držav. Kaj je danes glavni skupni imenovalec strank, ki so povezane v družini EPP in katere so tiste teme, ki jim namenjate največ pozornosti? EPP združuje več kot 80 strank članic iz vseh držav članic EU in iz držav v naši soseščini. V tako veliki družini raznolikost ni le nekaj običajnega, temveč je tudi dobrodošla. Cenimo to raznolikost, vendar trdno stojimo za vrednotami, ki so temelj naše politične družine. Prvič, sredinskost, spo<strong>št</strong>ovanje in edinstvenost vsake osebe. Vse krščansko<strong>demokrat</strong>ske vrednote izvirajo iz te zasnove: svoboda in odgovornost, enakost in pravičnost, resnica, solidarnost in subsidiarnost. Socialno tržno gospodarstvo je orodje, ki te vrednote uresničuje. Naša proevropska zavezanost izhaja iz prepričanja, da lahko samo v močni, združeni in vključujoči Evropi uresničimo svojo vizijo in se izognemo vrnitvi k Evropi nenehnih konfliktov in vojn. Osredotočamo se na vprašanja pristojnosti EU in tudi na zunanje odnose. V zadnjem času se ukvarjamo z vprašanji Belorusije, odnosov s Kitajsko, Brexita, migracijskega in azilnega svežnja ter Evropskega zelenega dogovora. PONOVNO MORAMO VZPOSTAVITI POPOLN NADZOR NA ZUNANJIH ”MEJAH.” 9
Change language