Festival naj bo 2020

srčno

predani

Najboljši ponudnik

lokalnih izdelkov*

Nova

ponudba

po vsej

Sloveniji

www.mercator.si

* Po tržni raziskavi Valicon 2020

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

6

5

3

Kazalo

Na mladih turizem stoji 4

Seznam sodelujočih osnovnih šol 6

S cajnco na gmajnco 10

Festival žitne kave 12

FesTuršca 14

Cicivalov zabavnik 16

Festival les in lesene igrarije 18

Cajt je za Jurfešto 20

Pravljična Istra 22

Prešer'n dance #1 24

Moj kr'j 26

Biciklfest 28

JajceVal 30

Sreča na ploščadi 32

Festival pohorskih jedi 34

Kremenčekfest 36

GrapaFEjST 38

Festbook 40

Postrüjžnjek 42

Vikend po radl'ško 44

V Radolci je smenj 46

Dan branja 48

Na zdravje 50

Med svitom in zarjo 52

Festival naše in vaše mladosti 54

Festival Cvetkofest 56

Reteška kocka 58

Tončkin kuolm fest 60

Fsi vö festival 62

Iz suhokranjskega kotla diši 64

Seznam srednje šole 66

Cukerfest 68

Kuku festival 70

Festival buč in cvetja Bučn'cvet 72

Domaće je najbolje 74

Smeh je lek 76

Marunada – fešta od maruna 78

Festival slatkih trenutaka 80

Festival malih pustolova 82

Vrnjci winter fest 84

4 3 2 1

Na mladih

turizem stoji

Na mladih svet stoji, smo poslušali v mlajših letih. Ko smo postali nekoliko

starejši in modrejši, smo si začeli postavljati naslednja vprašanja: Kako

razumeti mlade? Kako jih nagovarjati, da bodo čez nekaj let postali aktivni

člani lokalnih turističnih društev in bodo s svojim prostovoljnim delom

pomagali ustvarjati slovensko turistično pravljico? Kaj veseli in zanima

mlade? Katere hobije imajo in kdo sploh so?

Da bi lahko vsaj nekoliko 'pogledali v glave' naše mladine, smo pri

Turistični zvezi Slovenije že pred 34 leti zasnovali projekt z naslovom

Turizmu pomaga lastna glava, ki osnovnošolsko mladino spodbuja, naj

se vključi v turistično udejstvovanje v domačem kraju. Pri Turistični zvezi

Slovenije smo izjemno ponosni na program, ki ga izvajamo že skoraj

štiri desetletja. To pomeni, da je starejši celo od naše prelepe Slovenije,

ki smo jo imeli letos poleti priložnost spoznavati še bolj podrobno in od

blizu. Mnogi, ki so se s turizmom začeli spogledovati še kot kratkohlačniki,

so zdaj dejavni prostovoljci v turističnih društvih ali so celo njihovi

predsedniki.

Seveda so morali dokazati, da udejstvovanje v turizmu zanje ni samo muha

enodnevnica, pač pa resnično poslanstvo. In prav slednjim je namenjen festival

Več znanja za več turizma, ki ga pripravljamo skupaj z Zavodom RS

za šolstvo in Centrom RS za poklicno izobraževanje. Gre za nadgradnjo

osnovnošolskega programa, saj je namenjen srednješolcem, ki se mu lahko

pridružijo v okviru izbirnih vsebin. Lahko se pohvalimo, da gre za projekt,

na osnovi katerega so zaživeli številni dejanski turistični produkti, ki

bogatijo turistično ponudbo slovenskih krajev in lokalne skupnosti, pa naj

gre za tematske ali kolesarske poti.

Tudi ta projekt bo letos dosegel polnoletnost, saj bo star natanko 18 let.

Nanj pa smo pri Turistični zvezi Slovenije ponosni tudi zato, ker so poleg

slovenskih srednjih šol vanj vključene tudi pobratene izobraževalne ustanove

iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije in Portugalske, kar

pomeni, da ne spodbuja samo udejstvovanja mladine v turizmu, pač pa

tudi čezmejno sodelovanje.

Zelo smo zadovoljni tudi, da smo projekt kljub pandemiji koronavirusne

bolezni pripeljali do konca, kar pomeni, da vam je svoje raziskovalne naloge

uspelo predstaviti na turistični tržnici Alpe-Adria, ki se je januarja odvijala

na Gospodarskem razstavišču.

Naši osnovnošolci, ki so tako kot srednješolci letos ustvarjali na temo

Festival naj bo, in sicer s ciljem pripraviti inovativen dogodek za domači

kraj po vzoru največjih že obstoječih festivalov, na žalost niso imeli te sreče.

Živo izkušnjo turistične tržnice jim je preprečila pandemija koronavirusne

bolezni, so bili pa zato še toliko bolj inovativni pri snemanju tri minute

dolgih promocijskih videospotov za svoje festivale. Kakšno bogastvo

ustvarjalnosti!

5

6

5

Priznati moram, da sem v ogledu vaših izdelkov nadvse užival, saj v zadnjem

času tudi sam veliko snemam – promocijske filme z različnih koncev

Slovenije. Ob vaših izdelkih sem dobil ogromno idej zase, poleg tega pa

sem se počutil, kot da sem na turističnem filmskem festivalu. Navdušila

me je vaša mladostniška ustvarjalnost, za katero bi si želel, da jo ohranite

čim dlje, saj gre za nekaj, kar z leti kopni.

Ob spremljanju vaših videospotov me je prešinilo tudi, da ste na srečo precej

bolje pripravljeni na postkoronavirusne čase kot naša generacija. Ne

nazadnje se pri uporabi pametnih telefonov ter na spletu počutite kot riba

v vodi.

Tudi Turistični zvezi Slovenije in turističnim društvom po vsej državi so

padle v vodo številne prireditve, zato je bilo tudi naše udejstvovanje letos

nekoliko okrnjeno. Navaditi smo se morali na konference prek zooma in

se začeli privajati na to, da bomo morali svoje aktivnosti tudi v prihodnje

čedalje bolj digitalizirati. Vseeno močno upam, da se bomo že v kratkem

lahko srečali tudi v živo.

Dokler to ni mogoče, pa kar v pisni obliki tako vam kot vašim mentorjem

in vzgojiteljem izrekam iskreno zahvalo, ker s svojo kreativnostjo in mladostno

zagnanostjo bogatite slovensko turistično ponudbo.

Na mladih turizem stoji!

Predsednik TZS

Pavle Hevka, inž. grad.,

mag. ekon. in posl. ved

4 3 2 1

Sodelujoče

osnovne šole

Turizmu pomaga lastna glava 2020

OŠ Jurija Vege Moravče

Pustolovec za en dan

OŠ Zadobrova Ljubljana

Igraj se z nami!

OŠ Sostro Ljubljana

Festival butaric

OŠ Naklo

Festival jabolk

OŠ Matije Čopa Kranj

Prešer'n dance #1

OŠ Šenčur

Festival naše in vaše mladosti

OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka

Cvetkofest, festival umetnosti in zabave

OŠ Cvetka Golarja, PŠ Reteče

Reteška kocka

OŠ Poljane

Zavrtimo festival kruha

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje

Javorski kamenček iz vesolja

OŠ Žiri

Športfejst - »Žirajte z nami«

OŠ Železniki, Podružnična šola Sorica

Festival družabnih iger Sorica

6

5

7

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

V soboto bo v Radol'ci smenj

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Festival žitne kave

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora

Moj kr'j 1. festival

OŠ Križe

Biciklfest

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana

Festival stripa

OŠ Danile Kumar Ljubljana

Sreča na ploščadi

OŠ Pirniče

Pirn'ški tek

OŠ Šmartno v Tuhinju

JajceVal

OŠ Marije Vere Kamnik

Narava z nami

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika

Vrhnika skozi čas

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična

šola Sovodenj

Šport in špas pr' nas na vás

OŠ Tončke Čeč Trbovlje

Tončkin kuolm fest

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki

Skozi oči Jožeta Gorjupa

OŠ Podbočje

Bal k nam

OŠ Mirana Jarca Črnomelj

Cicival

OŠ Žužemberk

Iz Suhokranjskega kotla diši ...

OŠ Stična, PŠ Krka

Festival Pekarne Mišmaš

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice

Festartivius

OŠ Zreče

Tradicionalna hrana - novi svet

OŠ Loče

Okusi po naše

OŠ Polzela

Hmeljarski likof s Hmeljkom

OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje

Ivana fest

OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki

I. šmarski EKO festival

OŠ Luče

Festival ljudskega petja in domače hrane

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

Les in lesene igrarije

OŠ Lava Celje

Pust naj bo

OŠ Dramlje

Festival v Dramljah je branje znanje

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Na zdravje!

VIZ II. OŠ Rogaška Slatina

Na krilih legend

OŠ Bistrica ob Sotli

Festival medotastično mleko

OŠ Primoža Trubarja Laško

Žurajmo po Laško

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice

Festival nenavadnih športov

4 3 2 1

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

Disko fest

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol

Cajt je za Jurfešto

OŠ Olge Meglič Ptuj

Sladkajmo se po srednjeveško

OŠ Ljudski vrt Ptuj

Festbook

OŠ Sveti Tomaž

Ustvarjamo z Lučkarjem

OŠ Hajdina

Panem et circenses - Kruha in iger

OŠ Anice Černejeve Makole

Pod Lenartom rož'ca cveti, iz nje na napoj

naredi

OŠ Cirkovce

FesTuršca

OŠ Ludvika Pliberška Maribor

Festival pohorskih jedi

Dom Antona Skale Maribor

Pridne note korakajo v inkluzijo

OŠ Miklavž na Dravskem polju

Miklavžev fimski festival

OŠ Jakobski dol

Jakobfest

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

Med svitom in zarjo: Festival branja,

ustvarjanja in druženja

2. OŠ Slovenska Bistrica

Čaga pri kurji čarovnici

OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec

Festival na Starem gradu ali »Kam miš šiba«?

6

5

9

OŠ Fram

Kjer so (bili) v jami mlini sami

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, PŠ

Zgornja Ložnica

Z Ložnice diši

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica

Kremenčekfest

OŠ Gustava Šiliha Laporje

Laporje fitfest

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Podružnica

Zgornja Polskava

Festival kulture, znanja

in spretnosti KRESnočka

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava

Ingoličevo poletje

OŠ Radlje ob Dravi

Vikend po Radl'ško

OŠ Vuzenica

Negujmo spomine - sejemska tradicija v

Vuzenici

OŠ Puconci

Postrüjžnjek

OŠ Gornji Petrovci

Gorička kijanca

OŠ Turnišče

Potepanje po sledeh kulturne in naravne

dediščine

OŠ Miška Kranjca Velika Polana

FSI VÖ festival

OŠ Franceta Prešerna Črenšovci

Otroška veselica

OŠ Janeza Kuharja Razkrižje

Dan branja: Razkriške pripovedke in

pregovori

OŠ Elvire Vatovec Prade Koper

Pravljična Istra

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen

Festival treh generacij

OŠ Antona Globočnika Postojna

Pastirčkov festival ali Pomagaj Jakobu zbrati

ovčke

OŠ Pivka

S kolesom po poti kulinarike in stare obrti na

Pivškem

OŠ Prestranek

Pridi se igrat!

OŠ Lucija

Istrski festival

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

Nova Gorica - Mesto v vrtu

OŠ Šempas

Modri festival

OŠ Bovec

Z belo palico po buških stezah

OŠ Simona Kosa Podbrdo

Grapa FEjST

OŠ Čepovan

Grandov sejem

OŠ Otlica

S cajnco na gmajnco, festival šipka

OŠ Spodnja Idrija

Pr'farski bant

4 3 2 1

S cajnco

na gmajnco

Gmajnce so na Gori izredno slikovite in obiskovalcu ponujajo tisočere prizore – tu tečejo sivozeleni

suhozidci, ki so jih zlagale delovne roke naših pradedov; med travinjem, posutim z večjim in

manjšim kamenjem, se od pozne pomladi pa do zgodnje jeseni bohotijo raznovrstne rože in drugo

rastlinje. Tu je ob vsakem letnem času slišati svojevrsten zvok narave – pozimi divje tuljenje vetra,

pomladi žvrgolenje ptic, poleti pesem čričkov in kravjih zvoncev; jeseni pa je tu moč prisluhniti

šelestenju listja in celo – nemi tišini … Ker nas gmajnce s svojo lepoto vedno znova očarajo, smo

soglasno sklenili – gmajncam hočemo pokloniti festival! Poimenovali smo ga S cajnco na gmajnco.

Ime našega festivala je sestavljeno iz narečnih besed, zato je najbrž prav, da vam te malce razložimo:

z besedo gmajnca pri nas mislimo na neobdelan, na redko poraščen svet, cajnca pa v našem

narečju pomeni pleteno košarico.

Naš festival se bo odvijal vsako drugo leto in vsakič obravnaval drugačno temo. Prva festivalska

tema bo tako šipek. Za vnaprej pa bomo razmišljali o temah, kot so npr.: maline, pastirji, zvezde …

skratka o vsem, kar je tako ali drugače povezano z gmajnco

in cajnco.

Festival bo trajal dva dni. Udeleženci bodo lahko obiskali

le enega od festivalskih dni ali pa kar oba – kot bodo želeli.

Avtorji naloge: Maksimiljan Bizjak, Sara Čuk, Kris Likar,

Jan Rosa, Klara Velikonja, Rahela Vidmar

Mentorici : Helena Kobal, Ines Lemut

11

dediščine Gore, pestrosti rastlinskega in živalskega sveta

gmajnce, pa tudi ljudskih modrosti in znanj. Udeležencem

festivala bo pri nas dano izkusiti naravnost, sproščenost,

prijaznost, nemnožičnost, izvirnost, pristnost, gostoljubje in

še veliko več.

Angelska nedelja

Prvi festival, festival šipka, se bo odvijal v začetku meseca

oktobra, med vikendom – od sobote do nedelje. Naše glavno

občinstvo bodo družine z osnovnošolci. To bodo predvsem

ljudje iz urbanih okolij, ki namesto trgovskih centrov

raje obiskujejo naravo, saj jim ta pomeni sprostitev ter poglabljanje

družinskih vezi. Festival bo dal velik poudarek skupnemu

preživljanju prostega časa družine (pod vodstvom

animatorjev) in posledično skupnim spominom, ki jih bodo

družinski člani lahko obujali še dolgo po koncu festivala.

Spisali smo zanimiv festivalski program, ki bo obiskovalcem

skozi igro, gibanje, iskanje, nabiranje, ugibanje, zabavno

učenje ipd. ponudil spoznavanje naravne in kulturne

Prireditev Angelska nedelja je tradicionalna prireditev z več

kot stoletno tradicijo in se vsako leto odvija prvo nedeljo v

septembru. Že nadučitelj Edmund Čibej je v svoji kroniki

zapisal: »Malo je bil vreden oni, ki na angelsko nedeljo

ni prišel domov z makovo betvico za klobukom, kar je bilo

znamenje, da je bil na onem rajskem kraju, od koder se vidi

vesoljno morje in polovico sveta.«

Še danes tako velja, da se mora vsak Gorjan za ta velik praznik

vrniti v domači kraj. Ker je to praznik zavetnikov

cerkve angelov varuhov, se praznovanje začne zjutraj s slovesno

sveto mašo. Na ta dan pride na Goro veliko pohodnikov

iz vseh smeri: Vipavske doline, Vojskega, Idrije …, ki se

tu zadržijo večji del dneva.

Vir: www.sktd-sinjivrh.si/prireditve/angelska-nedelja.html

Program

1. dan

10.30–11.00 Zbiranje udeležencev

11.00–11.30 Dobrodošlica

11.30–11.45 Sprehod do glavnega prizorišča

11.45–13.00 Nabiranje šipka

13.00–14.00 Hudomušen obisk, malica

14.00–15.30 Gmajnske igre

16.00–16.45 Na gmajnco pade mrak – za pogumne

16.45–17.00 Prvi festivalski dan se zaključuje

Nočitev (po izbiri)

2. dan

9.30 Zbiranje udeležencev

10.00–13.00 Kulinarično-kozmetična delavnica

Likovna delavnica

13.00 Kosilo

13.45 Zaključek festivala

Voden ogled po okolici (po izbiri)

5

6

4 3 2 1

OŠ Otlica

Otlica 48, 5270 Ajdovščina

(05) 3649 531, o-otlica.ng@guest.arnes.si, www.os-otlica.si

Festival žitne kave

Festival žitne kave je slavospev kmečkemu narodu, ki si je približal gosposke navade in v njem užival

na svoj način. Danes imamo vse premalo časa za »kofetkanje«, festival pa nam ponudi čas, ko

lahko spoznamo preteklost in uporabo žitne kave na več načinov, hkrati pa kvalitetno preživimo

prosti čas.

Festival se bo izvajal ob koncu žetve, ko so si kmetje lahko privoščili nekaj zabave. Časovno se festival

odvija v času praznika sv. Jakoba, 25. 7., ali praznika sv. Ane, 26. 7. Prireditveni prostor festivala

je Srednja vas v Bohinju, smučišče Senožeta. Prostor se nahaja v bližini polj, kjer se žanje žito,

in gozda, kjer raste tudi hrast, čeprav se po večini opazi le grmovje in bukev. Prireditveni prostor

obsega veliko parkirišče in je toliko odmaknjen od vasi, da ne moti prebivalcev, obiskovalci pa lahko

doživijo mirno naravno okolje, ki bolj aktivnim nudi sprehode v naravo, tistim malo manj pa

celodnevno uživanje ob kavi.

Avtorji naloge: Eva Colja Obiako, Jasna Cundrič, Anaya Dabić Pernuš, Neža Habjan, Sara Koren,

Ela Markelj, Voranc Markič, Ana Mikelj, Daša Štros, Tinkara Šmit Režek, Matej Kalita,

Tim Korošec, Brina Markelj, Zala Medja, Martin Resman, Rebeka Rebolj, Anja Režek,

Tina Sodja Preželj, Alina Svoljšak, Katja Cvetek, Uršula Dobravec, Neža Potočnik,

Matija Repinc, Ana Bremec, Jera Stanovnik, Gaja Šilc, Tajda Bremec, Benjamin Gašperin,

Iza Lavtar, Marko Kalita, Tinkara Komar, Mila Gaja Kranjc, Iza Medja, Mark Mencinger,

Julija Odar, Sara Pristov, Ajda Rauter, Pia Sitar, Sara Šeničnjak, Tilen Varl

Mentorji: Anže Krek, Nataša Stare, Martina Mašić Sabalić, Barbara Šmid, Eva Vavroš

13

Festival nudi pokušanje različnih vrst žitne kave, žitnega peciva

ter drugih izdelkov iz žit. Slike na kavi pa izboljšajo počutje

posameznega obiskovalca. Kdor se čuti dovolj spretnega,

se lahko tudi sam prelevi v barista in ustvari sliko na

kavi.

Posebnost festivala

• Obuditi želodovo kavo – nabiranje, praženje želoda.

• Spodbujanje tradicije pitja žitne kave.

• Ozaveščanje o zdravilnih učinkih žitne kave.

• Predstavitev lokalno predelanih produktov iz žit – različne

vrste žitne kave.

• Risanje z mlekom na kavo – barista.

Program

9.00–16.00 Delavnice

9.00–12.00 Glasba***, ples

9.00–10.00 Prijave na kosilo

11.45–12.15 Otvoritev festivala*

12.00–14.00 Kosilo, glasba

14.00–15.00 Zbor za tekmovanje, ples

15.15–16.15 Tekmovanje – risanje na kavo

16.15–17.00 Ocenjevanje

17.00 – 18.30 Razvedrilni program (igre)**

18.30 – 19.00 Razglasitev in zaključek festivala

* Otvoritev: dramska igra na temo kave, govor župana, pesem

o kavi.

** Razvedrilni program: glasba, bingo, lokostrelstvo, metanje

želodov v skledico, pripni želodu pecelj.

*** Glasba: 9.00–13.00 narodno-zabavna (mladi domači

narodno-zabavni ansambli), 13.00–19.00 popularna glasba

(mladi neuveljavljeni bendi)

Logotip festiala

Kravji bal

Gre za največji in najstarejši bohinjski praznik in eno najbolj

tradicionalnih slovenskih prireditev.

Kravji bal je bil organiziran že več kot 60 krat. Tradicionalno

prizorišče zaživi tretjo nedeljo v septembru, ko se v Ukanc

zgrne velika množica obiskovalcev. Program poteka od

10.00 ure, ko začne svoj nastop Godba Bohinj, kateri sledijo

razni zbori in folklorne skupine, skozi celoten dan pa

za zabavo skrbijo še narodno zabavni ansambli. Prireditev

obišče blizu 10000 obiskovalcev, ki lahko uživajo ob dobri

hrani in pijači. Na prireditvi se posebna pozornost posveča

avtohtonosti, zato je na prireditvi veliko krav cik. Poleg njih

pa se prodaja tudi mohant, ki je druga avtohtona posebnost,

tretja pa so koruzni žganci, ki so glavna jed Kravjega bala.

Na Kravjem balu je skoraj 100 ponudnikov najrazličnejših

produktov, prednjači pa seveda bohinjski sir.

Kravji bal je prireditev, ki jo TD Bohinj organizira v čast

planšarjev, majerjev, ki že skozi stoletja skrbijo za bohinjske

planine, s tem da ženejo krave iz nizkih v visoke planine

in nazaj.

Kravji bal je prireditev, ki je ni za zamuditi!

5

6

4 3 2 1

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Savska cesta 10, 4264 Bohinjska Bistrica

(04) 577 00 00, tajnistvo@osbohinj.si, http://www.osbohinj.si/

FesTuršca

Smo mladi raziskovalci, ki smo se odločili, da bomo v našem kraju septembra organizirali tridnevni

festival z naslovom FesTuršca. Beseda turšca je namreč narečno poimenovanje za besedo koruza.

FesT pa označuje kratico, da se bo dogajal festival, zato se v našem unikatnem imenu T prebere

dvakrat.

Za to ime smo se odločili, saj prihajamo iz območja, kjer je glavna gospodarska panoga kmetijstvo.

V našem predelu prevladujeta živinoreja in poljedelstvo. Slednje nas je spodbudilo k temu, da prav

s tem imenom poimenujemo naš festival, saj je okrog nas ogromno polj, kjer raste koruza oziroma v

našem narečju turšca. Ker pa opažamo, da se to ime ne uporablja pogosto v našem besednjaku, ga

bomo s tem festivalom ponovno oživeli. Marsikoga pa bo ta zamenjava poimenovanja koruze pritegnila

in se bodo ravno iz radovednosti udeležili festivala.

Glavna in rdeča nit našega festivala je kulinarika na temo koruze, hkrati pa bomo ob različnih delavnicah

izboljševali ročne spretnosti, spoznavali različne plese, pesmi ter se ob vsem tem prijetno

družili.

Avtorji naloge: Leja Munda, Špela Lah, Gal Žunko, Anže Kvas,

Jakob Pernat, Lucija Žitnik, Klara Pivec, Lukas Rojko

Mentorice: Metka Kaiser, Janja Kosar, Milada Skuber, Nastja Zacharias,

15

Prvi dan bo poimenovan Old FesTuršca. Odvijale se bodo

delavnice na temo ustvarjanja iz ličja (košare – »cenke«,

»korpe«, metle, cekare …), priprave jedi naših babic, obujanja

starih običajev (ljudski plesi, ličkanje) in glasbe (Vesele

Polanke – ljudske vaške pevke).

Drugi dan bo poimenovan Kul FesTuršca. Odvijale so bodo

delavnice z vsebino koruze: izdelki iz ličja (modni dodatki,

torbice, dekoracije za dom …) in današnje jedi iz koruze.

Delavnice bomo popestrili z glasbo (Kreativke, Pepi Krulet,

vaščanka Nuša Rojs).

Tretji dan bo poimenovan Master FesTuršca. Čez ves dan

bo potekalo tekmovanje med generacijami (stari starši, starši

in otroci). Dogajanje bosta popestrila fanta iz skupine

BQL – Slovenske ljudske so kul.

Naš festival se bo zaključil z razglasitvijo najboljšega Master

FesTurščiniga šefa in izborom najboljšega izdelka iz ličja ter

najbolj priljubljenega recepta festivala.

Sobota, Kul FesTuršca

10.00 Uvodni pozdrav ter »sprehod« po dogajanju

10.30 Delavnice izdelovanja iz ličja

13.00 Delavnica kuhanja

14.30 Pokušanje dobrot

15.30 Koncert Kreativk

16.00 Predstavitev in delavnica twirlinga

17.00 Nastop Nuše Rojs

17.30 Zaključek uradnega dela

Nedelja, Master FesTuršca

10.00 Uvodni pozdrav in predstavitev tekmovanja

10.30 Pričetek tekmovanja

11.30 Strokovno ocenjevanje jedi in razglasitev najbolj

inovativne jedi Master FesTuršce

12.00 Pogostitev

13.00 Koncert skupine BQL

14.00 Zahvala vsem sodelujočim in zaključek festivala

Program

Petek, Old FesTuršca

15.00 Pozdrav in predstavitev dogajanja (»sprehod po

stojnicah«)

15.30 Pokušina dobrot naših babic

16.00 Delavnica izdelovanja iz ličja

17.30 Delavnica priprave domačih dobrot

18.30 Delavnica ljudskih plesov in glasbe

19.00 Koncert skupine Vesele Polanke

19.30 Zaključek uradnega dela

19.45 Neuradno druženje

Cirkovški fašenk

Za fašenk se je vsa mladina v vasi zmenila, da gredo po vaseh.

Navadno so se oblekli v mašna oblačila ter imeli zraven

tudi ženina in nevesto. Dva sta nosila cekar in vanj dajala

vse, kar so kje dobili ali klobase, jajce, krofe, eden pa je imel

»flašo« in so vanjo vlivali vino, če so ga kje dobili. Zvečer pa

je bila pri eni hiši pojedina, eden je igral harmoniko, ostali

pa so plesali. Krapčov je bilo veliko, eni so bili veliki, drugi

mali, lepi, grdi, saj so jih pri vsaki hiši mnogo napekli.

Vir: http://os-cirkovce.splet.arnes.si/files/2019/03/turisticna_naloga_

cirkovski_fasenk.pdf

5

6

4 3 2 1

OŠ Cirkovce

Cirkovce 47, 2326 Cirkovce

(02) 789 0010, tajnistvo@os-cirkovce.si, www.os-cirkovce.si

Cicivalov zabavnik

Turistični podmladkarji smo za letošnje tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava pripravili enodnevni

festival, ki smo ga poimenovali Cicival. Festival je namenjen otrokom in njihovim staršem.

Potekal bo na Vinici pri Benetičevih ob reki Kolpi, in sicer drugo soboto v mesecu juniju.

Namen festivala je ponovno obuditi delo našega velikega pesnika Otona Župančiča in ga na različne

načine predstaviti obiskovalcem festivala. Ob tem bodo spoznali like iz njegovega literarnega

življenja, hkrati pa uživali v aktivnostih na prostem ob naši reki Kolpi. Otrokom bodo na voljo

ustvarjalne delavnice s področja kulture in umetnosti, kulinarike, športa … Ob načrtovanju le-teh

smo imeli v mislih, da si otroci vedno želijo spoznati in doživeti nekaj novega. Tako bodo otroci

lahko ilustrirali junake iz Župančičevih Mehurčkov, si izdelali Lenkino metlo, zaplesali in uglasbili

himno festivala, se preizkusili v peki cicikotkov in cicipejčkov, uživali v cicizorbingu, koupanju

(plavanju v reki Kolpi, supanju, čolnarjenju …) in drugih športnih aktivnostih. Obiskovalci si

bodo v okviru festivala ogledali tudi Župančičevo spominsko hišo, ki je prenovljena in gotovo vredna

ogleda.

V okviru festivala bo potekala osrednja prireditev, na kateri se bodo poleg belokranjskih tamburašev

predstavili tudi najboljši mladi pesniki in deklamatorji iz vse Slovenije, ki so predtem sodelovali

na predizborih za Župančičevo frulico. Na prireditvi pa bodo dogajanje popestrili tudi najmlajši

pesniki, katerih dela bodo izbrana na natečaju Moja prva pesem, ki smo ga za namen festivala razpisali

na naši šoli.

Avtorji naloge: Klemen Rožič Šoštar, Lana Lozar, Bor Kunič, Alex Ferfolja,

Eva Mavsar, Luka Žafran, Živa Šikonja, David Kočevar, Eva Lamut, Daša Planinc,

Živa Veselič, Ela Spreizer, Ema Kavčič, Vid Banovec, Iva Pezdirc, Iva Horvat

Mentorice: Eva Starašinič, Nevenka Jankovič, Mojca Stojanov, Palmira Šašek

17

Program

9.30–9.45 Otvoritev festivala in pozdravni nagovor

10.00–12.00 Obisk ustvarjalnic in Spominske hiše Otona

Župančiča

12.00–14.00 Kosilo, počitek, ogled stojnic, kopanje

Voden ogled mlina

14.00–16.00 Obisk ustvarjalnic in Spominske hiše Otona

Župančiča

16.00–17.30 Osrednja prireditev

9.30–19.00 Obisk stojnic

Cicikotki

Poleg vsega dogajanja bodo ves čas na prizorišču postavljene

stojnice, na katerih si bodo obiskovalci lahko ogledali pristne

belokranjske izdelke in pridelke, možnost pa jih bodo

imeli tudi kupiti.

Neokrnjena narava v Krajinskem parku Kolpa z našo zares

prelepo in toplo reko Kolpo in vasica Vinica z mogočnim

gradom in spominsko hišo Otona Župančiča ponujata

fantastično kuliso za prireditev. Festival je namenjen otrokom,

odvijal pa se bo ob reki Kolpi v mesecu juniju. Vsak

udeleženec festivala bo prejel tudi Cicivalov zabavnik, v katerem

bo našel marsikaj zabavnega in zanimivega. Otroci se

bodo lahko družili z glavnim junakom festivala Cicibanom

in njegovim pomočnikom Koupkom.

Črnfest

ČrnFest je festival dobre glasbe, gledališča, športa, smeha in

otroškega rajanja, ki poteka skoraj cel mesec avgust v starem

mestnem jedru Črnomlja.

Mlada ekipa organizatorjev vsako leto zaspan in zapuščen

grajski atrij spremeni v odlično prizorišče polno dobre glasbe,

smeha in festivalskega ambienta.

Posebnost festivala je prav v tem, da obiskovalcu ponuja intimno

srečanje in doživljanje nastopajočih, kar je popolnoma

drugačna izkušnja kot spremljanje dogajanja na velikih

odrih. Zadnji dve leti pa se festival lahko pohvali tudi z velikim

koncertom na ulicah starega mestnega jedra. Poleg koncertov,

stand-up večerov, predstav in delavnic za najmlajše

ter četrtkovih kulturno navdahnjenih večerov, so v okviru

spremljevalnega programa zadnji dve leti izvedli tudi velik

športni dogodek v starem mestnem jedru, ki je bilo za ta namen

zaprto za promet.

Vir: https://crnfest.si/

Cicivalov zabavnik

5

6

4 3 2 1

OŠ Mirana Jarca Črnomelj

Ulica Otona Župančiča 8, 8340 Črnomelj

(07) 30 61 770, OS-MJarc.crnomelj@guest.arnes.si, www.osmjc.si

Festival les in

lesene igrarije

Odraščamo sredi pokrajine, ki je dobro pokrita z gozdovi, zato je bila tema, ki smo jo izbrali za letošnjo

turistično nalogo prava za nas. Že desetletja nazaj smo postali znani po prireditvi Čebelarski

praznik, zdaj pa bo lahko festival, ki smo si ga zamislili nova spodbuda za obisk Gornjega Grada.

Povabili bomo ljudi vseh generacij, da pridejo v Gornji Grad, kjer se bodo lahko na naši prireditvi

sprostili in naužili naših lepot. Ob tem se bodo seznanili tudi s preteklostjo našega kraja, ki jo je

tako ali drugače zaznamoval les.

Povezali smo se z društvi v kraju, saj lahko pri vsakem izmed njih najdemo neko povezavo z lesom.

Organizacija prireditve, kot smo si jo zamislili, je zelo obsežno delo, zato smo poiskali pomoč pri

zgoraj omenjenih društvih in posameznikih, ki so ali še delujejo v njih.

Na festivalu se bo marsikaj dogajalo. Zamislili smo si, da bo prizorišče šolsko igrišče in travnik, kjer

bo postavljen oder, okoli njega pa kotički z igrami, ki smo jih izdelali sami iz različnih materialov,

pretežno pa iz lesa. Nekatere igre so tudi starejšega izvora in vezane na našo kulturno dediščino.

Imeli bomo tudi kotičke, kjer se bodo predstavila posamezna društva, zavodi, pa tudi različne dejavnosti,

ki se čez celo leto odvijajo na šoli. Na odru se bodo skozi ves čas menjavale domače glasbene

instrumentalne in vokalne skupine. Obiskovalci bodo hodili med stojnicami, kjer bodo spoznavali

ponudbo hrane in pijače, lahko bodo kaj pokušali ali kupili dobrote naših okoliških kmetij

Avtorji naloge: Miha Vodušek, Nika Krašovic, Matic Presečnik, Kristina Božič,

Matija Kočnar, Daša Urlep, Vita Purnat, Živa Benda, Klara Presečnik

Mentorji: Blanka Nerad, Alojzija Suhovršnik, Zlatka Maher Sredenšek

19

(Tomani, Petki, Tonk …). Z njimi redno sodelujemo pri

idejah za turistične proizvode in naše ideje tudi njim koristijo

pri delu.

Posebno ponosni smo na igro Zamirneživce, ki smo jo sami

izdelali. Je preprosta igra in zanjo ni potrebno dragih materialov.

Družabna igra ZAMIRNEŽIVCE je igra za krepitev

koncentracije in spretnosti, ob tem se povečujeta zbranost

in umirjenost.

Čebelarski praznik

V Gornjem Gradu se vsako leto odvija Čebelarski praznik,

do letošnjega leta se jih je zvrstilo že 32. Namen prireditve je

predstavitev čebelarske tradicije, čebelarskih dobrot ter druženje

občanov, ljubiteljev čebel in narave.

Običajno gre za dvodnevo dogajanje, katerega organizator

je Turistično društvo Gornji Grad. Kot že ime pove je prireditev

namenjena predvsem predstavitvi čebelarjenja in

Čebelarske družine v kraju.

Sčasoma je Čebelarski praznik prerastel v pravi festival.

Športniki organizirajo razna tekmovanja in predstavijo raznolike

športne dejavnosti. Lokalni pridelovalci hrane pripravijo

stojnice, na katerih je mogoče poskusiti in kupiti razne

dobrote. Poudarek je predvsem na izdelkih iz medu, lesa

in lokalnih specialitet. Na prireditvenem prostoru pod vodstvom

animatorjev potekajo razne delavnice, ki so namenjena

mlajšim, pa tudi starejšim obiskovalcem. Na lanski prireditvi

je planinsko društvo promoviralo plezanje na plezalni

steni, ki so jo v ta namen pripeljali v kraj. Večerna prireditev

je namenjena glasbi in plesu, ki ju popestri izbor medene

kraljice. Vmes se dogajajo še razne družabne igre kot npr:

tekmovanje plesnih parov, tehtanje medu, vlečenje vrvi in

druge.

Drugi dan pa je v znamenju povorke, ki se je udeležijo vse

čebelarske družine iz Zgornje Savinjske doline, sodelujejo

tudi lokalna društva in zaselki, ki na zanimiv način prikazujejo

svoje delo.

5

6

4 3 2 1

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad

sola.gornji-grad@guest.arnes.si, www.osgornjigrad.si


Turistični podmladek OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol že dve leti z občino Sv. Jurij v Slovenskih goricah

sodeluje v projektu Oživitev trškega jedra. V tekmovanju Turistične zveze Slovenije, Moja dežela

– lepa in gostoljubna 2016, je trg v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja dobil naziv

kot drugi najlepše urejen in ohranjen trg v Sloveniji. In prav letošnja tema Festival naj bo je povezana

s prireditvami na enem izmed najlepših trgov v Sloveniji. Ideja za turistični proizvod »Cajt je za

Jurfešto« se je porodila na osnovi sodelovanja med mlajšo in starejšo generacijo. Prav slednji so dejali:

»Precej dolgočasno je naše življenje, ›v penziji‹ bi še radi kaj počeli, imamo še kar nekaj energije,

zabavali bi se radi, ›gremo na fešto, zdaj je cajt za fešto‹«. In medgeneracijsko sodelovanje je ustvarilo

vsebinsko bogat tridnevni festival. Prepričani smo, da bomo s turističnim proizvodom vplivali

tudi na kvaliteto življenja naših babic in dedkov. Glavna lika naše zgodbe sta Nacek in Zefika. Več

kot dvajset let sta bila »Nacek in Zefika« nepogrešljiva na tradicionalni prireditvi Žetvi, Zimskih

večerih, prikazih košnje, tolčenja jabolk, kulturnih gostovanjih po vsej Sloveniji in tudi tujini. Brez

njiju ni šlo, brez njunih zaigranih prepirov, žlahtnega humorja in sijajne uigranosti. Prav z njuno

pomočjo se bogata kulturna dediščina ohranja iz roda v rod. Z domačim narečjem in s humorjem

soustvarjata umetniške in druge kulturne prireditve.

V Jurjevih dnevih, ko je čas praznovanja občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah, v aprilu in maju

2021 nas bosta Nacek in Zefika povabila na ples, petje, juckanje, na stare kmečke igre, v telovadnico

na prostem, na delavnice S kϋhlo po domače in nas vodila skozi poezijo pod Roškarjevo trto.

Avtorji naloge: Zarja Mohorko, Anej Satler, Lara Leš, Tinej Murko, Neža Gert,

Leon Bračič Rajšp, Jan Senekovič, Nadja Špindler, Urška Zorec, Taja Kirbiš,

Neža Senekovič, Anastazija Kauran, Nina Črnčec, Andrej Lubi, Lana Hohnjec

Mentorica: Milena Kokol

21

Cajt je za kmečke igre

V tridnevni festival Cajt je za Jurfešto smo zajeli tudi šaljive

kmečke igre, ki se bodo odvijale 1. 5. 2021. Prireditev

smo poimenovali »Nacek, cajt je za kmečke igre«. Kmečke

gospodinje bodo v športnem parku pripravile poligon in za

posamezne kmečke igre pripravile rekvizite. Igre bosta vodila

Nacek in Zefika.

Telovadnica na

prostem v Jurovskem Dolu

Medgeneracijski center

SKRB ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

TUDI ZA STAREJŠE GENERACIJE


PROGRAM

TERMIN

Zefika, si za ples

30.4. 2021, ob 10. uri

Jurfolkfest

30.4. 2021, ob 15. uri

Literarni večer pod Roškarjevo trto 30.4. 2021, ob 18. uri

Nacek, cajt je za kmečke igre

1.5. 2021, ob 10. uri

S kühlo po domače

1.5. 2021, ob 11. uri

Zefika, »cajt je za miganje»

2.5. 2021, ob 10. uri

Zakrikaj in zašpilaj po domače

2.5. 2021, ob 15. uri

Program tridnevnega festivala.

Na samo prizorišče iger se bodo pripeljali tudi konjeniki

iz Konjerejskega kluba Sv. Jurij v Slovenskih goricah.

Obiskovalce bodo razvajali z jahanjem, tisti pa, ki si želijo

spoznati občino, se bodo s kočijo popeljali po čudoviti

okolici našega kraja. Na odru, ki je premičen in je last

Občine Sv. Jurij bodo zadoneli zvoki ansambla Srčni muzikantje.

Med posameznimi igrami bo že na samem odru potekal

kulturni program, tudi s prikazi starih ljudskih običajev.

Med prireditvijo bodo članice turističnega podmladka

skrbele za bogat srečelov. Vsaka ekipa lahko enkrat vloži jokerja

za podvojitev pridobljenih točk pri določeni igri. Sledi

razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, ki jih bomo pridobili

preko domačih sponzorjev. Zmagovalci bodo prejeli

medalje za kmečke igre, le-te bodo izdelali člani turističnega

podmladka. Za motiv so si izbrali poletno, plačilno

sredstvo, ki so jo nekoč kmetje dobili kot dokazilo za opravljeni

taberh(dnino). Kmečke gospodinje in učenci izbirnega

predmeta Sodobno kmetijstvo bodo pod mentorstvom

Zefike poskrbele za pripravo tradicionalnih jedi, kot je kisla

župa in slovenjegoriška gibanica.

Prav lepa je jurovska fara,

prav lep je ta naš trg,

a še lepši je takrat,

ko je obogaten s plesom, glasbo, pesmijo

in s prikazom običajev ter navad iz preteklosti.

»Pridite v toti lejpi Jurij, naredli vam bomo fešto, ki se je

bote spominjali še dugo cajta. Z vami tϋdi Nacek in Zefika«.

Drage Slovenke in Slovenci in vsi, ki se radi zabavate sredi

neokrnjene narave, Cajt je za Jurfešto.

Jurjevo

V občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah vsako leto poteka

tradicionalna prireditev Jurjevo. V aprilu in maju se zvrsti

več prireditev, med njimi tudi Srečanje folklornih skupin,

ki ga tradicionalno organizira Folklorna skupina Jurovčan.

Na Jurjevih srečanjih folklornih skupin želijo obiskovalcem

prikazati različnost Jurjevih običajev po raznih krajih

Slovenije in drugih delih Evrope ter s tem tudi del njihovega

bogastva kulturne dediščine, oblačil, pesmi in plesov.

Prireditev se prične na osrednjem trgu v Jurovskem Dolu.

Obiskovalcem se predstavijo v povorki, ki jo je vodil Zeleni

Jurij odganjalec zime in prinašalec pomladi ter v krogu

skupno zaplešejo polko, ki jo zaigrajo vsi godci folklornih

skupin. Obiskovalci lahko opazujejo izvirna folklorna oblačila

iz območij Dolenjske, Koroške, Gorenjske, Prekmurja

in Štajerske.

OŠ J. Hudalesa

Jurovski Dol

5

6

4 3 2 1

OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

Jurovski Dol 13, 2223 Jurovski Dol

(02) 729 56 60, info@os-jd.si, www.os-jd.si

Pravljična Istra

Pravljična Istra je festival namenjen mladim in tistim mladim po srcu. Odvija se v Svetem Antonu,

slikoviti vasici v zaledju Slovenske Istre. Istra je znana po svoji pravljičnosti in magiji, ki se skriva v

teh krajih. Ljudje so nekoč verjeli, da se po naših tleh sprehajajo štrige in štrogoni (čarovnice in čarovniki),

vile, velikani, vrag in še veliko drugih bitij. Ljudje so ta bitja prosili za pomoč in jo tudi

dobili. Magija je bila del njihovega vsakdana.

Z našim festivalom smo želeli priklicati nazaj vsaj kanček te čarobnosti in ljudi spomniti, da se čudeži

dogajajo prav vsak dan ter da se čarobnost skriva tudi v najmanjšem cvetu, ki zraste ob poti.

Na festivalu najmlajši gledajo pravljico o čarovnici Antuonci, dobri čarovnici, ki pomaga ljudem v

vasi Sveti Anton, se učijo štriginega (čarovniškega) plesa, barvajo ter rišejo z Antuonco ter izdelujejo

čarovnico iz blaga. Malo starejši nabirajo zelišča in se učijo o pripravi zdravilnih čajev, izdelujejo

kažete (hišice) iz das mase in se učijo istrskih pesmi, ki so še danes ohranjene v prav posebni in izvirni

istrski lestvici. Prav vsi, mali in stari pa se podajo po poti Pravljične Istre, po kateri jih popelje

čarovnica Antuonca. Na njej spoznavajo zanimivosti našega kraja, prebirajo zgodbe vezane na posamezno

zanimivost, rešujejo naloge, ki jih najdejo v Antuonici knjižici in zbirajo nagradne žige, s

katerimi si na koncu prislužijo tudi nagrado.

Obisk festivala Pravljična Istra je zagotovo dogodek, ki ga ne gre izpustiti, saj ponuja čisto za vsakega

obiskovalca kanček čarobnosti, ki še biva na naših tleh!

Avtorji naloge: Julija Bordon, Kristjan De Faveri,

Julija Gržančič, Izabela Juriševič, Tia Turk

Mentorici: Nina Verbič Pacek, Nives Marković

23

Festival prikazuje tradicijo pravljičnosti in ljudskega izročila

na sodoben način. Ciljna publika so mlade družine in vsi

mladi po srcu. Gre za nekaj novega in edinstvenega na našem

področju.

Sladka Istra Koper

Program

10.00 Otvoritvena slovesnost (glavni oder)

10.30 Pravljična pot (odhod izpred Hiše kulture)

Delavnica Kažeta ku anbot

Delavnica Zdravilne ruožce štrige Antuonce

11.00 Ples čarovnice Antuonce (glavni oder)

Delavnica Nardmuo Antuonco

11.30 Delavnica Štrigin ples



12.30 Delavnica Zakantemo vkep

13.00 Delavnica Zdravilne ruožce štrige Antuonce



14.00 Predstava Štriga Antuonca


14.30 Delavnica Kažeta ku anbot

Delavnica Štrigin ples



15.30 Delavnica Zdravilne ruožce štrige Antuonce

16.00 Ples čarovnice Antuonce (glavni oder)


Delavnica Zakantemo vkep


17.00 Delavnica Nardmuo Antuonco

18.00 Zaključna prireditev

Mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra

je največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Sladka Istra je vsakič

znova odlična priložnost za spoznavanje

istrske kulinarike in tradicionalnih

istrskih sladic, kot so hroštoli,

fritule in supe, ki so nastale po

recepturah naših mam in babic,

obenem pa priložnost za

okušanje tradicionalnih slovenskih

sladic in drugih novodobnih

sladkih mojstrovin, katerih

avtorji so vrhunski domači in tuji

slaščičarski umetniki.

Na »sladkih poteh« po Kopru, ki obiskovalce

vodijo mimo ponudnikov, se

tako v tematskih sklopih predstavljajo

in prodajajo sladki izdelki, pa tudi

sladka vina, piva ter ostale sladke pijače,

medeni izdelki in sladki izdelki

slovenskih kmetij ter vse ostalo,

kar je povezano s svetom sladkega.

Obiskovalci sladke dobrote lahko

okušajo v zameno za degustacijske kupone, prav tako pa

se lahko odločijo za nakup večjih količin sladkih izdelkov

za domov.

Poleg raznolike ponudbe na prodajnih mestih ponuja Sladka

Istra tudi bogat spremljevalni program s slaščičarskimi delavnicami

in kuharskimi šovi, vodenimi degustacijami in

predavanji, bogat kulturni in otroški program ter številne

druge spremljevalne aktivnosti.

Strokovno najpomembnejši del festivala so trije sladki natečaji:

Najizvirnejša sladica Istre, Muškat Sladke Istre in Naj

torta Sladke Istre. Del prireditve pa je tudi že tradicionalni

Ex tempore Sladka Istra.

Vir: www.sladka-istra.si/sl/sladka-istra/o-prireditvi

5

6

4 3 2 1

OŠ Elvire Vatovec Prade

Pobeška cesta 52, 6000 Koper

(05) 611 50 31, o-prade.kp@guest.arnes.si, www.os-ev-prade.si

Prešer'n dance

#1

Naš cilj je bil oblikovati načrt za organizacijo umetniško-plesnega festivala Prešer`n dance, na katerem

bi se učenci osnovnih šol pomerili v plesnem boju v breakdanceu in v risanju grafitov. Rdeča

nit festivala v Prešernovem mestu je prav največji slovenski pesnik, France Prešeren. Nanj se navezujejo

lokacije in vsebina festivala. S festivalom smo želeli promovirati šport in umetnost med mladimi

ter jim na sodobnejši način približati slovensko kulturo. Festival bi obenem promoviral tudi

prijateljstvo in ljubezen ter poskušal odstraniti sovražni govor, ki je prisoten v Kranju v obliki sovražnih

grafitov.

V idejo smo vključili tudi kulturo in kulturne znamenitosti Kranja. Tako smo v ime in vsebino festivala

vključili največjega slovenskega pesnika, ki je del življenja preživel v Kranju. Kot prizorišče

dogajanja smo vključili trg pred gledališčem, kjer stoji pesnikov kip, in za temo risanja grafitov določili

prizore iz njegovih umetniških del.

Festival Prešerń dance #1 bi se odvijal na prvo junijsko soboto. Na začetku bi se udeleženci zbrali

pod lipo pred Osnovno šolo Matije Čopa Kranj, kjer bi potekal uvodni pozdrav in predstavitev poteka

festivala. Vodiči (učenci naše šole) bi plesalce in risarje odpeljali na lokacije, kjer bi se v dopoldanskem

času odvijal plesni dvoboj in risanje grafitov. Po izvedbi obeh dejavnosti bi se udeleženci

Avtorji naloge: Gabrijela Košir, Patricija Mohorič, Mia Munih Lakotič,

Aleks Kominkoski, Taja Mislej, Svit Munih Lakotič, Natan Polenec, Raeni Vidovič

Mentor: Peter Tratnik

25

odpravili v spremstvu vodičev v kanjon reke Kokre, kjer bi

sledil piknik na bregovih reke. Udeleženci festivala bi se po

okrepčilu odločili za ogled starega mestnega jedra pod vodstvom

vodičev TIC ali pa bi se odpravili v šolo na video ples.

Sledil bi zbor pod lipo, na katerem bi se določilo zmagovalce

v plesnem boju in risanju grafitov. Na koncu bi se izvedel

glasbeni nastop znanega slovenskega raperja Challeta

Salleta. Festival bi se odvijal na petih prizoriščih v Kranju.

V primeru dežja bi se določene dejavnosti prestavile na druge

lokacije. Prijave na tekmovanje bi potekale preko elektronskega

naslova, na katerega bi udeleženci poslali izpolnjene

prijavnice. Na festivalu bi lahko plesalo 30 otrok in

risalo 30 otrok.

Logotip za festival je narisala učenka Mia Munih Lakotič.

Sestavljata ga črki P in D, ki sta kratici za Prešer`n dance.

Na obeh črkah sta dve kapi, ki jih pogosto nosijo risarji grafitov

in plesalci breakdancea. Uporabljalo bi se ga na letakih,

videu festivala, panojih, bil pa bi tudi na kapah, ki jih

prejmejo najboljši plesalci in risarji. Oznaka #1 pomeni, da

je to prvi festival Prešer`n dance. V naslednjih letih bi se ta

številka zamenjala (npr. za drugi festival z #2).

Za festival smo oblikovali moto »Naj ples in grafiti povrnejo

Prešernu vero v umetnost in ljubezen«. Z njim želimo

sporočiti, da sta šport in umetnost pomembna ter med seboj

povezana (tudi ples je lahko umetnost). France Prešeren

je bil znan po svojih ljubezenskih pesmih Juliji. Danes je

med ljudmi malo ljubezni, kar lahko vidimo na podhodih

ob šoli, kjer je veliko sovražnega govora. Z risanjem motivov

iz Prešernovih del želimo širiti ljubezen, o kateri je pisal

pesnik.

prešern.dance@gmail.com

KDAJ?

KJE?


KAJ?

sobota, 6. junija 2020, od 8.00 do 17.00 ure

Kranj (OŠ Matije Čopa in bližnja podhoda,

Prešernov trg, kanjon Kokre)

RISANJE GRAFITOV in PLESNI BOJ V BREAK

DANCE-u, KONCERT CHALLE-ta SALLE-ta

IZPOLNI PRIJAVNICO (DOBIŠ JO V ŠOLI) IN SE PRIJAVI NA

SPODNJI E-MAIL NASLOV.















Program

8.00–8.30 Uvodni pozdrav in predstavitev programa

9.00–11.00 Plesni dvoboj v breakdanceu

Risanje grafitov

11.00–11.30 Odmor (prihod v kanjon)

11.30–13.00 Piknik

13.00–15.00 Ogled mesta

Video ples

15.00–15.30 Odmor (prihod do šole)

15.30–16.00 Razglasitev zmagovalcev

16.00–17.00 Koncert

Prešernov smenj

Prešernov smenj, ki odene Kranj v podobo 19. stoletja in

obudi spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta

Prešerna, je ena najbolj prepoznavnih slovenskih prireditev

ob kulturnem prazniku, 8. februarja.

Na ulicah Kranja se predstavijo številni rokodelski mojstri

domače in umetnostne obrti, zadonijo pevski zbori, recitira

se Prešernove pesmi, zavrtijo se folklorne skupine, zaigrajo

lajnarji in po mestu se sprehajajo meščani v značilnih

meščanskih opravah. Pred Kranjsko hišo se lahko pridružite

vodenemu ogledu Kranja in Rovov pod starim Kranjem.

Na dan Prešernovega smenja lahko tudi vi postanete del

mode 19. stoletja z nakupom cilindra iz kartona na stojnici

pred Kranjsko hišo na Glavnem trgu 2.

Kulturni praznik vsako leto spremlja prestižna prireditev

Shod muz na kranjskem Parnasi oz. srečanje s

Prešernovimi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada v

Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj in v Prešernovem

gledališču Kranj.

Vir: www.visitkranj.com/sl/presernov-smenj-kranj

5

6

4 3 2 1

OŠ Matije Čopa Kranj

Ulica Tuga Vidmarja 1, 4000 Kranj

(04) 201 36 60, o-mc.kr@guest.arnes.si, www.osmatijecopa.si

Moj kr'j

Festival Moj kr'j je prireditev o najlepših krajih na svetu, o krajih v Zgornjesavski dolini. Prva izvedba

festivala je bila enodnevna prireditev, ki je potekala na Vandotov dan, 15. januarja 2020, za

učence in učitelje OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora. Čeprav je bila prireditev kratka, je obsegala

vse značilnosti velikih festivalov: otvoritveno slovesnost, kar devet različnih ustvarjalnih delavnic

ter zaključno slovesnost z degustacijo in presenečenjem, glasbenim nastopom Denisa Porčiča -

Chorchypa, domačina iz Kranjske Gore.

Leta 2018 smo učenci naše šole sodelovali pri snemanju videospota Moj kr´j Denisa Porčiča -

Chorchypa in Ota Pestnerja. Pesem govori o medsebojnih odnosih, predvsem med mladimi in starejšimi.

Starejši morajo sodelovati z mladimi, nas podpirati ter nam odpreti poti, da bomo imeli

večje in lažje možnosti za napredek. Mladi pa moramo spoštovati starejše in biti pripravljeni poslušati.

S pesmijo se je Chorchyp poklonil »najlepšemu kraju na svetu« – Kranjski Gori in ostalim krajem

v Zgornjesavski dolini. Torej krajem, v katerih živimo in krajem, o katerih govorimo v naših

turističnih nalogah. Ko vsako leto pripravljamo turistično nalogo, izlet, prireditev, turistični spominek,

se tudi ogromno naučimo in marsikaj novega spoznamo o naših krajih. Predvsem pa vsakič

znova spoznamo, da res živimo v najlepših krajih na svetu, ki si zaslužijo svoj dan, svoj festival.

Naša šola se imenuje po mladinskem pisatelju Josipu Vandotu, ki se je rodil 15. januarja 1884 v

Kranjski Gori. Josip Vandot je najbolj znan po trilogiji mladinskih

planinskih zgodb o Kekcu, Kekec pa je maskota Kranjske Gore. Zato

smo za datum festivala izbrali Vandotov dan, 15. januar 2020.

Avtorji naloge: Alja Arih, Jan Arih, Vid Bačnar, Eva Črv, Ema Demec,

Adrijana Gorjanc, Zala Gregori Okulić, Lovro Grilc, Ožbej Grilc, Manca Hladnik,

Lara Hojnik, Peter Jakelj, Tina Kavalar, Marta Mlinar, Katarina Pacek, Bor Petrovič,

Katjuša Pristavec, Tjaša Robič, Lara Tomšič Gašpar

Mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej

27

Naslov našega festivala ponuja zelo različne možnosti izvedbe.

Za 1. festival smo se odločili, da pripravimo pregled dela

turističnega podmladka v preteklih letih. Da pokažemo, kaj

vse je turistični podmladek naredil za naše kraje. In da našim

vrstnikom ter učiteljem na zanimiv način prenesemo

naše znanje in znanje naših predhodnikov, saj se s pisanjem

turističnih nalog vsako leto ogromno novega naučimo.

Glavni namen 1. festivala Moj kr'j: na zabaven način predstaviti

naravno in kulturno dediščino krajev v Zgornjesavski

dolini, predvsem njihovo lepoto, običaje in zgodovino

Ustvarjalne delavnice:

• Rateški krapi

• Hrepavci

• Ratešk gvažek

• Izdelava spominkov

• Turistični ogled moj'ga kraja

• Izdelava stojnice

• Legende moj'ga kraja

• Družabne igre

• Narodna noša in rateško narečje

1. festival Moj kr'j je bil poučen, ustvarjalen, okusen in zabaven.

Na koncu smo bili zadovoljni vsi, organizatorji in

udeleženci. Ponosni smo nase, da nam je resnično uspelo organizirati

festival in da smo dokazali, da je možno organizirati

festival s pomočjo preteklih turističnih nalog. Se vidimo

15. januarja 2021 na 2. festivalu Moj kr'j.

Festival parkeljnov

Toliko parkeljnov z vseh vetrov še niste videli. Vse bolj popularna

prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Prihod

parkeljnov treh dežel/Ognjeni spektakel v Podkorenu, je na

tem, da preraste v pravi festival.

Parkeljni so strahotni črni možje, ki hodijo od hiše do hiše

in strašijo otroke. Izvirajo še iz poganskih časov, ko so ti

zli duhovi postali spremljevalci in pomočniki Sv. Miklavža:

svetnik je v skladu s krščanskimi vrednotami obdaroval pridne

otroke, parkeljni pa so strašili poredne.

Bogato in zanimivo tradicijo so organizatorji nadgradili v

izjemen dogodek, ki počasi prerašča v pravi mednarodni festival

parkeljnov.

Vir: https://www.kranjska-gora.si/sl/prireditve

5

6

4 3 2 1

OŠ Josipa Vandota

Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora

(04) 58 84 850, osjvkg.tajnistvo@siol.net, www.osjv-kranjskagora.si

Biciklfest

Letošnja tema nam je bila v izziv in nemudoma smo pomislili na zabavo in dogajanje. Mi se res

radi zabavamo, naša okolica ponuja številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi, kot so

sprehodi po bližnjih gozdovih, planinski pohodi, obiski planšarij in seveda kolesarjenje. In imeli

bomo Biciklfest.

S pripravami na tekmovanje smo začeli tako, da smo konec tedna preživeli v Lomu pod Storžičem,

kjer smo s pomočjo gostov (Mateje, Bora in Vesne) zbirali ideje in jih začeli sestavljati v celoto.

Naša naloga tako temelji na preživljanju aktivnega prostega časa in zdravem načinu življenja

in zabavi. Pripravili smo enodnevni festival Biciklfest in nanj povabili tako naše vrstnike

kot tudi starše, stare starše, prijatelje, znance, ljubitelje kolesarstva… Pripravili smo tudi različne

praktične in zabavne delavnice ter posneli kratek video. Ob tem smo se zabavali in verjamemo,

da se boste tudi vi, ko si ga ogledate na naši spletni strani https://video.arnes.si/portal/asset.

zul?id=N1YcnbnXmLNecQNUDuUS6hYQ

Avtorji naloge: Ema Meglič, Katarina Langus, Vita Leban, Ajda Marn, Sara Udovč,

Ula Švab, Mina Primožič, Loti Štefančič, Naja Rejc, Živa Pogačnik, Neca Meglič, Neja

Stegnar, Tim Golmajer, Matevž Poljanec, Loti Leban, Sanja Remškar, Aljaž Hladnik

Mentorici: Betka Potočnik, Katja Konjar

29

Program

Šuštarska nedelja

8.00–12.55 Za učence tržiških osnovnih šol

16.00–19.00 Festival za vse obiskovalce

20.00 Predavanje in okrogla miza na temo kolesarstva

– Dvorana tržiških olimpijcev

20.00 Dokumentarni film o kolesarstvu – Kulturni

center Tržič

ČLOVEKNE STRESI SE

GOZD

bicikl

fest

KOFCE

Vodnik ti pokaže

bližnjico!

Popiješ Bicikljačo:

gre hitreje, mečeš

dvakrat!

TRŽIČ

Prehitel si svoje

prijatelje: počakaj,

da te kdo dohiti!

DOLGA NJIVA

Na Dolgi njivi so ušli

prašiči: pomagaš jih loviti,

enkrat ne mečeš!

Kaj se bo na Biciklfestu dogajalo?

Veter v laseh – atletsko igrišče

Druženje treh generacij – telovadnica OŠ Križe

Biciklfest delavnice – okolica OŠ Križe

Večerni del v Tržiču – okrogle mize in kino

Iz nahrbtnika ti je padla

rokavica: pojdi jo iskat!

LJUBELJ

Udeležencem bodo na voljo delavnice, ki bodo potekale

sočasno s programom Veter v laseh in Dan športa treh

generacij.

Bicikl požen – vaje, ki so primerne za ogrevanje

Bicikl test – testiranje koles – cestna kolesa, gorska kolesa,

e kolesa

• trgovina Grašca – Scott

• trgovina Sport 11 11 – Focus

Zaščit gvavo – predstavitev test čelad Alpina – ASA d.o.o.

Naklo

Mini bicikliranje – poligon za najmlajše – Trans Julius

Igra – človek ne stresi se – zabavna igra za vse, ki se niso

pozabili igrati

Bicikl Majster – menjava zračnice in kolesarska oprema

Bicikl futr – kaj naj kolesar je – nasveti

Bicikljača – pijača za kolesarje

Koločinke – palačinke so vedno zakon

Imena delavnic smo poskušali zapisati v našem lokalnem

narečju.

Na angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, tržiške ulice

oživijo in v mesto pod Karavankami privabijo veliko obiskovalcev.

Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov.

Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine

in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno

vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem

kmečkih izdelkov na angelsko nedeljo.

Šuštarska nedelja že dolgo ni več samo semenj, temveč

mesto obrti, nakupov, športa, zabave, nagradnih iger, izobraževanja

in veselja, vse v duhu preživeti dan prijetno in

koristno. Največ obiskovalcev privabijo ugodni sejemski nakupi.

Na več kot 300 stojnicah je mogoče kupiti marsikaj,

med njimi največ pozornosti pritegne ponudba obutve po

ugodnih cenah.

Svojo dejavnost predstavijo obrtniki in društva. S tradicijo

Šuštarske nedelje je povezana šega »frejšprehńga«. Včasih so

ravno na angelsko nedeljo v Tržiču sprejemali čevljarske vajence

med pomočnike.

Spremljevalni program Šuštarske nedelje je pester. Galerije

in muzeji odprejo vrata in pokažejo svoje zbirke, na prireditvenih

odrih se nastopi glasbenikov, plesalcev in športnikov

vrstijo ves dan. Najmlajši in malo manj mladi spoznavajo

tradicijo čevljarstva in obrti, se zabavajo v luna parku in

preizkušajo srečo v nagradnih igrah.

Lačni in žejni na gostinskih stojnicah izbirajo med slovenskimi

kulinaričnimi specialitetami, posebna pozornost pa

je namenjena tržiški tradicionalni jedi na Festivalu tržiških

bržol.

Vir: http://www.trzic.info/48-sustarska-nedelja/

5

6

4 3 2 1

OŠ Križe

Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe

(04) 59 51 100, tajnistvo@oskrize.si, www.oskrize.si

JajceVal

Pripraviti festival, ki še ne bi bil viden, je zelo zahtevno delo. Pri turističnem podmladku na šoli

smo hitro ugotovili, da obstaja kopica takih ali drugačnih festivalov v Sloveniji in po svetu. Največ

jih je na temo glasbe in hrane. Kako se domisliti izvirnega festivala in ga nato še smiselno vpeti v

lokalno okolje, so bili izzivi, s katerimi smo se spoprijemali dolgo časa. V naši lokalni skupnosti sta

že odmevna in znana dva festivala, Dnevi narodnih noš in Kamfest. Prvi pokriva narodno oblačilno

kulturo na Slovenskem, drugi pa je predvsem glasbeni festival, kjer se zvrstijo različne glasbene

skupine.

Pri vihranju možgančkov kaj in kako, smo se domislili, da bi lahko pripravili festival na temo hrane.

Pri nas in po svetu obstaja že kar precej znanih festivalov povezanih s hrano kot so buče, paradižnik,

sir in podobno. Nikjer pa nismo zasledili, da bi obstajal festival posvečen jajcu. Ker prihajamo

iz območja, kjer je veliko kmetij in imamo tudi sami veliko stika z jajci, se nam je to zdela

idealna ideja za naš JajceVal, festival, ki ima jajca.

Jajca so močno prisotna med nami. Skoraj dnevno jih uporabljamo v kuhinji, so del pomembne

verske tradicije na Slovenskem in del starih družabnih iger. Tako so prisotna, da se niti ne zavedamo

njihovega pomena. Z našim festivalom bi postavili jajce v središče in motivirali ljudi, da se

zavejo njegovega pomena, da ga spoznajo in cenijo. Seveda smo se posvetili tudi kokoši. Brez nje

Avtorji naloge: Tajda Baloh, Živa Baloh, Lara Berlec, Tajda Božič, Maša Burja, Miha

Dežman, Eva Drolec, Isabell Furman, Brina Gaberšek, Krištof Homar, Natalija

Križnik, Urša Levec, Nika Leskovec, Laura Lipovšek, Sandra Mohar, Laura Poljanšek,

Eva Pungartnik, Tiana Rajgelj, Doroteja Remih, Eva Rovanšek, Vita Schlegl, Manca

Sveti, Zala Štirn, Ožbej Tomc, Katarina Trebušak

Mentorja: Petra Potočnik, Tomaž Smole

31

ne bi bilo jajca. Preučili smo vse o njej. Na festivalu bi imele

slovenske vrste kokoši pomembno vlogo, predvsem edina

avtohtona pasma slovenska štajerska kokoš. Tako bi bilo

njeno promoviranje za rejo po slovenski kmetijah eden od

ciljev festivala.

JajceVal predstavlja obogatitveni program že obstoječega

Velikonočnega sejma v Snoviku v Kamniku. Namenjen je

domačim in tujim turistom, otrokom, družinam, ljubiteljem

kulinarike in tradicije …

Dogajanje na JajceValu

Zasnovali smo dogajanje na festivalu, ki je razdeljeno

na več delov (stojnic). Na sredini našega

razstavnega prostora bo stala »info« točka,

kjer lahko obiskovalec prejme informacije

o festivalu. Pomembnejše dogajanje

pa je razporejeno v okolici naše informativne

točke.

Prva stojnica je namenjena

predstavitvi jajc. Tu lahko obiskovalci

razširijo svoje znanje o

jajcih, npr. kako je jajce zgrajeno,

kako nastane, kakšna jajca

poznamo, …

Na drugi stojnici (imitacija

kurnika) se predstavlja anatomija

kokoši, valjenje jajca, nastanek

jajca ter ostale informacije

o kokoših in jajcih.

Foto kotiček je tretja stojnica.

Tam se lahko obiskovalci s svojim

mobitelom oziroma plačljivim polaroidom

slikajo v silhueti kokoši oziroma

jajca.

Četrta stojnica je namenjena predstavitvi okoliških

kmetij. Na stojnici bo možno jajca kupiti, bodo pa vsa iz

proste in eko reje. Na stojnici bo mogoče dobiti tudi jajčne

produkte, npr. rezance in podobno.

Na peti stojnici se bodo pripravljale kulinarične jedi, kjer

jajca predstavljajo eno izmed sestavin. Obiskovalci JajceVala

bodo jedi lahko poskusili ter sodelovali pri pripravi jedi.

Izvedli bi lahko tudi tekmovanje v peki jajc na oko ali pa v

poširanju jajc.

Zadnja, šesta, stojnica pa je namenjena tradiciji izdelave

velikonočnih pisanic. Obiskovalci si bodo lahko ogledali

razstavo slovenskih pisanic in si sami izdelali svojo pisanico.

Pod naš JajceVal pa spada tudi igralni/zabavni kotiček, kjer

bi se obiskovalci lahko preizkusili v zabavnih dejavnostih.

Program

10.00 Otvoritev JajceVala s pozdravnimi nagovori in

glasbenim programom

10.30–18.00 JajceVal – dogajanje po stojnicah

Ob vsaki

polni uri

Predstavitev dogajanja na posameznih

stojnicah

15.00–17.00 Predavanja: reja kokoši, velika noč in pisanice,

jajca v kulinariki


Festival Kamfest

Festival Kamfest je bil prvič organiziran leta

2004, danes pa je festival eden izmed največjih

dogodkov v kamniški občini. Festival

se odvija v mesecu avgustu in predstavlja

pomembno kulturno in socialno

stičišče. Festival vsako leto išče

nove, prezrte kotičke mesta in jih s

pestrim programom oživi. Slednje

v Kamnik privabi več kot 30.000

obiskovalcev, ki so priča edinstvenemu

sodelovanju in povezovanju

festivala z različnimi lokalnimi

akterji.

Med festivalom se prepletajo

glasbeni, kulturni in drugi sorodni

dogodki, ki imajo pomembno

kulturno, turistično, urbanistično

in izobraževalno funkcijo v mestu.

Festival Kamfest poteka na različnih

točkah starega mestnega jedra ter se

razteza tudi širše do Samostana Mekinje,

Parka Evropa in drugje.

Vir: www.visitkamnik.com/sl/prireditve/top-prireditve/kamfest

5

6

4 3 2 1

OŠ Šmartno v Tuhinju

Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju

(01) 834 72 00; tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si, www.ossmartno-tuhinj.si

Sreča

na ploščadi

Bratovševa ploščad je blokovsko naselje v severnem delu Ljubljane. Spada v Četrtno skupnost

Posavje in skupaj z Glinškovo ploščadjo ter Mucherjevo ulico tvori sosesko BS 7. Tu se prepletata

urbano in podeželsko okolje. Arhitekti so ploščad zastavili tako, da bi se na ploščadi odvijalo družabno

življenje, ki pa je v zadnjih letih zamrlo. Zato se stanovalci že dlje časa trudijo oživiti družabno

dogajanje s pobudo Skupaj na ploščad!, ki s pomočjo ČS Posavje organizirajo različne družabne

dogodke, ki pa so le občasni in kljub vsemu trudu še vedno manj prepoznavni.

Da je življenje na ploščadi resnično »dolgočasno«, občutimo tudi učenci, zato smo prišli do ideje, da

bi na ploščadi priredili enodnevni festival. Svoje ideje, ki so izvirale iz sreče in veselja uvodnega prizora

filma Sreča na vrvici, ki je bil leta 1977 sneman ravno na Bratovševi ploščadi, smo predstavili

v turistični nalogi z naslovom Sreča na ploščadi. Idejo nam je dal uvodni prizor iz filma Sreča na

vrvici – sreča in igra med sivim betonom, zato smo se odločili: »Festival Sreča na ploščadi naj bo!«

Cilj festivala, ki bi potekal celotno prvo junijsko soboto na sami Bratovševi ploščadi in na zelenih

okoliških športnih igriščih, je povezovanje stanovalcev in okoliških prebivalcev – mladih in

malo manj mladih. Združuje raznolike dejavnosti

– ustvarjalne delavnice, glasbene dogodke, tržnico

okoliških kmetovalcev, pohod po Poti dobrot,

prikaze delovanja okoliških organizacij (reševalci,

policisti, gasilci), športna turnirja v nogometu in

košarki, druženje obiskovalcev ob lokalni hrani in

pijači, knjižnico pod krošnjami …

Avtorji naloge: Anže Jaklič, Naja Švalj, Filip Pavel Merzel, Urška Musek,

Lara Hiti, Sinja Hudnik Zaviršek, Gaia Istenič

Mentorica: Brigita Praznik Lokar

33

Logotip festivala predstavlja veselje in srečo otrok

s ploščadi.

Spominska majica

Leseni spominek predstavlja betonski krog z

drevesi, v katerem so zelena drevesa – edino pravo

življenje sredi sive betonske ploščadi.

Pohod Pot dobrot

Pot dobrot je označena pot po kmetijah v Savljah, Klečah in

na Ježici. Pot se vije mimo 23 kmetij, kjer se da kupiti lokalne

pridelke, kot so zelenjava, mlečni izdelki, med, pekovski

izdelki, meso in še marsikaj drugega. Dolga je okoli 10 km

in za njeno pot potrebujemo 2,5–3 ure časa. Pot dobrot je

ustanovila pobuda Skupaj na ploščad!. Vodena pot se zgodi

približno 2-krat na leto, kljub temu pa se lahko ljudje po

njej sprehodijo, kadarkoli želijo, saj so v okolici postavljene

table z zemljevidom poti in označenimi kmetijami.

Glavni cilj Poti dobrot je, da bi se ljudje bolj zavedali vseh

kmetij, njihove bližine in odlične hrane, ki jo proizvedejo.

Njihov slogan pravi: Čez cesto na Jež’co, v Savlje in Kleče

po pridelke dišeče.

5

6

4 3 2 1

OŠ Danile Kumar

Gogalova ulica 15, 1113 Ljubljana

(01) 563 68 20, tajnistvo@os-danilekumar.si, www.os-danilekumar.si

Festival

pohorskih jedi

Živimo v Mariboru, pod Pohorjem in tukaj je kulinarika zelo dobro razvita. Velikokrat doma spečemo

pohorske dobrote in se njihovega izvora sploh ne zavedamo. Letos sva obiskali Festival pohorske

omlete, kjer sva dobili idejo, da bi lahko priredili festival pohorskih jedi, dvodnevni festival,

ki bi potekal med vikendom na Pohorju, kjer bi kuhali in pekli okusne pohorske jedi, ponudili

degustacijo pripravljenih obrokov, prodajali knjigo z recepti pohorskih jedi za tiste, ki bi si želeli

pohorske dobrote pripraviti tudi doma, prodajali razne okolju prijazne, lesene spominke, za lažjo

orientacijo med vsemi dobrotami, pa bi naredili tudi maketo, na kateri bodo označene stojnice z

različno hrano. Tudi za tujce bi bil ta festival odlična priložnost za spoznavanje Slovenije oziroma

Maribora skozi odlične pohorske jedi, prenočišče pa bi jim bilo zagotovljeno v hotelih in motelih

pod Pohorjem. Za Maribor pa bi tak festival bil odlična priložnost, da se mesto še bolj turistično

razvije, hkrati pa bi ozavestili meščane in druge o vseh odličnih pohorskih jedeh.

Logotip PohorJedi

avtorica: Zala Ferk Krajcar

Avtorji naloge: Tjaša Mlaker, Meta Pohar, Neli Pulko, Vesna Trstenjak,

Tiana Dolenc, Zala Ferk Krajcar, Lara Arnuš

Mentorici: Ribana Višnar, Violeta Škrabl

35

Program

10.00 Pozdravni nagovor s predstavitvijo festivala

10.20 Prikaz tradicionalnih ljudskih plesov – folklorna

skupina OŠ Ludvika Pliberška Maribor

10.30 Igrica na temo tradicionalnih pohorskih jedi –

dramska skupina OŠ Ludvika Pliberška Maribor

11.00–16.00 Priprava in degustacija tradicionalnih pohorskih

jedi

16.00 Zaključek

Dogodek bi se zgodil tretjo soboto v maju, ko se šolsko leto

približuje h koncu kar pomeni, da bi se festivala lahko udeležilo

veliko več najstnikov in otrok ter njihovih staršev.

Tako bi privabiti čim več gostov ter razširiti poznavanje pohorskih

jedi med ljudmi po vsej Sloveniji in v tujini.

Festival Lent

Obiskovalci bi si lahko na stojnicah kupili bunko s kruhom

Pohorcem, pohorski pisker, štajersko kislo juho, pohorske

žgance, kuhano govedino s praženim pohorskim krompirjem,

pohorske štruklje, zidano potico, pohorsko omleto, pohorsko

gibanico in pohorsko šarloto. Na stojnicah bi, odvisno

od števila zainteresiranih, potekale kuharske delavnice.

Poseben kotiček pa bi namenili najmlajšim, kjer bi ustvarjali

s pomočjo barvic in papirja.

Na voljo bi bili spominki Knjižica receptov pohorskih jedi,

lesene kuhalnice, podstavki za kuhalnice, rezalne deske z

ročno narisanim Pohorjem in poslikani predpasniki.

Zgodba Festivala Lent je zgodba večerov, ki dišijo po poletju

in vabijo v družbo, ven, pod zvezdno nebo, med pisane

luči, zvoke, ritme. K Dravi, v kateri odsevajo fantastične

podobe iz sanj, med stojnice, s katerih vabijo lokalne dobrote,

na trge in ulice, ki valovijo s pisano reko obiskovalcev

z vsega sveta.

Festival Lent v mesto pripelje umetnike iz vsega sveta, tudi

iz tistih kotičkov, ki sicer le redko najdejo mesto na festivalskih

odrih. Maribor v času festivala postane prostor odkrivanja,

spoznavanja, srečevanja in sobivanja najrazličnejših

kultur. Pisanost in raznolikost festivala aktivno oblikuje

in razvija kulturo sprejemanja ter gradi pot k odprti

družbi.

Festivalska prizorišča loči le nekajminutni sprehod. In

ta se ob prijetnih gostinskih vrtovih in številnih stojnicah

mimogrede prelevi v odlično večerjo na prostem,

pokušino lokalnih vin ali pivskih kreacij lokalnih butičnih

pivovarn.

Festival Lent je vzklil iz ideje s kulturnimi prireditvami

oživljati mestno jedro. Da to počne z ljubeznijo, kažejo

številni nekdaj pozabljeni kotički mesta, ki so po

zaslugi festivalskega objema postali priljubljeni prostori

za druženje, doživeli prenove in danes živijo novo življenje.

Da to počne uspešno, pa potrjuje pogled na zemljevid

vse številnejših festivalskih prizorišč.

Vir: www.festival-lent.si/informacije/o-festivalu-lent/

5

6

4 3 2 1

OŠ Ludvika Pliberška Maribor

Lackova cesta 4, 2000 Maribor

(02) 421 28 02, tajnistvo@ludvik.si, www.ludvik.si

Kremenčekfest

Ker se zavedamo, da je poznavanje deficitarnih poklicev, sploh med mladimi izredno pomembno,

smo se odločili, da bomo naš festival povezali s kamnom in kamnoseštvom. V kamnolomu v

Cezlaku namreč že od leta 1891 pridobivajo pohorski tonalit, iz katerega številni kamnoseki izdelujejo

različne izdelke, ki so prava paša za oči. Prav tako pa že več kot stoletje na Pohorju pridobivajo

kamen, ki mu po domače pravijo pohorski škrilj. Ta se lahko uporablja za kritino, oblaganje

sten, kot zidni kamen, za ograje, skalnjake in vse ostalo kar je povezano s kamnom. Pohorski škriljavec

pridobivajo v kamnolonu Meglič.

Da bi pa festival približali tudi mladim in otrokom oziroma mladim družinam, pa smo cel dogodek

povezali z animiranimi junaki – Kremenčkovimi. Kremenčkovi so namreč živeli 10 tisoč let

pr. n .št. – v kameni dobi, ko je bil kamen glavna surovina, iz katerega so izdelovali orodje, orožje

in druge pripomočke, s katerimi so si olajšali življenje.

Kremenčekfest je dvodnevni festival, ki bo potekal konec maja na različnih lokacijah občine

Oplotnica. V sklopu festivala bodo potekale številne aktivnosti: prikaz obdelave kamna, kamnoseške

in druge delavnice za otroke in odrasle, pohodi po poteh kamnosekov in mlinarjev, tekmovalne

igre za skupine, strokovno predavanje, vodeni ogledi vasi s predstavitvijo kamnoloma v Cezlaku

in kamnoloma Meglič v Koritnem, tržnice najrazličnejših obrtniških ponudnikov in tudi oplotniška

kulinarika na stojnicah ne bo manjkala.

Avtorji naloge: Maja Stupan, Tina Sevšek, Hana Kotnik, Klara Košir, Marjetka Višič,

Nik Škorjanc, Žan Pučnik, Tjaša Stegne, Mark Lipuš, Brina Mlakar

Mentorice: Nina Razboršek, Urška Lesjak, Sanja Žgavc

37

Program

Sobota

10:00 Uvodna prireditev s predstavitvijo programa

10:00–19:00 Kremenčkova tržnica – predstavitev domačih

ponudnikov in njihovih edinstvenih produktov,

degustacija in prodaja (vinarstvo, čebelarstvo,

jogurti in siri, pekovski izdelki, izdelki turističnih

kmetij in društev, različni izdelki iz kamenja …)

Razstava fotografij iz kamnoloma Cezlak in

izdelkov iz kamna

10:00–18.00 Srečanje kamnosekov in predstavitev

kamnoseštva

11:00–13:00 Voden ogled kamnoloma Cezlak

12:00–14:00 Voden ogled kamnoloma Meglič

12:00–19:00 Kamnoseške delavnice in igre za otroke

12:00–15:00 Kremenčkova kuhn'ca – gostilna Pozne

15:00–18:00 Kremenčkov VR izziv – virtualna resničnost

16:00–18:00 Kremenčkanje; tekmovalne igre za skupine

Ogled animiranega filma Kremenčkovi (The

Flintstones, 1994)

Najdi svojega Kremenčka (zmenkarije)

Predavanje in okrogla miza

19:00 Nočni pohod z baklami v oplotniški Vintgar

19:00–2:00 Večerna zabava z glasbeno skupino Poskočni

muzikanti

Nedelja

10:00–18:00 Razstava fotografij iz kamnoloma Cezlak in

izdelkov iz kamna

Kremenčkova tržnica – predstavitev domačih

ponudnikov in njihovih edinstvenih produktov,

degustacija in prodaja

Srečanje kamnosekov in predstavitev

kamnoseštva

11:00–13:00 Voden ogled kamnoloma Cezlak

12:00–14:00 Voden ogled kamnoloma Meglič

12:00–18:00 Kamnoseške delavnice in igre za otroke

12:00–16:00 Kremenčkova kuhn'ca – gostilna Pozne

15:00–18:00 Kremenčkov VR izziv – virtualna resničnost

15:00 Pohod do razvalin Zajčevega gradu

16:00–18:00 Ogled animiranega filma Kremenčkovi (The

Flintstones in Viva Rock Vegas, 2000)

18:00 Zaključna prireditev s kulturnim programom;

podelitev priznanj sodelujočim kamnosekom;

podelitev kamnitih pokalov sodelujočim

tekmovalcem v tekmovalnih igrah za skupine

Park in perišče v Oplotnici

Na nekdanjem zemljišču graščaka Windischgrätza

Oplotnica ponuja ogled pravcatega perišča, ki so ga v sedemdesetih

zamenjali pralni stroji.

Oplotnica v svojem središču skriva odlično ohranjeno perišče

sredi zelenega parka, skozi katerega teče tam še zelo živahen

istoimenski potok, imenovan tudi Oplotnica. V času

graščaka Windischgrätza je ob perišču stala tudi Tovarna

lesene volne.

Med žuborenjem potočka se lahko sprehodite preko odlično

ohranjenega perišča, ki mu je načrt za ureditev med II.

svetovno vojno izdelal avstrijski župan Karber. Na nekoč

pomembnem vaškem zbirališču boste med stoli in mizami

skorajda videli, kaj je bila oplotniška domača obrt:

• pridne vaške perice,

• tisti z več domišljije pa tudi pralce črev ob kolinah.

Ob različnih priložnostih se perišče še vedno uporablja za

predstavitev prajna v »starih časih«.

5

6

4 3 2 1

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica

Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica

(02) 803 33 50, o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si, www.osoplotnica.si

GrapaFEjST

Vam nenehno zvoni telefon? Ste preplavljeni z elektronskimi sporočili? Vas z vseh strani bombardirajo

z informacijami? Čas je za odklop! Pridružite se nam na festivalu GrapaFEjST. Doživite Baško

Grapo v vsem kar vam ponuja. Spoznajte strmine in domačine. Predvsem pa sprostite svoje misli

in telo.

Festival GrapaFEjST je enodnevni festival, namenjen predvsem družinam. Namen festivala je druženje

brez uporabe tehnologije.

Festival bo potekal na dveh lokacijah: Podbrdo in Stržišče. Tematika doživetij bo v obeh vaseh enaka.

Na poti bodo za obiskovalce poskrbeli prijazni domačini.

Avtorji naloge: Grega Ahlin, Tina Kemperle,

Maša Kusterle, Urša Kusterle

Mentorica: Nina Kožar Mencinger

39

Program

Lokacija Podbrdo

12.00–12.45 Zbor obiskovalcev in vodnikov na železniški

postaji v Podbrdu, nato odhod proti lokaciji

13.00–15.00 Doživi okusne kvašene štruklje

13.00–18.30 Doživi nit na kvački, izdelek v rokah

13.00–14.00 Doživi hribovsko košnjo

14.00–15.00 Doživi grabljenje sena

Doživi izkušnjo ob pripravi in nošnji brem

14.00–18.30 Doživi travnik v vsem, kar ti ponuja

16.15–18.30 Zbor obiskovalcev na železniški postaji v

Podbrdu

Lokacija Stržišče

8.45–9.30 Zbor obiskovalcev in vodnikov na železniški

postaji v Podbrdu, nato odhod proti lokaciji

9.30–11.30 Doživi pot od vasi do vasi

11.30–14.00 Doživi hribovsko košnjo

Doživi okusne kvašene štruklje

11.30–17.00 Doživi nit na kvački, izdelek v rokah

12.00–14.00 Doživi grabljenje sena

12.00–17.00 Doživi travnik v vsem, kar ti ponuja

14.00–15.00 Doživi izkušnjo ob pripravi in nošnji brem

16.00–17.00 prevoz v Podbrdo

16.15–18.30 Zbor obiskovalcev na železniški postaji v

Podbrdu

Stržiškarski sejem

Vsako prvo nedeljo po sv. Lovrencu, po zaključenih najtežjih

kmečkih opravilih, to je hribovski košnji, žetvi pšenice

ter setvi repe in ajde, je bil v Stržiščah v Baški grapi dan

druženja, veselja in plesa. Danes se nekdanja širna polja izgubljajo

v travnikih, praznik pa je vedno bolj živ.

O sejmu priča že zapis v župnijski kroniki iz leta 1884, ko

je takratni župnik zabeležil, da je na »sejmu tega leta vaški

starešina Kikelj prepovedal ples«. V času italijanske zasedbe

med obema vojnama je sejem izgubil prvotni pomen.

Prihajali so le Rezjani, ki so brusili škarje, popravljali dežnike

in krpali lonce in kramarji iz Furlanije in drugih krajev,

ki so prodajali drobnarije za vsakdanjo rabo. Po drugi

sv. vojni sejma ni bilo več, ostalo pa je srečanje krajanov in

izseljencev z veselico. Od leta 2006 ga KS Stržišče organizira

skupaj s Društvom Baška dediščina in ga bogati s kulturnim

program in druženjem z živo glasbo.

5

6

4 3 2 1

OŠ Simona Kosa Podbrdo

Podbrdo 32, 5243 Podbrdo

(05) 38 08 530; os.podbrdo@guest.arnes.si, https://os-podbrdo.si

Festbook

Ptuj slovi kot najstarejše mesto v Sloveniji. Zaradi tega naš kraj obišče veliko turistov, ki si ogledajo

znamenitosti, ki jim jih Ptuj ponuja. Tudi mi kot turisti zelo radi potujemo in tako spoznavamo

tuja mesta, njihove značilnosti, znamenitosti in njihovo kulturo, navade, običaje ter si ogledamo

različne tradicionalne prireditve in festivale.

Ptuj slovi po kar nekaj zelo znanih in odmevnih festivalih. Me smo se odločile, da mu dodamo še

enega. Skupaj z našimi podmladkarji bomo prvič organizirali festival Festbook. Ta festival mogoče

res ni pisan na kožo vsem mladim, vendar bi jim radi ravno s tem festivalom približali pomen knjig

in branja tudi v dobi »pametne« tehnologije.

Na tem festivalu se bodo predstavili mladi pesniki in pisatelji naše šole pa tudi tisti, ki so na tem

področju že znani in uveljavljeni.

Pri snovanju in pripravi tega festivala smo pripravile vrsto spremljevalnih dogodkov, ki bodo še dodatno

popestrili turistično ponudbo na Ptuju in v njegovi okolici.

Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z nami preživite nepozaben dan ali vikend na Ptuju in si

z branjem in poslušanjem branja obogatite dušo.

Avtorji naloge: Vita Malek, Tin Šoškič, Urša Trop, Lara Kramar, Pia Klasinc,

Lea Tjaša Pulko, Manca Čeh, Ela Miklošič, Eva Peklar, Blažka Markež in Živa Kuhar

Mentorica: Martina Prejac, Elka Mlakar, Mateja Prša

41

V naš program so vključene različne generacije z različnimi

željami, zato smo pripravili tri različne programe. Z njimi

skušamo zadovoljiti čim več obiskovalčevih želja. Vsak

posameznik se sam odloči, v kateri program se bo vključil.

Lahko pa tudi prehaja med programi, če je to časovno

izvedljivo.

Predstavitev dveh programov

Program 1

Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim

dedkom in babicam.

8.00 Zbor v učilnici na prostem v OŠ Ljudski vrt

8.15 Razdelitev v dve skupini

8.30 1. skupina peče piškote, 2. skupina ilustrirala svoje

10.00 Malica

domišljijske knjige na temo Ptuja

11.45 Zamenjava skupin

13.15 Srečanje s pesnikom

14.00 Zaključek ob piškotih in čaju

Če je program organiziran v pustnem času, imajo otroci

po zaključku programa možnost pustnega rajanja v jedilnici

šole.

Program 2

Dvodnevni program. Priporočamo ga vsem generacijam.

1. dan

13.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici

(kava, čaj, kozarec vina, krofi in medenjak, piškoti)

13.30 Sodelujoči se odpravijo v mestno knjižnico

16.00 Voden ogled po mestni knjižnici

17.00 Kratek odmor in čas za kavo ali čaj

17.30 Odhod nazaj v šolo, ogled mestnih ulic in znamenitosti

18.00 Pogostitev v šolski jedilnici in srečanje s pesnikom

18.45 Dejavnosti po izbiri: delavnica izdelave knjig in besed

ter kazal iz gline in DAS-mase, pisanje zgodb, peka

medenjakov, večerni sprehod po mestu, večerno

kopanje v Termah Ptuj (brezplačni mestni avtobus),

obisk gledališke ali kino predstave, obisk etnološke

zbirke na Ptujskem gradu

21.15 Po končanih delavnicah izbor najlepših izdelkov ter

podelitev nagrad

21.45 Čas za počitek v Hostlu Sonce

2. dan

8.00 Zajtrk v hostlu

8.30 Odhod do Mestnega gledališča Ptuj

9.00 Voden ogled po Ptuju

10. 00 Sprehod do Panorame (pogled na Skrite kotičke Ptuja

in uživanje v razgledu)

11.30 Odmor za kavo ali čaj in malico

12.30 Iskanje skritega zaklada v parku Ljudski vrt (spominek s

Ptuja) ali kuharska delavnica peke medenjakov in drugih

piškotov

15.30 Podelitev nagrade za najlepšo napisano in ilustrirano

knjigo ter najlepšo fotografijo dvodnevnega druženja ter

zahvala in zaključek

Vsak udeleženec si svojo knjigo odnese domov za spomin.

Kurentovanje

Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski

festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše

mednarodno pustovanje v Sloveniji. Bogato dediščino Ptuja

z okolico v pustnem času, ki je zakoreninjena v poganski

mistiki kurenta in ostalih etnografskih likov, dopolnjujejo

atraktivne znamenitosti in ponudba regije, moderna kulinarika

ter vrhunski izbor vin. Celoto zaokroži dih jemajoča

kulisa Ptuja, starega mesta novih doživetij, v katerem

se celotno življenje v času festivala odvija skozi izvirne like

domišljije.

Za prebivalce mesta in okolice je maskiranje del identitete,

vsakoletna osebna mantra, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega

sveta. Združitev omenjenih prvin v zaokroženo

pustno zgodbo obiskovalcem omogoča edinstveno in nepozabno

doživetje pustnega časa kakor nikjer drugje na svetu.

V času festivala se v mestu in njegovi okolici vrstijo številni

dogodki; povorke, etnografske in karnevalske, pustni

korzo in predstavitve etnografskih likov, koncerti in plesi v

maskah, ponoči in podnevi, številni drugi pustni dogodki,

nastopi in intervencije. Prebivalci Ptuja in okolice živijo

z njimi in zanje ter tako poosebljajo rek, da je pustni čas, če

ga želimo doživeti, potrebno predvsem – živeti.

Vir: www.kurentovanje.net/festival/

5

6

4 3 2 1

OŠ Ljudski vrt Ptuj

Župančičeva 10, 2250 Ptuj

(02) 780 04 70, o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si, www.os-ljudskivrtptuj.si

Postrüjžnjek

Festival dobro zapečene hrustljave skorjice

Želite obiskati najbolj multikulturni del Slovenije, kjer se je kljub močnemu vplivu madžarizacije

ohranil prekmurski jezik in se naučiti kakšne prekmurske »rejči«? Občutiti gostoljubnost, delavnost

in vezanost na zemljo prekmurskega človeka? Ali se mogoče samo navdušiti nad kulinarično pestrostjo?

Potem je festival Postrüjžnjek – festival dobro zapečene hrustljave skorjice ravno pravšnji

za vas, saj vam na enem mestu omogoča vpogled v različne kulturno-turistične dogodke posameznih

krajev občine Puconci.

Zagotovo se sprašujete kaj in zakaj Postrüjžnjek?

Postrüjžnjek v prekmurščini pomeni zadnji kos kruha in zanj vemo, da je najslajši del velikega kolača.

Zakaj ravno festival, ki se navezuje na kruh? Ker vključuje premišljevanje o naših krajih, razmišljanje

o šumenju pšeničnega klasja, bučnih rodovitnih poljih ter delavnih ljudeh. Simbolično

je žito prikazano tudi v grbu občine, kar ponazarja širino in bogastvo rodovitnih polj.

Festival je razdeljen na predfestivalsko dogajanje kot poziv na uradni del festivala,

slavnostna otvoritev festivala in turistično-kulinarično dogajanje. Prvi del se dogaja

v mesecu juliju, ko Püconski kosci pod okriljem KTD Puconci opravijo

tradicionalno žetev po indašnjo. V sklopu prireditve so predstavljene še

Avtorji naloge: Nika Ambruž, Lia Bauer, Lara Harkai, Maša Kren,

Lena Lang, Petra Ouček, Nela Škraban in Živa Žalik

Mentorji: Gregor Nemec, Monika Vidmar, Mateja Žökš

43

ostale dejavnosti, ki sovpadajo z žetvijo ter obiskovalce kulinarično

razvajajo z lokalnimi dobrotami.

Osrednja prireditev je v mesecu oktobru, ko Občina

Puconci praznuje svoj praznik. Petek je namenjen prihodu

in osrednji občinski proslavi, na kateri so podeljena najvišja

občinska priznanja, in je uradna otvoritev festivala. V soboto

čez dan potekajo številne dejavnosti za vse generacije,

zvečer pa je namenjen glasbenim navdušencem. S prikazom

boste dobili vpogled v različne kulturno-turistične dogodke

posameznih krajev občine. Program festivala vsebuje številne

zabavne aktivnosti, kjer boste lahko s sodobno tehnologijo

razpletli legendo o Puconcih, se preizkusili v pripravi

kruha ter mnogih drugih dejavnostih. Primeren je tako za

mlajše kot za starejše, posameznike, pare ali večje skupine.

Ob spremljevalnem programu in odličnih glasbenih večerih,

boste doživeli naravo prekmurskega človeka.

Nedelja omogoča izvedbo izleta po občini z ogledom lokalnih

znamenitosti in obisk ponudnikov sobotne predstavitve

na stojnicah. To izkušnjo lahko doživite v družbi Püjca

in predstavnikov turističnega podmladka OŠ Puconci ter

ostalih turističnih vodičev občine.

Vabljeni na festival, ki ga zagotovo ne boste zapustili lačni.

Dödölijada in Biciklijada

»Pridite in z »biciklom« raziščite lepote naše pokrajine, kjer

vas ob koncu poti čaka kulinarično razvajanje z dödoli in

ostalimi prekmurskimi dobrotami.« Tako občani občine

Puconci vabijo na dogodek Dödodoljada in Biciklijada, ki

se odvija zadnji vikend v septembru. Obiskovalci lahko že

od meseca julija pa vse do septembra uživajo ob različnih

dogodkih vse do glavne prireditve, ko iz več kotlov zadiši

po pravih prekmurskih dödolih. S tem društvo pomaga ohranjati

pristne, domače jedi, značilne za občino. Prireditev

ponuja obiskovalcem in turistom pravo doživetje in seveda

– obilo ne le kulinaričnih, tudi kulturnih užitkov. Na ta dan

občina organizira tudi zelo znani kolesarski rekreativni maraton,

ki je kot nalašč za potep po vaseh. Maraton se začne

ob dopoldanskih urah, medtem ko so kulinarična razvajanja

v sklopu »Dödölijade« možna že nekaj časa pred in med

in po maratonu.

http://mojkraj.info

5

6

4 3 2 1

OŠ Puconci

Puconci 178, 9201 Puconci

(02) 545 96 00, ospuconci@ospuconci.si, www.ospuconci.si

Vikend po radl'ško

Naš festival bo primeren za družine, festivalsko dogajanje pa zanimivo tako za najmlajše kot nekoliko

starejše. Dogajanje je postavljeno v samo središče mesta. V Radljah imamo zanimivo kulinarično

in turistično ponudbo, ki pa jo nemalokrat zanemarimo. Festival se bo odvijal tri dni,

s pričetkom v petek zvečer in zaključkom v nedeljo opoldne. Večinoma se bo festivalsko dogajanje

odvijalo na prostem.

Naš festival se bo začel v petek zvečer, s koncertom Alje Krušič, ki prihaja iz Ribnice na Pohorju

in je zmagovalka 3. sezone oddaje Slovenija ima talent, in Big Banda Radlje, ki združuje mlade

lokalne glasbenike. Program bo povezoval Tomaž Mihelič, ki ga večina pozna kot Marlenno iz

glasbene skupine Sestre, ki so zastopale Slovenijo na Evroviziji leta 2002.

V soboto dopoldan bo v knjižnici Radlje za najmlajše organizirana pravljična ura ter delavnice,

starejši pa si bodo lahko ogledali risani film. V centru bo kuharsko tekmovanje, kjer se bodo

starši pomerili v kuhanju piščančje obare, 'ajmohta'. Ocenjeval jih bo domačin Žan Bukovnik,

mladi kuhar iz oddaje MasterChef Slovenija. Po razglasitvi se bodo predstavile znane osebnosti

iz Radelj in okolice, saj bo nagrada za zmagovalca prav večerja z eno izmed njih. Sledila bo

filmska projekcija družinskega filma, hkrati pa bo potekalo predavanje o zgodovini Radelj ter

Avtorji naloge: Nuša Auberšek, Julija Koležnik,

Evita Martini, Lara Peruš, Neja Potnik

Mentorici: Melita Golob, Valentina Kavnik

45

predstavitev pridelovalcev lokalnih jedi in zeliščarstva. K

sodelovanju smo povabili zgodovinarko Matejo Jevšnik,

avtorico knjige Zgodovina Župnije Radlje, svoja zelišča ter

okoliške kmete pa bo predstavila lokalna zeliščarka, gospa

Jožica Okrogelnik.

Osnovnošolci bodo gostom razkazali mesto Radlje; od

cerkve Sv. Mihaela in Marijinega znamenja do Rožnega

dvora ter kopališke hiše. Šli bodo mimo kozolca na

Maistrovi cesti do dvorca Mahrenberg in Kalvarije. Ogled

se bo končal pri samostanu Dominikank, nekoč ena izmed

prvih lekarn na ozemlju današnje Slovenije. Sobota se

bo končala s koncertom Adija Smolarja ter zabavo s triom

Rudija Breznika.

V nedeljo bo lov na skriti zaklad na starem gradu, kjer

lahko še danes vidimo ruševine nekoč mogočnega gradu.

Zgradil ga je Albert Marenberški, konec dvanajstega in v

začetku trinajstega stoletja. Stavbo so v gotiki povišali, obdajal

pa ga je obrambni jarek z dvižnim mostom. 1697 je

grad uničil požar in še zdaj propada.

Pripravili bomo likovno, klekljarsko, zeliščarsko in plesno

delavnico. Bolj športno naravnani se bodo lahko udeležili

športnega plezanja ter se pomerili v nogometu ali odbojki.

Ob reki Dravi deluje edini biološki bazen v Sloveniji, kjer

za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi.

Ob kopališču stojijo glamping hiške, ki so v celoti

izdelane iz lesa in spominjajo na stare lesene mline na

vodi, ki so nekoč delovali na reki Dravi, možno pa je tudi

kampiranje z avtodomi. Obiskovalci bodo lahko prespali

tudi v Marenberškem mladinskem hotelu v samem centru

Radelj.

Hmeljarski likof

Hmeljarski likof je največja in najbolj odmevna in tudi najbolj

množično obiskana prireditev v Radljah ob Dravi, ki jo

organizira Turistično društvo Radlje ob Dravi. Sodi v sklop

ohranjanja kulturne dediščine, saj je hmelj v kraju znan že

od leta 1903.

Prireditev se prične s tradicionalnim srečanjem povabljenih

na posestvu Hmeljarstva Čas. Nato se vije povorka z opremljenimi

vozovi s konjsko vprego, traktorji ter moderno opremo

z hmeljišča vse do središča Radelj ob Dravi, ki postanejo

ta dan središče dogajanja.

Vikend po radl'ško

Na Koroškem mnogo je stvari,

A mi ‘mamo vse kar te veseli!

Kaj ne verjameš?

Daj obišči nas še ti!

Program

Petek

18.00–20.00 Koncert: Alja Krušič in Big band Radlje osrednji prireditveni prostor

Sobota

10.00–12.00 Pravljična ura / delavnica / risani film knjižnica

10.00–12.30 Kuharsko tekmovanje osrednji prireditveni prostor

14.30–16.00 Filmska projekcija kulturni dom

Predavanje o zgodovini Radelj

MKC

Predstavitev izdelkov

osrednji prireditveni prostor

Športne aktivnosti

stadion, športna hiša

16.30–18.00 Ogled znamenitosti

Plesne delavnice

osrednji prireditveni prostor

19.00–22.00 Koncert: Adi Smolar in Trio Rudija Breznika osrednji prireditveni prostor

Nedelja

9.00–12.00 Delavnice: likovna, zeliščna, klekljarska osrednji prireditveni prostor

Lov na skriti zaklad

pohod na Stari grad

5

6

4 3 2 1

OŠ Radlje ob Dravi

Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi

(02) 88 79 572, info@osradlje.si, www.osradlje.si

V Radolci

je smenj

Idejo za festival folklore in obrti nam je dala vodja šolske folklorne skupine, ki vsako leto obišče

festival »Evropske ljudske obrti« na Slovaškem. Domače in umetnostne obrti, ljudski plesi in

stare ljudske igre nam pomagajo ohranjati bogato tradicijo in so pomemben del naše dediščine.

Radovljica z okolico ima bogato obrtniško tradicijo in veliko »domačinov«, ki še ohranjajo stara

znanja, opravila in običaje. Večina sodelujočih učenk je v nižjih razredih plesala v šolski folklorni

skupini, kjer so poleg starih plesov obujali še tradicijo starih otroških iger in običajev. Želimo si,

da bi si udeleženci lahko ogledali prikaz izdelovanja izdelkov na stojnicah, se sami preizkusili v teh

veščinah in igrah ter obenem spremljali nastope folklornih skupin na odru.

Narodnost in nacionalna zavest sta del človekove osebnosti, zato je prav, da svoj jezik in kulturo

dobro poznamo. V zadnjem času smo tudi Slovenci na prepihu različnih kultur. Raznolikost nam

širi obzorja in odpira vrata v svet, dejstvo pa je, da lažje sprejmemo tuje, če poznamo svoje. Naši sosedje

so bistveno bolj ponosni na svojo kulturo kot smo mi. Na Hrvaškem se ponašajo s šahovnico,

Avstrijci na najbolj prestižnih prireditvah nosijo dirndle … V Sloveniji pogrešamo folklorne nastope

na državnih proslavah in drugih prireditvah. Ker želimo, da bi se stvari začele spreminjati, smo

se odločili, da bomo v Radovljici priredili enodnevni festival, na katerem se bodo domače in tuje

folklorne skupine predstavile z ljudskimi plesi in pesmimi, prikazovale se bodo slovenske stare igre

Avtorji naloge: Eva Maler, Lucija Grimani,

Klara Velepec, Ajda Avsenek, Ela Vnučec

Mentorici: Tjaša Jazbec, Alja Štendler

47

• dogajanje na odru (nastopi in predstavitev folklornih

skupin),

• stojnice (predstavitev mojstrov obrti: kovači, lectarji, keramičarji,

svečarji, drugi rokodelci) ,

• delavnice (punčke iz cunj, čebelica – kranjska sivka, lectova

srca).

Festival čokolade

in obrti, izvedle delavnice, na stojnicah pa se bodo prodajali

izdelki domačih rokodelcev in obrtnikov.

Festival smo si zamislili kot sejem, ki ga SSKJ razlaga kot:

»prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na

kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago«. Za naslov

prireditve smo izbrali: V soboto bo v Radol'ci smenj. Na to

nas je napeljala ljudska pesem Jutri bo v Celovcu smenj, saj

bo naš festival prikazoval ljudske plese, obrti in igre iz preteklosti,

ko so med drugimi prepevali tudi to pesem.

Festivalsko dogajanje bo potekalo na treh ravneh, in sicer:

8. Festival čokolade

Radovljiški Festival čokolade je največja tridnevna čokoladna

prireditev v Sloveniji in je edini pravi festival čokolade

pri nas. Poteka vsako leto v aprilu, največkrat v vikendu po

veliki noči in pred prvomajskimi prazniki.

Rdeča nit festivala je čokolada. Na festivalu se predstavljajo

proizvajalci čokolade iz Slovenije in tujine. Zadnja leta v

Radovljici ponudbo predstavljajo poleg domačih tudi nekatere

čokoladnice iz Hrvaške in Italije. Manjši del festivalskega

prostora (trg pred radovljiško cerkvijo) je namenjen

ponudbi slaščic s čokolado, vendar ta sklop festivala ostaja

omejen na le nekaj ponudnikov, saj želijo spodbujati in ponujati

predvsem čokoladne izdelke.

Tako kot kulinarična ponudba, je pester tudi spremljevalni

program. V sklopu tridnevne prireditve potekajo kulinarični

šovi, koncerti na glavnem odru ter glasbene točke na

drugih prizoriščih, animacije za otroke, športne preizkušnje,

ulične predstave, ustvarjalne delavnice. Na festivalu poteka

tudi posebna čokoladna nagradna igra, vsako leto pa

poskrbijo za vsebinski poudarek. V letu 2012 so izvedli čokoladni

coctail’s show, v letu 2013 so pripravili prvo čokoladno

modno revijo v Sloveniji, v letu 2014 body painting s

čokolado, leta 2016 so postavili Guinessov svetovni rekord,

leta 2019 pa na ruby bingu predstavljali Ruby čokolado.

Vir: www.radolca.si/sl/festival-cokolade/o-festivalu

5

6

4 3 2 1

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

Kranjska cesta 27, 4240 Radovljica

(04) 533 75 00, o-atlr.kr@guest.arnes.si, os-atl.si

Dan branja

Razkriške pripovedke in pregovori

V Občini Razkrižje imamo zanimivo kulturno in naravno dediščino. Naš največji biser naravne

dediščine je Ivanov izvir. Voda Ivanovega izvira je imela že nekoč, po pripovedkah dedkov in babic,

čudežno in zdravilno moč, saj je primer čiste naravne pitne vode. Ivanov izvir je po ljudskem

izročilu znan že iz davnih časov. Mnogi ljudje verjamejo v zdravilno moč vode, ki naj bi pomagala

k dobremu vidu, splošnemu počutju in golšavosti.

Raziskovali smo ljudsko pripovedništvo našega kraja, ki govori o zdravilni moči vode Ivanovega

izvira in spoznali ter predstavili učencem naše šole stare ljudske pripovedke in pregovore značilne

za naš kraj. Organizirali smo dan branja, ki je bil namenjen predstaviti knjige Stare gibinske

povesti, ki jih je leta 1935 zapisal Franjo Žabot. Učenci so izdelali glinene vrčke za nošenje vode

iz Ivanovega izvira, nekateri so zapisali uganke in s pomočjo dedkov in babic zapisali še več starih

razkriških pregovorov. Predstavili smo dramatizacijo prizorčka o slepi deklici, ki naj bi ob umivanju

oči z izvirsko vodo Ivanovega izvira, spregledala. Zgodbo o slepi deklici smo preoblikovali

v strip, jo zapisali v razkriškem narečju in slovenščini ter jo prevedli v angleški in nemški jezik.

Slikovno smo podkrepili razkriške pregovore, ki jih je prav tako zapisal Franjo Žabot. Pregovori

so natisnjeni na majice, ki jih turisti lahko kupijo, ko obiščejo našo občino. Prav tako smo izdali

stripe o slepi deklici, ki so naprodaj v TIC-u Razkrižje. Z izdelavo promocijskega video spota smo

Avtorji naloge: Blažka Golenko, Lea Jurkovič, Tea Jurkovič,

Vinona Košar, Maša Škafar, Tjaša Turnšek, Nika Orlovčić

Mentorici: Bojana Pergar Stolnik, Nevenka Serdt

49

Ivaje na Razkrižju

Naslovna fotografija stripa po razkriško

pripravili zanimiv prispevek o naši kulturni in naravni dediščini,

ki vabi v naše kraje turiste, hkrati pa služi promociji

turistične ponudbe pri nas.

Ljudsko izročilo naših prednikov je potrebno prenašati iz

roda v rod. Člani turističnega krožka smo kulturno dediščino

naših dedkov in babic približali učencem naše šole, saj le

tako pripovedke ne bode šle v pozabo.

Probej si vrniti

oči s toto vodo, ka boš

spreglednula.

Na dan Ivanovega proščenja ali Ivaja, zadnjo nedeljo v mesecu

juniju k Ivanovemu izviru že tradicionalno prihajajo

ljudje od blizu in daleč. Sem so prihajali že pred obstojem

razkriške cerkve, torej pred letom 1700. Mnogi ljudje verjamejo

v zdravilno moč te izvirske vode, ki naj bi pomagala

k dobremu vidu, splošnemu počutju in odpravi golšavosti.

Na dan Ivaja so svete maše v romarski cerkvi Sv. Janeza

Nepomuka ob 7.30 in 10. uri. Od 8. ure dalje pa Turistično

narodopisno društvo Razkrižje skrbi za ponudbo pri

Ivanovem izviru oz. v Kulturno-športnem centru Zavirje.

Vir: www.razkrizje.si/prireditve/ivaje-na-razkrizju/

Mama, mama,

mama vidim!

Odlomek iz stripa

5

6

4 3 2 1

OŠ Janeza Kuharja Razkrižje

Šafarsko 24 c, 9246 Razkrižje

(02) 58 58 644, os-razkrizje@guest.arnes, www.os-razkrizje.si

Na zdravje

»Vas zanima skrb za zdravje, lepota ali posebna doživetja? Odkrijte moč zdravilnega magnezija,

preizkusite ponudbo wellness centrov, privoščite si odklop ali razvajanje in doživite edinstveno

Rogaško Slatino. Izberite in obljubimo vam, da se boste počutili prijetno.«

Živimo v času, ko turizem dobrega počutja oziroma wellness doživlja izjemno rast v svetovnem merilu,

vse bolj jasno pa je prisoten mega trend zdravstvenega turizma – v ospredje je danes postavljena

skrb za samega sebe, za svoje zdravje. Razvijajo se nove wellness destinacije oziroma obnavljajo

obstoječe.

Pri spoznavanju Rogaške Slatine ne moremo mimo dejstva, da smo zdraviliški kraj in da celoten razvoj

mesta temelji na zdravilnih učinkih naše mineralne vode.

Letošnja tema nas je navdihnila, da staro povežemo z novim; da tradicijo zdravilišča nadgradimo s

sodobnimi pristopi in vse to oblikujemo v festival zdravja, s katerim želimo privabiti vse, ki so željni

druženja. Z organizacijo in izvedbo festivala na temo zdravja želimo ljudi opomniti, kako pomemben

je zdrav način življenja in jih spodbuditi k večji športni aktivnosti.

Tako smo se odločile, da bomo povezale ta dva dejavnika, lepoto in zdravje, in pripravile enodnevni

festival z nazivom Na zdravje in mu dodali še slogan »Za zdravje navznoter in lepoto navzven«.

Avtorji naloge: Brina Boroš Prevolšek, Lana Cvek, Eva Herček,

Stella Koražija, Živa Stojnšek, Tara Škrablin

Mentorici: Metka Bek, Daria Gorupić Juranić

51

Namen festivala Na zdravje je združiti skrb za svoje telo

in zdravje v prelepem okolju in privabiti domače goste na

edinstven dogodek. Ponudniki na festivalu bodo s svojimi

storitvami zadovoljili še tako zahtevnega obiskovalca,

saj smo poskrbeli, da smo pokrili fizični in psihični vidik

zadovoljstva.

Za datum festivala smo izbrale 7. april, ko obeležujemo svetovni

dan zdravja. Festival se bo odvijal na Evropski ploščadi

v Rogaški Slatini, ki bo razdeljena v tri kotičke:

• Lepotilnica,

• Fitko,

• Zdravo z naravo.

V vsakem kotičku bodo posamezni ponudniki predstavili

svoje storitve, ki na različne načine pripomorejo k boljšemu

počutju in zdravju. V središču Evropske ploščadi bo stojnica

z mineralno vodo Donat MG in info pult, za katerega bosta

skrbeli učenki šole.

Kotiček 1: Lepotilnica

Ponudnik

Ponudba

1. Frizerski salon D&D ženska frizura

2. Frizerski salon Irena otroško striženje/moško

striženje

3. Kozmetični salon Bellissima manikura

4. Beauty center Afrodita nega obraza/masaža

5. Beauty studio Speculo sproščujoča masaža

Kulinarični festival Kulinarik.si

Kotiček 2: Fitko

Ponudnik

Ponudba

1. Zdravstveni dom Rogaška test hoje

Slatina

2. Kolesarski klub Rogaška kolesarjenje po Rogaški

Slatini

3. Medical center joga / vaje za hrbtenico

Kotiček 3: Zdravo z naravo

Ponudnik

Ponudba

1. Društvo čebelarjev med, izdelki iz medu

Rogaška Slatina

2. Društvo Gaja slovenske tradicionalne jedi:

jerpica, sirova zavihanka

3. Pomona turizem na

podeželju

domače sadje in izdelki iz

sadja

Letos je v Rogaški Slatini potekal že osmi kulinarični festival

Kulinarik.si. Na festivalu se predstavijo kuharski mojstri

in priznani vinarji, ki skupaj poskrbijo za pravi kulinarični

spektakel. Dogodek se odvija na Evropski ploščadi, kjer lahko

obiskovalci na vsaki izmed stojnic poizkusijo sveže pripravljene

specialitete. Zraven dobre hrane in pijače je poskrbljeno

tudi za dobro glasbo.

S tem dogodkom se mesto poslovi od poletja.

5

6

4 3 2 1

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Kidričeva ulica 24, 3250 Rogaška Slatina

(03) 8183 600, OS1-Rog.Slatina@guest.arnes.si, www.1osrogaska.si

Med svitom in zarjo

Festival branja, ustvarjanja in druženja

Ustvarili smo inovativen festival z bogatim programom, ki prinaša na slovenjebistriško območje

nov turistični produkt. To je festival branja, ustvarjanja in druženja, imenovan po Čarovem delu

Med svitom in zarjo. Z njim želimo doseči, da obiskovalci doživijo čar raznolikih svetov, ki nam

jih ponujajo knjige. Organiziran bi bil v mesecu aprilu, saj je 23. april svetovni dan knjige, razglašen

s strani organizacije UNESCO. Pripravili smo program tri dnevnega festivala, ki je namenjen

različnim generacijam, predvsem pa tistim, ki cenijo moč besede.

Avtorji naloge: Gala Aurednik, Gloria Capl, Eva Goričan, Ana Iršič,

Nejc Kocbek, Aneja Kunčič, Matic Mohorko, Oskar Petak, Paulina Potočnik,

Naja Smodiš, Maša Vanček, Gal Župevc

Mentorici: Patricija Simrajh, Jasna Jančič

53

Program festivala

V petek bo ob 16. uri v gradu Slovenska Bistrica potekala

uradna otvoritev festivala z branjem pravljic v grajski čitalnici,

čajanko in sprehodom po grajskih hodnikih. Sledile

bodo ustvarjalne LEGO® delavnice, v okviru katerih bodo

najmlajši udeleženci festivala ustvarjali zgodbe

na inovativen in spodbuden način v Knjižnici

Josipa Vošnjaka. Prvi dan bomo zaključili z

gledališko predstavo za odrasle v Slomškovem

domu. Izvedel jo bo Bistriški teater.

Festival se bo nadaljeval v soboto s predstavo

lutkovne skupine CIK-CAK za otroke v kinodvorani

Slov. Bistrica, ob 10. uri. Med 15. in 16. uro bomo v

prostorih naše šole izvedli delavnice, imenovane Kaj se

rima na besedo ZARJA …?, na katerih bodo učenci iskali

rime z gibanjem, pisali pesmi ter ustvarjali svoje knjižne

kazalke iz recikliranega papirja in volne. Za lakoto

pa bodo poskrbeli mladi kuharski nadobudneži v Cuker

kuhni. Pripravili bodo pobegle palačinke, za katere bodo

navdih črpali iz pravljične kuharske knjige za mlade bralce,

jedce in kuhalce – PRIPOJEDKE. Našemu festivalu

pa se bo pridružil tudi literarni klub KD Rače, ki bo zvečer

v prostorih gradu Rače izvedel literarno delavnico Čudoviti

svet pravljice.

V nedeljo bo potekal zadnji dan festivala. Začel se bo ob

10. uri v Hotelu Leonardo z literarnim zajtrkom, v okviru

katerega se bodo udeleženci srečali s pripravo zdravega in

uravnoteženega zajtrka. Festival Med svitom in zarjo bomo

zaključili v popoldanskih urah z branjem poezije med vinogradi

Vinogradništva Frešer. Osrednji gost bo pesnik Feri

Lainšček, ki bo prebral nekaj pesmi iz njegove pesniške

zbirke Ljubi me, kot sonce sije. Za konec pa bo vse prisotne

nagovoril predstavnik Zavoda za kulturo, prisluhnili bomo

lahko tudi pesmim vokalne skupine.

UŽIVAJTE

JAGODIČEVJE

Upočasni staranje

možganov.

OBOGATI SPLOŠNO

RAZGLEDANOST

Ohranja dolgoročno

mentalno zdravje.

ZMANJŠUJE STRES

Že 6 minut branja na dan zmanjša

stres za 2/3. Ko boste čutili, da ste

pod pritiskom in da morate omiliti

stres, raje kot po sladici, posezite

po dobri knjigi.

Zanimivosti o branju

Podobe bistriških domačij

POVEČA OBČUTEK

EMPATIJE

Kdor bere zgolj 30

minut na teden, razvije

večji občutek za

empatijo.

IZBOLJŠA SPANEC

Branje je eden

najboljših načinov za

predpripravo k

dobremu spancu.

Avtorica: Ajda Vernik

Podobe bistriških domačij potekajo v mesecu septembru v

Slovenski Bistrici. Gre za kmetijsko-turistično prireditev, ki

ponuja številne aktivnosti za otroke in odrasle. Med njimi

so delavnice in prikazi domačih obrti, tržnica lokalnih dobrot,

razstava nagrajenih potic in kruha, strokovni dogodki

s področja razvoja podeželja ter vinsko-kulinarični večer. V

sklopu prireditve potekata tudi Fridin rojstni dan namenjen

najmlajšim obiskovalcem in Slovenski rokodelski festival, ki

vsako leto pritegneta veliko število obiskovalcev.

5

6

4 3 2 1

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

Kopališka ulica 1, 2310 Slovenska Bistrica

(02) 80 50 380, info@ospo-slb.si, www.ospo-slb.si

Festival naše

in vaše mladosti

V Šenčurju vsako leto organizirajo dva festivala: Praznik krompirja in Godlarski festival, ko Godlarsko

društvo pripravi pustno rajanje. Na vozovih se predstavijo različne maske s parodijo na aktualne dogodke

v Sloveniji. Društvo je dobilo ime po tradicionalni šenčurski jedi; godli.

Članice Turističnega podmladka bomo v 34. projektu Turizmu pomaga lastna glava sodelovale s

Festivalom naše in vaše mladosti, njegov namen pa bo primerjati in povezati življenje v preteklosti z

življenjem, ki ga živimo danes. Združeval bo tradicijo, kulturo, zabavne igre, rekreacijo, spoznavanje

naravnih znamenitosti, rekreacijo in kulinariko. Za vsakogar se bo nekaj našlo. Namen festivala je

tudi druženje med ljudmi in sklepanje novih poznanstev.

Prizorišče festivala bo dvorišče kmečke domačije na Miljah, odvijal pa se bo meseca junija.

Pomembna tema festivala bo kulinarika. Ker v Šenčurju ne gre brez krompirja, bomo organizirale

delavnico priprave »tenstanega« krompirja, kot mu še danes pravijo domačini. V Društvu ljubiteljev

praženega krompirja prisegajo, da je za pripravo te jedi najboljši krompir cvetnik. V skladu s

tradicionalnim receptom je pomembno pravilno razmerje čebule in krompirja ter maščobe domačega

prašiča. Krompir operemo in ga skuhamo v lupini in to v mrzli vodi, ki mora biti rahlo slana.

Kuhanega narežemo na kolobarje, na ogreto mast vsujemo čebulo, jo pražimo, da dobi zlatorumeno

barvo. Krompir razporedimo po čebuli ter počakamo, da dobi zlato skorjico, potem pa

Avtorji naloge: Katja Bajt, Eva Fabjan, Nika Fabjan,

Ela Keber, Pika Waldner

Mentorice: Nada Kralj, Maja Okorn, Vanja Umnik

55

ga z lopatko obračamo in prelagamo, ne smemo ga mečkati.

Oplemenitimo ga z ocvirki.

Na stojnicah bomo predstavili jedi, ki so bile del tradicionalne

prehrane, same pa jih bomo pripravile na bolj sodoben

način. Pobrskale smo po spletu in revijah, kjer smo našle

številne možnosti za pripravo; kot je krompirjeva špinačna

rulada, krompirjeva potica z mandlji, krompir z olivami in

paradižniki, čebulni pire s slanino, hitre miške namesto bobov.

Na eni izmed stojnic bomo ves dan cvrle in prodajale

čips, kot sodobno obliko priprave krompirja.

Poleg tega bodo imeli obiskovalci možnost spoznati tradicionalno

oblačilno kulturo in jo primerjati z današnjo.

Omogočili jim bomo, da se preoblečejo v tradicionalna oblačila

in se v njih fotografirajo.

V muzeju si bodo lahko obiskovalci ogledali zbirko več kot

700 punčk, otroških vozičkov in posteljic v lasti gospe Dragice

Markun, njen mož Blaž pa bo predstavil različne vrste maket,

ki jih izdeluje sam. Gospa Markun nam bo pomagala tudi

pri organizaciji delavnic in zabavnih iger kot so koza klanf,

metanje škornja, kotaljenje kolesa, pranje ob potoku, žaganje

hloda, zbijanje lonca, »mjam krompir«, sajenje in pobiranje

krompirja, ki bodo ves dan potekale na prizorišču.

Dve delavnici bomo namenili otrokom. Otroci bodo izdelovali

punčke iz naravnih materialov ter se učili plesati hip

– hop. Ob tem jim bo za primerjavo predstavljen tradicionalni

ples.

Poskrbeli bomo tudi za ljubitelje narave in rekreacije.

Organizirali bomo pohod po gozdni učni poti Srjanski hrib,

ki je zasnovana na območju, kjer se prepletata naravna in kulturna

dediščina. V šenčurski občini so številna naselja, ki jih

bomo povezali v kolesarsko ali pohodniško pot.

Ljubitelji rekreacije bodo spoznali naselja Hotemaže, Olševek,

Luže, Milje, Šenčur, Trboje, Prebačevo, Voklo, Voglje in

Žerjavko. Za pohod bodo potrebovali približno štiri ure, za

kolesarjenje pa dobro uro.

Godlarski festival

Festival naše in vaše mladosti:

9.00: otvoritev festivala

11.00 – 19.00: kuharska

delavnica(priprava in degustacija

praženega krompirja)

9.15. - 18.30: kuharska delavnica(čips

in ocvrte miške)

10.00 - 11.30: kolesarjenje po krajih

šenčurske občine

10.00 – 15.00: pohod po krajih občine

Šenčur

10.00 - 12.00: pohod po učni poti

Srjanski hrib

9.30 -10.30: zabavne igre

11.00: ljudski in sodoben ples

9.30 – 10.30: delavnica na temo

oblačilne kulture, izposoja in

oblačenje starih kmečkih oblačil

12.00 – 13.00: izdelava punčk iz

naravnih materialov

11.00 – 12.00: ogled Muzeja punčk,

otroških vozičkov in posteljic

10.00 – 12.00:ogled maket

13.00 – 14.00: ljudski in sodobni ples

15.00: stare kmečke igre

19.00: zaključek festivala

20.00: zabava s plesom

Društvo Godlarji deluje od leta 1990 in vsako leto

pripravi pustno prireditev oziroma povorko po ulicah

Šenčurja in okoliških vaseh. V zadnjih letih je festival

iz leta v leto bolj obiskan, programsko vedno bolj bogat

ter raznolik in je postal osrednji gorenjski pustni dogodek.

Na festival se člani pripravljajo vse od novega leta

dalje, ideje za povorko pa zorijo že mnogo prej. Pustna

Hiša čez cesto, Milje 11, 4208 Šenčur

vozila izdeluje preko 20 članov, na sami povorki pa sodeluje

več kot 300 ljudi. V pustnem sprevodu godlarji

šegavo predstavijo svoj pogled na aktualno politiko in

druge pomembne dogodke, že po tradiciji pa obiskovalcem

delijo šenčursko godlo, ki jo na pustno soboto

in nedeljo skuhajo več kot 160 litrov.

Šenčurska godla je zelo znana jed. To je juha z ostanki

mase za krvavice, v katero se dodatno še zakuha riž,

da pride Občina precej Šenčur gosto in zabeli z ocvirki. Svežo nasoljeno

svinjsko kri shranijo v kozarcih in jo izdatno začinijo

z meto, majaronom in česnom. Vanjo zakuhajo proseno

kašo in vse to zabelijo z ocvirki. Zveni zanimivo?

Pridite na pokušino!

Vir: http://godlarji.weebly.com/godlarji.html,

www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/

godlarji-bodo-vladali-ducat-dni-foto-281729

5

6

4 3 2 1

Osnovna šola Šenčur

Pipanova 43, 4208 Šenčur

(04) 25 19 250, group1.oskrsen@guest.arnes.si, www.os-sencur.si

Festival

Cvetkofest

V okviru letošnje teme smo pobližje spoznali, da v Škofji Loki vsako leto poteka veliko različnih

festivalov, ki v staro mestno jedro in okolico Škofje Loke privabijo veliko ljudi. Programi festivalov

so raznoliki in primerni za različne generacije. Obiskovalci lahko uživajo v različnih koncertih,

se udeležijo raznovrstnih ustvarjalnih delavnic, lutkovnih predstav in na stojnicah kupijo unikatne

slovenske izdelke. Poskrbljeno je tudi za smeh in zabavo.

Ob pripravi našega festivala smo si postavili vprašanje, po čem je Škofja Loka. Razmišljali smo,

kdo so bili znani Ločani in kaj so delali. Med drugim smo pomislili tudi na Cvetka Golarja. Po

Cvetku Golarju je poimenovana naša šola. Cvetko Golar je bil pesnik, pripovednik, dramatik, prevajalec,

časnikar in urednik. Bil je umetnik. In od tod tudi ideja, da naš festival Cvetkofest posvetimo

umetnosti.

Pripravili smo večdnevni festival, posvečen druženju, zabavi in predvsem uživanju v umetnosti.

Festival Cvetkofest ponuja bogat program ter predstavi mlade in nadarjene umetnike z različnih

področij. Poskrbi tudi za druženje in ponuja nekaj zabavnih dogodkov ter delavnic.

Obiskovalci festivala si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo v lutkovnem gledališču Cvetko

in predstavo gledališke skupine Orion v Knjižnici Ivana Tavčarja. Šli bodo lahko v kino Cvetko.

Ljubitelji plesa se bodo udeležili plesnih nastopov plesne in folklorne skupine. Na svoj račun bodo

prišli tudi ljubitelji petja, saj bodo lahko šli na koncert pevskega zbora. Po koncertu oziroma nastopu

Avtorji naloge: Rebeka Kozmelj, Sebastjan Kozmelj, Andrea Lazarević, Lara Okorn,

Lea Podnar, Mina Škof, Enej Štefelin, Brina Umek, Žana Žonta

Mentorici: Neja Štromajer, Špela Bogataj

57

bodo tudi sami imeli možnost, da zapojejo s pevskim zborom

ali zaplešejo s plesno in folklorno skupino.

Vsak dan v času festivala si bodo obiskovalci festivala lahko

ogledali razstavo likovnih del in fotografsko razstavo. V mesecu

maju bo v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka na ogled

razstava literarnih del literarnega natečaja »Cvetko piše«.

Tisti, ki radi ustvarjajo z besedami, se bodo lahko udeležili

ustvarjalne delavnice Cvetko piše, kjer bodo pisali pesmi,

zgodbe ter se seznanili z življenjem in delom Cvetka

Golarja.

Hodniki se bodo spremenili v bralne kotičke, kjer bodo lahko

obiskovalci festivala prebirali knjige. Organizirali bomo

izmenjavo knjig.

Vsi, ki imajo radi izzive, bodo lahko iskali skriti zaklad, kjer

bodo morali pokazati, kako spretni so v iskanju rim, reševanju

ugank in kako dobro poznajo življenje in delo Cvetka

Golarja. Iskanje bo potekalo na igrišču, v primeru slabega

vremena pa v prostorih šole.

Ker bodo obiskovalci našega festivala večinoma otroci,

ki obožujejo gibanje, bomo organizirali tudi športne

dejavnosti.

Vsi, mladi in stari, se radi igramo, zato nismo pozabili na

igro, saj je namen našega festivala tudi druženje in zabava.

Obiskovalci se bodo lahko pomerili v turnirju Štiri v vrsto.

Vsi ljubitelji zgodb in legend bodo lahko poslušali zgodbe v

potujočem gledališču Kamišibaj. Za vse ljubitelje gibanja in

pravljic smo izdelali pravljično kocko.

Obiskovalci bodo zbirali med naslednjimi delavnicami:

glasbena delavnica, pravljični kviz, gledališka delavnica,

kuharska delavnica, bralne urice, likovna delavnica, športna

delavnica, delavnica animiranega filma, jezikovna delavnica,

plesna delavnica. Za vse, ki bi radi bolje spoznali

življenje in delo Cvetka Golarja, bomo ponovno predvajali

radijsko oddajo o njegovem življenju in delu, ki so jo ob petdesetletnici

njegove smrti pripravili učenci naše šole. Po predavanju

bo ustvarjalna delavnica, na kateri bodo udeleženci

delavnice pisali pesmi.

Logotip festivala

V logotipu so predstavljene vse vrste umetnosti, ki so vključene

v festival Cvetkofest: note predstavljajo glasbeno umetnost,

knjiga besedno umetnost, deklica ponazarja plesno

umetnost, fotoaparat predstavlja umetnost fotografiranja,

senčna lutka prikazuje gledališko umetnost, vodene barvice

upodabljajo likovno umetnost, lonec pa ponazarja umetnost

kuhanja.

Festival Historial

V Škofji Loki vsako leto v mesecu juliju poteka Historial,

festival zgodovine. Obiskovalcem omogoča celodnevna

doživetja škofjeloške zgodovine. Poteka na štirih lokacijah

v središču Škofje Loke, in sicer na Mestnem trgu, na

Cankarjevem trgu, na Spodnjem trgu in na Trgu pod gradom.

Ta dan imajo obiskovalci možnost brezplačnega vstopa

v galerije in popust pri nakupu vstopnice za ogled muzeja.

Program festivala je bogat in raznolik, tako da je

primeren za vse generacije. Julija 2019 smo na Historialu sodelovali

tudi učenci turističnega krožka. Obiskovalcem smo

predstavili našo družabno igro Srednjeveška lepotica pod

Lubnikom, ki smo jo izdelali za 33. festival Turizmu pomaga

lastna glava.

5

6

4 3 2 1

OŠ Cvetka Golarja

Frankovo naselje 51, 4220 Škofja Loka

(04) 513 04 00, info.c-golar@guest.arnes.si, https://oscg.si/

Reteška kocka

Učenci turističnega krožka PŠ Reteče smo izdelali turistično nalogo z naslovom Reteška kocka.

Naredili smo koncept festivala, ki bi ga izvajali v vasi Reteče pred podružnično osnovno šolo v pomladanskem

času. Za ta festival smo se odločili zato, ker smo želeli v našo vas prinesti nekaj novega,

svežega in polnega mladostne energije. Poleg tega smo hoteli pokazati, kaj znamo in kaj nas

zanima, tako da bo na festivalu polno glasbe, ustvarjanja, miselnih nalog, družabnih iger, eksperimentov,

tekmovanj pa tudi gurmani bodo lahko prišli na svoj račun. Festival je primeren za ljudi

vseh starosti.

Kot nam pove že naslov festivala, je vse povezano s kocko. Predstavili bomo kocke vseh vrst, prikazali

sestavljanje Rubikovih kock, izvedli tečaj sestavljanja Rubikovih kock, obiskovalci pa se bodo

lahko preizkusili v sestavljanju različnih skulptur in oblik iz kock. Potekala bo degustacije sladice

Reteška kocka, predstavili pa se bodo tudi lokalni pridelovalci hrane. Vseskozi nas bo spremljala

tudi maskota Reteška kocka. Najbolj pomembno pa je, da se bomo v sproščenem vzdušju družili

na svežem zraku.

Avtorji naloge: Jernej Avguštin, Žan Avguštin, Lilu Helena Červek, Vid Karlin,

Drejc Kozmelj, Erazem Kušar, Lučka Puhar, Nina Šifrar, Peter Štefančič

Mentorica: Romana Dolinar

59

Festival bo potekal tako, da se bo na glavnem prizorišču

– športnem igrišču odvijal povezovalni program, na šestih

mestih v okolici igrišča pa bodo potekale različne aktivnosti

(delavnice, degustacije, bazar …). Vse aktivnosti bodo tematsko

povezane s kocko.

Združili smo otroško energijo, znanje, ustvarjalnost in timsko

delo ter ustvarili čisto svoj festival, ki bo v Reteče privabil

veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice.

Program

15.00 Uvodni pozdrav

15.05 Predstavitev maskote in logotipa

15.15 Predstavitev sladice reteška kocka in

degustacija

15.20 Otovoritev igralnih miz in poligona pred šolo

15.25 Sestavljanje Rubikove kocke

15.30–17.00 Tečaj sestavljanja Rubikove kocke

Tekmovanje Ugani število kock

Tekmovanje v hitrostnem sestavljanju stolpa

17.00–17.15 Kviz

17.15 Kocka iz človeških teles

17.20–19.00 Sestavljanje različnih oblik iz lego kock

Sestavljanje kock iz različnih materialov

Origami kocke

15.25–19.00 Igra na igralnih mizah in poligonu

15.30–19.00 Degustacija hrane in pijače

Bazar – menjava igrač


Maskota Reteška kocka

Dan prijateljstva

Dan prijateljstva je otroški festival, ki v vrtincu pestrega

programa otroke razveseljuje s številnimi pravljičnimi

liki, ustvarjalnimi in likovnimi delavnicami, glasbenimi in

plesnimi nastopi ter raznolikimi dramskimi predstavami in

športnimi aktivnostmi. Največja prednost festivala je ta, da

ga ustvarjajo otroci, saj ti nastopajo v gledaliških predstavah,

plešejo, ustvarjajo in tekmujejo v športnih igrah ter se

zabavajo.

Festival, ki se odvija v zeleni okolici Tavčarjevega dvorca

Visoko, je razdeljen na tematske kotičke, pravljične dežele,

pravljični oder in številne spremljevalne dogodke.

Vir: www.poljanskadolina.com/sl/calendar/2019/9/?event_id=624

www.napovednik.com/dogodek483739_dan_prijateljstva

Logotip

5

6

4 3 2 1

OŠ Cvetka Golarja, Podružnična šola Reteče

Reteče 43, 4220 Škofja Loka

(04) 513 04 00, info.c-golar@guest.arnes.si, https://oscg.si

Tončkin kuolm

fest

Tončkin koulm fest je festival, ki je našo šolo spremenil v pravo rudarsko pravljico. Šola je postala

rudarsko mesto, kot so Trbovlje dejansko nekdaj bile. Turizem, zabava in kulturna dediščina so

nas vodile, da je šola dobila podobo rudarskega mesta, kjer so obiskovalci skozi različne delavnice

lahko preizkušali stare rudarske jedi, zaplesali in zapeli skupaj z učenci in učitelji, se igrali stare rudarske

igre, sodelovali v improviziranih igrah, si ogledali film iz lastne produkcije in si ogledali ter

kupili naše izdelke iz koulma (milo, maska, nakit, slike, film ipd.).

Z glasbo Delavske godbe Trbovlje in Perkmandeljcem, škratom, ki je rudarjem kradel malico, so se

odprla vrata našega festivala in prižgale luči v Tončkinem rovu. Prišlo je veliko več ljudi, kot smo

pričakovali. Obiskovalcev se je kar trlo in vse delavnice so zaživele z vsem žarom. Zvok trobentačev

in nagajivi škrat so oznanili slovesno zaključno prireditev Anduht, kjer so učenci in učitelji OŠ

Tončke Čeč s svojim nastopom še dokončno dokazali, da se je splačalo obiskati in uživati v našem

festivalu.

Avtorji naloge: Hana Stošicki, Klara Košak, Gašper Grašič,

Maša Kurent, Bor Volavšek, Ana Neža Detela,

Vasja Peitl, Marko Buzuk in Žan Lukač

Mentorici: mag. Urša Bajda, Tanja Božiček Simnovčič

61

Program

15.30 Otvoritev festivala Delavska godba Trbovlje in

Perkmandeljc

16.00 Tončkin rov Sprehod po šolskem »rudniku«

16.10 Vašhava Garderoba in toaletni prostori

16.30 Kino Ogled filma naših učencev

Št’rcuna

Ogled in izbira izdelkov iz koulma

Tanc plć

Ples in zabava

Ofiraje

Petje skupaj s pevci zbora

Društven dom Ogled in sodelovanje v

improviziranih igrah

Špilarije

Igranje starih rudarskih iger

Kantina

Preizkušanje rudarskih

kulinaričnih dobrot

17.45 Mestni obveščevalci Nastop Perkmandeljca z

megafonom in trobentačev

18.00 Anduht Slavnostna zaključna prireditev

na glavnem odru

Za konec citiramo eno naših obiskovalk, ki je takole avtohtono

opisala festivalsko dogajanje:

»Resda so knapi rjakl adijo.. knapusk utroc pa zihr (š) ne!

Čist t'prava kantina ... jətrnce, šmorn, zaruoštan muočnk

pa məlinuc. ☕ Pa kino z lastno produkcijo, pl'c z unikatnimi

modnimi izdelki pa velik čvekaja ub štantih..

Fsi vö festival

Predstavljamo vam FSI VÖ festival, ki smo ga načrtovali z namenom, da privabimo predvsem čim

več naših občanov iz svojih domov. Zato tudi naslov FSI VÖ (vsi ven).

Izhajali smo iz dejstva, da se občani vse manj udeležujejo prireditev v kraju. Zato smo se člani turističnega

krožka odločili, da to spremenimo. Oblikovali smo turistični proizvod, ki združuje veliko

sodelujočih (lokalno skupnost, društva, zasebnike, učence, učitelje…) in ponuja raznoliko ponudbo

dejavnosti in zabave. Zato na samem dogodku lahko pričakujemo veliko število predvsem domačih

obiskovalcev in ravno to si želimo.

FSI VÖ festival je enodnevna domiselna pustolovščina za posameznike ali družine. Z ljubeznijo do

pokrajine, kjer živimo, ljudem omogočimo, da izstopijo iz svojega vsakdanjega življenja v čudovit

park Dežela štorkelj, ki bo tokrat zaživel hkrati v svoji preprostosti in polnosti. Želimo, da bo festival

zajel najboljše, kar lahko naša skupnost trenutno ustvari in bo to delil z javnostjo. Naša turistična

zgodba tokrat odseva preprostost, dobrodelnost, ustvarjalnost, zabavo, igro, dobro hrano

in pijačo.

Park Dežela štorkelj, ki mu pravimo polanska ravnica v malem, je sicer umetni habitat, kjer lahko

turist začuti dotik gozda, travnika, mlake…na enem mestu. Tukaj si želimo pričarati festivalsko

vzdušje predvsem za naše občane pa tudi za druge turiste, ki jih bomo velikodušno sprejeli. Skozi

Avtorji naloge: Ana Iza Jaklin, Eva Kavaš, Iva Jaklin, Živa Jaklin, Klara Pucko,

Ajda Iza Ritlop, Lana Marija Kapun Hozjan

Mentorica: Andreja Kavaš

63

naše več letno ustvarjanje so nastali številni

turistični spominki, s katerimi turistično

zgodbo lažje približamo turistu. Seveda

jih bomo s pridom uporabili. Verjamemo,

da lahko turizem ponujamo le skozi zgodbo,

ki se ljudi dotakne. Ne glede na to, če

gre za otroke ali odrasle.

Polanski pejnez

Kot FSI VÖ plačilno sredstvo smo si

omislili Polanski pejnez. Tega si boste

lahko obiskovalci kupili v FSI VÖ

kučici – v leseni hiški, ki bo neke vrste

pisarna oz. info točka. Sponzorstvo za

uresničitev »polanskij pejnezof« nam je velikodušno

ponudila občina, saj se bodo

lahko uporabljali tudi na drugih dogodkih.

Skico pejneza smo naredili podmladkarji,

za dokončno oblikovanje pa bo poskrbel

Modriš, Anton Hozjan s.p. Predvideli

smo tri različne bankovce v vrednosti: 1, 5

in 10. Za en Polanski pejnez bo potrebno

odšteti 1 €, za bankovec v vrednosti 5

pejnezof bodo obiskovalci odšteli 5 € in

za 10 pejnezof 10 €.

Poti za vse

Skoraj vsa območja so neposredno dostopna

z invalidskimi vozički / vozički.

Staršem majhnih otrok priporočamo

otroške nosilke. V tem primeru res ne bo ovir,

da bi karkoli zamudili.

Vodja oglaševanja je »mali rijtar«. Včasih je

bil to Lakijev Stanko, pradedek od naše

Ive. Postavil se je na trati (na križišču) ali

pred cerkvijo in je »bouvnjal«. Nekaj krat

je udaril na boben, da so se ljudje zbrali in

potem je povedal razglas (Kaj se bo kdaj in

kje dogajalo?) Človek bi rekel, da je to oglaševanje

zastarelo in iz mode. Vendar smo

se odločili, da se dotaknemo čisto vseh,

ki tukaj v našem kraju živijo. Tistih, ki so

opremljeni s pametnimi telefoni in z vsemi

tehnologijami današnjega časa in tistih, ki

zaradi kakršnegakoli razloga to niso. Mali

rijtar je naše izhodišče. Oglašuje po starinsko

in po drugi strani je zelo moderen.

Pride med ljudi na trato, pred cerkev, pred

trgovino (na javna mesta) in pove svoj razglas

(povabilo na FSI VÖ festival). Za tiste, ki vam

je bližja tehnologija, mali rijtar »bouvnja« tudi

na socialnem omrežju Facebook, saj smo ga

posneli v reklamnem spotu, ki ga najdete

na naši fb strani.

https://www.facebook.com/

Podmladkarji-Velika-Polana-1409559365814979/.

Ponudba hrane in pijače

Življenje je lepše tudi zaradi dobre

hrane in pijače. Na našem festivalu

FSI VÖ si bodo obiskovalci lahko

privoščili pojedino kar na trati, ali pa

bodo sedli za mizo ob piknik placu. Ne

pozabimo na slastne tortice v bližnjem

Metropolu.

Pückova koula

Na postaji ob parku so boste lahko gostje

festivala podali na potovanje s »koulami«.

Tam jih bodo pričakovali Polanski Pücki.

Potovanje s koulami in starodobnim traktorjem

je prava pustolovščina, ki vas popelje na

Kmetijo pri Copekovem mlinu. Samo za tri

polanske pejneze. Če se boste na Kmetijo

odpravili z lastnim prevozom, pa boste za

vstop plačali 5 €. Na izlet s Pückovimi koulami

se boste lahko odpeljali vsake pol ure.

Odpeljite se s Pückami k Copekovemu mlinu,

uživajte z živalmi na Kmetiji in stopite

v gozdno doživetje River school.

Program

16.00–16.30 Zbiranje, delitev programa, dobrodošlica, odprtje stojnic

16.30–19.00 Stojnice: TIC Štrk, ŠTRK Slovenija, Pomelaj, Friško d.o.o., Laki s.p., Čebelarsko društvo, Društvo vinogradnikov,

From Palček Polanski, Društvo upokojencev

delavnice: Nouve face Neman časa, Polanski Pücki, Masteršef, Pravljični šotor, Amulet Polan, Friški svinčnik, Srečka

19.00–20.00 Dogajanje na odprtem odru

20.00–22.00 Živa glasba, hrana, pijača, druženje, na trati, ples …

5

6

4 3 2 1

OŠ Miška Kranjca Velika Polana

Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana

(02) 573 58 40, o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si, www.os-velikapolana.si

Iz suhokranjskega

kotla diši

Za pripravo naloge smo potrebovale veliko podatkov, saj nekaterih stvari nismo poznale in smo se

zato pozanimale pri različnih ljudeh. Uporabile smo različne vire, da smo oblikovale svoje zamisli.

Ugotovile smo, da ima naš kraj veliko različnih znamenitosti. Želimo si, da bi bil prepoznaven

tudi po zanimivem festivalu, ki bi postal tradicionalen. Osredotočile smo se na bogato kulturno in

zgodovinsko dediščino, ki jo ponuja srednjeveška kuhinja. Obdajajo nas prostrani gozdovi in travniki,

zato je tudi nastala ideja za divjačinski golaž. Hkrati je bila divjačina zelo pogosto na krožnikih

graščakov. Revnejši sloj pa je jedel bolj skromne in preproste jedi, med katere sodi tudi mlečni

močnik.

V nalogi je predstavljena ideja za kulinarični festival, s poudarkom na medgeneracijskem tekmovanju

v kuhanju divjačinskega golaža in mlečnega močnika. Obiskovalci kulinaričnega festivala bodo

pri tekmovalnih skupinah prejeli promocijsko gradivo v obliki lesene žlice z receptom za divjačinski

golaž ali mlečni močnik in letak. Ker se je na tovrstnih dogodkih uporabljalo veliko plastičnega

pribora, je namen našega dogodka tudi ekološki. Posodice za pokušino jedi bodo iz biološko razgradljivega

materiala, žlice pa lesene.

Možnost izvedbe festivala je v času Trških dni, ki vsako leto potekajo od julija do septembra. V

tem času se zvrsti kar nekaj dogodkov in eden od teh bi lahko bil tudi festival »Iz suhokranjskega

kotla diši«.

Avtorji naloge: Pia Repar, Kaja Miklavčič, Neja Potočnik, Elma Ebipi,

Urša Godec, Tanaja Kopač, Nika Potočnik in Anja Gorenčič

Mentorica: Klara Legan

65

podelijo jedi, ki jim je najbolj všeč. Zmagovalna jed bo tista,

ki bo prejela največ kupončkov. Absolutni zmagovalec

za skuhano jed golaž ali močnik, bo naslednjo leto kuhal za

obiskovalce v velikem kotlu.

V kuhanju mlečnega močnika lahko sodelujejo otroci stari

od 10 do 16 let. Kuhali bodo pod nadzorom polnoletne

osebe, ki se v postopek kuhanja ne sme vmešavati. Pri kuhanju

divjačinskega golaža lahko sodelujejo osebe stare od

17 let naprej.

Prijavnina znaša: 30 € za golaž in 15 € za mlečni močnik.

Prijavnico lahko najdete na naši FB strani: https://www.

facebook.com/Turistični-krožek-Žužemberk-104061884478950/

Trški dnevi

Lesena žlica z receptom za mlečni močnik ali

divjačinski golaž

Program kuhanja divjačinskega golaža /

mlečnega močnika

11.00–12.00 Zbiranje tekmovalcev in evidentiranje ekip na

12.00–16.00 Kuhanje

dvorišču gradu Žužemberk

16.00–17.00 Ocenjevanje jedi in delovnega prostora ter

podelitev nagrad

17.00–17.30 Pospravljanje delovnih prostorov

Ekipa dobi opremljen prostor za kuhanje (gasilska miza,

klop, vreča za smeti) in sestavine: čebulo, divjačinsko meso,

vodo, moko, jajca, mleko.

Ekipa s seboj prinese: 10 l litoželezni kotel za kuhanje golaža,

plinski gorilnik in posodo za kuhanje močnika, vse ostale

potrebne pripomočke, skrivne sestavine/začimbe.

Skuhane jedi se razdeli obiskovalcem in tekmovalcem. Za

posodice, pribor in kruh poskrbi organizator. Obiskovalci

izberejo najboljše jedi tako, da dobijo kuponček, ki ga

Trški dnevi so največja in najodmevnejša kulturno–rekreativno-etnološko-turistična

prireditev v Suhi krajini in ena

večjih na Dolenjskem, v kateri se prepletata sedanjost in preteklost.

Potekajo ob prazniku občine Žužemberk, to je 15.

julija. V programu nastopajo mnogi priznani slovenski in

tudi tuji umetniki, vključena pa so tudi skorajda vsa društva

in organizacije z območja občine.

V sklopu dnevov poteka Srednjeveški dan z odhodom k sveti

maši in farnem žegnanju, na trgu pa srednjeveška tržnica,

vitezi, grajske gospodične, srednjeveški in renesančni

plesi ter glasbeniki, viteški dvoboji z obujenimi zanimivimi

dogodki iz bogate zgodovine lastnikov žužemberškega

gradu. Poteka tudi prikaz lokostrelstva, teatra, mečevanja

in zanimivih iger za otroke. Nastopajo skupine iz Slovenije,

Hrvaške, Slovaške in Srbije.

Kupončka za pokušino jedi

5

6

4 3 2 1

OŠ Žužemberk

Baragova cesta 1, 8360 Žužemberk

(07) 30 87 022, tajnistvo-os.zuzemberk@guest.arnes.si, www.oszuzemberk.si

Sodelujoče

srednje šole

Turistična tržnica sejem Alpe-Adria 2020

Srednja upravno administrativna šola Ljubljana

Obujanje Uršike zale s plesnim nastopom

Šolski center za pošto, ekonomijo in

telekomunikacije Ljubljana

Festival Svaric

Srednja šola za gastronomijo in turizem

Ljubljana

Festival Povodni mož naj bo

Strokovno izobraževalni center Ljubljana

Mladi raziskujemo Trebnje

Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes

Ljubljana

Festival Kvakljana

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Festival za Zemljo

Srednja šola Zagorje

Po Valvasorjevih poteh

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Cukerfest

Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj

Utrip Ptuja na Ranci

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Ivanje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Noč pod utrinki

6

5

67

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Festival buč in cvetja Bučn'cvet

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,

storitvena in gradbena šola

Festival Udin boršt 2020

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Kr z glasbo

Biotehniški center Naklo, srednja šola

Dresnikovanje

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola

Krasovanje



Kraška whcet



Festival ART X

Srednja šola Izola

Festival prijateljstva

Grm Novo mesto - center biotehnike in

turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

Festival štrukljev

Grm Novo mesto - center biotehnike in

turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška

gimnazija

Kmet je kralj

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna

šola

Dolenjska pod kozolcem

Ekonomska šola Novo mesto

Ekofest v Beli krajini

ŠC Krško-Sevnica, Gimnazija Krško

Festival krškopoljca

Ekonomska šola Murska Sobota

Kuku festival - Pokukaj v Prekmurje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

Festival Radenske gibanice

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar

Kočić Zvornik, BIH

Domaće je najbolje

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar

Kočić Zvornik, BIH

Smeh je lek

Ugostiteljsko - turistička škola sa domom

učenika Vrnjačka Banka, Srbija

Vrnjci winter fest

Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić Bačka

Palanka, Srbija

Festival malih pustolova

Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška

Marunada

Hotelijersko - turistička škola Opatija, Hrvaška

Festival slatkih trenutaka

4 3 2 1

Cukerfest

Festival je namenjen oboževalcem dobrot, ki imajo radi nekaj tradicionalnega s pridihom svežine in

mladosti. Obiskovalci bodo lahko doživeli ter okusili nekaj, kar jih bo po okusu spominjalo in odpeljalo

nazaj v babičino kuhinjo, po videzu pa jih bo odpeljalo v moderno restavracijo. Najmanjši

obiskovalci bodo zaradi živo-pisanosti in blišča lučk uživali v majhnih njim primernim sladkostim.

Pa to ne bo nekaj navadnega. To bo nekaj tradicionalnega in omamnega okusa. V hiškah, ki

bodo božično okrašene, bodo obiskovalci imeli možnost nakupa dobrot, ki pa jih bodo lahko kupili

proti plačilu. Pri izletih in potovanjih je danes v ospredju tudi doživetje in okus, zato bodo obiskovalci

lahko, slednje pocukrane dobrote, kot spominek odnesli s seboj domov in tako podoživljali

Cukerfest doma. Smo mnenja, da je ravno hrana tista, ki pusti na gostih največji vtis. S tem želimo

doseči, da obiskovalci pridejo po še več in s tem okušajo lokalne ter tradicionalne okuse Maribora

in Štajerske. Festival je namenjen zimskem delu leta, ko središče Maribora krasijo praznične luči.

Ta čas leta, Trg svobode privabi ogromno obiskovalcev. Kajti po kuhanem vinu ali vroči čokoladi

se kasneje prileže še kakšen kos mini štajerske (potratne) potice.

Avtorji naloge: Klara Otič, Klavdija Slaček, Lucija Bezjak

Mentorja: Andrej Purgaj, Bojana Korez

69

Program

1. dan

17.00 Otvoritev (govor, glasbena točka, brezplačna vroča

čokolada s jabolki in cimetom)

18.00 Leteče penice

18.15 Razpis za igro (tekmovanje) ob 19.30

18.30 Kako narediti najslajši bezgov puding

(predstavitev in receptura)

19.00 Otroška delavnica kako narediti žele bonbone

19.30 Igra obesi sladkorno palčko na vrv

2. dan

17.00 Glasbena točka polkaholikov

17.30 Kraljevi šmorn pripravljen na humoristični način

in pokušina


18.15 Delavnica za odrasle kako narediti pijane žele bonbone

18.50 Igra kdo olupi več jabolk v 1 minuti

3. dan

17.00 Glasbena točka Poskočni muzikantje


17.30 Otroška delavnica kako narediti svojega snežaka

18.00 Igra s sladkorno palčko in steklenicami

18.30 Otroška delavnica karamelne lizike z dodatki

19.00 Božična zabava pod snegom in božični Modrijani

Ponudba hišk

Glavna hiška »Cukerfest«

V hiški bi se prodajal zeliščni čaj iz Pohorja in zimski jabolčnik.

Prav tako bi se odvijala praznična igra, s katero si

bodo obiskovalci lahko priigrali zastonj bučkine rogljičke.

V tej hiški bi prav tako obiskovalci lahko dobili vse potrebne

informacije o festivalu Cukerfest ter kaj katera hiška

ponuja.

Hiška »Mariborske jabke«

Tu bi se prodajale slaščice narejene iz znanih štajerskih jabolk

od lokalnih ponudnikov … Prodajal bi se bezgov puding

z jabolčno čežano ter jabolčni štrudl, v izvedbi majhnega

mošnjička, polnjen z jabolčno sredico.

Hiška »Sladko Pohorje«

Prodajale bi se dobrote, ki izvirajo z Mariborskega Pohorja:

ajdovi žganci v sladki obliki (sladkani z medom) in pohorska

gibanica z dodatkom lokalnih orehov.

Hiška »Bučkina pekarna«

Hiška bi ponujala slaščice, ki vsebujejo bučno sredico ali

bučno olje. To so hranljiva prosena kaša z dotikom bučnega

olja, ki bo kašo obarvalo zelene barve. Druga sladica bi bili

bučni kifeljci, oziroma polnozrnato testo polnjeno z bučkinim

pirejem in bučkinimi semeni.

Hiška »Želatirane dobrote«

Tu se bodo namesto klasičnega kuhanega vina, prodajali

žele bonboni z okusom le tega (rdeče in belo vino z božičnimi

začimbami). Družbo jim bodo delali bonboni iz zmesi

sladke smetane in jogurta z dodatkom slastnega slovenskega

bučnega olja.

Hiška »Pocukrane potice«

Bele praznične luči s kombinacijo prazničnega zelenja, bodo

naredile vtis domačnosti, vendar pa bodo sladice v tej hiški

domačega okusa babičine kuhinje predstavljene na moderniziran

način. To bo seveda orehova potička, ki jo sestavlja

listnato testo (sicer kvašeno testo) z vmesnim nadevom iz

orehov. Naslednja je potratna (štajerska) potica, ki je pripravljena

v kozarčku, torej enaki okusi, vendar drugačna

predstavitev.

Hiška »Babičina pekarnica«

Predvsem sladice v tej hiški so za vse tiste, ki prisegajo na

čisto tradicionalnost. Kupili bodo lahko domačo makovo in

pehtranovo potico, jabolčni šrudelj (zavitek) in šamrole polnjene

z domačo smetano.

Splavarski krst na Dravi

Gre za tradicionalno prireditev, na kateri izkušeni splavarji

krstijo novega člana in s tem obujajo spomine na čase, ko

je bilo splavarstvo izjemno pomembna gospodarska panoga

v mestu. Nazadnje so se s splavi zapeljali leta 1968, in

sicer z mesta, kjer danes stoji Malečniški most pa vse do

Madžarske.

Prvi splavarski krst se je zgodil že leta 1985 in ohranil tradicijo

do danes. Tako Maribor ohranja izjemno pomembno

etnološko dediščino celotne Dravske doline in prepreči, da

bi se na splavarjenje, nekoč značilno transportno in tovorno

dejavnost na Dravi, pozabilo.

Turistično društvo Maribor je ob 26. obletnici Splavarskega

krsta, leta 2010, otvorilo Splavarsko učno pot in omogočilo

občanom in obiskovalcem mesta, da spoznajo to dejavnost.

5

6

4 3 2 1

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Mladinska ulica 14a, 2000 Maribor

(02) 235 00 10, ss.gtmb@guest.arnes.si, www.ssgt-mb.si

Kuku festival

Pokukaj v Prekmurje

Trendi razvoja turistične dejavnosti gredo v smeri čim boljšega zadovoljevanja potreb turistov.

Pomembno je turistu ponuditi dejavnosti in dogodke tudi izven glavne sezone, prilagoditi ponudbo

posamezniku, vključiti raznolike dejavnosti, spoznavanje lokalne kulture in kulinarične ponudbe,

predvsem pa poskrbeti za aktivno sodelovanje turistov pri izvajanju dejavnosti in dogodkov.

Da bi zadovoljili vse cilje in želje današnjega turista, obiskovalca, smo se odločili, da bomo pripravili

KUKU festival – Pokukaj v Prekmurje, kjer se bodo obiskovalci sprehajali po kulinariki in kulturi

Prekmurja.

V Prekmurju se odvijajo številne prireditve, ki so namenjene prikazu tradicionalnih obrti, kulturnim

dogodkom in pripravi prekmurskih specialitet. Prireditve se odvijajo v različnih krajih

Prekmurja in ob različnem času. Cilj enodnevnega festivala je omogočiti obiskovalcem spoznavanje

tradicionalne prekmurske obrti, kulture in kulinarike na enem mestu ob istem času.

Festival bo omogočil obiskovalcem sprehod po kulinariki in kulturi Prekmurja, z obiskom dveh

prekmurskih gradov. V gradu Murska Sobota bo potekal Festival kulinarike, v gradu Rakičan pa

Festival kulture. Obiskovalci bodo tako lahko vsaj za en dan postali »Prekmurci«, saj se bodo preizkusili

v obrteh in pripravi kulinaričnih prekmurskih specialitet. Med obema gradovoma bodo potovali

s Party busom, na katerem jih bodo s svojimi melodijami zabavali znani prekmurski glasbeniki.

Avtorji naloge: Melani Barber, Kaja Baša, Nina Gregorinčič,

Tadej Horvat, Mateja Kurnjek, Nuša Vogrinčič

Mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt

71

Za popestritev dogajanja pa bomo poskrbeli z lovom na prekmurski

zaklad.

Raznovrstne dejavnosti v okviru festivala naj bi zadovoljile

še tako zahtevnega obiskovalca, ki bo med obema krajema

potoval s potnim listom in preko zbiranja žigov osvojil prekmurski

zaklad – turistični spominek.

Program Festivala kulinarike

11.00–11.30 Otvoritev in kratek kulturni program

11.30–18.00 Festival kulinarike (predstavitev tradicionalne

kulinarike Prekmurja)

13.00–14.00 Nastop skupine Ethnotrip

13.00–15.00 Tekmovanje v dödolijadi (za odrasle)

Tekmovanje v izdelavi perecov (za otroke)

15.00 Ocenjevanje vzorcev dödolov in perecov

Nastop Mlade Beltinške bande

17.00 Razglasitev rezultatov tekmovanja v Dödolijadi

in izbira »Mojstra dödolov« Razglasitev

rezultatov v izdelavi perecov in izbira »Malega

mojstra perecov«

11.30–18.00 Spremljevalne dejavnosti – TIC MS

• Obisk Expana

• Ogled Pokrajinskega muzeja

Program Festivala kulture

9.00–10.00 Otvoritev in kulturni program (FS KUD

Beltinci, FS Mladi Marki, Vokalna skupina Bele

Tinke)

10.00–10.30 Vožnja s starimi kolesi do gradu Murska

Sobota (Društvo DIMEK Beltinci)

10.00–17.30 Prikazi tradicionalnih obrti

12.00–12.30 FS Kulturno turističnega društva Moščanci

12.00–13.30

in

15.00–16.30

Delavnice tradicionalnih obrti:

• Lončarska delavnica in lončarske packarije

za otroke – Lončarstvo Bojnec, s.p.

• Delavnica pletenja iz šibja – Pletarstvo

Kalman (Koloman Gomboc), Polana

• Delavnica pletenja iz slame – Brigita

Smodiš, Lipovci

• Delavnica pletenja iz ličja – Zadruga za

razvoj podeželja Pomelaj

• Delavnica izdelave okraskov iz čebeljega

voska – Čebelarska kmetija Čebelji gradič

11.00–18.00 Spremljevalne dejavnosti

Bogračijada

• Vožnja s kočijo

• Jahanje konj

• Vlakec za otroke

• Voden ogled dvorca Rakičan z ogledom

razstave pomurskih slikarjev

Bograč ima posebno mesto v srcih domačinov. V starem

mestnem jedru Lendave, med zgodovinskimi kulisami meščanskih

hiš in ob vznožju slikovitih lendavskih vinogradov

se že več kot desetletje odvija največje tekmovanje v kuhanju

bograča v Sloveniji.

Prireditev je pravzaprav festival kulinarike, kjer se ob bograču,

tradicionalni vinogradniški jedi, ki jo pripravljajo v kotličkih

na Glavni ulici tekmujoče ekipe, zvrstijo tudi ostale

domače dobrote: lendavski pereci, ocvirkove pogače … In

ob tej pestri kulinarični ponudbi ne smemo pozabiti niti na

ponos vinogradnikov, na rujno vino, ki se zaiskri v kozarcih

obiskovalcev Bogračfesta.

Vir: https://lendava-lendva.si/dogodek/420/

Festival-Vinarium-2019:-Bogracfest

5

6

4 3 2 1

Ekonomska šola Murska Sobota, srednja šola in gimnazija

Noršinska ulica 13, 9000 Murska Sobota

(02) 521 34 00, ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si, www.ekonomska-ms.si

Festival buč in cvetja

Bučn'cvet

Mozirski gaj – park cvetja in muzej na prostem – obiskovalce razveseljuje že preko 40 let. V vseh

letnih časih pripravljajo različne razstave cvetja in spremljevalne dogodke. Med njimi je tudi prireditev

Jesen v Mozirskem gaju, kjer organizator Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj pripravi

razstavo buč in cvetja. Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje smo se vprašali:

Zakaj v Mozirskem gaju organizatorji pripravijo samo razstavo buč in cvetja? Zakaj se ne bi v parku

dogajalo, bilo veselo, pritegnilo vse generacije? Zakaj ne bi vključili celotno Mozirje? Na vsa ta

vprašanje dobimo odgovor v organizaciji festivala. Tako je nastala ideja za Festival buč in cvetja

Bučn'cvet, ki bo že obstoječo tradicionalno prireditev nadgradil v prireditev z značilnostmi festivala.

Seveda razstava buč in cvetja ostaja, le dodali ji bomo pestro dogajanje in privlačnost za vse

generacije.

Program bo potekal v treh sklopih:

• Spremljevalni program bo zajemal bučno dogajanje. Tehtali in merili bomo najtežje in najdaljše

buče in izbirali najlepše cvetlično-bučne aranžmaje. Organiziran bo tudi sejem domače in

umetnostne obrti ter še mnogo drugih razstav.

Avtorji naloge: Urška Jazbec, Klara Klančnik, Monika Melanšek,

Jure Mihelak, Jan Napotnik, Damjana Sladič, Gal Zabukovnik

Mentorici: Antonija Jakop, Martina Omladič

73

• V strokovnem delu festivala bodo organizirana strokovna

predavanja o izdelavi modnih šopkov cvetja v letu 2020, o

vzgoji buč in delavnice izdelave šopkov iz rezanega cvetja,

kjer si bo vsak udeleženec pridobil nova znanja. Za ohranjanje

kulturne dediščine bo tudi delavnica izdelave cvetja

iz papirja.

• Festival bo začinjen tudi z zabavnim programom.

Nastopili bodo stand up komiki in poulični umetniki, na

večernem koncertu pa rock ansambli. Za najmlajše bo v

Začarani vasi otroški program, kjer jih bosta zabavala čarovnik

in žongler, naučili se bodo osnov žongliranja, poslušali

pravljice ter se zabavali ob izrezovanju buč.

Logotip Festivala buč in cvetja Bučn'cvet

Mozirski gaj

Mozirski gaj – park cvetja in muzej na prostem razveseljuje

obiskovalce z raznimi razstavami in prireditvami že od leta

1978. Ob odprtju je Mozirje gostilo republiško prireditev

Hortikultura 78.

Park cvetja je tisti del Mozirskega gaja, zaradi katerega gaj

obiščejo številni obiskovalci in se vsako leto tudi vračajo. V

parku cvetja so še posebej zanimivi: tulipan Mozirski gaj,

zeliščni vrt, japonski vrt, skalnjak, drevored Evropske unije,

potomka najstarejše trte na svetu, Začarana vas, razgledni

stolp Svea.

Mozirski gaj je bogat z etnološko kulturno dediščino.

Pravimo, da je muzej na prostem. Številne značilne objekte

iz nekdanjih časov so snovalci gaja prenesli v park, kjer si

danes obiskovalci lahko ogledajo kaščo, kmečko hišo, kovačijo,

čebelnjak, vodni mlin, žago venecijanko, preužitkarsko

hišo, najstarejšo mozirsko hišo, kozolec, dom planincev,

parno lokomotivo, kapelico svetega Valentina in največje

uglašene vetrne zvončke v Evropi.

Božična bajka Slovenije

Mozirski gaj decembra zasveti v vsem sijaju. Milijon božičnih

lučk se prepleta v različne figure, v številnih barvah krasi

gredice, etnološke objekte in druge eksponate. Tu boste

lahko Božičku, Miklavžu in pravljičnim vilam zaupali novoletne

želje in začutili pravo čarobnost poslavljanja od »starega«

leta. Posebej pravljično vzdušje zavlada, ko prizorišče

pobeli še sneg.

Vir: https://visitsavinjska.com/bozicna-bajka-slovenije/

5

6

4 3 2 1

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Trg mladosti 3, 3320 Velenje

(03) 89 60 600, vss@scv.si, http://vss.scv.si/sl

Domaće je najbolje

Na osnovu poziva na takmičenje Više znanja za više turizma počeli smo razmišljati o prikladnom

turističkom proizvodu sa našeg područja.

Najviše pažnje nam je privukao 16. oktobar svjetski dan zdrave hrane pa smo se složili da se o toj

temi malo govori, a da su zdravstveni problemi zbog ishrane sve veći.

Ideja našeg projekta je bila podsticanje domaćih i stranih turista da dodju u Zvornik i kupe domaće

proizvode zdrave hrane sa ovog područja.

Cilj je putem promocije kreirati pozitivno mišljenje o Zvorniku kao destinaciji turistima iz zemlje i

sveta koji u našim restoranima mogu probati zdrava i tradicionalna jela, kao i kupiti domaće proizvode

i pomoći razvoj domaće proizvodnje.

Autori: Anastasija Maksimović, Valentina Simić, Tanacković Anđela,

Tahić Adelisa, Cvijanović Mihaela, Ašćerić Kristina, Mlađenović Anđela

Mentor: Milanka Kalajdžić

75

Šta je zdrava hrana?

• Jedite što više sirove hrane koja daje potrebnu energiju, izbegavati

prženje!

• Treba jesti kuvanu hranu (mahunarke ), i integralni hljeb

bezglutenske žitarice (pirinač)!

• Proizvodi od soje, hladno ceđeno ulje,s ve vrste orašastih

plodova, sjemenki, pečurki!

• Od zaslađivača se mogu koristiti domaći med, ječmeni

slad, kokosov šećer!

PRIRODNO JE NAJBOLJE!

JEDI POLAKO PREKINI

KAD JE NAJSLAĐE!

PRAVILNO JE JESTI

IZBALANSIRANO – RAZNOLIKO!

4 3 2 1

5

6

Javna ustanova Srednjoškolski centar »Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH

+387 56 490 290, ss62@skolers.org, www.gimissspkzv.org

Smeh je lek

Mi smo učenici 3. godine gimnazije. Na osnovu poziva na takmičenje počeli smo razmišljati o

prikladnom turističkom proizvodu na našem području. Odlučili smo se za festival komedije jer

smo posle istraživanja o njemu zaključili da nije dovoljno promovisan u našem gradu. Turistički

proizvod nudi mogućnost odabira dolaska na sve dane festivala ili dolazak na zadnju predstavu

fastivala.

Uradili smo projekat “Smeh je lek”. Projekat se bazira na festivalu komedije koji se u Zvorniku održava

jubilarni 10-ti put u organizciji Doma omladine i grada Zvornika.

Festival okuplja pozorišta iz Republike Srpske, Federacije Bih, Srbije i ostalih okolnih zemalja.

Da li ste znali da smeh ima višestruke prednosti za organizam?

Da li znate da posetom festivalu komedije “Smeh je lek” možete učiniti dobro za sebe?

Želimo prezentovati festival “Smeh je lek” i ponuditi sate zabave, smeha i dobrih emocija svima

koji nas posete.

Autori: Teodoa Jerkić, Marina Josić, Elena Kalajdžić, Kristina Jovičić, Ivana Dragić,

Nikolina Đurić, Julijana Mlinarević, Željko Zarić

Mentor: Julijana Mlinarević

77

“Smeh je lek” projekat želi da ukaže na prednosti smeha u

svakodnevnom životu čoveka, koji je u današnje vreme izložen

svakodnevnom stresu.

Humor je snažan emocionalni lijek koji smanjuje stres, pomaže

nam da se nosimo agresivnošću i ljutnjom. Humor

nam pomaže i premostiti osjećaj samoće jer nas veže sa drugim

ljudima. Smijeh mijenja ponašanje, osobe koje se puno

smiju puno više komuniciraju, verbalno i neverbalno sa

okolinom, a također povećava nivo energije u organizmu.

Svaki put kada prasnete u smeh i smejete se do suza, činite

dobro svom zdravlju.

Smeh dovodi do mnogih fizioloških promena i aktivira više

od 300 mišića lica, dijafragme, stomaka i leđa; podstiče

snabdevenost srca i pluća krvlju; povećava kapacitet pluća;

snižava krvni pritisak, nivo šećera u krvi i hormona stresa;

opušta čitavo telo, a dokazano je da jača i imunski sistem.

Hormoni sreće, koji se pritom luče, deluju direktno na mozak

stvarajući osećaj zadovoljstva.

To je najzdraviji način da se oslobodite loših emocija kao što

su strah, gnev ili trema.

Pozorišni festival – kulturna manifestacija

Šestodnevna manifestacija u kojoj na daskama Doma omladine

učestvuju pozorišta koja se prijave na Javni konkurs, a

koja prođu selektorsku komisiju.

4 3 2 1

5

6

Javna ustanova Srednjoškolski centar »Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH

+387 56 490 290, ss62@skolers.org, www.gimissspkzv.org

Marunada – fešta od

maruna

U neposrednoj blizini Opatije, na obali Jadranskoga mora, smjestio se Lovran. Okružen visokim,

gustim borovima i autohtonom vegetacijom obližnje planine Učke, ovaj slikoviti gradić utjelovljuje

duh Mediterana.

Najpopularnije gastronomsko događanje u Lovranu svakako je Marunada, manifestacija posvećena

posebno ukusnoj sorti kestena, koja se održava svake jeseni u listopadu. Lovranci su na svoje

marune izuzetno ponosni pa su im u listopadu posvetili manifestaciju nazvanu Marunada koja

se već četiri desetljeća održava u Lovranu te obližnjim selima Lignju i Dobreću. Na Marunadi se

nude proizvodi spravljeni od kestena, tradicionalnih pečenih maruna i od njih sastavljenih jela. U

kavanama i slastičarnama spravljaju se kolači, slastice i torte, a u konobama i restoranima, mogu se

kušati originalna domaća jela i jela na bazi maruna. Uz delicije od kestena posjetitelji mogu uživati

i u domaćim medicama, rakijama na bazi meda, kao i u domaćem mladom vinu, a vikendima se

priređuju fešte od maruna koje obuhvaćaju zabavne i sportske sadržaje.

U razdoblju kada se održava Marunada, Lovran je u potpunosti u znaku maruna i proizvoda od

maruna.

Posebnost ovogodišnje Marunade novo je tamno pivo na bazi lovranskim maruna – Mustaćon,

koje će se u lovranskim ugostiteljkim objektima prodavati za vrijeme trajanja Marunade.

Autori: Magda Hudolin, Matea Restović, Patricia Štimec

Mentor: Majda Šimunić

79

Marunada

Marunada je najpoznatiji

festival maruna u Hrvatskoj,

koji se svake godine u

mjesecu listopadu održava u

malom primorskom gradiću

u blizini Opatije. Prva

Marunada održana je još

1973. godine.

Maruni su vrsta pitomih

kestena čiji je prirodno

stanište na Opatijskoj

rivijeri. Zbog svoje vrhunske

kvalitete postaju vrhunska

delicija još u 17.stoljeću.

Zabavite se uz poznate

glazbenike, zborove ili se

odlučite za neke od .

rekreativnih sadržaja:

boćanje, nogomet,

nordijsko šetnju stazama

maruna, Marun treking

utrkama i još mnogo toga.

46.

Marunada

Posjetite Marunadu i otkrijte sve

čari maruna – pečene, gulaš od

maruna, pitu od maruna te

utažite žeđ pivom od maruna.

Očekujemo Vas!

Ugostiteljska

škola Opatija

Tijekom manifestacije pripremaju se slastice, kolači i ostala

jela od maruna i kestena pripremana po starim domaćim

receptima. Uz pečene marune nudi se I rakija medica

(domaća rakija na bazi meda). Pučka je fešta vezana uz

berbu maruna i kestena u šumama Lovranštine. Glavna se

priredba održava u Lovranu na trgu Brajdice uz cjelodnevni

folklorni program, nastup puhačkih orkestara i glazbeni

program. Program Marunade sastoji se i od športskog programa

kojim se popularizira Park prirode Učka i mogućnosti

koje Park pruža. Organizirane aktivnosti za vrijeme

Marunade su:

1. Mića marunada, radionica za djecu

2. Svečani mimohod

3. Nastupi poznatih glazbenika

4. Susret Oldtimer-a – Liburnijski klasik klub

5. Malonogometni turnir

6. Nastup zborova I KUD-a ( Kulturno umjetničkih

društava)

7. Tradicionalni međunarodni boćarski turnir

8. Sajam autohtonih proitvoda domaćih OPG-a, prodaja

maruna

9. Nordijsko hodanje – šetnje stazama maruna

10. Trekking utrka, mountain trek,

11. Planinarski pohod na Učku,

12. Brdsko biciklistička tura od Lovrana, Lignja, Dobreća

do Lovranske Drage,

13. Organizirani obilazak autohtonih konoba – degustacija

maruna, slastica od maruna, vina, autohtonih proizvoda

Posjetite marunadu i otkrijte sve čari maruna!

4 3 2 1

5

6

Ugostiteljska škola Opatija

Kumičićeva 14, 51410 Opatija, Hrvatska

+385 51 718 520, uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr, http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr

Festival slatkih

trenutaka

Opatija, elegantna turistična destinacija, ima najstarejšo tradicijo turizma na Hrvaškem. Najlepši

dogodek Opatije festival čokolade poteka prvi vikend v decembru in predstavlja najboljše hrvaške

in mednarodne blagovne znamke čokolade in male specializirane proizvajalce, ki proizvajajo originalne

čokoladne sladice.

Ta dogodek – sanje ljubiteljev čokolade, je napolnjen s sladkimi programi in presenečenji. Konec tedna

Opatija razkriva okusen, zapeljiv niz čokoladnih menijev, koktajlov in glasbe v živo.

Čokolada je na voljo v vseh oblikah, velikostih in okusih, s posebej zasnovanimi degustacijami in

delavnicami, ki vas naučijo zanimivih dejstev o čokoladi in o najboljšem načinu zauživanja.

Festival kave u Opatiji

Festival kave, tradicionalno opatijsko događanje početkom proljeća, 8. i 9. travnja ispunjava opatijske

ulice aromatičnim i opojnim mirisima, a terase lokala ljubiteljima tog opojnog napitka koji stoljećima

predstavlja neodoljiv stimulans za um i tijelo i inspiraciju za umjetničku kreativnost.

Posjetitelji neće samo uživati u glazbenim nastupima i umjetničkim kreacijama, već i u jedinstvenim

napitcima pripremljenima na gotovo stotinu različitih načina, slasticama i koktelima od

Autori: Ivana Radnić, Maris Miličković, Sara Gičevski,

Leonarda Bljaić i Andrej Šehić

Mentori: Marina Ivančić Komadina, Ksandra Sinožić

81

Carski grad

vrhunske kave, ali i gastronomskim delicijama koje će u svoju

delikatnu ravnotežu okusa uključiti i mirisna crna zrnca.

Festival obuhvaća predavanja i prezentacije, izložbu fotografija

na temu »Poznati i kava«, degustacije i mnoge druge aktivnosti

vrijedne pogledati.

Festival kave u Opatiji okuplja sve relevantne čimbenike

u industriji kave, ali i sve poklonike koji njeguju filozofiju

ovog vrhunskog napitka. Distributeri, ugostitelji, proizvođači

opreme, zastupnici i brojni drugi subjekti u industriji

kave Hrvatske i susjednih zemalja u regiji, susreću se

na jednom mjestu te razmjenjuju iskustva i upoznaju nove

trendove.

Opatija u sredini srpnja postane Carski grad i tako oživi

tradiciju iz romantičnog vremena s početka prošlog stoljeća

kada su njenim ulicama šetale »okrunjene glave« i slavne povijesne

ličnosti.

Tisuće ljudi koji posjećuju ovu tradicionalnu manifestaciju

moći će se družiti sa slavnim povijesnim ličnostima – od

braće Lumiere do Alberta Einsteina – ali i uživati u brojnim

glazbenim i plesnim programima te prigodnoj ugostiteljskoj

ponudi na glavnoj opatijskoj ulici koja će biti zatvorena

za promet.

Još jednom će glavnom prometnicom, koja će biti zatvorena

za promet od skretanja za opatijsku luku do Slatine, proći

najslavniji svjetski znanstvenik Albert Einstein, genijalni pisac

James Joyce, nadahnuti violinist Jan Kubelik, jedan od

najvećih kompozitora u povijesti Gustav Mahler, izumitelji

filma braća Lumiere i druga »lica iz povijesnih udžbenika«

koja su rado boravila u »kraljici Jadrana«.

Pridružit će im se i stotine zabavljača, ali i članova kostimiranih

skupina iz Hrvatske, Italije, Austrije i Mađarske koji

će se odjenuti po najnovijoj modi s kraja 19. i početka 20.

stoljeća, uz niz glazbenih i plesnih nastupa u kojima će sudjelovati

baletni studio Oksana Brandibura, Martina Majerle

Trio, Albert Surina, Ivan Bošnjak, Mateo Žmak, klapa

Mirakul, Karolina Šuša, Vivien i Voljen Grbac, Mihalj

Ivković, Esperanza i Claudio Frank …

Na ulicu će s posebnom ponudom, prilagođenom duhu manifestacije,

izaći i ugostitelji, kao i izlagači autohtonih proizvoda,

opatijski umjetnici, kočije i oldtimeri. Bit će to prilika

za tisuće posjetitelja ove tradicionalne manifestacije

da još jednom zavire u šarmantni dio opatijske prošlosti i

postanu dijelom povijesti ovog grada.

4 3 2 1

5

6

Hotelijersko turistička škola Opatija

Drage Gervaisa 2, 51 410 Opatija, +385 51 27 15 95

www.ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr, hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr

Festival malih

pustolova

Turistički proizvod “Festival malih pustolova” predstavlja program za decu, posvećen očuvanju i

zaštiti životne sredine. Da upoznaju čitav jedan prirodni svet koji je potisnut savremenim tehnologijama

i modernim načinom života. Zdravo i kreativno korišćenje slobodnog vremena kroz pažljivo

osmišljene rekreativne, stvaralačke i edukativne aktivnosti.

Nema radosnijeg okupljanja od dečjeg, ni većeg povoda za druženje od slavljenja sveta, života i prirode.

Zato, na Dan planete Zemlje, želimo da u našem gradu okupimo što više mališana. Da u netaknutoj

prirodi dunavskog priobalja i šume Bagremara uz pažljivo osmišljene aktivnosti i radionice

naučimo decu da žive s prirodom. Da savladaju prirodne prepreke i upoznaju živi svet flore i

faune. Da u prirodi provedu dan, daleko od štetnih uticaja tehnike, da pronalaze i pripremaju hranu.

Da u prirodi razvijaju svoje fizičke i socijalne veštine i spoznaju principe zdravog života. Da prirodu

čuvaju.

Život je velika pustolovina, a deca najveći pustolovi. Sledite

njihov pustolovni duh. On će vas dovesti u pravo vreme, na

pravo mesto, Bačka Palanka – Festival malih pustolova.

Autori: Slađana Perišić, Sara Rađenović, Sara Oparnica,

Anastasija Popović, Jovana Jovanović

Mentor: Aranka Harak

83

Učionice na otvorenom su tri bisera prirode našeg mesta:

Park prirode “Tikvara”, Specijalni rezervat prirode

“Bagremara” i Rezervat prirode “Karađorđevo”.

Svaka lokacija ima posebnu temu a aktivnosti i program su

prilagođeni temi.

Program

9.00 Zbiranje in odhod z mentorji na lokacije v skupinah

po 20 udeležencev. Udeleženci prejmejo herbarij in

broške.

• Naravni park »Tikvara« – Na valovih Donave!

• Specialni naravni reyervat »Bagremara« – Kako pa

tukaj diši!

• Naravni rezervat »Karađorđevo« – Kam nas pelje ta

fijakar?

• Malica

15.00 Ustvarjalna delavnica – ustvarjanje s pomočjo

pridobjenih naravnih materialov (listja, vejic, plodov) in

ostalih priopomočkov (papir, barve, čopiči, lepilo) na

temo narava

16.00 razstava izdelkov v Mestnem parku s predstavo

dramske sekcije centra Lotus »Kdo je prelisičil volka?«

17.30 Zaključek festivala s podelitvijo spominkov

4 3 2 1

5

6

Srednja stručna škola »Dr Radivoj Uvalić«

Trg bratstva i jedinstva 23, 21400 Bačka Palanka, Srbija

+381 216 040 428, ekonomskabp@gmail.com, www.ekonomskabp.edu.rs

Vrnjci winter

fest

Vrnjci winter fest is a festival that takes place in Vrnjacka Banja in the period 14.01–16.01.2020.

years. Aims to connect older and younger generations through a variety of content spanning a

range of creative, fun »winter magic«, workshops accompanied by attractive music content. The festival

program will attract a variety of target audiences, from high school students to families with

children, as well as older people who would visit Vrnjacka Banja on the occasion of the Orthodox

New Year and then extended their stay to take part in the festival. The event through various contents

would enable a better promotion of the attractiveness of Vrnjacka Banja, as well as traditional

values and old crafts. This date was chosen to mitigate the negative effects of seasonality in

Vrnjacka Banja as a tourist destination and at the same time give greater importance to marking

the Orthodox New Year. The event would help increase the number of visitors during the winter

and allow the winter season to develop in Vrnjačka Banja. The event clock would be tailored to

the theme of the festival, contributing to a better experience of light effects and enjoyment of winter

magics.

All visitors to this festival will feel like part of a winter fairy tale.

Autori: Andrija Đokić, Denis Košeljev, Mihailo Miković,

Monika Smiljković, Nevena Cvetković

Mentori: Marijana Đurađević, Zorica Lazić

85

Vrnjački Karneval

Vrnjački Karneval je uz Guču i Exit najveća turisticka manifestacija

u Srbiji i svakako predstavlja krunu dešavanja

tokom sezone. Ova manifestacija okupi preko 200 000 posetilaca.

Tokom nedelju dana u julu mesecu Vrnjačka Banja

je scena na kojoj se održava veliki broj maskenbala, festivala,

koncerata, predstava, sportskih dešavanja …

A svakako centralni dogadaj karnevala je Velika medjunarodna

karnevalska povorka. Veliki broj karnevalskih grupa

iz celog sveta garantuje dobru zabavu i provod tokom ovih

dana. Tokom karnevalskih dana naici cete na topao docek

vaših domacina i karnevalsko raspoloženje koje ce Vam

omoguciti da sve probleme ostavite po strani. Iz godine u

godinu ova manifestacija okuplja sve veci broj ucesnika i posetilaca

kako iz zemlje tako i iz celog sveta.

Vir: http://www.vrnjackabanja.co.rs/srpski/

4 3 2 1

5

6

Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja

Čajkino brdo 18, 36210 Vrnjačka Banja, Srbija

+381 36 611 378, ugostturskola@ptt.rs, www.uts.edu.rs

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJO

5

6

87

34. festival Turizmu pomaga lastna glava

17. festival Več znanja za več turizma

izdala in založila Turistična zveza Slovenije

avtorji prispevkov učenci in dijaki sodelujočih šol

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf

Ljubljana oktober 2020

www.turisticna-zveza.si

4 3 2 1

Panorama Žužemberka, Eva Pršina

Pogled z mostu čez Radovno v Krnici, Katja Podbevšek

Čreda ovac na Toscu, Anita Balas

Avanture brez cenzure

– poletni nagradni

fotografski natečaj

Mladinska sekcija Turistične zveze Slovenije je v začetku poletja

vse mlade in mlade po srcu povabila k sodelovanju v poletni

nagradni akciji. Z njo smo poskušali vse ljubitelje potepanj po naši

prelepi domovini spodbuditi, naj nam pošljejo fotografije manj

znanih kotičkov Slovenije, ki smo jih objavljali na profilu Turistične

zveze Slovenije na facebooku.

Konec avgusta je komisija Mladinske sekcije izbrala tri nagrajence:

Najbolj je podmladek Turistične zveze Slovenije prepričala

panorama Žužemberka, ki jo je prispevala Eva Pršina. Zanjo je

bila nagrajena z dvema vstopnicama za obisk Planinske jame,

največje vodne jame v Sloveniji.

Druga nagrada je pripadla Katji Podbevšek za fotografijo

kolesarskega izleta v dolino Radovne, za katero je prejela dve

karti za supanje in vožnjo z električnim gorskim kolesom za dve

osebi na jezeru Jasna.

S fotografijo ovčk na Toscu si je tretjo nagrado prislužila Anita

Balas, ki je prejela družinsko vstopnico za obisk Notranjskega

muzeja.

Nagrajencem izrekamo iskrene čestitke, za poslane fotografije pa

se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v akciji. Pokazala je, da smo

Slovenci narod, ki obožuje gore in aktivni oddih, saj smo prejeli

daleč največ fotografij z gorsko tematiko.

Festival naj bo 2020

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?