no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina

Barbara Beznec | 

no repliques ideas 

pensa por vos mismo 

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233

EDITORIAL 

7 Barbara Beznec: Solution of Crisis or Crisis of Solutions? 

sTRucTuRE Of fIcTIOn 

13 Katarina Majerhold and Mirt Komel: Structure of Fiction 

15 Barbara cassin: Sophistic Effect 

23 Janja Žmavc: Sophists and Rhetorical Means of Persuasion 

38 Luka Omladič: Sophists and Political Justice 

47 Mirt Komel: On the Status of Philosophy and Rhetorics in Politics 

56 Roger scruton: Return of Sophists 

59 Katarina Majerhold: Return of Sophists in the Form of Philosophical Advisers? 

75 Rebeka Vidrih: Rhetoric, the Politics of Art 

82 Igor Bijuklič: Living in the Media 

96 Mirt Komel: Function of Phantasm 

106 Manuel Kuran: A Phantom Brain 

HuMAnIsTIc AnD sOcIAL scIEncEs On THE PERIPHERY 

119 Maja Breznik and Rastko Močnik: Humanistic and Social Sciences On the 

Periphery: Sciences or Technocratic Tools? 

121 Liliana Dejanova: »The New Paradigm« or Critical Social Sciences Reframed? 

132 Milan Popović: Vertical Dimension of the Peripherization: How the Tempus and 

Other Sacred Texts Contribute to this Process 

137 sebastian Reinfeldt: Creation of Critical Masses 

154 Momčil Hristov: Heteronomous Autonomy of the Social Sciences: 

Scientific Policies Around a Fund 

163 Valentin Dančev: Sociology – Facing the Non-classical Dilemma – 

Between the »Media Activity« and the »Scientific Inactivity« 

178 Maja Breznik and Rastko Močnik: Humanistic and Social Sciences 

in the Grip of Liberal Europe 

ARTIcLEs 

201 nenad Jelesijević: Public Art Under Repression. Is Public Art Even Possible? 

208 Pina Gabrijan: Feyerabend and his Conquering Quest on the Fortress of Science 

216 Tadej Praprotnik and srečo Zakrajšek: (Multi)-Media in Education and Everyday Life 

REVIEWs 

233 Andrej Pavlišič: Safe Area Goražde: The War in Eastern Bosnia 1992–95 

236 Alem Maksuti: Social Mimicry 

243 Blaž Ilc: Theory of Conspiracy – Serbia vs. the »New World Order« 

246 Tisa Vrečko: Red Stripes: Representation in Slovene Partisan Movie 

248 cirila Toplak: Homo Europeus 

251 Mitja Velikonja: When New Becomes New Again: Retro – The Culture of Revival 

253 Luka Hrovat: The Shock Doctrine 

255 Marta Gregorčič: Equipo Maíz: Popular Education in The Little Flea of America 

263 ABsTRAcTs 

Časopis za Časopis kritiko znanosti, za kritiko domišljijo znanosti, in domišljijo novo antropologijo in novo antropologijo | 233 | Uvodnik Content | 227 

| Content

uVODnIK 

7 Barbara Beznec: Rešitev krize ali kriza rešitev? 

Vsebina | 

sTRuKTuRA fIKcIJE 

13 Katarina Majerhold in Mirt Komel: Struktura fikcije 

15 Barbara cassin: Sofistični učinek 

23 Janja Žmavc: Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 

38 Luka Omladič: Sofisti in politična pravičnost: »Zakoni so dani zavoljo oči, 

kaj smejo videti« 

47 Mirt Komel: O statusu filozofije in retorike v politiki 

56 Roger scruton: Vrnitev sofistov 

59 Katarina Majerhold: Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 

75 Rebeka Vidrih: Retoričnost, političnost umetnosti 

82 Igor Bijuklič: »Stanovati v medijih« 

96 Mirt Komel: Funkcija fantazme 

106 Manuel Kuran: Fantomskost možganov 

HuMAnIsTIKA In DRuŽBOsLOVJE nA PERIfERIJI 

119 Maja Breznik in Rastko Močnik: Humanistika in družboslovje na periferiji: 

znanosti ali tehnokratska orodja? 

121 Liliana Dejanova: »Nova paradigma« ali novi okvir za kritične družbene vede? 

132 Milan Popović: Vertikalna razsežnost periferizacije: 

kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu 

137 sebastian Reinfeldt: Ustvarjanje kritičnih mas 

154 Momčil Hristov: Heteronomna avtonomija družbenih znanosti: 

znanstvene politike okoli sklada 

163 Valentin Dančev: Sociologija pred neklasično dilemo: med »medijsko aktivnostjo« 

in »znanstveno neaktivnostjo«. Preoblikovanje sociološke legitimnosti 

178 Maja Breznik in Rastko Močnik: Humanistika in družboslovje 

v primežu liberalne Evrope 

ČLAnKI 

201 nenad Jelesijević: Javna umetnost pod represijo – Je javna umetnost sploh možna? 

208 Pina Gabrijan: Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo znanosti 

216 Tadej Praprotnik in srečo Zakrajšek: (Multi)mediji v izobraževanju 

in vsakdanjem življenju 

REcEnZIJE 

233 Andrej Pavlišič: Varovano območje Goražde: vojna v vzhodni Bosni 1992–95 

236 Alem Maksuti: Družbena mimikrija 

243 Blaž Ilc: Teorija zavere – Srbija protiv »novog svetskog poretka« 

246 Tisa Vrečko: Rdeči trakovi: Reprezentacija v slovenskem partizanskem filmu 

248 cirila Toplak: Homo Europeus 

251 Mitja Velikonja: Ko novo spet postane novo: Retro – The Culture of Revival 

253 Luka Hrovat: The Shock Doctrine 

255 Marta Gregorčič: Equipo Maíz: ljudsko izobraževanje v bolhici Amerike 

263 POVZETKI

u VODnIK

Časopis za Časopis kritiko znanosti, za kritiko domišljijo znanosti, in domišljijo novo antropologijo in novo antropologijo | 233 | Uvodnik 

| 227

Barbara Beznec 

Rešitev krize 

ali kriza rešitev? 

Finančni kolaps, ki se iz ekonomij globalnega centra širi na družbe in gospodarstva celotne 

globalne periferije, je že dobil oznako najgloblje in najobširnejše krize vseh časov. Danes lahko 

vidimo in čutimo rezultate štiri desetletja trajajočega križarskega pohoda neoliberalizma, ki 

je preko brettonwoodskih institucij, dolžniške politike, programov strukturnega prilagajanja in 

nasilne privatizacije pridobil planetarne razsežnosti. A vendar postaja vse očitneje, da tudi ta 

kriza ne bo ogrozila nenehnega vračanja istega. Mediji so polni intervjujev s tako imenovanimi 

elitnimi finančniki, bančniki, menedžerji, borzniki, politiki ter predstavniki mednarodnih 

finančnih in bančnih institucij, torej tistih, ki so najbolj odgovorni za krizo, ki nam razlagajo, 

kakšni ukrepi so nujni za ponovno konsolidacijo kapitalističnega načina proizvodnje ter povrnitev 

zaupanja v trg in njegove nadzorne mehanizme. Pojasnjujejo nam, da kriza ni strukturni 

problem, temveč zgolj anomalija v drugače povsem funkcionalnem sistemu, ki ga je zlorabila 

peščica nemoralnih in pohlepnih posameznikov. Po njihovem mnenju rešitev iz periodično 

krizne ureditve torej ni v njeni ukinitvi ali temeljiti reviziji, temveč v nadzoru in stabilizaciji 

njenih ekstremov. Tako smo ponovno priča absurdnemu, a na žalost zelo realnemu paradoksu, 

ko tržno gospodarstvo s proletarskim denarjem pred zlobnimi kapitalisti rešuje država oziroma 

kolektivni kapitalist. O prelomu s kapitalizmom ne duha ne sluha. Nadaljuje se mantranje 

evangelijev, ki razglašajo, da je potop sveta v neoliberalno religijo zaustavil zgodovino in da 

bo ponovno nastopil sodni dan, ki bo vernike pravega Boga nagradil z nebeškim kraljestvom 

svobodnega bogatenja, odpadnike pa ne veke vekov pregnal v ognjene zublje zadnjega kroga 

peklenske pogube. 

Ob tem se upravičeno sprašujemo, kako je vendarle mogoče, da je konzervativni revoluciji 

s svojimi apologeti uspelo ustvariti globalno vojsko gorečih pridigarjev, ki s strastjo in odločnostjo 

inkvizitorjev skrbijo za diskvalifikacijo in izkoreninjenje blasfemičnih verovanj in celo 

reformacijskih poskusov? Še več, skoraj nepojmljivo se zdi, da skoraj pol stoletja neoliberalnega 

armagedona ni zaustavilo naraščanja ponižnih vernikov, ki nekritično sledijo dogmam o 

Barbara Beznec | Rešitev krize ali kriza rešitev?

maksimizaciji profitov in nujnosti nenehne gospodarske rasti. Učinkovitost in trdovratnost neoliberalne 

ideologije in prakse se med drugim skriva v njeni sposobnosti, da se predstavlja kot 

objektivna, dokazljiva in nezamenljiva. Ključ vsake uspešne religije je namreč prevod verskih 

naracij in mitov v postulate in aksiome, v objektivizirano in standardizirano obliko, ki omogoča 

vzpostavitev reprodukcijskih institucij in njihovih notranjih hierarhij. Sledi ekskomunikacija 

vseh verovanj in idej, ki bi lahko ta na novo vzpostavljeni red ogrožala ali relativizirala. Naslednji 

korak sta kanonizacija in ekumenizem, torej univerzalizacija pravil in zapovedi na vse, kar 

je naseljeno (ekuméne). A vseeno vera, ki je postala dogma, in dogma, ki je postala vseobsegajoča, 

ne bi mogla pridobiti tako močne veljave, če za njo ne bi stala dobro naoljena artilerija 

vseprisotnih miselnih tankov. Neoliberalna ideologija je uspela, ker jo producira in reproducira 

tisto polje, ki bi moralo po definiciji dvomiti v vse dogme in katerega poslanstvo je nenehna 

kritika in preizpraševanje obstoječega: znanost. 

Ta paradoks lahko deloma pojasnimo s transformacijo kapitalizma, ki je potekala vzporedno 

s širjenjem neoliberalizma. Še pred dobrim stoletjem so različni ekonomski teoretiki napovedovali, 

da se bo kapitalistična ekspanzija nujno končala zaradi zaključenosti našega planeta in 

končnosti njegovih materialnih virov. A delavski boji in zavračanje tekočega traku disciplinarne 

družbetovarne so povzročili prehode v produkciji, ki so nastali na podlagi kolonizacije še neodkritega 

kontinenta: človeka kot družbenega bitja. Osrednje surovine in produkti so postali 

afekti, ideje, čustva in informacije, poglavitni produkcijski proces pa komunikacija. Čeprav še 

vedno minorna v kvantitativnem smislu, je nematerialna produkcija postala hegemonsko področje 

kapitalistične ekspanzije, investicije in akumulacije. Kapitalizem ni zgolj preživel, temveč 

se je s podreditvijo vseh sfer življenja kapitalističnemu ovrednotenju še dodatno okrepil. 

Gre za velik paradigmatski preskok, a vendar ključni kriterij distribucije bogastva tudi v postfordizmu 

ostaja vprašanje lastništva nad produkcijskimi sredstvi in njihovimi produkti. Produkcija 

vednosti in znanosti je postala neposredno produktivna, boj proti njeni eksploataciji in privatizaciji 

pa osrednje prizorišče razrednega boja. 

Osnovna legitimacija privatizacije tako materialnih kot nematerialnih dobrin je delo, potrebno 

za njihovo ekstrakcijo. Patentni zakon ZDA, ki ga lahko razumemo kot paradigmatski 

primer uveljavljanja patentnih pravic, med drugim navaja:»Kdor izumi ali odkrije katerikoli 

koristen proces, stroj, manufakturo ali kompozicijo narave, ali kakršnokoli novo in koristno 

izboljšanje letega/lete, lahko za to pridobi patent«. Ključni pogoj za privatizacijo določene 

dobrine je torej koncept antropogene inventivne intervencije. Takšna definicija legitimacije 

patentov naj bi preprečila privatizacijo nekega materiala, živali ali rastline, procesa ali ideje, 

ki se ga najde v naravi ali pa je del tako imenovane obče vednosti. Istočasno pa predvideva in 

določa, da je vse, v kar ni vloženo človeško delo, vključno s skupno človeško kulturno in znanstveno 

dediščino, v bistvu manifestacija narave. Na prvi pogled se zdi ta ureditev smiselna, saj 

se do neke mere lahko strinjamo, da morajo biti znanstveniki, izumitelji, umetniki ter vsi, ki so 

kakorkoli pripomogli k nekemu kreativnemu ali produktivnemu procesu, za svoje delo primerno 

nagrajeni. Prav tako ni dvoma, da se nas večina boji scenarija, kjer bi neka individualna ali 

pravna oseba postala lastnik bodisi življenjske oblike, torej človeškega genskega materiala, 

živalskih ali rastlinskih vrst, bodisi splošnih vednosti, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljamo 

že stoletja. A že naslednji premislek razkrije, da tovrstna legitimacija privatizacije ne zagotavlja 

niti prvega niti ne preprečuje slednjega. 

Prvič, objektivna določitev vloženega dela posameznega akterja v celotnem nizu produkcije 

nematerialne dobrine je povsem relativna in preprosto nedoločljiva. Patent oziroma avtorske 

Časopis za Časopis kritiko znanosti, za kritiko domišljijo znanosti, in domišljijo novo antropologijo in novo antropologijo | 233 | Uvodnik | 227

pravice za določen produkt pridobi zgolj tisti, ki je na vrhu piramide ustvarjalnega procesa. Če 

znanstvenik kot svoje avtorsko delo objavi članek ali raziskavo, izpeljano iz neke obče vednosti 

ali iz intervjujev z različnimi ljudmi in skupnostmi, v bistvu ne privatizira samo končnega rezultata, 

ampak celoten niz posameznih vednosti, ki so ga do njega pripeljale. Univerza v Mississippiju, 

na primer, je lastnik patenta za uporabo turmerica v medicinske namene. Vednost 

o uporabi turmerica kot zdravila, ki pomaga pri celjenju ran, so Indijci stoletja prenašali iz 

generacije na generacijo, vendar patenta niso mogli izpodbiti. Njihova vednost o zdravilskem 

procesu se po patentnem pravu smatra za del skupne človeške dediščine, za del narave, licenca 

zahodne univerze pa je dodeljena na osnovi dodanega dela, ki je definirano kot znanstvena 

deskripcija, objavljena v relevantnih (večinoma zahodnih) znanstvenih publikacijah. 

Drugič, v obdobju absolutne proizvedljivosti se proizvajajo tudi oblike življenja. Tako so 

DuPontovi laboratoriji in Harvardska univerza lastniki živalske vrste Onco Mouse. Miš, ki so ji 

dodali kancerogeni gen, je postala nepogrešljivo orodje v onkoloških raziskavah širom sveta in 

je že leta v prosti prodaji. Univerza v Kaliforniji je lastnik celične linije in genetske informacije, 

ki so ju razvili iz krvi levkemičnega bolnika. Različne zasebne semenske banke so lastnice velike 

večine patentiranih rastlinskih sort. Zaključimo lahko, da patentno pravo v bistvu določa, 

da življenje, ki je bilo na kakršenkoli način modificirano, ni več življenje, temveč produkt, ki je 

objekt zasebnega lastništva. 

A kakor ugotavljajo avtorji študije, objavljene v tej številki, privatizacija skupnega ni edina 

težava sodobne znanosti. Podobno kot drugod tudi evropska znanstvena politika vedno bolj 

izpodriva in preprečuje nastanek kritične misli in s tem razvoj alternativnih rešitev in konceptov. 

Utrjuje hegemonijo kvantificiranja in valoriziranja znanosti preko točkovanja objav v izbranih 

revijah in indeksih, ki so večinoma v lasti zasebnih korporacij z jasno ideološko paradigmo, 

s čimer se izključujejo različne teoretske prakse ter različna geografska in jezikovna okolja. 

Hierarhizacija in diskriminacija znanstvenikov in raziskovalcev, tem in vsebin, se zaostruje tudi 

preko habilitacijskih meril, ki vse bolj spodbujajo tekmovalnost in tematsko ter jezikovno prilagajanje 

znanstvenega dela hegemonskim usmeritvam. Posledica teh politik je naraščajoča 

unificiranost in dogmatskost, s tem pa vse večja oddaljenost znanosti od preizpraševanja ključnih 

hipotez lastne intervencije. Ne zanima je kontaminacija, ampak ekstrakcija, zato postaja 

vse bolj kolonialistična in kot taka del problema in ne del rešitve. 

Alternative današnji despotsko lobotomni ideologiji lahko poda zgolj angažirana znanost, 

ki ukinja razlikovanje med objektom in subjektom raziskovanja, njeni cilji pa niso prvenstveno 

znanstveni oziroma objektivistično analitski, temveč so predvsem družbeni, neposredno politični. 

Takšna pa je zgolj tista znanost, ki se tako v metodi kot v rezultatih bori proti prilaščanju, 

kolonizaciji in komercializaciji skupnega. 

Barbara Beznec | Rešitev krize ali kriza rešitev?

sTRuKTuRA fIKcIJE

Katarina Majerhold, Mirt Komel 

Struktura 

fikcije 

O sofistih je bilo skozi stoletja veliko napisanega, toda ker imamo na voljo večinoma bolj ali 

manj oddaljene interpretacije, ki si med seboj pogosto nasprotujejo (Aristofan–Platon, Platon– 

Aristotel, Hegel–Grote, Voegeli–Havelock), še danes velja, da o sofistih nimamo enotnega mnenja: 

niti o tem, kdo vse je spadal med sofiste, niti o tem, kaj je bila njihova glavna dejavnost 

(retorika, poučevanje areté) ter kakšen vpliv in obseg je imelo njihovo delovanje na zahodno 

antično in sodobno družbo. 

Če odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika na strani, kjer najdemo slovarsko geslo sofist, 

vidimo naslednji definiciji: 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu 

in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov. 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša 

navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist. Prvi pomen torej nevtralno 

označuje neko držo filozofske smeri, ki temelji na čutnosti in relativizmu, čeravno tudi ta 

»nevtralnost« ni tako »nevtralna«, kot se morda zdi na prvi pogled, še posebej, če upoštevamo 

drugi pomen, ki »dopolnjuje« prvega: če pomena povežemo, dobimo – z malodane matematično 

eksaktnostjo – naslednjo trditev o sofistih in sofistiki: pristaši senzualizma in spoznavnega 

realizma, ki dokazujejo navidezne resnice in podajajo namerno zavajajoče trditve. 

Za Barbaro Cassin, avtorico knjige Sofistični učinek (katere Uvod smo prevedli v pričujoči 

številki), kjer ponudi »sofistično branje zgodovine filozofije«, je ključen predvsem za ta drugi 

pomen, ki temelji na »moralni sodbi«. Sofisti so bili namreč od Platona naprej označeni kot 

tisti, ki prakticirajo neki način nefilozofiranja, neki način, ki nima dostojanstva, da doseže status 

filozofije. Za Cassinovo je problematično, da s tem, ko vprašanje razmerja med filozofijo in 

sofistiko reduciramo na »moralno vprašanje« (se pravi na vprašanje »rabe ali zlorabe« mišljenja 

in govorjenja), izgubimo to, kar je specifika sofistike kot take, namreč, da zmore z »golim« 

govorjenjem proizvesti »učineksvet«. 

Kaj to pomeni? Preprost primer oziroma trditev Cassinove je, da je »bit« (Parmenid) proizvod 

filozofske govorice natanko tako, kot je »nebit« proizvod sofistične govorice (Gorgija) in 

Katarina Majerhold in Mirt Komel | Uvodnik 13

hkrati natanko tako, kot je »Odisej« učinek pesniške govorice (Homer). Sopostavitev teh treh 

ravni na podlagi tega, da imamo vsakokrat opravka z govorico, da so vsi ti trije »pojavi« (bit, 

nebit, Odisej) učinek govorice, pa odpre možnost, kako pretehtati utečena binarna razmerja, 

kot npr. resnica–neresnica/laž (na ravni filozofije) ali pa dejanskost/fikcija (na ravni umetnosti 

in medijev). Skratka: sofistika, naj bo še tako »fiktivna«, zmore proizvesti natanko tako realne 

učinke, kot jih ima sama realnost. Potencial tega »sofističnega branja zgodovine filozofije« ima 

lahko daljnosežne posledice; ne samo v smislu, da pogledamo, za koga ali za katere prakse govorjenja 

se še danes uporablja oznaka »sofist«, ampak da ugotovimo, kaj vse ima danes status 

»sofistike« oziroma čemu danes ustreza struktura sofistike, struktura, ki ima korenine v starem 

sporu filozofov s sofisti, začenši s Platonovo kritiko Gorgija. 

Neki drugi vidik razmerja med sofistiko in filozofijo, kolikor ostaja znotraj »antičnega« načina 

rezoniranja in hkrati zadevo reaktualizira tako, da jo reproducira, je zagotovo novodobni 

siloviti napad filozofa Rogerja Scrutona na filozofske svetovalce in njihovo enačenje s sofisti 

v članku Vrnitev sofistov, ki smo ga tudi prevedli v pričujoči številki. Scruton v članku razgali 

temeljno Platonovo kritiko sofistov, ki trdi, da so sofisti tisti, ki zase trdijo, da lahko ljudi s svojo 

sophistikěn techně naredijo boljše (in jim pomagajo na poti do uspeha – javnega ali zasebnega) 

in to svojo veščino drago prodajajo, hkrati pa ne vedo, kaj prodajajo oziroma ali je to, kar 

prodajajo, pravzaprav dobro ali slabo za njihove »stranke«. To kritiko Platon predstavi zlasti v 

dialogih Protagora, Hipija Večji, Hipija Manjši, Evtidem, kjer kritizira sofiste, da se razglašajo za 

plačane učitelje aretě (vrlina ali odličnost), pa sploh ne vedo, kaj to je. In ker ne vedo, kaj je 

aretě, kako jo potem lahko tudi učijo in za to zahtevajo še plačilo. Ker jih vodita pohlep in/ali 

čast, je rezultat zavajanje strank s prilagojeno vsebino, kar gre na račun oziroma obide – in to 

je temeljno – filozofski princip rigorozne resnice, ki se ne ozira na materialne, politične, partikularne, 

subjektivne interese, potrebe in želje. 

Tematski blok, posvečen sofistiki in sofistom, pričujoče številke Časopisa za kritiko znanosti, 

se posledično ukvarja tako s klasično temo »boja med filozofijo in sofistiko«, kjer poskuša pokazati 

argumente in polje, na katerem so se gibali argumenti starih, kot tudi s tem, da odpira 

novodobne primere, kjer se oznaka »sofist« še vedno uporablja pejorativno. Zastavek je na kar 

najbolj elementarni ravni, saj se še danes uporabljajo opozicije in razlikovanja, ki jih je uporabljal 

Platon, da bi diskreditiral sofiste svojega časa. Tematski blok naprej pojem sofistike, razdelan 

na njeno strukturo, aplicira na najrazličnejše moderne in postmoderne »fikcije«, kot so 

umetnost, mediji (televizija in internet), pri čemer je zastavek seveda v tem, da so fikcije tega 

tipa strukturirane na način »sofistike« oziroma da je sofistika kot prva tarča »resnicoljubnosti« 

pravzaprav paradigma, na kateri temeljijo vse nadaljnje, tudi današnje distinkcije na resnično/ 

lažno, dejansko/fiktivno itd. Mediji, kot sta npr. televizija ali internet, ki so pogosto dojeti kot 

»fiktivni«, kot »fikcija«, danes pravzaprav nadomeščajo samo realnost in ravno Baudrillardov 

koncept hiperrealnosti je način ali vsaj eden izmed načinov, kako dojeti to, da zmore fikcija 

proizvesti malodane enake učinke realnosti kot sama realnost. V tem pogledu je treba vzeti 

fikcijo zares in pokazati na njeno strukturo, na strukturo fikcije. 

14 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233 | Struktura fikcije

Uvod 1* 

Barbara Cassin 

Sofistični 

učinek 

Sofizem, zgodovinsko dejstvo, strukturni učinek: 

Platonski artefakt 

»Pariz je najlepše mesto na svetu; moja ulica je najlepša ulica 

Pariza; moja hiša je najlepša hiša na tej ulici; moja soba je najlepša 

soba v hiši; jaz sem najlepši človek v sobi; torej, sem najlepši 

človek na svetu.« 

Pa še tole: »Ko uporabim neko besedo,« pravi mali škrat precej 

zaničljivo, »ima ta natančno takšen pomen, kot ji ga želim dati. Ne 

pomeni nič več niti nič manj.« »Vprašanje je,« odgovori Alica, »ali 

je možno eni besedi pripisati kup različnih pomenov.« »Vprašanje 

je,« odvrne Humpty Dumpty, »kdo bo glavni. In pika.« 

Cyrano de Bergeracov polisilogizem [sorite] o stavkih in dia- 

1* Pričujoči prevod je Uvod (Introduction) 

iz knjige Sofistični učinek avtorice 

Barbare Cassin (prevedeno po: B. Cassin, 

1995: L’effet sophistique. Paris: Éditions 

Gallimard). Prevajalčeve opombe so 

označene z asteriksom *, avtoričine s 

številkami – prevajalčevi oklepaji so oglati 

[], avtoričini pa okrogli (). 

2 A. Lalande, 1947: Vocabulaire technique 

et critique de la philosophie. Paris: 

PUF. 

log o besedah, ki poteka med Alico in Humpty Dumptyjem za ogledalom, sta tarči Andreja 

Lalanda v Predgovoru k peti izdaji njegovega še vedno živega dela Tehnični in kritični slovar 

filozofije. 2 V primerjavi s »Sokratovo izvirnostjo«, ki se v imenu konstituirajočega razuma 

[raison constituante] dviguje nad konstituiranim razumom [raison constitué], Lalande prikaže 

negativno izvirnost tistih, ki se spustijo »pod pridobljene norme«, in se od njih oddaljijo iz »perverznosti 

ali snobizma«. Takšni izvirnosti pripisuje večplastne poteze (navajam z izpuščanjem) 

Erostrata in Kaligule, ki sta »slavna zmagovalca ali ... znana kriminalca«, poteze gongorizma, 

»doktrine Gorgija ali naukov Bratovščine svobodnega duha«, skratka vseh tistih, ki so, kot ta 

»nadvse zaslužni pariški učenjak«, ki je pred kakšnimi štiridesetimi leti povedal: »Ko kje zagledam 

napis Vstop prepovedan, vstopim ravno tja«. 

Sofistika je gibanje, ki je v času zore predsokratske filozofije zapeljevalo in pohujševalo celotno 

Grčijo. Hegel označi prve sofiste v času Periklejevih Aten kot »mojstre Grčije«: namesto da 

bi razmišljali o bivanju kakor eleati, ali o naravi kot jonski fiziki, so se odločili, da bodo profesionalni 

učitelji, potujoči tujci, ki tržijo svoje znanje, svojo kulturo in sposobnosti, kot kurtizane, 

ki razkazujejo svoje čare. Hkrati so to vplivni ljudje, ki znajo postaviti sodnike na svojo stran, 

Barbara Cassin | Sofistični učinek 15

prepričati skupščino, da spremeni mnenje, izpeljati poslanstvo, 

uveljaviti svoje zakone novemu mestu, vzgajati za demokracijo, 

na kratko, znajo voditi politiko. Tako sofistika ni le kocka v tlakovani 

poti, ki razbije vitrine filozofske ureditve jezika; in v tem 

primeru je treba ponovno oceniti pomen in učinek razbitja. 

Lalandova poštenost lahko zelo dobro služi kot odskočna 

deska. »Sofistika (sam.) 1. skupek naukov ali natančneje intelektualna 

drža glavnih grških sofistov (Protagora, Gorgija, Prodik, 

Hipija itd.). 2. (skupno ime) filozofija verbalnega načina mišljenja 

brez trdne osnove in brez resnosti«. Pomen 1 / pomen 2. To 

je sofistika razpeta med dve definiciji. 

Prva definicija predstavlja sofistiko oziroma grške sofiste iz 

petega stoletja pred našim štetjem kot dejstvo intelektualne 

zgodovine; so močne osebnosti, ki tvorijo nekaj podobnega gibanju, 

za katerega je značilna miselnost, ki jo danes vsi od Maria 

Untersteinerja pa do Jacqueline de Romilly3 ocenjujejo vedno 

bolj pozitivno, kot relativistično, progresistično, v koraku s pojavi 

in svetom človeka, celo kot humanistično. Je ena izmed lepih 

antičnih umetnin za poznavalce: skupaj z milečani, pitagorejci, 

abderiti, tudi sokratiki, megariki, ciniki, skeptiki je sofistika 

postranski grški element, ki ga je potrebno bolje integrirati v 

tradicijo, ki iz nas navsezadnje dela to, kar smo. 

Izbira sofistike kot predmeta raziskave ne izvira, nikakor ne 

prvenstveno niti ne edinstveno, iz navdušenja nad antičnimi 

umetninami oz. slabo poznanimi besedili, ki jih je s filološkega 

in zgodovinskega vidika treba še močno raziskati. Hkrati tudi ne 

iz zanimanja za obrobne zadeve, kakršna so ta že skoraj izbrisana 

besedila, ampak iz zanimanja, da bi iz postranske zadeve ustvarili strelno lino in dali podporo 

militantskemu patosu, ki se zavzema za preklete mislece, nasproti ekskluzivcem [exclusives] in 

ekskluzivnosti [exclusion]. Moj namen ni »rehabilitacija«, predvsem ne ena tistih rehabilitacij, 

ki krožno temeljijo na izboljšavah in dopolnitvah, ki jih je mogoče vpeljati v ustaljeni okvir 

najbolj tradicionalne zgodovine. 4 

3 

M. Untersteiner, I Sofisti, fr. prev. A. 

Tordesillas, Les Sophistes, 2. vol., Paris, 

1993; J. de Romilly, Les Grandes Sophistes 

dans l’Athenes de Péricles, Paris, 

1988. 

4 

Tudi J. de Romilly priznava, da »v resnici 

ni mogoče razumeti tega, kar je bilo 

Periklejevo stoletje ali ‘grški čudež’, če ni 

neke jasne predstave o naravi in dometu 

vpliva sofistov. Zato je ta podvig tako 

drzen kot tudi nujen« (op. cit., str. 10). Ta 

nujen del sence, ki ga potrebuje svetloba, 

pomeni prenos v bolj subtilen neokantovski 

binarni jezik (identiteta–razlika/ 

kritika), ki ga promovira Zelller, urejen s 

strani Nestleja in citiran z odobravanjem 

Guthrieja: »Tako kot bi mi, Nemci, težko 

imeli Kanta brez stoletja razsvetljencev, 

tako bi tudi Grki težko imeli Sokrata in 

sokratsko filozofijo brez sofistike.« Ti evalvacijski 

alibiji – v pravem pomenu besede 

alibi -, zaradi katerih študirati sofistiko, se 

artikulirajo v perspektivi nekega višjega 

cilja, ad majorem traditionis gloriam, 

in se predstavljajo z enim in edinim 

interesom – narediti pravico, bon gré mal 

gré, nekemu določenemu razumevanju 

zapletenosti (E. Zeller, Die philosophie 

der Griechen, I, 1, 1923 in 2, 1920; 

Nestle, Leipzig, str. 432; W.K.C. Guthrie, 

Les Sophistes, prev. J.P. Cottereau, Paris, 

Payot, 1976, str. 56). 

Nenavadnost sofistike je pravzaprav ta, da ima že kot zgodovinsko dejstvo [fait d’historie] 

strukturni učinek [effet de structure]: po dejanski praksi teh, ki so se imenovali »sofisti«, se v 

filozofiji označuje kot ena izmed možnih načinov ne-filozofiranja [l’une des modalités possibles 

du non-philosopher]. Druga definicija [definicija B po Lalandovem slovarju], ki bo naš 

stalni predmet obravnave, je tako mojstrska kot skrivnostna, saj za sofistiko podaja brezčasno 

opredelitev, s čimer ji daje lastno ime kot »filozofija verbalnega načina mišljenja brez trdne 

osnove in resnosti«. 

Zgodovinsko dejstvo, strukturni učinek: vezni člen, ki konstituira objekt sofistiko, je platonski 

artefakt, produkt dialogov. Bistvo artefakta je preprosto v tem, da iz sofista naredi negativni 

alter ego filozofa: njegov drugi slabi jaz [son mauvais autre]. Med njima obstaja podobnost, kot 

pripominja Tujec v Sofistu (231a), »tako kot je volk podoben psu, najbolj divji v primerjavi z 

najbolj udomačenim«. Samo z igro sklonov razumemo, da je podobnost [ressamblance] »najbolj 

nestanovitna zvrst« [le plus glissant des genres], kajti v izmenjavi replik med Teajtetom 


5 

H. Diels, her. von W. Kranz, Die 

fragmente der Vorsokratiker, Griechisch 

in Sokratom lahko vidimo, da uporaba dativa postavi sofista v und deutsch, Berlin, 1951, vol. III, str. 

252–416 (vol. III, index, 1952); fr. prev. 

položaj psa in filozofa v položaj volka, čeprav navadno tega ne 

J.P. Dumont, Les Sophistes, fragment 

dojamemo. Podobna sta si do te mere, da vsakič, ko stegnemo set témoignages, Paris, 1969; več o tem 

roke, vsakič, ko mislimo, da smo ujeli enega, pravzaprav drži- J.-L. Portier v Les Présocratiques, Paris, 

mo drugega: Sokratova katarzična majevtika in njegova praksa 1988, str. 981–1178. Celoviteje v: M. 

spodbijanja izhajata iz genei gennaia sophistikě (231 b: »avten- Untersteiner (ur.), Sofisti. Testimonianze 

e frammenti, I–IV, Firence, 1949–1962. 

tične in nadvse plemenite sofistike«, tako se prevaja, ne da bi se 

upoštevalo poudarek o skupnem izhodišču); in narobe, ko se pri 

koncu dialoga začne povzetek vseh dihotomij, se na zadnji veji 

demagogu nasproti postavi dvojico »moder ali sofist?« (268 b10), odločitev pa določi teza: »Saj 

smo postavili trditev,« pravi Teajtet, »da nič ne ve.« Razume se, da je beseda »sofist«, »posnemovalec 

modreca«, paronim, nič več in nič manj kot sam »filozof«. 

Iz celote Platonovih dialogov dobimo danes že tradicionalno podobo sofistike. Z vseh vidikov 

je na slabem glasu; z ontološkega: sofist se ne ukvarja z bitjo, ampak se zateka k ne-biti in 

logičnemu naključju, ne išče resnice niti dialektične rigoroznosti, ampak samo mnenje, očitno 

koherenco, prepričevanje in zmago v govorniškem spopadu; z etičnega, pedagoškega in političnega 

vidika: njegov cilj ni ne modrost ne krepost, ne za posameznika ne za mestno skupnost, 

ampak stremi k osebni moči in denarju; in celo z literarnega vidika, kajti njegove stilistične 

figure so le otekline enciklopedične praznine. Če sofistiko merimo z merilom biti in resnice, ga 

moramo obsoditi kot lažno filozofijo: filozofijo videzov in videz filozofije [pseudo-philosophie: 

philosophie des apparences et apparence de la philosophie]. 

Po drugi strani pa je sam artefakt hkrati tudi producent filozofije, in ravno to pride na dan 

v Sofistu in zamaje njegovo rigidno organiziranost. Če je sofist filozofov drugi [le sophiste est 

l’autre du philosophe], ki ga filozofija ne preneha izključevati iz svojega polja, je očitno, da 

se tudi sama filozofija ne opredeljuje drugače kot da je sofistov drugi, ki ga sofistika nenehno 

pritiska znotraj svojega lastnega polja. Filozofija je hči čudenja in »vsi ljudje si po naravi želijo 

vedeti«. Vendar pa »tisti, ki si zastavijo vprašanje, ali je treba spoštovati bogove in ljubiti svoje 

starše, potrebujejo samo dober popravek, in za te, ki se sprašujejo, ali je sneg bel ali ne, zadostuje, 

naj le pogledajo.« (Aristotel, Topike, I, 105 a5–7). Sofist (Protagora glede bogov, Antifon 

glede družine, Gorgija glede tega, kar obstaja, in tega, kar zaznavamo) pretirava: vedno zastavi 

odvečno vprašanje, vedno pride do odvečnega zaključka. S to predrznostjo sofistiki uspe spraviti 

filozofijo čisto iz sebe, primora ljubezen do modrosti v prestopanje meja, ki si jih zastavi, in 

izvede nekaj potez, ki naj bi bile tuje njenemu umu. Sofistika je omejitveni operator [opérateur 

de délimitation] filozofije. 

To filozofsko-sofistično percepcijo (»filozofisticirati«, predlaga Novalis v Fragments logologiques) 

lahko morda povzame izraz učinek [l’effet]. Učinek zato, ker je sofistika artefakt, 

učinek filozofije. Hkrati pa tudi učinek, ker sofistika, fikcija filozofije, povzroči povratni udarec 

filozofiji in nanjo nenehno izvaja učinek. 

Konstitucija–ekskluzivnost: od prve k drugi sofistiki 

Kar se nas tiče, je vprašanje zgodovinskih sofistov očitno povezano z vprašanjem prenosa. Diels 

in Kranz, potem še Untersteiner, 5 so zbrali fragmente prvih sofistov. Iz teh velikih zbirk je le 

malo avtentičnega korpusa, torej takšnega, ki ga lahko expressis verbis pripišemo enemu izmed 


sofistov. Tako smo metodično izbrali, če lahko tako rečemo, 

frontalni pristop: najprej se bo treba spopasti z edinima dvema 

korpusoma, ki imata nekaj teže (v fizičnem pomenu) in sta prišla do nas iz časa predsokratskih 

sofistov, Gorgija in Antifona, hkrati pa prihraniti še druge izhodiščne točke. Interes imeti ta 

besedila v rokah, interes imeti besedila v vsej njihovi konsistenci je v tem, da pred njimi noben 

predsodek ne more dolgo zdržati. 

Ker je večina izvornih fragmentov vpeta v pričevanja ali razlage, ki imajo namen spodbijati, 

je kakršen koli poskus ponovne vzpostavitve tez in naukov pravzaprav nekakšna paleontologija 

sprevrženosti tako za filologijo kot za eksegezo. Na primer: od Protagore, ki je bil, kot pravijo, 

prvi sofist, ni ostalo nič drugega kot dva stavka. Najbolj znan od obeh, ki ga ponavadi prevajamo 

kot: »Človek je merilo vseh stvari, bivajočih, kako so, nebivajočih, kako niso« 6 6 

Slovenski prevod Anton Sovre: Predsokratiki 

(1988: 140). 

(80 B1 D.K), 

je paradigmatski za kontekst prenosa in za interpretacijo nič manj pomemben kot Platonov 

Teajtet in Aristotelova knjiga Gama [Γ] iz Metafizike. Dialog med Sokratom in Teajtetom tako 

za vedno potrdi relativističen in subjektivni pomen Protagorove propozicije: če je resnica za vsakega 

posameznika zožena na mnenje, ki sloni na lastnem občutku, bi Protagori lahko pripisali 

tudi izrek, da je »mera vseh stvari prašič ali pavijan« (161 c4 s.). 

Toda Aristotel zavrača te, ki s Protagorom zatrjujejo, da so »vsi pojavi resnični«, in mislijo, 

da se na ta način lahko izognejo podrejanju načela neprotislovnosti: preprosto zamenjujejo, 

tako kot Heraklit, misel z občutkom ter občutek z alteracijo [altération] (5,1009 b12s.) Zato se 

Aristotel ne zadovolji več z redukcijo sofistike na škodljivo senco, ki jo filozofija meče za seboj, 

ampak izdela čisto pravo strategijo izključevanja. Kajti sofist, kadar vztraja v svoji namišljeni 

fenomenologiji, samega sebe obsodi na mutizem; in če ima pretenzijo po tem, da govori, govori 

logou kharin, »ne da bi kaj povedal« ali »govori samo zato, da govori«, in vse, kar s svojimi usti 

počne, je hrup. Aristotel, ki izenači zahtevo po neprotislovnosti in zahtevo po pomenu, izrine 

na rob vse prestopnike in tem »govorečim rastlinam« dodeli mesto na obrobju ne le same filozofije, 

ampak tudi človeštva. 

Sofistični logos je tako ali drugače vedno pripeljan do tega, da je postavljen v odnos s tem, 

čemur se skuša izogniti ali kar poskuša uničiti: bit in besedo »biti« [l’ětre et la parole de l’ětre], 

identično ali adekvatno. Če hočemo razumeti sofistiko, moramo privoliti vsaj v to, da preko 

nasprotij med filozofijo in retoriko, smislom in ne-smislom, njene diskurzivne zmožnosti [prestations 

discursives] jemljemo kot zavzetje nekega bistroumnega stališča proti ontologiji: sofizem 

kot izogibanje metafiziki in alternativa, začenši s predsokratiki, klasični liniji filozofije. 

Vprašanje logosa torej. Za določeno generacijo francoskih filozofov, kateri tudi sama pripadam, 

ta beseda ni vzeta prvotno iz grškega jezika, ampak iz heideggerjanskega idioma: sofizem 

sili v eksplikacijo s Heideggerjevim konceptom logosa, in morda tudi jezika. 

Najprej, kar zadeva preprosto dejstvo, da se zanimamo za sofiste pred Platonom kot za predsokratike, 

kar navsezadnje tudi so. Kajti to ne prinese spremembe v zgodovini, ampak v historičnosti 

naše percepcije stare Grčije. Heidegger razume predsokratike, vključno z Anaksimandrom 

in Heraklitom, pa tudi Protagoro, vedno in odločno kot parmenidejce. In s Heideggerjevim 

Parmenidom v samem osrčju alětheie medsebojno pripadnost med bitjo, govorom in mislijo, 

kar sestavlja prostor tega, kar se že stoletja imenuje »ontologija«. 

Toda z njihovimi besedili v rokah je bil moj prvi filozofski šok v tem, da je sofistika v vseh pogledih 

nepokorna tej grandiozni percepciji. V Gorgijevem delu Razprava o nebivajočem, ki je nastala 

nekaj desetletij po [Parmenidovem] Poemu, gre za povsem drugačen odnos med bitjo in govorom. 

Gorgija pokaže, kako je Poem – pa najsi hoče ali ne, bodisi zavestno ali ne – diskurzivni performans 


[performance discursive]: daleč od tega, da bi morala izraziti kakršno koli izvirno donacijo, kakšen 

»je« ali »obstoj«. Poem minuciozno producira svoj lasten objekt že s samo sintakso stavkov. Bit, 

tu radikalno kritično vzeta v primerjavi z ontologijo, ni to, kar beseda odkriva [ce que la parole 

dévoile], ampak to, kar diskurz ustvarja [ce que le discours crée] – je »učinek« poema, tako kot je 

literarni junak Ulikses učinek Odiseje. Če hoče filozofija utišati sofistike, je razlog zagotovo v tem, 

da obratno, sofistika producira filozofijo kot dejstvo jezika [la philosophie comme un fait de langage]. 

Predlagam uporabo besede logologija [logologie], izraz, ki ga je skoval Novalis za označevanje 

takšne percepcije ontologije kot diskurza, ki vztraja na performativni avtonomiji jezika [autonomie 

performative du langage] in učinek-svet [effet-monde], ki ga povzroča. Predsokratik je bilo torej 

možno biti tudi na drugačen način. 

In tu vstopi v igro Antifon: po delih tega sofista-govornika lahko razumemo, kakšne vrste 

sveta ustvarja logos. Prva ugotovitev njegovega dela O resnici ni v nekem »je«, ampak v »je 

državljan«. Narava (ki je v papirusih imenovana »tisto, čemur se ne da pobegniti«, ravno 

alětheia torej) ni odtlej nič več kot pojav zasebnega sredi javnega, ki se razume kot diskurzivni 

sporazum, prav kakor je resnično [le vrai] za govornika Tetralogij vedno samo eden od obratov 

verjetnega. Grčija, kjer retorična vez, od performansa do performansa, konstituira političnost, 

je neka povsem drugačna Grčija od tiste, kjer je političnost podvržena Biti (polis kot pol od 

pelein, stare besede za einai, nedvoumno pravi Heidegger), Resničnosti ali Dobremu. Grško 

političnost, morda političnost samo, je torej treba raziskovati kot učinek logologizma in ne več 

v sklopu ontologije. 

Še več, aristotelska poteza ima bolj daljnosežne in vznemirjujoče posledice kot je videti na 

prvi pogled. Ustvari namreč dve vrsti izključitve, dva druga različna načina govorjenja, možnega 

in nemožnega. Nemogoč način (»govoreča rastlina«, pravi Aristotel), resda povsem realen, 

pomeni, da govorimo brez pomena, izrekamo zvoke, ne da bi pazili na pomen, zvoke, ki nimajo 

enega samega pomena in ki so torej zaradi tega brez pomena. Označevalec brez pomena ima 

ime: homonimija, in s čimer Aristotel (kar velja tudi za Humpty Dumptyja in za Lalanda) pravzaprav 

opredeli sofistično rabo logosa. Treba bo torej ponovno začeti pri homonimiji in premisliti 

odnos med sofistiko in označevalcem – kar nas pripelje do neizogibnega soočenja s koncepti 

lingvistike in psihoanalize, današnjimi načini »govorjenja zaradi govorjenja samega«. 

Pomembna je tudi druga izključitev. Ker je odločitev o pomenu sprejeta zato, da onemogoči 

tranzitivnost med bitjo in govorom, se z njo odpre in regularizira možnost izražanja stvari, ki 

imajo pomen, ne da bi pri tem govorili o stvareh, ki bi dejansko obstajale: »jeleno-kozel«, tokrat 

kot paradigma, ni več označevalec brez pomena, ampak pomen brez reference. V trenutku 

lahko ocenimo nasilnost možne redukcije: ti, ki niso fenomenologi-ontologi, lahko še vedno 

pripovedujejo zgodbe, pišejo romane. Sofistika pade v nekaj zunaj-filozofije par excellence, v 

literaturo. Samo s stališča prelitja logologije v leposlovje lahko razumemo odnos med tem, kar 

Filostrat, in učena skupnost za njim, imenuje prva in druga sofistika. Prva (samo to se običajno 

pozna) je tista predsokratska, Gorgijeva in Antifonova, o kateri govorijo filozofi. »Druga« je iz 

časa rimskega cesarstva 2. in 3. stoletja, obsežen grško-latinski korpus, nastal skozi triumf učene 

retorike in z bujno rastjo novih zvrsti (vključno z najnovejšo, najbolj neopredeljivo od vseh 

novosti: z romanom); to so avtorji in besedila, ki ne sodijo v svet filozofov in ki jih nekateri 

današnji literati, večinoma anglosaškega porekla, prevajajo in postavljajo v neko čisto aristotelovsko 

perspektivo. 

Da bi v te neobdelane razdelitve vnesli red in jih strnili, sem izbrala dve vodilni niti. Prvič, 

najprej raziskati nekaj ključnih momentov, ko so se uveljavljali ali pa spreminjali stališča in 


7 Intervju v Concordia 10, 1986, str. 3. 

8 

K.O. Apel, La question d’une fondation 

ultime de la raison, prev. S Foisy in J. razmerja med filozofijo, retoriko in sofistiko: kdo posnema koga, 

Poulain, v Critique, oktober 1981, str. kdo komu krade, beseda katerega obvelja, kdo postavlja zakon – 

899, št. 15. 

za Platona in Aristotla, za Cicera in Kvintiljana, za Elija Aristida, 

za Filostrata? Recimo mesto, kjer Filostrat začrta vrhunec sofistike, 

ko podredi tako retoriko kot filozofijo »jeleno-kozel« in ju torej usmeri stran od dejanskosti. 

In drugič, zastavila sem si nalogo raziskati in spremljati razvoj pojma »fikcije« v primerjavi z 

»mitom« in »zgodovino«. Fikcija – različna od poezije, vsekakor različna od Dichtung – višek 

postaristotelske logologije, odpre pogled na neko ne-aristotelsko estetiko, ki jo je treba izslediti v 

nekaj besedilih, tipičnih za Lukijana, Filostrata, Longusa. V Opisih slik te neapeljske galerije, za 

katero nihče ne more zatrditi, ali je obstajala in ali se je Filostrat dejansko sprehodil po njej, ali 

pa v ekphrasis, ki je uvodna matrica Dafnis in Hloa, opazimo, da ne gre več za opisovanje narave 

in prikazovanje pojava v njegovi biti z uporabo metafor ter v skladu z Aristotelovo Poetiko. 

Opisane stvari obstajajo samo kot geometrični konstrukt besed in pripovedi, kot imitacija drugega 

reda, imitacija del, ki imitirajo, in imitacija same kulture: nič več dati v videnje bit skozi 

diskurz [non plus faire voir de l’ětre par un discours], temveč dati v razumevanje diskurz skozi 

palimpsest [mais faire entendre du discours pa un palimpseste]. 

Etika, estetika in regulacija jezika 

Od Parmenida do Gorgija in od Gorgija do Aristotela: denimo, da je dobil sofist šah-mat. Toda 

igra je danes še vedno polna naukov. Središčni problem zgodovine filozofije, ponovno napisane 

pod vplivom sofistike kot zgodovine omejevanja filozofije, je regulacija jezika [la régulation du 

langage]. Vsota sil vsakdanje filozofije (o tej govorim z enakim spoštovanjem kot o vsakdanjem 

jeziku) dandanes na vseh stopnjah in z vsemi sredstvi – platonskimi, neoaristotelskimi, kantovskimi, 

heideggerjevskimi, levinasovskimi, analitskimi, habermasovskimi, foucaultovskimi, celo 

perelmanovskimi – stremi k ponovni etični prisvojitvi te regulacije. K(j)er ni ideologije, se pridiga. 

Zato se sofistika, v konsenzu velike amplitude pod tem ali onim imenom, banalno znajde 

pod udarom, tudi politično. Filozofija sofistiki nenehno odstira masko [démasquer] tako, da 

stavi na koncept namena, sofistika pa nenehno poudarja razliko [se démarquer] s filozofijo, ko 

vzame nase učinek diskurza. Če razmišljanje o učinku lahko nasprotuje razmišljanju o namenu, 

je to zaradi tega, ker učinek ni nič bolj dovzeten od dihotomije dobro–slabo ali prav–narobe: 

nasproti polarizirani dualnosti namena učinek nasprotno de facto je ali pa ga ni. 

Zato napetost med filozofijo in sofistiko doseže svoj vrhunec v boju za pomen, za etično 

zakonodajo pomena, tako kot v tisti, ki jo razglaša Aristotel, ko se bije proti estetski konstituciji 

pomena [une constitution esthétique du sens] kot pomenskega učinka [effet de sens], ki jo 

prakticira sofistika. Na nas je, da dojamemo, kako se gesta v Metafiziki odvija pred našimi očmi: 

pomen, konsenz, ekskluzivnost; takšna je struktura tega, kar Karl-Otto Apel imenuje »a priori 

komunikacijske skupnosti«. Temeljno vprašanje za tistega, ki meni, da prihaja po Wittgensteinu 

in Pierceu, prihaja pa predvsem po Aristotelu, je »pogoj možnosti smiselnega diskurza ali 

smiselne argumentacije«. 7 Ista problematizacija pojma dokončnega temelja, enaka rešitev aporije 

s korakom nazaj, ki prispeva k regresiji v transcendentalne pogoje človeškega jezika, ista 

strategija dokazovanja (potreben je nasprotnik, Popper ali Protagora, ki ga zavračamo in mu 

dokazujemo, da so »pravila igre transcendentalnega jezika« takšna, da v njih »vedno prepozna 

implicirano veljavo«), 8 in na koncu še zlasti ista izključitev slabega radikalnega drugega, ki mora, 


v primeru da vztrajno zavrača to »meta-institucijo vseh možnih 

človeških institucij«, bodisi da jo imenujemo igra jezika ali odločanje 

pomena, plačati z »izgubo svoje identitete kot pomenskega 

dejavnika v samomoru« 9 ali z »avtistično paranojo«. Na kratko, 

Aristotelove »govoreče rastline« danes gredo ali v mrtvašnico 

ali v norišnico. Vendar pa sporna točka te izključitve ostaja: ko 

filozofsko ali etično utišamo neko celo plast govora, zamešamo 

drugačnost [altérité] in ničnost [néant]. 

Še zadnjič se vrnimo k recipročni razmejitvi med filozofijo in 

9 Ibid., str. 926 

10 F. Nietzsche, Fragment poshumes 

1887–1888, fragment 343s [v francoski 

izdaji]. 

11 Protagora, 323 a–c (cfr. 317 b). 

12 Tou biou têi proairesei, Γ, 2, 1004 

b24. 

13 Kvintilijan, De institutuine oratoria, 

XII, 3, 12. 

njenim slabim drugim. Najbolj občuten učinek te razmejitve je uvrstitev razlike med dobrim 

in zlim, temelj etike v izmuzljivo zvrst podobnosti (»meja med dobrim in zlim se izbriše, to je 

sofistika,« je dejal Nietzsche). 10 Dejansko sta obe veliki temi, ki ju filozofija izoblikuje v poskusu, 

da bi podobnosti pripisala slabo in dobro stran, izničeni v sofistiki, s čimer se etika zdi, kot da bi 

bila delokalizirana. 

Prva tema je tema maske. Znana je obtožba laskanja in zvijačnosti, ki se odvija v dialogu 

Gorgija: retorika in sofistika sta eidôle, ki se skrivata pod pravico in zakonodajo kot pod masko, 

da bi ju ponaredile. Toda običajno ne opazimo, da Protagora, ki se ima za obraz brez maske, 

ne brez sramu, toda brez strahu pred ljubosumjem, dobesedno raztrga to obtožbo, ko na koncu 

svojega mita pokaže, zakaj je edino ena maska tista, pod katero se je naredilo obvezo, da se je 

treba skrivati, pravzaprav maska pravice: »Kar zadeva druge odličnost ..., če nekdo na primer 

trdi, da je dober v igranju flavte ali v kateri koli drugi umetnosti, vendar v resnici ni, se ljudje 

iz njega norčujejo ali pa se nanj jezijo, njegovi bližnji pa mu očitajo nespamet. Kar pa se po 

drugi strani tiče pravice in politične kreposti na splošno, če človek, poznan kot nepravičen, 

javno pove resnico na svoj račun, ta odkritost, ki je bila v poprejšnjem primeru opisana kot 

modrost, je v tem primeru neumnost, hkrati s tem pa se zatrjuje, da morajo vsi govoriti, da so 

pravični, najsi so res ali pa tudi ne, in da je tisti, ki se ne pokrije z masko pravičnosti, nor«. 11 

Pretvarjati se, da družbena vez obstaja, pomeni ustvarjati jo, in hinavščina, ki jo filozofija očita 

sofistiki, ni nič drugega kot samo bistvo politične kreposti. Tako je ta sofistični alter ego tisti, ki 

etiko privede na področje politike. 

Druga diskriminatorna elaboracija je, rečeno v aristotelovski govorici, elaboracija namena, proairesis. 

Sofisti se, ponovno v knjigi Gama Metafizike, prikradejo »pod enako podobo kot filozofi«, 

toda tokrat je razlika med obema v »izbiri načina življenja«. 12 Z intimnostjo namena je razliko še 

težje opredeliti in preveriti – »sofistika se samo kaže«, »se kaže, toda v resnici je ni« –; prav tega 

se oprimeta latinska retorika in druga sofistika, namreč da moralno problematiko pripeljeta do 

druge ostre regresije: Philosophia enim simulari potest, eloquentia non potest: 13 z drugim delom 

stavka nas Kvintilij prisili da dokončno premislimo prvi del; filozofiji prepušča skrb za namen, ki 

je sporen, kar zadeva kriterije, in resnično neopredeljiv – prav zaradi tega »nenehno predstavlja 

ponaredke« –; za retoriko, ki je še vedno v igri in stoji na mestu sofistike, pa zahteva, ponovno in še 

vedno, [diskurzivni] učinek, ki je nespremenljiva index sui. Odzvati se na namen z učinkom zares 

pomeni premakniti etično problematiko, ki je definicijski ščit filozofije, na področje estetike. 

Ta dvojna destabilizacija etike očitno sproži preplah pred nevarnostjo. Najbolj pogosto ime 

za to nevarnost se danes glasi »relativizem«: to pomeni poudariti na zelo filozofski način – platonsko, 

da je etična destabilizacija posledica zavračanja podreditve diskurza instanci resnice. 

Antiplatonstvo – kako zastarele ideje! Antisofistika – kako zastarele ideje! Ali nismo že zdavnaj 

prerasli vseh teh povratnih udarcev? Menim, da niti neka heideggerjanska problematizacija niti 


neka vrnitev h Kantu ne zadostujeta. Vsekakor ne preprečita, da ne bi etični dispozitiv včasih 

mejil na nevarno neumnost. 

Sofistična zgodovina filozofije 

Tukaj torej ne bomo govorili o historični zgodovini filozofije. Tu ne boste našli vedrih in izčrpnih 

informacij, ki bi enkrat za vselej razjasnile, kaj je sofistika in kaj so bili posamezni sofisti: čeravno 

je tak način obravnave najbrž primeren malodane za katerikoli predmet raziskovanja, zaradi 

razlogov, ki so lastni sami sofistiki, se mi vseeno zdi, da ne bi bil ravno najbolj primeren pristop v 

našem primeru. To je bolj nekakšen filozofski in literarni pregled, ki zbuja pozornost s pogledom 

na stvari, ki so izven naših navad (toda takoj, ko se z njim seznanimo, ob njem lahko otopimo, 

kakor pri navadah), pregled, med katerim si vzamemo pravico, da se ustavimo ob poti časa, da 

proučimo besedila, včasih stavke, ki ne sodijo v isti red kot Parmenid, Platon, Aristotel, Heidegger, 

Perelman ali Habermas, ki se zlivajo v sozvočje. In sicer zato, da bi lahko opazili umetno postavljene 

meje med racionalnim in iracionalnim, in morda da bi prerazporedili filozofski kozmos z 

nekega celovitejšega stališča, bolj sodobnega ali preprosto pozornega na druge stvari. 

Ime »sofistična zgodovina filozofije« predlagam za tisto zgodovino, ki pripelje stališča ne toliko 

k neki enotnosti resnice, bodisi da je večna ali da se postopoma ustvarja po heglovem načinu 

(resnica kot telos, v usmerjenem času ali času, »kot da bi bil« usmerjen), ampak k neki zdajšnjosti 

kairos [instantanés du kairos], priložnosti, možnosti, s pomočjo měkhanai, postopkom, zvijačam, 

napravam, ki omogočijo, da ulovimo kairos. Dva stavka komentarja, da s to spremembo 

perspektive opozorimo na povsem drugo banalnost sofistične zgodovine (povsem drugo, vendar 

še vedno banalno). Prva, ki jo je nedavno zapisal Gilles Deleuze v Pogajanjih [Pour parlers]: 

»Kar se imenuje pomen predloga [le sens d’une proposition] (dodajam: ali interpretacije), to je 

interes, ki ga sam predstavlja. Nobene druge definicije pomena ni, kar sovpada z novostjo, ki 

jo ponuja nek predlog«. In v nadaljevanju: »Pojmi pomena, potrebe, interesa so tisočkrat bolj 

odločilni kot pojem resnice. Nikakor ne zato, ker bi jo nadomeščali, temveč zato, ker merijo 

resničnost tega, kar govorim«. Druga, na drugem koncu časovne verige, je Protagorov oziroma 

Sokratov stavek, ki v apologiji Teajteta govori v Protagorovem imenu, da bi razložil nauk o homo 

mensura. Ne gre za premik iz napačnega k resničnemu, kajti tega niti ni treba izvajati niti ni 

izvedljivo, toda kot pravi Protagora: »Tisti, ki pod vplivom mučnega stanja svoje duše razmišlja 

o prav tako mučnih stvareh, mu damo v premišljevanje druge stvari, misli, ki bi jih nekateri iz 

pomanjkanja izkušenj imenovali prave, toda za katere jaz rečem ene boljše kot druge, toda v 

ničemer bolj resnične« (167 b). Na kratko, v sofistični zgodovini filozofije naj bi bilo eksplicitno, 

da je boljše – performans – mera resničnega. Tovrstna primerjalna serija je za razliko od 

zaprtja superlativa, celo refleksivnega, prvenstveno zanimiva zato, ker ni nikoli končna. »Kot 

pravi Lindon,« govori Deleuze, »odsotnosti neznanca ne opazimo.« Izziv »vedno boljšega« se 

umakne možnosti »boljšega na drugačen način«. Tako kot tudi, če sledimo Deleuzu in Lindonu, 

je boljše na drugačen način preprosto boljše ravno zato, ker je drugačno. 

Prevod Simona Šumrada 

Strokovni pregled Mirt Komel 


Janja Žmavc 

1. Sofisti in retorika 

Sofisti in retorična 

sredstva prepričevanja 1 

Sam namreč trdim, …; da mora učitelj govorniške zvrsti tako 

razložiti, da ne izpusti ničesar, kar se je treba naučiti, kar zadeva 

ostalo, pa mora biti sam tak zgled govorništva, da se lahko 

njegovi učenci po končanem študiju zgledujejo po njem in se 

že na začetku izkažejo za sijajnejše in prijetnejše govornike od 

drugih. 

(Izokrat, Proti sofistom 17–18, prevod Matej Hriberšek) 

Za proučevalce zgodovine retorike je eno glavnih vprašanj, kdaj 

lahko govorimo o nastanku retorične teorije v antični Grčiji. 

Kennedy (1963: 27) meni, da je retorična teorija nastala takrat, 

ko se je govorništvo začelo zavedati lastnega obstoja. Z drugimi 

1 Igorju Ž. Žagarju se zahvaljujem za 

številne kritične pripombe pri nastajanju 

tega besedila. 

besedami lahko to pojasnimo kot izstopanje retoričnih tehnik iz praktičnega okvira v področje 

teoretskega proučevanja, s tem pa tudi postopno prehajanje v samostojen in urejen sistem. 

Prehod s praktičnega na teoretično polje po avtorjevem mnenju (ibid.: 30–34) zaznamujejo 

štiri pomembna družbena znamenja v starogrški družbi, ki se ujemajo s tremi značilnimi elementi 

poznejše konceptualno razvite retorike – z odkrivanjem argumentov (inventio), njihovo 

razporeditvijo (dispositio) in ubeseditvijo (elocutio). Prvo tako znamenje je nastanek novega 

racionalizma v dokazovanju in utemeljevanju, ki se kaže v obliki vpeljave abstraktnih konceptov 

relativnosti in verjetnosti bodisi v sodnih in političnih govorih (Antifontove Tetralogije in 

Gorgijevi govori) bodisi v literaturi (zlasti Sofoklove drame). Druga značilnost, ki kaže na razvoj 

retorike, je bilo novo zanimanje za delitev govora na dele, od katerih ima vsak določeno funkcijo. 

Iz začetnega preprostega vzorca, ki je vseboval začetek, osrednji del in zaključek ter je kazal na 

neko ustvarjalno enotnost, se je postopoma razvilo zaporedje manjših delov, ki so bili še posebej 

podrejeni sodni razpravi in so imeli v kontekstu sodnega procesa natančno določene funkcije. 

Za uspešno prepričevanje porote je bila še zlasti pomembna predstavitev ozadja dogodkov, ki ji 

je sledilo ločeno dokazovanje s pomočjo navajanja verjetnih premis, in v zaključku še povzetek 

bistvenih točk skupaj z zbujanjem čustev. Tretje znamenje rojstva retorike je po Kennedyjevem 

mnenju povezano z nastankom novih proznih slogov: v najširšem pomenu lahko rečemo, da 

se prvotnemu slogu, ki velja za značilnost grške misli in ga lahko imenujemo tudi »antitetični«, 

pridružita še t. i. Gorgijev slog, ki poskuša posnemati poezijo, in ritmični, t.i. Trazimahov 

Janja Žmavc | Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 23

2 O lastnostih pesniškega sloga in njegovi 

neprimernosti za govorništvo glej Isocr. 

Evag. 9–11; o Gorgiju kot o začetniku 

pesniškega sloga v govorništvu, glej Arist. 

Rh. 3.1.9 1404a24–26. Aristotel (Rh. 

3.8.4 1409a) pa piše tudi o Trazimahu, ki 

je za osnovo proznega ritma prvi uporabil 

pajan (– ˘˘˘ ). 

3 Za utemeljitelja tovrstnega proučevanja 

veljata zlasti Protagoras, ki se je ukvarjal 

s proučevanjem jezikovne pravilnosti, 

pomenoslovjem in s slovničnimi kategorijami 

(spol besed in naklon), ter Prodik 

iz Keosa, ki se je posvečal jezikovni 

pravilnosti in sinonimiki. Cf. Radermacher 

(1951: B III 5–14 in B VIII 6–10). 

4 Da je pouk sofistov vključeval analizo 

literature, beremo pri Platonu (Protag. 

339a1ss.) in Izokratu (Antid. 266). 

slog. 2 Zadnjo značilnost »retoričnega« zavedanja Kennedy vidi v 

nastanku filološke znanosti, ki bila kot posledica zavedanja o moči 

besede v demokratično urejeni družbi. V teoretskem pomenu se to 

kaže v obliki intenzivnega študija jezikovnih pojavov: slovničnih 

vprašanj, pomenoslovja in etimologije. 3 Pri tem je pomembna zlasti 

okoliščina, da so sofisti nova spoznanja s področja filologije prenesli 

v izobraževanje, saj je velik del njihovega pouka temeljil na proučevanju 

literature oziroma poezije. 4 Tako so sčasoma sprejete opredelitve 

jezikovnih in slogovnih elementov govora postale retorične 

konvencije in del velike sheme govorniške veščine. A vse naštete 

značilnosti, ki jih povezujemo z nastankom retorike, so v najširšem 

pomenu posledica duha takratnega časa, političnih in družbenih 

sprememb, še zlasti pomembno vlogo pa imajo prepletena razmerja 

med novimi idejami in tradicionalnimi pogledi, ki se kažejo v literaturi, 

filozofiji oziroma celotni kulturi poznega 5. in 4. stol. pr. n. št. 

Zato Johnstone (1996) poudarja smisel proučevanja antične 

retorike z vzpostavitvijo zgodovinskega in intelektualnega konteksta 

in opredeli tri kulturno-zgodovinske predpostavke, ki so omogočile razvoj retoričnih tehnik 

in njihovo konceptualizacijo v poznem 5. in 4. stol. pr. n. št.: prva predpostavka je povezana z 

vlogo ustne tradicije v Grčiji in s prehodom iz ustne v pisno kulturo, drugi dejavnik so bile politične 

spremembe in oblikovanje demokratičnih sistemov v antičnem polisu, tretja predpostavka 

pa se navezuje na grško misel in na t. i. prehod od mitološke teogonije k naturalistični kozmologiji, 

katerega posledica je bil razvoj racionalnega pogleda, filozofske terminologije in sintakse. 

Stališče o postopnem razvoju retorike, ki je izraz neprekinjenega kulturnega razvoja, zagovarjata 

tudi Thomas in Webb (1994). Avtorja trdita, da moramo izvore retorike iskati v osrednji 

vlogi, ki jo je v grški družbi imela ustna komunikacija, in da ni prav nič presenetljivo, da so Grki 

kot naravni govorniki v okviru potreb, ki so jih prinesli novi demokratični procesi, »odkrili« tudi 

govorniško veščino. 

Povsem drugače sta svoji teoriji o nastanku retorike oblikovala Cole in Schiappa. Schiappa 

(1990, 1999) trdi, da je izraz rhetoriké nastal v Sokratovem krogu in da je na podlagi izrazja, ki 

so ga uporabljali sofisti, mogoče sklepati, da retorična teorija ni nastala v 5. stol. pr. n. št. s sofisti, 

temveč šele sto let pozneje. Cole (1991) je znova spodbudil zelo živahno razpravo med proučevalci 

zgodovine retorike, saj je zavrnil nekatera tradicionalna stališča o razvoju retorike v antični Grčiji. 

Trdi namreč, da retorika ni izum skupine učiteljev javnega nastopanja iz poznega 5. stol. pr. n. št. 

niti sistem, ki je nastal postopoma iz razmerja med govorom in poezijo. Retorika je po njegovem 

mnenju tipičen pojav 4. stol. pr. n. št., katerega obstoj in rabo (z določenimi omejitvami) sta prva 

prepoznala Platon in Aristotel. Literarno ustvarjanje pred Platonom Cole poimenuje kot »praretorično«. 

V njem je sicer veliko govorniške sposobnosti in razpravljanja, a ponavadi temelji na predpostavki, 

da obstaja transparenten besedni medij, ki niti ne ovira niti ne lajša prenosa informacij, 

čustev in idej. Ker je v retoriki prva naloga govornika nadzorovati medij prenosa, je do tega lahko 

prišlo šele s teoretskimi proučevanji Platona in Aristotela, ki so zamenjala nejasnost, eksperimentiranje 

in spopad kontradiktornih ideologij, značilnih za 5. stol. pr. n. št. (Ibid.: 33–46). 

Če na retoriko ne gledamo le kot na dosežek v teoriji in praksi, temveč kot na intelektualni 

razvoj, iz katerega sta izšli praksa in teorija, bi Colovo in Schiappovo tezo o nastanku retorike 

kljub umestnosti njunih vprašanj lahko nekoliko dopolnili: zametki retorike kot samostojne 


veščine (in ne kot le ene od značilnosti verzificiranih besedil, v 

katerih lahko prepoznavamo retorične prvine) začnejo nastajati 

že v 5. st. pr. n. št. in so rezultat kulturnih, političnih in intelektualnih 

razmer. Sprva to še ni teoretski sistem, temveč mreža raznolikih 

naukov, navodil in primerov dobre prakse, ki je nastajala 

postopoma, tako kot so se porajala nova spoznanja o govorništvu 

in so se uveljavljale različne govorniške prakse v vsakdanji rabi. 

Do poenotenja in prve prave sistemizacije govorniških prvin je 

prišlo šele z Aristotelom in njegovo razpravo o retoriki, čeprav 

Aristotel v Retoriki že predvideva obstoj teorije. Klasična retorika 

z razvejenim teoretskim sistemom in bogato prakso je morda 

izum 4. stoletja, ki pa v takšni obliki ne bi mogla obstajati brez 

kulturnega, političnega in jezikovnega konteksta arhaične dobe. 5 

Ko želimo odkriti, kako daleč nazaj segajo prvi teoretski 

retorični sistemi, takoj naletimo na neizogibno in veliko oviro: 

prvi ohranjeni retorični priročnik imamo šele iz 4. stol. pr. n. 

št., čeprav je tovrstno ukvarjanje z govorništvom verjetno starejše 

za celo stoletje. 6 A ker so tradicionalne sheme okorela in počasi 

spreminjajoča se tvorba, je glede na zgradbo in razporeditev snovi 

precej verjetno, da je avtor prvega ohranjenega retoričnega priročnika 

bolj ali manj zvesto sledil dolgi priročniški tradiciji. Razen 

tega najdemo nekaj podatkov o prvih piscih priročnikov tudi v 

drugih delih, zlasti v filozofskih razpravah Platona in Aristotela, 

kjer lahko kljub polemični naravi njunih spisov razberemo, kakšni 

so bili prvi priročniki, in če ne drugega, vsaj to, kdo so bili njihovi 

prvi znani avtorji. 7 Toda dejansko vemo o obliki in vsebini priročnikov 

iz konca 6. stol. in celotnega 5. stol. pr. n. št. zelo malo. 

Prva razvrstitev zakonitosti in lastnosti učinkovitega govora je 

bila najverjetneje podrejena praktičnim ciljem, saj so prvi učitelji 

konkretne nasvete oblikovali glede na zgradbo govorov, s katerimi 

so posamezniki nato nastopili bodisi na sodišču bodisi v skupščini. 

Tako so bili prvi priročniki verjetno strukturirani v obliki delov 

govora in so vsebovali nasvete in primere, kaj naj govornik pove v 

uvodu, kaj v osrednjem delu in kaj v zaključku govora. 8 Vemo, da 

so se praviloma imenovali Tékhne lógon (Govorniška veščina) in 

da sta tudi Koraks in Tejsija, ki tradicionalno veljata za začetnika 

poučevanja govorništva in pisanja govorov, 9 svoje nauke verjetno 

zasnovala okoli delov govora, ki so bili morda bolj zbirka posameznih 

primerov in zgledov za učinkovit govor na sodišču. Aristotel 

v Retoriki omenja, da so priročniki vsebovali že štiridelno delitev 

sodnega govora (3.13.3 1414a37–b6), nekaj nasvetov v zvezi z izbiro 

besed, okrasom in čustvi (1.1.3–5 1354a11–21) ter argument 

verjetnosti kot glavno obliko dokazovanja (2.24.11 1402a17–20). 

Kennedy (1994: 32–34) meni, da Platon v znamenitem odlom- 

5 Cf. tudi Johnstone (1996: 3–6). 

6 To je Retorika za Aleksandra iz 4. stol. 

pr. n. št., ki so jo zaradi uvoda, posvečenega 

Aleksandru Velikemu, nekoč zmotno 

pripisovali Aristotelu, danes pa večina 

meni, da je njen avtor retor Anaksimen iz 

Lampsaka (ok. 380–320 pr. n. št.). 

7 Platon v svojih dialogih pogosto omenja 

retoriko in najrazličnejše retorje, saj je 

bila ta tudi glavno orodje sofistov, proti 

katerim v večini primerov nastopa njegov 

glavni junak Sokrat. Dialoga Gorgias in 

Fajdros obravnavata retoriko neposredno 

in zlasti slednji vsebuje kar nekaj podatkov 

v zvezi z najstarejšimi priročniki. 

Aristotel je o prvih učiteljih retorike in o 

njihovih delih napisal razpravo Synagogé 

tekhnón (Zbir veščin), ki je žal izgubljena, 

a so jo kot izhodiščno delo za poznavanje 

najstarejših piscev retoričnih priročnikov 

navajali številni poznejši antični pisci, 

denimo Ciceron (De inv. 2.2.6–7). Sledi 

o prvih tehnografih najdemo tudi v Sofističnih 

zmotnih sklepih (SE 33 183b29) 

in v Retoriki (Rh. 1.1.3 1354a11ss.; 1.2.4 

1356a10–13). 

8 Cf. Arist. Rh. 1.1.9 1354b16–19. 

9 O prvih proučevalcih in učiteljih retorike 

si že v antiki pisci niso bili enotni. 

Ponavadi se v vlogi začetnikov retorike 

najpogosteje res pojavljata imeni Koraks 

in Tejsija, a na drugi strani pisci navajajo 

le Tejsija (Arist. SE 33 138b29; Cic. De 

inv. 2.2.6) in Empedokla, kot naj bi 

pisal Aristotel v Sofistu (cf. D. L. 8.57). 

Kennedy (1994, 18–19) meni, da je to 

posledica dveh ločenih retoričnih tradicij, 

ki naj bi ju poznal že Aristotel: eno je bila 

priročniška tradicija, katere začetnik je 

Tejsij Koraks (cf. Kennedy 1994, 34; Cole 

1992), druga smer, ki si je prizadevala za 

razvoj poetičnega sloga v govorih in pisani 

prozi, pa ima začetnika v Empedoklu in 

njegovem nasledniku Gorgiju. Radermacher 

(1951) navaja 38 posameznikov 

(začenši z Empedoklom), ki si sledijo v 

okvirnem kronološkem zaporedju od 

konca 6. stol. pr. n. št. do 4. stol. pr. n. 

št. Mnoge izmed njih tradicija pozna le 

po imenu, drugi so znani kot filozofi, 

državniki, zgodovinopisci in retorji. 

ku Fajdra (266c–267d) našteva takratne teoretske razprave o retoriki, ki jih lahko razdelimo v tri 


azlične konceptualne smeri proučevanja govorništva. V odlomku 

dialoga Sokrat in Fajdros namreč razpravljata o desetih retorjih 

(Trazimahu, Teodorju, Evenu, Tejsiju, Gorgiju, Prodiku, Hipiju, 

Polu, Likimniju in Protagori) in v povezavi z njimi navajata 

različne nauke o učinkovitem govoru, govorništvu in jeziku. Po 

Kennediju tako Koraks in Tejsij skupaj še z retorjem Teodorjem 

iz Bizanca spada v skupino piscev govorniških priročnikov (tehnografov), 

ki so se posebej posvečali sodnemu govoru in vlogi dokazovanja; to je temeljilo na 

rabi posebne oblike argumenta verjetnosti, ki ga je bilo v istem primeru mogoče enakovredno 

uporabljati za obe strani. 10 10 

Tako Platon kot Aristotel sta o tovrstnem 

načinu sklepanja in dokazovanja 

pogosto kritično pisala, njegove začetke 

pa sta pripisovala Koraksu in Tejsiju (cf. 

Phdr. 273a–b in Rh. 2.24.11 1402a17– 

20). Tudi poznejši učbeniki in priročniki 

za pouk govorništva so začetke dokazovanja 

verjetnega pripisovali omenjenima 

sicilskima Grkoma. 

Drugi dve smeri v zgodnjem obdobju razvoja retorične teorije nista 

bili strogo omejeni na posamezno zvrst govorništva in ju je bilo mogoče uporabljati tako v zvezi s 

sodnim, svetovalnim kot tudi hvalnim govorom. Prva smer se je bolj posvečala proučevanju jezika 

in v to skupino spadajo zlasti leksikografska dela oziroma različne razprave o pomenu in oblikah 

besed skupaj s seznami ustreznih primerov, ki so jih pripisovali Protagori, Polu in Likimniju. Za 

drugo smer se zdi, da jo je zanimalo predvsem dvoje: na eni strani sredstva prepričevanja, še zlasti 

vplivanje na čustva poslušalcev s pomočjo posredne hvale in graje, na drugi strani pa tudi samo 

podajanje govora. Tovrstne retorične tehnike naj bi bodisi v razpravah bodisi v vzorčnih govorih 

poudarjali Even Paroški, Gorgias in Trazimah. 

Številne izmed zgoraj omenjenih proučevalcev govorniških elementov tradicija prišteva k 

sofistom. Njihovo delovanje označujemo kot splošno intelektualno gibanje 5. in 4. stol. pr. n. 

št., ki je odprlo številna kritična vprašanja o človeku in družbi, zlasti pa imajo sofisti zasluge pri 

popularizaciji znanja in uspešnem povezovanju izobraževanja z intelektualnimi, kulturnimi in 

političnimi spremembami v tistem obdobju. Med pomembna področja njihovega poučevanja je 

spadala tudi veščina učinkovitega prepričevanja, za katero so menili, da se je lahko nauči vsak in 

jo mora obvladati tisti, ki želi postati uspešen član takratne družbe. Sofisti so zlasti zaradi nekoliko 

drugačnega pojmovanja človeka in družbe ter inventivnih didaktičnih metod imeli nadvse 

pomembno vlogo pri prenosu in dopolnitvi prvih teoretskih dognanj o retoričnih tehnikah in 

načinih njihovega poučevanja. Čeprav ne moremo govoriti o pravih teoretskih sistemih, pa so 

s svojimi pogledi na resničnost, jezik, govor in komunikacijo sooblikovali izhodišča retorične 

teorije, ki sta jih zasnovala Izokrat in Platon, v celovit sistem pa jih je povezal Aristotel. Čeprav 

so vsi trije nasprotovali posameznim stališčem in metodam poučevanja sofistov, so jih imeli 

za »vzgojitelje Grčije« (Grimaldi 1996: 27) in so (šele) v polemiki z njimi razvili lasten sistem 

med seboj povezanih retoričnih prvin. Zato lahko trdimo, da so sofisti za razvoj retorike nadvse 

pomemben dejavnik, ki je pripomogel k nastajanju tako kompleksnega teoretskega koncepta, kot 

ga, denimo, lahko najdemo pri Aristotelu. Z drugimi besedami bi vlogo sofistov lahko opisali kot 

most med prvimi tehnografi in resničnimi snovalci retorične teorije. 

Kako je natančno potekal pouk sofistov, ne vemo, ker so od njihovih del ohranjeni le fragmenti, 

pričevanja nasprotnikov in opisi poznejših proučevalcev, ki so se večinoma opirali na 

tradicionalne sodbe. Zagotovo pa niso sestavljali le tipičnih govorniških priročnikov, ampak 

moramo, kot smo videli že v omenjeni Kennedyjevi analizi odlomka Platonovega Fajdra, 

teoretske modele retorike iskati v njihovih govorih in posebnih razpravah o jeziku, govoru in 

prepričevanju. V zvezi s sofisti in njihovim vplivom na razvoj retorične teorije in prakse navaja 

Grimaldi (1996: 28–29) štiri metode oziroma tehnike, ki so jih ti potujoči učitelji uporabljali 

pri poučevanju in ki jih lahko najdemo v pričevanjih njihovih sodobnikov, zlasti Aristofana, 

Izokrata, Platona in Aristotela. 


I. JAVNI PRIKAZ, NASTOP (epídeiksis): 11 je bilo nekakšno 

javno predavanje, ki je vsebovalo predstavitev kakega problema oziroma 

ideje v jezikovno dovršenem slogu. 12 Pogosto je bilo predmet 

takih prikazov znano stališče sofistov o nasprotju med nómos in 

phýsis, med ustaljenimi konvencijami in naravnimi/objektivnimi 

zakonitostmi. Izokrat v govoru O zamenjavi premoženja (Antid. 

46.3–47) pravi, da teme, ki so jih obravnavali taki prikazi, niso bile 

zasebne, temveč splošno grške in da so bile primerne za hvalni in 

politični govor. Posebej pa omenja slog sofističnih epídeiksis in 

poudarja, da so bili to govori, ki so bili veliko bolj muzikalični in 

ritmični kot sodni govori, polni pesniških besed in drugih okrasov. 

II. EKSTEMPORALNI GOVORI: v zvezi s sofisti ekstemporalni 

govor pomeni pripravljenost razpravljati o čemerkoli in brez 

vnaprejšnje priprave. 13 Napoved take razprave najdemo v prologu 

Platonovega Gorgia (447a-447c8), kjer Kalikles pravi, da je Gorgias 

pravkar imel prikaz oziroma javno predavanje (torej, zgoraj omenjeni 

epídeiksis), v okviru katerega je pozval poslušalce, naj mu 

postavijo poljubno vprašanje. Obljublja, da bo odgovoril na vsako 

vprašanje (447d6–448a5), v obliki vprašanj in odgovorov pa je pripravljen 

o čemerkoli razpravljati tudi s Sokratom (449b4–449c3). 

Čeprav v nadaljevanju Gorgias na Sokratova vprašanja odgovarja 

jedrnato, bi to mesto lahko ustrezalo sofističnim ekstemporalnim 

govorom. Prav zaradi poudarka o Gorgijevi pripravljenosti na razpravo 

s Sokratom lahko namreč domnevamo, da gre v dialogu za 

Platonovo prilagoditev, ki je podrejena Sokratovi dialektični metodi, 

in da so sofisti na tovrstna javna vprašanja lahko odgovorili v tudi 

obliki daljšega in strukturiranega govora. 

11 V slabšalnem smislu beseda pomeni 

tudi »razkazovanje«, »bahanje«. Platon in 

Aristotel epídeiksis pogosto rabita v zvezi 

s sofističnim besednim poigravanjem. 

12 Cf. Pl. Prt. 320d–322d, Hi. Ma. 286a, 

Phdr. 227a–234d; X. Mem. 2.1.21–34. 

13 Cf. Pl. Prt. 334e, 329b, Grg. 447c–d, 

449c, 461d, Men. 70b–c, Hi. Mi. 363c-d; 

Arist. SE 183b36–184a7. 

14 Cf. zlasti Platonova dialoga Evtidem in 

Parmenid, Aristotelova razprava Sofistični 

zmotni sklepi in Izokratova govora Proti 

sofistom in Panatenajski govor. 

15 Poudariti moramo, da na tem mestu 

govorimo o eristiki zgolj kot o metodi 

poučevanja, katere glavni cilj je besedno 

tako izuriti učenca, da zmore od nasprotnika 

pridobiti absoluten odgovor na izjavo, 

ki zahteva opredelitev (tako kot, denimo, 

v Platonovem Evtidemu 284c, kjer razpravljajo 

o tem, ali práttein in poieín pomenita 

isto). Začetnik tovrstne oblike razpravljanja 

je verjetno Zenon (rojen ok. leta 490 pr. 

n. št.), o katerem Aristotel pravi, da je 

odkril dialektiko (cf. D. L. 8.57 in 9.25). Že 

antični pisci so se zavedali, da je meja med 

obema tehnikama, eristiko in dialektiko, 

tanka in so zato eristiko različno pojmovali. 

Tako so tudi med Platonovim, Izokratovim 

in Aristotelovim stališčem razlike o tem, 

kaj je eristika in kakšna je razlika med njo 

in dialektiko ali celo antilogijo. 

III. METODA KRITIČNE ANALIZE POEZIJE: Grki so jo dobro poznali, saj prve interpretacije 

Homerjeve Iliade in Odiseje izhajajo že iz 7. stol. pr. n. št., v okviru sofističnega pouka pa 

je bila to verjetno že uveljavljena tema razprave. Izokrat v Panatenajskem govoru (18–19) omenja 

dogodek, ko trije sofisti razpravljajo o poeziji, še posebej o Heziodu in Homerju. Izokrat je do njih 

sicer kritičen in jih prikazuje kot vase zagledane praznoglavce, toda o omenjenih sofistih pove tudi, 

da niso povedali nič novega, ampak so le recitirali verze in navajali najboljše domislice, ki so jih o 

obeh pesnikih povedali že drugi v preteklosti. Iz odlomka lahko sklepamo, da je bila to običajna in 

tudi priljubljena tema razprav, saj avtor nadaljuje, da so jih gledalci naklonjeno poslušali. Dodaten 

dokaz za to najdemo v Aristofanovih Žabah (1119ss.), kjer znamenito tekmovanje med Ajshilom in 

Evripidom za lovoriko najboljšega pesnika kaže na očitno parodijo take vrste razprave. Neposreden 

primer metode kritične analize pesniškega dela, ki je obenem najstarejši primer literarne kritike 

v evropski literaturi, pa je odlomek iz Platonovega dialoga Protagoras (339a–340b), kjer naslovni 

junak s Sokratom sicer razpravlja o pomenu svojega poučevanja in o vrlini (politiké areté), v omenjenem 

odlomku pa kot primer za vrlino analizira odlomek iz Simonidovega epinikija, s čimer 

poskuša tudi pokazati, da učenje take analize povečuje jasnost in natančnost v izražanju. 

IV. ERISTIKA: pri nasprotnikih sofistov je veljala za najmanj priljubljeno metodo poučevanja 

14 in je pomenila obliko dokazovanja, kjer so bile v ospredju tehnike, kot so razpravljanje 

(disputatio), zavračanje (refutatio) in pobijanje (contradictio). 15 Eristiki so ponavadi poskušali 


svojega nasprotnika za vsako ceno premagati, tako da so ga 

zvabili v logične zanke in zasuli z logičnimi ugankami in s paradoksi; 

izkoriščali so jezikovna dvoumja in uporabljali napačna 

sklepanja, s katerimi so poskušali pokazati, da nasprotnikov argument 

vodi v absurd. Zlasti Platon je zavračal eristiko kot obliko 

prevare, ki se je poslužujejo tisti, ki jih zanimajo prepirljive in 

trivialne diskusije. Edina prava in pravilna oblika razpravljanja 

je zanj dialektika, ki vodi v iskanje resnice (R. 499a4–9). V 

njegovem dialogu Evtidem lahko v besednem poigravanju dveh 

sofistov, Evtidema in Dionisodora, prepoznamo tipične eristične 

prakse, o katerih Platon misli vse najslabše. Med mladimi pa je 

bila eristika očitno zelo priljubljena in zato sta bila zaskrbljena 

tako Izokrat16 , ki je sicer menil, da je bolj kot mlade treba 

obsojati njihove učitelje (Hel. 6), kot tudi Platon, ki je v golem 

pobijanju mnenj in nenehnem ugovarjanju videl pasti neustrezne 

vzgoje, a tudi vzroke za slab ugled filozofije (R. 539b–c3). 

Dobrega mnenja o tej obliki razpravljanja ni imel niti Aristotel, 

ki za eristiko pravi, da je »podel, nepošten način bojevanja« (sc. 

adikomakhía) in usmerjena le v zmago (SE 171b22–28). Toda 

za razvoj retorike je eristika kot tehnika pomembna zato, ker je 

bila to splošno priljubljena oblika razpravljanja (ki je svoje mesto 

našla zlasti na sodiščih) in je tako neposreden primer značilne 

grške prepirljivosti. Na drugi strani pa je njena korist za retorični 

pouk tudi v tem, da gre za »vrsto intelektualnega dvoboja, ki ostri 

misli in pomaga odkriti in določiti sporna vprašanja« (Grimaldi, 

1996: 29). V širšem pomenu je z eristiko povezana tudi oblika 

dokazovanja, ki se imenuje dissoí lógoi ali »dvojni dokazi« in je 

najbolje ohranjena v istoimenskem delu Dissoí lógoi, anonimni 

sofistični razpravi iz poznega 5. stol. pr. n. št. Verjetno je bil to 

učbenik ali zbirka zapiskov kakega učenca, ki »ponuja dober 

primer, kako zagovarjati obe strani nekega primera« (Kennedy, 

1994: 17). 17 Koncept dvojnih dokazov namreč temelji na znameniti 

sofistični ideji, da obstajata dve nasprotni stališči ne glede na 

vidik resničnosti. 18 Ne glede na številne (zlasti Platonove) kritike 

tovrstnega pojmovanja resničnosti so sofisti s tovrstnim načinom 

poučevanja govorniške veščine svojim učencem omogočili celovitejši pogled na primer in 

iskanje tistih argumentov, ki bi se poslušalcem utegnili zdeti resnični in zato prepričljivejši. Na 

drugi strani pa tovrstna metoda predvideva urjenje v izoblikovanju pogleda na točko spora, ki 

je v retoriki izhodišče vsakega prepričevalnega govora. 

V okviru sofističnih pedagoških metod lahko obravnavamo tudi tópoi19 16 

Izokrat o eristiki ni imel v celoti 

negativnega mnenja, saj pravi v govoru O 

zamenjavi premoženja (261–265), da je v 

nekem pogledu celo koristna, saj tako kot 

astronomija in geometrija ostri duha. 

17 

Cf. Sprague (1972: 279–293). Delo 

je razdeljeno na devet poglavij. Prva štiri 

vsebujejo argumente o etičnih sodbah 

in o tem, ali so nastale glede na kulturni 

kontekst (nómos) ali so nam prirojene in 

so naravna nagnjenja (phýsis). Tovrstne 

nómos/phýsis razprave obravnavajo 

naslednja področja oziroma topike: 

dobro/slabo, častno/sramotno, pravično/ 

nepravično, resnično/neresnično. Peto 

poglavje obravnava epistemološki relativizem 

s Protagorove perspektive (vsaka 

stvar je lahko oboje, velika ali majhna, v 

primerjavi z drugimi stvarmi) in iz Gorgijeve 

perspektive (nič ne obstaja v vsakem 

smislu, toda vse obstaja v nekem smislu). 

V šestem poglavju si stojijo nasproti 

»sokratski« in »protagorovski« argumenti 

o učljivosti modrosti in vrline, sedmo 

poglavje vsebuje argumente o ljudskih 

volitvah v demokratskih vladavinah. 

Osmo poglavje obravnava govorniško 

veščino, zadnje, deveto pa je nekakšna 

predstavitev topik, ki govorniku pomagajo 

pri pomnjenju. 

18 

Diogen Laertski piše, da je bil Protagoras 

prvi, ki je trdil, da o vsaki stvari 

obstajata dve nasprotni stališči (9.51), 

in da je o tem tudi napisal razpravo v 

dveh knjigah z naslovom Antilogíai ali 

Protigovori (9.55). 

19 

Cole (1991: 88–89) celo povezuje s 

sofističnim poukom izvor besede topos, 

ki naj bi nastal s pomočjo naravne 

metonimije. 

oziroma koncept, ki 

ga Ciceron v Brutu (46–47) imenuje loci communes: 

In tako, pravi Aristotel, … je Protagoras napisal in sestavil razprave o splošnih stvareh, ki 

se sedaj imenujejo splošna mesta. Dodaja, da je enako storil Gorgias, ko je napisal hvale 

in graje o posameznih stvareh, ker je menil, da je za pravega govornika najbolj značilno, 

če zmore stvar povzdigniti s hvalo in jo spet potlačiti z grajo. 


Iz odlomka lahko sklepamo, da so bili tópoi verjetno tesno povezani 

s sofističnim načinom poučevanja in da za začetnika tovrstnih 

razprav veljata Protagoras in Gorgias. Glede na številne pomene, 

ki jih imata izraza tópos/locus v antični retoriki, za sofistične 

razprave o tópoi domnevamo, da so verjetno vsebovale seznam 

tematik, idej oziroma zbirko kratkih izjav ali splošnih načel, ki jih 

mora govornik imeti vedno na voljo. To so bile zadeve, o katerih 

se je obče govorilo in pri katerih se govornik ni smel pustiti ujeti. 

Vsebinsko so torej tópoi obsegali vsa tista področja, ki so zanimala 

sofiste in ki so bila takrat aktualna, oblikovno pa so to lahko bili 

samostojni seznami ali sestavni deli drugih priročnikov (zbirke 

uvodov, modelnih govorov, prikazov) oziroma posebnih razprav (e. 

g. Protagorova razprava Antilogíai in že omenjeni Dissoí lógoi). 

Kratek pregled metod poučevanja sofistov nam tako razkriva 

značilnosti, ki sta tesno povezani s poznejšim razvojem retorične 

teorije: prvič, da je za uspešno obvladovanje govorniških veščin 

postalo zelo pomembno tudi poznavanje strukture jezika in govora, 

in drugič, da so sofisti s svojimi raznolikimi metodami poučevanja 

veliko prispevali h konceptualizaciji retoričnih tehnik, 

saj mnoge izmed njih lahko prepoznamo kot zametke poznejših 

izoblikovanih teoretskih konceptov. A sofistični pouk retorike, ki 

se je razmahnil v antičnih mestih 5. stol. pr. n. št., ima še drugo, 

večjo razsežnost: razumeti in vrednotiti ga moramo predvsem v 

kontekstu njegovega pomena za razvoj antičnega izobraževalnega modela, v katerem je bilo 

govorništvo temeljna izobraževalna vrednota in s tem določalo ves kulturni razvoj v antiki. 

2. Retorična sredstva prepričevanja 

20 Izraz pístis izhaja iz glagola peítho 

(»prepričam«) in najprej pomeni »prepričevanje«, 

v drugotnem smislu pa 

»to, kar nas prepriča« oziroma »čemur 

verjamemo«, »zagotovilo« ipd. V retoriki 

so se uveljavili izrazi »sredstvo prepričevanja«, 

»argument«, »dokaz«. Nekateri 

Aristotelova sredstva prepričevanja iz 

omenjenega mesta prevajajo kot »zunanji 

in notranji dokazi«, a se nam zlasti za 

písteis éntekhnoi »dokaz« ne zdi najbolj 

posrečena izbira, ker današnji pomen 

besede ponavadi predvideva nekaj že 

obstoječega. Nasprotno pa Aristotel 

poudarja, da to, s čimer bomo prepričevali, 

ustvarjamo vsakič sproti in v okviru 

govorniške veščine. Izraza átekhnoi in 

éntekhnoi se nanašata na tékhne rhetoriké 

in zaznamujeta lastnosti, ki bodisi ne 

pripadajo govorniški veščini (átekhnoi) 

bodisi so njen sestavni del (éntekhnoi). 

Ker se tékhne včasih prevaja tudi kot 

»umetnost«, se za átekhnoi in éntekhnoi 

uporabljata tudi izraza »neumetnostna« 

in »umetnostna sredstva prepričevanja«. 

Sami smo se odločili za prostorska izraza 

»zunanja« in »notranja«, ker smo tékhne 

raje prevedli kot »veščina«. 

Etos (»učinkovita predstavitev značaja«) in patos (»vzbujanje čustev«) v klasični retorični teoriji 

veljata za prepričevalni tehniki, s pomočjo katerih poskuša govorec doseči osnovni cilj svojega 

dejanja: vplivati na misli in dejanja poslušalcev. Prepričevanje kot strategija vplivanja na misli in 

dejanja je bila že od prvih začetkov temeljno izhodišče govorništva v antični Grčiji, kakor sta bila 

kot njegovi primarni sestavini vedno prisotna tudi etos in patos. A standardna in morda najbolj sistematična 

teoretska opredelitev etosa in patosa izhaja od Aristotela. Ta v svoji izvirni obliki (deloma 

tudi zaradi usode njegove zapuščine) ni naletela na zanimanje antičnih teoretikov in so jo šele v 

obliki peripatetiških retoričnih razprav prevzeli nekateri poznejši proučevalci (zlasti Ciceron). 

Ko Aristotel v Retoriki (1.2.3 1356a1–4) opredeljuje temeljne sestavine in samo naravo 

veščine javnega nastopanja, loči med tremi različnimi »načini prepričevanja«, ki jih med 

sabo povezuje to, da so rezultat govornikovega preudarnega ustvarjanja in s katerimi govornik 

ustvarja in spreminja mnenje občinstva. Imenuje jih notranja sredstva prepričevanja oziroma 

sredstva, ki jih je mogoče doseči z govorom (písteis éntekhnoi), 20 ter jih razdeli na: 

– tista, ki obstajajo v značaju govorca; 

– tista, ki privedejo poslušalca v neko razpoloženje; 

– tista, ki v samem govoru nekaj dokazujejo ali se zdi, da dokazujejo. 


21 Cf. Quint. 6.2.9. 

Govorčev značaj, zbujanje čustev pri poslušalcih in logična 

argumentacija so že pred Aristotelovo konceptualizacijo notranjih 

sredstev prepričevanja nastali v vlogi različno pomembnih 

sestavnih delov tradicionalnega govorniškega pouka in so imeli 

najrazličnejša imena. A poznejša retorična teorija je tako tradicionalne 

koncepte značaja in čustev kot tudi Aristotelova notranja sredstva prepričevanja opisala s 

skupnimi termini: lógos, éthos in páthos. Zlasti pomen zadnjih dveh besed je bil zaradi mešanja 

konceptov vedno nekoliko dvoumen: v posameznih antičnih spisih namreč nikoli ni povsem 

jasno, kaj natanko zaznamujeta besedi éthos in páthos. 21 Kljub temu so se izrazi obdržali do 

danes in v sodobni retorični teoriji se v pomenu sredstev prepričevanja ponavadi uporabljajo le 

transliterirane oblike, ki zaznamujejo: 

– etos (prikaz govorčevega značaja ali značaja njegove stranke); 

– patos (govorčev vpliv na čustva poslušalcev oziroma njegovo izražanje čustev); 

– logos (logični argumenti). 

Logos so v priročnikih in razpravah pogosto obravnavali povsem ločeno od etosa in patosa; 

slednja sta bila nekakšen enoten vidik znotraj sistema retorike, to je, dve različni plati neracionalnega, 

nelogičnega prepričevanja, ki temelji na govorčevem poznavanju psihologije 

občinstva in družbenih stereotipov. In prav slednje nas bo zanimalo v zvezi s sofističnim pojmovanjem 

sredstev prepričevanja, zato logične argumentacije v pričujočem prispevku ne bomo 

obravnavali. 

Takoj na začetku opozorimo na skupno značilnost obeh neracionalnih prepričevalnih tehnik: 

etos in patos sta bila običajni del govorniške prakse v antični Grčiji in tako rekoč obvezni 

retorični konvenciji. Toda v prakso nista prišli iz priročnikov, ki so jih sestavljali tehnografi, 

ampak izvirata iz značilnosti grške družbe oziroma iz narave govorništva v antični Grčiji, ki ga v 

najširšem pomenu lahko opišemo kot agonalno in ki je kot tako govorcu za dosego zmage dovoljevalo 

uporabo najrazličnejših sredstev. 22 Kljub stalni prisotnosti v govorniški praksi pa je bilo 

med antičnimi pisci sorazmerno malo zanimanja za poglobljeno ali celo samostojno teoretsko 

proučevanje prepričevanja, ki temelji na prikazu značajskih lastnosti in manipulaciji s čustvi. 

V historičnem pogledu sta v antični retorični teoriji morda obstajali dve različni pojmovanji 

etosa in patosa: starejše, »tradicionalno oziroma priročniško«, in mlajše, »aristotelsko« oziroma 

iz njega nastalo »peripatetiško«. 23 22 

Več o agonalni grški retoriki v Žmavc 

(2007: 20–30). 

23 

Cf. Solmsen (1938: 394), ki govori o 

t. i. »trazimahovski« in »aristotelovski« 

tradiciji pojmovanja patosa. 

Ko govorimo o tradicionalni smeri pojmovanja, mislimo 

predvsem na sistemiziran prikaz v obliki navodil, ki je nastal za potrebe govorniškega pouka in 

v okviru katerega so retorji obravnavali tudi vprašanji govorčeve pozitivne podobe in njegovega 

vpliva na čustva poslušalcev. V priročnikih etos in patos, ki v tem kontekstu zaznamujeta omenjeni 

vprašanji, nastopata v okviru predstavitve delov govora (mória toú lógou/partes orationis) 

in sta večinoma omejena na eksplicitna navodila v zvezi z oblikovanjem prologa in epiloga. Na 

drugi strani je Aristotel etos in patos razumel v luči govornikove določitve snovi (heúresis/inventio) 

in kot del že omenjenih notranjih sredstev prepričevanja. Slednja so eden konstitutivnih 

delov v njegovi opredelitvi retorike, ki jo je filozof pojmoval zlasti v kontekstu javnega govora 

in jo je v eni svojih definicij opredelil kot zmožnost, da lahko v vsakem posameznem primeru 

najdemo razpoložljiva sredstva prepričevanja (Rh. 2.1. 1355b25–26). 

Od helenizma naprej je v grško-rimski retorični teoriji, ki je nastajala v tesni povezavi z 

antičnim izobraževanjem, večinoma prevladovala priročniška tradicija, v katero so retorji in 

govorniški teoretiki občasno vključevali Aristotelov nauk o sredstvih prepričevanja, a v največ 

primerih so ga poznali v prirejeni obliki, predvsem pa so ga tudi sami prilagajali lastnim 


teoretskim modelom. Tako je, denimo, pri Rimljanih Ciceron v 

okvir lastnega koncepta o govornikovih nalogah (probare/docere, 

conciliare, movere) vpletel tudi Aristotelova sredstva prepričevanja 

in jih v nekaterih teoretskih razpravah povezal celo s tremi 

govorniškimi slogi. 24 A Ciceron Aristotelove Retorike najverjetneje 

ni bral, ampak je njegova sredstva prepričevanja spoznal 

prek peripatetiških razprav (zlasti Teofrastovih spisov), ki so 

pomenile že odmik od izvirnega Aristotelovega pojmovanja etosa 

in patosa. 25 Še najpogosteje sta se obe smeri (tj. tradicionalno in 

aristotelsko pojmovanje sredstev prepričevanja) pojavljali prepleteni 

v okviru sistema uveljavljenih retoričnih kategorij, zdaj 

kot del inventio v vlogi sredstev prepričevanja, zdaj kot sestavina 

partes orationis s tradicionalno omejitvijo na prolog in epilog, ali 

celo znotraj elocutio kot »etična« in »patetična« slogovna sredstva. 

26 Najlepši primer za tako kompleksno pojmovanje najdemo 

pri Kvintilijanu, kjer sta etos in patos obravnavana skladno z 

raznoliko in večstoletno antično retorično tradicijo. V njegovem 

delu Institutio oratoria, ki je nastalo skoraj v prvi polovici 1. stol. 

in povzema tako rekoč celoten antični sistem veščine javnega 

nastopanja, sta etos in patos prikazana kot dve plati ene retorične 

kategorije ter pomenita t. i. »psihološko dimenzijo govorništva«: 

avtor je etos in patos namreč pojmoval kot dve vrsti čustev (affectus) 

in kot sestavna dela tako znotraj govornikovih nalog (officia 

oratoris) kot tudi v natančnejšem smislu znotraj samega govora 

(partes orationis). 

3. Trazimah in Gorgias: primera 

protokonceptualizacije neracionalnih 

sredstev prepričevanja 

3.1 Trazimah in Primeri za zbujanje sočutja 

24 Cf. De or. 2.115–116: Tako vsa govorniška 

umetnost, namenjena prepričevanju, 

temelji na treh postavkah: da 

dokažemo resničnost tega, kar zagovarjamo; 

da si pridobimo naklonjenost poslušalcev; 

da v njihova srca prikličemo tiste 

nagibe, ki jih primer zahteva.; Cf. tudi 

Id. 2.128.2–129.3: Moj način govorjenja 

in moja govorniška spretnost, …, imata 

tri temelje, kot sem rekel že prej: prvi je 

pridobivanje naklonjenosti ljudi, drugi je 

njihovo poučevanje, tretji pa navduševanje 

(prevod Ksenja Geister). 

25 Cf. Wisse (1989: 213–220), kjer avtor 

vzporedno s Ciceronovim spisom De 

oratore natančno analizira tudi vsa mesta 

v njegovih spisih Brutus in Orator, ki jih 

je prav tako mogoče povezati z Aristotelovimi 

písteis, in posebej opredeli njihovo 

zvezo tako z officia oratoris (docere/ 

probare, delectare, movere/flectere), kot 

tudi z genera elocutionis (genus subtile, 

g. medius, g. grande). V analizi Wisse še 

posebej poudari razlike med posameznimi 

koncepti in opozori na njihovo 

nezdružljivost. 

26 Tovrstno pojmovanje lahko srečamo 

že v Aristotelovi Retoriki, saj lahko v tretji 

knjigi (3.7. 1408a10–b20), kjer avtor 

govori o primernosti sloga (tó prépon), 

opazimo idejo o tem, da obstajata različna 

slogovna tipa: »čustveni« in »moralni« 

slog. Cf. tudi Gill (1984: 155). 

27 Cf. tudi op. 2 in opise Trazimahovega 

sloga pri Dioniziju Halikarnaškem (Radermacher, 

1951: B.IX.10). 

28 Cf. Radermacher (1951: B.IX.1–3, 9). 

29 Cf. Arist. Rh. (3.1.7. 1404a12–15) in 

Quint. 3.3.4. O vsebini in obliki Éleioi glej 

tudi Kennedy (1963: 69). 

Oglejmo si zdaj sofistično pojmovanje retoričnih sredstev prepričevanja, 

ki se zlasti kot posebna govorniška sredstva za zbujanje 

čustev najdejo tudi pri posameznih sofistih. 

V uvodnem prikazu smo omenili, da naj bi se s sredstvi prepričevanja še posebej ukvarjali 

sofistični retorji Trazimah, Gorgias in Even. Tradicija z začetki proučevanja patosa in retoričnimi 

priročniki zlasti povezuje Trazimaha, znamenitega retorja iz Halkedona. 27 Za svoje učence 

naj bi napisal retorični priročnik Megále tékhne (Veliki govorniški priročnik), sestavil zbirko 

prologov in delo z naslovom Éleioi (Primeri za zbujanje sočutja), ki je bilo morda celo sestavni 

del omenjenega priročnika. 28 Danes se večina strinja, da so bili Éleioi verjetno seznam najučinkovitejših 

toposov, ki so bili primerni za uporabo v zaključku govora, ali pa kar zbirka epilogov, 

ki so kot vzorčni primeri vsebovali tudi nekaj nasvetov o podajanju govora. 29 Trazimaha bi 

zaradi priročnika, ki ga omenja tradicija, lahko umestili zgolj med tehnografe, a če sklepamo 


po antičnih pričevanjih, je verjetno bolj spadal k sofistom. Tudi 

Platon v Fajdru (267c7–d2) o retorju iz Halkedona pove: 

S.: Toda po mojem mnenju je v govorih, ki pripeljejo do solz 

in jadikovanja, ko se posvečajo starosti in revščini, z ozirom na 

veščino zmagovalna halkedonska moč; to je namreč mož, ki je 

izredno sposoben (267d) v tem, da zna mnoge razjeziti in razsrjene 

spet očarati z zarotitvami, kot trdi; najboljši je v tem, da 

na vse načine obrekuje in obrekovanja odpravi (prevod Gorazd 

Kocijančič). 

Kot smo že zapisali, je Trazimah sestavil vsaj dva seznama 

toposov oziroma dve zbirki prologov in epilogov, ki sta verjetno 

vsebovali teme, primerne za obravnavo na začetku in na koncu 

govora. Če izhajamo iz lastnosti grške agonalne retorike, lahko 

sklepamo, da sta toposa o starosti in revščini, ki ju Platon omenja 

v zvezi s Trazimahom, veljala za povsem običajni sredstvi za 

zbujanje sočutja pri poslušalcih. Toda dejstvo, da Platon retorju 

pripisuje sposobnosti tudi v zbujanju jeze in naklonjenosti 

(267c8–d2), daje slutiti, da se je Trazimah bolj kot za shematične 

nauke o strukturi govorov morda res zanimal za zbujanje čustev. Zlasti pozornost, ki jo je 

namenil tematiki govorčevega vpliva na poslušalce in s katero se je oddaljil od običajnih priročniških 

navodil, ter sam princip sestavljanja seznamov, ki je bil ena tipičnih metod sofističnega 

načina poučevanja, Trazimaha bolj uvrščata med sofiste-retorje. Mednje ga je verjetno uvrščal 

tudi Kvintilijan (3.1.12), saj pravi, da so se poleg Trazimaha s proučevanjem čustev (affectus) 

ukvarjali tudi Prodik, Hipija in Protagoras. O tem, kakšne so bile njihove razprave o patosu in 

ali so bile to že nekakšne razprave ali le seznami učinkovitih primerov, ne vemo ničesar. Toda 

že ob prebiranju ohranjenih Gorgijevih govorov, Hvalnice Heleni in Palamedovega zagovora, 

lahko predvideva, da so se posamezni sofisti v okviru zanimanja za jezik in javno nastopanje 

zagotovo ukvarjali tudi s prepričevalno močjo čustev. In kljub relativizmu in skepsi, ki sta prevladovala 

med sofističnimi nauki, ter splošni nagnjenosti k erističnemu načinu razpravljanja, 

je povsem verjetno tudi, da so se nekateri izmed njih v okviru retorike posvečali tudi karakterizaciji 

in govorčevi moralni podobi, ki pa ni bila samostojen retorični koncept, temveč del širše 

filozofske misli. 30 

Omenili smo že, da razprave sofistov niso bile teoretske raziskave, ki bi temeljile na sistematični 

obravnavi problemov, in da pravzaprav tudi posameznih spoznanj, ki so jih predstavljali 

v svojih razpravah, ne moremo imeti za teorije v takšnem smislu, kot jih lahko najdemo pri 

Platonu in Aristotelu. Znotraj govorniške veščine (kakor tudi v okviru grške filozofske misli 

sploh) so bili to poskusi drugačnega načina razmišljanja o jeziku, govoru in govorcu ter so 

vsebovali vzorčne primere in nauke, ki so jih sofisti v okviru svoje pedagoške dejavnosti zbrali 

za učence, čeprav ni povsem izključeno, da so obstajale tudi bolj specifične razprave, v katerih 

so učitelji obravnavali vsebine, ki bi konceptualno lahko bile sorodne temu, kar zaznamujeta 

pojma etos in patos v retoriki. 31 Toda glavni pomen sofističnih proučevanj za oblikovanje 

Platonovih stališč o govornikovem značaju in dušah poslušalcev, zlasti pa za Aristotelov teoretski 

model o treh sredstvih prepričevanja, je verjetno v tem, da so sofisti nauk o zbujanju čustev 

poslušalcev prenesli v območje urejenih retoričnih tópoi ali toposov. 32 30 

Veliko bolj kot drugi sofisti je pomen 

govornikovega značaja poudarjal Izokrat. 

Če sklepamo iz Aristotelove opredelitve 

etosa v Retoriki, se retorični priročniki v 

preteklosti in v njegovem času niso pretirano 

posvečali prikazu govornikovega 

dobrega značaja, češ da ta ne pripomore 

k prepričljivosti (1.1 1356a1ss.). Precej 

verjetno je, da se omenjena kritika 

nanaša zlasti na sofiste in na njihovo 

poudarjanje razpravljanja/dokazovanja, ki 

temelji zgolj na verjetnem in se ne ozira 

na to, kar je primerno (epieikés). 

31 

Cf. Pl. Phdr. 267a2–5, kjer Sokrat 

pravi, da naj bi Even napisal knjigo o 

skrivnem namigu ter posredni hvali in 

graji. 

32 

Več o problemu antičnih tópoi glej 

Rubinelli (2006), Žagar (2007), Žmavc 

(2008). 

S tem so zbrali gradivo, 

ki ga je bilo mogoče kritično proučiti in na njem zasnovati tudi prave teoretske koncepte. 


Baumhauer (1986: 147–165) v okviru prikaza sofistične retorike 

podrobneje opredeljuje tudi nauk o tópoi. Če izhajamo iz priročnika 

Retorika za Aleksandra, ki opredelitev toposov najverjetneje 

dolguje sofistični tradiciji, lahko, kot pravi avtor, sklepamo o 

sofistih tole: s sestavljanjem seznamov ustreznih mest, kjer je 

govornik lahko našel vsebinsko ustrezne in razmeram primerne 

misli oziroma ideje, so sofisti poleg »dialektičnih« toposov ustvarili 

vsaj tri vrste »vsebinskih« toposov, med njimi tudi posebne 

topose za zbujanje čustev. Analiza v Retoriki za Aleksandra nam 

pokaže, da so se slednji kot ustaljene formule uporabljali zlasti za 

oblikovanje epilogov v sodnih govorih (obtožb in obramb) in da 

so nastopali skupaj z navodili za zbujanje najrazličnejših čustev 

naklonjenosti in jeze. 33 Vse to kaže, da so bili tovrstni tópoi (kot 

so prijateljstvo, hvaležnost, sočutje, jeza, zavist, sovraštvo) v resnici 

trdno zasidrani stereotipi v antični družbi, ki so se oblikovali 

že davno in so se v prakso (pozneje pa tudi v retorično teorijo) 

prenesli kot ustaljeni vzorci. V času govorniškega pouka sofistov 

so jih retorji prvič poskušali standardizirati, s čimer so ustvarili 

metodološko in teoretsko podlago za njihovo poznejšo vlogo in 

stalno mesto v sistemu veščine javnega nastopanja. 

3.2 Gorgijeva Hvalnica Heleni 

Gorgias je slovel predvsem po svojem izjemnem govorniškem 

slogu in dramatičnem nastopu, katerih prvine si je izposodil iz 

poezije, s čimer je pomembno zaznamoval razvoj antične grške 

proze in kompozicije. Ne da bi se strogo opredelili za posamezno 

33 Glej Žmavc (2008: pass.). 

34 O različnih smereh v sodobnih interpretacijah 

Gorgijevih del glej Schiappa 

(1996: 85). 

35 Cf. tudi Schiappa (1996: 65–86) in 

Kennedy (1963: 167–170). 

36 Kennedy (1963: 168) pravi, da je iz 

Platonovih dialogov mogoče sklepati tudi 

o načinu izvajanja takih govorov. Potujoči 

učitelj je, potem ko je nastopil s svojim 

govorom (bodisi osebno ali v vlogi kake 

znamenite mitološke oziroma zgodovinske 

osebe), najverjetneje omogočil 

razpravo, v kateri je predstavil svoja 

stališča in nauke o tehnični in vsebinski 

plati govora (sc. ekstemporalni govor). 

Zraven Hvalnice Heleni in Palamedovega 

zagovora, ki je drugi tak Gorgijev govor, 

se je ohranilo še nekaj podobnih vzorčnih 

govorov: Ajant in Odisej, katerih avtorstvo 

pripisujejo Antistenu (Sokratovemu 

učencu), Psevdo-Alkidamantov Odisej iz 

4. stol. pr. n. št. in Antifontove Tetralogije 

kot primer sodnih vzorčnih govorov. 

37 Schiappa (1996: 68–72) to zavrača 

in pravi, da je Gorgijeva Hvalnica Heleni 

pravzaprav predhodnica (predisciplinary) 

hvalnega govorništva v smislu Aristotelove 

delitve govorništva na tri glavne vrste 

(sodno, svetovalno in hvalno). 

interpretacijo o njegovem govorništvu, lahko na podlagi pričevanj sklepamo, da ga je zanimala 

predvsem prepričevalna moč govora. To pa posledično vključuje tudi vse tiste elemente 

govorništva (tehnične in praktične), kjer je eksplicitno poudarjena vloga prepričevanja v smislu 

vsakršnega vplivanja na poslušalce. 34 

Oglejmo si, ali nam njegova Hvalnica Heleni kaj pove tudi o sofističnem pojmovanju sredstev 

prepričevanja. Na tem mestu ne bomo razpravljali o sicer pomembnih vprašanjih glede umestitve 

in vloge omenjenega govora, temveč bomo sprejeli pri večini uveljavljeno tezo, da gre za epídeiksis 

oziroma za modelni govor. 35 Njegova glavna funkcija je bila povezana z urjenjem učencev 

v javnem nastopanju, da bi se govor naučili na pamet in ga nato čim uspešneje posnemali. 36 Po 

tej plati bi lahko govor pojmovali tudi kot primer govorniške prakse 5. stol. pr. n. št., kajti vsebuje 

tipične značilnosti, ki so bile sestavni del govorniške prakse tistega obdobja, kot tudi retorične 

prvine, za iznajditelja katerih tradicionalno velja omenjeni retor in filozof iz Leontinov. 

Glede na govorniške zvrsti komentatorji Hvalnico Heleni ponavadi prištevajo k epidejktični 

oziroma hvalni vrsti govorništva, 37 ki pa vsebuje obenem tudi mojstrski prikaz t. i. apagogične 

metode, kjer govorec našteje nekaj verjetnih trditev in nato vsako posebej analizira. Potem 

ko Gorgias v uvodu pojasni, da je njegov namen oprati Heleno krivde, ker je zapustila moža 

Menelaja in pobegnila s trojanskim princem Parisom, kar je povzročilo trojansko vojno (1–2), 


38 

Vse odlomke iz Hvalnice Heleni je 

prevedla Jelena Isak Kres. 

39 

Cf. Rh. Al. 36.29.1–7 (1443b15– na kratko opiše njen izvor, osebne lastnosti in poroko (3–5), 

1443b20). 

preide na glavni del govora. To je dokazovanje Helenine nedolžnosti, 

v okviru katerega navede štiri mogoče razloge, zakaj 

je Helena odšla v Trojo: a) dejanje je storila po volji usode ali sklepu bogov, b) na silo jo je 

odvedel Paris, c) prepričale so jo njegove besede (lógos), d) obsedla jo je ljubezenska blaznost. 

Domnevno obstajajo le omenjene možnosti in Gorgias vsako po vrsti preišče s pomočjo metode, 

ki jo sam imenuje logismós. Slednjo bi lahko poimenovali tudi »racionalna argumentacija« 

ali dokazovanje s pomočjo navajanja argumentov, ki so po obliki podobni Aristotelovemu entimemu. 

V resnici ne gre za veljavno retorično sklepanje, kot ga je opredelil filozof iz Stagire, saj 

se Gorgijeve premise le zdijo sprejemljive in zato verjetne. V preiskovanju omenjenih razlogov 

za Helenin odhod v Trojo pa Gorgias ugotovi, da ima vsaka izmed možnosti tolikšno moč, da 

Helene ni mogoče obdolžiti neprimernega vedenja. A že antičnim govorniškim teoretikom ni 

ušlo očitno dejstvo, da je v utemeljevanju posameznih argumentov Gorgias največ prostora 

namenil besedam, ki so prepričale Heleno, da je zapustila Menelaja. Znameniti odlomek 8–14 

je tako v celoti posvečen prikazu moči logosa oziroma besednega prepričevanja, kjer Gorgias 

v obliki racionalne razlage in sistematičnega opisa predstavi njegove lastnosti, učinke in delovanje. 

Zato bi o Hvalnici Heleni lahko govorili tudi kot o teoretični retorični razpravi v obliki 

govora, ki ilustrira svojo lastno teoretično vsebino: o govoru, ki prepričuje o prepričevalni moči 

besede. 

Izhajajoč iz tega »metaretoričnega« sporočila lahko v govoru opredelimo tudi vlogo prepričevalnih 

sredstev, saj so zlasti neracionalna sredstva eksplicitno predstavljena kot tista, ki 

nadomeščajo razumsko argumentacijo ali »aristotelski logos« in katerih funkcija je spreminjati 

komaj verjetne trditve v sprejemljive (»Helena je bila nedolžna«). V podporo takšnemu stališču 

lahko interpretiramo tista mesta v govoru, kjer Gorgias trdi, da je moč besednega prepričevanja 

mogoče presojati po tem, kako učinkuje na duše poslušalcev. Slednje pa zelo očitno kaže tudi 

na to, da se je Gorgias zelo zanimal za čustveni odziv poslušalcev, oziroma za tehnike, s pomočjo 

katerih je mogoče manipulirati s čustvi poslušalcev. Tako že v uvodnem stavku odlomka 

8–14, kjer poda opredelitev logosa, kot posledico njegovega delovanja navede štiri čustvena 

stanja, ki jih lahko občutijo poslušalci: 

Hel. 8: … govor je mogočen gospodar, ki s skrajno majhnim in skoraj docela nevidnim 

telesom izvršuje najvišja božanska dejanja. Zmore namreč tako pomiriti strah in pregnati 

žalost, kakor tudi zbuditi veselje in okrepiti usmiljenje. 38 

Čustva, ki jih omenja Gorgias, lahko povežemo z že omenjenim tradicionalnim pojmovanjem 

patos, ki izhaja iz dolge govorniške prakse in ga najdemo zlasti v retoričnih priročnikih. 

Če namreč primerjamo pričujočo skupino s tisto v Retoriki za Aleksandra, opazimo, da je tudi 

v omenjenem v priročniku enak nabor čustev. 39 Glede na to, da je Gorgias precej starejši od 

avtorja omenjenega priročnika in da v njegovem času pravih teoretskih razprav še ni bilo, bi o 

njegovem pojmovanju zbujanja čustev kot posebni retorični tehniki lahko sklepali naslednje: 

– čustva, kot so strah, žalost, veselje in sočutje, so bila že dolgo pred sistemizacijo retorike 

običajni in sestavni del govorniške prakse; 

– njihovo uspešno vpletanje v govor je bilo posledica govorčevega zavedanja in poznavanja 

navad in stereotipov v antični družbi; 

– Gorgias je poznal prepričevalne tehnike, ki so vključevale tudi uporabo ustaljenih čustvenih 

»topik«. 


V nadaljevanju Gorgias podrobno pojasni tudi delovanje 

besednega prepričevanja. Primerja ga s poezijo in pravi, da kakor 

pri pesmih tudi v govoru besede vplivajo na duše poslušalcev. 

Slednji zaradi čustveno zaznamovane vsebine, posebej izbranih 

besed in učinkovitosti njihove predstavitve tudi sami izkusijo 

bodisi veselje ali trpljenje. 40 

Hel. 9: Vso poezijo imam za govor v metrični shemi in jo tako 

tudi imenujem. V tiste, ki jo poslušajo, prodrejo s strahom prežet 

drget, solza prepolno sočutje in bridkosti željno hrepenenje, tako 

da duša zaradi besed o srečnih in nesrečnih usodah in življenjih 

tujih ljudi tudi sama utrpi nekakšno lastno srečo ali trpljenje. 

Sodobna retorična teorija imenuje to okoliščino tudi psihološki 

vidik delovanja govora in prav Gorgias velja za njenega 

utemeljitelja. Govornik je tako kot pesnik vodnik duš, ki poslušalce 

z različnimi besednimi sredstvi vodi skozi različna čustvena 

stanja zamaknjenosti in jih tako prepriča o lepoti, resničnosti 

in koristnosti tega, o čemer govori. 41 Ne glede na to, kako zelo 

si prizadeva, da bi se poslušalci odzvali brez lastne razumske 

presoje o povedanem, pa sam govornik vedno nastopa neodvisno 

40 Dejstvo, da je Aristotel (Po. 1.10–12 

1447a28–1447b24) to mnenje zavračal, 

na tem mestu nima pomembne vloge, 

saj nas zanima predvsem izhodišče, da je 

Gorgias z nakazano vzporednico med poezijo 

in govorništvom poskušal ponazoriti 

učinek govora na poslušalce. 

41 Cf. Kennedy (1963: 167–68). Takšno 

pojmovanje najdemo zlasti v Platonovem 

konceptu o psykhagogía. 

42 Cf. Pl. Grg. 456b7–c8; 464b2–465e. 

Arist. Rh. 1.1 1355b12–14; 1.2 

1355b27–29; 1.2 1356b28–35. Ne 

moremo trditi, da je prav Gorgias vplival, 

denimo, na Aristotelovo primerjavo 

retorike z medicino, saj je na slednjega 

brez dvoma vplivala tudi okoliščina, da 

je bil njegov oče zdravnik, zaradi česar je 

Aristotel imel globlji uvid v sam sistem in 

naravo veščine. 

43 O Gorgijevi povezavi retorike z magijo 

in medicino glej zlasti De Romilly (1975). 

od »mističnega navdiha« in se povsem zaveda svoje moči. Zato jo lahko tudi zlorabi, kot pravi 

Gorgias, in navaja primere, ko so govorniki brez težav in s pomočjo spretne uporabe posebnih 

sredstev prepričali poslušalce. Med njimi so zlasti sodni govori tisti, kjer govorniki z zbujanjem 

čustev pri porotnikih le-te uspešno prepričajo o lažnih stvareh (Hel. 10–13). 

Za razvoj retorične teorije pa je pomemben tudi odlomek, kjer Gorgias, da bi čim nazorneje 

pojasnil prepričevalno moč govora, uvede znamenito in precej vplivno analogijo med logosom 

in medicino, ki jo lahko najdemo tudi pri Platonu in Aristotelu. 42 Filozof in retor iz Leontinov 

namreč pravi: 

Hel. 14: Moč besede ima na ureditev duše enak učinek, kakršnega ima odreditev zdravil 

na stanje telesa. Kakor namreč različna zdravila izženejo iz telesa različne sokove in zato 

nekatera končajo bolezen, druga pa življenje, tako tudi nekateri govori razžalostijo, drugi 

razveselijo, eni prestrašijo, drugi poslušalcem vlijejo pogum, nekateri pa z zlobnim prepričevanjem 

zastrupijo in začarajo dušo. 

Govor na duše poslušalcev torej deluje enako kot zdravila na telo: ena ga ozdravijo, druga 

pogubijo. Tako tudi nekateri govori pri poslušalcih zbudijo veselje, drugi žalost, eni jih prestrašijo, 

drugi opogumijo, spet drugi omamijo in začarajo njihove duše z zlobnim prepričevanjem. 

Pustimo ob strani raziskovanje zanimivega vprašanja o zvezi med magijo, medicino in retoriko 

43 ter izhajajmo iz že omenjene predpostavke, da je Hvalnica Heleni v najširšem pomenu 

tudi poskus teoretske opredelitve nekaterih praktičnih govorniških prvin. Kajti če si v pravkar 

omenjenem odlomku ogledamo vrste »zdravil« in nakažemo vzporednico z retorično teorijo, 

natančneje, s tisto, ki jo najdemo v Retoriki za Aleksandra, lahko ugotovimo, da je Gorgias v 

resnici s pomočjo analogije opisal topose za zbujanje čustev. Takšne primere pa so v praksi 

pogosto uporabljali govorniki, prav tako so jih v govorniške vaje preoblikovali govorniški učitelji 

in morda jih je opisoval ali vsaj v obliki zgledov navajal tudi Trazimah. 


S to ugotovitvijo lahko sklenemo naše raziskovanje neracionalnih sredstev prepričevanja pri 

obeh sofistih. Kljub pomanjkanju virov lahko na podlagi pričevanj in ohranjenih fragmentov 

domnevamo, da so se tudi sofisti (med njimi tudi Trazimah in Gorgias) intenzivno zanimali 

tudi za ta vidik govorništva, saj so prvine predstavitve značaja in zbujanja čustev tako proučevali 

kot tudi poučevali. Razlogi za to izhajajo predvsem iz narave grškega govorništva, ki zaradi svoje 

agonalnosti ob racionalni argumentaciji veliko prostora namenja tudi prepričevanju z drugimi 

sredstvi. Sofisti so slednja obravnavali tako na teoretski kot praktični ravni, s čimer so na eni 

strani pripomogli k razvoju poznejših pravih konceptov o sredstvih prepričevanja, kakor so s 

populariziranjem govorniškega pouka omogočili njihovo uspešnejše obvladovanje v praksi. 

Literatura 

ARISTOTLE (1991): On Rhetoric. A Theory of Civic Discourse. A Newly translated with Introduction, Notes, and 

Appendices by George A. Kennedy. New York, Oxford, Oxford University Press. 

CICERON, M. T. (2002): O govorniku. Trije pogovori o govorniku, posvečeni bratu Kvintu. Prevedla Ksenja 

Geister, spremna besedila in opombe napisal David Movrin. Ljubljana, Družina. 

PLATON (2004): Zbrana dela. Prevedel Gorazd Kocijančič. Celje, Mohorjeva družba. 

RADERMACHER, L. (1951): Artium scriptores (Reste der voraristotelische Rhetorik). Wien, Österreichische 

Akademie der Wissenschaften. 

SPRAGUE KENT, R. (ur.) (1972): The older Sophists: a complete translation by several hands of the fragments 

in Die Fragmente der Vorsokratiker, edited by Diels-Kranz. With a new edition of Antiphon and of 

Euthydemus. South Carolina, Columbia, University of South Carolina Press. 

BAUMHAUER, O. A. (1986): Die sophistische Rhetorik. Eine Theorie sprachlischer Kommunikation. Stuttgart, 

Metzler. 

COLE, T. (1991): The Origins of Rhetoric in Ancient Greece. Baltimore. London, The Johns Hopkins University 

Press. 

GILL, C. (1984): The Ethos/Pathos Distinction in Rhetorical and Literary Criticism. Classical Quarterly, št. 34(i), 

149–166. 

GRIMALDI, W. M. A. (1996): How Do We Get from Corax-Tisias to Plato-Aristotle in Greek Rhetorical Theory? 

V: JOHNSTONE, C. L. (ur.): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. Albany, State 

University of New York Press, 19–43. 

JOHNSTONE, C. L. (ur.) (1996): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. Albany, State 

University of New York Press. 

KENNEDY, G. A. (1963): The Art of Persuasion in Greece. New Jersey, Princeton, Princeton University Press. 

KENNEDY, G. A. (1994): A New History of Classical Rhetoric. Princeton University Press, New Jersey, Princeton. 

DE ROMILLY, J. (1975): Magic and Rhetoric in Ancient Greece. Cambridge, Massachusetts, London, Harvard 

University Press. 

RUBINELLI, S. (2006): The Ancient Argumentative Game: tópoi and loci in Action. Argumentation, št.20/3, 

253–272. 

SCHIAPPA, E. (1990): Did Plato Coin Rhetorike? AJPh, št. 111, 457–70. 

SCHIAPPA, E. TOWARD A PREDISCIPLINARY ANALYSIS OF GORGIAS’ HELEN. V: JOHNSTONE, C. L. (UR.) 

(1996): Theory, Text, Context. Issues in Greek Rhetoric and Oratory. York Press. Albany, State University of 

New, 65–86. 

SCHIAPPA, E. (1999): The Beginnings of Rhetorical Theory in Classical Greece. Yale University Press. 


SENEGAČNIK, B. (ur.) (2001): Lisija, Izokrat, Demosten, Ciceron, Evmenij: antologija antičnega govorništva. 

Spremna študija Matej Hriberšek, prevodi in spremne besede Matjaž Babič … et al., Ljubljana, Študentska 

založba. 

SOLMSEN, F. (1938): Aristotle and Cicero on the Orator’s Playing Upon the Feelings. Classical Philology, št. 33, 

390–404. 

THOMAS C. G., WEBB E. K. (1994): From Orality to Rhetoric: An Intellectual Transformation. V: 

WORTHINGTON, I. (ur.): Persuasion: Greek Rhetoric in Action. London, Routledge, 3–26. 

WISSE, J. (1989): Ethos and Pathos from Aristotle to Cicero. Amsterdam, Hakkert. 

ŽAGAR Ž., I. (2007): Topoi : črna skrinjica argumentacije. V: VENDRAMIN, V. (ur.): Jezik v vzgoji in 

izobraževanju : vpliv na teorijo in prakso. Šolsko polje, št. 18, 7/8, 73–98. 

ŽMAVC, J. (2007): Etos in patos v antični retorični teoriji in praksi ter njuno razmerje do zgodnje rimske 

komedije. Ljubljana, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

ŽMAVC, J. Ethos and Pathos in Anaximenes’ Rhetoric to Alexander: a Conflation of Rhetorical and 

Argumentative Concepts. V: VAN EEMEREN, F., WILLIAMS C., D., ŽAGAR Ž., I. (UR.) (2008): 

Argumentation Today: the Proceedings of the International Koper Conference. Sic Sat. Amsterdam (v tisku). 


I. 

Luka Omladič 

Sofisti in 

politična 

pravičnost: 

»Zakoni so dani 

zavoljo oči, 

kaj smejo videti« 

Pravičnost ima svoj izvor med približno enako močnimi, kot to pravilno dojame 

Tukidid (v strašnem pogovoru atenskih in meloških odposlancev); ker ni jasno razpoznavne 

premoči in bi boj postal zgolj medsebojno škodovanje brez vsakršnega 

uspeha, nastane ideja o sporazumevanju in pogajanju o obojestranskih zahtevah: 

značaj menjave tako predstavlja začetni značaj pravičnosti. 

Nietzsche, Človeško, prečloveško, I. 92 (Nietzsche; 2005: 74) 

Sredi peloponeške vojne, leta 416. p. n. št., so Atenci na otok Melos (današnji Milos), ki je v 

sporih med Peloponeško zvezo pod vodstvom Šparte in atensko Delsko zvezo vzdrževal nevtralno 

pozicijo, poslali vojaško ekspedicijo pod Alkibiadovim poveljstvom. Atenci so od Melijcev 

zahtevali, naj opustijo svojo nevtralnost in se jim pokorijo, ali pa se soočijo z vojaškim napadom. 

Veliki kronist vojne Tukidid je v 5. knjigi Peloponeške vojne v dramatizirani obliki zapisal 

dialog, ki naj bi se na predvečer napada odvijal med Melijci in atenskimi poslanci, in predstavlja 

enega najbolj konkretnih dokumentov »krize« pojma pravičnosti. Torej tistega procesa 

razgradnje pravičnosti, ki ga je Platon pripisal svojim filozofskim nasprotnikom, ki jih je povzel 

pod skupno ime sofisti, da bi jih razločil od v Sokratu personificiranega lika pravega filozofa. 

Tukididovi atenski odposlanci napovejo neposrednost svojega govora: »Atenec: Prav! Zato 

ne maramo govoriti na dolgo in z lepimi besedami, ki bi vas ne prepričale kot na primer, 

da imamo oblast po pravici, ker smo premagali Medijce, ali da prihajamo nad vas, ker smo 

doživeli krivico. Zato tudi ne pričakujemo, da bi si morda ne domišljali in nas poskušali 


prepričati s stvarmi, kot če bi navajali, da niste šli v vojno na 

strani Lacedemocev, čeprav od njih izvirate in nam niste naredili 

škode. Velika bolj poskušajte prodreti s predlogi, ki so po naši in 

vaši miselnosti mogoči. Z nami vred dobro veste, da je lahko v 

človeškem razpravljanju uporabljati pravičnost le tam, kjer so 

prisilna sredstva na obeh straneh enaka, pa da močnejši storijo 

to, kar jim je moči, a šibkejši se vdajo.« Peloponeška vojna V. 89 

(Tucydides, 1958: 317) 

Svojih političnih zahtev, trdijo Atenci, nam ni treba utemeljevati 

z njihovo pravičnostjo. Zato tudi od Melijcev ne pričakujejo, 

da bi se v pogajanjih sklicevali na pravičnost ali nepravičnost 

atenskih zahtev – to bi bila preprosto izguba časa. Pravičnost 

je zgolj tisto, kar po svoji volji za pravično razglasi močnejši. 

Pogajanja naj torej potekajo ob jasnem zavedanju realnih okoliščin, 

ki so v tem primeru dejstvo močne atenske vojaške grožnje 

in veliko šibkejše meloške obrambe. 

1 V podobnem duhu znano mesto v 

Machiavellijevem Vladarju: »Tu pa se 

zastavi vprašanje: ali je bolje, da te imajo 

radi, kakor da se te boje, ali narobe? 

Odgovarjam, da bi bilo želeti oboje. Ker 

pa je to dvoje težko spojiti, je precej 

bolj zanesljivo, da se te boje, kot pa da 

te imajo radi, kadar že mora eno od 

obojega manjkati. O ljudeh namreč na 

splošno lahko rečemo, da so nehvaležni, 

muhasti, hinavski in potuhnjeni ... Dokler 

jim izkazuješ dobrote, so vsi tvoji, ... ko 

se stiska približa, odpadejo.« (Machiavelli, 

1990: 61) Ob številnih razpravah 

o primerjavi Machiavellija in sofistov 

omenimo le klasično študijo Lea Straussa 

Thoughts on Machiavelli (Strauss, 1995), 

ki pa nasprotno Machiavellija ne bere kot 

platonskega sofista. 

Melijci poskušajo še naprej najti vsaj en argument, zakaj naj Atenci vendarle povsem ne 

zavržejo načel poštenosti v odnosih samostojnih mestnih držav: »Melijec: Ker nas že silite, da 

upoštevamo korist, ki je postala vaše načelo, ko ste zavrgli pravičnost, bo po našem mnenju 

prav, da ne uničujete skupnih dobrin. Razumljivo je, da prepričuje drugega, kdor je v nevarnosti, 

čeprav bi se to ne ujemalo s strogim pravom. Zlasti pričakujemo kaj takega od vas, ki boste 

s svojo strogo kaznijo za zgled drugim, če nekoč klonete.« Peloponeška vojna V. 90 (Tucydides, 

1958: 317) 

Melijci merijo na pragmatične razloge, za to, da smo vsaj minimalno pravični do drugih 

tudi tedaj, ko je naša moč bistveno večja. Zgodi se nam namreč lahko, da bomo sami nekoč 

v nasprotnem položaju in takrat bo pravičnost, ki smo jo prej pokazali do šibkejših, delovala 

kot zgled, kako bo močnejši ravnal z nami. A za Atence ta argument ne pretehta: »Atenec: 

Prav nič nas ni strah, če bi bilo nekoč konec naše oblasti. Za premagance niso strašni ljudje, ki 

vladajo sami drugim. Take vrste so tudi Lacedemonci, s katerimi pa nismo v vojni. Veliko bolj 

se je treba bati podložnikov, če napadejo svoje gospodarje in zmagajo. Glede na to pa bodite 

mirni in nam jo le prepustite. Zdaj samo trdimo, da smo prišli sem zaradi utrditve oblasti in 

da razpravljamo z vami, kako bi rešili vašo državo. Vladati vam hočemo, ne da bi nam delali 

težave, in naša želja je, da se obdržite, kar bo koristilo nam in vam.« Peloponeška vojna V. 91 

(Tucydides, 1958: 317) 

Ni torej bistveno, kakšen zgled smo dajali, dokler smo bili zmagovalci. Če se vojna sreča 

obrne, bi bilo naivno računati na usmiljenje države, ki smo jo nekoč podjarmili. Volja po 

maščevanju vselej pretehta nad občutkom pravičnosti. Ravnati je treba pragmatično in drugo 

državo pokoriti s kar najmanj napora; a hkrati strah pred njenim prihodnjim maščevanjem ne 

sme biti razlog, da si je ne bi enako odločno pokorili. Milost, menijo Atenci podobno kot veliko 

pozneje Machiavelli, ni najučinkovitejše sredstvo za pridobitev in ohranitev oblasti: 

»Melijec: Ali bi ne bili zadovoljni, če bi vam namesto sovražnikov postali prijatelji ter se 

vedli mirno, ne da bi z orožjem v rokah pristopili k eni vojskujočih se strank? 

Atenec: Nikakor ne! Vaše sovraštvo nam ne more toliko škodovati kot to prijateljstvo, ki 

bi našim podložnikom pokazalo našo slabost, vaše sovraštvo pa bi bilo dokaz naše moči.« 

Peloponeška vojna V. 94–95 (Tucydides, 1958: 318) 1 

Luka Omladič | Sofisti in politična pravičnost: »Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 39

II. 

Če je Tukidid svoj dialog umestil v leto 416 p. n. št., se je v 

Platonovem fiktivnem času dialoga Država nekaj let pred tem 

odvil prav tako napet intelektualni spopad o pojmu pravičnosti 

med »sofisti« in Sokratom. 2 2 

Platon je Državo verjetno napisal okoli 

l. 375 p. n. št., dogajanje dialoga pa je 

umestil petdeset let v preteklost, v l. 422 

p. n. št., kar je razvidno iz uvodnih stavkov 

Države, ki govorijo o prvem festivalu, 

posvečenem traški boginji (Bendis). Resnični 

Sokrat (469–399) je bil Tukididov 

(okoli 460–395) sodobnik. 

Stališče, ki ga zlahka prepoznamo 

kot močno sorodno tistemu Tukididovih Atencev, v prvi knjigi 

Države Platon položi v besede sofista Trazimaha. Odlomek, kjer poskuša Platon v kar najjasnejši 

in dramatični luči prikazati teorijo politične pravičnosti sofistov, navedimo v celoti. 

»Poslušaj torej,« je dejal [Trazimah]. »Jaz trdim, da pravica ni nič drugega kot korist močnejšega. 

No, zakaj me ne hvališ? Seveda ne boš hotel tega!« 

[Sokrat:] »Le če bom najprej razumel, kaj govoriš,« sem odgovoril, »zdaj namreč še ne vem. 

Trdiš, da je pravica korist močnejšega – toda kaj nekaj hočeš s tem povedati, Trazimah? (...)« 

»Ali ne veš,« je rekel, »da je v nekaterih polisih tiranska oblast, v drugih demokracija, v 

tretjih pa aristokracija?« 

»Vsekakor.« 

»Torej ima v vsakem polisu oblast to, kar vlada?« 

»Gotovo.« 

»Sleherna vladavina postavlja zakone sebi v korist: demokracija demokratične, tiranija tiranske 

in druge vladavine podobno. S tem, da jih postavljajo, razglasijo, da je to, kar je zanje koristno, 

za podložnike pravično, in vsakogar, ki naredi proti temu prestopek, kaznujejo kot nekoga, ki krši 

zakone in ravna krivično. Trdim torej, najboljši moj, da je ta reč ista v vseh polisih. Pravica: korist 

obstoječe vladavine. Ta ima namreč oblast, tako da za vsakogar, ki pravilno razmišlja, (iz tega) sledi: 

povsod je pravično isto, namreč korist močnejšega!« Država (338c–338e; 2004: 1011–12) 

»Trazimahova« teorija pravičnosti (razen tega, da je resnično živel govornik s tem imenom, 

je sofist Trazimah znan le kot Platonov lik), povzeta v formuli pravica je korist močnejšega, je 

postala najbolj ekspliciten izraz »sofistične« politične morale, ki ga v antični literaturi po neposrednosti 

morda lahko primerjamo le z Meloškim dialogom. Pojem pravice Trazimah najprej 

izenači s pojmom zakona: pravičen oziroma nepravičen človek je tisti, ki se ravna po zakonih 

oziroma krši zakone. Ta definicija je izjemno pomembna in umešča Trazimahovo teorijo 

pravičnosti v širši krog grških teorij morale, ki so dobile zbirno ime »sofistične«. Če je pravica 

določena le z zakonom (nomos), je nekaj »umetnega«, kar je ustvaril in vzpostavil človek, ne 

pa nekaj, kar bi bilo dano po »naravi« (physis) stvari, neodvisno od človeka in njegove volje 

in interesa. Drža Atenca pri Tukididu je podobna: Melijce takoj opozori, da je govorjenje o 

pravičnosti umetno, da šteje edino prevlada močnejšega. A Trazimah je subtilnejši: pravičnost 

kot tako ohranja, le dodaja, da je ta proizvod močnejšega. In to ne močnejšega kar tako, kar 

mu poskuša podtakniti Sokrat. »Močnejši« je zanj natančno oblast. Oblast proizvaja zakone in 

s tem »proizvaja« pravico; a ker zakone vselej naredi takšne, da so v korist oblasti, je posledično 

pravica nekaj, kar koristi le močnejšemu, torej oblasti. 

Sliko sofistične teorije politične pravičnosti pri Platonu – politične zato, ker je Trazimahova 

razprava o pravičnosti vselej v kontekstu odnosa do oblasti – dopolnjuje druga Trazimahova teza 

o pravičnosti, ki jo izreče nekoliko pozneje v razpravi. Pravičnost, trdi, je nekaj, kar človeku ne 

koristi in je zanj pravzaprav slabo. Nasprotno pa je krivičnost zanj koristna. Ob navajanju številnih 

primerov, kako nepravičnik, če ga le ne zasačijo, živi bolje od poštenjaka, Trazimah konča: »Tako 

je, Sokrat, krivica močnejša, svobodnejša in bolj gosposka od pravičnosti, samo da se uresničuje v 


4 

Ibid.: 99. 

zadostni meri; in – kakor sem govoril od začetka – korist močnejšega 

je pravica, krivica pa je to, kar njemu samemu prinaša dobiček 

in korist.« Država 344c (Platon, 2004: 1019) Trditvi, da je pravica 

korist močnejšega, torej Trazimah doda trditev, da je nepravičnost koristnejša od pravice. Da bi 

obe na videz nekoliko nasprotujoči si trditvi združili, ju je spet treba brati v političnem kontekstu: 

za »vladarja« je pravičnost koristna, saj zakoni, katerih avtor je, delujejo v njegov prid. Nasprotno 

pa so za »podložnika« zakoni škodljivi ali nekoristni in bo zanj bolje, če jih krši oziroma ravna 

nepravično – iz njegove perspektive je torej nepravičnost koristnejša od pravice. 

III. 

3 Glej tudi Sovrè, 1988: 63. 

Opredelitev sofistov kot intelektualnega toka v 5. stol. p. n. št., za katerega je značilna razveza 

naravne ali kozmološke legitimacije morale, religije, politike ali kulture, je poenostavljena in 

nekoliko slovarska, kolikor močno heterogene avtorje povezuje v nekakšno »filozofsko šolo« – 

takšna sinteza je seveda v veliki meri rezultat Platonove slike sofističnega negativa filozofije. A 

vendarle lahko s stališča naše razprave o politični pravičnosti pri avtorjih iz 5. stoletja najdemo 

razliko, da nekateri legitimirajo pravičnost po naravni ali kozmološki poti, drugi, tehnično jih 

vendarle imenujmo sofisti, pa legitimacijo ali vsaj nastanek pravičnosti razlagajo kot političen 

ali kulturen proces. 

Primer naravne teorije pravičnosti in enakosti najdemo denimo v zgodnjih medicinskih 

teorijah. Tako Alkmaion iz Krotona zdravje definira kot ravnovesje, bolezen pa samovlado ene 

telesne sile nad drugo: »Alkmaion trdi, da se zdravje ohranja po ravnovesju sil, vlažnega in 

suhega, mrzlega in toplega, sladkega in grenkega itd., samovlada med njimi pa povzroča bolezen, 

zakaj samovlada enega v dvojici je pogubna. ... Nasprotno pa je zdravje enakomerna zmes 

kakovosti« (Alkmaion, DK 24 B 4). 3 

Zdravje pomeni, da so sestavne sile v ravnovesju in zato med seboj enake. Če se harmonija 

poruši, dobimo bolezen. Imamo politično metaforo za naravno dogajanje v telesu, a metafora 

lahko deluje tudi v nasprotni smeri: tudi polis, njegovo »zdravje« ohranja prava mera enakopravnosti 

nasprotujočih si političnih sil in njihovo ravnovesje, ko nobena ne sme prevladati nad 

drugo. Če bi katerakoli sila ušla iz »zmesi« mesta in se postavila sama zase, bi postala premočna 

in povzročila »politično bolezen«. Podobno je v hipokratskih spisih zmerna klima opredeljena 

kot enakopravnost toplega in hladnega, suhega in vlažnega (cf. Guthrie, 1971: 58). 

Podobno lahko »politično kozmologijo« vidimo pri Empedoklu, kjer je mogoče kozmološke, 

fizikalne, politične in moralne pojme uporabljati vzajemno in izmenjaje, npr.: 

»Vse snovi so po moči enake, enake po rodu, vsaka ima svoj krog in sleherna svoje učinke, 

v časa obtoku menjaje, po vrsti dobivajo premoč. Njim se nič ne doda, od njih se nič ne 

vzame, saj ko docela prešle bi, tedaj bi več ne bilo jih.« (Empedokles, DK 31 B 17). 4 

Za Empedokla so vse snovi po »rodu« enake, noben izmed njih si ne more lastiti zaradi 

starosti svojega rodu; kozmos ne more biti nekakšna dedna monarhija, ampak je organiziran 

po domala demokratičnih pravilih periodične »menjave oblasti«. Politični naboj ima tudi 

Empedoklova tema dveh dinamičnih naravnih sil, Ljubezni in Prepira. Tudi tukaj ni prevlade, 

ampak določena enakost. Če Ljubezen ne bi imela nasprotja v Prepiru, svet ne bi nastal iz brezoblične 

mešanice (Sfairos) – šele dinamika dveh nasprotnih sil omogoča nastanek kozmosa. 


Še izraziteje »naravno« se pravičnost legitimira pri Parmenidu. Najprej v pesnitvi filozofu 

prav boginja Díke, personificirana pravica, razkrije resnico: 

»Tam so vrata poti Noči in dneva, / obdaja jih podboj, pred njimi skalnat je prag: / eterična 

vrata, ki jih izpolnjujejo velika vratna krila: / Dike, ki izravnava krivice z obilnimi kaznovanji, ima 

njihove dvojne ključe ... Pozdravljen, saj ni te poslala slaba usoda, / na to pot, ki res je proč od ljudi, 

daleč od ceste / (po kateri hodijo), temveč (sta te poslali) božanska postava in pravica. / Toda moraš 

izvedeti vse: / neomajno, čudovito prepričljivo srce Resnice.« Fragment 1 (Parmenid, 1995: 43) 

Po Parmenidu je Bivajoče nujno pravično, nepravično sploh ne more biti: če je namreč 

nepravičnost kršenje »prave mere«, seganje čez meje, ki jih določa tvoja narava, je to za 

Bivajoče nemogoče – Bivajoče namreč »mogočna Nujnost / drži v vezeh meje: meje, ki ga oklepa 

vseokrog, / saj po božanski postavi Ono, kar (edino) JE, ne sme biti nepopolno.« Fragment 

8 (Parmenid, 1995: 57) Nepravičnost kot transgresija meje je metafizično nemogoča. 

Medtem ko je za Parmenida pravica opredeljena kot metafizična identiteta Bivajočega in 

Resnice, pa Heraklit pravico definira prav skozi »spor« nenehnega nastajanja: 

»Treba je vedeti, da je boj obči in da je pravica spor in da vse postaja po sporu in potrebi.« 

Fragment 80 (Heraclitus Ephesius, 1993: 41) 

Vendar Heraklita nikakor ne smemo brati kot »sofista« v smislu Platonovega Trazimaha in 

njegove trditve o pravičnosti kot koristi močnejšega. Tudi pri Heraklitu gre pri pravici za vprašanje 

mere: pravica je »spor« zato, ker se skozi postajanje kot proces spora nasprotij mera vselej 

ohranja. Pravica je, tako kot pri Parmenidu, torej legitimirana kozmološko in metafizično. Tudi 

nasprotja namreč navsezadnje veže določena enost: »In isto je živeče in mrtvo, in budno in 

speče, in mlado in staro. To je namreč po spremembi ono, in ono, ko se spremeni nazaj, to.« 

Fragment 88 (Heraclitus Ephesius, 1993: 43) 

Eno, enotnost nasprotij, je tisto skupno vsemu univerzumu, skupni, božanski kozmični 

zakon in porok pravičnosti: »Tisti, ki govore z duhom, se morajo pokazati močne v tem, kar 

je vsemu obče, kakor država v zakonih, in veliko močneje, kajti vse človeške zakone hrani en 

božanski. Močan je namreč toliko, kolikor hoče, in dovolj ga je za vse, in še presega.« Fragment 

114 (Heraclitus Ephesius, 1993: 111) 

Bivajoče po Heraklitu označuje proces postajanja, proces večnega »spora nasprotij«. A za 

tem sporom je vselej neko obče, skupno in Eno – namreč Zakon, ki vlada procesu postajanja. 

Takšna metafizična teorija Heraklita neposredno vodi k določenemu političnemu stališču, 

ki je diametralno nasprotno tistemu »sofistov«. Označimo ga lahko kot strog legalizem. Tako 

kot svetu vlada in ga ohranja zakon, je Zakon absolutna podlaga in pogoj politične skupnosti. 

»Ljudstvo se mora boriti za zakon kot za obzidje«, Fragment 44 (Heraclitus Ephesius, 1993: 27), 

je kategoričen Heraklit v izreku, ki po duhu spominja na Sokratove besede v dialogu Harmid: 

»Mar nismo bili na prvem mestu mi [zakoni], ki smo ti pomagali v življenje? Ali se ni tvoj oče 

po nas oženil s tvojo materjo in te zaplodil? ... Ko si bil torej rojen, vzrejen in vzgojen, ali moreš 

tajiti, da nisi naš sin in služabnik, ti sam in tvoji predniki?« Kriton 50d (Platon, 1988: 110) 

IV. 

Razliko, ki te diskurze razločuje od diskurzov avtorjev, ki so tipično označevani za sofiste, lahko 

morda še najizraziteje začrtamo prek drugačne legitimacije pravičnosti, kot je značilna za 

teorijo Heraklita ali Parmenida. Ali gre v resnici za »krizo« ali »zlom« te legitimacije, razpad 


enotnega sveta na physis in nomos, kakor se glasi pogosta učbeniška 

definicija? 5 In kaj bi bil tedaj njen vzrok? Najbrž niti iskanje 

čiste točke preloma niti njegovega vzroka ni vprašanje, ki bi bilo 

zastavljeno na pravilen način. Po drugi stani lahko sledimo besedilom, 

ki zares kažejo na relativizacijo prepričanja o univerzalnosti 

zakona polisa, prek izkušnje, ki se zdi blizu izkušnji »multikulturalizma«, 

kakršno v znanem odlomku opisuje Herodot: »Ko 

je Dareios za svoje vlade sklical Grke, ki jih je imel pri sebi, ter 

jih vprašal, za kakšno ceno bi bili pripravljeni jesti trupla svojih 

očetov, so mu odvrnili, da bi tega ne storili za noben denar. Nato 

je poklical Kalatijce, kot se imenujejo, indijsko pleme, ki jé svoje 

starše, in jih je vpričo Grkov – ti so bili poslušali po tolmaču – 

vprašal, za kakšno ceno bi bili voljni sežgati trupla svojih očetov: 

oni pa so kriknili od groze in ga za božjo voljo prosili, naj takih 

5 V novejših zgodovinah filozofije je ta 

antinomija seveda relativizirana. Npr. 

Giovanni Reale: »V učbenikih pogosto 

naletimo na že obrabljeno trditev, da je 

sofistika protipostavljala nomos in physis, 

to je »zakon« in »naravo«, da bi prvemu 

odvzela veljavo in ga omejila na čisti 

dogovor. Vendar je ta trditev le delno 

upravičena. Nasprotja med zakonom in 

naravo ne najdemo ne pri Protagoru ne 

pri Gorgiu, niti pri Prodiku ne; pojavlja pa 

se pri Hipiju in Antifonu, torej tisti smeri 

sofistike, ki je bila upravičeno imenovana 

naravoslovni tok sofistike, nato pa na 

drugi ravni pri političnih sofistih.« (Reale, 

2002: 218) 

besed ne jemlje na jezik. Tako je pač: zoper šego nič ne opraviš in Pindar ima po mojem mnenju 

prav, ko trdi, da je običaj vsemu svetu kralj.« Zgodbe III.38 (Herodot, 2003: 247) 

Celo najsvetejše območje človeških zakonov, pogrebni običaji in odnos do mrtvih, je relativen. 

Kar se eni kulturi zdi absolutno, je za drugo nepredstavljivo. Grki se zgrozijo, ko slišijo za 

pogrebne običaje Indijcev, a reakcija drugih je prav enaka. Herodot zavzame distancirano držo 

modernega antropologa – tako je pač, običaji in kulture so različni, in kdor je videl dovolj sveta, 

bo to različnost vzel na znanje. Kulturnemu pa lahko sledi še filozofski uvid. Ali ni tedaj neizogiben 

sklep, da so zakoni proizvod človeka in odvisni od običajev, ne pa podobni Heraklitovemu 

univerzalnemu zakonu, ki je eden in ostaja enak skozi vse premene? 

S tega izhodišča se vrnimo k ožjemu vprašanju politične pravičnosti in njene »sofistične« 

teorije na treh mestih, kjer je vprašanje formulirano v čisti obliki: ponovno pri dveh Platonovih 

sofistih, Protagori in Glavkonu, ter v enem redkih ohranjenih primerov avtentičnega glasu 

sofistov, fragmentu filozofa Antifona. 

Protagorova teorija pravičnosti (še enkrat poudarimo, da je kakor v številnih drugih primerih 

rekonstrukcije »sofistične teorije« vir Platon, ki sofistu, oziroma svojemu branju njegove teorije 

dá besedo v dialogu Protagora – izvirna Protagorova besedila, razen nekaj redkih fragmentov, 

niso ohranjena) nekoliko izstopa iz »amoralnega« modela politične pravičnosti, kakršnega 

srečamo na številnih mestih sofističnega govora o družbi. Tudi Guthrie v svoji vplivni interpretaciji 

sofistov poudarja razliko med Protagorovim epistemološkim relativizmom in zavračanjem 

»moralne in politične anarhije, ki sta povsem tuji njegovi misli, v kateri se ohranjata morala 

in družbeni red kljub opustitvi trdnih kriterijev resnice in zmote.« (Guthrie, 1971: 187) Na 

ključnem mestu opisa evolucije kulturnega napredka človeštva – človek, ki po naravi ni bil 

obdarjen s preživetvenimi tehnikami, kakršne imajo živali, je bil prisiljen izumljati tehnologije, 

kakršne so bivališča, oblačila, orožje, jezik in nazadnje polis – se mlada človeška družba sooči 

z usodno pomanjkljivostjo. Ker pravičnost človeku ni prirojena, človeške skupine vselej, ko se 

združijo, takoj propadejo: ker ljudje po naravi niso imeli »politične veščine,« so si med seboj 

delali krivice in se nazadnje »spet razkropili in pri tem propadali.« Protagora 322b (Platon, 

2004: 778) Da bi ljudje pridobili politično veščino in s tem omogočili obstanek družbe, morajo 

usvojiti dve ključni moralni vrlini: »Zevs se je zbal za naš rod, da se ne bi v celoti pogubil, 

zato je poslal Hermesa, ki naj bi ljudem pripeljal sram (aidos) in pravico (dike), da bi prinesla 

urejenost polisov in pomenila združujoči vezi prijateljstva. Hermes je tedaj vprašal Zevsa ... 


‘Ali naj to dvoje razdelim tako, kot so razdeljene veščine? Te 

so namreč razdeljene takole: nekdo, ki je usvojil zdravilstvo, 

odtehta množico neukih, in enako je s strokovnjaki ... – ali pa 

naj ju razdelim med vse?’ ‘Med vse’, je odgovoril Zevs, ‘in vsi 

naj ju bodo deležni! Polisi namreč ne morejo nastati, če ju bodo 

deležni le maloštevilni, kot so deležni drugih veščin. In postavi 

zakon v mojem imenu: kdor ne more biti deležen sramu in pravice, 

naj se usmrti, saj je za polis kuga!’« Protagora 322c (Platon, 

2004: 778) 

Po Protagoru torej dve temeljni politični vrlini nista omejeni 

le na nekatere. Pri veščinah, kot je zdravilstvo, glasba itd., 

nekateri imajo talent, drugi pa ne. Politično vrlino pa si morajo 

deliti vsi, saj polisi, če bi jo bila deležna le manjšina, ne bi 

mogli obstati. In paradoksno, če za to, da bi bili politični, ne 

potrebujemo naravne nadarjenosti, pa nam je minimalna dispozicija, 

ki je za politično potrebna, vendarle dana »po naravi« 

(kar v Protagorovem govoru ponazarja božji poseg). Se torej 

Protagora pravzaprav vrača k naturalistični utemeljitvi politične 

pravičnosti? Ravno razlika, ki jo vzpostavlja med dvema načinoma distribucije vrlin – na eni 

strani naravne nadarjenosti za poklicne veščine, ki so razdeljene neenakomerno, na drugi strani 

sram in pravica, ki sta porazdeljeni enakomerno in enako – pričajo o nasprotnem. A ta navidezno 

paradoksna rešitev je konec koncev podobna moderni. Politični subjekt v demokraciji 

po eni strani ni odvisen od svojih naravnih danosti – politične pravice so neodvisne od telesnih 

značilnosti, inteligentnosti, zdravja itd. Po drugi strani pa je seveda v temelju politične pravice 

neka posebna naravna legitimacija: človek se namreč »rodi svoboden«, kot se glasi prvi aksiom 

moderne politične subjektivnosti. 

Drugačno rešitev glede nastanka politične pravičnosti Platon v drugi knjigi Države položi 

v besede Glavkona, ki od Trazimaha prevzame zastopanje sofistične teorije proti Sokratovi. 

S klasično ilustracijo sofističnega amoralizma v Gigesovem mitu – lidijski pastir Giges najde 

čarobni prstan, ki ga naredi nevidnega, kar izrabi v svojo korist, nazadnje ubije kralja in se 

polasti oblasti6 6 

Gigesov mit sicer vsebuje številne 

zanimive vidike problema moralnosti v 

razmerju do vidnosti in nevidnosti. Platon 

kot enega izmed primerov Gigesovega 

okoriščanja z nevidnostjo navede prešuštvo 

s kraljevo ženo (360b). V Herodotovi 

verziji zgodbe seksualna drama dobi še 

dodaten zasuk: Giges je tu kraljevi zaupnik 

in kralj se mu hoče pohvaliti, kako 

lepa je njegova žena. Zato ga prepriča 

(kljub Gigesovemu nasprotovanju), da se 

zvečer skrije v spalnico in jo opazuje, ko 

se bo slekla. Kraljica za zaveso skritega 

Gigesa spregleda, vendar molči. Drugi 

dan pa se mu približa in ga postavi pred 

dilemo: »Zdaj ti je odprtih dvoje poti, 

Giges ... Ali ubij (kralja) ter se oženi z menoj 

in zavladaj Lidijcem, ali pa moraš pri 

priči sam umreti, da v prihodnje ne boš 

več slepo poslušal (kralja) ter gledal stvari, 

ki jih gledati ne smeš!« I, 11 (Herodot, 

2003:53). Ubogi Giges izbere prvo pot. 

– potrdi tezo, ki jo je nakazal že Trazimah, da je nepravično ravnanje za človeka 

neposredno koristno, če mu ga uspe početi nekaznovano, in jo razširi s trditvijo, da bi vsakdo, 

še tak pravičnik, opustil moralno ravnanje, če bi bil povsem gotov (kakor nevidni pastir Giges), 

da bo kršitev nekaznovana. 

A Glavkon se pravičnosti vendarle ne odpove tako kot Trazimah. Najde namreč okoliščine, v 

katerih je pravičnost kljub svoji nesubstancialnosti vendarle koristna, in to so natančno okoliščine 

političnega življenja. Krivica kot taka, trdi Glavkon, je za človeka dobra, če jo prizadeva drugemu, 

ko se z njim okorišča. Po drugi strani pa je krivica za človeka seveda slaba, če jo sam pretrpi. 

Če oboje postavimo na tehtnico, ugotovimo, da »dobro«, ki ga predstavlja nekaznovano škodovanje 

drugemu, pravzaprav ne odtehta »slabega« – tega, da me drugi nekaznovano oškoduje. 

Presenetljiva rešitev, ki jo ponudi Glavkon, je videti kot zgodnja različica teorije družbene pogodbe: 

»Ljudje trdijo, da je po naravi krivično ravnanje nekaj dobrega, trpljenje krivice pa nekaj 

slabega, in da presežek slabega v trpljenju krivice prekaša presežek dobrega v krivičnem ravnanju. 

Zato imajo ljudje, ki si med seboj povzročajo krivice in jih trpijo ter zatorej okušajo oboje, saj se 

ne morejo enemu izogniti, drugo pa izbrati – za prednost, da med seboj sklenejo dogovor, da ne 


odo krivice niti delali niti utrpeli ... To je torej nastanek in bitnost 

pravičnosti ... Pravice, ki je v sredini med obojim, ljudje nimajo 

radi kot nekaj dobrega, temveč jo spoštujejo, ker nimajo moči, da 

bi delali krivico.« Država 359a (Platon, 2004: 1031) 

V igri vidnosti in nevidnosti torej prevlada pragmatizem. 

Prstan nevidnosti je le hipotetičen, v resnici smo vsi ljudje v položaju, 

ko smo enako verjetno storilci in žrtve krivice. Dogovorna 

odločitev o ustanovitvi zakonov je zato posledica dejstva, da človek 

vselej živi v skupnosti, in da bi bilo politično življenje brez 

pravičnosti (zakonov) neznosno. 

7 A zadevo je mogoče pojasniti še 

neposredneje. Tako Antifon pravi: »Ko je 

nekoč nekdo imel za slabo znamenje, ker 

mu je prasica požrla prasce, in je Antifon 

videl, da je žival vsa suha in sestradana 

zavoljo preskope piče, mu je dejal: ’Vesel 

bodi, da ti ni požrla tvojih otrok, ki je 

tako lačna!’« Antifon, DK 87 A 8. (Sovrè; 

1988: 173) 

A v morda najradikalnejšo smer je teorijo pravičnosti razvil sofist Antifon. Fragment spisa 

O resnici je eden redkejših neposrednih zapisov teorij, ki jih je povzemal Platon. »Pravičnost 

obstaja v tem,« trdi Antifon, »da človek ne krši zakonskih odredb države, v kateri je državljan.« 

Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177) Pravičnost je vezana na zakonitost, politična pravičnost, 

ki jo določajo zakoni države. Nadaljuje z znano temo vidnosti in nevidnosti: »Največ 

koristi utegne človek imeti od gojitve pravičnosti tako, da pred pričami spoštuje zakone, sam 

in brez prič pa zapovedi narave.« Glavkon in Trazimah bi se strinjala: pragmatično podrejanje 

zakonom v izogib kazni in njihovo izigravanje, ko sem za kaznovanje »neviden«, se lahko zdi 

racionalna politika. A od tod naprej Antifon argument razvija drugače. Loči namreč dva tipa 

»zakonov«, tiste, ki jih je ustvarila družba in so umetni, ter »nujne določbe narave«, katerih 

avtor ni človek, a zanj veljajo absolutno. Prva Antifonova ugotovitev je, da je igro vidnosti in 

nevidnosti mogoče igrati le z družbenimi zakoni, z naravo pa ne: »Kdor krši predpise zakonov, 

ostane, če drugi ne opazijo, prost sramote in kazni, če pa opazijo, ne. Kdor pa skuša katero po 

naravi zraslih vodil posiliti prek svoje moči, ni njegova škoda, če ostane vsem ljudem prikrito, 

zato nič manjša, in če ga vidijo vsi, nič večja.« Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177) 

Moralo je mogoče izigrati, narave pa ne: če ravnam proti svoji naravi, bom kaznovan v vsakem 

primeru. (Predstavljajmo si »Antifonovski« primer, ko na osamljenem otoku lačni Robinzon 

ujame ribo. Sankcije, če je ne deli s še bolj sestradanim Petkom, bodo sledile le, če Petek ve, da 

je ujel ribo. Sankcije narave, če ribo prepusti, namesto da bi jo pojedel, pa sledijo neizogibno 

v obliki kruljenja v Robinzonovem želodcu.) 7 

Še več, za Antifona ne vzdrži glavkonovska rešitev, ko pravičnost in zakone kljub njihovi 

nenaravnosti sprejmemo iz pragmatičnih razlogov, saj omogočajo sobivanje v skupnosti. 

Zakoni, trdi Antifon, so ne le nenaravni, ampak protinaravni in zato človeku škodljivi. Ovirajo 

njegovo naravno svobodo, zapirajo človeka v spone, a v zameno ne prinesejo nič dobrega: 

»Zakoni so dani zavoljo oči, kaj smejo videti, kaj ne; in zaradi ušes, kaj smejo slišati, česa ne; 

in zaradi jezika, kaj sme govoriti, česa ne; in zaradi rok, kaj smejo delati, česa ne; in zaradi nog, 

kam smejo iti, kam ne; in zaradi čuta, kaj sme želeti, česa ne ... Kar izvira iz zakonov, je naravi 

spona, kar zapoveduje narava, je svobodno.« Antifon, DK 87 B 44 frg. A (Sovrę, 1988: 177) 

Tvegajmo neizogibni anahronizem: Antifonove besede, ki utelešajo Platonu tako mrzek sofistični 

prezir do avtoritete Zakona in države, so duhovno sorodne besedam princa Kropotkina: 

»Namesto da bi puhoglavo ponavljali staro formulo ‘spoštovanja zakonov’, kličemo: ‘Zaničujte 

zakone’, pravimo: ‘Uprite se vsem zakonom!’ Samo primerjajte zločine, ki so bili narejeni v 

imenu zakonov, z dobrim, ki so ga prinesli, skrbno pretehtajte dobre in slabe strani zakonov, 

da boste lahko sami presodili, ali imamo prav.« Peter Kropotkin, Zakon in avtoriteta (Rizman, 

1986: 261) 


Literatura 

GUTHRIE, W. K. C. (1971): The Sophists. Cambridge, Cambridge University Press. 

HERACLITUS, E. (1993): Fragmenti. Maribor, prev. Franci Zore, Založba Obzorja. 

HERODOT (2003): Zgodbe. Ljubljana, prev. Anton Sovrè, Slovenska matica. 

MACHIAVELLI, N. (1990): Politika in morala. Ljubljana, prev. Niko Košir, Slovenska matica. 

NIETZSCHE, F. (2005): Človeško, prečloveško. Ljubljana, prev. Alfred Leskovec, Slovenska matica. 

PARMENID (1995): Fragmenti. Maribor, prev. Gorazd Kocijančič, Založba Obzorja. 

PLATON (1988): Poslednji dnevi Sokrata. Ljubljana, prev. Anton Sovrè, Slovenska matica. 

PLATON (2004): Zbrana dela. Celje, prev. Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba. 

REALE, G. (2002): Zgodovina antične filozofije I. Ljubljana, prev. Matej Leskovar, Studia humanitatis. 

RIZMAN, R. (ur.) (1986): Antologija anarhizma. Ljubljana, Krt. 

SOVRÈ, A. (1988): Predsokratiki. Ljubljana, Slovenska matica. 

STRAUSS, L. (1995): Thoughts on Machiavelli. Chicago, University of Chicago Press. 

TUCYDIDES (1958): Peloponeška vojna. Ljubljana, prev. Janez Fašalek, Državna založba Slovenije. 


Mirt Komel 

O statusu 

filozofije 

in retorike 

v politiki 

1. Resnica in laž v politiki. 

Če upoštevamo, da se danes politika ponavadi razume predvsem v kontekstu parlamentarne 

demokracije, potem se ne smemo čuditi, če so današnji politiki videni predvsem kot tisti, ki 

nastopajo na volitvah, govorijo na govorniških odrih v parlamentu in zunaj njega in katerih 

posel je potemtakem predvsem v njihovem govorniškem nastopu, ki naj prepriča volivce 

(kategorija, na katero je reduciran političen subjekt v našem času), naj ga izvolijo in morebiti 

povrh vsega še volijo (v slovenskem in hkrati srbo-hrvaško-bósanskem pomenu besede). Ker je 

potemtakem primarno delo politika, vsaj kolikor se kaže javnosti, v tem, da govori (daje izjave, 

diskutira, ima govore itd.), se nam s tega vidika zdi legitimno odpreti vprašanje retorike v politiki 

in s tem povezano vprašanje resnice in laži v politiki, kakor ga je odprla Hanna Arendt v enem 

svojih spisov, Truth and Politics, zbranih pod skupnim naslovom Between Past and Future; ne 

zato, da bi obnavljali, kar je že bilo povedano, ampak da bi z že povedanim polemizirali. 

Namreč, za Arendtovo je politika predvsem stvar delovanja, praxis, ki je neločljivo od govorjenja, 

neločljivo vse do te mere, da delovanja ne bi bilo, če ne bi bilo govorjenja, ki ga spremlja, in 

nasprotno, samega govorjenja ne bi bilo, če ne bi bilo delovanja, na katero se govorjenje nanaša: 

»Nobenega človeškega opravila ni, ki bi tako potreboval besedo, kot jo potrebuje delovanje. Pri 

vseh drugih dejavnostih igrajo besede podrejeno vlogo; služijo zgolj informaciji ali spremljajo 

delovni postopek, ki bi lahko potekal tudi molče.« (Arendt, 1996: 185) Za Arendtovo je torej 

politika, kateri poskuša povrniti vse dostojanstvo, ki ga je uživala v stari Grčiji, predvsem stvar 

diskurza v širšem pomenu besede, se pravi dialoga, diskusije, polemike, argumentiranja in vsega 

tega, kar pravzaprav pomeni področje, s katerim se danes (tako kot v antiki) ukvarja retorika. 

Če si postavimo naivno, malodane retorično vprašanje, ali politika zadeva resnico ali kaj drugega, 

potem se odgovor nemara zdi samoumeven: resnica je tisto, kar je najbolj daleč od politike. 

Še več, politika se ukvarja, če že kaj, z njenim nasprotjem, z lažjo: »No one has ever doubted that 

truth and politics are on rather bad terms with each other, and no one, as far as I know, has ever 

counted truthfulness among the political virtues. Lies have always been regarded as necessary and 

Mirt Komel | O statusu filozofije in retorike v politiki 47

justifiable tools not only of the politician’s or the demagogue’s but 

also of the statesman’s trade. Why is that so?« (Arendt, 2006: 223) 

In Arendtova nadaljuje, da so bile laži pogosto uporabljene kot 

»nadomestek za bolj nasilna sredstva«, in da se s tega vidika kažejo 

kot »relativno neškodljivi pripomočki v širokem naboru političnega 

delovanja« (ibid.: 224). Tako se zdi, pravi Arendtova, da je 

vprašanje resnice v politiki povsem neumestno, saj navsezadnje v 

politiki ne gre za resnico, ampak za nekaj drugega – za »svet«, zato 

se »izplača« žrtvovati marsikaj, tudi nadvse spoštovanja vredne stvari, 

kot so resnica, pravica itd. Geslo Fiat iustitia, et pereat mundus 

je tu obrnjeno na glavo: Fiat mundus, et pereat iustitia, pri čemer 

lahko iustitia nadomestimo z veritas ali s katero koli drugo vrlino, 

ki je vseskozi na udaru, ko pride politika do dejanja in besede. 

Zato pa imamo, tako danes kot nekoč, poleg politike in političnih 

institucij tudi druge institucije, ki naj ohranijo in se ukvarjajo 

s tem, kar politika vse prepogosto dojema kot realpolitiko, 

kot zgolj collateral damage: sodstvo in druge pravne institucije 

naj bi se ukvarjali s pravom in pravico, akademija z resnico v širšem 

pomenu besede (od objektivne, subjektivne, do faktične pa 

vse tja do fiktivne), medtem ko naj se politika ukvarja z mundus, 

s svetom, »kakršnim dejansko je«. 

Toda, kot opominja Arendtova, med resnico in politiko, med 

»resnicoljubi in resnicogovorci (»truthseekers and truthtellers«) 

na eni strani in politiki na drugi« je vedno obstajala napetost in 

konflikti med enimi in drugimi nikakor niso nova stvar: dokler so 

filozofi, znanstveniki in drugi svoja spoznanja in odkritja držali znotraj štirih sten svojega domovanja, 

delovne sobe, ali štirih ušes skupnosti, kateri so pripadali, ni bilo nikakršnih drastičnih 

posledic, ko pa so svoje resnice začeli razglašati naokrog bodisi svojim študentom bodisi drugim 

članom skupnosti, so, če se te resnice niso skladale z uradno verzijo oblasti, praviloma trčili ob 

nasprotovanje uradne politike (prim. Arendt, 2006: 225). 

Če pomislimo na vse primere iz zgodovine, 1 1 

Najbolj znane primere lahko seveda 

vzamemo iz časa, ko je oblast pripadala 

Rimskokatoliški cerkvi: Kopernik, Galileo, 

Bruno, če naj navedemo nekaj tistih, ki 

so zašli v največje spore zaradi svojih 

znanstvenih odkritij. Ali pa pozneje Kant, 

ko se je znašel v težavah zaradi svojega 

poučevanja, ali takoj za njim spor 

o ateizmu, ki je Fichteja stal stolico na 

Univerzi, ali če gremo dlje, do današnjega 

časa in prostora, nenehni konflikti med 

novinarsko stroko, »poročevalci faktičnih 

resnic«, kakor jih imenuje Arendtova, in 

oblastjo. 

2 

Novembra leta 1784 je Berlinische 

Monatschrift objavil apel morebitnim 

piscem, ki jih je želel povprašati in skupaj 

z njimi poiskati odgovor na vprašanje: Kaj 

je razsvetljenstvo? – Was ist Aufklärung? 

Avtor odgovora, ki ga je berlinski časopis 

izbral za objavo, je bil kakopak takrat 

najvidnejši predstavnik razsvetljenskega 

gibanja, Immanuel Kant. 

3 

Originalni tekst je Foucault spisal v 

angleščini, šele pozneje je bilo besedilo 

prevedeno v francoščino. Magazine littéraire 

je objavil francosko predavanje na 

isto temo pod naslovom Un cours inédit 

maja meseca 1984, torej natanko dve 

stoletji pozneje, ko je Kant podal odgovor 

na vprašanje, kaj je razsvetljenstvo. 

kjer so filozofi ali znanstveniki trčili ob nasilje 

oblasti, vidimo, da je resnica, če ostane stvar razprave znotraj neke posamezne stroke, za politiko 

»neškodljiva«, če pa pride na dan kot nekaj, kar nasprotuje uradni verziji oblasti, je takoj 

v nevarnosti, da izgine. Še več, lahko ogrozi tistega, ki jo izreka – dokler je resnica stvar stroke, 

stvar zaprte znanstvene ali katere druge skupnosti, ki svojih dognanj ne prenese v javnost, nima 

nikakršne politične teže; ko pa pride na dan, na oči javnosti, potem sta političen učinek in 

reakcija kot predvidljivi protiučinek oblasti malodane neizogibna. 

2. Kaj je razsvetljenstvo? 

Tega vprašanja se je na javen način lotil že Kant v svojem času, ko je podal svoj odgovor na 

vprašanje: kaj je razsvetljenstvo 2 in s tem poskušal pokazati na vlogo, ki naj jo zavzamejo filozofi, 

intelektualci tistega časa par excellance, v razmerju do avtoritete. Tega vprašanja se je veliko 

pozneje lotil tudi Foucault v spisu Kaj je razsvetljenstvo, 3 kjer je poskušal ponoviti Kantovo 


potezo tako, da se je po eni strani lotil Kantovega načina odgovarjanja, 

po drugi strani pa tudi sam zavzel stališče in poskusil odgovoriti 

na vprašanje, kaj je z vlogo filozofov, torej intelektualcev, 

v njegovem času, in ker je njegov čas vsekakor še vedno tudi naš 

čas, se bomo osredotočili predvsem na slednjega. 

Iz Foucaultovega branja tega minornega – a hkrati za nas 

še kako relevantnega – Kantovega teksta izhaja, da Kant definira 

Aufklärung na docela negativen način, se pravi: izogiba se 

pozitivnim definicijam, ki bi dejansko odgovarjale na vprašanje 

njegovega časa, tako da je za Kanta razsvetljenstvo prej proces kot 

doseženo stanje, prej porajanje kot dovršitev, prej izhod in pot 

ven, Ausgang (prim. Foucault, 1991: 146) kot pa vhod v neko stanje, 

kjer bi bile nejasnosti razjasnjene in vprašanja odgovorjena. 

4 Kantovi primeri so vzeti iz vsakdanjega 

življenja, ki pa so še vedno aktualni: v 

»zrelem stanju« naj bi ljudje brezpogojno 

plačevali davke, hkrati pa bi lahko o 

napakah in krivicah davčnega sistema 

svobodno razpravljali, kolikor bi hoteli. 

Primer lahko razširimo do skrajnosti: 

trpeti in podrejati bi se morali recimo 

policijskemu nasilju, hkrati pa bi lahko 

svobodno razpravljali, kako je policijsko 

nasilje arbitrarno in nenadzorovano. Ali 

še drugače: morali bi hoditi na volitve, 

hkrati pa bi lahko razpravljali, da je 

demokratičen sistem zastopništva nedemokratičen. 

Razsvetljenstvo je torej izhod – toda izhod iz česa? Iz stanja nezrelosti uma, kjer je nezrelost 

mišljena kot nekritično sprejemanje avtoritete uma nekoga drugega: »Kant takoj nakaže, da je 

‘pot ven’, ki označuje razsvetljenstvo, proces, ki nas odvezuje statusa ‘nezrelosti’. In z ‘nezrelostjo’ 

misli določeno stanje naše volje, ki povzroči, da sprejmemo avtoriteto nekoga drugega, da 

bi nas vodila na področjih, ki zahtevajo rabo uma«. (Foucault, 1991: 147) 

Kant poda tri primere: ko knjiga zavzame mesto našega razumevanja, ko tak ali drugačen 

duhovni voditelj zavzame mesto naše vesti, ko zdravnik namesto nas določa, kaj bomo jedli, v 

vseh teh primerih imamo opravka z »nezrelim stanjem duha«, kjer je naša volja podrejena takšni 

ali drugačni avtoriteti. Da pa bi lahko »izstopili iz stanja nezrelosti«, moramo po Kantu zadostiti 

predvsem enemu bistvenemu pogoju: raba uma mora biti jasno ločena od podrejenosti, svoboda 

mišljenja nikakor ne sme biti omejena s strani uma zunanje avtoritete, pri čemer Foucaultov 

premislek meri na neki drugi Kantov poudarek, namreč, da naj bo svobodna raba uma omejena 

na javno razmišljanje, medtem ko naj bo zasebna raba uma podrejena (Foucault, 1991: 148). 

Ali še drugače: pogoj za svobodno javno rabo uma je zasebna podrejenost nujnosti uboganja. Po 

Focaultu je problem v tem, da Kant zahteva, naj človek v »zrelem stanju« razmišlja svobodno, 

toda le, če je njegovo zasebno delovanje podrejeno. 4 Za Foucaulta je ključno, da Kant artikulira 

zadeve tako, da mora biti javna raba uma svobodna, zasebna raba (uma) pa podrejena. Zasebna 

raba uma je nekaj, kar spada na področje družbenega. Zasebno potrebuje človek um takrat, 

ko je »zobnik v stroju«, ko opravlja svojo družbeno vlogo, skratka, ko dela. Javna raba uma pa 

zahteva od človeka, da »ne uboga slepo, temveč naj svoj um uporabi svobodno – naj »razmišlja 

zaradi razmišljanja samega«, torej nasprotno od poprejšnje, zasebne rabe uma. Zadeve bi lahko 

postavili tudi takole: ko gre za zasebne zadeve (ko gre torej za delo), naj bo človek kar se da 

pokoren – ko pa gre za javne zadeve (ko gre torej za nekaj, kar je delu kar najbolj nasprotnega), 

potem naj bo um svoboden. 

Toda Kantov odgovor nikakor ni zadovoljiv za Foucaulta, saj se zanj pravi problem odpre šele 

tam, kjer Kant svoj odgovor že konča: ne gre namreč zgolj za nasprotje med delom in delovanjem 

(če z delom mislimo zasebno, z delovanjem pa javno rabo uma), ampak kako uskladiti javno 

delovanje z zasebnim delom, če se ravno javno delovanje zoperstavlja zasebnemu delu? Rečeno s 

filozofskimi kategorijami: Kako je mogoče uskladiti svobodo in nujnost? Ali še drugače, rečeno v 

arendtovski govorici, ki nas bo vodila naprej pri obravnavi naslednjega vprašanja: Kako je mogoče, 

če sploh, uskladiti »zasebno rabo uma«, ki izreka »racionalne resnice«, z »javno rabo uma«, ki naj 

izreka take ali drugačne »resnice« (racionalne ali faktične), ki vselej že trči ob dejstvo oblasti? 


5 Dojemanje politike v stari Grčiji je bilo 

vezano na takratno organiziranje političnih 

skupnosti v polis. Specifika grškega 

polis, grške mestne državice, je natanko 

v tem, da ni bila »država« v sedanjem 

pomenu besede, ampak kar ravno izraža 

izraz: mesto država, mestna država, ali 

rečeno iz današnjega vidika: »država v 

malem« (tipa Luksemburg, Andora ali 

San Marino, če vzamemo najbolj priročne 

sodobne primere). Številni evropski jeziki, 

med drugim tudi srbščina, hrvaščina in 

bósanščina, lepo izražajo to starogrško 

zvezo med državljanstvom in pripadnostjo 

mestni državici polis: biti »građan« 

pomeni biti »državljan« in »meščan«, kar 

odlično izpričuje, kar so stari Grki imenovali 

politična skupnost polis: politika, ta 

politika, ni bila stvar »nacionalne države«, 

ampak mesta, točneje mestnih državic in 

njihovih meščanov-državljanov (»polisčanov«); 

pri njih je »biti meščan« pomenilo 

in bilo isto, kar nam danes pomeni »biti 

državljan«. 

6 Da je »bit učinek govorice«, je tudi 

Lacanova gesta, ki je v Rimskem govoru 

vzel stavo nase in se je raje kot za 

filozofa (status, ki se ga je vedno otepal) 

»deklariral« za sofista. Stavo, ki jo je pozneje 

izpolnil v seminarju iz leta 71/72, 

posvečenem tezi »Je Eno« (Il Y a de l’Un), 

kjer je ravno iz lacanovskega branja Parmenida 

mogoče uvideti, da se je moral 

tudi sam Platon poslužiti »sofističnih« 

sredstev, da bi rešil »očeta Parmenida«. 

Zaradi trditev iz omenjenega seminarja 

in onih, ki jih Lacan povzema naslednje 

leto v seminarju Še, ga Cassin »vzame 

za svojega« in pravi: »Nasproti ontologiji 

sta sofistična in Lacanova teza ena sama 

stvar: bit je ‘učinek govorice’, ‘dejstvo 

govorice’.« (Cassin, 1995: 400) 

3. Spor med filozofijo in sofistiko. 

Konflikt med politiko in resnico ima po H. Arendt korenine 

nič manj kot v Platonovi izkušnji smrti svojega učitelja Sokrata, 

smrti, ki je posledica konflikta med »diametralno nasprotnima 

načinoma življenja – življenja filozofa in življenja državljana 

[citizen]« (Arendt, 2006: 228). Iz razlike med življenjem filozofa 

in življenjem državljana 5 izhaja tudi razlika med resnico, 

kakor jo dojema filozof, »racionalno resnico«, ki temelji (vsaj 

od Aristotela naprej) predvsem na načelu neprotislovnosti, in 

»faktično resnico«, ki temelji na nečem ravno nasprotnem, na 

»mnenju«. Razlika je, po Arendtovi, predvsem v tem, da se za 

prvo filozof podaja v samoti, ali če že, v dialogu, za drugo pa ni 

mogoče, da bi obstajala v samoti, temveč lahko obstaja samo 

kot pluralnost, kot dejstvo pluralnosti človeških skupnosti. Se 

pravi kot pluralnost mnenj – stari heraklitovski »truizem«, da je 

»resnično to, kar se zdi večini ljudem resnično«, tu najde svoje 

mesto, čeravno ravno kot »truizem« ne pove cele zgodbe. 

Da bi se lahko dokopali do srčike tega spora, se moramo 

spomniti na spor, ki ga je inavguriral Platon, ko je napovedal 

gonjo zoper sofiste: vsaj po mojem znanju je bil Gorgija s Sicilije 

prvi, ki ga je Platon eksplicitno označil za sofista v pejorativnem 

pomenu besede, saj se je podal na pot, za katero je Parmenid v 

svoji pesnitvi O naravi dejal, naj se po njej ne hodi, če se išče 

resnica (Parmenid v Sovré, 2002: 84–85 ): 

»… ena uči, da bivanje je, da ne more ne biti, 

to je Prepričanja pot (saj ta sledi le Resnico), 

druga, da bivanja ni, da nujno le-to je ne-bitje: 

ta pot – rečem ti koj – povsem je temačna in kriva, 

kajti kar ni, se spoznati ne dá ne z besedo izreči«. 

Gorgija naredi natanko to, kar Parmenid prepové: ne samó, 

da »izgovori in spozna« nebivajoče, ampak z njim tudi v treh 

korakih postavi v negotovost ne samo bivajoče, ampak tudi sámo 

ne-bivajoče (prim. Gorgija v Sovré, 2002: 150–154). Radikalnost Gorgijeve geste je po Barbari 

Cassin, nemara edini zagovornici sofistike v današnjem času, ne toliko v tem, da je dokazoval, 

kako »bivajoče ali nebivajoče biva ali ne biva« (ne torej v tem, da bi sebe dokazal kot filozofa), 

ampak predvsem v tem, da je filozofiji spodmaknil tla in pokazal, da je tudi ona sama pravzaprav 

sofistika. V tem smislu in skozi takšno branje Gorgija se »bit kaže ne kot tisto, kar odkriva 

diskurz, ampak kot tisto, kar diskurz proizvede« (Cassin, 1995: 13). Skratka, da je tudi sama bit 

v končni posledici izdelek, artefakt, učinek govorice. 6 

Ne da bi se podrobneje spuščali v striktno filozofsko izpeljavo, v čem je bila problematika 

tega, kar je povedal Gorgija, bomo na kratko rekli takole: Gorgija, ki je kot poslanik s Sicilije 

prišel v Atene predvsem kot diplomat, se pravi kot »politik«, se je v spor s Platonom zapletel, 


ker je svoje govorniške sposobnosti začel uporabljati v filozofiji, ki je do tedaj ostajala v domeni 

filozofov. V trenutku torej, ko govornik stopi na področje politike, se začne spor, ki je postal 

znan kot spor med filozofijo in sofistiko. Če povemo še bolj na kratko, od tedaj se razmerja 

med retoriko, politiko, sofistiko in filozofijo obrnejo tako, da velja, da je retorika v razmerju do 

politike to, kar je sofistika v razmerju do filozofije. 

Za Platona je sofist tisti filozof, ki namerno zavaja svoje poslušalce in govori o resnici in laži 

na enak način, tako da je razlika med enim in drugim predvsem vprašanje etike in ne toliko 

»tehnično-filozofsko« vprašanje; oba, tako sofist kot filozof, navsezadnje ne moreta mimo navidezno 

preprostega dejstva, da govorita. To nas seveda privede do vprašanja retorike: z vidika 

filozofije je razlika med filozofom in sofistom predvsem razlika v etični ali neetični rabi neke 

čisto specifične filozofske retorike – razlika med filozofovim in sofistovim govorom pa je z vidika 

retorike nič drugega kot vprašanje stila in prepričljivosti, ki izhaja iz enega ali drugega stila. 

4. Ciceronov govornik. 

Problematika etičnega vprašanja glede uporabe te očitno tako izredno nevarne zadeve, ki se 

imenuje retorika, je torej domala analogno onemu znanemu vprašanju, ki se je zastavilo glede 

sofistov: sofistika je lahko izredno »dobra« zadeva (s političnega vidika), kolikor je usmerila človekovo 

spoznanje na človeka samega, na medčloveške odnose, na skupnost kot tako, in posledično 

tudi pripomogla k problematiziranju ustaljenih predsodkov v antičnem polisu (recimo o 

statusu žensk v družbi ali o odnosu Grkov do barbarov, Negrkov). Lahko pa je izredno »slaba« 

(s filozofskega vidika), če relativizira vse resnice, dokazuje resničnost lažnih argumentov in 

sploh vse drugo, kar se je v antičnem polisu, predvsem v filozofskih krogih, zdelo za skupnost 

škodljivo. Kakor se je o tem izrazil Sovrę: »Pravo utegnemo zadeti, ako strnemo svojo sodbo v 

podobo in rečemo, da je bila sofistika kot oster nož, pametnemu koristno orodje, če ga pa dobi 

otrok ali norec v roke, se zgodi nesreča.« (Sovrę, 2002: 136) 

Z retoriko ni bilo in še danes v določeni meri ni prav nič drugače kot s sofistiko tistega časa 

in tega se je prav dobro zavedal tudi sam Ciceron, najvidnejši predstavnik retorike antičnega 

Rima, in – če je mogoče verjeti njegovi slavi – nemara največji govornik vseh časov: »Tako se 

dogaja s to zmožnostjo [retoriko], da če poseduje univerzalno vednost, zmore izraziti skozi besede 

čustva in misli na ta način, da lahko premakne poslušalce kamor hoče; in kolikor močnejša 

je ta moč, toliko bolj nujno jo je združiti s poštenostjo in globoko modrostjo; če bi učili retoriko 

ljudi, ki nimajo teh vrlin, ne bi ustvarjali iz njih govorcev, ampak bi tako rekoč dajali orožje v 

roke norcem.« (Cicerone, 2002: 609) 

Ciceron je v svojem De Oratore etično vprašanje nasprotja med dobronamernim in slabonamernim 

retorikom izrazil skozi usta Krasa (Crassum) in Antonija (Antonius), ki sta bila sicer 

dejansko živeči osebi in ki si ju je Ciceron sposodil za ponazoritev svojih stališč glede vprašanja 

retorike, kjer je Kras model popolnega retorika, tako po široki izobrazbi kot po etičnih prepričanjih, 

medtem ko igra Antonij v tem edinstvenem spisu vlogo antijunaka, ki zastopa nihilističnosofistično 

stališče retorika, ki je s svojo veščino zmožen početi tudi etično dvomljiva dejanja, 

samo da doseže svoj cilj. 

V tem izredno platonsko-literarno obarvanem dialogom med Krasom in Antonijem si je 

Ciceron zastavil nalogo spoznati vsa mogoča stališča glede retorike, njeno rabo in zlorabo v 

praksi, ne nazadnje najbolj primerno intelektualno-kulturno podlago, ki bi omogočila izobraziti 


idealne retorike. Zanimivo je, da Kras, ki si ga je Ciceron nekako izbral za to, da zastopa njegovo 

stališče, vedno znova kliče filozofijo na pomoč, ko pride do točke, da je retorika zgolj sredstvo 

nečesa drugega, bodisi prava, bodisi politike. Kot da retorika sama ne zadostuje za osmišljanje 

delovanja govornika v politični skupnosti, ki ji pripada, tako se filozofija v De Oratore vedno 

znova prikazuje kot vsebina, ki naj dejansko napolni retorikov govor s koherentnimi in resničnimi 

vsebinami. Tako recimo Ciceron skozi Krasova usta: »Vsak govor je narejen iz vsebine 

in besed; besede ne najdejo svojega mesta, če manjka vsebina, vsebina pa se ne zmore jasno 

izraziti, če umanjkajo besede.« (Cicerone, 2002: 585) Po Krasovem mnenju je retorika sama 

nezadostna za podajanje dejanske vsebino tega, kar govori, če se retorik ne obrne na filozofijo, 

medtem ko stoji Antonij natanko na diametralno nasprotnem stališču: »(Retorik) operira z vsemi 

človeškimi čustvi, manipulira čustva in misli tako, da ne potrebuje filozofskih definicij, niti ne 

v svojih govorih raziskovati, ali ima slavno najvišje dobro sedež v duši ali v telesu, ali obstoji iz 

vrline ali iz užitka, ali se lahko te stvari povezujejo med seboj ali še, kot menijo nekateri, da se 

ne da vedeti ničesar zagotovo, ničesar spoznati ali jasno zaznavati.« (Cicerone, 2002: 267) 

Filozofija je torej za Antonija popolnoma neuporabna veda, vsaj kar se cilja retorike tiče. Se 

pravi, če je cilj retorike definiran tako, da gre izključno za prepričevanje poslušalca o stvari, ki 

jo ponuja govor. Tako Antonij recimo na enem izmed v De Oratore najbolj eksplicitnih mestih 

o retoriki: »Vsa umetnost govora temelji na teh treh sredstvih prepričevanja: dokazati resničnost 

lastne teze, pridobiti si poslušalce na svojo stran in v njihovih dušah povzročiti tista čustva, ki 

jih zahteva stvar, za katero gre.« (Cicerone, 2002: 383) Retorika naj bi torej po Antoniju bila 

popolnoma indiferentna ne samo do etičnega smotra svojega početja, ampak celo do resničnosti 

ali lažnosti svojih argumentov, navidezne ali dejanske resničnosti govorjenega; cilj je prepričati 

poslušalca o neki stvari, vse drugo pa je podrejeno temu cilju, pri čemer so, v merah diskurzivne 

realnosti, dovoljena prav vsa sredstva. 

5. Sinteza filozofije in retorike v politiki? 

Problem razmerja med retoriko in filozofijo se nam je ob trčenju z vprašanjem namena podvojil: 

če je retorika tako rekoč stvar videza, filozofija pa stvar vsebine, kako razločiti drugo od 

drugega, če lahko videz doseže prav takšne učinke, če že ne boljših, kot sama vsebina? Čemu 

se torej učiti filozofijo, če bi se lahko učili retorike in z videzom vsebine ustvarili v morebitnih 

poslušalcih ali bralcih vtis, da filozofiramo? Kako vzpostaviti merila, po katerih bi lahko ločili 

»pravo« filozofijo od »navidezne«? Kako določiti kriterije, po katerih presojati, ali imamo opravka 

z »dejansko vsebino« ali zgolj z »videzom vsebine«? Sploh pa, kaj pa je to, prava filozofija, 

kako je mogoče pravilno filozofirati, kdo je lahko pravi filozof? 

In že smo spet pri Sokratu – pri Sokratu, ki je dolgo veljal in še danes velja za zgled, za ideal 

filozofa, tako po načinu kot po dejanjih. Toda Ciceron nam Sokrata prikaže kot ravno tistega, ki 

je prvi povzročil, da so se začele težave razločevanja »pravih« od »nepravih« filozofov, dejanske 

vsebine filozofije in navidezne vsebine filozofije. Sploh pa – in to je za nas ključno – je bil 

Sokrat po Ciceronu tisti, ki je prvi povzročil ločitev retorike od filozofije, ki sta bili po njegovem 

mnenju na začetku združeni v eni in isti osebi modreca, eni in isti praksi modrovanja, torej 

v samem pojmu modrosti (phronesis): »Stari Grki so z imenom modrost imenovali to metodo 

razmišljanja in izražanja, to zmožnost govorjenja … isti ljudje so bili mojstri življenja in 

govorjenja … bili so torej možje in bilo jih je veliko, ki so zasedali vidna mesta v državi zaradi 


njihove modrosti v dejanjih in govorjenju … toda bili so tudi 

drugi, obdarjeni s kulturo in inteligentnostjo, ki so zaradi osebnega 

prepričanja čutili odpor do politike in javnih zadev in se borili 

ter zaničevali tovrstno prakso govorništva. In Sokrat je bil prvi in 

najpomembnejši med njimi.« (Cicerone, 2002: 609–613) 

V antičnih časih so bili seveda najbolj znani modreci tisti, ki so 

bili poznani pod imenom Sedem modrecev, 7 a zlahka predpostavljamo, 

da so si ta laskavi naziv pridobili tudi drugi, ki so imeli bolj 

ali manj isto vlogo, kakor jo opisuje Ciceron: bili so zakonodajalci, 

politiki, filozofi, predvsem pa – in to najbolj zanima Cicerona – 

izredni govorci. 8 Znali so svoje misli artikulirati tako, da so bili 

ljudem razumljivi, znali so artikulirati zakone tako, da so bili vsem 

poznani, navsezadnje pa so to bili tudi izkušeni mojstri življenja: 

»Politiki torej in državniki, pa socialni preureditelji, nravno močne 

osebnosti, ki so z obema nogama stale sredi življenja ter s čvrsto 

roko in modrim svetom posegale v usodo svojih mestnih državic.« 

(Sovrę, 2002: 24) Ciceron sicer najbolj poudarja njihove retorične 

spretnosti, toda obenem s tem tudi njihovo etično držo, ki naj bi 

bila porok za to, da svojih izjemnih govorniških veščin niso zlorabljali. 

Modreci, ki so bili filozofi in govorniki, so za Cicerona izvor, 

ko sta filozofija in retorika še sovpadali v popolni zmesi teorije in 

prakse, Sokrat pa naj bi bil odgovoren za to, da sta se ta dva vidika 

modrosti ločila in skozi zgodovino zasovražila: »Namreč, tako kot 

sem prej dejal, stari filozofi do Sokrata so z retoriko povezovali 

vsakršno učenje in vsakršno vedenje vsega, kar se tiče človeških 

običajev, načina življenja, morale in politike. Sokrat pa je ločil, kot 

sem prej razložil, govornike od učenih, kar so nato storili tudi vsi 

sokratiki, in od tistega trenutka naprej so filozofi začeli zaničevati 

govorništvo in govorniki modrost. … sokratiki so od sebe oddaljili 

govornike in jih razlastili skupnega imenovalca filozofov, čeprav 

bi si stari želeli ohraniti tisto čudežno zavezništvo med mislijo in 

besedo.« (Cicerone, 2002: 623) 

7 Sedem modrih ni bilo natanko sedem, 

saj je antično zgodovinopisje zabeležilo 

kar 23 modrecev, ki si je delilo ta laskavi 

naslov. Med štiri stalna imena, ki so jih na 

splošno vsi priznali, spadajo: Tales, Bias, 

Pitakos in kralj Solon. Potem so sledili 

drugi, najpogostejša pa so bila naslednja 

imena: Hilon, Kleobulos in Periandros. 

8 Težko si predstavljamo, da bi to bili kaj 

zgovorni ljudje, ko pa so njihovi izreki, 

čeprav izredno jasni, bili znani ravno 

zaradi neke izjemne »lakonske jedrnatosti«, 

kot se izrazi Platon v svojem dialogu 

Protagora. Od izrekov, ki jih je ljudem 

polagalo na srca sedem modrih, so bili 

recimo slavni »Spoznaj samega sebe!«, 

ki so ga vrezali celo na Apolonov tempelj 

v Delfih, pa »Ničesar preveč!«, ki docela 

povzema njihovo etično stališče, t.i. etiko 

srednje mere. In ne nazadnje geslo, ki 

so ga vsi ti modreci najbrž vedno znova 

ponavljali: »Težko je biti dober.« 

9 Tako zelo čislani cesar Mark Avrelij, ki 

je izrekel nekaj takega kot: »Bodisi v verigah 

bodisi na prestolu, sem svoboden«, 

je tipičen primer hinavščine nekoga, ki 

je na oblasti in še vedno vztraja pri tem, 

da je filozof, pri čemer seveda poudarja 

svojo etičnost. Dvomimo, da bi takšen 

stavek lahko zapisal, če bi bil v verigah 

in ne na prestolu. Model »razsvetljenega 

vladarja« je neka takšna idealiteta vladarja 

filozofa, ki je hkrati etično dober in 

politično sposoben – sodeč po zgodovini 

je ta ideal ostal to, kar navsezadnje ideal 

je: neuresničen. 

Ali je mogoče v tem izhodišču videti tudi razrešitev notranjega nasprotja med retoriko in 

filozofijo? Ali je mogoče v skupnem izvoru najti paradigmo, kako ponovno združiti retoriko 

in filozofijo v modrosti? Ali je mogoče iz Ciceronovih besed razbrati zahtevo, naj se ponovno 

vzpostavi to »čudežno zavezništvo med mislijo in besedo«, besedo in dejanjem, močjo in 

etiko? 

Menimo, da se je treba glede tega vprašanja izraziti negativno, če je naš namen še vedno 

pokazati, v čem je specifika filozofije in retorike v razmerju do politike. Če bi poskusili slediti 

Ciceronovi gesti, bi se znašli v isti zagati kot nekdo, ki bi poskušal zgodovino ponovno povezati 

z mitologijo, s čimer bi se izničila ne samo možnost, da pokažemo, v čem je zgodovina še vedno 

mitološka, ampak tudi (v našem primeru) možnost, da pokažemo, v čem je filozofija še vedno 

retorična, in, za kar nam navsezadnje gre, v čem je politika predvsem stvar retorike in ne toliko 

stvar filozofije ali sofistike. Reči ali bolje obtožiti, da so politiki sofisti, je prav tako absurdno kot 

slišati, da se nekateri politiki deklarirajo za filozofe. 9 


6. Nemoč resnice. 

Spomnimo se Protagorove trditve, da je mogoče z retorično veščino narediti šibkejše argumente 

za močnejše (Sovrę, 2002: 139). S to trditvijo Aristotel polemizira na naslednji način: »Zato 

so se ljudje po pravici zgražali nad Protagorovo trditvijo: gre namreč za laž (pseudós) in ne za 

resnico (alethęs), ampak zgolj za navidezno verjetnost (phainómenon eikós), in tega ni najti v 

nobeni drugi umetnosti, razen v retoriki ter eristiki.« (Aristoteles, 1996: 273[1402a]) 

Kaj pa, če zadeve obrnemo na glavo, rekoč, da šibkejša stvar ni laž, ampak resnica, in da 

je laž močnejša od resnice? Mar s tem ne izrečemo ravno te lastnosti retorike, ki se nam tukaj 

nakazuje? Namreč, njene moči prikazovanja laži kot resnice? Če se sploh zmore prikazati kot 

resnica, če ji to uspe, mar ni s tem ravno laž močnejša? 

Lacan v svojih Štirih diskurzih skupaj s Freudom loči resnico (Wirklichkeit) od realnosti 

(Realität) in za slednjo pravi, da je »razmerje do realnega nemogoče« (prim. Lacan, 2003: 100), iz 

česar bi lahko izpeljali za nas nadvse pomembno trditev, da je ravno zato mogoče laž prikazati kot 

resnico, ker namreč ni mogoče preveriti resničnosti ali lažnosti izrečenega v razmerju do realnega. 

Ali kot zadeve postavi Lacan: »Če se realno definira iz nemogočega, se umešča na etapo, kjer se 

je izkazalo nemogoče dokazati resničnost registra neke simbolne artikulacije. To nam lahko služi 

kot merilo naše ljubezni do resnice.« (Lacan, 2003: 103–104) Zdaj nam je lahko sicer malce bolj 

jasno, zakaj ni mogoče vzpostaviti nekega merskega instrumenta, s katerim se da umeriti kriterij 

resnice, toda s tem se nam je problem razmerja med resnico in navidezno resničnostjo samo podvojil 

na ravni realnega, ravno kolikor imamo tudi na tej ravni opravka z realnim kot nemogočim 

in realnim kot takim, kot »mogočim«, lahko bi dejali »imaginarnim realnim«: »Ne bi bilo tako 

slabo, če bi vam analiza omogočila ugledati, od kod izhaja nemožnost, se pravi, kaj ovira zajetje 

ali natančno določitev tistega, kar bi na koncu edino lahko vpeljalo neko mutacijo, namreč golo 

realno, brez resnice. Vendar pa so stvari take, da med nami in realnim obstaja resnica. Nekoč sem 

vam v pesniškem zanosu že rekel, da je resnica ljuba sestrica nemožnosti.« (Lacan, 2003: 105) 

Resnica ne samo, da ima veliko obrazov, resničnih in lažnih, ampak je tudi sestra številnih 

stvari: je sestra užitka recimo, pa tudi, kot smo pravkar menili, sestrica nemožnosti zajetja realnosti. 

Toda zakaj je resnica sestrica nemožnosti, če ne ravno zato, da je jo je nemogoče, tako 

kot samo realno, zajeti v njeni polnosti, v njeni čistosti, v njeni goloti, če že hočete? »Kaj je ljubezen 

do resnice? Nekaj, kar se roga manku biti resnice.« (Lacan, 2003: 55) In kaj je ta manko 

biti resnice? »…da lahko o resnici govorimo zgolj tako, kolikor nakažemo, da je dostopna zgolj 

iz polrekanja, da je ni mogoče reči cele, in sicer zato, ker onstran njene polovice ni več kaj 

reči. To je vse, kar lahko rečemo. Tu se torej diskurz odpravi. Ne govorimo o neizrekljivem, ki 

nekaterim tako ugaja.« (Lacan, 2003: 54) 

V tem je Lacan precej »arendtovski« in, vsaj kolikor je meni znano, ni še nihče poskusil 

vzpostaviti te paralele: če se vrnemo na izhodišče, na spis, v katerem Arendtova tretira razmerje 

resnice do politike: »Since philosophical truth concerns man in his singularity, it is unpolitical 

by nature. If the philosopher nevertheless wishes his truth to prevail over the opinions of the 

multitude, he will sufer defeat, and he is likely to conclude from this defeat that truth is impotent.« 

(Arendt, 2006: 241). Neposredna posledica tega je, nadaljuje Arendtova, da se bo filozof, 

ko bo ugotovil, da je »resnica nemočna«, tako kot Platon obrnil na nasilna sredstva (tako kot se 

je Platon obrnil na tirana na Siciliji, da bi tam udejanjil svoj model idealne države), s katerim 

bo poskusil uveljaviti svojo resnico, s čimer pa bo ravno zapravil razliko, ki teče med njim in 

politikom, čigar poglavitno delo je navsezadnje nasilje in ne resnica. 


Zato pa Hannah Arendt poudari pomen serije institucij, od Sodstva, Akademije pa tja do 

Novinarstva kot »četrte veje oblasti«, ki so bile ustanovljene ravno zato, ker realnost, s katero 

operira politika, nima in ne more imeti nikakršne zveze z resnico, pravico ali faktično resnico, s 

katerimi imajo opravka omenjene tri institucije (prim. Arendt, 2006: 256). In nasprotno, ker so 

resnica, pravica in faktična resnica, za katero navsezadnje Arendtovi gre, ne morejo v razmerju 

do političnih institucij in realnosti, v kateri te institucije operirajo, biti izrečene drugače kot le 

na pol, kot polrekanje, ki lahko zadene politično realnost, se je dotakne, ne more pa se z njo 

združiti. Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo, da živimo v totalitarnem režimu. 

Literatura 

ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Založba Krtina. 

ARENDT, H. (2006): Between Past and Future. New York, Penguin Books Ltd. 

ARISTOTELE (1996): Retorica. Milano, Arnoldo Mondadori Editore. 

CASSIN, B. (1995): L’effet sophistique. Paris, Gallimard. 

CICERONE (2002): Dell’Oratore. Milano, RCS Libri. 

FOUCAULT, M. (1991): Vednost–oblast–subjekt. Ljubljana, Založba Krtina. 

LACAN, J. (2001): Il rovescio della psihoanalisi. Torino, Einaudi editore. 

LACAN, J. (2003): Narobna plat psihoanalize. V: Razpol 13, Problemi 6–8/2003. Ljubljana, Društvo za 

teoretsko psihoanalizo. 

PARMENID (1995): Fragmenti. Maribor, Založba obzorja. 

PLATON (2004): Zbrana dela. Celje, Mohorjeva družba. 

SOVRÈ, A. (2002): Predsokratiki. Ljubljana, Slovenska matica. 


Roger Scruton 

Vrnitev 

sofistov 1 

1 

Pričujoči prevod je iz revije The Times, 

(London), 11 August 1997. 

Antični Atenci, ki so veslali daleč na Mediteran, so videli različne 

vrste in absurdnosti človeške religioznosti. Po dolgih stoletjih 

uspešne trgovine lokalni bogovi in festivali niso več mogli zadovoljiti 

njihove potrebe po religiji. Njihova duhovnost je bila na preizkušnji, zaradi stresa mestnega 

življenja, nenehnega strahu pred uničenjem in mračne vizije totalitarne Šparte: vizije življenja 

brez svetlobe, lepote ali humorja, za katerega se je zdelo, kakor da so iz njega pobegnili bogovi. 

V prenaseljeno mesto Periklejevih Aten so prišli potujoči učitelji, ki so prodajali svojo modrost 

naivnemu prebivalstvu. Vsak šarlatan je lahko pripravil ljudi do ubijanja, če mu je le verjela dovolj 

velika množica ljudi. Ljudje, kot so Gorgija in Protagora, ki so hodili od hiše do hiše in zahtevali 

plačilo za svoje znanje, so prežali na naivne ljudi, ki so bili prestrašeni zaradi vojne. Za mladega 

Platona, ki je z zgroženostjo opazoval njihovo početje, sta omenjena sofista pomenila napad na 

samo dušo mesta. Izmed vseh učiteljev je bil vreden njegove pozornosti le eden, veliki Sokrat, ki 

ga je Platon naredil nesmrtnega v svojih dialogih, ker edini ni bil sofist, ampak pravi filozof. 

Filozof po Platonovem opisu zbuja raziskovalnega duha. Njegovim poslušalcem pomaga 

odkriti resnico in ti z njegovo pomočjo sami poiščejo odgovore na življenjske uganke. Filozof je 

babica, njegova naloga je pomagati, da smo to, kar smo – svobodna in racionalna bitja, ki jim nič 

ne manjka, da bi spoznali sebe. V nasprotju s tem nas sofist zavaja s svojimi zvijačami in izrablja 

naše slabosti, da se lahko predstavlja kot rešitev za naše probleme, katerih vzrok je sam. 

Sofista prepoznamo po številnih znakih, glavni izmed njih pa so: govoričenje, priljudnost 

in plačilo za njihove storitve. Filozof nasprotno uporablja izčiščen jezik, se ne postavlja nad 

poslušalce in nikoli ne zahteva plačila. Takšen je bil Sokrat in ko ga je Platon postavil za vzor, 

je definiral družbeni status filozofa v naslednjih stoletjih. 

Ni dvoma, da je sofistika živa in v dobrem stanju. Številni današnji guruji so sofisti: Derrida, 

Foucault, Heidegger, Lyotard, Rorty, če naj naštejemo nekatere izmed njih. Tisti, ki so živi, ustvarjajo 

dobiček s predavanji, ki naj bi bila izobraževalne narave. Predsokratska praksa ponujanja 


privatnega vodstva nevednim in pomoč pri njihovih problemih s 

stiskanjem njihove denarnice (praksa, ki ustvarja močan motiv za 

opuščanje nevednosti) je bila do nedavnega monopol psihoanalitikov. 

Toda vstopili smo v postmoderno dobo – dobo, v kateri so prepričanja in različne vere na 

voljo, kot bi jih vzeli s police. Čedalje več ljudi se obrača k filozofiji in poroča o različnih 

možnostih, ki so jim na voljo. In navsezadnje, kakšna je uporabnost vodnika, če ga ne moremo 

prodati potrošniku kot mazilo za njegove osebne rane? Louis Marinoff, profesor filozofije na 

New York City Collegeu, je prvi, ki je začel izkoriščati novo ozračje v družbi. Če naj se filozofija 

uspešno trži, morajo ljudje zanjo plačati. Kajti ljudje vrednotijo dobrine skladno s tem, koliko 

morajo zanje plačati, in v potrošniški družbi potolaži le tisto, kar je drago. 

Profesor Marinoff primerja svojo ponudbo s ponudbo psihoterapevtov. V razpravi o nedavnem 

primeru, v katerem je obravnaval žensko, ki jo je preganjal duh umrlega brata, je dejal: 

»Psihoterapevti bi rekli, da podoživlja krivdo, ki jo je sprožila bratova smrt. Vendar pa je po 

nekaterih vrednotnih sistemih mogoče, da je bila ob njej prisotna neka entiteta. Jaz sem tukaj, 

da ji pomagam odkriti njen sistem vrednot in prepričanj.« 

Te pripombe je objavil New York Observer in morda niso tisto, kar je Marinoff dobesedno 

izjavil. Vendar pa nam nekaj povedo o profesorjevi viziji njegovega poslovanja. Filozof nas ne 

vodi več k resnici s prebujanjem naše inherentne zmožnosti mišljenja. Pred nami razgrne katalog 

»os vrednostnih sistemov« in nam pomaga identificirati našega. Da bi prepričal klientko, da 

je bil njen denar dobro investiran, bo favoriziran »vrednostni sistem« okitil s primerno razlago 

in takšno ceno, ki jo bo psihološko prepričala o njeni ozdravitvi. Zato ni čudno, če so medtem, 

ko profesor Marinoff lovi svojo sapo, newyorški psihoterapevti hitro znižali svoje cene v odgovor 

na edino konkurenco, ki so jo dobili, odkar so se zrušile stare religije. 

Sofisti so se vrnili v polnem maščevanju. Še huje, prišli so preoblečeni v filozofe. V času 

nepoboljšljivega relativizma in subjektivnosti se filozofija sama upira plimi in nas opominja, da 

so ključne razlike, na katerih temelji življenje – razlike med resnico in lažjo, dobrim in zlim, 

pravim in napačnim – objektivne in zavezujoče. Do zdaj je filozofija govorila z akademskim 

glasom in ne z glasom prerokovalke. 

Ko je Platon ustanovil prvo akademijo in postavil filozofijo v njeno osrčje, je to storil z 

namenom, da bi obvaroval dragoceno zakladnico znanja pred napadi šarlatanov, da bi med 

vsemi obstoječimi zmotami ustvaril tempelj resnice in marginaliziral sofiste, ki so prežali na 

človeško zmedenost. Kaj malo je slutil, da bo s tem sofistom ponudil delovanje pod najboljšo 

krinko. 

Louis Marinoff 

Uredniku 2 

2 The Times (London), Avgust 1997. 

Kratko, vendar ostro odgovarjam na članek Rogerja Scrutona »Vrnitev sofistov« (11. avgust 

1997), v katerem samovoljno in napačno interpretira mojo profesionalno filozofsko prakso ter 

naredi povsem napačne zaključke o moji politični usmerjenosti. 

Pod prvo točko: g. Scruton ne pozna nikogar v mednarodni skupnosti filozofskih svetovalcev, 

kakor ga ne pozna nihče izmed omenjene skupnosti, ne obiskuje naših konferenc, ni prebral 

nobene izmed naših publikacij in ni govoril z nobenim izmed naših klientov. Toda glede na 

Roger Scruton | Vrnitev sofistov 57

postmoderno znižanje standardov objektivnosti, kar Scruton pravilno, a ironično, obsoja, bi človek 

predvideval, da je Scruton povsem kvalificiran za podajanje sodb o našem gibanju. Resnica 

pa je, da je skupina tako individualnih kot korporativnih klientov enako zadovoljna s kakovostjo 

storitev in znanja filozofskih svetovalcev. Imamo namreč veliko več zadovoljnih klientov kot 

ostrih kritikov in veliko več ostrih kritikov kot nezadovoljnih klientov. 

Pod drugo točko: iz trženja legalne, zdravniške ali psihološke ekspertize posameznika je 

napačno sklepati na njegova politična stališča. Imamo pravnike, zdravnike in psihologe, ki zagovarjajo 

vsako mogoče (in pogosto tudi nemogoče) politično stališče. Isti argument velja za nas, 

ki tržimo filozofsko znanje. Nekateri svetovalci so družbeni konstruktivisti in dekonstruktivisti; 

drugi, med katerimi sem tudi jaz, smo njihovi nepopustljivi ideološki in politični nasprotniki. 

Če bi g. Scruton prebral moj tretji roman (»Pravični novi svet«), v katerem na satiričen način 

obravnavam politično korektnost in feminizem, bi mu vzelo sapo. »Pravični novi svet« je tako 

politično nekorekten, da se noben večji založnik ne upa lotiti njegove ponovne izdaje. Sem 

Derridajeva in Rortyjeva najhujša nočna mora in ne njun politični zaveznik. 

Če sklenem, sem močno proti tistim, ki so proti realizmu in razumu. Tako malo nas je in 

naših sovražnikov tako veliko, da se ne smemo nepremišljeno obstreljevati s sovražnim ognjem. 

Pridružujem se kritiki sofistike g. Scrutona, toda namesto da razpravlja o mojih idejah na podlagi 

sekundarnih virov, mu priporočam, da prebere katero mojih filozofskih in političnih del. 

Njenemu visočanstvu pa bi priporočil, da počaka s povišanjem Sira Rogerja v viteza glede na 

njegovo neuspešnost pri ustavljanju mlinov na veter. 

S spoštovanjem, 

Louis Marinoff. 


Katarina Majerhold 

Vrnitev sofistov v obliki 

filozofskih svetovalcev? 

O sofistih imamo veliko mnenj, predvsem negativnih. Toda nihče 

nima in ne more imeti dokončnega ali pravega mnenja o njih, 

preprosto zaradi pomanjkljivih originalnih virov in posredne 

interpretacije. Različne akademske discipline so sofiste opredeljevale 

na različne načine, nekatere kot filozofe, druge kot retorike, 

tretje kot učitelje aretě, redko katera pa je ubrala pristop do njih 

kot do sofistov v polnem pomenu besede. 

In zato na vprašanje, kaj natančno pomeni sofist, še do danes 

nimamo pravega odgovora. 1 Zakaj so se sofisti zdeli Aristofanu 

tako politično nevarni, Sokratu tako pedagoško impotentni in 

Aristotelu tako filozofsko nerafinirani? 2 Zakaj so se zdeli Heglu 

tako pomembni za antično demokracijo in zakaj je bil Grot 

mnenja, da so se o sofistih motili vsi, ki so pred tem pisali o njih? 

In kaj je tako zanimivega, nevarnega, vznemirljivega, da še danes 

zaposluje domišljijo filozofov, ki vsepovsod vidijo njihove inkarnacije 

– celo v obliki filozofskih svetovalcev, ki z njimi nimajo 

nikakršne zveze? 

1. Kaj in kdo je sofist? 

Nujno se moramo vprašati , kdo je bil oz. pravzaprav ni bil sofist 

za antične Grke, in zakaj. Trdila bom, da je sredi 5. stol. pr. n. št. 

besedo sofist, ki se je že dolgo uporabljala za modrece in učitelje 

na splošno, prevzela majhna skupina potujočih učiteljev, ki je 

1 V delu Lea Straussa sofisti nastopajo 

kot glasniki »vulgarnega konvencionalizma«, 

ki temelji na prepričanju, da po 

naravi vsakdo išče le dobro »zase« in da 

je največje dobro »imeti več kot drugi ali 

vladati drugim«. V delu Erica Voegelina 

so »prototip nereda« misleci, ki se 

»pravemu redu v človeški duši« upirajo z 

lažmi in neresnicami ter seveda »edinemu 

pravemu humanistu, tj. filozofu«. Pri 

drugih mislecih pa sofisti nastopajo kot 

heroji: Eric Havelock jih tako predstavlja 

kot prve znane »liberalce«. 

2 Antične kritike (Aristofan, Platon, Aristotel) 

in moderne interpretacije (Hegel, 

Grote, sodobne študije) sofistov sem 

predstavila v eseju »Dilema sofistov in 

filozofov« (v izdajanju) in je tu ne bom v 

celoti navajala. Portret o sofistih, kakor ga 

je predstavil Aristofan v Oblakih, je eden 

najzgodnejših in najbolj vplivnih. Prav 

tako je eden najbolj ostrih in ponižujočih, 

češ da so sofisti navadni mazači in čudaki, 

do katerih je treba biti skrajno sumničav. 

Aristofan aplicira pojem »sofist« na različne 

vrste intelektualcev, tudi na Sokrata, 

zaradi česar je bil pozneje obsojen na 

smrt, češ da pohujšuje mladino. Platon 

usmeri topove na sofiste v dialogih Protagora, 

Sofist, Gorija, Evtidem, Menon na 

račun tega, da ne znajo definirati, kaj je 

aretê, ki naj bi jo učili, in trdi, da je zato 

ne morejo učiti. Sofiste kritizira tudi zato, 

ker jo učijo za plačilo, zaradi česar naj bi 

Katarina Majerhold | Vrnitev sofistov v obliki filozofskih svetovalcev? 59

ile prostitutke, oportunisti, nepravičneži 

in manipulatorji. Aristotel glavno kritiko 

usmeri na drugo in tretjo generacijo sofistov 

v Topiki, Nikomahovi etiki Retoriki 

in se usmeri na logične napake njihovih 

argumentov in učenja ter jim zameri, da 

učijo nekaj, pri čemer nimajo izkušenj. 

Hegel je v svoji Filozofiji zgodovine do 

sofistov ambivalenten. V okviru svoje dialektične 

triade (teza, antiteza in sinteza) 

sofistom sicer prizna pozitivno veljavo v 

smislu antiteze predsokratikom (uvedli 

so do tedaj neznani individualizem in 

subjektivnost v antično demokracijo) in 

kot vmesna stopnja k Sokratu, negativno 

pa, da so bili razdiralci dotedanjega 

družbenega, moralnega reda. Grote je 

bil prepričan, da so Hegel in njegovi 

nasledniki sofiste napačno razumeli in 

predstavili. Še več, prepričan je bil, da 

so se o sofistih motili vsi, ki so pred tem 

pisali o njih: 1) Aristofan jih je napačno 

negativno opredelil iz nerazumevanja, 

da gre med sofisti in njihovimi predhodniki 

preprosto za generacijsko razliko; 

2) nemški filozofi so s pojmom »Die 

Sophistik«, ustvarili fikcijo in ničvredno 

abstrakcijo (resnici ne obstaja neka vsem 

sofistom skupna lastnost, razen tega, da 

so bili plačani učitelji), 3) hkrati je trdil, 

da bi sofistom naredili manj krivice, če jih 

ne bi imeli za nevarne, ampak za koristne 

učitelje praktične aretê in da je bilo 

Atenam bolje z njimi kot brez njih. Danes 

se srečujemo s poplavo različnih študij o 

sofistih, ki ustvarjajo nekoherentne in celo 

protislovne teorije: po eni strani so veliki 

pohujševalci mladine, prinašalci novega 

in moralno pokvarjenega »pogleda«, po 

drugi strani so impotentni in neizvirni 

izobraževalci; po tretji so kohezivno 

intelektualno gibanje, po četrti sploh ne 

gre za gibanje; po peti so razdiralci grške 

demokracije, po šesti so odgovorni za 

njeno zdravje … 

3 Aretê ali človeška odličnost, še zlasti v 

argumentiranju in govorništvu, vendar tudi 

intelektualna in praktična odličnost. Dobro 

razlago aretê ponudi C. D. Reeve v svoji 

The trials of Socrates: Six classic texts: 

An Essay on Plato’s Apology of Socrates 

(2002), str. x: »Če je nekaj nož (ali človek) 

je aretê noža ali človeka stanje ali lastnost, 

zaradi česar je nož ali človek dober … 

Aretê noža je lahko njegova ostrina; aretê 

človeka pa je njegova inteligentnost, 

z njo opredelila (zdaj bolj v tehničnem pomenu) svojo novo 

podjetno dejavnost, to je poučevanje aretě 3 za denar. 4 Še več, od 

takrat naprej, se je vsak učitelj ali intelektualec, ki se ni opredelil 

za učitelja aretě, ki prodaja svoje znanje, začel razlikovati od 

»sofistov« v tem novem tehničnem pomenu. 

Poznavanje zgodovinskega razvoja mi bo ponudilo tudi 

uvid, zakaj Sokrat ni bil sofist: zanikal (pravilno ali napačno) 

je dokončno poznavanje aretě in zato zmožnost poučevanja te 

(čeprav bo poznejše podrobnejše branje pokazalo, da ni čisto 

tako). Vendar pa bomo prav tako jasno videli – in to je v nasprotju 

z obstoječo tradicijo – da liki, kot so Gorgija, Polos in Trazimah, 

niso bili sofisti, 5 saj so tudi oni zanikali možnost poučevanja 

aretě (Gorgija) ali pa so se vzdržali moralnega prizvoka, ki ga je 

imela beseda aretě (Polos in Trazimah). Če so moja opažanja 

pravilna, so bili v petem stol. pr. n. št. le štirje glavni sofisti (vsaj 

za katere vemo): Protagora, Prodik, Hipija in Evtidem. In še s teh 

štirih lahko seznam zožimo na tri glavne – Protagoro, Prodika in 

Hipijo, za Evtidema pa lahko rečemo, da je atipičen sofist. 

1.1 Beseda »sofist« pred razvojem »prve« filozofije 

Beseda »sofist« (ho sophistěs; množina hoi sophistai) je samostalnik, 

ki izvira iz glagola sophidzo, kar dobesedno pomeni nekoga, 

ki se ukvarja z modrostjo (sophia), 6 bolj specifično pa se nanaša 

na nekoga, ki uči modrost. In kakor se koncepta »modrost« ter 

»učitelj« skozi čas dramatično spreminjata v zgodovini grške 

zgodovine, tako se tudi uporaba in pomen besede sofist. V obstoječi 

literaturi se prva uporaba besede pojavi v Pindarjevi Istamski 

odi (478 p. n. št.): »… junaki, vrli borci, slavo pesmi zaslužijo, 

in so, dokler traja vek, slavni ob zvokih lire in blagoglasnih flavt. 

Po Zevsovi volji jih zaradi pesmi dobrih pesnikov (sophistais) 

(Pindar, 1957: V.II. E–A) častijo kot božanstva. Na tem mestu 

vidimo, da se »sofist« jasno nanaša na pesnike ali glasbenike 

(nekoč je bilo to neločljivo). Takšno pojmovanje sofista nastane v 

nekaterih drugih tekstih iz tistega časa: Kratinus, oče stare komedije, 

govori o Homerju in Heziodu kot o sofistih. V Ajshilovem 

fragmentu pa zasledimo: »Sophistěs je iz svoje lire iz želvinega 

oklepa izvabil divje, neuglašene zvoke« (Ajshil, 1982: fr. 314). 

Zakaj bi ti avtorji pesnike in glasbenike imenovali sophistěs? 

Brez dvoma zato, ker so bili pesniki in glasbeniki opredeljeni ne 

le kot vir starodavne modrosti, ampak tudi kot učitelji. 7 Glede 

na številne antične avtorje, vključno z Izokratom, so tudi sedem 

modrecev imenovali sofiste, od katerih je bil najbolj znan kralj 

Solon. 8 In čeprav je imela beseda sofist v času Izokratovega pisa- 


nja (okrog 354–3 pr. n. št.) že negativen prizvok, si je Izokrat prizadeval 

pokazati, da ni bilo vedno tako: »Kdo od starih bi lahko 

predvidel, da se bodo stvari tako spremenile ravno v Atenah, kjer 

se bolj kot drugi krasimo s svojo modrostjo? V času naših prednikov 

je bilo drugače; nasprotno, sofiste so občudovali in njihovim 

učencem zavidali uspešno usodo, medtem ko so prilizovalcem 

privoščili njihovo nesrečo. Najmočnejši dokaz za to lahko najdeš 

v tem, da so kralju Solonu kot prvemu izmed Atencev podelili 

naziv sofist.« (Isocrates, Antidosis: 312–14) 

Toda kakor je prozni stil začenjal nadomeščati poezijo kot 

sredstvo »znanstvenega« diskurza in izobraževanja, tako je tudi 

pojem sofist začenjal spreminjati svoj pomen. Izokrat v Pismu 

Demonicusu piše, da naj ne pobira sadov lekcij le od pesnikov, 

ampak tudi od drugih sofistov, in da mora poznati znanja znanih 

pesnikov in sofistov oz. še bolj, da mora poslušati pesnike in se učiti 

od sofistov (Isocrates, 1991: 51). Čeprav takšni odlomki kažejo, da 

so besedo sofist še vedno lahko aplicirali na pesnike, pa so jo prav 

tako uporabljali za razlikovanje pesnikov od drugih vrst modrecev 

in pisateljev. Kdo bi lahko bili ti modreci? Morda so bili to sofisti, 

kakor jih pojmujemo danes, ljudje, kot so Protagora, Hipija in 

Prodik, saj so ti zagotovo pisali razprave v prozi. Hkrati pa bi na ta 

seznam morali vključiti tudi številne druge predsokratske sofiste. 

Izokrat jih našteje, da so to Anaksagora, Empedokel, Parmenid, 

Herodot pa pitagorejci – po njegovem naj bi bil Pitagora sploh 

največji grški modrec ali sofist (Herodot, IV 95). 9 

Kakor smo lahko do zdaj videli, se v temelju besede sofist 

skrivata pojma modrost in poučevanje, čeprav se je pojem 

modrosti za Grke skozi čas spreminjal oz. vsaj širil. Pesniki so bili 

v antični Grčiji prvi dediči in zagovorniki kulture ter izobraževanja, 

to vlogo so čez čas dobili modreci, kot so kralj Solon, ki so 

praktično modrost prenesli na študente in ustvarili politično harmonijo 

s sprejemanjem dobrih zakonov, nato so to vlogo dobili 

prozni avtorji, ki so svoj čas posvečali proučevanju bistva ne le 

pravičnost ali pogum. Aretê je tako širši 

pojem kot moralna vrlina. Nanaša se tudi 

na stvari (kot so noži), ki niso moralni subjekti. 

Po drugi strani pa se lahko aplicira 

na različne vidike moralnih subjektov, kot 

so inteligentnost ali družinski status, ki 

jih ponavadi ne obravnavamo kot njihove 

moralne lastnosti. Zato je včasih aretê bolje 

uporabiti za odličnost. Toda aretê se še 

vedno najpogosteje prevaja kot »vrlina«. 

Toda ko nam je enkrat jasno, da aretê 

pomeni »vrlina« in »odličnost«, se težko 

zmotimo v pomenu. Cf. W. K. C. Guthrie, 

The Sophists (1971: 253–4). 

4 Na to nas opozori že Grote v svoji 

Zgodovini Grčije. 

5 Poleg tega so bili retoriki. 

6 Glej Guthrie (1971: 27–34). 

7 Havelock, Preface to Plato (1963: 41). 

Prav zato, ker so pesnike v antični Grčiji 

imenovali modrece in učitelje, jih Sokrat 

v Apologiji povpraša o njihovi modrosti 

(Apologija, 22–7) in zaradi česar jih 

Platon napade v Državi (Država, knjige 

2, 3 in 10). 

8 Glej Antidosis 235, v katerem jih 

Izokrat eksplicitno imenuje sedem sofistov; 

prav tako glej Herodot (I, 29–34): 

»… so iz Grčije drug za drugim prihajali 

tja vsi modrijani tedanje dobe, med njimi 

tudi Atenec Solon, ki je Atencem na njih 

željo dal zakone …«. 

9 Izokrat Antidosis 268. Da so bili predsokratiki 

na splošno imenovani kot sofisti, 

prav tako potrjuje Ksenofon (Memorabilia 

I.i.11), ki piše »kar sophistais imenujejo 

‘kozmos’«. 

človeka in polisa, ampak tudi kozmosa na splošno. Če gledamo s širšega zgodovinskega vidika, 

lahko vidimo, zakaj so Protagoro, Hipija in Prodika (sofisti v ožjem pomenu besede) imenovali 

sofiste, saj so bili vse naštete stvari: pesniki, politiki, »znanstveniki« in učitelji. 

Toda tisto, kar je morda najbolj zanimivo, je, da je beseda, ki se je nekoč nanašala na širok 

spekter spoštovanih modrih ljudi in učiteljev, čez noč postala pojem zlorabe za majhno skupino 

učiteljev petega stoletja. 

Kaj oz. kdo je bil odgovoren za to spremembo? Morda Platon? Tako misli George Grote, 

ki je v svoji Zgodovini Grčije (History of Greece) izjavil, da je bilo le malo ljudi v zgodovini 

tako nepravično obravnanih kot sofisti. Po njegovem mnenju ni šlo za nov pojav, namreč pojav 

sofistov v Atenah, ampak za novo uporabo stare besede, »ki jo je Platon izvzel iz običajnega 

konteksta in uporabil za eminentno plačane učitelje v času Sokrata« (Grote, 2001: 491, 485). 

Podobno meni tudi Karl Popper: »Ne smemo pozabiti, da Platon rad izpodbija retoriko in 


sofistiko; prav zares je človek, ki je s svojimi napadi na ‘sofiste’ 

ustvaril negativne asociacije, povezane s to besedo« (Popper, 

1981: 263). Toda ne glede na to, da je Platon dejansko uporabil 

besedo sofist v ožjem in negativnem pomenu, kot sem jo predstavila, 

ni mogel biti avtor teh sprememb. 

Resnica je, da je dobila omenjena beseda negativni prizvok že zelo zgodaj. Zdi se, da tiči 

vzrok v tem, da je modrost že nekdaj opredeljena kot nekakšen dvorezni meč, kajti iskati modrost 

in druge poučevati o njej lahko človeka pripelje v težave. Tako Hermes pravi Prometeju, kakor 

piše Ajshil v Uklenjenem Prometeju: »Hej, ti! Sophistěs, zagrenjenost nad zagrenjenostjo, ti, 

ki si grešil proti bogovom, ko si počastil kreature dneva, ti, kradljivec ognja! Tebi govorim!« 

(Ajshil, 1982: 944–6) Takšni primeri nas opozarjajo, da so v Atenah na intelektualce gledali z 

nezaupanjem. In ko je Aristofan v Oblakih (o)sramotil intelektualce in intelektualnost, je lahko 

značilnosti številnih mislecev preprosto zmešal v glavni lik Sokrata in ga opredelil za sofista 

(Guthrie, 1971: 31). Toda ko so leta 423 pr. n. št. nastali Oblaki, je bilo Platonu komaj pet let, 

zato ni mogel biti odgovoren za takšen razvoj. Prav tako ni odgovoren za nenadno in dramatično 

zožitev pojma, ki je nastala na sredini petega stoletja pr. n. št. Domneva, da je, pravzaprav 

zasenči pomemben in fascinanten razvoj tega pojma. 

Velja opozoriti, da je beseda sophistěs, kakor smo jo do zdaj obravnavali, vedno veljala tako, 

da jo je nekdo (bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem pomenu) izrekel za nekoga drugega, 

nikoli pa je ni nihče uporabil za oznako samega sebe. Toda oglejmo si nenavaden, a izjemno 

pomemben govor Protagore v pogovoru s Sokratom v dialogu Protagora (316c–317c): »Ker 

tujec, ki pride v velika mesta in tam nagovarja najboljše mlade može, da opustijo stike z drugimi, 

sorodniki in znanci, mladimi in starimi, da bi se družili z njim zato, da bodo boljši – ta, ki 

to dela, mora biti previden; to zbuja veliko ljubosumnosti, sovražnosti in intrig. Sam trdim, da 

je umetnost sofizma starodavna umetnost, toda ljudje, ki so jo prakticirali v starih časih, so jo 

zaradi nevarnosti, povezano z njo, včasih zamaskirali v poezijo, kot so to storili Homer, Heziod 

in Simonid, v mistično religijo ali prerokovanje, kot orfejevci in mauzejevci, in občasno, kakor 

sem opazil, celo v atletiko, Ikos iz Tarantuma, v našem času pa Herodikus iz Selimbrije (prvotno 

iz Megare) ... Vsi ti, kakor sem rekel, so iz strahu pred posledicami uporabljali omenjene 

različne umetnosti kot masko. In na tej točki se ločim od vseh, saj mislim, da niso dosegli svojega 

cilja … Sam pa se lotevam stvari iz popolnoma nasprotne smeri. Priznam, da sem sofist in da 

izobražujem ljudi. Rajši to priznam kot skrivam – to je, mislim, boljša previdnost od njihove.« 

Ta govor je tako rekoč zelo sofisticiran način zaslepljevanja, vendar pa vseeno jasno predstavi 

to, kar želi zakriti: Protagora je bil prvi človek, ki je samega sebe imenoval sofist. Zakaj je 

bil prvi? Zagotovo ne, ker so se predhodniki Protagore bali priznati, da so sofisti. Pravi razlog je, 

da ni obstajala sophistikěn techněn, umetnost sofistike, dokler je ni izumil Protagora. Tako je 

bilo na tej točki nekaj popolnoma drugega, če si bil označen (imenovan) za sofista ali bil sofist! 

Homer ni bil prikrit sofist, ampak je bil preprosto pesnik — morda največji pesnik in vreden 

naslova sophistěs, vendar vseeno pesnik. 

Protagora uporablja pojem sofist, vendar z njim misli nekaj povsem novega, in sicer povsem 

samosvojo techně. 10 10 

Protagora želi s tem govorom domnevno 

doseči dve stvari: (1) zamaskirati 

lastno inovacijo in se s tem izogniti sumu, 

(2) povezati novo umetnost z dolgim 

seznamom spoštovanih učiteljev. 

V tem pogledu je bil Protagora tisti, ki je dal besedi sofist njen tehnični 

pomen. Še več, pokazal je kaj je bil prvi »sofist« v novem smislu. Drugi pa so se radi kmalu 

pridružili. 

Toda še preden se lotimo odgovora na vprašanje, kdo so bili in kdo niso bili sofisti v novem 

pomenu besede, je nujno razčistiti, kaj natančno naj bi pomenila ta nova umetnost. 


1.2 Nova umetnost sofizma 

Raziskovalci, ki so se lotili nove definicije sofizma, so se ga, 

kot vedno, lotili na nenavaden način. Običajne osumljence 

– Protagora, Prodik, Hipija, Gorgija, Polos, Kalikles, Antifon, 

Trazimah, Kritija, Evtidem – so zbrali skupaj in se vprašali, kaj 

imajo skupnega. 11 Takšna osnovna zastavitev je vsekakor problematična, 

saj omenjeni nimajo ničesar skupnega, razen da so bili 

Grki in poklicni učitelji, hkrati pa takšna naravnanost pomeni, da 

smo vnaprej postavili domnevo, namesto da bi se vprašali, kdo je 

oz. kdo ni sofist. Da bi resnično lahko definirali sofizem, bi bilo 

treba najti sodobnika – nekoga, ki je spoznal (prepoznal) nov, 

tehnični pojem in ki ga je tudi sam uporabljal (Aristofan na tem 

mestu odpade); nekdo, ki se je s sofisti pogovarjal in jih spraševal 

o njihovi definiciji sofizma. Vsekakor ni težko uganiti, kdo bi to 

(lahko) bil – seveda je to Sokrat. In čeprav se moramo pri tem 

zanašati na Platonov prenos Sokratovih pogovorov s sofisti, ti 

vsebujejo veliko natančnost in konsistentnost. Dve značilnosti sta 

bistveni in definirajoči za novo umetnost sofizma, in obe izvemo iz 

Sokratovega pogovora s Protagoro (Protagora, 1968: 348d–349a.): 

»Tako se raje pogovarjam s teboj kot s katerimkoli drugim,« pravi 

Sokrat Protagori, »ker si najbolj podkovan za raziskovanje ne le 

11 Guthrie (1971: 44–5) trdi, da je 

njihova skupna značilnost interes v 

poučevanju retorike (čeprav ta trditev 

zanemarja dejstvo, da Evtidem ni učil 

retorike). 

12 Kakor priznava Protagora – glej zlasti 

Protagora 325a–326e. 

13 Glej Menon 90b–e. 

14 Velikokrat naj bi za to veljal temeljni 

razlog: poučevanje aretê bi moralo biti 

brezplačno (Glej Leo Strauss, Natural 

Right and History (1965: 115); vendar 

sama mislim, da razlog tiči v preprostem 

dejstvu, da poučevanje aretê nikoli ni 

bilo dojeto kot obrt (morda z dobrim 

razlogom). 

15 Izjema je le šesti tip sofizma, t.i. 

»sofist s plemenitim poreklom« (Sofist 

230a–232b), ki je očitno rezerviran za 

opis Sokrata. O korelaciji med plačilom 

in aretê ter drugimi tipi glej za prvi tip 

223a; za drugi 224c–d; za tretji in četrti 

224d–e; za peti 225c; in sedmi 267c (cf. 

Evtidem 273d). 

vseh stvari, ki jih raziskuje pameten človek, ampak še zlasti aretě. In kdo drug kot ti? Ne misliš, 

da si le vrl in dober [kalos k’agathos], kakor drugi, ki so sicer pametni in dobri, vendar drugih ne 

morejo narediti takšnih, ti si pa dober in zmožen tudi druge narediti dobre. In tako si samozavesten, 

da si se, čeprav so drugi prikrivali to veščino, javno pohvalil pred vsemi Grki in se imenoval 

sofist ter priznal, da si učitelj aretě. In prvi si si upal za to zaračunati ceno.« 

Kaj Protagora misli, ko se razglasi za sofista? Kaj je njegov novi sophistikěn techněn? To je 

(1) poskus (ali obljuba) (na)učiti aretě in (2) pričakovanje plačila za uslugo. Kombinacija teh 

dveh lastnosti je za takratni čas resnično nekaj novega. Res je, da je veliko ljudi pred Protagoro 

poskušalo učiti aretě, starši, šolski učitelji, pesniki in zakonodajalci, 12 vendar pred njim tega 

nihče ni dojemal kot poklic in za to dobil/zahteval plačilo. 

Pred Protagoro je veliko ljudi zahtevalo plačilo za svoje obrtniško znanje in prenašanje tega 

na učence, 13 vendar tega do takrat še nihče ni poskusil z aretě. 14 Se pravi, nobena izmed obeh 

lastnosti sama po sebi ni nova, vendar v omenjeni kombinaciji dobimo resnično nekaj novega. 

In Protagora je označil to inovacijo s svojo, novo, samoreferenčno uporabo besede sophistěs. 

Da sta omenjeni lastnosti bistveni značilnosti sofizma od takrat naprej, lahko ugotovimo s 

preprostim pregledom referenc o sofistih v Platonovih dialogih. Na primer v Menonu (91a–b) 

Sokrat pove, da če želi nekdo kupiti »tiste vrste modrost in aretě, ki ljudem omogoča dobro voditi 

hišno gospodarstvo in mesto«, mora študirati s sofisti. V Lahes (186a–c) Sokrat toži (nedvomno 

z ironičnim prizvokom), da je prereven, da bi se lahko učil pri sofistih, saj so to edini ljudje v 

Atenah, ki trdijo, da lahko »naredijo« ljudi dobre. V Gorgiju (519e, 520c–d) so sofisti ponovno 

opredeljeni kot plačani učitelji aretě. V Sofistu, kjer je predstavljenih sedem različic sofizma, 

sta lastnosti poučevanja in plačila značilni za skoraj vsako različico. 15 Novost plačevanja pouka 

o aretě je v dialogih pogosto poudarjena. Tako Sokrat govori Hipiju v istoimenskem dialogu 


(282c–283b), da se »nihče izmed velikih mož v preteklosti, 

Pitakos, Bias, Tales in Anaksagora, ni nikoli počutil tako dobro 

poučenega, da bi to naredil; in da to ostro razlikuje »sedanjo 

generacijo od njenih prednikov«. 

Zdaj pa primerjajmo, kdo ima in kdo nima predstavljene 

lastnosti. Vsa zgoraj našteta imena so učitelji, ki računajo za 

svoje storitve, vendar ne trdijo vsi, da učijo aretě. Ali so vseeno 

sofisti? Po Platonu niso. Pravzaprav Platon na tem mestu kaže 

neverjetno konsistentnost. Kajti Platon na primer Trazimaha 

nikoli ne opredeli za sofista in zdaj tudi lahko razumemo, zakaj: 

Trazimah ni učitelj aretě. Resnično je beseda za to, kar počne 

Trazimah, veliko preveč moralistična, saj uči ljudi ravno, kako 

biti nepravičen in kako uporabiti retoriko za dosego tega cilja, 

kar prikaže Platon v prvi knjigi Države. Isto velja za Polosa, ki 

ga Platon prav tako nikoli ne imenuje sofist. Še več, ko ga hoče 

Sokrat užaliti, naredi nejasno analogijo med njegovo umetnostjo, 

tj. retoriko in umetnostjo sofizma (Gorgija, 464b–466a, cf. 

520b). Analogija ni pretirano dobra, vendar je pomembno, da je 

za Polosa žaljiva. Tudi Kalikles (če bi bil realna oseba) ni sofist, 

saj nima namena učiti aretě. Ko ga Sokrat vpraša o sofistih in 

zlasti o njihovem učenju aretě, ga Kalikles zavrne, da so sofisti 

popolnoma ničvredni (Gorgija, 520a). In končno tudi Gorgija 

ni sofist, vsaj ne v tehničnem pomenu kot učitelj aretě proti 

plačilu. Dokaz za to je sicer malo bolj problematičen, vendar 

pa izstopata dve stvari: (1), Ko Sokrat vpraša Menona (enega 

Gorgijevih učencev), ali sofisti res lahko (na)učijo aretě, kakor 

trdijo, Menon odgovori: »Stvar, ki jo še posebej občudujem pri 

Gorgiji, je, da ga ne boš nikoli slišal trditi kaj takega; prav zares, smeje se tistim, ki to počnejo; 

po njegovem mnenju je njegovo delo preprosto ustvarjati pametne govorce.« (Menon, 95c). In 

(2), Platonov Sokrat Gorgija nikoli ne imenuje sofist, ampak ga namenoma imenuje retorik. 16 

Tako se lahko še enkrat vprašamo, kdo je sofist. Glede na Platona lahko rečemo, da so 

sofisti tisti, ki trdijo, da učijo aretě, in to tudi zaračunajo. V dialogih nastopajo le štiri imena: 

Protagora, Prodik, Hipija in Evtidem. Zagotovo so obstajali tudi drugi, vendar so bili bolj obrobnega 

pomena ali pa se o njih ni pisalo. Toda vse omenjene osebnosti niso trdile le, da učijo aretě 

(oz. vsaj Platonovemu Sokratu pustijo, da jih tako opiše), ampak jih je tudi imenoval sophistěs 

v dialogih. 17 16 

Glej Gorgija 449a: Sokrat: »Gorgija, 

sam nam povej, kako te moramo klicati, 

kot poznavalca katere technê«. Gorgija: 

»Retorike, Sokrat«. Sokrat: »Potem te 

moramo klicati retorik?«. Gorgija: »In to 

kot dobrega retorika.« 

17 

Za Hipija glej Hipija Večji 281d–282e; 

za Prodika glej Protagora 314c–316a, 

kjer je skupaj s Protagoro opisan kot 

sofist, in v Lahes 197d, kjer je eksplicitno 

imenovan kot sofist; za Evtidema glej 

Evtidem 271b, kjer je opisan kot »nov tip 

sofista«. 

18 

Pripisuje se mu kar 15–16 del, ki 

obravnavajo nešteto področij: Umetnost 

razpravljanja, Protislovni argument, 

O resnici, O bogovih, O bivajočem, O 

matematiki, O bojevanju, O vladi, O 

ambiciji, O aretêh, O izvornem stanju 

stvari, O vsem v Hadu, Veliki govor, 

Smer. Toda od vsega tega so nam ostali 

zgolj posamezni fragmenti. 

19 

DK 80 B1. Sovré: Predsokratiki (1988: 

140). Naprej lahko tudi preberemo: 

»Trdim sicer, da je z resnico tako, kakor 

sem zapisal, da je sleherni med nami 

merilo temu, kar je in česar ni; trdim 

pa dalje, da je pri tem na tisoče razlik, 

ker so dozdevne in resnične predstave 

za vsakogar drugačne.« (Predsokratiki, 

1988, str. 141) 

Kdo so torej ti sophistěs in kaj je značilno zanje? 

1.3 Kratka predstavitev misli Protagore, Prodika, Hipija in Evtidema Protagora 

Protagora 18 se je rodil okoli leta 490 p. n. št. v traškem mestu Abdera. Verjetno je najbolj 

znan po svojemu humanizmu in relativizmu: »Človek je merilo vseh stvari, bivajočih, kako 

so, nebivajočih, kako niso.« 19 Znan je tudi po svojem agnostičnem stališču do religije: »Kar 

zadeva bogove, na noben način niti ne vem, ali obstajajo, niti ne vem, ali ne obstajajo. Kajti 

veliko ovir je, ki omejujejo moje znanje, kot tudi sama nejasnost vprašanja in kratkost človekovega 

življenja.« (fragment 4) Omenjena fragmenta sta zagotovo pomembna za razumevanje 


Protagorovega stališča, vendar pa sta morda manj pomembna glede na to, koliko se navajata. V 

Platonovem dialogu Protagora sofist ne nastopa niti kot relativist niti kot agnostik per se, ampak 

kot spoštovani učitelj aretě. In težko je povezati učitelja aretě s popolnim relativistom, kajti če 

Protagorov relativizem prevedemo do ekstrema (kakor se velikokrat), postane njegova vloga 

učitelja nemogoča. Sama pa menim, da je treba Protagoro gledati ne toliko kot relativista in 

agnostika, temveč predvsem kot plačanega učitelja aretě. Ko v Protagori Sokrat vpraša velikega 

sofista, po katerem se imenuje dialog, kaj si lahko nekdo obeta od njegovega učenja, Protagora 

(318a) nejasno odgovori: »Mladenič, če se boš z družil z mano, boš tisti dan, ko boš prvi dan 

z mano, odšel domov boljši, isto bo tudi jutri. In tako boš vsak dan bolj napredoval.« Ker ga 

Sokrat sili v podrobnejši opis, Protagora razloži (318e5–319a2), da uči euboulio z namenom 

dobrega in učinkovitega gospodarjenja svoje posesti in da bi učenec postal najmočnejši govorec 

in zakonodajalec na političnem področju – najboljši govorec in praktik. Euboulia pomeni v 

veliki meri umetnost argumentacije, v čemer naj bi bil Protagora specialist. Diogen Laertski 

poroča, da je bil Protagora prvi človek, ki je pokazal, da imamo lahko o vsaki stvari dva nasprotna 

argumenta (Diogen Laertius, IX.51). Prav tako je bil prvi, ki je uporabil metodo spraševanja, 

prvi vzpostavil javne formalne razprave in prvi, ki je študentom predstavil trike različnih 

argumentov (ibid.). Zakaj je učil vse te umetnosti? Morda je hotel svojim učencem pokazati 

način, kako lahko čim bolj uresničijo svoje interese in izkoristijo druge. Takšen je splošno znan 

odgovor. Vendar pa za to obstaja le malo dokazov. Bolj verjetno je, da je Protagora razumel 

umetnost argumentiranja (predstavitev argumentov in protiargumentov) kot tehniko za doseganje 

jasnejšega vpogleda v zasebne in politične zadeve, kakor smo videli iz njegovega zgornjega 

odgovora Sokratu o njegovi dejavnosti. Kajti »[t]isti, ki pozna le svoj pogled na stvar, ve o njej 

malo«, piše John Stuart Mill. 

Prodik 

Prodik iz Keosa naj bi se rodil nekje med 470. in 460. pr. n. št. in bil Sokratov sodobnik. Tako 

kot Protagora ni bil le uspešen sofist, ampak tudi politik, ki je očitno dobro kombiniral omenjena 

poklica, saj je bil zelo spoštovan kot izjemen govorec pred skupščino, obenem pa je znal 

svoje znanje in sposobnosti s predavanji (epideixeis) tudi dobro unovčiti, kakor lahko izvemo iz 

Hipija Večjega (282b–d). 

Prodik je bil prav tako učitelj aretě. V Hipiju Večjem (282c) sta omenjeni dve glavni metodi, 

ki so ju sofisti uporabljali za učenje aretě – javno predavanje (epideixis) in metoda asociacije (suneimi) 

–, obe pa Platon prav tako pripiše Prodiku. Prodik je verjetno najbolj znan po enem najlepših 

epideixeis Herkules na razpotju, v katerem se mora Herkules odločiti med Vrlino in Pregreho. 

Vendar pa je njegov vpliv zaznati tudi na drugih področjih. Platon ga omenja v Harmidu, 

Lahesu in Evtidemu (ter na kratko v Protagori) kot umetnika razčlenjevanja pomenov besed, da 

ne bi prišlo do nepotrebnih napak, in še zlasti naj bi bilo to uporabno pri etičnih in političnih 

zadevah. V Platonovem Protagori (337a–c) pa so njegovi govori ironično predstavljeni v naslednjem 

smislu: »Zdi se mi, da lepo govoriš, kajti vsak, ki prisostvuje v pogovoru s takšnimi besedami, 

mora biti skupni poslušalec obeh sogovornikov, ne pa enak. Saj to ni isto. Skupaj je treba 

poslušati oba, vendar pa ne priznati vsakomur enako, ampak modrejšemu več, manj modremu 

pa manj. Tudi jaz sam, Protagora in Sokrat, mislim, da drug drugemu priznavata dokaze, ki 

jih ponujata, a se ne prepirata, ker se prijatelja med seboj ljubeznivo sporečeta, medtem ko se 

prepirajo le tekmeci in sovražniki … « Za Platona se Prodikova umetnost osredotoča na razlike 


20 Natančnih datumov Hipijevega rojstva 

ne vemo, predvideva se, naj bi bil v 

grobem Sokratov sodobnik oz. kakšnih 

10 let mlajši. 

21 Za to, da verjamemo Platonu, imamo 

precej dober razlog, saj so se njegovi 

bralci verjetno še spominjali Hipija. 

22 Seznam Hipijevih talentov imamo v 

Hipiju Večjem 285b–e in Hipiju Manjšem 

368b–e. 

23 Platon, Država, 4. knjiga, 10 – vsakdo 

mora delati, kar mu je določeno po naravi 

(trije stanovi). 

24 Martha Nussbaum v delu Love’s 

Knowledge dokazuje, da je Platon ubral 

obliko dialogov za oris njegove oz. Sokratove 

filozofije kot način obračunavanja s 

tragiškimi pesniki, ki so do tedaj veljali za 

osrednje grške »učitelje etike«, ki so antičnemu 

človeku predstavljali, kako živeti 

srečno in dobro življenje. To je naredil 

tako, da je zamenjal vsebino in način 

govora dialoških protagonistov. Gledano 

v luči tega članka lahko povežem, da je 

Platon pri definiciji in promociji svoje 

filozofije na ravni oblike obračunaval s 

pesniki, vsebinsko pa s sofisti. 

med stvarmi, ki se giba v smeri mnoštva in je zato kar najbolj 

neprimerna za Sokratovo filozofijo, ki gre v nasprotno smer – iz 

mnoštva razbrati vsem stvarem skupno lastnost – abstraktni, univerzalni 

pojem/idejo. 

Hipija 

Vse, kar vemo o Hipiji, 20 izvira iz Platonovega dialoga Protagora, 

kjer ima manjšo vlogo, in iz drugih njegovih dveh dialogov 

Hipija Večji in Hipija Manjši, kjer nastopa kot Sokratov glavni 

sogovornik. Precej dolg odlomek v Ksenofanovi Memorabilii 

prav tako prinaša pomembne podrobnosti. Toda glede dela in 

življenja Hipija se najbolj zanašamo na Platona, ki do njega 

nedvoumno zavzame precej sovražno držo. 21 

Rečemo lahko, da je bil Hipija uspešen sofist (učil je moralno 

in intelektualno aretě) in priznan politik. Najbolj znan je po 

svojem vsestranskem znanju. Na njegovem seznamu znanj se 

najdejo področja poznavanja starodavnih plemen, mest in znanih 

osebnosti (predmeti, ki so jih radi poslušali tudi Špartanci); 

aritmetike, geometrije in astronomije; študije besed, ritmov, 

harmonij, poezije in proze, ne nazadnje pa tudi umetnosti 

pomnjenja, na podlagi katere naj bi si zapomnil vsaj petdeset 

imen hkrati. 22 

Takšen neverjeten seznam talentov je bil za Platona kot 

nalašč zbijanja šal na njegov račun (Hipija Manjši, 368b–e). Toda če je Hipija definiral samozadostnost 

(autarkeia) za svoj osebni cilj, kakor o njemu poročajo iz Sude (Suda pod »Hipijem«, 

DK 86 A1), potem si lahko predstavljamo, da si je zato prizadeval visoko stopnjo podkovanosti 

v različnih ročnih, političnih in umetniških področjih. Hkrati pa si lahko predstavljamo, zakaj 

je zbujal posmeh pri Platonu. Kajti Platon je, kakor vemo, ostro zavračal vsestranskost kot eno 

vodilnih načel njegove politične filozofije, kar ni očitno le v drugi knjigi Države, kjer se je državljanom 

dovoljeno izuriti le v eni veščini, 23 ampak tudi v deseti knjigi, kjer so mnogostranski 

pesniki 24 označeni s čarovniki, imitatorji in prevaranti. 

Hipija je bil prav tako učitelj aretě. Iz Platonovih dialogov lahko izvemo, kaj je Hipija 

razumel pod besedo aretě. Tako kot Protagora je domnevno trdil, da lahko naredi učence »boljše«. 

Toda Hipija in Protagora se nista strinjala, kaj natančno naj bi »izboljšanje« vključevalo. 

Medtem ko je Protagora svoje učence začel takoj učiti euboulio, si je Hipija vzel čas in svoje 

učence učil geometrijo, astronomijo in glasbo. To seveda ne pomeni, da Hipija ni učil kaj 

podobnega kot euboulia, vendar pa ta ni bila prva na seznamu njegovega učenja. Očitno pa je, 

da je hotel svojo intelektualno vsestranskost prenesti in kultivirati tudi pri njegovih učencih. 

Evtidem 

Evtidem se v Diels and Kranzu ne pojavlja kot sofist, vendar pa je Platon napisal dialog z naslovom 

Evtidem, v katerem ga naslavlja s sofistom. Sokrat v Evtidemu (286) prepozna nekatere 

Evtidemove argumente za Protagorove. Zato lahko domnevamo, da obstaja velika verjetnost, 


da je bil Evtidem zgodovinska in ne fiktivna osebnost, in da mora 

biti zato uvrščen na seznam sofistov. Še več, uvrstiti ga moramo 

med starejše sofiste, saj je bil Sokratov sodobnik. S sofistiko se 

je začel ukvarjati v poznem obdobju svojega življenja. Verjetno 

je Atene obiskal vsaj enkrat pred nastankom Evtidema, saj se ga 

Sokrat spominja, a takrat se še ni predstavil kot sofist, ampak kot 

strokovnjak za vojaške zadeve, za strategijo napada in obrambe, 

kako postati general, ipd. (Evtidem, 273c, cf. 271d). Pozneje se je 

tudi predstavil kot poznavalec »vojne na sodišču«, za katere piše 

govore in uči, kako voditi takšno bitko (Evtidem, 272a, 273c). 

V dialogu pa nastopi kot star mož, prestar, da bi se udeležil 

fizičnega spopada, hkrati pa da se je lotil nove umetnosti, umetnosti 

eristike (272b10). »In zdaj je postal tako vešč v besednem 

boju, da lahko enako uspešno ovrže vse, kar kdo reče, ne glede 

na to, ali je resnično ali ne,« pravi Sokrat (272b1). Zanimivo je, 

da na Sokratovo vprašanje, kaj je glavna poanta njegovega »šova«, 

kot iz topa izstreli (273d–274a): »Aretě, Sokrat! Prepričan sem, da 

ni nikogar, ki bi jo hitreje ali boljše učil.« 

Na tem mestu je pomembno le, da je za Evtidema takšne 

vrste hitrega odgovora dokaz o njegovi sposobnosti poučevanja 

aretě. Kaj je zanj aretě? Očitno ne doktrina ali niz doktrin, saj 

lahko vsako doktrino ovržemo. Aretě mora zato zanj pomeniti 

veščino samega spodbijanja. Tisto, kar uči, je preprosto eristika, 

in to naj bi bila aretě. Stališče, da bi bile inštrukcije iz eristike 

enakovredne poučevanju aretě, je precej novo. Nihče izmed 

njegovih predhodnikov ni izjavil kaj takega, vendar pa se zdi, da 

je Evtidem s tem povsem zadovoljen. 

1.4 Zakaj Sokrat ni bil sofist 

Ko enkrat razumemo, da so bili sofisti plačani učitelji aretě, nam 

je takoj jasno, zakaj Sokrat ni bil sofist. 25 Je pa jasno, da so imeli 

sofisti in Sokrat veliko skupnih značilnosti: splošna intelektualna 

naravnanost, temeljno zanimanje za aretě in uporaba dialektike. 

Toda Sokrat se od njih razlikuje natanko v dveh temeljnih 

stvareh: zanikal je možnost učenja aretě in ni sprejemal plačila. 

Platon na dolgo in široko razlaga omenjeni točki: v Apologiji (33) 

Sokrat trdi, da ni sposoben učiti aretě kot sofisti (kakorkoli plemenito 

bi to že bilo) zato, ker ne ve natančno, kaj je aretě. 26 »Jaz 

25 O mnenju, da je bil Sokrat nekakšen 

sofist, glej G. B. Kerferd, The Sophistic 

Movement (1981: 55–7). 

26 Kakor je razvidno iz dialogov Protagora, 

Menon in Hipija, Sokrat definira aretê 

kot nekakšno znanje oz. vsaj misli, da 

mora biti znanje nujen in zadosten pogoj 

za aretê. In ravno na tej točki Sokrat/ 

Platon uvede sofiste. Kajti na vprašanje 

o tem, kaj je vrlina, ki jo učijo, se vedno 

znova pojavi njihovo neznanje o tem, kaj 

je vrlina. 

27 V Atenah 5. stol. pr. n. št. je aretê 

pomenila veliko stvari – najpogosteje 

je veljala kot »sposobnost učinkovito 

upravljati hišno gospodarstvo ali mesto«, 

»napisati in predstaviti izbran ter lep 

govor«, »pobrati glavno nagrado vseh 

nagrad, lastno (od)rešitev in (od)rešitev 

tvojih prijateljev ter lastnine«. To je 

natančen opis tistega, kar so pod vrlino 

razumeli in oglaševali veliki sofisti. Vrlino, 

razumljeno v tem smislu, bi lahko upravičeno 

primerjali s tehničnim znanjem, 

saj vrlina za »tehnično« znanje pomeni 

znanje, nujno za dosego določenih ciljev, 

ki so ekstrinzični v odnosu do same vrline 

in ki naj bi prinašali dobiček. Pri medicini 

in čevljarstvu je aretê razumljena kot 

sredstvo. Seveda sofistični tip vrline ni bil 

edini tip, vreden kultiviranja, vendar pa 

je bila brez dvoma pomemben in zaželen 

tip vrline za vsakogar, ki je živel aktivno 

javno življenje. Zato je Sokratova moralna 

obsodba jemanja plačila za poučevanje 

vrline zelo dvomljiva in tudi redukcionistična 

ne le zato, ker vse vrline reducira 

na tiste, katerih vrednost naj bi bila v njih 

samih (intrinzična vrednost), ampak tudi 

zato, ker reducira vse medčloveške odnose 

na tiste, katerih vrednost je philia. 

28 Protagora, 360e–361c; Menon, 70c, 

100b. 

29 Glej Gregory Vlastos, »Socrates’ Disavowal 

of Knowledge« (1985: 1–31). 

nisem bil nikoli nikogar učitelj; če pa kdo želi, bodisi mlad bodisi star, poslušati me v pogovoru 

in pri izvrševanju mojega poslanstva, nikoli nikomur ne zapiram priložnosti. Tudi to ni res, da 

za konverzacijo zahtevam plačilo, brez plačila da se ne razgovarjam.« 27 Podobno nezaupanje 

izrazi v Protagori in Menonu. 28 Ali je Sokrat ironičen? Morda. Toda Platon poda relevantne 

argumente, s katerimi nas poskuša prepričati, da Sokrat dejansko ni verjel, da bi lahko aretě na 

koga prenesel. 29 Prav tako Sokrat ni sprejemal plačila. Zakaj ne? Verjetno zato, ker je tako dvo- 


30 Tako Sokrata, čeprav je bil nekakšen 

učitelj vsaj dveh največjih pobalinov, kar 

so jih imele Atene – Kritija in Alkbijada 

– niso nikoli obtoževali zaradi njunih 

vragolij. V zanimivem odlomku Ksenofon 

(ki misli, da je Sokrat premalo cenil svoje 

sposobnosti učitelja) poudari, da bi morala 

Kritija in Alkibijad več časa preživeti 

s Sokratom. 

31 Platon predstavi tudi druge vrste kritike, 

kot so produciranje velikih govorov, 

nemoralna eristika, znanje bi moralo 

biti za vse, ne le za nekatere, prodajanje 

znanja kot prostitucija itd. 

32 Več o tem si lahko preberete v 

člankih Majerhold K.: »Kaj je filozofsko 

svetovanje?« (ČKZ, 2006) in Majerhold 

K.: »Filozofsko svetovanje – da ali ne?« 

(Sodobnost, 2004). 

33 Pravzaprav ne vidim velike razlike 

med prakso filozofskega svetovalca in 

visokošolskim poučevanjem filozofije 

– v grobem lahko rečemo, da je edina 

razlika v plačniku (v praksi je to klient, 

v visokošolskem sistemu pa država oz. 

davkoplačevalci). 

34 Louis Marinoff pravi, da psihologi 

delajo z rigidnimi modeli in /.../, če se 

problem ne ujema s temi, potem vam ne 

morejo pomagati (Marinoff, 1999: 6). 

mil o (z)možnosti prenašanja aretě (Apologija, 19–3, 31–18). Ko 

je Aristofan opredelil Sokrata kot sofista v Oblakih, je zameglil 

prav te razlike. Toda Platon je ponovno razjasnil, kar je Aristofan 

zamešal, tako o sofistih kot o Sokratu. 

Končno pa je vredno pripomniti nekaj besed o Sokratovem 

originalnem stališču do osebne odgovornosti glede (ne)poučevanja 

aretě. Splošno znano je, da se za škodljiva in krivična dejanja 

študentov krivijo njihovi učitelji. Sam Sokrat se o tem izreče v 

Gorgiju, ko se norčuje iz sofistov, ki se pritožujejo nad vedenjem 

njihovih učencev (519c–d). In da naj bi bili za dejanja učencev 

dejansko krivi učitelji, Platon pokaže v Evtidemu, ko namiguje, 

da so učenci sofistov zaradi njihovega učenja postali sovražno 

naravnani in zagrenjeni. Toda Sokrat je iz tega izvzet, ker ne trdi, 

da lahko naredi ljudi boljše. 30 

Kolikor sem do zdaj pokazala, je sofizem ekvivalent za »poučevanje 

vrline za denar« in kolikor je Sokratova/Platonova kritika 

uperjena prav v to, da sofisti ne vedo, kaj je vrlina, in ne morejo 

dokazati njene zmožnosti poučevanja (za denar), je to pravzaprav 

edina splošna kritika, 31 ki jo ima Platon za sofiste. 

2. Kaj je filozofsko svetovanje 

in kaj filozofski svetovalec? 32 

Dva tisoč petsto let pozneje pa so se nekateri filozofi vseeno 

odločili, da bodo odprli svojo filozofsko prakso. 33 Kljub temu, da 

so plačljive dejavnosti filozofskega svetovanja precej raznovrstne 

in heterogene, pa je »[n]ajbolj izstopajoča značilnost, ki je skupna vsem oblikam filozofskega 

svetovanja, da se, v nasprotju z večino psihoterapij in drugega svetovanja, seansa osredotoča na 

filozofiranje svetovalca s klientom. Ni poanta, da svetovalec zavzame določeno filozofsko stališče 

do klientovega problema, kakor to na primer počnejo eksistencialni psihoterapevti, ki vnaprej 

pristopajo s stališča eksistencialne filozofije. /.../ Poanta je, da je filozofsko svetovanje odprt 

filozofski dialog /.../ filozofiranje« (Lahav v Majerhold, 2004: 1476). 34 Schusterjeva ponudi še 

eno iztočnico: »Filozofski svetovalci in javnost imajo dobre razloge za to, da zavrnejo večino 

psihoterapevtskih teorij, ki opozarjajo na nevarnost samorazkrivanja in intimnega diskurza med 

ljudmi brez nadzora strokovnjaka na tem področju, tj. strokovnjaka za duševne bolezni. Večina 

teh teorij se na ‘raziskave’ zanaša kot na dokaz, vendar pa so te raziskave pogosto protislovne. Na 

primer, vzemimo razpravo, ki obkroža teorijo o transferju. Behavioristi jo tradicionalno zavračajo 

na podlagi njihovih znanstvenih izsledkov, medtem ko v psihodinamičnih terapijah prepričanje 

v transfer še vedno opravičujejo na podlagi znanstvenih/opaženih dejstev.« (Schuster 

v Majerhold, 2004: 1477) 

Tisto, kar poskušajo, je, v nasprotju s terapevti, ljudem ponuditi drugačen pogled na njihov 

svetovni nazor (niz zavednih in nezavednih, argumentiranih in privzetih prepričanj ter 

vrednot), ki temelji na dialogu, preizpraševanju, preiskovanju nasprotujočih si vrednot, problematičnih 

predpostavk, definicij, konfliktnih čustev, dvomljivih prepričanj, neupravičene 


pristranskosti in podobno. Izraelski filozofski svetovalec Lahav 

namreč »trdi, da je interpretacija svetovnega nazora temeljni 

element /.../ filozofskega svetovanja« (Lahav v Majerhold, 2004: 

1478). Toda filozofski svetovalec Peter B. Raabe se s tem le delno 

strinja in pravi, da je prej nasprotno, da je svetovni nazor posledica 

ali končni izdelek filozofskega raziskovanja in koncipiranja 

človekovega načina življenja« (Raabe, 2001: 206). In nadaljuje, 

če ne moremo pričakovati, da bi lahko dobili vpogled v klientove 

probleme, ne da bi pri tem raziskali njegov svetovni nazor, tako 

ne moremo pričakovati, da bi klientu pomagali interpretirati 

njegov svetovni nazor, ne da bi uporabili vsaj nekaj elementov 

iz kritičnega in kreativnega mišljenja ter na splošno filozofske- 

35 Konceptualna analiza (tj. postavljanje 

definicij, vzpostavitev ločnic in opozarjanje 

na pomen ter uporabo besed); 

- kritično mišljenje (tj. preiskovanje 

predpostavk, sklepanje o zaključkih in 

ugotavljanje nekonsistentnosti); 

- miselni eksperiment (vsak poskus, ki ga 

ni treba izvesti, da bi bil učinkovit). 

Razprava o dobrem življenju je tako lahko 

metodološko filozofska, če v njej želimo 

razlikovati ‘dobro’ življenje od drugih 

podobnih konceptov, ki govorijo npr. o 

pragmatičnem ali družbeno zaželenem 

življenju … (Majerhold, 2004: 1478). 

ga raziskovanja. »/.../ to postavlja kreativno in kritično mišljenje filozofskega raziskovanja, 

v nasprotju z interpretacijo svetovnega nazora, za temelj filozofskega svetovanja« (Raabe v 

Majerhold, 2006: 114). 

Zanimivo je, da sami filozofski svetovalci v bran filozofskega svetovanja navajajo dva tisoč 

let staro Sokratovo izjavo, da »nereflektirano življenje ni vredno življenja« in njegove dialoge s 

sogovorniki, v katerih jih poskuša spodbuditi h kritičnemu razmišljanju o njihovih predpostavkah 

(argumentih, prepričanjih, vrednotah), jemljejo za temeljno metodo svojega dela. 

Sicer pa naj bi bilo v zgodovini filozofije znanih še nekaj slavnih primerov filozofskega 

svetovanja, na primer pri epikurejcih in stoikih. Pred več kot dva tisoč leti je Epikur opredelil 

filozofijo kot »terapijo duše«. Vztrajal je, da so argumenti filozofov prazni, če ne zmanjšujejo 

človeškega trpljenja. Podobno so se izjasnili tudi stoiki, ki so trdili, da filozofija ni zgolj memoriziranje 

abstraktnih teorij ali eksegeza tekstov, ampak umetnost učenja živeti dobro (Nussbaum, 

1994: 102–140; Hadot, 1995: 259–274). Pa tudi Descartes in Spinoza sta videla filozofijo kot 

»prakso modrosti«. Celo Nietzsche se je pritoževal nad degeneracijo filozofije v dolgočasno 

akademsko disciplino in čakal na »filozofa zdravnika«, ki bi zbral pogum in si upal priznati, 

da ves ta čas v filozofiji sploh ni šlo za »resnico«, ampak za nekaj drugega – za moč, zdravje, 

prihodnost (Raabe, 1999: 1). 

Seveda je skladno s predstavljenim jasno, da Sokratov primer ni identičen z »modernim« 

gibanjem, ki se je začelo nedavno tega – natančneje je pred dvaindvajsetimi leti oziroma leta 

1982 Gerd Achenbach blizu Kölna odprl prvo filozofsko prakso, temu pa so sledile filozofske 

prakse po vsem svetu, Združenih državah Amerike (Louis Marinoff), Kanadi (Peter Raabe, Petra 

von Morstein), Nizozemskem (Ad Hoogendijk, Anette Prins-Bakker), Veliki Britaniji (Tim 

LeBon, Donald Robertson) in Izraelu (Shlomit C. Schuster, Ran Lahav), če naj naštejemo 

nekatere najbolj znane filozofske svetovalce (Majerhold, 2004: 1477). 

2.1 Delo in metodologija najbolj znanih filozofskih svetovalcev – 

Achenbach, Marinoff, Raabe, Hoogendijk 

Kakor rečeno, se različni filozofski svetovalci v svoji praksi osredotočajo na različne dejavnosti, 

probleme, dileme, vendar pa se pri svojem delu vsi poslužujejo filozofske metode, ki se na 

primer od znanstvene metode razlikuje po tem, da bolj uporablja kritično mišljenje, miselni 

eksperiment in konceptualno analizo, 35 kot opazovanje, eksperiment in golo izjavljanje. 


Nizozemski filozofski svetovalec Ad Hoogendijk je opredelil 

šest filozofskih metod, ki jih uporablja pri svojem delu, in sicer: 

konceptualna analiza, reflektiranje temeljnih konceptualnih 

mrež, kritično mišljenje, raziskovanje predpostavk, uporaba dialoga in utopično mišljenje. Če 

so filozofi te metode nekoč uporabljali zgolj za analiziranje abstraktnih problemov ali za napade 

na nasprotnike, jih filozofski svetovalci danes uporabljajo za izostritev konceptov, argumentov, 

vrednot, ki bodo prinesli razrešitev klientovega/klientkinega problema, konflikta ali dileme. 

Drugi filozofski svetovalci, kot sta Gerd Achenbach in Shlomit Schuster, vztrajajo, da je 

filozofsko svetovanje proces, ki ne uporablja nobene metode (šlo naj bi za »metodo onkraj 

metode«), drugi spet, se držijo zgoraj predstavljene tipične triadne metodologije (kritično 

mišljenje, konceptualna analiza in miselni eksperiment), spet tretji so izumili svoje metode, 

med njimi sta Peter Raabe in Louis Marinoff. 

Peter Raabe ponuja štiristopenjsko metodo: 

1) Prosti tek (je stopnja hermenevtičnega poslušanja, na kateri se mora svetovalec seznaniti s 

klientom in njegovimi problemi in nasprotno, klient seznaniti s svetovalčevim pristopom 

(ker je vsak klient drugačen, se mora na tej stopnji pozanimati, kaj ta hoče od svetovalca, in 

nasprotno). 

2) Takojšnja rešitev problema (je stopnja, ko si svetovalec prizadeva rešiti klientove trenutne 

probleme in dileme. Na tej stopnji klient ponavadi jemlje svetovalca kot strokovnjaka ali 

avtoriteto, ki uporabi svoje filozofsko znanje in sposobnost rigoroznega mišljenja). 

3) Učenje kot intencionalno dejanje (Raabe vidi filozofsko svetovanje kot učenje, kar pomeni, 

da po tem, ko je svetovalec poiskal rešitev, klienta nauči logike in kritičnega mišljenja, da si 

bo lahko v prihodnosti sam pomagal). 36 

36 

Raabe je nedvomno edini filozofski 

svetovalec, ki zagovarja poučevanje filozofskih 

veščin v okviru svoje prakse. 

4) In transcendenca (na tej točki se klientu prikaže njegovo življenje kot del večje celote, bodisi 

da je to družba, svet ali kozmos. Prav tako klient razvija svojo teorijo o življenju in svetu). 

Louis Marinoff pa pri svojem svetovanju sledi petstopenjski metodi za reševanje problemov, 

ki jo imenuje (MIR): 

1. Identificiraj problem. 

2. Preišči prisotna čustva. 

3. Analiziraj, oštevilči in oceni možnosti rešitve problema. 

4. Preuči celotno situacijo oziroma razvij celosten in objektiven pogled na problem ter možne 

rešitve. Preuči še filozofske uvide in interpretacije problema oz. problemov ter zavzemi 

filozofsko stališče. 

5. Ko se odločiš za eno možnost, jo uporabi in tako dosežeš ekvilibrium ter mir. 

Toda ne glede na različne vsebine, na katere se nanašajo filozofski svetovalci (nekateri se 

ukvarjajo s partnerskimi odnosi, drugi s človeškimi viri, tretji s poslovnimi, kariernimi problemi 

in na različne pristope (metode in tehnike), pa je vsem pristopom skupno, da jemljejo 

Sokratovo načelo, da neraziskano življenje ni vredno življenja, Sokratovo metodo dialoškega 

preizpraševanja in dialektično pot k resnici za temelj filozofske prakse. In kakor je rekel oče 

modernega filozofskega svetovanja Gerd Achenbach, »vse, kar se samookliče za resnico in kar 

zato želi odsloviti vsakršno nadaljnje spraševanje o tej, ne spada v filozofsko prakso, saj je za 

filozofijo in filozofsko svetovanje – če se ukvarja z mnogoplastnimi temami ter ne priznava 

enega ali edinega odgovora – prav tako značilno, da svoje metode in orodja ne uporablja za 

pridobivanje gotovih resnic ali rešitev« (Achenbach, 1995: 68). Kljub temu, da se filozofsko 

svetovanje ukvarja z vsako temo, dogmo ali avtoriteto (od najbolj vsakdanjih, kot kaj je uspeh 


in blaginja, problemi v partnerstvu, spoštljivost otrok do staršev in 

podobno), pa je zanj še posebej značilno, da se ukvarja s problemi 

in vprašanji, na katera ni samo enega pravilnega ali pa sploh 

ni odgovora (na primer vprašanje smisla življenja, sreče, svobode, 

smrti, dobrega, zlega in podobno). 

3. Zakaj filozofski svetovalci niso sofisti 

37 Glej prevod Scrutonovega članka Vrnitev 

sofistov v pričujoči številki Časopisa 

za kritiko znanosti. 

38 Zvezo med interesi in filozofsko 

dejavnostjo na samem začetku filozofije, 

npr. pri Platonu, lepo pokaže Lyotard v 

slavnem delu Postmoderno stanje. 

Filozof Scruton v članku Vrnitev sofistov 37 trdi, da so filozofski svetovalci novodobni sofisti zgolj 

zato, ker prodajajo svoje znanje klientom na podlagi nekakšnega govoričenja oz. blebetanja in 

ker to znanje naj ne bi bilo predstavljeno v obliki objektivnih, rigoroznih konceptov (resnice), 

ampak naj bi jih izkrivljali skladno s klientovimi pričakovanji. Scrutonova primerjava/obtožba 

sofistov s filozofskimi svetovalci ne drži. Kajti da bi lahko bili sodobni filozofski svetovalci sofisti, 

bi morali (1) dobro poznati nauk sofistov in (2) s poučevanjem njihovega nauka to tudi prodajati. 

A je v luči predstavljenega jasno, da nima sodobno filozofsko svetovanje s sofistiko ničesar 

skupnega. Kajti filozofski svetovalci nikakor ne oglašujejo, da bodo ljudi s svojim poučevanjem 

izboljšali – pravzaprav sploh ne oglašujejo nikakršnega poučevanja. Poleg tega se ne ukvarjajo 

niti z retoriko niti z eristiko (današnjim debatiranjem – izurjene prvake v debatiranju danes 

najemajo različni lobiji) in zato tudi ne morejo oglaševati poučevanja te discipline (to počnejo 

drugi – izurjeni retoriki in eristiki). Še najmanj pa njihova praksa vključuje stališče o dokončni 

ali konvencionalni resnici ali dobrem, ki bi ga želeli prodajati svojim klientom. 

Poleg tega filozofski svetovalci v nasprotju s sofisti v svoji praksi ne zagovarjajo nujno tradicionalnih 

moralnih pojmov, ki bi jih prodajali klientom za rezrešitev npr. njihovih moralnih in 

etičnih dilem – pravzaprav je prej nasprotno, pomagajo klientu raziskati njegove predpostavke 

in utemeljenost predpostavk v zvezi z moralo, ki jo zagovarjajo in ki jim povzroča probleme v 

zasebnem ali poklicnem življenju. 

Edina povezava sofistov s filozofskimi svetovalci, ki bi jo lahko videli, je tako v prodajanju 

znanja. Toda kakor sem že zgoraj pokazala slabost v tem argumentu, moram reči tudi, da zgolj 

povezava filozofskih svetovalcev s sofisti na ravni trženja znanja ni na mestu, saj je to isto kot 

reči, da sta soboslikarstvo in slikarstvo eno in isto zato, ker tako soboslikar kot slikar prodaja svoje 

izdelke/storitve na trgu, čeprav sta njegovi tehniki in dejavnosti nekaj povsem različnega. 

Pa tudi ostra ločnica med praktičnimi, koristoljubnimi sofističnimi ter brezinteresnimi, 

meditativnimi in modroslovnimi dejavnostmi, ki jo je zarisal Sokrat oz. Scruton, ni na mestu. 

Pravzaprav filozofski svetovalci s svojo dejavnostjo kar najbolje uravnovesijo razmerje med refleksijo 

in prakso ter pokažejo, da je (bila) ta delitev pravzaprav umetno ustvarjena. Kajti resnici 

na ljubo, filozofske resnice niso bile nikoli brezinteresne, objektivne 38 in še manj refleksivno 

nepraktične (čeprav so filozofi tako zapovedali in se za to, žal neuspešno, trudili). Hadot v knjigi 

Utehe filozofije lepo zapiše, da je Epikur videl vlogo filozofa kot terapevta zato, ker si je prizadeval 

za spremembo posameznikovega načina videnja in življenja, ki ga osvobodi strahov, ki so 

mu v preteklosti preprečevali polno in mirno življenje. S tem Hadot pokaže, da se filozofske 

razprave že daleč nazaj niso hotele ukvarjati zgolj z abstraktnimi mislimi in mišljenjem, ampak 

tudi s konkretnimi izkušnjami, kajti nihče »/.../ ne trpi zaradi abstraktnih problemov, razen če 

ti ne skrivajo problemov, s katerimi se spopadamo v konkretnem življenju. O nekem problemu 

razmišljamo, ker je za nas tako ali drugače pomemben: zato, ker nas preseneča, ker nas iritira, 


ker smo na tem področju neuspešni, in tako naprej ... Odgovori 

na življenjske situacije so smiselni le znotraj konkretne izkušnje. 

Izkušnja je tista, ki določi meje filozofskega razumevanja, onkraj 

katere postane filozofija čista spekulacija.« (Boele, 1995: 44) 39 

39 

Velja namreč, da četudi lahko formuliramo 

osebni problem na abstrakten 

način, je to vedno abstrakcija konkretne 

situacije. Tisto, kar nas motivira, da 

razmišljamo na primer o podcenjenosti 

žensk v javnem in zasebnem življenju na 

abstrakten način, odseva naše osebne 

okoliščine. V vsakdanjem življenju smo Temu pa pritrjujejo tudi najnovejša kognitivna odkritja: 

del teh okoliščin – izkušamo njihovo kri- kognitivna filozofa Lakoff in Johnson v knjigi Philosophy in 

vičnost, poniževanje in bolečino ob tem 

the Flesh trdita, da odkritja kognitivne znanosti govorijo, da je 

–, vendar ne vemo natančno, kaj naj si 

mislimo o njih ali kako naj jih odpravimo. človeški razum neločljivo povezan z našimi telesi in posebnost- 

To izkušnjo lahko analiziramo skupaj s mi naših možganov, ki so jih oblikovale evolucija in izkušnje. 

svetovalcem in si jo razjasnimo. Analiza »Evolucija nas je opremila s prilagojenimi telesi in možgani, 

razjasni naše stališče do problema in nas ki nam dajejo občutek resničnosti in omogočajo prilagajanje 

osvobodi občutka zmede in nesmiselno- 

na naša okolja ali celo njihovo preobrazbo prek zaznavanja, 

sti, ki je izraz pomanjkanja razumevanja. 

gibanja, kategoriziranja, konceptualiziranja in manipuliranja.« 

(Lakoff in Johnson, 1999: 95) S svojimi raziskavami potrjujeta 

nedeljivost kategorij, konceptov in človeških izkušenj in pravita, da morajo vsi živeči sistemi 

kategorizirati, da bi preživeli. Pri tem pa ni pomembno le, da naša telesa in naši možgani določajo, 

da bomo kategorizirali, ampak prav tako določajo, kakšne vrste kategorij in konceptov 

bomo imeli in kakšno strukturo bodo te imele. In tisto, kar dela koncepte koncepte, je njihova 

zmožnost medsebojnega povezovanja na načine, ki omogočajo sklepanje. »Utelešeni koncept 

je nevronska struktura, ki je dejansko del senzomotoričnega sistema našega telesa ali pa ga 

uporablja. Večina naših konceptualnih sklepov je tako senzomotoričnih sklepov /.../« (Lakoff 

in Johnson: 1999: 19–20). 

Skratka, glede na predstavitev dejavnosti in metode dela sofistov ter filozofskih svetovalcev je 

jasno, da filozofski svetovalci, čeprav nekoliko premikajo fokus filozofskega »delovanja«, kakor 

ga je začrtal Sokrat (čista spekulacija, univerzalne, abstraktne Ideje, neplačljivost uslug) njihovega 

delovanja vseeno ne moremo enačiti s sofisti. Še več, vsak izmed njih bi takšno analogijo 

imel za žaljivko in temeljno nepoznavanje bistva dejavnosti sofizma in filozofije. 

Literatura 

ACHENBACH, G. (1995): Philosophy and Psychotherapy. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on 

Philosophical Counseling. University Press of America. 

AJSHIL (1982): Uklenjeni Prometej. Ljubljana, Kondor. 

ARISTOFAN (2006): Oblačice. Maribor, Litera. 

ARISTOTEL (1994): Nikomahova etika. Ljubljana, SM. 

ARISTOTELES (1997): Posterior analytics/Topica. London, Cambridge (Mass.), Harvard University Press. 

BOELE, D. (1995): The Training of a Philosophical Counselor.: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on 

Philosophical Counseling. University Press of America. 

DIELS, H., WALTHER KRANZ, W. (1951–52): Die Fragmente der Vorsokratiker. Berlin, vol. 3, šesta izdaja, 

Weidmann. 

GROTE, G. (2001): A History of Greece: from the time of Solon to 403 B. C. London, New York, Routledge. 

GUTHRIE, W. K. C. (1971): The Sophists. Cambridge, Cambridge University Press. 

HADOT, P. (1999): Utehe v filozofiji. Ljubljana, Vale Novak. 

HAVELOCK, E. (1957): The Liberal Temper in Greek Politics. New Haven, Yale University Press. 


HAVELOCK, E. (1963): Preface to Plato. Cambridge, Harvard University Press. 

HERODOT (2006): Zgodbe. Ljubljana, SM. 

HEZIOD (1974): Dela in dnevi. Ljubljana, MK. 

HOMER (1997): Iliada. Ljubljana, MK. 

HOOGENDIJK, A. (1995): The Philosopher in Business World as a Vision Developer. V: LAHAV, R., TILLMANS, 

M. (ur.): Essays on Philosophical Counseling. University Press of America. 

HTTP://geocities.com/athens/forum/5914/press/epc.html 

ISOCRATES (1991): (Antidosis, Letters … ). Cambridge, London, Harvard University Press. 

ISOCRATES: Antidosis. (Izbrani odlomki) http://home.uchicago.edu/~ahkissel/rhetoric/isocrates.html 

JEBB, R. C.: The Attic Orators from Antiphon to Isaeos. ://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus% 

3Atext%3A1999.04.0077%3Ahead%3D%23266 

KENT SPRAGUE, R. (ur.) (1972): The Older Sophists. Columbia, University of South Carolina Press. 

KERFERD, G. B. (1981): The Sophistic Movement. Cambridge, Cambridge University Press. 

LAERTIUS, D.: The Lives and Opinons of Eminent Philosophers. http://fxylib.znufe.edu.cn/wgfljd/ 

B9C5B5E4D0DEB4C7D1A7/pw/dioegenes/dlprotagoras.htm 

LAHAV, R. (1995): A Conceptual Framework for Philosophical Counselling. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): 

Essays on Philosophical Counseling. University Press of America. 

LAHAV, R. (2003): Philosophical Counseling as a Quest for Wisdom. V: Practical Philosophy (The Journal of the 

Society for Philosophy in Practice, Vol 4) http://www.members.aol.com/PracticalPhilo/Volume4Articles/ 

Lahav.htm 

LAKOFF, G. in JOHNSON, M. (1999): Philospohy in the Flesh: The Embodied Mind and Its Challenge to 

Western Thought. New York, Basic Books. 

MAJERHOLD, K. (2004): Filozofsko svetovanje – da ali ne?, letnik 68, št. 12. 

MAJERHOLD, K. (2006): Kaj je filozofsko svetovanje? Časopis za kritiko znanosti, letnik 33, št. 222. 

MARINOFF, L. (2002): Platon a ne Prozak! Primena drevne mudrosti u rešavanju svakodnevnih problema. 

Beograd, ПЛАТΩ. 

NUSSBAUM, M. C. (1994): Therapy of Desire. Jersey, Princeton University Press. 

PINDAR (1952): Ode i fragmenti. Zagreb, Matica Hrvatska. 

PLATO: Hippias Major. http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-hippias-major.asp 

PLATO: Hippias Minor. http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-hippiasminor.asp 

PLATO: Sophist. 

http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-sophist.asp 

PLATON: Meno. 

http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/plato/plato-meno.asp 

PLATON (1968): Protagora, Gorgija. Beograd, Kultura. 

PLATON (1995): Država. Ljubljana, DZS 

PLATON (2002): Izbrani dialogi in odlomki. Ljubljana, MK. 

POPPER, K. R. (1966): The Open Society and its Enemies. Princeton, vol. 1, The Spell of Plato, Princeton 


PRINS-BAKKER, A. (1995): Marriage Counseling. V: LAHAV, R., TILLMANS, M. (ur.): Essays on Philosophical 

Counseling. University Press of America. 

RAABE, P. B. (2001): Philosophical Counselling: Theory and Practice. Westport CT. 

REEVE, C. D. C. (2002): The trials of Socrates: six classic texts: An Essay on Plato’s Apology of Socrates. 

Indianapolis, Hackett. 

SCHUSTER, S. C. (1998): Everybody’s Philosophical Counseling. 


SCHUSTER, S.C. (1996): What Do I Mean When I Say ‘Philosophical Counseling’. http://www.geocities.com/ 

centersophon/press/meaning.html 

SCRUTON, R. (11. 8. 1997): The Return of the Sophist. V: The Times, London. 

SOVRE, A. (PREV.) (1988): Predsokratiki. Ljubljana, SM. 

STRAUSS, L. (1989): Natural Right and History. Chicago, University of Chicago Press. 

VLASTOS, G. (1985): Socrates’ Disavowal of Knowledge. Philosophical Quarterly. 

VOEGELIN , E. (1952): The New Science of Politics. Chicago. University of Chicago Press. 

XENOPHON ATHENIENSIS : Memorabilia 

http://www.classicreader.com/read.php/bookid.1792/sec./ 


Rebeka Vidrih 

Retoričnost, 

političnost 

umetnosti 

Vznik umetnosti, izoblikovanje pojma in na njem temelječe institucije umetnosti, je vzporeden 

renesančnemu prehajanju iz mestne republike v absolutistično monarhijo. Umetnost kot krovni 

pojem za zbir izdelkov, ki so opredeljeni za umetniške, in za način njihovega ustvarjanja in 

uživanja v njih je v tem času in prostoru porojena z besedo. Porojena je v določenem jeziku in 

na določen način, v humanistični latinščini (ki v italijanski renesančni družbi zaseda specifično 

mesto), vznikne iz potrebe po besedi (po razpravljanju). 

I. 

Renesančni humanisti, zaposleni kot tajniki, zgodovinarji, učitelji italijanskih mestnih držav in dvorov, 

ljudje, ki so brali in pisali o literaturi, zgodovini in etiki v klasični latinščini (in včasih v grščini), 

so svojo pozornost namenjali tudi opazovanju, opisovanju in slavljenju umetniških del (in umetnikov). 

Njihova neoklasična latinščina, neoklasična ne le v slovnici, temveč v svojem celotnem 

slogu in značaju (ne le v gramatiki, temveč tudi v retoriki), je domačo italijanščino le dopolnjevala. 

Latinščina in italijanščina sta soobstajali precej neproblematično, ker sta premogli vsaka svoje 

ozemlje. Jezik polj in delavnic je ostajala italijanščina in tudi najbolj navdušenemu humanistu niti 

na misel ni prišlo, da bi si izposodil denar ali svojemu kuharju dal navodila v latinskem leporeku. 

Humanisti so se latinščine posluževali v relativno igrivih kontekstih, oddaljenih od nujnosti vsakdanjega 

življenja. Bila je elitni, prestižni jezik, namenjen višjim, intelektualnim zadevam. 

Humanisti so se latinščine naučili na formalen in tehničen način, niso je vpili že z materinim 

mlekom (kakor italijanščino), temveč so se v njej izurili z zavestnim naporom, z učenjem 

in apliciranjem (gramatičnih in retoričnih) pravil. Priložnosti za razkazovanje svojih tako 

pridobljenih spretnosti pa so imeli bolj malo: poznosrednjeveške in zgodnjerenesančne italijanske 

republike niso premogle institucionaliziranih prizorišč za retorično nastopanje (kakor so 

antična grška in rimska mesta imela sodišča in skupščine). 

Rebeka Vidrih | Retoričnost, političnost umetnosti 75

1 O renesančnih humanistih, njihovem 

odnosu do latinščine in vzpostavljanju 

jezika za govorjenje o umetnosti glej: 

Baxandall, M. Giotto and the Orators. 

Humanist observers of painting in Italy 

and the discovery of pictorial composition, 

1350–1450. Clarendon Press, 

Oxford, 1971. 

2 Alberti je bil humanist, član nekoč pomembne 

florentinske bankirske družine, 

sicer tajnik papeške kurije in tudi sam 

slikar in arhitekt. 

3 Precej površen prevod v italijanščino 

(Della pittura) je sicer sledil že naslednje 

leto, vendar je latinski rokopis v 

15. stoletju ostal veliko bolj razširjen od 

italijanskega, ob koncu 15. stoletja so 

nanj že povsem pozabili in v 16. stoletju 

so latinski izvirnik na novo prevedli. 

Baxandall, M. Giotto and the Orators. 

Humanist observers of painting in Italy 

and the discovery of pictorial composition, 

1350–1450. Clarendon Press, 

Oxford, 1971: 50, 122, 126. 

Ker je klasični retorični sistem predvsem orodje sodnega 

in političnega argumentiranja in ni namenjen splošnemu razpravljanju 

o življenju in književnosti, kar so humanisti ponavadi 

počeli, ga niso prevzemali na celosten ali dosleden način. 

Prevzeli niso toliko metode argumentiranja (metode deduktivnih 

dokazov, entimemov), kolikor metodo primerjanja (metodo 

induktivnih dokazov, zgledov). Renesančna retorika je predvsem 

sistematični študij verbalne stilistike. Humanisti, ki so kakšno 

rekli tudi o umetniških delih in umetnikih, so kategorije za to 

svoje početje prevzeli iz retorike: latinščina jim je s svojim precej 

izpopolnjenim literarnokritičnim besednjakom omogočila 

opaziti stvari, ki jih sicer na podobah ne bi opazili. 1 

II. 

V tako rekoč istem trenutku, ko je Firencam zavladal Cosimo 

de’ Medici (1434), prevladal nad drugimi gospodarsko in politično 

vodilnimi florentinskimi družinami (čeprav ni hotel, da bi 

ta prevlada bila preveč očitna), je Leon Battista Alberti postavil 

svojo teorijo umetnosti slikarstva. 2 Spis De pictura (1435), 

napisan v latinščini, se vpisuje v občo humanistično razpravo o 

stvareh umetnosti, je pa resnejše, obsežnejše in daljnosežnejše delo, pisano s stališča osebnega 

stika s slikarstvom in pristnega zanimanja zanj. 3 Poprejšnje humanistične priložnostne slavilne 

opazke je povzel in uzakonil s teorijo ustvarjanja in uživanja v slikah, ki jo je postavil dosledno 

po vzoru teorije govorništva. 

Slikarjeva naloga (pictoris officium) je, pravi Alberti, da na katerikoli površini – tabli ali 

steni – neko telo nariše s črto in pobarva z barvo tako, da se bo z določene razdalje in z določene 

pozicije glede na središče podobe naslikano zdelo reliefno in podobno danemu telesu. 

Slikarstvo je torej sestavljeno iz treh delov, »vzetih iz narave«: najprej namreč vidimo, da neka 

stvar zavzema neki prostor in slikar ta prostor oriše; nato vidimo, da različne ploskve telesa spadajo 

skupaj, in slikar jih nariše na svojih mestih; nazadnje jasneje razločimo različne barve in 

slikar jih ustrezno prikaže. 

Kakor so tri govornikove naloge inventio (v kateri gre za iskanje primerne snovi, odločitev 

glede tega, kaj povedati o zadevi), dispositio (v kateri gre za razporeditev poiskane snovi po 

načelu delov govora) in elocutio (v kateri gre za iskanje primernih besed, za ubeseditev govora, 

odločitev glede tega, kako snov povedati, v kakšnem slogu), tako so tri slikarjeve naloge circumscriptio 

(pravilo za označevanje robov površin), compositio (pravilo, po katerem se deli na sliki 

skladajo) in luminum receptio (pravilo, s katerim se ustvari reliefni učinek naslikanega telesa 

in podobnost danemu telesu). 

Sliko, ki nastane kot rezultat te dejavnosti, Alberti opredeli kot prerez vizualne piramide 

(picturam diximus esse intercisionem pyramidis). Ključni, osrednji pojem njegove teorije pa 

ni perspektiva (perspektivična konstrukcija kot temelj pravilnega posnemanja, ki jo Alberti tudi 

posebej in natančno opiše), temveč kompozicija (compositio). Albertiju ne gre za posnemanje 

kar tako (samo po sebi, česarkoli že), temveč za upodabljanje teles, ki tvorijo zgodbo, za upri- 


zoritev zgodbe. Perspektiva služi zgodbi: pravilno upodobljena in 

po prostoru pravilno razporejena telesa pripomorejo k temu, da se 

zgodba zdi prepričljiva, kot da se dogaja v dejanskem, resničnem 

življenju. 4 

Alberti Giottovo sliko obravnava enako kot Ciceronovo in 

Brunijevo periodo in s tem zatrjuje, da premore slika enako trdno 

strukturo kot perioda. Kakor je perioda sestavljena iz stavkov, 

stavki iz fraz in fraze iz besed, je tudi naslikani prizor, ki pripoveduje 

zgodbo (historia), sestavljen iz teles (corpora), telesa iz 

udov (membra) in udje iz površin oziroma ploskev (superficies). 

Sestavljanje ali skladanje je tista dejavnost, ki poskrbi, da so v 

velikosti, vrsti in funkciji deli (udje in telesa) skladni med seboj 

in v odnosu do celote (udje v odnosu do telesa, telesa v odnosu 

do zgodbe). 

V tej kompoziciji teles, v tem sestavljanju zgodbe, sta slikarjeva 

genialnost in hvalevrednost. Historia je tisto slikarjevo 

delo, s katerim lahko doseže največjo slavo. Medtem ko je cilj 

slikarjevega slikanja po Albertiju pridobiti si slavo (finis pictoris 

laudem, gratiam et benivolentiam vel magis quam divitiam ex 

opere adipisci), je cilj govornikovega govorjenja po Ciceronu 

prepričati, privesti do neke odločitve (finis persuadere dictione). 

Naloga govornika je razpravljati o tistih stvareh, ki so jih zakoni 

in navade namenili za državljansko rabo, ter pri tem doseči, 

kolikor je mogoče, strinjanje svojih poslušalcev. Retorika je torej 

del znanosti politike (eam civilis scientiae partem esse dicamus). 

Govornik mora dokazati resničnost svojih stališč, poučiti (docere, 

probare), ob tem mora poslušalce zabavati in pridobiti na svojo 

stran (delectare, conciliare) ter premakniti njihova čustva v želeno 

smer (movere, permovere). To trojno retorično nalogo je na 

področje slikarstva prenesla že zahodna srednjeveška Cerkev (ki 

bi sicer morala ubogati drugo božjo zapoved: »Ne delaj si rezane 

podobe!«) in z njo utemeljila koristnost svetih podob: podobe naj 

služijo poučevanju preprostega ljudstva (docere), utrjevanju spomina 

na čudež božjega utelešenja in zgledna življenja svetnikov 

(memoria; tu na mesto antičnega razveseljevanja stopi opominjanje) 

ter zbujanju in spodbujanju pobožnih čustev (movere). 

4 Alberti je nekoliko pozneje postavil 

tudi teorijo arhitekture (De re aedificatoria, 

ok. 1450), zanjo pa se je zgledoval 

predvsem pri Vitruvijevem traktatu. 

Graditeljska dejavnost, pravi, je sestavljena 

iz šestih delov (regio, area, partitio, 

paries, tectum, apertio), najpomembnejši 

pa je partitio, arhitekturna vzporednica 

slikarskega compositio, katerega naloga 

je razdelitev celotne stavbe v dele ter 

združitev teh delov v enotno, dobro 

sestavljeno telo. V tem spisu se Alberti 

ne ukvarja s konstruiranjem prostora, 

temveč z videzom objektov, s problemom 

lepote in krašenja stavb. Kakor se 

v obravnavah njegove teorije slikarstva 

rado pozablja na njeno retorično 

dimenzijo in se poudarja predvsem opis 

perspektivičnega konstruiranja slike (kot 

temelj renesančnega slikarskega naturalizma), 

tako se v obravnavah njegove 

teorije arhitekture navadno spregleda 

njena politična dimenzija – ustavlja se pri 

vprašanju proporcev in opisu klasičnih 

stebrnih redov (kot temelju renesančnega 

obujanja antike). Alberti svojo teorijo 

(ratio) namenja dobremu državljanu, 

ki gradi zato, da bi sebi in svoji družini, 

pa tudi svojim naslednikom in svojemu 

mestu, pridobil slavo in čast. Poudarja, 

da je treba graditi skladno z lastnim 

družbenim položajem in z njim povezanimi 

potrebami. Različne stavbne tipe 

(stavbe bodisi za družbo v celoti bodisi 

za vodilne državljane bodisi za navadne 

ljudi) je treba ustrezno okrasiti (najbolj 

okrašene morajo biti sakralne stavbe, 

nekoliko manj javna profana poslopja, še 

manj zasebna domovanja), za najodličnejši 

okrasni element pa razglasi (dorski, 

jonski, korintski, italski) steber. 

Alberti pa pravi le, da mora historia – ki mora biti tako prijetno privlačna, da bo ujela pogled 

tako izobraženega kot neizobraženega gledalca (oculos docti et indocti spectatoris detineat) – 

ugajati gledalčevim očem in ganiti njegovo dušo (oculos et animos spectantium tenebit atque 

movebit). Pri Albertiju umanjka docere, tako izobraževanje ljudstva kot politično argumentiranje. 

Ključna funkcija antičnega govora in srednjeveške podobe zagotovo tudi iz njegovih misli 

ne kar izgine, očitno pa se mu ne zdi dovolj pomembna, da bi jo posebej omenjal. Historia 

gledalca razveseljuje z množenjem (copiae) in raznovrstnostjo teles in barv, njegovo dušo pa 

gane s tem, da vsaka naslikana oseba jasno prikazuje gibanja svoje duše (svoja čustva) prek svojih 

telesnih gibanj (svojih obraznih izrazov in gest). 


Alberti sicer ni ekspliciral, za katero vrsto zgodb gre, zato pa 

je bil dobrih dvesto let pozneje s svojo hierarhijo žanrov zelo 

jasen André Félibien. 5 

Vsi umetniki, pravi, se ukvarjajo s posnemanjem naravnih oblik 

(la representation d’un corps), vendar je to samo po sebi zgolj 

mehanično delo (un travail méchanique), razlike med umetniki 

določa šele vsebina njihovih del (differens sujets). Težavnejši in 

plemenitejši ko je predmet, ki so si ga izbrali za upodobitev, imenitnejše 

je njihovo delo. Najniže tako stojita tihožitje in krajina (upodobitve 

mrtve in rastlinske narave), sledijo jima upodobitve živih 

živali, ker pa je človek najpopolnejši izdelek boga na zemlji, je tisti 

slikar, ki upodablja ljudi, izvrstnejši od vseh drugih. Toda tudi zgolj 

portretist še ne dosega tiste visoke popolnosti umetnosti, temveč je 

treba narediti korak naprej – od upodabljanja posameznih figur 

je treba napredovati k upodabljanju več figur skupaj, treba se je 

ukvarjati z zgodbo (il faut traiter l’histoire et la fable). Treba je 

upodabljati velika človeška dejanja, kot to počnejo zgodovinarji, ali 

prijetne teme, kot to počnejo pesniki, predvsem pa je treba ustvarjati 

alegorične kompozicije, za katerimi se skrivajo kreposti velikih 

mož in najbolj vzvišeni misteriji. To, čemur pravimo un Tableau, 

l’Histoire ali la Fable, je posnetek nekega pomembnega dejanja, ki 

se je zgodilo ali pa bi se lahko zgodilo med več osebami, prikazati 

pa ga je treba jasno, enotno in razumljivo. Figure se morajo zdeti 

vse v gibanju, bodisi z dejanji telesa bodisi z gibanji duše, ker to 

gane tiste, ki gledajo sliko, in jih pripravi do tega, da vstopajo v ista 

občutja, kot jih doživljajo upodobljene osebe (les font entrer dans 

les měmes sentiments de joye ou d’admiration que souffrent les 

personnes qui sont representées). 

Slikarjeva naloga je torej uprizarjanje veličastnih zgodb, vzetih 

iz Biblije ali klasične mitologije ali zgodovine, upodabljanje vélikih 

dejanj vélikih ljudi, zgodb z vzvišenim moralnim in političnim 

sporočilom. Slikarjeva naloga je upodabljanje politike: dogajanja 

med več osebami, skupnega delovanja, nekega dejanja, ki pomeni 

nekaj več od zgolj samega sebe, ki je pomenljivo in pomembno za 

celotno skupnost, ki sodeluje pri njenem vzpostavljanju. 6 

Medtem ko je Alberti pokazal, kako je zgodbo treba izdelati, 

je Giorgio Vasari pokazal še, kako je izdelano zgodbo treba brati. 

7 5 

Félibien je bil eden izmed teoretikov 

slovite francoske Kraljeve akademije 

slikarstva in kiparstva, ki so jo leta 1648 

s kraljevim odlokom ustanovili dvorni 

slikarji, ki so hoteli dokazati, da so nekaj 

več kot zgolj navadni cehovski, obrtniški 

mojstri. Po letu 1663 (pod Ludvikom XIV. 

in Colbertom) je akademska struktura 

postala še posebno jasno in togo hierarhična. 

Že leta 1655 vpeljana mesečna 

predavanja (conférences), namenjena 

tako akademskim slikarjem kot amateurs, 

ljubiteljem umetnosti, ki so se ravno s 

pomočjo teh predavanj iz zgolj radovednežev 

prelevili v poznavalce (connaisseurs), 

so imela za nalogo analiziranje 

posameznih slik iz kraljeve zbirke z 

namenom ugotoviti in uveljaviti préceptes 

positifs, s katerimi bi si umetniki pomagali 

pri ustvarjanju, ljubitelji umetnosti pa 

pri cenjenju njihovih stvaritev. Amateur 

honoraire Félibien je dobil nalogo, da 

ta predavanja zapiše (Conférences de 

l‘ Académie Royale de Peinture et de 

Sculpture, 1668). 

6 

Politična javnost (pólis) je v nasprotju z 

zasebnim oikos tisto področje, ki je skupno 

vsem svobodnim državljanom. Politika 

je skupna vladavina enakih (enakost 

torej pomeni obenem vladati in biti vladan), 

ki se vzpostavlja tako, da državljani 

občujejo med sabo kot enaki z enakimi, 

vzpostavlja se z njihovim pogovarjanjem 

(léksis) in skupnim delovanjem (prâksis) 

v skrbi za skupno blaginjo (eudaimonía). 

Glej: Aristotele. Politica. RCS Libri. Milano, 

2002; Arendt, H. Vita Activa, Krtina. 

Ljubljana, 1996: 25–40; Habermas, J. 

Strukturne spremembe javnosti, ŠKUC in 

FF. Ljubljana, 1989: 15–16. 

7 

Vasari je bil slikar in arhitekt ter soustanovitelj 

leta 1563 ustanovljene florentinske 

akademije. 

V svoji zgodovini renesančne umetnosti (Le vite de’ più eccellenti pittori, scultori, et architettori, 

1550, druga izdaja 1568), sestavljene iz življenjepisov umetnikov, je njihova dela opisal 

po načelu retoričnega ékphrasis ali descriptio, živahnega opisa kraja, osebe, slike, kipa, stavbe, 

ki služi temu, da opisano prinese pred gledalčeve oči. Ne gre za podrobno dejstveno opisovanje, 

temveč za prizadevanje posredovati splošni (vizualni) vtis opisane stvari ter čustveni odziv, ki 

ga zbuja ta vtis. Vasari o umetninah, ki jih je bil videl, pripoveduje bralcu, ki jih je morda tudi 

že videl, najverjetneje pa ne, in jih najbrž tudi nikoli ne bo (v knjigi pa niso reproducirane). S 

svojimi opisi pokaže, da je slike treba gledati ne kot formalne kompozicije, temveč kot naslikane 


zgodbe: pokaže, da jih je treba dojemati kot živa, resnična dogajanja, 

ki se odvijajo pred našimi očmi in v katera se moramo 

vživeti prek duševnih stanj njihovih protagonistov (vživimo se v 

duševna stanja upodobljenih oseb in s tem sodelujemo v zgodbi, 

ki jo tvorijo). Pokaže, da je pri slikah treba presojati njihovo (ne 

le fizično, temveč tudi psihološko) prepričljivost. 

III. 

Po antični retorični teoriji je govor sestavljen iz treh elementov: iz 

tistega, ki govori; iz tistega, o čemer se govori; in iz tistega, komur 

se govori. Glede na namen (télos, finis), ki ga ima govor doseči, in 

glede na občinstvo, ki ga nagovarja, obstajajo tri govorniške zvrsti 

(kolikor je vrst tistih, ki govor poslušajo). 

8 Na teh dveh vrstah govora temelji 

Ciceronova definicija govornika sploh: 

govornik je tisti, ki je zmožen govoriti na 

sodišču ali v skupščini tako, da dokaže, 

ugaja in prepriča. Cicerone. L’Oratore. 

Mondadori, Milano. 1998: 48. 

9 Ker je hvalni govor priložnost za razkazovanje 

govornikove izurjenosti, se na tej 

točki odpre mesto za uveljavitev slikarja, 

kiparja, arhitekta (ki so dotlej veljali za 

precej običajne obrtnike) kot umetnika. 

Ker je umetnost hvalni govor, se lahko 

razvije tudi kult umetnika. 

10 Aristotele. Retorica. Mondadori, 

Milano, 1996: 17. 

Poslušalec je bodisi zgolj poslušalec, zgolj gledalec (theorós, auscultator), bodisi nekdo, ki 

odloča, razsoja (disceptator). Pri govoru gre torej bodisi za zgolj razveseljevanje občinstva (epidiktika) 

bodisi za dokazovanje, utemeljevanje nekega primera, razpravljanje o določeni zadevi 

(apodiktika). Svetovalni govor, ki se obrača na državljana (člana skupščine, senatorja), in sodni 

govor, ki se obrača na sodnika, morata prepričati: utrditi to, kar je dvomljivo, dokazati nekaj, 

privesti do neke odločitve. Svetovalni govor (genus deliberativum) priporoča ali odsvetuje neko 

dejanje (kot koristno ali škodljivo), ki ga je izvršiti v prihodnosti, sodni govor (genus iudicale) pa 

obtožuje ali zagovarja neko v preteklosti že storjeno dejanje (kot krivično ali pravično). 8 

Nasprotno hvalni govor (genus demonstrativum) hvali ali graja to, kar je (v sedanjosti), stvari, 

kakor so (lepe ali grde). Hvalni govor je bolj kot prepričevanju, utrjevanju dvomljivega, namenjen 

zbujanju čustev, povečevanju gotovega (amplificatio). Hvalni govor ne razpravlja, ne vzpostavlja 

dejstev, temveč opisuje dano: že vzpostavljena dejstva poudarja in okrašuje (exornatio). 

Hvalni govor ne prikazuje (argumentov), temveč razkazuje: tako opisano stvar kot govorniško 

spretnost tistega, ki opisuje, govornikovo moč. Ne vodi k odločitvi, temveč se zadržuje pri ugajanju 

občinstvu, zabavanju ljudstva (hvalni govor je spektakelski govor). 

Alberti eksplicira politično vlogo umetnosti (s tem ko jo opredeli z retoriko, s tem ko teorijo 

slikarstva postavi po vzoru teorije govorništva), jo opredeli kot hvalni govor (s tem ko izmed njenih 

nalog izpusti docere, ji naloži le ugajanje in ganjenost). 9 Obenem slike in stavbe postavi kot 

nekaj, kar je mogoče in treba motriti in presojati, umetnost uveljavi kot predmet razpravljanja. 

Umetnost je kot hvalni govor označevanje točk oblasti. Umetnost enako kot hvalni govor 

velja slavljenju krajev in oseb: mest oblasti (arhitekturni objekti, ki so še posebno poudarjeni, 

posebno okrašeni glede na preostalo mestno tkivo) in nosilcev oblasti (slikarski in kiparski 

portreti vladarjev in drugih odličnikov ter upodobitve zgodb, s katerimi se ti legitimirajo). 

Arhitektura in slikarstvo sta vizualni hvalni govor, govor brez besed: pri utrjevanju tega, kar je 

(tega, kar je gotovo), so besede odveč (razpravljamo, pravi Aristotel, namreč le o tistih stvareh, 

ki so lahko drugačne, kakor so). 10 

Vendar je bil spomin na slavne čase republikanstva premočan, da bi ga bilo mogoče preprosto 

izbrisati. Razpravljanje o slikah, kipih, stavbah je bilo tistim, ki so bili iz političnega 

odločanja izločeni, ki pa se vendarle nahajajo v vladarjevi bližini, ponujeno kot nekakšna soudeleženost 

pri oblasti. 


V renesansi so bili taki pomenki o umetnosti še precej neformalna 

zadeva, ena izmed stvari, ki jih počnejo dvorjani, da jim 

čas hitreje in prijetneje mine (kakor to opisuje Castiglione), 11 

tudi florentinska akademija je bila s svojim pokroviteljem, 

toskanskim vojvodo Cosimom I. de’ Medici še bolj ohlapno 

povezana. S francoskim absolutizmom se akademija institucionalizira 

kot kraljevo podjetje za izdelovanje umetniških del, ki 

slavijo kralja; v tem kraljevem prostoru pa so institucionalizirani 

tudi pomenki o teh delih (pozneje se to pomenkovanje preseli v 

nič manj institucionalizirane plemiške pariške salons). 12 

11 

Glej: Castiglione, B. Il libro del 

cortegia no. Mursia. Milano, 1984. 

12 

Javnost (le public) so v Franciji 17. stoletja 

lecteurs, spectateurs, auditeurs kot 

naslovniki, porabniki, kritiki umetnosti in 

literature (sestavljena je iz dvora, delov 

mestnega plemstva in ozke vrhnje plasti 

meščanstva). Šele na tej podlagi, v tem 

okviru umetnostne javnosti se je nato 

vzpostavila spet tudi politična javnost 

(rezoniranje, ki se je vnemalo ob umetniških 

in književnih delih, se je razširilo še 

na gospodarske in politične zadeve), ki 

je nato s francosko revolucijo privedla do 

moderne demokratične države. Haber- V vladarjevi senci, v senci vladarjevega blišča se razpravlja 

mas, J. Strukturne spremembe javnosti. o vladarjevem blišču (o njegovi javni reprezentaciji gospostva). 

ŠKUC in FF. Ljubljana, 1989: 42–46. 

Razpravlja se o hvalnem govoru na način svetovalnega govora. 

Razpravljajo enaki med sabo o skupnih zadevah. Toda ne razpravljajo 

(odločajo) o finančnih sredstvih, vojni in miru, obrambi 

dežele, uvozu in izvozu, zakonodaji (o vsem tem, kar zadeva splošno blaginjo in kar je po 

Aristotelu predmet svetovalnega govora), temveč razpravljajo o reprezentativnih znamenjih 

tistega, ki o teh zadevah odloča v imenu (namesto) vseh. Razpravljanje o umetnosti, o tem, kako 

nam umetnost ugaja in kako nas gane, ponuja nadomestek za tisto republikansko skupnost, ki 

ne obstaja več. Umetnost je bila izdelana kot substitut za politiko. 

Literatura 

ALBERTI, L. B. (1972): On Painting and On Sculpture: the Latin texts of De pictura and De statua. GRAYSON, 

C. (ur.), New York, Phaidon. 

ALBERTI, L. B. (1966): L’architettura [De re aedificatoria]. ORLANDI, G. (ur.), Milano, Il Polifilio. 

ALPERS, S. (1960): Ekphrasis and Aesthetic Attitude in Vasari’s Lives. V: Journal of the Warburg and Courtauld 

Institutes 23, 190–215. 

ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Krtina. 

ARISTOTELE (1996): Retorica. Milano, Mondadori. 

ARISTOTELE (2002): Politica. Milano, RCS Libri. 

BARTHES, R. (1990): Retorika Starih. Elementi semiologije. Ljubljana, ŠKUC in FF. 

BAXANDALL, M. (1971): Giotto and the Orators. Humanist observers of painting in Italy, and the discovery of 

pictorial composition 1350–1450. Oxford, Clarendon Press. 

BAXANDALL, M. (1996): Slikarstvo in izkušnja v Italiji XV. stoletja: začetnica iz socialne zgodovine slikovnega 

stila. Ljubljana, Studia humanitatis. 

CASTIGLIONE, B. (1984): Il libro del cortegiano. Milano, Mursia. 

[CICERO] (1999): Rhetorica ad Herennium. London – Cambridge, Mass., William Heinemann – Harvard 


CICERO (2000): De inventione. De optimo genere oratorum. Topica. London – Cambridge, Mass., William 

Heinemann – Harvard University Press. 

CICERO (1968): De partitione oratoria. V: De oratore (book III). De fato. Paradoxa Stoicorum. De partitione 

oratoria. London – Cambridge, Mass., William Heinemann – Harvard University Press. 

CICERON, M. T. (2002): O govorniku. Trije pogovori o govorniku, posvečeni bratu Kvintu. Ljubljana, Družina. 


CICERONE. (1998): L’Oratore. Milano, Mondadori. 

CASSIN, B. (1995): L’effet sophistique. Pariz, Gallimard. 

FÉLIBIEN, A. (1996): Conférences de l’Académie Royale de Peinture et de Sculpture (1668). V: GAETHGENS, 

TH. W. in FLECKNER, U. (ur.): Historienmalerei. Berlin, Reimer, 156–158. 

GOLDSTEIN, C. (1996): Teaching Art: Academies and Schools from Vasari to Albers. Cambridge, Cambridge 


HABERMAS, J. (1989): Strukturne spremembe javnosti. Ljubljana, ŠKUC in FF. 

QUINTILIANO. (1997): La formazione dell’oratore. Milano, RCS Libri. 

VASARI, G. (2001): Le vite dei più eccellenti pittori, scultori e architetti. Rim, Newton Compton. 


I. Uvod 

Igor Bijuklič 

»Stanovati 

v medijih« 

Vdor medijske logike 

v vsakdanjo percepcijo 

tistega, čemur smo rekli »svet« 

Mimo vseh institucionalnih in mainstreamovskih naporov, da bi iz odprave meja med javnim 

in zasebnim kovali takšne ali drugačne dobičke ali morda zgolj poveličevali in razglašali lastno 

iznajdljivost (nove kreativne potenciale in svojevrstno moč), je s strani eksperimentalne margine 

prišlo do povsem zanimivih preizkušanj, ki so odpravo meje vzeli radikalno dobesedno – na 

ravni bivanjske eksistence. 

Skupina nizozemskih skvotarjev je hotela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izkustveno 

preveriti, ali je v medijih mogoče živeti. »Zakaj ne bi mogli zapuščenih nosilcev imaginarnega 

začarati v dnevno sobo?« (Bilwet, 1999: 108) Skladno s Stirnerjevo maksimo »podarjene 

pravice in svoboda so piškave« so samoiniciativno rešili lastno stanovanjsko problematiko in 

si za novo domovanje vzeli zapuščeno zgradbo nekdanjega kina Victoria na amsterdamski 

Sloterkade. »Velikanska dvorana je skvoterje tako navdušila, da se jih je deset odločilo, da bodo 

prve mesece bivakirali na praznem odru, kjer so še delovali zvočniki. Ker filmska dvorana pač 

nima oken, se je biološki ritem stanovalcev popolnoma zmedel … Nastopil je nenavadni fenomen, 

da vsak iskalec stanovanja, ki je v Victorii obvisel dlje kot tri tedne, ni bil več sposoben 

navezati stikov z dobromislečimi občani zunaj. Bojevniki iz Victorie so izgubili celo stik z osrednjo 

monado skvotarske skupine soseske. Nekaj let so se vedno znova izseljevale in naseljevale 

nove skupinice, ki so neizogibno ubrale vedno isto pot: »od možnosti za pogovor do silovitega 

mirovanja« (ibid., 109). 

Izkušnja je pokazala, da je bivanje v kinu pripeljalo do usodne inercije in izgube »stika« 

z zunanjim okoljem. Skvoterji so spoznali, da niso zgolj odsluženi tanki in prazni rezervoarji 

neprimerni za bivanje, tudi v »prostranem« medijskem prostoru ni mogoče dlje živeti. Kdor se 

bo dolgotrajno naselil v njih, kmalu ne bo več vedel, kaj se dogaja »zunaj«. Izkušnja omenjene 

skupine nam daje slutiti, da se pred podobno zagato nahajajo številni zvesti teledržavljani (vse 

bolj telepotrošniki) sveta, ki z nenehnim priklopom na medije blažijo lastno paranojo, da jim 

bo ušlo kaj od tega, kar se dogaja na »zemlji« in kar ta ponuja, vendar presenetljivo zamujajo, 


če ne kar izgubljajo ravno tisto, kar naj bi tako zvesto spremljali. 

V inerciji svojih zasebnih votlin smo danes lahko vsi teleprisotni. 1 

Na ulici pa ni več ničesar razen ceste, kjer v čedalje hitrejšem 

obtoku kroži mobilizirana in motorizirana populacija. 

II. Medijska narava 

Naraščajoča vseprisotnost medijske tehnologije in zato, ker že 

montirani mediji težijo k totalni prezenci, postane smiselno 

vprašanje: »Ali še obstaja zunajmedijsko?«. Vprašanje, ki nadgrajuje 

že prisotno okoljevarstveno zavest, odpira prostor novemu 

gibanju – medijski ekologiji. Čeprav mediji fizično niso povsod, 

je njihov napor usmerjen v ustvarjanje iluzije totalnega dosega in 

obsega. Skupina Bilwet s pojmom »totalni mediji« opiše namen 

ponovnega ustvarjanja zunanjega sveta, ki nam ga postrežejo 

mediji skladno z nujno korekcijo podob in informacij. Končna 

izpolnitev »totalnega medija« pa je odprava informacije same, 

ki jo že nadomešča »emancipatorna« interaktivnost realne izkušnje. 

V tem smislu lahko potegnemo vzporednico, ki t. i. »totalne 

medije« postavlja skupaj s simulakrom tretjega reda, kjer se je 

reprezentacija stvarnosti že otresla svojega referenta in zavladala 

nad njim. Zmaga »totalnega medija« je v tem, da preoblikuje 

zavest do te mere, da za spoznanje ne potrebuje več »izhoda« 

(izklopa) in izkušnje v živo. 

Medij, ki je v svoji temeljni konstelaciji razumljen kot vmesnik, 

torej nekakšna selektivna prepustna pregrada, se samopozicionira 

že kot stvar sama. Nimamo opravka z valovi, frekvenco ali 

TV-studiom, kjer bi se nekaj prenašalo. Smo bliže nečemu, kar bi 

lahko poimenovali izdelava (produkcija!) resnice ali stvarnosti, ki 

se praviloma odvija in se postavlja kot tisto »pravo« vedno na račun 

prve (stvarnosti), ki bi jo Hannah Arendt postavila kot »svet, skupen 

vsem«. Medij se bolj ali manj odkrito poistoveti z znanstveno 

metodo objektivnosti, vendar nima opravka z »objektivnim« ali 

distančnim prenašanjem oz. zrcaljenjem česarkoli, kot trdijo njegovi 

agenti, temveč gre za nekaj, kar je bliže procesu ustvarjanja 

in proizvajanja. 2 Na točki »tematskega parka« se pod geslom »mi 

smo tu, da vam ponudimo stvarnost zanimivejšo in po nižji ceni, 

kot je sicer«, vzpostavlja stanje divje inercije in konča potreba po 

nadležni telesni konfrontaciji z nepredvidljivim svetom. Tematski 

park gotovo ni geto, temveč prej kontrapunkt obdajajočemu okolju 

1 Ne gre le za iluzijo, da obstaja nekaj takega 

kot teleprisotnost pri »dogodkih« ali 

»dogajanju«, torej medijsko producirana 

iluzija vrste »kot da bi bili tam«. V končni 

posledici gre za fiksacijo o prisotnosti 

v medijskem dogodku samem. Definitivno 

gre za več ravni. Od preprostega 

navdušenja nad tem, da se gledamo 

po TV, potem ko smo bili posneti nekje 

zunaj, do dejstva, da se danes stvari 

odvijajo zato, da bi pristale na sliki. Za 

nas najbolj pereč fenomen je iz tega izhajajoča 

estetizacija politike. Slike ne zgolj 

dokumentirajo ali spremljajo nekaj, to je 

njihova pretekla funkcija, slika je danes 

nemesto (imaginarni cilj), v katerega vsi 

drvijo. Dogodki se dogajajo zato, da bi 

pristali na sliki. Če drži, da je realnost 

danes povzeta v sliki, je postalo povsem 

brezpredmetno vprašanje, kaj se dogaja 

ali nahaja za njo. Kdor je za sliko ali zunaj 

medija, ga preprosto ni in tudi vprašanja, 

ki bi se ukvarjalo s tistim za sliko, ni. 

2 Ultimativni proizvod ni novica, temveč 

svet kot tak. Vzemimo samo tematski 

park Disneygalaxy ali kateregakoli drugega, 

kjer neskončne površine, ki obljubljajo 

realno izkušnjo »zadeve«, poskušajo 

ustvariti prepričanje, da je dejansko 

potovanje in raziskovanje posameznih 

držav ZDA postalo nepotreben strošek 

ter tveganje, saj so vse države »novega« 

sveta predstavljene v programu njihovega 

tematskega parka. 

3 Ob Niagarskih slapovih se je bojda že 

udomačila šala o »panameriškem« turistu, 

ki se je kalil v tematskih parkih po vsej 

Ameriki, ki ob pogledu na velikanske količine 

padajoče vode sprašuje vodnika, kdaj 

imajo navado izklopiti slapove. Seveda ga 

zanima, koliko so razsipni pri uprizarjanju 

tega spektakularnega pojava narave. 

4 Kot vse kaže, je današnji čas korak dlje 

od marxovskega pojma odtujitve, ki ga je 

uporabila H. Arendt. Po odtujitvi, ko nam 

svet postane nekaj tujega, je destrukcija 

nekaj, kar se lahko odvije tako rekoč 

samodejno in neboleče. 

neparka, ki z metodo izkustva lastnega hiperrealnega okolja uči, da zunaj še biva predstopnja 

resnične civilizacije in drugorazredna, klasična resničnost. 3 Ena bistvenih problematizacij moderne 

tehnologije, ki jih je opravila Hannah Arendt, poudarja tehnologijo kot medij, ki je človeka 

odtujil 4 od lastnega sveta. McLuhanovo provokativno geslo iz zgodnjih šestdesetih »Medium is 

Igor Bijuklič | »Stanovati v medijih« – Vdor medijske logike v vsakdanjo percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 83

the message« na sicer determinističen način želi opozoriti ravno 

na mutacije in nova merila, ki jih vsak nov medij, ki napreduje po 

tehnološki plati in predstavlja nov »podaljšek« naših zmožnosti in 

nas samih, vnaša v človeške zadeve. McLuhan nas želi postaviti 

pred dejstvo, da noben medij, tak ali drugačen, ni in ne more biti 

nevtralen, saj ne gre le za to, da neprizadeto »prenaša« vsebine, 

temveč je njegov »karakter« (izraz je McLuhanov) tisti, ki »izoblikuje 

in nadzoruje merila ter oblike človeških združenj in dejanj«. 

(McLuhan, 2002: 9) Ne glede na način uporabe strojev, ki bi 

definiral le-te kot dobre ali slabe, koristne ali ne, so ti radikalno 

spremenili človeška razmerja. Po internetu ne bo nič več tako, kot 

je bi lo … Hitrost »instant« prenosa je ponovno premagala prostor. 

Po iznajdbi in nadaljnjem izpopolnjevanju tematskega parka recimo lahko usodno izgine hrepenenje 

po turistični izkušnji, tako značilni za 20. stoletje … 

Če preresno vzamemo medije zgolj skozi optiko, ki jim pripisuje funkcijo informacijskega 

ali komunikacijskega sistema, ki ima opravka s prenosom sporočil in morebitno povratno zanko, 

to pomeni, da jim priznamo le del njihovih namenov in učinkov. Če se na tej točki opremo 

na McLuhana, je pri obravnavi medijev bistveno, da jih razumemo kot spremenjeno naravo 

(okolje), na pa kot most ali posrednik med človekom in naravo. »Brez znanja o tem, kako mediji 

delujejo kot okolja, je nemogoče vsakršno razumevanje družbenih in kulturnih sprememb.« 

(McLuhan v Bilwet, 1999: 56) Medije bomo poskušali misliti kot ustvarjalce novega okolja 

(environment), torej iz nekakšne obratne ekološke (okoljevarstvene) perspektive, 5 5 

K procesu uničevanja človekovega 

sveta z industrijskim onesnaževanjem 

in destrukcijo narave moramo prišteti 

vsaj še en vidik, in sicer hiperprodukcijo 

virtualnega, medijskega sveta (okolja), 

ki realnost in snovni svet postavi v drugi 

plan in ga zavrže kot zgolj videz. 

6 

Grška in latinska beseda za hišno notranjost, 

megaron in atrium, imata stranski 

pomen teme in črnine (Mommsen v 

Arendt, 1996: 73). Lahko sklepamo, da 

je oikos predstavljal prostor, kamor luč 

javnosti ni smela in ni imela interesa 

posijati. 

kjer nimamo 

več opravka z destrukcijo narave, temveč z ravno tako pogubno hiperprodukcijo druge (medijske) 

narave. Približno tako, kot si je vprašanje postavil McLuhan, bo tudi nas zanimalo, kako 

mediji učinkujejo na človeka prek spreminjanja njegovega okolja, in ne kako človek kreira 

medijsko okolje ter producira njegove vsebine. 

III. Zasebni raj in električno očiščenje 

Skladno z naslovom namenjamo glavno pozornost osrednjemu oprijemališču, okolju, ki je 

točka izvora in primarnega izoblikovanja človeka kot družbenega ali političnega bitja, in sicer 

njegovemu domu, bivališču. V polis, od koder poznamo razlikovanje med javnim in zasebnim, 

so v slednjem potekale predvsem človeške dejavnosti, ki so bile neizogibno povezane z nujnim, 

kot recimo zahteve življenjskih potreb in funkcij. Rojevanje, hranjenje, iztrebljanje, ljubezen, 

razmnoževanje, gospodarjenje so nujne življenjske funkcije in opravila in ker so le nujni pogoj 

za polno udejstvovanje državljana, preprosto niso zaslužile pozornosti javnosti, ki se obenem 

tudi ni vmešavala vanje, 6 saj je bil javni prostor osvobojen nujnosti in rezerviran za skupne 

zadeve. 

Ne da bi se podrobneje spuščali v etnologijo doma, lahko rečemo, da v današnjem času dom 

ni le točka izvora in kraj, kjer se obnavljajo življenje in njegove funkcije. Od sredine prejšnjega 

stoletja, s povojno glorifikacijo zasebnega kot varnega in udobnega, se je uveljavilo prepričanje, 

da je dom točka, kjer se človek lahko v miru samouresniči znotraj štirih sten. Čedalje težavnejše 

prakticiranje družinskih idealov je dopolnilo odkritje, da je lastna hiša lahko ogledalo jaza. 

Neskončno preurejanje, spremljanje trendov in dizajnov je dom določilo za osebno terapijo in 


kreativni umetniški projekt. Moj dom, to sem jaz! Ta fascinacija 

z lastnim bivališčem je pripeljala do dejstva, da smo meje lastnih 

štirih sten prostovoljno določili za točko obstanka – izkustveni 

zid, mesto, ki ga strukturno naj ne bi več zapustili. Zato ni nič 

nenavadnega, da se ergonomija doma, se pravi udobje, osebne 

preference, domačnost prostora, nadzor nad okoljem itd., v 

zadnjih petdesetih letih pospešeno seli in reproducira v vseh 

človekovih aktivnostih, ki so povezane z gibanjem, premikanjem, 

kot so to avtomobili, potovanja, delo. »Biti povsod kot doma« je 

nov povojni trend, ki poskuša vnesti domačnost tudi v nepredvidljivo 

zunanje okolje. 

Biti v zasebnem, torej domačem okolju, med »domačimi«, 

7 Od komuniciranja med seboj so mediji 

ustvarili množično situacijo informiranja, 

ki pa tistega, ki večinoma prejema 

informacije, postavlja v podrejen položaj. 

Nemi poslušalec in gledalec je emblematični 

lik sodobnega podložnika. Dolar 

(2004) v svojem prispevku Panakustikon, 

ki obdeluje fenomen glasu kot samodejnega 

priveska oblasti, pomenljivo doda 

naslednje: »Poslušalec je že podložnik; 

brž ko je začel poslušati, je začel v 

minimalni obliki tudi ubogati, poslušanje 

pasivizira in pomeni tako rekoč pokorščino 

v miniaturi.« 

imeti udobje, varnost in posebej zasebnost (skritost pred javnostjo), je za vsakega človeka pogoj, 

da je umeščen kjerkoli drugje v svetu. Vendar je vztrajati v zasebnem (privo – prikrajšan) pomenilo 

o(b)stati v stanju nekakšne prikrajšanosti. Za Hanno Arendt (1996) je dolgotrajno bivanje v 

zasebnem situacija, ko postane človek oropan bistvenih človeških lastnosti. Oropan je namreč 

dejanskosti – s tem ko ni več viden in slišan, se zdi, da za druge sploh ne obstaja več. Človek je 

v odsotnosti drugih oropan predmetnega odnosa do drugih, ki lahko nastane samo na vsem skupnem 

prostoru, ki ločuje in obenem vzpostavlja skupno vez s skupnim posedovanjem nekega 

sveta stvari. Fenomen zapuščenosti, odsotnosti človeških odnosov, je za H. Arendt (1996) eden 

od simptomov množične družbe: »Razlog za takšno skrajnost je, da množična družba ni uničila 

samo javnega prostora, temveč tudi zasebno področje, da torej ljudi ne oropa le njihovega 

mesta v svetu, temveč jim odvzame tudi varnost njihovih lastnih štirih sten, med katerimi so se 

nekoč počutili ravno skriti pred svetom.« (Arendt, 1996: 61) 

Dom kot bivališče gotovo ni več prostor, v katerega »ne posije svetloba«, temveč je ena 

glavnih referenčnih točk medijske infrastrukture. V tej mreži tvori končno postajo, kamor se 

steka neskončni tok informacij, in obenem orientacijsko entiteto, po kateri se ravnata dizajn in 

produkcija medijskih vsebin. Flusser (2000) kot odločilno dominanto izpostavlja ravno trenutek 

produkcije medijskih vsebin, ki ga ne moremo več enačiti s procesom objavljanja, ki je še potreboval 

recimo nekakšen (javni) dogodek, ki naj bi ga posredoval (javnosti) naprej. Ko govorimo 

o produkciji, je treba strogo upoštevati mesto, kjer se ta odvija. Prostori studijskih dvoran so 

prostori omejenega dostopa, kjer poteka delo (snemanje, montaža, postprodukcija) in kjer je 

vstop seveda omejen, saj bi lahko motil delovni proces, in navsezadnje tudi nesmiseln, saj tam 

ni dogodka. Produkcija medijskih vsebin se odvija v lastniški zasebnosti proizvodnega procesa 

in od tam gre naravnost v drug zasebni prostor. Javna sfera je samodejno izginila in postala 

odvečna takoj, ko sta postala tako oddajnik kot prejemnik zasebna. 

Od zmožnosti biti viden in slišan v javnem prostoru se je stanje informirajočega »državljana« 

pasiviziralo na neskončno zmožnost videti in slišati 7 v zasebnem prostoru. Iluzija, 

da bo od potence javnosti z njenim vstopom v zasebno še kaj ostalo, se je izkazala za docela 

zmotno. TV-zaboj, ki naj bi »povezoval« sprejemnika z javnim prostorom, ga tako rekoč 

»politiziral«, je pod to pretvezo proizvedel totalno izolacijo. Elektronska osamljenost se je 

udomačila s pomočjo zavesti, da obstajajo še številni drugi sotrpini, ki jim je »zaboj« postal 

edina povezava s svetom. Ko gledaš TV, nisi nikoli zares sam, skupaj s teboj si programe 

deli virtualna množica, s katero imaš o skupnih programih ob srečanju na stopnišču vedno 

možnost kakšno reči. 


Lynn Spigel (2001) je potegnila zanimivo povezavo med 

vzponom ameriških suburbanih predmestij v petdesetih letih 

prejšnjega stoletja in uvajanjem televizije v splošno rabo. Sama 

poskuša dokazati, da sta bila ta dva procesa, ki sta pomenila najmanj 

zasuk bivanjske dinamike (lahko jih štejemo kot najizrazitejše 

simptome nove družbenosti, pa tudi družabnosti in nove 

vrste druženja), komplementarna na več ravneh. Nove suburbane 

tvorbe se formirajo stran od kaosa in prenatrpanosti mestnih 

središč, pravzaprav gre za kreiranje radikalno čistega in v red 

spravljenega okolja, ki je bilo že načeloma načrtovano izključno 

za klasične družine, večinoma anglosaksonskega rodu in protestantskega 

izročila. V jedru načrtovanj predmestnih aglomeracij 

je bil ta antiseptični model, ki naj bi ustvarjal izčiščeno novo okolje, kjer se ne bi mogla ustvariti 

za urbana središča značilna predmetna in človeška »umazanost«. Široke homogene populacije 

se umikajo tako rekoč iz javnosti in javnih prostorov mest8 v zasebni raj njihovih domov. V teh 

suburbanih rezervatih družbene sprejemljivosti diskurzivni prostor, kjer naj bi družina ali njeni 

posamezniki vzpostavljali odnose z drugimi člani, ni bil več javni prostor, temveč t. i. soseska, 

vase usmerjena enota (community), ki je na vseh ravneh skrbela za reprodukcijo in ohranitev 

klasične nuklearne družine in njenih vrednot. 

Eden prvih eksperimentatorjev televizijskih programov, Thomas Hutchinson, je leta 1946 

objavil knjigo, s katero je hotel širšemu občinstvu prvič predstaviti televizijski aparat kot izum, ki 

bo začetek novega časa. Z naslovom »Here is Television, Your Window on the World« je lansiral 

začetek iluzije, da lahko kupimo novo okno, ki bo definitivno končalo omejeno vidno polje, ki 

ga ponuja luknja v lastnem zidu, in ponudilo absoluten razgled ali potovanje brez premikanja. 

Od pristanišča, ki je v predmedijski zgodovini opravljalo vlogo okna v svet in omogočalo premagovanje 

na tisoče kilometrov in pustolovščino, je novo okno, kateremu je inherentna inercija in 

pasivnost, stvar totalne revolucije, ki postavi na glavo fizikalno dejstvo gibanja. Nove suburbane 

soseske so bile strukturno najustreznejše za novo okno, katerega obljube so bile mikavne; ponuditi 

»svet«, 9 8 

Mesto je le kraj, ki je v nasprotju s podeželjem 

vozlišče miselnih tokov in idej. 

»Mesto je milje zgodovine, ker obenem 

zgošča družbeno moč, ki omogoča zgodovinske 

podvige, in zavest o preteklosti.« 

(Debord, 1999: 117) 

9 

Tukaj uporabljena beseda »svet« 

namiguje na tisto občutje sveta, ki ga 

ljudje lahko oblikujejo le v medsebojnem 

komuniciranju in delovanju, kar lahko 

poteka le javno. Predvsem tukaj se začne 

iluzija, da je občutje sveta mogoče ohraniti 

in nadaljevati z njegovim 24-urnim 

slikovnim prenosom. 

še obširnejši od tistega, ki so ga zapustili, na dom. Vendar tako kot lahko skozi okno 

le gledamo, tako je televizija dogodke, teme in izkustva, ki so se prej odvijali med ljudmi in na 

javnih površinah, privatizirala in reducirala na očesno fascinacijo. TV-naprave so (prim. Spigel, 

2001: 51–52) le nadgradile arhitekturni trend takratnih suburbanih predmestij, saj se je v njih 

prvič uvajalo slikovno okno (picture window), velike drsne steklene površine-stene, ki so porušile 

strogo ločevanje med zunaj in znotraj na račun boljšega in interaktivnejšega stika s skupnostjo 

(community), vendar so hkrati povečale dvoumnost med javnimi in zasebnimi površinami. 

Ključno razsežnost pri uvajanju televizije, kot opozarja Spigel (prim. Spigel, 2001: 33), je 

lahko zaslediti na koncu 19. stoletja ob vrhuncu industrializacije v ZDA, ko je vzniknil diskurz 

o električni purifikaciji sveta industrijske onesnaženosti in vseh življenju neprijetnih stranskih 

izdelkov in odpadkov. Utopični ideali so razglasili »električno revolucijo« kot rešitev tudi pri 

čiščenju socialnega prostora, kot rešitev za nekatere družbene anomalije: »Tako v intelektualni 

kot v popularni kulturi je postala električna energija retorična figura, s katero so si ljudje predstavljali 

različne načine za očiščenje urbanih prostorov družbenih onesnaževalcev; problemi, 

povezani z imigranti in razrednimi konflikti, bi lahko izginili z magično močjo elektrike.« 

(Spigel, 2001: 34) Z neslutenimi zmožnostmi električnih komunikacij na daljavo bi se formirale 

v svetovnem merilu različne, vendar znotraj sebe homogene skupnosti – ponovno nekakšne 


communities, pa najsi bodo to intelektualne, četrtne, rasne ali 

poslovne, ki jih ne bodo motile interference izkustva zunanjega 

sveta. Tukaj se je že porazgubila iluzija reformatorjev iz sredine 

19. stoletja, kot je bil John Stuart Mill, ki so še verjeli v politični 

potencial komunikacij na daljavo, ki naj bi naravnost restavrirale 

model atenske demokracije in ustvarile virtualno agoro. Že ob 

začetku njihovega vzpona se nove komunikacijske zmožnosti 

načrtujejo kot možnost družbenega inženiringa. Električne 

10 Psevdoznanstveni diskurz o sanitarnosti, 

čistoči in higienskih pogojih ne le 

posameznikovega telesa, temveč tudi 

družbe kot organizma v svojem izhodišču 

predvideva, da obstajajo potencialno 

nevarni elementi ali dejanja, ki so bolezenski 

ali povzročajo bolezni in ki jih je 

treba uničiti. Pri družbeni higieni ne gre 

več za bakterije kot enoceličarje, temveč 

za ljudi/človeštvo samo. 

komunikacije na daljavo bi domestificirale in sanirale nepredvidljivi zunanji svet – z omejevanjem 

potrebe po praktičnem izkustvu bi se opravljanje družbenih interakcij spravilo v kontekst 

varnosti, domačnosti in predvidljivosti. 

Spigel (2001) vidi povezavo med utopijo o purifikaciji z električnimi mediji in poznejšim 

formiranjem suburbanih predmestij v petdesetih v ustvarjanju antiseptičnega družbenega 

okolja, iz katerega sta izključeni sleherna drugačnost in nepredvidljivost. Vlogo električnega 

sanitarnega aparata je v polni meri izpolnila TV (pred tem pa je že radio imel status magičnega 

»etra«, s katerim so se mobilizirale človeške množice). Mnenjske avtoritete so jo pospremile 

kot sredstvo neomejenih popotovanj z vidika lastnega fotelja, kot sredstvo, ki bo združevalo 

intelektualne in razumske elite ter preprečilo družbeno delinkvenco (TV se samopozicionira 

kot »čisto« okolje nasproti grešnemu javnemu prostoru-ulici). Nasploh se tako opevana harmonizacija 

odvija na račun suspenza klasične dejanske udeležbe, medosebnih soočenj in v končni 

posledici medčloveških odnosov na račun »teleodnosov«, kjer se ljudje srečujejo in potapljajo 

v različne, vendar vselej izčiščene socialne kontekste in situacije. 

TV (v Spigel, 2001) je že v svojem začetku bila videna in dizajnirana kot totalni homogenizator, 

ki bi harmoniziral, zdravil in že vnaprej preprečeval vsa nasprotja tega sveta, dosegal mir, 

spravo in sožitje. Utopične ideje o t. i. »harmonizacijskih« potencialih TV iz zgodnjih let moramo 

vzeti dobesedno, saj ne le po naključju sovpadajo z idejo »zdrave« družine kot središčne 

celice družbe, temveč so plod istega mentalnega okvira. Obe entiteti sta znotraj sebe naravnani 

k ustvarjanju okolja, ki se vrti okoli avtoritet (ali so to strokovnjaki ali je to oče – poglavar družine). 

Se pravi, da je to okolje podrejanja, kjer je vedno nekdo, ki govori, in nekdo, ki posluša, 

nekdo, ki ve, in nekdo, ki ne ve, in nekdo, ki ukazuje, ter nekdo, ki uboga. Pomembnejše pa je, 

da gre v obeh primerih za okolje, ki iz sebe izključuje drugost in mnogoterost ter znotraj sebe 

teži k tisti harmoničnosti in enotnosti (družina bi bila brez tega disfunkcionalna, za TV kot 

»agent« javnosti pa bi morala biti disfunkcionalnost – nesoglasje nekaj, kar je všteto v račun), 

ali pa higieničnosti in sanitarnosti (sanje o električni osvoboditvi), kar pa je tako ali drugače 

oblika nasilja. 10 

Morebitni šok, ki ga izzovejo iz TV-informiranja kapljajoča dejstva, se brez posledic za 

»zunanje« okolje absorbira v domačem okolju fotelja in daljinca. Govoriti o zbujanju politične 

ali kake druge zavesti ali o TV kot agentu javnosti je brezpredmetno: »Svetovna zavest, ki jo 

izzovejo mediji, nikoli ne zapusti medijskega okolja.« (Bilwet, 1999: 66) Ne glede na hard core 

medijski svet, ki zbuja vtis, da je naš planet le korak od kataklizme, se zunaj dosega sevanja 

medijskih vsebin ponovno priplazi na površje zavest o vsakdanjih banalnih problemih in obveznostih, 

ki gladko in neproblematično preglasijo prej tako alarmirano in spodbujeno zavest o 

denimo humanitarnih katastrofah. Stvar vsakdanjega tempa je, da lahko mimogrede pozabimo 

vplačati prostovoljno pomoč za žrtve svetovnih nesreč, ker smo se takoj po TV-oglasu razjezili 

ob puščajočem pralnem stroju ali smo morali hitro skočiti po nakupih ali v avtopralnico. 


Ne gre pa le za hipnost medijsko zbujene zavesti, temveč 

naravnost za zmožnost pomnjenja in spomina. V Orwellovi 

utopiji 1984 ravno ažurni izbris vseh »neusklajenih« informacij, 

novic ali obljub oblasti (ali so bile prvotno resnične ali ne, sploh 

ne šteje) radikalno onemogoča vsakršno zmožnost spominjanja 

in premislek o stanju stvari. Videti je, da je ta Baudrillardov 

popolni zločin11 danes v domeni TV-oddajanja, kjer je vračanje 

na ravnokar videne in slišane vsebine za preprostega uporabnika 

nemogoče opravilo. Percepcijska logistika, torej čedalje obsežnejša 

in hitrejša mimobežnost slikovnega gradiva na zaslonu, 

onemogoča premislek in sodbo o čemerkoli. Vse kaže, da se 

minevajoči kronološki in historični čas umika času, ki se instantno 

samoizpostavi in konča s trajnim izginotjem v TV-arhivu. 12 

11 

Baudrillard razlaga, da smo problem 

z realnostjo razrešili podobno, kot so 

razrešili Boga slikarji ikon. Svet in njegova 

realnost sta razrešena s tehnično simulacijo, 

z izobiljem podob, na katerih ni več 

kaj videti. Za Baudrillarda živimo v svetu, 

kjer je dominacijo prevzel znak in katerega 

vrhovna funkcija je v tem, da povzroči 

izginotje realnosti, obenem pa zabriše in 

prekrije samo dejstvo izginjanja. 

12 

»TV arhiv« je odlagališče presnovljenega 

gradiva, ki je organizirano skladno 

z lastno funkcijo, to pa ni ponovno 

preverjanje informacij in dejstev, temveč 

reciklaža uporabljenega gradiva za nadaljnjo 

produkcijo. 

13 

High Vision je tehnologija, pri kateri 

je televizijska slika sestavljena iz 1125 Fredric Jameson (v McQuire, 1998) opozarja, da je pravo 

namesto iz 625 vrstic. Razmerje zaslona učinkovanje novic takojšnje izginjanje prezentnih (pravkar 

tako ni več 3:4, temveč 3:5,33. 

nastalih) zgodovinskih izkušenj oz. možnosti za njihovo nastajanje 

v preteklosti. »Informacijska funkcija medijev naj bi nam 

pomagala pozabljati ter je kot agent in mehanizem za našo zgodovinsko amnezijo.« (Jameson 

v McQuire, 1998: 129) Spominjanje ni igralo in ne more igrati vloge v TV-oddajanju, ki je 

nastavljeno na produkcijo hipnih vsebin. »Namesto da bi se nanašalo na določen pretekli dogodek, 

TV locira svoje gledalce v mitični sedanjosti, v kateri se zgodovina nenehno dogaja pred 

njihovimi očmi (…) glejte, kako zgodovina nastaja.« (McQuire, 1998: 129) 

IV. Ergonomija »tehnodoma« 

Sledeč arhitekturni metaforiki, s katero je bila v začetni fazi uvedena TV, lahko domnevamo, da 

se že na samem začetku ni zadovoljila s statusom »okna v svet«, temveč je takoj izkoristila svoj 

potencial in se razširila tudi na vrata, kjer pa nimamo več opravka s pogledom skozi, temveč z 

bistvenejšim izstopom ali bolje prehodom med zunaj in znotraj, gotovo tudi med medijskim 

in zunajmedijskim: »… potem, ko smo pogledali skozi okno in se orientirali, lahko skozi vrata 

odidemo v svet in tam delujemo«. (Flusser, 2000: 156). Elektronska okna niso sinhronizirana 

z vrati. Še več. »Televizijski zaboji nimajo vrat. Informacije, ki jih posredujejo, ne vodijo k 

dejanjem: so neodgovorne informacije.« (ibid.) 

Ta vrata, ki bi lahko bila vrata naših domovanj, obenem pa tudi vrata naših zavesti, vrata 

v javni prostor, ki se čedalje teže odpirajo – tudi tista zasilna, pomenijo glavno strateško točko 

medijske okupacije človekovega ognjišča in njegovega sveta obenem: »Vrata so postala okno: 

brez skrivnosti, prozorna in nerazumljena. (…) Zanikati vrata pomeni zapustiti svet.« (Bilwet, 

1999: 115) 

Ko se je v petdesetih začela inštalacija TV, ta nikakor ni mogla vstopiti v domove kot radikalni 

tujek ali tehnološki bavbav, kar je pravzaprav takrat tudi bila. Nam, ki smo že desetletja prilagojeni 

na nenehno vstopanje novih tehnologij, ki so čedalje bliže našim intimnim osrčjem, pomenijo 

nove medijske mašinerije le fascinacijo in pomirjajočo gotovost, da bodo nove tehnologije 

z digitalnim in paketom high-vision 13 le izpeljale slikovno dovršitev stvarnosti, ki bo dokončno 

pustila za seboj pojem »originala«. Slika z elektronskega okna bo kakovostnejša kot pogled 


skozi fizično luknjo v zidu. Strah pred malikovanjem, ki so ga 

dobro poznali ikonoklasti, bi moral biti znova tu. Dovršena slika 14 

postaja konkretna realnost, svet pa zgolj videz. Slike bodo prekrile 

to, kar se dogaja zunaj. »Kažejo na svet, toda v tem, ko to počno, 

ga hkrati skrivajo. V tem je dialektika vsakega posredovanja, ki je 

razlog za zelo globoko odtujenost.« (Flusser, 2000: 188) 

Da nove televizijske aparature ne bi izzvale prevelikega šoka v 

mirnem družinskem okolju, so se načrtovalci odločili za oblikovalsko 

potezo kamuflaže. Aparat je prevzel obliko kosa pohištva (šele 

pozneje TV-konzole dobijo kolesca in postanejo mobilne) in kot 

tak je bil vsaj na zunaj le del navadnega pohištvenega inventarja 

in obenem njegov presežek. Kljub oblikovni domačnosti je ta kos 

»pohištva« proizvedel radikalno reorganizacijo dnevnih prostorov, 

ki postanejo izrazito TV-centrični, tako v delavskih stanovanjih, 

kmečkih izbah ali suburbanih družinskih sprejemnicah. Tudi v 

panoramsko boljših legah se arhitektura notranjščine ravna po legi 

TV-sprejemnika. Predmedijski dnevni prostori so bili praviloma 

organizirani v zaključeno celoto raznih variacij (ponavadi je šlo 

za osnovne kose pohištva, kot so jedilna miza in potrebni stoli), 

ki so omogočali snidenje, soočenje in interakcijo, zbrane družine 

kot zaključene celote. 15 To zaokroženo enoto so dopolnjevali še 

drugi atributi, kot je recimo ognjišče, verski kotički kot zasebni 

nadomestki cerkvenih oltarjev in družinske galerije. Nekatere od 

teh je skušala TV posnemati in znane so razne groteskne reinterpretacije, 

ki jih lahko večinoma opazimo na lokalnih TV-postajah, 

ki zaradi omejenih programskih potencialov v večernih in nočnih 

urah predvajajo posnetek ognjišča s prasketanjem ognja (znane so 

tudi verzije z akvarijem in ribami). Zbrana družina lahko gleda 

14 Za Flusserja (2000) je zagata v tem, 

da nobene oblike podob ne more šteti 

za nosilko političnega. Podoba kot taka 

je že antipolitična, ravno zato, ker nekaj 

neposredno kaže in prikazuje, vendar 

zaradi svoje kodificiranosti v istem zamahu 

še več zakriva in prikriva. Na tej ravni 

slike ponavadi prikrivajo, kaj se dogaja. 

»Zavest, ki je v skladu s sliko, označujemo 

kot magijsko, mistično zavest; zavesti, 

ki ustreza linearni pisavi, procesnemu 

pogledu na svet, pa pravimo politična 

zavest. (…) Še več, politična zavest je 

vedno usmerjena proti sliki.« (Flusser, 

2000: 189) 

15 Novi tip družinske (dis)harmonije 

je reprezentiran v tistem klasičnem 

nenehnemu preklapljanju pogleda od 

TV-zaslona do družinskih članov in nazaj. 

Ko je emancipacija dosegla še ženske in 

otroke, se je miroljubnost lahko sprevrgla 

v obsedeni boj za TV-teritorij do točke, 

ko je vsak družinski član izsilil svoj 

TV-sprejemnik in končal morečo skupno 

družinsko gledanje ter zaživel v svoji 

lastni TV-sobi. 

16 Vladimir Zvorkin, izumitelj »ikonoskopa«, 

prve oznake za elektronsko televizijo, 

je svoj izum predstavil kot sredstvo za 

povečanje dosega človekovega pogleda, 

na pa kot sredstvo množične komunikacije 

(prim. v Virilio, 2001: 36). 

TV, ki se pretvarja, da je ognjišče. Raziskav o gledanosti tega pojava ni, morda TV-ognjišče povsem 

sameva, vendar je že sevanje z dnevnega programa zadostno nadomestilo za toplino ognja. 

Virilio (2001) šteje ta pojav za podvojitev pojma ognjišča (sekundarno tudi svetlobe), saj je od zdaj 

naprej treba razlikovati osnovne funkcije obeh, pri čemer tradicionalni tip oddaja toploto (ključni 

dejavnik v organizaciji tradicionalnega bivališča), drugo pa medlo električno svetlobo polmraka in 

teme (neposredno elektronsko sevanje podob ne potrebuje več dnevne svetlobe), v kateri se presenetljivo 

razkriva novo obzorje. 16 Morda je banalnost TV-posnetka ognjišča le nekakšen svojevrsten 

dokaz, s katerim TV opominja na hipnotično moč sevanja lastnega zaslona. Ko zaslon seva, se 

obenem na njem odvija nič drugega kot televizijski pogled na svet in ta hipni svet brez skrivnosti, 

sploščen na površini zaslona, privablja poglede, tako kot je tribalni ogenj pripadnike plemena 

združil v mističnem izkustvu – v kolektivni alternaciji zavesti, ki je v plamenih interpretirala razodevanje 

»višjih« skrivnosti. Močnik (1993) poudarja kondicioniranost s televizijskim pogledom 

na svet kot neko nujo, kateri smo vsi, ne glede na razpoloženje do aparata, podrejeni: »Brž ko je 

televizor v sobi vključen, si ne morete, da ne bi pokukali, da ne bi vsaj sem pa tja pokukali na 

ekran. (…) Če je prižgan radio, lahko malo bolj na glas vpijete in prevpijete radio in ga ne slišite 

več čez nekaj časa, kakor da ga ne bi bilo: če pa je vključen televizor, je pogovor umrl. Vsi začnejo 

kukati in prej ali slej buljijo v ekran, ne glede na to, kaj se tam dogaja.« (Močnik, 1993: 90) 


17 Okna (prim. Jormakka, 2003) niso 

bila montirana toliko z namenom, da bi 

prepuščala svetlobo v domovanje. To bi 

lahko dosegli z ognjiščem, svečami ali 

skozi dimnik. Funkcija se je morda bolj 

približala vizualni razširitvi z zasebne 

površine na dvorišče, kjer je lahko gospodar 

vizualno dominiral tudi nad okolico 

doma. Elektronsko okno je spreobrnilo 

to perspektivo, saj so zdaj montirane podobe 

okolice tiste, ki sijejo skozi okno v 

domovanje. Okno je postalo oko – aktivni 

organ, ki naj bi po antičnih verovanjih 

lahko pošiljal svoje žarke v zunanji svet 

in vplival nanj (prim. zgodbe o zlobnem 

očesu pri Heliodorusu). 

TV pa ne priklene samo pogleda, temveč priklene telo samo. 

Tako kot so priklenjeni ljudje v Platonovi votlini in buljijo v 

sence predmetov, tako »teleljudje« sedijo v svojih postplatoničnih 

votlinah-dnevnih sobah in gledajo TV-podobe misleč, da 

spremljajo svet; »TV je naša domača votlina!« (Kuzmanić, 2006: 

60) Vprašanje pa je, ali bo morebitno odprtje vrat še zmoglo 

imeti emancipatorne učinke? Bosta trenirano oko in redizajniran 

duh še zmožna prepoznanja in razumevanja tolikšne raznolikosti, 

ki se nahaja zunaj »votline«? 

V. Arhitekturni elementi medijske votline 

Za delovanje teledržavljana in za njegovo reprodukcijo ne potrebujemo 

nič več – gledano vulgarno materialistično – kot aparat 

in sedišče. Na delu je skrajni minimalizem, ki obdajajoče okolje lahko odmisli in zanemari 

vse do stanja plesni in lukenj v strehi. Pri sedišču so mogoče razne variacije, sodobno gledanje 

TV namreč ne pozna omejitev, kar se tiče psihofizičnega stanja in pozicije (tip in termin 

TV-programa še vedno proizvaja pozicijo gledanja – to pa ne pomeni, da nas poročila v glavnem 

terminu, šokantnosti navkljub, ne morejo spraviti v notranjo izkušnjo polspanca): lahko smo 

zleknjeni ali na tleh ali na ležalniku, lahko pri frizerju ali v domači postelji, klasično zadeti ali 

zadeti od treznosti. Oba elementa, na eni strani elektronsko okno – vir postmoderne presnove 

sveta v podobah, na drugi psihofizično pozicioniranje gledalca, konstituirata gledalčev habitat, 

pri čemer, to moramo že zdaj poudariti, ni vedno jasno, kdo koga gleda, saj imamo opravka z 

nadvse zagatnim obratom optike. 17 

Virilio (2001a) v svojem prispevku Neverjetna arhitektura poudarja, da način arhitekturne 

zgrajenosti prostora, najsi bo to bivalna enota ali širše urbanistično planiranje, omogoča vzpostavljanje 

ali prekinitev komunikacije. Kako je torej bilo s historičnim oknom, s tisto odprtino, 

skozi katero, po Močnikovih besedah (prim. Močnik, 1993: 154), pelje prehod med arhitekturo 

in urbanizmom in obenem element, ki je v svojem neslutenem razvoju postavil v negotovost 

prehajanje med zunaj in znotraj. Povezanost okna in vrat se pokaže v dejstvu, da prvotna bivališča 

osvetljene odprtine niso poznala, imela so le vhod in odprtino, ki je bila dimnik. Praokno 

naj bi bila obenem vrata, ki pomenijo temeljno realnost bivališča. Združljivost funkcij ni bila 

problematična, saj je bil dom takrat razumljen zgolj kot zatočišče pred necivilizirano naravo 

in kraj, kjer so se odvijale temeljne življenjske funkcije. Vrata-okno so poleg pretoka prebivalcev 

za ta namen prepustila tudi dovolj svetlobe. Za vsako najmanjše dejanje je bilo treba 

prestopiti prag, nihče ni pozneje tako pogosto prestopal tudi okna. »Okno v pravem pomenu 

besede, drugo okno, se – še preden postane značilni element kmečkih hiš, še zlasti pa palač in 

meščanskih domov – pojavi veliko prej: v prostorih, namenjenih čaščenju, in v samostanih.« 

(Močnik, 1993: 155) Prav v sakralnih prostorih se pojavi prav posebno okno, ki pa seveda ni 

namenjeno gledanju skozi, temveč prepuščanju svetlobe, pravzaprav nebeške luči v prostor. 

Govorimo o barvitih in oblikovno pestrih gotskih vitražih, ki so vernikom projicirali abstraktno 

nebeško glorijo v drugače kamnit, temačen in hladen prostor: »… gotska okna, ki so zanimiva 

zato, ker so gotski ljudje na vitražnih oknih cerkva prvi gledali televizijo …, se pravi so zaslon 

projekcije nebes na zemljo in televizija je bilo obenem teleovizija in teovizija« (ibid.). Pozneje, 


z razvojem mest, postanejo recimo baročna okna element na 

fasadi, od zunaj, glede na pročelje, dekorativna, od znotraj funkcionalna. 

Vendar začne okno delovati na mestni način šele skozi 

svojo ekspanzijo, ko postane množični element uporabne arhitekture. 

Industrijski postopek in strojna obdelava okenskih okvirov, 

tako kot njihovo nameščanje na fasade povzroči, kot temu 

reče Močnik (1993), da okna oglušijo. V trenutku, ko postanejo 

le serijski element na fasadi, »… ko se skoznje ne da več gledati 

v svet, v tisti kultivirani svet klasicistične psevdonature, ukročene 

narave, ko skoznje noter ni videti več milih lic, ki jih je gledal še 

Casanova, ko okno torej ogluši« (ibid.: 157). Historično okno pa 

pozna tudi svoj konec, ko v nekem splošnem vodilu postmoderne 

arhitekture postane eno z zrcalom-fasado. 18 

Vendar bistveno je, da uvedba tretjega okna, ki jo poznamo 

dobrih petdeset let, izniči razgled, ki ga je omogočal osebni 

pogled skozi okno na trg ali kakšno drugo mesto ali podeželsko 

pokrajino. Pri TV-oknu gre za »… v svojo notranjost usmerjeno 

odprtino, ki ne daje več pogleda na okoliški prostor, temveč bolj 

oddaljeni pogled: pogled, ki sega onstran vidnega horizonta.« 

(Virilio, 2001a: 67) Zbiralec elektronskih podob daje le posredno 

osvetlitev prostora, ki je neodvisna od naravnega ciklusa dneva 

in noči. Prav nasprotno, novo okno, poleg vidnega obzorja, 

sesuje tudi časovni ciklus in ponudi svojo 24-urno navzočnost in 

vsepričujočnost – kontinuiteta, ki zanika svoj začetek in konec, 

se lahko prekine zgolj ob izpadu električnega toka. Ravno pri 

elektronskem oknu lahko tej »odprtini« prvič pripišemo polni 

pomen njegovega etimološkega izročila, ki ga povezuje s penetracijo 

(tudi posilstvom), 19 dejanjem, ki uveljavlja lastno avtoriteto 

18 Stavba sama postane refleksivni 

megazaslon (videoekran), kjer obstaja 

potencialna možnost, da se z učinkom 

live zapisuje in tako rekoč permanentno, 

24-ur na dan, predvaja urbana dinamika. 

Fasada stavbe ni več medij njene 

notranje namenskosti ali razkošja, ampak 

je medij na način no comment prenosa 

svoje neposredne okolice. 

19 Jormakka (2003) se v »Domestifikacija 

človeške vrste« poigrava z latinskim 

izvorom besede okno. »… fenestra je 

sorodna latinski besedi penes (znotraj) 

in njenim derivatom penetrare (iti noter) 

in naprej seveda penis ...«. Jormakka 

razlaga, da je bila ena zgodnejših funkcij 

bivališča zamejitev gibanja in varovanje 

ženske nedotakljivosti pred tujimi vsiljivci. 

Pogoj za nedotakljivost ženske je bila nedotakljivost 

samega bivališča, v katero ni 

smel skozi nobeno odprtino nihče vdreti, 

saj bi to že pomenilo nekakšno predposilstvo 

in oskrunitev skrivnosti, ki jo varuje 

hiša, in v naslednjem koraku tam notri 

skrivana ženska. 

20 Šele potem, ko se je restavriral v svoji 

antiseptični elektronski obliki, ko je postal 

bi(multi)seksualen, je TV-Romeo izgubil 

svojo subverzivnost, osvojil predvsem 

gospodarja in postal osvajalec (in penetrator) 

src, možganov in drugih organov 

celotne družine. 

in kontrolo z nasilnim vstopom. Kdor je dobrodošel in ima dobre namene, vselej vstopa skozi 

vrata. Skozi vrata vstopajo povabljeni, skozi okno se poskušajo priplaziti vsiljivci … Vendar je 

bilo klasično okno tudi točka upora, mesto, kjer je bilo mogoče subverzivno obiti gospodarjevo 

oblast nad bivališčem. Tragični Romeo je požel vse naše simpatije, ko je prek okna (balkona) 

osvajal svojo Julijo. Prepovedane ljubezni se rade uresničujejo skozi okna. Elektronsko okno 20 

nadaljuje izročilo osvajanja in dvorjenja, vendar brez »romantičnega« čara. TV-osvajanje ne 

naskakuje avtoritete gospodarja oikosa in ne osvobaja zatiranih, temveč je TV s reproduciranjem 

patriarhalne avtoritete ustanovila svojo lastno vzporedno avtoriteto, ki tako ali drugače 

pristane v konfliktu s klasičnim paternalizmom. 

Če je stari gledalec lahko menjaval svojo pozicijo in oprezal skozi okna, usmerjena v različne 

smeri neba in na različnih etažnih nivojih, se vsaj na prvi pogled zdi, da je TV-gledalcu 

omogočena ista operacija z menjavanjem TV-programov. Vendar je stari gledalec bolj suveren, 

saj lahko stopi v neposredno interakcijo z oprezajočim okoljem. Lahko recimo vtakne glavo 

skozi okno, ali pa tudi ne, in kriči provokativne parole, lahko tudi skoči skozi okno ali koga 

k temu prisili, v vsakem primeru bo njegova zaznavna prekoračitev okenskega okvirja izzvala 

reakcijo okolja. TV-gledalec je po drugi strani apriori kastriran, saj je soočen z neprekoračljivo 

površino ekrana in ne glede na to, da sta njegov vidni horizont in čas sprejemanja kvantitativ- 


no neskončna, njegovo sliko vedno montira, kadrira, usmerja 

in izbira nekdo drug. Njegov pogled je vedno diktiran s strani 

pogleda nekoga drugega. »… od trenutka, ko vključijo svoje 

TV-sprejemnike, se prav telegledalci – naj so ti zaporniki ali ne 

– nahajajo v polju televizije. V polju percepcije, nad katerim pa 

očitno nimajo nikakršne moči, razen morda edine možnosti, da 

prekinejo predvajanje.« (Virilio, 2001: 40) 

Da bi polje televizije označili kot območje nadzora ni potrebno, 

da aparat priženemo do skrajnosti, kjer bi opravljal funkcijo 

Orwellovega teleekrana kot zalezovalskega receptorja, čeprav 

je tudi ta forma v raznih CCTV in resničnostnih šovih še kako 

živa. Dovolj je, da TV-polje sprejemniku odmerja21 točno nekaj, 

v nekem mentalnem okviru in ima tako nadzor nad njegovim 

vidnim poljem. »Kdor gleda, oslepi,« bi rekel Virilio po svojem 

L’écran du désert. 

Če se vrnemo na pozicijo gledalca in pogledamo moment 

voajerja kot nekoga, ki svojo aktivnost izvaja v čisti inerciji, v 

zgolj gibanju lastnih očesnih zrkel, je potemtakem simptomatični 

voajer nekdo, ki je paralitik ali tetraplegik, nekdo, ki 

je obsojen na svoj (premični) stol. Vendar ima voajer, čeprav 

paraliziran, tako kot še ne povsem ozdravljeni James Stewart v 

Hitchcockovem Rear Window, le zmožnost prestopanja fizičnega 

okenskega okvirja in soočenje z opazovanim objektom. 22 V 

primeru TV-gledalca, če ta razvije voajersko patologijo, pa prehod 

skozi elektronsko okno ni mogoč, kar tudi onemogoča takojšnje 

suspendirane voajerske pozicije (vsakršno vstajanje s stola, 

da bi izkustveno preverili videno, je utelešena nezmožnost) 23 in 

umešča TV-gledalce med fizično povsem zdrave paralitike. 

Ravno stol je namreč kos pohištva, ki je postajal čedalje bolj 

avtonomen (Virilio, 2001) in ga lahko štejemo kot referenčni 

model porajajoče mobilnosti: »Vozilo se je pravzaprav pojavilo 

kot naslednik stola, na katerem si spočijemo spodnje dele telesa.« 

(Virilio, 2001: 34) Če je neposreden podaljšek premikajočega 

se stola kočija, rikša ali kar invalidski voziček, lahko motorno 

vozilo, izdelek povojne avtomobilske industrije, enačimo z udobjem mobilnega salonskega 

naslanjača. Mobilne tehnologije, ki bi jih po učinkovanju kot povzročitelje gibanja lahko šteli 

med tehnologije kinetične energije, so povzročile drastično krčenje prostorskih razdalj, kar je 

popolnoma spremenilo geografijo pokrajine. 24 TV in pozneje računalnika ne moremo šteti le 

kot agenta informacijske revolucije. Pojem »informacijska avtocesta« navsezadnje neposredno 

namiguje, da ju je treba misliti v kategorijah prometnega sredstva, ki pa se mora vselej podrejati 

»prometnim« znakom in omejitvam »gibanja«. 25 

21 

Beseda »odmerjati« je tukaj namenoma, 

saj se načrtovanje TV-programiranja 

odvija na način doziranja v medicinskem 

ali farmacevtskem smislu, skratka 

družbeno-sanitarnem, ne gre pa le za 

odmerek t.i. zdravila ali mamila, temveč 

za »uravnoteženo« mešanje snovi-vsebin, 

ki zagotovi želeno učinkovanje. 

22 

Dejanski poskus soočenja se pri 

Hitchcockovem Rear Window konča z 

nepričakovanim vdorom opazovanega 

objekta v temno kamro opazovalca in 

posledično nesrečni padec glavnega lika 

ravno skozi njegovo opazovalno okno, ki 

ga nemudoma pahne iz zdravega stanja 

nazaj v pozicijo voajerja-paralitika. 

23 

Načrtovalci so morali TV rešiti zagatne 

enosmernosti in ustvariti bolj interaktiven 

medij. Televizijska prodaja je eden 

tovrstnih poskusov, kjer obstaja možnost 

neposrednega soočenja prek TV-nakupa, 

na TV vidite novi globinski sesalnik, ki 

vas prevzame, zavrtite številko in tega še 

isti dan lahko preizkusite pri sebi doma. 

Pedagoško sporočilo take TV-interakcije 

bi bilo, da »vključiti televizor pomeni 

zapustiti stanovanje« (v Bilwet, 213). 

24 

Ne vprašamo se več, kako daleč je, 

temveč koliko časa traja vožnja do tja. 

25 

Promet je urejeno in usmerjeno 

gibanje. Površine in prostore, kjer poteka, 

determinirajo njegove omejitve gibanja 

oziroma optimizacije tekočega pretoka, 

kar pa se v celoti izključuje s pojmom 

javnega prostora. Prometni znak kot 

emblem »prometnega« gibanja pa se v 

različnih oblikah tihotapi tudi na druge 

površine in moralno »ureja« kadilce, 

sprehajalce, ponočnjake … 

Informacijska tehnologija se je povzpela na še radikalnejši različici gesla »travelling without 

moving«, saj s stališča potujočega nimamo več opravka z energijo, ki povzroča premikanje, kot 

bi se izrazil Virilio, ampak z energijo, ki jo sam imenuje kinematična. Energija torej, ki jo je 

v polni meru izkoristila TV in ki je posledica »učinka gibanja ter njegove bolj ali manj velike 


hitrosti na percepcijo očesa ter na optično in opto-elektronsko 

percepcijo« (ibid.: 33). Od virtualnega popotovanja vas ne bodo 

skeleli sklepi, temveč vnete oči. 

Posledično lahko postavimo ne le vprašanje sleherne prostorske 

prostranosti, temveč tudi doslej znane zakonitosti arhitekturnega 

načrtovanja okolja, predvsem pa bivališč in bivanjske 

opreme. Tako ortodoksni hekerji skoraj ne potrebujejo postelje, 

kvečjemu kakšno žimnico in seveda ergonomski stol, v katerem se 

da odlično zadremati. Ob intenzivnem izkoriščanju kinematične 

energije se je pestrost človekovega bivališča in njegovih mobilnih satelitov-enot minimalizirala 

na ergonomijo stola in njegovega okoliša hightech. Človek je bog s protezami! »Preopremljeni« 

zdrav človek se v svoji inertni poziciji paradoksno izenači z invalidom. Zvesta priklopljenost na 

medije lahko skrči bivalni prostor do njegovih skrajnih zmožnosti, do arhetipa camere obscure, 

najsi bo to bivalna kapsula v hotelu Kotobuki v Osaki, 26 v katerih ni mogoče stati vzravnano, 

čeprav so, ironično, opremljene s televizorjem in telefonom, ali sedež in zaslon v porno videokabinah. 

»Od tod tudi vzpostavitev obsedenega stanja bivališča, ta za truplo značilna negibnost 

interaktivnega bivališča. Kabine, ki izpodrine pohištvo bivalne enote, kjer bo glavni kos pohištva 

stol. Ergonomsko oblikovani stol invalida. Ali morda – kdo ve, kanape? – postelja. … Divan, na 

katerem bomo predmet sanj, ne da bi sanjali. Ležišče, na katerem bomo predmet gibanja, na 

da bi se gibali.« (Virilio, 2001: 33, 34) 

Vseobsegajoča inercija gibanja znotraj prostora, v katerega so potisnjeni teleakterji, na račun 

bivanja v mediju, je po Viriliu (2001) t. i. »zadnje vozilo« (bivalni prostor, reduciran na stol, na 

katerem smo predmet premikanja), s katerim potujemo in se obenem nikamor ne premaknemo. 

Odprtje tretjega okna, na račun izkoriščanja kinematične energije, je temeljito zamajala 

še včeraj jasno prehajanje med zunaj in znotraj in med vhodom in izhodom. Ob tem se poruši 

dosedanji koncept človekovega bivališča, ki je z zanikanjem vrat oziroma prestopanjem praga 

postala kapsula zadnje revolucije v transportu, namreč »transporta na mestu«. Elektronsko 

okno odpravi temeljno načelo arhitekture kot pogojevalca gibanja, namreč dosedanjo nujnost 

fizičnega dostopa oz. dejanske prisotnosti potisne v ozadje kot sekundarni drugi plan realne 

izkušnje. »Zadnje vozilo« bo poneslo teleakterja v okolje brez časovnih odmikov in razdalj, celo 

brez zunanjosti, tako bo vsak od priklopljenih lahko s hipnim prenosom izvajal miniaturizacijo 

svojega okolja pa lastni izbiri. Kolektivno početje in obenem personalna (custom-made) kontrola 

okolja in lastnega življenja (identitete) kot ultimativna potrošniška izbira. 

VI. Kaj še ostane zunaj? 

26 Primer v Virilio, »Zadnje vozilo«, 39. 

27 Kiberfilozofi psihoanalitične orientacije 

mestoma namigujejo na sorodnost, da 

razkroj fizičnega prostora in predvsem 

prisotnosti teles v kiberokolju nosijo 

nekatere podobne poteze kot najstniške 

fantazije pubertetnikov in njihovo 

nelagodje z lastnim telesom. Second Life 

idealno izpolnjuje infantilne sanjarije o 

zamenjavi identitete. 

Po vzpostavitvi zasebnega kot varne kapsule, mesta posameznikove samorealizacije in poznejši 

tehnološki nadgradnji v minimalizirano okolje »zadnjega vozila« lahko družbeni ergonomisti 

in upravljavci lansirajo geslo: »Spremeni svet, ostani doma.« (Bilwet, 1999: 216) Nekatere skupine 

aktivistov so še pravočasno spoznale, da je internet le socialna mreža in logistični prostor, 

in s tem ubranile vrata. Ker tudi relativno svobodna mreža ne more premostiti zasebne pozicije 

priklopljenih uporabnikov, kibernetični prostor ne more postati polje akcije, temveč le organizacije 

ali inertne fiksacije v recimo Second Life. 27 Prevrat informacijske revolucije je ravno ta, 

da kdor zdaj vstopa v javni prostor, zamuja informacije. Če želimo biti informirani, moramo 


ostati doma. Nenehni priklop umirja občutek izrednega stanja 

in ustvarja podobo normalnega poteka stvari. Teleprezenca ima 

učinek varljivega pomirjevala, ki osvobaja politično in ekološko 

zavest občutkov krivde, da nismo ničesar storili. Prisesani na svoj 

kavč si mislimo: »Jaz s tem nimam nič«. 

Elektronska paradigma in množično izkustvo medijev (v 

Eisenman 2001) so temeljito predrugačili naš način gledanja, 

kot tudi osnovno kategorijo percepcije gledanja v arhitekturi, 

povezane z »monokularnim perspektivnim pogledom, ki omogoča, 

da se vse projekcije prostora zarišejo na eni sami planimetrični 

ravnini.« (Eisenman, 2001: 54) Še posebno (post)moderna 

arhitektura se prilagaja novemu pogledu, ki nima časa za interpretacijo. 

Preseči ali bolje zamajati poskuša lastno realnost betona 

in opeke, stopiti se mora s čedalje bolj dinamičnim gibanjem, 

ki jo obdaja in preči. Postmoderno mesto je ukrojeno po novi 

dinamiki gibanja, ki ga obenem tudi omogoča, kjer gibajoči se 

subjekti in objekti nimajo več svojih fiksnih stojišč. Vožnja skozi 

urbano krajino, predvsem vožnja in ne hoja, saj je mobilnost 

edini kompetentni način spoprijemanja z zahtevami urbanega tipa bivanja in obenem pomeni 

evolucijsko višjo in varnejšo stopničko kot pešec, 28 obremenjuje čute, z nešteto vtisov ustvarja 

skorajda halucinatorno izkušnjo. Na podlagi Baudelairovih vtisov flanneurja Močnik (1993) 

poudarja ravno neartikuliranost vtisov, ki so »delni, bežni in mehanični«. In skoraj izključno 

vizualni, slušni vtisi pa so postali visokojakostna zvočna kulisa, sestavljena iz šumov in ropota, 

obe komponenti pa siromašita prostor za zaokroženo in celostno komunikacijo, ki je bila značilna 

za gemeinschaft. Močnik (1993) navaja nadvse zanimivo korelacijo na perceptivni ravni, 

in sicer med sodobno urbano krajino in videospotom. Videospot kot medijski izdelek, kot 

umetniški poskus raztegnitve TV-estetike s šokantno montažo, hitrimi sekvencami in množico 

vizualnih efektov ponazarja vsakdanji izkustveni in obenem perceptivni okvir subjekta v urbanem 

okolju, pri čemer naj bi zgodnje izkustvo videa že bila prilagoditev na dinamiko urbanega 

okolja z udomačitvijo percepcijskih težav. »Video je urban: ni mogoče dognati, ali so morala 

najprej mesta podivjati v megalopolis, da je video razvil svoje tehnološke zmožnosti, mi pa 

smo se ga naučili gledati; ali smo se šele skozi video adaptirali na okolje.« (Močnik, 1993: 137) 

Urbane krajine, ki v svojih pospešitvah zahtevajo čedalje večje napore očesa, so našle svojo sorodno 

obliko v videoprodukciji (eden najpogostejših motivov videoarta sta ravno urbana krajina 

in njena dinamika). Ob nenehnem hranjenju z videopodobami se poznejše izkustvo gibanja 

po betonu in asfaltu kaj kmalu spremeni v fikcijsko doživetje29 28 

Pešec je v nekaterih urbanih predelih 

kategorija blizu izumrtja. Napor urbanistov 

in mestnih uradov, da bi odtegnili 

kakšen košček, predvsem mestnih 

središč, avtomobilskemu prometu, priča, 

da smo blizu ustvarjanja rezervatov, kjer 

naj bi bil pešec razbremenjen nenehne 

nevarnosti mobilnega okolja. Po drugi 

strani ostajajo mestni parki, ti poligoni 

umetne, ukročene narave, še edini rezervati, 

kjer je hitrost hoje ali reducirana na 

ritem sprehoda ali pospešena do hitrosti 

rekreacijskega teka. 

29 

Od vseh prenosnih avdioaparatur 

za izključno zasebno uporabo je stari 

Sonyjev kasetar s svojim imenom najbolje 

nakazal, za kaj gre. »Walkman« je avdionaprava 

za mobilne osebke, ki so si svoje 

gibanje nadgradili z individualno in zasebno 

zvočno kuliso in tako prvi ustvarjali 

(režirali) lasten, instantvideospot na ulici. 

(od tod izvira tisti obči občutek 

udeležencev mestnega kaosa, da se nenehno nahajajo v videospotu). 

Pri ulici, ki je čedalje bolj le cesta, gre seveda večinoma za promet, to je nevralgična 

točka mobilne družbe, ki izzove številne reakcije, če je prekinjena. Banalnost avtomatiziranih 

TV-sond mestne pokrajine, kjer kamere, nameščene na strehah nebotičnikov ali na kakšnih 

drugih mobilnih platformah, sondirajo svoj perimeter z avtorepete posnetki ter večerno pop 

glasbo, dokazujejo, da je za nami še en gladek iztek še enega povsem navadnega dne s povsem 

zmernim prometom, brez nereda in nepričakovanih množic. Po šokantnih terminih svetovnih 

nesreč je večerni off-termin TV-programa namenjen zasebnim ponočnjakom, kot garancija, da 

v naši soseski in bližnji okolici ni nikakršnih izrednih razmer. Vsako nepredvidljivost dojamemo 


kot anomalijo, za obliko nereda, ki moti ustaljeni potek stvari. Prostor ulice, ki bi moral izvorno 

pripadati javnemu prostoru, je postal zaseden z neštetimi mobilnimi kapsulami, zasebne notranjosti, 

ki ne poznajo postanka, temveč so v stalnem obtoku. Na tej točki se odvija eden glavnih 

simptomov privatizacije javnega prostora, saj je slednji kot nekaj, kar je kot rezultat človekovega 

delovanja apriori nepredvidljiv in nepodvrgljiv, postal stvar urejanja, nadzora in upravljanja, 

povzet v prepovedih in zapovedih množice prometnih znakov in zakonov o kršenju javnega 

reda in miru. Avtomobilizem kot tista prevladujoča realnost današnjih postmodernih cest je le 

podaljšek TV-izkustva z drugimi, bolj samoupravljalskimi sredstvi. Razlika ni le ta, da podobe z 

vožnjo montiramo sami, temveč da smo hočeš nočeš prisiljeni gledati, saj programa ne moremo 

izklopiti ali preprosto zapreti oči. Na strateških linijah zgoščenega prometa je cesta kratkomalo 

mutirala v totalitarno TV, kjer še zadnjega izhoda v tipki »off« ni več. »Od sveta in narave ter 

nekdanjih poti, kar načeloma vse spada v območje čedalje bolj minljivih človeških eksistenc, je 

ostalo bore malo. Ostale so kvečjemu še kulise. Narava in celo mesta so tukaj le še kulise pocestniškega 

televiziranja kot vrhunske oblike podružbljanja/idiotizacije.« (Kuzmanić, 2006: 61) 

Če brez zadržkov poskušamo odgovoriti na vprašanje, »kaj ostane zunaj?«, lahko tvegamo in 

rečemo: zunaj je čedalje večja puščava! Pa ne zato, ker bi usihali vizualni ali avdioimpulzi, ali 

zato, ker bi prenehal obsedeni promet, prej nasprotno, dinamika urbane krajine dosega stopnjo, 

ko čedalje več gledamo in vedno manj vidimo, in kar je poglavitnejše, vse postaja vnaprej določljivo 

in predvidljivo, tako kot v puščavi pride za zrnom peska naslednje zrno in za naslednjo 

peščeno sipino še ena enaka in tako v skorajšnjo enolično neskončnost. 

Literatura 

ARENDT, H. (1996): Vita Activa. Ljubljana, Krt. 

BILWET (1999): Medijski arhiv. Ljubljana, Študentska založba. 

DEBORD, G. (1999): Družba spektakla. Ljubljana, Študentska založba. 

DOLAR, M. (2004): Panakustikon. Problemi, 5–6, str. 103–127. 

EISENMAN, P. (2001): Razvoj gledanja – arhitektura v dobi elektronskih medijev. V: Vrzeli filma in arhitekture. 

Ljubljana, Slovenska kinoteka – Imago. 

FLUSSER, W. (2000): Digitalni videz. Ljubljana, Študentska založba. 

JORMAKKA, K. (2003): Lost in Space – »The domestification of the human species«. Skripta predavanj, 

Technische Universität Wien. 

KUZMANIĆ, T. (2006): Razkosanje žensk ali l’homme n’existe pas: komunikacijske, etične in politične dimenzije 

tabloidiotizacije – »zadeva Rebeka«. Ljubljana, Medijska preža, št. 25/26, str. 58–62. 

MCLUHAN, M. (2002): Understanding media. London, Routledge Classics. 

MCQUIRE, S. (1998): Visions of Modernity. London, SAGE Publications. 

MOČNIK, R. (1993): Extravagantia. Ljubljana, Studia Humanitatis-Minora. 

ORWELL, G. (1983): 1984. Ljubljana, Mladinska knjiga. 

SPIGEL, L. (2001): Welcome to the Dreamhouse. London, Duke University press. 

VIRILIO, P. (2001): Zadnje vozilo. V: Vrzeli filma in arhitekture. Ljubljana, Slovenska kinoteka – Imago. 

VIRILO, P. (2001a): Neverjetna arhitektura. V: Vrzeli filma in arhitekture. Ljubljana, Slovenska kinoteka – Imago. 


1. Uvod. 

Mirt Komel 

Funkcija 

fantazme 

Psihoanaliza in 

kognitivne znanosti 

«»’ 

Namen pričujočega spisa je po eni strani poskus prikaza funkcije fantazme v psihoanalizi na 

primeru t. i. »histerične nosečnosti« in »fantomskih udov«, po drugi strani pa primerjava psihoanalitske 

interpretacije s kognitivističnimi študijami na isto temo. Naša osrednja teza je, da je 

funkcija fantazme nujna za »normalno« delovanje človeškega subjekta. Še več, je nepogrešljiva 

v njeni vlogi konstruiranja realnosti, tako zelo nepogrešljiva, da če bi morebiti umanjkala, ne bi 

niti od same realnosti ostalo nič več. 

Začeli bomo s pojavom »histeričnega balončka« ali »fantomske nosečnosti« v obliki, v kateri 

je nanj Freud naletel skupaj z Breuerjem v t. i. Študijah o histeriji na primeru Berte Popenhaim, 

bolj znane pod psevdonimom, ki ji je bil dodeljen, Anne O. Temu primeru bomo sopostavili 

pojav »fantomskih udov« v pravem pomenu besede, s katerimi je bil Freud soočen v določenih 

primerih vojnih veteranov, ki so po prvi svetovni vojni začeli hoditi k njemu na psihoanalizo 

zavoljo vojnih travm, bolj znanih pod imenom »vojne nevroze«. Šele v tretjem koraku bomo 

poskusili psihoanalitsko teorijo fantazme na primeru »fantomskih udov« primerjati s sodobnimi 

kognitivističnimi študijami, predvsem z delom V. S. Ramachandrana, Phantoms in the Brain, 

kjer se je avtor po našem mnenju še najbolj približal psihoanalitski razlagi teh »fantomatskih« 

pojavov. 

V tem pogledu se bo treba osredotočiti na temeljno Lacanovo razdelitev subjektove realnosti 

na tri registre: simbolno, imaginarno, realno. Če predpostavljamo, da kognitivistične znanosti 

»priznavajo« vlogo registrov imaginarnega (reprezentacije) in realnega (nevrološki procesi) pri 

soustvarjanju tega, kar se imenuje »realnost«, potem zagotovo zanikajo razsežnost simbolnega 

(govorica) in to razsežnost omejujejo na imaginarno raven, v smislu, da je jezik »zgolj« ena 

izmed reprezentacij. Poskusili bomo pokazati, kako je ravno vloga simbolnega registra (govorice) 

ključna pri razumevanju konstrukcije subjektove »realnosti« na primerih »fantomskih 

udov« in »fantomske nosečnosti«. V istem smislu je po našem mnenju funkcija fantazme 

bistvena za razumevanje vloge imaginarnega registra pri konstrukciji subjektove »realnosti« 


nasploh. Oboje je povezano s specifičnim načinom, kako je Lacan razumel triado simbolnega, 

imaginarnega in realnega: namreč, nobenega od treh registrov ni mogoče preprosto ločiti, ne 

da bi »poškodovali« ostala dva in v končni instanci tudi same »realnosti«. 

Ker bo večji del tega spisa namenjen psihoanalitski teoriji, se glede drugega dela ne nadejamo 

celovitega prikaza razmerja med psihoanalizo in kognitivističnimi znanostmi; podali 

bomo zgolj približen očrt najbolj bistvenih točk, kjer se po našem mnenju obe vedi prekrivata 

oziroma razhajata. 

2. Primer Anne O. 

Za kaj je torej v času Študij o histeriji, v pionirskih časih rojstva psihoanalize, pravzaprav šlo? 

Kaj je bilo specifično odkritje prakse psihoanalize ob njenih porodnih krčih? Avtorja (Breuer 

& Freud, 2002: 40) v uvodni besedi pravita: »Ugotovili smo namreč, sprva na naše veliko presenečenje, 

da so posamični histerični simptomi, če nam je uspelo popolnoma jasno prebuditi 

spomin na sprožilni dogodek, s tem oživiti tudi spremljajoči afekt, in če je pacient potem 

dogodek opisal do največje mogoče podrobnosti in afekt izrazil z besedami, nemudoma in 

za vselej izginili.« Velja pripomniti, da je Breuer še konec leta 1880 zdravil Anno O., katere 

simptomi so bili kašelj, nemost, glavobol, slabovidnost; skratka, diagnoza je bila jasna: histerija, 

ki se zdravi s hipnozo, kar sicer v tistem času ni bilo več »ambulantno šarlatanstvo«, a 

kljub temu tudi ne ravno pogosto uporabljena terapija. Tehnika hipnoze, s pomočjo katere je 

Breuer »pomagal« Anni O. govoriti o svojih simptomih, je imela le začasne uspešne rezultate, 

šele pozneje sta s Freudom ugotovila, da je mogoče natanko isti postopek uporabiti tudi brez 

hipnoze in da je ob »zavestni prisotnosti« dotične osebe tehnika še toliko učinkovitejša. Da bi 

»markirala« svoje odkritje, sta od same Anne O. prevzela izraz, ki se prakse psihoanalize do 

določene mere drži še danes: »Za ta postopek je izumila zelo dobro in resno ime – talking cure 

(zdravljenje z govorjenjem) in humoristično oznako chimney-sweeping (čiščenje dimnika)«. 

(Breuer & Freud, 2002: 65) 

Zdravljenje z govorjenjem, »talking-cure« psihoanalize, je kmalu pokazala svojo učinkovitost, 

ki jo je pozneje Lacan povzel s temeljno predpostavko psihoanalitske prakse, namreč s 

tem, da govorica učinkuje na telo. Zdi se, da v poglavju, namenjenem »histerični nosečnosti«, 

Ramachandran govori nekaj podobnega, ko pravi, da primer »fantomske nosečnosti« kaže na 

neko bistveno interakcijo med miselnimi in telesnimi procesi, kjer ni mogoče miselnih procesov 

zgolj reducirati na učinek telesnih, saj so ravno v tem primeru miselni procesi tisti, ki 

»povzročijo« histerično nosečnost (prim. Ramachandran, 1999: 214– 218). 

K temu se še vrnemo, toda najprej poglejmo, kako se konča zgodba o Anni O. V času, ko 

jo je še zdravil Breuer, ga je ta mlada ženska popolnoma fascinirala, saj jo je opisal kot »izrazito 

inteligentno, s presenetljivo ostroumnim občutkom za kombiniranje stvari in prodorno 

intuicijo« (Breuer & Freud, 2002: 55). Ko je Breuer sklenil prekiniti terapijo, ker se je bojda 

njeno stanje izboljševalo, je imel, glej, glej, ravno težave z ženo, ki mu je očitala: »Preveč 

se ukvarjaš z njo!« Očitek, ki mu ga je izrekel tudi Freud. Še isti dan, ko je Breuer Anni O. 

naznanil, da prekinja terapijo, je bil ponoči poklican nazaj ter jo našel v postelji z močnimi 

trebušnimi krči. Breuer je uvidel, da je Anna O. razvila fantomsko nosečnost, katere otrok 

naj bi bil nič manj kot njegov, kakor mu je v bolečih trebušnih krčih oznanila tudi sama: 

»Prihaja! Dr. Breuerjev otrok prihaja!« Breuer je po tem »škandalu« pobegnil in prepustil 

primer Freudu. 

Mirt Komel | Funkcija fantazme 97

3. O transferju. 

Konec leta 1882 je Breuer poročal Freudu o minulih dogodkih 

in o uspehu zdravljenja svoje pacientke: čeprav ga je v tistem 

času zanimala predvsem anatomija živčnega sistema, je bil 

Freud globoko prevzet – tako globoko, da je, ko je približno tri 

leta pozneje študiral v Parizu pri Charcotu, slednjemu poročal 

o tem primeru. Ker pa se Charcot ni prav posebej zanimal za ta 

primer, ga je tudi sam Freud razočarano opustil. A ko se je leta 

1886 vrnil na Dunaj in kot nevrolog odprl svojo ordinacijo, so bile histeričarke bistveni del 

njegove klientele (prim. Breuer & Freud, 2002: 11). Primer Anne O. je še vedno ostal živ v 

Freudovem spominu med njegovim proučevanjem histeričark, za katere je konec koncev sam 

dejal, da so mu »odkrile pot do nezavednega«. 

Ravno v tem pogledu je po našem mnenju treba brati tisti del Študij o histeriji, ki nosi 

naslov O psihoterapiji histerije in kjer Freud razgrinja svoje teoretske poglede na histerijo in 

na vlogo afekta ljubezni v vsakršni psihoterapevtski praksi, pa tudi širše gledano, v medicinski 

praksi nasploh, ter na korelativno vlogo spolnosti, ki jo ima pri tvorbah nezavednega, torej pri 

histeričnih simptomih. 1 1 

V delu Študije o histeriji Freud prvič 

spregovori o pomembnosti delovanja 

spolnosti na razvoj histerije. Čeprav v tem 

delu ni mogoče razločiti, kje natančno 

govori Breuer in kje Freud, ter lahko rečemo, 

da ni videti, da Breuer ne bi podpiral 

te ideje, je domnevno ta radikalni pogled 

vnesel spor med doktorja, tako da nista 

več sodelovala. Freud je naprej razvijal 

teorijo histerije v svojo smer, spolnost je 

vzpostavil kot osrednji dejavnik. 

Največja težava je po Freudu v tem, kako premagati odpor pacienta do 

tega, da sprejme interpretacijo o svojih lastnih simptomih s strani drugega, pa čeprav drugega, 

kateremu se je zaupal v zdravljenje na podlagi njegovega strokovnega znanja (prim. Breuer & 

Freud, 2002: 311). Toda da bi lahko premagali odpor na pacientovi strani, je treba še vse kaj 

drugega kot zgolj vednost, pa naj bo še tako precizna in jasna: »Poleg intelektualnih motivov, 

ki jih pritegnemo, da bi premagali odpor, bomo le redkokdaj lahko shajali brez afektivnega 

dejavnika, osebnega vpliva zdravnika […] Položaj ni nič drugačen kot drugod v medicini in 

ni terapevtskega postopka, za katerega bi lahko rekli, da se lahko popolnoma odpove sodelovanju 

tega osebnega dejavnika«. (Freud, 2002: 325) Težava s tem »afektivnim dejavnikom« je 

natanko v tem, da lahko afekt preraste golo zaupanje v zdravnika in se sprevrže v ljubezen, celo 

do takšne mere, da producira fantomsko nosečnost ali t. i. »histerični balonček«, kakor se je 

zgodilo v Breuerjevem primeru. 

Čeprav je Freud transfer, kakor je temu »afektivnemu stanju« dal ime, odkril že med študijami 

o histeriji, je vseeno treba dodati, da je morala psihoanaliza počakati na Lacana, da so 

se zadeve glede tega specifičnega »afektivnega stanja« konceptualizirale do takšne mere, da je 

bilo mogoče razumeti, kaj se je bilo Breuerju pravzaprav »spočelo«. Lacan namreč nikakor ne 

izključuje možnosti, da se transfer ne bi dogajal tudi zunaj psihoanalitske prakse. Že na začetku 

obravnave transferja poudari, da čeprav je transfer »proizvod« specifične analitične situacije, 

»ta situacija ne more ustvariti vseh pogojev in momentov tega pojava, se pravi, da morajo 

biti, če naj analitična situacija proizvede transfer, zunaj nje že navzoče možnosti, ki se v tem 

položaju uskladijo na način, ki je morda res enkraten. S tem pa nikakor ni izključeno, da ne bi 

moglo tudi tam, kjer ni na obzorju nobenega analitika, biti pravcatih učinkov transferja, ki jih 

je mogoče strukturirati natančno tako kot igro transferja v analizi.« (Lacan, 1996: 116) 

Toda, kaj je s tem transferjem? Kako je mogoče, da producira tovrstne učinke, kakršen je 

recimo »histerični balonček«? Če je ena plat transferja ta, da omogoča analitično interpretacijo, 

da omogoča zdravljenje, kakšna je ta druga plat, ki jo je bil izkusil Breuer in ki je ravno 

onemogočala zdravljenje? Treba je razločiti dve plati transferja: tisto, ki omogoča interpretacijo 

(transfer kot »udejanjanje nezavednega«), in tisto, ki interpretacijo onemogoča (transfer kot 


»odpor« in »zaprtje nezavednega«), k čemur Lacan dodaja, da je 

ravno ljubezen tisti učinek transferja, ki onemogoča interpretacijo 

(prim. Lacan, 1996: 236–237). Obrat nikakor ni presenetljiv: 

navsezadnje se je Freud tudi pozneje še vračal k vprašanju transferja 

na primeru histeričarke Anne O. in dejal, da je histerični 

balonček simptom nezavedne želje nosečnosti, nosečnosti, ki 

si jo je Anna O. želela z Breuerjem. Njena simptomatika naj bi 

imela tako racionalno jedro, le da na ravni nezavednega, zato 

lahko razložimo, zakaj so se histerični napadi povezovali z iracionalnostjo 

in norostjo. »Histerična ženska tako lahko izbruhne, 

med psihoanalitsko obravnavo pa bi morebiti lahko ugotovili, da 

je bil razlog ideja o nosečnosti.« (Freud, 1987: 24) 

Toda Lacan je na tej točki kritičen, pa tudi precej piker do 

Freudove ocene: Freud naj bi Breuerja zgolj potolažil s tem, ko 

2 Triada simbolno, imaginarno, realno 

je plod sodelovanja, ki ga je imel Lacan 

z Lévi-Straussom, od katerega si je 

navsezadnje tudi »sposodil« koncepte. 

Predstavlja pa način, recimo temu tako, 

klasifikacije fenomenov, ki jih je mogoče 

najti v subjektu: nekateri so imaginarni, 

kot npr. fantazma, drugi so simbolni, 

kot npr. lapsus, tretji pa realni, kot npr. 

tesnoba. Tesnoba je, sledeč Lacanovi definiciji, 

edini afekt, ki ne vara, na primer 

v nasprotju z ljubeznijo, ki je docela stvar 

imaginarnega registra in torej varljiva, pa 

čeprav kot prevara, ki ima lahko realne 

učinke, o čemer ravno priča primer 

»histeričnega balončka«, ki ga obravnavamo 

tukaj. 

mu je dejal: »Ne skrbi, nisi ti kriv, vse si je le ona domišljala,« medtem ko je natanko to za 

Lacana primer, da pokaže, da je želja vselej že želja Drugega, kakor se glasi zdaj že dovolj (če 

ne celo preveč) »poznana« formulacija. Toda kaj pomeni to, da je želja želja Drugega? Kako 

se želja umešča v razmerje do fantazme, kako se fantazma »fantomske nosečnosti« umešča v 

razmerje do »želje imeti otroka«? 

4. Simbolno, Imaginarno, Realno. 

Glede formulacije »fantomska nosečnost« je najprej treba razčistiti najbolj očiten del: če govorimo 

o »fantomski nosečnosti«, to nikakor ne pomeni, da je nosečnost »zgolj« fantazma, ampak 

ravno to, da je natanko tovrstna nosečnost paradigmatski primer, kako ima fantazma realne 

učinke: da, tudi na telo. Formulacija »histerični balonček« nikakor ne pravi, da bi bil »balonček« 

zgolj izmišljen, v obliki »izmišljene nosečnosti, ki ne obstaja« – ravno nasprotno, trebušni 

krči in vsi spremljevalni simptomi »prave« nosečnosti pričajo natanko o realnih učinkih, ki jih 

lahko ima nekaj »zgolj imaginarnega«. 

Preden gremo naprej v naši obravnavi, moramo na tem mestu nujno natančneje podati 

Lacanovo pojmovanje konstitucije subjektove realnosti kot prepletanja treh registrov: simbolnega, 

imaginarnega in realnega. 2 Register realnega je sicer »jedro« realnosti, nikakor pa ga ni 

mogoče enačiti z »realnostjo« kot tako, čeprav Lacan pravi, da je konec koncev to, kar Freud 

imenuje Real-Ich, realni jaz, mogoče enačiti z živčnim sistemom. Register imaginarnega bolj 

ali manj ustreza »miselnim predstavam« subjektovega psihičnega življenja, tako da bi za imaginarno 

lahko dejali, da nekako ustreza »psihični realnosti« subjekta. Register simbolnega pa 

je specifična razsežnost govorice, katere struktura določa dinamiko nezavednega, zaradi česar 

je konec koncev »nezavedno strukturirano kot govorica«. 

Kaj je delo nezavednega? Kot je to predstavil Freud v VII. poglavju svoje Interpretacije sanj, 

je to delo predvsem dvojno: premestitev in zgostitev (prim. Freud, 2001: 265–292). Lacan je 

naredil ključni obrat v dotedanjem (ne)razumevanju nezavednega, saj je Freudovo odkritje 

dela nezavednega bral drugače kot večina takratnih Freudovih tolmačev, saj je Jakobsonove 

analize govornih motenj in posledično definicije strukture jezika kot procesa metafore in metonimije 

(prim. Jakobson, 1989: 110–116) povezal z delom sanj. Lacan je torej v Freudovem 

odkritju procesov premestitve in zgostitve videl na delu natanko Jakobsonova pravila metafore 


in metonimije, od koder je potem izpeljal vsem dobro znano 

paradigmo, ki se glasi: nezavedno je strukturirano kot govorica. 

Kaj to pomeni? Na kratko to, da nezavedno ni neka potlačena 

vsebina zavesti, ki bi jo morali kot kakšni arheologi odkrivati in 

prinesti na dan, niti ni nezavedno takšen ali drugačen nagon, 

ki deluje mimo naše volje, ampak predvsem nekaj med enim 

in drugim, namreč sam mehanizem, s katerimi se neka vsebina 

premešča in zgošča po pravilih metafore in metonimije, iz česar 

sledi izpeljava, da je »nezavedno strukturirano kot govorica«. 

Lacanova poanta glede registrov simbolnega, imaginarnega 

in realnega pa je na kratko naslednja: ti trije registri so sicer 

epistemološko ločeni, a v svojem sodelovanju pri konstrukciji subjektove »realnosti« neločljivi, 

saj takoj ko bi poskusili od subjekta odstraniti enega, bi tudi preostala dva »razpadla«. Iz tega 

sledi, kot bomo poskusili pokazati pozneje, da je funkcija fantazme bistvena za »normalno« 

delovanje subjekta v tem, kar imenujemo »realnost«. Za zdaj naj zadostuje naš primer »fantomske 

nosečnosti«: namišljeni »otrok« zagotovo spada v register imaginarnega, toda specifika tega 

primera je ravno v tem, da so simptomi (bolečine, krči, itd.) imaginarne nosečnosti natanko isti 

kot tisti pri »pravi« nosečnosti; realnost »fantomskega otroka« je vse prej kot »zgolj« namišljena. 

Vprašanje je le, kam tu umestiti simbolno? Najmanj, kar lahko rečemo, je, da tu ne moremo 

govoriti o zgolj »telesnih dejavnikih«, ampak da moramo upoštevati tudi kontekst, specifičen 

kulturni kontekst, v katerem se takšen pojav zgodi. Že od antike naprej so dokumentirani primeri 

»lažne nosečnosti«, začenši s Hipokritovimi analizami pa vse tja do znanih primerov iz 

srednjega veka, kjer so angleške, francoske in nemške kraljice uprizarjale »fantomsko nosečnost« 

zaradi družbenih konvencij, ki pritiskajo na kraljico (kraljestvo brez prestolonaslednika 

itd.). Če opustimo »darvinistični« tip interpretacij, ki pravijo, da se to dogaja po analogiji z 

živalskim svetom, kjer se »lažna nosečnost« pri sesalcih pojavlja zavoljo potrebe po dodatnem 

ali nadomestnem dojenju, potem vidimo, da so kulturni dejavniki ne samo »variabila«, način, 

kako se »lažna nosečnost« pojavlja, ampak ključna komponenta, ki dejansko odloča, ali se bo 

in v kakšnih okoliščinah se bo takšna nosečnost pojavila ali se sploh ne bo. 

Navsezadnje tudi Ramachandran ne pravi, da bi lahko kulturne dejavnike zgolj »odmislili«, 

ampak da jih moramo upoštevati kot relevantne (prim. Ramachandran, 1999: 216), pri čemer 

njegova razlaga še vedno ostaja na ravni opisovanja nevroloških procesov, ki se zgodijo med fantomsko 

nosečnostjo, kar sicer pojasni, da fantomska nosečnost na ravni telesnosti deluje, ne pa, 

zakaj je fantomska nosečnost nastala, niti ne, kako je mogoča. Ravno zato, ker Ramachandran 

v tem primeru ne gre dlje od trditve, da so »učinki telesa na um prav tako globoki kot tisti, ki 

jih um proizvede na telo« (Ramachandran, 1999: 217), ne more dojeti, v čem je specifika simbolnega 

registra, torej kolikšen je doseg trditve, da je želja želja Drugega, tako da njegov diskurz 

kljub prodornosti njegove misli še vedno reproducira etablirane kognitivistične redukcije jezika 

na eno številnih (imaginarnih) reprezentacij. 

Kot je pikro pripomnil Lacan v primeru Anne O., želja nikakor ni bila njena, ampak njegova, 

po čemer lahko vidimo, da ima govorica (Breuerjev »talking-cure«) realne učinke: ne 

gre zgolj za nosečnost Anne O., za njene potlačene imaginarne predstave, ampak in predvsem 

za Breuerjevo lastno nezavedno. 3 3 

Kot navaja Lacan, povzemajoč Jonesova 

poročanja, je Breuer takoj po terapiji z 

Anno O. odpotoval z ženo v Italijo, kjer 

si je želel z njo imeti otroka (prim. Lacan, 

1996: 145–146). Po Lacanovi formuli želja 

je želja Drugega je ravno ta Breuerjeva 

želja pripeljala do spočetja »otroka« z 

Anno O., saj si je na nezavedni ravni želel 

otroka ravno z njo in ne z lastno ženo. 

Nekateri dodajajo, da je ravno Breuerjeva 

nemožnost imeti otroka z lastno ženo bila 

tista, ki ga je »silila« v to nadvse nenavadno 

»ljubezensko« razmerje z Anno O. 

Tako moramo upoštevati ne samo »dialog dveh racionalnih 

oseb v medicinskem postopku«, ampak tudi »dialog dveh nezavednih«, kar je ravno specifika 

simbolnega registra, namreč ta, da je diskurz nekaj bistveno intersubjektivnega in nekaj, česar 


ni mogoče reducirati ne na neko zavestno intenco govorca ne na 

neko preprosto zgolj-izrečeno. V tem smislu je treba razumeti 

Lacanovo trditev o »učinku govorice na telo«, kakor tudi »talkingcure« 

iz pionirskih časov psihoanalize: možnost, da analitikova 

interpretacija odpravi simptome na telesni ravni, temelji natanko 

na istih predpostavkah, po katerih je mogoče, da analitikovo 

nezavedno (prek dejstva transferne ljubezni) proizvede »histerični 

balonček«. Z vsemi zadržki do posploševanja lahko zgolj 

nakažemo, za kaj torej pri psihoanalizi gre: kot je bilo rečeno, ne 

gre za to, da bi bil transfer specifična psihoanalitska »tvorba«, saj 

morajo že obstajati pogoji njegovega delovanja drugje. Natanko 

4 Freudovi nasprotniki so v primeru 

vojnih nevroz videli direktno nasprotje 

Freudove teorije o vlogi seksualnosti pri 

tvorbah nevroz. Da bi odgovoril na novo 

postavljeni izziv, je Freud v kratkem prispevku 

z naslovom Psihoanaliza in vojne 

nevroze revidiral svojo teorijo, pri čemer 

je ohranil osnovni dispozitiv: tvorbe nezavednega 

so še vedno posledica potlačitve 

kot reakcije na travmo, na kateri temelji 

vsakršna nevroza, tako da je vsaka nevroza 

na neki elementarni ravni travmatična 

nevroza (prim. Freud, 1991: 210). 

glede na kulturni kontekst, v katerem se določena »fantomska nosečnost« pojavi, moramo znati 

razbrati vsakokraten poseg simbolnega reda v realnost, ki ga nikakor ni mogoče omejiti »zgolj« 

na imaginarno raven. 

5. Fantomski udi. 

Medtem ko smo v primeru »fantomske nosečnosti« obravnavali fantazmo kot učinek transferne 

ljubezni, »gona ljubezni«, imamo pri »fantomskih udih« zagotovo opravka z »gonom smrti«. 

Freud naleti na gon smrti v obdobju po prvi svetovni vojni, ko se je sprejemna soba njegove 

ordinacije napolnila s preživelimi minule vojne, ki pa so ostali od vojne izkušnje nepovratno 

zaznamovani z vojnimi travmami. 4 Značilnost te nove vrste pacientov je bila ta, da so se v sanjah 

nenehno vračali na kraj, kjer so pridobili travmo, tako da so s tem početjem sami sebi povzročali 

trpljenje, ki se je stopnjevalo v izbruhih tesnobe. Lastnost travmatične nevroze je, pravi Freud, 

da s ponavljanjem travmatičnega dogodka pacienti reproducirajo izostalo tesnobo, ki je zaradi 

nenadejane nevarnosti, posledično šoka, umanjkala (prim. Freud, 1987: 248–249). 

Toda, kako razumeti fantomske ude, ki so jih tisti vojni veterani, ki so prišli pohabljeni iz 

vojne, reproducirali na imaginarni ravni, a so jih po njihovih lastnih pričevanjih občutili natanko 

tako, kot da bi »ud še vedno bil tam«? Najmanj, kar lahko rečemo, je, da primer »fantomskih 

udov« vojnih veteranov do določene mere ustreza »fantomski nosečnosti« histeričark: na imaginarni 

ravni si subjekt predstavlja, da ima, česar dejansko nima, v obeh primerih pa je specifika v 

tem, da se tudi na realni ravni živčnega sistema udje dajo čutiti tam, kjer jih ni, celo ne glede na 

zavestno vednost subjekta. Ne glede na to, ali se subjekt (vojni veteran ali histeričarka) zaveda 

ali ne o »realnosti« obstoja svojega »fantomskega uda«, sam fantom vztraja in deluje. Ravno 

v tem je paradoksalni status fantazme, kakor jo je artikuliral Freud: ontološki paradoks, celo 

škandal pojma fantazme je v dejstvu, da sprevrača standardno opozicijo med subjektivnim in 

objektivnim: seveda fantazma po definiciji ni objektivna (v naivnem smislu obstaja neodvisno 

od zaznave subjekta); a prav tako ni subjektivna (v smislu, da bi se jo dalo reducirati na zavestno 

izkušene intuicije subjekta). Fantazma spada »v bizarno kategorijo objektivno subjektivnega«. 

(Žižek, 2006: 25) 

Za razumevanje »fantomskih udov« si poskusimo pomagati s tem, kar je Freud v delu 

Inhibicija, simptom in tesnoba artikuliral kot eno izmed dveh specifičnih tehnik potlačitve: 

»narediti, kot da se ni zgodilo [Ungeschehenmachen], in izolacija«. Za narediti, kot da se ni 

zgodilo, velja, da si »prizadeva prek motorične simbolike ne le odpihniti posledice nekega 

dogodka, ampak sam dogodek« (prim. Freud, 2001: 43). Za naš primer »fantomskih udov« 


pohabljenega vojnega veterana se zdi, da natanko ustreza tej artikulaciji: »fantomski ud« je tam 

po eni strani zato, da »brzda« tesnobo, da deluje kot »mašilo« za nevrotične izpade, po drugi 

strani (in hkrati s tem) pa zato, da bi naredil, kot da se dogodek, zaradi katerega je v preteklosti 

ostal brez uda, ni zgodil. Ponovimo: proces je dvoplasten in hkraten: po eni strani izbrisati 

dogodek, po drugi pa na motorični ravni odpraviti kakršen koli ostanek travmatičnega dogodka. 

Kaj je bolj očiten znak travmatičnega dogodka izgube uda, če ne ravno sam manjkajoči ud, ki 

ga vojni nevrotik reproducira na ravni fantomskega uda tako, da tudi v sedanjosti »izbriše« sledi 

dogodka, ki ga je »že« izbrisal iz preteklosti spomina? 

Čeprav je razlaga na ravni artikulacije tesnobe v razmerju do simptoma morda celo zadovoljiva, 

je na ravni treh registrov simbolnega, imaginarnega in realnega prekratka, saj nam na 

primeru »fantomskih udov« umanjka ravno simbolna raven: medtem ko smo v primeru Anne 

O. dejali, da je bil »fantomski otrok« namenjen drugemu, Breuerju, čigar nezavedna želja je 

v končni instanci tudi bil, se moramo pri pohabljenemu vojnemu veteranu vprašati, komu je 

namenjen fantomski ud, ki ga uprizarja fantazma? Prvi približek odgovora bi lahko bil, da vojni 

nevrotik uprizarja svoj manjkajoči ud za druge, za civilni del prebivalstva, s katerim »si ni več 

podoben«, saj je on pohabljen, oni pa so »celi«. Toda ravno dejstvo, da imamo opravka z vojakom, 

nas napoti na neko drugo interpretacijo: uprizorjeni fantomski ud ni uprizorjen za civilni 

del prebivalstva, ampak za druge sovojake, ali bolje, za idealvojaka, v imenu katerega je sploh 

v prvi vrsti šel v vojno. Seveda je razlaga prilagojena specifičnemu primeru, ki ga obravnavamo 

tukaj, toda zlahka bi se dalo pokazati na vlogo simbolnega registra tudi v drugih primerih, pri 

čemer bi morali, tako kot pri fantomski nosečnosti, pogledati na specifičen kulturni kontekst, 

znotraj katerega se je tvoril ta ali oni fantomski ud. 

6. Lov na fantome. 

Zopet, z vsemi zadržki do posploševanja, poskusimo primerjati psihoanalitsko razlago z ono, 

ki jo Ramachandran daje v primerih »fantomskih udov«, s katerimi je imel tako klinično 

kot znanstveno tudi sam opravka. Vzemimo morda najzanimivejši primer, ki nam ga podaja 

Ramachandran, primer, kjer se je na ravni »fantomskega uda« producirala tudi »fantomska 

bolečina«. Ramachandran je imel opravka s pacientom, ki je izgubil roko in čigar simptom ni 

bil le ta, da je še vedno »čutil« svojo roko, ampak tudi bolečina tega, da so se mu »fantomski 

nohti« zarasli v »fantomsko dlan« (prim. Ramachandran, 1999: 52). Čeprav so roka, dlan in 

nohti docela »fantomski«, je bolečina za subjekt docela realna, kar pa je nadvse zanimivo, je 

način, kako je bolečina povzročena: fantomski nohti v fantomski dlani, iluzija, ki povzroča bolečino 

skozi svoje delovanje na drugo iluzijo. Kako se lotiti tovrstne bolečine, če ni »dejanskega« 

uda, ki bi ga bilo mogoče odstraniti kot vir bolečine s fizičnim posegom? 

Menimo, da ravno ta primer kar najbolj plastično pokaže, v čem je realni učinek fantazme, 

h kateremu se še vrnemo, toda za zdaj poglejmo, na kakšen izviren način se je Ramachandran 

lotil tega primera. Že pred tem je za podobne primere izumil preprosto napravo, ki jo je imenoval 

»mirrored-box«, »zrcalna-škatla« (prim. Ramachandran, 1999: 53): škatla je v notranjosti 

obdana z zrcali in »trik« naj bi bil v tem, da pacient seže z »obema« rokama vanjo in hkrati z 

»realno« roko premika tudi »fantomsko« po načelu, da s tem, ko premika »realno« roko, vidi 

premikati se tudi sicer nevidno »fantomsko« roko; v našem primeru odpira in zapira »obe« 

dlani, tako da naj bi »fantomski nohti« ne pritiskali več na »fantomsko dlan« in povzročali 

bolečine. Največji »trik« pa je seveda v tem, da je »zrcalna škatla« dejansko delovala: pacient je 


uspešno razprl dlan in nohti niso več ranili »fantomskega mesa«. Zdaj, za nas je Ramachandrov 

postopek nadvse zanimiv: kot pravi sam, kako se drugače lotiti iluzorične narave fantomskih 

udov, če ne z iluzijo? 

Toda očitek s strani psihoanalize bi Ramachandru bil, da se je zopet preveč usmeril na senzorično 

plat postopka in videl »rešitev« zgolj v vizualnem »zavajanju« možganskih nevroloških 

procesov: »tolikšna je interakcija med različnimi možganskimi centri, kot na primer tistimi v 

zvezi z gledanjem in dotikom, da celo zgolj vizualna podoba odprte dlani lahko naredi vso pot 

nazaj do pacientovih motoričnih poti, tako da mu omogoči, da čuti, kako se dlan razpira, kar 

posledično izniči iluzorično bolečino in neobstoječo dlan.« (Ramachandran, 1999: 55) Toda če 

je Ramachandranova zasluga v tem, da je pokazal delovanje možganskih procesov kot bistveno 

bolj dinamično in interaktivno od tega, kar meni utečeno kognitivistično razmišljanje, potem 

je spregledal za psihoanalizo najbolj bistven del lastnega poskusa. 

Kar je docela spregledal, je dejstvo njegove lastne osebe kot znanstvenika ali tistega, za katerega 

so pacienti s »fantomskimi udi« v njegovem postopku predvidevali, da ve. Menimo, da je 

vzrok Ramachandranovega »spregleda« v tem, da je, kot sam pravi, »prenesel klinični primer v 

laboratorij« in se je zadeve namesto »klinično« lotil »znanstveno«, namesto kot »zdravnik« kot 

»znanstvenik«. Toda težava je seveda v tem, da je Ramachandran tako zdravnik kot znanstvenik: 

ne samo, da si »želi« najti potrditev za svojo teorijo, »želi« si tudi, da bi pacienta »ozdravil«, kar 

pa nikakor ni nepovezano – ena želja prekriva drugo, ena sovpada z drugo, pri čemer ni mogoče 

spregledati vloge transferja v tem postopku. Njegov poseg je bistven, saj nakazuje ravno poseg 

simbolnega, ki s tem, da prestrukturira imaginarno, učinkuje na realno. 

7. Funkcija fantazme. 

Da bi lahko zdaj dojeli, v čem je funkcija fantazme v naših dveh primerih (fantomske nosečnosti 

in fantomskih udov), se ne moremo ogniti matematizaciji fantazme, kakor nam jo ponudi 

Lacan v Štirih temeljnih konceptih, matematizaciji, ki je v svoji osnovni gesti postavitev čisto 

malega romba (◊), ki ga je treba brati kot združitev dveh vektorjev, ki tečeta v nasprotni smeri od 

urnega kazalca, vektorjev, ki označujeta funkciji ločitve (zgornji) in odtujitve (spodnji). Od tod 

Lacan izpelje dve funkciji: prva je funkcija fantazme, druga pa funkcija, ki jo Lacan imenuje 

preprosto »klic« (prim. Lacan, 1996: 194–196). 

Če pustimo formulo »klica«, ki se zapiše kot $◊D (prečni subjekt/romb/zahteva), ob strani, 

in se osredotočimo izključno na formulo fantazme, ki se zapiše kot $◊a (prečni subjekt/romb/ 

objekt a), potem nam fantazma po tej formuli v nekem zelo posplošenem pogledu pomeni to, 

da je subjektovo razmerje do svoje želje po svojem bistvu odtujeno in da je objekt želje od njega 

ločen, če naj subjekt sploh ima kakršno koli razmerje do svojega objekta. Pri čemer objekt 

a ni preprosto neki »objekt«, ampak natanko objekt, ki manjka, manjkajoči objekt v samem 

»osrčju« subjekta, zaradi česar je navsezadnje subjekt prečen, »prečrtan« subjekt $. Čeprav 

(ali še bolje, ravno zato), da objekt mala a ne obstaja, vseeno deluje v smislu, kot smo že dejali 

zgoraj: dejansko ne obstaja, toda deluje, »kot da bi« dejansko obstajal. Funkcija objekta mala 

pa je ravno v tem, da krpa »realnost« subjekta tam, kjer je manjkajoča, tam, kjer je subjekt sam 

manjkajoči. 

Kaj neki bi kar najbolj ustrezalo funkciji fantazme, če ne ravno manjkajoči ud pohabljenega 

vojaka ali manjkajoči otrok Anne O.? Navsezadnje je tudi minimalna definicija fantazme, ki 

nam jo ponuja Lacan, ta, da »ravnina fantazme deluje v odnosu do realnega. Realno podpira 


fantazmo, fantazma varuje realno«. (Lacan, 1996: 42) Obojega, tako fantomskega uda kot fantomskega 

otroka, »dejansko« ni tam, kjer ju subjekt dojema, da sta, hkrati pa učinkujeta, »kot 

da bi bila«, natanko skladno z definicijo (imaginarne) fantazme, ki je v tem, da deluje kot opora 

(simbolni) želji in kot varovalo (realnega). Natanko to smo imeli v mislih, ko smo dejali, da so 

ravni simbolnega, imaginarnega in realnega epistemološko ločeni, a v svojem sodelovanju pri 

konstrukciji subjektove »realnosti« neločljivi. 

8. Psihoanaliza in kognitivizem. 

Če je objekt raziskovanja psihoanalize par exellance nezavedno strukturirano kot govorica, 

potem naj bi kognitivistična gesta ravno »demistificirala« nezavedno tako, da ga razgrne pred 

nami kot golo delovanje nevroloških procesov, ki nimajo nič »lingvistično-mističnega« na sebi, 

ampak neko »preprosto« materialno danost. Toda, kot je pokazal Žižek v svojem Kako biti 

nihče: »Sodobne znanosti nič več ne težijo k preprosti in neposredni redukciji zavajajočih 

videzov na golo materialno realnost: njihova osrednja tema je paradoksalna psevdoavtonomija 

in učinkovitost iluzij, iluzoričnega vidika samega.« (Žižek, 2006: 23) Tudi kognitivne znanosti 

niso izjema: seveda upoštevajo vlogo imaginarnega registra pri konstrukciji družbene realnosti, 

tudi realnosti kot take, toda vse prepogosto zapadejo v nekritično »demistifikacijo«, kjer naj bi 

zgolj opisovanje nevroloških procesov zadostovalo za pojasnjevanje vztrajnosti oz. učinkovitosti 

teh iluzij. 

Žižek opominja, da je problem kognitivnih znanosti natanko v tem, da čeprav imajo pretenzijo 

po »demistifikaciji«, se na določenih točkah zapletejo v svoje lastne »mistifikacije«. 

Recimo, da so kognitivisti »demistificirali« lingvistično nematerialno podlago nezavednega, 

tako da so jo omejili na golo delovanje nevronskih povezav; kar jim zdaj uhaja, je natanko diametralno 

nasprotna točka, namreč točka zavesti: »Za vse različice vznika zavesti, od Dennetta 

do Damasia, se zdi, da se zataknejo pri istem paradoksu določenega samosprožilnega mehanizma, 

zaprte zanke avtoreferencialnosti, ki je konstitutivna za zavest.« (Žižek, 2006: 38) Paradoks 

je po Žižku v tem, da kognitivno že lahko spoznam »svojo lastno zavest« kot zgolj nizanje 

nevroloških procesov, »a ne morem zares verjeti« vanjo – tu se spet vračamo k ideji fetišističnega 

zanikanja, tega je sais bien, mais quand měme.« (Žižek, 2006: 115) Marksistična teorija 

blagovnega fetišizma, ki je podlaga ideji fetišističnega zanikanja, pravi, da teoretična vednost 

o svojem lastnem fetišizmu (v našem primeru: da je moja zavest zgolj nevronski proces) ne 

odpravi praktičnega fetišizma (v našem primeru: da je moja zavest ne samo »moja«, ampak 

tudi, kar je bistveno, »zavest«). 

Podobno bi lahko dejali za kognitivistične poskuse razreševanja paradoksa fantomskih udov, 

zaradi katerih je bilo prelito toliko črnila – na neki elementarni ravni bi lahko celo dejali, da je 

kognitivistično fetišistično ukvarjanje z zavestjo strukturno analogno ukvarjanju s fantomskimi 

udi, oboje pa je simptom natanko nezmožnosti vztrajati na paradoksu. Po eni strani vsi kognitivisti 

priznavajo, da imajo fantomski udi neko »zaznavno realnost« za sam subjekt, po drugi 

strani pa ne priznavajo ključne vloge simbolnega pri konstituiranju tovrstne »realnosti«. To je 

vidno pri načinu, kako obravnavajo zavest: po eni strani se vsi strinjajo, da zavest nima nikakršne 

»zaznavne realnosti«, po drugi strani pa jo imajo za »produkt« nevroloških procesov in zopet 

zanikajo specifično vlogo simbolnega pri konstituciji zavesti. Tako se zadeve zapletejo na vsaj 

dveh točkah: prvič, na ravni teorije fetišizma je vse zaman za nekoga, ki na lastni koži doživlja 

fantomske ude, ali kogar koli, ki ima zavest, prepričevati, da so to le nevrološki procesi na delu, 


ker spoznanje samo po sebi ne odpravi praktičnega delovanja; in drugič, paradoks »obstoja, ki 

ne obstoji«, je za same kognitiviste paradigmatičen, saj ravno tako fantomski udi kot zavest na 

ravni živčnega sistema, nevroloških procesov obstajajo, celo ne glede na to, kaj si sam subjekt, 

ki opazuje, ali tisti, ki je neposredno vpleten, misli glede tega. 

Sami fantomski udi so »avtoreferencialno« paradoksalni vsaj toliko, kolikor je paradoksalna 

zavest. Gesta psihoanalize je pomembna natanko v tem, da ne samo zmore misliti tako paradoks 

fantomskih udov kot paradoks zavesti, ampak si na vse načine prizadeva, da bi paradokse 

tudi ohranila; deleuzevsko bi lahko dejali, da je psihoanaliza nomadska znanost natanko v tem, 

da ustvarja probleme, ne pa teoreme. 

Literatura 

BREUER, J., SIGMUND, F. (2002): Študije o histeriji. Ljubljana, Delta. 

FREUD, S. (1977): Predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana, Državna Založba Slovenije. 

FREUD, S. (1987): Metapsihološki spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis. 

FREUD, S. (1991): Psychoanalysis and War Neuroses. V. The Standard Edition of the Complete Psychological 

Works of Sigmund Freud (Vol. XVII). London, The Hogarth Press. 

FREUD, S. (2001): Inhibicija, simptom in tesnoba. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo. 

FREUD, S. (2001a): Interpretacija sanj. Ljubljana, Studia Humanitatis. 

FREUD, S. (2005): Pet analiz. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo & Studia Humanitatis. 

JAKOBSON, R. (1989): Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana, Studia humanitatis. 

KURAN, M.: Duševna bolezen med telesom in kulturo. LJubljana, FDV, Diplomsko delo. 

LACAN, J. (1975): Encore. Paris, Éditiones du Seuil. 

LACAN, J. (1985): Še. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo. 

LACAN, J. (1996): Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo. 

LACAN, J. (1994): Spisi. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo. 

LACAN, J. (1999): Écrits I & II. Paris, Éditiones du Seuil. 

RAMACHANDRAN, V., BECKERSLEE, S. (1999): Phantoms in the Brain. London, Fourth Estate. 

TOMC, G. (2000): Šesti čut. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. 

TOMC, G. (2005): Mentalna mašina. Ljubljana, Zbirka sodobna družba. 

ŽIŽEK, S. (2005): Kako biti nihče. Ljubljana, Društvo za Teoretsko Psihoanalizo. 


Manuel Kuran 

Fantomskost 

možganov 

Pomen fiktivne zaznave 

posameznika za razvoj 

religijskih skupnosti 

Mistik kot zametek religijskega voditelja 

Ko govorimo o vlogi in pomenu fikcije v osebnem in družbenem 

življenju posameznikov, se kot posebej zanimiva kažejo tista 

področja, kjer sam status fikcije ostaja nekoliko zamegljen ali 

nedorečen. V to skupino zagotovo spada religija. V nasprotju 

denimo z umetnostjo, kjer se že vnaprej predvideva in pričakuje 

fikcijski, izmišljen predznak zgodb in dogodkov, 1 se religiozno 

pojasnjevanje eksistencialističnih dilem poskuša čedalje bolj 

uveljaviti kot enakovredna alternativa znanstvenemu mišljenju in 

tako sooblikovati tisto, kar v nekem kulturnem kontekstu velja za 

resnično. Na to težnjo religije opozarjata vsaj dve stvari. Prva je 

živahnost paradigme kreacionizma, ki v nekaterih delih zahodnega 

sveta pomeni enakovredno alternativo evolucijski teoriji geneze 

človeškega življenja. Drugo znamenje pa je čedalje resnejše 

in intenzivnejše kognitivno-psihološko in fenomenološko ukvarjanje 

s tako imenovanim pojavom mističnega doživljanja. 2 

1 

Čeprav po mnenju Baudrillarda (1999: 

357) tudi ta opredelitev drži čedalje 

manj: »Občutek imam, da se je ravnotežje 

med fikcijo in realnostjo v zadnjem 

desetletju pomenljivo spremenilo. Živimo 

v svetu, vodenem s fikcijami vseh vrst … 

Živimo v velikem romanu. Čedalje manj 

je potrebno, da pisec izbere fikcijski kontekst 

za svoj roman. Fikcija je že tu. Pisateljeva 

naloga je, da izumlja realnost.« 

2 

V sodobni nevrologiji obstaja posebno 

podpodročje, ki sta ga Newberg in 

D’Aquili v svoji knjigi Why God Won’t Go 

Away poimenovala kar nevroteologija. 

Zanima jo nevrološka osnova religijskega, 

nadnaravnega doživljanja. V okviru te 

znanstvene usmeritve so v zadnjem desetletju 

v središče stopili koncepti, kot je 

»božji« modul, možganski centri za boga 

in špekulacije o genu za vero(vanje). 

Izvor religijske interpretacije sveta bomo na tem mestu razumeli 

kot izziv, ki zahteva psihološko osvetlitev. Dotika se odnosa 

med religijskim doživljanjem sveta na eni strani (kot izkušnjo posameznika, ki je član določene 

socialne skupnosti) ter mističnim doživljanjem sveta (kot subjektivne kategorije, ki je relevantna 

izključno za tega posameznika) na drugi. Spilka in drugi (2003: 9) pri tem razlikovanju sledijo 

Gorsuchu, ki pravi, da je pojem »duhovnost« bolj osebnostno obarvan, religioznost pa institucionalno. 

Torej je duhovnost mogoče razumeti kot psihološko, religijo pa kot sociološko kategorijo. 

V takšni uporabi pojma nikakor nista sinonima: duhovnost zajema posameznikova prepričanja, 

vrednote in obnašanje, pri religioznosti gre za vpetost tega posameznika v širši tradicionalni 

in institucionalni okvir. Znotraj psihologije religije, ki se v ameriški psihološki tradiciji umešča v 


sodobno socialno psihologijo, se kot raziskovalno jedro koncepta duhovnosti izpostavlja mistično 

izkustvo. (Hood v Spilka et. al., 2003: 52) Prav to nenavadno, netipično zaznavanje realnosti 

naj bi bila izhodiščna točka, iz katere so se pozneje napajale različne svetovne religije. V tem 

prepričanju Hood nikakor ni osamljen. Tudi Atran (2002: 188–196) v svoji knjigi In Gods We 

Trust vzroke za izvor religijskega pojasnjevanja sveta polaga v posameznikovo mistično izkustvo. 

Šele pozneje govori o utrjeni institucionalni strukturi, ki omogoča religijsko skupnost. Podobno 

razmišlja tudi Tomc (2000: 308), ki znotraj kognitivnega družboslovja sledi načelu emergentnosti 

in zasluge za kompleksne sisteme religijskih vrednot v osnovni pripisuje posamezniku, ki je 

bil pripravljen in sposoben svoje inventivno mistično doživetje posredovati neposredni socialni 

okolici na dovolj prepričljiv način, da ga je ta začela povratno častiti. V sami tradiciji misticizma 

pa sta religioznost in mistika že dolgo izključujoča se koncepta: »Mistične poti so vedno le poti 

posameznikov. Šele ko njihova izkustva in spoznanja postanejo zgled drugim, navadno se to 

zgodi po njihovi smrti, postanejo dostopne množicam. Toda takrat te niso več mistika, ampak 

religija.« (Ravnjak, 1999: 141) Transformacija mističnega momenta v zapleten religijski sistem 

torej mistika kot osebo odpravi, a religijo ta (mistik) vendarle nekako pogojuje. 

V tem prispevku nas bo podrobneje zanimalo mistično doživljanje sveta, ta edinstveni dogodek 

dojemanja realnosti na ravni posameznika, ki je očitno eden ključnih pogojev za nadaljnji 

razvoj vsake transcendentalne misli in vzpostavitev religijske skupnosti. Mistično doživljanje 

sveta, ki se vedno zgodi v stanju spremenjene zavesti, predstavlja tematiko, ki je bila dolgo 

znanstveno prezirana. A v zadnjih dveh, treh desetletjih, se je to radikalno spremenilo. Nastal 

je novi val raziskovalcev, ki poskuša reprezentacije in prenos religijskih konceptov (kulturološko-sociološko 

vprašanje religije) povezati s sodobnimi teorijami čustev in čutenja (psihološko 

vprašanje religije) (povzeto po Pyysiainen, 2003: 109). Najvidnejši predstavniki so LeDoux, 

Damasio, Michael A. Persinger in seveda Vilayanur Ramachandran. 

Prav Ramachandran je leta 1999 skupaj z Backersleejevo napisal zdaj že kultno knjigo 

Phantoms in the Brain (od tod tudi naslov našega prispevka), v kateri eksplicitno govori o pomenu 

mističnega doživetja posameznikov – avtor se je posvetil duševnim bolnikom in pacientom z 

možganskimi poškodbami – za religijsko doživljanje v določenem kulturnem kontekstu. 

Proučevanje spremenjenih stanj zavesti je zelo kompleksno področje kognitivne psihologije, 

ki nikakor ni definicijsko samoumevno. »Stanja spremenjene zavesti so povezana, saj 

prehajajo drugo v drugo, in jih je vsekakor težko opredeliti. Kljub temu lahko rečemo, da so 

del nepretrgane celote. Na enem koncu je tisto, kar bi lahko poimenovali »budna zavest«; na 

drugem je globoki trans, kot so ga opisali prvi raziskovalci«. (Clottes in Lewis-Williams, 2003: 

12) Ornstein (1986: 150–179) k temu dodaja, da je o zavesti sploh zgrešeno razmišljati kot o 

stabilni entiteti. 

Če se stanje duševnosti čez dan večkrat spremeni, je radikalno drugačno ponoči med spanjem 

in ga je mogoče preprosto modificirati glede na kontekst in razpoloženje, potem ne more 

biti veliko presenečenje, da so se za doseganje posebnih duševnih stanj, ki omogoča nenavadno 

zaznavo realnosti, izoblikovale posebne kulturno specifične tehnike oziroma metode. 

Najpreprostejši, najhitrejši in za nas nekoliko manj zanimiv način je seveda uživanje psihotropnih 

snovi, a poznamo tudi druge. Pri turških derviših je to značilen ples do onemoglosti ter 

ritmično ponavljajoči se zvoki na bobnih, budistični menihi se s podobnim ciljem prepuščajo 

transcendentalni meditaciji in poglobljeno spremljajo svoje dihanje, puščavniki Sinajskega 

polotoka pa denimo privolijo v socialno in čutno deprivacijo; poiščejo si svojo jamo, posvečeni 

kraj, kjer se lahko nemoteno osredotočijo na izbran predmet in tako zavržejo odvečne misli. 

Manuel Kuran | Fantomskost možganov 107

3 

Intenzivno sta se z opazovanjem 

možganske aktivnosti s pomočjo tehnologije 

SPECT ukvarjala tudi Newberg in Kaj imajo skupnega vse te tehnike in zakaj je njihovo prouče- 

D’Aquili. Odgovor, ki ga podajata avtorja, 

vanje tako pomembno za razmerje med fiktivnim in navadnim 

je: »Zato, ker je človeški um genetsko 

nastavljen za vzpodbujanje religijskega zaznavanjem? Kot skupni imenovalec vseh mističnih doživetij 

doživljanja.« (Spilka et. al., 2003: 63) 

Deikman navaja »deavtomatizacijo« – osrednji zavestni psihološki 

mehanizem, ki preprečuje rutinsko »organizacijo, omejevanje, 

selekcijo in interpretacijo zaznavnih dražljajev«. (v Ornstein 

1986: 204) V vsakem izmed navedenih tehnik in stanj, kjer se poskuša zavestno spremeniti 

stanje duševnosti, gre za oddaljevanje od avtomatiziranih, samoumevnih načinov obnašanja, 

pa tudi zaznavanja in mišljenja (ibid.: 205). Za Deikmana (ibid.: 219) je mistično doživljanje 

sveta (le): nadzorovana »produkcija nenavadnega stanja duševnosti …« Pod določenimi pogoji 

disfunkcioniranja (kot je akutna psihoza ali zaužitje LSD) ali ciljno naravnanega obnašanja 

(kot pri religijskem misticizmu) se pragmatični sistem rutinske selekcije zaznavanja dražljajev 

upošteva manj ali pa se celo poruši. Posledično se daje prednost nenavadni zaznavi in interpretaciji 

realnosti, ki je z vidika preživetja in biološke blaginje osebe bistveno manj učinkovita, 

zato so to obliko zaznavanja v preteklosti kategorično zavračali in izključevali iz vsakdanjega 

duševnega življenja. 

Vsi ti navedeni postopki – ne glede na religiozni kontekst, v katerem se izvajajo – puščajo 

sledi v možganski aktivnosti posameznikov. In ko pozneje takšne subjektivne izkušnje spremenijo 

svoj pomen, ko postanejo jedro nekega širšega religijskega sistema, puščajo realne družbene 

posledice. Kot vemo, tudi tisočletja pozneje. 

Bogovom naklonjeni človeški možgani? 

V zadnjih dveh desetletjih, ko so nove biotehnologije, ki omogočajo opazovanje možganske 

aktivnosti (funkcionalna magnetna resonanca, računalniška tomografija in tako imenovani 

Single photon emission computed tomography ali SPECT), v razvitem svetu postale raziskovalna 

rutina, se je med psihologi ponovno utrdilo biološko in evolucijsko gledanje na človeško 

vedenje. Danes najbolj »vroče« znanstvenoraziskovalno vprašanje je naslednje: Kolikšen delež 

človekovega vedenja je mogoče pripisati delovanju genov? Od te radovednosti je le še korak do 

nekoliko bolj specifičnega izziva, ki zaposluje kognitivne psihologe: Koliko religijskega obnašanja 

posameznika je mogoče pripisati prirojenim, evolucijsko pogojenim mehanizmom? 

Metodološki pristopi so različni, vendar vsi visokotehnološki. Vsem je skupno tudi to, da je 

v središče raziskovanja prvič v zgodovini psihološke znanosti postavljena aktivnost delujočih 

možganov. Gre za štiri obširne sklope: 

– Proučevanje čustev kot pomembne razsežnosti religijskega doživljanja sveta (Pyysiainen, 

2003: 78), kjer najpogosteje nastopa LeDoux in Damasio (glej tudi Atran, 2002: 174–177). 

– Opazovanje možganske aktivnosti med tako imenovanim mističnim doživetjem. Posebno 

dejavna avtorja na tem področju sta Persinger in Ramachandran. 3 

– Raziskovanje odnosa med psihopatološkimi stanji duševnosti (epileptični napadi, shizofrenija, 

histeričnost in avtizem) in občutki mističnega razodetja (glej Atran, 2002: 186–199 in 

Eliade, 1990). 

– Spremljanje sprememb v možganskem delovanju zaradi različnih čutnih, socialnih in 

telesnih deprivacij ter vpliv teh na zaznavo in interpretacijo realnosti (glej Clottes in Lewis- 

Williams, 2003: 5–34 in Tomc, 2000). 


S temi štirimi sklopi zamejimo glavnino vseh raziskovanj na 

področju sodobne psihologije religije, ki jo zanimajo nevrofiziološki 

in kognitivni vidiki verovanja. Ugotovitve so med sabo zelo 

podobne: določeni kognitivni, čustveni in motorični procesi, ki 

jih je mogoče opazovati na ravni možganske aktivnosti, so nekako 

vpleteni in dejavni tudi ob mističnem doživljanju posamezni- 

kov. (Spilka et. al., 2003: 63) To je hkrati tudi vse, kar je za zdaj mogoče dokončno trditi (ibid.). 

A preden kritično pristopimo k obstoječim raziskovalnim vsebinam, si nekoliko podrobneje 

oglejmo zadnja tri področja sodobne psihologije religije. 

Iskanje božjega modula v zatilni skorji možganov 

4 »Za naš namen je tehnologija SPETC 

najustreznejša, saj posameznik meditira 

zunaj različnih naprav za skeniranje možganske 

aktivnosti, kar dejansko zahtevana 

druga tehnologija ne omogoča (PET in 

funkcionalna magnetna resonanca)« 

(Newberg in D’Aquili, 2002: 183). 

Michaela Persingerja večina povezuje s poskusom iz leta 1983, ko je prvič umetno aktiviral 

zatilni del svoje nove možganske skorje, pri čemer je občutil nekaj, kar je pred tem poznal 

le iz zapisov, pripovedi in pričevanj mističnega izkustva. S pomočjo TMS (ang. Transcranial 

magnetic stimulation), ki s spreminjanjem magnetnega polja vzburja izbrani predel možganov, 

je Persinger spodbudil elektro-fiziološke spremembe in tako nadzorovano upravljal svoj 

duševni svet. No, kljub dejstvu, da je šlo za osebo, ki je v znanstvenem procesu nastopala kar v 

treh različnih vlogah (Persinger je analitično oblikoval hipotezo, jo preveril na lastnem telesu 

in potem posledice možganske stimulacije introspektivno interpretiral), kar je zaradi kršenja 

načela objektivnosti povsem neprimerno, so njegova dognanja močno prepojila empirično plat 

psihologije religije. Postal je eden najpogosteje citiranih avtorjev. 

Električna aktivnost zatilnega predela možganov večino časa ni izjemna ali presenetljiva, 

včasih pa vendarle pride do prestopa te naravno optimizirane točke. Vzroki, zakaj se to dogaja, 

so dokaj različni. En samcati prestop omenjene meje intenzivnosti elektro-fizioloških procesov 

lahko za vedno spremeni posameznikovo dojemanje smisla življenja in po Persingovem 

mnenju prav tovrstni nevrofiziološki procesi vzpostavljajo biološko podstat za številne mistične 

izkušnje številnih zgodovinskih osebnosti. Seveda gre Persinger še naprej in celo vsakršno 

močnejše elektro-fiziološko dogajanje (tudi v navadnih intervalih) imenuje »občutje boga« (v 

Pyyiainen, 2003: 120; Spilka et. al., 2003: 62; Atran, 2002: 181 in Newberg in D’Aquili, 2002), 

čeprav sploh ni nujno, da gre za teistične vsebine. Takšno izrazoslovje je bilo dovolj privlačno, 

da sta se dva ameriška nevrologa lotila meritev možganske aktivnosti kar pri »profesionalcih« 

mističnega doživljanja: budističnih menihih in frančiškanskih nunah. 

Newberg in D’Aquili sta s pomočjo tehnologije SPETC, ki se je za njuno metodologijo 

izkazala kot najprimernejša, 4 iskala očitne znake o prirojenosti religijskih občutkov v delovanju 

možganov. V posameznikih, ki so med izvajanjem svoje rutinirane prakse (meditiranje ali molitev) 

poročali o občutku preseganja samega sebe, sta v ključnem trenutku opazila tudi zmanjšan 

pretok krvi v delu možganov, ki baje skrbi za produkcijo mentalne meje med lastnim telesom in 

okolico. Če se ta podre (kar se zgodi pri nekaterih različicah psihoz) ali se za nekaj časa zavestno 

ukine (kar se dogaja pri transcendentalni meditaciji), se porodijo posebni občutki in izkušnje, 

ki smo jih v preteklosti poznali pod različnimi, a v religioznih kontekstih precej uporabljenih 

imenih: Nirvana, unio mystica itd. (Povzeto po Atran, 2002: 182) Njune poznejše špekulacije 

o tem, da je mistično izkustvo izključno posledica pravega razmerja med zmanjšanjem pretoka 

krvi v enem ter povečanega pretoka krvi v drugem predelu možganov, niso bile resneje znan- 


5 

Govorjenje v nerazumljivih jezikih ali 

tako imenovana »Glossolalia« je eden 

najbolj univerzalnih religijskih fenomenov stveno raziskovane na večjem vzorcu. Pravzaprav sta Newberg in 

(May v Spilka et. al., 2003: 267). Gre 

D’Aquili izoblikovala zelo trezno stališče do mističnega izkustva; 

za izraz mističnega stanja, do katerega 

oseba pride s pomočjo transa ali stroge, podobno kot že omenjeni Deikman tudi onadva menita, da gre 

poglobljene molitve. Posameznik začne za običajno duševno stanje, ki ga je mogoče doseči preprosto 

v določenem trenutku govoriti v nikomur tako, da se zanj odločimo (v Atran, 2002: 182–182). Možgani naj 

razumljivem jeziku, kar se je v zgodovino bi bili evolucijsko opremljeni za doživetje mističnega, torej nika- 

zapisalo kot »jezik duhov« (glej Spilka et. 

kor ne more biti to posebno duševno stanje domena »psihopato- 

al., 2003: 267–270). 

loških, naključnih ali neobičajnih duševnih prebojev« (ibid.). 

V tem vidiku se z njima strinja tudi Scott Atran, antropolog 

religije, ki skladno s svojo kulturno-relativistično osnovo k pretiranim nevrološkim poenostavitvam 

pristopa bistveno previdneje. Newberg in D’Aquili pustita na široko odprto vprašanje, ali 

bog ostaja le v duševnosti posameznikov ali zaseda tudi medprostor človeštva, je torej nekako 

pojavnost nove vrste, ki presega človeški duševni potencial. Atran ob tem poudari, da nevrologa 

implicitno celo enačita status resničnosti, tako pri znanstvenem mišljenju kot pri mističnem 

izkustvu. Zanju znanost ne more določati, kaj je fiktivno in kaj realno za posameznikovo 

dojemanje okolice, kar je za Atrana (2002: 183), ki sledi evolucijski paradigmi, nesprejemljivo: 

»Če naša običajna zaznava in medsebojno prepletanje nista bila vsaj približek verodostojnosti 

in skladnosti z vsakdanjimi objekti in dogodki v resničnosti, kako bi potem brez nenehnega 

vnaprejšnjega vmešavanja naši predniki imeli možnost, da se izognejo padcu s klifa ali uidejo 

divji živali, ki jih poskuša požreti?« 

Atran torej zelo jasno in nazorno postreže z drugo platjo zgodbe o nevroloških raziskavah 

možganske aktivnosti. Sodobni nevrologiji – ali bolje rečeno »nevroteologiji«, kot ji rečeta 

Newberg in D’Aquili (2002: 173–181) – poleg poenostavljanja sklepov očita še skromno in fragmentirano 

raziskovalno vizijo in v zadnji četrtini stoletja kategorično prezirljivost do dognanj 

kognitivne psihologije in antropologije. 

Bolj nor sem, bliže sem bogu 

Ramachandrana so, v nasprotju z drugimi nevroteologi, zanimali patološki primeri. Njegova 

raziskovalna pozicija na enem priznanih rehabilitacijskih kalifornijskih inštitutov mu je omogočala 

vsakodnevno opazovanje psihopatoloških primerov in oseb, ki so pretrpeli lažje ali 

hujše možganske poškodbe. Eden stranskih produktov drugačnega duševnega življenja je bilo 

intenzivnejše mistično doživljanje (ali vsaj pomembnejše vrednotenje in poudarjanje takšnih 

izkušenj). Tako pri epileptičnih napadih, shizofrenih halucinacijah, govorih v nerazumljivih 

jezikih, 5 transu, globoki meditaciji ali predani molitvi je mogoče opaziti spremenjen pretok 

krvi skozi možgane in zvišano raven elektro-kemičnih signalov. (Atran, 2002: 191) S tem, da je 

pri običajnih tehnikah duševno zdravega posameznika (meditacije in molitve) mogoče govoriti 

o povečani aktivnosti frontalnega režnja nove možganske skorje, kar se izraža v občutnejšem 

zavedanju stvarnosti. Pri shizofreniji in epileptičnih napadih posebnega tipa (tisti, ki se dogajajo 

v zatilnem delu možganske opne) pa se aktivnost frontalnega režnja zmanjša, kar za posameznikovo 

duševno življenje pomeni odsotnost (ali usodno zmanjšanje) zavedanja stvarnosti (povzeto 

po Stern in Silbersweig v Atran, 2002: 191). 

Ramachandran fiziološki izvor takšnih mističnih izkušenj pripisuje nevronskim procesom. 

Če se grozd nevronov nenadzorovano aktivira v limbičnem predelu možganov, ki je med dru- 


gim soudeležen v posameznikovem subjektivnem doživljanju okolja in regulaciji čustev, so 

posledice vidne v obnašanju. To se dogaja tudi med epileptičnimi napadi. Časovno zelo kratke 

izkušnje aktivirajo nešteto nevronov hkrati; Ramachandran govori o tem, da čustva »gorijo«. 

Iščejo in vzpostavijo se nove nevronske komunikacijske poti. To, katera komunikacijska pot 

izmed njih bo izbrana, je za samo osebnost posameznika zelo pomembno. Zato je povsem 

mogoče, da intenziven epileptični napad spremeni nevronsko stanje v limbičnem sistemu do te 

mere, da sprememba postane stalnost tudi takrat, ko se epileptični napad preneha. Spremeni se 

torej sama osebnostna poteza posameznika (povzeto po Ramachandran, 1998: 179–180). 

Ramachandran je temu (ibid.) novemu osebnostnemu tipu, ki ga močno determinira dogajanje 

v zatilnem delu možganov (ang. temporal seizures personality), posvetil kar nekaj raziskav. 

Ljudje tega osebnostnega tipa veliko večji pomen pripisujejo zelo trivialnim dogodkom, so 

obsedeni s filozofskimi in teološkimi problemi, nimajo nikakršnega smisla za humor, imajo pretiran 

občutek lastne pomembnosti in vedno ter natančno zapisujejo svoja doživetja. Objekte v 

svetu vidijo s posebnim čarom, sebe pa pogosto dojemajo kot verskega izbranca ali voditelja. Kot 

temu dodaja Tomc (2000: 308), se pri epileptikih takšne radikalne (predvsem pa konsistentne 

in vzorčno potrjene) osebnostne spremembe dogajajo zaradi »nove vzpostavitve nevronske poti 

v temporalnem delu možganske opne«. Pri zdravi duševnosti se čustveno doživljanje nenehno 

potrjuje, korigira ter prilagaja dejanskim stvarnim pogojem. V bolezenskih stanjih se tovrstni 

korekcijski mehanizem podre in povratne zanke doživetij ni. Čustva, ki so posledica čutnih 

dotokov, in tista čustva, ki so posledica miselnih procesov, nimajo več veliko skupnega. S tem 

pa se odpre nov prostor za lastne interpretacije sveta, ki so lahko bistveno drugačne od splošno 

uveljavljenih in kulturno sprejetih predstav sveta. 

Takšna presežna čustva ne gnezdijo v izkustvu sveta, ampak v fiziološkem kaotičnem sprožanju 

nevronov: »Na nas učinkujejo kot nadnaravna in izventelesna, saj so popolnoma drugačna 

od vsega, kar smo sicer izkusili v življenju. V primeru, ko epileptične osebe doživijo trajne osebnostne 

spremembe, gre za to, da se izkušnja ‘presežnih čustev’ prevede v dolgoročni spomin in 

postane trajna osebnostna poteza. Takrat oblikuje moralna načela, ki so po meri neke (še) neobstoječe 

skupnosti.« (Tomc, 2005: 141) Temu lahko dodamo le, da ta (še) neobstoječa skupnost 

lahko med drugim pomeni tudi prototip neke nove religijske skupnosti, noviteto v moralnem 

doživljanju sveta in interpretacijo subjektivnih čustvenih stanj pa lahko spreten posameznik 

hitro prevede v prepričljive argumente v prid nadnaravnemu pojmovanju lastne eksistence. Ni 

torej presenetljivo, da so v zgodovini religijskih voditeljev vedno nastajale tudi špekulacije o 

psihopatoloških osebnostnih značilnostih verskih ali plemenskih voditeljev (recimo sveti Pavel, 

sveta Tereza iz Avila, šamani itd.). 

Temeljito se je vlogi duševnih bolezni v drugačnih kulturnih kontekstih posvetil Eliade. Po 

njegovem mnenju se na primer status šamana dodeljuje na dva načina: 1. po nasledstvu, ko 

premine obstoječi zdravilec skupnosti, ali pa 2. spontano, ko oseba doživi sebe kot duhovno 

posebnost skupnosti. V obeh primerih sledi iniciacijski obred, ki je sestavljen iz ekstatičnih stanj 

in učenja šamanskih tehnik zdravljenja. Drugo pot rekrutacije, osebno nagnjenje, večkrat spremljajo 

izhodiščno drugačna duševna stanja, ki bi jih terminologija zahodne psihiatrije opredelila 

kot duševne bolezni (najpogosteje shizofrenija in epilepsija). Znotraj vrednotnega kodeksa 

arhaične skupnosti pa je bolezen razumljena kot klic bogov ali celo kompliment, znak privilegija 

in eventualna priprava na poklic šamana (Eliade, 1990: 36–37). Očitno so šamanizem in 

duševne bolezni usodno povezani. Po navedbah Wilkena (ibid.: 43) je indonezijska različica 

šamanizma najprej obstajala le kot realna bolezen. Tudi obnašanje do ekscentričnih članov 


skupnosti je bilo temu prilagojeno. Dramatizacija in simulacija izvornih oblik (bolezenskega) 

transa in socialno-kulturne interpretacije takšnega obnašanja so sledile veliko pozneje, posledično 

pa se je spremenilo tudi dojemanje: duševni bolniki so postali ‘od boga poslani’ šamani. 

S to opombo, da je med iniciacijo prišlo do ozdravitve. Tukaj se skriva bistvena razlika med 

duševnim bolnikom in šamanom: »Slednji je predvsem bolnik, ki se je bil sposoben uspešno 

pozdraviti« (ibid.: 45). Jasno je, da je preprosta vzročna povezava med mistiki in odklonskim 

psihičnim življenjem nemogoča. Nujna sta še ustrezno kulturno okolje in težnja posameznika 

po samozdravljenju, kar preobrazi zaznavanje bolezni v neko za »skupnost koristno« delovanje 

posameznika, kot pravilno domneva Tomc (2000: 310). 

Kar pri teh paralelah med šamanizmom in simptomi duševnih bolezni ponovno postane 

očitno, je sicer v akademski produkciji upoštevana kulturna relativnost razlag obnašanja. Dvojni 

pomen bolezni (ali s stališča arhaičnih skupnosti »božjega klica«), kar Eliade – zavedajoč se 

kulturne relativnosti – imenuje kar »bolezen-klic«, dodatno opozarja na pestrost v predpisovanju 

predznakov občutljivim psihiatričnim terminom. Že sama izbira perspektive določa naravo 

asociacij, ki se porajajo ob tem: iz zornega kota zahodne znanosti gre za osebo, ki trpi in je 

potrebna pomoči, iz gledišča arhaičnih skupnosti pa za dobrodošel božji blagoslov. 

Ramachandrovi eksperimenti, tako kot rekrutacija mistikov v azijskih in južnoameriških 

predelih, so dodatna podpora hipotezi, da nenavadno delovanje zatilnega režnja korelira s 

hiperreligioznostjo. O tem ni dvoma. Kar pa seveda ne pomeni, da se religioznost (oziroma 

mistično doživljanje) lahko pojasni izključno s pomočjo možganske disfunkcije. Vse, kar lahko 

varno povemo – tako Pyysiainen (2003: 142) – je, da se splošno znano religijsko doživljanje 

odvija v posebnih področjih možganov in da neobičajno duševno življenje korelira z nekaterimi 

bolj ekstremnimi religijskimi mislimi in izkušnjami. Sama religioznost, ki je pripisana neki 

izkušnji, prihaja od posameznika, ta pa vedno iz specifičnega kulturnega ozadja. Skratka, za 

zdaj ne poznamo nobenega psihološkega oziroma nevronskega mehanizma, ki bi bil vpleten 

izključno v religijske izkušnje. 

Posebna duševna stanja in zaznava 

Epilepsija zatilnega dela možganske skorje se je pripisovala tudi številnim zgodovinskim religijskim 

likom. Pri tem je treba poudariti, da je bilo osebno doživetje nadnaravnega bitja, poslušanje 

tujih glasov in privide nepoznanih bitij mogoče interpretirati kot religijsko oziroma globoko 

mistično izkustvo predvsem zaradi tehnološkega in znanstvenega stanja človeštva. V katerem 

koli drugem kulturnem ali časovnem kontekstu, ki je bliže nam, bi bile enake ali podobne 

osebne izkušnje obravnavane v okvirih psihiatrične stroke. 

Kot primer se pogosto navaja sveti Savel, ki se je iz zavzetega preganjalca krščanstva v enem 

samem popotovanju spremenil v gorečega zagovornika cerkve. (Tomc, 2000: 309 in Atran, 2002: 

188) Med potjo v Damask se zgrudi, obsije ga nenavadna svetloba, nato pa v svoji glavi zasliši 

nepoznani glas, ki mu veli, naj zbere svoje može in se posveti njemu – Jezusu, ki ga je do takrat 

preganjal. Savel je postal apostol Pavel in storil zapovedano. V 16. stoletju se podobno zgodi 

svetnici Terezi iz Avila, ki je prav tako doživela nenavadne občutke ugodja, prisotnost božanstva 

in pogovor z višjo instanco. Kako bi tovrstne izpovedi razumeli danes, ko je na voljo posodobljen 

miselni sistem, izpopolnjena tehnologija za postavljanje psihopatoloških diagnoz in čedalje 

manj znanstvenih dokazov, ki govorijo v prid obstoju nadnaravnih bitij? Tomc (2000: 324) je 


neposreden: »Danes bi takšna zgodba zbudila pozornost scenaristov Dosjejev X, apostol Pavel pa 

je postal utemeljitelj krščanske cerkve.« Najverjetneje bi obe religijski osebnosti – podobno kot 

ruskega pisatelja Dostojevskega, ki so ga v svojem času prav tako častili kot religijskega mistika 

(v Atran, 2002: 189) – opisali s psihiatričnimi termini, verjetno kot epileptike ali shizofrenike 

(odvisno od natančnejše analize simptomov). 

Osiromašeni geografski predeli (puščava, tundra, sneg …), kjer se čutni dotoki kaj hitro privadijo 

na razmeroma nespremenljivo okolje, so pogosti prostori prikazni božanstev in prisluhov. 

Iz obstoječih zapisov je tudi redkokdaj razvidno, da bi šlo za hkratna mistična doživetja večjih 

skupin. Po navadi mistično razsvetljenje doleti enega človeka v samoti. In še to večinoma takrat, 

ko gre za stroge in dolgotrajne postopke posta ali askeze, v katerih so običajne prehranjevalne 

navade okrnjene. Ti trije pogoji (čutna, socialna in telesna deprivacija) vzpostavljajo optimalne 

pogoje za doživetje mističnih občutkov. Eden povednih primerov iz krščanstva je Jezusov 

pohod v puščavo: »Jezus gre v puščavo (čutna deprivacija), kjer je sam (socialna izolacija), 

štirideset dni brez hrane in pijače (telesna deprivacija). Posledice postanejo kmalu ‘vidne’ ,« 

(Tomc, 2000: 312) ter nadaljuje: »In precej ga odvede Duh v puščavo. In v puščavi je bil štirideset 

dni, in satan ga je skušal, in bival med zvermi; in angeli so mu stregli«. (Marko v Tomc, 

2000: 312–313) Pustimo ob strani vprašanje, ali je res mogoče preživeti v puščavi štirideset dni 

brez kaplje pitne vode. Najbrž ni. Toda omenjena prikrajšanja v obliki družbenih stikov, hranilnih 

snovi, ki so za običajno zaznavo nujno potrebni in nerutinskega okolja, ki od posameznika 

zahteva nenehno interakcijo, nedvomno vplivajo na način zaznavanja in pojasnjevanja okolice. 

Deprivacije odpirajo prostor za nove, v možganih ustvarjene zaznave, ki se kažejo kot (vidne in 

slušne) halucinacije. 

O samem procesu spreminjanja zaznavanja okolja piše Saint-Exupery (1937/2007: 128). Ker 

so njegovi izsledki fenomenološko izjemno natančni in dialektično zanimivi, navajamo nekaj 

ključnih odstavkov: »Odidem dalje in z rastočo utrujenostjo se začne v meni nekaj preobražati. 

Nastajajo prikazni in kadar jih ni, si jih izmišljam… ‘Halo!’ Vzdignem roki in zakričim, mislil 

sem, da je človek zakrilil, pa je bila le skala. Puščava začenja oživljati. Hotel sem prebuditi 

spečega beduina, ta pa se je spremenil v deblo črnega drevesa. V drevesno deblo? Njegova 

navzočnost me draži, pripognem se nadenj, ali je res drevo? Hočem pobrati odlomljeno vejo in 

ugotovim, da je marmor. Zravnam se in pogledam okoli sebe, sam črni marmor.« In nadaljuje 

(ibid.: 129): ‘Halo, halo … Saj ni nič, ne razburjaj se, to se začenjajo blodnje!’ Pomirjam samega 

sebe, čutim potrebo, da se zatekam k svoji pameti. In vendar tako težko zavrnem, kar vidim. 

Najrajši bi stekel proti karavani, ki potuje … tamle … ali vidiš? ‘Norec, kaj ne veš, da si vse to 

sam izmišljaš?’ ‘Torej ni več nič resničnega na tem svetu …’ ‘Nič ni več resnično, razen tistega 

križa dvajset kilometrov daleč na griču. Križ je ali pa svetilnik …’ «. 

Po tem njegovem opisu postane jasno, kako se halucinatorne predstave, katerih se posameznik 

v takšnih razmerah na začetku še zaveda, počasi prebijajo na mesto realnega. Kljub delu 

mišljenja, ki je še zmožno delovati po navadni logiki, vidne in slušne halucinacije postanejo del 

realnih mentalnih predstav. In manj ko so vse tri potrebe (čutna, telesna, socialna) zadovoljene 

– se pravi dlje časa, ko deprivacija na teh ravneh poteka – večja je verjetnost, da bo neka halucinacija 

prevzela vodilno mesto v posameznikovih preferencah pri izbiri in interpretaciji dražljajev. 

Tudi to točko zloma, ko se dvom v obstoj halucinacijsko posredovanih podob dokončno 

ukine, Saint-Exupery (ibid.: 131) ilustrativno opiše: »Premagam greben in pred mano se odpre 

obzorje. In že zagledam najlepše mesto sveta. ,Dobro veš, da je tudi to prikazen! Seveda vem, 

da je prikazen. Ne dam se preslepiti, ne dam se! Toda kaj mi moreš, če se mu predam, slepilu? 


Če mi je všeč sladko upanje? Če se bom zaljubil v to obzidano 

in s sončnimi zastavami okrašeno mesto? Če ob pogledu nanj 

začnem hoditi nenadoma zravnan, z lahkimi koraki, brez vsake 

utrujenosti, s srečo v srcu … Rajši imam svojo omamo.« 

Vsebino in avtorstvo vidnih in slušnih halucinacij, iluzij 

oziroma imaginarnih predstav, določa vsak posameznik skladno 

s svojimi kulturno in vzgojno ponotranjenimi vsebinami. Tako 

Spilka in drugi (2003: 272) trdijo, da so bila srednjeveška prikazovanja 

skoraj vedno interpretirana kot religijska. Na drugi 

strani pa popolnoma sekularizirani posameznik – upoštevajoč 

logične parametre, ki določajo kontekst dogajanja in stanje telesa 

v trenutku zaznavanja – bistveno hitreje in odločneje razvidi 

imaginarno naravo nekaterih vizualnih podob in jih kot take tudi 

interpretira. Očitno pretvorba informacij v mentalne predstave poteka zelo podobno kot izvedba 

Rorschachevega testa: posameznik v določeno nejasno podobo projicira svojo lastno vsebino. 

Seveda ni naključje, da se za tega posameznika zdi njegova razlaga popolnoma konsistentna, 

neizpodbitna in brez alternative. 

Tako se odpre nov vhod v znanstveno proučevanje mističnega izkustva, ki so ga (kot je 

menil že Atran, 2002: 173–181) nevrološke in fiziološke raziskave možganov mnogokrat spregledale. 

Mistično doživetje posameznika zagotovo ne more biti le nevrološki izziv, ampak tudi 

psihološki, sociološki, antropološki in vsaj še kulturološki. Sunden (v Spilka et. al., 2003: 255) 

zato vztraja, da se težišče raziskav čim prej iz nevrofizologije možganov prenese v socialnopsihološke 

vsebine in se pri analiziranju mističnega izkustva upošteva tudi družbeni potencial, 

ki ga nosi tako imenovano kulturno ozadje. Čeprav gre pri mističnem doživljanju za globoko 

subjektivno kategorijo, tega doživljanja ni mogoče pojasniti brez jezika, ta pa nikoli ni kodiran 

v kulturnem vakuumu. Močno je prežet s specifičnimi vrednotami in političnimi orientacijami. 

Sundenova teorija vlog je pomembna zato, ker se dotika religioznih tekstov (Biblija, Koran itd.) 

in vzgojno-izobraževalnih postopkov (verouk, življenje v samostanih). Ti podporni pripomočki 

so nekakšen vzorec oziroma šablona, ki sploh omogoča prepoznavanje religijskega doživljanja. 

Brez poznavanja glavnih likov, odnosov med osebami, dogodkov, ki nosijo moralno sporočilo, 

bi bilo vsakršno mistično doživetje, vključno z interpretacijami vidnih in slušnih halucinacij, 

brezpredmetno in nesmiselno. To, kar sploh omogoča osebno mistično izkustvo, sta prav »interpretacija 

in prenos zaznavanja dogodkov v okvir religioznih tekstov«. (Spilka et. al., 2003: 255) 

Brez poznavanja religioznih zgodb in tradicije, izkušenj, ki bi jih bilo mogoče pojasniti kot 

mistične, sploh ne bi bilo. 

Mistična videnja so resda zasidrana v nenavadnih duševnih stanjih. Ker pa to duševnost 

sestavljajo kulturne vsebine vidca, so njegova mistična stanja kulturno pogojena. 6 

6 

Tomc (2000: 320–321) meni, da je 

to načelo zasidranosti v vsakdanjem 

življenju še najbolj razvidno v različnih 

predstavah o raju. Ne glede na to, v 

kateri religiozni tradiciji predstava o raju 

obstaja, vedno je raj prostor presežkov 

tistega, kar v vsakdanjem zemeljskem 

življenju primanjkuje. Medtem ko v 

vsakdanjem življenju vlada pomanjkanje, 

se v raju cedita med in mleko. V islamski 

tradiciji se v raju zanimivo nahaja tudi 

Hurija – božje bitje ženskega spola, ki je 

v užitek vsem vernikom in mučenikom. 

Ima eterično telo, a vedno pripravljeno 

na ljubljenje. Večno je stara 33 let. 

Religijsko doživetje je torej hkrati tudi kompleksen sociokulturni pojav, ki med drugim 

izhaja iz nenavadnih duševnih stanj, vendar pa je posebno duševno stanje le nujni, ne pa tudi 

zadosten pogoj za mistično izkustvo. Seveda religijskega doživetja ne omogoča že versko prepričanje. 

Vsako abstraktno in načelno versko prepričanje se mora udejanjiti v posamezniku. 

Versko prepričanje mora postati subjektivno relevantna kategorija. To pa lahko omogočijo le 

posebna duševna stanja, ki morajo biti podprta z ustreznimi kemičnimi procesi v možganih. Pri 

tem pa je treba dodati, da svojo religioznost kot takšno mistično doživetje pojmujejo le redki. 

Večina svetovnega prebivalstva doživlja svojo religioznost bistveno bolj površinsko, največkrat 


kot golo družbeno obvezo. Vendarle pa se ne da spregledati vpliva, ki so ga začetni mistični 

inovatorji imeli na poznejši razvoj institucionalno strukturiranih religijskih sistemov. 

Sklep 

Nagib v medicinski materializem in nazaj 

Očitno obstaja preveč tehtnih družboslovnih in fenomenoloških argumentov, ki preprečujejo, 

da bi se religijsko oziroma mistično doživljanje sveta posameznika preprosto skrčilo na nevrofiziološke 

procese. Med tiste, ki so najbolj jasno artikulirali svojo kritično držo do površnih tehnično-medicinskih 

razlag religijskega izkustva, je spadal William James. Že leta 1902 je v svoji 

knjigi uporabil pojem medicinski materializem, s katerim je želel poudariti težnjo tedanjih 

precej sterilnih opisov religijskih doživetij. Šlo je pravzaprav za psihopatologizacijo vsega, kar 

je nakazovalo na mistično doživljanje: »Medicinski materializem videnja svetega Pavla na poti 

v Damask – glede na to, da je bil epileptik – ovrednoti kot posledice poškodbe okcipitalnega 

korteksa, Sveto Terezo opisuje kot histerično osebo, Svetega Franja Asiškega pa kot naslednika 

degenerika.« (James, 1990: 7) 

Ta težnja se na novo izrisuje tudi danes. Ključno jabolko spora seveda ni v tem, da v vsakem 

izmed zgoraj navedenih primerov ne bi šlo za fiziološko možgansko vzburjenje. Gre predvsem 

za nasprotovanje naivni predstavi številnih raziskovalcev, ki menijo, da bo sama identifikacija 

fizioloških procesov mistično izkustvo odpravila oziroma razrešila. Skratka, da ta – na prvi 

pogled iluzorna izkušnja – za posameznika ne bo imela več realnih posledic. Kot da bi mistik, 

ki se seznani z alternativno, možgansko platjo zgodbe, zavrgel svojo izkušnjo kot nepomembno. 

Vsaka takšna možganska aktivnost je potopljena v kompleksen kulturni kontekst. Zato predmet 

resnih analitičnih raziskav nikakor ne bi smelo bili možgansko vzburjenje per se, temveč možgansko 

vzburjenje, ki je močno kontekstualizirano in interpretirano skladno s posameznikovimi 

privzgojenimi in priučenimi pomenskimi okviri. Šele takšno ekstremno razširjeno pojmovanje 

mističnega doživljanja sveta je lahko razmeroma resno izhodišče za poznejše teoretske in 

eksperimentalne elaborate. Ali z drugimi besedami: odločilen mora postati tudi odgovor na 

vprašanje, kje in kdaj, ne samo odgovor na vprašanje, kaj, pod katerimi pogoji je določeno fiziološko 

vzburjenje možganov interpretirano kot religiozno. In zakaj je recimo enako fiziološko 

vzburjenje ob drugačnih časovno-prostorskih parametrih pojasnjeno drugače? 

Raziskovalna preusmeritev pozornosti na možgane odpravlja nešteto preteklih teoretskih 

zablod, a v istem trenutku odpira tudi nova, še bolj kompleksna znanstvena vprašanja. Religijsko 

doživljanje sveta je navsezadnje del mnogokrat kompleksnejše teorije uma. Preden bo ta 

dokončno stkana, bo treba še veliko vzročno-posledičnih študij, korelacij in analiz vplivanja na 

možgansko aktivnost. Mogoče se je kar strinjati s Spilko in drugimi (2003: 71), ki menijo, da je 

povezava med možgani in mističnim doživljanjem sicer »vroča« tema, a hkrati – in tega se je 

treba nenehno zavedati – šele osnutek neke nove in stabilne znanstvene discipline. 

Do takrat, ko se bo dovolj uveljavila nekakšna »objektivna fenomenologija« (Spilka et al., 

2003: 540), pa bo znanstveno raziskovanje mističnega doživljanja sveta še vedno ostro razdvojeno: 

na eni strani množica fenomenoloških razprav brez eksperimentalnih preverjanj, na drugi 

presežek laboratorijskih podatkov brez ustreznega teoretskega tkiva. Sedanje stanje bi lahko poimenovali 

kar znanstvena fikcija: krhke teze, ki se javno predstavljajo kot znanstvena dejstva. 


Literatura 

ATRAN, S., NORENZAYAN, A. (2002): Religions evolutionary Landscape: Counterintuition, commitment, 

compassion, communion. Behavioral and Brain Science. Vol. 27, str. 713–770. 

ATRAN, S. (2004): In Gods We Trust. The evolutionary Landscape of Religion. Oxford, Oxford university Press. 

BAUDRILLARD, J. (1999): Simulaker in simulacija, Popoln zločin. Ljubljana, Študentska založba, zbirka Koda. 

CLOTTES, J., LEWIS-WILLIAMS, D. (2003): Šamani iz prazgodovine, Trans in magija v okrašenih jamah. 

Ljubljana, Studia Humanitatis. 

ELIADE, M. (1990): Šamanizam i arhajske tehnike ekstaze. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana 

Stojanovića. 

JAMES, W. (1990): Raznolikosti religioznog iskustva. Zagreb, Studija ljudske prirode, Naprijed. 

NEWBERG, A. M. D., D’AQUILI, E. M. D., RAUSE, V. (2002): Why God won’t go Away. Brain Science and 

Biology of Belief. New York, Ballantine Books. 

ORNSTEIN, R. (1986): The psychology of Counsciousness, The Classic study. New Yourk: Penguin Books. 

PYYSIÄINEN, I. (2003): How Religion Works. Towards a New Cognitive Science of Religion. Leiden 

(Netherlands), Koninklijke Brill NV. 

RAMACHANDRAN, V. S., BACKERSLEE, S. (1999): Phantoms in the Brain. London Fourth Estate. 

RAVNJAK, V. (1999): O poteh samospoznavanja. Maribor KID Kibla. 

DE SAINT-EXUPERY, A. (1937/2007): Letalo in planet. Ljubljana, Študentska založba. 

SPILKA, B., HOOD JR., R. W., HUNSBERGER, B., GORSUCH, R. (2003): The psychology of religion: an 

empirical approach. New York, The Guilford Press. 

TOMC, G. (2005): Mentalna mašina. Možgani kot organski motor na duševni pogon. Ljubljana, Založba Sophia. 

TOMC, G. (2000): Šesti čut. Družbeni svet v kognitivni znanosti. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. 


HuMAnIsTIKA In 

DRuŽBOsLOVJE 

nA PERIfERIJI

Maja Breznik in Rastko Močnik 

Humanistika in 

družboslovje 

na periferiji: 

znanosti ali 

tehnokratska 

orodja? 

»Skupina raziskovalk in raziskovalcev iz Avstrije, Bolgarije, 

Črne gore in Slovenije je v okviru enoletnega raziskovalnega 

projekta 1 proučevala okoliščine, v katerih poteka raziskovanje v 

teh državah, pregledala je znanstvene politike držav in raziskovalnih 

ustanov ter poskusila ugotoviti, kako politično in institucionalno 

okolje deluje na znanstvene prakse. Na splošno se 

je pokazalo, da so si državne znanstvene politike v teh državah 

močno podobne. Učinki malodane enakih znanstvenih politik 

pa so različni, saj se uveljavljajo v različnih okoljih. Raziskava 

je pokazala, da znanstvene politike v obravnavanih državah 

uveljavljajo zelo podobne ali celo iste »vsebine« (ki zadevajo 

umevanje znanosti, cilje znanstvene politike, prednostne načine 

in tematike raziskovanja) in da se izražajo v istem žargonu 

(»znanstvena odličnost«, »tržna naravnanost«, »mednarodna 

primerljivost«). Presenetljivo pa je, da je tudi način, kako vlade 

uveljavljajo svojo znanstveno politiko, povsod približno enak: ne 

menijo se za nacionalne znanstvene in institucionalne tradicije, 

pa tudi ne za dosežke teoretskih praks v preteklosti. 

1 Enoletna mednarodna primerjalna 

raziskava Humanistika in družbene vede 

na periferiji: znanosti ali tehnokratska 

orodja? je potekala v letih 2006 in 2007 

v Avstriji, Bolgariji, Črni gori in Sloveniji. 

Financirala sta jo Avstrijski znanstveni 

inštitut v Ljubljani in Avstrijski znanstveni 

inštitut v Sofiji. Ob koncu raziskave je bila 

17. in 18. februarja 2007 v Ljubljani mednarodna 

znanstvena konferenca z istim 

naslovom, ki jo je podprl tudi program 

Vzhod-Vzhod Inštituta za odprto družbo 

v Budimpešti. Raziskava je potekala v 

okviru Mirovnega inštituta v Ljubljani, 

raziskovalci pa so bili: Maja Breznik, Valentin 

Dančev, Lilijana Dejanova, Momčil 

Hristov, Aldo Milohnić, Rastko Močnik, 

Milan Popović in Sebastian Reinfeldt. Več 

o raziskavi na spletni strani: 

http://www.mirovni-institut.si/hssp/. 

Znanstvene politike posameznih držav so si podobne, ker se vse oblikujejo pod pritiskom 

Evropske unije. Eden izmed ciljev znanstvene politike, ki jo uveljavlja EU, je poenotenje znanstvenega 

prostora na njenem področju. Tega cilja pa politike ne dosegajo prav zato, ker so 

preveč enake in ne upoštevajo nacionalnih posebnosti. Pač pa iz istega vzroka – z brezobzirnim 

uveljavljanjem »evropskega« vzorca – dosegajo neki drugi učinek, ki je povsod bolj ali 

manj enak: na obrobje potiskajo nekdanje teoretske prakse in njihove rezultate, podirajo že 

vzpostavljena omrežja sodelovanja. Zlasti v humanistiki in družboslovju, kjer so obravnavane 

Maja Breznik in Rastko Močnik | Uvodnik 119

države v preteklosti dosegale pomembne rezultate, uničevanje specifičnih teoretskih tradicij 

potiska cele države v intelektualno odvisnost od ideologij, ki jih uveljavljajo evropski aparati in 

njihovi prenosniki. S tem siromašijo znanstveno ustvarjalnost in uvajajo čedalje hujše epistemično 

enoumje. Uveljavljanje ene same, pretežno empiristične znanstvene paradigme, ki je za 

povrh še močno prežeta z raznimi ideološkimi usedlinami, je zlasti destruktivno na področju 

humanistke in družboslovja, kjer je hkratna produkcija v različnih problemskih in konceptualnih 

poljih pogoj za razvoj teorije. Erozijo teoretskih praks pospešuje tudi politično forsiranje 

aplikativnih raziskav, ki jim konceptualna izhodišča določi naročnik. Raziskava je ugotovila, da 

je znanstveno delo ogroženo na celotnem območju, ki ga je zajela. Ugotovila pa je tudi, da se 

tako imenovana znanstvena skupnost nikjer kaj dosti ne upira škodljivim posegom državnih in 

evropskih politik. Ob tem se odpira vprašanje, ki se ga raziskava ni mogla lotiti: ali znanstvene 

skupnosti v teh državah ni več – ali pa moramo pojem natančneje določiti, tako da bo ustrezal 

skupini tehnologov, ki se ukvarjajo s tehnikami gospostva, svoje početje pa legitimirajo z ideologijo 

»znanosti«. 

120 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233 | Humanistika in družboslovje na periferiji

Liliana Dejanova 

»Nova paradigma« 

ali novi okvir za 

kritične družbene vede? 

Kot opozarja Weber, nastopi čas, ko se nam samoumevna vsebina 

znanstvene vednosti začenja izmikati in zato naša vednost postaja 

»negotova«: »vrednotna lestvica«, v skladu s katero raziskujemo 

»brez vrednotnih predstav«, se spreminja pred našimi očmi, toda 

obrisov nove »krajine« še ne vidimo dovolj jasno. Njihova jasnost 

bo odvisna od tega, kako jih bomo določili. To vrsto »določanj« 

opisujem v pričujočem besedilu. Poskušam interpretirati lokalne 

simptome sprememb na področju univerze in na področju družbenih 

ved v pozni moderni dobi. S pomočjo intervjujev, vsebinske 

analize štirih revij in uradnih dokumentov 1 opazujem, kako 

vpleteni razlagajo procese institucionalnega restrukturiranja in 

vlogo družbenih ved. Poskušam razumeti logiko lokalnih odzivov 

na globalni pritisk na institucionalne spremembe. 

Naslov besedila se nanaša na oznako enega neoliberalnih 

izvedencev za univerzitetno izobraževanje in znanost. »Nova 

paradigma vednosti« je nov pogled na »družbo, temelječo na 

znanju«, in na pomembnost univerze v času, ko »bodo ekonomski 

imperativi počistili z vsem, kar je bilo pred tem« (Gibbons, 

1 Štiri revije so: Sociologitcheski problemi 

(Sociološki problemi), Kritika i humanizam 

(Kritika in humanizem), Istoricheski 

pregled (Zgodovinski pregled) in Strategii 

za obrazovatelna i nauchna politika 

(Strategija za izobraževalno in znanstveno 

politiko); zajeli smo številke od leta 2004 

do številke 3 leta 2006; med dokumenti 

so tudi trije obširni povzetki treh razprav 

Bolgarskega sociološkega združenja o 

relevantnosti sociologije za javnost in 

drugi dokumenti. 

2 O implicitni kritiki nove intelektualne 

dokse glej Bourdieu in Wacquant, 1998. 

Za eksplicitno kritiko Gibbonsa glej Milot 

2003; Gingras 2002. Sklicujem se tudi 

na produkcijo projekta ESSE, glej www. 

esse.org. 

1998: 43). Vendar naslov implicira tudi opredelitev kritike te paradigme in neoliberalnega 

»upravljanja znanja«. Kakor pravi Bourdieu, smo priča nevarnemu simboličnemu nasilju nove 

liberalne lingua franca – »napačni univerzalizaciji« in vsiljevanju dehistoriziranih pojasnjevalnih 

shem in teorij, ki ne upoštevajo zgodovinskega konteksta (Bourdieu in Wacquant, 1998: 

110). 2 

Liliana Dejanova | »Nova paradigma« ali novi okvir za kritične družbene vede? 121

1. 

Takšen opis ni nevtralen, marveč se opira na nekatere domneve. 

V analizi se osredotočam na družbene pogoje institucionalizacije 

kritične refleksije. Obče mesto je, da je čas razsvetljenstva 

ustvaril pogoje za to, kar danes poznamo kot »institucionalizacijo 

kritike«. Področje družbenih ved je sčasoma postalo tako 

avtonomno kot javno. (Zato sta javna sfera in kritika dva vidika 

istega procesa.) Znanstvena javna sfera je neločljiva od tega, kar 

Habermas imenuje javna sfera (javnost). V tem pogledu je to kolektivno, javno dobro, ki je 

splošno dostopno, svobodno kroži in ga nadzoruje civilna družba. Vendar je ravno javna sfera 

danes v krizi. Kakor trdi Pierre Bourdieu, so možnosti za kritično znanost – in ne za družbeni 

inženiring, pragmatično znanost – institucionalizirane v mehanizmih samega področja; javna 

kolektivna refleksija in avtonomija znanstvenika sta skupni zgodovinski dosežek, ki lahko 

izgine v času neoliberalne utopije čistega trga, v času premočrtnega pojmovanja racionalnosti, 

ki jo enačijo z individualno racionalnostjo; v času, ko je polje političnega onečaščeno in 

ogroženo, saj so skupine omejene na posameznike v moštvih. Politično pa se poraja iz oblike 

vladanja in ne iz trgovčeve poslovne knjige ... (glej Bourdieu, 1997; 1998; 2001 in Dejanova, 

2001). 

Družboslovna vednost, sociološko strokovno mnenje (pozitivna vednost) ni »čista tehnokratska 

ekspertiza«; vsebuje odnos do vrednot, se pravi do kritike (normativno vednost, »vrednotno 

lestvico«): strokovno mnenje omejuje prazno kritiko, medtem ko kritika omejuje čisto ekspertizo; 

ekspertiza omejuje ideološko kritiko, kritika omejuje tehnokratsko ekspertizo (Lahir, 2001: 

134). Sociološka ekspertiza je torej posebna vrsta ekspertize, neločljivi element dveh vidikov. Če 

parafraziram Kanta, ekspertiza brez kritike je slepa, toda kritika brez ekspertize je prazna. A kritika 

ni demitologizacija oziroma demistifikacija. M. Callon kot kritik v maniri Pierra Bourdieuja 

vztraja, da sociologi ne le »odkrivajo«, »odstirajo« in »razkrivajo« neke obstoječe skrite resničnosti, 

ki je zunaj sociološkega raziskovanja in je neodvisna od njega. Ravno nasprotno, družboslovci 

»povzročijo pojav prej nevidnega bistva in postajajo njegovi legitimni in neizpodbitni razčlenjevalci 

in glasnogovorci« (Callon, 1999). Sociologi pripomorejo k njegovi jasnosti in konstituciji, 

reprezentirajo ga, posegajo v njegovem imenu, ga mobilizirajo, nam ga naredijo vidnega; se 

pravi, da po zaslugi sociologov postanejo vidne nove oblike kolektivne akcije. 

Pričujoča študija je nadaljevanje empirične raziskave, ki je pokazala, da je v postsocialističnem 

obdobju prišlo do alarmantne razdrobljenosti polja vednosti na področju empiričnih 

raziskav (v Breznik, 2006). 3 3 

Raziskavo v Bolgariji je vodil Ivan 

Čakulov z Inštituta za kritične družbene 

študije. Finančno jo je podprl Zavod za 

odprto družbo iz Sofije. Glej Ot mrezhi 

kam mrezhi/ Od mreže do mreže (pred 

izidom); glej tudi L. Dejanova (2000), 

besedilo The Impossibility of a Critical 

Public Sphere (Sociological and Political 

Science Discourse in the Media) na 

http://www.mediacenterbg.org/library/ 

LilianaDeyanova.doc. 

V prejšnji raziskavi sem razpravljala o tako imenovani »vrojeni avtonomiji«, 

ki vključuje razširjeno odgovornost, kot sta jo imenovala Stark in Bruszt. »Razširjena 

odgovornost« je porazdeljena med tri nosilce na področju raziskovanja – med »delavnice argumentov« 

(nevladne organizacije – think tanks), »podatkovne tovarne« in akademske ustanove. 

Vse tri omogočajo, da kratkoročna prilagoditev vsake izmed njih v obdobju sedanje radikalne 

preobrazbe ne bo spodkopala njihove dolgoročne prilagodljivosti. Poskušala sem dognati, s 

katerimi intelektualnimi viri razpolagajo ti »nosilci« družbenih ved in kakšna je njihova avtonomija 

oziroma vrojena avtonomija v času tranzicije. Kako se bodo odzivali na negotovost in 

nestanovitnost? (Zaradi heteronomije področja je eden glavnih problemov nemožnost predvidevanja 

in gotovosti. Ta primanjkljaj kompenzirajo nove mreže, ki so same učinek podobnega 

primanjkljaja, ki ne velja samo za to sfero ...) 


2. 

Ob zbranih podatkih 4 predstavljam nove argumente, ki podpirajo 

hipotezo o nevarni »fragmentaciji« znanstvenega dela na področju družbenih ved. 

Še naprej bom raziskovala modalnosti specifične odsotnosti javne sfere, se pravi odsotnosti 

kritične javne sfere z raznimi variantami po »obratu v letu 1989«. Zanima me, pred kakšno 

izbiro smo bili postavljeni pri prilagajanju novemu makrostrukturnemu okviru in zunanjim 

pritiskom, kot tudi možnosti izbire »novih kombinacij« in iskanja priložnosti za »znanost 

sedanjosti«. 

Zanima me, kako so se vključile neoliberalna znanstvena politika, reforme in »najboljše 

prakse« na periferiji in katere strategije, interesi, utopije, strukturne asimetrije, protislovja 

in paradokse vsebuje ta proces. Kako so tako imenovani »novi izzivi« zamišljeni v postrazmerah 

– postnacionalnih, postdisciplinarnih, postindustrijskih in postmodernih? Ali lahko 

nove razmere razumemo kot nove priložnosti ali ovire, kot nekritičen uvoz tujih zakonodaj 

in kulturnih logik? Takole je rekel neki sociolog med javno razpravo o vlogi družbenih ved, 

ki jo obravnavamo v pričujoči študiji: »Na nas pritiska Evropska unija. Priča smo uvozu normativnega 

sistema, ne da bi upoštevali stične točke z našo do zdaj veljavno zakonodajo in 

bolgarsko etnokulturo.« In vendarle je Zveza znanstvenikov v memorandumu iz leta 2006 

brez zadržkov sprejela »splošne smernice Evropske unije« pri vzpostavitvi »na znanju temelječega 

gospodarstva« z vplivanjem na »gospodarstvo in družbo« (?!), kot pravi fraza iz tega 

memoranduma. 

Zanimajo me torej točke prevoda, prevoda v najširšem pomenu besede, in stične točke, ki 

nastajajo ob raznih (supranacionalnih in nacionalnih) pritiskih na širjenje trga znanja, kakor 

tudi nekateri odgovori na trženje in upravljanje znanja. 

3. Globalne pripovedne sheme 

3.1. 

4 Cf. Maja Breznik et al., http://www. 

mirovni-institut.si/hssp/; Močnik, 2006. 

Uradna interpretacija Zveze znanstvenikov in uprav akademskih ustanov je jasna in enotna. 

Administracija tokrat pravzaprav ne sprejema splošnih smernic Evropske unije enako, kot jih 

je v preteklosti. Prepisuje novo klišejsko govorico iz birokratskih dokumentov in jo vključuje 

v naš »nacionalni lizbonski program«. Pogosta se sklicuje na potrebo po prenosu znanstvenih 

rezultatov v gospodarstvo, na večjo podporo oblasti inovacijam in »razvoju znanstvenega raziskovanja 

v podjetjih« (par »gospodarstvo/družba« v besedilu, ki naj bi bila po besedah njegovih 

avtorjev »edini javni nepristranski dokument v državi«, zato ni naključen). Po drugi strani so 

znanstveniki poudarjali potrebo po varstvu interesov bolgarske države. 

Seveda se ti uradni dokumenti redko obračajo na družbene vede, pogosto le na ekonomijo 

kot »kraljico« [sic] družbenih ved. (Zato pa bodo verjetno pomagali, tako vsaj pravijo pri 

Zvezi znanstvenikov, »oblikovati sistem etičnih vrednot, ki bo podlaga za neformalne stike in 

za izboljšanje povezave med gospodarstvom in znanostjo«.) Eden od izvedencev, ki smo ga 

intervjuvali, je upravičeno opozoril na škandalozno dejstvo, da ministrstvo za izobraževanje in 

znanost ne načrtuje posebne razprave o družbenih in humanističnih vedah v okviru splošne 

predstavitve »Sedmega okvirnega programa«. 


5 Glej Kritika i humanizam, št. 1, 2006. 

3.2. 

Družboslovci, zaposleni na akademskih ustanovah, ki jih financira 

država, so se lotili »novih izzivov« v drugačnih vrstah 

dokumentov: predpisih o oceni delovne uspešnosti akademskega osebja. V tem dokumentu je 

delovna uspešnost opisana kot »glavno orodje za [izvrševanje] politike in strategije na področju 

znanosti« ( … z izražanjem institucionalne pripadnosti in s prilagoditvijo na »pritisk časa«). V 

članku, ki je bil objavljen v reviji Bolgarske akademije za znanost, se je avtor (Gornev, 2006) 

vprašal: »Ali dinamične spremembe na globalni in nacionalni ravni ne zahtevajo relevantnih 

popravkov pri vzpostavljanju institucionalnih identitet in z njimi novih sistemov znanstvenih 

prioritet, kakor tudi nov pristop do organiziranja znanosti?« Ob priznanju, da je prišlo do 

sprememb (napetosti v disciplinarni strukturi znanosti, pritiskov, da bi opustili idejo o »čisti« 

raziskovalni akademski ustanovi), avtor ponudi tezo, da takšna akademska znanost ne bo marginalizirana, 

marveč bo, ravno nasprotno, postajala še pomembnejša. Pri zagovarjanju svojega 

stališča se tudi on sklicuje na »globalne težnje«. Vendar po njegovem to še ne pomeni, »da te 

ustanove ne potrebujejo dobro pretehtane organizacijske reforme«. O strokovnem znanju, ki 

ga ustvarjajo znanstveniki na akademskih ustanovah, in o njihovem tekmovanju z aplikativnimi 

raziskovalci, zaposlenimi na agencijah, avtor meni, da sta na delu dve načeloma različni 

vrsti področja strokovnosti in časovnega okvira – strokovno znanje, ki ga ponujajo agencije, je 

instantno in ne temelji na širših znanstvenih standardih. Toliko bolj ker so naslovljenci strokovnih 

evaluacij (tega strokovnega znanja) različni: agencije nagovarjajo nacionalne politične in 

poslovne elite, akademska stroka pa mednarodne in nacionalne znanstvene elite (in javnost, ki 

jo zanimajo družbene vede). Agencije so povezane s spremenljivostjo vsakdanjega življenja in 

naklonjenostjo medijev (»mediji jih plačujejo in jih imajo radi«), medtem ko družboslovci z 

Bolgarske akademije znanosti pridobivajo ugled v mednarodni skupnosti. 

3.3. 

Naslednja pomembna interpretacija »nove paradigme« je najbolj očitna v številnih publikacijah 

zasebne Nove bolgarske univerze. (Mimogrede, v njenih krogih upravičeno opozarjajo 

na škandalozno ravnanje bolgarske politike na področju znanosti: zavračanje bolgarske 

Nacionalne znanstvene fundacije, da bi financirala zasebne akademske ustanove. Zavračanje 

ustavno zagotovljene pravice do javne finančne podpore je posledica napačne in razširjene 

identifikacije javnosti z državo.) 

Kljub številnim razlikam so si bili vsi bolgarski udeleženci na mednarodni konferenci o 

»visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju v družbah znanja« enotni, 5 da 

obstaja »visoka raven strokovnega konsenza glede stanja visokošolskega izobraževanja in znanosti 

v sodobni Evropi« (se pravi, da ne morejo tekmovati z ameriškimi univerzami in da za 

njimi zaostajajo, kakor zaostajajo tudi za »novimi silami na globalnem trgu«). Za to krivijo 

»konservativni sili, ki blokirata podjetniško usmerjenost univerz – administracijo in nacionalno 

državo ... in akademsko oligarhijo, še posebno tedaj, ko je avtonomija univerze razumljena kot 

model Humboldtove čiste znanosti«. Tveganje, da bi bolonjski proces standardiziral izobraževanje 

in znanost v imenu tržne konvertibilnosti, je zanje le »hipotetično«, saj je »bolonjski 

proces odprta pobuda, ki ni administrativno prisilna, marveč je spodbujevalna in visokim šolam 

daje možnost, da same določijo ločnice lastne Evrope«. Nasproti ugovorom »godrnjačev proti 


Bologni« postavljajo tezo, da je ta »pobuda« še posebno uporabna 

za posttotalitarne države, saj so – s političnimi sredstvi! 

– prisiljene k večji odgovornosti. 

6 http://www.minedu.government.bg/ 

opencms/export/sites/mon/left_menu/ 

europeintegration/info/national_science_ 

fund_of_bulgaria.pdf 

Radikalno tezo zagovarja direktor enega od devetih bolgarskih centrov odličnosti in dobitnik 

nagrade Hannah Arendt za politično misel, ki je poklicno povezan z eno ključnih prednostnih 

nalog v evropski znanstveni politiki, z razvojem kognitivnih znanosti: »Izobraževanje hočeš 

nočeš postaja posel in sicer posel na najbolj tekmovalnem trgu, trgu možganov.« V članku 

»Bo Bolgarija postala del družbe znanja?« se spominja, kako je turiste na Tajskem med razpravljanjem 

o jedilniku za zajtrk odplavil cunami, in sklene: »Bolgariji stoji nasproti naraščajoči 

cunami družbe znanja. Od nje same je odvisno, ali se bo vanj potopila in združila z njim, ali pa 

jo bo odplaknil.« (Takšno razmišljanje o družbenih vedah v družbi omrežij spodbuja sorodne 

argumente, kakršen je tale: sodobna družba ni hierarhična, marveč je vpeta v mreže; družba 

stremi k udeležbi, ne k nadzoru; razlika med produkcijo in storitvami postopoma izginja; organizacije 

potrebujejo učenje za vse življenje; najbolj cenjeni so tisti ljudje, ki so mobilni, podjetniški 

itd. ... za kar potrebujemo »družbene odnose najvišje kakovosti« (sic) (str. 149).) Zato 

bi morala znanstvena politika dati prednost ožjemu financiranju majhnega števila univerz (in 

»radodarni finančni podpori peščici uglednih znanstvenikov«), decentralizaciji sistema podelitev 

akademskih naslovov in poenostavljenim postopkom kariernega napredovanja, primernemu 

znanstvenemu mreženju, odpiranju do zdaj državnega zaprtega sistema projektnega financiranja 

(»mednarodni ocenjevalci bodo v naši znanosti uveljavili mednarodna merila«). 

3.4. 

Ali mednarodni ocenjevalci zares lahko uveljavijo mednarodna merila v bolgarski znanosti? Kako 

bodo oblikovali evalvacijska merila? Ali naj bo vloga države in nacionalne akademske skupnosti 

pridržana zgolj za posredovanje med ocenjevalci in izvedenci? Zakaj se metode preverjanja (t.i. 

benchmarking), ki so učinkovite pri upravljanju korporacij, s tako lahkoto prenašajo v znanstveno 

sfero? Ali je akademska skupnost lahko organizirana kot evropsko podjetje, ki uporablja 

standardizirane metode, načrtovanje dobička in rasti? Kakšna sploh je ta »evropska razsežnost« 

družboslovnega raziskovanja, če evropske ustanove menijo, da bo mednarodno ovrednotenje 

znanstvene dejavnosti manj pristransko in bolj objektivno, in če naj bi bili modeli na področju 

naravoslovja in v organizaciji industrijskih podjetij enako uporabni na področju družboslovja? 

L. de Montlibert trdi, da ustanove, ki delujejo zunaj znanstvene sfere, sploh ne bi smele 

vrednotiti znanstvenih programov. Po njegovem mnenju ni nujno, da se znajo na intervjujih/ 

pogovorih najbolje »prodajati« najprodornejši znanstveniki. Rada bi le pokazala na problem, ki 

ga po Bourdieuju povezujem z »dekontekstualizacijo znanosti«. Seveda ne trdim, da znanstvene 

dejavnosti ne bi smeli poskušati kvalitativno vrednotiti. 

Za – resda poenostavljeno – ilustracijo pripovedne sheme te vrste bom posegla po mednarodni 

oceni dela Bolgarske nacionalne fundacije za znanost, ki jo je oblikovala mednarodna komisija 

ocenjevalcev. Podlaga za oceno so bili intervjuji z bolgarskimi strokovnjaki, opravljeni julija 2006. 

Poročilo je javno in je dostopno na internetu. 6 Mednarodni ocenjevalci so odkrili, da v Bolgariji ni 

ne anomalij ne najboljših praks. Rada bi le opozorila na način, kako so v njihovi pripovedi dojete 

znanstvena javnost, internacionalizacija znanosti in standardizacija meril za evalvacijo znanstvene 

dejavnosti. Mednarodni izvedenci so priporočili ustanavljanje centrov odličnosti in koncentracijo 

finančne podpore v konzorcijih (tematski razpisi naj bi vodili k oblikovanju konzorcijev!). 


Priporočajo mednarodno ovrednotenje projektov, saj se po njihovem mnenju »tako imenovana 

‘notranja evalvacija’ pogosto poskuša ogniti bolečim posledicam, kakršno je zapiranje ustanov«. 

Vendar tudi ta izvedenska ocena ne ločuje med družbenimi in naravoslovnimi vedami. (V 

nekaterih dokumentih uglednih evropskih fundacij celo trdijo, da bi »morali odpraviti razliko 

med naravoslovnimi in humanističnimi vedami«. »Tendenca je standardizacija«.) Glede »vpliva 

znanosti na družbo in gospodarstvo« mednarodna skupina ocenjevalcev trdi tole: »Naš vtis 

je, da splošen pomen znanosti za razvoj bolgarske družbe, gospodarstvo in blaginjo, ni povsem 

jasen.« Zato v prid povečanega javnega interesa predlagajo »javne kampanje in učinkovito 

strategijo razširjanja znanstvenih dognanj«. 

3.5. 

Pravzaprav pojem, kot je »znanstvena dejavnost«, in utopije o »deinstitucionalizaciji znanosti« 

uspešno izrabljajo zasebne posredniške ustanove, nevladne organizacije, fundacije in drugi. 

Navijajo za prerazporeditev finančnih sredstev za znanost in inovacije in jo ovijajo v plemenit 

cilj – da bi Bolgarija postala »del družbe znanja« in »evropskega raziskovalnega območja«. 

Valentin Dančev (2005) je o organizacijah, ki delijo sredstva za izobraževanje, rekel, da 

pozabljajo, da notranjih mehanizmov sprememb ni mogoče vsiliti od zgoraj navzdol niti jih 

posnemati, saj so povezani z vsebino. Z drugimi besedami, logika od zgoraj navzdol ne more 

»izumiti« in hierarhizirati temeljnih raziskovalnih projektov in »prednostnih nalog«, ker so 

najgloblje povezani s povsem konkretnimi življenjskimi svetovi in so vpeti v specifično razpravo, 

kako »živeti skupaj«. Ti posredniki, ki poskušajo spodbujati raziskovalne podjetnike, ki ne 

spoštujejo ločnic med disciplinami, pozabljajo, da je kapital znanstvenih disciplin kolektivni 

kapital in da je znanost javna in ne zasebna dobrina. 

Njihove »javne kampanje« so kakopak usklajene z evropskimi standardi in priporočili. 

Tako se na primer imajo za temelj regionalne strategije na področju inovacij ali aplikativnih 

raziskav; bedijo nad družbeno kohezijo in etičnimi načeli. Ponavadi so del širših mednarodnih 

»konzorcijev«. (Nekateri levi misleci jih vidijo kot ekvivalent multinacionalk.) Odpirajo obširne 

programe, da bi določili znanstvene prioritete in proučili »razvoj znanosti in tehnologije, 

ekonomije in družbe prihodnosti«, vse »z namenom določanja področij, ki bodo pripomogla k 

izboljšanju kakovosti življenja«. (Tako v »prvi fazi« ena takih bolgarskih fundacij sodeluje pri 

raziskovanju na področju kmetijstva in medicine; toda v »drugi fazi« svoje poslanstvo že širi, saj 

»opredeljuje znanstvene prednostne naloge na dveh drugih tematskih področjih – na področju 

»nacionalne identitete in kulturne dediščine« ... in na področju »informacijske tehnologije« ... 

Omenjam organizacijo, ki se v svojih »javnih kampanjah« razglaša za »eno vodilnih nevladnih 

organizacij na področju razvoja sodobne družbe znanja« in za »glavni vzvod pri uveljavljanju 

nacionalne strategije za znanost in razvoj« ...) 

Ob opisu te vrste »pripovedne sheme« in drugih moram poudariti implicitno navzočnost 

znanstvene javne sfere, interdisciplinarnost ipd. Zlasti zato, ker ti konzorciji želijo vplivati na 

določanje znanstvenih norm in standardov, razvrščanje raziskovalnih prioritet in vrednotenje 

projektov, vključno s področjem družbenih ved. Hkrati jih vodijo ljudje, ki trdijo, da področje 

njihove dejavnosti ni znanost, marveč podjetništvo. Po drugi strani te iste osebe dobivajo denar 

za raziskovalne projekte, ki jih podeljujejo javni skladi za financiranje znanstvenega raziskovanja 

v najstrožjem pomenu besede (in hkrati javno oznanjajo, da opravljanja »znanosti« ne smemo 

zamenjati s poslom, s tistim, kar »v svetu« pomenljivo imenujejo raziskovalni posel ...). 


3.6. 

Eden izmed intervjuvancev, ki ga begajo takšna protislovja v umevanju dobre politike na področju 

znanosti, je analiziral »škandalozen zgled« iz sosednje balkanske države. (Ta vrsta pripovedi 

verjetno kaže na bolestno nagnjenje k teorijam zarote, ki je značilna za čas »tranzicije«, ki ga 

opisujemo tule. Zato si zasluži posebno oceno.) Ta pripoved o »globalnih razmerah« opisuje, 

kako mednarodni konzorciji, pa naj bodo podobni ali različni od prej opisanih, dobivajo od 

Državne akademske fundacije levji delež sredstev za raziskovalne projekte. Neodvisni znanstveniki, 

torej potencialni objektivni mednarodni ocenjevalci, ki naj bi, kakor menijo nekateri, na 

dolgi rok »v našo znanost vnesli mednarodna kriterija«, izvajajo močan pritisk na nacionalne 

izvedence in ocenjevalce. (Hkrati ti mednarodni ocenjevalci menda nadzirajo fundacije, te pa 

nadzirajo vplivne evropske ustanove, ki financirajo lokalno Akademsko fundacijo, za katero so 

opravili znanstvena strokovna mnenja (peer review) ali ji ponudili kakšno drugo znanstveno 

»storitev« … ). Če strnem, ta vrsta pripovedi trdi, da te osebe izvajajo nasilje s pomočjo dolgih 

priporočilnih pisem (za katera nihče izmed lokalnih akademskih ocenjevalcev ni prosil), 

s pomočjo dolgih nazivov (denimo, »član tega ali onega kluba, ..., ki ga je osebno priporočil 

Clinton ...«); s pomočjo vnaprej postavljenih prioritet in pogojev za oblikovanje »konzorcija« 

(ali partnerskega sporazuma s katero od evropskih držav); s pomočjo preprostega dejstva, da 

posedujejo računovodski program za izpolnjevanje prijavnih obrazcev; in še kaj več v isti maniri. 

Kakor meni omenjeni intervjuvanec, so formalno racionalna merila za evaluacijo ponavadi 

– »a ne vedno!« – krinka za »klientelistične, patriarhalne, neformalne in druge povezave«; 

oziroma, naravnost povedano, za »poslovne interese«. Mednarodne trge raziskovanja obvladuje 

čedalje manjše število »igralcev«, ki nadzorujejo čedalje več regij. 

Rezultat je, da manjše število vse večjih znanstvenih holdingov vlaga v dinamična, »fleksibilna«, 

»mala in srednja (znanstvena) podjetja« in spodbuja individualno mobilnost raznih 

raziskovalcev. Ti »konzorciji« imajo podrobne informacije o raziskovalnih centrih in o človeškem 

kapitalu v določeni regiji. Zanje je zavračanje kvantitativnega merjenja znanstvenega 

potenciala enako zavračanju mobilnosti. Kvantitativnega vrednotenja kompetence v »ekonomiji, 

temelječi na znanju«, ni mogoče zavrniti. 

3.7. 

V družbi, kjer je mobilnost institucionalizirana in kjer je institucionalizirana individualizacija, 

kakor pravi Ulrich Beck, nekateri mladi raziskovalci menijo o mobilnosti in »mnogostranskosti« 

tole: »Najpomembnejše je, da ne delaš z izgubo ... vse je odvisno od mreže, ki jo spleteš 

kot raziskovalec na terenu ... Če je tako, je super. Danes boš v Liegu pomagal preoblikovati 

nekdanjo tovarno v muzej, jutri boš v Beninu preiskoval možnosti o trgovini s človeškimi 

organi.« Ta primerek ni iz Bolgarije, toda na podobne izjave boste naleteli tudi tukaj: »Lahko 

prodajam vaš pralni prašek ali pa za vas oblikujem ‘strategijo nacionalne identitete’«. Ali pa tole: 

»Znanost? Oprostite, kakšno znanost pa hočete? Stranko zanima kakovost in cena korenja, ne 

pa vaše metode gojenja korenja.« »Vseeno je, če raziskujete, ali imajo ljudje radi kokakolo ali 

imajo radi (predsednika) Želeva. V tem ne vidim nikakršne razlike.« V resnem komentarju o 

»doktorskih programih za bodočo Evropo, ki se opira na znanje«, in o implicitni »ideologiji« 

mobilnosti zaradi nje same, bodisi v Liegu bodisi v Beninu, je D. Dimov postavil vprašanje o 

tako imenovanih »generičnih spretnostih« (kot so spretnost komuniciranja, skupinskega dela, 


7 V angleščini: payment, prestige, pleasure, 

political support (op. ur.). 

8 V pričujočem besedilu puščam ob 

strani številne subtilne akademske analize 

teh procesov. Na primer, Svetla Koleva 

(2006) razpravlja o Kuhnovi in Remoejevi 

knjigi Building the European Research 

Area, Socio-Economic Research in Practise. 

Ali Roumen Avramov analiza Pharovega 

programa ACE med letoma 1998 in 

2001, ki je razdelil 59.5 milijonov ECUjev 

1312 sodelujočim, med njimi 919 

iz držav srednje in vzhodne Evrope (od 

tega 133 Bolgarov). Ali sklepi bolgarskih 

znanstvenikov ob (»asimetričnem«) srečanju 

zahodnih in vzhodnih ekonomistov. 

Glej zelo zanimivo zbirko študij primerov, 

ki sta jo uredila B. Zimmermann in M. 

Werner (v Zimmermmann, 2004). 

spoprijemanja z neuspehom – to naj bi bile »najbolj relevantne 

spretnosti pri razvoju močne ekonomije, temelječe na znanju« 

(sic) ). Naj v tem kontekstu navedem še navdih postmodernega 

raziskovalca: »Če hoče biti znanstvenik srečen, mora dobiti 

vsaj dva od štirih P: plačilo, prestiž, privlačnost in politične 

zaveznike«. 7 

3.8. 

Na enega zanimivejših pripovednih vzorcev naletimo v zelo 

pomembnem zborniku besedil kolegov z Wissenschaftskoleg v 

Berlinu z naslovom Opombe: družbene vede in naslednje stoletje. 

Za urednika Ivana Krasteva je zbornik tako eksistencialni kot 

politični manifest. Je manifest znanstvenega »vmesnega polja«, 

»prostora, kjer se o kulturi pogajamo in jo preoblikujemo v lokalno 

vednost glede na strategije in interese lokalnih dejavnikov«. 

(Ni naključje, da je zbornik naslovil z Opombe. Vprašanje, ali so 

opombe kraj pogajanja o kulturi, je eno osrednjih vprašanj moje raziskave o mestu sociologa v 

polis, zato se k njemu še vrnem. Krastev meni, da je raziskovalni projekt o korupciji »podoben 

vmesni prostor, kjer se srečajo in preobrazijo kulturno izkustvo, denar in oblastne strategije, kjer 

se srečata pritisk »od spodaj« za več demokracije in globalni pritisk ‘od zgoraj’ za večjo vlogo 

trga; vse to vodi k ponovni legitimaciji washingtonskega konsenza). 

Ni odveč razmislek še o hipotezi, ki je povezana s prejšnjimi. Krastev se strinja, da lokalnih 

jezikov ne bodo ohranila alternativna globalna gibanja, marveč ekonomska logika globalizacije, 

saj transnacionalna podjetja pri oglaševanju svojih proizvodov ne bodo imela časa za prevajanje 

in bodo oglaševala v jeziku kupcev. Toda cena za to bo, da bodo transnacionalni in znanstveni 

konzorciji (če se vrnemo k vmesnim prostorom, ki nas zanimajo) nadzorovali jezikovne standarde; 

lep simptom tega je sijajen droben primer iz uvoda Krasteva v Opombe – o tem, ali se 

bo beseda »republika« pisala z veliko začetnico, ne bo odločalo ministrstvo za izobraževanje, 

marveč računalniški program za črkovanje. 

Avtor se identificira s tistimi, ki »se zavzemajo za resnico njihovih disciplin in so se pripravljeni 

soočiti se z lastnimi predsodki«, na svoj projekt gleda kot na »nostalgijo prihodnosti«, saj 

je »sama priložnost za premislek o prihodnosti postala problematična v novem postutopičnem 

svetu, v sedanjosti, ko prihodnost prej razumemo kot tveganje in ne kot projekt«. Stališče seveda 

odseva tudi načela Wissenschaftskoleg, kjer je Krastev eden izmed soudeležencev pri projektu 

Agora. Področje opomb pod črto je politična institucija, kamor se naseljujejo ideje, ki »še niso 

zrele za predstavitev v fini družbi očiščenega besedila«, »opombe so mesto, kjer izražajo svoj 

odnos do intelektualne skupnosti, v kateri so se rodile ali pa so bile v njej pohabljene«. 

Vnema za tako razumevanje znanosti v naslednjem stoletju je uperjena proti tistim, ki ne 

razumejo, da ni »prave vednosti, če raznoličnost ni vključena že v samo proizvodnjo vednosti«; 

da različni niso odgovori, temveč vprašanja. Uperjena je tudi proti tistim, »za katere je vrnitev 

v Evropo njihova nacionalna ideologija«; proti »radikalni provincialnosti, ki se je preobrazila 

v nacionalno institucijo in postaja hudo prekletstvo našega intelektualnega življenja. Svojo 

inkarnacijo doživlja v gorečnem eklekticizmu, samoumevnem evrocentrizmu in dovzetnosti za 

teorije zarote« (Krastev, 2001). 8 


Sklep 

Razprava o vlogi sociologov in politikov je naplavila problem vloge sociologov v tako imenovani 

»družbeni reviziji«. Kakor je poudaril eden izmed sogovornikov, se »javna politika opira na analitičen 

prijem do sveta, ki temelji na najbolj razumni odločitvi«. Ta predlog zajema »institucionalizacijo 

takšnih instrumentov«, kot so »opazovanje dobrih politik, najboljših praks, se pravi 

družbeno revizijo«. Konec koncev so »k vzdrževanju poklicnih standardov ljudi, ki oblikujejo 

družbene ocene, priklicali sociološko srenjo«. 

Zakaj »revizija«, »družbena revizija«? Čemu »preverjanje (benchmarking) znanstvene 

dejavnosti«, »vladne nevladne organizacije«, »gospodarstvo in družba«, »decentralizacija znanosti, 

ki jo nadzoruje ministrstvo za izobraževanje in znanost«, »državna deregulacija«, »centralizirana 

diverzifikacija disciplin«, »Liege in Benin«, »mnogostranski raziskovalci, ki lahko 

promovirajo pralne praške, medtem ko oblikujejo strategijo za nacionalno identiteto« (obenem 

pa se javnosti enkrat predstavljajo kot sociologi, drugič kot politologi, antropologi ali izvedenci 

v kulturnih študijih … ), »odnosi najvišje kakovosti« proti akademskim dinozavrom in sociološkim 

poslovnežem ... Zakaj te bizarne fraze, imena in klasifikacije štrlijo v uvodu zgoraj? 

Poskušala sem predstaviti ta navidezna čudaštva in paradokse na spreminjajočem se področju 

znanosti. In hkrati tudi pokazati, kako so izpostavljena reviziji in uvajanju najboljših praks 

– ocenjevanju raziskovalčeve mobilnosti in njegovega kapitala, kalkuliranju o človeških virih v 

polivalentnih epistemičnih skupnostih, nagrajevanju praktičnih političnih proizvodov, spodbujanju 

generičnih spretnosti doktorskih študentov ... Pri tem sem poskušala opozoriti na različne 

oblike dekontekstualizacije in deteritorializacije, na čedalje bolj vidno in popadljivo privilegiranje 

tržne racionalnosti, na razpuščanje »model znanstvenika državnega funkcionarja« in drugih 

še pomembnejših določitev znanstvenih skupnosti (in na potencialne ovire za logiko uslužne 

privatizacije znanstvenih inštitutov, raje javnega kot individualnega kapitala). 

Vredno je pretehtati simptome »deinstitucionalizacije znanosti« in ustreznega privilegiranja 

novih omrežij in konzorcijev, interdisciplinarnih in mobilnih raziskovalcev, ki verjamejo v 

standardizirano in racionalno vednost, ki jo je mogoče ukloniti reviziji in korporativni organiziranosti 

vednosti. 

Prav gotovo nismo zajeli vseh tendenc, obstajajo pa tudi protisimptomi. Verjetno smo 

priča Bourdieujevi »hysteresis«, razpadu ontološke povezanosti med habitatom in habitusom 

znanstvenika, prekinjeni povezanosti med položaji in simbolnimi svetovi, celo razpadu samih 

simbolnih svetov. Zato so razdrobljenost, atomizacija in »kaos« v bolgarskih razpravah tako 

očitni in zato otežujejo razpravo o pravici do prestopa v polje znanosti, o pravici do uporabe 

kapitala znanstvene discipline kot kolektivnega kapitala. Eden izmed intervjuvancev je v isti 

sapi zatrdil dvoje – da država razpada in da centralizirani posegi obvladujejo organizacijo 

znanosti. Podobno mišljenjsko blizka kolega zatrjujeta, da so po eni strani »dobri raziskovalni 

standardi odvisni od navzočnosti mednarodnih skupin ali mednarodnih raziskovalnih komisij 

z njihovimi standardi in zahtevami«, da pa po drugi strani »te študije iz tujine spodkopavajo 

naša poklicna merila in povzročajo, da so naši proizvodi ceneno komercialni«. Razlogi za tako 

križanje pogledov in za nove kentavrske povezave, razkroje in naveze, za nove domnevne 

paradokse so tema, ki so jo raziskovali moji kolegi v raziskovalnem projektu. Nikakor ne bi 

rada vse krivde zvalila na novi imperativ Spreminjanje znanosti v biznis, če uporabim naslov 

iz publikacije OECD. Vendar globalna gesla so močna zadeva. Revizije, merjenja in preostali 

načini upravljanja človeških in drugih virov so mogočne oblike, ki povezujejo globalno 


z lokalnim. Globalizacija je organizacijska oblika, kot je dokazala antropologinja E. Dunn, 

ko je proučevala, kako je državno podjetje na Poljskem privatizirala vodilna transnacionalna 

korporacija. V izvrstni analizi razmerja med računovodsko revizijo in korupcijo je razložila, 

zakaj ni revizija nikdar ustvarila homogenosti, marveč je – ravno nasprotno – ustvarila razlike. 

Bila je osnovno orodje diferenciacije. Za dozdevno nevtralnostjo in objektivnostjo digitalnih 

operacij se porajajo nove oblike življenja, saj posamezniki začenjajo z računovodsko revizijo 

pri samih sebi (zato niso le merljivi, marveč jih je mogoče tudi »natrenirati«). Toda lokalni 

delavci imajo drugačen odnos do racionalne računovodske operacije in z njo povezanega 

merjenja človeških virov. Tisti, ki občutijo, da so se »zaračunali«, na ves proces gledajo kot na 

korupcijo. Po mnenju Dunnove korupcija uteleša inkorporacijo in transakcije, ki se prenašajo 

po omrežjih in na njihovi podlagi (zahteva po »neformalnih prednostih« projektov ni naključna). 

Tisti poljski delavci zagotovo niso spodbijali same privatizacije, ampak način, kako je bila 

izvedena, in ljudi, ki so bili vpleteni. 

Sliši se domače. Velja tudi za Slovenijo. Morali se bomo vprašati o posebnostih pri kapitalizaciji 

vednosti, o elementih akademsko nezavednega in tudi o drugih »ukrepih«. Le tako bomo 

bolje razumeli druge težnje na našem področju, ki so številne in potencialno kreativne. Saj 

družbene vede zares niso niti piar zmagovalcev niti humanitarna pomoč (ali kognitivna svetovanja) 

poražencem. 

Prevedel Ičo Vidmar 

Literatura 

ABELARD (2003): Universitas calamitatum: Le livre noir des réformes universitaires. Bellecombe-en-Bauges, 

Edition de Croquant. 

APPADURAI, A. (1999): Mondilisation, recherche, imagination. Revue internationale des sciences sociales, št. 

160, junij, str. 257–267. 

BOUCHER, J., FOTEV, G., KOLEVA, S. (2001): Mutations de société et quete de sens. Une rencontre entre les 

sociologues bulgares et quebecuois. Sofia, LIK. 

BOURDIEU, P. (1997): Meditations pascaliennes. Paris, Seuil. 

BOURDIEU, P. (1998): Contre-feux. Propos pour servir a la resistence contre l’invasion neo-liberale. Paris, 

LIBER – Raison d’agir. 

BOURDIEU, P. (2001): Science de la science et réflexivité. Paris, Raison d’agir. 

BOURDIEU, P., WACQUANT, L. (1993): Vuvedenie v reflexivnata antropologiya. Sofia, Critique & Humanism 

Publishing House. 

BOURDIEU, P., WACQUANT, L. (1998): Sur les ruses de la raison imperialiste. Actes de la recherche en 

sciences spciales, marec, št. 121–122. 

BRETON, G., LAMBERT, M. ur. (2003): Globalisation et université, UNESCO/Les Presses de l’Université Laval. 

BREZNIK, M. (2004): Cultural revisionism, Culture between Neo-liberalism and Social responsability. Ljubljana, 

Mirovni Inštitut. 

GAJDUSEK, M. F. et al. (UR.) (2006): Science Policy and Human Ressourses Development in South Eastern 

Europe in the Context of European Integration 

CALLON, M. (1999): Ni intellectuel engagé, ni intellectuel degagé: la double stratégie de l’attachement et du 

detachement. Sociologie du travail, 41, str. 65–78. 


DANCEV, V. (2005): Sozialno instituzionalnata normalnost na saprotivite srechtu obrazovatelnata reform. 

Sociological Problem Review, str. 26–50. 

DEJANOV, D. (1995): Noviyat zalog na kriticheskata teoriya. Sotsiologicheski Problemi, št. 3, str. 5–15. 

GIBBONS, M. (1998): Higher Education Relevance in the 21 st Century. World Bank. 

GIBBONS, M. (2003): L’avenir de l’enseignement supérieur dans un monde globalisé, World Bank. 

GINGRAS, Y. (2002): Les formes spécifiques de l’internationalité du champs scientifiques. Actes de la recherché 

en Sciences Sociales, št. 141–142, marec 2002. 

GRIGNON, C. (2002): Sociologie, expertise et critique sociale. V: Lahire 2002, str. 119–135. 

GORNEV, G. (2006): Za identichnostta i strategiata na Instituta o sociologia. Sotsiologitcheski problemi, 2006, 

št. 1–2, 279–289. 

KOEV, K. (2002): Litsa i maski: Bulgarskata sotsiologiya v tursene na sebe si, Sotsiologicheski Problemi, št. 2 

(ang. objava ‘Faces and Masks: Bulgarian Sociology in Search of Itself’, International Sociology, 1992). 

KOLEVA, S. (2006): Sociology, Interdisciplinarity and internationalisation of scientific knowledge – rethinking 

the boundaries. Sociological Problems (v tisku). 

KRASTEV, I. (2001): Pod liniya. Sotsialnite naouki i drougiyat vek. Centre for Liberal Strategies, Fakel Express. 

KUHN, M., REMOE, S. O. (2005): Building the European Research Area. Socio-Economic Research in Practice. 

New York, Peter Lang Publishers. 

LAHIR, B. (2002): A quoi sert la Sociologie? Edition La Découverte, Paris, la collection Laboratoire des Sciences 

Sociales. 

MATYNIA, E.: The Social Sciences in Transition. The Case of Central and Eastern Europe. SSRC Working Paper 

Series, www.ssrc.org. 

MILOT, P. (2003): La reconfiguration des université selon l’OCDE Economie du savoir et politique de 

l’innovation. Actes de la recherche en Sciences Sociales, št. 148, junij 2003. 

MOČNIK, R. (2006): Transmission and production of knowledge in the contemporary university. Critique and 

Humanism review, 21, 1, str. 169–175. 

MONTLIBERT DE, C. (2004): Savoir à vendre. Paris, Raisons d’Agir Editions. 

PANAYOTOPOULOS, N. (2005): Le champ sociologique grec et les effet de la domination symbolique 

internationale. Regards sociologiques, št. 30, str. 91–99. 

RAGARU, N. (2001): Les avatars de l'aide internationale dans les Balkans. La revue internationale et 

stratégique, str. 49–66. 

REDÉFINIR L’ENSEIGNEMENT TERTIAIRE, 1998, OECD. 

SIMEONOVA, K. (2006): Models of Scientific Policy and their Impact on Scientific Communication. Science 

Policy and Human Resources Development in South-Eastern Europe in the Context of European 

Integration. Vienna, Austrian Science and Research Liason Office, str. 269–278. 

STARK, D., BRUSZT, L. (1998): Postsocialist Pathways: Transforming Politics and Property in East Central 

Europe. Cambridge, Cambridge University Press. 

ZIMMERMANN, B. (2004): Les sciences sociale à l’epreuve de l’action. Le savant, le politique et l’Europe. 

Paris, Ed de MSH. 

WAGNER, P. (1996): Liberté et discipline, Les deux crises de la modernité. Paris, Ed. Metaille. 

WEBER, M. (1998): Smisal i Zennost. Antologia. KOEV, K., (ur.), Sofia, Critique & Humanism Publishing House. 


Milan Popović 

Vertikalna razsežnost 

periferizacije: kako 

Tempus in drugi sveti teksti 

pripomorejo k temu procesu 

S stališča teorije svetovnega sistema se horizontalna razsežnost analitično nanaša na pomanjkljivo 

razvitost in praznost ekonomskih, socialnih in kulturnih matric v perifernih področjih 

navznoter, medtem ko se vertikalna razsežnost nanaša na asimetrijo, odvisnost in podreditev 

navzven. (Ni treba posebej poudarjati, da sta obe razsežnosti pravzaprav dve strani iste realnosti.) 

Konkretni sistem humanistike in družbenih znanosti, vključno z univerzitetnim sistemom 

in njegovo trenutno reformo, je v tej isti perspektivi zgolj ena od matric, vključevanje regije 

zahodni Balkan (do pred kratkim jugovzhodna Evropa) v evropske integracije pa le en konkreten 

in aktualen primer odnosa med centrom ali (zahodno) Evropo in eno njeno (in edino) 

periferijo (Stojanović, 1994/1997). 

Zadnja opomba si zasluži vsaj kratko konceptualno pojasnitev. Pri evropskih povezavah, kot 

tudi pri Evropski uniji (kot njihovi osrednji gonilni sili in instituciji) gre v resnici za kompleksne, 

dvoumne in protislovne megaprocese in megainstitucijo. Zelo na kratko rečeno gre za močno 

zmes dvojega: starega (kolonialnega, izkoriščevalskega in hierarhičnega) ter novega (antikolonialnega 

in egalitarnega z demokratičnimi procesi in sestavinami vred). Dominantna politična 

mitologija in retorika, kakorkoli, nenehno prikazuje evropske povezave in EU dokaj nerealistično 

in fantastično, skoraj kot nebesa na zemlji ali kot končno doseženo utopijo in neizpodbitno 

dogmo. V resnici so te fantastične in kvazireligiozne predstave zgolj končni produkt starega 

in zelo dobro znanega ideološkega mehanizma – logične napake pars pro toto. Ta nenehno 

sistematično odpravlja kompleksnosti, dvoumnosti in nasprotja, tlači oziroma podcenjuje stare 

negativne vidike ter dogmatizira oziroma precenjuje novosti evropskih povezav in EU. 

Enostranskost, enodimenzionalnost, dogmatična podoba in retorika evropskih povezav in 

EU so se opazno okrepili in razbohotili po terorističnih napadih na ZDA leta 2001. Le deset 

let prej, v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja, je bila EU bolj ali manj odprta in zmerna 

socialdemokratska politična skupnost, ki se je v političnem spektru držala centra ali celo levega 

centra. EU je bila v tem pogledu res nekakšna globalna in sistemsko humanistična ter demo- 


kratična alternativa progresivni anglosaksonski neokonservativni politiki. Pod močnim pritiskom 

tako zunanjih (terorističnih) in notranjih (ksenofobnih) vplivov pa je ta ista politična skupnost v 

prvem desetletju 21. stoletja počasi, a pomembno nazadovala v nekakšno staro-novo »trdnjavo 

Evropo«, zasnovano na bolj ali manj zaprti, kriptorasistični in neokonservativni politiki. Zato 

danes na mednarodni ravni in v mednarodni politiki ne gre več za navidezno delitev med 

»kapitalističnimi« in »unilateralnimi« ZDA ter med »socialistično« in »multilateralno« EU, 

kot po inerciji še vedno trdi dominantna mitologija, temveč za nekakšno skrito, a učinkovito, 

močno in nevarno, novo, globalno, evro-atlantsko ter desničarsko populistično zbliževanje med 

ZDA in EU. 

Priznane znanosti s humanistiko (kakor tudi avtonomne-kritične znanosti) imajo precej 

različnih variacij, obrazov in glasov. A eden najpogosteje uporabljenih, če ne danes celo 

najpogostejši, je neofunkcionalistični dogmatizem in pragmatizem. Ta vrsta dogmatizma in 

pragmatizma ponavadi vztraja na svoji navidezni nevtralnosti, v resnici pa deluje in operira kot 

znanost, ki je resnično in pomembno vprežena v birokratsko okolje. V resnici je sam koncept 

evropskih integracij že vse od začetkov v 50. letih 20. stoletja do danes bil in ostal paradigmatični 

primer neofunkcionalističnega dogmatizma in pragmatizma. S stališča epistemologije ga 

nedvoumno in jasno odlikujejo vse standardne neofunkcionalistične značilnosti, kar se kaže 

predvsem v prevladovanju kvantitativnih in nomotetičnih metod nad kvalitativnimi in idiografičnimi 

metodami. To zato vodi do nujne in bistvene odsotnosti kritične narave, avtonomije 

in »samorefleksije«, nazadnje celo do »mrtvih znanosti«, kot je napisano v projektnem načrtu 

(glej spletno stran HSSP). 

Za večino dokumentov, pravilnikov, navodil, programov in drugih »svetih« tekstov bruseljske 

birokracije so značilne kompleksnost, dvoumnost in protislovna narava, ki smo jo že spoznali 

in diagnosticirali pri evropskih povezavah in pri EU na splošno. Prav tako zlahka lahko v 

teh istih dokumentih, pravilnikih, navodilih, programih in drugih »svetih« tekstih prepoznamo 

standardno neofunkcionalistično paradigmo. Zavoljo problematike našega projekta se bo naš 

članek osredotočil na Tempus, konkreten program, ki ga je Evropska komisija zasnovala posebej 

prav zato, da bi podprla razvoj sistemov visokega šolstva, univerz, humanistike in znanosti 

»v partnerskih državah« oziroma – v našem jeziku – na evropski periferiji. Glede na to bomo 

navedek iz Tempusa uporabili le kot nekakšno pomembno reprezentativno gradivo za nadaljnje 

analize in komentarje. 

Najprej navedek: »‘Program Tempus’ je delno podpora za proces tranzicije, ki jo Evropska 

skupnost daje partnerskim državam. Ta sicer na splošno poteka prek treh programov: ‘CARDS’ 

za zahodni Balkan […], ‘MEDA’ za sredozemske države […] in ‘Tacis’ za vzhodno Evropo 

in Srednjo Azijo […]. Povsem jasno je, da je pri vseh podpornih programih in sodelovanju 

Evropske komisije pomembna njihova medsebojna komplementarnost. Komplementarnost 

programa Tempus s splošnim tranzicijskim procesom zagotavljajo trije mehanizmi: prvič, 

podprte aktivnosti v okviru programa Tempus morajo biti skladne s splošnimi prioritetami in 

cilji, kot jih vsak na svojem področju [respectfully] vzpostavljajo programi CARDS, MEDA 

in Tacis. Drugič, podprte aktivnosti morajo biti skladne s podrobno določenimi prioritetami 

in cilji v naslednjih dokumentih: Sporazumi o stabilizaciji in povezovanju [The Stabilisation 

and Association Agreements (CARDS)] […], Evro-mediteransko partnerstvo [The Euro- 

Mediterranean Partnership (MEDA)] […], Sporazum o partnerstvu in sodelovanju [The 

Partnership and Co-operation Agreements (Tacis)] […]. Tretjič, pri nekaterih partnerskih 

državah morajo biti podprte aktivnosti skladne s smernicami, ki jih na podlagi posvetovanja 

Milan Popović | Vertikalna razsežnost periferizacije: kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu 133

z vladami iz teh držav določi Evropska komisija«. (Evropska komisija, generalni direktorat za 

izobrazbo in kulturo, Tempus, Vodič za prijavitelje, 1. del, maj 2005, strani 14–15) 

»Biti na liniji« – kdo lahko pozabi to nepozabno frazo iz časov slavne enopartijske linije 

nekdanjega birokratskega komunizma! Pri preživetju in ponavljanju te fraze v Tempusu in drugih 

»svetih« tekstih nove birokratske Evrope pa žal ne gre zgolj za neko jezikovno ali retorično 

lenobno inercijo, temveč gre povsem nasprotno in precej resneje za simptom globlje in izrazite 

podobnosti ter kontinuitete med dvema zgodovinskima birokratskima redoma. Moderna 

Evropa namreč zgodovinsko in v samem počelu, namreč, v tako imenovanem dolgem 16. 

stoletju ni bila nikoli preprosto ena in sama, temveč je bila vedno kompleksna in pluralna, 

sestavljena iz vsaj dveh Evrop. »Trda Evropa« zagovarja in predstavlja njene vladajoče razrede, 

hierarhije in birokracije, »mehka Evropa« pa zagovarja in predstavlja evropski humanizem ter 

odpor in boj zoper «trdo Evropo«. (Galtung, 1989: 11) Skrben bralec naj bo posebej pazljiv in 

naj opazuje, kako Tempus v zgornjem navedku in drugje od prijavitelja imperativno zahteva, da 

naj bo »na liniji« ne z zgodovinsko uveljavljenim in konkretnim evropskim humanizmom, ki 

bi bil intelektualno in na splošno sicer kar sprejemljiv in produktiven, temveč da je »na liniji« s 

politično pogojevanimi in oportunističnimi birokratskimi programi (CARDS, MEDA in Tacis). 

To pa je povsem nesprejemljivo. 

Razumljivo je, da so v bolj razvitih evropskih državah in v državah EU posledice opisanih 

birokratskih zahtev sorazmerno manj dramatične in resne. V manj razvitih in nerazvitih državah 

evropske periferije, še posebej v od vojne razdejanih državah Zahodnega Balkana, kot se to območje 

po novem imenuje, pa so posledice teh zahtev precej pogubne. Čisto mogoče je, da so tudi 

nepovrnljive in nepopravljive. Formula tega opustošenja je preprosta in učinkovita. Sestavljajo jo 

trije glavni elementi: zelo osiromašene univerze in znanosti, podobno oportunistični univerzitetni 

profesorji in znanstveniki ter birokratski pritiski in zahteve, ki prihajajo tako iz Bruslja kot iz domačega 

okolja. Rezultat je zagotovljen in en sam: sistemsko opustošenje velikanskih razsežnosti in 

epidemične moči. Ta birokratski virus pa na žalost univerze in znanosti ne napada usodno zgolj na 

njihovi zunanji ali organizacijski ravni, torej na ravni njihove institucionalne in operativne »strojne 

opreme«. Napada namreč tudi najgloblje epistemološko jedro humanistike in družbenih znanosti 

– njihovo programskost, kurikulum in raziskovalno »programsko opremo« in ravno to je danes 

največja grožnja evropskim univerzam in znanostim. Če grožnjo imenujemo bruseljsko in lokalno 

birokratsko barbarstvo, smo sicer neposredni, a točni. Apologetske institucije, centre in šole za birokratsko 

zasnovane in proučevane »evropske integracije« je mogoče bolj ali manj zlahka ozdraviti, 

spremeniti in reformirati, primer globoko vpreženih znanosti in humanistike v birokratsko okolje, 

v katerem agenda bruseljske in lokalne birokracije radikalno vdira v kurikulume in raziskovalne 

projekte, torej v sam »softver«, pa je v tem pogledu precej težji in resnejši. 

V primeru Tempusa močna bruseljska birokracija s svojimi zapeljivimi merili in prioritetami 

usodno pripomore k vertikalni periferizaciji in razlastitvi univerz in znanosti na splošno in na 

zahodnem Balkanu še posebej. V zadnjih nekaj letih je bil v tej regiji in tudi v Črni gori pod 

oznako »nujno« vpeljan kar zajeten sveženj novih reformnih »bolonjskih« zakonov, statutov in 

drugih pravilnikov na področju visokega šolstva in znanosti. Naša analiza nima nikakršne ambicije, 

da bi sistematično ocenila prve rezultate te ambiciozne reforme, ki jo zaznamujeta sicer 

skriti, a ekstremni voluntarizem in nazadovanje. V nadaljevanju tako sledijo zgolj trije dodatni 

primeri oziroma ponazoritve iz niza tekoče črnogorske »bolonjske« reforme univerze in znanosti, 

ki močno in prepričljivo podpirajo naša prejšnja alarmantna stališča o tem, da trenutno 

poteka največja razlastitev avtonomnosti univerze in znanosti v moderni zgodovini. 


Prvi primer ponazarja birokratizacijski trend v odnosu med čedalje močnejšima državo 

in vlado na eni strani ter med vse šibkejšima družbo in univerzo na drugi. Dejansko je edina 

državna univerza v državi po novem »reformnem« in »evropskem« zakonu o visokošolskem 

izobraževanju, ki ga je črnogorski parlament sprejel leta 2003, nehala biti državna in je postala 

vladna univerza, saj jo je izvršna veja oblasti vzela pod neposreden in strog nadzor. Celo v primerjavi 

z državno univerzo v prejšnjem enostrankarskem sistemu pomeni ta sprememba korak 

nazaj. Tisti, ki hitijo preverjati, ali ne gre morda pri zadnji izjavi zgolj za čustveno in ideološko 

pretiravanje, naj skrbno preberejo člene zakona od 11 do 15 (Univerza Črne gore, 2006: 

21–22). Ta zakon je s temi členi na novo vzpostavljenemu svetu za visokošolsko izobrazbo pri 

črnogorski vladi poleg običajnih vladnih pristojnosti, kot sta financiranje in organizacija, dosledno 

in izrecno podelil tudi neposredno pristojnost v zadevah, ki so sicer bistven del avtonomije 

univerze, recimo v zvezi z univerzitetnim kurikulumom. 

Drugi primer oziroma razsežnost se dotika birokratizacijskega trenda v samem univerzitetnem 

sistemu. Ta »notranja« birokratizacija« univerze in znanosti poteka na vsaj dveh škodljivih 

in nevarnih ravneh. Najprej kot hipercentralizacija univerze kot celote, kar se dogaja na račun 

njenih različnih oddelkov in enot, nato pa še kot škodljiva in nevarna birokratizacija v samih 

univerzitetnih enotah, ki pa se stopnjuje na račun samega profesorskega poklica. Ti dve ravni 

skupaj ustvarjata skrajno pogubno napačno ravnovesje – razraščanje administracije in slabljenje 

samega univerzitetnega poklica, raziskovanja, znanosti, predavanj in intelektualne komunikacije 

na splošno. 

Tretji primer dodatno ilustrira trenutni proces birokratizacije in ga končno sklene v nekakšen 

začaran krog. V resnici si težko predstavljamo ustreznejši opis in ponazoritev koruptivnega 

sistema samoevalvacije, ki so ga izdelali in ga uporabljajo ali, bolje rečeno, zlorabljajo tako 

Bruselj kot lokalna vladna in univerzitetne administracije za somozavajajoč in samozadovoljen 

neofunkcionalističen dogmatizem in pragmatizem. Eden in isti vladajoči krog bruseljskih in 

lokalnih administratorjev, svetovalcev in profesorjev se je namreč popolnoma zaprl in postal 

nedostopen za vse resnično avtonomne, kritične in alternativne glasove ter argumente, kar 

seveda problem in položaj le še slabša. (Kdo pravi, da je Proces Franza Kafke zgolj distopična 

fikcija?) 

Prav tako kot evropske povezave in EU na splošno ima tudi trenutna »bolonjska« in splošna 

reforma univerze in znanosti na Zahodnem Balkanu ter v Evropi pozitivnejšo in obetavnejšo 

stran. Razumljivo in normalno je, da so splošni cilji in nameni pozitivnejši in obetavnejši, 

konkretne metode in instrumenti pa bolj negativni in problematični. Toda vladajoči neofunkcionalistični 

dogmatiki, slepi za kompleksnosti in nasprotja družbene in zgodovinske realnosti, 

preprosto ne morejo videti, da je treba biti do slabih ali nezadostnih sredstev in instrumentov 

kritičen ravno zato, da bi dosegli dobre ali ustrezne cilje in namene. Zato je treba biti kritičen 

na primer do birokratskih politik in ureditev univerze in znanosti, s katerimi naj bi dosegli 

potrebno harmonizacijo njihovih kurikulumov, njihovim profesorjem in študentom pa omogočiti 

mobilnost v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Vsekakor je bil ta namen družbene 

kritike glavna in gonilna sila tega kratkega in strnjenega članka. 

Prevedel Andrej Pavlišič 

Milan Popović | Vertikalna razsežnost periferizacije: kako Tempus in drugi sveti teksti pripomorejo k temu procesu 135

Literatura 

BALIBAR, E. (2001): Nous, citoyens d’Europe? Les frontieres, l’Etat, le peuple. Vers un »apartheid« europeen? 

Pariz, La Découverte, 83–86. 

EUROPEAN COMMISSION, DIRECTORATE-GENERAL FOR EDUCATION AND CULTURE (2005/2006). 

Tempus. Guide for applicants. Part 1: General information. 

HTTP://EC.EUROPA.EU/EDUCATION/PROGRAMMES/TEMPUS/DOC/GUIDE1_en.pdf 

GALTUNG, J. (1989): Europe in the Making. New York, NY, Taylor and Frances New York Inc. 

POPOVIĆ, M. (2006): Evropa-Antoaneta: balkanska postmoderna 2004–2005. Ulcinj, Plima. [Europe- 

Antoinette: Balkan Postmodernity 2004–2005]. 

HSSP (2006): The Humanities and Social Sciences on the Periphery: Sciences or Technocratic Instruments? 

HTTP://WWW.MIROVNI-INSTITUT.SI/HSSP/ABOUT.HTML 

STOJANOVIĆ, T. (1997): Balkanski svetovi: prva i poslednja Evropa. Beograd, Equilibrium. [Stoianovich, T. 

(1994): Balkan Worlds: The First and Last Europe. New York, London: M. E. Sharpe, Armonk]. 

UNIVERZA ČRNE GORE (2006): Dokumenti. Podgorica, Univerza Črne gore. 

WALLERSTEIN, I., et al. (1996): Open the Social Sciences. Report of the Gulbenkian Commission on the 

Restructuring of the Social Sciences. Stanford, CA: Stanford University Press [Volerstin, Imanuel, i drugi 

(1997). Kako otvoriti društvene nauke. Podgorica: CID]. 


Sebastian Reinfeldt 

Ustvarjanje 

kritičnih mas 

Politika subvencioniranja 

znanstvenih raziskav na 

področju duhovnih, družbenih 

in kulturnih ved v Avstriji 

1. Znanstveno raziskovanje in podrejanje 

Naj povem naravnost: delam kot raziskovalec na področju družbenih 

ved ter filozofije in nisem redno zaposlen. Naslednje analize 

in ugotovitve, pridobljene v okviru projekta »The Humanities and Social Sciences on the 

Periphery: Sciences or Technocratic Instruments?«, so mi pojasnile, kako so znanstveni prekariat 

v duhovnih, družbenih in kulturnih vedah proizvedle znanstveno-politične in raziskovalno-politične 

odločitve, sprejete v preteklih desetih letih. 

Kajti to, kar se je zgodilo v Avstriji (in načeloma tudi v drugih evropskih državah), lahko 

mirno označimo kot »znanstveno-politično revolucijo od zgoraj«, ki je med drugim povzročila 

bodisi marginalizacijo bodisi funkcionalizacijo svobodne humanistične in družboslovne 

raziskovalne dejavnosti, ki je nastala s prestrukturiranjem univerz. Ta retorični »bodisi-bodisi« 

proizvaja realne, zelo neprijetne situacije, v katerih so se znašli s kolegi in kolegicami. Naj pri 

tem sodelujem? Naj proizvajam želene fraze, ki jim ne verjamem (in naslovnik morda tudi 

ne), le zato, da bom »v igri«? Je res potrebna le »poezija prijavnih obrazcev« ali pa se med prijavljanjem 

na razpise raziskovalci in actu urijo v aktivnem samopodrejanju? Ali ni prostora za 

sproščeno, kritično distanco, ki je za uspešno raziskovalno dejavnost pravzaprav bistvena? Kajti 

nesodelovanje skoraj nujno pomeni samomarginalizacijo. 

Naslednje analize temeljijo na raziskavah, ki so nastale v okviru zgoraj omenjenega projekta, 

v katerem naj bi primerjali kompetitivno subvencioniranje raziskovalne dejavnosti na področju 

humanističnih ved v jugovzhodni Evropi. Rezultat naše primerjave lahko povzamemo v enem stavku: 

Razlike na področju humanističnih ved niso velike, avstrijski primer pa ni nobena izjema. 1 

1 

Glej dokumentacijo: http://www. 

mirovni-institut.si/hssp/ 

2. Predmet raziskave: DDK 

Problem se kaže že v poimenovanju, ob katerem se takoj vprašamo, kako se pravzaprav imenuje 

predmet mojih raziskav. 

Sebastian Reinfeldt | Ustvarjanje kritičnih mas 137

Nemška znanstvena tradicija že od romantike pozna pojem »duhovne vede« 

(Geisteswissenschaften), v katere se je kot »glavna« veda uvrščala filozofija in discipline, kot so filologija, 

zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, teatrologija in muzikologija. Tradicionalno 

je bila njihova glavna značilnost njihova metodologija – hermenevtika. Metodološko in po objektu 

raziskovanja so bile v opoziciji z naravoslovnimi in tehničnimi vedami. Duhovne vede so se 

namreč v nasprotju s temi drugimi morale – po mnenju Wilhelma Diltheya – ukvarjati z delovanjem 

»objektivnega duha«. 

»Pojem duhoslovja (Geisteswissenschaften, ‘duhovne vede’) je torej glede na obseg pojavov, 

ki spadajo vanj, določen z objektivacijo življenja v vnanjem svetu. Razume le to, kar je ustvaril 

duh. Narava, ki je predmet naravoslovnih znanosti, zaobsega dejanskost, ki je proizvedena 

neodvisno od učinkovanja duha. Vse, čemur je človek s svojim učinkovanjem vtisnil pečat, pa 

je predmet duhoslovnih znanosti. 

Na tem mestu svojo upravičenost dobi tudi izraz »duhoslovje«. Prej je bilo govora o duhu 

zakonov, prava, ureditve, zdaj pa lahko rečemo, da v okrožje duhoslovnih znanosti spada »vse, 

v čemer se je objektiviral duh.« (Dilthey, 2002: 165) 

To nasprotje (tu: dejanskost, ki jo je proizvedel duh in jo zato lahko razume; tam: daljna, drugačna 

realnost »brez duha«, ki si jo mora duh prisvojiti) opredeljuje in hkrati omejuje naloge in predmete 

omenjenih disciplin. Tukaj se ne vzpostavlja neki a priori, namreč neka temeljna oblika vednosti, 

temveč v tej zastavitvi odseva tudi romantična dihotomija med živim in neživim. Takšna opredelitev 

naleti ob razvoju znanosti na pojmovne meje, najpozneje tedaj, ko se biologija začne ukvarjati z 

»delovanjem duha« ali ko psihoanaliza opisuje dogajanja v telesu kot posledice nezavednega. 

Izhod iz Diltheyeve dogmatike, ki je kljub vsemu ostala določujoča, je seštevanje: opravka 

imamo z »duhovnimi in kulturnimi vedami«, pri čemer termin »kulturne vede« odpira vrata v 

smer sociologije, politologije in psihoanalize, zlasti če upoštevamo tako imenovani »linguistic 

turn«. Zgodovinsko gledano je bil pojem kulturne vede kantovski zastavek proti hegeljanskim 

in diltheyevskim duhovnim vedam. Drugačen filozofski pristop je uvedel drugačno poimenovanje. 

V nadaljnjem poteku se je tukaj pokazal še en a priori; da namreč jezikovno-znakovna 

narava spoznavnega procesa omogoča kvaziuniverzalni dostop do vseh oblik znanja – v to so 

verjeli semiotiki še v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so govorili o »inteligibilnosti« sveta. 

Kajti v artefaktih človekovega bivanja naj bi bilo mogoče prepoznavati tudi »znake časa«. 

Tako najdemo še tretji element v seštevanju »duhovne, družbene in kulturne vede« (ddk). 

S tem danes uradno označujemo vede, ki ne spadajo k »trdim« znanostim, ki naj bi temeljile 

na ponovljivem spoznanju objektivnih dejstev. Omenjeni seštevek poleg tega nakazuje, da gre 

za kumulativni pojem brez jasnih obrisov, za kategorijo »razno« torej. 

Če določenega področja vednosti ne moremo opredeliti pojmovno, potem ga poskušamo 

opredeliti funkcionalno. Ta vednost, ki je v svetu, igra vlogo v veliki celoti – in v tej ga lahko 

poimenujemo, z njim rokujemo, ga omejimo in spodbujamo. S tem seštevkom treh elementov 

avstrijsko ministrstvo za znanost in raziskovanje opiše predmet svojih aktivnosti. V trenutno 

veljavnem žargonu tako imenovanih družb znanja ministrstvo pravi: »Duhovne, družbene in 

kulturne vede: refleksivna vednost o družbah. Duhovne, kulturne in družbene vede oblikujejo 

znanstvene okvire za analizo socialnih, političnih in kulturnih izzivov in za reševanje družbenih 

problemov ter hkrati prispevajo k drugim znanstvenim področjem, npr. z refleksijo etičnih 

vidikov; poleg tega pa skrbijo za prenos znanosti v družbo.« (BMWF, 2007) 

Precej nejasno je določen tudi družbeni položaj teh ved: okvir za analizo ... in za reševanje 

družbenih problemov; pomemben prispevek za druge znanosti. Tako torej pogledamo fiktivno 


zbirko znanosti in ugotovimo, za kaj vse gre. Potem se zamislimo, 

kako bi kakšna izmed njih lahko koristila »družbi«: ddk tvorijo 

okvir za rešitve, ne ponujajo pa samih rešitev; so kritični potencial, 

s pomočjo katerega problemi kot taki šele postanejo prepoznavni. 

Ne. Znanstvena refleksija potemtakem probleme, ki so 

povsem drugje (»v družbi«), le »zajame«. – Povezava »in ... in« 

tukaj razkriva raznolikost objekta in nakazuje njegovo sorazmerno 

nepomembnost. 

Ta obmejitev je bila proizvedena v procesu institucionalnih 

reform in prestrukturiranj, ki še ni končan, tudi na polju teh ved 

iz seštevka. Pričujoča študija naj očrta in ponazori te spremembe na avstrijskem primeru ter jih 

umesti v epistemološki kontekst. 

3. Avstrija: novi razpisi niso načrtovani 

2 »Svet za raziskovanje in razvoj tehnologije 

je skladno s priporočilom z dne 3. 

julija 2002 ustanovil delovno skupino za 

‘duhovne, družbene in kulturne vede« 

(ddk). (...) Naloga delovne skupine je 

bila izdelava predlogov za programe in 

ukrepe, ki bodo pripomogli k boljšim 

dosežkom in kakovosti ddk-raziskav in h 

krepitvi mednarodne konkurenčnosti.« 

(Rat für Forschung und Technologieentwicklung, 

2003: 1) 

Kdor obišče spletne strani avstrijskega ministrstva za znanost in raziskovanje, bo našel »težišče 

ddk«, torej omenjene duhovne, družbene in kulturne vede. Od tam povezave vodijo k drugim 

programom: k programu o refleksivnem spoznavanju družb, ki sicer ni natančneje opredeljen; 

k programu za subvencioniranje podiplomskih študijev; k programu za ženske v znanosti in 

tehnologiji; k raziskovalnim programom TRAFO in NODE. TRAFO (transdisciplinarne raziskave) 

podpira projekte med znanostjo in tako imenovano prakso, v okviru programa NODE 

pa se ukvarjajo z novimi razvojnimi oblikami demokracije. 

Edina resnična raziskovalna programa izmed omenjenih sta že zaključena in – kakor poročajo 

spletne strani – v načrtu ni novih razpisov. Dejansko torej ni nobenega raziskovalnega 

programa, vsaj ne pod okriljem pristojnega ministrstva. 

Aktualni programi ddk na ministrstvu dobro ponazarjajo položaj teh ved v Avstriji. Na eni 

strani je raziskovanje na teh področjih izpadlo iz vidnega polja javnih diskurzov; finančna 

sredstva so se postopoma zmanjševala. Na drugi strani je njihova vloga v najboljšem primeru 

opisana kot tehnokratsko dopolnilo oziroma dušilec udarne moči družbenih sprememb. Vse je 

potemtakem mogoče reflektirati. 

Zgodba simbolnega in materialnega razvrednotenja raznovrstnih znanstvenih področij je 

dolga. Prikazuje med drugim silen ideološki pritisk, ki ga doživljajo raziskovalci: pripomogli 

naj bi namreč h »konkurenčnosti Avstrije«. 2 Moja študija temelji na podatkih in informacijah s 

področja raziskovanja in tehnologije iz let 2005, 2006 in 2007, ki ga je zvezna vlada predložila 

parlamentu. Ta razvoj časovno sovpada s staro politično zvezo med desničarsko populistično 

FPÖ oziroma BZÖ in liberalno konservativno ÖVP. Toda tudi koalicijska pogodba trenutno 

vladajoče velike koalicije, ki ima odstavek o raziskovalni dejavnosti in o univerzah, področja 

ddk ved ne omenja niti z besedo. 

3.1. Projekti in programi 2004–2006 

Dokumentacija družbenih ved FODOS zbira podatke o avstrijskih raziskovalnih projektih na 

področju družbenih in ekonomskih ved, ki jih je podprlo ministrstvo. Iz zbirke podatkov lahko 

razberemo projekte, naročnike in izvajalce projektov. Ta šele nastajajoča dokumentacija ima 


ubriki s projektoma, ki ju je avstrijska vlada podprla v letih 2004–2006. Prvega je podprl urad 

zveznega kanclerja in obravnava gospodarstvo v Turčiji, drugega pa Ministrstvo za šolstvo in se 

posveča evaluaciji avstrijskih prispevkov k šestemu okvirnemu programu EU. 

Po avstrijskem poročilu o raziskovanju in tehnologiji iz leta 2006, ki ga objavljajo tri zvezna 

ministrstva, je zvezna vlada v letu 2004 podprla raziskovalne dejavnosti na področju »družboslovnih 

in humanističnih ved« s subvencijami in naročili v višini 57.768.043 evrov, kar je 21,2 

odstotka skupne vsote (Österreichischer Forschungs- und Technologiebericht, 2006: 199). V 

tej vsoti so že vsebovane tako imenovane »velike globalne subvencije«, ki jih prejemajo velike 

raziskovalne institucije. 

Poročilo za leto 2007 kaže bistveno zmanjšanje in – s tem povezano – temeljito prestrukturiranje 

izdatkov. V statistiki za leto 2005 je navedena vsota 44.794.189 evrov za humanistične in 

družboslovne vede, kar je 11,7 odstotka skupne vsote. V enem letu so se stroški za raziskovalno 

dejavnost na področju tehničnih ved povišali s 24,4 odstotka (2004) na 42,2 odstotka (2005). 

Dodati je treba, da so humanistične in družboslovne vede finančno odvisne od državne 

podpore, ki krije več kot 90 odstotkov stroškov, kar poročilo za leto 2006 izrecno poudarja. 

Večinoma so popolnoma odvisne od državnih subvencij, medtem ko zlasti tehnične vede lahko 

pridobijo za financiranje raziskovalne dejavnosti sredstva tudi iz zasebnih virov (Österreichischer 

Forschungs- und Technologiebericht, 2006: 80). 

Drugi dober vir podatkov o subvencioniranju na področju ddk je spletni naslov, dostopen le 

v angleščini: www.appliedresearch.at. Gre za internetni katalog, ki sta ga ustanovila Ministrstvo 

za gospodarstvo in delo ter Svet za raziskovanje in razvoj tehnologije. V njem so navedene 

aplikativne raziskovalne dejavnosti zunaj univerz z imeni institucij, ki se ukvarjajo z njimi. V 

dvanajstih kategorijah so navedeni projekti in institucije, med njimi je tudi kategorija »Social 

Economy and Cultural Sciences«. Ta kategorija naj bi se približno ujela z ddk, čeprav zelo 

neposrečeno. »Socialna ekonomija« v okviru ekonomskih ved označuje sektor, ki zajema 

prostovoljstvo in neprofitne dejavnosti. Ali avtorji kulturne vede razumejo – z veznikom ‘in’ 

logično izenačene – kot prispevek k socialni ekonomiji ali celo kot njen sestavni del? 

Kakorkoli že, kategorija vsebuje 31 enot programov in institucij, ki se v katalogu predstavljajo 

s kratkimi besedili in ključnimi besedami. Da bi si ustvarili pregled nad raziskovalno 

dejavnostjo, sem podatke o neodvisnih raziskovalnih institucijah povezal v skupine. Tako je 

nastala spodnja preglednica: 

Preglednica 1: Družboslovne vede, lastne predstavitve neodvisnih raziskovalnih institucij in projektov 

ekonomija 

družbene 

tehnologije 

varnost okolje pravo migracije kultura modeli znanje 

3 20 2 1 1 2 1 1 1 

politika delo tehnologija znanost umetnosti inovacije regije trans-nac. spol 

4 2 2 1 1 2 2 1 1 

(Vir: www.appliedresearch.at) 

Indeks: ekonomija: ekonomija/podjetništvo, družbene tehnologije: družbene tehnologije, sociologija (»družbeni trendi 

in strukturne spremembe«), varnost: varnost, reševanje kriznih področij, okolje: okolje, trajnostni razvoj, pravo: pravo, 

človekove pravice, migracija: migracija, kultura: kultura, kulturni razvoj, modeli: modeli družbenih struktur in mrež, znanje: 

znanje, politika: politika, policy studies, delo: delo, delovna sila, tehnologije: tehnologija, znanost: znanosti na sploh, 

umetnosti: umetnosti, inovacije: inovacije, regije: raziskave regij, trans-nac.: trans-nacionalno, spol: ženska vprašanja 


O razvrstitvi skupin bi lahko še razpravljali, sporočilo preglednice 

pa bi ostalo nedvoumno: Raziskovalne institucije in projekti 

se večinoma uvrščajo na področje družbenih tehnologij, ki 

3 V nekaterih primerih je naveden le en 

institut z eno kontaktno osebo, verjetno 

pa je dejansko sodelovalo več raziskovalcev. 

postajajo »osrčje« zunajuniverzitetne raziskovalne dejavnosti; s tem spoznanjem je nedvoumno 

mogoče interpretirati čudaški označevalec socialna ekonomija/kulturne vede. 

Po uvodnem pregledu predstavljamo najpomembnejše raziskovalne programe na področju 

ddk, ki jih subvencionira država. 

3.2. NODE (2002–2006) 

Od 2002 do 2006 je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo podpiralo program 

NODE. Ta program je zanimiv predvsem zato, ker ga je priporočil Svet za raziskovanje in 

razvoj tehnologije. Cilj programa je refleksija o spremembah demokratičnih struktur in postopkov 

v Evropi. »Središče raziskovalnega opazovanja in analize, kakor ga zastavlja raziskovalni 

program ‘NODE’ (New Orientations for democracy in Europe) pri Zveznem ministrstvu za 

znanost in raziskovanje (BMWF), je evropski integracijski proces. Glede na Evropsko unijo so 

v ospredju vprašanja o možnostih za realizacijo moderne demokracije in o različnih mogočih 

nosilcih evropskih demokratičnih procesov. 

‘NODE’ vabi znanstvenike in znanstvenice k novim razmišljanjem o demokraciji, k analizi 

političnih razvojev, procesov in upravnih mehanizmov in k izdelavi alternativ.« (NODE, 2007) 

Za izvedbo programa je NODE v petih letih prejel skupaj 5,8 milijona evrov, razdeljenih 

med skupaj 30 raziskovalnih skupin z vsaj 85 raziskovalci, 3 ki so jih na treh razpisih izbrali zunanji 

ocenjevalci. Eden izmed treh razpisov je bil namenjen izključno mladim raziskovalkam in 

raziskovalcem. Na prvi razpis se je prijavilo približno 120 raziskovalcev. Financirani projekti se 

tematsko posvečajo prispevku socialnih gibanj k razvoju demokracije (npr. Attac in nova urbana 

protestna gibanja), governance (npr. governance, teritorialnost in evropeizacija, E-Government, 

politika antidiskriminacije v EU idr.) in državi blaginje (npr. oblikam participacije v malih in 

srednjih podjetjih, neprofitnim in prostovoljskim dejavnostim ter tržni učinkovitosti). Največ 

projektov je proučevalo governance. 

V letu 2007 je program ovrednotila mednarodna skupina. Program je končan – tudi tu je na 

spletni strani podatek, da novi razpisi niso načrtovani. 

3.3. Raziskave kulturne krajine (1992–2003), zdaj: proVISION 

Avstrijske raziskave kulturne krajine so bile največji interdisciplinarni raziskovalni projekt v 

Avstriji v obdobju preteklih dvajsetih letih. V letih 1992–2003 so mu namenili 17,3 milijona 

evrov. Omenjam ga, čeprav ni ekspliciten program s področja ddk-ved, toda dejansko veliko 

članov programskih skupin prihaja iz teh disciplin. V okviru projekta so poskušali opustiti naravoslovno-tehnično 

paradigmo za ekologijo in okolje, na kar opozarja že ime: raziskave kulturne 

krajine. 

Toda: v angleškem prevodu programa je nastal zanimiv premik, ki je pomenljiv. V angleščini 

se program imenuje »raziskave avstrijske pokrajine« (Austrian Landscape Research), kar pomeni, 

da so kulturno krajino preprosto »prevedli« v avstrijsko krajino – očiten ideološki zamik, ki 

bi ga bilo morda mogoče razložiti kot strah pred teoretskim upravičenjem, ki bi ga zahteval 

alternativni prijem okoljevarstvenih vprašanj. 


Pri raziskavah kulturne krajine je sodelovalo približno 500 raziskovalcev in 170 institucij, 

razdeljenih v 70 raziskovalnih modulov oziroma projektov. Izmed teh je 229 raziskovalcev, torej 

približno 50 odstotkov, s področja ddk-ved (glej http://www.klf.at/html/extra/eckdaten.html). 

Toda medtem je raziskovalni program, ki je razpiral razmeroma odprt dostop do okoljevarstvenih 

vprašanj, nadomestil program proVISION. 

Program proVISION se je posvečal raziskavam okolja in trajnostnega razvoja, ki naj bi 

izdelale realne rešitve perečih problemov. Najnovejši razpis je posvečen temama »varovanje 

podnebja« in »podnebne spremembe«. 

»Raziskave za trajnostni razvoj bodo kot ‘dvojne dividende’ izboljšale življenjske in okoljske 

razmere in hkrati povečale konkurenčnost znanosti in gospodarstva. Eden izmed ciljev je tudi 

priprava smernic za znanstveno in gospodarsko politiko.« (ProVISION razpis 2007, poudaril 

S.R.) V nadaljevanju je zapisano: »Projekti proVISION so usmerjeni v prakso, upoštevajo etično 

razsežnost in uporabljajo participativne postopke. Program zastavlja dolgoročno sodelovanje, 

imenovano ‘znanost in praksa’, ki pripravlja reševanje problemov za politiko, gospodarstvo 

in družbo; oblikuje modele za sodelovanje med raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami 

ter uveljavlja enakopravnost moških in žensk.« (proVISION-Mission, 2007) 

Avstrijski Svet za raziskovanje in razvoj tehnologije je sprva zavrnil ta program, ki ga je predlagalo 

ministrstvo in ki naj bi nasledil raziskave kulturne krajine. Zato je – po dolgih razpravah 

in popravkih – šele sedaj v prvi pravi izvedbeni fazi. 

3.4. TRAFO 

V jeziku raziskovalnih programov v Avstriji je nastal nov pojem: transdisciplinarnost. Kateri 

raziskovalec ali raziskovalka na področju družboslovnih ved ne sanjari, da bi šel onkraj metodoloških 

strogih prijemov in da bi se soočil s »pravim« življenjem? O razpravljanju z živimi ljudmi 

in o tem, kako bi – v dialogu seveda – pripomogel k reševanju njihovih problemov? 

Toda zdaj, kot zahteva razpis proVISION, naj bi tudi inženirji, kemiki in fiziki delovali 

»transdisciplinarno«. To ni tisto, o čemer sanjajo sociologi; pomeni, da ministrstvo znanstvenikom 

zastavlja pogoj, da morajo biti »primerni za prakso«: ni več odločilna interna znanstvena 

potrditev ali zavrnitev resnice, temelječa na korektnem spoznavnem postopku, temveč preverjanje 

v praksi. To kaže raziskovalni program TRAFO: »Duhovne, družbene in kulturne vede 

igrajo v nastajajoči družbi znanja in učenja osrednjo vlogo: kompleksnih družbenih izzivov 

ni mogoče reševati z znanjem in metodami posameznih disciplin, temveč le s sodelovanjem 

raznih disciplin. 

K reševanju specifičnih problemov lahko prizadeti dajo prav tako pomembne prispevke 

kakor raziskovalci in raziskovalke. Transdisciplinarno raziskovanje zato tudi zahteva, da raziskovalne 

skupine sodelujejo z raznimi skupinami ‘civilne družbe’ kot potencialnimi uporabniki in 

uporabnicami raziskovalnih rezultatov.« (TRAFO, 2007) 

Tukaj se sodelovanje znanosti in prakse konkretizira s ključno besedo »civilna družba«, ki 

jo razpis vpelje kot »potencialno uporabnico« raziskovalnih rezultatov in kot virtualno raziskovalko. 

V nasprotju s proVISION pa TRAFO ugotavlja, da transdisciplinarnost – eno temeljnih 

načel projekta proVISION – še nima jasnih postopkov in metodologije. Program naj bi zato 

najprej spodbudil temeljne raziskave. 

Zato so mu namenili 3,4 milijona evrov, subvencije je prejelo 12 projektov. Vključujejo 

široko problematiko, poseben poudarek pa namenjajo socialnim vprašanjem (na primer pro- 


jekti o »etičnih odločitvah na področju nege ostarelih in bolnikov«, »zdravja delavcev v bolnišnicah«, 

»EU socialno pravo v srednji in jugovzhodni Evropi« ali »podoba telesno prizadetega 

moškega«). Dve neuniverzitetni raziskovalni instituciji izvajata skoraj polovico projektov: IFF 

in Inštitut za višje študije (IHS). 

IFF ima sicer univerzitetno zaledje (institucionalno je vezan na Univerzo v Celovcu), toda 

oporo ima tudi v družbenih gibanjih. IHS je blizu državi, tretjino proračuna pokrije z naročenimi 

raziskavami, preostalo s prispevki ministrstev, narodne banke, občine Dunaj in drugih 

institucij. 

Misija projekta TRAFO je – kmalu po začetku – že končana. Na njihovi spletni strani je 

znana izjava, da novih razpisov ne načrtujejo. 

3.5. ASO – Austrian Science and Research Liaison Offices Ljubljana in Sofija 

ASO omenjam, ker je, poleg programa proVISION, ki se je preusmeril, edini program, ki 

poživlja raziskovalno področje ddk-ved. ASO finančno podpira avstrijsko Ministrstvo za znanost 

in raziskovanje s ciljem, da bi z avstrijsko podporo in sodelovanjem spodbudili oblikovanje 

raziskovalnih mrež v jugovzhodni Evropi. 

Na razpis 2005 (pri katerem so morali sodelovati partner iz Avstrije, Slovenije ali Bolgarije 

in vsaj en partner iz drugih držav zahodnega Balkana) je prispelo 40 predlogov iz 159 institucij. 

Sredstva so odobrili desetim projektom. 

4. Pogled nazaj: priporočila strokovnjakov 2002 in 2003 

Programi nastanejo in izginejo – vprašanje pa je, zakaj je tako. Analizirani programi niso stalni, 

nasprotno, orientirajo se po temah, nad katerimi se navdušujejo po Evropi in jih prirejajo 

za avstrijske razmere. Po dveh do treh letih je tema izčrpana in pride nov program z novimi 

ključnimi besedami. 

Raziskovalno prizorišče se v Evropi spreminja, kar neposredno vpliva na Avstrijo. Gibalo so 

pri teh procesih vedno odločitve vlade (nacionalnih ministrstev in/ali EU komisij), seveda ne 

le pri ddk. Znanstveni sektor oblegajo gesla, kot so »odličnost«, »elita«, »best-practice«, »inter 

ali transdisciplinarnost«, »inovacija« in »konkurenčnost«. Pravni status univerz se spreminja, 

nastajajo zasebne univerze in visoke strokovne šole, raziskovalci in univerze pa so prisiljeni 

nenehno tekmovati. Lestvice in točke za publikacije so simbolni drobiž, ki ga je treba kopičiti. 

Avstrijski primer jasno kaže, kako je do tega prišlo – in katere druge možnosti so zavrgli. 

Glavni akter pri prestrukturiranju nacionalne raziskovalne politike je avstrijski Svet za raziskovanje 

in razvoj tehnologije. Razmeroma nov je, saj ga je leta 2000 ustanovila tedanja črnomodra 

koalicija ÖVP in FPÖ. »S prilagajanjem zakona o organizaciji raziskovalne dejavnosti in 

zakona o subvencioniranju raziskovanja in razvoja tehnologije zvezne vlade za leta 2000-2004 

je dana zakonska podlaga za ustanovitev ‘sveta’ za raziskovanje in razvoj tehnologije na zvezni 

ravni, ki bo nadomestil vse dosedanje ‘svete’. Sistematično se bo ukvarjal s svetovanjem zvezni 

vladi in po želji tudi posameznim ministrstvom in deželnim vladam pri vseh vprašanjih raziskovalne 

in tehnološko-razvojne politike ter pri ukrepih za njihovo uresničevanje. Svet bo izdelal 

strategijo za raziskovalno dejavnost v Avstriji in smernice za določitev težišč. S tem se bo Avstrija 

spet vključila v mrežo enakih svetov v Evropi.« (BMBWK, 2000) 


Osrednja zamisel pri ustanavljanju tega sveta je bila torej centralizacija odločanja o raziskovalni 

politiki (svet je nadomestil vse dosedanje svete) in s tem koordinacija strateškega načrtovanja 

(sistematično bo svetoval in pripravil strategijo za raziskovalno dejavnost). 

Kljub temu obstajajo vzporedno – ali dodatno – razmišljanja o subvencioniranju raziskovanja 

na področju družboslovnih raziskav. Hans Pechar, Ada Pellart in kolegice so 2002. v 

pilotnem projektu predlagali raziskovalno politični monitoring. 

4.1. Raziskovalnopolitični monitoring na področju družboslovnih raziskav (2002) 

Predlogi Pecharja et al., ki so jih izdelali na podlagi primerjalnih študij z drugimi evropskimi 

državami, so se nanašali zlasti na izvedbo razpisov. Pri tem so si zamislili sodelovanje med univerzitetnim 

in neuniverzitetnim sektorjem, ki bi jih vodilo Ministrstvo za znanost. 

Opozorili so na neposredno zvezo med reformo univerz in raziskovalno politiko. Spremembe 

na področju delovnega prava v javnih zavodih in vsiljevanje podjetniškega razmišljanja pri raziskovalnih 

skupinah naj bi zabrisale ostro ločevanje med raziskovalci »znotraj« in »zunaj«. Zato 

je potrebno boljše sodelovanje med univerzitetnimi in zunajuniverzitetnimi raziskovalnimi 

ustanovami. 

»Avstrijsko Ministrstvo za znanost, zlasti oddelek za družboslovno usmerjene raziskave, naj 

prevzame vlogo ustanove, ki strateško usmerja subvencioniranje raziskav in se potem osredotoči 

na nekakšno ‘metaraven’ subvencioniranja raziskovalne dejavnosti. Operativno subvencioniranje 

naj prevzame posebna (...) ustanova.« (Pechar et al., 2002: 257) Pri tem naj ministrstvo 

ne določa vsebin, temveč z idejnimi natečaji ob podpori nevladnih organizacij zasnuje času 

primerne raziskovalne programe in cilje. 

Čeprav je bil tedaj pred kratkim ustanovljen Svet za raziskovanje in razvoj tehnologije 

z nalogo, da centralizira raziskovalno politiko, avtorji ugotavljajo, da je raziskovanje na tem 

področju v Avstriji »razdrobljeno in nepregledno« (Pechar et al., 2002: 255). Predlagajo ustanovitev 

»usmerjenih« raziskovalnih programov in nalog na področju družboslovja, toda poudarjajo 

tudi, da naj pri tem ne bi okrnili raznolikosti, ki je nastala z razdrobljenostjo. Torej: jasna 

raziskovalno-politična določila na eni strani, ohranjanje pluralnosti raziskovalnih predmetov in 

prijemov na drugi, na primer z ustanovitvijo »majhnih« in »velikih« raziskovalnih programov. 

Med drugim so zahtevali jasno razlikovanje med programi, usmerjenimi v teoretska vprašanja 

(tedaj npr. »cultural studies«) in strateško usmerjenimi programi. Razpisi naj bi bili temu 

primerno transparentni. 

Poleg tega so predlagali izboljšavo informacijskih sistemov za družboslovne vede in izdelavo 

zemljevida ddk-ved v Avstriji, ki bi omogočil pregled nad dejanskim stanjem. 

4.2. Priporočila Sveta za raziskovanje in razvoj tehnologije (september 2003) 

Leta 2003 je na novo ustanovljeni Svet objavil priporočila za duhovne in kulturne vede. Po 

mnenju Sveta naj bi v prihodnje upoštevali dve splošni smernici: podiplomsko izobraževanje 

in dodatno finančno podporo za nove raziskovalne projekte, da bi okrepili (!) raziskovanje 

zunaj univerz, cilj pa naj bi bilo vzpostavljanje raziskovalnih mrež. »Program ‘Razvoj demokracije 

v procesu evropske integracije’ (New Orientations for Democracy in Europe/NODE) 

je trenutno edini težiščni program, katerega začetno fazo so financirali po priporočilu Sveta iz 

izrednih sredstev za znanost in razvoj. V primerljivih evropskih državah, kot so Danska, Finska, 


Nizozemska, Švedska, Švica in Norveška, vzporedno poteka več težiščnih programov; Avstrija 

mora nadomestiti zamujeno.« (Rat für Forschung und Technologieentwicklung, 2003: 6) 

Svet v priporočilih posebej omenja, da zunajuniverzitetno raziskovanje zavira primanjkljaj 

materialnih in nematerialnih sredstev. To slabi njihov položaj v evropski konkurenci za priznanja 

in dodelitev drugih sredstev, zlasti pri prijavah na razpise EU. Da bi se to spremenilo, svet 

predlaga, naj izbranim ustanovam odobrijo temeljno financiranje za tri leta in v okviru teh ustanov 

razvijajo »človeški kapital«. To velja zlasti za ženske, ki so preslabo zastopane v znanosti. 

Poleg določitev težišč se Svet zavzema za podmladek: »Program za doktorski študij je bistveno 

za spodbujanje kakovosti na področju ddk-ved, zato ga je treba čim prej vzpostaviti.« (Rat 

für Forschung und Technologieentwicklung, 2003: 4) Avstrijski absolventi imajo v primerjavi z 

drugimi evropskimi državami preslabo osnovno znanje, ker se prehitro specializirajo, poleg tega 

jim primanjkuje sposobnosti za delo v skupinah in ne znajo se dobro prodajati. 

Duhovnim vedam v priporočilu določijo vlogo zbiranja, dokumentiranja in obdelave »kulturne 

in znanstvene dediščine«. Tu so primanjkljaji. »Na področju humanistike je velika potreba 

po dolgoročnih projektih na področju zbiranja, dokumentiranja in obdelave znanstvene in 

kulturne dediščine. Tu je potrebna načelna odločitev, do katere mere je treba obdelali arhive 

in s tem ustvariti osnovo za vsebinsko poglabljanje in širitev raziskav.« (Rat für Forschung und 

Technologieentwicklung, 2003: 3) 

V poročilu za leto 2005 Svet še enkrat podkrepi priporočila iz leta 2003. Pripombe k ddkvedam 

obsegajo 13 strani celotnega besedila, ki obsega 40 strani. V poročilu o stanju 2007 – 

praktično gre za poročilo o raziskovanju in razvoju tehnologije za 2007 –, ki so ga predložila 

po volitvah novo ustanovljena Ministrstva za znanost in raziskovanje, promet, inovacije in 

tehnologije ter gospodarstvo in delo, se kulturne vede pojavijo pod naslovom »programi za 

raziskovanje in razvoj, usmerjeni v misije«. Tam je zapisano: »Programom za raziskovanje in 

razvoj, usmerjenim v misije, je skupno, da pretežno podpirajo aplikativne interdisciplinarne ali 

transdisciplinarne raziskovalne in razvojne projekte. Pozornost se namenja predvsem transdisciplinarnim 

projektnim sodelovanjem, da bi dosegli čim bolj neposreden prenos raziskovalnih 

izsledkov v prakso. Transdisciplinarni raziskovali projekti poleg tega per se veljajo kot možnost 

za implementacijo v socialne sisteme in s tem za uvajanje želenih sprememb. Misijsko orientirani 

raziskovalni in razvojni programi so bili v preteklih letih deležni posebne podpore. V 

okviru spodbujanja kakovostnih duhovnih, družbenih in kulturnih ved je ustanovljen poseben 

tematski subvencijski program »transdisciplinarno raziskovanje« (TRAFO), ki podpira raziskovalne 

projekte, posvečene znanstveni analizi transdisciplinarnih raziskovalnih postopkov«. 

(Forschungs- und Technologiebeicht, 2007: 86) 

Zanimivo je, da relevantnost ddk-ved utemeljujejo z raziskovalnim težiščem, ki je bilo po 

kratkem času opuščeno, poleg tega pa uporabljajo novo oznako za razvrstitev – dobesedno »prevedeno« 

iz angleščine: »mission oriented programms«. Opozarjajo na »primernost za prakso«, 

ki pa ni natančneje pojasnjena. Temeljne raziskave, oblikovanje teorij, kritično oblikovanje 

pojmov, kritične intervencije – vse to očitno ni v interesu avstrijskega subvencioniranja raziskav 

na področju ddk, čeprav je nedvomno posebna lastnost omenjenih ved in bi lahko bilo ena 

njenih prednosti. Zato ni presenetljivo, da strategija za odličnost, ki jo je Svet objavil avgusta 

2007, ddk-ved sploh ne omenja. Niso primerne za odličnost. 

Vsi podatki, ki so mi na voljo, pričajo, da so bila priporočila Sveta iz leta 2003 le selektivno 

upoštevana. Dva medtem že opuščena raziskovalna programa sta položaj ddk-ved komajda spremenila 

in tudi zastavljeni cilji, npr. vzpostavitev mrež, niso bili zares uresničeni. V omenjenem 


programu TRAFO dva inštituta vključujeta večino projektov. Razpisna merila pogosto dajejo 

prednost velikim ustanovam, drugim raziskovalcem pa otežujejo dostop do sredstev. V tej zvezi 

je zanimivo tudi, da doslej ni bilo ovrednoteno uresničevanje priporočil Sveta, kar je v nasprotju 

s siceršnjim mnenjem Sveta, da je vrednotenje raziskovalne dejavnosti zelo pomembno. 

Avstrijski razvoj raziskovanja in tehnologije poteka – mimo ddk-ved – na področjih biologije 

in tehničnih ved. 

5. Skladi za podporo raziskovalne dejavnosti 

Z ustanovitvijo Sveta za raziskovanje in razvoj tehnologije je bil ustvarjen centralni upravni 

instrument, ki naj bi spremenil avstrijsko raziskovalno dejavnost, temeljite spremembe pa je 

doživel tudi sistem subvencioniranja raziskav. Ta proces še ni končan. Leta 2003 je bil ustanovljen 

nacionalni sklad, katerega politiko usmerjajo priporočila Sveta. Na tej podlagi pa deluje 

FWF – Sklad za podporo znanstvenih raziskav, ki se financira iz sredstev nacionalnega sklada. 

5.1. Sklad za podporo znanstvenih raziskav (FWF) 

»FWF – Sklad za podporo znanstvenih raziskav – je osrednja avstrijska ustanova za subvencioniranje 

temeljnih raziskav. V enaki meri je zavezana vsem znanostim in se pri svojih dejavnostih 

ravna izključno po merilih mednarodne Scientific Community.« (FWF, 2007) 

Sklad ima za nalogo subvencioniranje znanstvenih raziskav »visoke kakovosti«, subvencioniranje 

izobraževanja z raziskovanjem, zlasti mladih znanstvenic in znanstvenikov, »subvencioniranje 

znanstvene kulture in prenosa znanja z izmenjavo med znanostjo in drugimi družbenimi 

področji« in »delo z javnostmi na področju znanstvenega raziskovanja« (FWF, 2007). 

Toda številke samopredstavitev sklada le delno potrjujejo, kajti subvencije za družbene vede 

so v obdobju 2002–2005 znatno zmanjšali, medtem ko so izdatke za medicino in duhovne vede 

povečali. 

Preglednica 2: FWF – Odobrena sredstva po znanstvenih disciplinah 

2003 2004 2005 2006 

naravoslovje 57,7 € / 57,87% 61,62 € / 57,79% 62,32 € / 57,77% 78,91 / 57,79% 

medicina 15,08 € / 15,16 % 18,51 € / 17,36 % 19,64 € / 18,20 % 24,24 / 17,75% 

družboslovje 7, 06 € / 7, 09 % 7, 06 € / 6,62 % 4, 92 € / 4, 56% 7,06 € / 5,17% 

humanistika 12,82 € / 12,89 % 13,54 € / 12,7 % 15,92 % / 14,76% 19,05 € / 13,95% 

(Podatki v milijonih EUR; vir: FWF – Diskussionspapier zur Situtation und Problemlagen der Geistes-, Sozial- und 

Kulturwissenschaften (GSK), 2006. Podatke za tehnične vede in za agronomijo ter gozdarstvo smo izpustili.) 

Številke za leto 2003 so pomembna iztočnica, ker je bil tedaj ustanovljen nacionalni sklad in 

ker je Svet objavil svoja priporočila. V poročilu »o položaju in problematiki duhovnih, družbenih 

in kulturnih ved (ddk)« sklad FWF pojasnjuje, da je delež financiranja v mednarodni primerjavi 

zelo dober. Odstopanje v odstotkih naj bi pri družbenih vedah po njihovih razlagah nastalo, ker so 


olj navzoče v mednarodni konkurenci in ker pridobivajo »večje 

subvencije od zveznih ministrstev, avstrijske narodne banke ali 

od EU« (FWF – Diskussionspapier, 2006:2), duhovne vede pa so 

»bistveno odvisne od subvencij sklada FWF.« (ibid.) 

Primerjava s subvencioniranjem raziskovalne dejavnosti 

v Nemčiji je težavna zaradi federalne strukture države. Poleg 

sredstev iz DFG (tu delež za ddk znaša skupno približno 14,5 

odstotka) so v Nemčiji na voljo še druge, regionalne subvencije. 

Izdatki za raziskave in razvoj so leta 2003 v deželah Berlin 

in Severno Porenje – Westfalija znašali skupaj 280 milijonov 

evrov. Toda tudi v Nemčiji stanje ni zadovoljivo. V zveznem 

parlamentu je vladajoča koalicija iz CDU in SPD v začetku 

leta predstavila predlog za izboljšanje položaja ddk-ved (glej: 

Drucksache 16/161). 4 

Podatke za Avstrijo iz preglednice 2 je treba relativirati, kajti naravoslovno-tehnične vede 

imajo na voljo še druge finančne vire. Avstrijska družba za subvencioniranje raziskav – po 

podatkih z njihove spletne strani gre za »osrednjo ustanovo za subvencioniranje raziskav, tehnologije 

in inovacij na področju aplikativnih raziskav« – je leta 2005 strukturnim programom 

namenila okoli 50 milijonov evrov. Tematski programi so prejeli 113.589.837 evrov – vse to 

ddk-ved seveda ne zadeva. Obrnejo se lahko le na (preostali) jubilejni sklad avstrijske narodne 

banke, ki ima razmeroma malo sredstev. 

5.2 Narodni sklad za raziskave, tehnologijo in razvoj 

Tudi za subvencioniranje raziskav je bila ustanovljena centralna institucija, ki je nadomestila 

prejšnje strukture. Po zakonu so 30. decembra 2003 ustanovili Narodni sklad za raziskave in 

razvoj. Od leta 2003 se tja steka večji del sredstev iz jubilejnega sklada narodne banke. Rezervni 

sklad v višini 1,5 milijarde evrov so razpustili in denar naložili; iz tega na leto nakažejo do 75 

milijonov Narodnemu skladu. Narodna banka je v zameno dobila pravico do sodelovanja. 

Kljub temu še vedno obstaja možnost za subvencioniranje projektov družbenih in duhovnih 

ved iz jubilejnega sklada. Narodni sklad letno daje na voljo 100 do 125 milijonov evrov za 

subvencije. 

Na tem mestu bi rad navedel primerjavo z državnimi sredstvi za področje raziskav in razvoja. 

EuroStat meri predvidena proračunska sredstva. Po teh podatkih se je indeks za Avstrijo z 

0,6418 v letu 2003. znižal na 0,6396 v letu 2006. Številke se nanašajo na delež bruto domačega 

proizvoda. V Nemčiji so vrednosti nekoliko boljše: z 0,7910 v letu 2003 na 0,7684 v letu 2005. 

Povprečje EU-27 je bilo 2003 leta 0,7596, leta 2005 pa 0,7422. (EuroStat, 2007) Izdatki za 

raziskovanje in razvoj skupaj (torej ne le iz zveznega proračuna), kar se vedno poudarja, naj bi 

dosegli želene tri odstotke. Ocene za leto 2007 napovedujejo 2,5 odstotka. 

6. Kritične mase 

4 Tu je med drugim zapisano: »Poostritev 

tekmovanja za sredstva prinaša 

nevarnost, da bodo humanistične in 

družboslovne vede zapostavljene v 

primerjavi z ekspanzivnimi naravoslovnimi 

in tehničnimi vedami. Naravnanost 

subvencioniranja glede na pridobljena 

ostala sredstva ni pravična do družboslovnih 

in humanističnih ved. Raziskovanje 

na področju humanističnih ved je 

pogosto dolgoročno, kar je v nasprotju 

z željami po hitrem dobičku. Poleg tega 

je treba upoštevati pomen in znanstveno 

korist individualnega raziskovanja. Zato je 

treba poleg kvantitativnih meril uspešnosti 

uveljaviti tudi kvalitativna merila.« 

(Drucksache 16/161: 2) 

Analiza kompetitivnega subvencioniranja raziskovalne dejavnosti za ddk v Avstriji daje veliko 

iztočnic za kritiko, ki se zavzema za dobro teh ved. Opazujemo lahko – ne le v Avstriji – posto- 


pno razvrednotenje teh ved, ne le glede financiranja, temveč 

tudi – in dolgoročno je to odločilno – razvrednotenje njihovega 

pomena na področju znanja. 

Zato na tej točki prihajam do drugačnih rezultatov kot Klaus Zinöcker in soavtorji. V analizi 

»Five Myths about Funding Scientific Research (in Austria)« (Zinöcker, Glanz, Tempelmaier, 

Dinges 2006), ki temelji na statističnih podatkih, poskušajo med drugim zanikati »mit«, da 

so ddk-vede zapostavljene. Pri tem se izrecno ukvarjajo z našim predmetom, s »competetive 

funding«. Trditve naj bi podkrepila preglednica o sredstvih, ki jih je odobril FWF. (Glej preglednico 

3.) 

Avtorji pri tem pripominjajo, da so projekti na področju ddk-ved na splošno »cenejši«. 

Kandidati povprečno prosijo za 150.000 evrov, medtem ko medicina in naravoslovne vede 

načrtujejo 210.000 evrov. Za obdobje do leta 2003 ni razvidno, da bi jih FWF sistematično 

zapostavljal. Žal avtorji študije niso šli v podrobno raziskavo, kot sami priznavajo. Diskurzivno 

konstelacijo uvajajo le nenatančno kot »mit«, ki ga želijo razveljaviti z raziskavo, oprto na statistične 

podatke. Toda ti miti ne zakrivajo realnosti, temveč jo ustvarjajo. 5 

5 

Tu lahko le opozorim na dela Rolanda 

Barthesa; tudi socialna antropologija 

operira s socialno-konstitutivnim razumevanjem 

mita. (Glej Barthes, 2003) 

Preglednica 3: Raziskovalni projekti in odobritve FWF 1998–2003, deleži v % 

znanstvene vede # projekt # odobreni projekti vsota zaprošena vsota odobrena 

brez klasifikacije 0,1 0,1 0,4 0,8 

naravoslovne vede 45,5 51,2 49,5 54,6 

tehnične vede 5,8 5,1 5,2 4,8 

medicina 22,1 17,8 24,3 19,2 

agrikultura, gozdarstvo 

in medicinske vede 

1,5 1,0 1,4 1,0 

ddk 25,1 24,8 19,2 19,6 

družbene vede 7,5 5,0 5,8 3,8 

duhovne vede 17,6 19,8 13,4 15,8 

(Vir: Zinöcker, Glanz, Tempelmaier, Dinges 2006: 80) 

V družbenem interdiskurzu je namreč že odgovor na vprašanje, kako naj opišemo vlogo teh 

ved: za obstoj naj se bojujejo tako, da poiščejo niše v sistemu znanja, ki ga obvladujejo naravoslovno-tehnične 

vede. Te so vladajoče tehnologije znanja v današnjem času. 

Naloga ddk-ved v tej ureditvi je, da ob določenih priložnostih ponudijo spremne raziskave 

o »družbenih trendih in strukturnih spremembah« (družbene vede) ali da ohranjajo »narodno 

dediščino« (duhovne vede). Razpisi inventivnih raziskovalnih programov, ki smo jih opisali, so 

spodbudili projekte, ki so le slabo povezani med seboj – kar je v nasprotju s priporočili Sveta za raziskovanje 

in razvoj tehnologije. Z vidika nosilcev projektov se zdi, da morajo za preživetje biti glas 

gospodarjev, kar pa tudi pomeni, da ti raziskovalce najemajo in odpuščajo. V bazenu akademskega 

prekariata je zmeraj mogoče najti strokovnjake za aktualne teme, ki potem dobijo pogodbeno delo 

za dve leti. Ko pride nov projekt z novimi zahtevami, pridejo glede na konjunkturo razpisov tudi 

novi strokovnjaki. Temeljno financiranje ne-univerzitetnih institucij je sicer razmeroma visoko, 

30-odstotno (glej Diskussionspapier, 2006), toda to ne zadošča, da bi kompenziralo ta efekt. 


V nasprotju s priporočili Sveta avstrijska raziskovalna politika ni omogočila stabilnih pogojev. 

Oba priznana raziskovalna programa (NODE in TRAFO) sta bila medtem opuščena, isto 

pravzaprav velja tudi za raziskave kulturne krajine, kjer so poskušali povezati različne discipline. 

Tako zasnovani projekti so bili le prebliski v pisanem ognjemetu, ki je zdaj pogorel. Nosilne 

institucije in osebe morajo poskrbeti, da drugje najdejo delo. Če primerjamo trajanje programov 

in osnovno finančno podporo z drugimi programi, denimo na področju računalništva ali 

medicine, potem je rezultat porazen. 

Na tem mestu bi se vrnil k omenjenemu poročilu o položaju in problematikah humanističnih, 

duhovnih in kulturnih ved (ddk) iz leta 2006. Ta dokument, potem ko našteje naloge sklada 

FWF, opiše konkurenčni položaj: »Iztočnica razprave o problematiki ddk ved je bil seznam 

izzivov v narodnem in mednarodnem raziskovalno-političnem okolju: 

– Pritisk za pridobivanje drugih konkurenčnih sredstev narašča in postaja čedalje pomembnejši 

v akademski karieri znanstvenic in znanstvenikov. V Avstriji ta trend med drugim 

odseva v dogovorih o nalogah univerz. 

– Opazno je naraščanje internacionalizacije znanosti s poenotenimi primerjalnimi merili 

(med drugim European Research Council, Citation Indexes). 

– Nastaja (raziskovalno) politični pritisk za oblikovanje težišč s kritičnimi masami. 

– Zahteva, naj temeljne raziskave upoštevajo potrebe družbe (usmerjenost v aplikativnost), se 

je v preteklih letih – tudi spričo naraščanja izdatkov za raziskovanje – bistveno okrepila.« 

(FWF-Diskussionspapier, 2006: 4) 

Univerzitetni oddelki so izpostavljeni pritiskom v okviru univerze in zunaj nje, saj so prisiljeni 

tekmovati na trgu projektov tudi med seboj. Poleg tega je raziskovanje zajeto v statistikah, 

ki ga vrednotijo. Omenjeni indeksi citiranosti zbujajo videz objektivnega, torej ne vsebinskega 

ocenjevanja, vendar so zelo ideološki, kot hitro ugotovimo iz poročila, v katerem jih jemljejo 

samoumevno in o njih ne dvomijo. Primer čudaških posledic teh praks: 

Indeksi citiranosti raziskovalce in visokošolske učitelje silijo, da se medsebojno citirajo, 

čeprav se težišča njihovih raziskav pravzaprav razlikujejo. Tako nujno nastajajo karteli citiranja, 

ki s tem lahko formalno dokažejo produktivnost, čeprav pri tem ni nikakršnih inovacij. 

Raziskovalci se ravnajo po preprostem pravilu: »Če ti citiraš mene, bom jaz citiral tebe.« 

Indeksi citiranosti, kar kaže tudi ta odlomek, izsiljujejo konformnost in vodijo k obešanju 

na modna gesla. Toda treba se jim je podrediti, sicer grozi neuspeh. Isto velja za »zahtevo, da 

temeljne raziskave upoštevajo potrebe družbe«. Zahteva ni podrobneje opisana (»se je ... okrepila«), 

tudi omenjene družbene »potrebe« niso jasne: kdo lahko govori za družbo in formulira 

njene »potrebe«? Znanstvena birokracija? Zasebni financerji? Civilna družba? Politične stranke? 

V kakšnem medsebojnem razmerju sta znanstveno dostojanstvo in prizadevanje za resnico 

ter zahtevana aplikativnost? 

Pogoji so pač taki. Problemi, ki jih navaja omenjeno poročilo, so: slaba mednarodna mobilnost 

in prevelika odvisnost podmladka od rednih profesorjev ter slabo izkoriščanje subvencij, ki 

jih dajeta FWF in European Science Foundation. 

Ta opis ima podtekst. Očitno imajo raziskovalci na univerzah podobne probleme kot tisti 

na svobodi. V priporočilih za FWF, ki jih je izdelala delovna skupina, je to eksplicitno izraženo: 

»Commitments univerz pri posebnih raziskovalnih področjih in doktorskih študijih, ki 

jih zahteva FWF, pogosto nasprotujejo individualnemu razvoju posameznih raziskovalk in 

raziskovalcev. Udeležiti se morajo projektov, ki ustrezajo težiščem univerz. Tako morajo zelo 

heterogene skupine »prisilno« sodelovati. Poudariti bi morali eksperimentalni značaj naro- 


dnih raziskovalnih mrež in jim omogočiti dolgoročno perspektivo.« (FWF Diskussionspapier 

2006:8) Dolgoročna perspektiva raziskovalnih programov in možnost, da raziskovalci sami 

določajo teži šča svojih raziskav, so dejansko nujni pogoji za dosego solidne znanstvene produktivnosti. 

To seveda ne velja le za ddk-vede. 

Dejansko so se temeljne raziskave premaknile v neopredeljene vmesne prostore med univerzami, 

raziskovalnimi ustanovami in socialnimi raziskovalnimi mrežami. Poročilo to govori le 

posredno, z nekoliko zagonetno formulacijo o kritičnih masah: »(Raziskovalni) politični pritisk 

sili k oblikovanju težišč s kritičnimi masami.« (FWF Diskussionspapier, 2006: 4) 

»Kritična masa« tu označuje množico kompetentnih znanstvenikov, ki lahko takšno težišče 

napolnijo z »življenjem« in dejansko proizvajajo relevantne raziskovalne rezultate. 

Ta kritična masa obstaja. Toda ne nujno na univerzah samih. Tu prihaja do izraza dosledno 

izključevanje in marginalizacija kritičnih in teoretsko usmerjenih znanstvenikov s področja ddkved, 

ki so, izrinjeni z univerz, ustvarili druge organizacijske oblike in delujejo med univerzami, 

iniciativami in organizacijam. Alex Demirovic je v članku za transversal opisal to izsiljeno konstituiranje 

kritičnih mas, ki zdaj manjkajo na univerzah: »Nastala bo nova epistemična forma, 

za katero bo kot za številne druge družbene konstelacije mreženje morda relevantno (...), torej 

v veliki meri med- in transnacionalno mreženje intelektualnih razprav in postdisciplinarnega 

teoretskega in političnega dela, ki zajema pojmovno refleksijo, empirične raziskave, izkustvena 

poročila in nove oblike umetniških praks, ki vključujejo znanstvenike in znanstvenice na 

visokih šolah, novinarje, novinarke in uredništva, svobodne skupine raziskovalcev in svobodne 

raziskovalne ustanove, militantne raziskovalne zveze, nevladne organizacije in think tanks. 

Kariere potekajo diskontinuirano, področja dela se spreminjajo. Pogosto gre za projektno delo 

s krajšimi ali daljšimi zaposlitvenimi fazami, znanstveno delo prehaja v politično delovanje in 

nasprotno, prihaja do večje prostorske mobilnosti in fleksibilnosti pri socialnih stikih, tematikah 

in aktivnostih. Visoke šole lahko pri tem še vedno igrajo določeno vlogo, ker imajo vire in ker 

so posamezni člani univerz povezani z mrežami. Toda visoke šole izgubljajo pomen kot kraji, 

kjer bi lahko nastajalo in se reproduciralo kritično znanje. Njihova zmožnost za inovacije in 

mednarodno uveljavljanje se zmanjšuje, ne nazadnje zaradi marginalizacije in izključevanja 

kritičnih pristopov.« (Demirovic, 2006) 

V dokumentih o raziskovalni politiki na področjih ddk-ved, uporabljenih v tej študiji, praviloma 

niso odkrile kritičnih prijemov. Danosti je treba sprejeti; v najboljšem primeru gre, kot 

kaže poročilo sklada FWF, za iskanje načinov, kako ravnati z njimi. Toda pri problemu »kakovosti 

znanstvenega osebja« in »internacionalizacije« »nenadoma« pride do izraza protislovnost 

celotne strategije: suverene znanstvenike je težko podrediti novim ideološkim pogojem in 

zahtevam. Izjemen pritisk na znanstveno konformnost pač proizvaja konformne raziskovalce, iz 

katerih ne morejo nastati »kritične mase«, ki bi bili potrebni za »dobro« raziskovalno dejavnost. 

S tem se navsezadnje le pokaže ocena kakovosti na področju ddk-ved, ki jo kvantitativne študije 

le prikrijejo. 

Ne moremo se torej izogniti osvetlitvi družbenih procesov, ki so privedli do tega položaja. 

6.1. »Reforme« foucaultovskih institucij 

Michel Foucault je v vrsti zgodovinsko kritičnih študij raziskal nastanek institucij, ki so odločilne 

za nastanek moderne dobe: zapor, bolnišnica, norišnica, vlada – in univerza. (Nadzorovanje 

in kaznovanje; Rojstvo klinike; Norost in družba; Obramba družbe – Red stvari /Red diskurza). 


Ni naključje, da so prav te institucije v središču neoliberalnega 

prestrukturiranja v postmodernih družbah. Foucault pri tem 

misli na institucijo kot splet moči in znanja, kot konfliktno, 

plastično povezavo diskurzivnih in nediskurzivnih praktik. V 

njih se proizvaja znanje, ki oblikuje institucije, ki so nastale z 

asimetričnimi razmerji moči. Formacije znanja so formacije moči in nasprotno. 

6 Ta zveza je »krhka« in krovnega načrta 

ni: opozoril bi npr. na spore o elitni 

univerzi, ki jo je želela koalicijska vlada 

ustanoviti v Guggingu, saj kažejo, da ne 

gre za enovit proces. 

Spreminjanje znanja in vzpostavljanje pravil izrekljivega in neizrekljivega ter uvedba ideoloških 

samoumevnosti torej ni bežen fenomen; je v središču politično motiviranih »reform«. 

Te povzročajo centralizacijo institucionalnih struktur, hierarhijo odločanja, proizvodnjo prilagojenih 

strokovnjakov in mehanizme podrejanja ter ustanavljanje institucij z razširjenimi 

pooblastili – tako je v grobem videti dizajn neoliberalnih reform. 

Ti procesi pa so protislovni in ne potekajo od zgoraj navzdol. V primeru avstrijskega univerzitetnega 

sistema najdemo tako imenovane partnerje scientific community, ki v prejšnji klientelistični 

ureditvi niso bili na potezi. Nastala je krhka, neoliberalna reformna zveza, na katero 

se materialno opirajo procesi prestrukturiranja. 6 

Tu nas ne zanimajo nove institucionalne ureditve (vredno bi jih bilo raziskati v posebni 

študiji), temveč proizvodnja znanja: kakšna vrsta znanja se proizvaja? 

Pri razpisih raziskovalnih programov zelo pogosto srečamo pojem »transdisciplinarno«, in 

sicer tako na področju ddk-ved kakor tudi pri naravoslovnih in tehničnih vedah, kar je razvidno 

iz koncepta programa proVISION. 

Če raziskovalke želijo postati transdisciplinarni, se morajo sklicevati na družbene realnosti. 

To navezovanje lahko poteka na kritičen ali nekritičen način. V Nujnosti transdisciplinarnosti 

se zrcalijo družbena razmerja moči. Mobilizacija znanja je potrebna za (boljše) razumevanje 

in obvladovanje kompleksnih družb v smislu: razumeti, upravljati, urejati, normirati. Pri tem 

imajo ddk-vede svojo – v glavnem precej pomembno – vlogo. 

Hegemoni diskurz potemtakem proizvaja tudi »nekoristno« znanje, diskurzivne odpadke. 

Pri tem niso mišljene le eksotične discipline, ki se zdijo trenutno neuporabne. Kot zatočišče 

jim ostaja ohranjanje kulturne dediščine. Marginalizirana je tudi proizvodnja kritike, a ne zato, 

ker bi bila »nepraktična«, temveč ker zbuja dvome o politično-ideoloških temeljih raziskovalno-političnih 

ureditev. Kritično mišljenje je pluralno, nanaša se na najrazličnejše tradicije: od 

kritičnega marksizma, poststrukturalizma in feministične teorije do akcijskega raziskovanja, 

militantnega prespraševanja in kritičnih urbanih raziskav v maniri situacionistov. 

Metodološko je sicer veliko možnosti za transdisciplinarnost, poleg tega je za kritične vede 

samoumevno, da se ukvarjajo z družbeno realnostjo, toda za to na univerzah ni (več) infrastrukture. 

Kritična skupnost v neopredeljenem medprostoru je že zato transdisciplinarna, ker morajo 

subjekti vedno znova spreminjati svoje vloge – kot opisuje Demirovic. Izobražujejo se nedisciplinarno 

(študij raznih univerzitetnih disciplin; branje literature z različnih področij), na neprivilegiranih 

krajih (univerza je le ena izmed možnosti). Faze političnih in družbenih aktivnosti 

prehajajo v faze teoretske refleksije in nasprotno. 

Predlagam, da vladajoči diskurz raziskovalne politike v Avstriji razumemo kot realizacijo 

problematike vladanja v smislu Michela Foucaulta. 

»Transdisciplinarnost« tesno poveže znanstveno produkcijo ddk-ved z vprašanji političnega 

upravljanja družbenih procesov in permanentne »reforme« osrednjih družbenih ustanov. 

»Oblikovanje kritičnih mas« – ena izmed problematik vladanja – se nanaša na družbosloven in 


humanističen prekariat in na kritično proizvodnjo znanja. Poteka sicer v neopredeljenem vmesnem 

prostoru, a ima kljub temu družbeni pomen, ravno zato, ker hoče biti transdisciplinarna. 

Z instrumenti politike subvencioniranja znanosti se ustvarja in obravnava bazen »človeških 

virov«, ki je na voljo po potrebi. Tu je tudi prostor kritičnega znanja. Raziskovalci lahko tu 

poiščejo izhod, ki vodi v napredovanje in priznanje, vendar se morajo ukloniti selekciji. Merila 

selekcije izvirajo iz uporabljene tehnologije (formalno merjenje znanstvene produktivnosti), ki 

meri in nagrajuje prilagajanje vladajočemu diskurzu, na primer z razvrščanjem publikacij. 

Raziskovalna politika je vladni management znanja. Kajti posledica »družbe znanja«, v 

kateri živimo, ni le, da moramo več vedeti, temveč tudi, da lahko vemo. Postfordističen način 

proizvodnje temelji na intelektualnih zmožnostih mnogih, izoblikoval je kritično maso dobro 

izobraženih delodajalcev in potrebuje čedalje več izobražencev. Dobro izobraženi strokovnjaki 

seveda niso nujno akademski prekariat ddk-ved, četudi akademsko prekariat seveda lahko 

najde honorarno delo tudi na področju socialnih poklicev, svetovanja in tako imenovanih web 

2.0-jobs. Znanja torej ne primanjkuje, nasprotno: morebitni presežek znanja bi mnoge lahko 

usposobil, da bi sami prevzeli upravljanje. To pojasnjuje, kako državna politika subvencioniranja 

hkrati proizvaja, nadzoruje ter selekcionira znanje in subjekte, ki imajo to znanje. Suvereni 

prekariat ddk-ved bi torej moral izkoristiti svoje potenciale in se boriti za razumne delovne 

razmere na področju temeljnih študij in teorije v ddk-vedah – v okviru univerzitetnih institucij 

in zunaj njih. 

Prevedla Špela Virant 

Literatura 

BARTHES, R. (2003): Mythen des Alltags, Frankfurt/M. 

BMBWK (2000): Erklärung der Bundesregierung zu aktuellen Fragen der Forschungs- und Technologiepolitik, 

beschlossen im Ministerrat am 11. Juli 2000. http://archiv.bmbwk.gv.at/forschung/materialien/index.xml 

BMWF (2007): Geistes-, Sozial- und Kulturwissenschaften. http://www.bmwf.gv.at/forschung/national/ 

programme_schwerpunkte/schwerpunktprogramme_gsk/gsk_das_reflexive_wissen_von_gesellschaften/ 

DEMIROVIC, A. (2006): Zur Neuformierung kritischen Wissens. V: Transversal, 08/2006. http://transform. 

eipcp.net/transversal/0806/demirovic/de 

DILTHEY, W. (2002): Zgradba zgodovinskega sveta v duhoslovnih znanostih. Ljubljana (prev. Alfred Leskovec 

in Samo Krušič). 

EUROSTAT (2007): Anteil der staatlichen Mittelzuweisung für Forschung und Entwicklung (% des BIP). http:// 

epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page_pageid=1996,39140985&_dad=portal&_schema=PORTAL&sc 

reen=detailref&language=de&product=Yearlies_new_science_technology&root=Yearlies_new_science_ 

technology/I/I1/eca22800 

FWF-DISKUSSIONSPAPIER (2006): Diskussionspapier zur Situation und Problemlagen der Geistes-, Sozial- und 

Kulturwissenschaften (GSK), Dunaj. 

DRUCKSACHE 16/4161 (2007): Deutscher Bundestag, 16. Wahlperiode 31. 1. 2007, Berlin. 

FWF (2007): Leitbild des FWF. 

http://www.fwf.ac.at/de/portrait/portrait.html 

NODE (2007): http://www.node-research.at/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=64&Itemi 

d=171 


ÖSTERREICHISCHER FORSCHUNGS- UND TECHNOLOGIEBERICHT 2006, 2007 (različni ur.), Dunaj. 

PECHAR, H., PELLERT, A., GINDL, M., HEFLER, G., KOSZ, A., TASCHWER, K. (2002): Forschungspolitisches 

Monitoring im Bereich der gesellschaftsbezogenen Forschung (= HOFO Working Paper Series 02.001), 

Dunaj. http://www.iff.ac.at/hofo/WP/IFF_hofo.02.001_Pechar_Monitoring.pdf 

PRO-VISION-AUSSCHREIBUNG (2007): Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung, zweite 

Ausschreibung des Forschungsprogramms proVISION: Vorsorge für Natur und Gesellschaft. Dunaj. 

PRO-VISION-MISSION (2007): http://www.provision-research.at 

RAT FüR FORSCHUNG UND TECHNOLOGIEENTWICKLUNG (2003): Geistes-, Sozial- und 

Kulturwissenschaften, Empfehlung vom 16. September 2003: Dunaj. 

TRAFO (2007): http://www.trafo-research.at 

ZINÖCKER, K., GLANZ, M., TEMPELMAIER, B., DINGES, M. (2006): Five Myths about Funding Scientific 

Research (in Austria). V: Plattform Forschungs- und Technologieevaluierung 28/2006, 74–106. 


Momčil Hristov 

Heteronomna avtonomija 

družbenih znanosti 

Znanstvene politike okoli Sklada 

Namen tega članka je opozoriti na težnje, ki so nastale na področju 

nacionalnega financiranja znanstvenega raziskovanja in v 

znanstveni politiki v Bolgariji. Glavni poudarek bo namenjen 

Nacionalnemu znanstvenemu skladu, nekaterim utemeljitvenim 

dokumentom in načrtom dela ter znanstvenem delu v 

družbenih vedah, ki jo je spodbudila ta državna struktura. Genealogija teh praks mora seveda 

biti predmet precej širšega in podrobnega raziskovanja (ali serije raziskovanj, saj je pomembno 

ugotoviti zgodovinske razlike med specifikami raznih praks, ki se prekrivajo ali izhajajo iz 

kontradiktornih procesov). V zvezi s kritično analizo položaja v družbenih znanostih je bilo 

do zdaj že precej narejenega (glej Dejanova, 2000; Dejanova, 2002; Krastev, 1999; Daskalov, 

1998; Koleva, 2001; Koleva, 2006; glej tudi Dejanova, 2001 in bibliografijo na koncu članka). 

Vprašanje, ki ga tukaj zastavljam, je skromno in omejeno, ker nismo imeli na voljo ne veliko 

časa ne denarja: v katero smer novi režim (nad)nacionalne znanstvene politike nagiba podpodročje 

družbenih znanosti? Pred napovedano analizo pa moramo na kratko začrtati kontekst, v 

katerem se ponazarjajo nove politike na področju znanosti. 

Po letu 1989 je sociološko raziskovanje v Bolgariji doživelo pomembne spremembe. S 

spremembo političnega režima, ki jo nekateri strokovnjaki za tranzicijo opisujejo kot prehod 

iz totalitarne v demokratično upravljanje države, se je nekdanja uradna partijska ideologija 

umaknila s področja znanosti. Družbene znanosti, ki naj bi bile prej posrednice režimske 

politike, 1 1 

Zanimivo ponazoritev odnosa intervjuvancev, 

znanstvenih delavcev, do 

socioloških raziskav pred letom 1989 je 

v tem, da jih spontano identificirajo kot 

»socialistične«. Ta percepcija je še vedno 

živa. 

so po tem šle skozi različne transformacije, da bi status znanstvenosti oprle na novo 

legitimnost. To je opaziti na prvi pogled. Visoki inštitut za ekonomijo Karla Marxa se je na primer 

preimenoval v Univerzo nacionalne in svetovne ekonomije (brez pokrovitelja). Realno ali 

simbolno sodelovanje s sovjetskimi raziskovalci je postopoma nadomestilo pridruževanje zahodnoevropskim 

znanstvenim mrežam (ali zgolj želja, saj se vsi niso mogli vključiti). Spremembe 

so nastale tudi v sistemu financiranja: medtem ko je bilo prej sociološko raziskovanje odvisno 


2 

Pomembno je omeniti, da so več kot 

30 % sredstev dobila podjetja. 

od konkretnih političnih potreb režima, so to vlogo zdaj prevzele 

razpršene potrebe različnih zahodnih donatorjev. Open Society 

Foundation, denimo, ima pomembno vlogo pri reorientaciji raziskovalnih interesov v družbenih 

procesih in pri spremembah znanstvenih paradigem. Na ravni nomenklature je – figurativno 

rečeno – Karla Marxa zamenjal Karl Popper. Nevladni sektor, kolikor ga sploh je, temu 

tipu fundacij veliko dolguje za svoj obstoj. Žal je vzpostavljanje liberalne državljanske kulture 

spremljala vzporedna kultivacija njene administrativno-managerske strani. Kompetitivni princip 

financiranja so prevzele tudi državne institucije: leta 1990 je bil objavljen prvi javni razpis 

za financiranje znanstvenega raziskovanja iz državnega proračuna (poleg subvencij, katerih 

namen je vzdrževanje že obstoječih znanstvenih institucij). V poznih devetdesetih letih je 

postalo jasno, da je pisanje projektov postalo »poklic« za nekatere skupine ljudi (Daskalov) ter 

da obstaja tržna niša za tovrstne aktivnosti. 

Projektno financiranje socioloških študij je prevzelo skoraj perverzno obliko. Samo polje 

družbenih znanosti je bilo videti fragmentirano, razbito na različne skupine, ki se med seboj 

niti ne poznajo, niti na noben način ne sodelujejo. Stopnjo transformacije v samih institucijah 

bi lahko bolje analizirali z uporabo modela teorije odvisnosti. Taka analiza bi lahko razkrila 

zapletena razmerja in kontinuitete znotraj institucionalnih struktur – tisto, kar formula tranzicije 

»od totalitarizma do demokracije« nujno spregleda. Ta pristop bi lahko znatno obogatil 

razpravo in pojasnil genealogijo številnih procesov, ki se jih bomo dotaknili. 

Znanstveno raziskovanje – nacionalna prioriteta 

Od leta 1999 je čedalje teže govoriti o ločenosti nacionalne znanosti od globalnih procesov na 

polju vednosti. A hkrati se diskurzi, ki poudarjajo zunanjo pozicijo bolgarskih znanstvenikov visŕ-vis 

teh procesov, še naprej širijo. Kljub znatnemu sodelovanju bolgarskih znanstvenih skupin 

v okvirnih programih Evropske unije, ki ga je med svojim zadnjim obiskom Sofije opisal evropski 

komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik (po podatkih ministrstva za izobraževanje in 

znanost je Bolgarija v 6. okvirnem programu za več kot 250 projektov dobila finančno podporo 

v skupni vrednosti 22 milijonov evrov 2 (Dnevnik, 11/04/2006)), ljudje govorijo o »hirajoči« ali 

celo o »odsotni znanosti«; neoliberalni ekonomisti navajajo svetovno lestvico, po kateri država 

po kazalnikih, kot so denimo »izobrazba in usposabljanje«, »tehnološka pripravljenost« in »inovacije«, 

»nezavidljivo« niha med 62. in 87. mestom (Angelov, 2006; Georgiev, 2006; Jordanova, 

2006). Globalizacijo znanstvene produkcije opisujejo celo kot »cunami družbe znanja«, v 

katerem bo Bolgarija »bodisi znala skočiti v vodo in se integrirati ali pa jo bo v celoti odneslo«. 

(Kokinov, 2006: 157) V tej poplavi zaskrbljenih in apokaliptičnih diskurzov je ena glavnih mest 

kritik in predlogov država – bodisi kot pozitivni (potreba po povečanju finančnih sredstev za 

nacionalno znanost) bodisi kot negativni dejavnik (da ne daje avtonomije univerzam in znanstvenim 

inštitutom; s svojimi umetnimi in konservativnimi ukrepi in ideologijo naj bi ovirala 

naravno integracijo znanosti v nadnacionalne mreže). Glede na to se moramo vprašati, kje je 

resnično mesto in kakšna je vloga bolgarske države pri znanstvenem raziskovalnem delu, kakšne 

so politike ključnih institucij, ki so odgovorne za to dejavnost – ministrstva za izobrazbo in znanost? 

V kakšnem smislu državna politika na področju znanosti zaostaja za svetovnimi procesi? 

Ali se znanstveniki sami prilagajajo novim prioritetam, kljub ukrepom države, ali pa sodelujejo 

v političnem režimu in z ministrskimi službami ustvarjajo politične razmere? Po drugi strani 

Momčil Hristov | Heteronomna avtonomija družbenih znanosti 155

je pomembno izmeriti stopnjo sprememb v državnih politikah 

na področju znanosti in produkcije znanosti, saj je večina udeležencev 

s tega področja – inštituti, šole za visoko izobraževanje 

– neposredno odvisnih od prerazporeditve državnih sredstev. 

Leto 1999 je bilo, kot rečeno, odločilno za oblikovanje okvira, 

skozi katerega država razume in organizira znanstveno raziskovanje. 

Bolgarija je 1. septembra 1999 postala polnopravna članica 

5. okvirnega programa Evropske unije, prevzela pa je že tudi večji 

del obstoječega pravnega reda EU. Ker specifični acquis na tem 

področju ne zahteva nobenega prenosa evropskega pravnega reda 

v nacionalnega, temveč zgolj zadostno infrastrukturo, učinkovite 

institucije in »visokokakovostne« raziskovalce, ki so se sposobni 

pridružiti mednarodnim skupinam, je bilo 17. poglavje: Znanost 

in raziskovalna dejavnost eno prvih začasno zaprtih poglavij v procesu približevanja EU (16. 

junij 2000) in eno prvih, do katerega je država zavzela stališče: da sprejme in implementira 

celotno evropsko zakonodajo na tem področju. Na kratko, država se je zavezala, da bo izpeljala 

nujne spremembe in ustrezne politične vsebine za harmonizacijo bolgarskih znanstvenih praks z 

evropskimi. Četudi so bili izsledki evalvacije v času do zaprtja poglavja relativno pozitivni – »graditev 

potrebne infrastrukture za implementacijo evropskega pravnega reda, ki bo v celoti vpeljan 

na datum bolgarske pridružitve EU«, je Evropska komisija v poročilu z naslovom »Načrt dela 

za Bolgarijo in Romunijo« 13. novembra 2002 zapisala, da »naj Bolgarija dodatno skrb nameni 

okrepitvi administrativne sposobnosti ter infrastrukture v povezavi z raziskovalno dejavnostjo in 

tako poveča koristi iz sodelovanja v okviru pomembnih okvirnih programov komisije, vključno s 

6. okvirnim programom, za pristop h kateremu je bil sporazum že podpisan« (Communication, 

2002). 3 Razhajanje med uradnimi diskurzi bi bilo samo po sebi zanimiv problem; a nas na tem 

mestu zanimajo nova politična prizadevanja, ki jih je bolgarska država pokazala, da bi izpolnila 

zahteve Evropske komisije. Drugega oktobra 2003 je začel veljati Zakon o promociji znanstvenega 

raziskovanja. Ta je bil podlaga za Nacionalno strategijo znanstveno-raziskovalnega dela 

2005–2013, ki je bila sprejeta naslednje leto. Poskusil bom začrtati osnovna načela, ki naj bi v 

prihodnje usmerjala nacionalno politiko na področju znanosti. 

Namen zakona je vzpostavitev načel in mehanizmov politike države na področju promocije 

znanstvenega raziskovanja v Bolgariji. Eden njegovih učinkov je, da morajo biti raziskovalne 

teme, če naj spadajo v okvir strateških državnih prioritet, povezane z naslednjimi temami: 

»Reševanje pomembnih problemov države na področjih ekonomije, družbenih procesov in 

človeških virov«, »Nacionalna identiteta, bolgarska zgodovina in kultura«, »Razvoj inženirskih 

znanosti« in »Ustvarjanje novega znanstvenega znanja«. 4 Skladno s tem zakonom se v zgoraj 

omenjeni Nacionalni strategiji znanstveno-raziskovalnega dela izraža okvir, ki naj bi ga državne 

politike razvile in ohranjale. Dokler govorimo o administrativnih odločitvah, je sinhronizacija 

popolna in vsa politična razhajanja in preference odloženi na poznejši čas. 

Prvi in najpomembnejši cilj strategije je formiranje »dolgoročne nacionalne znanstvene 

politike« in vzpostavitev »novih mehanizmov financiranja«. Osnovno izhodišče in referenca 

je seveda Bruselj. Kot glavna slabost politične konjunkture je prepoznan majhen delež bruto 

družbenega proizvoda, ki je namenjen znanosti – 0,4 odstotka, medtem ko je povprečje 

Evropske unije 1,96 odstotka. Priporočilo evropske komisije po lizbonski strategiji je tri odstotke, 

od katerih naj bi dve tretjini zagotovilo gospodarstvo. 5 3 

To oceno je v poročilu iz leta 2005 nadomestila 

zahteva, da Bolgarija zagotovi 

dodatno osebje za aktivnosti v povezavi 

z okvirnim programom. (Monitoring Report 

of the European Commission, 2005, 

poglavje 17) 

4 

Kjer mora biti konkretno »novo« znanstveno 

znanje organsko povezano s prvim 

odstavkom, torej mora pomeniti rešitev 

konkretnega družbeno/političnega in 

tehnološkega problema. 

5 

Sama Evropska unija je svoj model 

zasnovala po zgledu ZDA, ki investira 

2,6 % v znanstveno-raziskovalno delo. 

Ena ključnih točk strategije je ravno 


v tem, da bi morala država omogočiti in spodbujati sodelovanje 

med ekonomskimi in znanstvenimi subjekti. Na primer s tem, 

da bi zagotovila davčne spodbude za podjetja, ki investirajo v 

znanost. Ideja je, da bi oblikovali želeno »sinergijo« med »industrijo« 

in »znanostjo«, s čimer bi raziskovanje postalo osnovni vir 

napredka (formula R & D) in tudi povezava med raziskovanjem 

in inovacijo: s strategijo naj bi ta povezava omogočila merjenje, 

»kakšno korist ima družba od znanstvenih rezultatov«). To ima 

svoj pomen tudi pri definiranju finančnih prioritet, ki naj bi 

bile seveda sinhronizirane s trenutnimi prednostnimi področji 

6 Sedem od devetih projektov, ki so na 

razpisu dobili sredstva Nacionalnega 

znanstvenega sklada, je neposredno povezanih 

s problemi bolgarske nacionalne 

identitete. Nekaj naslovov: »Bolgarsko 

dvajseto stoletje«, »Kolektivni spomin 

in nacionalna identiteta«, »Nacionalni 

stereotipi, nacionalna identiteta in sprejemanje 

drugih: interkulturna perspektiva«, 

»Ekonomska imigracija v Bolgariji in nacionalna 

identiteta«, »Ali obstaja bolgarski 

etnični model?« 

Evropske unije. Del politike Nacionalnega znanstvenega sklada, za katerega je implementacija 

nacionalne strategije normativna obveza, bodo naslednje prioritete: »Informacijske tehnologije«, 

»Novi materiali in tehnologije«, »Kmetijske in medicinske biološke raziskave« in »Nacionalna 

identiteta in kulturna dediščina«, tema, ki je rezervirana za humanistične in družbene znanosti. 

(Glede na to, da je v 6. okvirnem programu tematska prioriteta s področja teh znanosti 

»Državljani in upravljanje v družbi znanja«, je to dokaj presenetljivo.) Znanstveniki s področja 

humanistike in družboslovja so tako potisnjeni v prioritetno raziskovanje na področju, kjer za 

oceno rezultatov ni mogoče uporabiti besede »tehnologija« (vsaj uradno ne). Žal pa poudarek 

na nacionalni identiteti in ukvarjanju z nacionalno (formulacija se nanaša izključno na bolgarsko 

nacionalno identiteto) kulturno dediščino soglasno nakazuje, da mora biti v teh znanostih 

produkcija ideološka, da torej podpira in reproducira legitimno različico nacionalne identitete, 

heroično preteklost (objektivizirano v dediščini), da pomaga pri rešitvi identitetnih vprašanj v 

kontekstu globalizacije, da pomeni kulturni potencial nacionalne države. (Sodeč po projektnih 

smernicah za tematski razpis za nacionalno identiteto razpis »želi stimulirati znanstvene in 

aplikativne študije za ohranitev in razvoj bolgarske nacionalne identitete v procesu evropske 

integracije in globalizacije«, ki naj vodi v »konsistentno dolgoročno državno politiko« 6 .) 

Tukaj lahko zgrabimo ideološki pomen »znanosti« kot gole operacionalizacije: strategija 

znanstveno raziskovanje konceptualizira kot nacionalni vir, ki naj bi v polnem soglasju z 

vzpostavljeno nacionalno ideologijo »ohranjala tradicijo razvijanja starih nacionalnih vrednot 

– med njimi znanost in izobrazba, ki sta globoko vgrajeni v naš nacionalni duh in kulturo«. 

(Nacionalna strategija, 2004: 3) Finančni viri so skladno z zgoraj zapisanim razporejeni »glede 

na področja, ki so pomembna za ekonomijo in družbo« (ibid, 17). 

Poleg tako imenovane »nacionalistične« vizije znanosti obstaja tudi tista »integrativna«: 

nacionalna znanstvena politika mora izpolniti zavezo po vzpostavitvi evropskega raziskovalnega 

področja, realizacijo Bolonjske deklaracije in Lizbonske strategije za ekonomski in družbeni 

preporod v Evropi, ki ji je Bolgarija pomagala pri nastanku. Nacionalna strategija mora na eni 

strani »pripomoči k integraciji Bolgarije z razvitimi evropskimi državami« tako, da za ključni 

kazalnik učinkovitosti postavi »uporabo znanstvenega znanja na mednarodnem trgu izdelkov, 

tehnologij in storitev«. V okviru tako zastavljenega programa bodo za legitimnost in regulacijo 

vsake dejavnosti poskrbeli »neodvisni mednarodni strokovnjaki«, ki bodo vsako drugo leto pripravili 

ocene, identificirali probleme in oblikovali predloge »za doseganje evropskih standardov 

pri zahtevah glede znanstvene aktivnosti« (ibid.: 18). 

Smernice, ki jim morajo slediti nacionalne znanstvene politike, so tako postavljene, perspektive 

so jasne, mehanizmi in cilji kodificirani. A razprave v zvezi s strategijo in Zakonom za 

promocijo znanstvenega raziskovanja nikoli ni bilo. Odločitve so bile sprejete na ravni političnih 


7 

http://www.cris.government.bg/ 

public/Main.dohttp://www.cris.government.bg/public/Main.do 

institucij brez razprave, od znanstvenikov in znanstvenic pa je 

8 

http://ec.europa.eu/research/ bilo pričakovati, da bodo načela in zahteve programa prevzeli, 

social-sciences/index_en.htmhttp:// prioritete pa v imenu nacionalne prihodnosti vzeli za svoje. 

ec.europa.eu/research/social-sciences/ Seveda če upajo na državno podporo ob že fiksirani proračunski 

index_en.htm 

politiki. Jasno je zapisana tudi ambicija poenotenja in podreditve 

nacionalne znanstvene produkcije dominantni tržno usmerjeni 

logiki ekonomskega razvoja: »Na nacionalni ravni strategija prinaša znanstvenim organizacijam, 

univerzam in raziskovalni skupnosti okvir, v katerem lahko oblikujejo svoje poglede in načrte 

za participacijo v aktivnostih znanstvenega raziskovanja«. (ibid.: 7); »… implementirana bo z 

aktivnim sodelovanjem znanstvene skupnosti in uporabnikov rezultatov znanstvene dejavnosti« 

(ibid.: 25). Treba jo je le še implementirati z nujnimi inovacijami. Za »podporo projektov in 

aktivnosti znanstvenega raziskovanja« je bil leta 2003 ustanovljen Nacionalni znanstveni sklad. 

Nacionalni znanstveni sklad 

Kot rečeno, Sklad je organizacijsko del ministrstva za izobrazbo in znanost s sedežem v Sofiji. 

Najprej se je imenoval Nacionalni svet za znanstveno raziskovalno delo, vodil ga je minister za 

izobraževanje in znanost, aktivnosti Sklada pa so podpirale skupine strokovnjakov iz visokega 

šolstva in raznih inštitutov bolgarske akademije znanosti (BAZ). Opiram se zgolj na poročila za 

leta 2003–2005, saj nisem dobil dostopa do arhivov sklada: upošteval sem podatke o razpisih in 

zanje namenjena sredstva, projekte s tega področja, ki so glede na podatke iz registra znanstvene 

dejavnosti v Bolgariji 7 prejeli finančna sredstva, in poročila o aktivnostih raziskovalnih projektov 

Inštituta za sociologijo pri BAZ v teh treh letih. Izbral sem to institucijo, ker je razmeroma 

aktivnejša na tem področju v primerjavi z univerzami. Visokošolske ustanove so leta 2004 na 

primer pripravile le dve od enajstih prijav projektov na področju družbenih in humanističnih 

znanosti (glej Nacionalni znanstveni sklad 2004 in 2005). 

Povedali smo že, da so tako politike ministrstva za izobraževanje in znanost kot Nacionalnega 

znanstvenega sklada usklajene z okvirnimi programi Evropske unije. V tem pogledu se njihovo 

razumevanje družbenih znanosti v veliki meri ujema z razumevanjem, ki ga goji EU. V večini 

primerov je znanstveno raziskovanje na tem področju usmerjeno na probleme družbene, kulturne 

in politične narave, tematska usmeritev pa se je prilagodila programskim prioritetam. Naj 

na kratko citiramo opredelitev Evropske komisije: »Raziskovalno delo v družbenih in humanističnih 

znanostih lahko priskrbi rešitve, na primer, vprašanj, ki zadevajo spremembe življenjskih 

razmer, trenutne ekonomske trende in migracijske tokove, spremembe dela in vloge moških in 

žensk, starosti prebivalstva, potrebe po novih oblikah upravljanja, vplive multilingvizma, vrednot, 

religije, zgodovine in umetnosti na konstrukcijo Evrope itd. Igra torej ključno vlogo pri 

formulaciji in implementaciji politik na vseh ravneh, vključno z evropsko« (poudarek M.H.). 8 

Družbene znanosti morajo ponuditi rešitve za pereče probleme sodobnih družb tako, da 

delajo primerne analize in pomagajo pri razvoju politik, ki se zdijo sprejemljive in učinkovite. 

Toda niso raziskovalci tisti, ki identificirajo problematična polja in pričakovane rezultate, 

temveč so ti vnaprej določeni glede na prioritete okvirnih programov. To vodi k suspenzu 

enega temeljnih pogojev sociološke aktivnosti – da naj bi o polju proučevanja in namenih 

sociološke študije odločali sami znanstveniki. Četudi niti v uradnih dokumentih sklada v 

strategiji ali v zakonu ni nobene konkretne definicije družbenih znanosti, teme posameznih 


programov in razpisov namigujejo na želene cilje in racionalizacije 

raziskovanja. Prioritetni nacionalni znanstveni program, 

na katerega se lahko prijavijo znanstveniki s področja družbenih 

znanosti, so »Bolgarska družba – del Evrope«, do neke mere pa 

tudi »Informacijska družba« (raziskovalni projekti morajo biti 

namreč tehnološko usmerjeni). V letnih razpisih za »Znanstveno 

raziskovanje« se družbene znanosti ocenjuje glede na prioriteto, 

ki je zapisana v Strategiji znanstvenega raziskovalnega dela – 

»Nacionalna identiteta in kulturna dediščina«. 

Sklad ni abstrakcija, temveč realna institucija, ki financira 

znanstveno delo, sociologi (figurativno rečeno) zavihajo rokave 

in poskušajo ustreči njegovim zahtevam. Poročila Inšituta za soci- 

9 Indikator za institucionalizacijo te 

zahteve in njen preboj je mogoče najti v 

obvezni točki o »aplikativnosti« v vprašalniku 

za projektno evalvacijo z naslovom 

»Praktična aplikativnost«, po letu 2004 pa 

»Nacionalni pomen raziskovalnih projektov 

in njihove aplikativnosti«; v poročilu 

Inštituta za sociologijo za leto 2004 (ki 

ga v poročilu za leto 2003 ni) pa v točki 

»Odnos z industrijo in gospodarstvom 

(aplikativnost)«. Od vseh projektov, ki so 

potekali v letih 2005 in 2004, je samo 

eden poročal o takem odnosu. 

ologijo (IS) pri bolgarski akademiji znanosti navajajo, da je Sklad v letu 2003 podprl naslednje 

projekte: »Determinante politične podpore in politične alienacije Bolgarov deset let po začetku 

sistemskih sprememb v Bolgariji«, »Krizni razvoj, psiho-socialne identitete in nekompatibilnost 

interpretacij: primer Kosova«, »Bolgarski študenti in informacijske tehnologije: odnos do imigracije 

ali dela v Bolgariji«, »Bolgarija – Makedonija: problemi novega tipa državnih odnosov«. Te 

so leta 2004 zamenjali »Socialne dimenzije in posledice transformacije ter prilagoditve v procesu 

integracije«, »H grajenju skupnega evropskega znanstvenega in tehnološkega prostora: institucionalizacija 

etike v znanstveni politiki« in »Sociološki in drugi socialni (ekonomski, etnološki) 

vidiki bolgarskega pristopa k EU«. V letu 2005 pa: »Evropska izkušnja pri prenosu znanstvenih 

rezultatov v družbeno prakso in možnosti njene aplikacije v Bolgariji«, »K desegregaciji bolgarske 

šole: izobraževalne politike in družbene tehnologije za preprečevanje romskega osipa«. Na 

prvi pogled je očitna čedalje večja instrumentalna usmeritev projektov v premagovanje socialnih 

problemov bolgarske družbe, izmišljanje ali prenos dobrih praks in – kar je še vedno zgolj priporočilo 

državnih institucij in Evropske komisije – komercializacija, torej usmeritev v potrebo 

raznih ekonomskih akterjev. 9 Ta trend se v znanstvenem raziskovanju na področju družbenih 

znanosti še oblikuje, zato njegova uporabnost za podjetja in državne institucije še ni izdelana 

kot pri naravoslovnih ali tehničnih znanostih, zato je ta vidik za zdaj manj pomemben. Sodeč 

po letnem poročilu Nacionalnega znanstvenega sklada so na vrhu seznama kemija, fizika in 

geografija, za njimi medicina, biologija in kmetijske znanosti. Ta področja so prejela tudi največ 

denarja za projektno financiranje. To hkrati vodi k sistematičnemu podcenjevanju družbenih 

znanosti; nesorazmernost je pripeljala do uradnega sklepa, da »to kaže, katera področja znanosti 

se razvijajo intenzivneje in imajo največjo koncentracijo resnega znanstvenega potenciala, torej 

usposobljene znanstvene skupine in znanstvene rezultate raziskovalnega dela. Kaže tudi, na 

katerih področjih so znanstveniki fleksibilno sprejeli sodobna načela projektnega financiranja 

v znanosti«. (Nacionalni raziskovalni sklad, 2005: 20) Kakovost znanstvenega dela je povezana 

s sprejetjem prej začrtanih meril Nacionalnega raziskovalnega sklada, skupaj s spodobnostjo se 

prilagoditi in ukrojiti raziskovalne interese po vsakodnevnih prioritetah. To začrtuje novo uradno 

hierarhijo znanstvenih področij in disciplin, kjer družbene (in humanistične) znanosti delujejo 

okorno, kot marginalizirane, nereformirane in stežka aplikativne, ki zato zelo malenkostno prispevajo 

k ekonomskemu razvoju. Razočaranja večine naših intervjuvancev z znanstveno politiko 

Sklada ni težko razumeti. In kljub temu imajo formulacije, kot so tiste zgoraj, posredno močno 

performativno moč, saj spremembe v sistemu vrednot spreminjajo tudi mentaliteto in težnje 

znanstvenih praks, tudi na tistih »zaostalih« področjih. 


Sklep 

Poskušal sem pokazati enega izmed učinkov strukturnih vzročnih povezav na ravni objektivnih 

pozicij in subjektivnih interpretacij v položaju, v katerem različni akterji, diskurzi in prakse 

interaktivno delujejo in se prevajajo drug v drugega ter tako oblikujejo nove (vedno nestabilne) 

entitete. Politična enotnost ministrstva za izobrazbo in znanost z Evropsko komisijo ustvarja 

razmere, v katerih so družbene znanosti ponovno zelo odvisne od zahtev in prioritet, ki so jim 

tuje. Težko priborjena »relativna avtonomija«od nekoč dominantnega historičnega materializma 

(glej Koleva, 2006) v primeru bolgarske sociologije je pred tem, da bo suspendirana v korist 

nove »avtonomije«, ki je paradoksno odvisna od konformnosti in prilagoditve samih družbenih 

znanstvenikov na novo vzpostavljenim političnim in ekonomskim merilom za vzpostavitev 

»družbe znanja« po modelu kapitalističnih tržnih odnosov. Tako je bil ponovno vzpostavljen 

režim heteronomne avtonomije – ki se od istega režima v socializmu razlikuje po usmeritvi in 

moči – kjer je administrativna kategorija »družbene znanosti« igrala vlogo konstitutivnega načela 

na podpodročju in njegovi logiki delovanja za zadostitev zunanjim (torej neznanstvenim) 

zahtevam. Pojem heteronomne avtonomije poskuša ujeti ravno ta proces zunanje prisile in iz 

nje izhajajočega osiromašenja socioloških študij za priložnost, da bi same vzpostavile relativno 

avtonomijo z definicijo svojega predmeta proučevanja; da bi izbrale primerne metodologije, ki 

bi omogočale podrobno analizo raznih problemov za obdobje, tudi daljše od petih let (administrativna 

omejitev za znanstveno-raziskovalno delo); da bi oblikovale javnost znanstvenoraziskovalnega 

dela; da bi imele možnost za samorefleksijo – specifični privilegij družbenih 

znanosti, da objektivizira tako lastno prakso kot prakso drugih znanosti (glej Bourdieu, 2001). 

Na kratko, gre za proces osiromašenja znanstvenega polja za njegovo relativno samostojno zakonitost, 

s tem da se ga postavi v odvisnost od zakonitosti drugega polja; pri družbenih znanostih v 

Bolgariji je to najprej zakonitost političnega, ki vsili svoje lastno načelo percepcije in s tem vpliva 

na družbeno. Kot smo že omenili v primeru teme »Nacionalna identiteta«, morajo družbene 

znanosti pripomoči k redefiniciji bolgarske nacionalne identitete v okviru evropske integracije, 

da bi »ohranile« značaj, ki naj bi bil legitimen v novem političnem in kulturnem položaju, da 

bi demonstrirale kulturno bližino (a tudi specifičnost) bolgarske družbe z vrednotami evropske 

civilizacije, kar naj bi bila tudi priložnost za evropsko identifikacijo bolgarskih državljanov z 

Evropo. In vendar Nacionalnega znanstvenega sklada ne zanima, kako je mogoče razmišljati 

o nacionalni identiteti v razmerah migracijskih tokov, prenašanja tujih kulturnih oblik in zato 

raznih skupinskih in celo generacijskih identifikacij ali diferenciacij, saj ta premislek nasprotuje 

enotnosti, ki naj bi bila vzpostavljena. To pomeni, da ta problem naj ne bi bil predmet interesa 

družbenih znanstvenikov, vsaj ne tistih, ki se prijavljajo na Sklad. Ta položaj praktične orientacije 

v smeri političnih ciljev najbolje opisuje Michel Freitag: »Za družbene znanosti delovanje 

in vedenje, imeti sposobnost in vednost, obstajati in napovedovati se združita v enotnost teorije 

in prakse« (Freitag, 1995: 17–18). Toda če izpeljemo sklep iz vsega tega, je bil vzpostavljen nov 

koncept znanosti, ki distribuira znanstveni potencial glede na heteronomno načelo – možnost 

aplikacije produkcije in priložnost za »sinergijo«z neznanstvenimi strukturami (političnimi 

in ekonomskimi). Tako je nova avtonomija znanstvenih struktur, ki je bila cilj vseh reform od 

začetka Lizbonske strategije, v resnici prenos odvisnosti znanstvenega raziskovanja od korporacij 

in nadnacionalnih struktur. 

Zakaj prihaja do tega? Mislim, da je Bourdieu našel pomembno razlago te odvisnosti 

družbenih znanosti: »Družbene znanosti, in čisto posebej še sociologija, imajo objekt, ki je 


preveč pomemben (zadeva vse, začenši z mogočneži), preveč žgoč, da bi ga lahko pustili 

njim na voljo, ga prepustili zgolj njihovemu zakonu, preveč pomemben in preveč žgoč iz 

zorne točke družbenega življenja, družbenega reda in simboličnega reda, da bi jim bila 

podeljena enaka stopnja avtonomije kakor drugim znanostim in da bi jim bil odobren 

monopol nad produkcijo resnice. […] Družbena znanost je potemtakem še posebej izpostavljena 

heteronomiji zategadelj, ker je pri njej zunanji pritisk posebno močan in ker je 

notranje razmere avtonomije zelo težko vzpostaviti (zlasti z uveljavitvijo pravice do vstopa).« 

(Bourdieu, 2004: 136–137) 

Bolgarski primer ni nič kaj poseben; podobni procesi se dogajajo na področjih, ki jih tradicionalno 

opisujejo kot »center«. Videti je, da je tehnokratizacija družbenih znanosti skupen 

problem, ne samo specifičnost nekaterih regij. Veliko študij kaže, da gredo v Franciji (in ne 

samo tam) te znanosti skozi zelo podobne spremembe. Ali ne potrebujemo v takih primerih 

bolj finih instrumentov, da bi ujeli posebnosti, ki so zunaj velikih opozicij kot »center/periferija«, 

tistih, ki bi videli, da »je center že na periferiji in periferija v centru« (Roland Robertson). 

Če bi se usmerili na te hibridne situacije, bi pokazali nov model distribucije znanstvenega 

kapitala in hkratno nastajanje novih dominacij in neenakosti, ki jih prej ni bilo mogoče videti 

ali jih ni bilo. 

Prevedel Andrej Pavlišič 

Literatura 

ANGELOV, G. (2006): Zašto ne e konkurentna balgarskata ikonomika (Zakaj bolgarska ekonomija ni 

kompetitivna). Dnevnik, 02. 10. 

BOURDIEU, P. (2001) Science de la science et reflexivité.Pariz, ed. Raison d’agir. 

BOURDIEU, P. (2004): Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana, Liberalna akademija. 

COMMUNICATION (2002): Communication from the Commission to the Council and the European Parliament. 

Roadmaps for Bulgaria and Romania. Brussels. 

DASKALOV, R. (1998): Meždu iztoka i zapada. Balgarskite kulturni dilemi (Med vzhodom in zahodom. 

Bolgarske kulturne dileme). Sofija, LIK. 

DE MONTLIBERT, G. (2004): Savoir à vendre. Pariz, ed. Raison d’agir. 

DEJANOVA, L. (2000): Nevazmožnata kritičeska publičnost (Nemožnost kritične javne sfere). LOZANOV, G., L. 

DEYANOVA, O. SPASSOV (ur.): Medii i prehod (Mediji in tranzicija), Sofija. 

DEJANOVA, L. (2001): Les combats pour la sociologie. Transitions, 1/2001. 

DEJANOVA, L. (2002): Les expertises à la croisée des chemins balkaniques. BOUCHER, J., THÉRIAULT, J. Y. 

(ur.).: Petites sociétés et minorités nationales, Québec, Presses de l’Université de Québec. 

ES šte finansira naučniproekti v osem sektora (EU bo financirala znanstvene projekte z osem področij). Dnevnik, 

11/04/2006. 

FP6 2002: Šesta ramkova programa na kratko (Šesti okvirni program na kratko). 

FREITAG, M. (1995): Le naufrage de l’université. Pariz, ed. La Découverte. 

GEORGIEV, V. (2006): V ES s bolna nauka i niskokačestveno visše obrazovanie (V EU z bolehno znanostjo in 

visokim izobraževanjem slabe kvalitete). Dnevnik, 10. 01. 

KOKINOV, B. (2006): Šte stane li Balgaria čast ot ikonomikata, osnovana na znanieto (Bo Bolgarija del na 

znanju temelječe družbe). Critique and humanism, št. 1, str. 147-157 


KOLEVA, S. (2001): La sociologie bulgare de 1950 à 1970: l’histoire d’une construction intellectuelle 

BOUCHER, J., G. FOTEV, S. KOLEVA (ur.): Mutations de société et quête de sense. Une rencontre entre des 

sociologues bulgqres et québécois. Sofija, ed. LIK. 

KOLEVA, S. (2006): Sociologiata kato proekt. Naučna identičnost i socialni predizvikatelstva v Balgaria, 

1945–1989 (Sociologija kot projekt. Znanstvena identiteta in družbeni izzivi v Bolgariji 1945–1989). Sofija, 

Pensoft. 

KRASTEV, I. (1999): The Liberal Estate. Reflections on the Politics of Think Tanks in Central and Eastern Europe. 

East Central Europe, let. 26, 1. del, str. 35–53, Budimpešta. 

MONITORING REPORT (2005): EU monitoring report for Bulgaria. 

NACIONALEN FOND ‘NAUČNI IZSLEDVANIA’ (2005): Godišen doklad (Letno poročilo). 



NACIONALNA STRATEGIA ZA NAUČNITE IZSLEDVANIA V PERIODA 2005–2013 (Nacionalna strategija za 

znanstvene raziskave v obdobju 2005–2013). 

JORDANOVA, L. (2006): Nauka i visše obrazovanie – tema tabu v Balgaria (Znanost in visoko izobraževanje – 

tabu tema v Bolgariji). Dnevnik, 13.02. 

ECONOMIES DE LA RECHERCHE, ACTES DE LA RECHERCHE EN SCIENCES SOCIALES, št. 164, sept. 2006. 


Valentin Dančev 

Sociologija pred 

neklasično dilemo: 

med »medijsko aktivnostjo« 

in »znanstveno neaktivnostjo« 

Preoblikovanje sociološke legitimnosti 

Namen pričujoče analize je pojasniti paradoksno situacijo. Pred letom dni so priljubljenega 

profesorja in raziskovalca v javnem mediju predstavili kot »neaktivnega« sociologa in pri nazivu 

ni šlo za novinarsko napako. Naziv je jasno razkril javno mnenje, po katerem bi moral sociolog 

delati v sociološki agenciji in v obliki odstotkov in diagramov razkrivati odnos ljudi do kakšnega 

žgočega vprašanja. V javnem diskurzu je »sociolog« vedno »v akciji« in beleži družbene drže 

do »mlačnih dnevnih tematik«, namesto da bi bil ciničen opazovalec z nepristransko hladnim 

(ali kritično vročim) tonom. Zaradi takega ozadja bi lahko akademskega sociologa, o katerem 

govorimo (čeprav se ukvarja zlasti z relevantnimi raziskovalnimi temami in bržkone ne ustreza 

klišeju »metafizičnega teoretika«), upravičeno uvrstili med »neaktivne«. Ob istem času so ljubljenci 

medijev, »aktivni sociologi«, pripravili dokument o »Delitvah znotraj skupnosti«. V tem 

dokumentu so svoje dejavnosti opredelili kot »raziskovalni posel«, s čimer so se odmaknili od 

»akademske sociologije«. »Delitve ...« so napravile konec dolgo uveljavljeni praksi, po kateri so 

raziskovalnim podjetjem pravili »sociološke agencije«, interpretatorjem raziskovalnih podatkov 

in tistim, ki so jih predstavljali javnosti, pa – »sociologi«. 

Pokazalo se je, da skupnosti akademskih sociologov, kot se sami vidijo, javnost ne priznava 

za aktivne. Istočasno pa so se popularni sociologi hoteli otresti »starih oblačil« označevalca 

»akademski sociolog«. Sebe so tako že imeli za »raziskovalce«, čeprav jih je v zadnjih 15 letih 

veliko izrabljajo podobo znanstvene analize le za pridobivanje zaupanja javnosti. 

*** 

Pri tem ne gre zgolj za »pomešana« razumevanja – gre za simptom spreminjanja javnih vlog 

družbene znanosti in preoblikovanj polja sociološke vednosti. Spremenljiva podoba družbenih 

znanosti nastaja v trkih med obema frakcijama. 

Valentin Dančev | Sociologija pred neklasično dilemo: med »medijsko aktivnostjo« in »znanstveno neaktivnostjo« 163

1 http://bsa-bg.org/documents/ethi- 

Ta razvoj je normalna posledica dolgotrajnega procesa: diferenciacija 

in polarizacija dveh nezdružljivih vlog v družbenih 

znanostih – akademska refleksija na eni strani in presevanje 

neposrednih podatkov iz anket na drugi strani. Kar zadeva akademsko izobrazbo, se spor med 

»aktivnim« in »neaktivnim« v sociologiji kaže v nasprotju med »empirično« in »teoretsko« 

sociologijo. Nenehni konflikt, ki ga je Weber postavljal v jedro družbenih znanosti – konflikt 

med znanstvenim etosom in praktičnim dejanjem – je zdaj dobil preprosto rešitev. Konflikt je 

po nizu zgodovinskih padcev pristal pri samozadostnih vlogah, ki jih igrajo različni dejavniki. 

Kakšni so bili razlogi za to polarizacijo vlog in radikalizacijo stališč? Zaradi nastanka rivalskih 

političnih strank in ekonomizacije družbenega življenja so prišle v ospredje tako imenovane 

sociološke agencije, ki opravljajo raziskave javnega mnenja na različnih področjih, v 

medijih pa so še posebej opazne volilne raziskave. Ker so volilne (zlasti v predvolilnih obdobjih) 

raziskave merile »mnenja« in ne državljanskih »stališč«, so povzročile vrsto javnih škandalov in 

konfliktov. Agencije so obtoževali, da predstavljajo politično popačene podatke, interpretacije s 

pristranskimi implikacijami, da bi legitimirale kakšno politično delovanje ali »dvignile« kakšen 

rating. Čeprav je škandale »netilo« več agencijskih sociologov, so ti škandali začeli določati 

logiko sociološkega polja. Oblikovali so javno predstavo o sociološki stroki in negativno vplivali 

na celotno podobo sociologije v Bolgariji. V teh procesih je nastajala »podoba« sociološke 

skupnosti in četudi je bila heterogena in razdeljena po skupinah/institucijah, ji je bilo vsiljeno 

združevalno načelo za identifikacijo skupnosti. Bolgarsko sociološko združenje (BSZ) je leta 

2004 rešitev, s katero naj bi se združenje otreslo diskreditacije, ki jo je prinesla prestižnost 

poklica (enako kakor ASA v šestdesetih letih 20. stoletja; glej Friedrichs, 1970: 118–124), našlo 

v etičnem kodeksu, v kompasu za reguliranje profesionalnega dela sociologov: 

Kodeks določa etična načela in merila, ki sestavljajo temelj poklicnih odgovornosti in profesionalnega 

vedenja sociologov, združenih v BSZ. Vzpostavlja obči moralni okvir in sistem 

referenčnih oporišč za probleme, s katerimi se sociologi srečujejo vsak dan pri delu. 1 

cal_code.pdf 

2 

http://www.online.bg/elections/index_new.htm 

Kodeks regulira predvsem proces znanstvenega raziskovanja in akademskega dela. To ni 

naključje. Namen kodeksa je spremeniti javno podobo sociološke skupnosti – »amorfne formacije 

z meglenimi mejami in nejasnimi poklicnimi kriteriji« (Bojadžijeva, 2005: 280) – in sicer 

tako, da bi volilne in marketinške agencije ločil od sociologije »kot znanosti«. S tem ukrepom 

se je poskusila sociološka skupnost ločiti od »raziskovalnega posla«, preprečiti pozabo poklicnih 

standardov in oznako »sociolog« iz medijske rabe znova prestaviti v akademsko rabo. 

Raziskovalni podjetniki pa so mislili, da je paradoksno, da BSZ – »združenje akademskih 

sociologov« – regulira dejavnosti raziskovalnih podjetij; odzvali so se tako, da so ustanovili svoj 

Svet raziskovalnih agencij (SRA), »svetovalno telo, v katerem so združena številna največja 

raziskovalna podjetja v Bolgariji, deluje pa predvsem na področju družbenih in marketinških 

raziskav«. Glede na uradno spletno stran 2 je v svetu zbranih trinajst agencij. Motiv za vzpostavitev 

SRA je oblikovanje raziskovalnega trga in potreba po ustreznem ločevanju med akademsko 

prakso in raziskovalnim poslom, z vsemi tržnimi, organizacijskimi in institucionalnimi posledicami, 

ki jih to prinaša. Prikriti namen pa je precej drugačen – etični kodeks in regulacije 

BSZ naj bi razkrili določene pomanjkljivosti pri objavi podatkov, pomanjkanje kontinuitete pri 

rezultatih, irelevantne interpretacije in implicitne politične ter finančne interese. 

Sociologi konec koncev niso dosegli soglasja: akademski sociologi so sumili, da so agencije 

ujete v politične in finančne vezi, poslovni raziskovalci pa so znanstvenike obtoževali, da so 


izgubili stik s ključnimi vprašanji družbenih napetosti in – ker 

obvladajo svoje kategorije in konceptualne sheme – da vsiljujejo 

zapleten konceptualni aparat, ki je nepotreben, saj je družbena 

realnost preprosta in izmerljiva. 

Po naši hipotezi sociologi niso opazili znakov novih razmer. 

Težava ni v razdelitvi skupin, ki je pravzaprav na nadnacionalni 

ravni, 3 kljub temu pa si je vredno ogledati, zakaj so se stvari tako 

razvijale. Težava prav tako ni v prepadu med teorijo in aplikativnim 

kritičnim raziskovanjem: sociologi dobro vedo, da je teoretska 

analiza neke vrste praktična dejavnost, sleherna praktična dejavnost 

pa potrebuje nekakšno teorijo. Težava je rekonfiguracija meja 

med družbenimi znanostmi, političnim in ekonomskim področjem 

in tem, da se čedalje bolj prepletajo in posegajo drug v drugega. 

Ni dvoma, da čedalje intenzivnejše spremembe rišejo meje 

nekaterih družbenih področij; na drugi strani pa je zaradi čedalje 

več posrednikov in zaradi nastanka številnih novih »globalnih« 

igralcev te sfere čedalje teže razlikovati. Na zunaj se ta proces kaže 

v konfliktih in škandalih, ki jih nekateri dejavniki v raziskovalnem 

poslu interpretirajo kot zlonamerna dejanja. Pa tudi taka dejanja 

obstajajo. Vendar je iskanje rešitve z zarisovanjem klasičnih razlik 

med »sociologijo« in »poslom« le zbližalo formalistično zavest in 

konkretne strategije, ni pa rešilo problema regulacije spreminjajočih 

se in čedalje bolj »fluidnih« socioloških vlog. Amorfni značaj 

sociološke skupnosti je simptom tega, da sociološka vednost prodira 

v različne sfere javnega delovanja, in – sočasno – tega, da je 

omejena na status tehnološkega instrumenta za merjenje amorfnih 

drž. Krivde ne moremo naprtiti agencijam, saj tudi same delujejo 

v dinamičnem okolju, ki vpliva nanje in one nazaj. Sociološke 

agencije, ne glede na to, kako kakovostne utegnejo biti njihove 

raziskave, delujejo v več različnih sferah in to, da se od njih odmaknemo, 

ne bo spremenilo dejstva, da je »sociologija kot znanost« 

skrčena in marginalizirana, 4 ta javna diskreditacija pa negativno 

vpliva tako na pritegovanje mladih raziskovalcev kakor na možnost opravljanja temeljnih raziskav 

in ustvarjanja novih vednosti. Razlika le prikriva problem. Z analizo bi bilo treba ugotoviti, kako 

je ta situacija v sociologiji nastala, in poiskati podmene, potrebne za širitev »konkurenčnih pogledov« 

– pogledov agencij in avtorjev političnih kuharskih knjig – think tanks. 5 

Zgodovinske podlage neke ideje 

3 V mislih imamo ustanovitev International 

Sociological Association (Mednarodna 

sociološka zveza – ISA) in Mednarodnega 

združenja tržnih in javnomnenjskih raziskovalcev 

ESOMAR (European Society 

for Opinion and Marketing Reseach). 

4 Ena izmed agencij pravi: »Le v znanosti 

lahko država ali kdo drug investira v 

razkošje raziskovanja problemov, ki so 

zanimivi za znanost samo, za družbo itn.« 

»Journalism and Sociological Publicity, 

A Public Discussion«, Sociological Problems, 

februar, 2005. 

5 Glej Krastev in Dejanova. 

6 V idealnih/tipičnih razmerah sta bila 

institucionalizacija in delo sociologije v 

Bolgariji pred letom 1989 neposredno 

odvisna od dominantnih družbenih 

odnosov – države. Znanstvene dejavnosti 

so organizirali institucionalno in hierarhično 

kot instrument za izvajanje nalog, 

ki jih je določila država. To prepletanje 

oblasti in znanosti se je kazalo v osebnih 

stališčih – pionirji bolgarske sociologije so 

igrali vodilne vloge v Komunistični partiji. 

Ker so sodelovali na področju družbene 

znanosti, so imeli visok status, družbeni 

prestiž in priložnost za opravljanje »družbenega 

inženiringa« – specifične vloge 

»gurujev« v administrativno vodenih družbah. 

V tem okolju o prestižu in aplikativni 

instrumentalnosti discipline niso dvomili, 

zato so družbene znanosti umevale svojo 

pomembno vlogo kot nekaj samoumevnega, 

saj jim je ni bilo treba utrjevati s 

tekmovalnimi strategijami. Družbene 

znanosti same so nastale kot znanstveno 

Zakaj akademski sociologi veljajo za »neaktivne«? Zakaj jih v javnem diskurzu označujejo za 

»molčeče znanstvenike«, ki se držijo nekakšne »čistosti konceptov« in ne sodelujejo v razpravah 

o javnih vprašanjih in težnjah? Ali akademski sociologi lastno neaktivnost kompenzirajo tako, 

da se znašajo nad vedenjem socioloških agencij? Je bil namen sramotenja medijskih sociologov 

pokazati na sovražnika in dobiti malce ugleda čedalje šibkejših akademskih sociologov? 6 


sistematičen odgovor na politično predefinirane družbene probleme, zaradi česar imajo strukturno pasiven in instrumentalen 

značaj. Tako je sociološka vednost velikokrat igrala vlogo orodja za legitimiranje partijskih nazorov in odločitev. To pa ni 

bila posledica brezvestnih dejanj partijske elite, temveč odsev strukturnega značaja družbenega okolja. Socialistična družba 

je bila že od samega začetka mišljena kot »sistem«, kot načelno nespremenljiva konstrukcija. Čeprav sta institucionalna 

organizacija in ideološka podlaga ideološko posvečeni prihodnosti, ne prinašata sprememb, temveč statičnost. Če je cilj 

socialistične družbe statična reprodukcija – strukture in statusa – pa so rezultati socioloških raziskav neuporabni. Tipološko 

gledano je ustvarjanje specifične nove vednosti ključnega pomena le v družbenem okolju, ki se dinamično spreminja, sicer 

postane nesmiselno in začne delovati kot lažna institucija – sociološko teorijo še zmeraj ustvarjajo in raziskave še zmeraj 

potekajo na organizacijski ravni, ni pa javnosti, ki bi bila relevantna za kognitivni etos sociologije. 

Zato je akademsko življenje na prvi pogled polno kompenzacijskih poluradnih prezentacij – konferenc, seminarjev, 

raziskovalnih projektov, branj. V logiki socialistične družbe vednost ni stvar javnosti, ki je skrčena na teatrski ritual. Vednost 

se oblikuje v mrežah, ki objektivirajo in usmerjajo družbeno pomembno ekspertizo »vednost-oblast« ter kompenzirajo 

pomanjkanje javnih znanstvenih informacij. Te mreže so zunaj javne sfere, hkrati pa niso zgolj neformalna razmerja, temveč 

objektivne strukture področja samega (Dejanov, 2003: 73). 

Tako lahko artikuliramo dva tipološko različna »subjekta« družbenih znanosti iz časa pred letom 1989: 

1) Mrežo sociologov z visokim statusom, posrednikov med znanstvenim in političnim področjem; 

2) »znanstvene delavce«, ki so jih novačili predvsem po načelu partijske logike; predstavljajo celotno področje tako imenovane 

»navidezne javnosti«, hkrati pa uspešno opravljajo družbeno funkcijo socialistične ekonomije, ki jo je Kornay ustrezno 

opredelil kot »brezposelnost na delovnem mestu«. 

Kot nasprotje za to ponarejeno javnost je nastala tretja skupina, ki ni hotela sodelovati pri spogledovanju s politiko in njenimi 

zamislimi. To zavračanje je nastalo z oblikovanjem poučne javne razprave, bila pa naj bi zaprta, enigmatična in onkraj 

uradne javnosti. Čim podrobneje raziskujemo določena znanstvena vprašanja, tem manj so transparentna za partijsko logiko. 

Iz določenega zornega kota bi lahko tej strategiji rekli »disidentska«, ker ustvarja »nepresojno sled«, v katero predvsem 

ne more prodreti vsevedno oko oblasti. Gradi tudi enklave javnih razprav, ki si prizadevajo za specifično, za partikularno 

in ne za obče; ki si prizadevajo za nove plasti realnosti – prav zato, ker je bil uradni diskurz »enodimenzionalen« in ni 

dopuščal nikakršnega znanstvenega dela, so se ti raziskovalci osredinili na druge heterogene plasti realnosti, pri čemer so 

se zgledovali po zgodnjem Marxu, Mamardašviliju in Foucaultu. Ustvarili so lastno besedišče in etos, v katera uradna oblast 

večinoma ni mogla prodreti. Ta skupnost ni bila disciplinsko homogena: v njenem intelektualnem področju so sodelovali 

filozofi, sociologi in medievalisti. Pravzaprav je bila interdisciplinarnost njen etos – saj so bile discipline nedvoumno opredeljene 

znotraj okvira »sistema« in če bi jih reproducirali v »osamljenih« vlogah, bi reproducirali tudi meje mogočega izkustva 

v svetu, od katerega se je poskušalo to področje odmaknili. Namen je bil te meje izbrisati; ali pa se celo povprašati o tem, 

ali so v resnici veljavne ali pa vsaj univerzalno veljavne. 

Seveda pa ti trije idealni tipi nikakor ne pokrivajo vsega. Ne zajemajo poklicne diferenciacije akademskega področja, pa 

tudi ne postopoma nastale teoretske in metodološke kulture, ki je to disciplino popeljala iz prvobitne mešanice med pozitivizmom, 

evolucijsko teorijo in dialektičnim materializmom. (Glavna sociološka raziskovalna središča v Bolgariji so institucionalizirali 

šele v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Sociološki inštitut na bolgarski akademiji znanosti so ustanovili leta 

1968, oddelek za sociologijo na univerzi v Sofiji pa leta 1974.) Veliko pomembnih socioloških knjig je ostalo zunaj vidnega 

polja te raziskovalne perspektive. 

V tej analizi ima zgodovinski presek skromen namen: zajeti razpršene fragmente, da bi zarisali prepletanje posamičnih 

razmerij, ta pa bi lahko osvetlila sedanje spremembe v družbenih znanostih. To bi bila znanost kot družbena praksa, nastala 

na specifični družbeni podlagi, ki tudi sama ustvarja specifične miselne vzorce in vzorce delovanja v družbenem svetu. 

Naj torej povzamemo temeljna načela, ki upravljajo področje družbenih znanosti: 

Prvič: sociologija je skonstruirana v logiki klasične socialistične družbe in obstaja zaradi svojega odnosa z načeloma statičnimi 

in s teatrskimi institucijami – te so namreč glavna stranka in respondent socioloških anket. Ta odnos ni zgolj organizacijski; 

je del socioloških pojmov, metod in specifičnih značilnosti te veje. 

Drugič: odmik od uradnih državnih struktur in njihovih mrežnih dvojnikov je mogoč le, če se skupnost odloči za »diferenciacijo« 

in »zaprtost vase«. Ni pa strukturnih možnosti za obstoj minimalne kritične javnosti na področju uradne znanosti, saj 

ni avtonomnega državljana in horizontalnih razmerij. 

Po letu 1989 je sociologija doživela precejšnje spremembe: paradigmatske prijeme so 

diferencirali, postavili so pogoje za nastanek akademskega pluralizma in avtonomijo pri izbiri 

akademskih podvigov. 

Hkrati pa so družbene spremembe in družbene krize, ki so spremljale spremembe, razkrile 

pomanjkljivost socioloških analiz in sociologe postavile pred nerealistična pričakovanja – pojasnili 

naj bi logiko sprememb in morebitne možnosti (Bojadžijeva, 2005: 281). To, da je družba 


od sociologije pričakovala več, pa se ni ujemalo z javno percepcijo 

socialistične geneze in ideologizacije. Zaupanje v sociološko 

skupnost je trpelo že od začetka družbenih sprememb, ko naj bi 

7 O njihovem konkretnem odnosu do 

tega problema ne bomo govorili; njihovo 

stališče nas zanima na povsem strukturni 

ravni. 

sociologija vzpostavila koordinatni sistem za orientacijo v spreminjajočem se svetu (Nikolov, 

1992: 99). Pravzaprav so na začetku tako imenovanega tranzicijskega obdobja posamični sociologi 

sodelovali v javni razpravi. Njihova legitimnost pa ni temeljila na socioloških analizah. 

Njihov glas je bilo slišati le, če so ustrezali vlogi »zvestih intelektualcev« – ta format je v prvih 

letih po letu 1989 prevladoval v javnih govorih (glej Dejanova et al., 2000). 

Negativna javna podoba sociologov, dediščina strukturne vloge, ki so jo imeli v socialističnem 

projektu, je bila pomembna težava, ni pa bila odločilna, da sociologe zdaj dojemamo kot 

»neaktivne«. Danes sociologi svojo negativno podobo velikokrat pojasnjujejo s tem, da je sociologija 

v javni sferi omejena na »demoskopijo« – »fotografije« volilnih drž in političnih ratingov, 

ki se vsak dan spreminjajo. Kakor smo že rekli, je sociologija medijsko vidna dejansko postala 

zaradi tovrstnih anket – pa ni to zgolj simptom te težave? 

Po mojem mnenju je ključno vprašanje tole: Ali je za restrukturacijo bolgarske družbe 

najprej potrebna sociološka analiza in, na drugem mestu, s kakšno sociološko občutljivostjo in 

s kakšno teoretsko refleksijo bi lahko identificirali logiko strukturnih sprememb na nacionalni 

ravni, v kontekstu globalizacijskih teženj? 

Znanstveniki, ki smo jih intervjuvali v okviru raziskave Humanistika in družbene vede na 

periferiji: znanosti ali tehnokratska orodja?, so težave družbenih znanosti identificirali na različnih 

ravneh, skoraj nihče pa se ni vprašal, ali je družbena realnost dejansko vidna v njihovi 

raziskovalni paradigmi. Prav tako niso govorili o smotrih posamičnih analiz. Znanost velja za 

pomembno per se; nobeden od respondentov ni premišljal o tem, da se njena veljavnost hitro 

spreminja, ali pa o družbeno-kulturni podlagi, na kateri nastajata njen pomen in naslovnik. 

Znanstveniki so v pogovorih, ki so bili del tega projekta, pa tudi v drugih razpravah, poudarjali 

tele probleme: pomanjkanje nacionalne strategije, pomanjkanje finančnih sredstev in investicij, 

normativne pomanjkljivosti, prepad med znanstvenim raziskovanjem na eni strani in 

družbenimi problemi ter javno politiko na drugi; pomanjkanje evalvacijskih meril; fevdalne 

instrumente za financiranje znanosti. Res je, da so težave na politični, finančni, normativni in 

institucionalni ravni osrednjega pomena. Hkrati pa je jasno, da respondenti težavo razumejo 

kot niz »pomanjkanj«, namesto da bi se posvetili specifičnemu področju družbene znanosti. 

To ni naključje. Za tranzicijo je značilno – in to ne zgolj v znanosti, ampak tudi v drugih 

družbenih sferah, katerih trajektoriji se spreminjajo – pomanjkanje subjektivnih idej o njeni 

logiki in usmeritvi. Zato tisti, ki so »pogreznjeni« v to sfero, pozornost namenjajo individualnim 

težavam (ali pomanjkanjem), ne pa spreminjajočim se socio-kulturnim formam in kompleksnemu 

vplivu teh sprememb na financiranje, na normativni okvir ali na institucionalni format. 

Nikakor ni naključje, da je le nekaj intervjuvancev pokazalo razločen »dostop« 7 do te perspektive 

– in to so bili intervjuvanci, ki sodelujejo na različnih javnih področjih in se – provizorično 

in metaforično – imajo za »tujce« v sociološki skupnosti. 

Če si ogledamo družbeno podlago za ta fenomen, bomo opazili glavne težave, ki jih ima 

sociološka rekonstrukcija s temeljnimi družbenimi transformacijami. 

Kadar uveljavljenim institucijam in družbenim dejavnikom grozi, da jih bodo v »tranzicijskih 

razmerah« odplaknile družbene inovacije, začnejo delovati »podtalno« ali »neformalno«, 

saj niso več združljivi z očitnimi družbenimi inovacijami (Simmel, 1906: 472). V nasprotju z 

»enodimenzionalnimi« recepti tranzicijskih analitikov so »tranzicijske razmere« same na sebi 


povezane z »neformalno plastjo«, ta pa ima zvezo s preživetjem družbenih skupin in dejavnikov, 

ki so bili regulirali temeljna vozlišča v družbeni mreži. »Neformalni status« je instrument 

za preoblikovanje »starih družbenih sil«. Poleg tega, da odloži njihovo ukinitev, jim omogoči 

tudi, da spremenijo dele svoje strukture, s čimer v nastajajočem družbenem okolju dobijo nov 

status. Zato v tranzicijskem obdobju sociološki instrumentarij pravzaprav ne more prodreti v 

družbeno. Ta domneva je nastala na ravni »vsebine«. 

Posvetimo se zdaj institucionalnemu naslovniku sociološke vednosti. Kadar poskušajo dominantne 

družbene skupine spodbuditi spremembe, s katerimi bi ohranile in prilagodile prejšnjo 

družbeno strukturo, je sociološki instrumentarij odveč. V takem okolju »javne« institucije 

ravnajo mimetično in ad hoc, ključna družbena razmerja pa dobijo obliko bližnjic, nerutinskih 

interakcijskih verig, nedostopnih za sociološko analizo (Elias). V tranzicijskih razmerah se 

družbena razmerja nasploh, zlasti pa ekonomska razmerja, vzdržujejo predvsem v neformalnih 

mrežah, ki so le posredno povezane z državnimi institucijami. Tovrstni vzajemno usmerjeni 

interesi so med seboj neposredno povezani, z instrumenti zahodne znanosti pa jih »ni mogoče 

spoznati«. 

Stvari so podobne, kar zadeva tako imenovanega »informiranega državljana« kot sociološkega 

naslovnika. V času transformacij je več družbenih skupin izgubilo status in padlo v družbeno 

izolacijo. S stališča njihove nediferencirane izkušnje ni mogoče ločiti med družbenim in sociološkim 

problemom, to pa pomeni, da je treba za javnost relevantno sociološko analizo tako ali 

drugače omejiti na raven družbenih vprašanj. 

Skratka: ni strukturiranih in javno predstavljenih državljanskih vrednot in interesov, zato 

ima sociološka analiza manjšo vlogo. Hkrati pa strukturiran »neformalni« interes konstruira 

»spontani red« v tranzicijskem obdobju in ustvarja razmerja, skrita pod vidna načela in institucije. 

Ti faktorji kažejo, zakaj so bile znanosti marginalizirane in zakaj na področju znanosti in 

izobraževanja doslej ni bilo strukturnih sprememb. 

In vendar ne moremo razumeti pomanjkanja politike in strategije v znanosti – vrste financiranja, 

normativnega okvira in institucionalne strukture – če si ne ogledamo, kako so se razmerja 

v zadnjih 17 letih spreminjala. Ni dovolj, če rečemo, da je financiranje družbenih znanosti 

nezadostno in da država sredstva deli samosvoje in netransparentno. Stvari moramo pojasniti. 

Ozadenjski »vzorec« znanstvenega polja 

Ker je bilo bolgarsko družbeno okolje v času temeljnih družbenih sprememb v devetdesetih 

letih 20. stoletja »znanstveno imunizirano«, so znanost in izobraževanje uporabljali v državne 

namene, se pravi za ohranjanje tako imenovane »družbene enotnosti«. Zato je družbeno pokroviteljstvo 

(ki je najbolj vidno v ohranjanju monumentalnih institucij v Bolgarski akademiji 

znanosti) javno legitimno in samoumevno. 

Načelo »nadvlade države« do danes še ni doživelo nikakršnih organizacijskih sprememb 

ali strukturne in ideološke reformacije na področju znanosti in izobraževanja. To načelo vodi 

konstelacijo institucionalnih mehanizmov – stroškovni model razdeljevanja sredstev, centralizirani 

sistem podrejanja, kar zmanjšuje transparentnost za javnost (glej Dančev, 2005). Ker 

ima država monopol nad razdeljevanjem sredstev, so znanstvene institucije za javnost zaprte 

in netransparentne, saj njihovo financiranje ni odvisno od tega, ali izpolnjujejo kakšne druž- 


ene naloge, predstavljene v javnosti; namen financiranja je 

le pokriti običajne stroške fizične reprodukcije znanstvenih in 

akademskih struktur. Ta »na stroške osredotočeni« pristop k 

pripravljanju proračunov je vzrok za neodgovorno delovanje 

raziskovalnih institutov, saj njihova akademska politika nima 

zveze z akademskimi dosežki, pomanjkanje dosežkov pa sploh 

ni sankcionirano. 

Znanost in višje šolstvo je politika spremenila v »družbena 

instrumenta« za ohranjanje »družbenega nadzora«. Vse ravnanje 

in financiranje na tem področju so skrčili na vzdrževanje stavb 

in osebja, brez kakršnihkoli kriterijev za znanstvene dosežke. 

Institucionalni pristop so prenesli na Nacionalni znanstveni sklad, 

čeprav so tega ustanovili za povsem drugačne namene – za financiranje 

znanstvenih raziskav v Bolgariji na podlagi projektov. 

Intervjuvanci so našteli veliko pomanjkljivosti: 

– Sklad sedanje prioritete evropskih okvirnih programov in skladov 

prevaja, ne da bi analitsko formuliral kakšno dolgoročno 

nacionalno strategijo. 

– »... politike na znanstvenem področju nastajajo sporadično, 

bodisi kot rezultat ‘zunanjih pritiskov’ bodisi ‘bolgarskega prevoda’ 

‘evropskih akademskih vedenj’«. 

– Pomanjkanje kakršnihkoli nacionalnih prioritet za znanstveno raziskovanje, čeprav »Strategija 

za znanstveno raziskovanje« nalaga oblikovanje takih prioritet. Prioritete oblikujejo za konkretne 

konkurenčne situacije, vendar brez jasne procedure ne morejo biti referenčni okvir. 

– Sklad je odvisen od izvršne oblasti; odločitve sprejemajo politične osebnosti in ne strokovnjaki. 

– Izbiranje članov odbora ni transparentno. Ni institucionalnega okolja in jasnih mehanizmov 

za novačenje odbornikov. 

– Delo Nacionalnega znanstvenega sklada pačijo »sumi o neuradnem lobiranju vplivnih osebnosti« 

ali pa ga opredeljujejo kot »fevdalno orodje, ki reproducira klientelistične mreže«. 

Lahko bi še naštevali organizacijske pomanjkljivosti Sklada, vendar so te pomembne zgolj 

kot simptom vrste nacionalne politike v znanstveni sferi. V humanističnih in družbenih znanostih 

je položaj še bolj zapleten – višina podpor, ki jih podeljuje Sklad, jasno kaže, da ne sodijo 

med »prioritete«. Izbiro, značilno za področje humanističnih in družbenih znanosti, lahko 

omejimo na dva tipa: prevajanje evropskih ciljev ali redefiniranje nacionalnega projekta za 

bližnji vstop države v Evropsko unijo. 

Naslovi izbranih projektov razkrivajo dve vzporedni težnji. Na eni strani obstaja gibanje 

v smeri čedalje večje tehničnosti, kar se kaže v izrazih, uporabljenih v naslovu projekta: 

»standardizacija« 8 , »sistem merjenja«, »učinkovitost«. 9 8 

Upoštevati moramo, da to terminologijo 

največkrat uporabljajo v izobraževalnih 

projektih, posvečenih kakovosti in učinkovitosti 

izobraževanja. Ta problem ima 

v Bolgariji drugačne razsežnosti kakor v 

Evropi kot celoti – v Evropi je povezan s 

poenotenjem izobraževalnih sistemov in 

z integracijo tržnih mehanizmov v izobraževanje, 

v Bolgariji pa so cilji veliko bolj 

prozaični, povezani so z uvedbo minimalnih 

standardov akademske kakovosti. 

9 

Te besede temeljijo na dolgotrajni 

ideji – na ideji, da kakršnekoli kvalitativne 

spremembe v izobraževanju ali v vojski 

nujno pomenijo tehnologizacijo, uvedbo 

modernih tehnologij, saj družbeno okolje 

velja za načelno statično. Posledica 

tega je, da so poskuse, da bi dosegli 

kvalitativne spremembe organizacije 

in notranjih vrednot izobraževalnih in 

znanstvenih institucij, ves čas odvračali, 

ker so projektna sredstva uporabljali za 

druge tehnološke inovacije, največkrat za 

računalnike itn. 

Na drugi strani pa naslove prežemajo 

arhaične kategorije, »monumenti« nacionalnega patriotizma, ki je veljal v 19. stoletju, in to 

veljavo je obnovil pozni socializem. Povsem običajno je tudi bilo, da so v naslovih projektov 

mimetično reproducirani eksplicitni cilji natečaja. 

Navsezadnje se pokaže, da je funkcija Sklada, ki jo podpira politika, ohranjanje mreže akademskega 

establišmenta, se pravi večinoma podpiranje teatralne znanosti, nastale v času socializma. 

Naj navedemo le en zgled: dve tretjini odobrenih projektov na natečaju »Nacionalna 


identiteta« so sestavile ekipe z Bolgarske akademije znanosti. Ta 

strategija pa ni jasno in izrecno navedena, pač pa jo izvajajo prek 

nevidnih mrež družbenih dejavnikov, ki si Sklad lastijo, ovirajo 

akademsko konkurenco in spodkopavajo zaupanje v tovrstni 

»izbor po natečaju« (s tem se strinja večina respondentov). 

Druga vrsta državnega pokroviteljstva je, da sociologi z 

Bolgarske akademije znanosti sodelujejo pri strokovnih ocenjevanjih 

programov v zvezi z zaposlovanjem, socialno podporo itn. 

Podobno kot na organizacijski ravni inštituti nastajajo v naročju 

»administrativne« sociologije (Beck, 2003: 346), temeljni doseg 

njihovih teorij in kategorij pa nastaja v stikih z državo. Zaradi institucionalne in finančne 

odvisnosti od države in tudi zaradi pomanjkanja kritičnih percepcij pa so take družbene 

evalvacije zgolj formalne in površne reprodukcije rezultatov in dejavnosti javnih programov. 

»Administrativna« sociologija namreč nima instrumentov za spremljanje fluidnih razmerij, ki 

presegajo institucije, kar kaže na anahroničnost in neustreznost. 10 10 

Ker nikoli ni prišlo do institucionalne 

reforme, sedanje institucije le na pogled 

spominjajo na regulatorja. Na vseh ključnih 

mestih še zmeraj uporabljajo preteklo 

legitimnost – to se kaže predvsem v pomanjkanju 

ciljno usmerjenih dejavnosti, 

proračuna na podlagi stroškov in v tem, 

da se ponavadi ne menijo za družbeno 

angažirane državljane (če in kadar 

obstajajo). Tej administraciji po definiciji 

manjkajo vsi instrumenti za beleženje 

spremenjenih razmerij. 

Naj navedemo en sam zgled: 

Nacionalni statistični inštitut, administracija, finančni proračun in »administrativna sociologija, 

ki temelji na nacionalni družbi«, niso upoštevali neklasičnih težav, denimo migracij, dokler ni 

»think tank« pokazal, da so priseljenci drugi najpomembnejši investitorji v Bolgariji. Naslednje 

polje, kjer bi lahko delovali znanstveniki iz Sociološkega inštituta, so »medresorske ekspertize«. 

Kadar pa morajo javni organi legitimirati ali sprožiti kakšno politiko, se ne obrnejo na ta inštitut 

Bolgarske akademije znanosti, temveč na kakšno agencijo za raziskave javnega mnenja in/ali 

»think tank«, rezultate pa objavijo v medijih. 

Res je, da Nacionalni znanstveni sklad podpira dejavnosti akademskih »igralcev« v lokalnem 

kontekstu, še bolj jasno pa je, da sklad zelo skromna sredstva razdeljuje med »majhne 

skupine« in da ne uveljavlja logike znanstvenega področja. 

Državna organizacija akademskih in znanstvenih inštitutov praviloma ne dopušča nikakršnih 

dolgoročnih in obsežnih znanstvenih raziskav. Sociologi se temu izogibajo tako, da se prijavljajo 

na programe, kakršne imajo Open Society Institute, ES, UNDP, Fulbright Foundation, 

poleg tega pa sodelujejo v programih Svetovne banke in drugih mednarodnih institucij. 

Pravzaprav sta se zgodila dva vzporedna procesa – globalno odprtje znanosti je oslabilo 

pritisk v prid spremembam v Bolgariji. Posledica je, da je znanost še zmeraj močno odvisna od 

države, vendar to za velik del sociologov ni bistveno, saj je njihov akademskih status pomemben 

zgolj kot institucionalna garancija za prijave raziskav pri tujih fundacijah. Ta situacija je 

do neke mere paradoksna – zahodni donatorji sponzorirajo raziskave, ki ne le, da ne ustvarjajo 

novih (ali alternativnih) elit oziroma družbenih sil, ampak pravzaprav ohranjajo status quo. 

Ker projekti prinašajo nova sredstva za znanstvene raziskave in specializacije, znanstveniki ne 

postajajo avtonomni, kar zadeva postsocialistično državo, in so še naprej odvisni. 

In vendar ima ta sociološki obrat k tujim donatorjem nekaj nedvomno pozitivih razsežnosti 

– spodbuja družboslovne znanstvenike v postsocialističnih državah, njihovo senzibilnost in 

domišljijo za vprašanja, ki presegajo doseg lokalne znanosti, itn. 

Hkrati pa zaradi te prakse nastaja vrsta problemov: 

1. Pomanjkanje kontinuitete in spoprijemanje s »konfekcijskimi« raziskovalnimi problemi. 

Kandidati so se navzeli čudne navade, da sploh ne poskušajo predstaviti raziskovalnih problemov 

v bolgarskem kontekstu in njihovih zvez z nadnacionalnimi težnjami, ampak raziskave raje 

prilagodijo spremenljivim prioritetam mednarodnih fundacij. Na tem mestu je pomembno, da 


ločimo med različnimi tipi sponzorskih institucij. Nekateri transnacionalni projekti pridejo v 

»periferijo« z vnaprej formuliranimi indikatorji in od kandidatov zahtevajo, da realnost opisujejo 

v skladu s klasifikacijami iz »središča«. Vendar so taki kolonizatorski prijemi redki (čeprav 

pomenljivi) pojavi. Pogosteje se zgodi, da bolgarska ekipa dela skupaj z drugimi raziskovalnimi 

skupinami in ima priložnost opredeliti nize problemov v precej splošnem okviru. Kolikor lahko 

presodim iz svojih izkušenj z ocenjevanjem projektov, ki jih financirajo z mednarodnimi sredstvi, 

pa prevladuje posnemanje ciljev in namenov, kot so formulirani s samimi pogoji za udeležbo 

na natečaju. Ta pomanjkljivost ni toliko posledica donatorskih politik in je prej učinek 

pomanjkanja znanstvenega potenciala za opredeljevanje raziskovalnih problemov. 

2. Obsedenost s seznami po alinejah. Ker je proces financiranja odvisen od vnaprej postavljenih 

meril, se predlogi za raziskave prilagajajo tem kriterijem – pokaže se, da je dejanski 

(in torej skriti) cilj raziskav identificirati merila in ideološke okvire financerja in jih upoštevati. 

Posledica je, da so projekti polni priljubljenih »manter«: delo v skupini, multiplikacijski učinek, 

vodilni partnerji, raziskovalni konzorcij ali networking, projektne ekipe, raziskovalni načrt itn. 

Odprtje in demokratizacija raziskovalnih skladov, pa tudi strategija za vključevanje aplikativnih 

funkcij v samo znanstveno področje niso mogoči brez poenotenja nalog in kriterijev. Težava 

je, da povečana intenzivnost tega prijema povzroča nastanek avtonomne dejavnosti – »pisanja 

projektov«, v kateri je definicija dobrega projekta navsezadnje skrčena na »dobro napisan« projekt, 

ki ustreza stilu in priljubljenim »mantram«. Tako projekti mimetično ponavljajo vnaprej 

opredeljene naloge, ne da bi (ponavadi) navedli kakršnokoli problematično situacijo, za katero 

je potrebna raziskovalna rešitev. To je vzrok za tehnologizacijo raziskovalnega projekta, za 

presahnitev epistemoloških kriterijev in za nadomeščanje teh kriterijev z magičnimi praksami 

za zagotavljanje sponzorstev na tem specifičnem trgu. Neposredno upoštevanje vnaprej formuliranih 

prioritet je eden izmed razlogov za to, da je večina bolgarskih znanstvenikov pravzaprav 

daleč od žgočih družbenih vprašanj, saj donatorji velikokrat navajajo probleme, ki niso – ali se 

ne zdijo – pretirano pereči. 

3. Specifična zastavitev raziskovalne naloge vzpostavi proces dela, v katerem morajo znanstveniki 

sodelovati v javni razpravi in naslovnika »producirati«, ne zgolj »proučevati«. Z zahtevo 

po »participaciji« se na novo opredeljuje vloga družbenih znanosti in na videz »gladi« klasični 

konflikt med državljanskimi in znanstvenimi vrednotami. S prakso sponzoriranih projektov ima 

znanstvenik zelo drugačen status v primerjavi s klasično modernostjo, kjer je naslovnik nacionalna 

država, ki velja za nosilca »občega interesa« in potemtakem za poroka, znanstvenik (čigar 

koncepti so podobni državnim) pa je po definiciji politično svoboden. 

4. Z lokalne perspektive delo v okviru mednarodnih projektov vodi k heterogenosti nacionalnega 

znanstvenega področja. Znanstveniki se pri rutinskih akademskih dejavnostih sicer 

spuščajo v razprave, ker pa raziskave čedalje pogosteje »potekajo drugod«, te razprave velik 

del udeležencev pogosto dolgočasijo in uspavajo. Hkrati se precejšen del družbenih znanosti 

ukvarja z raznimi projekti, ki jih financirajo mednarodni donatorji. Ker pa se za raziskave in 

financiranje borijo med seboj, je javen le tisti del razprav o projektnih raziskavah, ki zadeva 

formalno »razglasitev rezultatov projekta«. Zato je nacionalno znanstveno področje razbito na 

nekoherentne delce. Rezultati raziskav niso predmet javnih razprav; nihče se ne sprašuje o tem, 

ali so njihova orodja ustrezna za specifične vsebine, in nihče ne spodbija končnih rezultatov. To 

je normalno, saj je znanstveno področje spremenjeno v nezdružljive enklave, povezane z mednarodnimi 

mrežami in ne z logiko nacionalnega akademskega področja. Ta proces je simptom 

rekonfiguracije akademskega področja in dvojne spremembe v bolgarski družboslovni znanosti. 


Na eni strani obstaja iluzorna homogenost na ravni nacionalnih znanstvenih institucij, medtem 

ko država v praksi ni primarni dejavnik v produkciji znanosti, temveč jih nekaj vzdržuje le za 

lastne administrativne potrebe. Na drugi strani smo priča heterogenosti na ravni evropskih raziskav. 

Ker sociologi v njih sodelujejo kot posamezniki, se znanost razvija z njihovimi individualnimi 

potmi. Ni mi žal, da družbene znanosti nimajo skupnega namena ali enotnega projekta; v 

sedanjih razmerah bi bila to idealizirana »nočna mora«. Problem je nekaj drugega. 

5. Kadar različne ekipe izvajajo fragmentarne transnacionalne raziskave, nimajo nobenega 

strukturnega interesa, da bi spodbudile javno razpravo v bolgarskem okolju. Brez javne razprave 

v socioloških skupnostih pa ne more biti minimalnih standardov za evalviranje socioloških raziskav. 

Zato je lahko v sociološko polje prodrlo veliko neprofesionalcev, ki so trdili, da opravljajo 

sociološke raziskave ali ekspertize, pa niso poznali temeljnih načel te dejavnosti. 

6. Prijave projektov so povezane z dokazovanjem prednosti ekipe, ki se prijavlja, kar samodejno 

pomeni, da se ne omenjajo konkurenčne raziskave. Pokazalo se je, da logiki raziskovalnega 

procesa v Bolgariji ustreza prav to, da ljudje ne poznajo oziroma ne berejo raznih študij 

na isto temo. 

7. Med raziskovalnimi projekti ni kontinuitete – spreminjajo se glede na modifikacije političnih 

prioritet za znanost v evropskem merilu. Prioritete kajpada določajo znanstveni odbori, ki 

imajo v mislih raziskovalna merila, kljub temu pa v veliki meri izražajo evropsko idejo o prenosu 

v prakso in ustrezen pomen pripisujejo nadnacionalnim študijam. To pa je mogoče le, če zbrišemo 

lokalne reference vsebine in če raziskava temelji na ducatu občih domnev. V ta vzorec sodi 

tudi »model demokratične konsolidacije«, postavljen v »tranzicijske paradigme«, ali Hofstedov 

teoretski model, ki kulturo predstavlja v hipostatičnih nasprotjih, denimo individualizem/ 

kolektivizem, moškost/ženskost itn. Nadnacionalne analize so smiselne, če so povezane z družbeno 

legitimnostjo nadnacionalnih politik, programov in normativnih regulacij. Primerjalne 

raziskave so logično nadaljevanje čedalje večje medsebojne odvisnosti med regijami. Temeljna 

težava je bila, da nacionalna sociologija ni raziskala in razumela precej pomembnih posebnosti 

bolgarske družbe. V zadnjih sedemnajstih letih sociologija ni bila avtonomen red, ki bi imel v 

družbenih procesih v Bolgariji pomemben vpliv ali posredniško vlogo. Zato bolgarski sociologi 

v transnacionalnih raziskovalnih projektih ne zastopajo posebnih sil, skupin in dejavnikov (če 

uporabimo Callonovo terminologijo). Kratko malo jih ne poznajo. Tako je edini mogoči izhod 

uvoz konfekcijskega teoretskega modela, ki se ima za skoraj univerzalno veljavnega (denimo 

Hofstedov teoretski model). Seveda pa so ti modeli povezani tudi z novo funkcijo znanosti, 

s funkcijo identificiranja dolgoročnih družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih teženj 

v globalnem merilu. V takih razmerah je povsem naravno, da zmanjšujejo pomen lokalnih 

razlik in se osredotočajo na osnovne elemente, ki so si jih metodološko zastavili, ne da bi jih 

zanimalo, kako se »integrirajo« v družbo. V tem primeru je ključnega pomena to, da bolgarska 

– lokalna – sociologija ni skovala nikakršnih novih konceptov, s katerimi bi identificirala nove 

realnosti. Tudi če bi to možnost imela, ne bi mogla zares sodelovati v evropski razpravi, katere 

namen je izdelati ustrezna raziskovalna merila in indikatorje. Zato so družbeno »označevali« z 

ahistoričnimi kategorijami, denimo »moška« in »ženska« kultura, vednost, ki ni mogla rabiti za 

orodje v konkretnem okolju, za katera je bilo zamišljeno. 

Vse to je le še okrepilo javno predstavo o »neaktivnem« sociologu. Presenetljivo je, da je ta 

predstava uveljavljena med samimi sociologi. V intervjujih se velikokrat obravnava tale tema: »V 

zadnjih petnajstih letih se je večina znanstvenikov odmaknila od aktualnih družbenih procesov 

in še naprej živijo v imaginarnem (ali minulem) svetu, ki ga tudi raziskujejo« (iz intervjuja s 


sociologom). Včasih jo izrazijo tudi kot »nezadostno angažiranje družbenih znanosti, kar zadeva 

najpomembnejše probleme sodobnega družbenega razvoja« (iz intervjuja s sociologom). 

Na prvi pogled so te izjave logične. Jedro zadeve pa je, da govornik vselej izključi svoje 

stališče in razpravlja o težnjah v družbeni znanosti kot celoti. Pokaže se, da je to za to področje 

značilna struktura, ki pa jo respondenti kljub temu interpretirajo kot težavo »drugih sociologov«, 

»drugih paradigem«. Kako naj pojasnimo ta paradoks? Da bi odgovoril na to vprašanje, 

bom uporabil dva prijema – prvi je metodološki, drugi pa povezan z zgodovino institucij. 

Za začetek se vprašajmo, o kateri realnosti govorimo. Za »institucionalno analizo« je proučevanje 

vsakdanjega življenja »beg iz realnosti«, fenomenološki prijem pa zagovornike institucionalne 

analize obtožuje pretiranega posploševanja, ki je neobčutljivo za hibridne oblike 

in estetske razsežnosti realnosti, ki prevladuje v pozni moderni dobi. V nasprotju z enotno in 

monolitno realnostjo socializma sodobne družbene znanosti razumejo te različne paradigme 

kot različne ravni analize, pri čemer uporabljajo nezdružljive predstave o »realnosti« in »bližini«. 

Ti pojmi pa ne veljajo za legitimne (to je pomemben problem, o katerem tukaj ne moremo 

razpravljati). V zadnjih nekaj letih se je zaradi večje intenzivnosti trenutnih transformacij 

»povečalo število posrednikov«, kar pa je spodbudilo več različnih analitičnih prijemov. 

Historično institucionalni argument je tak: 

Sociologi lahko opravljajo raziskave le, če zapustijo organizacijski okvir akademskih in 

znanstvenih institucij. Z znanostjo – ne glede na to, kako kakovostna je – se ukvarjajo le zunaj 

sistema, zunaj Univerze v Sofiji in zunaj Bolgarske akademije znanosti, ki sta za raziskovalce 

pusta kraja in ne spodbujata znanstvenega raziskovanja (ali pa »prijetna kraja«, kjer lahko kdorkoli, 

ki se je v času socializma lotil znanosti, čaka na upokojitev na tem varnem in udobnem 

institucionalno zagotovljenem delovnem mestu). V tem kontekstu se zdi znanstveno raziskovanje 

pretiran napor, ki močno presega institucionalni okvir in priložnosti. Tako se ljudje z 

znanostjo ukvarjajo individualno, neodvisno od prizadevanj, da bi kompenzirali institucionalne 

primanjkljaje. Ker za to zadoščajo individualne strategije in mreže, ne pa usmerjeni procesi, 

se imajo vsi udeleženci za izjeme – pravilo pa je »zaprta« znanstvena skupnost, ki nima stika 

z družbenimi procesi, če ne štejemo nekaj sporadičnih akademskih projektov, kot so povedali 

sogovorniki v intervjujih. Kadar sociologi razmišljajo o družbenih znanostih v celoti, imajo vsi 

pred očmi isti institucionalni in normativni okvir, ki ovira znanstvene raziskave. Njihovi dosežki 

izvirajo iz tega, da presegajo ta okvir – sami, prek mrež ali individualnih prizadevanj, ki pa 

niso projekcija kakšnih institucionalnih razmerij. V tem primeru »morajo utapljajoči se sami 

poskrbeti za svojo rešitev«, znanost (kadar kot taka sploh obstaja) pa je individualno ali mrežno 

dejanje, katerega namen je odpraviti institucionalne pomanjkljivosti. To pojasnjuje paradoks, v 

katerem vsi respondenti trdijo, da »raziskujejo resnične probleme«, družbene znanosti pa imajo 

za »okostenele« in brezbrižne do resničnih družbenih procesov. S tem argumentom nikakor ne 

trdim, da se sociologi v Bolgariji lotevajo relevantnih raziskav in družbenih problemov, vendar 

tega zaradi »samosvojih prijemov« ne morejo videti. Velika večina »znanstvenih delavcev« 

nima stikov z javnimi procesi in formuliranjem raziskovalnih problemov. Povedal bi rad, da isti 

ljudje, ki ustvarjajo novo znanstveno vednost, trdijo, da je skupnost ločena od resničnih procesov 

(čeprav jih prav ta skupnost povezuje). 

Doslej smo govorili o mogočih virih ideje »neaktivnega« sociologa – ideje, ki je prodrla v 

samo sociološko skupnost. V naslednjih nekaj paragrafih se bomo vprašali, kdo so »aktivni« sociologi 

in zakaj je ta posebni tip sociologije relevanten za javnost. Ogledal bi si rad tip analitskega 

posrednika, ki ga zahtevajo spreminjajoče se družbe. 


Legitimacija sedanjosti 

Eden izmed pogojev, da je sociološka analiza relevantna, je temeljno zavedanje družbenih 

akterjev, da je družbeno življenje strukturirano in dolgotrajno, se pravi, da je mogoče njegove 

težnje analizirati kot predpostavko za sociološke napovedi (Berger 2001: 194). Kadar temeljna 

razmerja potekajo zunaj javne sfere in kadar je družbeno življenje niz ad hoc preživetvenih 

strategij, ki jih lahko zaznamo z anketami, vendar o njih ne moremo javno razpravljati ali jih 

spremeniti, ni mogoče pričakovati sociološke analize in napovedi teženj. 

Komu govori sociologija? Katera sociologija? 

... javnim institucijam? 

Namesto da bi javne institucije vključevale kakšne regulativne mehanizme, le simulirajo programu 

podoben delovni model, ne da bi bistveno spreminjale socialistični organizacijski vzorec. 

Ta substitucija je vzrok za vsakdanje institucionalne krize, ki jih dušijo s paničnim piarovstvom. 

Posledica je, da institucije zelo redko uporabljajo analitske sociološke informacije. Strukturno 

potrebujejo ad hoc sociološke podatke, s katerimi lahko legitimirajo svoja dejanja ali upravičijo 

pomanjkanje ukrepov. Tako so agencije, tudi kadar so pravilno predstavile stanje, še zmeraj 

do določene mere potrjevale obstoječi red, ki so mu priskrbele numerični izraz, numerično 

podobo. Celo kadar so kritizirale »državo«, so ravnale enako, saj je kritik v družbi slabih kritikov 

konformist. Kritičnost je sestavni del reprodukcije ene same in nedeljive »oblasti«, konstitutivni 

element njene strukture. 

... javnosti? 

V življenju katerekoli velike homogene skupine ni »politike« – ni institucionaliziranih okvirov, 

ki bi omogočali, da kakorkoli vpliva na vsakdanja družbena razmerja. Ker v življenju posameznika 

ni nič predvidljivega, ta tudi ne more imeti senzibilnosti za organiziranje in načrtovanje 

na ravni družbenih odnosov. Zato nastajajo pričakovanja po preprostih političnih/mitskih 

odločitvah, namenjenih konkretnim skupinam ljudi (populizem). Javna razprava o vprašanju 

družbenih vzrokov in regulatorjev ni priljubljena in je tako rekoč brez pomena. Na drugi 

strani pa mehanizmi, ki niso javni in si prizadevajo za družbeni uspeh ekonomskih subjektov, 

ovirajo nastajanje legitimnih skupnih družbenih in ekonomskih interesov ter njihov preboj v 

javnosti. V tem okviru je sociološki problem skrčen na svojo družbeno razsežnost. Zato popularna 

analitska perspektiva ni presegla numeričnega beleženja javnega mnenja in se spoprijela 

z vprašanjem demoskopskih instrumentov. Zagotovo v nekaterih sferah obstaja nekaj poglobljenih 

analiz, večinoma pa nimajo kontinuitete (saj so odvisne od trenutnih strategij svojih 

sponzorjev), niso javne in so še zmeraj fragmentarne, brez zveze z drugimi akademskimi ali 

neakademskimi raziskavami. 

Sociološka ekspertiza je v zelo veliki meri omejena na anketiranje strankarskih volivcev 

in spremljanje ratingov strankarskih voditeljev. Podoben proces poznamo že od prej – v času 

transformacije so družbeno sfero razumeli kot amorfno zmes, primerno za politično modeliranje. 

Ker politika pomeni strukturo dominacije, se radikalizirana pričakovanja po popravljanju 


»popačene« družbene realnosti naslavljajo nanjo. Na drugi strani pa politika še zmeraj sodi v 

množične medije in se ne dogaja v javnem prostoru. »Volilni sociolog«, ki sodeluje v tej igri, je 

veljal za »aktivnega« sociologa. Edina možnost, da bi v takem okolju postali aktivni sociologi, 

je bilo razglašanje političnih rezultatov pod »medijskimi žarometi«. 

Pravzaprav so sociologe ocenjevali glede na to, kako se jim je posrečilo ali kako jim je 

spodletelo uganiti izid volitev, odstotke, ki jih je »dobila« kakšna stranka itn. V času družbene 

transformacije in pomanjkanja diferenciranih in strukturiranih državljanskih interesov je javno 

mnenje preveč majavo in nanj preveč zlahka vplivajo trenutni dejavniki. Zato so sociološke 

napovedi velikokrat močno zgrešile dejanske rezultate, ratingi pa so »nihali« skladno z najnovejšimi 

dejanji politikov (ali diskreditacijo nasprotnikov). Temu so sledile politično obarvane 

obtožbe o ponarejanju in zlorabljanju podatkov. Diskreditacija ni zadevala zgolj agencij, ampak 

tudi »sociologe« kot skupnost. 

Čeprav so akademski sociologi notranje heterogeni, imajo sorazmerno homogeno predstavo 

o razlogih za to »črno« podobo – agencijske sociologe. Tisti, ki so govorili v imenu akademske 

sociologije, so v množičnih medijih trdili, da so njihovi agencijski kolegi »krivi« za to, da ni civilne 

družbe, češ da predstavljajo gola dejstva in primerjajo odstotne deleže abstraktnih mnenj, s 

čimer odpirajo pot doksokraciji ... Ravnanje agencij pa je strukturni element tega področja in ga 

nikakor ne moremo skrčiti na zlonamerna dejanja posameznih raziskovalcev, ki so velikokrat bili 

(in še zmeraj so) iz vrst akademske sociologije. V zvezi s tem je najmočnejši argument tale: tudi 

če podatke predstavimo kot pogojne ugotovitve o javnem mnenju in kot orodje za informirano 

družbeno delovanje, jih javnost utegne vzeti za fetiš, generator realnosti. Raziskovalni problem 

je, kako kakšna družba dojema določeno obliko družbene vednosti kot pomembno za javnost in 

kako začne vednost ustvarjati imaginarne reference. Demoskopske raziskave, skrčene na funkcijo 

tehnoloških instrumentov, so zgolj eden izmed simptomov tega problema. 

Bodoči primanjkljaj 

Po zaslugi socioloških agencij vidimo vsak dan politično »sedanjost«, ki pa se izrabi, zato moramo 

skonstruirati »prihodnost«. Temeljno orodje za zapolnjevanje političnega vakuuma in »prihodnjega 

primanjkljaja« so postali think tanks. 

Leta 1997 je menjava oblasti izrabila bipolarno ideološko konfrontacijo in politične elite, 

ki jih je vzpostavila logika te konfrontacije. Celotni politični spekter (ki je upal, da bo s pomočjo 

mehanizma simuliranih sprememb preživel in ohranil status quo) se osredotoča na vstop 

Bolgarije v Evropsko unijo in Nato. O pridružitvi EU se javno ne razpravlja, vendar je to le 

zadnji izmed problemov, nastalih v »tranzicijskem« obdobju, v času, ko je veliko družbenih 

skupin krivilo politično sfero za izgubljene položaje in družbeno izolacijo. Na tej podlagi »volilnemu 

telesu« Evropo predstavljajo kot izbrušeno, homogeno in notranje enotno orodje za vzpostavljanje 

pravil in doseganje statusa; orodje, ki ga ni mogoče izdelati v bolgarskem kontekstu. 

Think tanks niso postali javno relevantni zaradi svojih konkretnih programov ali ideologemov, 

temveč bolj zato, ker so kot posredniki lahko dosegli politične namene/cilje – vstop države 

v Evropsko unijo (tako, da so vpeljali javno politiko in reforme na različnih področjih). 

Čeprav so »tovarne argumentov« navznoter heterogene (Dejanova), jim je skupnih več 

splošnih dejavnikov. Vloge think tanks ne moremo razumeti, če si ne ogledamo družbenih in 

političnih implikacij tovrstne družbene ekspertize. 


Prvič, določili so usmeritev in načrt , ki sta presegala politično sedanjost in so ju politične 

elite v legitimacijskem projektu »Evropa« uporabljale kot referenco. Ni naključje, da so štabi 

glavnih političnih strank ustanovili lastne »think trusts«, ki so ustvarjali alternativne, evropsko 

obarvane projekte. Druga podrobnost iz delovanja think tanks sta njihova posredniška vloga in 

fleksibilno ravnanje, kar se je na političnem področju, ki so ga oblikovali hudi ideološki spopadi, 

izkazalo za zelo uspešno. 

Drugič, njihove »beležnice« so polne družbenih formul in tehnoloških instrumentov, katerih 

cilj so spremembe; ti sicer ne prenesejo znanstvene kritike, lahko pa si jih predstavljamo, so 

preprosti in dostopni javnosti. Njihov cilj namreč ni »znanstvena refleksija«, ampak realizacija 

konkretnih praktičnih akcij. Kaj bi lahko bilo v ta namen boljšega od ideologije neoliberalizma 

in teorije racionalne izbire, ki posameznike, ki so del konkretnega okolja, interpretirata kot 

transparentne abstraktne subjekte, ki delujejo v režimu sredstev in ciljev? 

Tretjič, prevladujoči ideologemi think tank so kot legitimni posredniki zahodnih izkušenj 

hitro prepojili politične programe, strategije in druge uradne dokumente za »zunanjo« rabo. 

Znanstveniki imajo velikokrat think tanks za »praznoglave« glasnike, saj so njihove knjige receptov 

polne družbenih formul in tehnoloških instrumentov, ki naj bi prinesli spremembe, niso pa 

znanstveno preverjeni ali argumentirani. V nestabilnem družbenem okolju pa je edinole taka 

»dobronamerna« sporočila mogoče vključiti, ne da bi vznemirili mrežo lokalno strukturiranih 

interesov in elit. Alternativa za think tanks namreč ni refleksivna znanstvena analiza, temveč 

predvsem nacionalistična retorika vojaško-patriotskih elit, ki se zavzemajo za »avtohtono« in 

zaprto bolgarsko nacijo, ali pa nomenklaturna elita, legitimni posrednik iz preteklosti. 

Nekoliko paradoksno je, da se vzorci think tank ujemajo z družbenimi pričakovanji – kadar 

se zavzemajo za reforme v navidezno neučinkovitih sferah, denimo tržni ekonomiji, organiziranem 

kriminalu, javnem zdravstvu itn. 

Sklep 

V času transformacij družbene vede kljub vsej heterogenosti niso vzpostavile trdne družbene 

pozicije ali naslovnika. V prvih letih je prevladoval moralni/intelektualni diskurz, potem pa je 

– zaradi različnih razlogov – postal akademski diskurz »neaktiven«, znašel se je zunaj javnega 

dnevnega reda in razpadel na vrsto fragmentarnih projektov, usmerjenih v razne raziskovalne 

probleme, mreže in sponzorske sklade. Težava ni niti kakovost raziskav, saj je imelo v obdobju 

zgodnje tranzicije financiranje znanosti predvsem družbene funkcije. Težava je v tem, da logika 

tega področja izključuje kakršnekoli strukturne pogoje za razpravo o raziskovalnih hipotezah, 

identifikaciji problemov, rabi implicitnih ali eksplicitnih klasifikacij. Morebitne skupne točke 

nastajajo na »sestankih« znanstvenih in akademskih inštitutov, vendar so prazne in neplodne, 

saj znanosti na teh mestih že dolgo ni več – večinoma zato, ker so institucionalno in finančno 

odvisne od posredniške vloge in od podrejenosti državi. 

Zaradi plazu transformacij v družbenih znanostih so nastali novi sociološki diskurzi in novi 

načini »rabe« teh diskurzov. Sociološke agencije so prevzele osrednjo vlogo, saj so njihove ad 

hoc raziskave javnega mnenja potrjevale politične strategije ad hoc in sedanjosti omogočile normalnost, 

in to ne zgolj v obliki konkretnih podatkov. Ker pa se je sedanjost ves čas izrabljala, je 

Evropska unija po letu 1997 postala legitimna prihodnost, novi igralci pa so postali think tanks 

– ti so prevzeli dolgotrajno vlogo na prizorišču sociološke ekspertize. Po prvih letih tranzicije, v 


času, ko je navdušenje nad demokracijo že potihnilo, so kompenzirali enega glavnih primanjkljajev 

– bodoči primanjkljaj. Ker oblasti ni bilo mogoče legitimirati v sedanji krizi, je ustvarila 

nov mit in iz think tanks naredila legitimne družbene strokovnjake – posrednike prihodnosti. 

Prevedla Katarina Rotar 

Literatura 

BERGER, P. (2001): Sociology: a disinvitation? COLE, St. (ur.): What’s Wrong with Sociology? New Brunswick, 

London, Transaction Publisher, str. 193–204. 

BOJADŽIJEVA, P. (2005): Socialnata angazhiranost i akademichni cennosti v sociologiata: preotkrivane na 

sociologiata v obshtestvo na prehoda. Sociologicheski problemi, 2005, 3–4. 

BECK, U. (2003): Otkrivane na istinskata politika. Sofia, Planeta 3. 

DANČEV, V (2005): Soocialno-institucionalnata normalnost na syprotivite sreshtu obrazovatelnata reforma. 

Sociologicheski problemi, 2005, 3–4. 

DEJANOV, D. (2003): Obshtestvoto na mrezhite i socioanalizata na dara (Pierre Bourdieu i Ivo Mozni). 

Sociologicheski problemi, 2003, 1–2. 

DEJANOVA, L.: Poleto na obshtestvenoto menie mezhdu »fabrikite za Danni« i »fabrikite za argumenti« (rokopis 

v okviru projekta »Ot mrezhi kym mrezhi«). 

DEJANOVA L., LOZANOV G. ET SPASSOV O. (UR.) (2000): Medii i prehod, Tzentar za razvitie na mediite, Sofia 

(ang. izdaja: Media and Transition). 

KRASTEV, I.: The Liberal Estate: Reflections on the Politics of Think Tanks in Central and Eastern Europe. 

http://www.cls-sofia.org/uploaded/1140954213__the_liberal_estate.pdf/ 

NICKOLOV, L. (1992): Sociologist in Bulgaria Today. International Sociology, Let. 7, št. 1. 

SIMMEL, G. (1906): The Sociology of Secrecy and of Secret Societies. American Journal of Sociology 11, 441– 498. 


Maja Breznik in Rastko Močnik 

Humanistika in 

družboslovje 

v primežu 

liberalne Evrope 

Znanstvena politika je že nekaj časa eno izmed središč, okoli 

katerih potekajo razprave v politični javnosti in strokovnih okoljih. 

1 1 

Med glavnimi pobudniki teh razprav 

so razna telesa EU: uradna politika EU 

in njenih nacionalnih vlad je, da se mora 

EU preobraziti v družbo, ki »temelji na 

znanju«; k temu naj bi pripomogla tako 

imenovana »lizbonska strategija«. Tudi v Razprave spadajo k dramatičnim preobrazbam, ki potekajo 

slovenskem okviru ima javna oblast po- 

v znanstvenih praksah in njihovih institucionalnih oporah. 

membno vlogo pri razpravah o znanosti: 

v prvi polovici leta 2007 je slovenska Preobrazbe so še zlasti občutne na področju humanistike in 

vlada z osnutkom zakona o znanstveni družboslovja, katerima je posvečen pričujoči spis. 

in raziskovalno-razvojni dejavnosti ter s Spremembe v znanstvenih praksah in njihovih institucional- 

predlogom resolucije o razvoju znanosti 

nih oporah povzročajo zgodovinski procesi, ki potekajo v samih 

in raziskovanja sprožila zavzete, pogosto 

antagonistične razprave. Pred temi znanstvenih praksah in zunaj njih. Za sedanji trenutek v huma- 

razpravami se je že konec leta 2006 nistiki in družboslovju je značilno, da preobrazbe potekajo zlasti 

vnela živahna in polemična razprava o zaradi vplivov, ki jih na znanstvene prakse izvajajo zunajznan- 

ocenjevanju kakovosti znanstvenega dela stveni procesi. Glede na specifični epistemični položaj humani- 

in o merilih za selekcijo raziskovalnih 

stike in družboslovja pa je pravzaprav presenetljivo, da so se te 

projektov. Ta razprava je potekala še vse 

leto 2007 in zdi se, da je še ni konec. znanosti znašle pod udarom heteronomnih pritiskov. 

Jeseni 2007 je posebej vneto in antagoni- Heteronomni pritiski so namreč bodisi samonikla, »slepa« 

stično razpravo povzročil napad vladajoče posledica kakšnih širših družbeno-zgodovinskih procesov; ali pa 

parlamentarne koalicije in škofovske so posledica zavestnega delovanja in torej izhajajo iz ideologije, 

konference katoliške cerkve na profesorja 

ki pripada kakšnim širšim družbeno-zgodovinskim procesom. 

ljubljanske univerze Igorja Lukšiča. 

Tako družbeni procesi kakor prakse in njihove ideologije so 

predmeti, ki jih humanistične in družbene znanosti proučujejo. 

Znanosti so torej sposobne pojasniti družbene procese, zato zanje ne morejo potekati »slepo« 

– in domnevali bi, da bodo tudi znale uravnavati učinke teh procesov, ki jih potemtakem ne 

bi smeli prizadevati »samoniklo«. Ker naposled družboslovje in humanistika analizirata tudi 

ideologije, bi pričakovali, da bosta znali spodbuditi tiste praktične ideologije, ki pospešujejo 

njuno avtonomno teoretsko logiko, in se upreti onim, ki to logiko ovirajo. 


Kakor kaže, pa ni tako: zgornje izpeljave so očitno preveč 

abstraktne. 

Pojasniti moramo tale paradoks: četudi znanost teoretsko obdeluje 

tako družbene procese in prakse kakor domačinske ideološke 

mehanizme, brez katerih se domačini ne bi mogli znajti ne v družbenih 

procesih, kjer delujejo, ne v svojem lastnem praktičnem 

delovanju – so se znanstvene prakse vseeno znašle pod vladavino 

domačinskih praks in njihovih ideoloških mehanizmov. V družbi, 

ki se v eni svojih prevladujočih ideologij sklicuje na znanost, bi 

morali pričakovati prav nasprotno: da bi si izvrševalci družbenih 

praks prizadevali, da s pomočjo znanosti pojasnijo procese, v katerih 

delujejo – in da bi s pomočjo znanosti oblikovali svoje ideološke 

predstave in postopke, s katerimi posegajo v te procese. 

A na poseben način, ki ga bomo poskusili v tem spisu natančneje 

določiti, se prav to v sodobnih družbah tudi zares dogaja. 

2 Clifford Geertz, začetnik »interpretativne 

antropologije«, razliko med domačinskimi 

pojmi in znanstvenimi koncepti misli s pomočjo 

nasprotja med »izkušnji bližnjimi« 

in »od izkušnje oddaljenimi« pojmi, ki si 

ga je sposodil pri psihoanalitiku Heinzu 

Kohutu (cf. C. Geertz, 1983: 57). Po Geertzovem 

umevanju je delo humanistike 

in družboslovja interpretacija, ki nenehno 

kroži med najbolj eksotično podrobnostjo 

in najbolj posplošeno generalizacijo. Ob 

vsem empirističnem prizadevanju, da bi 

ohranil kontinuiteto med teorijo in njenim 

predmetom, ob sklicevanju na Deiltheyev 

»hermenevtični krog« je domnevno krožni 

postopek možen prav zato, ker so znanstvene 

»posplošitve« nekaj drugega kakor 

»domačinski pojmi«. 

Sedanje heteronomne prevlade nad znanstvenimi praksami potemtakem ne povzroča odpor do 

znanosti, temveč ravno narobe: pretirano ali naivno zaupanje vanjo. 

Odnos med domačinsko mislijo in znanstvenimi postopki, med ideologijo in teorijo je seveda 

temeljno vprašanje družboslovja in humanistike: spada k vprašanju njunega »predmeta«. Tudi 

na drugi strani tega razmerja, v znanosti sami, se je v zgodovini nabralo dosti lahkovernosti. 

A celo teorije, ki bi jim bilo mogoče očitati, da znanost postavljajo v preveč zaupljivo bližino 

domačinskih »simbolnih sistemov« in pravzaprav celo menijo, da so domačinski simbolni 

sistemi edini pravi predmet znanstvenega proučevanja – celo teorije te vrste poudarjajo, da so 

teoretske prakse nekaj drugega kakor domačinske prakse s svojimi samoniklimi pojmi in umevanji. 

Celo teorije, ki sicer naivno zaupajo, da se teoretsko delo giblje v istem prostoru kakor 

ideološki mehanizmi, vzpostavljajo diskontinuiteto med teoretsko prakso in drugimi praksami in 

njihovimi ideologijami. 2 

Zdi se, da so humanistične in družboslovne znanstvene prakse postale v sodobnosti dovzetne 

za zunajznanstvene pritiske, prav zato, ker se izgublja ta ločnica, ki določa in omogoča teoretske 

prakse v njihovi specifičnosti. Teoretske prakse se seveda ne morejo proizvajati, ne da bi nenehno 

postavljale in obnavljale to ločnico, ki ji je Althusser dal ime epistemični rez. Ta imanentna 

nujnost reprodukcije epistemičnega reza je institucionalizirana v znanstvenih ustanovah, ki so, 

če se izrazimo v Althusserjevem besedišču, materialna eksistenca pogojev za možnost teoretskega 

dela. Iz tega, da se »izgublja« specifičnost znanstvenih praks in se nad njimi uveljavlja gospostvo 

zunajznanstvenih praks in umevanj, je potemtakem mogoče sklepati, da znanstvene ustanove 

ne opravljajo svoje temeljne vloge – da ne zagotavljajo produkcije in reprodukcije epistemičnega 

reza. Z drugimi besedami: ker znanstvene ustanove ne zagotavljajo heterogenosti teoretskih 

praks glede na druge družbene prakse, se mora znanost čedalje bolj podrejati heteronomnim 

zahtevam. Med najpomembnejšimi nosilci heteronomnih zahtev so v zadnjem času znanstvene 

politike. 

Znanstvene politike so institucionalne prakse, ki določajo materialne, to je družbene in 

zgodovinske pogoje znanstvenih praks. Zato neposredno prizadevajo znanstveno delo v njegovi 

teoretski razsežnosti, lahko jo spodbujajo, lahko pa jo tudi ovirajo. Znanstvene politike tako 

nikakor niso higiensko ločene od znanstvenih praks, niso kakšna njihova zunanjost: nasprotno, 

določajo jih v njihovem jedru. Znanstvene politike lahko uveljavljajo logiko znanstvenih praks 

Maja Breznik in Rastko Močnik | Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope 179

v širšem okolju in zlasti pri financerjih – in s tem spodbujajo znanstveno delo. Lahko pa v polja 

znanstveni praks prenašajo heteronomne logike in zahteve – in s tem ovirajo teoretsko delo. 

Zunanji pritiski na humanistiko in družboslovje 

Med zunajznanstvenimi procesi, ki prizadevajo humanistiko in družboslovje, je eden najpomembnejših, 

da financerji čedalje globlje posegajo v družboslovno in humanistično znanstveno 

delo, s tem da predpisujejo tematiko, ki naj jo znanstvene prakse obdelujejo, in pogosto 

celo pojme, s katerimi naj se lotevajo problemov. Odvisnost znanstvenega dela od financerjev 

se povečuje tudi zaradi sprememb v načinih financiranja. Čedalje bolj se uveljavlja projektno 

financiranje, do programskih sredstev imajo dostop le privilegirane ustanove. Vse več financerjev 

pokriva le del stroškov izbranega projekta. Če financerji od ustanove, ki ji dajejo podporo, 

zahtevajo lasten prispevek, s tem dajejo prednost močnejšim ustanovam in uveljavljajo selekcijo 

po zunajznanstvenih merilih. Če pa zahtevajo dodaten vir financiranja, s tem povečujejo 

pritisk zunajznanstvenih zahtev na znanstvene prakse: z naraščanjem števila sofinancerjev se 

namreč povečuje verjetnost, da bo na znanstveno delo pritiskala vladajoča ideologija, saj je prav 

vladajoča ideologija najverjetnejši »skupni imenovalec« različnih denarnih virov. 

Financerji zahtevajo čedalje več administriranja, ki ni povezano z dejanskim znanstvenim 

delom in je pogosto v protislovju z njim; znanstveniki in znanstvenice vse več časa porabijo za 

izpolnjevanje obrazcev, pisanje poročil ipd. To na eni strani daje prednost močnim ustanovam, 

ki imajo ustrezno administrativno osebje, na drugi strani pa vpeljuje v znanstveno delo in njegove 

ustanove nova razmerja moči: uveljavljajo se odnosi korporativnih hierarhij, managerska 

ideologija discipline, nadzorovanja in podrejanja vse bolj nadomešča znanstveni dialog in sodelovanje. 

Uveljavljajo se nova merila za selekcijo znanstvenih delavk in delavcev in za kooptacijo 

v znanstvene in akademske ustanove – administrativne sposobnosti, prilagodljivost, epistemični 

konformizem in podobno postajajo vse pomembnejše sestavine »odličnosti«. 

Nadaljnji zunajznanstveni proces, ki močno vpliva na znanstvene prakse, je uveljavljanje 

komercialnih ustanov, ki uporabljajo izdelke znanstvenega dela (npr. demoskopske tehnike) 

za razne ideološke namene (npr. javno uveljavljanje vprašanj, za katere politični razred meni, 

da bi se občinstvo moralo ukvarjati z njimi; ugotavljanje mnenj in naravnanosti v zvezi s tako 

povzročenimi »problemi«). Ustanovam, ki naj bi podpirale znanstvene prakse, se ni posrečilo, 

da bi uveljavile razlikovanje med tehniškimi opravili, ki uporabljajo znanstvene dosežke, in 

znanstvenimi praksami, ki te dosežke proizvajajo. Ker znanstvenim ustanovam ni uspelo, da 

bi zavarovale svoj družbeni status, zdaj od njih zahtevajo, naj se zgledujejo pri komercialnih 

neproduktivnih uporabnikih znanstvenih proizvodov, ki naj bi s svojo komercialno uspešnostjo 

dokazovali, da je tudi znanost mogoče »tržiti«. Ustanove, ki bi sicer lahko skrbele za znanstvene 

in teoretske prakse, tako prisilno usmerjajo v aplikativne dejavnosti in v način organiziranja, ki 

je posnet po gospodarskih podjetjih in ne ustreza logiki znanstvenega dela. Ena izmed posledic 

je, da se znanstvene ustanove in njihovi zaposleni vse manj ukvarjajo z znanstveno produkcijo, 

vse bolj pa so vpeti v družbeno reprodukcijo obstoječih razmerij gospostva. 

Prav zaradi teh zunajznanstvenih pritiskov so procesi, ki potekajo v znanstvenih praksah samih, 

v največji meri odvisni od zunajznanstvenih okoliščin. Ti procesi so še zlasti močno prizadeli 

države v »tranziciji« to je, področja, kjer je neoliberalna globalizacija hkrati uničila socialistično 

socialno državo, restavrirala kapitalizem v surovi periferni različici in uveljavila odvisnost od 


gospodarskih, vojaških in političnih središč svetovnega sistema. 

Na intelektualnih področjih na splošno, v znanostih pa še posebej 

– in zlasti v humanistiki in družboslovju – je nova odvisnost 

pretrgala lokalne teoretske tradicije, v veliki meri je potrgala horizontalne 

vezi mednarodnega sodelovanja, znanstvene ustanove 

in prakse pa potisnila v odvisnost od institucionalno močnih središč 

na angleškem govornem območju. 3 Posledice so siromašenje 

znanstvenih praks, njihova homogenizacija, upadanje pluralizma 

epistemičnih paradigem, prevlada reproduktivnosti na škodo 

inventivnosti in vse izrazitejša usmerjenost v aplikativnost. 

Domnevali smo, da so opisani procesi značilni za post-socialistične 

dežele in nemara nasploh za periferijo. Domnevali smo, 

da je prav način, kako je neoliberalna globalizacija zajela postsocialistično 

periferijo, povzročil učinke, ki jih lahko opažamo pri 

nas in drugod v postsocializmu: 

– da se znanstvene prakse vse bolj osredotočajo v maloštevilnih 

močnih, togih, hierarhično vodenih ustanovah, ki se ukvarjajo 

z reprodukcijo obstoječih družbenih razmerij, čedalje 

manj pa s produkcijo znanosti; 

– da znanstveni delavci in delavke živijo v vse bolj negotovih in 

začasnih delovnih odnosih, hkrati pa se vse manj ukvarjajo z 

znanostjo in vse bolj z ideološkimi tehnikami; 

– da so humanistični in družboslovni projekti čedalje bolj kratkoročni, 

usmerjeni v aplikativnost in vse bolj pod nadzorom 

državnih, paradržavnih in drugih financerjev. 

Raziskava znanstvenih politik v štirih državah 4 pa je pokazala, 

da je bržkone prav narobe res. Ugotovili smo, da ti procesi 

potekajo v vseh državah, ki smo jih raziskovali, in da so njihovi 

učinki premo sorazmerni z integriranostjo države v Evropsko 

unijo. Očitno omenjeni za znanost škodljivi procesi izhajajo 

iz znanstvenih politik Evropske unije oziroma politik, ki jih 

Evropska unija neposredno ali posredno sproža v svojih članicah 

in v državah, ki se ji želijo pridružiti. 

V pričujočem zapisu bova predstavila, kaj sva ugotovila ob 

analizi humanističnega in družboslovnega področja v razpisu 

slovenske javne agencije za raziskovanje v letu 2005. 5 Analizo 

sva naredila v okviru omenjene mednarodne primerjalne raziskave: 

predstavljena dognanja tako upoštevajo mednarodni 

vidik, a se zlasti posvečajo razmeram v Sloveniji. Analiza se 

omejuje na en sam tukajšnji razpis, zato so njeni rezultati razumljivo 

omejeni. Vseeno učinkovito ponazarjajo problematiko, ki 

sva jo predstavila v uvodu, prinašajo vrsto simptomov, ki kažejo 

na logiko sedanjih procesov, in naposled razodevajo številne 

problematične razsežnosti tukajšnjih raziskovalnih politik tako 

države kakor tudi znanstvenih ustanov. 

3 Na seznamu znanstvenih publikacij in 

založb, na podlagi katerega Javna agencija 

za raziskovanje ocenjuje skupine in 

posameznice, posameznike, prevladujejo 

angleške revije in založbe z »evro-atlantskega« 

področja; po tem seznamu se pri 

izvolitvah v naziv ravna tudi Univerza v 

Ljubljani. Seznam je sestavila komisija pri 

SAZU. Na seznamu je 108 tujih založb: 

77 z angleškega govornega področja, 

18 z nemškega področja (Nemčija: 15; 

Avstrija: 3), 7 z italijanskega (tri založbe 

so navedene dvakrat), 6 s francoskega 

področja. Med slovenskimi založbami 

na seznamu ni Kode, Krtine, Mirovnega 

inštituta, Založbe /*cf. Simptom prevlade 

angleščine je, denimo, tudi posebna vloga, 

ki jo temu jeziku določa statut Univerze 

v Ljubljani (cf. člena 107 in 111). Ob 

seznamih publikacij, ki prinašajo »točke«, 

naj še pripomniva, da so v humanistiki 

in družboslovju dolgoročno in v temelju 

škodljivi: znanstvenice in znanstvenike v 

najbolj produktivnih letih silijo, da objavljajo 

v rutinskih »mainstream« publikacijah, 

da obravnavajo rutinske »mainstream« 

probleme ali modne tematike z 

modnimi žargoni. Teoretska produkcija 

in zlasti teoretski preboji se dogajajo na 

obrobjih, v neortodoksnih publikacijah in 

navadno v neinstitucionaliziranih delovnih 

skupinah. V tem je bržkone velika razlika 

med družboslovjem in humanistiko in 

drugimi znanostmi: ureditev znanstvenega 

polja v socializmu je bila veliko bolj 

odprta za te značilnosti humanistike in 

družboslovja – kar je razvidno tudi iz 

tedanjih dosežkov. 

4 Mednarodna raziskava Humanistika in 

družbene vede na periferiji: znanosti ali 

tehnokratska orodja? Podrobnejši podatki o 

raziskavi so navedeni v uvodnem besedilu. 

5 Javna agencija za raziskovalno dejavnost 

Republike Slovenije, Javni razpis za (so)financiranje 

tematsko usmerjenih temeljnih 

in aplikativnih raziskovalnih projektov, 

aplikativnih in podoktorskih (temeljnih in 

aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 

2005, spletna stran agencije, 3. 6. 2005; 

Uradni list RS, št. 54, 2005, 3. 6. 2005. 

Pri delu nam je prijazno pomagal gospod 

dr. Janez Slak, namestnik direktorja Javne 

agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki 

se mu najtopleje zahvaljujeva. 


6 Usmeritve Ministrstva za visoko šolstvo, 

znanost in tehnologijo za dodelitev 

proračunskih sredstev za raziskovalne 

prioritete v letu 2005 z dne 27. 5. 2005, 

na katere se je razpis sklical v preambuli, 

so določile takole: »Izbira recenzentov naj 

se opravi tudi med uspešnimi slovenskimi 

znanstveniki, ki delajo v tujini[,] z 

upoštevanjem dokumentirane izjemne 

znanstvene relevance.« (Spletna stran 

ministrstva, 11. 8. 2006.) 

7 »Podoktorski raziskovalni projekt izkazuje 

ustreznost, če: […] b. je edini član 

z raziskovalnimi urami raziskovalec, ki je 

mlajši od 35 let […], oziroma: c. je edini 

član z raziskovalnimi urami raziskovalec 

slovenskega rodu, z ali brez slovenskega 

državljanstva, ki je do prijave živel v tujini 

in se vrača v Slovenijo. V tem primeru 

starostna omejitev ne velja […].« Javni 

razpis, 4.4.3. Starostna omejitev ni veljala, 

če sta kandidatka ali kandidat izpolnila 

tri pogoje: da sta »slovenskega rodu«, da 

sta do prijave živela v tujini in da »se vračata 

v Slovenijo«. Zadnji pogoj ni jasen, 

a bržkone naj bi kandidatka ali kandidat 

imela namero, da se za stalno naselita 

v Sloveniji. Razpis ni določil, kako naj bi 

preverili izpolnjevanje tega pogoja. 

8 Po izjavah predstavnikov agencije so bili 

pri tem razpisu v prvi fazi evalvacije recenzenti 

in recenzentke uspešni slovenski 

znanstveniki in znanstvenice, ki delajo v 

tujini; pri izbiri ocenjevalk in ocenjevalcev 

je agenciji pomagal Svetovni slovenski 

kongres. Glej tudi opombi 12 in 13. 

9 Državna raziskovalna agencija je v 

petek, 3. junija 2005, objavila razpis za 

znanstvene projekte v tistem letu. 

10 Ko so rektorici in rektor slovenskih 

javnih univerz zavrnili osnutek zakona o 

visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni 

dejavnosti (junija 2007), sta minister 

za znanost in predsednik SAZU, oba 

redna profesorja na tehniških fakultetah 

ljubljanske univerze, ponovno izrazila 

mnenje, da naj bi bile slovenske javne 

univerze izolirane; eden je celo menil, 

da naj bi bilo na slovenskih univerzah 

le malo gostujočih profesorjev iz tujine. 

Kolega bržkone ne ve, da predavateljicam 

in predavateljem iz tujine marsikje ne 

moremo ponuditi kaj več kakor večerjo – 

za to nagrado se nam jih posreči privabiti 

prav neverjetno veliko. 

Razpis ARRS leta 2005 

Dotlej se še noben slovenski državni razpis ni tako poudarjeno 

ravnal po navodilih in praksi evropske komisije: ta je prvič predpisal 

teme, ki naj bi jih znanstveni projekti obdelali, marsikatero 

temo je določil v »evropskem« žargonu, prvo selekcijo prijav pa 

je zaupal »znanstvenikom, ki delajo v tujini«. 6 A v dveh prvinah 

je bil razpis izviren: 

– Na dveh krajih je uveljavljal narodno pripadnost: pri podoktorskem 

projektu starostna omejitev ni veljala, če sta bila 

kandidatka ali kandidat »raziskovalec slovenskega rodu«; 7 ocenjevalke 

in ocenjevalci iz tujine naj bi bili tudi »slovenski 

znanstveniki«. 8 

– Razpis so objavili sredi leta za tekoče leto. Rok za prijavo je 

bil dvajset dni (objava pa je bila v petek). 9 

Etnična prvina in zavijanje v skrivnost 

V prvi izvirni posebnosti razpisa, v vrednosti, ki jo je pripisal »slovenskemu 

rodu« pri kandidatkah in kandidatih ter ocenjevalkah 

in ocenjevalcih, lahko razberemo dve nasprotujoči si težnji. 

Na eni strani je težnja, da bi pripadnike naroda zbrali na ozemlju 

narodovem: težnja, ki pripada politikam nacionalne države 

19. stoletja. A etnično-teritorialna koncentracija ni videti ravno 

nujen ukrep na področju znanstvene politike. 

Na drugi strani je nasprotna težnja, da bi vzpostavili svetovno 

etnično omrežje: politika diasporskih omrežij je stara že 

tisoče let in se je v sodobnosti ponovno uveljavila. Vprašanje je 

le, koliko ustreza na področju znanosti: bržkone bi ustrezala v 

znanostih, ki se razvijajo linearno in kumulativno (če je sploh še 

kaj takih); pri takih znanostih (ali v takih obdobjih v zgodovini 

posameznih znanosti) je res mogoče pričakovati, da vsi znanstveniki 

in znanstvenice v istem času delujejo v istem obzorju – in je 

zunajznanstveni etnični povezovalni moment lahko dobrodošel, 

vsekakor pa ni moteč. A revolucij v znanosti taka politika ne 

pričakuje, težko tudi, da bi jih omogočala. 

Diasporska politika bi lahko koristila tudi na področjih, ki 

bi bila tako obupno izolirana, da bi jim vsak stik s »tujino« 

prišel prav, pa četudi na zunajznanstveni etnični podlagi. Tako 

področje bi ta čas v Sloveniji zelo težko našli, je pa res, da tisti, 

ki odločajo o znanstveni politiki, večkrat izražajo mnenje, da naj 

bi bila tukajšnja znanost izolirana. 10 A zdi se bolj verjetno, da so 

od dejanskih znanstvenih praks izolirani tisti, ki tako govorijo. 

Ker je med izvrševalci političnih funkcij presenetljivo veliko 


univerzitetnih profesorjev, nas lahko neobveščenost preseneča. 

Vsiljuje se tudi vtis, da izvrševalci politike nimajo stika s svojimi 

upravnimi aparati, saj imajo ti pregled nad dogajanjem na svojih 

področjih. 

Pri razpisu leta 2005 so za ocenjevalce naposled izbrali 

»slovenske znanstvenike, ki delajo v tujini«. Zakaj so za sedanjo 

politiko prav rojakinje in rojaki iz tujine tako zelo privlačni, 

je bržkone mogoče pojasniti s številnimi razlogi. 11 Med motivi 

so omenjali skrb, 12 da bi zmanjšali vpliv neformalnih omrežij. 

A naivno je domnevati, da tisti, ki živijo v tujini, ne bi mogli 

pripadati tukajšnjim omrežjem. 13 Nenavadno je, da znanstvena 

politika neželenih učinkov zakulisnih omrežij ne poskuša odpraviti 

s tem, da bi izbiranje in odločanje naredila čim bolj javno 

in ju tako izpostavila javni presoji, hkrati pa bi s tem še okrepili 

znanstvene razprave. Prav narobe, tudi obravnavani razpis se 

je ravnal po zgledu poprejšnjih, ki so uvajali skrivaštvo v javno 

življenje znanstvenih praks. 14 

Če bi državna znanstvena politika zagotovila, da bi bili 

postopki izbiranja javni, bi neformalna omrežja nagnala v 

javnost. S tem ne bi le zmanjšala njihovega vpliva, temveč bi 

jih zlasti prisilila, da svoje interese uveljavljajo z znanstvenimi 

postopki in s strategijami, ki bi koristile razvoju znanosti: denimo, 

z iskanjem »niš« v znanstvenem polju. 15 

Skrivnostnost, v katero država ovija razpisne postopke, 16 je 

problematična tudi zato, ker se v sodobnosti, ko so znanstvena 

dognanja najpomembnejši vir produkcijskega razvoja in torej tudi 

dobička, prav dramatično krepijo prizadevanja, da bi raziskovanje, 

njegove dosežke in aplikacije ohranjali v tajnosti. Interesi kapitala 

so na tem področju neposredno v nasprotju z interesi znanstvenega 

dela. 17 Znanstveno delo je učinkovito, če znanstveniki sodelujejo 

in če je uporaba dognanj prosta. 18 Država bi morala ustvarjati 

in ohranjati okoliščine, ki omogočajo in pospešujejo znanstveno 

delo, zato bi se morala zavzemati za njegovo javnost. 

Datumi in roki 

Druga »neevropska« posebnost obravnavanega razpisa je bila, 

da je bil objavljen sredi leta za tekoče leto. S tem je razpis dal 

prednost znanstvenicam in znanstvenikom s stalno zaposlitvijo 

pred tistimi, ki raziskujejo od projekta do projekta. Prednost je 

dal starim pred mladimi, etabliranim pred tistimi, ki še iščejo, 

tistim, ki so jim projekti dodaten zaslužek, pred temi, ki se bojujejo 

za preživetje. Razpis je privilegiral prav tiste, ki jim sicer ni 

zaupal, da bi zmogli izpeljati pošten razpis. 

11 Eden izmed razlogov bi lahko bil v 

tem, da je vlada hotela vsaj posredno 

vplivati na kadrovsko politiko znanstvenih 

ustanov. Ta se dogaja s kooptacijo: tisti, 

ki odločajo na ustanovah, tudi odločijo, 

koga bodo pripustili v ustanovo. 

Dejavniki znanstvene politike so nemara 

opazili, da je kooptacijska politika veliko 

preozek in preveč problematičen temelj 

za pridobivanje novih znanstvenih kadrov 

– a je njihova percepcija segla zgolj do 

»rojakov in rojakinj«, ki delajo v tujini (ni 

pa obsegla, denimo, tistih, ki v domovini 

sicer veliko delajo, a jih znanstvene 

ustanove vseeno ne spustijo v znanstveni 

establishment). 

12 »Zaradi majhnosti Slovenije je na 

veliko področjih težko zagotoviti neodvisno 

ocenjevanje zaradi neupoštevanja 

etičnih meril vedno istih ljudi samo s 

strokovnjaki iz Slovenije.« Resolucija o 

nacionalnem raziskovalnem in razvojnem 

programu za obdobje 2006–2010, 1.2.2. 

Podobno se je izrazil direktor Agencije 

za raziskovalno dejavnost Franci Demšar 

(glej Dragica Bošnjak, »Slovenske raziskave 

po svetovnih merilih«, Delo, 14. 

7. 2006). 26. julija 2007 je minister za 

visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. 

Jure Zupan razveljavil razpis ministrstva 

za sofinanciranje programov centrov za 

promocijo znanosti. Članki v Dnevniku in 

Mladini so pokazali na velike pomanjkljivosti 

pri razpisu. Ranka Ivelja je ob tem 

naredila intervju z ministrom: »So očitki, 

da gre za klientelizem, upravičeni? – Ne, 

niso. V Sloveniji smo vsi tako ali drugače 

povezani. […] Sicer pa, ali veste, kaj se je 

dogajalo minulih 60 let? Dvesto štirideset 

ljudi je sedelo v strokovnih telesih in 

ocenjevalo same sebe. Danes pa imamo 

recenzente, ki prihajajo od drugod. 

Očitke o klientelizmu ostro zavračam.« 

(Dnevnik, 27. 7. 2007.) Zaradi zgodovinske 

natančnosti velja opozoriti, da so v 

času samoupravne interesne skupnosti 

za raziskovanje k ocenjevanju sodile tudi 

javne strokovne razprave na tako imenovanih 

»panelih«. 

13 Ocenjevalke in ocenjevalce v prvi fazi 

evalvacije je agenciji pomagal poiskati 

Svetovni slovenski kongres. O tem piše 

na njegovi spletni strani: »Na vsakokratno 

sporočilo zbranih na konferencah, 

da je treba rojake vključiti v znanstvene 

tokove v domovini, je lani Agencija za 


aziskovalno dejavnost RS prva konkretno 

upoštevala naš predlog, da k ovrednotenju 

raziskovalnih programov povabi tudi 

strokovnjake slovenskega rodu iz sveta. 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost 

in tehnologijo je naše delo ocenilo z 

izdajo odločbe, da ima Svetovni slovenski 

kongres status društva v javnem interesu 

na področju znanosti. Konference pa so 

hkrati tudi del repatriacijskih procesov, 

saj se njihovi udeleženci – rojaki iz sveta 

ob pomoči in nagovarjanju SSK – odločijo 

tudi za življenje in delo v Sloveniji«. SSK 

predstavlja svoje poslanstvo med drugim 

tudi takole: »Nadalje je naloga Kongresa 

premagati delitve, ki jih je zadalo 

desetletja trajajoče obdobje komunizma, 

ki ni vzgajalo nacionalne zavesti in njenih 

vrednot.« Cf. http://www.slokongres. 

com. 

14 Pri tem državna telesa niso osamljena. 

Tudi na univerzah so postopki 

znanstvenega ocenjevanja (pri izvolitvah 

v naziv, magistrskih in doktorskih delih) 

zadnje čase prikriti z uradno skrivnostjo. 

Univerze, ki so zgodovinsko nastale na 

podmeni, da je do znanja mogoče samo 

z javnim dialogom, in z namenom, da institucionalno 

zagotavljajo javni dialogični 

prostor, v sodobnosti same spodkopavajo 

svoje temelje. 

15 Ob vseh temeljnih razlikah tako Pierre 

Bourdieu kakor Bruno Latour vidita v 

tekmovanju med znanstvenimi ustanovami, 

skupinami in posamezniki pomembno 

gibalo napredka v znanosti. Primer 

ustanovitelja njune vede Durkheima sicer 

kaže, da velja tudi narobe: nove paradigme, 

zlasti če je radikalna, ni mogoče 

uveljaviti brez kolegialnega sodelovanja, 

brez solidarnega skupinskega prizadevanja. 

A v obeh primerih je nujna javnost 

znanstvenih praks. 

16 V okviru raziskave sva analizirala 

razpis Javne agencije za raziskovalno 

dejavnost Republike Slovenije leta 2005. 

Pri tem sva obdelala vse v postopek 

sprejete prijave s področja humanistike in 

družboslovja, vendar le v obsegu, ki ga je 

določila agencija. Po mnenju agencije so 

javnosti lahko dostopni tile deli prijavnega 

obrazca: 

3. Predlog projekta 

3.1. Izhodišče raziskave in predstavitev 

problema 

Razpis je tudi s tem, da je trajal le dvajset dni, dajal prednost 

kandidatom in kandidatkam z institucionalno podporo. 19 

Reproduciral je torej institucionalne odnose moči in ni spodbujal 

k novostim. 

A tudi vsebinsko ni spodbujal k novostim. V dvajsetih dneh 

ni mogoče pripraviti znanstveno korektnega načrta za obdelavo 

teme, ki so vam jo določili drugi. Razpisane teme vrh tega niso 

izhajale iz poprejšnjega raziskovalnega ali teoretskega dela, niso 

postavljale problemov v konceptualni govorici znanosti –, temveč 

jih je določilo ministrstvo na podlagi predlogov managerjev iz 

podjetij. 20 Teme zato niso bile formulirane teoretsko, temveč ideološko. 

V takem položaju je mogoče znanstven projekt zasnovati 

le tako, da najprej opravimo kritiko ideološke formulacije in proizvedemo 

koncepte, ki predelajo ideološke pojme v znanstvene 

probleme in ideološko zdravorazumsko zastavitev nadomestijo 

z znanstveno problematiko. Tega ni mogoče narediti v dvajsetih 

dneh. Kdor se je hotel prijaviti na razpis, je moral potemtakem 

sprejeti ideološko problematiko. Ali pa je moral teoretsko problematiko 

zakrinkati pod predložene ideološke teme. Razpis je torej 

odpiral dilemo: ali reprodukcija ideologije – in torej ne znanost; 

ali epistemična hipokrizija – in tedaj le stežka tudi znanost. 

Implicitna epistemologija razpisa 

Od celotnih sredstev v obsegu 118 FTE je bilo družboslovju 

namenjenih 11 FTE, humanistiki pa 17 FTE. 21 Prednost humanistike 

v škodo družboslovja postaja, tako se zdi, splošna evropska 

usmeritev: odločevalci bržkone pričakujejo, da bo humanistika 

bolje kakor družboslovje stregla njihovi skrbi za identiteto. A pri 

tem v razpisu ni bilo nobene teme, na katero bi bilo mogoče 

prijaviti humanistične projekte. Besedilo, ki je določalo polje, 

kamor naj bi se bili umestili humanistični in družboslovni projekti, 

zasluži podrobnejšo analizo. 

Drugi prioritetni sklop obsega raziskovanje tehnologij informacijske 

družbe ter raziskav s [sic] področja državljanstva in 

vodenja na znanju temelječe družbe, vključno z razvijanjem 

človeških virov in socialne kohezivnosti ter ohranjanja naravne 

in kulturne dediščine, ki morajo biti povezane z informacijskimi 

tehnologijami: 

– Produktni management 

– E-življenjski stil 

– Industrijsko oblikovanje 

– Informacijski sistemi [,] povezani z nacionalno in kulturno 

dediščino 


– Varnost 

– Demokracija in vodenje slovenske države 

Uvodno besedilo v žargonu EU (»na znanju temelječa 

družba«, »državljanstvo«, »socialna kohezivnost«) izraža prizadevanja, 

da bi področje EU usposobili, da deluje na ravni zdaj 

vladajočega produkcijskega načina – »post-fordizma« ali »kognitivnega 

kapitalizma«. 22 V besedilu je mogoče razločiti tri neenake 

skupine izrazov, ki določajo tri razsežnosti, v katere se po tej 

ideologiji umešča sodobna družbeno-zgodovinska problematika: 

– Prva skupina (»informacijska družba«, »informacijske tehnologije«, 

»na znanju temelječa družba«) se ukvarja z vprašanji 

»socializacije« tehnologij – kako sprostiti potencial novih 

tehnologij, da bodo preobrazile družbene odnose, kako družbo 

odpreti za učinkovanje novih tehnologij. Značilnost tega 

pogleda je, da po tihem predvideva, da so družbene strukture in 

tehnologije druge z drugimi v nekakšnem »zunanjem« odnosu 

23 in da zgodovinske prakse umeva kot tehnično vprašanje. 

– Druga skupina (»državljanstvo«, »demokracija«, »vodenje 

družbe«, »razvijanje človeških virov«, »socialna kohezivnost«) 

se ukvarja z vprašanji družbene »governance« – tistih 

posebnih praks pri upravljanju z ljudmi, ki jih je Foucault 24 

opazil ob začetkih moderne države, v sodobnosti pa so nemara 

že povsem nadomestile politične procese kolektivnega 

odločanja, ki jim zdaj preostaja zgolj še legitimacijska vloga. 

Ta tematska skupina vabi k iskanju družbenih orodij, s katerimi 

bi bilo mogoče izvrševati naloge, ki jih postavlja prva 

tematska skupina, in se soočiti z napetostmi in konflikti, ki 

jih sproža uresničevanje implicitnega programa »postfordističnega« 

kapitalizma. Določa pa tudi že naravo teh orodij: o 

njih govori kot o kombinaciji tradicionalnega republikanizma 

(»državljanstvo«, »demokracija«) in sodobnih tehnik družbenega 

upravljalskega inženiringa (»vodenje družbe«, »razvijanje 

človeških virov«, »socialna kohezivnost«, »varnost«). 

– Tretja skupina (»nacionalna in kulturna dediščina«, »vodenje 

slovenske države«) predstavlja obzorje, v katerem se 

na lokalni ravni prikazujejo sodobni globalni pritiski, in 

poskuša ujeti prijeme, s katerimi bi lokalne vlade lahko na 

svojih področjih vsilile zahteve transnacionalnih procesov 

in hkrati usposobile ta področja, da sprejmejo te procese in 

njihove posledice. Tudi ta skupina že vnaprej določa naravo 

teh prijemov lokalnih oblasti: kombinirali naj bi nacionalno 

identiteto in tehnike upravljanja družbe. 

Za vse tri skupine je značilno, da sodobne družbene in zgodovinske 

probleme umevajo izrazito tehnično. To umevanje je 

redukcionistično, domnevno nevtralnim tehničnim prijemom 

3.2. Analiza in pregled relevantne literature 

(brez bibliografije) 

3.3. Pomembnost pričakovanih raziskovalnih 

rezultatov 

3.3.1. Pomen za razvoj znanosti 

3.3.2. Možnosti za uporabo rezultatov v 

Republiki Sloveniji 

3.3.3. Pomen za sofinancerje/uporabnike 

3.4. Povzetek raziskovalnega projekta 

Niso nama znani na razpisu sodelujoči 

raziskovalci in raziskovalke, tudi ne 

ustanove. Niso nama bili dostopni naslovi 

prijavljenih in v obravnavo pripuščenih 

projektov. Seznanila sva se s točkovnimi 

rezultati ocenjevanja, vendar pa ne veva, 

kdo je predloge ocenjeval. Uporabljala sva 

tudi na spletnih straneh agencije objavljene 

rezultate razpisa, kjer so dostopni tile 

podatki o izbranih projektih: VPP (razvrstitev 

projekta po klasifikacijskem šifrantu 

ARRS za raziskovalne vede, področja 

in podpodročja), tema, naslov, vodja, 

morebitni podoktorant, cenovni razred, 

letne ure, trajanje. – Med 18 izbranimi 

projekti v družboslovju so bili le štirje 

klasificirani po razpisanih temah; med 20 

izbranimi v humanistki pa jih je bilo tematsko 

klasificiranih sedem, od tega šest 

v temo »informacijski sistemi, povezani z 

nacionalno in kulturno dediščino«. 

17 »V novi ekonomiji je to ekvivalent 

protislovja, ki ga je Marx odkrival v 

kapitalizmu med razvojem produktivnih 

sil in tistim, čemur je pravil produkcijska 

razmerja, namreč režimom privatne 

lastnine.« (Cohen, 2006: 69) 

18 David, 2000. 

19 Institucijam je razpis (kakor drugi razpisi 

pred njim in po njem) tudi sicer dajal 

veliko moč. Vodja projekta po črki razpisa 

sploh ni mogel biti samostojni raziskovalec 

(»Vodja raziskovalnega projekta, 

ki je v delovnem razmerju v organizaciji 

prijaviteljici projekta […]«, točka 4.3. 

razpisa). Za sodelavke in sodelavce pri 

projektu je razpis zahteval: »Pogodbe o 

zaposlitvi za določen čas (za čas izvajanja 

projekta) morajo biti sklenjene pred podpisom 

pogodbe o izvajanju financiranja 

projektov.« (Točka 4.3. razpisa.) Četudi so 

se na razpis lahko prijavile poleg pravnih 

oseb tudi fizične osebe, izbrani projekt 

ne bi mogel črpati sredstev, če ga ne bi 

prevzela kakšna institucija. 


20 »Teme za razpis, ki jih je ministrstvo 

določilo na podlagi izhodišč skupine 

za prioritete, sestavljene iz vodij 

razvoja uspešnih slovenskih podjetij 

[…]« (Usmeritve Ministrstva za visoko 

šolstvo, znanost in tehnologijo …, točka 

3). Frane Adam je o razpisanih temah 

napisal: »Najsplošnejši vidik razpisa pa so 

vsekakor teme. Prvič se je zgodilo, da so 

teme za temeljne in aplikativne projekte 

že vnaprej določene […] tu ni tako rekoč 

nobene tematike, na katero bi se prijavili 

kandidati humanističnih ved. Delna, 

toda izjemno parcialna izjema je tema 

'Informacijski sistemi, povezani z nacionalno 

in kulturno dediščino'. Pravzaprav 

gre tu za aplikativni, strokovni, ne pa za 

znanstveni projekt oz. temo. Druge teme 

so nametane brez vsakršne logike […] 

Kdo se jih je spomnil? Na to vprašanje 

smo dobili odgovor, da so vse teme 

predlagali predstavniki podjetij (?), in 

sicer je bil omenjen Gospodarski forum. 

Na dodatno vprašanje, kako je mogoče, 

da o temeljnih raziskovalnih projektih 

s področja humanistike in družboslovja 

odločajo ljudje, ki o tem nimajo posebnih 

kompetenc (niti niso informirani o tem, 

kaj so prioritete oz. deficitarna področja 

v teh vedah), ni bilo odgovora.« (Adam, 

2005: 120–121.) 

21 Razpis je bil sicer razdeljen na zgornji 

in spodnji razred. V zgornjem razredu 

sta bila tehnika (34 FTE) in naravoslovje 

(28), v spodnjem pa humanistika (17 

FTE), medicina (12), družboslovje (11) in 

biotehnika (10). 

22 Za kratek oris teorij o sodobnem kapitalizmu 

glej Močnik, Svetovno gospodarstvo 

in revolucionarna politika, pa tudi 

Vercellone (ur.), Capitalismo cognitivo. 

23 Ta podmena je že intuitivno zgrešena 

pri komunikacijskih tehnologijah, za 

katere ta ista ideologija meni, da so zdaj 

najpomembnejše. Glej Jack Goody, 1993. 

24 Glej Foucault, 2004: 111–112. 

25 To je predvidel že Marx v Grundrisse: 

… z razvojem strojev in avtomatizacijo 

proizvodnje pridobivata znanost in 

struktura družbenih odnosov (ali, kakor 

pravi Marx, družbena »razčlenjenost«, 

Gliederung) čedalje pomembnejšo vlogo 

pri povečevanju produktivnosti dela. Ta 

stopnja – v sedanjem političnem žargonu 

vselej uide neki preostanek, ki pa je bistven, da bi bili posegi sploh 

lahko uspešni. Problematike se razvrščajo v niz treh skupin, ki ga 

generira prav prelaganje tega preostanka, se pravi prestavljanje 

tistega, česar ni mogoče urediti zgolj s »tehničnimi« prijemi – 

torej odlaganje protislovij, ki jih tehnični prijem sam proizvaja: 

– Najsplošnejši prvi tematski sklop ureja odnose med novimi 

tehnologijami in sodobnimi družbami – in zanemarja prav 

družbenost, zgodovinskost, konfliktnost teh odnosov kot družbenih 

razmerij. Če se izrazimo zelo preprosto: mobilizacija 

novih tehnologij naj bi povečala konkurenčnost evropskih 

družb; konkurenčnost bi povečala s povečevanjem produktivnosti 

dela – a produktivnost dela, ki rabi zgolj povečevanju 

»konkurenčnosti«, je v službi povečevanja produktivnosti 

kapitala. Povečevanje produktivnosti kapitala s povečevanjem 

produktivnosti dela na podlagi tehnološke intenzivnosti, se 

pravi visoke organske sestave kapitala, pomeni povečevanje 

profitov, se pravi, črpanje presežne vrednosti iz proizvodnih vej 

in s področij z visoko delovno intenzivnostjo, se pravi z nizko 

organsko sestavo kapitala. To pa spet pomeni povečevanje 

razlik v svetovnem gospodarstvu ali, natančneje, povečevanje 

izkoriščanja delovno intenzivnih panog in področij – »tretjega 

sveta« zunaj Evrope in v Evropi sami. Pomeni tudi povečevanje 

neenakosti v Evropi, zaostrovanje intenzivnosti dela 

in življenja, povečevanje pritiskov na prebivalstvo – skratka, 

povečevanje družbenih konfliktov. »Nevtralni« tehnični prijemi 

rabijo reprodukciji obstoječih družbenih odnosov – se pravi 

odnosov izkoriščanja in zatiranja. V našem primeru rabijo 

razširjeni reprodukciji odnosov izkoriščanja in zatiranja. 

– Uvajanje novih tehnologij, ki naj prinese večjo produktivnost 

kapitala, to je večji dobiček, to je večje izkoriščanje, 

seveda zaostruje družbena nasprotja. A to je le ena stran 

»postindustrijskega« kapitalizma. Druga stran tehnološko 

visoko razvitega produkcijskega procesa je, da v njem družbena 

razmerja sama postajajo produktivne sile. 25 Družbena 

problematika zato nastopa kot problem v dveh razsežnostih 

hkrati: »razvijanje človeških virov in socialne kohezivnosti« 

sta neposredno razvijanje produktivnih moči in družbene 

sposobnosti za njihovo produktivno (to je, profitabilno) 

uporabo. A prav ta vrsta produktivnosti – produktivnost, ki 

povečuje proizvodnjo presežne vrednosti – hkrati proizvaja 

družbena nasprotja in jih zaostruje, spodkopava »socialno 

kohezivnost«. To klasično protislovje, da organiziranje družbe 

po načelih kapitala spodkopava družbenost samo, poskuša 

implicitna ideologija predloženih tem rešiti s klasičnima 

prijemoma moderne države: na eni strani »državljanstvo« 


in »demokracija« – se pravi politična emancipacija v okviru 

avtonomne politične sfere, a le v okvirih, ki legitimirajo sistem, 

ga pa ne spodnašajo. Na drugi strani upravne tehnike, 

»vodenje družbe« – ki prav z organiziranjem državljanske 

svobode, državljanstva in demokracije, množijo vzvode nadzora 

in discipline ter proizvajajo družbena oprijemališča, ki 

jih ti vzvodi lahko zgrabijo. A nad moderno avtonomno politično 

sfero si je zdaj že zagotovil monopol politični razred, 

tako da je zdaj zgolj še aparat de-politizacije. Prav taka pa je 

koristna za reprodukcijo obstoječih odnosov: sodobno vodenje 

družbe hoče mobilizirati državljanke in državljane, a ne 

da bi jih politiziralo. To problematiko snovalci znanstvene 

politike prepuščajo naslednjemu sklopu – v obravnavo lokalnim 

oblastem. 

– Na tej ravni naposled padejo maske: mobilizacijo brez politizacije 

zagotavljajo mehanizmi »identitet«, na katere se lahko 

cepijo državne upravljalske tehnike. 

Analiza nas tako pripelje do ideologije sodobnega gospostva, ne 

pa do načel znanstvene politike. Ideologijo lahko natančneje določimo: 

teme namreč pridobijo konsistentnost, če jih povežemo s stališčem, 

od koder so lahko videti neposredno intuitivno relevantne. 

– »Produktni management« in »industrijsko oblikovanje« pripadata 

managerski perspektivi, izražata pogled »vodij razvoja« 

posameznih podjetij. 

– »Informacijski sistemi, povezani z nacionalno in kulturno 

dediščino«, »varnost«, »demokracija in vodenje slovenske 

države« pripadajo stališču državnih uprav v okoliščinah globalnih 

pritiskov: identitetna konstitucija družbenega polja, 

na katerega uprave delujejo, vojna proti terorizmu in zapiranje 

EU, legitimiranje gospostva in družbeni management. 

Prva sklopa sta prispevali domačinski zavesti skupin, ki sta pripravili razpis: državnega managementa 

in kapitalske administracije. Preostaja še tema »E-življenjski stil«, ki osamelo štrli iz 

konteksta: zdi se naključna, četudi je resda modna. 26 

Izidi razpisa 

»na znanju temelječa družba«, v kateri je 

eden odločilnih proizvodnih dejavnikov 

»družbena kohezija« – je bila za Marxa 

v Očrtih … prehodna faza, ki pelje v 

samoodpravo kapitalizma. 

26 Za to temo so prijavili le eno triletno 

raziskavo, ki je bila tudi izbrana. 

27 Znanstveno-raziskovalni center SAZU 

– 14 projektov: 10 projektov sam; 1 

kot prvi partner; 3 kot drugi partner; 

Filozofska fakulteta v Ljubljani – 4 projekti; 

Znanstveno-raziskovalno središče 

v Kopru – 2 projekta; Pravna fakulteta v 

Ljubljani – prvi partner pri enem projektu; 

Geodetski inštitut v Ljubljani – prvi 

partner pri enem projektu; Inštitut za novejšo 

zgodovino v Ljubljani – prvi partner 

pri enem projektu; Slovenski etnografski 

inštitut v Celovcu – drugi partner pri 

enem projektu. 

28 Fakulteta za šport je sicer prijavila 5 

nedružboslovnih projektov, a trije niso 

bili izbrani. 

29 Dva projekta sta bila iz fizične geografije, 

po eden pa: iz fizične antropologije, 

družbene geografije, zoo-arheologije 

(vse te vede po šifrantu ARRS sodijo na 

področje humanističnih ved); po eden 

iz zgodovinske sociologije in prava (po 

šifrantu ARRS sta to družboslovni vedi); 

in eden iz mikro-biologije. Preseganje 

klasifikacijskih meja med znanostmi je 

seveda pomemben vzvod inovativnosti, 

vendar ti projekti niso imeli takih ambicij. 

Na področju humanistike je bilo izbranih 20 projektov, ki jih je prijavilo sedem ustanov. 27 Očitna 

je velika koncentracija izbranih projektov v Ljubljani, v Ljubljani pa na ZRC SAZU (ta ustanova 

je bila udeležena tudi pri vseh izbranih projektih z dvema partnerjema). V družboslovju so bile 

izbrane raziskave veliko bolj razpršene: 18 izbranih projektov je dobilo 14 ustanov; največ jih je 

dobila ljubljanska FDV, a le tri. A projekta so odobrili le dvema ustanovama zunaj Ljubljane. 

V družboslovju sta bila izbrana projekta, ki ne spadata na družboslovno področje, oba s 

Fakultete za šport. 28 V humanistiki je bilo med 20 izbranimi projekti osem takih, da vsebinsko 

niso spadali na humanistično področje; vse je prijavil ZRC SAZU. 29 Med 49 prijavami, ki so 


30 

Raymond Boudon (1993: 20) takole 

definira koncept »sprevrnjenega učinka«, 

effet pervers: »[…] do sprevrnjenega bile pripuščene v ocenjevanje, je bilo 11 po vsebini ne-huma- 

učinka pride, kadar si dva individua ali 

nističnih projektov; med 20 izbranimi jih je bilo osem; med 

več individuov prizadeva, da bi dosegli 

določen cilj, pri tem pa proizvedejo 10 najbolje ocenjenimi predlogi jih je bilo šest. Na razpisu za 

stanje, ki ga niso hoteli in ki je lahko humanistiko leta 2005 so nehumanistični projekti očitno imeli 

nezaželeno s stališča vsakega izmed njih največje možnosti, da bodo izbrani. 

ali enega izmed njih.« 

Ob tako izrazitem uspehu nehumanističnih projektov na 

31 

Več o tem glej Močnik, »Sistem humanističnem razpisu se porajata dve vprašanji. Prvo zadeva 

družboslovja in njegovi učinki«, Časopis denarne tokove. Znanstvena politika je leta 2005 na videz sicer 

za kritiko znanosti, XXVIII, 2000. 

močno podprla humanistiko, a jo je uporabila tudi za pretakanje 

denarja iz humanistike na druga področja. Vrh tega se je denar 

odlival v eno samo ustanovo – prav tisto, ki je že tudi sicer na 

razpisu dobila daleč največ projektov. 

Drugo vprašanje zadeva verodostojnost ocenjevanja. Ker ocenjevalska skupina ni znana, 

lahko vprašanje postavimo takole: ali so nehumanisti ocenjevali predloge, uvrščene na področje 

humanistike – in so dali prednost nehumanističnim projektom; ali pa so ocenjevali humanisti 

– in so dali prednost projektom, na katere se niso spoznali. 

Sprevrnjeni učinki 30 

Šest izmed izbranih 20 projektov na področju humanistike je pod predpisano temo »informacijski 

sistemi, povezani z nacionalno in kulturno dediščino« predlagalo digitalizacijo arhivov, 

inventarizacijo zbirk in fondov, vzpostavitev podatkovne baze. Projekti niso videti kaj dosti 

raziskovalni – prej se zdi, da vsebujejo dela, ki spadajo k redni dejavnosti ustanov in bi jih 

morali financirati iz drugih virov, ne iz denarja, ki naj bi bil namenjen za znanstveno raziskovanje. 

Podobni pomisleki se zbujajo ob izbranih projektih izdaje kanoničnega dela nacionalne 

književnosti ali reprezentativne slikovne zbirke – četudi se oba predloga sklicujeta na »kulturno 

dediščino«. Nanjo se sklicuje tudi projekt, ki bo sestavil trijezični korpus turističnega 

oglaševanja za nacionalno naravno in kulturno dediščino. V humanistiki tako deset projektov, 

t.j. kar polovica izmed izbranih, ni videti kaj prida »raziskovalnih« ali celo znanstvenih. A za 

financiranje so se lahko kvalificirali prav zato, ker so lahko pokazali, da uresničujejo eno izmed 

razpisanih tem. Agencija je določila teme, da bi koristno usmerila znanstveno delo in smotrno 

porabila denar – učinek pa je bil, da je prav sklicevanje na razpisane teme omogočilo projektom 

s šibko raziskovalno razsežnostjo, da so bili izbrani. Denar, namenjen za raziskovanje, se 

je tako vsaj deloma usmeril v »manj« raziskovalne dejavnosti. Hkrati se postavlja vprašanje o 

institucionalnih strategijah raziskovalnih ustanov, ki so prijavile »manj« raziskovalne projekte, 

četudi je razpis vabil tudi k temeljnemu raziskovanju. 

Predpisovanje tem v razpisih je potemtakem problematično orodje v znanstveni politiki, saj 

ovira razvijanje avtonomne imanentne logike znanstvenega raziskovanja. A v humanistiki in družboslovju 

bi bilo problematično, tudi če bi teme določili »imanentno«. V teh znanostih je namreč 

hkratni obstoj različnih teoretskih paradigem »normalno« stanje, kritični dialog med paradigmami 

pa poganja njihovo teoretsko produkcijo. 31 Če bi bile teme teoretsko določene, bi morale 

biti konceptualno postavljene. Konceptualni aparat pa nujno pripada neki teoretski paradigmi 

ali, natančneje, neki problematiki. Koncepti ne delujejo v dveh ali več problematikah hkrati. 

Če ne pripadajo nobeni problematiki, pa niso teoretski koncepti. Če bi torej teme bile teoretsko 


določene, se ne bi mogli ogniti temu, da bi pripadale le eni sami 

paradigmi; v drugih primerih pa ne bi bile teoretsko določene. 32 

Izid ocenjevanja in njegove 

epistemološke predpostavke 

Ocenjevalni postopek je bil zapleten 33 – rezultati pa presenetljivi. 

34 V družboslovju sta bili med tremi najbolje ocenjenimi 

projekti dve ekspertizi, ki naj bi povzeli rezultate že opravljenih 

raziskav s stališča odločanja o državnih politikah. Navajali sta 

dokumente EU, državne dokumente, ki določajo cilje politike, 

in raziskave, iz katerih sta nameravali priti do podlag, na katerih 

bi bilo politične cilje mogoče doseči. 

Da sta najvišjo oceno prejeli prav ekspertizi, 35 je simptom, ob 

katerem se je vredno zadržati. 

EKSPERTIZA. Analizira učinke državnih (vladnih) ukrepov 

ali politik; uporablja empirične metode ali primerjalno pravno 

analizo ali druge prijeme. Skrbi za videz znanstvene distance in 

metodološke strogosti. Takšne študije navadno naročata državna 

uprava ali vlada, da bi pridobili argumente za svoje delovanje. 

POLITIČNA ŠTUDIJA (policy study). Podobno kakor ekspertiza 

analizira učinke kakšne določene državne ali vladne politike 

ali pa poskuša dognati morebitne učinke kakšne zamisli za 

tako politiko. V nasprotju z ekspertizo odkrito priznava svojo pristranskost, 

vpletenost v početja, kakršno je lobiranje, pritiski na 

odločanje ipd. Navadno si prizadeva, da bi v delovanje državne 

uprave vpeljala nove prakse ali nove strategije. V organizacijski 

razsežnosti so to navadno izdelki ustanov, kakršne so think tanks 

(na primer Institute for Policy Study v Washingtonu), nevladne 

organizacije, interesne zveze. V evropskem kontekstu ustreza, 

denimo, raziskovalni shemi EQUAL. 

TEMELJNO RAZISKOVANJE. Proizvaja novo konceptualno 

paradigmo ali teoretsko problematiko ali pa novo znanje. 

Rezultati niso vnaprej določeni. (Projekti, ki so jih v razpisu 

za 2005 uvrstili med »temeljne«, niso vsi ustrezali tej določitvi. 

Zato smo jo v raziskavi razpisa razširili, tako da smo za temeljno 

raziskovanje šteli tudi projekte, ki naj bi proizvedli »novo znanje« 

ali vsaj prišli do »novih informacij«.) 

APLIKACIJA. Rešuje probleme in ponudi konkreten proizvod 

ali storitev za industrijo ali storitveni sektor, vključno z državno 

upravo. Uporablja empirične metode in druge prijeme. 

STRATEŠKI HIBRID. Kombinira več raziskovalnih zvrsti, 

da bi si povečal možnosti, da bo na razpisu izbran; temeljno 

raziskovanje, denimo, kombinira s politično študijo. 

32 Zato tudi ni prav, da sestava ocenjevalnih 

komisij ni javna. (Pooblaščenka 

za dostop do informacij javne narave 

Nataša Pirc Musar je sicer opozorila, da 

je »sestava ocenjevalne komisije zagotovo 

informacija javnega značaja«, Dnevnik, 

21. 7. 2007.) V komisijah bi namreč 

morali zagotoviti navzočnost znanstvenic 

in znanstvenikov, ki delajo v različnih paradigmah 

– k temu pa bi pomagalo, če bi 

bilo vodstvo agencije javno odgovorno za 

sestavo komisij. To je še zlasti pomembno 

v sedanjem času hudega institucionalnega 

pritiska, s katerim središča 

gospodarske, politične in vojaške moči, 

ne pa tudi nujno teoretske kompetence, 

»kolonizirajo« svetovna obrobja. Nekatere 

teoretsko izjemno produktivne paradigme 

so bile v zadnjem desetletju in pol 

malone izrinjene s svetovnega intelektualnega 

zemljevida – pomislimo, denimo, 

na mogočni kontinent humanistike, ki se 

proizvaja v ruskem jeziku. Problematičnost 

razpisanih tem ali celo tematskega 

načela samega se je naposled pokazala v 

teku razpisa samega; na seznamu izbranih 

raziskav jih je le manjšina uvrščenih v 

kakšno temo: 4 izmed 18 v družboslovju 

in 7 izmed 20 v humanistki. 

33 Kakor večina sodobnih ocenjevalnih 

postopkov (npr. na univerzi pri volitvah 

v naziv) je tudi ta težil k razosebljenju in 

avtomatizaciji. Razne kvalitativne lastnosti 

projektov so ocenjevali s kvantitativno 

številčno lestvico, potem so posamezne 

ocene sešteli in po teh seštevkih rangirali 

prijave. Izbranih je bilo 18 najbolje rangiranih 

projektov v družboslovju in 20 v humanistiki. 

V skupni številčni ekvivalent so 

prevajali raznorodne lastnosti in upali, da 

bosta intuicija in subjektivna doslednost 

ocenjevalk in ocenjevalcev nadomestila 

odsotnost objektivne podlage za to 

operacijo. Razosebljenje so dosegli tako, 

da so prehudo breme naložili osebam, 

avtomatizacijo pa s tem, da so preveč 

pričakovali od intuicije. – Korekcijo izidov 

ekspertnega ocenjevanja je lahko opravil 

kolektivni organ (strokovni svet), če je za 

to našel oporo v poprejšnji imenitnosti 

nosilca projekta in raziskovalne skupine, 

ki se po ekspertni oceni sicer nista 

uvrstila za denarno podporo. Pretekla 

institucionalna moč naj bi po tem 

umevanju zagotovila prihodnjo teoretsko 

produktivnost. Pred takim sklepanjem 


posvarimo bruce v vsakem uvodnem metodološkem 

seminarju, ko jih opozorimo, 

kako zmotno je ravnati »non auctoritate 

rationis sed ratione auctoritatis«. 

34 

Tu analizirava rezultate ocenjevanja, 

ne pa ocenjenih projektov. Projektov tudi 

ne bi mogla zares analizirati, saj so nama 

bili le delno dostopni. Zato o vsebini 

projektov piševa le na splošno. – Država 

odteguje javnosti projektne predloge, 

ker naj bi s tem varovala avtorsko delo. 

(Pooblaščenka za dostop do informacij 

javne narave Nataša Pirc Musar je tudi tu 

opozorila na pomembne subtilnosti: »V 

primeru […], da del projektne dokumentacije 

ustreza avtorskemu delu […], 

ima prosilec možnost, da v prostorih 

ministrstva vpogleda v razpisno ali 

projektno dokumentacijo […].« Dnevnik, 

21. 7. 2007.) A država s tem paradoksno 

ravno omogoča »krajo idej«. Če bi država 

omogočila, da so predlogi javni, ali če 

bi jih celo popularizirala, tedaj: 1. idej 

ne bi bilo več mogoče »ukrasti«, saj bi 

bilo obče znano, kdo si je kaj izmislil; 2. 

inventivnim projektom ne bi grozilo, da 

obležijo v predalih agencije, saj bi že s 

kandidaturo prišli v javnost; 3. veliko teže 

bi bilo zavrniti inventivne projekte – kar 

je še zlasti pomembno pri humanistiki 

in družboslovju, kjer ima teoretska 

inventivnost pogosto družbeno-kritične 

ali celo subverzivne učinke. Značilno pa 

je tudi, da so se za javnost znanstvenega 

dela in njegovega ocenjevanja zavzeli 

novinarji in novinarke, ne pa znanstveniki 

in znanstvenice. Če ob tem upoštevamo 

prevladujočo trivialnost projektov na 

obravnavanem razpisu, bi lahko domnevali, 

da znanstvena skupnost ne brani 

logike teoretskega dela, ker ni kaj dosti 

tistega, kar bi sploh lahko branila. A ob 

tem se precej radikalno vsiljuje vprašanje 

o dejanski naravi te skupnosti. 

35 

Glej naše določitve raziskovalnih zvrsti 

v okvirčku. 

36 

Raziskava je pokazala, da je izraz 

»Naša država zaostaja« v vseh državah, ki 

smo jih raziskovali (vključno z Avstrijo), 

eden najpogostejših argumentov pri 

utemeljevanju znanstvenih politik. 

37 

V humanistiki so najviše uvrščeni 

projekti načrtovali zbiranje podatkov, 

eden pa ob tem še izdajo obdelanega 

gradiva: predlagali so začetna in končna 

Prvouvrščeni družboslovni projekt naj bi proučil uspešnost 

vladne izobraževalne reforme. Kakor so predlagalci pošteno priznali, 

naj bi pri tem uporabili že pridobljene podatke in ugotovitve 

iz mednarodnih in domačih raziskav; pri nekaterih izmed teh 

raziskav so sodelovali sami predlagalci. Po mnenju ocenjevalcev 

je bil najodličnejši projekt v marsičem videti kot stranski produkt 

siceršnjih predlagalčevih dejavnosti. Prosilec je predlog oprl na 

dva argumenta. Najprej se je sklical na mednarodno raziskavo, 

ki jo je prikazal kot nesporni vir resnice o dejstvih. To je bil torej 

argument z avtoriteto. Potem pa je ugotovil, da naj bi po tej 

raziskavi »Slovenija zaostajala«. 36 A celo ob podmeni, da lahko 

rangiranje, ki ga je naredila mednarodna raziskava, brez predelave 

prevzamemo za podlago nadaljnjemu raziskovanju, je treba 

vseeno dognati, kaj pomeni takšna ali drugačna uvrstitev na 

tistem seznamu – izdelati je treba »mero uspešnosti« na tej listi. 

A predlog se s tem ne ukvarja, temveč preprosto in samoumevno 

interpretira uvrstitev s trditvijo, da slovenski učenci zaostajajo za 

drugimi. Predlog ne razgradi raziskave, na katero se sklicuje, pač 

pa njene rezultate jemlje neposredno kot kazalnik objektivne 

realnosti. S temi postopki je predlagalec ustvaril problem, ki naj 

bi ga njegov projekt pomagal rešiti. 

Znanosti in tehnoznanosti 

Visoka uvrstitev predlogov te vrste 37 daje misliti, da ocenjevalcem 

(in bržkone tudi organizatorjem razpisa) ni bilo do tega, da bi 

zlasti podprli proizvodnjo novega znanja in problematizacijo 

teoretskih polj (paradigem). Po naši analizi sodeč jim je šlo zlasti 

za »reševanje problemov«. Razpis naj bi prijavljencem ponudil 

priložnost, da v okviru predloženih »tem« najdejo skrbi zbujajoče 

družbene probleme – in poiščejo rešitve zanje. Še preden naj bi 

začeli raziskovati, naj bi morali vedeti, kaj bodo našli. Raziskovanje 

se s tem premakne iz teoretskega polja in se loteva »problemov«, ki 

jih niso določili teoretsko, temveč intuitivno – se pravi ideološko. 

Raziskovanje tako obdeluje probleme, ki ne pripadajo teoretskim 

praksam, temveč so problemi drugih praks. Na te ideološko določene 

probleme potem od zunaj aplicirajo teoretske koncepte – ali, 

natančneje: rezultate, produkte drugih raziskav. Tudi če so med 

raziskavami, katerih rezultate te ideološko usmerjene raziskave 

»aplicirajo«, teoretsko produktivne analize, ta aplikacija ne more 

več biti teoretska, saj se dogaja zunaj teoretskega polja. Zato te vrste 

»aplikacije« ne uporabljajo teoretskih konceptov – temveč iste izraze 

uporabljajo v ideoloških postopkih. Raziskovanje se tako preusmerja 

k tehniškim praksam ali v tako imenovano tehnoznanost. 38 


Medtem ko se znanosti proizvajajo v dialogu s poprejšnjimi 

znanstvenimi produkcijami in njihovimi dosežki (to še zlasti velja 

za humanistiko in družboslovje, kjer problematike ne »zastarevajo«), 

analizirajo umestitev posameznega problema v širše družbene 

in zgodovinske strukture in nenehno reflektirajo svoje lastno 

početje glede na zgodovinske in družbene procese (saj se le tako 

lahko ločujejo od ideologije, t.j. proizvajajo epistemični rez) – pa 

se tehnoznanostim s temi vprašanji ni treba ukvarjati, v njih so 

celo moteča in nezaželena. Teoretske znanstvene prakse so v kritičnem 

odnosu do preteklih teoretskih praks in do svojih sočasnih 

predpostavk. V nasprotju s teoretskim delom gre tehno-znanostim 

za to, da se soočijo s posameznim izoliranim in neposrednim 

problemom, da izdelajo sredstva, s katerimi je problem mogoče 

rešiti, in da nadzorujejo ali vsaj predvidijo učinke reševanja. Če v 

prizadevanja tehno-znanosti vnesemo običajne in nujne teoretske 

probleme znanstvenega dela, lahko tvegamo, da bomo spodnesli 

njihovo instrumentalno početje. Zato se mora tehno-znanstveno 

raziskovanje pravzaprav ogibati teoretskim prijemom: v teoretski 

perspektivi bi se lahko pokazalo, da tehno-znanost pravzaprav ni 

mogoča. Če si, kakor v omenjenem projektu, prizadevamo za 

izboljšanje izobraževanja, se moramo vprašati, kakšna naj bi bila 

merila kakovosti, torej se moramo vprašati, kaj je izobraževanje – 

in moramo torej kritično analizirati konkretne izobraževalne prakse, 

ki potekajo v šolskem ideološkem aparatu države; te analize 

pa ni mogoče izvesti, če se ne vprašamo o naravi sodobne države, 

in ker gre za Slovenijo, o naravi naddržavne tvorbe EU. Teoretska 

zastavitev nas zelo hitro pripelje k temeljnim zgodovinskim vprašanjem 

sodobnosti. 

Vsak teoretski poseg se nujno umešča v širše obzorje »teoretske 

problematike«, »reprodukcije epistemičnega reza« ali »restrukturacije, 

lomov v teoretskem polju«, »spoznavnega učinka«, »resnice«: 

prav to širše obzorje validira teoretsko delo, mu določa meje 

in cilje. Tisto malo, kolikor lahko posamezen projekt prispeva 

k teoriji in znanosti, je mogoče doseči le v tem okviru, le v tem 

okviru je prispevek tudi mogoče razumeti, interpretirati, saj le 

v njem dobiva »smisel«. Ker je teoretsko delo mogoče le v tem 

okviru, lahko posamezen znanstvenik in znanstvenica delata, 

sodelujeta in nemara celo tekmujeta le v tem polju. 

raziskovalna dela, ne pa teoretskega dela 

v pravem pomenu. V družboslovju sta 

najviše uvrščeni ekspertizi nameravali 

drugotno obdelati že nabrane in obdelane 

podatke. Tretji družboslovni projekt 

je bil metodološki. Najbolje uvrščeni 

projekti na obeh področjih so se torej 

gibali zunaj teoretskega dela v pravem 

pomenu: obdelovali so preliminarije (tako 

v humanistiki in v družboslovju pri metodološkem 

projektu) – ali pa aplikacije 

(tako v družboslovju). Ekspertizam naj 

bi po njihovi podmeni novo znanje že 

pridobile poprejšnje raziskave – teoretska 

vprašanja proizvodnje problemskega polja 

in konceptualizacije pa naj bi očitno že 

rešile zahteve, ki so jih postavila državna 

telesa. Tudi preprosto zbiranje podatkov 

namreč predvideva določitev, kaj naj 

velja za podatek, in zahteva proizvodnjo 

problemskega polja, v okviru katerega 

je mogoče podatke povezovati, urejati, 

se pravi interpretirati. Najbolje uvrščeni 

trije humanistični projekti so bili v teh 

vprašanjih naivni: niso si jih postavljali, 

prakticirali pa so odgovore nanje. 

38 Izraz »tehno-znanost«, techno-science, 

uporabljava v pomenu, ki mu ga 

je dal Michel Freitag v Le naufrage de 

l’Université: z njim je hotel zajeti postopke, 

ki rešujejo heteronomno določene 

probleme z orodji, ki jih ponuja znanost. 

»Znanost se ne ukvarja več s spoznavanjem 

sveta, temveč z napovedovanjem 

učinkov, ki jih bodo v svetu povzročili 

naši praktično smotrni posegi.« (Op. cit., 

str. 42.) Freitag napada tudi samo idejo 

raziskovanja: »Raziskovanje vselej določajo 

njegovi neposredni in posebni cilji, 

zato lahko v njem vidimo metodično in 

strateško izdelavo postopkov in procedur, 

ki omogočajo, da zagotovimo in nadzorujemo 

dejansko objektivacijo (realizacijo) 

poljubnega cilja.« (Op. cit., str. 47.) 

Prav zato teoretsko delo nima gospodarja – in zato morajo znanstveniki reflektirati in nadzorovati 

pogoje svoje produkcije. Narobe pa lahko tehno-znanstvenikom pogoji njihovega dela 

veljajo za samoumevne – in jih lahko sprejmejo, kakor jim jih od zunaj določijo upravni tehniki. 

Tehnoznanstveniki dajejo na voljo svoje spretnosti, s katerimi rešujejo probleme, ko pa nalogo 

opravijo, predajo naročniku izdelek, ki ni nič več prvina v njihovi praksi. Kot prožni in sposobni 

strokovnjaki se zdaj lahko lotijo novega problema. Kakor so njihove tehnike zunanje predmetu, 

ki ga obdelujejo, tako je njihovemu delu zunanji izdelek tega dela. Do predmeta svojega razi- 


39 V humanistiki nismo ugotavljali sestave, 

saj načelno menimo, da je v humanistiki 

vsaka raziskava lahko temeljna. 

40 Ta problem je hujši, kakor bi se 

nemara zdelo na prvi pogled. Celo 

državna telesa prikrivajo javnosti poročila 

o raziskavah, ki so jih financirala z javnim 

denarjem. Poslanec državnega zbora Aleš 

Gulič si je lahko ogledal poročila raziskav 

»Vpliv morebitne enotne davčne stopnje 

na kulturo« in »Prednosti in pomanjkljivosti 

morebitne enotne davčne stopnje v 

Sloveniji« šele po odločitvi javne pooblaščenke 

za dostop do informacij javnega 

pomena (27. marca 2006). Državna 

uprava ne uporablja in se ne sklicuje 

na raziskave, ki se ne ujemajo z njeno 

uradno ideologijo in z njenimi politikami, 

četudi jih je financirala. Tak je primer ciljno 

usmerjene raziskave o založništvu in 

branju v Sloveniji (2004). Poročilo je bilo 

objavljeno v knjižni obliki: Maja Breznik, 

Silva Novljan, Janez Jug, Aldo Milohnić, 

Knjižna kultura, UMco, Ljubljana, 2005. 

Vladna telesa tudi nimajo navade, da 

bi raziskovalna poročila avtomatično 

objavljala na svojih spletnih straneh. To bi 

bil poceni in priročen način, da se o raziskovalnih 

rezultatih razpravlja v strokovni 

in splošni javnosti, da se ocenjuje in 

nadzoruje znanstveno delo – a tudi delo 

državne uprave in vlade. 

41 »Na podlagi preteklega empiričnega 

raziskovanja bomo izdelali sodobne [sic] 

teoretske koncepte« – tako nekako je 

obljubljal eden izmed izbranih projektov. 

skovanja nimajo tesnejšega odnosa: a tudi če bi ga imeli, bi ga v 

interesu tehno-znanosti morali skriti, saj bi lahko bil strast, ki je 

nevarna dobri izvedbi in objektivnosti. »Objektivnost« je ključna 

beseda pri tehnokratskem raziskovanju. 

Pričakovali bi torej, da si bodo znanstveniki in znanstvenice 

poskušali pridobiti temeljne raziskave. Obravnavani razpis je bil 

tisto leto edini, ki je omogočal prijave za temeljno znanstveno 

raziskovanje – a vseeno je bila v družboslovju 39 le petina prijav 

temeljnih. Po naših merilih smo našteli: 13 prijav za temeljno 

raziskovanje, 20 aplikacij, 17 ekspertiz, devet političnih študij, tri 

strateške hibride. Izmed 62 prijavljenih projektov jih je bilo 18 

izbranih. Po klasifikaciji ARRS in po naši klasifikaciji je sestava 

izbranih projektov taka: 

Klasifikacija ARRS Naša klasifikacija 

Temeljno razisk. 4 18 6 Temeljno razisk. 

Aplicirano razisk. 6 6 Ekspertiza 

4 Politična študija 

Postdoktorsko razisk. 8 2 Aplikacija 

Zanimivo je, da je bila med izbranimi postdoktorskimi družboslovnimi 

projekti le četrtina (2) temeljnih raziskav. Večino 

mlajših raziskovalcev so torej rekrutirali v tehnoznanost. 

Začarani krog ideološkega samopotrjevanja 

Pri tematsko usmerjenem razpisu uživajo prednost ustanove in 

posamezniki, ki imajo na voljo ekspertno znanje v predpisanih 

tematikah ali dostop do relevantne dokumentacije, arhivov, 

podatkovnih baz in podobnega. Nekaj projektov je izkoristilo prednost te vrste, ki pa je na več 

načinov škodljiva: ustanove napeljuje, da redno skrb za zbirke napajajo iz raziskovalnega denarja; 

napeljuje jih k varovanju svojega monopolnega dostopa do raziskovalnih virov in ekspertnih 

kompetenc; s tem vire in kompetence odtegujejo stalni razpravi v znanstveni skupnosti in otežujejo 

ali celo onemogočajo njihovo obdelavo na ozadju pluralizma paradigem in problematik; 

naposled se s tem uničuje znanstvena debata in torej znanstvena skupnost. 40 

Nekateri izbrani projekti so napovedali, da se bodo predloženih tem lotili tako, da bodo ekspertizo 

in podatke, pridobljene v prejšnjih raziskavah, predelali v temeljno raziskovanje. Prijem 

izhaja iz podmene, da so empirični podatki privilegirano izhodišče za temeljno raziskovanje. 41 

Ob taki konverziji poprejšnjega aplikativnega raziskovanja v temeljno raziskovanje se odpira 

vrsta vprašanj. Aplikacije usmerjajo naročnikove koristi in naročnikovo umevanje teh koristi. 

Aplikativno raziskovanje je pod hudim ideološkim pritiskom, njegova problematika je prav 

lahko zastavljena s stališča praktičnih ozirov, kakor jih umevajo vpleteni agenti (t.j. naročnik). 


Prav mogoče je, da je takšna raziskava zgolj tehničen poskus, 

kako rešiti ideološko formulirane praktične naloge. Če je aplikacijo 

naročila ista upravna instanca, ki zdaj podpira temeljno 

raziskovanje, to raziskovanje pa naj bi iztisnilo »splošno-teoretske« 

konsekvence iz poprejšnje ciljno in partikularno usmerjene 

praktične aplikacije – potem je zelo verjetno, da se bo postopek 

ujel v začarani krog. Temeljno raziskovanje bo zgolj priskrbelo 

»teoretsko« utemeljitev za ideološke predpostavke, ki so vodile 

prejšnjo aplikativno raziskavo. Postopek te vrste lahko mistificira 

neko celotno problemsko področje, hkrati pa degradira znanstveno 

delo v ideološko apologetiko vnaprej določenih ideoloških 

postavk. A naj je tako početje še tako problematično s stališča 

znanstvenega dela – pa vendarle proizvaja realne družbene učinke 

in sodeluje pri oblikovanju družbenih razmerij. 

Interdisciplinarnost 

Vendar pa h konverziji poprejšnjega empiričnega raziskovanja 

v domnevno temeljno raziskovanje ne napeljuje edinole fetišizem 

empirije. Ta postopek v sodobnosti zlasti izhaja iz novega 

umevanja interdisciplinarnega 42 raziskovanja. Privrženci interdisciplinarnosti 

se zdaj zavzemajo za povezovanje med različnimi 

zvrstmi raziskovanja – temeljnega, aplikativnega in razvojnega. 

Slovenski in evropski dokumenti napovedujejo, da bo mešanje 

raziskovalnih zvrsti v prihodnje ena izmed prioritet podeljevanja 

državnih in evropskih denarnih podpor. 43 To je politična odločitev 

z daljnosežnimi implikacijami. Preprosto povedano pomeni, 

da bodo države in EU poslej prednostno podpirale raziskave, ki 

jih bodo naročila gospodarska podjetja, se pravi zasebni kapital. 

Ob tem se postavlja vprašanje preusmerjanja javnih sredstev 

v zasebne žepe. Pričakujemo lahko tudi nadaljnje napade na 

javnost znanstvenega dela: zasebni investitorji, ki vlagajo v raziskovanje, 

imajo pristen interes, da čim dlje zadržujejo njegove 

rezultate v tajnosti, saj jih tako lahko komercialno izkoriščajo. 44 

Novo umevanje znanstvene prakse v temelju izhaja iz dvojega: 

iz zahtev kapitala in iz preusmeritve v državnih in evropskih 

znanstvenih politikah. 

Kapital svojih potreb po nenehnem tehnološkem revolucioniranju 

produkcijskega procesa že dolgo ne more več tešiti zgolj 

s tem, da bi užival plodove znanstvenega dela, kakor da bi bili 

dobrine, ki jih samodejno prinaša narava. 45 A medtem ko je bilo 

še v fordizmu videti, kakor da organizacijo delovnega procesa 

enosmiselno uravnavajo stroji in se je znanstveno poseganje 

onkraj produkcijske tehnologije omejevalo na podrejanje delav- 

42 »Interdisciplinarnost« ima dolgo 

zgodovino. V predavanjih leta 1967 jo 

je kritiziral že Louis Althusser. A takrat je 

»interdisciplinarnost« pomenila »dialog« 

med raznimi disciplinami. Althusser je 

kritiziral prav to podmeno, da naj bi razne 

teorije lahko dialogizirale ob isti mizi 

in brez jasne problematike. Po Althusserju 

interdisciplinarnost v humanistiki in 

družboslovju poenostavlja in nekritično 

prenaša interdisciplinarno menjavo med 

naravoslovnimi znanostmi. Taka menjava 

je tam mogoča, ker, denimo, matematika 

v njih ni zgolj znanost med drugimi znanostmi 

in tudi ni teorija, ki bi jo »aplicirali« 

na problematiko drugih disciplin, temveč 

je njihov konstitutivni del. Glej Louis 

Althusser, Filozofija in spontana filozofija 

znanstvenikov. Za kritiko interdisciplinarnosti 

glej tudi Immanuel Wallerstein in 

drugi, Kako odpreti družbene vede? in 

Rastko Močnik, »Sistem družboslovja in 

njegovi učinki«, Časopis za kritiko znanosti. 

Staro umevanje interdisciplinarnosti 

je sicer do neke mere še priljubljeno, a 

zdaj ga vse bolj nadomešča umevanje, 

ki vidi interdisciplinarnost v povezovanju 

med »zvrstmi raziskovanja«. 

43 Resolucija o nacionalnem raziskovalnem 

in razvojnem programu, 

2006–2010, (Uradni list, Ljubljana, št. 3, 

10. 1. 2006, člen 4.2.2.): »V naslednjem 

srednjeročnem obdobju se prednostno 

obravnavajo: […] raziskave, ki bodo povezovale 

različne vede in stopnje raziskav 

(temeljne, uporabne in razvojne)…« 

(poudarila M. B. in R. M.). 

Action for »centres of excellence« 

with a European dimension (http:// 

ec.europa.eu/research/area/centres. 

pdf): »Z učinkovito 'kombinacijo' raznih 

virov znanja in infrastruktur, ki jih je najti 

po vsej Evropi, uporabljajoč komplementarne 

vire znanja, spretnosti [know-how] 

in podpornih dejavnosti. Znanstveni in 

tehnološki razvoj postaja vse bolj odvisen 

od interdisciplinarnih prijemov, zato bo 

vse manj verjetno, da bi potrebne vire 

lahko našli v okviru ene same države.« 

44 Še enkrat lahko navedemo odlomek, 

ki smo ga že citirali – a tokrat v nekoliko 

razširjeni različici: »Produkcija ‘novih 

idej’ bi bila učinkovita, če bi se držala 

dveh pravil: če bi vsi, ki hočejo rešiti isti 

problem, med seboj sodelovali; če bi rešitev, 

ko bi jo našli, ponudili v svobodno 


uporabo v vseh njenih aplikacijah. Tako 

deluje univerzitetno raziskovanje. […] 

Zasebno raziskovanje pa deluje natančno 

nasprotno: laboratoriji so drug z drugim 

v konkurenci in ne sodelujejo. Ljubosumno 

skrivajo skrivnosti svojega dela. Ko 

pridejo do odkritja, si ga firme prisvojijo v 

izključno uporabo. […] V novi ekonomiji 

je to ekvivalent protislovja, ki ga je Marx 

odkrival v kapitalizmu med razvojem 

produktivnih sil in tistim, čemur je pravil 

produkcijska razmerja, namreč režimom 

privatne lastnine.« (Cohen, 2006: 69) 

45 Kakor piše še Marx v Kapitalu o odnosu 

med kapitalom in znanostjo. 

46 Da bo z razvojem produkcijskih sil 

(zlasti z avtomatizacijo in intelektualizacijo 

neposrednega delovnega procesa) 

»razčlenitev, Gliederung« družbe postala 

produkcija sila, je predvidel že Marx 

v Grundrisse (1857–58). Tega sicer ni 

formuliral provokativno, kakor bi bilo 

mogoče: v postfordističnem kapitalizmu 

produkcijski odnosi sami postanejo 

produkcijske sile – hkrati pa bolj ali manj 

vsi družbeni odnosi postanejo produkcijski 

(zdaj celo »produktivni«) odnosi. Za sedanje 

razprave pa je nemara še bolj zanimivo 

to, da postaja znanstvena organizacija odnosov 

vse pomembnejša na področjih, za 

katera nam neoliberalna ideologija govori, 

da so na njih najracionalnejši tržni odnosi 

– in koder tržni odnosi zares pospešeno 

nadomeščajo nekdanje druge družbene 

odnose: znotraj nekdaj sklenjenega fordističnega 

produkcijskega procesa (podizvajalstvo 

– subcontracting, outsourcing ipd.) 

in tudi v širši družbi (privatizacija javnih 

storitev, kulturnih dobrin, celo nacionalne 

kulturne in naravne dediščine ipd.). Iz tega 

je razvidno, da tržni odnosi sami na sebi 

niso zadosti, da bi zagotavljali »družbeno 

kohezijo« – in da država, da bi zagotovila 

»tržno uspešnost« družbenega področja 

pod svojo jurisdikcijo, znanstveno ureja 

družbene odnose, ki so v njeni kompetenci. 

Kakšna je družbena narava znanstvenega 

urejanja medčloveških odnosov, 

vidimo, denimo, iz tega, da se pretanjeno 

znanstveno upravljanje hierarhičnih 

odnosov v podjetjih (governance, in v tem 

okviru »mehki management«: čustveni, 

psihični ipd. management.) uveljavlja prav 

v času, ko je konec fordistične implicitne 

»pogodbe« med managementom in 

delavstvom, ko v podjetju glavne besede 

ca stroju, kvečjemu je še racionaliziralo hierarhično organizacijo 

tovarne in tokove informacij v njej – pa je v postfordizmu za 

kapitalsko akumulacijo postala odločilna znanstvena organizacija 

vseh ekonomskih faz, ne le produkcije, temveč tudi cirkulacije 

in konsumpcije, in ne le ekonomske razsežnosti, temveč tudi 

celotnega družbenega okolja. Družbene znanosti in humanistika 

so tako dobile novo in bistveno večjo vlogo pri kapitalskem 

procesu. 46 

Sedanje države s podpiranjem znanosti ne skrbijo več za 

nacionalno ekonomijo, temveč pretežno prenašajo zahteve nadnacionalnih 

združb (vključno z EU) v službi globalnega kapitala. 

Politično umevanje znanosti je poslej instrumentalistično, 

uporabnost pa naj bi znanost dokazovala na »trgu«. »Trg« je 

pretežno mitološka kategorija – saj se države (in EU) v glavnem 

neposredno odzivajo na zahteve kapitalov. 47 

Nove prakse v znanstvenih politikah so že tudi načelno 

utemeljili. 48 Misleci novega načina, kako prakticirati znanost, 

priporočajo novo vrsto »interdisciplinarnosti« 49 – mešanje različnih 

raziskovalnih zvrsti. 50 »Empirične raziskave« najdejo 

svoje predmete v »realnosti« – nadaljnje raziskave pa izdelajo 

širšo metafiziko tako iznajdenih objektov. Ker raziskovalna 

invencija odkriva svoje predmete tako rekoč po naročilu, jih 

je mogoče – in jih je tudi treba – v neskončnost naprej urejati, 

prirejati, precejati … Misleci novega načina poudarjajo, da naj 

bi uporabno, aplikativno raziskovanje omogočalo uvedbo novih 

»raziskovalnih programov«, pa tudi temeljno raziskovanje. Zato 

naj bi po njihovem bilo mogoče obrniti tradicionalni odnos med 

temeljnim raziskovanjem in aplikacijami ter začeti raziskovanje 

z aplikacijo. Pri tehniških praksah so tako lahko skonstruirali 

novo nadzvočno letalo; kaj pa tako prakticiranje znanstvenosti 

povzroča v humanistiki in družboslovju? 

Praktični učinki novega 

umevanja znanstvenosti 

»Znanstvenost« teh postopkov naj bi bila v tem, da ob problematiki, 

ki so jim jo določili ideološki diskurzi, ideološko uporabljajo 

besedišča, ki veljajo za znanstvena, zato ker jim znanstveno 

veljavnost zagotavlja kakšna avtoriteta. Te prakse torej omogoča 

navezava na učinke institucionaliziranih diskurzov. 51 Ena 

izmed značilnosti, po katerih se ločujejo od drugih ideoloških 

praks, je v tem, da se hkrati nanašajo na vsaj dva druga diskurza. 

Eden izmed teh diskurzov je avtoritativno institucionaliziran za 

»znanstven« diskurz. Drugi diskurz je prav tako institucionalizi- 


an v avtoriteto, a je hkrati pravzaprav naključen: priskrbijo ga 

razpisni pogoji, razpisne teme, pričakovanja naročnika, veljavne 

mode, žargoni v državnih aparatih itn. Kolikor je v teh praksah 

»znanstvenosti«, je zato fetišistična in instrumentalna. Za to 

vrsto tehničnih praks smo uporabili izraz tehno-znanosti: te so 

zlasti pogubne v humanistiki in družboslovju. 

V humanistiki in družboslovju teoretske prakse ves čas ohranjajo 

v svojem horizontu poprejšnje znanstveno delo in sočasna 

prizadevanja v drugih teoretskih paradigmah. Prav tako morajo 

nenehno reflektirati, kako se njihovo početje vključuje v širše 

družbene in zgodovinske procese, strukture, kako se umešča 

glede na druge prakse. Družbeno-zgodovinska refleksija v humanistiki 

in družboslovju ne izhaja iz kakšne znanstvenikove posebne 

pronicljivosti, osebne nravstvene kreposti ali spolitiziranosti, 

temveč je notranji moment teoretske prakse same. 

V tehno-znanostih se teoretska praksa degradira v tisto, čemur 

je Foucault rekel »diskurz vednosti«. Diskurzi vednosti so tehnologije 

moči in vselej obstajajo le skupaj z institucijami, ki jim 

zagotavljajo »materialni obstoj« – in njihove učinke moči. Kakor 

je pokazal Foucault, je odnos med diskurzom vednosti in njegovo 

institucijo krožen. Hkrati ko institucija avtorizira diskurz (mu 

daje avtoriteto in legitimnost), diskurz reproducira institucijo 

in ji daje njen predmet: predmet, ki ga vednostni diskurz »spoznava«, 

institucija obvladuje. Zato imajo »empirične raziskave« 

prednost in zato lahko take raziskave delujejo kot »temeljne« za 

poznejše raziskave: v dejanskosti identificirajo »predmete«, ki 

brez teh raziskav, to je brez teh diskurzov in njihovih institucij, 

ne bi obstajali. Foucault je pokazal, kako so vednostni diskurzi 

zgodovinsko proizvedli norost, bolezen, hudodelstvo, seksualnost; 

tu lahko dodamo še predmete, ki so jih imenovale razpisane 

teme leta 2005: nacionalna identiteta, trg, človeški viri, socialna 

kohezivnost, kulturna dediščina, upravljana družba … 52 

Odgovornost znanstvenic in znanstvenikov? 

Če se družboslovka ali humanist odločita, da ne bosta družbeno-zgodovinsko 

reflektirala svojih teoretskih praks, to ne more 

izhajati iz njunega teoretskega dela (ki tako refleksijo zahteva), 

temveč je lahko le njuna zunajteoretska politična odločitev: 

znanstvenice in znanstveniki, ki zase trdijo, da niso »politični«, s 

tem izražajo zunajteoretsko ideološko določenost svoje prakse in 

njeno notranjoteoretsko epistemično manjkavost. 

Najbolj pereči refleksivni teoretski preudarek zadeva učinke, 

ki jih imajo na teoretske prakse institucionalni okviri, v katerih 

nimajo več stakeholders, »tisti, ki jim gre 

za podjetje«, temveč je vsa oblast v rokah 

shareholders, »tistih, ki jim gre za dobiček«. 

Ko so odnose v podjetju »depolitizirali«, 

so jih začeli »scientificirati«. 

47 Teme za razpis leta 2005 je določilo 

ministrstvo na podlagi izhodišč skupine, 

sestavljene iz vodij razvoja uspešnih 

slovenskih podjetij. Glej opombo 20. 

48 Michel Gibbons, Camille Limoges, 

Helga Nowotny, Simon Schwartzman, 

Peter Scott, and Martin Trow, The New 

Production of Knowledge. The Dynamics 

of Science and Research in Contemporary 

Societies. Knjiga je neverjetno vplivala 

na evropske in nacionalne raziskovalne 

politike in je železna referenca v številnih 

dokumentih, strategijah, resolucijah. 

Tudi slovenska Resolucija o nacionalnem 

raziskovalnem in razvojnem programu za 

obdobje 2006–2010 se večkrat sklicuje 

nanjo. Christian de Monlibert (2004: 27) 

takole komentira to knjigo in druga dela 

istih piscev: »Izvedenci OECD, UNESCO in 

Svetovne banke so našli oporo in garancijo 

celo v samem akademskem svetu. Videti 

je, kakor da bi navedki piscev, kakršni so 

B.R. Clark, M. Gibbons, H. Novotny ali P. 

Scott, z nekakšno učeno legitimacijo upravičevali 

način, kako izvedenci mednarodnih 

teles vidijo in mislijo svet raziskovanja in 

univerzitetnega poučevanja.« Ti pisci ločijo 

tradicionalni in zastareli znanstveni način, 

ki mu pravijo »modus 1« in ki po njihovem 

izhaja iz »newtonskega prakticiranja znanosti«, 

od sodobnega načina, »modusa 2«, ki 

(če lahko na hitro interpretiramo) temelji 

na postmodernistični ideologiji in uveljavlja 

neoliberalne ekonomske in družbene 

prakse in institucije. 

49 Prav pretresljivo je, kako samodejno 

je slovenski minister za znanost za zgled 

interdisciplinarnega prijema ponudil 

aplikacijo: »Poznate na primer dr. X.Y.? 

Gospa je kemik, toda ukvarja se z restavriranjem 

starih rokopisov. To je krasen 

primer interdisciplinarnega pristopa.« (Dr. 

Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, 

znanost in tehnologijo, v pogovoru za 

Dnevnik, 27. julija 2007, str. 2.) 

50 Za zgled ponujajo izdelavo nadzvočnega 

letala, ki je odprla številna vprašanja, 

kakršnih si poprej v eksperimentalnem 

raziskovanju niso postavili. Vprašanje pa 

je, koliko ni ta zgled preveč specifičen – 


in koliko je izdelava nadzvočnega letala 

pripeljala do zares prelomnih odkritij. 

Predsednik francoske akademije znanosti 

je to ideologijo komentiral z besedami: 

»Elektrike niso iznašli, ko so poskušali 

izboljšati svečo.« 

51 Administrativno predpisovanje »tem« 

in podobno heteronomno usmerjanje je 

potemtakem za ta diskurz hkrati konstitutivno 

in odveč: te raziskovalne prakse naj 

bi si morale v vsakem primeru poiskati 

zunajznanstvenega mentorja, da se sploh 

lahko omogočijo. Glej tudi opombo 20. 

52 Sicer pa konstrukcije dejstev v realnosti 

ni treba nujno pojasnjevati s pomočjo Foucaultovega 

teoretskega aparata. Lahko bi si 

pomagali tudi z Bourdieujevim (2004: 119) 

prijemom: »Dejstvo je osvojeno, skonstruirano, 

ugotovljeno v dialektični komunikaciji 

med subjekti in prek te komunikacije, to se 

pravi, skozi proces verifikacije, kolektivne 

produkcije resnice, v pogajanju in z njim, 

v transakciji in tudi homologaciji in z 

njima, v ratifikaciji z eksplicitno izraženim 

konsenzom – homologein – (in ne zgolj 

v dialektiki med hipotezo in izkušnjo).« 

Bourdieujevski prijem bi bil za tukajšnje 

razmere še zlasti kritičen: še veliko bolj 

kakor foucaultovska analiza (za katero je 

vsaka vednost že tudi moč in ki ne razločuje 

med vednostjo in teorijo) bi pokazal, 

da v sedanjih razmerjih moči na Slovenskem 

teoretske prakse ne morejo vplivati 

na družbena polja, kjer se edinole lahko 

proizvajajo. Ta položaj je Braco Rotar med 

drugim opisal takole: »Da gre za popoln 

nesporazum med osebami, ki upravljajo 

z znanostmi, in znanostmi samimi, kažejo 

poleg neprimerne mreže nadzora, ki je v 

nesmiselnostih prav neverjetno podrobna, 

in neoliberalne vizije zaposlovanja znanstvenikov 

v raziskovalnih in visokošolskih 

institucijah (za omejen čas, na podlagi 

popularnosti, 'uporabnosti' in servilnosti, 

kar bo zanesljivo uničilo ves znanstveni potencial 

v deželi), tudi imena odličij, kakršno 

je npr. 'ambasador slovenske znanosti', ki 

postavljajo znanost v službo nacionalne 

propagande. […] Bojim se, da so režimi 

financiranja in merila, pa tudi vzpostavljeni 

selekcijski mehanizmi bolj v prid perpetuiranju 

dosedanjih delitev po fevdih in v 

škodo znanosti kot spoznavni dejavnosti – 

spoznavne ambicije je treba pri prijavljanju 

projektov prikriti, če hočeš dobiti javna 

sredstva.« (Rotar, 2005: 91–92) 

te prakse potekajo in ki te prakse sploh omogočajo. Ker so institucije 

»materialna eksistenca ideologije«, 53 je ta premislek hkrati 

tudi »prvi« epistemični rez, ki teoretsko prakso loči od ideoloških 

praks, v tem konkretnem primeru jo loči od procesov samodejne 

reprodukcije ideološkega aparata. Ker teorije ni mogoče proizvajati 

brez institucionalne podpore, financiranja itn., je »heteronomno« 

delovanje na teoretske prakse pač stalnica: a le teorija ga 

lahko analizira – in ga mora analizirati, če se hoče prakticirati 

kot teorija. Naša raziskava kaže prej na visoko stopnjo neantagonistične 

adaptacije pri znanstvenikih in znanstvenicah, 54 iz česar 

bi lahko sklepali, da samodejna institucionalna reprodukcija ta 

čas prevladuje nad teoretskimi praksami. 55 To, kar ta čas v prevladujoči 

ideologiji velja za »znanost«, so zgolj institucionalizirane 

prakse institucionalne reprodukcije – reprodukcije ustanov 

vednosti, katerih glavni »proizvod« so učinki gospostva. 

Za sklep: o politiki v poljih znanstvenih praks 

Splošni cilj politike v znanosti je, da bi omogočala in spodbujala 

znanstvene prakse in njihove dosežke. Znanstvene politike 

potemtakem ne poskušajo zagotoviti zgolj ugodnih okoliščin za 

znanost, temveč bi zlasti rade ustvarile pogoje, v katerih so znanstvene 

prakse sploh mogoče in v katerih lahko dosegajo rezultate. 

Ob tem pa velja upoštevati odnos med pogoji za možnost 

teoretskih praks in teoretskimi praksami samimi. Louis Althusser 

je o tem odnosu zapisal: 

Zato smo se dolžni odpovedati vsaki teleologiji uma, zato 

tudi moramo misliti odnos, ki velja med rezultatom [znanstvene 

prakse] in njegovimi pogoji, kot odnos produkcije in 

ne kot odnos ekspresije […]. 56 

Rezultati znanstvenih praks (znanstvena »odkritja«, novi 

koncepti, nove teorije ipd.) ne izražajo zgodovinskih pogojev za 

svojo možnost. Pač pa znanstvene prakse v okviru teh pogojev 

proizvajajo svoje rezultate. Med pogoji možnosti na eni strani 

in znanstvenimi praksami z njihovimi rezultati na drugi strani 

ni nikakršnega odnosa »nujne ekspresije«, »samodejnega izražanja«, 

ni avtomatizma. Prav narobe: v zgodovinskih okoliščinah, 

med katerimi so lahko tudi pogoji za možnost novih znanstvenih 

rezultatov, znanstvene prakse proizvajajo svoje rezultate po 

logikah svojih lastnih praks, ki so logike diskontinuitet, prelomov, 

nadomeščanja ene vrste teoretskega ravnanja z drugim in 

drugačnim ravnanjem. Znanstvenih dosežkov zato ni mogoče 

enosmiselno načrtovati: iluzija bi bila, če bi pričakovali, da je 


zgolj z znanstvenimi politikami mogoče zagotoviti teoretske 

dosežke. Ta iluzija je lahko celo nevarna: če namreč znanstvena 

politika ne priznava diskontinuitete, zevi med proizvodi 

znanstvenih praks in okoliščinami, v katerih te prakse potekajo, 

tedaj lahko v zmotnem prepričanju, da bo sprožila znanstvene 

dosežke, s svojimi posegi oži možnosti znanstvenih praks in jih 

celo ovira. 

Paradoksno bo znanstvena politika tem uspešnejša, čim 

skromnejša bo. Uspešna je lahko tista znanstvena politika, ki 

znanstvenim praksam priznava njihovo specifičnost: se pravi, 

spoštuje razliko med ideologijo in teorijo. Znanstvena politika 

ne bo ovirala znanstvenih praks in jih bo nemara celo spodbujala, 

če se bo zavedala, da so njeni ukrepi nekaj drugega kakor 

znanstvene prakse; če ne bo pozabila, da med dosegom politike 

in znanstvenim dosežkom zeva praznina, ki jo lahko zapolni le 

znanstvena praksa sama. Znanstvena politika bo lahko uspešna, 

če bo spoštovala epistemološki rez in ga reproducirala: če bo 

torej delovala v svojih mejah – in tako znanstvenim praksam 

omogočala, da si odpirajo nova obzorja. 

Literatura 

ADAM, F. (2005): Bosta humanistika in družboslovje samo še za okras? 

Nova revija, letnik XXIV, maj–junij–julij. 

ALTHUSSER, L. (1985): Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov 

(1967). Ljubljana, ŠKUC–FF. 

ALTHUSSER, L. (1996): Du ‘Capital’ à la philosophie de Marx (Od Kapitala 

do Marxove filozofij). ALTHUSSER, L., et al. Lire le Capital [Branje 

Kapitala]. Pariz, PUF. 

ALTHUSSER, L. (2000): Ideologija in ideološki aparati države. Izbrani spisi, 

Ljubljana, Založba /*cf. 

BOUDON, R. (1993): Effets pervers et l’ordre social. Pariz, PUF. 

BOURDIEU, P. (2004): Znanost o znanosti in refleksivnost. Prev. B. Rotar. 

Ljubljana, Liberalna akademija. 

BREZNIK, M., NOVLJAN, S., JUG, J., MILOHNIĆ, A. (2005): Knjižna 

kultura. Ljubljana, UMco. 

COHEN, D. (2006): Trois leçons sur la société post-industrielle. Pariz, Seuil. 

DAVID, P. A. (2000): A Tragedy of the public knowledge ‘commons’? 

Electronic Journal of Intellectual Property Rights, Oxford IP Research 

Centre, Working and Seminar Papers, WP 04/00. 

http://www.compilerpress.atfreeweb.com/Anno%20David%20Public%20 

Knowledge%20Commons%202000.htm 

DEYANOVA, L.: The Impossibility of a Critical Public Sphere. 

HTTP://WWW2.mirovni-institut.si/hssp/papers.html. 

53 Po konceptu, ki ga je proizvedel Louis 

Althusser v spisu »Ideologija in ideološki 

aparati države«. 

54 Kakor sva že opozorila, razpis iz leta 

2005 daje misliti, da novi znanstveni 

kadri delujejo pretežno v tehno-znanosti: 

naj se za to odločajo sami ali pa naj jih 

tako usmerjajo mentorji, rezultat je isti 

– reprodukcija ideoloških aparatov, ne 

produkcija teorije. 

55 V javni razpravi o ocenjevanju raziskovalnih 

skupin in projektov, ki je konec 

2006 in na začetku 2007 potekala v 

prilogi dnevnika Delo »Znanost«, so razpravljali 

o neustreznosti sedanjih načinov 

ocenjevanja in iskali morebitne boljše 

prijeme, niso pa se dotaknili samih predpostavk 

ocenjevalnega sistema ali same 

zamisli o »ocenjevanju«. Raziskovalne 

ustanove niso edine, kjer ta čas institucionalna 

reprodukcija prevladuje nad teoretsko 

produkcijo; enako velja za univerze 

(glej Močnik, 2001). Eden redkih spisov, 

ki se v slovenščini refleksivno ukvarja z 

razmerji med znanstvenimi ustanovami in 

teoretskimi praksami, je spremna beseda 

h knjigi Pierra Bourdieuja Znanost o znanosti 

in refleksivnost (Liberalna akademija, 

Ljubljana, 2004), ki jo je napisal Drago 

Braco Rotar; tam lahko beremo tole 

strogo oceno tukajšnjega stanja: »Znanost 

kot družbena praksa in njeno polje navzlic 

proliferaciji institucij, ki rabijo za okope v 

pozicijski vojni med akademskimi veljaki, 

v slovenski družbi ne obstaja kot avtonomija 

in ne kot habitus. […] Dovolj si je 

ogledati gerontokratska in konformistična 

pravila za habilitacijo npr. na ljubljanski 

univerzi, kriterije za ocenjevanje primernosti 

za nosilce raziskovalnih projektov in 

vodij programskih skupin [ministrstva za 

znanost], 'bolonjska' prizadevanja za degradacijo 

in devalvacijo doktoratov […] in 

vrsto drugih ukrepov, uvoženih iz najbolj 

zagovednih akademskih okolij na svetu.« 

(Drago Braco Rotar, »Kdo bo dajal naloge 

znanosti?«, v: op. cit., str. 21–22.) 

56 Louis Althusser (1996: 46) se v tem 

odlomku sklicuje na Georgesa Canguilhema 

(La formation du concept de 

réflexe, 1955) in na Michela Foucaulta 

(Histoire de la folie, 1961; Naissance de 

la clinique, 1964), omenja pa še Koyréja, 

Bachelarda in Cavaillèsa. 


FOUCAULT, M. (2004): Sécurité, Territoire, Population. Cours au Collège de France. 1977 

FREITAG, M. (1995): Le naufrage de l’Université. Paris, La Découverte/M.A.U.S.S. 

GEERTZ, C. (1983): Local Knowledge. Further Essays in Interpretive Anthropology. New York, Basic Books. 

GIBBONS, M., LIMOGES, C., NOWOTNY, H., SCHWARTZMAN, S., SCOTT, P., TROW, M. (1996): The New 

Production of Knowledge. The Dynamics of Science and Research in Contemporary Societies, London– 

Thousand Oaks–New Delhi, Sage, [1994]. 

GOODY, J. (1993): Med pisnim in ustnim. Ljubljana, ŠKUC-FF. 

MOČNIK, R. (2000): Sistem družboslovja in njegovi učinki. Časopis za kritiko znanosti, XXVIII, 200–201. 

MOČNIK, R. (2001): Ali univerza lahko nudi začasno zatočišče teoretski produkciji? Ljubljana, Družboslovne 

razprave, letnik 17, št. 37/38. 

MOČNIK, R. (2006): Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika. Ljubljana, Založba /*cf. 

MONLIBERT DE, C. (2004): Savoir à vendre. L’enseignement supérieur et la recherche en danger. Pariz, 

Raisons d’agir. 

ROTAR, D. B. (2004): Kdo bo dajal naloge znanosti? V: BOURDIEU, P. (2004): Znanost o znanosti in 

refleksivnost. Ljubljana, Liberalna akademija. 

ROTAR, D. B. (2005): Humanistika – veda ali znanost? Nova revija, letnik XXIV, št. 277–278–279. 

VERCELLONE, C. ur. (2006): Capitalismo cognitivo. Rim, Manifestolibri. 

WALLERSTEIN, I. et al. (2000): Kako odpreti družbene vede? Ljubljana, Založba /*cf. 


ČLANKI

200 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233 | Članki

Nenad Jelesijević 

Javna umetnost 

pod represijo 

Je javna umetnost 

sploh možna? 1 

Nedavno sem se znašel v vlogi tako imenovanega 

kulturnega producenta v okviru mednarodnega 

projekta Living on a Border. 2 Osrednja 

problematika projekta so sodobne evropske 

migracije; udeleženci skušamo združevati raziskovalni, 

umetniški in aktivistični pristop ter 

izsledke in zbran material potemtakem predstaviti 

javnosti skozi potujočo prostorsko instalacijo, 

poimenovano Permanent Waiting Room 

/ Stalna čakalnica, ki je dejansko skupek številnih 

avdiovizualnih del, vizualne in tekstovne 

dokumentacije ter javnih debat-omizij (gre za 

prispevke okoli tridesetih umetnikov in teoretikov 

iz vsaj šestih evropskih držav), postavljenih 

znotraj kontejnerja cargo. Prvotna ideja je bila 

postaviti to zajetno instalacijo na izbrane javne 

trge oziroma ulice štirih evropskih mest, a je 

rezultat vseh dolgotrajnih prizadevanj projektne 

skupine bil, da nam je uspelo zamisel o 

rabi javnega prostora popolnoma udejanjiti 

samo v Ljubljani, medtem ko smo v Bologni, 

na Dunaju in v Londonu morali spremeniti 

načrte in objekt postaviti praktično izven javnih 

prostorov. Razlog za to je bil zelo banalen: 

ta tri mesta imajo tako restriktivna pravila rabe 

javnega mestnega prostora – torej v primerih, 

ko smo z gotovostjo vedeli, da so izbrane lokacije 

zares javne –, da je praktično nemogoče 

1 Podlaga za ta tekst je prispevek Public At Under Repression. 

Is Public Art Possible at All?, ki sem ga predstavil na mednarodni 

konferenci Global Webbing of Diverging Agendas: 

Synchonicity and Asynchronicity in Contemporary Culture 

and Politics v organizaciji Doktorskega programa za film, medije 

in sodobno kulturo Univerze ELTE, v Budimpešti, 20.–21. 

junija 2008. 

2 Produkcija Zavoda za umetniško produkcijo in raziskovanje 

KITCH iz Ljubljane, l. 2007 in 2008, www.livingonaborder.net. 

organizirati tovrstno postavitev (brez ustreznih 

močnih prijateljsko-poslovnih povezav), zlasti 

z ozirom na nič kaj olepšan videz objekta in 

nedvomen družbeno-kritičen potencial dogodka 

(cargo kontejner, namenjen transportu velikih 

količin blaga, je kot ready made objekt, 

postavljen v javnem prostoru, zamišljen ne 

le kot simbol odpiranja meja za kapital in 

njihovega zapiranja za ljudi, temveč tudi kot 

dvanajstmetrski »tujek« v urbanem okolju, ki 

izziva in napeljuje k razmišljanju). Po drugi 

strani je velika ironija ljubljanske predstavitve 

bila v odkritju post festum, da sama ploščad v 

strogem središču mesta, na kateri je instalacija 

naposled bila postavljena, pravzaprav sploh ni 

več v lasti mesta, temveč je postala posestvo, 

ki ga upravlja lokalno zasebno podjetje. Javni 

prostor je izginil pred našimi očmi: ljubljanski 

projekt smo začeli predpostavljajoč namensko 

uporabo mestnega javnega zemljišča, končali 

pa s postavitvijo na zasebni elitni lokaciji. A 

vendarle izven galerije, na ulici, kar je ustrezalo 

našim težnjam po postavitvi, ki naj omogoči 

dejanski pretok javnosti, kar v galeriji praktično 

ne bi bilo mogoče. 

Larpurlartizem 

estetiziranega 

polja represije 

Ta nedavni primer iz resničnega življenja »kulturne 

produkcije« zelo dobro ponazori stanje, 

s katerim se potencialno umetniško delo, ki si 

želi delovati v javnem prostoru, danes sooča 

na lokalni in globalni ravni. Konkretni poskus 

umestitve v javni kontekst je sicer bil eksem- 

Nenad Jelesijević | Javna umetnost pod represijo 201

3 Nekateri značilni primeri represivnih praks zoper izražanje 

v sicer stežka priborjenem javnem prostoru so ravno indici 

njegovega krčenja: prepoved grafitov in njihova getoizacija s 

»preselitvijo« v kontrolirane cone; togo pravilo o prijavljanju 

javnih protestov in dogodkov in z njimi povezanimi paradoksnimi 

plačili rabe javnih površin; za ulično postavitev kakršnega 

koli umetniškega objekta veljajo toga, pogosto zapletena 

ter napol transparentna pravila, ipd. 

4 Larpurlartistični primer oziroma zgrešen poskus na tem 

področju je, denimo, okraševanje ulic in trgov z dizajniranimi 

kosi ulične opreme, različnimi okrasnimi predmeti, glasbeno-zvočnimi 

posegi ipd.: če kdo na ulico postavi privlačne 

raznobarvne stole, jo okrasi z raznobarvnimi trakovi ali poriše z 

raznobarvnimi risbami ipd., to še zdaleč ne pomeni, da je naredil 

javno umetnost. Avtorji tovrstnih dekorativnih dosežkov 

dostikrat skušajo uvrstiti svoje stvaritve v kontekst promocije 

aktivne rabe mestnega urbanega prostora. Pri tem jim pomagajo 

kuratorji, producenti in medijski »poročevalci« skušajoč 

izenačiti sleherno rabo tega prostora, ki se v najboljšem 

primeru odvija skozi prostočasno-zabavne aktivnosti za občinstvo, 

z neko navidezno javno funkcijo projekta. Javna raba je 

v teh primerih zgolj raba, torej nima emancipatorne funkcije, 

je že vnaprej nevtralizirana, saj je politično nenevarna. Zato 

takrat ne moremo govoriti o javni umetnosti, temveč zgolj o 

dekoraciji (»poživitvi«) javnega prostora. Obenem se moramo 

zavedati nevarnosti tovrstnega dekorativnega pristopa, saj pod 

krinko »javnega delovanja«, s plagiatorskimi prijemi in izdatno 

nekritično podporo kuratorsko-medijskega establišmenta 

sabotira delovanje resnične kritične-javne umetnosti. 

plarno specifičen, saj ni bil realiziran skozi 

institucionalni okvir galerije ali muzeja, tudi 

sama produkcija projekta je potekala na netipičen 

način, izven ustaljenih poti Umetnostnega 

sistema. Ideja projekta izhaja iz stališča, da ne 

moremo več misliti javne kritične umetnosti 

na način, kot je bila razumljena v modernizmu 

in postmodernizmu, vsaj zaradi enega 

preprostega razloga: njen manevrski prostor 

se čedalje bolj krči, de facto in tudi de iure. 3 

Številni preprečevalni mehanizmi, temelječi 

na pravnih ali nepravnih podlagah, uspešno 

zavirajo predstavitve kritične umetnosti 

v urbanem javnem okviru. Naj pojasnim, da 

pridevnik kritična tukaj dejansko uporabljam 

kot sopomenko označbe javna, saj javno razumem 

kot nekaj, kar je nujno in nedvomno 

aktivno-politično artikulirano (politično delovanje 

se vzpostavi ravno z aktivnim javnim 

delovanjem), kar pomeni, da je tudi kritično. 

Politični in umetniški aktivizem, ki dejansko 

morata biti vedno prepletena v sinergiji, v tem 

kontekstu razumem kot aktivno kritično pozicijo 

(mišljenja – kot je to konceptualizirala 

Hannah Arendt) individuuma do njegovega 

družbenega okolja, torej sodobne post-neoliberalne 

družbe. Kritična umetnina in njen 

avtor, emancipiran umetnik, sta potemtakem 

zmeraj emancipatorna dejavnika znotraj jasno 

definiranega ideološkega polja oziroma neke 

bolj ali manj kompleksne interesne sfere, ki 

zastopata avtonomno mišljenje in stališče, 

zavedajoč se izjemnega pomena (političnega) 

javnega prostora. Emancipiran umetnik 

je subjekt/protagonist umetnosti, ki je ideologija 

– saj so tudi subjekti, ki jo ustvarjajo, 

»ideološke živali«, kajti sleherna ideologija je, 

povedano z Louisom Althusserjem, mogoča le 

prek subjekta in za subjekte (v tem primeru 

za publiko) – in ki istočasno naredi ideologijo 

vidno. Javna dimenzija je le ena, a zdi se mi, 

najbolj pomembna dimenzija kritične umetnine 

kot jo tukaj poskušam konceptualizirati. 

Tovrstna kritična umetnina je potemtakem 

vselej in v vsakem primeru pravzaprav 

že vnaprej opredeljena kot javna umetnina, 

saj je politična pozicija njenega avtorja 

vidna v neki socialno artikulirani, k javnosti 

usmerjeni akciji, ki jo spodbuja, podpira ali 

problematizira njegov umetniški objekt, večinoma 

fluidne performativne forme (instalacija, 

akcija, happening, performans, site 

specific postavitev ali film, pri katerem je 

sicer aktualen problem dostopa do gledalcev 

tudi po javno-medijskih kanalih, kot sta televizija 

ali internet). Politična pozicija je torej 

artikulirana z mediacijo umetniškega objekta, 

formaliziranega v raznolikih formah (oziroma 

medijih) in je nad golo estetsko dimenzijo, 

pravzaprav je tako vzpostavljena pozicija 

edina prava estetska dimenzija javne kritične 

umetnine. Larpurlartizem zato ultimativno 

ni mogoč znotraj koncepta javne umetnosti. 4 

Njena naloga je vzpostavljati demokracijo v 

boju proti izključevalni delitvi na javno in 

zasebno v korist zasebnega, saj je demokracija, 


kot zapiše Jacques Rancięre – daleč od tega, 

da bi bila zgolj oblika življenja posameznikov, 

posvečenih lastnemu užitku –, proces 

boja zoper privatizacijo, proces širjenja javne 

sfere, ki si jo vsaka oblast prizadeva skrčiti, 

sprevreči v lastno zadevo, ter s tem preusmeriti 

iznajdbe in pretvoriti kraje intervencije 

nedržavnih akterjev v zasebno domeno (cf. 

Rancięre, 2006: 55). Demokratični proces 

tako implicira akcijo subjektov, ki nanovo 

vzpostavljajo porazdelitve zasebnega in javnega, 

univerzalnega in partikularnega, saj demokracije 

ne more nikdar zaznamovati enostavna 

dominacija univerzalnega nad partikularnim 

(ibid.: 61–62) … Ko govorimo o javni, je 

seveda govora tudi o socialni umetnosti, zato 

tudi Adornovo stališče le utrjuje njeno bojno 

pozicijo: kar je socialnega v umetnosti, je njej 

imanenten upor/gibanje zoper družbo, ne 

njeni manifesti (cf. Adorno, 2004: 297). 

Sodobni Umetnostni sistem radikalno odgovarja 

ali, bolje, reagira na potencialni kriticizem, 

razvijajoč zelo učinkovite mehanizme 

kontrole javne umetnosti, vse tja od časov njene 

prve vidnejše zgodovinske artikulacije v šestdesetih 

letih 20. stoletja, kar je tudi razumljivo, 

saj boj za javno kritično umetnino pomeni de 

facto boj za ukinitev Umetnostnega sistema. V 

boju za prostor nam ne gre le za upor zoper 

simbolno vlogo sodobne galerije kot kletke, ki 

zapahne in nevtralizira kritičnost – več o tej 

vlogi galerije v naslednjem razdelku –, temveč 

tudi zoper tiste izključevalne mehanizme, ki 

kritičnim umetniškim dogodkom ne dovolijo 

niti tega, da bi se taisti kletki približali. Kritična 

umetnina – kolikor in ko gre za javno umetnost 

– pogosto celo ne dobi niti priložnosti, da bi 

jo mogočen Umetnostni sistem nevtraliziral. 

A, paradoksno, mora funkcionirati istočasno 

znotraj in izven tega sistema, ki z umetninami 

v prvi vrsti, tako ali drugače, trguje. Seveda 

kritičnega koncepta, ki že po svojem videzu ne 

zadovoljuje nenapisanih postulatov umetniškega 

izdelka, ne moreš, tudi če bi hotel, zlahka 

prodati: javna umetnost se torej ne ujema z 

5 

Tega in naslednja dva navedka iz Bourdieujevega dela 

prevedel avtor. 

dominantno (in edino) agendo umetnostne 

produkcije in njenega vrednostnega sistema. 

Mar je lahko kustos, producent, donator, sponzor 

ali producent njen uspešen agent? Te figure 

so le bolj ali manj uspešni igralci na kulturnem 

polju mainstreama, kot ga poznamo, seveda 

skupaj z umetnikom, ki je marginaliziran 

tudi takrat, ko je izbran in promoviran med 

zvezdnike, pa naj se tega zaveda ali ne. Uspeh 

pri tem pomeni posledično bogastvo, bodisi 

v obliki simbolnega ali stvarnega kapitala, ali 

pa obojega. Pierre Bourdieu primerja sodobne 

umetnostne agente z bankirji in ugotavlja: 

[…] da ni le agent tisti, ki dodeli delu 

komercialno vrednost, ko ga pripelje na trg; 

on ni le zastopnik, ki »brani avtorje, ki jih 

ima rad«. Agent […] deluje kot »simbolni 

bankir«, ki kot varnost [umetniku] ponuja 

ves svoj nakopičeni simbolni kapital. 5 

(Bourdieu , 1993:77) 

Ker ti simbolni bankirji delujejo izključno 

in brezpogojno znotraj pravil estetizirane 

ekonomije, ki nedvomno promovira anti-javni 

(to je anti-politični) diskurz korporativizirane 

(nacionalne) države, sploh pa ker predstavljajo 

totalitarne antipode emancipiranega avtorja, 

mora javna umetnost iznajti načine subverzije 

te korporativne ureditve. Pravzaprav je javna 

umetnost edinole možna ravno od tistega 

trenutka, ko iznajde načine in poti subverzije, 

a tudi (in posledično) takrat, ko prestopi ustaljene 

meje umetnosti kot jo razume, definira, 

promovira, preživlja in s katero se predvsem 

okorišča konzervativni Umetnostni sistem. To 

pa je tudi najtežja naloga, saj se je treba spopasti 

s številnimi preprekami, ne le finančnimi 

– boriti se je treba z okorelimi in že dobro 

uigranimi umetniškimi lobiji, raznimi družinskimi-prijateljskimi-poslovnimi 

interesnimi 

vezmi, ignoranco in agresivno podjetnostjo na 

trgu –, ne računajoč pri tem na demokratično 

»svobodo izbire«. A je večina današnjih form 


6 Smiselnost meje med umetnostjo-kot-jo-poznamo in kulturo 

je sicer vprašljiva. Kulturo je tukaj treba razumeti v pomenu 

širšega okvira za Umetnostni sistem. Kultura, razumljena v 

etničnem smislu, ni del tega okvira. 

subverzije žal precej mehka. Neka skupinska 

akcija je lahko tako pasivna, da si praktično ne 

zasluži označbe subverzivna, oziroma rečemo 

lahko, da ima ta označba danes drugačen, 

veliko manj radikalen prizvok, kakor nekoč. 

Slavoj Žižek v nedavnem tekstu omenja dva 

zgovorna primera, ki ilustrirata to pasivnost 

sodobne umetniške in aktivistične akcije (cf. 

Žižek, 2008: 42). Pri prvem primeru »zasedbe 

urbanega prostora na alternativen način in v 

imenu druženja« gre za dogodek v izvedbi kar 

3000 ljudi, ki so 8. marca 2008 stali nepremično 

kot kipi na Place du Trocadéro v Parizu, 

par mesecev pred tem pa tudi na newyorški 

postaji Grand Central. Prepričani, da so zasedli 

javni prostor, niso s svojim dejanjem, po 

Žižku, pustili nobenega sporočila, pač pa so le 

vzdrževali socialne relacije. Drug Žižkov primer 

je znani revolt marginaliziranih mladostnikov 

v francoskih predmestjih, opredmeten 

z masovnimi zažigi avtomobilov v letu 2005. 

Protestniki tudi v tem primeru niso izrazili 

nobene partikularne zahteve; bili smo priče 

[…] ničelni stopnji protesta, nasilnemu protestnemu 

dejanju, s katerim se ne zahteva 

ničesar. […] Kakšen je univerzum, v 

katerem živimo, če samega sebe slavi kot 

družbo izbire, a je edina možnost odziva na 

vsiljeni demokratični konsenz slepi acting 

out? Žalostno dejstvo, da se nasprotovanje 

sistemu ne more artikulirati v podobi realistične 

alternative ali vsaj smiselnega utopičnega 

projekta, temveč le v obliki nesmiselnih 

izbruhov, je mračna obsodba našega položaja. 

Čemu naša opevana svoboda izbire, če pa 

je moč izbirati le med igro v skladu s pravili 

in (samo)uničevalnim nasiljem? (ibid.) 

Ta komentar represivnega stanja, uokvirjenega 

s »kulturnim kapitalizmom«, ki se mu 

skupinsko zoperstavlja bodisi z bolj ko ne 

impotentno pasivnostjo ali pa s stihijskimi 

čustvenimi izbruhi kot nadomestili za artikulirano 

državljansko govorico, je pravzaprav 

uporaben na celotnemu teritoriju sodobne 

umetnosti. Tako zelo pasivni so današnji performansi 

in umetnine nasploh, tako nizka je 

njihova kritična potenca – v redkih primerih, 

ko je sploh navzoča, pogosto skrita pod plastmi 

samocenzure –, da dostikrat le stežka zaznamo 

mejo med temi umetninami in nekim povprečnim 

oblikovalskim izdelkom, ki sicer sodi v 

domeno uporabne (applied art), torej neperformativne 

umetnosti. Acting out neke umetnine 

pa je praviloma prepleten in zaklenjen ravno z 

mehanizmi samega Umetnostnega sistema, ki 

jo največkrat sam proizvaja (producira), in to 

dejstvo, ta ukleščenost umetnine v mehanizme 

družbene kontrole, naredi situacijo srhljivo. 

Estetizacija krize, h kateri zavestno ali nezavedno 

pripomorejo tudi umetniki sami, je potemtakem 

njihov impotenten odgovor in prispevek 

k družbeni neenakosti. 

Javna umetnost v boju z 

Umetnostnim sistemom 

Politično artikulirana javna umetnina je nedvomno 

marginaliziran pojav. Še več, njeno polje 

ni le marginalizirano, temveč je tudi diskriminirano 

znotraj širše hierarhije sodobne kulture 

in družbe – tudi ko je občasno ali začasno 

tolerirano (koncept tolerance že sam po sebi 

predpostavlja neenak odnos). Umetnostni sistem, 

delujoč v fluidnem in kaotičnem polju 

kulture, 6 je še vedno institucionaliziran prek 

njegove osrednje institucije in matične celice 

– galerije, ki igra eno osrednjih diskriminatorskih 

vlog v procesu pogosto (in politično 

korektno) imenovanem »nevtralizacija umetnine«, 

pravzaprav pa procesu onemogočanja 

njenega kritičnega potenciala. Galerija, kot 

jo poznamo, temelječa na strateško kontroliranem 

privatnem, državnem ali privatnodržavnem 

interesu ter globoko ukoreninjena 

v samozadostnem produkcijskem sistemu, že 


po definiciji ni zmožna proizvesti, a prav tako 

niti promovirati javne umetnosti, saj kot navznoter 

in navzven ostro hierarhično zastavljen 

kolektiv/institucija že po naravi svojega ustroja 

nima emancipatorne zmogljivosti, zmore pa jo 

uspešno getoizirati, in sicer skozi arhiviranje, 

sledenje modi oziroma »svetovnim trendom« 

ter z drugimi medijskimi ali umetnostno-zgodovinarskimi 

prijemi z nekrofilnim predznakom. 

Mrtev umetnik je, kot vemo, vreden več, 

a prav tako mrtva, torej arhivirana, z »medijskimi 

odzivi« obdelana in »vzgodovinjena« 

umetnina. Ker se resnične emancipacije ne 

da institucionalizirati (Rancięre, 2005:117), se 

posledično ne da institucionalizirati niti javne 

umetnine. Drugi razlog, zaradi katerega galerija 

ne zmore proizvesti javne umetnosti, še manj 

pa prispevati k njeni emancipaciji, je preprosto 

dejstvo, da sama dejansko nima publike. Javna 

umetnina nujno nagovarja resnično, čim širšo 

in čim bolj heterogeno javnost. Publika (občinstvo) 

je javnost v najširšem pomenu, a dejanska 

»publika« na predstavitvah nove umetnosti, to 

je tekoče produkcije v galerijah, so prijatelji, 

znanci in družinski člani umetnikov in galeristov, 

kupci umetnin, producenti, oblastniki, 

lobisti, šminkerji in pozerji, kvečjemu torej 

novo in staro konzervativno meščanstvo. Še 

v redkih primerih, ko je maloštevilna javnost 

navzoča, je videti, kot da bi bila navzoča po 

nekem naključju. (Op. p.: Arhivirana in pregledno 

razstavljena sodobna avtorska umetnost 

v galerijah-supermarketih kot so npr. Tate 

Modern, Guggenheim in Centre Pompidou, 

centri kulturnega turizma, oziroma v manjših, 

bolj nacionalnih institucijah, kakršna je 

Moderna galerija Ljubljana, ni predmet razprave 

o umanjkanju publike. Prav tako za razpravo 

niso relevantni specializirani muzeji, npr. 

etnografski, arhitekturni ipd., saj vse tovrstne 

stalne postavitve že imajo izključno arhivski, 

torej nekrofiliziran pomen. Čeprav jim publike 

– predvsem v obliki turistov, študentov umetnostnih 

smeri in specializiranih vodenih ogledov 

– nikoli ne zmanjka, so, paradoksalno, zgolj 

v podporo tezi o njenem izginotju.) Ob vsem 

tem se »javna blaginja« pogosto utemeljuje in 

uveljavlja z bolj ali manj nacionalno obarvanimi 

kriteriji, ki naj jim umetnina služi, a jim 

javna umetnina, že zaradi svoje zavezanosti 

emancipaciji, ne more služiti, še več, jih že po 

definiciji zavrača. Tovrstna zahteva po servilnosti 

do »nacionalnega interesa«, kot je znano, ni 

posebnost zgolj postsocialističnih družb, saj vse 

evropske države negujejo periodične večletne 

nacionalne kulturne strategije. Boj za teritorij 

je potemtakem samoumevno početje akterjev 

javne umetnosti, ki si prizadevajo za aktiviranje 

javnosti: pri umestitvi na pozicije onkraj ustaljenega 

teritorija umetnosti morajo biti zmožni 

konstruirati (sebi) lastne geografije, da bi bila 

javna umetnost sploh lahko realizirana. Na prelomnici, 

ko je dejansko treba nanovo (iz)najti 

prostor svobode govora, torej v procesu iskanja 

prostora izraza na s stališča ustaljene produkcije 

neobičajnih ali še bolj »nemogočih« krajih, 

bodisi fizično otipljivih ali virtualnih, velja 

imeti v mislih, da se resnični svobodni govor 

nujno udejanja prav na tistih krajih, ki niso že 

predpostavljeni kot kraji svobode; ker politika 

je, po Rancięru, natanko v tem, da govorimo 

oziroma delujemo v času in prostoru, kjer tega 

od nas ne pričakujejo (Lie, 2006: 5). V vsakem 

primeru onkraj galerije, a če že v njej, potem 

pa takrat in tako, ko(t) to ni pričakovano. 

Nevidne sile Umetnostnega sistema v prid 

ohranitve tradicionalnih razmer in s tem tudi 

lastnega obstoja rišejo meje in vzpostavljajo 

kriterije, s katerimi si prizadevajo izluščiti 

in izključiti »grdo« (kar pravzaprav pomeni 

tisto, kar ne podpira dominantnega, »estetsko 

sprejemljivega« sistema produkcije), oziroma 

ga vsaj narediti nevidnega, medtem ko si 

javna umetnost, delujoča kot emancipatoren 

politični subjekt, prizadeva narediti nevidno 

(skrito, pervertirano) vidno, aktualno vidno, ki 

je sicer promovirano kot sublimno dominantnega 

diskurza, pa razkrinkati kot opredmeteno 

negacijo emancipatornega sublimnega. Objekt 

mainstreamovske »sublimacije« (monopolna, 


dekorativna, dizajnerska, sejemska, z eno besedo 

antiperformativna umetnina) je pravzaprav 

hiperproducirana galerijska impotentna 

umetnina, ki jo je treba kot takšno razgaliti. 

Narediti nevidno vidno pomeni, povedano eksplicitno, 

na performativno artikuliran način, 

v spoju emancipatorne teorije in umetnosti, 

izpostaviti očem javnosti ključne problematike 

sodobne družbe. V tem dejanju je emancipatorni 

potencial javne umetnosti kot globoke, 

radikalno demokratične performativne prakse, 

za razliko od njenega totalitarnega nasprotja. 

In ta potencial lahko razvije in prakticira le 

emancipiran umetnik – v vlogi učitelja emancipatorja, 

kot ga utemelji Rancięre (cf. Rancięre, 

2005: 25–27) – s svojo performativno umetnino 

kot orodjem emancipacije javnosti. (Ne) 

zmožnost javne umetnosti pod represivnimi 

pogoji Umetnostnega sistema je torej močno 

odvisna od njene zavezanosti k aktivnemu konstruiranju 

novih, lastnih geografij in konceptov, 

ne samo v službi protiuteži, recimo temu 

alternative, kulturnemu kapitalizmu, temveč 

tudi zaradi lastnega obstoja oziroma obstoja 

njenih akterjev. Boj z Umetnostnem sistemom 

je tako neizogibni pogoj prizadevanja za spodbujanje 

političnega mišljenja s performativnimi 

sredstvi. 

Avtonomija in dostop 

do javnega prostora: 

k emancipatorni 

performativnosti 

Gre torej za emancipatorni boj (bije ga emancipiran 

umetnik kot aktivni subjekt), ki naj 

odpira prostor, v katerem lahko javna umetnost 

prispeva k emancipaciji javnosti. Vprašanje oziroma 

kriza aktivnega subjekta kot nosilca javne 

umetnosti kliče po zavrnitvi ustaljenih vlog 

akterjev sistema produkcije kulture, ki potencialno 

emancipatorno vlogo sodobne umetnosti 

uspešno pervertirajo v puhlo ekskluzivo, eliti- 

zem in zvezdništvo (tudi ko gre za proklamirano 

ezoterične, le ozkemu krogu ljudi »razumljive« 

in »sprejemljive« umetnine), torej v vrsto različnih 

izključevalnih praks, proč od oči resnične 

javnosti. Edini možen odgovor producentskim 

cenzorjem je zavrnitev njihovih cenzorskih 

vlog; stati je treba v bran javnemu, saj 

[v]saka resnična osvoboditev danes zahteva 

več, ne manj »javne sfere« in »moči javnosti«. 

Prav javno sfero je treba zdaj močno 

braniti pred napadajočim zasebnim – čeprav 

zato, paradoksno, da okrepimo individualno 

svobodo in je ne spodsekamo. (Bauman, 

2002: 66) 

Treba je torej braniti šibko, vendar tudi 

dvoumno javno sfero (dvoumna, ker je lahko 

prostor osvoboditve tako političnega kot tudi 

totalitarnega, oziroma, z Baumanovimi besedami, 

prostor spopada »koristne kapacitete« 

in »strah zbujajoče in zaničevalne zatiralske 

sile« (ibid.)), reafirmirati njej pripadnost vsakogar 

in kogar koli, boriti se torej proti procesu 

njene privatizacije in korporativizacije, 

ki poteka vse bolj pospešeno. Kot posledica, 

a tudi vzrok tega procesa, se je v umetnosti 

razvilo posebno polje restriktivne (omejene in 

omejevalne) produkcije z restriktivno (zoženo) 

socialno kategorijo publike: 

Polje produkcije per se dolguje svojo lastno 

strukturo nasprotju, vzpostavljenem med 

poljem omejene [restricted] produkcije kulturnega 

blaga, […] namenjenega publiki 

(sestavljeni iz) producentov kulturnih dobrin, 

in poljem množične [large-scale] kulturne 

produkcije, ki je naravnano na proizvodnjo 

kulturnega blaga, namenjenega ne-producentom, 

tako imenovani »publiki nasploh«. 

[…] Polje omejene produkcije teži k razvoju 

lastnih kriterijev vrednotenja lastnih produktov, 

tako tudi doseže resnično priznanje 

s strani skupine svojih stanovskih podpornikov 

[peer group], katere člani so hkrati 

njegovi privilegirani varovanci in tekmovalci. 

(Bourdieu, 1993: 115) 


Namesto potencialno širokega občinstva, 

ki naj se emancipira skozi vključevanje v 

posamičen javni projekt, to je skozi dosledno 

branje projekta ali participacijo v njem (umetnost 

je namenjena občinstvu!), imamo torej 

privilegirane kliente in med seboj tekmovalne 

umetnike (umetnost, namenjeno potrošnikom), 

ter redke umetnike, ki se ukvarjajo 

s tvegano, nedekorativno javno umetnostjo. 

Takšno stanje izključevanja ne pušča veliko 

prostora za avtonomijo umetnika – odnos 

med avtorjem in njegovo »publiko enakih« je 

vgrajen v proces potrošništva, kot ga poznamo, 

ter tudi vpliva na javni pomen dela, kot ga 

imenuje Bourdieu: 

Javni pomen dela, v odnosu do katerega se 

avtor mora (samo)opredeliti, je posledica procesa 

kroženja [kapitala, umetnin, umetnikov] 

in porabništva, ki ga upravljajo objektivne 

razmere med institucijami in agenti, vpletenimi 

v ta proces. (1993: 118) 

Individualne avtonomije se ne doseže drugje 

kot znotraj avtonomne družbe, napiše 

Zygmunt Bauman, ki razume nalogo transformacije 

individualne avtonomije de iure v 

avtonomijo de facto (Bauman, 2002: 65,67) 

kot emancipacijo v pogojih redukcije in praznjenja 

javnega prostora. A javni prostor, 

zlasti pa simbolni pomen dela v javnosti, je 

reguliran znotraj mehanizmov ekonomije kulture 

in je, po Bourdieuju, njen neločljiv del; 

kontrolirajo jo njeni agenti, bodisi institucije 

ali posamezniki, v resnici agenti hitro naraščajočega 

kulturnega korporativizma. Zato je 

javni prostor načeloma dostopen samo takrat, 

ko dostop vanj dovolijo ti agenti, a vendarle 

je dostop mogoč tudi skozi razpoke njihovih 

varovalnih mehanizmov. Vprašanje dostopa 

do javnega prostora in hkrati tudi njegove 

ohranitve je zato ključno vprašanje politične 

(re)artikulacije, ki je ultimativno emancipatorna 

zapoved javne-politične-aktivne-kritične 

umetnosti. Javna umetnost je resnično socialno 

performativna šele tedaj, ko deluje aktivno 

in inovativno v osvobojenem/izborjenem javnem 

polju, saj se emancipacije ne podeljuje 

in se je ne zahteva, temveč se jo pribori. (A 

isto velja za umetnost nasploh, zato predpona 

javna pred besedo umetnost ne bi niti 

morala biti nujna! Oziroma je samoumevna 

tudi takrat, ko ni zapisana.) Takrat je sama v 

simbolni vlogi avtonomnega agenta, ki je vendarle 

neodvisen od agentov Umetnostnega sistema, 

vsaj na sublimni ravni oziroma na ravni 

performativnega procesa in učinka njegovega 

emancipatornega sporočila. V tem primeru 

je javna umetnost možna in tako se glasi tudi 

odgovor na vprašanje, zastavljeno v podnaslovu 

tega prispevka. 

Literatura 

ADORNO, T. W. (2004): Aesthetic Theory. London, 

Continuum. 

ALTHUSSER, L. (2000): Izbrani spisi. Ljubljana, 

Založba /*cf. 

BUMANN, Z. (2002): Tekoča moderna. Ljubljana, 

Založba /*cf. 

BOURDIEU, P. (1993): The Field of Cultural 

Production. Cambridge, Polity Press. 

LIE, T. in RANCIÉRE, J. (2006): Our police order: 

What can be said, seen and done. 

WWW.EUROZINE.COM (11. 8. 2008) 

RANCIÉRE, J. (2005): Nevedni učitelj. Ljubljana, 

Zavod EN-KNAP. 

RANCIÉRE, J. (2006): Hatred of Democracy. London, 

New York, Verso. 

ŽIŽEK, S. (2008): Mi smo tisti, na katere smo čakali. 

Ljubljana, Mladina, 6. 6. 2008, str. 37–46. 


Pina Gabrijan 

Feyerabendov 

osvajalski pohod 

na trdnjavo 

znanosti 

1. Razvoj Feyerabendove misli 

Vsekakor lahko trdimo, da je Feyerabend 

eden izmed »štirih velikanov« filozofije znanosti 

druge polovice dvajsetega stoletja. Na 

preostale tri pa ga vežejo določena časovna 

obdobja: petdeseta leta na Popperja, zgodnja 

šestdeseta na Kuhna ter preostanek šestdesetih 

in sedemdeseta na Lakatosa (Hoyningen- 

Huene, 1997: 5). Po začetni fazi pripadnosti 

logičnemu pozitivizmu in empirizmu je bil 

vnet popperjanec, po srečanju s Kuhnom (in 

njegovo Strukturo znanstvenih revolucij) pa 

je postal odločen nasprotnik falzifikacionizma 

in sploh vsakršne normativne metodologije. 

Sledilo je obdobje preusmeritve v zgodovinsko 

analizo znanstvenega razvoja, dopolnitev 

epistemološkega relativizma in anarhizma s 

kulturnim relativizmom, nato obdobje nasprotovanja 

filozofiji (teoriji) znanosti, nazadnje 

pa naj bi po mnenju nekaterih avtorjev (Ule 

in Hozjan, 1999: 354) dvomil celo v smiselnost 

same znanosti. 

Med avtorji prihaja do razhajanj glede 

Feyerabendovega odnosa do Popperjeve filozofije 

po »ločitvi« od njega. Nikakor ni mogoče 

spregledati močnega vpliva popperjanstva na 

zgodnja Feyerabendova dela. Poznejša dela, 

še posebeno tista iz poznih sedemdesetih let 

dvajsetega stoletja, razume Preston (1997) kot 

rezultat Feyerabendovega razočaranja nad 

Popperjevo filozofijo, kar naj bi ga privedlo 

do tega, da je postal skeptičen in relativističen 

anarhist. V nasprotju s tem je mnenje 

Farrella (2000), da Feyerabend v svoji poznejši 

filozofiji nepopustljivo sledi nekaterim popperjanskim 

tezam, s čimer pa tudi osvetljuje 

notranja neskladja Popperjeve filozofije. Tako 

naj bi ostal zvest popperjanec na metametodološki 

ravni, kar pomeni, da še vedno soglaša 

s Popperjem, da je bistvo namena znanosti v 

kritičnem procesu razlage. Po Popperjevem 

mnenju je treba metodološke norme in standarde 

razumeti kot odločitve, kako bo izvedena 

določena raziskava. Te odločitve naj bi 

sprejemali v smislu normativnega, aksiološkega 

sledenja želji po »doseganju najboljšega« 

oziroma teženja za »dobrim«. Farrell (prav 

tam) meni, da se Feyerabend ni nikoli odrekel 

razumevanju metodologije v tem aksiološkem 

smislu, saj kljub popolnoma drugačni retoriki 

zagovarja sistem, ki temelji na vrednotnih 

sodbah. In tako sprejemanje teh popperjanskih 

idej Feyerabenda privede do tega, da zavrne 

Popperjevo specifično metodologijo, ki temelji 

predvsem na principu falsifikacije, in se odloči 

zagovarjati pluralistično metodologijo. In 

ravno sprejetje odločitve je tisto, kar zagovarja 

Popper. Iz tega Farrell sklepa, da Feyerabend ni 

sprejel relativizma in anarhizma zato, ker bi bil 

razočaran popperjanec, temveč da ga je ravno 

predanost nekaterim osnovnim idejam popperjanstva 

pripeljala do tega koraka. Obdržal je 

dva pomembna elementa Popperjeve filozofije; 

pomembnost kriticizma in pluralizma ter 

aksiološko teženje po doseganju »najboljšega«. 

Tako vidimo, da Feyerabend s svojim epistemološkim 

anarhizmom in Popper s svojim 

kritičnim realizmom sicer res zagovarjata dve 

različni poziciji, vendar ju povezuje kritika 

pretiranega znanstvenega normativizma in 

dogmatizma. Popperja motivira grožnja totalitarnih 

političnih sistemov, v katerih vidi grožnjo 

svobodi in svobodnemu razvoju znanosti. 

Ta bi moral po njegovem mnenju temeljiti na 


modelu kontinuirane znanstvene kritike, ki je 

ne prekinjajo obdobja dogmatske znanosti, ki 

z vsemi sredstvi silijo k dogmatskim normam. 

Znanost naj bi se utemeljevala z nenehnim 

razvojem kritičnega duha. Feyerabend pa se 

ni zavzemal za obrambo znanosti pred avtoritarnimi 

političnimi sistemi, saj mu znanost 

sama pomeni nevarno obliko avtoritarizma. 

Tudi zato zavrača modele razvoja znanosti, 

ki se sklicujejo na stroga metodološka pravila 

in norme. Motivacija za njegov pristop je aroganca 

modernih znanstvenih institucij, potem 

ko je človeštvo že zlorabilo znanost v vojaške 

namene (Mali, 2006: 7). 

Obdobje od sredine sedemdesetih do sredine 

osemdesetih let je vrhunec Feyerabendove 

filozofske dejavnosti in je tudi najpomembnejše 

glede njegovega prispevka k teoriji in filozofiji 

znanosti. Ravno v tem času je metodološki 

relativizem in pluralizem dopolnil ter radikaliziral 

s teoretskim pluralizmom in spoznavnoteoretskim 

relativizmom. Temu je sledilo 

obdobje večinoma antropološke, sociološke, 

tudi politične kritike znanosti. Za Feyerabenda 

je značilno, da je svojo teoretsko kritiko racionalističnih 

in empirističnih napotkov za znanstveno 

raziskovanje zelo spretno povezal s kritiko 

skrajno privilegiranega položaja znanosti v 

sodobni družbi (Farrell, 2000: 355). 

Vendar Hribar (1991: 223) opozarja, da 

je Feyerabendova anarhistična metodologija 

zgolj pogojno, relativnostno anarhistična. 

Meni, da njegova skica anarhistične metodologije 

ni le protislovna sama v sebi, kar bi si 

sicer kot taka lahko tudi privoščila, temveč da 

v osnovi sploh ni anarhistična. Ponovno moramo 

imeti v mislih, da je Feyerabenda dejansko 

Lakatos iz šale imenoval za anarhista in zato 

se je tudi sam nato predstavljal kot anarhist 

(Feyerabend, 1999(a): 5). Osnovno geslo, ki 

ga Hribar (1991: 223) navaja po nemški izdaji 

Proti metodi iz leta 1976, je, da um ne more 

biti vseobsegajoč in neum ne izključen. Tako 

Feyerabend tudi zastavi skico svoje metodologije, 

ki naj bi delovala tako, da spoznanja 

ne spreminja v prisilni jopič, temveč v pripomoček 

za svoboden razvoj vseh ljudi. Takoj 

seveda tudi omeni, da ni nikakršnga razloga za 

bojazen, da bi takšen anarhizem vodil v kaos, 

saj je človekov živčni sistem previsoko organiziran 

(Feyerabend, 1999(a): 12). Tukaj se 

pokaže paradoks, če ne že morda kar nezmožnost 

Feyerabendovega anarhizma – morda je 

človekov živčni sistem celo toliko previsoko 

organiziran, da bi ta anarhizem sploh lahko 

sprejel in bi ga človeštvo s tem lahko tudi 

udejanjilo. To seveda ne pomeni, da se nima 

smisla truditi. Anarhizem je mogoče sprejeti 

tudi kot vrednoto, h kateri naj bi težili. 

2. Abstrakcija 

Po Feyerabendovem mnenju sta skozi zgodovino 

znanstvene misli igrala pomembno 

vlogo predvsem dva pogoja – abstraktni pojmi 

in strogi postopki preverjanja (Feyerabend, 

1984: 49). Čeprav ne spregleda upoštevanja 

vrednih prednosti abstrakcije v znanosti in 

vsakdanjem življenju, opozarja na težave, ki 

nastopijo, ko znanstveniki in filozofi razumejo 

kot »realen« ravno ta osiromašeni svet, ki je 

rezultat abstrakcije, kar gre v škodo številnih 

vidikov izkustva, ki bogatijo – oziroma bi 

lahko bogatili – naša življenja. Abstrakcija 

odstrani posebnosti, ki ločijo eno stvar od 

druge. Omejevanje totalitete, ki nas obdaja, 

je res koristno, vendar je zanimivo, da ravno 

»ostanke« abstrakcije pojmujemo kot »realno«, 

kar pomeni, da jih dejansko pojmujemo 

kot pomembnejše od same totalitete. Položaj 

je v zahodni filozofiji in znanosti še slabši, če 

totaliteto razumemo kot sestavljeno iz dveh 

delov – iz tistega skritega, torej »realnega« 

sveta, ter iz prikrivajočega in motečega pajčolana, 

ki ga zakriva (Feyerabend, 1999(b)). 

Vendar nekateri avtorji (Clark, 2002) 

Feyerabendu očitajo, da se je preveč zanašal 

zgolj na svoje lastno branje tekstov in premalo 

na konverzacijo s sodobnimi strokovnjaki, saj 

Pina Gabriyan | Feyerabendov osvajalski pohod na trdnjavo znanosti 209

so bile štvilne spremembe v smislu prehoda 

od »lokalnega« k »univerzalnemu« tudi 

posledica predrugačnega socialno-ekonomskega 

in materialnega položaja in ne zgolj rezultat 

dela filozofov. Obtožiti ga je mogoče ravno te 

napake, ki jim jo on sam očita – pretiranega 

abstrahiranja in posploševanja (prav tam: 251). 

Vendar Feyerabend (1999(b): 12) pravi, da ni 

mogoče obtoževati tistega, ki želi osmisliti položaj, 

ki ga obkroža, saj je s tem prisiljen vpeljati 

ideje, ki ne ležijo v dogodkih samih. Torej ni 

mogoče ubežati temu, da če želimo razumeti 

neki predmet raziskovanja, ga moramo transformirati, 

ga dvigniti iz naravnega okolja in ga 

vključiti v model ali teorijo. Vendar niso vse 

transformacije enako dobre, saj lahko eni uspe 

predstaviti ali celo razložiti nekaj, kar za drugo 

ostaja nerešljiva sestavljanka. Kot realne nekako 

razumemo stvari, ki igrajo pomembno vlogo 

v načinu življenja, ki ga preferiramo, vendar 

obstajajo tudi alternativne predstave realnosti, 

ki nas ne silijo v tako iluzorno kategoriziranje, 

kot smo mu priča v zahodnem svetu (prav tam). 

Zato menimo, čeprav naivno, da če očitno ne 

gre drugače, kot da se z abstrakcijo v nekem 

smislu gradi vzporedni svet, zakaj potem ta svet 

ne bi bil raje drugačen. Seveda se tukaj spet trči 

ob človeško situacijo, kjer imajo nekateri moč, 

ne le da vsilijo svoje pojmovanje stvari, temveč 

predvsem da to dosežejo prek uspelih socialnokulturnih 

sprememb. 

3. Anything goes 

V filozofiji znanosti velja prepričanje, da 

slogan anything goes razlagamo kot misel, ki 

predvideva, da je oziroma naj bi bilo dovoljeno 

vse, če le ne vodi k skrčitvam števila 

konkurenčnih teorij. Gre torej za dopuščanje 

obstoja in sobivanja različnih raziskovalnih 

smeri, postopkov in metod, ki omogočajo 

nenehno medsebojno spopadanje in medsebojne 

kritike obstoječih teorij. Le takšno stanje 

omogoča teorijam njihovo lastno notranjo 

izostritev, hkrati pa s tem tudi pridobivajo vsebino 

in formo (Ule, 2006: 169). Sam slogan 

anything goes je refren pesmi Colea Porterja 

in naslov neke gledališke igre. Glede na to, 

da je bil Feyerabend velik ljubitelj glasbe in 

gledališča, se seveda ni mogoče čuditi, da je 

segel po inspiraciji na področje umetnosti. 

V Proti metodi beremo, da anything goes ni 

njegovo temeljno načelo, saj ne verjame, »da 

je ‘načela’ mogoče postavljati in o njih razpravljati 

neodvisno od konkretnih raziskovalnih 

problemov, in takšna načela se spreminjajo 

od enega primera do drugega« (Feyerabend, 

1999(a): 5). Anything goes je torej prestrašeni 

vzklik, ki se izvije iz ust tradicionalnih 

racionalistov ob pogledu na Feyerabendovo 

zbrano evidenco. Ti dojemajo podobo znanosti, 

ki temelji na historičnem raziskovanju in 

nadomešča njihove »rekonstrukcije«, kot da je 

brez pravil in razuma ter vse, kar lahko o tej 

podobi povedo, je: anything goes. Anything 

goes je torej način, na katerega bodo morali 

tisti, ki verjamejo v univerzalna merila in 

pravila razuma, opisati Feyerabendovo analizo 

in predstavitev tradicij, njihovo interakcijo in 

spreminjanje (Feyerabend, 2007: 81). 

Anything goes je treba razumeti tudi v 

odnosu do ideje o predpisani metodi ali o 

dognani teoriji razumnosti. Če se ozremo na 

svoje nizkotne (vendar povsem človeške) strasti, 

kot so sla po duhovni varnosti v obliki jasnosti, 

preciznosti, »objektivnosti«, »resnice«, nam je 

kaj hitro jasno, da so te pogosto razlog razredčitve 

bogatega gradiva, ki nam ga daje zgodovina. 

Vsak znanstvenik naj bi bil torej nekakšen 

metodološki oportunist, ki se ni pripravljen 

povsem vezati na neko pravilo, in sama znanstvena 

dejavnost naj bi bila anarhistično početje, 

saj je svet, ki ga hočemo raziskati, nam 

nekaj neznanega in ga ne moremo vnaprej 

omejiti (Feyerabend, 1999(a): 21). Kako torej 

vedeti, s čim naj stvari »zgrabimo«, če pa sploh 

ne vemo, kaj je tisto, kar bomo »zgrabili«? 

Številni postopki, ki jih tradicionalni racionalisti 

lahko opišejo le z anything goes, so 


vodili do rezultatov, ki jih zdaj ti isti racionalisti 

vidijo kot največje dosežke človeštva. 

Pogosto so to prvi koraki na poti k povsem novi 

obliki racionalnosti (prav tam: 82). Seveda ni 

Feyerabendov namen, da bi znanost vzpostavil 

kot dejavnost, v kateri lahko ravnamo 

glede na razpoloženje in po lastni želji. Veliko 

pomembnejše je, da pokaže na to, da je ni 

mogoče karakterizirati zgolj kot dejavnost, 

ki sledi absolutno zavezujočim pravilom. S 

tem ne zanika smiselnosti obstoja metodoloških 

napotkov, kot tudi ne (sicer omejenega) 

znanstvenega napredka. Poudarja zgolj, da 

se dejansko v znanosti tem napotkom sploh 

ne sledi toliko, kot se to morda prikazuje, in 

da se jim tudi naj ne bi hlapčevsko sledilo 

(Hoyningen-Huene, 2007: 4). 

4. Metodološki in 

teorijski pluralizem 

V Proti metodi Feyerabend (1999(a)) postavi 

tezo, da preverjanje neke znanstvene teorije 

in njen izbor ne potekata prek primerjanja te 

teorije z dejstvi, ki pa tako ali tako niso nikoli 

zares »gola«, temveč prek primerjanja z drugimi 

teorijami. Tako naj bi bile formalne lastnosti 

neke teorije določene po kontrastu z drugimi 

teorijami, ne pa z racionalno rekonstrukcijo. 

Metodološki in teorijski pluralizem sta najpomembnejši 

sestavini epistemološkega anarhizma. 

Metodološki pluralizem zahteva različne 

raziskovalne metode, saj naj bi bile v znanostih 

dovoljene vse raziskovalne smeri, postopki, 

metode, če ne vodijo k skrčitvam števila konkurenčnih 

teorij. Teorijski pluralizem pa zahteva, 

da se v znanosti (in tudi sicer v spoznavni 

dejavnosti) ne poskuša slediti le eni teorijski 

tradiciji, temveč se upošteva več alternativnih 

teorij. Da je mogoče preveriti ali najbolj vzvišene 

teorije in metode ali naše najbolj splošne 

domneve, ki tako rekoč konstruirajo celoten 

svet, je potrebno zunanje merilo kritike, sistem 

alternativnih domnev. »Potreben je sanjski svet, 

da bi spoznali lastnosti dejanskega sveta, za 

katerega verjamemo, da v njem živimo (in ki 

je v dejanskosti samo drugi sanjski svet)« (prav 

tam: 26). Zato Feyerabend v svoji kritiki znanosti 

izzove tako močno zakoreninjene ideje, kot 

so racionalizem, scientizem, empirizem itd. 

Napredka v znanosti ne pomeni postopno 

približevanje »resnici«, ne pomeni ga sosledje 

v sebi neprotislovnih teorij, ki bi konvergirale 

proti neki idealni teoriji. Pluralizma teorij ne 

gre razumeti kot nekaj začasnega v znanosti, 

kot nekaj, kar bo z napredkom znanosti izginilo, 

ko bo nadomeščeno s »pravo teorijo« (Ule 

in Hozjan, 1999: 372). Po Feyerabendovem 

mnenju temeljni odnos med teorijami pomeni 

inkomenzurabilnost. Zagovarjal je idejo, 

da v znanosti ne obstajajo nikakršna pravila, 

ki bi bila zavezujoča pri izbiri med 

seboj konkurenčnih teorij (Mali, 2006: 178). 

Razumevanje tega koncepta, ki pa se je skozi 

zgodovino njegove misli seveda tudi spreminjalo, 

nekoliko odstopa od ustaljenega, kjer 

gre ponavadi za to, da se teorije oziroma dve 

teoriji medsebojno izključujeta. Po njegovem 

mnenju je prisotno tudi medsebojno 

dopolnjevanje. Vendar se je Feyerabend z leti 

oddaljil od inkomenzurabilnosti. V Conquest 

of Abundance (Feyerabend, 1999(b)) se celo 

zoperstavi pojmovanju zagovornikov tega 

pojma. Treba je upoštevati, da je že v preteklosti 

trdil, da je inkomenzurabilnost predvsem 

problem filozofov, ki se oklepajo stabilnosti 

nekega pomena skozi argumentacijo, medtem 

ko so številni znanstveniki pravi strokovnjaki 

za argumentacijo tudi prek omejitev, ki jih 

filozofi lahko vidijo kot nepremostljive meje 

določenega diskurza (Munevar, 2002: 530). 

5. Znanost 

Miti, religije, mistični postopki niso izginili 

zato, ker bi bile znanosti dejansko boljše, 

temveč gre vzrok iskati v odločnosti belih osvajalcev, 

ki so najprej materialno, nato še s poli- 


tičnimi, institucionalnimi in vojaškimi ukrepi 

pritiska zatrli pripadnike alternativnih kultur. 

Njihove načine življenja je zamenjalo najprej 

krščanstvo in nato religija znanosti. »Znanosti 

danes ne prevladujejo zaradi svojih zaslug, 

temveč zato, ker je celoten show organiziran 

v njihov prid.« (Feyerabend, 2007: 158) In 

če znanost hvalimo zaradi njenih dosežkov, 

bi bilo treba mit hvaliti še veliko bolj, saj so 

bili njegovi dosežki, kar se pogosto pozablja, 

bistveno večji. Mit oziroma njegovi iznajditelji 

so bili tisti, ki so uvedli kulturo, medtem ko so 

jo racionalisti in znanstveniki samo spreminjali, 

kar pa ne pomeni nujno, da so jo tudi 

vedno izboljševali. Iznajditelji mita so iznašli 

tudi ogenj, udomačili živali, ustvarili nove tipe 

rastlin, iznašli poljedelstvo s kolobarjenjem 

itd. (prav tam). 

Feyerabend znanosti priznava pomembno 

mesto v sodobni kulturi. Ne zanika dejstva, da 

z njeno pomočjo prodiramo v skrivnosti sveta, 

našega duha in telesa, in da so njena odkritja 

bistveno spremenila naše življenje. Dandanes 

vse deluje v smislu znanstvene organizacije. 

Vendar tudi znanost ne daje jamstva, da je 

vsak problem rešljiv in da je mogoče vsako 

ovrženo teorijo zamenjati s takšno, ki bo v vseh 

pogledih boljša. Zato Feyerabend naslavlja na 

pristaše zahodnega racionalizma vprašanje, ali 

ni nemogoče, da se znanost popači, da se obrne 

proti človeku, da ga substancialno prikrajša in 

ga poniža, mu odvzame svobodo in dostojanstvo, 

da človeka pretvori v lastno karikaturo, 

v beden, neprijazen stroj brez privlačnosti in 

humorja (Šarčević, 1987). Razmislek razodene 

tudi, za kaj se dejansko zavzemajo številni 

moderni zagovorniki svobode – gre za dogmatizem 

prepričanja, da so demokratični principi, 

kot se prakticirajo danes, nezdružljivi z nemotenim 

obstojem, razvojem in z nemoteno rastjo 

posebnih kultur. »Takšne kulture lahko prenaša 

le kot sekundarne izrastke osnovne strukture, ki 

je sama zla aliansa znanosti, racionalizma (in 

kapitalizma)« (Feyerabend, 2007: 105). Vendar 

to pomeni tudi, da če bi znanost nadomestili 

z neko drugo (morda tudi bolj priljudno in 

prijaznejšo) ideologijo, bi ta kaj hitro postala 

šovinistična in totalitarna, če bi dobila moč, da 

sama vodi družbo. Ideologije so lahko čudovite, 

če sobivajo v družbi z drugimi ideologijami, 

in postanejo dolgočasne in doktrinarne, če 

njihova merila vodijo v odstranitev vseh nasprotnikov. 

Znanosti bi bilo treba odrediti mesto v 

družbi, ki bi jo sicer vzpostavljalo kot zanimivo, 

vendar ne edino obliko spoznanja (Feyerabend, 

1999(a)). Pomembna je kritika subjekta, ki 

sprevrača smisel znanosti, ki iz nje dela najmočnejše 

sredstvo vladanja. Tak subjekt je 

podlaga za samoreprodukcijo družbe z lastno 

samohipnozo in samoreklamo (Šarčević, 1987: 

337). Rešitev – čeprav utopična – se kaže v 

socialni, politični, psihološki in epistemološki 

spremembi. Vendar pred vsem tem je nujna 

sprememba v vzgoji in izobraževanju. 

S Feyerabendovega naslova ne prihajajo 

zahteve po kakšni alternativi znanosti in tudi 

ne po alternativni znanosti. V osnovi privoli v 

obstoječe znanosti, ki pa jih želi deglorificirati 

oziroma demitologizirati sam položaj znanosti 

v družbi. To počne na dva načina: prvič, 

skozi analizo relativizira zgodovinsko znane 

paradigme znanosti, in drugič, relativizira 

oziroma izenači znanost z drugimi oblikami 

človeškega duha (Hribar, 1991: 160). Verjetno 

s Feyerabendovega naslova tudi ne bi bilo 

smiselno pričakovati zahteve ali ideje o izoblikovanju 

kakršnekoli alternative, saj se zaveda, 

da bi ta lahko bila le sekundarni izrastek naše 

liberalno-racionalne družbe. 

6. Kako torej pristopiti 

k znanosti in jo 

poskušati osvojiti 

K znanosti je treba pristopiti kot antropolog, 

saj ni nikakršno božje razodetje, temveč zgolj 

in samo človekovo delo. Zato jo je treba proučevati 

v obliki, v kateri se človekovo delo pojavlja 

– to pomeni, da je treba proučevati zgo- 


dovinska pričevanja: učbenike, izvorna dela, 

pisma, protokole zasedanj in podobno. Ko si 

torej priznamo, da je znanost ena življenjskih 

oblik, lahko soglašamo s Feyerabendom 

(1999(a)), da je antropološka metoda ustrezna 

za raziskavo strukture znanosti. Človek je na 

svoj način razvil pojme, s katerimi operira, in 

jih tudi na svoj način strukturiral v določene 

modele. Lahko se seveda pojavi očitek, da je 

raziskovanje smisla stavkov in odnosov med 

pojmi naloga logike, in ne antropologije. 

Če logična raziskava znanosti ne odkrije 

potez, ki jih je našel antropolog, bi vneti logik 

sklepal, da ali znanost vsebuje napako ali pa 

antropolog ne razume logike. Vendar je v 

takšnem položaju treba pomisliti na možnost, 

da imajo lahko te »nepopolnosti« pomembno 

funkcijo in bi dejansko lahko bile pomembne 

za napredek znanosti. Glavni problem je, da 

logični pristop »ne odstrani zgolj nebistvenega 

lišpa, temveč tudi bistvene sestavine, potrebne 

za napredek znanosti« (prav tam: 292). Tako 

so lahko torej »nepopolnosti«, ki se razkrijejo 

skozi antropološko metodo, simptom nečesa 

novega, česar ne znamo oziroma ne moremo 

umestiti v obstoječi sistem – in se nam ravno 

zato kažejo kot »nepopolnosti«. 

Znanost je sicer storila veliko, vendar so tudi 

druge ideologije storile veliko. Znanost je zgolj 

ena izmed ideologij, ki vodijo družbo, in kot 

tako jo je treba tudi obravnavati. Še posebno 

20. stoletje nam je predočilo, da se ideologije 

zelo pogosto izrodijo, neredko celo v svoje 

lastno tragično nasprotje. Ne gre spregledati 

njihovega razvoja od prvih znakov uspeha in 

triumfa do dogmatizma ter nazadnje popolnega 

totalitarizma, katerega poglavitna lastnost 

je zatiranje in uničevanje svojih nasprotnikov. 

Triumf idej in institucij pogosto pomeni tudi 

njihov konec. Razvoj znanosti je še posebno 

po drugi svetovni vojni šel v tej smeri. Tako 

kot je na začetku posamezniku dajala moč, da 

se osvobodi prisile tiranske religije, je danes 

ona sama služabnica »tiranske religije« teh ali 

onih interesov, totalitarnih meril. Tako kot je 

Feyerabend proti metafizični utvari »resnice« 

kot ideologije, kot totalitarizma, tako zavrača 

tudi šovinizem znanosti, njeno fetišiziranje, 

mitologiziranje. Vsekakor je smiselno sumiti o 

sposobnosti moderne znanosti za avtorefleksijo, 

samokritiko in samokorekturo (Šarčević, 1987). 

Smiselno je priznati, da smo nevedni, opustiti 

rekonstrukcije in z analizo znanosti začeti 

od začetka. K njej je torej treba pristopiti kot 

antropolog, ki se je odločil raziskovati »duhovne 

akrobatike vračev kakšne na novo odkrite 

skupine plemen« (Feyerabend, 1999(a): 291). 

Znanost je dejansko polna vrzeli in protislovij. 

Pojmi, kot so nevednost, trmoglavost, predsodek 

in laž, v resnici ne pomenijo ovir, temveč 

so, morda za koga presenetljivo, temeljni pogoj 

za napredek spoznanja. Ta pa bi lahko bil resno 

ogrožen in celo zaustavljen z uporabo običajnih 

vrlin eksaktnosti, neprotislovnosti, poštenosti, 

upoštevanja dejstev, maksimiranja znanja 

pod danimi pogoji. Ni mogoče verjeti, da bi 

lahko naivna in poštena pravila, katerim sledijo 

oziroma se jim pustijo voditi številni filozofi in 

tudi številni znanstveniki, razrešila labirint človekovega 

obstoja. Upoštevati je treba tudi, da 

vsa dejstva, ki vstopajo v naše spoznanje, niso 

»gola dejstva«, temveč so že videna na določen 

način in so zato bistveno idejna (prav tam). 

Seveda Feyerabendova ideja o uporabi 

antropološke metode kot primerne za raziskovanje 

znanosti ni čisto neproblematična. 

Jedro njegove argumentacije je analogija med 

občimi znanstvenimi paradigmami in kulturami 

(kozmologijami, jeziki). Tako naj bi bilo 

ponotranjenje dveh teorij, ki sta inkomenzurabilni, 

identično delu antropologa, ki raziskuje 

kulturo kakšnega plemena. Kot eno izmed 

šibkosti te ideje bi lahko poudarili dejstvo, 

da ne obstaja ena sama antropološka metoda 

in da se Feyerabend ne opredeli za ta ali oni 

pristop. Seveda mu je najbližji relativizem, 

vendar tudi tega ni mogoče razumeti kot 

monolitni korpus spoznanj. Kot naslednja šibkost 

se navaja ideja, da ker zaznavni aparat na 

podlagi skupnih dražljajev in različnih teorij 


proizvede kot rezultat različne objekte, naj ne 

bi obstajal način, s katerim bi lahko nevtralno, 

objektivno in avtoritarno ovrednotili različne 

konstrukcije sveta. Tako preostanejo le še estetske 

sodbe, presoje okusa, metafizični predsodki, 

religiozne želje oziroma naše subjektivne 

preference. Za Feyerabenda to pomeni, da se 

posamezniku tako vrne svoboda, in po mnenju 

nekaterih avtorjev, da to zanj pomeni enakovrednost 

vseh konstrukcij sveta. To bi seveda 

bilo skrajno problematično, saj bi tako bila na 

primer fašizem in ideja o strpnosti enakovredna 

koncepta (Adam, 2000). Vendar čeprav se 

za Feyerabenda pogosto meni, da ne upošteva 

nobenega merila v postopkih vrednotenja 

znanstvenih teorij, pa sam trdi, da se teorije naj 

ne bi ocenjevale glede na njihovo resničnost 

oziroma napačnost, temveč glede na njihovo 

praktično uporabnost (Mali, 2006: 178). 

7. Sklep 

Feyerabendova misel je morda celo ena redkih, 

ki tudi dejansko upoštevajo ideje, ki jih 

goji. To se kaže v njegovem prehodu s strogo 

znanstvenih vprašanj na epistemološka in od 

teh k vprašanjem družbene problematike, kar 

pa vse izhaja iz temeljitega poznavanja predmeta 

in na spoznanjih, ki izhajajo iz njega. 

Feyerabendova »kritika vsega« se lahko po 

eni strani res kaže kot skrajno naiven poskus 

rešitve družbe izpod jarma vsakovrstne moči. 

Vendar ni mogoče verjeti, da bi Feyerabend 

– kot očitno dober poznavalec človeške narave 

– zares tako slepo verjel v to možnost. 

Tudi dejstvo, da ne ponudi niti alternativne 

znanosti niti alternative znanosti, kaže na 

to, da se zaveda, da je vsak fenomen, ki ga 

upravlja človeštvo, obsojen na to, da postane 

predmet hudih izkrivljanj. Tako so tudi minili 

časi, ko je bilo še mogoče razsvetljenstvo 

predavati s slepim zanosom in navdušenjem. 

Pomembno je, da je Feyerabend zaradi svoje 

neobremenjenosti, da bi zgradil koheren- 

ten sistem misli, saj ne gre v smeri iskanja 

»končne resnice«, bil sposoben zelo spretno 

pokazati na civilizacijske zablode. Nekoliko 

ironično bil lahko dejali, da gre za pomembno 

zmanjševanje škode, ki je že bila narejena, 

saj revolucionarnih sprememb tako ali tako ni 

mogoče pričakovati. 

Nič presenetljivega ni, da se vse začne pri 

vzgoji in izobraževanju. Tukaj se lahko tudi vse 

konča, saj vzorce, ki jih ponotranjimo kot otroci, 

pozneje le stežka spremenimo. Lahko jih 

poskušamo predrugačiti tudi v imenu razuma 

in nevtralnosti, ki pa sta se že zdavnaj pokazala 

kot pojma, ki sta lahko celo bolj nevarna 

kot druga verovanja. Nevarna tudi zato, ker 

ponujata posamezniku lahkoverno možnost, 

da samozadovoljno gleda nase kot na nevtralno 

izhodišče, iz katerega lahko presoja, obsoja 

in ocenjuje druge tradicije. Nikakor ni nepomembno, 

kako človeštvo uporablja in ali sploh 

obvladuje svoje lastne umotvore. Tega ni mogoče 

rešiti zgolj s spoznavanjem teorij s področja 

etike, kaj šele z moraliziranjem o »Človeku«. 

Pomembno je poznavanje zgodovine in miselnosti 

časovno ter prostorsko oddaljenih kultur. 

Pomembna sta tudi seznanjenost z umetnostjo 

in posluh za druge sfere človekovega udejanjanja. 

Pomemben je večji posluh za človeško 

naravo in za njeno neločljivo povezanost s 

položajem, v katerem smo. Pomembno je, da 

so znanstveniki nekonvencionalni, kreativni, 

avantgardni, svobodni ter s tem pripravljeni 

improvizirati in eksperimentirati zunaj obstoječih 

okvirov. Kažemo se kot civilizacija, ki je vse 

svoje upe vložila v sposobnosti svojega razuma. 

Vendar smo pozabili na razne pošasti, ki bivajo 

v našem nezavednem, in tako mimo naše 

vednosti določajo dosežke, ki naj bi bili posledica 

uporabe razuma. Kolikor slabše razumemo 

same sebe, toliko večja bo škoda nezavednih 

tendenc. Um seveda mora biti preglasovan, da 

bi prišli do novega spoznanja. Vendar pa to ne 

izključuje možnosti, da je to novo spoznanje 

nato spet podrejeno umu, ki pa je zdaj – po tem 

novem spoznanju – tudi že spremenjen. 


Literatura 

ADAM, A. (2000): Analiza Feyerabendove argumentacije 

antropološke metode kot pravilne metode 

za proučevanje ustroja znanosti. Časopis za kritiko 

znanosti, št. 200/201, 211–242. 

CLARK, S. L. R. (2002): Feyerabend’s Conquest of 

Abundance. Inquiry: št. 45, 249–268. 

FARRELL, R. P. (2000): Will the Popperian Feyerabend 

Please Step Forward: 

Pluralistic, Popperian Themes in the Philosophy of 

Paul Feyerabend. International Studies in the Philosophy 

of Science, št. 14, 257–266. 

FEYERABEND, P. (1984): Wissenschaft als Kunst. 

Suhrkamp, Frankfurt am Main. 

FEYERABEND, P. (1999(a)): Proti metodi. Ljubljana, 

Studia humanitatis. 

FEYERABEND, P. (1999(b)): Conquest of Abundance: 

A Tale of Abstraction Versus The Richness of Being. 

Chicago, The University of Chicago Press. 

FEYERABEND, P. (2007): Spoznanje za svobodne 

ljudi. Ljubljana, Krtina. 

HOYNINGEN-HUENE, P. (1997): Paul K. Feyerabend. Journal 

for General Philosophy of Science, št. 28, 1–18. 

HOYNINGEN-HUENE, P. (2007): Paul Feyerabend - 

ein postmoderner Philosoph? 

http://www.information- philosophie.de/philosophie/feyerabendportrait.html 

HRIBAR, T. (1991): Teorija znanosti in organizacija 

znanstvenega raziskovanja. Ljubljana, Fakulteta za 

sociologijo, politične vede in novinarstvo. 

MALI, F. (2006): Epistemologija družbenih ved: razlaga 

in razumevanje. Ljubljana, Fakulteta za družbene 

vede. 

MUNEVAR, G. (2002): Critical Notice: Conquering 

Feyerabend's Conquest of Abundance. Philosophy 

of Science, št. 69, 519–535. 

PRESTON, J. (1997): Feyerabend: Philosophy, Science, 

Society. Cambridge, Polity press. 

ŠARČEVIĆ, A. (1987): Znanost, čovjek i slobodno 

društvo: Feyerabendova teorija znanosti i kritika 

zapadnog racionalizma. V: FEYERABEND, P.: Protiv 

metode. Sarajevo, Veselin Masleša, 305–354. 

ULE, A., HOZJAN, S. (1999): Za in proti metodi: Paul 

Feyerabend ali dopuščanje razlik. V: FEYERA- 

BEND, P.: Proti metodi. Ljubljana, Studia humanitatis, 

353–388. 

ULE, A. (2006): Znanost, družba, vrednote. Maribor, 

Aristej. 


Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek 

(Multi)mediji 

v izobraževanju 

in vsakdanjem 

življenju 

1. Uvod 

There is a story about the wireless pioneer 

Marconi (probably apocryphal, but useful 

nonetheless) at the moment of his greatest 

triumph: having set up his great experiment 

in the Northeast, and with a recipient in 

Florida, he awaited the opening of the new 

age of communication with a certain peculiar 

skepticism. For when an assistant called 

from the adjacent room where his wireless 

device was mounted »Marconi, Marconi! We 

can talk to Florida!« Marconi seems beset by 

doubt. Rather than celebrate, he asks »and do 

we have anything to say to Florida?« Cyberenthusiasts 

around the world are excited by 

the fact that Stockholm can talk to Hanoi, 

and Hanoi to Tokyo, and Tokyo to Florida 

(Barber, 2002). 

Zgornja zgodba je seveda le zgodba, koliko 

je »poučna«, je že stvar vrednostne sodbe. 

Lahko pa je temeljno izhodišče za premislek 

o novih medijih in njihovih multiplikativnih 

učinkih na celotno vsakdanje življenje. Kaj 

počnemo z novimi komunikacijskimi tehnologijami, 

zadeva predvsem same uporabnike 

in njihovo »domišljijo«. Prav tako ni enotnega 

»recepta« za »učinkovito« ali »ustrezno« 

rabo novih tehnologij. Rabe ustvarjajo posamezniki 

sami. 

2. Tehnologije kot ogledalo, 

ki si ga postavljamo sami 

The technology cannot save us from ourselves, 

it can only reflect all too candidly who we are 

(Barber, 2002). 

Čeprav ljudje tehnologije pogosto razumejo 

kot nekakšne drzne znanilce (družbenih) sprememb 

– celo kot absolutne determinante družb 

–, pa se moramo zavedati, da tehnologije težijo 

zlasti k temu, da odražajo kulturo, v kateri so 

tehnologije nastale, ne pa da preobražajo to 

kulturo (družbo). Gledano na dolgi rok obstaja 

precej vzročnih interakcij, v katerih inventivne 

tehnologije modificirajo družbo, kratkoročno 

gledano pa so tehnološke inovacije pogojene 

s samim značajem civilizacije. Medtem ko 

sta motor z notranjim zgorevanjem in elektrika 

v ZDA pospeševala razvoj avtomobilskega 

prometa, kar je vodilo k osebnemu prometu, 

medmestnemu prometu ter k suburbanizaciji 

in delavski mobilnosti, pa je bila ista tehnološka 

iznajdba v Evropi priložnost za oblikovanje 

močnega in razvejenega javnega prometa 

(železnice) in za krepitev urbane kulture. Tudi 

z novimi tehnologijami morda ne bo dosti drugače. 

Če je celotna atmosfera sodobnega sveta 

zasnovana na vrednotah demokracije, potem 

bodo tudi nove tehnologije uporabljene zlasti 

v smeri vse bolj izpopolnjenih demokratičnih 

institucij in mehanizmov. Če je – nasprotno 

– sodobna družba zagledana zlasti v komercialne, 

pridobitniške, potrošniške »vrednote«, bo 

tudi sama raba tehnologije postajala čedalje 

bolj komercialna, pridobitniška, potrošniška. 

Tehnologija nas ne more rešiti samih sebe, tehnologija 

lahko zgolj odraža to, kar smo (Barber, 

2002: 2). Benjamin R. Barber ugotavlja, da 

tisti, ki kreirajo nove tehnologije, vnašajo v te 

inventivne tehnologije tudi sodbe, vrednote 

in predsodke, ki so jih ponotranjili v obdobju, 

ko so uporabljali stare tehnologije, s katerimi 

so odraščali. Kreatorji novih tehnologij torej 

pogosto ustvarjajo domneve o novi tehnologiji, 


te domneve pa izvirajo v izkušnjah, ki so jih pridobili 

pri uporabi starih tehnologij. Novodobni 

akademiki, ki so zrasli ob prebiranju debelih 

knjig v knjižnicah, so našli v internetu odličen 

raziskovalni pripomoček. Zanje je internet 

nadomestek knjižnice, nadomestni referenčni 

sistem. Zato domnevajo, da je to osnovni 

namen spletnih strani. Barber opozarja, da naši 

otroci in vnuki, ki bodo socializirani v svet, ki 

je nabit s televizijskimi in internetnimi podobami, 

ne bodo imeli tovrstnih izkušenj s knjigami 

in knjižnicami. Zato bodo imeli glede novih 

tehnologij drugačna pričakovanja. Svetovnega 

spleta ne bodo imeli za izjemno priročno 

knjižnico, morda ga bodo uporabljali v povsem 

druge namene (Barber, 2002: 2). 

Koristno in nujno se je začeti resneje zavedati 

večsmernih vplivov, ki potekajo na relaciji 

družba in mediji. V nasprotnem primeru smo 

postavljeni pred nehvaležno izbiro: bodisi 

poveličujemo medije in jih oznanjamo za 

nosilce razvoja in »virtualnega osvobajanja« 

bodisi afektirano pljuvamo po medijih in jim 

pripišemo prevelik (negativni) vpliv. Lastna 

raba medijev, zlasti pa medijska produkcija v 

smislu aktivnega kreiranja medijskih vsebin 

mora nenehno ohranjati zavest o medijih kot 

napravah, ki jih upravljamo posamezniki s 

svojo avtonomno pametjo. 

3. Mediji in družba, 

kdo vpliva na koga? 

»Effects are produced by people themselves, 

individually and in institutions, in interaction 

with media but not by the media directly« 

(Mc Quail, 1996: 522) 

Naglo širjenje in uporabo množičnih medijev 

(tisk, film, radio, televizija) je v 20. stoletju 

spremljala tudi zelo živahna razprava, ki je 

bila usmerjena na učinke teh množičnih 

medijev. Termin »učinek« se v strokovnih krogih 

ponavadi nanaša na dve različni zadevi: po 

eni strani »učinek« pomeni potencial, sposobnost 

določenega medija, da informira in vpliva 

na prejemnike, skladno z željami pošiljateljev 

v množičnih medijih. Po drugi strani termin 

»učinek« pomeni različne, pogosto tudi nenačrtovane 

posledice za posameznika ali širšo 

družbo (Mc Quail, 1996: 521). V to smer je 

usmerjenih tudi veliko komentarjev, kaj slabega 

je ob vseh siceršnjih prednostih prinesel 

računalnik, internet in podobno. 

Vera v brezmejen vpliv medijev se je toliko 

bolj utrdila spričo določenih značilnosti novih 

tehnologij. Zlasti za internet se ocenjuje, da 

ima tako rekoč neomejene možnosti posredovanja 

informacij, zvokov, podob, ob tem pa 

daje možnost doseganja velikega števila ljudi 

na nacionalni, kot tudi na globalni ravni, in 

sicer simultano. Za nove medije je značilna 

sposobnost preseganja komunikacijskih ovir, pa 

tudi čas, prostor, kultura, starost in ekonomske 

razlike ne pomenijo težav za e-komunikacijo. 

Novi mediji neznansko privlačijo precejšnje 

število ljudi. Dodaten dokaz za moč medijev 

najdemo v velikanskem kapitalu in denarju, 

ki ga porabijo oglaševalci množičnih medijev 

(McQuail, 1996: 521). 

4. Tehnologije in družbe v 

interakciji 

Stališče, po katerem množični mediji suvereno 

vplivajo na (»nemočne«) ljudi, je samo ena 

plat zgodbe. Po drugi strani namreč drži, da 

lahko tako načrtovane kot tudi nenačrtovane 

učinke medijev razumemo kot dobre ali slabe 

(za posameznika, družbo, institucije, kulturo). 

Obstaja veliko različnih individualnih, družbenih 

in kulturnih ovir, ki zavirajo učinke medijev. 

Medijev nikakor tudi ne moremo ločiti 

od drugih družbenih dejavnikov. Kolikšen je 

dejanski vpliv medijev na vsakdanje življenje, 

ni mogoče natančno ugotoviti ali »izmeriti«, 

saj gre pri vplivanju za preplet različnih dejavnikov. 

Navsezadnje se tudi ljudje med seboj 

Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek | (Multi)mediji v izobraževanju in vsakdanjem življenju 217

še kako razlikujemo, tako da so tudi učinki 

medijev na posameznike lahko zelo različni. 

Mediji se tudi nenehno razvijajo, podobno kot 

same tehnologije. Nenehno se razvijajo tudi 

družbena okolja, ljudje se ves čas spreminjajo 

(Mc Quail, 1996: 522). Niso torej mediji 

tisti, ki enosmerno in dokončno vplivajo na 

nemočne subjekte, ki se na milost in nemilost 

prepuščajo vplivu medijev, temveč so mediji 

zlasti naprave, ki jih upravljamo posamezniki. 

Od tod sledi, da ne gre za učinke medijev na 

ljudi, temveč se moramo zlasti vprašati, kakšne 

so dejanske rabe medijskih tehnologij s strani 

posameznikov. Televizija ali računalnik sta 

sama na sebi zgolj »škatli«, posameznikova 

takšna ali drugačna uporaba take škatle pa 

pripelje v različne oblike »odvisnosti«, »pasivnosti« 

ali pa (inter)aktivnosti. Odvisen ali pasiven 

je posameznik, on je tisti »aktivni člen« v 

interakciji računalnik–oseba, ki je spričo lastne 

rabe postal »odvisen«, »pasiven«. Takšnega, 

odvisnega namreč, ga ni naredil računalnik, 

temveč on sam! 

Vsako novo tehnologijo spremljajo bolj ali 

manj preroške sodbe o njenih vplivih na vsakdanje 

življenje. To smo doživeli pri radiu ali pri 

televiziji v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. 

Tudi splet oziroma računalniško posredovana 

komunikacija (okr. RPK) se je v svojih začetkih 

predstavljala kot izpolnitev raja na zemlji. Pisci 

z začetka 90. let prejšnjega stoletja, na primer 

Howard Rheingold v svoji znani knjigi Virtual 

Community (Rheingold, 1994), so poudarjali 

komunikacijske kvalitete spleta, še zlasti pa 

možnost, da se skupine in skupnosti lahko oblikujejo 

brez prostorskih in časovnih omejitev 

(Burnett, Marshall, 2003: 8). Tehnološke (z) 

možnosti RPK naj bi omogočale aktivnejšo in 

bolj angažirano javnost, to pa naj bi vodilo v 

obdobje izpopolnjene demokracije. Internet 

je ponujal široko polje aktivnosti in izboljšav: 

elektronsko poslovanje naj bi omogočilo boljše 

poslovne rešitve, splet kot izjemna informacijska 

baza podatkov pa je deloval kot najbolj 

raznovrstna knjižnica, ki jo ima posameznik 

nenehno pri roki. Ta predvidevanja so vključevala 

predstavo, da so vse tehnološke spremembe 

pravzaprav nujne, če želimo boljšo družbo, 

srečnejše življenje, učinkovitejšo državo. Ta 

ideologija je torej kreirala željo po kulturni 

transformaciji, ki jo obljublja tehnologija. Ob 

tem pa so premisleke o novih tehnologijah 

pogosto zreducirali na zgolj funkcionalno plat 

novih tehnologij. Diskusije so se tako osredinile 

zlasti na vprašanje, kako razširiti, implementirati 

in integrirati nove tehnologije v vsakdanje 

življenje, kritiki pa so tovrstne pristope poimenovali 

s terminom »tehnološka racionalnost« 

(Burnett, Marshall, 2003: 9). Namesto da bi 

se vprašali, kakšne vsebine ali strukture bi bilo 

smotrno uveljaviti na spletu, so se razprave 

ustavljale pri vprašanju, kako privabiti čim več 

ljudi na splet. 

Tehnološka racionalnost vodi tudi v perfekcionizem 

glede tehnološke izpopolnjenosti 

spleta, v nenehno izpopolnjevanje programov. 

Pomembneje bi se bilo vprašati, kaj 

bomo s pomočjo spleta (koristnega) počeli. 

Posamezniki so sprejeli tekmo imeti najnovejši 

model računalnika, za marsikoga je to postala 

kulturna realnost, ki oblikuje vsakdanje življenje. 

Ta enosmerni in nereflektirani pogled na 

tehnologijo, ki naj bi bil prvi sprožilec družbenih 

sprememb, nekateri imenujejo tehnološki 

determinizem (Burnett, Marshall, 2003: 9). 

Vsekakor je jasno (čeprav včasih težko dokazljivo), 

da imajo množični mediji ponavadi 

zelo raznolike in zlasti nasprotujoče si učinke 

na ljudi, na kar vpliva vrsta dejavnikov, na 

primer kontekst in prostor (javno–zasebno, 

individualno–skupinsko, formalno–neformalno). 

Obstaja nesporno dejstvo, da učinke medijev 

pravzaprav ustvarjajo ljudje sami, bodisi 

posamično bodisi v institucijah, zlasti pa skozi 

interakcijo posameznikov z mediji. Torej ne 

gre za direkten in enosmeren vpliv medijev 

na posameznike. Posamezniki niso nemočni 

osebki, na katere »pritiska« televizijski ali radijski 

program, prav tako posameznikom internet 

ne vsiljuje, po katerih spletnih straneh mora- 


jo »deskati«, in internet jim ne ukazuje, da 

morajo spričo na internetu zagotovljene anonimnosti 

žaliti sogovorce on-line, jih obkladati 

s seksističnimi oznakami, internet jih ne sili v 

nestrpnost. Nasprotno, ljudje so tako v realnem 

svetu kot tudi v svetu on-line žaljivi, nestrpni, 

nesramni zato, ker so sami zavestno izbrali 

takšen tip komunikacije. 

Kot primer lahko navedemo razprave o 

stopnji »socialnosti« RPK, ki so se razvnele v 

začetku 90. let 20. stoletja, in ki so poskušale 

ugotoviti, v kolikšni meri je ta komunikacija 

»ustrezna« za razvoj medsebojnih odnosov. 

Nedvomno obstajajo določene tehnološke značilnosti 

RPK – na primer manko socialnokontekstualnih 

znakov (npr. odsotnost mimike, 

gestikulacije, očesnega stika, anonimnost) – 

prav v teh pa so nekateri raziskovalci videli 

ključni razlog za »hladnost« RPK (Spears, Lea, 

Postmes, 2001). S tem so pripisali določenim 

značilnostim RPK preveliko težo, hkrati pa prezrli, 

da rabo ustvarjajo ljudje, ne računalniki. 

Računalniško posredovana komunikacija kljub 

pregovorno skopi ortografiji vseeno omogoča, 

da ljudje komunicirajo na način, ki (lahko) 

zadovolji njihove (komunikacijske) potrebe. 

Prek računalniško posredovane komunikacije 

je torej mogoče vzpostavljati enako široko 

paleto bolj ali manj kompleksnih medsebojnih 

odnosov, kot to počnemo v neposredni 

komunikaciji. Če imajo nekateri posamezniki 

v virtualnem prostoru zelo »brezosebne odnose«, 

seveda to nikakor ni posledica (tehnoloških) 

značilnosti RPK, ampak je to zavestna 

odločitev posameznika, ki želi imeti določene 

odnose. »Hladni« ali »topli« odnosi so zlasti 

odvisni od posameznikov in njihovih pričakovanj, 

kako želijo komunicirati po internetu. 

(Praprotnik, 2007: 263) To pomeni – se ponavljamo 

–, da je »problem« v posameznikih, 

ne pa v tehnologiji. Tako za realni, fizični svet 

kot tudi za svet on-line velja, da smo predvsem 

sami odgovorni za lastna dejanja, ne pa taki ali 

drugačni pripomočki, in ne glede na okoliščine 

smo zlasti sami tisti, ki ustvarjamo takšne ali 

drugačne odnose. Sami odločamo, kako bomo 

komunicirali in kakšne odnose bomo ustvarjali 

s soljudmi. Matrica internetnih situacij torej 

marsikdaj pomeni preprosto ekstenzijo, podaljšek, 

skratka nadaljevanje obstoječih praks iz 

vsakdanjega življenja off-line. 

5. Prihodnost izobraževanja v 

luči novih informacijskih in 

komunikacijskih tehnologij 

Spremembe na področju novih tehnologij 

zaznavajo predvsem mlajše, zlasti šolajoče se 

generacije, ki so v nenehnem stiku z vrstniki. V 

tej tehnološki in informacijski »poplavi« lahko 

zato svoj pozitivni prispevek prida tudi izobraževalni 

proces. Sicer noben izobraževalni 

sistem ne more posameznika preprosto prepričati, 

kaj so učinkovite rabe novih tehnologij, 

saj ima vsak svoj pogled na rabo tehnologij. 

Lahko pa izobraževalne institucije vključijo 

tehnologije v šolski kurikulum na način, ki bo 

posameznike usposobil za aktivno in samostojno 

življenje v svetu novih tehnologij. Še 

posebno to velja v današnjem času, ko je znanje 

čedalje manj hermetično zaprta škatla, ki 

ni dovzetna za vplive iz okolja. Znanje postaja 

izrazito aktiven produkt nenehne interakcije 

med posameznikom, družbo, institucijami in 

mediji. Izobražujemo se marsikje in na marsikakšen 

način. Še preden vstopimo v različne 

problemske sklope na relaciji mediji–izobraževanje, 

pa lahko natančneje pogledamo v 

samo naravo izobraževanja. 

Izobraževanje v širšem pomenu vključuje 

pridobivanje znanja in učenje različnih spretnosti. 

Znanje je po svoje raztegljiv pojem, 

vsekakor pa ne pomeni samo neposredno 

preverljivega znanja, temveč pomeni različne 

oblike kapitala (kulturni, socialni), ki ga lahko 

učeči se posamezniki pozneje v življenju s pridom 

preobražajo tudi v ekonomski kapital. V 

procesu izobraževanja posamezniki oblikujejo 

tudi svoje vrednote, stališča, moralne ocene 


o določenih pojavih. Pri oblikovanju le-teh 

pa namerno ali nenamerno sodeluje tudi 

izobraževalni proces. Iz modernistične perspektive 

je izobraževanje obljubljalo osvobajanje 

človeštva iz spon nevednosti, obljubljalo 

je pomoč pri širjenju racionalnih oziroma 

znanstvenih ugotovitev, kar naj bi osvobajalo 

ljudi iz tradicionalnih okovov in praznoverja. 

Naloga izobraževanja v času moderne je 

bila vzpostavitev avtonomnega subjekta, torej 

posameznika, ki se samostojno in suvereno 

odloča o svojem delovanju. 

Obrat nastopi s postmodernistično navdahnjenimi 

pristopi, ki zanikajo obstoj trdnega 

jedra vednosti. Postmodernizem je tudi 

kritičen do poskusov, ki poskušajo ljudem 

posredovati eno in edino verzijo resnice. 

Postmodernistični misleci zavračajo stališče, 

da lahko znanost in racionalnost odpravita 

vse človeške probleme, in predlaga, naj 

bodo ljudje skeptični do vsakršnih temeljnih 

resnic, do dokončnih pojasnil in teorij in vnaprej 

sprejetih paradigem. Postmodernizem 

je sumničav tako do liberalnih trditev, da 

se človeški potenciali lahko dosežejo skozi 

izobraževanje, kot do konservativnih trditev, 

da izobraževanje omogoča vzpostavljanje 

skupnih vrednot in družbene solidarnosti, 

skeptičen pa je tudi do radikalnih socialdemokratskih 

stališč, po katerih izobraževanje 

lahko producira enakost možnosti. 

Postmodernizem zavrača možnost obstoja 

enega in edino dobrega kurikuluma, kateremu 

bi morali slediti v šolah. Tovrstnemu 

stališču seveda sledijo naslednji pomembni 

»vsebinski« poudarki: če ni nikakršnega 

enotnega niza ali nabora splošno sprejetih 

resnic, ki bi jih (vsi) sprejemali, potem 

tudi ni podlage za trditev, da se določena 

stvar mora poučevati v vseh šolah (in da je 

nekaj drugega lahko iz vseh šol izključeno). 

Avtorja, kot sta Usher in Edwards, zagovarjata 

stališče, da morajo izobraževalne 

institucije poučevati veliko različnih stvari 

in da morajo sprejeti stališče, da obstajajo 

različne resnice. Za postmodernizem je po 

drugi strani značilno razsrediščenje znanja 

– gre za korak stran od razumevanja določenega 

znanja kot osrednjega za vso vednost 

in nadrejenega drugim oblikam vednosti 

(Haralambos in Holborn, 2004: 728). 

6. Tehnologija ni (zgolj) orodje, 

njena raba odraža način 

razmišljanja 

Učitelji počasi spoznavajo nekatere prednosti 

računalniško posredovanih (multi)medijskih 

vsebin, zlasti pa spremembe, ki jih predvideva 

učinkovita uporaba tehnologij. 

Moderno izobraževanje je namreč čedalje 

manj prepričano o »gotovih dejstvih« in 

se oddaljuje od klasičnega izobraževanja, ki 

gradi na premisi, da obstaja fiksen svet, ki ga 

mora učeči se posameznik spoznati. Vednost in 

znanje nista razumljena kot statična in »izmerljiva« 

pojava, temveč sta fluidna in dinamična. 

Znanje ni zaprta »škatla«, ki jo mora profesor 

prenesti na učenca, temveč je nekaj, kar se 

ustvari v samem pedagoškem procesu. Tovrstno 

izobraževanje pomeni več stvari hkrati: skupno 

delo učencev in profesorjev, tesnejše odnose 

udeleženih v izobraževanju v šoli in tudi zunaj 

nje, posredovanje znanja v trenutku, ko to 

znanje potrebujemo za razrešitev določenega 

problema, učenje v interdisciplinarnem kontekstu, 

ne pa ločevanje problematik, profesorjevo 

privzemanje vloge mentorja in učečega se 

posameznika hkrati, saj je tudi znanje rezultat 

skupnega sodelovalnega procesa (collaborative 

learning – sodelovanje v nalogi – usmerjeno k 

skupnemu cilju). Tako izobraževanje pomeni, 

da si posamezniki pridobivajo lastno, individualno 

pogojeno vednost (znanje) in se ne 

prepustijo klasičnemu memoriranju neskončnih 

podatkov, ki jih posreduje avtoriteta v vlogi 

profesorja. Taka reforma predvideva po mnenju 

Beverly Hunter (Hunter, 1995: 87) skupno 

delo na projektih in problemih, ki so intrinzično 

povezani z vsemi udeleženci. Spremeni se 


tudi spoznavanje drugih kultur, ki ne poteka 

prek knjig, temveč poteka skozi neposredno 

soočenje s pripadniki drugih kultur. 

7. Glavne ovire na poti 

k učinkoviti uporabi novih 

komunikacijskih tehnologij 

Obstaja precej raziskav, ki so se osredinile na 

vprašanje prednosti in potencialnih slabosti/ 

omejitev računalniško podprtega izobraževanja 

in ki so zajele različne vidike tega problema, 

bodisi organizacijski, socialno-psihološki, 

komunikacijski (Agre, 2001; Bonano, 2001; 

Codde, 2001; Collins, Berge, 1997; Downes, 

1997; Gerson, 2000; Markel, 2001; McAlister, 

Rivera, Hallam, 2002; Perrin, Mayhew, 2000; 

Lapadat, 2002; An, Frick, 2006; Benbunan, 

Hiltz, 1999). 

Marsikdaj se krivda za neuspeh implementacije 

novih tehnologij pripiše bodisi nezadovoljivi 

ravni dostopnosti do teh tehnologij 

bodisi sami profesorji – mentorji niso dovolj 

pripravljeni, usposobljeni ali pa motivirani. Za 

tiste profesorje, ki so uspešno vključili tehnologije 

v svoj pedagoški proces, ni bila kakovost 

tehnologije tista, ki je naredila kvalitativni 

preskok, odločilnega pomena je bila kakovost 

profesorjevega usposabljanja za učinkovito 

rabo tehnologije. 

Pri tem naj opozorimo še na predhodne 

analize uspešnosti implementacije e-izobraževanja. 

Raziskovalec Gaytan utemeljeno trdi, 

da bi te analize morale prenehati meriti 

kakovost e-izobraževanja v primerjavi s standardnimi 

izobraževalnimi metodami. Njihov 

primarni cilj je bil predvsem v tem, da so z 

različnimi parametri pokazale, kako je ali kako 

e-izobraževanje ni učinkovito v primerjavi s 

klasičnim pristopom. Marsikdaj so analize 

celo pokazale, kako e-izobraževanje dosega 

učinke, ki jih redko dobimo pri klasičnem 

pouku. Vendar pa bi si analize morale zastaviti 

ambicioznejši cilj in ugotoviti, ali e-izobraže- 

1 »International seminar Bologna and the challenges of 

e-learning and distance education« s podnaslovom: The 

contribution of non-classical learning and teaching forms to 

the emerging European higher education area. 

http://www.Bologna-Bergen2005.no 

Konkretno besedilo najdemo v pdf obliki na strani: 

http://www.Bologna-Bergen2005.no/EN/Bol-sem/ 

Seminars/040604Ghent/040605_Recommendations.pdf 

vanje krepi celotno znanje in razumevanje, 

kaj je učenje in izobraževanje (Gaytan, 2007: 

6). Treba je omeniti pomen kombiniranega 

sistema izobraževanja, kjer se nove tehnologije 

smiselno in seveda glede zmožnosti in 

sposobnosti akterjev v procesu uvajajo v klasični 

pouk, ki je klasičen zgolj glede uporabe 

uveljavljenih in vsem dostopnih možnosti. 

Izključno e-izobraževanje je primerno v zelo 

omejenem obsegu in to tem manj čim nižja 

je starost udeležencev in čim nižja je njihova 

stopnja izobrazbe. 

Tudi mednarodni seminar »Bologna ter 

izzivi e-izobraževanja in izobraževanja na 

daljavo« 1 je opozoril, da je treba e-učenje in 

učenje na daljavo upoštevati kot sestavni del 

rednih dejavnosti osnovnega procesa visokega 

šolstva. E-učenje kot del dobro uravnotežene 

zmesi ni le uporabno, ampak je za uresničitev 

vseh možnosti vseživljenjskega učenja tudi 

nujno, saj omogoča samostojno učenje in se 

brez težav prilagaja individualnim potrebam, 

prav tako zagotavlja zadostno fleksibilnost. 

8. Interaktivnost še ni interakcija 

Tehnologija računalniško posredovane komunikacije 

seveda daje možnost tako propagirane 

interaktivnosti, torej možnost večsmerne komunikacije, 

ene osebe z mnogimi (one-to-many) 

ali pa mnogih z mnogimi (many-to-many). 

Poznamo tudi termin interakcija, ki pomeni 

medsebojno delovanje oziroma medsebojni 

vpliv in izmenjavo, v kateri posamezniki ali 

skupine vplivajo drug na drugega. Tovrstno 

interakcijo, ki je prednostni cilj in obljubljena 

kakovost modernega izobraževanja, pa seveda 


ne more zagotoviti še tako dovršen interaktivni 

sistem računalniško posredovane komunikacije. 

»Motor« interakcije so posamezniki, skupine 

in njihove komunikacijske potrebe, motivacije, 

namere, interaktivnost pa je zgolj teoretična 

kvaliteta, ki jo ima tehnološki sistem, vendar 

brez posameznikove motivacije in idej nima 

nikakršne vrednosti. Prvi korak bi torej moral 

biti, da sami profesorji oblikujejo nove vzorce 

izobraževanja, ki bi vključevali skupinsko aktivnost 

ter hkratno poučevanje in učenje. Še enkrat 

pa pripominjamo, da bo k bolj »sproščeni« uporabi 

tehnologij še največ prispevala temeljita 

profesorjeva seznanitev z uporabnostjo novih 

medijev, kot tudi pozitivno sprejemanje novih 

didaktičnih pristopov s strani učečih. 

Pričakovanja študentov in mentorja/profesorja 

se lahko namreč bistveno razlikujejo. 

Študenti včasih niso seznanjeni s seminarji in 

mentorstvom kot obliko dela in pogosto raje 

izberejo pasivno vlogo. Zato morajo mentorji 

pojasniti namen seminarjev. Vsaka nova oblika 

učenja mora biti natančno predstavljena, 

pojasnjena mora biti tudi vloga nove oblike 

dela v strukturi učnega predmeta. Zlasti v 

tistih disciplinah, kjer uporaba računalnikov 

ni razširjena, lahko uvajanje novih komunikacijskih 

tehnologij izzove odpor. Zato udeleženci 

potrebujejo tako pedagoško kot tehnično 

pomoč. Če omogočimo fleksibilen dostop 

do gradiva, na primer tako, da gradivo (članke, 

video predstavitve) postavimo na spletne strani 

ali v posebne mape diskusijskega foruma, 

lahko s tem pomagamo sodelujočim, da si bolj 

avtonomno organizirajo zahtevane aktivnosti 

(Praprotnik, 2003: 106). 

Na uspešnost e-forumov vpliva več dejavnikov, 

pogosto pa se učinkovita raba izpopolni 

šele po nekajletni uporabi. Implementacija 

tudi vpliva na predhodne obstoječe učne 

metode, jih morda modificira ali pa nekatere 

celo opusti. Najbolje je v začetnem letu opraviti 

evalvacijo v skupini. 

Obstajajo nekateri najbolj pogosti problemi, 

ki bi jih moral vsak mentor resno preteh- 

tati, preden načrtuje implementacijo forumov 

on-line v učni proces. 

a) Koliko časa lahko namenite projektu vzpostavljanja 

računalniško posredovane komunikacije? 

Priprava gradiva in prilagoditev 

gradiva za specifično okolje v virtualnem 

forumu bo najbolj verjetno zahtevala dodatno 

energijo in čas. 

b) Do katere stopnje lahko modificirate izobraževalni 

proces in razporeditev učne 

snovi? Vsaka nova aktivnost, ki bi jo izvajali 

v diskusijskih forumih on-line, mora biti 

vgrajena v kurikulum, kar bo zahtevalo 

spremembo aktivnosti znotraj in zunaj 

učnih ur. 

c) Osebne spretnosti, povezane z informacijskimi 

in komunikacijskimi tehnologijami. 

Mentorji/profesorji morda potrebujejo 

pomoč ali pa strokovnjakov za programsko 

opremo. Prav tako bodo morda tudi študenti 

in dijaki potrebovali pomoč ali pa 

nekakšen skupen hitri tečaj s področja 

komunikacije prek forumov. 

d) Dostop do primerne programske opreme, 

potrebne za računalniško posredovano 

komunikacijo. To je lahko velik problem, 

čeprav so zdaj šole in fakultete relativno 

dobro opremljene, programska oprema za 

vgradnjo forumov on-line pa je tudi cenovno 

dostopna vsaki šoli ali fakulteti. 

e) Stališča študentov/dijakov. Študenti in dijaki 

so pod vplivom predhodnih učnih izkušenj, 

to pa lahko vpliva na zavračanje uporabe 

novih gradiv ali novega načina dela 

na inventiven način (Praprotnik, 2003: 

106–107). 

Motivirati dijake/študente za uporabo elektronskih 

orodij za namen računalniško posredovane 

komunikacije, je lahko zlasti izziv pri 

disciplinah, ki zgolj omejeno uporabljajo računalnike 

(družboslovje). Zato je potrebno razložiti, 

kako se ta sredstva ali zastavljeni učni cilji, 

ki jih bomo izvedli s pomočjo komunikacijskih 

tehnologij, vklapljajo v siceršnji kurikulum, 

in da nudimo pomoč pri pridobivanju novega 


znanja s pomočjo novih učnih tehnik in učnih 

metod. 

Obstajajo številni načini spodbujanja uporabe 

komunikacijskih tehnologij: 

a) Dostopnost: dostopnost je prva in osnovna 

stvar pri določanju, kdaj in kje je lahko 

RPK uporabljena, znotraj in zunaj šolskega 

pouka ali študija. Preveriti moramo 

različne elemente, da zagotovimo uporabo 

elektronskih orodij za neodvisen študij. 

Internet povezava je osnova predpostavka, 

zagotoviti moramo tudi uporabniška imena 

za registracijo. Pridobiti moramo potreben 

software, ki ga vgradimo samo v računalnike, 

namenjene dijakom/študentom. Vsa 

elektronska orodja morajo biti dostopna 

vsem študentom/dijakom. 

b) Podpora: študenti/dijaki se bodo morali 

prilagoditi novim tehničnim spretnostim 

in načinom dela. Zelo koristno je, če učni 

proces s pomočjo računalniško posredovane 

komunikacije vpeljemo z začetnim 

uvodnim tečajem spoznavanja komunikacijskih 

orodij, kjer predstavimo glavne 

tehnične značilnosti ter spretnosti, ki so 

nujne pri konkretni uporabi pri določenem 

učnem predmetu. Prav tako je koristno, da 

zagotovimo pomoč zunaj uradnega šolskega 

pouka, ko študenti/dijaki delajo doma. 

Omogočiti moramo elektronski naslov za 

vsa morebitna vprašanja. Na forumu lahko 

postavimo tudi posebno mapo s pogostimi 

vprašanji (Frequently Asked Questions). 

c) Spreminjanje stališč: Mentorji morajo 

razložiti, da ta orodja dajejo nekatere 

osnovne elemente, bistvene za izobraževalni 

proces (iskanje informacij po internetnih 

spletnih straneh, posredovanje informacij, 

komunikacija, kritično branje, prezentacija). 

Z učinkovito rabo RPK bodo študenti/ 

dijaki prepoznali pravo vrednost novih 

veščin na svojem disciplinskem področju. 

d) Razvoj kurikuluma: Za uvajanje novih 

komunikacijskih tehnologij je treba spremeniti 

nekatere vidike učnega procesa. 

Nove naloge ali tehnike morajo biti smiselno 

vključene v siceršnji učni program, 

tako da dijaki/študenti vidijo RPK kot 

smiselno organiziran del celega učno-raziskovalnega 

procesa. Dijakov/študentov ne 

smemo preobremeniti z delom. Nekateri 

vidiki pouka (domače naloge, predavanje) 

morajo biti prilagojeni in zmanjšani, s tem 

se ustvarita prostor in čas za nove aktivnosti 

(Praprotnik, 2003: 107–108). 

9. (Multi)medijske vsebine 

v izobraževanju 

(Multi)mediji so lahko nosilci sprememb v 

izobraževanju, vse pa je zopet odvisno od 

samih posameznikov. Če želimo začeti spreminjati 

to, kar počnejo profesorji v učilnicah, bi 

morali začeti spreminjati tudi same domneve 

o tem, kaj je znanje in kaj je učenje. Reforme 

v izobraževanju se ne morejo začeti z vladnimi 

direktivami »od zgoraj navzdol«, z opremljanjem 

šol z najnovejšo tehnologijo. Reforme 

se morajo začeti s tem, kako se študenti izobražujejo 

in kako profesorji učijo. Podobno 

bi se reform, ki potekajo od posameznika navzgor, 

k državi, moral lotiti na ravni delovanja 

demokratičnih institucij države, kar pa težko 

pričakujemo. 2 Tako učenci kot profesorji bi se 

morali zavedati, kaj lahko in česa ne morejo 

pričakovati pri vključevanju novih komunikacijskih 

tehnologij. Ustreznemu didaktičnemu 

pristopu k poučevanju bo zelo preprosto 

sledila tudi ustrezna praksa oziroma uporaba 

tehnologije. Pomembnost zadnje misli je v 

naslednjem: tehnologije same na sebi ne bodo 

pripomogle k reformi izobraževanja, reforme 

bodo posledica spremenjenega razumevanja 

tega, kaj je izobraževanje oziroma učenje. 

Zato se ne smemo osredotočiti na to, kaj tehnologija 

»zmore«, osredotočiti se moramo na 

vprašanje, kaj zahteva sam proces izobraževanja, 

kaj so njegovi cilji, torej kaj zmoremo mi. 

Izobraževanje moramo razumeti kot sodeloval- 


2 

Možnosti in prednosti interaktivne in vsem dostopne 

e-komunikacije, ki daje možnost za aktivno participatorno 

demokracijo, niso pripravljeni vsi sprejeti in takim modelom 

tudi niso naklonjeni. Tak model demokracije, torej model 

odločanja in upravljanja zadev javnega pomena, se namreč 

bistveno razlikuje od sedanje predstavniške demokracije. Ta 

si aktivnost državljanov predstavlja drugače; pravzaprav si 

želi pasivnega državljana, ki hodi zgolj na volitve. Benjamin 

Barber (Barber, 2000/2001: 5) duhovito ponazarja problem 

trenutne predstavniške in plebiscitarne demokracije: 

»Sedaj pa preidimo k tretji značilnosti, k interaktivnemu 

značaju novih tehnologij, v primerjavi s pasivnim značajem 

tradicionalnih enosmernih tehnologij pošiljanja. Današnja 

predstavniška demokracija je postala igrišče za televizijske 

gledalce. Kaj je potrebno, da smo danes državljani? Gledanje 

televizije. Na tak način smo državljani. Gledamo televizijo 

- pasivno. [...] Raje gledamo vladajoče. V jeziku liberalizma 

smo pravzaprav pazniki. Naša naloga je, da izvajamo nadzor 

nad vladajočimi in poskrbimo, da ne zlorabljajo svojo moč. 

Vendar je to pasivna funkcija. Z vidika predstavniške vlade je 

torej tehnologija, ki vključuje ljudi, ovira. Predstavniška vlada 

na splošno želi, da so državljani aktivni enkrat na leto – na 

dan volitev. In potem vlada želi, da gredo ljudje domov in 

prepustijo vladanje vladi. Nič ni bolj moteče za birokratskega 

politika, kot je aktivni državljan, ki tudi po končanih volitvah 

pravi: ‘V redu. Še vedno sem tukaj. Želim več kot pa zgolj voliti. 

Želim pomagati. Želim sodelovati.’ Na to politik v modelu 

predstavniške demokracije odgovori: ‘Ne, hvala, za to bomo 

sami poskrbeli. To je naše delo. Zato ste nas izvolili. In če vam 

ni všeč naše ravnanje, nas prihodnje leto vrzite ven. Vendar pa 

nas sedaj pustite, da vladamo.’ 

Plebiscitarna demokracija je v tem primeru podobna predstavniški 

demokraciji. Zadnja stvar, ki si jo populist želi, so 

aktivni mobilizirani državljani, ki sodelujejo pri političnem delovanju. 

Tudi ta demokracija ceni pasivne državljane in zanjo 

torej interaktivni potencial nove tehnologije ni preveč koristen. 

Za trdno in načrtno demokracijo, kjer bodo ljudje sami igrali 

vlogo pri vladanju, pa je aktivno in angažirano državljanstvo 

plus.« (Barber, 2000/2001: 5). 

ni proces, ne pa kot statično točko, kjer poteka 

»transmisija« znanja od ene osebe k drugi. 

10. Študij multimedijev kot 

sinergija teorije in prakse 

Zlasti mlajše generacije so že zelo dobro »opremljene« 

z različnimi tehnologijami, manj 

znano pa je, v kolikšni meri poznajo produktivne 

in inventivne rabe novih tehnologij. Prav 

zato je koristno širjenje vednosti s tega področja, 

tudi izdajanje revij, kakršna je denimo revija 

Medijska vzgoja in produkcija, katere osnovni 

namen je objavljanje člankov s področja medijske 

vzgoje in produkcije, prikaz praktičnih 

izkušenj in rešitev, hkrati pa pomeni možnosti, 

ki jih imajo učitelji na področju medijske vzgoje. 

Skupni cilj teh aktivnosti je ustvariti mrežo 

produkcijskih enot, ki bodo ponujale medijske 

projekte za izobraževalni sistem (Zakrajšek, 

2008: 2). Sicer se rabe tehnologij lahko zelo 

razlikujejo, ocena smiselnosti določene rabe 

pa je v veliki meri stvar individualnega okusa. 

Prikličimo si citat z začetka besedila: imamo 

kaj »povedati« s pomočjo novih tehnologij? Na 

tovrstno vprašanje sodobno izobraževanje ne 

more ponuditi enoznačnega odgovora, lahko 

pa posameznikom ponudi natančnejši vpogled 

v odnos (multi)medijska tehnologija – družba. 

V to smer je usmerjen tudi študij multimedijev 

oziroma medijske produkcije, ki kombinira 

družbena in humanistična spoznanja o 

komunikaciji s praktično naravnanimi primeri 

aplikacij multimedijskih tehnologij. Tovrstna 

interdisciplinarno zasnovana struktura skupaj 

z množico dodatnih opcij, ki so vgrajene v 

program, pa študentom omogoča kakovostno 

pripravo za doseganje zahtev, ki jih pred njih 

postavlja čedalje bolj fluiden trg delovne sile. 

Zanimanje za multimedijske vsebine je 

med mlajšo šolajočo se generacijo precejšnje, 

sama uporaba multimedijev, torej simultane 

uporabe različnih tipov (elektronskih) medijev, 

kot so besedilo, zvok in vizualna sredstva 

(Van Lieshout, Egyedi, Bijker, Wiebe, 2001: 

1) pa zajema vse več populacije. 

Diplomanti študija multimedijev oziroma 

medijske produkcije nimajo le natančnega 

vpogleda v različne multimedijske aplikacije, 

temveč so sposobni učinkovito uporabljati znanje 

v konkretni življenjski situaciji. Biti opremljen 

s tovrstnim znanjem pa hkrati nujno 

pomeni biti opremljen tudi s teoretičnim znanjem, 

kaj so učinkoviti interaktivni multimediji 

in zlasti –, zakaj so učinkoviti. To vprašanje 

pa se že navezuje na samo rabo; določena 


multimedijska raba ni učinkovita zato, ker ima 

vgrajen tak ali drugačen softver, temveč zato, 

ker smo jo uporabili na določen način. 

Multimedijske tehnologije so tudi izjemno 

primerne za nenehno preverjanje razvoja, prilagoditev 

in oblikovanje novih praks. Čeprav 

so namreč uporabniki omejeni s samo tehnologijo, 

skladno s katero lahko uporabljajo 

multimedije, pa lahko hkrati to tehnologijo 

tudi prilagodijo individualnim aspiracijam, 

ali pa prvotne rabe multimedijev inventivno 

nadomestijo z novimi uporabniškimi cilji. 

Gre za izrazito multidisciplinaren študij, 

ki vključuje osnovne zakonitosti in teorije iz 

komunikacijskih znanosti, računalniških znanosti, 

fizike, psihologije, sociologije, lingvistike, 

fiziologije, glasbe, grafičnega oblikovanja, 

prava in drugih disciplin, vse skupaj pa je 

temelj za produktivno uporabo multimedijev. 

Osnovni problemski cilj multimedijev je 

nenehno na križišču medčloveške komunikacije 

in tehnologije, prodorni študenti pa bi si 

morali nenehno zastavljati vprašanje: Kako na 

najboljši način komunicirati z drugimi – kar je 

cilj multimedijev? Podlaga študija je poznavanje 

računalniške tehnologije, zato mora študij 

po drugi strani študentom predstaviti relevantne 

komunikacijske in računalniške teorije, ki 

so podlaga za učinkovito rabo multimedijev 

in za uspešne multimedijske prezentacije. 

Tovrstne teorije kljub svoji navidezni suhoparnosti 

zelo pomagajo uporabniku multimedijskih 

tehnologij v razumevanju in razlagi 

učinkovitosti multimedijev. Ob teoriji imamo 

po drugi strani tudi nenehno prakso, kjer se 

študenti soočajo z raznovrstnimi aplikacijami 

multimedijev v zelo različnih življenjskih sferah: 

aplikacija multimedijev v sferi znanstvene 

analize in raziskovanja, v sferi profesionalnih 

prezentacij, v obliki izobraževalnih inštrukcij, 

v poslovnem svetu, v zabavi, pri prostočasnih 

aktivnostih, v polju umetnosti, uporaba multimedijev 

v sferi oseb s posebnimi potrebami. 

Posamezni poudarki študija multimedijev se 

usmerijo tudi v bolj specializirane smeri, ki 

pa so posebne zgolj na prvi pogled, dejansko 

pa so v ospredju medčloveških komunikacij. 

Študenti multimedijev se morajo namreč vsekakor 

seznaniti z izsledki psihološke znanosti, 

zlasti s psihologijo vizualne in avditivne 

komunikacije. Ti problemski sklopi pa med 

drugim vključujejo osnovno fiziko svetlobe in 

zvoka in psihološke osnove percepcije – torej 

kako ljudje vidijo, percepcijo barv, percepcijo 

in interpretacijo gibanja, kako ljudje slišijo, 

interpretirajo in razumejo zvok. Tovrstni vpogled 

v naravo človeške percepcije daje osnovne 

predpostavke, ki so nujne za razvoj multimedijev. 

Ker so multimediji kot tip komunikacije 

podobni drugim oblikam komunikacije, je 

treba pregledati osnovne zakonitosti komunikacije 

in postaviti multimedije v (širši) kontekst 

komunikacije. Natančneje je potrebno 

osvetliti tudi koncept interaktivnosti kot ključni 

koncept multimedijev. Ne nazadnje pa se 

morajo bodoči kreatorji multimedijskih vsebin 

seznaniti tudi z navidezno dolgočasnimi pravnimi 

vprašanji/problemi, ki skoraj vsi po vrsti 

izhajajo iz zakonodaje glede intelektualne 

lastnine. Vprašanje avtorskih pravic, dovoljenj, 

korektne uporabe, licenc se zagotovo 

znajdejo na seznamu tematik. 

11. Multimediji kot odraz 

posameznikovih teženj 

v iskanju identitete 

Sodobno obdobje visoke tehnologije in čedalje 

večje zasičenosti z mediji pa ne pomeni 

»revolucije« le na ravni medsebojnega komuniciranja 

in različnih vsakodnevnih aktivnosti, 

temveč lahko zasledimo tudi transformacijo 

načina življenja posameznikov, iskanje drugačnih 

odgovorov na različna vprašanja. Novi 

mediji so sprožili premišljevanje o samem 

sebi. Skoraj neomejene možnosti komuniciranja 

in aktivnega sodelovanja v spletnem »prometu«, 

pri oblikovanju spletnih strani, blogov 

in podobnega so sprožili tudi nove razmisleke 


3 Na tem mestu moramo takoj pojasniti, da seveda težko 

govorimo o »notranjih« in »zunanjih« nagibih, ki jih ima 

posameznik. Nihče se ne more postaviti na neko objektivno 

stališče in zunaj sebe opazovati sebe in druge. Vsi posamezniki 

smo – althusserjevsko rečeno – vselej-že subjekti, pripeti na 

določene ideološke vzorce. 

o identiteti posameznikov, ki jim je nenadoma 

na voljo tudi »življenje na mreži«. Novi 

mediji so sprožili različne razprave o tem, 

kako »umira« posameznik z vnaprej začrtanimi 

življenjskimi smernicami. Po teh vizijah 

so posamezniki pri oblikovanju svoje identitete 

nenadoma postali izjemno svobodni in 

identiteto lahko tudi zelo hitro preoblikujejo. 

Tovrstna »maškarada« je mogoča tudi s pomočjo 

razmahnjenega potrošništva, ki skozi serijo 

različnih izdelkov ponuja bogastvo podob, 

videzov, skoraj neomejeno izbiro življenjskih 

stilov, ki so postali »temeljni kamni« novodobne 

identitete posameznika. 

V sodobnem času je značilna prav zasičenost 

s podobami, z najrazličnejšimi medijskimi 

sporočili. Komuniciranja prek medijev je 

vedno več. Mediji posredujejo čedalje več vsebin, 

ki se s pomočjo interaktivnih tehnologij 

izjemno gosto širijo skozi socialno omrežje. 

Prihaja do zasičenosti informacij. Oziroma, 

narobe, ker je informacij preveč, jih je premalo. 

In v takšnem kaotičnem položaju je 

težko ohranjati avtonomno držo. Posamezniki 

so sicer interaktivni znotraj vnaprej določenih 

tehnoloških možnosti (znajo uporabljati e-pošto, 

klepetalnice, multimedije), vprašanje pa 

je, ali so sposobni vzpostaviti zadostno mero 

interaktivnosti v smislu kritičnega prepoznavanja 

relevantnih medijskih vsebin in ali v 

poplavi informacij znajo poiskati prave informacije 

zase. Če so zgolj »potrošniki« nekoristnih 

informacij, to ni interaktivna drža. Treba 

je natančno slediti lastnim nagibom in prek 

teh notranjih elementov vzpostaviti aktivno 

držo do poplave medijskih vsebin. Težava je 

torej v tem, kako vzpostaviti aktiven in kritičen 

odnos do vsebin. 

Sodobna družba torej postaja čedalje manj 

koherentna celota, ki je ni mogoče zapaki- 

rati v navaden paket. Tudi premišljevanje o 

odnosih med družbo in mediji je večplastno, 

zlasti pa zahteva niansiran premislek o vplivih 

medijev na družbo in nasprotno. Vsekakor 

imamo posamezniki na voljo veliko načinov, 

kako uporabljati medije. 

Virtualni prostor je sprožil nova razmišljanja, 

saj so tu posamezniki in posameznice 

začeli iskati svojo identiteto na drugačne načine. 

Čedalje bolj so tudi nagnjeni k manipuliranju 

z virtualnim okoljem, ki ga uporabljajo 

kot orodje za oblikovanje lastne identitete. 

Internet je zares orodje take vrste, saj ne predvideva 

naravnega okolja, ki bi ga posnemal. 

Okolje pravzaprav omogočimo posamezniki 

sami, in sicer s tem, da si ga izmislimo (Jones, 

1997: 32). Internet je postal elektronski prostor, 

kjer veliko ljudi predstavlja svoje ideje in 

vzpostavlja novo realnost, ki jo konstituirajo 

različna mnenja, ideje, prakse in ideologije. 

Vseeno pa se zastavlja vprašanje, ali ni 

tovrstno poljubno eksperimentiranje z virtualnimi 

identitetami izrazito »stresno« za 

posameznika. Podobno vprašanje se poraja ob 

pojavu posameznikove rabe multimedijskih 

vsebin, pa ob pojavu izrazite informacijske 

(pre)nasičenosti spletnih strani, po katerih 

deskajo posamezniki. Ali tovrstne vsebine 

zares ponujajo kakšne identitetne potenciale, 

jih posamezniki uporabljajo na način, ki zadovolji 

njihovo radovednost in (komunikacijske) 

potrebe? Ali ni nenehno interaktivno sodelovanje 

v spletnem prometu bolj odraz izrazite 

negotovosti posameznika, njegove negotovosti, 

ali zares sledi svojim notranjim nagibom? 3 

Nenehnemu preklapljanju med spletnimi vsebinami 

in podobami sicer rečemo deskanje, 

a pogosto se zdi, da gre za posameznikovo 

begajoče iskanje lastnega bistva, kjer mu ob 

vsakem novem kliku na spletno stran odzvanja 

ista misel to ni tisto, to ni tisto…, kar iščem. 

Računalniška tehnologija se zdi ljudem 

interaktivna. V nasprotju s starejšimi tehnologijami, 

kot so film, radio in televizija, za 

katere sta bila značilna majhno število poši- 


ljateljev informacij in množica »pasivnih« 

prejemnikov in prejemnic, internet posameznikom 

omogoča kreativnost, imaginacijo in 

interakcijo, ki naj ne bi bili mogoči v prejšnjih 

socialnih in tehnoloških oblikah. Virtualna 

realnost naj bi torej subjektu omogočila, da 

postane v procesu interakcije s tehnologijo 

»aktiven«. Vendar pa moramo razlikovati med 

aktivnostjo in golim delovanjem (Cooper, 

1997: 93–94). 

Problem lahko opredelimo takole. Virtualni 

prostor je prostor, ki je ustvarjen pred našim 

»obiskom« in ga torej zgolj »spoznamo« (make 

known) ter ga ne odkrijemo kot nekakšni pustolovci. 

Vsako »potovanje« je torej že ponavljanje 

in »hoja« po »stopinjah«. Ta trditev lahko intuitivno 

išče argument v samem obstoju iskalnikov, 

kot so na primer Alta Vista, Yahoo in Google, 

ki demonstrirajo, da internet samo simulira 

neznano področje. Uporabniki interneta tako 

zgolj »razkrivamo«, ne pa tudi »odkrivamo«. 

Informacije na internetu obstajajo kot zaprti 

sistemi; zunaj iskalnih parametrov jih ni; poiščemo 

lahko samo to, kar je že bilo poiskano 

oziroma ustvarjeno (Nunes, 1997: 167). 

Deskanje z Googlom je podobno odkrivanju 

pokrajine s pomočjo turističnega vodnika. 

Vtis o aktivnosti je spodbujen z občutkom, da 

je to velikanski neodkrit prostor, ki ga omejuje 

samo naša radovednost. Razsežnost virtualnega 

prostora torej kaže na »nedotakljivost« 

in na »neobljudenost« te »virtualne pokrajine«. 

V tem primeru »širine« in razsežnosti 

smo pravzaprav spet pri problemu, ki ga je 

Benedict Anderson (Anderson, 1999: 4) 4 opredelil 

kot »fetišiziranje izbire«, saj smo fascinirani 

nad velikostjo, ki, kot rečeno, ustvarja vtis 

»nedotakljivosti« in »avtentičnosti«. 

Tovrstna interaktivnost se še najbolje vidi 

kar na ravni »oken« oziroma »ikon«, ki jih 

imajo posamezniki na svojem desktopu. Vsaka 

ikona lahko pomeni – metaforično rečeno 

– eno življenje, določeno identiteto, ki jo 

vzdržujejo posamezniki. Tako torej prihaja do 

plastenja posameznikovih identitet, do vzpo- 

4 Tako hvaljena in propagirana širina, ki naj bi jo ponujal internet, 

znana tudi kot informacijska avtocesta po mnenju Benedicta 

Andersona ljudi pravzaprav sploh ne zanima preveč: 

»Všeč jim je, da obstaja tristo kanalov, a jih v resnici ne 

uporabljajo. Hočejo, da so na voljo, dejansko pa sledijo le 

dvema ali trem. Zato mislim, da gre za nekakšno fetišiziranje 

pojma izbire.« 

rednih identitet oziroma do tako imenovanih 

skrpanih identitet. 

Razvoj oken pri računalniških vmesnikih 

je bil tehnološka inovacija, motivirana z 

željo, da bi ljudje aktivno uporabljali različne 

aplikacije. Toda v vsakdanji praksi številnih 

uporabnikov računalnika so okna postala 

nekakšna metafora za razmišljanje o sebi 

kot o večstranskem in razpršenem sistemu 

(Rheingold, 2000: 2). 

12. Bodi aktiven, 

bodi (inter)aktiven 

Posamezniki so v brezmejnem prostoru interneta 

z obilo možnosti (inter)aktivnosti pravzaprav 

vrženi v vlogo nenehnega »glavnega 

igralca«, kar je tudi skladno z udarnim načelom 

interaktivnosti »bodi aktiven, sodeluj«. 

Tovrstna vloga »glavnega igralca« pa je seveda 

izrazito »naporna«; težko je biti oseba, 

ki zadeve nenehno nadzoruje in ki se na 

vsako informacijo odzove s še bolj udarno 

(povratno) informacijo. Tovrstna »zapovedana« 

interaktivnost, ki jo srečamo pri vsakem 

kliku na spletu, pa je pravzaprav prazna forma. 

Brstenje izbir oziroma hiperlinkov, ki jih spletne 

vsebine ponujajo posameznikom, kaže na 

to, da se (multi)medijske vsebine naslavljajo 

na izjemno prilagodljivega posameznika, ki 

je čedalje bolj zbegan glede svojih interesov, 

ki je čedalje bolj negotov glede tega, kaj ga 

zares zanima, ki torej ni povsem prepričan, ali 

je prav izbral, ali je ustrezno poklikal to, kar 

zares želi najti. Če sploh ve, kaj želi najti. 

Posameznik je prepuščen »svobodni izbiri«, 

slediti mora samo »svojim« interesom. Pa 


zares sledi »svojim interesom«? So to njegovi 

interesi, ali so to bolj interesi oglaševalskih 

agencij, ali, denimo, interesi, ki jih je »pobral« 

med šolskim odmorom? Uporabniške prakse 

pogosto kažejo na to, da posamezniki ne vedo 

povsem natančno, kateri so njihovi interesi, 

ko deskajo po spletu. V brezmejnem spletnem 

prostoru tudi ni »Gospodarja«, ki bi nam 

ukazal, kaj smemo in česa ne, in ki bi nam 

povedal, kaj naj storimo. Seveda se nakazuje 

rešitev tudi v tem, da se začenja ljudi sistematično 

seznanjati z raznolikimi rabami IKT, 

zlasti z rabami, ki jih ne usmerja potrošniško 

usmerjeni kapital. Takšen podvig bi zahteval, 

da ugotovimo, katera so tista področja rabe 

novih IKT, ki bi posameznike potencialno 

tudi zanimala. 

13. Sklep 

Družbene spremembe niso preprosto odraz 

tehnoloških sprememb, saj so tehnologije in 

medijska sporočila uporabljeni in interpretirani 

v partikularnem družbenem kontekstu, tako 

da obstaja nenehno medsebojno vplivanje 

družbe in tehnologije. Prav zato kritiki postmodernizma, 

na primer Frank Webster, trdijo, 

da spričo informacijske eksplozije ni bilo 

nikakršnih korenitih sprememb v družbi. Prav 

tako si postmodernistično zasnovane predstave 

o informacijsko bogati družbi niso zastavile 

naslednjih pomembnih vprašanj: Kateri tip 

informacij se je povečal z nastankom novih 

komunikacijskih tehnologij? Kdo je ustvaril 

in generiral posamezne tipe informacij, 

s kakšnim namenom in s kakšnimi učinki 

(Haralambos, Holborn, 2004: 849)? 

Možnost fizičnega dostopa do komunikacijskih 

tehnologij je torej prvi (že skoraj 

premagan) problem, povsem drug problem 

pa je dati državljanom dober razlog oziroma 

jih spodbuditi k uporabljanju teh tehnologij. 

To pomeni premik od retorike »informacijske 

družbe« in njenega poudarjanja vrednosti teh 

tehnologij per se. Vrednost informacijskih in 

komunikacijskih tehnologij za državljane je 

v pretežni meri odvisna od tipa in kakovosti 

»vsebine«, do katere lahko pridejo s pomočjo 

teh tehnologij. Če želimo z novimi tehnologijami 

promovirati in zagotavljati demokratične 

in interaktivne povezave med državo in državljani, 

morajo institucije usmeriti pozornost 

na posredovanje relevantnih informacij za 

državljane. Osnovni cilj takega pristopa ne bi 

smele biti informacijske in komunikacijske 

tehnologije same na sebi, ampak obstoječe, 

torej realne potrebe po informacijah, zahtevani/pričakovani 

načini feedbacka (torej kakšen 

odgovor si želijo uporabniki). Še pomembnejše 

pa je, če tovrstne tehnologije omogočajo 

državljanom, da ti sami postanejo posredovalci 

informacij, in da lahko uspešno delujejo 

ne samo na individualni ravni, temveč tudi 

na ravni lokalne skupnosti ali še širše (Hague, 

Loader, 1999: 4–5). 

*** 

Nanizani primeri kažejo na neko temeljno 

značilnost, in sicer, da prihaja pri uporabi tehnologij 

za poskus aplikacije že znanih vzorcev 

komuniciranja in da za dejanske rabe RPK ne 

moremo ravno trditi, da so izrazito inventivne 

ali interaktivne. Inventivne in interaktivne so 

natanko toliko, kot so inventivni in interaktivni 

sami uporabniki. Podobno je z multimediji; 

v katero smer bodo izrazito raznovrstne rabe 

multimedijev dejansko zašle, je težko napovedovati. 

Predvidevamo pa, da bodo rabe multimedijev 

– prav zaradi svojih izjemnih možnosti 

aktivnega ustvarjanja vsebin – še v bolj 

jasni in določni luči pokazale na razlike med 

zares inventivno rabo in zgolj posnemanjem 

in podobnim. Multimediji vsekakor ponujajo 

brezmejen ocean možnosti, v kolikšni meri pa 

te možnosti izkoristijo posamezniki, je drugo 

vprašanje. Kajti inventivnost ni v tem, da uporabnik 

izkoristi vse, kar mu ponuja tehnologija, 


ampak je pomemben način, kako to uporabi. 

Zlasti pa je pomembno, ali ima s svojim izdelkom 

kaj (novega, smiselnega) povedati drugim. 

S tem pa smo zopet pri izumitelju Marconiju, 

ki se je tega že davno zavedal. 

Literatura 

AGRE, P. (2001): Networking on the Network. 

Department of Information Studies, University of 

California, LA.http://dlis.gseis.ucla.edu/people/pagre/ 

network.html 

AN, Y., FRICK, T. (2006): Student Perceptions of 

Asynchronous Computer-Mediated Communication in 

Face-to-Face Courses. Journal of Computer-Mediated 

Communication, 11 (2).http://jcmc.indiana.edu/ 

vol11/issue2/an.html 

ANDERSON, B.(1999): So ljudje zaradi interneta bolj 

svetovljanski? Ne. Ljubljana, Intervju z Benedictom 

Andersonom, Novi razgledi, št. 3/1130. 

BARBER, B. R. (2000/2001): Which Technology for 

which Democracy? Which Democracy for which 

Technology? International Journal of Communications 

Law and Policy, št. 6, zima 2000/2001. www.ijclp.org 

BARBER, B. R. (2002): The Ambiguous Effects Of Digital 

Technology On Democracy In A Globalizing World. 

Beitrag zum Kongress »Gut zu Wissen«, Heinrich-Böll- 

Stiftung, 5/2002 http://www.wissensgesellschaft.org/ 

themen/demokratie/democratic.html 

BENBUNAN, R.; HILTZ, S. R. (1999): Educational 

Applications of CMCS: Solving Case Studies through 

Asynchronous Learning Networks. Journal of 

Computer-Mediated Communication, 4 (3). http:// 

jcmc.indiana.edu/vol4/issue3/benbunan-fich.html 

BONANO, D. M. (2001): Evaluating Electronic 

Communcation Patterns Over a Semester: A 

Qualitative Content Analysis. Cornell University.http:// 

trochim.human.cornell.edu/webeval/webcomm/ 

webcomm.htm (18.10. 2001) 

BURNETT, R., MARSHALL, D. P. (2003): Web Theory; An 

Introduction. London, New York, Routledge, Taylor & 

Francis Group. 

CODDE, J. (2001): Faculty Guide to using Electronic 

Resources in the Classroom; The Why and How of 

using Computer Mediated Communications. http:// 

www.msu.edu/user/coddejos/cmc.htm (18. 10. 

2001) 

COLLINS, M.P., BERGE, Z.L. (1997): Moderating Online 

Electronic Discussion Groups Paper Presented at the 

American Educational Research Association. Chicago, 

Ilinois, March 24-28,1997) http://www.emoderators. 

com/moderators/sur_aera97.html (18.10. 2001) 

COOPER, S. (1997): Plenitude and Alienation; The 

Subject of Virtual Reality. V: HOLMES, D. (ur.): Virtual 

Politics; Identity and Community in Cyberspace, 

London, Thousand Oaks, New Delhi, SAGE 

Publications, 93–106. 

DOWNES, S. (1998): The Future of Online Learning. 

Online Journal of Distance Learning Administration, 

Volume I, Number 3, Fall 1998, State University of 

West Georgia, Distance Education Center http://www. 

westga.edu/~distance/downes13.html(18. 3. 2002) 

GAYTAN, J. (2007): Visions Shaping the Future of Online 

Education: Understanding its Historical Evolution, 

Implications, and Assumptions. Online Journal of 

Distance Learning Asdministration, Volume X, 

Number 2. http://www.westga.edu/%7Edistance/ 

ojdla/summer102/gaytan102.htm 

GERSON, S. M. (2000), E-CLASS: Creating a Guide to 

Online Course Development For Distance Learning 

Faculty. Online Journal of Distance Learning 

Administration, Volume III, Number 4, Winter 

2000, State University of West Georgia, Distance & 

Distributed Education Center http://www.westga. 

edu/~distance/ojdla/winter34/gerson34.html 

HAGUE, B. N., LOADER, B. D. (1999): Digital Democracy: 

Discourse and Decision Making in the Information Age. 

Introductory Chapter of Digital Democracy (Routledge 

1999) http://www.democracyforum.org.uk/forum. 

asp?Page=2 (19.11. 2001) 

HARALAMBOS, M., HOLBORN, M. (2004): Sociology; 

Themes and Perspectives. London, Harper Collins. 

HUNTER, B (1995): Learning and teaching on the 

Internet: contributing to educational reform. V: 

KAHIN, B., KELLER, J. (ur.): Public access to the 

Internet. Cambridge, MIT Press, 85–114. 

JONES, S. G. (1997): The Internet and its Social 

Landscape. V: JONES, S. G. (ur.): Virtual Culture; 

Identity & Communication in Cybersociety. London, 


Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 7–35. 

LAPADAT, J. C. (2002): Written Interaction: A Key 

Component in Online Learning. Journal of Computer- 

Madiated Communication, 7 (4), July 2002. http:// 

jcmc.indiana.edu/vol7/issue4/lapadat.html 

MARKEL, S. L. (2001): Technology and Education Online 

Discussion Forums: It's in the Response. Online 

Journal of Distance Learning Administration, Volume 

IV, Number 2, Summer 2001, State University of West 

Georgia, Distance Education Center. http://www. 

westga.edu/~distance/ojdla/summer42/markel42. 

html (20.11.2002) 

MCALISTER, K., RIVERA, J. C., HALLAM, S. F. (2002): 

Twelve Important Questions to Answer Before You 

Offer a Web Based Curriculum. Online Journal of 

Distance Learning Administration, Volume IV, Number 

2, Summer 2001.http://www.westga.edu/~distance/ 

ojdla/summer42/ 

MCQUAIL, D. (1999): Media effects. V: KUPER, A., in 

KUPER, J. (ur.): Social Science Encyclopedia. Second 

Edition, Routledge, London in New York, Routledge, 

521–523. 

MINISTERIE VAN DE VLAAMSE GEMEENSCHAP IN 

UNIVERSITEIT GENT, (2004): International seminar 

Bologna and the challenges of e-learning and distance 

education; The contribution of non-classical learning 

and teaching forms to the emerging European higher 

education area. Sklepi in priporočila. http://www. 

Bologna-Bergen2005.no/ 

NUNES, M. (1997): What Space is Cyberspace?; The 

Internet and Virtuality. V: HOLMES, D. (ur.): Virtual 

Politics; Identity and Community in Cyberspace. 

London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE 

Publications, 163–178. 

ONLINE JOURNAL OF DISTANCE ADMINISTRATION, 

VOLUME III, NUMBER 4, Winter 2000, State 

University of West Georgia, Distance & Distributed 

Education Center. http://www.westga.edu/~distance/ 

ojdla/winter34/mayhew34.html (18.3. 2002) 

PERRIN, K. M., MAYHEW, D. (2000): The Reality of 

Designing and Implementing an Internet-based 

Course, University of South Florida, College of Public 

Health, Department of Community and Family Health. 

PRAPROTNIK, T. (2003): Nekateri vidiki implementacije 

e-forumov v izobraževalni dejavnosti. Monitor ISH, 

vol V, št. 3–4, 104–109, Ljubljana, ISH–Fakulteta za 

podiplomski humanistični študij. 

PRAPROTNIK, T. (2007): Karakteristike formiranja 

socijalnih interakcija u kompjutorski posredovanoj 

komunikaciji. Društvena istraživanja, št. 87–88, letnik 

16, Zagreb, Institut društvenih znanosti Ivo Pilar. 

RHEINGOLD, H. (1993): The Virtual Community; 

Homesteading on the Electronic Frontier. New York, 

William Patrick Book, Harper Collins. 

RHEINGOLD, H. (2000): Mind to Mind. Howard 

Rheingold with Sherry Turkle, author of Life on 

the Screen. http://www.well.com/user/hlr/texts/ 

mindtomind/turkle.html 

SPEARS, R., LEA, M., POSTMES, T. (2001): Social 

psychological theories of computer-mediated 

communication: Social pain or social gain? V: 

ROBINSON, P., GILES, H. (ur.): The Handbook of 

Language and Social Psychology. Chichester Wiley. 

VAN LIESHOUT, M., EGYEDI, T. M., BIJKER, W. E. 

(2001): Social learning technologies. The introduction 

of multimedia in education, Aldershot: Ashgate 

Publishing. http://informationr.net/ir/reviews/ 

revs035.html 

ZAKRAJŠEK, S. (2008): Na pot reviji Medijska vzgoja in 

produkcija. Ljubljana, Medijska vzgoja in produkcija, 

letnik I, številka 1, BITEKS d.o.o. 


RECENZIJE

Andrej Pavlišič 

Varovano območje 

Goražde: vojna 

v vzhodni Bosni 

1992–95. 

sAccO, Joe: Ljubljana, Založba ZRc, 

ZRc sAZu, 2006. 

Pred kratkim je meddržavno sodišče v Haagu 

(ICJ) odločilo, da Srbija ni odgovorna za genocid 

nad bosanskimi muslimani v Srebrenici leta 

1995. V razsodbi je sodišče med drugim zapisalo, 

da »Srbija ni kriva sodelovanja pri genocidu, 

saj ni ugotovilo, da bi dostavljala pomoč 

bosanskim Srbom v času, ko je vedela, da 

nameravajo izvesti genocid. Vendar je sodišče 

razsodilo, da Srbija ni izkoristila svojega očitnega 

vpliva na bosanske Srbe in preprečila 

genocida.« (navedeno po www.rtvslo.si, 26. 2. 

2007). V svetu, za katerega je značilno »splošno 

izginotje zgodovinske zavesti; najprej pa 

vseh informacij in vseh razumnih komentarjev 

o bližnji preteklosti«, tovrstne sodbe 

močno presenetijo. Zgodovinsko informiran 

pogled bo v njej prepoznal logično nadaljevanje 

politike mednarodne skupnosti do vojne 

v Bosni in Hercegovini, tiste politike, ki je 

genocid najprej de facto omogočila, zdaj pa je 

zanj odgovorne strukture tudi de iure nagradila 

tako, da jih je odvezala odgovornosti. Ta 

odločitev še dodatno potrjuje, da je politična 

odgovornost v teh časih postala neka abstraktna, 

popolnoma neotipljiva kategorija, ki je 

uporabna kvečjemu za zmerjanje v peskovnikih 

lokalnih političnih povzpetnikov. 

Na zahodu torej nič novega. Dvanajst let 

pozneje se vojna – ah, kako uravnovešeno 

poimenovanje – v BiH kaže kot nekaj, kar bi 

predvsem tisti, katerih status je odvisen od 

priseganja na evropsko idejo, najraje pozabili, 

izključili iz evropske zgodovine in iz nje 

izbrisali neprijetno poglavje, ki zelo nazorno 

razkrinkava, koliko gre tej Evropi v resnici za 

njene tako izpričane ideale. Evropska bilanca 

je jasna: zgodili so se neljubi dogodki, za katere 

so »objektivno odgovorne vse vpletene strani«, 

nekateri odgovorni so na srečo že pod rušo, 

drugi – manj srečni – so dobili svojih nekaj let v 

zaporniški oskrbi, a pustimo to ob strani, zdaj je 

čas novega preporoda in ekonomske ekspanzije, 

le trge po Balkanu je treba odpreti za tuji kapital 

in vse bo znova tako, kot mora biti. V takšnem 

političnem ozračju, ki ga zaznamujeta brezbrižnost 

in aktivna pozaba neljubih madežev na 

zastoru evropske civilizacije, je še pomembneje 

prepoznati vrednost tistih, ki skromno, a jasno 

pripomorejo k resnici vojne v BiH. 

Joe Sacco, samosvoji malteško-ameriški 

novinar, s svojim delom »Varovano območje 

Goražde: vojna v vzhodni Bosni 1992–95« 

potrjuje, da je tudi v časih, ko »se celo sodoben 

dogodek takoj umakne na bajno razdaljo, 

med nepreverljive zgodbe, med nenadzorljive 

statistike, neverjetne razlage in nevzdržna 

umovanja«, mogoče – v nasprotju s prevladujočo 

doktrino, tudi novinarsko – povedati 

kaj smiselnega. Na dvesto tridesetih straneh 

se Sacco v svoji obdelavi vojne v BiH ne 

skriva za klasično žurnalistično neopredeljenostjo 

in distanco, pa tudi ne za klasičnim 

narcisizmom dobro plačanih in vsevednih 

poročevalskih zvezd, hkrati pa ne podlega 

niti nereflektiranemu pozicioniranju. Sacco 

povsem stvarno prikaže zgodbo o Goraždu in 

Bosni in Hercegovini, kot se mu je sunkovito 

razkrivala pred očmi, ko je jeseni 1995 – v 

času, ko so v Daytonu potekala pogajanja o 

prihodnosti BiH – prvič stopil v mesto kot še 

eden iz trume zahodnih novinarjev in drugih 

sopotnikov z vojnih žarišč. Stopil je v izčrpano, 

uničeno mesto, ki je ravno takrat v strahu, ki 

je bil hkrati prepleten z upanjem, pričakovalo 

vesti iz Daytona. V mestu je našel prijatelje, 

Čitalnica | Recenzije 233

se z njimi zbližal, zabaval, predvsem pa se je 

nenehno pogovarjal. Pogovarjal se je z ljudmi, 

ki so v letih pred njegovim prihodom živeli v 

peklu in še niso zagotovo vedeli, ali jih morebiti 

le-ta ne čaka ponovno za vogalom. Sacco 

skozi svoje sogovornike pripoveduje o času 

pred vojno in med njo. Govori o tem, kako se 

je ekonomija obrnila na glavo in kako je bila 

dilema, ali v gorski postojanki kupiti zavojček 

»drine« ali vrečo moke, vprašanje čisto 

posebne ekonomije življenja in smrti. Govori 

o obupu pregnancev, pa tudi o maščevalnosti, 

prirojeni iz njega. Kronološki pregled dogajanja 

v Goraždu prekinjajo vložki s pričevanji 

prič vojnih grozodejstev in primeri preživetvenih 

strategij v času vojne, dodatno plast pa 

pripovedi dodaja tudi nekoliko – iz perspektive 

zunanjega opazovalca – nadrealistično 

hlastanje preživelih po atributih normalnosti 

v času, ko se je mir že kazal na obzorju. 

Saccov pristop k vojnemu reporterstvu se 

izkaže za nekaj najboljšega, kar prišlek na 

vojno območje sploh lahko ponudi. Njegovo 

poročanje odlikuje pristop poslušalca, ki o 

sebi nima ravno dobrega mnenja – »vojne 

v Bosni sem se udeležil kot gost« –, a zmore 

majhne zgodbe in drobne detajle jasno povezati 

v enoten tok dogajanja. Iz njega »visoka 

politika« ni izključena, temveč proizvaja konkretne 

učinke na ravni vsakdanjega življenja 

(in smrti … veliko smrti). Branje je tekoče, 

saj delo prej kot žurnalistična suhoparnost 

in statistika odlikuje plastičnost pripovedi. 

Njena samoumevnost, ko plast za plastjo vdirajo 

v zavest opisi zimskih gorskih pohodov po 

zaloge hrane, znancev, ki so se prostovoljno 

spremenili v stroje za ubijanje, tehnični opisi 

tega ali onega umora (»je prerezal grla in ju 

porinil v reko«, »najprej so pobili otroke«, 

»samo en strel«) in drugi utrinki (»in hodil 

sem čez vso to kri«) šokira. Pričevanja preživelih 

začrtavajo koordinate smrti in preživetja 

v sožitju med hladno logiko dehumanizirajoče 

popolne moči in politiko humanitarizma 

ter napeljujejo k enemu samemu sklepu: saj 

ni moglo biti drugače. Ne v razmerah, ko se 

je tako rekoč celotna mednarodna skupnost 

(karkoli že to je) bodisi zavestno bodisi zaradi 

lastne nesposobnosti in kratkovidnosti postavila 

na stran napadalcev. 

Ravno v trenutku, ko Saccovo delo postavimo 

v dialog z odzivi mednarodne skupnosti v 

realnem času v letih 1992–95, pa tudi s sodnimi 

epilogi deset let pozneje, pride do izraza 

ena ključnih kvalitet njegovega dela. Ta je 

v tem, da se, četudi še vedno zgolj kronist, 

prišlek, v svoji pripovedi ne zateče pod okrilje 

totalne in objektivne nemoči, kot je to sicer 

pogosta praksa poročevalcev. Ne zadovolji se 

z razširjeno in skrajno kratkovidno ugotovitvijo, 

da je šlo v Bosni in Hercegovini (in sploh v 

Jugoslaviji) zgolj za »iracionalen izbruh dolgo 

zatajevanih strasti«, kot zna to mednarodna 

skupnost tako dobro formulirati. Jasno poudari 

momente, ki dajejo uvid v prisotnost in delovanje 

tudi drugih dejavnikov, ne le vojaško 

močnejše »sprte strani«, in s tem zarisuje tudi 

koordinate široko porazdeljene odgovornosti, 

ki frazo »saj ni moglo biti drugače« vsebinsko 

napolnijo. Tolikokrat opevana mednarodna 

demokratična skupnost držav in organizacij 

je t.i. nemoč zavestno izbrala in reproducirala, 

kar deset let pozneje priznava v številnih 

dokumentih, recimo v poročilu generalnega 

sekretarja OZN, ki med analizo lastnega delovanja 

povzema, da je bila vloga mednarodnih 

vojaških sil zgolj »oblikovanje razmer, v katerih 

bi lahko civilnim prebivalcem te države 

dostavljali človekoljubno pomoč«. Na terenu 

je to pomenilo aktivno politiko »ekvidistance« 

ob hkratnem priznanju legitimnosti »zatečenega 

stanja« na terenu. Prevedeno v drug 

jezik: misija mednarodne skupnosti v BiH ni 

bila nič drugega – kar še ne pomeni, da je bilo 

to namerno – kot logistična podpora z vojaškimi 

sredstvi izbojevanega statusa quo. Površna 

analiza, skriti interesi v ozadju ali dejanska 

brezbrižnost krojilcev svetovne in evropske 

politike je vodila do tega, da je bilo delovanje 

mednarodne skupnosti na terenu v žalostnem 

234 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233 | Čitalnica

kontrastu z realnimi potrebami prebivalcev 

in prebivalk – žrtvami vojne. Ali kot se je o 

prevladujočem odnosu do bosanske vojne 

izrazil Ervin Hladnik-Milharčič v spremni 

besedi: »Sočutje in občudovanje. Obojega 

je bilo na pretek. Bosanci pa so bili potrebni 

solidarnosti in orožja. Ne enega ne drugega 

niso dobili.« To raven, ki v vojnih pripovedih 

velikokrat ostane nekje ob strani, Joe Sacco 

zna in zmore artikulirati. 

Če vse to premislimo skupaj, je jasno, da 

bi se zgolj slepili, če bi trdili, da je uvodoma 

omenjena sodba presenečenje. Z vidika »velike 

politike« je zgolj normalizacija »drobnega 

ekscesa« s konca 20. stoletja, ki se je žal zgodil 

preblizu, da bi ga mogli že takrat pomesti pod 

preprogo, a je zdaj, ko so se »strasti pomirile«, 

o njem bolje ne govoriti, saj bi to zgolj 

odprlo rane, ki se počasi, a vendarle celijo. 

Nasprotno v delu Joe Sacca, pa tudi v delu 

vseh tistih, ki iz podobnih izhodišč vsepovsod 

po svetu poročajo o realnih ljudeh v realnih 

okoliščinah, najdemo dovolj gradiva, ki nas 

opominja, da se ravno v tej vsiljeni pozabi 

skriva še dodaten zločin. Že zgolj s tem 

skromnim, četudi implicitnim poudarkom 

Sacco izdatno pripomore k večni razpravi o 

odgovornosti intelektualca oz. priče. Lekcija, 

pred katero si premnogi, bodisi na »vodilnih« 

položajih bodisi kot novinarji, pisci ali sleherniki 

od Slovenije in Evropske unije do Iraka, 

Palestine in Mehike hote zatiskajo oči. Naj 

gre za vprašanje vojne, izbrisa, migracijskih 

režimov ali kakšnih drugih manifestacij globalnih 

dehumanizirajočih politik, le redki so, 

ki se jim ni treba spraševati, zakaj je resnico 

nekega časa treba izreči. Zato so toliko bolj 

dragoceni. Joe Sacco je eden teh in njegova 

zgodba o Goraždu dober primer poročanja, ki 

ga je treba gojiti. 


Alem Maksuti 

Družbena 

mimikrija 

sMRKE, Marjan: Družbena mimikrija. 

Ljubljana, fakulteta za družbene vede, 

Knjižna zbirka Kult, 2007, 255 strani. 

Delo Družbena mimikrija, sociologa religije 

dr. Marjana Smrketa, je zagotovo pomembna 

točka v znanstveno-raziskovalnem delu avtorja, 

prav tako pa tudi s svojo izvirnostjo bogati 

vsakega posameznika, ki z lastno odločitvijo, 

da knjige ne bo pustil na mizi, prevzema 

odgovornost (Sartre) 1 za delo samo. Med sprehodom 

po besedilu bralec čuti svobodo oziroma 

prostor, ki se mu odpira pri seznanjanju 

z novimi pojmi. Poleg avtorjevih primerov in 

zelo bogatega arzenala razloženih in utemeljenih 

pojmov je bralcu omogočeno ustvarjanje 

lastnega pogleda in mu je ponujena možnost 

za razmislek o primerih v knjigi. Pisatelj celo 

apelira na bralčevo svobodo, naj sodeluje pri 

(so)ustvarjanju njegovega dela, saj daje poudarek 

iskanju lastnih primerov, povezanih z 

izbrano tematiko. Pa poglejmo, skozi poglavja, 

pojme in naše lastne primere. 

Ideja o povezovanju ali preslikavi biološkega 

oziroma zoološkega pojma mimikrije (lat. 

mimicus) v družboslovje je plod večletnega 

ukvarjanja avtorja s pojmom mimikrije, ter 

komparacije in aplikacije le-tega na procese 

v družbi. 2 V knjigi Družboslovna mimikrija 

Smrke utemeljuje pojem mimikrije v 

znanosti, naravoslovju in družboslovju (prvo 

poglavje knjige). Mimikrijo v naravoslovju 

avtor opredeljuje kot obliko biološke podobnosti, 

v kateri nenevaren in užiten organizem 

(mimik) oponaša (za operatorja/plenilca) neužiten, 

škodljiv oziroma nevaren organizem 

(model) (str. 16). Torej, lahko sklepamo, da 

imamo tedaj, ko govorimo o mimikriji, opravka 

s prevaro, lažjo oziroma simulacijo enega 

posameznika (subjekta) ali skupine do drugega 

posameznika/skupine. 3 

Kaj pa preslikava pojma mimikrija v družboslovje? 

Tukaj prihajamo do osnovne razlike 

med botaniko/zoologijo in družboslovjem, 

temelj prvega para so rastline oziroma živali, 

v družboslovju pa je temeljna substanca proučevanja 

človek, ki ga v nasprotju z rastlinami 

in živalmi odlikuje um. Subjekt, ki se zaveda 

svojega obstoja, ki misli in ję: »Kaj sem torej? 

Misleča stvar. Kaj je to? Stvar, ki dvomi, ume, 

zatrjuje, zanika, hoče, noče, si tudi predstavlja 

in čuti.« (Descartes, 2004: 59) V branju 

Descartesovih meditacij se ta korak imenuje 

»postvaritev« ali »substancializacija« zavesti 

(Moder, 2006: 257), ki pa je dejansko temeljni 

korak v ustvarjanju oziroma (samo)zavedanju 

se bivajočega subjekta – človeka. Seveda nam 

ni treba iti tako »daleč«, do razsvetljenske 

misli, da bi ugotovili, da je človek družbeno 

bitje, saj je Homo sapiens oziroma sodobni 

misleči človek nastal že veliko prej in skozi 

zgodovino pokazal svoje težnje in potrebe po 

socializaciji oziroma socialnem (družbenem) 

življenju, ki je zagotovo tudi temelj napredka 

in obče eksistence človeštva. 

Smrke na tej točki uvaja pojem človeške 

(družbene) mimikrije (celotno drugo in tretje 

poglavje knjige) in jo definira kot »pridobivanje 

osebe/skupine A (mimika) pojavu/osebi/ 

skupini B (modelu), kar osebo/skupino C (ali 

B) (operatorja) zavede oziroma naj bi zavedlo 

v napačno prepoznavo osebe/skupine A, s tem 

oseba oziroma skupina A (mimik) doseže (ali 

naj bi dosegla) določen cilj« (str. 27). Seveda 

je zaradi same kompleksnosti družboslovja (več 

njegovih vej) teže opredeliti pojem mimikrije – 

saj se npr. v filozofiji lahko razlaga v veliki meri 

drugače kot recimo v politologiji ali sociologiji 

– dejansko pa se ta v družboslovju tudi redkeje 

uporablja (najpogosteje v socialni antropologiji) 

in je širše pripoznan kot pojav sui generis 


(str. 28). Zato avtor v drugem delu prvega 

poglavja knjige, ko govori o človeški (družbeni) 

mimikriji, poskuša umestiti pojem mimikrije v 

nekaj izbranih ved (psihologija, filozofija, sociologija, 

politologija in ekonomija), v nadaljnji 

razlagi pa mu močno pomagajo štirje izbrani 

primeri, ki so v celotni knjigi temeljno orodje 

pri razlagi pojavov, povezanih s pojmom 

družbene mimikrije. Primeri so vzeti iz vsakdanjega 

življenja in z različnih področij, tako 

geografskih kot tudi pojavnih – tretji primer, ki 

govori o goljufiji po svetovnem spletu, je (med 

drugim) rezerviran za razlago t. i. kibernetske 

mimikrije (drugo in tretje poglavje). 

Pri utemeljitvi pojma mimikrije v filozofiji 

(str. 31) Smrke omenja, kot sam pravi, antičnega 

Platona in njegovo razlago umetnosti 

posnemanja, zgodnjenovoveškega Francisa 

Bacona, ki razlaga pojme simulacije oziroma 

hlinjenja, da imamo to, česar nimamo, 

in disimulacije oziroma premišljene tajitve, 

tistega, kar je res, 4 potem je tukaj del šole 

francoskih strukturalistov (Foucault in Lacan) 

in naposled še sodobni Umberto Eco s svojo 

semiotiko (semiologijo). Jacques Lacan mimikrijo 

opredeljuje kot kamuflažo (1996: 94): 

»Mimikrija nekaj razkriva, toda le, če je to 

nekaj čisto drugačnega od tistega, kar bi lahko 

imenovali ono, skrito za stvarjo. … Subjekt se 

mora infiltrirati (vpisati se) v sliko. Mimikrija 

daje nekaj videti, prav kolikor se to nekaj 

razlikuje od tistega, čemur bi lahko rekli on 

sam in kar je zdaj. … Pri mimikriji ne gre za 

harmonizacijo z ozadjem, temveč za spajanje 

z marogastim ozadjem, gre za to, da postanemo 

marogasti – ravno tako kot pri kamuflaži, 

ki se uporablja v človeških vojnah« (ibid.). 

Torej gre pri Lacanu za obliko podobnosti, ki 

razlikuje/brani prisotnost tako, da jo delno 

metonimično premešča. Bhabha (2003: 111) 

pa temu dodaja, da grožnja mimikrije izhaja 

iz čudovitega in strateškega ustvarjanja konfliktnih, 

fantastičnih, diskriminacijskih »učinkov 

identitete« v igri moči, ki se nam izmika, 

ker je brez bistva, brez »sebstva« (ibid.). 

1 Sartre, Jean P. (1981) Filozofija-estetika-politika (Kaj je 

literatura?). Ljubljana: Cankarjeva založba. 

2 Izvor ideje o proučevanju religijskih oblik družbene oziroma 

človeške mimikrije dr. Smrke predstavi v svojem članku 

Stare vešče – nova luč: religijske oblike družbene mimikrije v 

razmerah družbene tranzicije v časopisu Teorija in praksa 29 

(2/2002), 170–181. Zraven opredelitve osnovnih pojmov in 

klasifikacije družbene mimikrije avtor poda tudi nekaj zanimivih 

zgodovinskih in sodobnih primerov religijske mimikrije in 

naredi še komparacijo med družbeno tranzicijo in religijsko 

mimikrijo v tranzicijskih (postkomunističnih) državah. Nadaljevanje 

avtorjevega zanimanja za izbrano temo pa najdemo 

kot njegov prispevek delu z naslovom Religious Churches and 

Religiosity in Post–Communist Europe, kjer v okviru prvega 

poglavja (Religion and social progres in CEE) na temo »The 

sinuous Margin of Defensive and Offensieve Religious Mimicry 

in Post–Communist Societies« Smrke govori o uporabnosti 

teorije družbene mimikrije pri razlagi religijskih sprememb v 

postkomunističnih družbah v času tranzicije (Smrke, 2006: 

66–67). 

3 Kot zanimivost in vizualno utemeljitev pojma mimikrije glej 

The coolest bird on this planet, dostopno na: http://youtube. 

com/watch?v=XBaPu-EeepQ, 24. 9. 2007. Podoben primer 

mimikrije v naravi je ptica Lyre Bird, ki lahko oponaša več 

različnih glasov. 

4 Za podrobnejše razumevanje pojma simulacije in opredelitev 

razlike med pretvarjanjem in simulacijo glej delo francoskega 

(post)strukturalista, sociologa Jeana Baudrillarda, Simulaker in 

simulacija / Popoln zločin (1999: 11). 

Kot primer komparacije – da bi dokazali 

približnost opredelitve pojma mimikrije v 

družboslovju, v odvisnosti od vede, v kateri 

se poskuša utemeljiti – vzemimo pojem 

mimikrije v politologiji/politiki, kjer aristotelovsko 

človeka opredeljujemo kot politično 

žival (»moderni človek je žival v politiki, 

katere življenje živega bitja se postavlja v 

negotovost«, M. Foucault). Smrke politično 

mimikrijo (str. 86) opredeljuje kot doseganje 

ali poskušanje doseganja političnih ciljev z 

mimikretično akcijo. Za primer vzemimo 

misli in ideje iz dela Hannah Arendt Laž in 

resnica v politiki (knjigo je kot primer navedel 

tudi Smrke), kjer se v prvem delu knjige, ki 

govori o laži v politiki (gre za Premišljevanja 

o Pentagonovih zapisih), avtorica ukvarja z 

državno administracijo ZDA (M), ki prikriva 

realnost (MO), o dogajanjih v zunanji politi- 


5 V uvodnem delu drugega poglavja knjige (Človeška oz. družbena 

mimikrija) avtor natančno opredeli Vloge in elemente mimikretičnega 

odnosa: mimik, operator, model, mimem, signali 

in cilj. Tako za temeljnega akterja (človeške/družbene) mimikrije 

označujemo mimika (M), ki je tisti akter mimikretičnega odnosa/akcije, 

ki poskuša iz takih ali drugačnih razlogov zbuditi vtis 

o enakosti/istosti z določenim modelom. Operator (O) je akter 

mimikretičnega odnosa, ki mu je namenjeno mimikovo delovanje, 

model (MO) pa je stvaren ali nestvaren model, ki ga mimik 

posnema. Mimem (MI) je mimikov »izdelek«, posnetek modela, 

s katerim poskuša mimik pri operatorju zbuditi zamenjavo z 

modelom. Mimem je največkrat celota več posamičnih informacij, 

ki jim pravimo signali (S), in tisti signali, ki so (dodane) 

dezinformacije, so mimikretični signali (MS) (simulacija), tisti, 

ki pa so zatajeni, so zatajeni signali (ZS) (disimulacija). Seveda 

pa je v končni posledici vsaka mimikretična akcija naravnana na 

določen (mimikretičen) cilj (MC), ki je mimiku večinoma bolj 

ali manj jasen, vsekakor pa naj bi bil prikrit operatorju. V osnovi 

razlikujemo obrambni in napadalni cilj (str. 49–50). 

6 Ko že govorimo o politiki in primerih mimikrije, bi tukaj bilo 

vredno navesti še en primer, ki svoje skrite razloge in vzroke za 

določene (politične) akcije išče v ideologiji (glej str. 155–157). 

Šešlija (1989) v svojem članku Mimikrija kontrarevolucije na 

sceni i iza kulisa (1989) govori o »jugoslovanski« (srbski, op. A. 

M.) politiki na Kosovu za časa vladavine Slobodana Miloševića, 

ki je po odpravi avtonomije pokrajinam (AP Vojvodina in AP 

Kosovo i Metohija) ter v svojem znamenitem govoru na Gazimestanu 

začel izvajati politiko (ne)reševanja kosovskega problema, 

z močno ideološkimi osnovami (nekateri mu pripisujejo velikosrbski 

nacionalizem, drugi elemente totalitarnosti (komunizem)), 

ki je na repertoarju mednarodne skupnosti tudi danes. Šešlija 

(1989: 351) tako pravi: »… treba je umakniti nepotrebno 

šminko (mimikrijo albanskega naroda na KiM, op. A. M.), ne 

samo zaradi zgodovinske resnice kot vrednotnega, moralnega 

in znanstvenega principa, temveč tudi zaradi vzgoje mladih, da 

ne bi prišlo do indokrinacije in napačne usmeritve mladih, kar 

je v popolnem nasprotju ne samo z jugoslovanskim patriotizmom, 

temveč tudi s stvarnimi interesi albanske nacije ter njene 

enotnosti v skupnosti z drugimi narodi v SFRJ.« … »V konstruiranju 

separatistične zavesti imata enako pomembno vlogo tako 

politika (misli na dejugoslovanizacijo in desrbizacijo Kosova – 

tukaj gre za intersubjektivno mimikrijo, kjer so kosovski Albanci 

zamišljeni v vlogi mimika (M), ki simulira žrtev kot model (MO), 

mednarodna skupnost pa v vlogi operatorja (O), ki naj bi mimiku 

nasedel) kot znanost (cilja na »namerni« izstop albanskih intelektualcev 

s prištinske Univerze v poznih ’80. oziroma na začetku 

’90. let prejšnjega stoletja – simulacija!? (MS)) skupaj z drugimi 

oblastmi nadgrajevanja idejne sfere« (ibid.: 358). 

7 Nemški filozof Immanuel Kant v svojih delih Kritika praktičnega 

uma in Utemeljitev metafizike nravi govori o brezpogojni 

zavesti, ki se pokori moralnemu zakonu, kot objektivno 

nujnem za vse, ki imajo um in voljo (kategorični imperativ). 

Za natančnejšo razlago Kantovega stališča o moralnih načelih, 

dolžnostih in tem, zakaj ljudje lažejo drugim in samim sebi, 

glej Zupančič, A. (1993): Kant in pravica do laži. Filozofski 

ki države (vojna v Vietnamu), katerih cilj je 

zaslepiti posameznika oziroma javnost (O). 5 

Torej, lahko sklepamo, da je pri laži ameriške 

administracije (MI) prišlo do dejanskega spreminjanja 

dejstev (prej ZS kot MS), z natančno 

določenim ciljem (laž o (ne)uspešnosti 

zunanje politike) (MC), kar bi lahko povezali 

tudi s pojmom izkoriščevalske mimikrije 

(exploitive mimicry) oziroma strategije varanja 

(Edward Hagen), katere cilj je izsiljevanje 

družbenih koristi (v našem primeru ohranitev 

politične elite na oblasti) (str. 45). 6 

Če vzamemo, da je pri zgoraj navedenem 

dejanju ((di)simulacije) ameriške administracije 

res šlo za mimikretično akcijo, potem lahko 

potrdimo tezo, da »resnicoljubnost v politiki 

nikoli ni bila šteta za vrlino, laž pa je vedno 

veljala za dovoljeno sredstvo« (Arendt, 2003: 

52). Gre dejansko za pojem družbene mimikrije, 

saj so bili ohranjanje načela diskretnosti, 

skrivanje državne skrivnosti ter prilagajanje in 

prikrojevanje dejstev skozi vso našo zgodovino 

dopustna sredstva za dosego določenih političnih 

ciljev (Tóth Hedžet, 2004: 398). Na 

tem mestu pa bi lahko omenili Machiavellija 

kot realista, ki je prepoznaval simulacijo kot 

stalno spremljevalko političnega (str. 87), kar 

pa nas pripelje do ideje o tem, da »cilj opravičuje 

sredstva« (glej Čavoški, 1989). Prav tukaj, 

v tej točki, pridemo do novega pojma in to je 

etika (morala), ki pa pri rastlinski, živalski in 

molekularni mimikriji (str. 25) nima nikakršne 

vloge, ima jo pa zagotovo v družbeni mimikriji, 

posebno v okviru filozofije. 7 

V drugem poglavju avtor med drugim govori 

o klasifikaciji človeške oziroma družbene 

mimikrije glede na mimika (M), kjer zraven 

pojma intersubjektivne mimikrije, omenjene 

v zgornjem primeru, govori tudi o intrasubjektivni 

mimikriji, ki jo bomo omenjali v nadaljevanju. 

Prav tako utemeljuje tudi pojma (ne) 

zavedajočega se mimika, kjer se zavedajoči 

mimik zaveda svoje dejavnosti kot mimikretične 

dejavnosti (str. 68), nezavedajočemu 

se pa lastna mimikretična dejavnost kot taka 


ni razvidna (idealen primer nazavedajoče se 

mimikretične dejavnosti je norost, kjer subjekt 

prevzema atribute hotene ali namišljene identitete, 

ne da bi se tega zavedal – eksákten 

primer (v literarni umetnosti) je glavni junak 

Cervantesovega romana don Kihot, »norec, ki 

ni dojet kot bolnik, marveč kot vzpostavljeni 

in ohranjeni odklon, kot neogibna kulturna 

funkcija znotraj zahodnega izkustva, postane 

človek divjih podobnosti« (Foucault, 1998)). 8 

Avtor omenja tudi klasifikacijo glede na 

operaterja (O), glede na model (ki ga mimik 

posnema) (MO), glede na mimiem (MI), 

signale oziroma izrazna sredstva mimikretične 

akcije (S, MS, ZS, PS), glede na motive, cilje 

(MC), kjer se zdi vredno poudariti pojem 

mimikretičnega cilja (obrambnega in napadalnega 

(str. 79)) – stanja ali spremembe, ki jo 

želi mimik doseči z mimikretično akcijo, ter na 

strategijo mimikretične akcije. Poglavje o klasifikaciji 

človeške oziroma družbene mimikrije 

je izpolnjeno z različnimi primeri (najti je tudi 

anekdoto kot primer), ki pojasnjujejo pojme 

(posebej razložene na koncu vsakega poglavja), 

hkrati pa je bogato tudi s slikovnim gradivom, 

ki bralcu metaforično ali dobesedno ponuja 

razlago ter olajšuje in polepšuje branje. 

Zgoraj omenjenemu in razloženemu primeru 

politične mimikrije avtor v poglavju, ki 

govori o področjih človeške mimikrije, doda 

oziroma utemeljuje še pojem (ne)športne, 

ekonomske, statusne, vojaške, spolne, lovske, 

umetnostne, zgoraj omenjene kibernetske 

mimikrije pa tudi pojma zdravstven(išk)e in 

znanstven(išk)e mimikrije. Cel spekter izbranih 

področij spet odlikuje bogat asortiment 

primerov iz literature, vsakdanjega življenja, 

športnih in vojnih dogodkov itd. Večini primerov 

pa je kot dodana vrednost boljšemu 

razumevanju priložena tudi mini slikovna 

galerija, ki spet pozitivno vpliva na bralca in 

mu ponuja možnost za učinkovitejšo sintezo 

celotnega besedila (poglavja in knjige). 

Ko Smrke govori o umetnosti mimikrije in 

jo utemeljuje kot mimikretično obliko umetni- 

vestnik 14(1), 173–190, kjer so predstavljena mnenja in pogledi 

kritikov oziroma interpretov Kantove filozofije Benjamina 

Constanta, Jacquesa Lacana in Herberta J. Patona. 

8 Če upoštevamo stališče, ki ga zagovarja Bhabha (2003: 104), 

da mimikrija nastopa kot reprezentacija razlike, ki je sama proces 

odrekanja [disavowal], lahko sklepamo, da gre pri mimikriji 

za znak dvojne artikulacije, kompleksne strategije reforme, 

ureditve in discipline, ki »si prisvoji« Drugo, ko vizualizira moč 

(ibid.). Prav to pa dela tudi don Kihot, prevzema identiteto 

popotnega viteza, na račun česar »odvrže« svojo prvobitno 

identiteto podeželskega plemiča in se poda v boj proti tisočem 

sovražnikov (katerim tudi pripiše »lažne« identitete… »… pri 

teh junakih je šlo za dozdevke in privide in zelo verjetno je, da 

njihova telesa niso bila podobna našim, marveč so bila podobna, 

recimo telesom plazilcev črvov in pajkov …« (odlomek iz 

romana Don Kihot, citirano po Dostojevski, 1998: 156)). Don 

Kihot dejansko verjame vase kot Drugo in le, dokler misli in 

deluje na ta način (kot norec), ostaja živ. Vendar kljub temu, da 

je don Kihotova norost tako absolutna, da ga o njegovih prividih 

ne morejo prepričati niti najtrdnejši dokazi, don Kihot umre 

duševno zdrav (po vrnitvi v domačo vas, op. A. M.), vendar ta 

duševna ozdravitev simbolizira poraz Viteza žalostne podobe in 

je znanilka njegove smrti (Virk, 1993: 16–17). Zaradi boljšega 

razumevanja romana ga je treba uvrstiti v zgodovinski kontekst, 

zato pa moramo omeniti, da je don Kihot viteški roman 

(kombinacija fantastičnih zgodb in viteške dvorne ideologije) 

oziroma kritika viteških romanov (Virk, op. cit.) iz renesančnega 

obdobja, ki se je v Španiji začelo zelo pozno (v zadnjih letih XV. 

stoletja) (prvi del romana don Kihot izide leta 1605, drugi pa 

leta 1615). Kot pravi Foucault (1998: 134), don Kihot označuje 

negativno plat sveta renesanse; … podobnosti prinašajo razočaranje, 

obračajo se k viziji in deliriju; stvari trmasto vztrajajo pri 

svoji ironični identiteti: so samo to, kar so; besede vstopajo v 

dogodivščino brez vsebin, brez podobnosti, ki bi jih izpolnjevala; 

ne oznamujejo več stvari; dremajo med listi zaprašenih knjig. 

Magija, ki je z odkrivanjem skrivnostnih podobnosti za znaki 

omogočala dešifriranje sveta, služi še samo temu, da delirantno 

razlaga, zakaj analogije vselej razočarajo. Erudicija, ki je naravo 

in knjige brala kot enoten tekst, je omejena na svoje himere, 

raztresene po porumenelih listih knjig; jezikovni znaki imajo 

samo še vrednost drobne fikcije tega, kar pomenijo. Med njimi 

se don Kihot spušča v dogodivščine (ibid.). 

škega izražanja (str. 146), omenja tudi pojem 

mimikretične nemoči (neprištevnosti) in pri 

tem, sklicujoč se na umetnostnega zgodovinarja 

Mihaila Bahtina, govori tudi o literarnem 

norcu (str. 125). Kaliber literarnega norca pa 

je tudi že omenjeni primer don Kihota, ki 

kot primer intrasubjektivne mimikrije združuje 

mimika in operatorja v isti individualni 

duševnosti, ki ima pred sabo jasno zastavljen 

cilj (obče dobro na svetu). Foucault (1998) 

ga opredeljuje kot ironično identiteto, kot 


9 Seveda je tudi tukaj treba upoštevati čas in kraj nastanka 

romana (pa tudi zvrst, kateri pripada), ki ga na tem mestu 

označujemo kot primer mimikretične literature (str. 128), za 

katero je Smrke kot primer v knjigi navedel Boccacciev Dekameron 

– še en plod renesančnega obdobja. 

10 Dobro vprašanje, ki se nam zastavlja na tem mestu, je, kakšen 

je smisel don Kihotove mimikrije, ki se kaže kot produkt 

njegove norosti (na izziv norosti je bilo historično odgovorjeno 

s hipotezo o nezavednem (Baudrillard 1999: 159), vendar je 

to tema za neko drugo razpravo, op. A. M.). Kako torej razkriti 

mimikrijo in še enkrat dokazati njen obstoj, kako na podlagi 

izbranega primera priti do protimimikretične dejavnosti v 

primeru samem, ali lahko pridemo celo do demimikretičnega 

uvida, ali pa je don Kihot zares demimikretik? … Kako priti 

do namiga, napake oziroma naznaka (str. 172)? Odgovor nam 

ponuja Dostojevski (1998: 157), ki pravi, da je don Kihota porazila 

nedvomna in matematično precizna okoliščina oziroma 

dejstvo, da še tako močan vitez ni sposoben v enem dnevu 

pobiti armade sto tisočih vojakov, do zadnjega. A prav to je 

bilo zapisano v tistih knjigah. Zapisana je bila torej laž. Na tem 

mestu je treba opomniti, da gre pri don Kihotu za paradoks 

notranje laži (Kant), po katerem lažemo velikemu Drugemu, 

kjer don Kihot kot norec laže sam sebi, s predpostavko, da se 

tega ne zaveda, kriterij resničnosti pa je zavest (Bewusstsein), 

ki mora spremljati vsako našo izjavo, zavest, da imamo sami 

to, kar govorimo (počnemo, op. A. M.) drugim, za resnično … 

»V sodbi se sicer lahko motim, ne pa tudi v zavesti (da imam 

nekaj za resnično), kajti tu izrečem zgolj, da jaz predmet tako 

presojam« (Kant, citirano po Zupančič, 1994: 259). Don Kihotu 

pa, kot rečeno, zavesti ne moremo priznati, saj je norec! – 

Če pa se je za lažno izkazalo to, potem je lažno tudi vse drugo. 

A kako rešiti resnico (istino)? In glej, da bi resnico rešil, si (don 

Kihot, op. A. M.) izmisli drugo laž (mimikretično protimimikretično 

dejavnost, op. A. M.), dvakrat ali trikrat bolj fantastično 

od prve, še bolj debelo in nesmiselno laž (Dostojevski, op. 

cit.). In res, don Kihot si umisli tisoče začaranih bitij s telesi 

plazilcev (glej op. 8), ki jih ostri meč viteza lahko poseka brez 

odpora. Realizem je torej tu, resnica (pravda) je rešena, in prvič 

lahko brez dvomov začnemo verovati v one sanje, vendar 

je to mogoče le z drugo, še veliko večjo in bolj nesmiselno 

izmišljotino – čisti odgovor na mimikrijo z mimikrijo, ki nas pelje 

v neskončnost. … Še dobro, da govorimo o umetnosti! Glej 

Freud (2000), Spisi o umetnosti, Psihopatske osebe na odru. 

11 V knjigi, ki je ekvivalent članku iz leta 2002, Smrke navaja 

nekaj legendarnih, zgodovinskih in sodobnih primerov 

religijske mimikrije. Za primerjavo glej tudi Novak, Bogomir 

(2007): Kaj pomeni mimikrija na področju edukacije? NLP 

mojstri, dostopno na: http://www.geocities.com/nlpmojster/ 

mimikrija.rtf, 28. 9. 2007. Novak (2007) prav tako utemeljuje 

tudi pojme pravne mimikrije ter prepletanje med pravno in 

politično in religiozno in politično (de)mimikrijo. Omenja tudi 

pojem psihoterapevtske mimikrije (ibid.). 

12 »Eksistenca predhaja esenco! … človek v svetu najprej 

biva, se srečuje, se pojavlja v svetu, in šele nato definira« 

(Sartre, O ateističnem eksistencializmu). 

iregularnega igralca Istega in Drugega. Sama 

knjiga (don Kihotova identiteta, življenje, op. 

A. M.) je bolj njegova naloga kot pa njegova 

eksistenca. Nenehno se mora posvetovati z njo 

(kot model, op. A. M.), da bi vedel, kaj narediti 

in kakšne znake dati sebi in drugim, da bi 

pokazal, da je iste narave kot tekst, iz katerega 

je vzniknil (ibid.). 

Don Kihot, kot največji sanjač vseh ljudi, 

ki do norosti verjame svojim sanjam, ne 

pokaže niti kančka dvoma o svoji namišljeni 

identiteti, v katero se je vpisal (Lacan). Ideal 

tega popotnega viteza je tako lep, velik in 

koristen in je tako prevzel don Kihotovo srce, 

da se vsemu temu ne more odpovedati; to 

bi bilo isto kot izdaja ideala, kot nezvestoba 

Dulcineji (njegovi ljubezni v romanu, op. A. 

M.) in človeštvu (Dostojevski, 1998). 9 Ker je 

podoben tekstom, katerih priča, zastopnik in 

realna analogija je, mora izpeljati dokaz in 

izpeljati nedvomni izkaz, da govorijo resnico, 

da so tako rekoč govorica sveta (Foucault, 

1998). Zavezan je izpolniti, kar so obljubljale 

knjige. Podvig sam pa mora biti dokaz: da ne 

gre za realni triumf – ravno zato prave zmage 

pravzaprav ni! Don Kihot bere svet, da bi 

dokazal knjige, dejansko pa ne daje nobenih 

drugih dokazov kot zrcaljenje podobnosti. 10 

Iz sveta literature oziroma umetnosti se 

kot komentar na zadnje (v grobem četrto) 

poglavje knjige spuščamo na avtorjevo ljubše 

področje, tja, kjer je najbolj doma, področje 

religijske mimikrije, ki jo Smrke (2002: 174) 

opredeljuje kot človeško mimikrijo, ki nastopa 

na religijskem področju. 11 Spet gre za 

področje, na katero stopamo šele po rojstvu, 

kar kaže, da gre pri religiji za socialno in ne 

za biološko nasledstvo … »Ono« mora religijo 

učiti, da bi postalo religiozno (Pavićević, 

1980: 57). 12 

Najširše opredeljena naloga sociologije 

religije je proučevanje najraznovrstnejših 

vplivov svetovne družbe na religijo in religije 

na družbo (ibid.: 58). Pri umestitvi pojma 

človeške oziroma družbene mimikrije na to 


področje pa se moramo upreti na metodološko 

izhodišče sociološkega proučevanja religije, 

na metodološki ateizem/agnosticizem, 

ki utemeljuje sociološko analizo religije na 

domnevi, da je ta človekov proizvod in je 

izpostavljena enakim vrstam razlag kot druge 

oblike družbenega in individualnega vedenja 

(Hamilton, citirano po Smrke, 1995/2000: 

20). Kot pravi Smrke, sama mimikretična 

dejavnost v religiji nima vedno za namen 

doseganja religijskih ciljev z mimikretično 

akcijo, temveč se v religiji pogosto uporabljajo 

religijski cilji le kot mimikretičen model 

za doseganje drugovrstnih ciljev (str. 177), 

npr. različnih družbenih koristi institucije, ki 

propagira (živi) religijo. 

In če za primer vzamemo krščanstvo, ki 

ga Nietzsche opredeljuje le kot prakso in ne 

kot nauk o veri (»pripoveduje nam, kako naj 

ravnamo, ne, kaj naj verujemo«, Volja do 

moči), pridemo na plodna tla za mimikretično 

dejavnost (simulacijo, laž), saj je v tem 

dejanju (volja drugega) vedno težko preveriti 

avtentičnost ter odkriti, kaj za takim dejanjem 

stoji oziroma kakšen je interes drugega. In če 

bi rekli, da je cilj prejšnjega stavka demimikretičnost, 

se na tej točki najbolj približamo 

poglavju, ki govori o renesančni kritiki religijske 

mimikrije (poglavje o mimikretični 

zgodovini krščanstva) – saj je, kot pravi Smrke, 

renesansa po svoji naravi demimikretična 

(glej primer don Kihota, zgoraj). 13 

Kot zadnje dejanje je v knjigi še poglavje, 

katerega korenine najdemo že v prejšnjem 

delu dr. Smrketa (2002, 2006), kjer se avtor 

ukvarja s povezavo pojma religijske mimikrije 

in post/socialistične tranzicije (glej opombo 

1). Kot ključni element tematike zadnjega 

poglavja nam avtor predstavi temeljno spremembo 

družbenega položaja (tradicionalna 

oblika) religijskih in verskih organizacij (str. 

214) v času propada socialističnih sistemov 

v Evropi. Temu dodaja še primerjavo »stare 

vešče – nova luč«, ki v zadnjem poglavju 

kot primer starih vešč metaforično predstavi 

13 V okviru tega poglavja avtor govori tudi o reformacijski in 

razsvetljenski kritiki religijske mimikrije. Pri prvi omenja Martina 

Lutra v vlogi demimikretika, ki je tradicionalne metafore 

rimskokatoliške cerkve (po smislu) prepoznal kot ideološke mimikretične 

konjunkcije (str. 194), pri razsvetljenstvu pa govori 

o njegovem prepoznavanju religije kot poglavitne prevare ali 

samoprevare (kot primer razsvetljenske in produkta razsvetljenske 

misli navajamo misli B. de Spinoze in F. W. Nietzscheja). 

Spinoza v spisu o Interpretaciji Svetega pisma pravi: »… 

domala vsi (v vlogi mimikov, op. A. M.) širijo kot božjo besedo 

zgolj svoje izmišljotine (signale, op. A. M.) in pod pretvezo religije 

(različna interpretacija elementov (načel, pravil, ritualov) 

religije je tukaj lahko model – lahko je različen, v odvisnosti 

od točke na »religijski karti sveta« (Smrke, 2000), op. A. M.) 

merijo samo na pridobitev soglasja drugih ljudi (drugi ljudje 

kot operator). Videvamo tudi, kako so se teologi pravzaprav 

trudili, da bi izvlekli iz svetih besedil, z očitno prisilo, tisto, kar 

sta bila v resnici njihova domišljija in mnenje, iščoč potrdila za 

to v božji avtoriteti«. Nietzsche pa kot produkt razsvetljenstva 

podaja svoj pogled: »… svet nam je še enkrat postal »neskončen«: 

če ne moremo ovreči možnosti, da vključuje v sebi 

neskončne interpretacije. Še enkrat nas je navdala groza – toda 

kdo bi sploh imel veselje, da to neznansko nepoznanega sveta 

na stari način takoj spet pobožanstvi? In morda to nepoznano 

v prihodnje časti kot »Nepoznanega«? Ah, preveč nebožjih 

možnosti interpretacije je sovračunanih v to nepoznano, preveč 

vragolije, neumnosti, norosti interpretacije, – naša lastna človeška, 

celo vse preveč človeška, ki jo poznamo …« (Nietzsche, 

Vesela znanost, Naše novo »neskončno«). 

14 Avtor kot drugi primer navaja tudi močno enačenje srbstva 

in pravoslavja (kar v današnji Srbiji zagotovo dominira kot produkt 

spremembe sistema (socializma), ki ga je bilo zaslediti tudi 

v drugih postkomunističnih (tranzicijskih) državah na začetku 

devetdesetih let prejšnjega stoletja), kjer kot »stare vešče« predstavi 

nekdanjega, prvega predsednika Republike srbske (RS) 

Radovana Karadžića in generala RS Ratka Mladića, ki sta zdaj 

glavna obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. 

Karadžić kot cenjeni psihiater in Mladić kot (baje) zelo 

dober vojak, ki je zelo hitro napredoval do čina generala, sta 

zagotovo produkt srbskega nacionalizma, ki se je v devetdesetih 

letih prejšnjega stoletja dobesedno legitimiral s strani Srbske 

pravoslavne cerkve (»nove luči«) (na sliki v knjigi (str. 225) sta 

Karadžić in Mladić zraven srbskega patriarha Pavla, česar (kljub 

fotografiji) ni mogoče dobesedno umestiti v življenjski opus 

patriarha Srbske pravoslavne cerkve, op. A. M.). 

ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki kot 

nekdanji agent ruske (komunistične) KGB po 

spreobrnitvi (dogodek v družini) igra vlogo 

vernika (navideznega vernika?, op. A. M.). 14 

Zaključek kot prikaz nekaterih ugotovitev, 

do katerih je avtor prišel v besedilu zraven opredeljenih 

poglavij v knjigi ter razloženih pojmih 


na koncu vsakega poglavja, pomeni končno 

celoto Smrketovega dela Družbena mimikrija, 

ki bo z navedenimi komentarji dobila še celovitejšo 

podobo od tiste, ki jo zagotovo že ima. 

Družbena mimikrija kot delo je torej izvrsten 

produkt misli dr. Smrketa, ki čakajoč na bralca 

(novega delitelja odgovornosti) mirno stoji kot 

zvezda na nebu (Heidegger). 

Literatura 

ARENDT, H. (2003): Resnica in laž v politiki. Ljubljana, 

Društvo Apokalipsa. 

BAUDRILLARD, J. (1999): Simulacija in simulaker / 

Popoln zločin. Ljubljana, ŠOU. 

BHABHA, H. (2003): O mimikriji in človeku: ambivalenca 

kolonialnega diskurza. Literatura 15 

(143/144), 103–114. 

ČAVOŠKI, K. (1989): Revolucionarni makijavelizam i 

drugi eseji. Beograd, Rad. 

DESCARTES, R. (2003): Meditacije o prvi filozofiji, v 

katerih je dokazano bivanje božje in različnosti 

človeške duše in telesa. Ljubljana, Slovenska matica. 

DOSTOJEVSKI, F. M. (1998): Don Kihot – laž se rešuje 

z lažjo. Nova revija 17 (194/195), 156–158. 

FOUCAULT, M. (1998): Don Kihot – ironična identiteta. 

Nova revija 17 (196/197), 133–136. 

FREUD, S. (2000): Spisi o umetnosti. Ljubljana, Založba 

/*cf. 

LACAN, J. (1996): Štirje temeljni koncepti psihoanalize. 

Ljubljana. Analecta. 

MODER, G. (2006): Don Kihot med Descartesom in 

Heidegrrom. Nova revija 25 (278/288), 251–263. 

NIETZSCHE, F. (1991): Volja do moči: poskus prevrednotenja 

vseh vrednot: iz zapuščine 1884/88. 

Ljubljana, Slovenska matica. 

NIETZSCHE, F. (1994): Vesela znanost. Phainomena 

3(7/8), 1–5. 

NOVAK, B. (2007): Kaj pomeni mimikrija na področju 

edukacije? V: NLP mojstri. 

http://www.geocities.com/nlpmojster/mimikrija.rtf 

(8. 9. 2007). 

PAVIĆEVIĆ, V. (1980): Sociologija religije: sa elementima 

filozofije religije. Beograd. Beogradski izdavačko-grafički 

zavod. 

SARTRE, J. P. (1968): Izbrani filozofski spisi. Ljubljana, 

Cankarjeva založba. 

SARTRE, J. P. (1981): Filozofija-estetika-politika. Ljubljana, 

Cankarjeva založba. 

SMRKE, M. (2000): Svetovne religije. Ljubljana, FDV. 

SMRKE, M. (2002): Stare vešče – nova luč: religijske 

oblike družbene mimikrije v pogojih družbene 

tranzicije. Teorija in praksa 39(2), 170–181. 

SMRKE, M. (2006): The sinuous margin of defensive 

and offensive religious mimicry in post-communist 

societies. V: BOROWIK, I. (ur.): Religions, shurches 

and religiosity in post-communist Europe. Krakow, 

Zakład Wydawniczy NOMOS, 52–67 

SPINOZA, B. (1999): Teološko-politična razprava. 

Phainomena 9 (27/28), 151–178. 

ŠEŠLIJA, M. (1989): Mimikrija kontrarevolucije na 

sceni i iza kulisa. V: MORAČIĆ, D. (ur.): Kosovska 

Kriza (uzroci i putevi izlaska). Priština, Jedinstvo, 

str. 341–361. 

The coolest bird on this planet.http://youtube.com/ 

watch?v=XBaPu-EeepQ (24. 9. 2007). 

TÓTH HEDŽET, C. (2004): O dostojanstvu resnice in 

resnicoljubnosti ter o moči, uveljavljeni z lažjo. 

Borec 56 (612/616), 397–402. 

VIRK, T. (1993): Spremna beseda. V: DE CERVANTES 

SAAVEDRA, M.: Don Kihot. Ljubljana, DZS. 

ZUPANČIČ, A. (1993): Kant in »pravica do laži«. 

Filozofski vestnik 14 (1), 173–190. 

ZUPANČIČ, A. (1994): Kant in paradoks »notranje 

laži«. Problemi 32 (3/4), 257–268. 


Blaž Ilc 

Teorija zavere 

– Srbija protiv 

»novog svetskog 

poretka« 

BYfORD, Jovan: Teorija zavere – srbija 

protiv »novog svetskog poretka«. Beograd, 

Beogradski centar za ljudska prava, 2006, 

290 strani. 

Knjiga Jovana Byforda se spoprime s srbskim 

političnim diskurzom 90. let prejšnjega stoletja 

na izviren in zanimiv način, ki ga v družboslovnih 

analizah le redko zasledimo. Srbski 

politični diskurz namreč analizira prek teorij 

zarot in zarotniških načinov razlag, ki so si v 

90. pridobila splošno legitimnost. Sama tematika 

teorij zarot je med družboslovci deležna 

le marginalne ali nikakršne pozornosti, skladno 

s splošno sprejetim mnenjem, da gre za 

obroben fenomen, ki z vsakdanjim političnim 

diskurzom nima pomembnejše zveze. 

Simptomatično za percepcijo teorij zarot kot 

marginalnih je tudi dejstvo, da je bila teorija 

zarot kot besedna zveza šele leta 1997 sprejeta 

v Oxfordski slovar angleškega jezika. 

To perspektivo avtor implicitno zavrne, 

saj meni, da je razumevanje načinov razlage 

določenih dogodkov znotraj vladajočega političnega 

diskurza omejeno, brez upoštevanja 

na prvi pogled obrobnih načinov razlag. Kljub 

prisotnosti zarotniškega diskurza v vseh družbah 

(na primer zarotniški diskurz na področju 

migracijske politike zahodnih držav), pa ta po 

Byfordovem mnenju zaseda poseben položaj 

prav v srbskem političnem okolju 90. let, pri 

čemer je poudarjeno predvsem leto 1999, leto 

Natovega bombardiranja Srbije. V tem času 

so teorije zarote v srbskem vladajočem politič- 

nem diskurzu zasedle neprimerljive pozicije. 

Različne teorije zarote so postale enakovreden 

in legitimen razlagalni okvir znotraj 

vladajočega političnega diskurza za družbeni 

položaj v Srbiji in v širši mednarodni skupnosti. 

Za širjenjem verovanja v zaroto pa ni stala 

propagandna manipulacija (teorija zarote o 

zaroti), niti univerzalni psihološki mehanizmi 

(psihološke razlage), temveč koherentna 

diskurzivna in ideološka dinamika, v katere 

jedru je bila argumentativna narava zarotniške 

tradicije. 

Knjiga je smiselno razdeljena na deset 

poglavij, ki so ločena na teoretsko-zgodovinski 

sklop in sklop, kjer avtor analizira sodoben 

srbski zarotniški diskurz. Prvi del oz. prva štiri 

poglavja so namenjena odgovoru na vprašanje, 

kaj teorije zarote so, ter oblikovanju teoretskega 

okvira za drugi vsebinski sklop analize. 

Avtor na vprašanje definiranja teorij zarote 

odgovori prek izpostavitve ključnih skupnih 

elementov teorij zarote in s prikazom njihove 

ideološke tradicije oz. arhiva, preko zgodovinskega 

pregleda njihovih pojavnih oblik ter 

klasifikacije različnih tipov teorij zarot. 

Eno ključnih značilnosti teorij zarot predstavlja 

njihova neverjetna podobnost v vseh 

družbenih okoljih oz. ločenost od politične 

realnosti družbe, v kateri se vzpostavijo, ki je 

posledica močne ideološke tradicije, iz katere 

črpajo in na katero se opirajo in jo reproducirajo 

vse sodobne teorije zarote. Ideološke 

tradicije v smislu korpusa kanoničnih avtorjev, 

idej, argumentov, »dejstev«, »dokazov« o svetovni 

zaroti, ki so se nabrali v dveh stoletjih 

obstoja teorij zarot, in ki jo zaznamujeta predvsem 

reakcionarnost ter antisemitizem v obliki 

ideje o svetovni židovski zaroti, prepričanje o 

zarotniški naravi družbe, s čimer je izključena 

vsa kontingentnost in kompleksnost družbenega 

dogajanja, manihejski pogled na politiko 

in pogosto apokaliptični ton. 

V okviru te temeljne podobnosti pa avtor 

teorije deli na klasične teorije zarote, zarote 

svetovnih elit in protizarotniške teorije. Za 


klasične je značilna mistika, psevdoznanost, 

ezoterika in očiten paranoičen slog. Ključna 

značilnost teorij zarot svetovnih elit je središčnost 

aktivnosti novih sekularnih organizacij za 

njihov zarotniški diskurz. Za protozarotniške 

teorije pa je značilno izogibanje identificiranja 

zarotnikov. Ključna razlika glede na druga dva 

tipa je predvsem v njihovi časovni in prostorski 

omejenosti. Striktno se izogibajo misticizmom 

in ezoteričnemu slogu in samemu predikatu 

teorija zarote z namenom zakriti nujne elemente, 

ki jih črpajo iz zarotniške tradicije. 

Avtor v tem delu tudi ostro ločuje med 

postmodernim diskurzom sumničavosti (npr. 

serija Dosje X) in teorijami zarot. Kljub navidezni 

podobnosti sta diskurza namreč naslednika 

ločenih kulturnih tradicij. Pomembnost 

te ločitve izhaja iz dejstva, da se z enačenjem 

zabriše vloga, ki jo igrajo teorije zarote v 

konstituiranju rasistične in drugih ekstremističnih 

ideologij ter diskurza predsodkov oz. 

se depolitizirajo. 

Zgodovinsko teoretski sklop knjige se 

konča s kratkim pregledom srbske zarotniške 

tradicije, njene vpetosti v ideološko tradicijo 

teorij zarot in njene specifike, ki se kažejo 

predvsem v antizahodni in antimoderni komponenti, 

slovanofilstvu, nacionalizmu, rasizmu, 

ideji žrtve ter religiozni dimenziji in 

dejstvu, da se je v obdobju komunizma vse 

do nastopa Miloševića razvijala izključno v 

srbski diaspori. 

Drugi vsebinski sklop knjige je posvečen 

diskurzivni analizi sodobnega srbskega zarotniškega 

diskurza. Pri tem se analiza osredotoči 

predvsem na 77 dni Natovega bombardiranja 

Srbije leta 1999. 

Avtor analizo zarotniškega diskurza v Srbiji 

izvede na dveh ravneh, in sicer na ravni 

monografij ključnih teoretikov zarote (npr. 

dr. Smilja Avramov, glavna Miloševićeva svetovalka 

za mednarodno pravo) ter na ravni 

besedil v resnih medijih (osrednji srbski dnevnik 

Politika in časopisi srbske vojske), ki so 

jih pisali tako novinarji kot teoretiki zarote. 

Predvsem članki v Politiki in vojaških časnikih 

so izpostavljeni kot ključni, saj je objava teh 

člankov simptom preloma, ki se zgodi v vladajočem 

političnem in medijskem diskurzu. 

Zarotniške razlage in teoretiki zarote, ki so 

jih zavračali tako resni politični časniki kot 

vojaški časniki, so tako rekoč čez noč postali 

popolnoma legitimni. 

V svoji analizi pa ne zanemari širšega 

političnega konteksta 90. let. Nastanek teorij 

zarote namreč ne bi bil razumljiv, če se ne 

bi v 90. letih v srbskem političnem diskurzu 

vzpostavilo nezadovoljstvo spričo percipiranega 

nerazumevanja Zahoda za srbske nacionalne 

interese in nastankom idej o skritih 

načrtih svetovne politike za uničenje in podjarmljenje 

Srbije. Odgovornost za nastali 

družbeni položaj je bila tako v celoti pripisana 

zunanjim dejavnikom, na katere režim nima 

vpliva, s čimer se je nevtraliziral eksplozivni 

socialni položaj v Srbiji. Miloševićeva retorika 

v tem obdobju prevzame karakteristike 

protozarotniške retorike, saj zarotnikov nikoli 

ne poimenuje. S svojo popularizacijo in legitimacijo 

prek uradnega političnega diskurza 

so protozarotniške teorije odprle prostor tudi 

obema drugima tipoma teorij zarote. 

V sklepnem delu se avtor posveti razmeram, 

ki so pripeljale do padca režima 

ter prihodnosti zarotniških razlag v srbskem 

političnem prostoru. Po zamenjavi oblasti so 

se namreč teorije zarote ponovno marginalizirale 

predvsem zaradi razpada določenih 

idej (teza o mednarodni zaroti) na podlagi 

srbskega odpiranja in povezovanja s svetom. 

Položaj, ki ga imajo teorija zarote in njeni najbolj 

mračni elementi v družbi in političnem 

diskurzu, pa se je s spremembo oblasti vesterniziral 

(npr. pojav antisemitskega nasilja). 

Elementi teorije zarote imajo tako v današnjem 

srbskem političnem diskurzu podobno 

vlogo kot na Zahodu, saj se jih predvsem 

konservativne politične struje redno poslužujejo 

v svojih napadih na svobodomiselnost. 

Tematike teorije zarote tako v določenih 


primerih prehajajo med centrom in politično 

margino po določeni navidezni deradikalizaciji. 

Srbski politični prostor je tako čedalje 

bolj podoben zahodnemu, kje se elementi 

skrajne desnice selijo v center političnega 

diskurza (npr. diskurz »grožnje migrantov«). 

Avtor analizo konča na dokaj naiven način, 

ki se ne sklada z njegovim predhodnim razmišljanjem 

o vesternizaciji položaja teorije 

zarote v srbski družbi in v veliki meri izhaja 

iz problematičnosti diskurzivne teorije za boj 

proti zarotniškim tipom razlag. Meni namreč, 

da je naloga liberalnega dela javnosti, da 

opozarja na zarotniške načine razlage in se 

jim zoperstavlja. V tej poziciji izstopa obstoj 

racionalnega posameznika, ki bo soočen z 

dejstvi zarotniški tip razlage preprosto zavrnil. 

Te mrtve točke se s teoretskim okvirom, ki ga 

je postavil, ne da preiti. V veliki meri je to 

povezano z drugim očitkom avtorju, in sicer 

zelo skopem, in v kontekstu njegove kritike, 

kot tujku delujočim odstavkom o psihoanalizi, 

kjer povzame in hkrati do določene mere 

zavrne kritiko psihoanalitičnih razlag s strani 

proučevalcev teorij zarot, ne da bi se soočil 

s spoznavnim aparatom psihoanalize za proučevanje 

pojava teorij zarote. Kljub naivnemu 

zaključku pa avtor poda enega ključnih 

elementov v mozaiku poskusov razumevanja 

dogajanja v srbskem političnem prostoru v 90. 

letih 20. ter prvih letih 21. stoletja. Knjiga pa 

je hkrati tudi zanimiv nastavek za premislek 

o določenih argumentacijah, ki nastajajo v 

drugih političnih okoljih. 


Tisa Vrečko 

Rdeči 

trakovi 

sTAnKOVIČ, Peter: Rdeči trakovi: 

Reprezentacija v slovenskem partizanskem 

filmu. Ljubljana, Založba fDV, 2005. 

»A si ti tut not padu?« 

Če Štigličev filmski junak Peter (Ne joči, 

Peter, 1964) to z ironijo nabito vprašanje 

postavi nemškemu vojaku, ko ta pade v jamo, 

polno partizanov, se zdi, da Peter Stanković 

v svoji monografiji Rdeči trakovi odgovarja 

na enako vprašanje. Razlika je v tem, da 

Stanković ne apelira na jamo, temveč nas v 

svojem delu opozarja na nekritičen zdrs v 

ideološko močno zaznamovane slovenske partizanske 

filme. Z analizo 26 slovenskih partizanskih 

filmov razkriva, na kakšne načine so v 

njih konstruirani različni segmenti družbene 

resničnosti. Pokaže nam, kako so konstruirane 

nacionalne in spolne identitete, pri čemer je 

posebna pozornost namenjena spremembam 

v dojemanju in konstrukciji »slovenskosti«. 

Rdeči trakovi v tem smislu pomenijo 

zapolnitev vrzeli, saj slovenski partizanski 

filmi pred tem niso bili deležni temeljitejše 

analize in so bili v filmski teoriji nekako 

spregledani del slovenske kulturne produkcije. 

Ker zgodovinski filmi vedno pomenijo 

tudi interpretacijo zgodovinskega dogodka in 

družbenih okoliščin, na katere se nanašajo, 

partizanski filmi dejansko nosijo večjo težo, 

kot se zdi. V njih se namreč odvija veliko več 

od klišejskega boja med »dobrimi« in »slabimi« 

posamezniki. 

Avtor se najprej loti preigravanja konstelacij 

moči med ključnimi protagonisti: 

partizani, Nemci, domobranci, belogardisti in 

Italijani. Na tem mestu analiza preseže stere- 

otipne podobe »dobrih« in »slabih«, s tem ko 

pokaže, kako so bili partizani »dobri« in na 

kako specifičen način so bile ostale skupine 

reprezentirane kot »slabe«, vendar na tem 

mestu študija še nima tiste idejne ostrine, ki 

jo dobi proti koncu. 

Zgoraj omenjene postavitve junakov in 

tipi zgodb nas pri razmišljanju o partizanskih 

filmih napotujejo na mit. To nakazuje tudi 

avtor sam, ko pravi, da partizanski filmi razrešujejo 

ključne ideološke nestabilnosti. Bistvo 

mitov je po Levi-Straussu ravno prevajanje 

travmatičnih paradoksov človeške kulture v 

obvladljive binarne opozicije. Tako so ti filmi 

dejansko v vlogi mitologije, saj interpretirajo 

in utrjujejo določen pogled na zgodovinske 

dogodke. 

V tem okviru avtor tudi pokaže, da se v 

vsakem izmed filmov tako ali drugače skriva 

legitimiranje NOB. Če je način, na katerega 

se je odvijal NOB v nacionalni zavesti, pustil 

odprto rano, so slovenski partizanski filmi 

eden od »obližev«, ki ga je povojna propaganda 

ponujala, da z njim to rano zaceli oziroma 

jo naredi manj očitno. Torej, da se prek njih 

po eni strani ovekoveči nacionalni odpor v 

NOB, po drugi – še pomembnejši – pa se 

upraviči socialna revolucija in se predstavi kot 

nujni sestavni del NOB. Partizanski filmi so 

tako po avtorjevem mnenju razblinjali dvome 

o upravičenosti NOB in jo legitimirali kot 

nujen del narodove postopne emancipacije, 

zato so v tem smislu v veliki meri nastopali kot 

nosilci neke povsem določene interpretacije 

zgodovine. 

Iskrivost in pravo mero senzibilnosti Rdeči 

trakovi dobijo, ko avtor vzporedno razvija in 

sledi razvoju slovenskega partizanskega filma 

in sočasni konstrukciji slovenske nacionalne 

identitete ter konstrukciji spolnih identitet 

v slovenskem prostoru. Ko nam bralcem 

predoči, kako so se spremembe v razumevanju 

»slovenskosti«, moškosti in ženskosti, 

odražale na filmskem platnu. Avtor namreč 

opozarja, da reprezentacije in ideologija v 


partizanskem filmu še zdaleč niso bile uniformne. 

Do prelomov v reprezentaciji je namreč 

prišlo v drugi polovici šestdesetih let, zlasti 

po letu 1968. V šestdesetih letih se je znotraj 

slovenskega partizanskega filma pojavil nov 

tip junaka. Ta novi junak je negotov, zmeden 

ter politično, ideološko in eksistencialno 

dezorientiran. Pri tem ni šlo zgolj za sledenje 

trendom v širšem evropskem in ameriškem 

okolju (npr. francoski novi roman s pasivnim 

junakom, hollywoodski antijunak), ampak je 

bil ta junak zanimiv, ker je predstavljal način 

artikulacije dvomov o ideološko enodimenzionalni 

interpretaciji NOB. Avtor v skladu 

s tem pokaže, da je bil slovenski partizanski 

film eden pomembnih glasnikov razpok v 

sicer ideološko koherentnih reprezentacijah. 

Do leta 1967 so partizani na primer predstavljeni 

kot poosebljeno dobro, po letu 1968 

pa se vsaj ponekod kažejo odstopanja od tega 

standarda. V tem smislu so bili slovenski partizanski 

filmi vsaj deloma subverzivni, saj so 

uhajali interpretacijam zgodovine, kot je bila 

v času socializma uradno predpisana. 

Zelo pozitivno je, da se avtor pri analizi 

loti tudi konstrukcije spolnih identitet. Z 

avtorjevimi besedami je »model konstrukcije 

spolnih identitet v slovenskem partizanskem 

filmu relativno kompleksen«. Nosilci delovanja 

so povečini moški, vendar pa po drugi 

strani ženske delujejo kot osrednja moralna 

avtoriteta. Poleg tega je izpostavljen lik 

matere kot simbola »slovenstva«. Vsesplošne 

spremembe na ravni konstruiranja identitet 

sredi šestdesetih let pa avtor zasledi tudi na 

ravni konstrukcije spolnih identitet, posebej 

moškosti, le ta se namreč od vase prepričanega 

klenega protagonista premakne k prej 

omenjenemu zmedenemu junaku. 

Po drugi strani gre za prelom v filmski 

scenografiji, saj se le ta iz narave premakne v 

urbano okolje. Avtor ta opažanja naveže na širše 

družbene premike v tistem času. Spremembe v 

filmih so bile namreč lahko odraz prestrukturiranja 

slovenske samopodobe, pri čemer so 

bili filmarji s svojim precej urbanim medijem 

očitno med prvimi, ki so začeli oblikovati novo 

urbano vizijo »slovenskosti«. 

Tako so Rdeči trakovi po eni strani pregled 

ključnih značilnosti slovenskega partizanskega 

filma, »razkrinkanje« ideologije, ki jih 

vodi itd., po drugi strani pa avtor to problematiko 

bistveno razširi in preseže s tem, ko išče 

povezave s spremembami na ravni različnih 

identitet v slovenskem prostoru. Delo Petra 

Stankovića je tako nadvse dobrodošel prispevek, 

tako na področju filmskih študij kot tudi 

v širšem družboslovnem okviru, saj avtorju v 

njej s pronicljivo vsebinsko in vizualno analizo 

reprezentacij v slovenskih partizanskih 

filmih uspe pokazati, da celo najbolj samoumevni 

deli naše »filmske socializacije« nosijo 

v sebi močne ideološke naboje in da se kljub 

njihovi navidezni preprostosti in ideološki 

homogenosti v teh filmih odvija boj med 

različnimi reprezentacijami in tako producira 

tudi drugačne, prevladujoči filmski ideologiji 

zmuzljive pomene. 


Cirila Toplak 

Homo 

Europeus 

ŠABEc, Ksenija: Homo Europeus. Ljubljana, 

Založba fDV, knjižna zbirka Kult, 2006, 302 

strani. 

Dr. Ksenija Šabec z Oddelka za komunikologijo 

Fakultete za družbene vede v Ljubljani 

je slovensko družboslovno znanost že pred 

dobrim letom obogatila s priredbo svoje doktorske 

disertacije v knjigi z naslovom Homo 

Europeus. Knjiga ima dobrih 300 strani sicer 

drobnega tiska, a samo prezaposleni naprošeni 

recenzentki je mogoče pripisati krivdo, 

da ni bila recenzija opravljena že prej, saj si 

jo, in to pozitivno, Homo Europeus vsekakor 

zasluži. 

Če začnem kar s slednjim, naslovom 

namreč, gre ob izvirni semantični domislici 

seveda za konstrukt, ki v realnosti ne obstaja, 

še zlasti v ednini oziroma kot individualni 

koncept ne. Ker je bistvo evropskosti prav v 

njegovi nedefiniranosti, to je v naši zmožnosti, 

da laže pokažemo na to, kar ni evropsko, 

kot na to, kar je, »Evropejec« kot subjekt, ki 

bi v sebi nosil opredeljive kulturne danosti, 

ki bi jih delila in bi ga enačile z drugimi 

Evropejci, seveda še ne obstaja. Za zdaj je 

samo pobožna politična želja, po političnem 

diskurzu sodeč vsaj nekaterih tudi cilj za inženirje 

duš v daljni prihodnosti ali celo porok 

dolgoročnosti evropskih integracij, danes pa 

smo v Evropi samo »Evropej-ci«, pa tudi 

»še-ne-Evropejci«, »kmalu-Evropejci« in po 

uveljavitvi Lizbonske pogodbe morda tudi 

»ne-več-Evropejci«, z vsemi našimi razlikami 

in razločki, kar nazorno pokaže avtorica z 

analizo uveljavljenih nacionalnih stereotipov 

v evropskih nacionalnih okoljih, naj gre za 

predsodke, ki jih drugi gojijo o nas, ali za tiste 

popačene samopodobe, s katerimi se sami 

domišljavo in patetično opredeljujemo iz 

slepe pege, iz katere se seveda ne vidimo, kot 

se lahko samo v zrcalu, ki nam ga podržijo 

drugi. 

Izjema, kjer pa Evropejci SE poenotimo, 

so naši predsodki do Judov in Romov po eni 

strani, po drugi pa smo distinktno kolektivno 

zaznani pri Američanih. Izkušnja vsakega prebivalca 

Evrope je, da nedvomno »postane« 

Evropejec vsaj, ko prečka Atlantik. 

Judi in Romi, naseljeni oziroma prisotni v 

tako rekoč vseh evropskih družbah, bi si zategadelj 

zaslužili obravnavo kot »ultimativni 

Evropejci«, v evropski zgodovini pa so žal odigrali 

vlogo dežurnih grešnih kozlov, ki so zmeraj 

znova omogočili »potrebno« mobilizacijo 

večinskega prebivalstva skozi strah, odpor in 

fascinacijo, ki uspevajo na podlagi neznanja. 

Judje so k takšni stereotipizaciji s svojo izolacijsko 

biopolitiko nekaj prispevali tudi sami, 

sprememba v odnosu drugih Evropejcev do 

Evropejcev judovskega rodu se namreč nazorno 

pokaže po delitvi Poljske v začetku 18. 

stoletja, posledični razselitvi poljskih Judov 

v prestolnice plenilk poljske države, ki sta ji 

sledila modernizacija in približanje urbanih 

judovskih skupnosti večinskemu prebivalstvu, 

slednje pa se je odzvalo vsled manjšega nerazumevanja 

z večjo strpnostjo. Žal je specifična 

organiziranost in učinkovitost urbanega 

evropskega judovstva v zgodnjem kapitalizmu 

v drugih Evropejcih kmalu znova zbudila 

strah, odpor in fascinacijo, tokrat na podlagi 

zavisti … 

Romi so še bolj tragična zgodba na enaki 

podlagi, saj zaradi njihove pretežno nomadske 

in s tem teže ulovljive »drugačnosti« večinsko 

prebivalstvo Evrope nikoli ni preseglo praga 

neznanja in nerazumevanja, ki še danes hranita 

strah, odpor in, vsaj pri glasbi, tudi 

fascinacijo številnih z Romi. To tragiko lahko 

vidimo tudi v Sloveniji danes v razliki med 


odnosom Slovencev neromskega rodu do 

sedentarnih romskih Slovencev v Prekmurju v 

primerjavi z nestrpnostjo, ki se med lokalnimi 

prebivalci ohranja do mobilnejših dolenjskih 

romskih Slovencev. 

Obema zgodbama, judovski in romski, je 

skupno, da nobena izmed teh dveh ultimativno 

evropskih skupnosti po njuni prisotnosti v 

evropskem času in prostoru ni mogla ali hotela 

uresničiti zahteve po ozemlju, na katero se 

v Evropi tradicionalno veže možnost politične 

emancipacije in s tem »pravice« do sobivanja 

na tleh te tesne celine. Vztrajanje na teritorialnosti 

je zanetilo vse evropske vojne v zgodovini, 

prineslo dvorezni Balance of Power po 

westphalskem miru, paranoja o nezadostnem 

Lebensraumu je gnala evropske države v 

kolonializem, vse ideje o evropski združitvi je 

mogoče interpretirati kot poskuse preseganja 

tega več kot dokazano pogubnega koncepta. 

Srbija prav te dni dokazuje svojo absolutno 

evropskost z vztrajanjem pri teritorialnem 

načelu kljub nespregledljivi biopolitični realnosti 

Kosova. 

Obsedenost s teritorialnostjo nam navsezadnje 

omogoča laže razumeti »rezervatsko« 

navezanost Slovencev na »rodno grudo«, ki 

je ni mogoče pojasnjevati zgolj s pretežno 

kmečkim slojnim zgodovinskim ozadjem slovenstva, 

in sodobne občutke ogroženosti, celo 

nastavke krize slovenske nacionalne identitete 

ob nedavnem padcu meja, ki optimistom 

pomenijo vstajenje Zedinjene Slovenije, 

paranoiki pa so si takoj preselili meje v 

glave, ker je slovenstvo zdaj bolj kot kadarkoli 

domnevno izpostavljeno direktnim nekontroliranim 

tujim kulturnim vplivom (grožnjam). 

Evropski Judje in Romi torej zaradi nemožnosti 

oziroma odklanjanja privzema teritorialnega 

načela obveljajo kot tisti Drugi med 

nami, ki Evropejce postavi na skupni negativni 

imenovalec. Tako kot imamo različne 

predsodke drugi o drugih, so si naši predsodki 

o Judih in Romih podobni – in seveda prav 

tako zmotni. 

Zanimiva stereotipizacija se je vzpostavila 

tudi v odnosu med Američani in Evropejci. 

Amerika kot »eksperiment evropskega razsvetljenstva« 

(avtorica med drugim citira S. 

Freuda, da je Amerika »velika napaka«(!)) je 

izoblikovala svojo nacionalno identiteto po 

približno stoletnem procesu teritorialne, ekonomske 

in politične konsolidacije do konca 

19. stoletja, ko je postala svetovna velesila. 

V poznem 19. stoletju zaznamo tudi konkurenčna 

samoosmišljenja ameriškosti: za 

Franka Jacksona Turnerja je esenca nedosegljivega 

in neposnemljivega zgleda superiorne 

ameriškosti moralno in okoljsko »čisti« 

ameriški Zahod, ki je vse, kar Evropa ni (več), 

Nathaniel Shaler pa, nasprotno, v Evropi 

vidi duhovno učiteljico Amerike, ki pa jo je 

slednja presegla in s tem dobila dolžnost, da z 

ameriškim superiornim načinom političnega 

in kulturnega življenja »razsvetli« preostali 

svet. Oba pogleda na ameriško identiteto 

nista paradoksalna, temveč kompatibilna, saj 

se v ameriški zunanji politiki kažeta kot izmenjavanje 

izolacionizma in intervencionizma 

s ciljem konstantnega sledenja ameriškim 

življenjskim nacionalnim interesom. 

Avtorica topogledno navaja številne nazorne 

stereotipske ilustracije v evropskem gledanju 

na Ameriko, ki potrjujejo zgornji samopercepciji, 

od domnevne ameriške infantilnosti, 

odkrite agresivnosti, materializma in nasploh 

»novosti« Novega sveta do antiteze samopercepcije 

Američanov, namreč, da je Evropa 

to, kar Amerika ni(koli ne bo). Na tem mestu 

se izkaže relevantnost že stare Habermasove 

ideje, da se evropska identiteta lahko artikulira 

v polju političnega, ne pa kulturnega, saj 

se tisto, kar Evropa je, ker Amerika nikoli ne 

bo, danes precej določno omeji na socialno 

državo (kako dolgo še?), pacifizem in človekove 

pravice. Avtorica vsekakor pravilno ugotavlja, 

da je proces identitarnega osamosvajanja 

Amerike dovolj napredoval, da se Amerika 

Evropi danes vzpostavlja kot za samoidentifikacijo 

nujno potrebni Drugi, čigar vlogo je 


stoletja evropske zgodovine igral Vzhod oziroma 

islam. To seveda ne pomeni, da je islam 

razbremenjen te zgodovinske vloge, ampak 

da je samoidentifikacija Evropejcev postala, 

protislovno, morda nekoliko lažja, saj je na 

sodobnem trgu identitet na voljo toliko več 

tega, kar Evropa NI. 

V podkrepitev priporočljivosti seznanitve 

tako strokovne kot širše javnosti z vsebino 

Homo Europeus bi poudarila še strokoven, 

a konstantno razumljiv in jasen diskurz avtorice. 

Ob posrečeni kombinaciji teoretizacije 

identitet v prostoru in času z aplikacijo na 

konkretne nacionalne stereotipe bi si bilo 

želeti le, da bi se teorija in praksa nekoliko 

bolj prepletli in bili manj ostro ločeni med 

seboj. Po drugi strani to aktivira pozornega 

bralca, da si sam ilustrira ali potrdi teoretska 

dognanja z drugje navedenimi konkretnimi 

stereotipi. Še zlasti pa je na mestu poudarek 

na humorju kot pomembnem kazalniku 

stereotipov. Ne gre le za odraz avtoričine 

sončne narave, daleč od tega. Prvič, humor je 

absolutno relevanten v obravnavani tematiki, 

drugič, tudi negativno stereotipizacijo »zmehča«, 

ji odvzame žaljivo ost in predpostavlja 

na več kot zaželeno distanco do predsodkov 

pri šaljivcih in pri tistih, ki so predmet šale – 

tukaj so Bošnjaki s svojo samoironijo začrtali 

standard civilizacijske zrelosti, ki ga marsikateri 

Evropejci morajo šele doseči; tretjič, 

humor dela knjigo prijetnejšo za branje, kar, 

četudi primarno učečemu se bralcu, nikoli ni 

odveč. 


Mitja Velikonja 

Ko novo spet 

postane novo 

GuffEY, E.: Retro – The culture Of Revival. 

London, Reaktion Books Ltd, 2006, 188 strani. 

Pričujočo študijo mlade newyorške umetnostne 

kritičarke in profesorice Elizabeth Guffey 

lahko beremo na dva načina. Prvič kot študijo 

primerov triumfalnega povratka starih umetniških 

smeri in estetskih trendov v sodobni 

dizajn, množično kulturo in umetnost 

Zahoda. Avtorica s kombiniranim pristopom 

umetnostne zgodovine in kulturnih študij 

prepričljivo pokaže, kdaj, kako, zakaj, kje in s 

katerimi protagonisti se je to zgodilo z novimi 

odkritji art nouveau, sovjetske avantgarde in 

art deco, katerih razsežnosti so segale od industrijskega 

dizajna, notranje opreme, plakatov 

in mode do oglaševanja, pop-arta, psihadelije 

in pozneje tehno-pop kulture. Pri tem se 

opira tako na estetske ideale in artefakte ter na 

mnenja umetnikov, oblikovalcev in kritikov v 

časih njihovih prvih nastopov ob fin de sięcle, 

v dvajsetih oz. v tridesetih letih, in njihovih 

ponovnih, v šestdesetih. Ugotavlja, da gre pri 

retru bolj kot za »niz refleksivnih stilističnih 

potez« za »nekakšno subverzijo, v kateri umetniška 

in kulturna avantgarda začenja gledati 

nazaj, da bi lahko šla naprej« (str. 8). Retro 

kultura pomeni marsikaj: od oznake za nekaj 

preživelega, staromodnega, do marketinškega 

gesla, od zbirateljskega fetišizma do preproste, 

pogosto minljive navdušenosti nad polpreteklimi 

kulturnimi okusi, od preproste reciklaže 

do vibrantne eklektike starega in novega, od 

estetske inspiracije do retrochic neokonservativnih 

trendov pod krinko kvazi-uporniškosti. 

A kot proučevalca sodobnih, zlasti postsocialističnih 

nostalgij in kolektivnega spomina me 

je knjiga dosegla na neki drugi ravni. Avtorica 

ne le v uvodnem, bolj teoretsko naravnanem 

delu, ampak spotoma tudi v drugih poglavjih 

profilira nekatere terminološke rešitve, ki so 

bistvene za razumevanje tovrstnih pojavov tako 

na področju umetnostne kritike in zgodovine 

dizajna kot v kulturoloških in socioloških študijah. 

Namreč, pojmi, kot so retro, revivalizem, 

reinvencija, pasatizem in nostalgija, se namreč 

zelo pogosto zamenjujejo, se razumejo kot 

sopomenke, čeprav gre za izrazito različne 

družbene pojave (ki pa so kljub temu med seboj 

povezani). Zato se izgublja njihova analitična 

uporabnost. Guffeyeva naredi zmedi konec z 

odločnim »retro ni nostalgija« (str. 131), prav 

tako retro loči od revivalizma. Opiraje se na 

klasike tipa Fred Davis definira nostalgijo kot 

»kompleksno čustvo, ki pogosto predstavlja 

preteklost z žalostjo, a s ščepcem radosti« (str. 

19), ki pa je vedno nekako resna, elegijska, 

inertna, defenzivna. Retro razume kot nekaj 

drugega: kot demitologizirajoče percipiranje in 

uporabljanje nedavne preteklosti, kot frivolno 

izposojanje stilov brez emocionalne investicije, 

kot je nujno prisotna pri nostalgiji. Z njenimi 

besedami: retro spreminja »novejšo zgodovino 

v uporabne predmete« (str. 159). Medtem ko 

je nostalgija mimetična, stremi h kontinuiteti, 

je retro namerno nesentimentalen ter prinaša 

prelom s starim: »zgodovinskim obdobjem 

ne dovoljuje privlačne starosti« (str. 161). Če 

tvegam kratko definicijo, bi zapisal, da je retro 

tisto novo, ki spet postane novo. 

Skratka, bistvena razlika med nostalgijo 

in retrom je, da je slednji do preteklosti neresen, 

namerno površen, satiričen, ironičen, 

odtujen, celo ciničen, ima jo za naivno: je 

»ravnodušen nad nedotakljivostjo tradicije 

ali krepitvijo družbenih vrednot« (str. 11). 

V nasprotju z revivalizmom ne sega daleč 

nazaj, v predindustrijsko tradicijo, temveč 

ostaja pri zgodnejših modernih okusih: retro 

reafirmira nekdaj moderno. Obenem pa mu 


zmanjka tiste bistvene značilnosti nostalgije 

– utopičnosti –, saj je v retru pravzaprav 

»preteklost implicitno povezana z izgubo 

vere v prihodnost« (str. 22). Avtoričina terminološka 

razmejitev in vsebinska utemeljitev 

bi še pridobila na teoretski učinkovitosti, če 

bi pokazala na njegova ideološka ozadja in 

razloge uporabe: zakaj pravzaprav nastane 

retro (torej varne izposoje iz preverjene preteklosti 

raje kot nevarna, dejansko subverzivna 

iskanja nečesa novega), katere pretekle stile, 

obdobja, senzibilnosti postanejo retro in katere 

ne, katere skupine so v to vključene, kakšna 

razmerja moči to odraža in kakšne družbene 

posledice povzroča? Pri analizah sosednjega 

pojava, nostalgije, so na vprašanja, zakaj se 

ta pravzaprav pojavlja v sodobnih družbah, 

kakšna je »politika«, oz. širše, »ideologija« 

nostalgije, odgovarjale tri nepogrešljive študije: 

»The Future of Nostalgia« Svetlane 

Boym (2001), »The True and Only Heaven: 

Progress and Its Critics« Christopherja Lascha 

(1991) in pa »On Longing – Narratives of the 

Miniature, the Gigantic, the Souvenir, the 

Collection« Susan Stewart (1993). Hitrejši in 

bolj nepredvidljiv ko bo razvoj, močnejša in 

še prezentnejša bo: prav Lasch nas v omenjeni 

knjigi opozarja, da sta ideologija napredka in 

nostalgija pravzaprav ideološka dvojčka. 

Naj sklenem: »Retro« Elizabeth Guffey 

je gosto napisana, esejistično široka in analitično 

poglobljena, slikovno dovolj podprta 

in tekoče berljiva študija, katere teoretski 

doseg znatno presega področje zgodovine 

umetnosti in sodobnega dizajna. Zavoljo tega 

je mogoče pričakovati, da bo pričujoča knjiga 

inspirirala oz. spodbudila podobne razprave o 

retro-pojavih in nostalgiji na drugih področjih 

množične kulture, potrošništva in umetnosti 

ter seveda v politiki in mentalitetnih obrazcih 

sodobnih generacij. Guffeyeva na svež, interdisciplinaren 

način jasno pokaže, da je tudi 

»retro-šok« pomemben del sedanjih razmer, 

ki jih Toffler označi kot »šok prihodnosti«. 


Luka Hrovat 

Shock 

doctrine 

KLEIn, naomi: shock Doctrine. 

London – new York, Penguin Books, 2007. 

Naomi Klein je po uspešnici No logo iz 

leta 2000, kjer je analizirala »teror« globalnih 

korporacij in njihovih blagovnih znamk, 

tokrat tematiko še razširila in se podala na 

področje uvajanja neoliberalizma od 70. let 

20. stoletja naprej. Premik pomeni logično 

nadaljevanje spoznavanja delovanja neoliberalizma 

kot strategije delovanja korporacij, 

držav, inštitutov, vojska, skratka vsega, kar 

tvori jedro sistema. Uvajanje neoliberalnega 

kapitalizma, katerega idejni oče Milton 

Friedman je s svojimi čikaškimi fanti vneto 

zagovarjal zmanjševanje socialne pomoči, širjenje 

prostega trga in privatizacijo, je povezala 

s terapijo s šokom. Kleinova jo predstavi s 

pomočjo terapije z elektrošokom, ki jo je v 50. 

letih 20. stoletja začela CIA, da bi od svojih 

nasprotnikov pridobila čim več informacij in 

jih naredila poslušne. Z izolacijo posameznikov 

in hkratnim prisilnim suspenzom vseh 

čutnih signalov je dr. Ewan Cameron spoznal 

možnost za preobrazbo ljudi. Posledice so 

bile zastrašujoče, saj so tovrstni šoki povzročili 

velike spremembe na ljudeh, ki sploh niso bili 

več sposobni živeti tako kot prej. Neoliberalne 

reforme so zaradi svoje ostrine tako krute, da 

so celo njihovi zagovorniki spoznali, da je za 

njihovo učinkovito uveljavitev potrebna kriza, 

pa naj bo umetno ali naravno povzročena. 

Avtorica izpelje ključno idejo knjige, da je, 

podobno kot »pacient« dr. Camerona, vrsta 

družb, če ne domala skoraj vse moderne 

družbe, postala pacient Friedmanove čika- 

ške šole. Prvemu šoku, t.j. vojna, terorizem, 

puč in naravne katastrofe, sledi drugi, ki 

ga povzročijo politično-gospodarske elite, ki 

izkoristijo strah in negotovost za lažje uveljavljanje 

ekonomske terapije s šokom (privatizacija, 

zmanjševanje socialne pomoči, prosta 

trgovina). Seveda drugemu šoku po potrebi 

sledi tretji, ki se manifestira kot teror vojske 

in policije, preko katerega se zavarujejo pridobitve 

drugega šoka. »Učbeniški« primer 

je puč čilenskega generala Pinocheta iz leta 

1973, ki je javno bogastvo prenesel v peščico 

zasebnih rok s pomočjo vojske, Cie in čilenskih 

diplomantov čikaške univerze. Puču je 

sledila splošna privatizacija, tretji šok pa je bil 

vojaški teror z deset tisoči žrtev. Na znamenitem 

nogometnem stadionu v Santiagu de 

Chile niso padali goli, ampak človeške glave. 

Vse je potekalo skladno s Friedmanovim 

naukom, a v nasprotju z njegovimi demagoškimi 

besedami, da bo prosti trg prinesel 

»svobodno družbo«. Podobno se je zgodilo v 

številnih latinskoameriških državah: najprej 

puč, nato osiromašenje družbenega bogastva 

in tisoči mrtvih in izginulih (desaparecidos). 

Latinska Amerika je tako postala laboratorij 

in izvozni model neoliberalizma za ves svet. 

Leta 1989 kitajski študentje niso protestirali 

samo za demokratične spremembe, kot se je 

to predstavljalo na Zahodu, temveč predvsem 

proti nereguliranemu kapitalizmu t. i. »komunističnih« 

voditeljev, ki jih je večkrat obiskal 

Friedman. Kitajska je kmalu postala svetovna 

»švicfabrika« in ena najbolj kapitalističnih 

držav na svetu. Istega leta je nastal znameniti 

»washingtonski konsenz«, ki je dokončno 

odprl pot prostemu trgu. Na Poljskem je po 

padcu socialističnega sistema prišel na oblast 

sindikat Solidarnost, ki je prav tako začel 

odpirati trg, čeprav je zagovarjal ravno nasprotne 

vrednote. Ista zgodba se ponovi nekaj 

let pozneje, ko kmalu po razpadu Sovjetske 

zveze Jelcin brutalno zatre opozicijo in začne 

krajo družbenega bogastva, s čimer se število 

revnih poveča za okoli 70 milijonov. Afriški 


nacionalni kongres po odpravi apartheida v 

Južnoafriški republiki popusti beli eliti in tako 

povzroči, da s pomočjo privatizacije belci še 

vedno izvajajo nadvlado nad črnsko večino. 

Primer ameriškega napada na Irak s pomočjo 

vojaške strategije, imenovane »shock & awe«, 

ne porazi zgolj Sadama Huseina, temveč celotno 

družbo. Irak postane privatizirana policijska 

država, v kateri pišejo zakone uslužbenci 

korporacij in njihovi svetovalci. Po cunamiju 

v Šrilanki oblasti izkoristijo katastrofo za izselitev 

obmorskih prebivalcev, kjer porušene 

domove nadomestijo luksuzni hoteli za petične 

turiste. Orkanka Katrina v New Orleansu 

ni uničila le domov, temveč tudi javno šolstvo, 

saj se je število javnih šol drastično zmanjšalo, 

medtem ko se je močno povečalo število 

zasebnih. Veliko podatkov je avtorica dobila 

iz prve roke, zato so številni zapisi zelo osebni, 

prav tako ne manjka intervjujev, tako s 

predstavniki organizacij in institucij, kot tudi 

z ljudmi z ulice. S svojih potovanj po svetu 

je ugotovila, da se šok sčasoma obrabi ter da 

se ga ne da izkoriščati v nedogled, zato je že 

prišlo do »antišokov«, kot je latinskoameriška 

pobuda ALBA, ki prosto trgovino nadomešča 

s fair-tradom. Ravno Latinska Amerika je kot 

prvi neoliberalni laboratorij postala največja 

alternativa pošastnemu kapitalizmu in nakazala, 

da alternative obstajajo in da je drugačen 

svet mogoč. To bi zagotovo lahko bila tema 

njene naslednje knjige, kjer bi se osredotočila 

na t.i. »antišoke«. Kleinova nam tako v dokaj 

preprostem besedilu ponudi verodostojno formulo 

za razumevanje vsiljevanja neoliberalnih 

programov v času katastrof, saj imajo vse 

izčrpno predstavljene zgodbe različnih držav 

stične točke in sta v precejšnji meri mogoča 

tudi posplošitev ter razvoj nadaljnjih teoretičnih 

konceptov. V knjigi to sicer ni navedeno, a 

Friedman je leta 1991 obiskal tudi Peterletovo 

vlado. Osamosvojitvi je sledila privatizacija. 


Marta Gregorčič 

Equipo 

Maíz 

Ljudsko izobraževanje 

v bolhici Amerike 

Equipo Maíz. El salvador: emigración y 

remesas. san salvador, Asociacion Equipo 

Maíz, 2007. 

Equipo Maíz. Harina para mi costal: una 

experiecia de educacion popular en El salvador. 

san salvador, Asociacion Equipo Maíz, 2000. 

Govoriti o ljudskem izobraževanju pomeni 

rekuperirati ali ponovno obuditi izobraževalno 

revolucijo, katere temeljna ideja je sledila 

Freirejevi praksi, da »nihče nikogar ne uči 

in da se nihče ne uči sam« in je nosila idejo 

transformacije predvsem v srcih najbolj privilegiranih, 

to je najrevnejših in najbolj izkoriščenih 

populacij Latinske Amerike, ki so se 

bile vseskozi pripravljene in sposobne upirati 

ter boriti za človekovo dostojanstvo. Pedagogi 

ljudskega izobraževanja – Equipo Maíz, niso 

redni predavatelji, pač pa raziskovalci, ki obiskujejo 

skupnosti in se soočajo z družbenimi 

boji, prenašajo vednosti, izkušnje prek literature, 

po kateri je kolektiv poznan. Njihovo 

ime pomeni »ekipa koruze«. Koruza je eden 

najpogosteje uporabljenih simbolov in motivov, 

ki istovetijo vzajemnost proti-kolonialnih 

in proti-neoliberalnih bojev po vsej Centralni 

Ameriki. To je prav tako bogastvo teritorija sil, 

ki hodijo kolektivno in solidarno. 

Kolektiv ustvarja knjige in publikacije, 

katerih sporočilnost temelji na slikovnem 

materialu: združujejo raznovrstne elemente 

stripa, fotografij, preglednic, slikanic ter dialoga 

in pripovedovanja zgodb. Gre za poskusne 

animacije zamrznjenih podob, ki prek 

ljudske terminologije in izvirnih kompozicij 

ter kolažev oživijo pripovedovano zgodbo. 

Tovrstno publiciranje in delavnice vzpodbujajo 

in povečuje bralno kulturo med prebivalstvom. 

Bralna kultura je med revnimi in/ 

ali staroselskimi populacijami v teh državah 

izjemno nizka – tako zaradi nepisane staroselske 

besede, prevladujočega ljudskega izobraževanja 

prek ustnega izročila kot tudi zaradi 

stoletij zatiranj in suženjstva (Salvador je 

edina država v Centralni Ameriki, kjer so bili 

sužnji izključno staroselci in ne tudi uvoženi 

afriški sužnji, kot je bilo značilno za sosednje 

države). Nacionalne politike še danes 

med staroselskim ali pa revnim prebivalstvom 

ne zagotavljajo izobraževalnih idr. institucij 

– »pridobitev« deklariranih demokratičnih 

politik. Ljudsko izobraževanje Equipo Maíz, 

kot vrste drugih organizacij v Salvadorju in 

sosednjih državah, se zato na delavnicah 

osredotoča na avdio-vizualne materiale, da bi 

reafirmirale participativno metodologijo ljudskega 

izobraževanja, ki ima že tradicionalno 

izjemno bogato prakso v regiji. 

Ljudsko izobraževanje (ponekod in predvsem 

v drugih delih sveta ga imenujejo tudi 

alternativno, radikalno, emancipatorično, 

revolucionarno ali pa politično, čeprav med 

temi poimenovanji ne smemo posploševati 

pomembnih različnosti in posebnosti) ima v 

državah Latinske Amerike bogato tradicijo. 

Equipo Maíz je rekonstruirala kontekst ljudskega 

izobraževanja prek sedmih ključnih 

političnih vplivov in praks, ki so oblikovali 

poti sodobnega ljudskega izobraževanja 

v Salvadorju in drugih državah Centralne 

Amerike ter Karibov: zmaga Fidela Castra 

in Che Guevare (leta 1959); druga škofovska 

konferenca Latinske Amerike, ki je prvič 

obravnavala možnosti revnih (leta 1968 v 

Medellínu); nastanek pedagogike zatiranih, 

ki jo je leta 1970 ponudil Paulo Freire; nastanek 

prve knjige o teologiji osvoboditve izpod 

peresa Gustava Guiterreza (leta 1971), začetek 

neoliberalnega terorizma z vojaškim udarom 

Pinocheta v Čilu in padcem Salvadorja 


Allendeja leta 1973, ki je odprl pohod nacionalnih 

vojaških gard, podprtih s strani ZDA 

po vseh državah Latinske Amerike; zmaga sandinistične 

revolucije v Nikaragvi (leta 1979), 

ki je samo v enem letu s projektom opismenjevanja 

po vzoru Kube prepolovila nepismenost 

v državi, kljub temu, da se je vojaška 

intervencija, podprta s strani ZDA, nadaljevala 

vse desetletje sandinističnega vladanja; ter kot 

zadnje še usmrtitev nadškofa Romera v San 

Salvadorju (leta 1980), ki je bil glasnik vseh 

brez glasu in je navdihnil številne boje tako v 

Latinski Ameriki kot tudi drugod po svetu. 

Equipo Maíz je začela trojica raziskovalcev, 

ki so v času dvanajstletne salvadorske 

državljanske vojne (1981–1992) iskali resurse 

za kritično zavedanje, za upor in krepitev 

ljudskih bojev. Leta 1983 kolektiv prične z 

ljudskim izobraževanjem. Današnji kolektiv 

sestavljajo raziskovalke in raziskovalci, ki se 

osredotočajo na pet področij raziskovanja: 

metodologija ljudskega izobraževanja, seksualnost 

in spol, ekonomsko opismenjevanje, 

upravljanje tveganj in zgodovinski spomin. 

V petnajstletnem kolektivnem ustvarjanju, 

ki temelji na delavnicah in objavljanju gradiv 

ter materialov za ljudsko izobraževanje, 

so izdali prek 40 del: od tega 5 o seksualnem 

izobraževanju; 5 na temo ekologije; 7 

o zgodovinskem spominu, med katerimi je 

najobsežnejša in najbrž izjemnega pomena 

zgodovina Salvadorja; 6 o ljudskem izobraževanju; 

9 o ekonomskem opismenjevanju; 5 o 

metodologiji in 4 dela o ekonomiji. 

Med vsemi publikacijami je metodološko 

izjemno zanimivo delo Harina para mi costal. 

Delo ilustrira in popisuje metodologijo politične 

prakse, ki jo je Equipo Maíz šestnajst let 

ustvarjala med staroselskimi skupnostmi, med 

nepismenimi in izključenimi populacijami. 

Delavnice kolektiv vzpostavlja vzporedno z 

bolj poznanimi publikacijami. V posebnem 

zvezku, ki obsega 122 strani pisane besede, 

dokumentarnih fotografij iz različnih obdobij 

in predelov dežele, predvsem pa karikatur, 

stripa in drugih detajlnih slikarij, razkrivajo 

manj poznan del svojega ustvarjanja, ki 

ga jemljejo kot spremljevalni in vsaj enako 

pomemben del, kot so njihove publikacije. 

Čeprav je publikacija razmeroma stara, nameravam 

zgolj povzeti vsebino dela, ki povzema 

praktično in teoretsko delo kolektiva: v prvem 

delu predstavljajo jedrnato sintezo ljudskega 

izobraževanja in ljudskih pedagogov v Latinski 

Ameriki in Salvadorju od 60-ih let 20. stoletja 

naprej, ker se želijo učiti iz izkušnje ljudskega 

izobraževanja in (samo)organiziranja ter preteklih 

zgodovinskih praks in osebnosti, ki so ga 

poskušale ustvarjati in iz katerih se je Equipo 

Maíz rodil. V drugem poglavju pripovedujejo 

lastno izkušnjo ljudskega izobraževanja, ob 

upoštevanju, da njihova izkušnja ni edina. Prav 

zato, ker obstaja vrsta skupin v Salvadorju in v 

drugih državah Latinske Amerike, ki ustvarjajo 

ljudsko izobraževanje, poskuša Equipo Maíz 

deliti refleksije, ocene, avto-kritiko, pomisleke 

in prepričanja, ki so se jim pojavili v zadnjih 

desetletjih delovanja, saj želijo dialog, izmenjavo, 

okrepitev z drugimi skupinami. To je 

poglavje, kjer razgrinjajo svoje moči in šibkosti. 

V tretjem poglavju predstavljajo vzorec oblikovanja 

metodologije za organiziranje grupos 

de base. To so kolektivi, ki se organizirajo, da 

bi lahko uresničevali lastno politiko, medtem 

ko je neoliberalizem v državi že dodobra stopil 

in razdelil ljudsko samo-organiziranje. Z 

elaboriranjem oblikovanja in vzpostavljanja 

avtonomnih praks se je po podpisu Mirovne 

pogodbe (leta 1992) v Salvadorju razvijala 

nova politična participacija, kot formacija skupnosti 

in mreženje avtonomnih politik. To 

tematiko posebej obravnavajo tudi v delu En 

el camino se arreglan las cargas (2002, ponatis 

2004). Četrto poglavje pa zaključujejo z 

vprašanji in pomisleki. Equipo Maíz trdijo, da 

imajo v resnici več vprašanj kot odgovorov, več 

pomislekov kot gotovosti, pa vendar jih to ne 

bremeni preveč. Pomisleki in radovednosti jih 

vzpodbujajo k iskanju in nadaljevanju potovanja. 

Njihovo temeljno vprašanje, s katerim se 


obremenjujejo tako v tem kot drugih delih, pa 

je, ali so vprašanja in radovednosti, ki jih obravnavajo, 

adekvatni sedanji dobi Salvadorja. Na 

bralce in bralke naslavljajo prošnjo po sugestijah 

in komentarjih. 

V letu 2007 pa je Equipo Maíz izdala 

prvo publikacijo na temo migracij, ki so 

najbolj živa vsakdanja realnost drobljenja 

družin, skupnosti in najedanja samoorganiziranja 

grupos de base v večini dežel Latinske 

Amerike. El Salvador: emigración y remesas 

se sooča z najglobljo družbeno in politično 

oviro v vseh državah Centralne in Južne 

Amerike ter Karibov – emigracijo. Gre za 

praznjenje teritorijev in odhod očetov, sinov 

in vse pogosteje tudi mater in deklet v smeri 

bogatega Severa. Predvsem v jugovzhodnem 

delu Salvadorja je emigracija povzročila praznjenje 

teritorijev in potrebo po novi delovni 

sili za obdelovalne površine, ki jo vse pogosteje 

zapolnjuje sezonska delovna sila iz sosednje 

Nikaragve in Gvatemale. Z Matejem 

Zonto sva v času militantnega raziskovanja 

v Salvadorju (december–januar 2006) obiskala 

okrog deset avtonomnih organizacij, 

kolektivov, skupnosti in iniciativ, ki vodijo 

boje proti neoliberalizmu. Povsod sva naletela 

na potrditev splošne resnice: »ponarejanje 

volitev«. Na koncu sva to vprašanje zastavila 

še rektorju jezuitske univerze, Joséju Maríji 

Tojeira (Universidad Centroamericana »José 

Simeón Cańas«) in tudi ta je podkrepil tezo: 

sezonska delovna sila je hkrati tudi uvožena 

volilna sila, saj prejema volilno pravico in 

jo vladajoča nacionalistična stranka ARENA 

brez večjih ovir »uvaža« v državo pred vsakimi 

volitvami. Ponekod jim organizira samo brezplačen 

prevoz v Salvador in kot pripovedujejo 

sogovorniki, obstajajo ljudje iz Gvatemale 

in Nikaragve, ki so pripravljeni obkroževati 

glasovnice za ARENO tudi brez dodatnega 

plačila. Korupcija v Salvadorju in sosednjih 

državah je v nezavidljivem stadiju. 

Vendar še v šestdesetih letih 20. stoletja je 

iz visoko poseljenega Salvadorja na tisoče dru- 

žin brez zemlje in dela emigriralo v sosednjo 

nizko poseljeno državo Honduras. V zgodovinskih 

knjigah lahko beremo o nogometni vojni 

med Hondurasom in Salvadorjem (leta 1969), 

čeprav se je konflikt med državama poleg 

množičnih emigracij iz Salvadorja poglabljal 

še zaradi kolonialne težnje salvadorske elite, 

ki si je želela s pomočjo prostotrgovinskega 

območja Centralne Amerike podrediti sosednje 

države. Med državljansko vojno v osemdesetih 

letih se je emigracija v Honduras še 

povečevala (ocenjuje se, da je državo zapustilo 

na stotine tisoče ljudi), pa vendar je emigracija 

rekorde podirala šele, ko je pričela državo 

v začetku devetdesetih let 20. stoletja voditi 

politična nacionalistična stranka ARENA, ki 

je s hitrim uvajanjem neoliberalne politike v 

povojnem obdobju povzročila bliskovito ali 

kar hurikansko rast revščine in beg v tujino. 

Statistike porasta revščine in bede, nepismenosti 

in podhranjenosti ne beležijo, saj iz 

dežele dnevno emigrira okrog 1000 ljudi, 

praviloma najrevnejšega dela populacije. Tako 

se država kaže za gospodarsko stabilno. Okrog 

8-milijonska populacija naj ne bi trpela večjega 

pomanjkanja. 

Vendar temu ni ravno tako. Iz države je v 

zadnjih dveh desetletjih emigrirala skoraj tretjina 

celotne populacije, ki je praviloma odhajala 

iz ruralnega in najrevnejšega dela države. 

Za prebivalke in prebivalce je bilo živeti v 

»miru« in pod novo »demokratično« oblastjo 

mnogo teže kot pa v času državljanske vojne. 

Danes se ocenjuje, da emigracija na letni 

ravni dosega okrog 185.000 ljudi. Devetdeset 

odstotkov vseh emigrirajočih poskuša vstopiti 

v ZDA (od tega polovica v Kalifornijo), kjer 

danes že živi tretjina celotne populacije, rojene 

v Salvadorju, kar znaša okrog 3 milijone 

prebivalcev (pri čemer ne štejemo otrok, ki 

so se rodili v ZDA). Od leta 2002 se v povprečju 

vsako leto iz Severa »uspešno« deportira 

okrog 30.000 ljudi. 

Denar, ki ga pošilja emigrirajoča populacija 

iz ZDA svojim družinam in skupnostim, vzdr- 


žuje gospodarstvo celotne države. Emigranti 

v domovino letno pošiljajo več denarja, kot 

je celotna produkcija v Salvadorju (emigranti 

pošiljajo okrog 20.000 milijonov dolarjev, 

medtem ko je celotna produkcija v državi 

okrog 15.800 milijonov dolarjev). Kljub temu, 

da denar prejmejo revne družine in skupnosti 

emigrantov, pa od njihovega prekarnega dela 

in življenja dejansko živi najbogatejši sloj 

v državi. Zakaj? Kroženje kapitala Equipo 

Maíz sklene v devetih točkah: emigrant ali 

emigrantka zbere zadnje prihodke v družini 

ali skupnosti in najame cojota (tihotapca), 

da mu pomaga nezakonito vstopiti v ZDA. 

Emigrant ali emigrantka v ZDA praviloma 

opravlja prekarno delo in nima registriranega 

statusa prebivališča, delovne vize, zdravstvenega 

zavarovanja itn. Zaslužek prek banke 

pošlje družini ali skupnosti, ki ga spet dvigne 

v lokalni banki. Družina ali skupnost gre s 

temi prihodki v nakupovalne konglomerate 

po osnovna živila, ki so v Salvadorju kot tudi 

drugih državah Centralne in Južne Amerike 

fižol, mleko, jajca, sol, sladkor in še kakšni 

drugi manjši priboljški za gospodinjstvo. 

Lastniki velikih nakupovalnih središč, ki so 

praviloma v rokah transnacionalnih podjetij, 

denar vložijo v banko. Banka denar posodi 

uvoznim podjetjem, ki ga odpeljejo v ZDA 

ter uvažajo še več tujih potrošnih proizvodov 

v Salvador. Dolarji, ki jih je emigrant ali 

emigrantka poslal/a v Salvador, tako na koncu 

pristanejo v ZDA, vendar ne v rokah prekarne 

populacije, pač pa v rokah bogate manjšine 

lastnikov velikih transnacionalnih korporacij. 

Hkrati družine in izseljenci vse več prihodkov 

porabljajo za komunikacijo s sorodniki v tujini 

(hitra rast dobička mobilne telefonije) in 

hitro rast mobilnosti prek novih letalskih linij 

(v 14-ih letih se je število letov med ZDA in 

Salvadorjem povečalo za 10-krat, pri čemer 

poudarimo, da je turizem v Salvadorju šele 

v zametkih in da letalski promet uporabljajo 

bolj ali manj izključno prebivalci in prebivalke 

ter emigranti in emigrantke iz Salvadorja). 

Od podpisa mirovne pogodbe (leta 1992) 

so v nekdaj industrializirani državi Salvador 

propadla domala vsa domača podjetja (manjša, 

srednja in velika). S podpisom in izvajanjem 

Sporazuma o prosti trgovini (TLC) med ZDA, 

Kanado in državami Centralne Amerike (tu je 

Salvador prva država Centralne Amerike, ki 

je ratificirala sporazum leta 2006) pa kmetje, 

industrijski delavci, trgovci idr. ne morejo več 

konkurirati cenejšim visoko subvencioniranim 

pridelkom in izdelkom, ki jih korporacije 

uvažajo iz ZDA. Večinsko prebivalstvo in 

država životari na nakazilih emigrantov, ki v 

statističnem jeziku glede na celoto državnega 

proračuna pomenijo 91 odstotkov. 

Ta opisan zaključen krog, ki je v manj 

kot 15 letih Salvador pahnil v popolno odvisnost 

od ZDA, uradna politika (nacionalistična 

ultra desničarska stranka ARENA) 

rešuje z vzpodbujanjem emigracije. To je 

tudi njen deklariran politični program, s katerim 

je uspela leta 1992 poraziti FMLN – 

Farabundo Martíjevo fronto narodne osvoboditve. 

Zgodovina Salvadorja je krvava in vseskozi 

kolonialna. Farabundo Martí je postal 

pomembna ikona, ki se enači z bojem proti 

imperializmu in diktaturi. Martí je bil edini 

komandant staroselske vojske, ki leta 1932 ni 

predal orožja in se pokoril imperialni vojaški 

diktaturi, pač pa je vodil komunistično partijo 

in bil zaradi upora tudi umorjen. Do leta 1979 

je sledilo zatišje uporov in genocidne diktature, 

ki so dosegle, da so vsi staroselci zanikali 

lastno identiteto. FMLN je leta 1979 obudila 

Martíjev boj in prebudila vsesplošen ljudski 

upor ter integrirala večinsko revno in obubožano 

prebivalstvo v Salvadorju. Državljanske 

vojne kljub izjemnemu gverilskemu gibanju 

niso uspeli zmagati, saj je ARENO vseskozi 

vojaško in denarno podpirala ZDA, ki je v 

Salvador pošiljala tudi »izobražen« kader za 

zatiranje gverilskih gibanj (urjenje paravojaških 

enot v Hondurasu ter uvažanje argentinskih 

»vodov smrti«). ARENA danes igra na 

politično karto emigracij, katere sporočilo je 


gospodarski samomor: če boste volili FMLN, 

bodo ZDA izgnale vse emigrante in propad že 

sedaj minimalističnega nacionalnega gospodarstva 

bo neizbežen. 

Uvedba »vodov smrti« s strani ARENE 

v osemdesetih letih 20. stoletja je tako v 

Salvadorju kot drugod po Latinski Ameriki 

pomenila množične genocide nad domačim 

prebivalstvom in prisilo k podpisu Mirovnih 

pogodb, ki so pomenile prost pohod neoliberalizma 

in konec možnosti za dostojanstveno 

življenje večine populacije (podobno se je 

zaključila tudi državljanska vojna v Gvatemali 

1996. leta). Salvador je bila ena od zadnjih 

držav, na kateri se je odločala Hladna vojna, 

zato so si ZDA tudi tako iskreno prizadevale 

zatreti upore. V to čast se danes San Salvador, 

glavno mesto države, tudi ponaša z drugim 

največjim veleposlaništvom ZDA na svetu 

(takoj za tistim, ki ga imajo ZDA v Izraelu). 

Za »svoboden svet« je v Salvadorju življenje 

izgubilo 75.000 ljudi. Še več pa je bilo 

beguncev, žensk in otrok, ki so iz Salvadorja 

bežali v Honduras in kjer jih je poklala vojska 

ZDA pod taktirko »večnega veleposlanika« 

ZDA Negroponta (da spomnimo: to je »The 

Ambassador«, o katerem lahko poiščete tudi 

istoimenski dokumentarni film, ki je bil med 

leti 2004 in 2005 veleposlanik ZDA v Iraku, 

kariero pa je začel mnogo prej. Najbolj 

je znan po vojaškem udaru v Čilu, pa v 

vojni v Vietnamu ter veleposlaniških vojaških 

intervencijah iz Hondurasa na celotno regijo 

Centralne Amerike, kar pa mu ni preprečilo 

zastopanje ZDA pri ZN … Konec aprila 2007 

je Negroponte obiskal še Darfur, iz česar se 

da sklepati, kako se lahko genocidi ob posredovanju 

tovrstnih veleposlanikov bliskovito 

»zaključijo«). 

Taka je na kratko podoba najmanjše in najbolj 

poseljene državice Centralne Amerike, ki 

jo imenujejo tudi »bolhica Amerike«. Equipo 

Maíz je ena od mnogih skupin in kolektivov, 

ki so pričeli raziskovati in uvajati ljudsko 

izobraževanje, ki razkriva tako nepopisano 

zgodovino ljudskih bojev in revolucij kot 

tudi potenciale novih revolucionarnih praks 

in političnih pretresov, ki jih prinašajo neoliberalne 

transnacionalne organizacije in sporazumi. 

Družbene, gospodarske in politične 

spremembe so se v Salvadorju zgodile tako 

nepričakovano in radikalno kot potresi in 

hurikani, ki pustošijo tektonsko verigo v regiji 

(med Gvatemalo in Nikaragvo). Vendar pa 

poleg naravnih katastrof in brutalnih posegov 

neoliberalizma v Salvadorju in širši regiji 

Centralne Amerike tektonski premiki ljudstev 

med Atlantikom in Pacifikom poplavljajo, 

se množijo, mrežijo, krepijo in sestavljajo. 

Potencial družbenega in političnega organiziranja, 

ki vznika »od spodaj« z novimi 

izobraževanji, organiziranji in politikami, je 

moč prepoznati že od konca prejšnjega tisočletja. 

Equipo Maíz je le ena od konstelacij 

revolucionarnih praks iz tektonike sil Latinske 

Amerike, katero ustvarjanje ljudskega izobraževanja 

prek političnih, umetniških in radikalnih 

družbenih praks bi bilo potrebno resneje 

obravnavati tudi za druge, ne-latinske prostore. 

Predvsem v slednjih je namreč opaziti 

premalo zanimanja in podpore, premislekov, 

delovanj ter intervencij. 


262 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 233 | Povzetki

STRUKTURA 

FIKCIJE 

23 Janja Žmavc 

Sofisti in retorična sredstva prepričevanja 

V prispevku osvetljujemo vlogo sofističnih učiteljev 

govorništva v razvoju antične retorične teorije in 

prakse, pri čemer nas v tem kontekstu zanima zlasti 

njihovo pojmovanje sredstev prepričevanja. Za slednje 

je v retorični teoriji uveljavljeno poimenovanje logos, 

etos, patos in pomenijo tri med sabo razmeroma 

tesno povezane prepričevalne strategije, s katerimi 

govorec poskuša zagotoviti uspešnost svojega govora 

– to je z logično argumentacijo, s prikazom lastne 

verodostojnosti in z zbujanjem čustev. Ob dejstvu, da 

je bila retorika za sofiste temeljno orodje poučevanja, 

lahko o njihovih pogledih na veščino javnega prepričevanja 

(kolikor so se nam ohranili in kolikor jih je 

mogoče rekonstruirati) trdimo, da so bili to poskusi 

drugačnega načina razmišljanja o jeziku, govoru in govorcu. 

Imenovali bi jih lahko retorični protokoncepti in 

prav s sofisti so postali neločljiv del antičnega izobraževalnega 

sistema, s čimer so oblikovali tudi nekatera 

temeljna izhodišča zahodne kulture. Toda na drugi 

strani so bila sofistična razmišljanja tudi hvaležna snov 

za proučevanje in kritično vrednotenje. Na podlagi 

ohranjenih virov lahko domnevamo, da so Platon, 

Izokrat in Aristotel zlasti v polemiki s sofisti ustvarili 

temelje posameznih teoretskih konceptov, ki so jih 

helenistične filozofske in retorične šole nato povezale 

v modele strukturiranih pravil ter jih vgradile v sistem 

govorniške teorije. 

Ključne besede: sofisti, retorika, retorični pouk, 

sredstva prepričevanja, Trazimah, Gorgias 

38 Luka Omladič 

Sofisti in politična pravičnost: »Zakoni 

so dani zavoljo oči, kaj smejo videti« 

Za določen tok teoretske misli v Grčiji 5. stol. p. n. št. 

je značilna razveza naravne in kozmološke legitimacije 

morale, religije, politike in kulture. V razpravi sledimo 

razliki med besedili, ki pravičnost utemeljujejo po 

naravni in kozmološki poti, in drugimi, ki nastanek 

pravičnosti razlagajo kot političen ali kulturni proces. S 

tega vidika beremo Tukididov Melijski dialog, govore 

sofistov v Platonovi Državi in v dialogu Protagora ter 

fragment sofista Antifona. Pojmi politične pravičnosti, 

kakor so jih oblikovali sofisti, so mestoma podobni 

modernim teorijam demokracije (Protagora), družbene 

pogodbe (Glavkon) in kritike oblasti (Antifon). 

Ključne besede: humanistika, filozofija, socialna 

filozofija, zgodovina filozofije, Platon 

47 Mirt Komel 

O statusu filozofije in retorike v politiki 

Namen pričujočega prispevka je polemika s člankom 

H. Arendt, ki govori o statusu »resnice in laži v politiki« 

(Beetwen past and future). Tega vprašanja se avtor 

loteva tako, da skozi delo Sofistični učinek B. Cassin 

reaktualizira spor med filozofijo in sofistiko, saj ima 

vprašanje »resnice in laži v politiki« po njegovem mnenju 

korenine prav tam. V tem smislu obravnava razliko 

med t. i. prvo in drugo sofistiko, prvo v času antične 

Grčije, drugo v času rimskega imperija, kjer pokaže, 

kako se skupaj z obratom vrednotenja statusa retorike 

obrnejo tudi vrednote, ki filozofijo v odnosu do sofistike 

postavijo v podrejen položaj. 

Ključne besede: filozofija, retorika, sofistika, 

H. Arendt 

59 Katarina Majerhold 

Vrnitev sofistov v obliki 

filozofskih svetovalcev? 

Sofisti so bili od samih začetkov zahodne civilizacije 

trn v peti mnogih – nekateri so jih označili za »blebetače« 

in prodajalce z »nevidnim« blagom (Aristofan), 

drugi za vulgarne konvencionalneže (Strauss), spet 

tretji kot kvazi intelektualce (Sokrat, Aristotel), le redki 

pa so jih slavili kot prinašalce nove »umetnosti« poučevanja 

in demokracije (Grote, Hegel). In kakor da ne 

bi bili dovolj kaznovani skozi tisočletja izkrivljanj, jih 

tudi danes ne morejo pustiti pri miru. Nekateri sodobni 

avtorji, kot je filozof Scruton, trdijo, da so sodobni 

filozofski svetovalci inkarnirani sofisti. Zato si v priču- 

Povzetki | Summaries 263

jočem članku prizadevam prikazati, kako se je pojem 

sofist spreminjal skozi zgodovino, dokler ni Protagora 

s svojo samodefinicijo sofista kot (nič več in nič manj) 

plačanega učitelja aretê tega pojma končno zamejil. 

Zato sofistov nikakor ne moremo enačiti s filozofskimi 

svetovalci, saj so kljub svoji praktični dejavnosti še 

vedno in predvsem filozofi. 

Ključne besede: Sokrat, sofisti (Protagora, Hipija, 

Prodik, Evtidem), učitelji aretê, plačilo, filozofski svetovalci 

(Achenbach, Hoogendijk, Raabe, Marinoff) 

75 Rebeka Vidrih 

Retoričnost, političnost umetnosti 

Renesančno prehajanje iz mestne republike v absolutistično 

monarhijo spremlja vznik umetnosti, 

izoblikovanje pojma in na njem temelječe institucije 

umetnosti. Umetnost je porojena z besedo, vznikne iz 

potrebe po besedi (po razpravljanju). Renesančni pojem 

umetnosti, teorija ustvarjanja in uživanja v umetniških 

delih, je dosledno postavljena po vzoru antične 

teorije govorništva (kot slavljenje točk oblasti, vladarjev 

blišč), tako vzpostavljena umetnost pa se ponuja 

kot predmet razpravljanja. Razpravljanje o hvalnem 

govoru na način svetovalnega govora (razpravljanje 

med enakimi o vladarjevem blišču) se ponuja kot nadomestek 

za tisto republikansko skupnost, ki je ni več, 

umetnost se ponuja kot nadomestek za politiko. 

Ključne besede: renesančna teorija umetnosti, 

retorika, L. B. Alberti 

82 Igor Bijuklič 

»Stanovati v medijih« 

Vdor medijske logike v vsakdanjo 

percepcijo tistega, čemur smo rekli »svet« 

Članek obravnava novodobne medije komuniciranja 

in informiranja (televizija, internet itd.) s prostorskega 

vidika na dva načina: prvič, kako sama naprava 

strukturira bivanjski prostor (npr. telecentrična dnevna 

soba), in drugič, kako hiperrealnost medija ustvarja 

drug prostor, elektronski, fikcijski prostor, ki konkurira 

»dejanskemu« prostoru in ga v končni posledici 

nadomesti. V tem smislu avtor »fikcije« ali »fiktivnosti 

medijev« ne obravnava kot nadomestek za izgubljeno 

realnost sveta, temveč kot konstitutiven del tega, čemur 

smo nekoč rekli svet. 

Ključne besede: mediji, fikcija, hiperrealnost, arhitektura 

96 Mirt Komel 

Funkcija fantazme 

Psihoanaliza in kognitivne znanosti 

Namen pričujočega spisa je po eni strani poskus 

prikaza funkcije fantazme, kot jo je konceptualiziral 

J. Lacan na področju psihoanalize, na primeru t. i. 

»histerične nosečnosti« in »fantomskih udov«, po 

drugi strani pa primerjava psihoanalitske interpretacije 

s kognitivističnimi študijami na isto temo, predvsem 

z delom V. Ramachandrana. Ključna teza spisa je, da 

je funkcija fantazme nujna za »normalno« delovanje 

človeškega subjekta. Še več, je nepogrešljiva v njeni 

vlogi konstruiranja subjektove »realnosti«, tako zelo 

nepogrešljiva, da če bi morebiti umanjkala, ne bi niti 

od same »realnosti« ostalo nič več. 

Ključne besede: psihoanaliza, kognitivizem, fantomska 

nosečnost, fantomski udi 

106 Manuel Kuran 

Fantomskost možganov 

Pomen fiktivne zaznave posameznika 

za razvoj religijskih skupnosti 

Ko govorimo o vplivu fikcije na realnost, prav gotovo 

ne moremo mimo družbene vloge religijskih skupnosti. 

Te s svojim kompleksnim pojasnjevalnim modelom 

učinkovito konkurirajo znanstveno-logičnemu 

pojasnjevanju. Izvor religijskih skupnosti je mogoče 

locirati tudi v mističnem doživljanju, ki je povsem 

subjektivna kategorija. Zato se v tem prispevku posvečam 

štirim sodobnim psihološkim pristopom, ki jih zanima 

povezava med možgani in mističnim izkustvom: 

1. raziskovanju čustev, 2. opazovanju možganske aktivnosti 

med mističnim izkustvom, 3. psihopatološkim 

razsežnostim mističnega izkustva ter 4. vlogi socialne, 

telesne in čutne deprivacije pri vizualnih halucinaci- 


jah. Sklepni del izpostavlja nekatere omejitve takšnih 

raziskav, predvsem tako imenovanega »medicinskega 

materializma«, ki ga je v psihološki diskurz uvedel William 

James. Prispevek zaključuje razmislek o razmerju 

med fikcijo in realnostjo v kontekstu religijskega in mističnega 

doživljanja. Hkrati odpira nekatera temeljna 

epistemološka vprašanja o razmerju med znanstvenim 

dejstvom in poljubno interpretativnostjo v sodobni 

kognitivni psihologiji. 

Ključne besede: religijska skupnost, mistično doživljanje, 

možgani, bog, realnost, fikcija, halucinacije 

HUMANISTIKA IN 

DRUŽBOSLOVJE 

NA PERIFERIJI 

121 Liliana Dejanova 

»Nova paradigma« ali novi 

okvir za kritične družbene vede? 

Članek opisuje logiko sedmih lokalnih odzivov v zvezi 

z globalnimi pritiski na institucionalne spremembe. Z 

uporabo intervjujev in vsebinske analize štirih časopisov 

ter dokumentov avtorica opisuje, kako udeleženci 

sami razlagajo institucionalno prestrukturiranje in razmislek 

o družbenih znanostih (razne oblike »revizije«, 

dekontekstualizacije, deteritorializacije, čedalje bolj vidno 

in popadljivo poudarjanje tržne racionalnosti …). 

V središče analize je postavljeno vprašanje družbenih 

razmer institicionalizacije kritične refleksivnosti, ki se 

opira na hipotezo, da obstajata nevarna »fragmentacija« 

znanstvenega polja družbenih ved in specifična 

ne-javnost tega področja, se pravi odsotnost kritične 

javne sfere. 

Ključne besede: netehnokratska strokovnost, kritična 

javna sfera, upravljanje znanja, revizija, družba 

znanja 

132 Milan Popović 

Vertikalna razsežnost periferizacije: 

kako Tempus in drugi sveti teksti 

pripomorejo k temu procesu 

Članek razvije kritiko »trdnjave Evrope«, birokratske 

integracije in njenega neofunkcionalističnega 

dogmatizma s teorijo svetovnega sistema. Kritika je 

hkrati konceptualna in empirična. Z analizo programa 

Tempus in drugih zdajšnjih svetih besedil iz Bruslja 

se kritika sklene z grenkim opozorilom na najhujšo 

birokratsko razlastitev avtonomije univerze v njeni 

petstoletni zgodovini, ki trenutno poteka pod pretvezo 

»evropeizacije«. 

Ključne besede: birokratska integracija, vertikalna 

periferizacija, neofunkcionalistični dogmatizem, razlastitev 

avtonomije univerze, Tempus 

137 Sebastian Reinfeldt 

Ustvarjanje kritičnih mas 

Okvir »konkurenčnega financiranja« duhovnih in družbenih 

ved se v Avstriji dramatično spreminja. Ne le 

glede financiranja in raziskovalnih programov, ki so na 

voljo, temveč tudi glede diskurzivne zastavitve raziskovalnega 

področja. 

Duhovne vede so prisiljene ohranjati avstrijsko 

»kulturno dediščino« in družbene vede se morajo 

predstavljati kot tehnokratski nadzorniki nad družbenimi 

spremembami. Kritični prijemi so potemtakem 

marginalizirani, zato se siva cona med univerzami in 

civilno družbo razrašča. 

Proces, ki so ga sprožile znanstvene administracije 

in politični »pobudniki reform«, ustvarja kontradikcije. 

Znanstveni skupnosti primanjkuje inventivnih 

prijemov in kritičnih potencialov, ki so nujni za vredno 

raziskovalno delo. 

Ključne besede: konkurenčno financiranje duhovnih 

in družbenih ved v Avstriji, kritična teorija, nove 

ureditve raziskovanja in institucionalne reforme, Michel 

Foucault, presežek znanja 


154 Momčil Hristov 

Heteronomna avtonomija družbenih znanosti: 

znanstvene politike okoli Sklada 

Članek se ukvarja z nedavnimi spremembami na podpodročju 

družbenih znanosti v Bolgariji po letu 1989 

in zlasti po letu 2000. Poudarek je na specifični logiki 

institucionalnih sprememb in uvajanju novih načel s 

kompetitivnim javnim financiranjem. Ena izmed ključnih 

institucij v tem razvoju je Nacionalni znanstveni 

sklad. Z analizo dokumentacije treh zadnjih razpisov 

članek predstavi argument, da spremembe v selekciji 

raziskovalnih projektov rabijo za »harmonizacijo« 

raziskovalnih prijemov in tem z načeli in usmeritvami 

bolonjskega procesa in lizbonske strategije. S tem je 

ustvarjen nov režim heteronomije – pod krinko »nove 

avtonomije«, v katerem je samorefleksija na podlagi 

kritičnih teoretičnih načel znatno marginalizirana. 

Ključne besede: družbene znanosti, avtonomija, 

heteronomija, Bourdieu, samorefleksivnost 

163 Valentin Dančev 

Sociologija pred neklasično dilemo: 

med »medijsko aktivnostjo« in 

»znanstveno neaktivnostjo« 

Preoblikovanje sociološke legitimnosti 

Članek obravnava procese restrukturacije sociologije 

in uporabe sociološke vednosti v Bolgariji. Analiza se 

osredotoča na razumevanje razmerij v polju sociologije 

glede na kontekst spreminjanja institucij in javne 

sfere. Glavna teza analize je, da pod osebnimi spori 

in obračuni med skupinami lahko odkrijemo temeljne 

spremembe, ki sprevračajo vloge, socialne funkcije in 

legitimacijo sociološke analize. Razumevanje strukturnih 

sprememb je temeljni pogoj, da odkrijemo 

razloge, zakaj so določeni tipi socioloških vednosti 

marginalizirani ter zakaj drugi dobivajo javni pomen 

in čedalje bolj vsiljujejo svoje imaginarne poglede na 

družbeno. 

Ključne besede: restrukturacija sociologije, javnost, 

pomen socioloških raziskav, fragmentacija družbenih 

ved 

178 Maja Breznik, Rastko Močnik 

Humanistika in družboslovje 

v primežu liberalne Evrope 

V spisu analizirava razpis ARRS leta 2005 in razpravljava 

o širših problematikah, ki se ob tem odpirajo 

za znanstvene prakse in institucije. Ugotavljava, da 

se tudi v Sloveniji uveljavlja model, ki ga vsiljuje EU. 

Značilnosti modela so v glavnem: odpravlja avtonomijo 

znanstvenih praks pred teorijo; omejuje temeljno raziskovanje 

in pospešuje aplikativno delo; daje prednost 

tehnikam; centralizira, hierarhizira in homogenizira 

znanstveno delo; uvaja nadzor z različnimi vrstami 

»ocenjevanja«. Evalvacije, ki naj bi pospeševale kakovost 

in zagotovile smotrno porabo denarja, dejansko 

homogenizirajo znanstveno delo, uvajajo intelektualni 

konformizem, na obrobju pa povzročajo še dodatne 

»kolonialne« učinke. Tudi v Sloveniji znanstvena politika 

EU, ki jo uveljavlja državna administracija, zmanjšuje 

število paradigem, homogenizira in unificira, uničuje 

javnost dela s skrivnimi postopki, uvaja hierarhije med 

paradigmami, tradicijami in ustanovami. Zato je še 

zlasti pogubna za humanistiko in družboslovje. 

Ključne besede: humanistika, družboslovje, znanstvena 

politika, neoliberalizem, Evropska unija 

ČLANKI 

201 Nenad Jelesijević 

Javna umetnost pod represijo 

Je javna umetnost sploh možna? 

Zmožnost sodobne umetnosti, da v sodobni družbi 

deluje aktivno politično – to je, da bi bila emancipatoren 

namesto zgolj dekorativen dejavnik – je danes, 

nedvomno, zelo majhna. Različni bolj ali manj kompleksni 

in dostikrat skoraj nevidni mehanizmi družbene 

represije, pričakovano, ustavljajo (nevtralizirajo) potencialno 

kritično aktivnost umetnine. Četudi so v pogojih 


močno skrčenega javnega sektorja oziroma hibridizacije 

zasebne in javne sfere, specifične (drobcene) politično 

zavedne oblike umetniške akcije nemara spodbujene 

s primanjkljajem prostora izraza, se moramo zavedati, 

da dominanten Umetnostni sistem spričo svojega 

samoohranitvenega gona ne bo spremenil svoje percepcije 

sodobne umetnosti, ki jo definira, upravlja in 

rabi izključno znotraj konteksta njene produkcije, to je 

njene ultimativne kompatibilnosti z ekonomijo prostega 

trga. Boj z Umetnostnem sistemom je tako neizogibni 

pogoj prizadevanja za spodbujanje političnega mišljenja 

s performativnimi sredstvi, vendar je v takšnih pogojih 

(preden si zastavimo vprašanje, ali je javna umetnost 

v tej subverzivni vlogi še mogoča) potrebno razumeti 

številne mehanizme represije zoper zmožnost emancipiranega 

subjekta, da deluje na in onkraj umetnostnega 

teritorija. 

Ključne besede: javna umetnost, Umetnostni sistem, 

emancipacija 

208 Pina Gabrijan 

Feyerabendov osvajalski pohod 

na trdnjavo znanosti 

Feyerabend velja za enega najbolj kontroverznih sodobnih 

mislecev, vendar ne zgolj na račun svoje osebnosti, 

temveč tudi zaradi svežih idej, ki jih je vnesel v 

spoznavno teorijo. Po njegovem se je znanost, ki je v 

preteklosti imela moč osvobajanja, spridila v zgolj še 

eno ideologijo. Znanstveni racionalizem ni več samo 

njeno vodilo, temveč agresivno upravičuje njen položaj 

v družbi, zato je treba demistificirati avtoriteto moderne 

znanosti. Abstrakcija kot eden izmed pomembnih pogojev 

znanstvene misli je sicer neizogibna, vendar pomeni 

tudi osiromašenje številnih vidikov izkustva. Članek 

razkriva razloge, zakaj bi bilo slogan anything goes, ki 

je eden središčnih pojmov Feyerabendove misli, napak 

razlagati kot normativno načelo in hkrati analizira, na 

katero podobo znanosti se nanaša. Metodološki in teorijski 

pluralizem, ki sta glavni sestavini epistemološkega 

anarhizma, utemeljujeta, zakaj je potreben sanjski svet, 

da bi spoznali lastnosti sveta, ki ga dojemamo kot dejanskega. 

Glede na dejstvo, da je znanost človeško delo, 

je po Feyerabendovem mnenju antropološka metoda 

najprimernejša za njeno raziskovanje. 

Ključni pojmi: epistemološki anarhizem, abstrakcija, 

anything goes, metodološki in teorijski pluralizem, 

raciofašizem 

216 Tadej Praprotnik in Srečo Zakrajšek 

(Multi)mediji v izobraževanju 

in vsakdanjem življenju 

Članek predstavlja nekatere ključne sodobne vpoglede 

v proces implementacije novih informacijskih in 

komunikacijskih tehnologij na področju izobraževanja, 

kot tudi njihov vpliv na percepcijo vsakdanjega 

življenja posameznikov. Računalniško posredovana 

komunikacija postaja čedalje bolj tip konkretne prakse, 

skozi katero ljudje artikulirajo svoj način življenja, 

in postaja pomembna razsežnost vsakdanjega življenja, 

znotraj katere se konstituirajo tudi identitete, 

stališča, in zlasti – ker gre za komunikacijo – partikularne 

komunikacijske prakse. 

Razvoj informacijske tehnologije počasi spreminja 

način interakcije z računalniki, hkrati pa se pozornost 

usmerja od računalnikov in se bolj posveča temu, 

kaj ljudje dejansko počnejo z njimi. Najbolj očiten 

znak te spremembe je bila kreacija interaktivnega 

komunikacijskega okolja, ki mu pravimo računalniško 

posredovana komunikacija, v katerem se je vzpostavilo 

polje, kjer uporabniki iščejo druge uporabnike, z 

njimi oblikujejo skupine s skupnimi interesi. Članek 

se osredotoča na prednosti in potencialne omejitve 

uporabe novih komunikacijskih tehnologij v izobraževalnih 

okoljih. Računalniška tehnologija omogoča 

premagovanje časovnih in prostorskih omejitev, znanih 

iz klasičnih učnih situacij. Sinhrone in asinhrone 

računalniško posredovane komunikacije, ki podpirajo 

interakcijo »kadarkoli/kjerkoli« in ki so oblikovane za 

izobraževalno okolje, lahko obogatijo izobraževanje. 

Povečana interaktivnost in medpovezljivost študentov 

in mentorja poudarja pomen socialne prakse in 

izkustvenega učenja. Znanje v tej perspektivi ni več 

produkt, transmitiran od učitelja k učencu, znanje 

postane skupno dobro, ki se razvija v samem procesu 

kolaborativnega učenja. 

Ključne besede: računalniško posredovana komunikacija, 

kolaborativno in izkustveno učenje, interaktivno 

izobraževanje 


SUMMARIES 

STRUCTURE 

OF FICTION 

23 Janja Žmavc 

Sophists and Rhetorical Means of Persuasion 

Article reflects the role of sophist teachers of rhetorics 

in the development of antique theory and practice, 

focusing especially on their conception of means of 

persuasion. In the theory of rhetorics they are described 

as logos, etos and patos, meaning three relatively 

closely interwoven persuasive strategies used by a 

speaker to achieve the success of his speech: logical 

argumentation, manifestation of his credibility and 

encouragement of feelings. Using rhetorics as the 

main tool of teaching, sophists regarded the art of 

public persuasion (as far as it is still preserved and can 

be reconstructed today) as an attempt to construct 

alternative views on language, speech and speaker. 

We could designate them as rhetorical protoconcepts 

and it is due to the work of sophists that they became 

one of the corner stones of the antique educational 

system and western culture. On the other hand sophistic 

thinking became an object of analysis and critical 

approaches. On the basis of preserved sources we 

can assume that foundations of several theoretical 

concepts of Plato, Isokrates and Aristotle – that were 

later summed up by the Hellenistic and philosophical 

schools into models of structured rules and inserted 

in the system of rhetorical theory – originated in the 

polemics with sophistic thinkers. 

Keywords: sophists, rhetorics, rhetorical education, 

means of persuasion, Trasymachus, Gorgias 

38 Luka Omladič 

Sophists and Political Justice 

A certain current of theoretical thought in ancient 

Greece five centuries BC was characterized by a delinkage 

of natural and cosmological legitimation of 

moral, religion, politics and culture. Article follows 

the rupture between works, that understand the 

roots of justice in natural and cosmological context 

and works that conceive justice as a result of a political 

and cultural process. It bases its analysis on the 

Melian dialog by Thucydides, speeches of sophists in 

Plato´s State, Protagora´s dialog and fragments of the 

sophist Antiphon. Concepts of political justice defined 

by sophists sometimes resemble modern theories of 

democracy (Protagoras), social contract (Glavkon) and 

critics of power (Antiphon). 

Keywords: humanistic, philosophy, social philosophy, 

history of philosophy, Plato 

47 Mirt Komel 

On the Status of Philosophy 

and Rhetorics in Politics 

The purpose of this article is to polemize with H. 

Arendt and her status of »truth and lie in politics« 

(Beetwen Past and Future). The author of the article 

opens this question through the work of B. Cassin, 

The Sophistic effect, that reactualizes the conflict 

between philosophy and sophistics, because by the 

author’s opinion the question of »truth and politics« 

roots exactly there. In this context the author analyzes 

the difference between the so-called »first and the second 

sophistics«, the first in the time of ancient Greece, 

the second in the time of the Roman Empire and 

shows how at the same moment as the status of rhetorics 

is changed, the hierarchy between philosophy 

and sophistics changes as well, putting philosophy in 

a subordinate place. 

Keywords: philosophy, rhetorics, sophistics, 

H. Arendt 


59 Katarina Majerhold 

Return of Sophists in the Form 

of Philosophical Advisers? 

Since the very beginning of western civilization sophists 

have been designated as problematic: some have 

labeled them as »twaddlers« and sellers of »invisible« 

goods (Aristophanes), others as vulgar conventionalist 

(Strauss) and pseudo-intellectuals (Socrates, 

Aristotle). Very rarely they have been hailed as representatives 

of new »art« of teaching and democracy 

(Grote, Hegel). And as if they have not been punished 

enough trough centuries of misinterpretations, the 

manipulation of sophistic and sophists endures even 

today. Some contemporary authors, among them 

philosopher Scruton claim, that contemporary philosophical 

advisers should be understood as incarnated 

sophists. Article tries to unveil the transformations of 

the concept sophist trough history until it was finally 

delimited by Protagora´s self-definition of a sophist as 

a (no more and no less) payed teacher of aretê. For 

this reason sophists can never be equated with philosophical 

advisers since they are – regardless of their 

practical activities – still and prevailingly philosophers. 

Keywords: Socrates, sophists (Protagoras, Hippias, 

Prodicus, Evtidem), teachers of aretê, payment, philosophical 

advisers (Achenbach, Hoogendijk, Raabe, 

Marinoff) 

75 Rebeka Vidrih 

Rhetoric, the Politics of Art 

The Renaissance transition from a city republic to an 

absolute monarchy is accompanied by the birth of art, 

by the formation of the concept and the institution of 

art. Art is delivered by words, is generated from the 

need to speak (to discuss). The Renaissance concept 

of art, the theory of production and consumption of 

artistic artifacts is modeled upon the ancient theory 

of rhetoric; art is defined as an epideictic speech (the 

glorification of points of power, the ruler’s splendor), 

and then offered as a subject of discussion. Discussing 

the epideictic speech in a manner of a deliberative 

speech (equals discussing about the ruler’s splendor) 

is offered as a compensation for that long-gone re- 

publican community; art is offered as a substitute for 

politics. 

Keywords: renaissance theory of art, rhetoric, L. 

B. Alberti 

82 Igor Bijuklič 

Living in the Media 

Intrusion of Media Logic Into the Everyday 

Perception of What We Used to Call »World« 

Article analyses modern medias of communication 

and information (television, Internet, etc.) from a spatial 

point of view in two ways: how the device, apparatus 

itself structures the living space (for example 

the telecentric living room) on the one hand, and how 

the hyper-reality of the media creates another kind of 

space, an electronic, fictional space, which competes 

with the »real« one and finally substitutes it on the 

other. In this context the author conceives »fiction« or 

»fictional media« not as a substitute for a lost reality 

of the world, but as a constitutive part of that what 

we once called world. 

Keywords: media, fiction, hyperreality 

96 Mirt Komel 

Function of Phantasm 

Psychoanalysis and Cognitive Sciences 

Article describes the function of phantasm as conceptualized 

by Lacan in the field of psychoanalysis trough 

the example of so called »hysterical pregnancy« and 

»phantom limbs« on the one hand and comparison of 

psychoanalytical interpretation with cognitive studies, 

mainly with the work of V. Ramachandran, on the 

other. The main thesis of the article is that the role of 

phantasm is essential for »normal« functioning of a 

human subject and crucial for the construction of the 

»reality« of the subject. So crucial, that its disappearance 

would lead to the disappearance of »reality« 

itself. 

Keywords: psychoanalysis, cognitivism, phantom 

pregnancy, phantom limbs 


106 Manuel Kuran 

A Phantom Brain 

The Influence of Individual’s Hallucinatory Perception 

on the Development of Religious Communities 

When we talk about the influence of fiction on reality, 

we can hardly avoid mentioning the role of religious 

communities in society. Through their complex explanatory 

models these communities offer acceptable 

alternatives to scientific explaining. The origins of 

religious communities can be traced back to mystical 

experiences, subjectively and phenomenologically 

encountered by certain individuals. The following article 

therefore deals with four approaches in modern 

psychology, interested in brain activity in the moment 

of mystical experience: 1. the role of emotion, 2. measurement 

of neural activity in the brain during such 

experience, 3. psychopathological dimensions of mystical 

experiences, 4. the role of social, physical and 

sensory deprivation in auditory and visual hallucinations. 

Article continues with pointing out the limitations 

of such research, focusing particularly on »medical 

materialism«, which was introduced to the psychological 

discourse by William James. The conclusion is 

a reflection on the relationship between fiction and 

reality in the context of religious and mystical experiences. 

Correspondingly, fundamental epistemological 

questions on the relation between scientific reality 

and an arbitrary interpretative fiction in modern cognitive 

psychology are addressed. 

Keywords: religious community, mystical experience, 

brain, god, reality, fiction, hallucination 

HUMANISTIC 

AND SOCIAL 

SCIENCES ON THE 

PERIPHERY 

121 Liliana Dejanova 

»The New Paradigm« or Critical Social 

Sciences Reframed? 

Article describes the logic of seven local answers to a 

global pressure for institutional change. Using interviews 

and content analysis of four journals and different 

documents the author looks at how the institutional 

restructuring and re-thinking of social sciences (the 

different forms of »auditing«, de-contextualisation 

and de-territorialisation, of the increasingly visible and 

accelerated privileging of market rationality…) is interpreted 

by the stakeholders themselves. The analysis 

remains concerned with the central question of the 

social conditions for institutionalization of critical reflexivity, 

substantiating the hypothesis that scientific 

field of social sciences is confronted with dangerous 

»fragmentation« and a specific non-publicity of this 

field, that is, the absence of a critical public sphere. 

Keywords: non-technocratic expertise, critical public 

sphere, knowledge management, audit, knowledge 

based society 

132 Milan Popović 

Vertical Dimension of the Peripherization: 

How the Tempus and Other Sacred Texts 

Contribute to this Process 

This paper develops a world-system critique of »Europe 

Fortress«, its bureaucratic integrations, and its neofunctionalist 

dogmatism. The critique is both conceptual 

and empirical. Analyzing the Tempus and other 

current sacred texts form Brussels, as well as new 

Montenegrin (»Bologna«) reforms and regulations of 


higher education, this critique ends in a bitter warning 

against the greatest bureaucratic expropriation of the 

autonomy of university in its history, which is currently 

going on under the guise of »Europeanization«. 

Keywords: bureaucratic integration, vertical peripherization, 

neofunctionalist dogmatism, expropriation 

of autonomy of university, Tempus 

137 Sebastian Reinfeldt 

Creation of Critical Masses 

The framework for »competitive funding« in Humanities 

and Social Sciences in Austria have dramatically 

changed. Not only in terms of funds and research 

programs available, but also in terms of the discursive 

setting of the research landscape. 

Humanities are forced to preserve the »cultural 

heritage« of Austria and Social Sciences have to present 

themselves as technocratic supervisors of social 

changes. Critical approaches are thereby marginalized, 

so that a gray-zone area in between universities 

and civil society is growing. 

But this process, that was put forward by scientific 

administrations and political »reform initiatives«, is 

producing contradictions. The scientific community 

is lacking innovative approaches and critical potential 

which is in turn necessary for valuable research. 

Keywords: competitive funding of humanities and 

social sciences in Austria, critical theory, new research 

arrangements and institutional reforms, Michel 

Foucault, excess of knowledge 

154 Momčil Hristov 

The Heteronomous Autonomy 

of the Social Sciences 

The Scientific Policies around a Fund 

The paper focuses on the recent transformations in 

the sub-field of the social sciences in Bulgaria after 

1989 and especially after 2000. The accent is given 

on the specific logic of institutional reconfigurations 

and the advent of new principles of competition for 

public funding. One of the key institutions in those 

operations is National Science Fund. By analyzing the 

documentation around last three calls, the author 

argues that the transformations in the selection of 

research projects seek to »harmonize« research attitudes 

and themes with the principles and directions 

of the so called Bologna process and Lisbon strategy. 

Trough this a new regime of heteronomy – under the 

disguise of »new autonomy« – is constructed in which 

the self-reflection based on critical-theoretical principles 

is considerably marginalized. 

Keywords: social sciences, autonomy, heteronomy, 

Bourdieu, self-reflexivity 

163 Valentin Danchev 

Sociology Facing the NonClassical 

Dilemma: Between the »Media Activity« 

and the »Scientific inactivity« 

Transformation of the Sociological 

Legitimacy 

Article explores the process of re-structuring of sociology 

and the usage of sociological knowledge in 

Bulgaria. The analysis focuses on the understanding 

of configurations in the sociological field, viewed in 

the context of transforming institutions and publicity. 

The main thesis of the analysis is that underneath 

the personal and community conflicts tendencies of 

fundamental changes could be revealed – changes 

that reorder the roles, social functions and legitimacy 

of the sociological analysis. The understanding of the 

structural changes is a precondition for revealing the 

reasons why certain types of sociological knowledge 

are marginalized, and respectively, why other gain 

public relevance and more and more widely impose 

imaginary views and perceptions of the social. 

Keywords: re-structuring of sociology, publicity, 

relevance of sociological researches, fragmentation of 

social science 

178 Maja Breznik and Rastko Močnik 

Humanistic and Social Sciences 

in the Grip of Liberal Europe 

Article analyses the public tender of the Slovene 

Research Agency in 2005 and debates on broader 

problematics relevant to scientific practices and institutions. 

Conclusions of the analysis suggest that the 


model, forced by the EU, is implementing itself also 

in Slovenia. Characteristics of the model are: abolition 

of the autonomy of scientific practices from theory; 

limitations to basic research and exhilaration of applicative 

work; privileging of techniques; centralization, 

hierarchization and homogenization of scientific work; 

the introduction of control through various sorts of 

»valorization«. Evaluations, originally conceived as 

exhilarators of quality and safeguards of rational 

money spending, actually homogenize scientific 

work, introduce intellectual conformism and produce 

additional, »colonial« effects on the margin. Also in 

Slovenia scientific politics of the EU, exerted by state 

administration, diminishes the number of paradigms, 

homogenizes and unifies, destroys the public character 

of scientific work trough secret procedures, introduces 

hierarchies among paradigms, traditions and 

institutions. For this reason it is especially harmful for 

humanistic and social sciences. 

Keywords: humanistic, social sciences, scientific 

politics, neoliberalism, European union 

ARTICLES 

201 Nenad Jelesijević 

Public Art Under Repression 

Is Public Art Even Possible? 

The capacity of contemporary art to act politically in 

contemporary society – i.e. to be an emancipative 

instead of decorative agent – is today undoubtedly 

significantly reduced. Various more or less complex 

and often almost invisible mechanisms of social repression 

are likely to ban (neutralize) a potential critical 

activity of an artwork. Even if in the circumstances 

of extremely reduced public space (by other words, of 

hybridisation of private and public sphere) the lack of 

territory of expression occasionally provokes certain 

(minor) politically-conscious forms of artistic action, 

we, however, must have in mind that the dominant 

Art System, for the sake of its own self-surviving 

instinct, is not tending to change its perception of 

contemporary art that is defined, governed and used 

by it exclusively within the context of its production, 

therefore in the context of its ultimate compatibility 

with the free market economy. Fight with the Art 

System is so far the ultimate condition of intention 

to provoke political thinking with performative instruments, 

even though, in such circumstances, one 

has to understand various mechanisms of repression 

against an individual’s agency to act on and out of the 

art territory before asking question if public art in that 

role is still possible. 

Keywords: public art, Art System, emancipation 

216 Tadej Praprotnik and Srečo Zakrajšek 

The (Multi)Media in Education 

and Everyday Life 

Article presents some current insights into implementation 

of new information and communication 

technologies in the field of education as well as their 

impact on perceptions of everyday life of the individuals. 

Computer-mediated communication is increasingly 

becoming an example of communication through 

which people convey their way of living. It has 

become an important sphere of everyday life where 

people also construct their identities, viewpoints and, 

more important (bearing in mind that we talk about 

communication), particular communication praxes. 

The development of information technology has slowly 

changed the way people interact with computers. 

Technological advances have gradually shifted the 

focus away from computers as such and give more 

attention to what people actually do with them. 

The most evident sign of this change has been the 

creation of totally new interactive communication 

environments like computer-mediated communication, 

which have a potential to change different social 

areas. The article is focused on the advantages and 

potential constraints of using new communication 

technologies in the learning environments. Computermediated 

communication with the help of multimedia 

can be used to overcome temporal or geographical 


limitations, known from classical learning situations. 

Synchronous or asynchronous computer-mediated 

communication supporting »anytime/anywhere« interaction 

and tailored for educational activities may 

be used to expand and enrich learning process. Due 

to intensified interactivity and interconnectivity of 

students and mentor, reflexive component of social 

practices is brought to the front. The knowledge is 

not any more a product, transmitted from teacher to 

passive pupils, it became a common good, developed 

through the very process of collaborative learning. 

Keywords: computer-mediated communication, 

collaborative learning, interactive education

no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?