Učilna zidana L03Š01

21. številka šolskega časopisa

SEPTEMBER 2020

GLASILO OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE

KAZALO VSEBINE

UVODNA BESEDA

RAVNATELJEVA BESEDA

OBČUTKI OB ZAČETKU ŠOLE

MOJE POLETNE POČITNICE

SPREJEM PRVOŠOLCEV

PRVOŠOLEC V 1. C

PSIHOLOGOVA BESEDA

ŠOLSKA PESEM

MALE SIVE CELICE

MOJE ŽIVALICE

MLADI DEKLAMATORJI

EKOŠOLSKA NOVIČKA

MOJA ŠOLA V NARAVI

ANKARAN

VELIKI LEŠČUR

NAŠA SLASTNA PICA

PRED 100-TIMI LETI

IGRAM SE Z BESEDO "ROK"

ZAKAJ JE DOBRO BRATI

OBISK MINISTRICE NA ŠOLI

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI

USTVARJALCI ČASOPISA

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

…………………………………

3

4

6

10

14

15

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

32

35

2


3


Upam, da še vsi veste, da smo pred dvema letoma »povili« mesečni

šolski časopis Učilna zidana. Zanj je odgovorna učiteljica Maja, ki svoje

delo opravlja odlično, in časopis je v teh letih pridobil že pravo obliko.

Gotovo je to nekaj zelo vrednega za šolo in dogajanje v njej, saj se

lahko vsak, res vsak od vas, v njem najde oz. v časopisu najde

kakšno uporabno informacijo … Vsak od vas v šoli sodeluje pri mnogih

aktivnostih, vsak od vas ima po pouku gotovo kakšen hobi, o katerem

lahko zapiše kakšno besedo. Vabim vas, da ste pri oblikovanju

časopisa aktivni, da bo le-ta vaš odraz in da bodo vsebine v časopisu

po vaši meri … Na koncu je vedno zaključek enostaven – časopis je

vreden toliko, kolikor je pač bran. Seveda si kot ravnatelj želim, da je

bran tako v šoli, kot tudi doma, kjer lahko skupaj s starši preko spleta

podoživite marsikak dogodek oziroma pridobite informacijo.

Letos vladajo v šolski stavbi posebni ukrepi. Vsi smo močno

zaznamovani s »koronakrizo« in vsi moramo potrpeti, da bo spet

nekoč tako, kot je že bilo. Verjamem, da vam ni lahko, nikomur med

vami, ko morate vse odmore preživljati v učilnici, a vse je z namenom, da

le čimdlje zdržimo v šoli, po možnosti do konca šolskega leta in ne pride

do zapiranj šol, saj sami veste, da je to najslabša možna rešitev. A

mogoče je sedaj še toliko več časa, da prebirate šolski časopis, ki je v

vsaki učilnici. Lani smo vpeljali novost, da smo v vse učilnice namestili

stojalo, kjer se bodo ti časopisi shranjevali z namenom, da si kaj

preberete. Naj bo to še toliko bolj izkoriščeno letos. Časopis je seveda

tudi na spletni strani in ga lahko berete na svojih pametnih napravah,

predvsem pa skoznje pokažete prijateljem, staršem, starim staršem in

znancem, kaj vse se danes v šoli dogaja. Verjemite, da jih take stvari

nadvse zanimajo, pa tudi vam bo v ponos, ko boste pokazali, kaj ste

recimo napisali vi. Zato res še enkrat vabljeni VSI za sodelovanje pri

časopisu. Tu pa res lahko prav vsak prispeva kaj zanimivega. Tako

kot smo vzpostavili že v prvem letu obstoja časopisa, sta na obeh stavbah

dve skrinjici, na katerih piše Vprašanja ravnatelju. Ti skrinjici nista zato,

da zgledata lepi, temveč sta namenjeni, da me preko njiju lahko

4


vprašate vse, kar vas zanima, veseli ali pa jezi … Lahko kaj pohvalite

ali predlagate, lahko kaj pokritizirate in seveda se lahko tudi pritožite …

To je vaš prostor, kjer ste lahko anonimni ali pa se ob vprašanju

podpišete. Vse je narejeno z namenom, da vsak dobi odgovor na tisto,

kar ga zanima ali pa bremeni. Posledično pa potem lahko na podlagi

vsega izboljšujemo šolo, v kateri vsi preživimo veliko časa … Čeprav

verjamem, da smo sooblikovali dobro šolo, je vedno še veliko možnosti

za razvoj in izboljšave. Za vse to pa se je potrebno pogovarjati, poslušati

in sodelovati.

Torej dragi učenci in učenke … Za nami je prvi mesec pouka. Mnogi v

Sloveniji so bili skeptični, da itak ne bo šlo, a gre … dan za dnem, teden

za tednom in mesec za mesecem … Mi smo tisti, ki si z upoštevanjem

varnostnih ukrepov pišemo vsak nov dan. Zaradi tega vsi učitelji tako

skrbno nadzorujemo, da nosite maske po hodnikih … Ne delamo to zase,

temveč delamo to za vse nas v Kočevju, da bi lahko čimdlje ostali »oaza«

z malo okužbami. Kakorkoli v življenju obračate, vedno boste prišli do

spoznanja, da je zdravje tisto, ki je najpomembneje … Vse drugo si

lahko vsak od nas z voljo in trudom pribori. Prav zaradi tega moramo biti

do te vrednote še toliko bolj spoštljivi in razumevajoči vsi, ko je to v rokah

skupnosti, kot je trenutno. Vsem želim uspešno šolsko leto, ki naj ga

zaznamujejo predvsem lepi in nepozabni dogodki, na katere se boste še

kako radi spomnili, ko boste starejši … Šolsko leto 2020/2021 bo

nedvomno posebno po marsičem in potrudite se, da bodo spomini nanj

res lepi.

ravnatelj Peter Pirc

5


Učenci 6. C razreda so se preselili iz pritličja šole eno nadstropje višje, a

zaradi izrednih ukrepov niso občutili tistega posebnega vznemirjenja, ki

ga vsako leto doživijo šestošolci ob prejemu ključev svoje omarice

oziroma ko se lahko po vsaki uri selijo iz razreda v razred. Ne, to leto je

drugače. Vedno so v eni učilnici in trenutno so v razredih še obuti. Na

hodnik pa smejo le z masko.

Kako so preživeli počitnice in kakšni so njihovi občutki ob začetku

šolskega leta, pa lahko preberete v spodnjih vrsticah.

Zelo sem se imel dobro na počitnicah,

saj sem bil na morju. Tudi prvi

šolski dan je bil odličen.

Rok Jalovec Pertot

Počitnice so bile super. Na šoli me

najbolj motijo maske, razdalja in spraševanja.

Všeč mi je, da spet vidim

sošolce. In komaj čakam naslednje

počitnice. Timotei Patafta

Na počitnicah sem se imel super. Za

prvi šolski dan sem se imel zelo dobro,

ker sem spoznal nove učiteljice. Najbolj

mi je všeč nova učilnica, ni mi pa

všeč, da moramo nositi maske po

hodniku in po šoli. Tej Vidmar

Med počitnicami sem se imel skrajno lepo, saj sem lahko odmislil šolo.

Malo sem žalosten, ker se je zabava tako hitro končala. Vendar se pa

vseeno veselim novih podvigov, novega znanja in sošolcev. Upam, da bo

tudi to šolsko leto uspešno. Tjaš Tomc

6


Zjutraj sem se težko zbudila, saj sem bila navajena na pozno vstajanje.

Bila sem malce živčna, vendar sem se veselila, da bom spet s sošolci in

s sošolkami skupaj v šolskih klopeh. Prvi šolski dan je minil odlično,

seveda pa bom pogrešala morje, bazene ter izlete. Eva Kuk

Na začetku počitnic smo šli na morje. Nato smo bili doma, hodili smo na

jezero in na Kolpo. Nakupili smo šolske potrebščine. Za en teden pa smo

tudi odšli na počitnice k babici in dediju v Sevnico. Potem smo šli spet na

morje in za konec počitnic še z babico in dedijem v Prekmurje. Zadnji

vikend sva z mamico vse pripravili za novo šolsko leto. Ko se je začela

šola, sem bila vesela, ampak tudi malo nervozna, in zanimalo me je, kako

bo vse skupaj potekalo. Bilo je odlično. Neli Horvat

Med počitnicami mi je bilo zelo dolgčas, ker nisem videl veliko sošolcev.

Preden sem šel v razred, sem bil zelo srečen, da jih bom spet videl. Sedaj

se veliko družimo in igramo. Vid Levstik

Na počitnicah je bilo odlično.

Z družino smo se odpravili

na morje. Preden smo odšli,

se je zgodilo veliko lepih

stvari. Moja sestra in moj

očka sta imela rojstni dan,

zelo smo se zabavali. Potem

pa je nekaj dni po tem imel

rojstni dan Liam, ki je dopolnil

eno leto in se je tudi on

zabaval, čeprav se ni zavedal,

kaj se dogaja. Prišel je čas pakiranja, saj smo zjutraj odšli. Nisem

mogla zaspati od sreče. Ko smo prispeli, smo se odpravili v mesto. Pet

dni je zelo hitro minilo. Čez dva tedna pa je zazvonila budilka in bila sem

vesela, da bom videla sošolce in nove učitelje. Tia Bartol

Bili smo na morju, zelo sem užival. Šli smo tudi v toplice. Ko se je začela

šola, sem bil žalosten in maske mi sploh niso všeč. Sploh ne v šoli.

Aljaž Kersnič

7


Počitnice so zame kar hitro minile, ampak sem vseeno vesela, da smo se

vrnili v šolske klopi. Malo sem razočarana, ker se ne moremo seliti iz

razreda v razred in ker nimamo šolskih omaric. Učiteljice so zelo prijazne

in upam, da bom dobro opravila to šolsko leto. Klara Gabrovšek

Ko sem prišel v šolo, sem bil zelo vesel, a tudi zaskrbljen. Vesel sem bil,

ker sem po dolgem času spet v šoli, zaskrbljen pa sem bil, ker nisem

vedel, katere učitelje bom imel. Gal Oren

Med počitnicami smo najprej odpotovali in sem se spekel, da sem imel

mehurje, in to velike, moj brat tudi, ampak manj. Adnan Beganović

Komaj sem čakala šolo, saj sem se veselila, da se bom spet nekaj novega

naučila, spoznala nove učitelje in videla prijateljice. Ko sem prvi dan prišla

v avlo, nisem vedela, kam moram iti, pa sem vprašala ravnatelja in me je

odpeljal do učilnice. Sara Tepšić

Med počitnicami sem šel prvič v Prekmurje in bilo je super. Ko smo se

vrnili, smo šli velikokrat na jezero. Šel sem tudi na Kolpo. Bila je hladna

voda, ampak je bilo lepo. Aleksandar Panić

Poletje je zame zelo hitro minilo, ampak sem vseeno vesela, ker sem spet

v šolskih klopeh. Malo sem sicer razočarana, ker nismo dobili omaric in

se ne selimo iz razreda v razred. Učitelji so prijazni in upam, da bom dobro

opravila šolsko leto. Eva Gabrovšek

Imel sem se dobro. S prijatelji smo se veliko družili. Vsak dan smo šli na

kmečki turizem v Prekmurje. Obiskali smo Mursko Soboto, Lendavo,

Maribor in Celje. Videl sem vse njihove stadione. Gal Arko

Letošnje šolsko leto se je začelo nekoliko drugače. Šolski prag smo

prestopili z maskami na obrazu. Najbolj zanimivo pa je, da po šoli hodimo

kar v čevljih, namesto da smo obuti v copate. Letos bi morali dobiti

gardeobne omarice, vendar jih zaradi varnostnih ukrepov nismo.

Maša Vuk

8


Ker je bil konec lanskega šolskega leta zelo čuden, sem se kar malo bal,

kakšen bo letošnji začetek. Vendar pa sem kljub temu preživel lepe

počitnice. Z družino smo bili trikrat na morju, ko sem bil doma, sem veliko

časa preživel v skate parku s prijatelji. Kljub negotovosti na začetku pouka

sem bil kar zadovoljen in upam, da ostane vsaj tako ali bolje.

Juš Kovačič

Med počitnicami sem se imela zelo lepo. Bila sem na morju, dokler niso

uvedli karantene, nato pa sem se doma zabavala v jezeru, v svojem

bazenu in na Kolpi. Počela sem veliko zabavnih stvari s prijatelji,

sestričnami, bratrancem in sestrico, seveda pa tudi s svojima mucama.

Ko pa so počitnice minile, me je bilo ob prvem šolskem dnevu malo strah,

kako bo, ampak je vse v redu in sem zelo vesela. Komaj čakam

nadaljevanje. Lana Vegi

9


Tudi 7. C je doživel marsikaj zanimivega med

počitnicami. Za dolgčas namreč sploh ni bilo

časa:

Med počitnicami sem se imel lepo in sem užival.

Bili smo na Krku v Malenski. Velikokrat sem bil v

toplicah, na jezerih … Dva tedna sem bil pri

babici. Veliko smo hodili po hribih.

Mihael Lijepić

Bil sem na morju, na jezeru in na Kolpi. Prespal

sem pri Roku, ki je moj najboljši prijatelj. Živi v

Ribnici. Večkrat sem se vozil s kolesom in se

prvič spustil po progi Zmaj, ki se nahaja v Dolgi

vasi pri Kočevju. Bor Potisk

Ko so se počitnice ravno začele, smo se jaz in moja družina odpravili na

morje. Odšli smo v Šilo na otok Krk. Po vrnitvi v Kočevje sem se veliko

družil s prijatelji. Za konec smo se z družino odpravili še na Roglo. Tako

so se končale moje počitnice in spet je tu šola. Aljaž Hočevar

Z začetkom julija smo odšli na morje v Biograd na moru. Tam se ni nič

posebnega dogajalo, razen tega, da je bilo veliko manj ljudi kot prejšnje

leto. Zaradi koronavirusa so bile te počitnice dolgočasne, po eni strani tudi

žalostne, ker gremo vsako leto z začetkom avgusta v Bosno, to leto pa

ne. V Bosni imamo sorodnike, ki jih zdaj ne bomo videli eno leto. Zato sem

vsaj videla teto in svoji dve sestrični, ki so nas obiskale. V Sloveniji so

prespale tri noči, prišle pa so iz Nemčije. Nato smo skupaj obiskali

slovensko obalo, naslednji dan pa smo šli v Dolenjske Toplice in tudi v

nov trgovski center Aleja v Šiški v Ljubljani. Po eni strani so te počitnice

le bile zanimive. Adelina Džafić

Bil sem v termah Olimija, kopal sem se na jezeru in v Kolpi, igral sem

igrice in se zabaval s telefonom. Danijel Cilenšek

10


Med svojimi počitnicami sem obiskala veliko krajev. Bili smo v Prekmurju

in uživali v toplicah. Veliko smo kolesarili in hodili na jezero. Obiskali smo

Bloško jezero, kampirali s prijatelji in bili na raftu po Kolpi. Ostalo sem pa

preživela doma s prijateljicami in družino. Andrea Panić

Poletne počitnice, ki so se pravkar končale, so

hitro minile, vendar so bile vseeno zelo lepe.

Dosti časa smo preživeli na morju, k nam so prišli

prijatelji. Ker je bila voda zelo topla, smo veliko

plavali, zvečer pa smo igrali odbojko. Veliko časa

sem preživela tudi z družino in prijatelji. Proti

koncu počitnic pa smo šli na izlet na Roglo. Tam

smo veliko hodili. Bilo je zelo zanimivo in poučno.

Čeprav se je spet začelo novo šolsko leto in s

tem tudi veliko učenja, se veselim ponovnega

druženja s prijateljicami.

Ela Hočevar

Bil sem na Kolpi, na Bledu, v Bohinju in v Pomurju. Potem pa sem šel še

na morje in še en teden na Kolpo. Luka Rogale

Moje počitnice so se začele tako, da me je botra peljala na Bled. Tam smo

si ogledali grad, po ogledu smo se odpravili v Kranjsko Goro. Tam smo

planinarili in se sprehajali po mostu, najpomembnejše pa je, da smo dobro

jedli. Začetek avgusta smo se odločili, da gremo v Prekmurje v vas

Tešenovci. Tam smo si vsak dan ogledali novo znamenitost, kot so tropski

vrt, grad na Goričkem in vulkanijo. Prebivali smo na kmetiji, ki je imela

svojo čokoladnico, zato smo si, preden smo odšli, nabrali čokolade.

Prejšnji teden, pred začetkom šole, smo odšli v Celje. Tam smo si ogledali

vesoljski muzej v Vitanjah. Po ogledu smo si ogledali še celjski grad in

uživali v razgledu z njega. Nato nas je ujel dež in smo odšli domov. Zadnji

teden sem se večino pripravljala na šolo (kupila torbo, zvezke,

potrebščine in oblačila). To so mi bile zelo dobre počitnice in sem zelo

uživala. Iva Žgajnar

11


Najprej smo šli v hotel Ajda, ki je v Murski Soboti. Zraven so bile Terme

3000. Imeli smo prost vstop. V hotelu je bilo zanimivo. Na bazenih smo

uživali. Očetu se je po spustu v vodo zamašilo desno uho. Drugi dan ga

je tako motilo, da je šel k zdravniku. Sobo smo imeli v 3. nadstropju. Morali

smo imeti maske, ko smo šli iz nje. Ko smo prišli domov, je zajčica Lili

smrdela in je bila jezna, ker nas ni bilo. Trikrat smo šli še v Koper in

velikokrat v Ljubljano. Bile so lepe počitnice. Sara Đurić

Zaradi epidemije imam zelo čuden občutek v šoli. Maske, razkužilo na

vsakem vogalu. Šesti razred je poln skrivnosti, na primer, kdo bo naš novi

učitelj, ali bo šesti razred pretežek ... Meta Štimec

Za začetek počitnic smo šli v Terme 3000, hotel Ajda. Bilo je moderno in

lepo. Naša soba je bila v 3. nadstropju in bila je kar velika. Bilo je zelo

veliko toboganov. In ko se je spustil oči, se mu je voda nabrala v desnem

ušesu. Ker naslednji dan ni nič slišal, smo morali na urgenco. Vse je bilo

v redu. Tam smo bili štiri dni. Mislim, da sem podrla rekord v spuščanju

po toboganih. Ko smo prišli domov, je bila naša zajčica Lili zelo jezna, ker

nas ni bilo dolgo. Bili smo tudi v Kopru za en dan. Seveda pa smo bili tudi

na jezeru. Lana Đurić

Preden sem odšla na morje, sem šla ven

s svojo prijateljico Jasmino in sva se

vozili s skiroji. Ko je prišel dan, da

odidem na morje, sem bila žalostna, ker

je ne bom videla. Na koncu mi ni bilo žal,

ker sem šla na morje, ker sem se imela

dobro s svojimi starši in sestro. Podnevi

smo se kopali, potapljali in skakali s

pomola. Zvečer smo hodili v mesto.

Tako se je zabava končala in prišel je

dan, ko smo morali domov. Doma sem

takoj poklicala Jasmino in odšli sva skupaj

ven.

Alina Ibrahimović

12


Bil sem sedem dni v apartmaju na morju v Portorožu in v Ankaranu, na

pokopališču školjk. Iskal sem školjke, plaval in se potapljal. Nejc Repar

Letos so bile kar čudne počitnice zaradi korone (Covid-19). Začetek je bil

kar dober, ker sva se jaz in Alina srečavali in sva hodili. Po navadi je to

bilo po 15. uri. Dobivali sva se ali pred njenim ali pred mojim blokom.

Peljali sva se s skiroji, rolali, kolesarili in pa vozili z električno rolko. Prišel

je čas, ko je Alina šla na morje, jaz pa v Čateške toplice. Bilo nam je lepo

in bili smo sami. Četrti dan smo imeli žar. Zatem smo šli še mi na morje v

Crikvenico, za nami pa so prišli še bratranci in sestrične. Z njimi sem se

kopala. Jaz in moja sestrična Sejma sva odšli na padalo na vodi. Imeli sva

se lepo, na začetku je bilo strašno, ampak kmalu sva se začeli smejati. Z

zraka se je vse videlo, tudi vse smeti, ki so bile v vodi (vložki, vrečke,

plastenke …) Res je izgledalo ogabno. Vsak večer smo bili v mestu, kjer

sem si kupila vse, kar sem si zaželela. In prišel je dan, ko smo morali

domov. Alina me je takoj poklicala, da greva ven, in tudi kar takoj sva šli.

Med tem sem šla kupovat za šolo, česar sem bila zelo vesela. In naenkrat

se je kar začela šola. Jasmina Mušić

Fotografije (katamaran, galeb, marina, čolna): Maja Gole Premrl

13


Otroci, ki so pred kratkim še

brezskrbno uživali v vrtcu ali v

objemu domačega okolja, so

1. 9. 2020 drobnih, a odločnih

korakov ter nasmejanih obrazov

zakorakali v svet odraščanja

in učenja. V Osnovno šolo

Zbora odposlancev Kočevje je

letos vstopilo 57 prvošolčkov.

Otroci so si ob različnih urah po razredih in s starši v šolski telovadnici

ogledali kratek kulturni program, ki so ga za njih pripravili učenci petega

razreda pod mentorstvom Maruše Mlekuž in Tine Stopar, učenci

otroškega pevskega zbora Vrtiljak z zborovodkinjo Mojco Hribar Osmak

in zaposleni iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. Slednji so učence

razveselili z lutkovno igrico V deželi Kačariji – Šola. Seveda jih je nagovoril

tudi ravnatelj šole g. Peter Pirc in jim zaželel uspešno in srečno pot na

poti šolanja. Njegovim besedam sta se pridružila še župan Občine

Kočevje dr. Vladimir Prebilič ter šolska psihologinja Zarja Golouh.

Po končanem kulturnem programu

so otroci v spremstvu učiteljic odšli

v matične učilnice, kjer so spoznali

nove sošolke, sošolce in učiteljici.

Ta dan so s svečano podelitvijo

rumenih rutic otroci dobili nov njim

zelo pomemben naziv šolar/-ka.

Čas je hitro tekel in že se je bilo

treba posloviti. Z različnimi občutki in vtisi so zaključili prvi šolski dan in

nasmejani z drobnimi darilci odkorakali s svojimi starši proti domu. Sedaj

je pred njimi še mnogo šolskih dni, mi pa jim želimo, da jim bodo le-ti

prijetni, polni novih izzivov, izkušenj in spoznanj.

Besedilo in foto: Tina Stopar

14


Čas hitro beži in že mesec dni je minilo, odkar so

si na prvi šolski dan otroci prvošolci ogledali

lutkovno predstavo, dobili rutke, spoznali svoji

učiteljici in nove prijatelje, s katerimi bodo preživeli

poučne, zanimive in upava tudi vesele šolske dni.

Meseca septembra smo se v šoli veliko naučili:

kako se uredi šolske potrebščine in pripravi na

šolsko delo, kaj pomenijo piktogrami v delovnem

zvezku, opazovali in iskali smo razlike in podobnosti

med nami, se veliko pogovarjali o pomenu

vljudnosti, upoštevanju pravil, se orientirali na listu

in v prostoru, spoznali nove pesmice, izštevanke,

igrali z Orffovimi glasbili, povedali osnovne podatke

o sebi, naši šoli, našteli delavce šole in šolske

prostore … Otroci so tudi spoznali nekaj delavcev na naši šoli. Prvi šolski

dan jih je nagovoril gospod ravnatelj. Na vprašanje, zakaj imamo na šoli

ravnatelja, so odgovarjali: da nas čuva, da se pogovarja z nami, upravlja

našo šolo, če te kdo udari, greš k ravnatelju.

Foto: Katja Gole Pucelj

15


Kaj pa otroci pravijo o tem, kako se počutijo na šoli oz. kaj najraje

delajo?

Alexei, Denis, Slaviša: Všeč so mi

avti in kocke.

Lovro: Všeč mi je semafor, na

katerem se premikajo ščipalke.

Zal, Anna: Všeč mi je bilo, ko smo

praznovali rojstni dan.

Vita: Všeč mi je, kako se učiteljice

obnašajo. Rada se igram z različnimi

igračami, rišem, barvam, rešujem

naloge, hodim na sprehode. Všeč mi

je, da imam dobre prijatelje.

Inty: V šoli se počutim odlično. Rada

se igram s sošolkami in učiteljicami.

Oto: Rad igram na inštrumente.

Maruša: Všeč mi je hišica počutja, ki

smo jo naredili.

Emina: Všeč mi je bilo, ko smo v

barvo dali roko in jo pritisnili na papir.

Hana: V šoli mi je všeč, da imamo

velik koledar. Vsak dan označimo

datum in vreme.

Foto: Katja Gole Pucelj

Mark, Emrah: Všeč mi je, da imamo veliko igrač. Vsi se radi igramo.

Nika: Všeč mi je, ko poveš knjigo za bralno značko in prileti čebelica na

čebelnjak.

Naja: Rada se igram z lego kockami, rišem srčke, se igram s Hano in

lutkami.

Amadej: V šoli je dobro. Rad se igram.

Žiga: Rad barvam in se igram.

Marko: V šoli sem rad. Komaj čakam, da se učimo pisati črke.

Mak: Rad rišem s kredami.

Učiteljici: Katja Gole Pucelj in Mirjam Kosten

16


Še lanski 1. september oz. zadnji dnevi avgusta so bili enaki ali podobni

vsem prejšnjim, odkar pomnimo. Zdelo se je, da ti dnevi drugačni niti ne

morejo biti. Nakupovanje delovnih zvezkov in manjkajočih potrebščin,

razmišljanje o zgodnjem vstajanju, sprejem prvošolčkov, zadnje priprave,

oblika stresa, na katero smo bili že kar navajeni … Avgust 2020 pa je bil

precej drugačen. Začeli smo se spraševati, ali šola sploh bo, ali bo v obliki,

kot si jo želimo. Ni bila več tako samoumevna. In to pravzaprav sploh ni

tako slabo.

O šoli se je namreč začelo razmišljati na drugačen način kot v prejšnjih

koncih avgusta. Ne več kot o neki tovarni, ki otrokom polni še zadnje

kotičke njihovega trdega diska, ki samo krade popoldanski prosti čas z

domačimi nalogami, otroke ukaluplja ter ne dopušča ustvarjalnosti. Ne,

letos je na srečo malo drugače. Več je govora o vzgojni vlogi šole in pa o

socializaciji. Saj (spomnite se aprila in maja in »koronskega« učenja na

daljavo) računalnik lahko naredi veliko za nas in otroke, ne zmore pa

pogledati v oči, ne zmore empatije, ne zmore motivirati z eno kretnjo ali

pomežikom, ne zna potolažiti, predvsem pa ne zna poslušati s srcem …

Veliko mu manjka tega, kar premoremo ljudje, ko smo skupaj. V ospredju

so sedaj končno tudi vrednote in veščine, ki se v veliki meri oblikujejo in

krepijo v šoli – empatija, altruizem in skrb za sočloveka, sodelovanje, tudi

pozitivna naravnanost do sveta in še mnogo drugih.

Še vedno smo v šoli in vsi upamo, da tako tudi ostane. Z velikim veseljem

opažam, da kljub bombardiranju medijev z raznoraznimi informacijami o

nošenju mask in teorijami zarote, naši učenci, učitelji in starši premorete

toliko širine in skrbi za drug drugega, da ni skoraj nikogar, ki bi šel tu po

svoje, se pretirano upiral ter ne bi spoštoval dogovorov. Vsi imamo svoje

mnenje o trenutni situaciji, o marsičem dvomimo in to je popolnoma

normalno. Kar pa nas dela velike, je to, da kljub temu znamo stopiti skupaj

in za dobro sočloveka delamo in prispevamo vse, čeprav to ni najbolj

prijetno. Učenci se za skupno dobro odrekate marsičemu in res upam, da

se vam to nekoč v vsem lepem tudi povrne. Ostanite veliki in zdravi!

Psiholog: Peter Gradišar

17


Andreja Pogorelec Šenk:

ŠOLSKA

Že je september

in spet je hladno.

Naši učenci

pa v šolo gredo.

Eni veseli so,

drugi pa ne.

Raje bi zjutraj

naspali se še.

Šola pa pravi:

Dovolj je bilo!

Zdaj sem naspana,

živahno naj bo!

Šola ni šola,

če sama stoji.

Šola je šola,

če v njej ste vi vsi.

18


»Veliko novega in žal nekaj tudi

starega« bi se glasil povzetek

letošnjega predtekmovanja v Malih

sivih celicah. Pa pojdimo po vrsti.

Covid-19 je poskrbel za novosti.

Pisni del predtekmovanja je tako

potekal na matičnih šolah, preko

računalnika. Na naši šoli smo prijavili

dve ekipi. Prvo so sestavljali:

Sara Pucelj, Nejc Oman in Gašper

Aljaž. Drugo pa: Mila Šteblaj (nadomestila

je Nano Majo Hribar, ki je zbolela), Kaja Jerbič in Miha Car. 15. 9.

2020 ob 14.00 so vsi tekmovalci v Sloveniji odprli svoje elektronske teste

in se zapodili v vprašanja, ki so bila zelo raznolika in so zahtevala veliko

širine in različnih pristopov. Novost so bile tudi maske, ki jih je bilo med

reševanjem potrebno nositi. Enodnevno čakanje in rezultati so bili tu.

Drugi ekipi kljub lepem številu točk ni uspelo priti med 8 najboljših ekip,

prvi ekipa pa je bila zelo uspešna. Po številu točk so zasedli 3. mesto in

se tako uvrstili na ustni del tekmovanja v Novem mestu.

Tukaj pa iz novosti prehajamo na del, ki nam je že znan, in upamo, da ne

postane tradicija. Sara, Nejc in Gašper so na pisnem delu torej dosegli

super rezultat. Zato smo se 22. 9. 2020 odpeljali v Novo mesto, na OŠ

Center, kjer so se naši predstavniki pomerili s kolegi z OŠ Leskovec pri

Krškem. Zaradi boljšega pisnega dela so v ustni del prenesli 3 točke

prednosti. Odgovarjati (zopet v maskah) je bilo potrebno na 4 vprašanja,

vsako je prineslo 4 točke. Do vključno 3. vprašanja sta obe ekipi odgovorili

pravilno, zadnje vprašanje je bilo tako odločilno. Nasprotna ekipa odgovori

pravilno, naša je pod pritiskom. Dobijo malce dvoumno vprašanje in tu

preidemo na, nam že znan, del, kjer se zgodi napaka. In zopet nas le ena

točka loči od uvrstitve na televizijsko oddajo … V zadnjih štirih letih nam

19


je enkrat manjkala ena točka

do uvrstitve na ustni del,

kar trikrat pa smo tudi

zaradi ene same točke

ostali brez uvrstitve na TVoddajo.

Razočaranje je bilo

seveda prisotno. A kmalu

smo zbrali misli, sprejeli

dejstva in se odločili, da

bomo delali naprej in drugo

leto skušali prekiniti »urok«

zadnjih let.

Foto: Peter Gradišar

Za prikazano znanje in trud čestitam prav vsem tekmovalcem!

Mentor: Peter Gradišar

PIKA je črne, oranžne in

malo rjave barve. Je

nagajiva, rada spi in se

boža. LILI je bele barve,

je zelo pridna in tudi ona

se rada boža. AZRAJEL

je bil oranžen, tudi on se

je rad božal in bil priden.

A na žalost je že poginil.

Nekaj pa imajo le

skupnega, vsi se radi

igrajo, lovijo miši, ptiče

in druge žuželke.

Lana Vegi, 6. C

20


Učenki Ajna in Gaja sta se pod vodstvom mentorice Maruše v petek, 18.

9. 2020, odzvali prijaznemu povabilu Občine Kočevje in se z rimami

"zapeljali" po prizorišču pri Knjižnici Kočevje. Pod skupnim naslovom

PESEM HOČE KRIŽIŠČE POSTATI sta učenki skupaj z učenci iz OŠ Ob

Rinži občinstvo z interpretativno deklamacijo popeljali v svet poezije.

Peljali so se skozi Križišče, drveli s Kočijo in z Miškom razgrajačem, na

poti spremljali Pogumno Lenko ter sedli z Noko na kolo. Nastopajoči so

svoje interpretacije odlično izvedli in tako prispevali delček v mozaiku

letošnjih dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti.

Foto in besedilo: Maruša Mlekuž

21


V nagradnem natečaju projekta Ekošole: Odpadkom dajemo novo

življenje, s katerim spodbujamo in ozaveščamo o ločevanju različnih vrst

odpadne embalaže, se je naša šola uvrstila na 1. mesto v Sloveniji. V

omenjenem natečaju so v preteklem šolskem letu z učenci 6. C razreda

in 9. razredov ter s Komunalo Kočevje sodelovale učiteljice Tatjana, Neža

in Andrejka. Iskrene čestitke vsem sodelujočim!

Neža Sedej

22


V tednu od 14. 9. do 18. 9. smo šli učenci 6. razreda v dolgo pričakovano

šolo v naravi v Ankaran. Ko smo po dolgi vožnji prispeli, smo odložili

kovčke in odšli pogledat plažo ter bazen. Prebivali smo v hiškah.

razpakirali smo se in odšli na kosilo. Zatem smo se hitro preoblekli in odšli

na bazen, kjer smo morali pokazati svoje znanje v plavanju. Po plavanju

smo se stuširali, se preoblekli in počasi je bil čas za spanje.

Naslednji dan smo se oblekli, umili in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo bili

dve uri prosti. Nato smo se zbrali, se razdelili v skupine, jaz sem bila pri

učiteljici Marini. Zopet smo se v bazenu zabavali in veliko plavali. Po kosilu

smo imeli počitek, nato pa smo spet odšli na bazen, juhej. Po večerji smo

si privoščil sladoled in gledali odbojko. Po napornem dnevu pa je sledilo

zasluženo spanje.

Tako smo vsak dan plavali v bazenu, z učiteljem Aljošem pa smo plavali

tudi v morju. Peš smo odšli na Debeli rtič, kjer smo v mivki nabirali

školjke. V četrtek smo še imeli tekmovanje v plavanju, v petek pa smo se

spakirali, pospravili in odšli domov. Ta šola v naravi mi bo še dolgo ostala

v lepem spominu.

Lana Vegi, 6. C

Foto: Zarja Golouh

23


Kljub temu da nam je v prejšnjem šolskem letu karantena preprečila

izvedbo šole v naravi, učencev 5. razreda nismo želeli prikrajšati za teden

učenja plavanja in uživanja na slovenski obali. Zato smo se v ponedeljek,

14. 9. 2020, z letošnjimi šestošolci odpravili v Ankaran.

Prvi dan so učenci pokazali svoje plavalne sposobnosti in z njimi navdušili

učitelje. V letošnjem letu namreč med njimi ni bilo niti enega neplavalca!

Tekom tedna so v manjših skupinah pod budnim očesom učiteljev za

športno vzgojo spoznavali in izboljševali različne plavalne tehnike in

izkazalo se je, da je učenje plavanja lahko prav zabavno. Ob koncu tedna

so si vsi plavalci zaslužili diplomo za zlatega, srebrnega ali bronastega

delfinčka.

V šoli v naravi pa nismo le plavali. Odpravili smo se na sprehod do

razgledne točke, od koder se vidi Trst, na igrišča za nogomet in odbojko,

kjer smo v mivki našli tudi kar nekaj majhnih školjk, in do Debelega rtiča,

kjer so fantje in dekleta lahko plavali in se igrali razne športne igre. Ko je

bil čas za spanje, ni bilo nobenih težav – vsi smo od utrujenosti hitro

zaspali.

Foto: Zarja Golouh

Vzdušje je bilo skozi ves teden

razigrano in prijateljsko, dolgčas

ni bilo prav nikomur. Spoznali

smo nove prijatelje in prijateljice,

se še bolj povezali s tistimi, ki

smo jih poznali od prej, ter

uživali v prijetnih pogovorih in

dobri družbi. Mislim, da se lahko

vsi strinjamo, da nam bo ta

septembrski teden ostal v lepem

spominu.

Zarja Golouh

24


V letošnji šoli v naravi v Ankaranu, ki smo se jo udeležili s šestošolci, smo

spoznali različne rastline in živali, ki jih lahko srečamo na slovenski obali.

Ena izmed živali, ki so jo našli otroci, je bil leščur. Od njega je sicer ostala

le lupina, vendar so takoj opazili, da je bil včasih prav lepa žival. Kaj pa

sploh je leščur? Veliki leščur je morska školjka, ki zraste v dolžino do 90

cm, v redkejših primerih celo več. Najdemo ga v plitvih vodah Jadranskega

morja. Živi na mehkem morskem dnu (torej v mivki ali blatu). Vanj

se zasidra s posebnimi nitmi, ki so zelo tanke, a hkrati zelo močne in mu

omogočajo, da ostane pritrjen na morsko dno. Tako živi do starosti okoli

27 let. V tem času preceja morsko vodo, iz katere pridobiva hrano –

plankton. Že v času leščurjevega življenja se na njegovo lupino pogosto

naselijo različne morske živali in rastline. Tudi ko leščur pogine, je njegova

lupina koristna – vanjo se lahko naselijo majhne ribice, rakovice ali

nekatere vrste kozic. Ljudje so leščurje včasih uporabljali za hrano,

nabirali pa so tudi njihove lupine. Zaradi povečanega nabiranja in

onesnaženosti morij je bilo leščurjev vse manj. V prejšnjem stoletju je

vrsta pri nas skorajda izumrla, vendar v zadnjih letih število leščurjev

ponovno narašča. Kljub temu je leščur še vedno na seznamu ogroženih

vrst, zaradi česar ga je v Sloveniji in na Hrvaškem prepovedano nabirati

in uničevati. Kazen za nabiranje

živih leščurjev ali njihovih lupin pri

nas lahko znaša 584 eur ali celo

do 5 let zapora! Zato najdene

lupine leščurja seveda nismo vzeli

s seboj, ampak smo jo vrnili tja,

kamor spada – na mehko dno

Jadranskega morja.

Zarja Golouh

Foto: Zarja Golouh

Viri:

Lipej, L. (2017). Velikani z morskih travnikov. Primorske novice. Pridobljeno z naslova:

http://www.primorske.si/plus/7--val/velikani-z-morskih-travnikov.

Turk, R. (2016). Leščurji vračajo udarec, človek pa z njimi nežno. Delo. Pridobljeno z naslova:

https://www.delo.si/novice/slovenija/lescurji-vracajo-udarec-clovek-pa-z-njimi-nezno.html.

25


NAŠA SLASTNA PICA

V gospodinjski učilnici smo učenci 5.

razredov, ki obiskujemo interesno

dejavnost Kuhajmo skupaj, zavihali

rokave, si temeljito umili roke in

zamesili ter spekli tri slastne pice v

dveh skupinah.

Tako je zadišalo po hodniku, da nas

je prišel pogledat tudi hišnik. A je bila

pica tako slastna, da smo jo pojedli

do zadnjega grižljaja in ni zanj ostal

niti košček. Obljubili smo si, da mu

naslednjič zagotovo prihranimo eno

kočevsko bombico.

Jasna Naglič Žagar

Foto: Jasna Naglič Žagar

26


ZGODOVINSKI

KOTIČEK

LETO 2020 JE NEKAJ POSEBNEGA IN SE BO

(OZIROMA SE JE ŽE) ZAPISALO PO ZANIMIVIH DOGODKIH:

– pandemija novega koronavirusa je zajela ves svet

– Republika Slovenija je zamenjala vlado

– namesto olimpijskih iger na Japonskem, ki so bile odpovedane zaradi

pandemije novega koronavirusa, se je Slovenija zapisala na svetovni

zemljevid na področju kolesarstva

– ZDA so na pragu novih predsedniški volitev …

KAJ PA SE JE POMEMBNEGA ZGODILO 100 LET NAZAJ ... LETA

1920?

– Tudi takrat se je svet spopadal s PANDEMIJO, ki so jo poimenovali

ŠPANSKA GRIPA VIRUSA H1N1, ki je pomorila med 50 IN 100

MILIJONOV ljudi po svetu. Nekateri zgodovinarji pa izkazujejo celo višje

številke. ŠPANSKA GRIPA SE NI ZAČELA V ŠPANIJI, ampak se tako

imenuje, ker so ljudje takrat lahko o tej bolezni izvedeli le iz španskih

NECENZURIRANIH medijih.

– Po koncu 1. SVETOVNE VOJNE so na pariški mirovni konferenci

podpisali mirovne pogodbe z državami poraženkami, CENTRALNIMI

SILAMI, ki so jih kaznovali s plačevanjem vojnih reparacij ali odvzemom

ozemlja. Tako so leta 1920 podpisali SEVREŠKO MIROVNO POGODBO

z Osmanskim cesarstvom in državami zmagovalkami (ANTANTNIMI

SILAMI) v francoskem mestu SEVRES, 10. 8. 1920. Posledično je

propadlo stoletno Turško cesarstvo in moderna turška država.

– TRIANONSKA POGODBA je bila podpisana 4. 6. 1920 v palači

TRIANON, blizu Versaillesa v Franciji. Z njo so določili tudi nastanek

Madžarske, kot jo poznamo danes.

27


– Tega leta so potekale OLIMPIJSKE IGRE V Antwerpnu v Belgiji. Zakaj

so bile nekaj posebnega? Bile so prve olimpijske igre, na katerih so izrekli

OLIMPIJSKO PRISEGO, razvili OLIMPIJSKO ZASTAVO in izpustili

golobice kot SIMBOLI MIRU.

Mateja Malnar

Vir: Wikipedia, Delo.si,

google slike

Iz Maroka je prišel Rok, ki je bil prvak v rokoborbi. V Kočevju je spoznal

Sproka, ki je zelo dobro igral rokomet. Imel je sestro Roksano,

strokovnjakinjo za živali. Doma je imela krokarja Filipa in majhnega

krokodila Rokija. Čez dan je bila hiša polna otrok, kateri so opazovali

hranjenje krokarja. Pri hranjenju je bila Roksana oblečena v majico z

dolgimi rokavi, na roki pa je imela rokavice, da je krokar ni poškodoval s

svojimi kremplji in kljunom. Ob večerih pa so se radi skupaj igrali tarok in

poslušali rokenrol.

Nik Bajt, 4. A

28


Tokrat pišem za vse tiste, ki se sprašujejo: ''Pa zakaj je treba brati?'' Nekoč je

živel racman, ki je požiral knjige. Ja, prav sem napisala. POŽIRAL JE KNJIGE!

V slikanici ga opisuje pisateljica Urša Krempel, ilustracije pa je naredil Jernej

Stritar. Torej si lahko predstavljamo racmana, ki je bil navdušen bralec knjig.

Rekli bi mu lahko tudi knjižni molj. A resnica ni taka. Racman, o katerem vam

pišem, ni prav nič rad bral, ker se mu je zdelo, da pač ne utegne in da je

premetavanje črk po papirju nepomembno in nezanimivo početje. Pa je naš

nevedni racmanček izvedel, da njegov pametni in uspešni sošolec požira knjige.

''Aha,'' si je rekel naš strokovnjak. ''To je torej skrivnost njegovih pravilnih

odgovorov pri zgodovini, geografiji, biologiji, slovenščini … Nič težjega.

Požiranje knjig!'' Ker je vendar tudi racman želel kaj vedeti in sodelovati v

živahnih pogovorih s sošolci, se je odločil, da se potrudi in začne s … s

požiranjem knjig. Pohitel je domov, si na kuhinjsko mizo položil knjigo za

matematiko, vilice in nož ter se lotil dela. Ugriznil je in se skremžil nad

neokusnim, pustim papirnatim zalogajem. Prvi grižljaj je pogoltnil, vse naslednje

pa si je izboljšal, saj je knjigo namazal s smetano. Res se je potrudil. Učbenik

za matematiko je bil v njegovem želodčku. Ponosno je hitel razlagati začudeni

mami, da bo gotovo kmalu postal uspešen znanstvenik in naj ga vpraša karkoli

o matematiki, saj zdaj vse to znanje obvlada. Mama je opazila racmanovo

zmoto. Razložila mu je, kako ''požira'' knjige njegov razgledani sošolec. Potem

pa sta se skupaj odpravila v knjižnico.

In zakaj se je to zgodilo? Preprosto zato, ker racman ni bral in zato ni poznal in

razumel določenih besednih zvez. Strokovnjaki bi rekli, da ni pismen. In kdaj je

človek pismen? Pismenost ni povezana le s poznavanjem abecede, s pisanjem

besed, stavkov, povedi. S pomočjo besed, ki jih poznamo, napišemo domačo

nalogo, dnevnik, pesem, SMS-sporočilo, vabilo na rojstni dan, lahko tudi roman.

In ko napisana besedila preberemo, jih razumemo in znamo razložiti, obnoviti,

kar smo prebrali, lahko rečemo, da smo pismeni. Racmanova nevednost je

smešna. A če bo vztrajal, redno obiskoval knjižnico in bral, bral, bral, se lahko

izkoplje iz nje. Žal pa je na svetu tako, da vsi ljudje nimajo možnosti hoditi v

šolo, čeprav si tega srčno želijo. Ker je nepismenih ljudi veliko, sta UNESCO in

mednarodno bralno društvo že leta 1966 izbrala 8. september za mednarodni

dan pismenosti. Ste ga počastili ta posebni dan s kakšno prebrano knjigo?

Meta Rupar, vaša svetovalna delavka

29


V četrtek, 9. 9. 2020, nas je v

Kočevju na povabilo župana in

mene, obiskala ministrica za

znanost, izobraževanje in šport

dr. Simona Kustec. Delovni obisk

se je začel na Občini Kočevje v

prisotnosti vseh ravnateljev

kočevskih izobraževalnih zavodov.

Na dnevnem redu smo imeli

tri pomembne teme, ki bodo v

mnogočem oblikovale razvoj tudi

na izobraževalnem področju:

1. INVESTICIJE V IZOBRAŽEVALNE ZAVODE V OBČINI KOČEVJE

je predstavil župan Občine Kočevje.

2. PROGRAME IN POTREBE PO NOVIH V GIMNAZIJI IN SREDNJI

ŠOLI KOČEVJE je predstavil ravnatelj GSŠK Tomaž Markovič.

Foto: Katja Godeša

30


3. PROBLEMATIKO V IZOBRAŽEVANJU IN DELU Z UČENCI ROMI

pa sem podrobno predstavil sam. Predstavil sem izzive in tudi možne rešitve, kar

se mi zdi najpomembnejše.

00909_151827.jp 20200909_151827.jpg.

Prav zaradi tega področja sem ministrico povabil tudi na šolo, kjer smo ji s

svetovalno ekipo, ki dela največ z učenci Romi, še bolj podrobno opisali težave,

s katerimi se srečujemo. Informacije s terena so tiste, ki so najbolj merodajne in

pomembne pri nadaljnjem reševanju te problematike. Menim, da je bila

predstavitev učinkovita, podrobna ter seveda razumljiva, saj imam prvič po

mnogih pogovorih in predstavitvah dober občutek, da bo na tem področju prišlo

do prepotrebnih sprememb. Vsi smo se zavezali k rednemu obveščanju in

sodelovanju z državnim sekretarjem, g. Damirjem Orehovcem, ki vodi vladno

komisijo za ureditev romske problematike, katere član sem tudi sam. Vsekakor je

moje "težačenje" po MIZŠ, ki ga izvajam redno že 5 let, le obrodilo sadove in so

spremembe na vidiku.

Peter PIRC, ravnatelj

Foto: Katja Godeša

20200909_152110.jpgZa odpiranje uporabiPrikazan je element 20200909_152110.jpg.

31


Ste se spraševali, zakaj je bilo mestno jedro

vsak dan zaprto za promet in kaj se sploh

dogaja na mestni ploščadi? So vas zmedli

kažipoti, kjer je pisalo »Pešbus«? Odgovore

boste lahko našli v naslednjem članku.

Občina Kočevje se že 9. leto zapored pridružuje

Evropskemu tednu mobilnosti (ETM), ki je letos

potekal pod sloganom Izberi čistejši način

prevoza! in je namenjen spodbujanju čistejše

mobilnosti – z uporabo hoje, kolesa ali javnega

prevoza.

ETM vsako leto poteka med 16. in 22.

septembrom. V Kočevju je letos zaradi številnih

aktivnosti še malce podaljšan. Med 15. in 24.

septembrom so se zvrstili številni dogodki na

temo prometa v mestu in čistejšega načina

mobilnosti:

PEŠ KAŽIPOTI – talne označbe »peš ni daleč«

PEŠBUS – šolska pešpot za učence

V Kočevju je Pešbus potekal prvič, in sicer na OŠ Zbora odposlancev.

DELAVNICE MOBILNOSTI ZA STAREJŠE

Novost v prostoru pa bo vzpostavitev Poti za srce. Gre za označeno 2 km dolgo

traso po mestnih poteh, ki spodbuja k vsakodnevnemu gibanju.

PARKIRNI DAN – PARKLET

Gre za preureditev parkirišča pri knjižnici v začasen družabni ali prireditveni

prostor.

JAVNE RAZPRAVE, VODENI SPREHODI, VADBE, DELAVNICE ...

32


Nas je zanimal predvsem »Pešbus«, zato smo odgovore

poiskali pri gospodu Vinku Zajcu, dolgoletnem članu

AMD Kočevje in prostovoljcu, ki je ta »pešbus« tudi

»šofiral«. Z njim smo se pogovarjali 24. 9. 2020 v

prostorih naše šole. Gospod Vinko Zajec se nam je

najprej predstavil, potem pa nam povedal, da »pešbus«

poteka v okviru ETM in da je bila organizator Občina

Kočevje.

Kje in kdaj se začne pešbus in koliko učencev se Vam

pridruži na prvi postaji? Naša prva postaja se začne v

Kajuhovem naselju ob 7.00. Tam se nam pridruži 19

otrok. Toliko jih je prijavljenih. Včasih jih je več, včasih

manj. Spremljamo jih trije spremljevalci, oblečeni v

rumene odsevne brezrokavnike z napisom »Pešbus. Včasih se nam pridružijo

tudi mamice, damo jim brezrokavnike in tudi pomagajo pri spremljanju in

varstvu učencev. Vsi otroci imajo izkaznico, tudi starši so morali soglašati s tem.

Koliko postaj pa imate?

Imamo 8 postaj. Začnemo v Kajuhovem naselju, prva postaja

je pri mesariji Bradač na Ljubljanski cesti, nato gremo v

Turjaško naselje, se vrnemo na Ljubljansko cesto, nadaljujemo

do gimnazije, nato do optike, kjer počakamo še učence

iz Kidričeve. Naslednja postaja je pred Karlovim mostom,

nato gremo čez most in desno, nato po pešpoti ob Rinži

mimo vrtca in srednje šole do vaše šole. Tu se z učenci vaše

šole ločimo, z mlajšimi pa nadaljujemo mimo pekarne in KCK

do prehoda čez cesto pri LB, kjer je bolj varen prehod, mimo

avtobusne postaje in do šole, kjer pešbus zaključi svojo

»vožnjo«.

Na kaj ste najbolj pozorni?

Najbolj smo pozorni na varnost učencev. Zato izbiramo varnejše poti do šole in

varnejše prehode za pešce.

33


Se držite »voznega reda«?

Seveda, obvezno, in to do minute točno. Zamujanja ni.

Koliko časa bo trajal »pešbus«?

Odločili smo se za 14 dni v času trajanja ETM. V Sloveniji je pešbus kar razširjen,

v nekaterih občinah traja tudi celo šolsko leto, predvsem tam, kjer ni varnih

šolskih poti ali so brez pločnikov. Po zaključku bodo učenci, ki so hodili z nami

peš v šolo, dobili nalepko, morda tudi kakšno majhno nagrado. Bistvo pa je

spodbujati otroke k varni hoji. Zato smo iskali varnejše poti, ki bi se jih otrok

naučil tudi sam stalno uporabljati.

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo.

Z gospodom Vinkom Zajcem so se pogovarjale učenke 7. A in B razreda OŠ Zbora

odposlancev: Lana Arh, Lana Bižal, Maša Božič in Lea Stanić

Mentorica: Jadranka Zekić

Fotografije:

Lea Stanić in Lana Bižal

Uporabljen material:

https://kocevje.si/objava/289095

34


Rok Jalovec Pertot Tej Vidmar Tjaš Tomc

Eva Kuk Neli Horvat Vid Levstik

Tia Bartol Aljaž Kersnič Klara Gabrovšek

Gal Oren Adnan Beganović Sara Tepšić

Aleksandar Panić Eva Gabrovšek Gal Arko

Maša Vuk Lana Vegi Živa Kovačič

Lana Pirc Mihael Lijepić Bor Potisk

Aljaž Hočevar Adelina Džafić Danijel Cilenšek

Andrea Panić Ela Hočevar Luka Rogale

Iva Žgajnar Sara Đurić Meta Štimec

Lana Đurić Nejc Repar Alina Ibrahimović

Jasmina Mušič Eva Oberstar Lan Bauer Dodič

Tina Stopar učenci 1. C Katja Gole Pucelj

Peter Gradišar Andreja Pogorelec Šenk Lana Vegi

Maruša Mlekuž Neža Sedej Zarja Golouh

Jasna Naglič Žagar Mateja Malnar Nik Bajt

Meta Rupar Jadranka Zekić Lana Bižal

Lea Stanić Maša Božič Lana Arh

Slika na naslovnici: Picasso: Sredozemska pokrajina;

vir slik tudi: www.pixabay.com.

ČASOPIS UREDILA IN OBLIKOVALA:

Maja Gole Premrl

Kočevje, september 2020

35

Učilna zidana L03Š01

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?