Učilna zidana L03Š03

23. in 24. številka šolskega časopisa

NOVEMBER in DECEMBER 2020

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje

UVODNA BESEDA

RAVNATELJEVA BESEDA

PO PODALJŠANIH POČITNICAH

SPOMINSKA

JEZERO

ŠPORTNI DAN

POT NA FRIDRIHŠTAJN

TEHNIŠKI DAN V 3. A

OGRLICA KULTUR

DECEMBER

21 TISOČ ŽELJA

ČUDNI ČAROBNI ČAS

NOSOROG NIKO IN PATRICIJA

ZASEDA ZA ZMAJA

BOŽIČ IN BOŽIČEK

PRAZNIČNA

NOVOLETNA DARILA

ENGLISH RIDDLES

UČENJE ANGLEŠČINE Z GLASBO

ISKANJE ZAKLADA

SRCE MI JE PADLO V HLAČE

DRAMILO

NARAVOSLOVJE NA PROSTEM

USTVARJALCI ČASOPISA

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

3

4

6

11

12

14

14

15

17

17

18

19

20

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

32

2


UVODNA BESEDA

DRAGI BRALCI IN BRALKE UČILNE ZIDANE!

Pred vami je nova, novembrsko-decembrska izdaja časopisa. Nastajala

je v mesecih vašega šolanja na daljavo in odraža misli, čustva, dogodke,

aktivnosti in načrte njenih številnih ustvarjalcev. Se najdete med njimi?

Ste zadovoljni in ponosni nase, ko svoj prispevek kažete staršem, bratu,

sestri, babici in dedku? Še naprej vas spodbujam, da sooblikujete naše

glasilo – glas učencev Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Šola

trenutno sameva, njena temna notranjost vzbuja tesnobna občutja, toda

kmalu jo bodo razsvetlili vaši koraki, ki bodo ubrali odločno pot v razred,

med pogrešane in pozabljene sošolce, za tujo šolsko mizo in pričakali

učitelja, ki bo tolkel s kredo po tabli in razlagal z vnemo vseh mesecev

dela z domačega računalnika.

Prihaja novo leto in z njim novi cilji

ter nove zmage. Želim vam, da bi ga

pričakali zdravi, optimistični, polni

upanja ter zaupanja v to, da bo vse

spet tako, kot je bilo.

UREDNICA

Foto: Katja Gole Pucelj

Miha in Sara Pucelj ter

gromozanski snežak

3


Za vse minevata dva meseca, odkar smo narazen. Šola je daleč od

tistega, kar si želim sam kot ravnatelj. Gotovo velja popolnoma enako tudi

zate. Verjamem, da smo včasih v šoli naporni, da nas imaš dosti, a bi zdaj

dal vse, da bi lahko prišel nazaj, a ne? Vse tisto, kar sem in smo vas želeli

naučiti predvsem glede empatije, človečnosti, stika, dotika, razumevanja,

poslušanja, je obrnjeno na glavo, povezani smo le na daljavo, kar je

seveda daleč od zgoraj navedenega. Žrtev, ki jo sprejemate ravno vi, je

velika, zame največja. Beseda HVALA je zato najmanj, kar lahko izrekam

znova in znova, ter je moja dolžnost, da jo venomer ponavljam ter seveda

opozarjam okolico na pomen odpovedovanja, ki ga v razposajenem

otroštvu ali cvetu mladosti sprejemate …

Ko poslušam, spremljam in prebiram vse te odloke vlade, ki si sledijo z

nenormalno hitrostjo, ste moja prva misel VI in projekcija vsega

»zapovedanega« skozi vašo percepcijo, skozi vaše oči … Skušam si

predstavljati, kaj preživljate, poudarjam SAMO SKUŠAM, ker vem, da je

to nemogoče, skušam si predstavljati, kako gledate na vso to situacijo, na

odločitve vlade, na ping pong krivcev za krizo, na obtoževanja nekaterih,

da ste prav vi mladi krivi za prenose, kako vrednotite odločitve, ki se

sprejemajo za nedoločen čas ter z dodanimi pripisi, če bo to in če bo to,

potem mogoče …

Kako vam ne zavidam trenutne mladosti, pa čeprav vem, da je zjutraj lepo

potegniti spanec in ni potrebno na bus ali vlak, ki bi peljal v šolo, na

fakulteto ... Toda to je edini »ščepec« dobrega v vsej situaciji, ker potem

se začne z vaše strani eno samo odpovedovanje. Odpovedujete se

stikom s kolegi, odpovedujete se druženju s prijatelji, s sošolci,

odpovedujete se opazovanju simpatije na sprednjem sedežu, na postaji,

na poti v šolo ali hodniku šole, odpovedujete se vsem drobnim

vragolijam, ki jih je v šoli mnogo, odpovedujete se nerodnim prvim

odkrivanjem ljubezni, po novem se odpovedujete odkrivanju ljubezni,

odpovedujete se preživljanju prostega časa na prostem, preživljanju letega

z vrstniki, kjer bi morali krepiti svoj jaz in samopodobo,

odpovedujete se svojemu športu, ki ste ga morebiti trenirali, pa svojim

hobijem, pa prvim nerodnim povabilom v kino, na pijačo, odpovedujete

se prvim zmenkom, pa petkom, za katere sem nekoč davno sam živel –

saj tudi danes, a v drugi luči, odpovedujete se izletom, ki so seveda vsak

po svoje nepozabni, šolam v naravi, ko prvič družno ne pustite spati

4


učiteljem, in nenazadnje ste žrtve, da nikoli ne boste deležni take razlage

snovi, kot je bi bili v šoli, prevzemate žrtev, da določenih znanj ne bo, da

ne bo določenih uspehov … in še in še bi lahko našteval. Ko sem šel samo

skozi ta zapisani nabor, mi je hudo, res hudo in se na nek način res bojim

za vas … Bojim v smislu, kako boste šli skozi to in kakšne posledice boste

zaradi vseh teh odrekanj in omejitev nosili v sebi še dolgo, menim, da

nekateri celo življenje. Upam in želim si, da ob vsem tem izražate čustva,

ker jih morate, saj bo sicer hudo, ker konca krizi še ni videti. Pogovarjajte

se o teh stvareh s starši, izrazite svoje skrbi osebi, ki ji zaupate, učiteljem,

ki jih spoštujete, kričite, če je potrebno na sprehodih in v gozdu, tolcite v

vzglavnik, dajte svoja čustva iz sebe …, da ne bi kdorkoli od vas trenutnih

občutkov, ki jih doživlja, videl kot svoj neuspeh, poraz, predajo …

Zato dragi moji MLADI PRIJATELJ – HVALA TI za vse tvoje odrekanje v

tem času. Gotovo je daleč največje med vsemi generacijami, pa naj

obračajo nekateri posamezniki to, kakor želijo. TVOJ PRISPEVEK JE

KLJUČEN za zaustavitve prenosov virusa in v mojih očeh, verjemi, da tudi

v očeh večine, si ravno ti ključni člen, ki rešuje družbo … In vedi, da IMAŠ

VSO PRAVICO čez čas, ko bo to obdobje le še spomin, vsakemu

povedati, kako velik je bil TVOJ DOPRINOS ZA DRUŽBO, če se bodo

pojavila natolcevanja o tem, kakšni ste mladi, kaj sploh doprinesete …

Tvoj in vaš doprinos je bila možnost ŽIVLJENJA SOČLOVEKA – je lahko

kaj več? Prosim te, da skupaj zdržimo to krizno obdobje, da pokažemo in

dokažemo, da znamo in zmoremo, še bolje kot do sedaj, saj nam številke

ne govorijo v prid in pokažimo, da je res VSAKO življenje vredno in ni le

številka, na katero se je orientiralo danes … HVALA, res ISKRENA

HVALA, da zmoreš, se trudiš. Zame si zmagovalec in ja – vedno sem na

voljo in nas je mnogo na voljo za pomoč, ko in če jo boš potreboval …

In ker smo v predprazničnem času … Želim ti vse dobro, predvsem pa

zdravja. Želim ti, da bi v teh posebnih dneh našel svoj mir, voljo in željo

delati samo dobro. Preživi mirne praznike, preživi jih v povezanosti s

tvojimi najbližjimi. Družina je temelj, iz katerega raste večina vrednot, naj

bo plodna. V novem letu pa predvsem veliko prelepih doživetij, o katerih

boste lahko nekoč razpravljali s svojimi najbližjimi. Naj jih bo vsekakor več

kot v 2020, ko si veliko doživljal predvsem zaprt☺.

Srečno v 2020 in seveda BODI DOBRO IN KUL. Rad te imam…

Tvoj ravnatelj

5


Med počitnicami smo se zabavali, pa četudi

nismo smeli oditi iz občine. Z družino smo

pekli piškote in kostanje. Za noč čarovnic smo

naredili okraske. Malo smo tudi kolesarili.

Kadar je bilo deževno vreme, smo gledali

filme. Kadar je bilo pa sončno, smo se

odpravili na Lovski vrh ali okoli jezera. Z atijem

sva se odpravila tudi na Fridrihštajn, kjer je

zelo lep razgled na Kočevje, lahko smo videli

tudi našo hišo. Živa Kovačič, 8. A

Med počitnicami smo se z družino zabavali, čeprav nismo smeli iz občine.

Zamotili smo se tako, da smo pekli piškote in jih nato seveda še pojedli.

Delali smo pa tudi okraske za noč čarovnic in pekli kostanje. Sprehodili

smo se tudi do Lovskega vrha in okoli jezera. Juš Kovačič, 6. C

Moje počitnice niso bile prav posebne. Preživljala sem čas z družino,

hodili smo na sprehode po vasi, saj na izlete glede na trenutne razmere

ne moremo hoditi. Nekaj časa sem posvetila tudi sebi, saj včasih je lepo

biti malo sam. In seveda sem malo časa posvetila tudi šoli (učenju in

branju knjige). Karmen Šutej, 9. A

Med počitnicami sem praznovala rojstni dan z družino. Čeprav sem bila

doma, sem se imela lepo. Lana Pirc, 8. A

Med počitnicami mi je bilo najbolj všeč, da sem našel novo družbo, s

katero smo bili cele dneve zunaj. Bilo je odlično, zelo imam rad take dolge

počitnice. Artur Negruta, 6. C

Ker je bilo lepo vreme, smo z družino hodili po hribih. Veliko sem se igrala

s svojim muckom, kuhala, pekla in ustvarjala. Ob večerih pa sva z bratom

gledala filme. Meta Lončarevič, 8. A

Med počitnicami nisem delal skoraj nič, razen kuhal, igral igrice in šel ven.

Andraž Osmak, 9. B

6


Moje počitnice niso bile kaj preveč zanimive, saj je bilo gibanje zelo

omejeno, ampak kljub temu sem jih še vedno lepo preživela. Med

počitnicami sem veliko pekla, risala in se učila ter prebrala tudi kakšno

dobro knjigo. Kaja Jerbič, 8. A

Ker še vedno med nami kroži koronavirus, smo se držali vseh ukrepov in

navodil. Skupaj smo kolesarili, hodili na sprehode in se naužili vitamina D,

ki ga sedaj še posebej potrebujemo. Ob večerih smo imeli družinsko

branje in gledanje televizije. Svoj prosti čas sem izkoristila za preurejanje

in pospravljanje svoje sobe. Lija Resnik, 8. B

Počitnice so se začele in neskončno sem se jih veselil. Veliko igranja,

skakanja, sprehodov in dolgega spanja, vse to je bilo pred menoj. Juhuhu,

počitnice so tu! Vesel sem bil, da bo dan minil brez učenja in maminega

teženja: "Tjaš, knjige v roke in učit." Uf, tega sem se trenutno rešil. Imel

sem noro zabavo za noč čarovnic. Pustne obleke in sladkarije ter rajanje

do polnoči. Počitnice so hitro minile in že pišem kratke rime ...

Tjaš Tomc, 6. C

Letošnje krompirjeve počitnice sem

preživela na morju v Selcah. Z družino

smo veliko kolesarili in se predajali

sončnim žarkom. Med počitnicami sem

prebrala tudi knjigo.

Ina Šaver, 8. A

Med počitnicami sem bila večinoma doma, veliko svojega časa sem

posvetila družini. Nekaj časa pa sem preživela tudi s prijatelji. Vesela sem,

da sem te počitnice izkoristila za druženje z družino, saj sem se tudi kaj

novega naučila. Veliko sem bila tudi v kuhinji, saj sem pripravljala različne

sladice. Počitnice so bile zanimive, zdaj pa nazaj k šoli na daljavo.

Eva Oberstar, 8. B

Še en teden počitnic. Vesela sem bila kot dvorni norček, a hkrati sem

vedela, da bo to podaljšanje pomenilo večinoma sedenje doma in

druženje v krogu družine. Počasi imam dovolj tega virusa, druženja samo

s svojo sestro, sedenja pred televizijo in kdaj pa kdaj kakega sprehoda v

7


naravo z družino. Saj ne, da jih nimam rada in da nerada preživljam čas

z njimi, ampak čedalje bolj pogrešam šolo, druženje s sošolci, prijatelji in

prijateljicami. Šele sedaj dojemam, kaj pomeni biti v družbi, svoboden in

početi vse, kar lahko, brez kakršnihkoli omejitev. Ker nam je to sedaj

prepovedano in zaradi utemeljenih razlogov ne smem početi, kar želim,

so bile tudi te podaljšane počitnice brez veze. Večino svojega časa sem

preživela doma v sobi s svojo starejšo sestro. Ko je bilo vreme ugodno,

toplo in sončno, sva se skupaj odpravili tudi na kakšen sprehod, seveda

z masko. Saj nisva želeli, da bi se mogoče okužili. Na sprehodih se nam

je včasih pridružila tudi mami. Ob deževnih dnevih, ko se mi nič ni dalo,

sem brala knjige, si ogledala kakšen zanimiv, sproščujoč film ali pa igrala

družabne igre s svojimi domačimi. Upam, da se bo vsa situacija z virusom

umirila in bomo končno lahko zaživeli, kot smo takrat, ko virusa še ni bilo.

Komaj čakam, da se vrnemo v šolo, da zopet vidim svoje prijatelje, saj jih

močno pogrešam. Brez njih so moji dnevi dolgočasni in pusti.

Iva Šarić, 8. B

Letos med krompirjevimi počitnicami nismo smeli nikamor zaradi virusa,

ki nas je spet omejil. Kljub vsemu (na srečo zdrava) sem se neizmerno

zabavala, in če sem iskrena, tudi kar malo spočila. Prvi teden sem bila pri

svojem očiju, kjer sem večino časa preživela zunaj na svežem zraku. Tam

ima kmetijo in veliko zelenih travnikov ter vse naokoli je gozd. Tako da

sem lahko počela veliko stvari. Vozila sem se s kolesom, se igrala z

bratcem in sestro ter pomagala pri kmetijskih opravilih. Vozila sem tudi

traktor, kar je super zadeva. V nedeljo, ko smo se vračali domov v

Kočevje, smo se ustavili še na pokopališču, saj je bil 1. november, in

prižgali svečke našim sorodnikom. Drugi teden počitnic pa sem bila doma.

Pripravljala sem se malo za šolo in ponovila snov. Preživela veliko časa z

družino in si ogledala kar nekaj filmov, ki sem si jih zaželela. Torej lahko

rečem, da so bile moje počitnice prijetne in zabavne. Sedaj pa se zopet

vračam k pouku, pa čeprav na daljavo. Ja, počitnice so mimo.

Marija Antončič, 8. B

8


Med počitnicam sem se kljub omejitvam zaradi covida-19 imel zelo lepo.

Zjutraj sem lahko dlje spal. Veliko sem bil zunaj, igral PS4 in malo sem se

tudi učil. Prebral sem tudi celo knjigo za domače branje, zato upam, da se

čim prej vrnemo v šolske klopi, da ne bom pozabil njene vsebine. Čeprav

je med počitnicami lepo, se pa tudi veselim dne, ko se vrnemo v šolske

klopi, kajti pogrešam vse, najbolj pa druženje med glavnim odmorom.

Lan Bauer Dodič, 8. B

Med počitnicami sem brala in se učila. Ko je

bilo sončno, sem se rolala in bila zunaj. Za noč

čarovnic sem imela zabavo z bratcem in z

najboljšo prijateljico. Veliko smo hodili na hrib

in enkrat tudi plezali. Počitnice smo zaključili

tako, da smo spekli skutin in jabolčni štrudelj.

Neli Horvat, 6. C

Moje počitnice so izgledale takole: Bila sem pri

stricu in pri sestri, zelo sem se zabavala, saj

sem se naučila novo igro s kartami. Veliko

sem bila na našem dvorišču. Kar naenkrat

sem zagledala čisto majhno mucko, želela

sem se ji približati, a je pobegnila. In sedaj je vsak dan na našem dvorišču.

Z družino smo skupaj kuhali, pekli, peli, kartali in se zabavali. V soboto pa

sem dobila zvezdice. Dva dni sem imela močne bolečine. Nekaj časa

moram jesti samo tekočo hrano. Ampak velja, da se za lepoto potrpi.

Tia Bartol, 6. C

Moje druge počitnice niso bile ravno v redu ... Ko sem ustvarjala, mi je

namreč z omare padel velik kos stekla na desni gleženj. Šli smo na

urgenco in rekli so, da imam 3 mm veliko rano. Povili so mi nogo in

počivala sem tri dni. Potem še od bolečine nisem mogla stopiti na njo in

smo morali na urgenco v Novo mesto na slikanje. Noga je bila sicer dobro.

Končno se rana celi in včeraj sem dobila namesto povoja obliž. Veliko

sem tudi brala. Lana Đurić, 7. C

9


Med počitnicami sem šla veliko v gozd nabirat gobe in bila na sprehodih

vsak dan. Doma ni bilo veliko početi, zato sva z Lano vzeli kakšno dobro

knjigo in jo prebrali. Če sem lahko, sem šla k babici v vas in se igrala,

Lana pa je sama počivala doma. Tam na vasi sem bila lahko zunaj,

vseeno pa sem se pazila in imela razdaljo z babico in drugimi iz vasi. Imela

sem se lepo. Sara Đurić, 7. C

Moje počitnice so se začele kot spomladi. Imel se veliko časa, da bi počel

tisto, česar res že dolgo nisem. Veliko je vsega, vendar sem se težko

organiziral. Veliko sem kolesaril in sprehajal svojega psa Ziga. Večjo turo

s kolesom smo naredili, ko smo se en dan odpravili vsi trije med tednom

proti Oneku. Trmasto smo vztrajali do Cvišlerjev in malce dlje, ampak smo

omagali. Mami je vodila in vozila v košari tudi Ziga, zato ji je bilo

prenaporno. Nato smo šli nazaj proti Kočevju in zavili do jezera. Pomoli

so bili pod vodo in zmočili smo si noge, no, vsaj mami. Meni je bilo

premrzlo. Celo moj pes se je kopal, ker je bilo tisti dan res vroče. Ko smo

prišli domov, sem šel malo brat in potem smo imeli kosilo. Po kosilu smo

šli po navadi gledat film. Tudi Zig je bil zelo utrujen, ker je veliko tekel z

nami, ko smo kolesarili. En dan sem tekel in moj brat je šel s kolesom z

menoj. Nisva šla daleč, ker je bilo vroče. Enkrat sva šla tudi skupaj do

MTB proge v Brunarici in se večkrat spustila po njej. Naredili smo tudi

nekaj slik. Bil je res lep dan. Med vikendi je bil doma ati in potem smo šli

na sprehode vsi skupaj. Najraje gremo do Brunarice ali po učni poti Rožni

studenec. Na PS4 sem igral igrice. Ko je mami končala z delom, smo šli

gledat film. Po večerji smo vsi brali knjige, čeprav jaz tega nisem hotel,

ampak je mami rekla, če ne grem brat, ne bom smel igrati video igric.

Največkrat sem se prvi zjutraj zbudil. Gledat sem šel televizijo, in ko se je

mami tudi zbudila, je rekla, naj peljem psa na sprehod in da naj bo res

dolg sprehod. Pomagal sem tudi pri hišnih opravilih, saj sem fant.

Počitnice so bile dobre, nepopisne, tople … Bor Potisk, 7. C

Te počitnice so minile drugače kot ponavadi, saj se nič nisem družil s

prijatelji in sem bil večinoma doma. Ob lepem vremenu sem hodil na

treninge tenisa in na daljše sprehode s starši. Prebral sem knjigo Zijalo za

bralno značko. Za noč čarovnic smo naredili veliko strašljivih dobrot.

Nekaj časa mi je vzelo tudi igranje računalniških igric. Čeprav so bile

počitnice podaljšane, so mi hitro minile. Aljaž Hočevar, 7. C

10


»Babica moja, povej mi zdaj ti,

kam odpotujemo, ko nas več ni.

Kaj tu počnemo, zakaj smo prišli?

Ko poslovimo se, kam bomo šli?«

Andreja Pogorelec Šenk:

SPOMINSKA

»Vsak je z zvezdice svoje prišel,

da bo na zemlji tej lepi živel,

da bo naučil se mnogo stvari,

kaj je pomembno in tudi, kar ni.

Kaj ti prineslo bo srečo, kaj ne,

ali bo zlomljeno tvoje srce?

Ali boš lepa, bogata gospa?

Ali boš zdrava, uspešna za dva?

Najbolj pomembno v življenju je tem

delati dobro vsem drugim ljudem,

da je ljubezen v tvojih očeh,

da je dobrota na tvojih dlaneh.

Ko zapustila boš svoje telo

in se vrnila nazaj na nebo,

samo ljubezen boš nesla s seboj,

to bo za vedno ostalo s teboj.«

Laurie Shanholtzer: Povej mi še enkrat, babica!

Vir: www.etsy.com

»Babica moja, morda bo tako,

ko tudi ti boš odšla na nebo.

spomni se, kaj govorila si ti,

z zvezdic prelepih poljub pošlji mi.«

Oblikovanje: Maruša Mlekuž

11


S starši sem odšel raziskovat jezero. Bili je tako zanimivo, da sem doma

s pomočjo mamice izdelal plakat.

Miha Žuran, 1. B

Prva in tretja slika: osebni arhiv; slika laboda: www.slo-foto.net

Danes sem šla okoli jezera. Z

mano so šli moj brat Domen,

moja mami in naša psička

Etna. Imeli smo se super, ker je

narava zelo lepa. Slišali smo

kanjo in druge ptice. Videli smo

tudi laboda. Ni bil preveč vesel,

ker se je malo bal Etne. O

jezeru sem se naučila, da okoli

njega rastejo listavci in velike

trave.

Neža Repar, 1. B

Foto: osebni arhiv

12


S pomočjo vprašanj sem raziskoval okolico jezera:

• S čim je pretežno porasla okolica?

• Katera drevesa prevladujejo (listavci ali iglavci)?

• Ob poti raste drevo z značilnim belim lubjem, ki mu pravimo breza.

Ga (jih) opaziš?

• Opaziš na poti bodeč grm z rdečimi plodovi?

• Veš, kako mu rečemo in za kaj uporabljamo plodove?

• Ali na tleh najdeš kakšne sledi?

• Opaziš kakšno žival, ki prebiva ob ali v jezeru?

Moji odgovori na vprašanja, Urban Kovačič, 1. B

Foto: osebni arhiv

13


S prijateljico in sošolko Niko ter svojo mami

sem se na športni dan, v torek, 10. 11.

2020, odpravila po Grajski poti proti

brunarici. Dan je bil svež in pihal je mrzel

veter, zato smo se doma najprej ogrele in

raztegnile mišice. Nato smo se počasi

odpravile. Med potjo smo se lovile, šle

navkreber s hitro hojo in hopsale … Ker

nam je bilo vroče, smo se za dodatno

energijo okrepčale s cedevito. Na pol poti

do brunarice smo se obrnile in šle po trim

stezi. Mami je ugotovila, da je slabo

vzdrževana – povsod velika trava, polomljeno

drevje, zato pot naprej in čez gozd ni

bila varna. Odločile smo se, da gremo po

spodnji cesti. Vmes smo še malo potelovadile

in med potjo opazovale prelepo naravo,

obarvano s tisočerimi barvami zlate jeseni.

Opazile smo tudi dve lovski preži, ki ju imajo

lovci za opazovanje živali. Pot pa so nam

prekrižale celo tri košute, ki so pred nami

skočile čez cesto in oddirjale v gozd. Ker

vreme res ni bilo prijetno, smo se odločile, da

gremo počasi proti domu, kjer sva se z Niko

še skupaj igrali in malce zaplesali.

Urška Kolar, 1. B

Foto: osebni arhiv

Na poti do gradu smo opazili šotor, narejen iz vej. Takšne šotore so imeli

Indijanci. Delali so si jih za preživetje v naravi in se borili proti kavbojcem.

Jedli so ribja jajčeca, iz lesa so si naredili čolne, loke in orodja. Kavbojci

so se skrivali, ker so Indijanci imeli toteme in so se jih bali. Na totemih so

bile narejene glave od živali. Indijanci so jahali ameriške konje, črne

vrance. Pot do Fridrihštajna je zelo zabavna, včasih težka, včasih pa ne.

Tam sta živela Friderik in Veronika. Zgradil ji je grad, ker je bila njegova

ljubica. Njegov oče Herman ni maral Veronike, ker je bila revnejša od njih.

Zbežala sta. Friderikov oče je poklical viteze, da ju najdejo. Sina je dal

zapreti v ječo, Veronika je pobegnila in se skrivala na Fridrihštajnu. Na

14


koncu so jo našli in ni mogla več pobegniti. Herman je ukazal vitezom, da

jo ubijejo. Utopili so jo v sodu. Danes so ostale ruševine in njun prestol.

Vito Gričar Kozic, 1. B

Foto: osebni arhiv

Da bi vse generacije spoznale Leopolda Hufnagla, vsako leto tretješolci iz

vseh kočevskih osnovnih šol temu namenijo en dan dejavnosti.

HUFNAGLOV DAN so učenci 3. razredov izvedli v petek, 20. 11. 2020.

Odšli so v gozd, ga raziskovali, opazovali rastline, živali, odtise, iskali

skrivališča in ustvarjali z naravnimi materiali.

Žak si je v gozdu našel skrivališče in videl veliko drobnih živali. Žana je

med raziskovanjem gozda v blatu našla odtise živali. Mark je po vrnitvi iz

gozda naredil maketo. Mija je z listi, storži in gozdnimi plodovi ustvarila

zanimivo gozdno dekoracijo. Nina je v gozdu nabrala različne liste in mah

ter doma naredila likovno umetnijo.

Ema je o gozdu naredila PowerPoint predstavitev in sliko z naravnimi

materiali. Dorej je pred odhodom v gozd z bratcem najprej pojedel pravi

slovenski zajtrk. Davor je z naravnimi materiali naredil lepo sliko. Rožle

je opazoval korenine podrtega drevesa in si našel zavetišče pod skalo.

15


Učenci 3. A in učiteljica Jožica Sevšek

16


10. 11. so imeli učenci 7. razredov organiziran kulturni dan na daljavo

RTM Kočevska – Ogrlica kultur. S pomočjo staršev so pripovedovali

svoje družinske zgodbe, izdelali družinsko drevo, poiskali in opisali

pomembnejši družinski predmet, si ozavestili pomen besed multikulturnost

ter strpnost ter si ogledali nekaj kratkih prispevkov na temo

strpnosti. Več o izdelkih učencev si lahko ogledate na youtube kanalu pod

naslovom RTM Kočevska – Ogrlica kultur (10. november 2020).

Foto: sedmošolec

Martina Pleše Porenta

Veseli december

2020 malo drugače,

ker korona zunaj skače.

Veseli december

2020 malo nor,

letos bo praznični

odmor.

Veseli december

2020 vsi smo lepo doma,

saj zunaj korona

veselico ima.

Davo Jerbič, 6. B

December, december,

najljubši mesec moj,

poln sreče in veselja

pa tudi snega in

različnih želja.

Odpiranje daril,

Božiček, drsanje, igranje

in še mnogo stvari,

zato v decembru

nikoli ti dolgčas ni.

Zoja Benčina, 6. A

17


Letošnji praznični čas bo zaradi trenutnih razmer precej drugačen, kot je

bil do sedaj. Posebej težko je letošnje leto za starostnike, ki bivajo v

domovih za ostarele, saj so bili deležni izolacije, odtegnitve obiskov,

strahu in stiske. Na pobudo gospe Ane Petrič je bil tudi letos organiziran

projekt 21 tisoč želja. Želja pobudnice je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil

za 21 tisoč starejših, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji.

Učenci in učitelji naše šole so se povabilu množično odzvali in svoje želje

v obliki voščil in pisem prinesli v šolo.

V ponedeljek, 30. 11. 2020, smo polno škatlo odnesli naprej na Občino

Kočevje, od koder jo bodo posredovali vse do Centra starejših v Notranjih

Goricah. Prepričana sem, da bodo pisma naših učencev in učiteljev

prižgala žarek sreče, upanja, veselja v srcih osamljenih starostnikov po

vsej Sloveniji.

Maruša Mlekuž

Gaja Žagar, 5. C

Ema Horvat, 5. C

»Prijazna dejanja

so lahko kratka,

lahkotna,

skoraj neslišna,

a njihov odmev je

neskončen.«

(prirejeno po:

mati Tereza)

Foto: Maruša Mlekuž

18


Zbudila me je ZZZbudilka,

na pot sem se odpravil.

Ustavil me je policaj in mi rekel:

»Nikamor se ne gani.«

Povedal sem mu:

»V šolo moram, zamudil bom.«

»Korona je, si pozabil?«

Policaj me je zgrabil in

me v marico vrgel,

s sireno me hitro

odpeljal v zapor.

Na trdih tleh sem

s solzami v očeh zaspal.

Sredi noči me glasen pok zbudi.

Hitro skočim in vidim sestro,

ki v svoji postelji smrči.

Na srečo so bile to le sanje.

Edina resnica je ta,

da korona še traja.

Tijan Atlija, 6. A

December, ta čudežni čas,

ko veselje in radost obdajata nas.

Vse mesto je v soju luči,

a mi imamo letos druge skrbi.

Komu vse lučke namenjene so,

če na ploščadi nikogar ne bo?

Se družiti ne smemo,

objemati tudi ne,

zdaj virtualni objemi aktualni so le.

Doma napisala rime sem te,

saj virus zaprl šole je vse.

Naj čudni ti časi se končajo čim

prej, da v naši deželi

bo sončno kot prej.

Zvezdice tihe na nebu žarijo,

snežinke vesele v vetru letijo.

Čaka nas dedek,

pa ne kakšen navaden osebek.

Najprej tak, ki ima znana oblačila

in prinese zgolj skromna darila.

Ta drugi se v rdeče obleče

in z jelenčki cel kup igrač privleče.

S sivo kučmo k nam zadnji prihiti,

z bonboni, copati in kravato nas

obdari.

Ana Oražem, 6. B

K nam prihaja čarobni čas,

ki nam prinese darila v vas.

Spet lučke bomo prižgali

in pod smrečico

vsa darila pričakali.

V mamini kuhinji

piškoti bodo zadišali,

mi pa ji bomo vse pobrali.

V vasi vse belo bo,

saj dosti otrok

sankalo se bo.

Veliki snežaki

bodo nastali

in se z njimi igrali.

Ta božič naj ima

veliko ljubezni,

veliko radosti,

predvsem pa veselja.

Gabi Novak, 6. B

Tajda Švajgel, 6. A

19


Jaz in Niko sva se izgubila v

kočevskem gozdu. Potem sva hodila in

naenkrat vidiva mravljišče. Niku je

krulilo v trebuhu. Vprašala sem ga, kaj

je narobe. Odgovoril mi je: “Lačen sem, imaš kaj hrane?”

Odgovorila sem mu: “V košari imam malico.” Jedla sva

in potem je prišla lisica Zvitorepka, ker je zavohala hrano.

Vprašala je, kaj jeva. Niko ji je odgovoril, da jeva namazan kruh s turistično

pašteto. Potem je lisica predlagala, da bi poiskali še druge gozdne živali.

Niko je bil vesel, da bo spoznal še druge živali. Srečali smo medveda,

polhe, veverice, zajčke, srnice, jelene, rise. Vse živali v kočevskem gozdu

so lepo sprejele nosoroga Nika. Bil je vesel. Odločil se je, da bo ostal v

gozdu. Jaz pa sem se odločila, da bom hodila k njemu in mu

nosila malico: hamburger, sok, mandarine, sladoled,

kokosove kocke in sladke breskvice. Zdaj bo Niko

živel v kočevskem gozdu in jaz bom na Reški cesti.

(Zgodbico tudi opremila s slikovnim gradivom.)

Patricija Blatnik, 4. A

Nekoč je živel reven tlačan, ki je bil večkrat lačen kot sit, slabo oblečen, a

pogumnega srca. Njegov dom je bilo kraljestvo, ki ga je že dolgo časa

napadal strašanski zloben zmaj. Ta je z bruhanjem ognja požigal hiše,

strašil ljudi in uničeval njihova polja. Kralj je bil obupan, zato je tistemu, ki

bo pregnal zmaja, obljubil pol kraljestva in še njegovo hčerko za ženo.

Številni vitezi so ga poskušali premagati, a zaman. Tudi tlačan se je

odločil, da gre v boj z zverjo. Ker je bil pameten, se je oblekel v obleko, ki

je bila narejena iz ogledal. Ko je bilo sončno, je odšel proti zmajevi votlini.

Tam je začel jodlati, vriskati in kričati, da je pritegnil njegovo pozornost. Iz

votline se je slišalo renčanje, ki je postajalo vse glasnejše. Tlačan se je

hitro skril za skalo in čakal, da je zmaj prišel iz votline. Na pogled je bil

20


grozen. Koža je bila zelena, iz glave pa so rasli rdeči rogovi. Zlobne oči

so bile oranžne barve, iz gobca pa je švigal ogenj, da se je iz nosnic kadil

gost dim. Tlačan se ga ni ustrašil, skočil je pred skalo. Takrat ga je

osvetlilo sonce in tisoč ogledal je oslepilo zmaja. Od jeze, ker ni videl

ničesar, je dvignil glavo visoko v nebo in glasno zarjovel. To je izkoristil

tlačan in v njegovo srce zabodel sulico. Kraljestvo je bilo rešeno za večne

dni in tlačan je dobil pol kraljestva ter kraljično za ženo. Skupaj sta srečno

živela do konca svojih dni.

Enej Bor Pogorelec, 4. A

December je čas za veselje,

darila in lepe želje.

Želje so kot žemlje

jih je na stotine in stotine.

Vsi se veselimo Božička

in daril polnega vozička.

Naša največja želja pa je,

da korona izgine,

da se nikoli več ne vrne

in se z novim letom

vse na staro obrne.

Aljaž Aupič, 6. B

December prišel je,

mrzlo je ta čas,

prišla bosta v vas Božiček in

dedek Mraz.

Jelko bom postavil

in pisemce nastavil.

Ko se zjutraj bom zbudil,

darilo bom dobil.

Za božič pa si želim predvsem to,

da imel bi se lepo.

Odnese naj bolezen in prepir,

prinese pa zdravje in mir.

Jure Persovšek, 6. A

Bliža se božič.

Okrašene jelke se že svetijo.

Želje že prihajajo.

Ideje me napadajo.

Čas je za čudovito noč.

Enkratno se zabavamo.

Ko darila pričakujemo.

Lina Mohar, 6. B

21


PRAZNIČNA

MIHA VSTANE V ZIMSKO JUTRO.

VSE JE BELO, SE BLEŠČI.

RES JE, DA HLADNO JE ZUNAJ,

A SE MIHA VESELI.

DANES DELAL BO SNEŽAKA,

BO NA GLAVO LONEC DAL.

DA BO GRELO KORENJAKA,

MU ZAVIL BO MAMIN ŠAL.

MAMA SE NE BO JEZILA,

SAJ IMA ŠE ŠALA DVA.

BO BOŽIČKU NAROČILA

ZAGOTOVO NOVEGA.

MIHA SE JE ŽE ODLOČIL,

KAJ BOŽIČKU BO NAROČIL –

NOVE SANKE IN SMUČI,

SLADKE ČOKOLADE TRI.

ZDAJ PA ČAKA, DA BO BOŽIČ,

DA DREVESCE BO KRASIL.

LUČKE IN OKRASKE ZLATE

BO NA JELKO PRITRDIL.

VSA DRUŽINA SE BO ZBRALA

OB PRIPRAVLJENIH JEDEH.

MALO BO POKLEPETALA,

SLIŠAL SE BO TUDI SMEH.

NAJ TAKO OSTANE ZMERAJ,

NAJ NA USTNICAH BO SMEH.

POZABIMO ZDAJ NA VČERAJ,

NAJ BO RADOST V OČEH.


22


TAM POD NOVOLETNO JELKO

NEKAJ STRAŠNO SE BLEŠČI.

VSA DARILA ZA DRUŽINO.

VSE, KAR VSAK SI POŽELI.

NEJA PUNČKO BO DOBILA,

KI ŽE MAMA REČI ZNA,

ZRAVEN PA ŠE OBLAČILA,

DA LEPO BO OBLEČENA.

ROK DOBIL BO MODER AVTO,

SAJ RDEČEGA ŽE IMA.

MONIKA PA NOVO FLAVTO,

DA BO VANJO PIHALA.

OČKA BO DOBIL KRAVATO,

DA BO V SLUŽBO Z NJO ODŠEL,

MAMICA PA URO ZLATO,

DA JI ČAS NE BO UŠEL.

TAM POD NOVOLETNO JELKO

EN PAKETEK ŠE LEŽI.

TO DARILO JE ZA MUCKA –

ZVONČEK, DA SE NE IZGUBI.

VSI SI NEKAJ ZAŽELIMO,

AMPAK ZMERAJ NI TAKO,

DA TO TUDI RES DOBIMO,

DA SE ŽELJE IZPOLNIJO.

VENDAR NIČ SE NE HUDUJMO,

LE DA ZDRAVI OSTANEMO,

NOVO LETO ZDAJ PRAZNUJMO,

NAJ VSEM NAM BO LEPO.

ANDREJA POGORELEC ŠENK


23


1. It is small. It is black, grey, white or orange. It has got four legs and a

long tail. It can sleep, eat and play. Luka Šolaja

2. It's in space. It's our nearest star. What is this? Luka Nikola Hribar

3. It’s big and strong. Its nose is long. What is it? Ema Novak

4. There was a green house. Inside the green house, there was a white

house. Inside the white house was a red house. Inside the red house,

there were a lot of babies. What is it? Davo Jerbič

5. It's dark. It always follows you around and repeats after you.

Tjaš Tomc

6. What is full of water yet it can still hold water? Tej Vidmar

7. It is brown. It can jump. It has got four legs and it carries a saddle.

What is it? Rok Rifelj

8. It is small and orange. It lives in water and it can swim. What is it?

Neja Logar Majcen

9.It’s tall when it’s young. It’s short when it’s old. What’s this?

Klara Ivezič

ANSWERS:

1 2

cat sun

3

elepant

4

watermelon

5

shadow

6

sponge

7

horse

8

goldfish

9

candle

Vir: www.pixabay.com

24


Can you learn a new language through music? Of course you can!

Listening to English songs is a reallly useful way for improving your

English. Ali se lahko učiš tujega jezika preko glasbe? Seveda! Poslušanje

angleških pesmi je učinkovit način k izboljšanju angleščine. Glasba je

zanimiv in učinkovit način za učenje angleščine. Kljub temu da pesmi

včasih ne sledijo slovničnim pravilom, se iz njih lahko naučimo

veliko novega besedišča, zaradi rim pa si to besedišče hitro zapomnimo.

Pri pouku na daljavo smo se tega lotili v 9.razredu. S pomočjo različnih

pesmi so poslušali čase za izražanje prihodnosti. Pred vami je izbor pesmi

učencev 9. razreda (3.nivo), ki vsebujejo vsaj en čas za izražanje

prihodnosti v angleščini.

I will always love you – WHITNEY HOUSTON

I will survive – GLORIA GAYNOR

We will rock you – QUEEN

Next to me – EMELI SANDE

Coming home, Pt. II – SKYLAR GREY

This side of paradise – CAYOTE THEORY

Fall out boy – CENTURIES

JASMINA ČAJO

Vir: www.dreamstime.com

25


Nosorog Niko se je zgodaj zjutraj zbudil in se odpravil po gozdu. Rekel si je:

"Nočem, da je vsak dan isto. Šel bom na dogodivščino." Raziskoval je gozd in

zagledal jamo. Čudil se je, kako je velika. Čeprav ga je bilo strah teme, je odšel

vseeno noter. Prižgal je svetilo in je hodil po jami. Nekaj minut kasneje je

zaslišal en čuden zvok. Vprašal je: "Kdo je tam?" Ko je posvetil, je zagledal

mravljo Metko. Povedal ji je, da gre na dogodivščino po gozdu. "Greš z mano?"

jo je vprašal. Mravlja je bila čisto navdušena. Zlezla je v njegov žep in sta šla

po jami navzdol. Niko je nekaj slišal in je vprašal: "Si slišala to?" Metka je

odgovorila, da ni nič slišala. Niko je rekel, da je najbrž kakšna skala kam padla.

Šla sta ven iz jame in raziskovala gozd.

Čez čas je Niko postal zelo lačen. Metki je rekel: "Jaz sem lačen, pa ti?"

Nasmejala se je: "Ti si lačen, hahaha, jaz sem sestradana, pa nič ne rečem, ti

pa si lačen in takoj poveš, joj." Niko je odgovoril: "Kaj pa je narobe s tem?" "Nič,

nič," je odvrnila. "Pojdiva naprej, mogoče naletiva na hrano!" In res! Čez pet

minut sta videla zajca Marka. Jedel je korenček. Nosorog Niko mu je rekel:

"Zajček, te lahko pojem?" "Prosim, ne," je odgovoril zajček. "Prav, če nočeš, da

te pojem, pa nič." Vprašal je nosoroga Nika, če gre lahko z njima. Ta se je

strinjal in zajček je zlezel na njegovo ramo. In so odšli. Mravlja je videla kos

papirja na drevesu, splezala je gor in zbila papir dol. Niko ga je pobral in rekel:

"To je zamljevid do zaklada." "Poglej, zdaj moramo levo," je rekel Mark. "Joj,

narobe je obrnjeno." Niko ga je obrnil prav in videli so, da morajo desno. Prišli

so do vode. "Hej, poglejte, kaže, da moramo preko, pojdimo. Kje pa vidiš kakšen

most? Nikjer, bomo pa preskočili. Kaj pa se lahko zgodi? Ne, ni šans, zakaj?

Ker je ta reka smrtonostna. Če padeš noter, ne prideš več ven. Oojoj, to je

težava! No, poglej, saj lahko naredimo čoln, ne? Iz česa? Nimamo lesa! Saj ga

lahko naredimo, na staromoden način." Metka je vprašala: "Kako pa?" Iz listov

in palic," je rekel Mark. Lotili so se dela, nabirali so veje, palice. Trajalo je pol

ure in so sestavili super čoln. Bil je stabilen in lahek. Naredili so tudi vesla.

Usedli so se v čoln in prečkali reko.

"Uspelo nam je, kam pa zdaj? Zemljevid kaže, da moramo po dragulj, ki ga ima

veliki grizli, kralj gozda. Je zelo zloben, če ga zbudiš, te skuha v zelenjavni juhi

in te poje za kosilo." "Oslarije," je rekel Niko," saj bomo šli čisto potiho, prav!" In

so šli v jamo in zagledali velikanskega medveda. Metka je zgrabila dragulj.

"Imamo ga!" je vzkliknil Niko. In so hitro švignili iz jame. V bližnjem drevesu so

videli odprtino v obliki dragulja. Dali so ga noter, vse se je začelo tresti in jih je

26


posrkalo v zemljo. Prišli so do čarovnika. Ta jim je namignil, kje je zaklad.

"Spomnite se, kje ste bili. Zaklad je tam, kjer ste našli zemljevid." Hitro so stekli

ven iz čarovniške jame in šli pogledat k drevesu. In res, tam je bil gumb in zgoraj

je bil narisan križec. Pritisnili so nanj in zaklad se je pojavil pred njimi: denar,

sladkarije in še posebna čarovniška palica. Z njo si lahko zaželiš, kar hočeš.

Potem so praznovali, se sladkali ter si izpolnjevali želje.

Gaja Štalcer Vuk, 4. A

Vsako leto del poletnih počitnic preživim na morju na otoku Krku. Tam sem zelo

rad, imam veliko prijateljev in vedno počnemo kaj zanimivega. Pred tremi leti

pa se mi je zgodilo nekaj res pretresljivega, kar si bom zapomnil za celo

življenje. Bil je petek popoldne, ko sem očiju rekel, da bi šli v mesto na cirkuško

predstavo. Pomenili smo se in se odločili, da gremo Hana, Manja, oči in jaz.

Zvečer malo pred osmo uro smo odšli do mesta, kjer je bil postavljen cirkus.

Jaz in oči sva odšla kupit vstopnice. Potem smo šli vsi štirje v velik šotor in se

usedli na tribune. Prva točka je bila akrobacija s konji. Nato predstava

telovadcev na vrvi in pred odmorom še predstava z motornimi krosi. Ogledali

smo si cirkuške živali (kamele, slone, konje, kače, lame, osle …) ter se po

petnajstih minutah vrnili na zadnjo predstavo, ki je bila zame nekaj najbolj

strašnega. Skozi cirkuška vrata sta pridrvela dva grozna dinozavra. Šla sta med

obiskovalce na tribune in nas začela strašiti. Imela sta grozne zobe, dolg jezik

in ščetinasto kožo. Od strahu sem se skril za sestricama. Tresle so se mi noge

in bil sem v šoku. Najprej sem mislil, da sta dinozavra prava, živa, potem pa me

je oči pomiril in mi rekel, da sta to cirkusanta, oblečena v kostuma. Komaj sem

se umiril. Predstava se je pri tej točki končala in odpravili smo se proti domu.

Naslednji dan sem babici in dedku pripovedoval, kaj se je na cirkuški predstavi

zgodilo. Dedek mi je rekel: "Nal, pa saj veš, da so dinozavri že davno izumrli in

da več ne obstajajo."

Nal Arko, 7. C

27


Poglej se, no, si lep in mlad,

izgledaš kot en hud junak.

Če le obnašanje bi spremenil,

življenje bi si popestril.

Saj veš: življenje ni le črna cesta,

lahko je sladica kakor presta.

Zato hitro v roke se vzemi in

nove cilje si zastavi.

Ko vse to boš postoril,

življenje si boš razbremenil.

Vse v trenutku lepše bo postalo

in spet živeti se ti bo dalo.

Vsi vemo, da brihtna buča si ti,

le lenoba v bran ti stoji.

Ko premagal boš še to,

vse na bolje ti bo šlo.

MARIJA ANTONČIČ, 8. B

EINS, ZWEI,

DREI, VIER

AUF DEM KLAVIER

SITZT EINE MAUS

UND DU BIST

RAUS

28


Ker je ena izmed mojih najljubših aktivnosti fotografiranje, sem se odločila,

da učence 7. razredov presenetim in jim pripravim malo drugačno uro, ki

pa je bila tudi naravoslovno obarvana. Vreme nas je v začetku decembra

razveselilo s snegom in dobili so nalogo, pri kateri so združili prijetno s

koristnim. Med sprehodom so bolj podrobno opazovali naravo.

Da so nalogo zagotovo opravili, sem želela, da so mi na spletno učilnico

poslali ENO (njim najlepšo) "FOTKO" NARAVE. Nekateri so jih poslali

celo več in tako sem jih dobila od 59 učencev kar 71! Odziv je bil zares

nad pričakovanji. Še enkrat najlepša hvala vsakemu posebej. Nekaj foto

utrinkov objavljamo v šolskem časopisu.

Neža Sedej

29


30


31


Živa Kovačič Juš Kovačič Ema Novak

Karmen Šutej Lana Pirc Tej Vidmar

Artur Negruta Meta Lončarevič Rok Rifelj

Andraž Osmak Kaja Jerbič Neja Logar Majcen

Lija Resnik Tjaš Tomc Klara Ivezič

Ina Šaver Eva Oberstar Jasmina Čajo

Iva Šarić Marija Antončič Gaja Štalcer Vuk

Lan Bauer Dodič Neli Horvat Nal Arko

Tian Bartol Lana Đurić Marija Antončič

Sara Đurić Bor Potisk Neža Sedej

Aljaž Hočevar Andreja P. Šenk Patricija Blatnik

Maruša Mlekuž Miha Žuran Zoja Benčina

Neža Repar Urban Kovačič Jure Persovšek

Urška Kolar Vito Gričar Kozic Luka Šolaja

učenci 3. A razreda Jožica Sevšek Aljaž Aupič

Martina Pleše Porenta Davo Jerbič Lina Mohar

Enej Bor Pogorelec Gaja Žagar Luka Nikola Hribar

Ema Horvat Ana Oražem Gabi Novak

Tijan Atlija Tajda Švajgel Peter Pirc

Viri (neoznačenih) slik: www.pixabay.com in www.google.com.

Foto na naslovnici: Maja Gole Premrl.

ČASOPIS UREDILA IN OBLIKOVALA: Maja Gole Premrl

Kočevje, november-december 2020

32

Učilna zidana L03Š03

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?