06.10.2021 Views

KD3_2021_web_compressed

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

KRŠČANSKI

DEMOKRAT.

ČASOPIS

NOVE SLOVENIJE

KRŠČANSKIH

DEMOKRATOV

OKTOBER 2021

ŠT. 26

• PRILOGA: 20 LET ŽENSKE

ZVEZE NSi

• ZAGOTOVILI SMO 200

MILIJONOV EVROV

ZA INVESTICIJE V

ZDRAVSTVENE DOMOVE

• V SLOVENSKI POLITIKI

MORAMO PREVZETI

VODILNO VLOGO

INTERVJU:

dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ


PREHITRO SMO

POZABILI, DA DOBRO

IN UDOBNO ŽIVIMO

ZARADI ZNANOSTI.”

1


LETNA KONFERENCA

ZVEZE SENIORJEV NSi

Ste upokojeni ali stari več kot 60 let?

Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost pri

oblikovanjukrščansko-demokratske politike?

Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo

v petek, 15. oktobra 2021, ob 10. uri

v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana.

Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in se dogovorili o načrtih za naprej.

Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev.

Seniorji z letno volilno konferenco, ki bo 15. oktobra, stopamo v izjemno pomemben čas, ki bo

zaznamoval Slovenijo vsaj za prihodnja štiri leta. Oliver Mongin je za Pariz dejal, da je lepo mesto, a

je kot operna pevka brez glasu, ker ne povezuje mesta v živo celoto. Tudi Slovenija ima mnogo obrazov,

ki Slovenije ne povezujejo, ampak razkosavajo – delijo, postavljajo mentalne omejitve in zato ne dajejo

energije, ki bi reševala izzive prihodnosti. V navedenih okoliščinah je naša naloga, da poskrbimo za svoj

glas in da se nas dobro sliši. Sami moramo povedati kaj smo in kaj hočemo za skupno dobro.

Jordan Peterson v svoji knjigi »Onkraj reda« navaja, da moramo za spremembo razmer in pogojev najprej

spremeniti sebe. Za učinkovito samospremembo pa moramo spremeniti lastno razmišljanje in delovanje.

Zato uporabljajmo elektronske oblike komunikacije (Facebook, Instagram, …). Uporablja jih tudi papež.

še pomembnejši pa so osebni stiki v živo, da prenesemo vse tiste rešitve in pobude, ki jih mediji o Novi

Sloveniji ne povedo, prezrimo pa »medijska namigovanja in podtikanja« o vidnih predstavnikih NSi.

Najpomembnejše pa je sledenje objavam na spletnem portalu stranke www.nsi.si, kjer je izbran seznam

vsebin, ki jih želimo vnašati v javnost, v osebne pogovore in v odločanje o skupnih zadevah. Pogumno

stopimo v javnost, med ljudi in sooblikujmo odločitve za prihodnost Slovenije!

Zdravko Luketič

predsednik Zveze seniorjev NSi


KAZALO

UVODNIK:

POLITIČNA JESEN.

Pošteno smo zakorakali v pestro politično

jesen, ki jo dodatno otežuje še epidemija koronavirusa

in z njo povezane aktivnosti in ukrepi.

Včasih ima človek občutek, da Slovenci mislimo, da je virus nastal

samo za nas in zaradi nas. Nič nam ni prav. Ko je bila država zaprta,

je bilo narobe, cepljenje marsikomu tudi ni všeč, PCT-ju se tudi nasprotuje

in tako dalje. Marsikoga vprašam, kaj je alternativa? Običajno

ni odgovora, ker menda virusa itak ni. Bog se usmili! Še kako

je prisoten po celem svetu, polne bolnišnice in številni pokojni pa

so najbolj žalosten dokaz tega. Vsi si seveda želimo, da bi družba

in država normalno funkcionirali in da virusa ne bi bilo več. Nihče si

ne želi zaprtja države, kot smo ga imeli lani jeseni in letos spomladi.

PCT je edina alternativa zaprtju in če je naša žrtev, da se cepimo ali

v nasprotnem primeru testiramo, je to nič proti temu, da ukinemo

javno življenje, da delamo od doma, se ne družimo z najbližjimi in

imamo zaprto družbo. Da o gospodarstvu sploh ne govorim. Še vedno

računam na zdravo pamet velike večine, čeprav so časi težki.

Takoj po poletnem predahu smo v septembru s polno paro pričeli

z aktivnostmi. Izpeljali smo tri vladne obiske na terenu, bili tradicionalno

prisotni na celjskem obrtno-podjetniškem sejmu in seveda

izpeljali naš tabor stranke v Žužemberku. Bil je res izjemno lep in

sončen dogodek, poln prisrčnih srečanj po letu in pol. Vsi smo pogrešali

takšno strankarsko druženje in glede na razmere smo ga

izpeljali vrhunsko z udeležbo vsaj tisoč udeleženk in udeležencev.

Seveda na prostem, na dobrem dolenjskem zraku, ob reki Krki in z

doslednim upoštevanjem pogoja PCT. Verjamem, da se nas bo že

naslednje leto zbralo še več, saj upamo, da se bodo razmere do

takrat že normalizirale.

Tik pred parlamentarnimi počitnicami je državni zbor potrdil še

enega ministra iz kvote NSi. To je postal Mark Boris Andrijanič, ki

bo minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo. Digitalizacija

je tema, ki jo je naša stranka že leta 2019, ko smo bili še

globoko v opoziciji, naslovila kot izjemno pomembno za prihodnost

naše države. Danes lahko naše takratne ideje in vizije z novim ministrom

iz naših vrst tudi počasi uresničujemo. Želimo mu veliko

uspeha in konkretnih rešitev!

V novembru je pred nami redni kongres stranke, ki bo tokrat potekal

v občini Rogatec. Tokratni kongres bo naš uvod v volilno kampanjo,

ki je praktično že pred nami. Veselimo se tega velikega dogodka in

lepo vabljeni, da se nam pridružite v živo ali prek spleta.

V teh dneh pa boste že lahko opazili našo jesensko plakatno akcijo,

s katero želimo predstaviti uspehe ministrske ekipe NSi, ki je srčna,

spoštljiva in izjemno delavna. Na naše ministre smo res lahko ponosni,

to je NSi. •

Želim vam lepo jesen!

Robert Ilc

glavni tajnik

2

4

5

6

7

8

10

14

19

20

21

22

23

ZVEZA SENIORJEV

AKTUALNO

NSi V VLADI

NSi V VLADI

MLADA SLOVENIJA

21. KONGRES

AKTUALNO IZ DZ

INTERVJU

dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ

PRILOGA ŽENSKE ZVEZE

ŽENSKA ZVEZA PRAZNUJE 20 LET

ZGODILO SE JE

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV

JOŽEF ŠKALIČ

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

LJUDMILA NOVAK

HITRI INTERVJU

MARK BORIS ANDRIJANIČ

KRIŽANKA

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije

– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,

Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:

Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·

Urednik: mag. Aleš Trtnik ·

Naslovna fotografija: Klemen Rutar ·

Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, oktober 2021 ·

Tisk: ART 32 d.o.o.


AKTUALNO

V SLOVENSKI POLITIKI

MORAMO PREVZETI

VODILNO VLOGO!

Za nami je Tabor stranke v Žužemberku. Po dolgem času smo skupaj preživeli zares

lepo nedeljo, takšna druženja smo vsi zelo pogrešali. Dokazali smo, da se lahko z

doslednim upoštevanjem pogoja PCT zopet vrnemo v normalnost, po kateri vsi tako

hrepenimo. Krščanski demokrati smo bili vedno zgled. Prosim vas, da zaupamo v

znanost in s cepljenjem zaščitimo sebe, svoje najbližje in odgovorno prispevamo k

premagovanju epidemije. S številnimi dobro ciljanimi ukrepi smo uspeli zagotoviti

hitro okrevanje slovenskega gospodarstva. Imamo rekordno nizko brezposelnost in

visoko gospodarsko rast. Storiti moramo vse, da gospodarstvo, šole, vrtci in dejavnosti ostanejo odprti. Skupaj naredimo še zadnji

korak, da epidemija končno postane preteklost!

Slovenija potrebuje upanje, vizijo in konkretna dejanja. In vse to poosebljamo krščanski demokrati! Ključni dosežki te vlade so

rezultati dela ministrske ekipe Nove Slovenije. Na to moramo biti ponosni in o tem lahko spregovorimo na glas – s prijatelji, v

javnosti, na socialnih omrežjih, v medijih. Nova Slovenija je močna in trdna stranka, saj stoji na zdravih temeljih. Povezujejo nas

skupne vrednote in vizija, da skupaj lahko ustvarimo boljšo Slovenijo.

Prišel je čas, da krščanski demokrati prevzamemo vodilno vlogo v slovenski politiki. Z rezultati kažemo, da lahko Nova Slovenija

vodi naslednjo slovensko vlado. To bi bila vlada dialoga, povezovanja in učinkovitosti. Smo logična in prava izbira med levo in desno

skrajnostjo slovenskega političnega prostora. Imamo kompetentno ekipo, ki zna premikati stvari. Zmoremo presegati razlike

in najti najboljše rešitve za Slovenijo.

Dragi prijatelji! V prihajajočih mesecih se lahko zanesemo le sami nase. Različni napadi se bodo prav gotovo intenzivirali, zato

je pomembno, da si zaupamo in si medsebojno pomagamo. Zmagujejo lahko samo močne in povezane ekipe. Od uspeha Nove

Slovenije na prihajajočih volitvah je odvisen prihodnji razvoj naše države. Verjamem, da je prihodnost na strani Nove Slovenije! •

EVROPA BO ZA SVOJO VARNOST

MORALA STORITI VEČ

mag. Matej Tonin

predsednik

Slovenija je z julijem prevzela predsedovanje Svetu EU. V začetku

septembra je minister mag. Matej Tonin gostil neformalno srečanje

obrambnih ministrov Evropske unije. Udeležila se ga je velika

večina evropskih obrambnih ministrov, kar kaže na krepitev moči

in ugleda Slovenije znotraj povezave. V ospredju pogovorov je

bila situacija v Afganistanu in oblikovanje mehanizmov hitrega

angažiranja skupnih evropskih oboroženih sil. Vsi se zavedamo,

da bo Evropa za svojo varnost morala storiti več. Pot je v oblikovanju

t. i. Strateškega kompasa, o čemer bomo razpravljali v

mesecu oktobru.

REKORDNA VIŠINA EVROPSKIH SREDSTEV ZA CIVILNO ZA-

ŠČITO

Podpisan je dokument, ki za področje zaščite in reševanja omogoča

črpanje 20 milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za zgodovinsko

rekorden znesek, ki bo namenjen nakupu specialne

opreme, vozil in tehnike za pomoč ob naravnih nesrečah. S sredstvi,

ki jih bomo še pridobili, želimo zgraditi nacionalni center, ki

bo združeval in koordiniral vse sile zaščite in reševanja. Z dejanji

kažemo, da je varnost ljudi in premoženja za nas pomembna prioriteta.

IZJEMEN ODZIV MLADIH NA PROSTOVOLJNO SLUŽENJE

VOJAŠKEGA ROKA

Z julijem smo začeli s prenovljenim konceptom temeljnega vojaškega

usposabljanja, ki za mlade na prostovoljnem služenju

vojaškega roka prinaša vrsto ugodnosti. Odziv za prvo generacijo

prenovljenega služenja je bil odličen, beležimo skoraj več kot

50 % rast zanimanja. Prvo fazo usposabljanja je zaključilo 159

kandidatov, drugo pa 140. Za jesenski termin služenja smo zato

morali razpisati kar dva termina. Vstopi v vrste Slovenske vojske

in Postanivojak.si. •

4


NSi AKTUALNO V VLADI

PODPISAN SPORAZUM ZA DOKONČANJE

DOMA STAREJŠIH OSILNICA

Ena od prioritet ministra Janeza Ciglerja Kralja je že od začetka

mandata tudi celostna oskrba starejših, kar dokazujemo z zadnjim

podpisanim sporazumom za DSO Osilnica.

Občina Osilnica je med leti 2004 in 2007 s sredstvi Evropskega

sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi gradila dom za

starejše v Osilnici. Objekt z okrog 4.000 m2 je bil zgrajen do

III. gradbene faze; v nadaljevanju investitor ni uspel zagotoviti

sredstev za dokončanje objekta in projekt je v celoti zastal.

V dokumentu je izražen interes za dokončanje izgradnje doma,

v katerega se bo poleg kapacitet za institucionalno varstvo

starejših nad 65 let umeščalo tudi kapacitete za oskrbovance

z demenco in prostore za medicinsko rehabilitacijo oseb s

cerebralno paralizo ali drugimi motnjami v razvoju. V skladu z

okvirnim terminskim planom je pričetek del na objektu predviden

v drugi polovici 2022 in zaključek v roku 12 do 14 mesecev.

S podpisom sporazuma je bil narejen tudi prvi korak k realizaciji

zaveze iz koalicijske pogodbe – dokončanje doma za starostnike

v Osilnici. Predhodno je MDDSZ že razrešilo podobno problematiko

doma v Vrtojbi, uspešno pa se bliža tudi realizacija še enega

določila iz koalicijske pogodbe – gradnja najmanj petih novih

domov za starejše.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja poleg že zagotovljenih

59 milijonov evrov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost

ter 93 milijonov evrov okviru sklada REACT-EU načrtuje še 36

milijonov evrov iz integralnega proračuna za investicije v DSO

v prihodnjem letu. Ministrstvo je v okviru javne mreže prijaviteljem

na razpis za koncesije letos na področju institucionalnega

varstva že podelilo 1.285 dodatnih postelj v DSO, do konca leta

2022 jih želimo dodati še 1.100 po vsej Sloveniji.

V letih 2020 in 2021 so med občino Osilnica in resornima ministrstvoma

za področje institucionalnega varstva starejših ter

zdravja potekali intenzivni razgovori o nadaljnji usodi objekta, ki

so se 24. septembra 2021 zaključili s podpisom sporazuma o

sodelovanju pri nadaljevanju in zaključku investicije. Sporazum

so sopodpisali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti, ministrstva za zdravje, Občine Osilnica,

Javnega zavoda Dom starejših občanov Šiška, Univerzitetnega

rehabilitacijskega centra RS SOČA in Socialno varstvenega

centra Osilnica d. o. o..

MDDSZ problematiki oskrbe starejših samo v času obstoječe

Vlade RS namenja petkrat več evropskih in drugih javnih sredstev

kot v času katere koli vlade od leta 2008 naprej. Celostna

skrb za starejše ostaja ključna prioriteta. •

5


NSi V VLADI

ZAČELI SMO Z GRADNJO

HITRE CESTE NA KOROŠKO

»Predolgo smo čakali na ta dan. Na dan, ko bodo končno stekla

začetna dela na tretji razvojni osi na območju Koroške,« je ob

pričetku gradnje tudi v družbi predsednika uprave DARS mag.

Valentina Hajdinjaka in ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja

dejal minister Jernej Vrtovec.

Koroška je poleg Bele krajina edina regija v Sloveniji, ki nima

zgrajenega niti kilometra avtoceste. Je regija, ki ima izrazito slabo

prometno povezanost z osrednjim delom Slovenije in ostalimi

slovenskimi regijami. Po tem, ko so pred manj kot letom dni zasadili

prvo lopato na Gabrkah, so na ministrstvu za infrastrukturo

začeli še z gradnjo hitre ceste na Koroško. Tretja razvojna os ima

z razlogom v imenu besedo "razvoj". To prečno cestno omrežje,

ki se navezuje na vseevropsko prometno omrežje, bo prineslo razvoj

in napredek za vse prebivalke in prebivalce: višjo gospodarsko

rast, povečanje zanimanja za delo v regiji in večje možnosti

za zaposlitev ter preprečitev bega možganov. Z izgradnjo bomo

bistveno povečali pretočnost, skrajšali potovalne poti ter povečali

varnost za vse udeležence v prometu. Ne smemo dovoliti,

da bi bila Koroška še kdaj zapostavljena zaradi njene geografske

odmaknjenosti od osrednje Slovenije. Omogočiti moramo enake

možnosti za razvoj, kot ga imajo prebivalke in prebivalci v drugih

regijah. Naša dolžnost je, da poskrbimo za enakomeren razvoj

vseh regij ter z dejanji, ne samo z besedami, preprečimo izseljevanje

mladih iz teh čudovitih krajev. Dobro razvita prometna infrastruktura

nudi prebivalstvu dobro mobilnost ter dobro oskrbo

gospodarstva. Upamo, da kmalu pridobimo gradbeno dovoljenje

in zasadimo prvo lopato tudi na južnem delu tretje razvojne osi

ter tako povežemo severni in južni del: iz smeri avstrijske Koroške

preko Slovenj Gradca in Velenja proti Novemu mestu in naprej

proti Karlovcu oz. do navezave na avtocesto Zagreb—Reka.

V MANJ KOT LETU DNI OBNOVLJEN ŽELEZNIŠKI PREDOR KA-

RAVANKE

»Uspelo nam je! V manj kot letu dni smo skupaj z avstrijsko stranjo

uspeli obnoviti železniški predor Karavanke. Odpravili smo

ozko grlo na področju železniškega prometa med Slovenijo in Avstrijo.

7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor je končno

v uporabi za pomembno čezmejno povezavo na železniški progi

München – Salzburg – Ljubljana – Solun in Karavanke končno

postajajo povezovališče,« je na slovesnosti ob obnovitvi karavanškega

železniškega predora dejal minister Jernej Vrtovec.

Poudaril je, da smo s sprostitvijo železniškega prometa skozi

Karavanški predor naredili velik korak naprej k zagotavljanju

večje pretočnosti med državama ter izboljšanju pogojev za gospodarstvo

ter potnike. Železnica je po njegovem mnenju prihodnost

tako za potniški kot tovorni promet in Karavanški predor

predstavlja pomembno stičišče tako za Slovence z obeh strani

meje kot tudi prehod za mednarodne tokove. »Zavedam se tudi

pomembnosti, da mora slovenska železnica v praksi postati hrbtenica

prevoza potnikov in tovora in mora odigrati ključno vlogo

pri razogljičenju prometa,« je še dejal Vrtovec.

OD 1. OKTOBRA V LJUBLJANI IN MARIBORU UPOKOJENCI

BREZPLAČNO Z JAVNIM MESTNIM PREVOZOM

Javni potniški promet je eden od temeljev trajnostne mobilnosti

in učinkovit način za zniževanje negativnih okoljskih učinkov

prometa. Enako pomemben pa je tudi za kakovost bivanja

prebivalcev, saj mora omogočati udoben, varen in učinkovit

način mobilnosti prebivalcev. Minister za infrastrukturo Jernej

Vrtovec je napovedal brezplačni prevoz v mestnem potniškem

prometu v Mestni občini Ljubljana ter Mestni občini Maribor.

Novo pravico bodo dobili vsi upokojenci, osebe nad 65 let, invalidi

in vojni veterani. Ljudem hočemo zagotoviti možnosti za

dostojno in varno življenje, kar velja za vsa življenjska obdobja.

Dogovor o brezplačnem medkrajevnem in zdaj še mestnem

potniškem prometu za upokojence je eden izmed dokazov, da

smo na pravi poti. •

6


MLADA SLOVENIJA

AKTUALNO

V Planici je 25. septembra potekal kongres - največji dogodek

Mlade Slovenije. Letos je bilo osrednje geslo kongresa Pogumno

proti vrhu. Kongres je bil volilne narave in izvoljeno je bilo

novo vodstvo. Dosedanji predsednici Katji Berk Bevc so delegati

zaupali vodenje še za nadaljnji dve leti. Izvoljeni sta bili

novi podpredsednici, predsednik sveta, izvršilni odbor, nadzorni

odbor in razsodišče.

Kongres je potekal v duhu 20. obletnice ustanovitve podmladka

in 30. obletnice samostojnosti naše domovine. Ob tej priložnosti

je mlade nagovoril tudi predsednik osamosvojitvene

vlade Lojze Peterle. Ta je v svojem nagovoru spodbudil mlade,

naj tudi v sodobnem svetu pogumno zastopajo krščanskodemokratske

vrednote. V osrednjem nagovoru je državni sekretar

z ministrstva za infrastrukturo Aleš Mihelič izpostavil, da naj

podmladek pogumno izpostavlja svoja stališča. Zaželel nam je

vso srečo in uspešno delovanje še naprej.

Kongres je sprejel tudi kongresno resolucijo z naslovom

Pogumno proti vrhu. V njej se spominjamo duha slovenske

svobode izpred 30 let, ki je premagal duha komunističnega terorja.

Nasprotujemo vedno večji nastrojenosti proti krščanskodemokratskim

vrednotam v družbi in spodbujamo mlade, da se

zanje pogumno borijo. Podmladek je v resoluciji izpostavil tudi

dragocenost izkušenj, ki jih mlademu človeku dajejo aktivnosti

v politiki. Poudarjamo, da smo pripravljeni na prevzem ključnih

vlog za vodenje naše države, kar so že dokazali ministri, poslanci,

župani in drugi politiki iz vrst Mlade Slovenije.

Kongres so vsebinsko dopolnile še delavnice in film o zgodovini

Mlade Slovenije skozi oči nekdanjih predsednikov. S torto smo

zvečer proslavili 20. rojstni dan Mlade Slovenije, tokrat v živo.

Posebej se zahvaljujemo evropski poslanki Ljudmili Novak, ki

je naše praznovanje podprla. Srečno, Mlada Slovenija! •

Katja BERK BEVC

predsednica

Lucija BOŠEVSKI

podpredsednica

Maša BRULC

podpredsednica

Miha HORVAT

predsednik sveta

7


AKTUALNO IZ DZ

''MARSHALLOV'' NAČRT 2.0

KOMENTAR VODJE POSLANSKE SKUPINE

Voditelji in voditeljice EU so se 21. julija 2020 dogovorili o prizadevanjih

za okrevanje v okviru instrumenta „Next Generation

EU“ v znesku 750 milijard evrov, s katerim naj bi si EU pomagala

pri spopadanju s krizo, ki jo je povzročila pandemija.

PANDEMIJA COVID-19

JE PREBIVALSTVO EU

IN GOSPODARSTVO

POSTAVILA PRED

PREIZKUŠNJO BREZ

”PRIMERE.”

Poleg svežnja za okrevanje so se dogovorili tudi o dolgoročnem

proračunu EU za obdobje 2021–2027 v višini 1.074,3 milijarde

evrov, ki bo med drugim podpiral naložbe v digitalni in

zeleni prehod ter odpornost.

Skupaj s 540 milijardami evrov, ki so že na voljo v okviru treh

varnostnih mrež (za delavce, podjetja in države članice), skupni

sveženj EU v podporo okrevanju EU po pandemiji COVID-19

znaša 2.364,3 milijarde evrov.

Marshallov načrt, uradno Program za obnovo Evrope (European

Recovery Program), je bil ameriški načrt za pomoč Evropi

po koncu druge svetovne vojne v vrednosti okrog 120 milijard

evrov.

Pandemija COVID-19 je prebivalstvo EU in gospodarstvo postavila

pred preizkušnjo brez primere. Izredne razmere na področju

javnega zdravja so se hitro spreobrnile v najhujšo gospodarsko

krizo v zgodovini EU.

EU je že v prvih dneh pandemije sprejela protikrizne ukrepe. Takoj

je sprejela ukrepe za mobilizacijo proračuna EU in omogočanje

kar največje prožnosti pri uporabi proračunskih pravil in pravil o

državni pomoči. Evroskupina je 9. aprila 2020 predložila sveženj

nujne pomoči v vrednosti 540 milijard evrov za delovna mesta,

delavce in delavke, podjetja in države članice (za Slovenijo 1,1

milijarde evrov).

Jasno je bilo, da bodo za okrevanje potrebna skupna prizadevanja

na ravni unije. Voditelji EU so sklenili, da bodo delo usmerili

v vzpostavitev sklada za okrevanje. Evropska komisija je predlog,

tj. načrt okrevanja za Evropo, predstavila 27. maja 2020.

Ta sklad je dovolj obsežen, usmerjen v sektorje in območja

Evrope, ki so bili najbolj prizadeti, ter namenjen reševanju te

krize brez primere.

MEHANIZEM ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

Svet je 11. februarja 2021 sprejel uredbo o vzpostavitvi mehanizma

za okrevanje in odpornost (RRF). S tem mehanizmom,

ki je osrednji del instrumenta Next Generation EU, je državam

članicam zagotovljenih 672,5 milijarde evrov pomoči pri reševanju

gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19.

28. julija 2021 je Slovenija dobila zeleno luč za uporabo sredstev

EU za okrevanje in odpornost. 17. septembra 2021 je Slovenija

preko predfinanciranja prejela prvih 231 milijonov EUR

iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar predstavlja 13 %

dodeljenih nepovratnih sredstev Sloveniji.

Denar bo namenjen za razogljičenje prometa z naložbami v

železniško infrastrukturo, krepitev digitalne pismenosti s posodobitvijo

učnih načrtov z digitalnimi znanji ter posodobitev

zdravstvene infrastrukture in opreme z obnovo infekcijskih klinik

v Ljubljani in Mariboru.

Slovenija iz celotnega svežnja lahko računa na 10,5 milijarde

EUR (6,6 milijarde EUR nepovratnih) in ostaja neto prejemnica

evropskih sredstev tudi v obdobju 2021–2027.

Evropski ''Marshalov'' načrt za okrevanje Evrope 2.0 se torej izvaja.

Tudi v Sloveniji. Za vse. Tudi za KUL-ovce. Ker nikogar ne

izključuje. •

Jožef Horvat

vodja poslanske skupine NSi

8


AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ

IZ POSLANSKIH KLOPI

DVE MILIJARDI ZA KLJUČNE ZDRAVSTVENE INVESTICIJE

V naslednjih desetih letih se za investicije v zdravstvo namenjata

dve milijardi evrov. Po zaslugi NSi se bo za investicije v

zdravstvene domove namenilo dodatnih 150 milijonov evrov,

skupno tako 200 milijonov evrov, kar pomeni tudi veliko razbremenitev

za občine. Poleg tega se predvideva 763 milijonov

evrov za univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru,

557 milijonov evrov za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice

in negovalne domove, 214 milijonov evrov za specialne bolnišnice,

kot so na primer URI - Soča, Center za zdravljenje nalezljivih

bolezni otrok Šentvid pri Stični, Onkološki inštitut, 250

milijonov evrov za visokošolsko in srednješolsko izobraževanje

na področju zdravstva, 50 milijonov evrov za psihiatrične bolnišnice,

33 milijonov evrov za Nacionalni laboratorij za zdravje,

okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Zavod

Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in 26 milijonov

evrov za porodnišnice.

DO GRADBENEGA DOVOLJENJA V 30 DNEH

Novi zakon o urejanju prostora in novela gradbenega zakona

bosta omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja v 30 dneh, s

čimer se bo uresničila ena pomembnih točk volilnega programa

NSi. Prostorski in gradbeni postopki bodo hitrejši tudi zaradi digitalizacije

z vzpostavitvijo sistemov eProstor in eGraditev. Komunalni

prispevek se bo po novem odmeril po pridobitvi gradbenega

dovoljenja in plačal pred začetkom gradnje. Podjetniki

bodo lahko začasno na svojem dvorišču postavili skladišča

poleg obstoječih objektov in po potrebi vzporedno pridobivali

gradbeno dovoljenje za stalen objekt.

VIŠJE POKOJNINE ZA KMEČKE ZAVAROVANCE

V parlamentarni postopek smo vložili novelo zakona o pokojninskem

in invalidskem zavarovanju, ki bi določila novo višino

najnižje pokojnine za kmečke zavarovance za ožji obseg pravic

s polno pokojninsko dobo pri 41 % oziroma 388,54 EUR. Zavarovancem,

ki so ostali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko

in invalidsko zavarovanje tudi po 1. 1. 2013, pa bi se

po predlogu tudi ta doba do prve prekinitve zavarovanja štela v

pokojninsko dobo brez dokupa. Poleg tega bi predlog omogočil

očetom, da ob izpolnitvi pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko

pokojnino uveljavijo dodatni odmerni odstotek zaradi

skrbi za otroke, če matere ne izpolnjujejo upokojitvenih pogojev

in s tem soglašajo.

ODŠKODNINA ZA SVOJCE ŽRTEV V VOJNI ZA SLOVENIJO

Po tridesetih letih smo vendarle uredili pravico do odškodnine

tudi za otroke padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, in sicer v višini

100.000 evrov. Odškodnino bodo za razliko od sedanje ureditve

imeli priznano tudi vsi zakonci, zunajzakonski partnerji in starši

padlih v vojni za Slovenijo v pavšalnem znesku 50.000 evrov.

ZA KAKOVOSTNO IN GLOBALNO PRIMERLJIVO ZNANSTVE-

NORAZISKOVALNO DEJAVNOST

Predlagane rešitve zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski

dejavnosti izhajajo iz slovenskih in evropskih strateških

dokumentov. Zakon torej pelje slovensko znanstvenoraziskovalno

dejavnost v smeri držav, ki so nam na tem področju zgled

odličnosti. O pomembnosti zakona se strinja vsa zainteresirana

javnosti. Zakon ureja nekatere ugodne ukrepe za znanstvenike

v Sloveniji, kar jih postavlja v primerljiv položaj z znanstveniki

po Evropski uniji, ki to že poznajo. Predvsem pa zakon ureja

pogoje za avtonomno in finančno stabilno znanstvenoraziskovalno

dejavnost v Sloveniji in le takšna je privlačna za vrhunske

strokovnjake.

KAKO OBDAVČITI KRIPTOVALUTE

Pojav kriptovalut je v zadnjih letih odprl številna vprašanja, povezana

z njihovo regulacijo in obdavčitvijo. Neurejenost tega

področja za številne uporabnike prinaša pomanjkanje pravne

varnosti in zanesljivosti ter posledično negotovosti pri njihovem

delovanju. V pripravi je predlog zakona o davku od virtualnih

valut. Predlog določa, da bi se davek plačal od vrednosti

unovčenih virtualnih valut, po stopnji 10 %. Ob tem je pomembno

poudariti, da bi veljala oprostitev davka, če skupen znesek

vnovčenja virtualnih valut v letu ne bi presegel 15.000 evrov.

Predlog bi omogočil tudi alternativno možnost plačila tega

davka, to je od ustvarjenega dobička. V tem primeru bi davčna

stopnja znašala 25 %. Predlog zakona torej prinaša ureditev

področja za večjo predvidljivost sistema ter hkrati vsebuje varovalke,

ki bodo preprečile nepotrebno birokratizacijo področja

za manjše uporabnike. •

9


INTERVJU

INTERVJU:

dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ

PREHITRO SMO POZABILI,

DA DOBRO IN UDOBNO

”ŽIVIMO ZARADI ZNANOSTI.”

10


INTERVJU

AKTUALNO

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ PRIHAJA IZ BELE KRAJINE IN JE ŽE DOLGA LETA PREPOZNAVEN

OBRAZ SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. PO ZAKLJUČENI SREDNJI ZDRAVSTVENI

ŠOLI V NOVEM MESTU SE JE ODLOČILA ZA ŠTUDIJ NA VETERINARSKI FAKULTETI V LJUBLJA-

NI, KJER JE KASNEJE TUDI DOKTORIRALA. PO DVOLETNEM DELU KOT TERENSKA VETERI-

NARKA JE PREVZELA MESTO MEDOBČINSKE VETERINARSKE INŠPEKTORICE PRI UPRAVI

INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO. V SVOJI NADALJNJI POKLICNI POTI JE MED DRUGIM

VODILA URADA RS ZA VARSTVO POTROŠNIKOV, OD 2004 DO 2013 OPRAVLJALA FUNKCIJO

GENERALNE DIREKTORICE VETERINARSKE UPRAVE RS, ZATEM PA POSTALA GENERALNA

DIREKTORICA UPRAVE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN RS (2013

– 2015). OD LETA 2015 NAPREJ USPEŠNO VODI OBČINSKO UPRAVO V NOVEM MESTU, KJER Z

MOŽEM IN HČERKO TUDI ŽIVI. SVOJE ZNANJE S PODROČJA VETERINE PA OD LETA 2015 OB-

ČASNO PREDAJA MLAJŠIM RODOVOM NA VISOKI ŠOLI ZA UPRAVLJANJE PODEŽELJA GRM

NOVO MESTO. POLITIČNO JE BILA V DELOVANJE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV

VPETA VSE OD USTANOVITVE STRANKE. LETA 1993 IN 2000 JE BILA POTRJENA ZA NADO-

MESTNO POSLANKO SKD V DRŽAVNEM ZBORU. NA KONGRESU STRANKE SKD JE BILA LETA

1994 IZVOLJENA ZA GLAVNO TAJNICO SKD. V LETIH 2000 DO 2004 JE OPRAVLJALA FUNK-

CIJO DRŽAVNE SEKRETARKE ZA PREHRANO, VETERINARSTVO IN KOORDINACIJO ORGA-

NOV NA MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. ZA NOVO SLOVENIJO

JE VEČKRAT KANDIDIRALA NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, BOLJ VIDNO POLITIČNO VLOGO

PA JE PONOVNO PREVZELA LETA 2020, KO JE POSTALA PODPREDSEDNICA NSi.

Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski

Po poklicu ste veterinarka, zato bi začeli z najbolj aktualno

temo: kakšen je vaš pogled na vsestransko nezaupanje

v znanost, ki se sproža ob razpravah o cepljenju proti virusu

COVID-19?

Predolgo smo dobro živeli in zdelo se nam je, da je vse, kar

imamo, samoumevno. Evrope in razvitega sveta nasploh že vrsto

let niso ogrožale bolezni, primerljive s to epidemijo. Živeli

smo v udobju in epidemija z vsemi ukrepi je ljudi šokirala. Ko

smo spoznali, da gre zares, smo začutili strah in nemoč. Strah

pa ima velike oči. Ljudje so začeli iskati preproste odgovore

na zapletena medicinska vprašanja, kar je izzvalo vsesplošno

paniko. K temu so veliko pripomogla družbena omrežja, kjer so

lažni strokovnjaki s teorijami zarot iskali svojih pet minut slave.

Prehitro smo pozabili, da dobro in udobno živimo zaradi znanosti.

Uporabo telefona, vožnjo z električnim avtomobilom ali

skirojem, odhod v lekarno po Lekadol ali k zdravniku po antibiotik

nam je dejansko omogočila le znanost.

Na kakšen način bi bilo po vašem mnenju potrebno spodbuditi

ljudi, ki so še neodločeni glede cepljenja, da bi se cepili?

Najprej si moramo priznati, da smo kot človeštvo zelo ranljivi.

S pomočjo znanosti se je človeštvo razvijalo in je v preteklosti

premagalo mnoge bolezni. Premagali bomo tudi ta virus. To

bi moralo biti osnovno sporočilo politike, ko nagovarja k cepljenju.

Dolžnost strokovnjakov pa je, da ljudem jasno in brez

pogostega spreminjanja stališč povedo dejstva o virusu in o

ukrepih za preprečitev njegovega širjenja. Ljudje morajo poznati

resnico, četudi je drugačna od njihovih pričakovanj. Zato je

treba z njimi vzpostaviti dialog prek vseh možnih kanalov in jim

vliti upanje.

Ste direktorica občinske uprave v Novem mestu. Kako ste

epidemijo in lansko zaprtje države doživeli v tej vlogi? Kdaj

je bilo najtežje?

Na naši občini smo se na epidemijo pripravljali še pred njeno

razglasitvijo. Sodelavcem sem pogosto pošiljala različne strokovne

članke in jim priporočila upoštevanje osnovnih higienskih

praks za preprečitev širjenja virusa. Ko je bila epidemija

razglašena, naše občine nismo zaprli niti za trenutek. Pod strogimi

epidemiološkimi pogoji je bila odprta za vse, ki so nas

potrebovali.

V moji pisarni smo imeli dnevne sestanke štaba Civilne zaščite.

Dežurala sem na informacijski številki od zgodnjega jutra do

poznega večera. Kakšen dan sem imela toliko klicev, da zvečer

nisem mogla več govoriti. Sem se pa lahko sama prepričala,

kako ljudje razmišljajo in kaj v resnici potrebujejo. Na začetku

je bil največji problem zaščitna oprema, kasneje, ob zaprtju

države, pa vsakdanji opravki. Povezali smo se z našimi zavodi

in z različnimi društvi, ki so nudili pomoč predvsem ranljivim

skupinam. Veliko smo se pogovarjali in vedno smo našli rešitev.

Nikoli nas ni zagrabila panika. Verjeli smo ukrepom vlade

in jih upoštevali.

Kako sicer komentirate trenutno stanje v slovenski družbi:

nasilni protesti, petkova kolesarjenja v Ljubljani v času epidemije,

vdor zanikovalcev koronavirusa v studio RTV itd.?

Zaradi tega sem žalostna in včasih jezna. Virus, ki ni ne levi ne

desni, nas je še bolj razdelil. Namesto da bi se po vzoru drugih

držav povezali kot narod, iščemo težave tudi tam, kjer jih v resnici

ni. Nekako se ne morem znebiti občutka, da imajo čas za

pogosto navzočnost na protestih v veliki meri ljudje, ki živijo na

račun socialne države.

11


INTERVJU

Kje vidite vzrok vsega tega dogajanja?

Za opisano stanje je po mojem mnenju v veliki meri odgovorna

politika. Večina strank je v parlamentu v času epidemije tekmovala

z obtožbami na račun tako imenovane druge politične

strani. Kako naj ljudje še zaupajo politiki? Očitno se politiki premalo

zavedajo, da morajo delati tisto, kar je dobro za narod,

in ne tistega, kar je ljudem trenutno všeč. Nekatere stranke so

dobesedno ves parlamentarni mandat v volilni kampanji, kar je

za resne odločitve slabo.

Se vam zdi, da je NSi s svojo sredinsko držo in zmerno politiko

dovolj slišana v javnem prostoru?

NSi je pravo nasprotje zgoraj opisanemu načinu dela in razmišljanja

nekaterih strank. Ker je naša politika realna, je včasih pri

ljudeh spregledana, saj podzavestno iščejo preproste rešitve, ki

jih v realnem življenju ni veliko. Naši ministri raje delajo in imajo

konkretne rezultate, kot da bi obljubljali nekaj, česar ne bi mogli

uresničiti. Populizem k sreči ni naša »vrlina«. V svoji zmernosti

bi verjetno morali biti vseeno glasnejši. Jasno bi morali povedati,

kaj mislimo! Na dolgi rok se obrestuje samo pot dialoga.

LJUDJE SO ZAČELI

ISKATI PREPROSTE

ODGOVORE NA

ZAPLETENA MEDICINSKA

”VPRAŠANJA.”

Matej Tonin je na taboru dejal, da NSi v to vlado ni šla iz ljubezni,

ampak iz odgovornosti. Kako ocenjujete delo ekipe

ministrov iz vrst NSi?

Če bi cela vlada delala tako, kot delajo naši štirje ministri, bi lahko

rekli, da je odlična. Ponosna sem na njihovo delo. Ljudje iz cele

Slovenije, ki so različno politično opredeljeni, mi kot podpredsednici

stranke velikokrat čestitajo prav zaradi učinkovitega dela

naših ministrov. Medtem ko se nekateri prepirajo, oni delajo! Le

poglejte, koliko gradbenih projektov je naprej potisnil minister

Jernej Vrtovec in koliko domov za starejše se bo zgradilo v prihodnjih

letih, ker je minister Janez Cigler Kralj temu problemu

posvetil dovolj pozornosti. Tudi predsednik NSi in minister za

obrambo Matej Tonin je po dolgih letih ustavil propadanje slovenskega

obrambnega sistema in našim vojakom vrnil dostojanstvo.

Ste dolgoletna članica in trenutno tudi podpredsednica

stranke NSi. Kako vidite svojo vlogo v družbi kot krščanska

demokratka?

Dejanja politikov imajo dolgoročne in konkretne posledice za

življenja ljudi, zato bi se morali s politiko ukvarjati tisti, ki so

uspešni tudi v strokovnem in zasebnem življenju. To delo ni

za strahopetce. Krščanski demokrati smo pogumni in prevzemamo

odgovornost za svoja dejanja, kar smo v preteklosti že

dokazali in kar dokazuje naša ekipa ministrov v sedanji vladi.

Sama sem politično dejavna od leta 1991. Sodelovala sem z

različnimi politiki, tudi na najvišji ravni. Naučila sem se dvoje:

v politiki ni sovražnikov, so samo sopotniki in lepa beseda lepo

mesto najde. Pri meni osebno je ta filozofija delovala. Sicer pa

sem prepričana, da ni demokracije brez krščanske demokracije.

Letos smo praznovali 30. obletnico samostojne Slovenije, a

pogosto se zgodi, da svoje države v resnici ne znamo prav

ceniti. Lani smo bili celo priča pljuvanju v častno četo Slovenske

vojske.

Ponosna sem, da sem Slovenka in da sem krščanska demokratka,

ki je na neki način pomagala pri oblikovanju samostojne

države. To me je zaznamovalo za vse življenje. Ne razumem,

kaj se dogaja v glavah ljudi, ki pljuvajo v častno četo Slovenske

vojske ali mečejo granitne kocke v stavbo Državnega zbora. Takšna

dejanja je treba obsoditi in kaznovati.

Kako pa ocenjujete današnji položaj slovenske demokracije

in prehod iz socializma oziroma prejšnjega režima?

Včasih se mi res dozdeva, kot bi se demokracije naveličali in si

želimo anarhije, stanja brez obveznosti in pravil. Za demokracijo

se je treba namreč potruditi, se znati samoomejevati, torej

biti zrel narod.

Demokracije smo se razveselili, a zdi se mi, da je kot narod še ne

znamo dovolj negovati. Mnogi so zaradi privilegijev cenili prejšnji

režim in ga očitno pogrešajo. Dokler bodo na pomembnih položajih

v državi ljudje, ki so preganjali drugače misleče, predvsem

kristjane, jih ovajali pri takratnih oblasteh, o popolni demokraciji

12


INTERVJU

AKTUALNO

v Sloveniji žal še ne moremo govoriti. O pravi demokraciji bomo

resnično lahko govorili šele takrat, ko bo prevzela vodenje države

generacija, ki ne bo obremenjena s prejšnjim režimom. Ministri iz

vrst Nove Slovenije so del te generacije. Zaradi njih in njim podobnim

ima Slovenija prihodnost.

Je tudi izganjanje zasebne iniciative iz javnega prostora in

težnja po ohranjanju starih monopolov posledica tega, da demokracije

v resnici še nismo vzeli za svojo?

Monopoli so strup za razvoj družbe, saj le nekaterim posameznikom

omogočajo privilegije. Nezaupanje v zasebno iniciativo

pomeni zavračanje znanja, ambicioznosti in težnje po razvoju.

Država se mora zavedati, da samo ljudje z znanjem in talenti

prinašajo razvoj posamezne stroke in s tem družbe kot celote.

V Sloveniji pa je greh stopiti iz povprečja.

Ali ste imeli kdaj občutek, da ste v slabšem položaju, ker ste

ženska?

Kakšen nesamozavesten moški mi je res kdaj želel dokazati, da

sem samo ženska, a sem ga z nasmehom spregledala!


VIRUS, KI NI NE LEVI NE

DESNI, NAS JE ŠE BOLJ

RAZDELIL.”

Že dolga leta ste poklicno vpeti v javno upravo. Kje vidite

največje izzive, da bi upravo naredili ljudem še bolj dostopno

in prijazno?

Imam 38 let delovne dobe, od tega sem dobri dve leti delala

kot terenska veterinarka, ves ostali del svoje kariere pa sem

preživela v različnih službah javne uprave. Javno upravo imam

rada in je zame simbol državnosti, saj je država kot celota odvisna

od učinkovitosti uradnikov. Brez dobrega javnega sektorja

namreč ne more delovati gospodarstvo in vsi ostali sistemi, ki

spremljajo človeka od rojstva do smrti. Slovenska javna uprava

je po moji oceni številčno preobsežna, zaradi slabega vodenja

pa tudi mnogokrat neučinkovita. Prevzemanje odgovornosti je

pogosto največja pomanjkljivost javnih uslužbencev, zato bi jo

morali voditi najsposobnejši ljudje, ki se odgovornosti ne bojijo.

Izbiranje direktorjev izključno po politični pripadnosti je prav

tako škodljivo.

Dostopnost, prijaznost, učinkovitost so naloge in odgovornost

vodje, riba namreč smrdi pri glavi. Bojim se, da je v naši javni

upravi tudi to problem, za kar je odgovorna dolgoletna politika

oziroma posamezni ministri, ki so v preteklosti vodili ministrstva.

Kajti vsak del javnega sektorja ima svoje matično ministrstvo. Če

bi vsak minister ob prevzemu resorja samo s spremembo sistemizacije,

kar mu zakonodaja omogoča, zamenjal slabe vodje z

boljšimi, bi bilo pol problema že rešenega.

Letos Ženska zveza praznuje 20. obletnico delovanja. Kako

gledate na njen visoki jubilej?

Drži, Ženska zveza pri NSi bo 20-letnico praznovala novembra.

To kaže, da krščanski demokrati že vrsto let dajejo ženskam priložnost

za delo v politiki. In tako je tudi prav. Morda so nekatere

ženske v naši stranki to možnost premalo izkoristile. Dejstvo pa

je, da smo si moški in ženske različni, v politiki pa nujno potrebujemo

mnenja in principe obeh spolov.

Kaj bi želeli še posebej položiti na srce (mladim) ženskam, ki

bi rade uspele v politiki?

Da bi bile kar se da samozavestne, pogumne, drzne in odločne.

Skratka, da bi bile ponosne, ker so ženske. Samo takšne bodo

s čustvi, ki jih premoremo le ženske, pomagale graditi demokracijo

za boljši jutri. •

13


ŽENSKA ZVEZA

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE

(2001-2021)

20. OBLETNICA DELOVANJA ŽENSKE ZVEZE NSI

Ženska zveza NSi praznuje 20 let delovanja in ob jubileju smo

pripravile kratek povzetek dogajanja. Vas, drage dame, pa vabimo,

da se nam pridružite. Predstavljamo vam predsednice Ženske

zveze in regijske odbore, pogovarjale pa smo se tudi z našo

mlado poslanko, pravkar poročeno Tadejo Šuštar Zalar.

Ob dvajseti obletnici Ženske zveze bo 6. novembra 2021 v

Kranju jubilejni 9. kongres. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo

vsem dosedanjim predsednicam, podpredsednicam, tajnicam

ter članicam IO in Sveta ŽZ, ki ste dejavno oblikovale današnjo

podobo ŽZ NSi.

Tudi v prihodnje naj nas vodi politična modrost, ženska intuicija,

vztrajni pogum in medsebojno prijateljstvo, da bomo

upravičile pričakovanja stranke in ostale nosilke življenja naše

družbe. Naše delovanje in dogodke lahko redno spremljate na

naši Facebook in spletni strani NSi.

Trenutno vodstvo sestavljajo: Nadja Ušaj Pregeljc (predsednica

Ženske zveze), Karolina Korenčan (podpredsednica), Maria

Ivana Tekavec (podpredsednica) in Ivanka Učakar (tajnica).

LIDIJA DROBNIČ

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2001-2021)

podpredsednici Slavica Navinšek, Helena Novak

Ustanoviteljica in prva predsednica Ženske zveze je bila Lidija Drobnič. Z veseljem in

zagnanostjo je prevzela nalogo in jo vse življenje opravljala z nagovarjanjem in vključevanjem

vedno novih članic. Od 2010 je bila častna predsednica ŽZ.

Navajamo njene besede iz govora v Ferdrengu leta 2020: »Zavedamo se, da nimamo

samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Naša temeljna dolžnost je podpirati tiste, ki zastopajo naše razmišljanje o državi, v kateri je na

prvem mestu vladavina prava in dostojanstvo človeka. Naučiti se moramo ljubiti domovino. Ne pozabimo, da so naši predniki skozi

stoletja ohranjali vero in slovenski jezik in tako pomagali utemeljevati slovensko državnost, kulturo in moralno-etična načela. Bog vas

živi!«

LJUDMILA NOVAK

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2004-2009)

podpredsednica Lidija Drobnič

V delo stranke sem se bolj intenzivno vključila po izvolitvi za evropsko poslanko leta

2004. Članice Ženske zveze sem gostila tudi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu,

kar je bilo za večino udeleženk posebno doživetje. Na željo članic in po pogovoru z Lidijo

Drobnič sem postala predsednica ŽZ, Lidija pa podpredsednica s posebnimi nalogami.

Veliko pozornosti smo namenile temam, ki so bližje ženskam. Po tem, ko sem prevzela vodenje stranke, sem po enem letu mesto

predsednice prepustila Ireni Ahčin.

IRENA AHČIN

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2009-2010)

podpredsednica Lidija Drobnič

Ustanovitev Nove Slovenije sem spremljala od blizu, prav tako ustanovitev Ženske

zveze. Ker sem službovala v Ljubljani, sem se pogosto ustavila pri gospe Lidiji Drobnič.

Bila mi je navdih in spodbuda za aktivno vključevanje v lokalno politiko na Gorenjskem.

Skozi leta se je nabralo kar veliko izkušenj in tako so me delegatke iz Slovenije

prepoznale kot možno kandidatko za predsednico Ženske zveze in me tudi izvolile. Obiski po regijah, sestanki v Ljubljani in

mednarodne dejavnosti so mi prinesle veliko prijateljstev in širino v politiki. Biti del slovenskega naroda je privilegij. Biti ženska

pa še bolj. To sem želela sporočiti vsaki članici in simpatizerki. Ko se oziram nazaj, lahko rečem, da sem izbrala prav. Spoznala

sem veliko čudovitih ljudi v Novi Sloveniji, izkusila, da je politika odgovorno in naporno delo, živela svoja prepričanja in načela.

Na mandat predsednice sem ponosna.

14


ŽENSKA AKTUALNO ZVEZA

MOJCA KUCLER DOLINAR

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2010-2017)

podpredsednice Maja Pelikan (2010 – 2013)

Ksenija Kraševec (Senegačnik) (2010 – 2015)

Mojca Sojar (2013 -2017), Maria Ivana Tekavec (2013 - 2017)

Članice ženske zveze smo se v tistem obdobju zelo dejavno in odmevno vključevale v iskanje rešitev najbolj perečih družbenih vprašanj

ter preko javnih razprav in stališč odbijale napade na družino, na pravico do življenja od spočetja do naravne smrti, vsiljevanje

teorije spola. Svoja stališča in poglede na Evropo in svet sem z udeležbami na simpozijih in kongresih delila s kolegicami na evropski

ravni znotraj Ženske zveze Evropske ljudske stranke (EPPW). Prav tako so mi stališča mnogokrat pomagala pri aktivnostih povezanih

s članstvom pri Svetu Evrope, tako v parlamentarni skupščini Sveta Evrope kot pri Komisiji proti rasizmu in neenakopravnosti (ECRI).

Na državni in lokalni ravni so naše članice obeleževale različne praznike, od materinskega dne do praznovanj samostojne Slovenije.

Nismo se izogibale niti kritičnemu pogledu na slovensko polpreteklo zgodovino in smo sodelovale pri spominskih slovesnostih, najbolj

dejavno v Ferdrengu (Podlesje), kamor so leta 1949 zaprli politične zapornice. Res mi je bilo v veliko veselje, da sem lahko vodila Žensko

zvezo NSi, družbo zavzetih in strokovnih žensk, ki jih odlikuje delo za skupno dobro in boljšo prihodnost Slovenije.

Zato je naloga vsakokratnega vodstva stranke, da so članice ne le podpora, temveč da jih podpira tudi stranka tako, da jim da

možnost za kandidaturo za najvišja mesta odločanja. Saj veste, še fotografije so z uravnoteženo prisotnostjo žensk in moških

bolj zanimive, kaj šele razprave, v katerih je nujno, da so zastopani pogledi obeh spolov. Ker ni nič samoumevno, je vloga ženskih

organizacij znotraj političnih strank zelo aktualna tudi danes.

IVA DIMIC

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2017-2019)

podpredsednici Mojca Sojar, Maria Ivana Tekavec

Iva Dimic je kot poslanka prevzela vodenje ŽZ v obdobju 2017–2019, ko jo je doletela

preizkušnja težke bolezni. Obdana z ljubečo družino, potrpežljivimi sodelavci in sočutnimi

prijatelji se je v velikem zaupanju v Božjo previdnost spopadla z novo stvarnostjo.

Na devetih sejah IO in Sveta ŽZ so članice pod njenim vodstvom obravnavale aktualne

politične dogodke, sodelovale pri organizaciji kongresa EPP Women novembra 2018 v Ljubljani, pripravile dneve družin v Mariboru

in Ljubljani, spominsko srečanje v Ferdrengu na Kočevskem. Iva Dimic se je udeležila jesenske akademije EPP Women v Grčiji in bila

gostja okrogle mize na seminarju Ženske in politika na Bledu, vse oktobra 2018.

NADJA UŠAJ PREGELJC

PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2019-2021)

podpredsednici Karolina Korenčan, Maria Ivana Tekavec

Zadnji dve leti nas je zaznamovala največja zdravstvena kriza stoletja. Pandemija CO-

VID-19 nas je prisilila k drugačnemu ravnanju v družbi, družini, v službi, šoli, v stranki

… Na 8. kongresu ŽZ oktobra 2019 smo sprejele preroško resolucijo o digitalizaciji in

ženskah, nekaj mesecev kasneje pa smo že bile primorane delovati po spletu iz svojih

domov s pomočjo računalnikov, mobilnih naprav. Navidezna razdalja izza zaslonov nas je v mnogih primerih združevala, da smo se na

video povezavah pogosteje srečevale kot sicer, še posebej s podpredsednico Marijo Ivano iz Argentine.

Od zadnjega kongresa ŽZ smo se štirikrat srečale v živo: konstituirale IO in Svet ŽZ, obiskale predbožično Ljubljano in poslansko

skupino v DZ, spoznavale mednarodna ženska združenja. V desetih rednih in izrednih sejah na daljavo pa smo obravnavale

aktualne teme z gostjami dr. Bojano Beović, dr. Vido Čadonič Špelič, dr. Alenko Šverc; pripravile spominsko sejo za pokojno

ustanoviteljico ŽZ gospo Lidijo Drobnič, obeležile 30-letnico državne samostojnosti, sprejele prenovljen Statut ŽZ, v Ferdrengu na

slovesnosti zagotovile govorca dr. Petra Jambreka. Vodstvo se je redno udeleževalo videosej EPP Women in FAFCE kolokvijev ter

o temah poročalo ostalim članicam.

15


ŽENSKA ZVEZA

REGIJSKI ODBORI ŽENSKE ZVEZE

REGIJSKI ODBOR ŽZ PTUJ - ORMOŽ / SIMONA KOSI

Regijski odbor je bil ustanovljen v septembru 2016. Vsa leta mu predseduje Simona Kosi iz OO Ormož, kot podpredsednica ji pomaga

Mihaela Prelog iz OO Gorišnica, tajnica pa je Vida Komljenovič iz OO Kidričevo. Prvi dve leti smo bile kar aktivne, priredile smo pogovorni

večer z gospo Ivo Dimic. Z veseljem priskočimo na pomoč pri volilnih kampanjah na lokalni in državni ravni – velikokrat brez

zadržkov tudi kot kandidatke na listah. Kljub oddaljenosti se udeležujemo sej, koliko je le mogoče. V zadnjem času je »gospa Corona«

veliko pripomogla, da smo povečale prisotnost, saj so srečanja po spletu. Če nam čas dopušča, se družimo, medse pa povabimo tudi

naše moške politične prijatelje. Volitve so pred vrati in ponovno se mora slišati glas ženske – močan glas, ki pove, kaj je prav in kaj

ne. Samo tako naprej – naj se nas sliši!

REGIJSKI ODBOR ŽZ LJUBLJANA - VZHOD / MOJCA STOSCHITZKY

Poslanstvo ŽZ Nove Slovenije-krščanskih demokratov je zagotovo zavzemanje za tradicionalno družino kot osnovno celico zdrave

družbe. Spoznanje, da je emancipacija zašla v grobosti in v znanstveno vprašljive vzorce, ki razkrajajo družino, je namreč na dlani.

Na veliki preizkušnji je predvsem klasična družina; oče, mati in otroci. Že sociološka in antropološka stroka spoznavata, da smo zašli

v nevarnost degeneracije zahodnega sveta. Ta pa ženski jemlje: njeno enkratno žensko naravo, ki se ne more izživeti v srečnem

materinstvu, ne more biti naravni varuh družine, ne tista blažilna, žlahtna in čustvena dopolnitev moškemu, ki se je prav tako znašel

nemočen v primežu družbenih sprememb in iskanj svojega mesta. Družina je ogrožena, zato dobiva nove in nove oblike in vprašljive

kombinacije. Otrok, ki je temelj družine, preizkuša nove vzorce, ki jih bo prenašal naprej. Družina kot osnovna celica naroda že močno

čuti sproščenost in moralno relativizacijo vrednot. Posebno krščanskih, ki pa so občečloveške.

Slovensko ženo in mater čaka veliko izzivov sodobne družbe. Pa vendar v svoji biti ostaja njena vloga enaka, kot je bila pred

desetletji. To poslanstvo nam je dano, tega ne more spremeniti nobena ideologija. Bodimo ponosne in izžarevajmo toplino, ki je

dana samo nam.

MESTNI ODBOR ŽZ LJUBLJANA / MOJCA SOJAR

V aprilu 2019 smo se sestale članice MO ŽZ Ljubljana z željo, da ponovno oživimo delo odbora. Že konec aprila smo pripravile

pogovor s kandidati NSi za evropske poslance.

Oktobra 2019 smo izvolile svoje delegatke in kandidatke za kongres Ženske zveze in za podpredsednico ŽZ je bila izvoljena Karolina

Korenčan. 12. novembra 2019 smo se srečale po aplikaciji ZOOM z namenom, da se seznanimo z delovanjem poslancev NSi v parlamentu.

Povabile smo strokovno sodelavko poslanske skupine in predsednico MSi Katjo Berk Bevc. V novembru 2019 smo imele

dopisno sejo, na kateri je bila Mojca Sojar potrjena kot kandidatka za članico IO NSi. Končno smo 11. decembra napovedale konstitutivno

sejo, na kateri smo izvolile vodstvo MO. Predsednica je postala Mojca Sojar, podpredsednica Karolina Korenčan in tajnica Julija

Humar. Marca 2020 smo pripravile ZOOM srečanje treh »ljubljanskih« RO ŽZ, na katerem je kot gostja sodelovala Nataša Hudelja, predsednica

Gospodarskega kluba NSi. Poleg teh srečanj smo se septembra 2019 udeležile predavanja v Antonovem domu na Viču, kjer

je bila gostja naša članica, gospa Silva Matos, dve srečanji s klepetom pa smo si pripravile v Vodnikovi domačiji in Švicariji v Tivoliju.

REGIJSKI ODBOR ŽZ GORENJSKA 1 / MARIJA LAVTAR

V Tržiču izvoljena poslanka SKD Jana Primožič me je povabila na kongres ŽZ SKD v Ljubljani. Ob poslušanju razprav o pomembnosti

ŽZ sem mislila, to pa ne bo zame, a že med vožnjo domov sem načrtovala delovanje v Tržiču. Pričela sem z delom po

predlogih, pojasnjenih na kongresu ŽZ. Presenečena sem bila nad uspehi. Rada sem se gibala med ljudmi in aktivno delovala ter

s tem pridobila 20 članic. Organizirale smo izlete, okrogle mize, predavanja, dobrodelni koncert za Anin sklad in pričele s tradicionalnim

romanjem v Glinje na Koroško. Ustanovni zbor RO ŽZ NSi Gorenjska 1 smo priredile v Tržiškem muzeju, kjer nas je s svojo

prisotnostjo počastil predsednik NSi dr. Andrej Bajuk in takratna predsednica ŽZ NSi ga. Lidija Drobnič. Podpredsednica RO ŽZ dr.

Marija Rogar se je redno udeleževala sej in nas obveščala o novostih in delu vodstva stranke. Hvaležna sem Bogu za pogum in

veselje do dela v dobro domovine, naše prelepe Slovenije.

REGIJSKI ODBOR ŽZ SEVERNA PRIMORSKA / ORJANA CURK

Regijski odbor ŽZ Severna Primorska deluje od februarja 2019 in pokriva območje osmih občin. Ob ustanovitvi smo pripravile zelo

odmeven pogovorni večer z dr. Erikom Brecljem in gosti - dr. Matijem Božičem (družinskim zdravnikom), Janezom Kržišnikom (duhovnikom

in duhovnim spremljevalcem bolnikov) ter Ivo Dimic (poslanko v državnem zboru), ki je napolnil avditorij v Škofijski gimnaziji

Vipava do zadnjega kotička. V času korone je ženska vloga postala zelo pomembna in na trenutke tudi zelo težka, saj mora žena –

mati usklajevati svoje poklicno delo in družinsko življenje, ob tem pa prevzeti tudi vlogo učiteljice in vzgojiteljice svojih otrok. Zato

smo se članice ŽZ povezale v video konferenco, da smo se videle, slišale, izmenjale svoje poglede in se opogumile z željo, da iz krize

stopimo močnejše.

Na drugo srečanje smo medse povabile dr. Tanjo Šušteršič, Cecilijo Pregelj, Mario Ivano Tekavec, Tadejo Šuštar in Eriko Jazbar. Vsaka

gostja je osvetlila svoje sobivanje z virusom, svoje doživljanje tega časa in usklajevanje zasebnega in družinskega življenja.

16


ŽENSKA AKTUALNO ZVEZA

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR: RASTEMO IN SE

UČIMO DRUG OD DRUGEGA

Kako si se vključila v delo parlamenta?

Ko sem prišla v parlament, je bilo vse novo. Na poročilih je

samo odsek, ko nekdo govori. Je pa cela procedura. V začetku

sem se veliko učila. Vidim, da sedaj že lahko kaj samozavestneje

povem. Služba mi je všeč. V NSi smo res dobra ekipa.

Med seboj si pomagamo. Strokovni sodelavci pripravijo gradiva.

Treniram še javno nastopanje. Rastemo in se učimo drug

od drugega.

Imaš dobro molitveno in siceršnjo podporo doma. Stric je

ljubljanski pomožni škof, sestra je redovnica, brat je diakon.

Največja podpora je podpora v ožji družini. Mami sporočim, kdaj

imam razpravo, ona me posluša in mi napiše komentar. Tudi moj

mož Andraž me podpira, kar je pomembno. Služba včasih vzame

veliko časa. Delo v parlamentu je od jutra do večera in čez konec

tedna so razne proslave, kar je lepo, je pa tudi obveznost.

Kako se je v vaši družini odražalo politično udejstvovanje?

Moja mami je bila članica krščanskih demokratov. V času ustanavljanja

NSi, leta 2000, je rodila osmega otroka, najmlajšo sestro.

Vedela je, da ne bo imela dovolj časa za aktivno udejstvovanje.

Spodbudila je očeta, da se je on včlanil in hodil na sestanke in odbore.

Moja starejša sestra mu je pri tem pomagala in tudi mene

spodbudila, da sem se včlanila. Od začetka sem se izogibala. Ker

sem bila tako mlada, sem bila najprej v Mladi Sloveniji. Sem taka,

da sem takoj aktivna, ko prevzamem odgovornost. Politično sem

rasla: začela sem na aktivu Mlade Slovenije; lokalni nivo, regijski

odbor, izvršilni odbor, generalna sekretarka, podpredsednica Mlade

Slovenije. Jernej Vrtovec me je spodbujal, da grem na državne

volitve. Prvič sem kandidirala leta 2014. Sicer v Trbovljah, kjer je

bila prva dobra izkušnja. 2018 sem kandidirala v domačem kraju

in leta 2019 nadomestila Ljudmilo Novak, ko je bila izvoljena za

evropski parlament. V času kampanje za evropski parlament sem

vozila kombi in aktivno sodelovala.

Kakšno izobrazbo imaš in kako si iskala službo?

Takrat sem že diplomirala in iskala sem službo. Nisem je dobila v

svoji stroki, zato sem šla za eno leto vozit taksi. Nekaj je treba delati.

Ravno takrat so veliko iskali šoferje, obljubljali so visoko plačo.

Rekla sem si: »Boljše, da nekaj delam, kot nič,« in sem začela.

Z vožnjo taksija sem spoznala veliko ljudi, med drugim bodočega

šefa. Za farmacevtsko podjetje sem opravila raziskavo trga in v

pol leta obiskala vse zdravnike družinske medicine. V obdobju,

ko sem bila voznica taksija in strokovna sodelavka, sem v letu in

pol prevozila 130.000 km. Moj projekt se je zaključil in zopet sem

ostala brez službe. Po tem se je začela kampanja za volitve in

aktivno sem se vključila.

Ženska v politiki.

Vsi vemo, da prevladujejo moški. Že način oblačenja je različen.

Moški ima obleko in srajco in je lepo urejen. Ženske potrebujemo

novo, drugačno oblačilo za vsako priložnost posebej.

Ženska ima drugačen način razmišljanja, bolj materinski pogled,

rada bi za vse poskrbela.

Sedaj, ko smo v vladi, se da več stvari uresničiti. Ko imam kakšno

dobro idejo, jo posredujem ministru, se pogovorimo in poskusimo

najti rešitev. To me veseli. Do sedaj sem najbolj vesela

uspeha rešitev, ki sem jih posredovala in so se uresničile. To

so uspehi NSi. Na primer - dosegli smo, da je v času bivanja

otroka v bolnišnici lahko starš prisoten in prejme nadomestilo

za nego. Dosegli smo sofinanciranje izbirnega programa v zasebnih

šolah.

Kakšni so tvoji načrti?

Še želim biti aktivna v politiki. Kandidirala bom na naslednjih volitvah

in upam, da bom izvoljena. Sedaj sem se vpeljala, poznam

način delovanja, javni nastopi mi niso več tako velik izziv.

V Ženski zvezi sodelujem vedno, ko utegnem. Z veseljem jo

podpiram in bom še več sodelovala, ko bo čas za to.

Čestitamo družini Šuštar za njihovo vključenost v NSi in želimo

Tadeji še veliko uspehov. •

17


ŽENSKA ZVEZA

OB OKROGLEM JUBILEJU

SO ŽENSKI ZVEZI ČESTITALE:

NATAŠA HUDELJA, predsednica Gospodarskega kluba NSi

Drage članice in vse podpornice ter simpatizerke Ženske zveze pri Novi Sloveniji - krščanskih

demokratih!

Vaša 20-letnica je tudi naša 20-letnica, ko ve praznujete, lahko praznujemo vsi, saj so ženske

tiste močne članice naše skupnosti, ki so vztrajne, pogumne in drzne, a hkrati s temelji realno

na tleh. Kot gospodarstvenica lahko povem, da brez ženske energije, njene kreativnosti pa tudi

skrbnosti in predanosti ne bi bila Slovenija tako uspešna. Naj bo vaše vodilo za naprej še večje

povezovanje, vključevanje in širjenje ideje o skupnosti, kjer se spoštujemo in si pomagamo.

Naši Ženski zvezi in njenemu vodstvu iskreno čestitam ob praznovanju in želim še mnogo uspešnega

dela.

KATJA BERK BEVC, predsednica MSi

Predstavnice nežnejšega spola se zaradi robatega značaja politike težje odločamo za delovanje

v njej. Pa vendar ob vsem aktualnem dogajanju, ko nas hočejo »progresivci« že kar oropati

svojega spola, ki v svet prinaša milino in življenje, ne moremo zgolj nemo stati ob strani. Zato je

poslanstvo Ženske zveze zlasti v tem, da k političnemu udejstvovanju vabi vse ženske, ki jih to

zanima, a jim morda manjka kanček spodbude. Vsekakor lahko in raje uspemo brez kvot – dobrodošla

pa je prijazna beseda in zgled že uveljavljenih političark. Drage dame iz Ženske zveze,

hvala vam za dvajset let spodbudnih besed in zgledov!

MARIJA IVANA TEKAVEC, podpredsednica NSi, ki zastopa člane izven meja Slovenije

Strokovnjakinja, soseda, prodajalka, medicinska sestra, kiparka, redovnica, učiteljica, pevka. Žena,

dekle, mati, babica ... predane ženske. Veselje, ki sem ga doživela ob vabilu k sodelovanju pri Ženski

zvezi, se danes pretaka v velik ponos, ko se počutim delček gonilne sile stranke, ki v prvi vrsti brani

življenje in se zavzema za vrednote, ki Sloveniji jamči boljši danes in svetlejši jutri. Ženska zveza je

nastopila pred dvajsetimi leti, preden je svet preko medijev odkril pomembno vlogo in moč ženske

v družini, v družbi, v politiki, na službenem in poslovnem področju in kjerkoli je ženska prisotnost

uveljavljena ali si odpira poti.

Iskrene čestitke vizionarkam, ki so razpele roke in objele silovito žensko dušo in tako nudile prostor

dialoga, osebne rasti ter demokratično ozračje. Danes njih nadaljevalke z veliko ljubeznijo skrbimo

za obstoj in predajo teh vrednot. Vse najboljše, Ženska zveza Nove Slovenije!

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ, podpredsednica NSi

Ženska zveza praznuje novembra 20-letnico delovanja, kar kaže, da krščanski demokrati že

vrsto let dajemo ženskam priložnost za delo v politiki in tako je tudi prav.

»Rada sem ženska«, je na okrogli mizi rekla mati štirih otrok, ki ob zahtevni službi vedno najde

čas za sestanek OO NSi. Vsem ženskam, ki na različne načine prispevate k delovanju NSi, iskreno

čestitam. Zahvaljujem se vam za vaše delo in molitve za božji blagoslov.

Drage članice NSi, vabim vas, da ste še naprej samozavestne, pogumne, drzne in odločne, skratka,

da ste rade ženske. Samo takšne bomo s čustvi, ki jih premoremo le ženske, pomagale

krščanskim demokratom k zmagi na volitvah. Verjemite mi, to se bo zgodilo kmalu!

18


ZGODILO AKTUALNO SE JE

IN MEMORIAM: MARKO KREMŽAR

V 93. letu starosti je umrl dr. Marko Kremžar, ki je bil ustanovni član NSi ter častni

predsednik OO NSi Argentina in Južna Amerika. Njegov angažma v slovenski skupnosti

v Buenos Airesu, kjer je bil pomemben organizator in pedagog slovenskega

srednjega šolstva, bo ostal za vedno zapisan v zgodovino. Bil je zadnji predsednik

predvojne Slovenske ljudske stranke, po združitvi s SKD leta 1992 pa je postal tudi

podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Na Kongresu NSi v Dravogradu je

leta 2015 prejel zlati znak stranke. Naj počiva v miru!

POČASTITEV 30. OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI IN

DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NA RAČJEM OTOKU

Ob 30. obletnici samostojnosti naše države je na Račjem otoku na posestvu Brdo pri

Kranju potekala prireditev, ki sta jo gostila predsednik osamosvojitvene vlade in nekdanji

predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle ter podpredsednik

vlade in predsednik NSi Matej Tonin. Kot je dejal Lojze Peterle, krščanski demokrati

nismo prispevali le glasov, ampak tudi ljudi, ki so na vseh nivojih delali za samostojno

državo in demokratizacijo Slovenije. Matej Tonin se je zahvalil vsem, ki so zložili

številne kamenčke v mozaik osamosvojitve in s svojim pogumom prispevali k temu,

da je Slovenija danes samostojna in suverena država.

10. OBLETNICA SMRTI DR. ANDREJA BAJUKA

Šestnajstega avgusta je minilo 10 let, odkar je v 68. letu starosti umrl prvi predsednik

Nove Slovenije, nekdanji predsednik Vlade RS in finančni minister dr. Andrej Bajuk. V NSi

se ga spominjamo kot velikega človeka in domoljuba. Z ustanovitvijo Nove Slovenije je

pomembno prispeval k ohranitvi in rasti slovenske krščanske demokracije. Kot predsednik

vlade in kasneje finančni minister si je vedno prizadeval za pomembne ukrepe, ki so

pripomogli k rasti in razvoju Republike Slovenije.

53. MOS-U: OSTAJAMO ZAVEZANI GOSPODARSTVU

Nova Slovenija se je že tretje leto zapored udeležila 53. Mednarodnega obrtnega sejma v

Celju, kjer se je stranka predstavila z lastnim razstavnim prostorom. Naša prisotnost na

tem dogodku je velik izraz podpore podjetništvu in obrti ter pomeni neposreden stik in

dialog s številnimi obiskovalci sejma. Sejem so obiskali ministri, poslanci in ostali funkcionarji

stranke. Da NSi slovi po najboljšem gospodarskem programu in naklonjenosti podjetnosti,

potrjujejo tudi dobri odnosi s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

(OZS). NSi je na svojo stojnico privabljala z odlično kavo in poslanci, ki so si vzeli čas, da

so z obiskovalci tudi poklepetali.

TABOR NSI V ŽUŽEMBERKU

Drugo nedeljo v septembru je v Žužemberku potekal tradicionalni tabor stranke. Dogodka

so se udeležili številni člani, simpatizerji in podporniki NSi ter ostali gostje iz cele Slovenije.

Osrednji del programa je bil namenjen nagovoru predsednika NSi Mateja Tonina, pa

tudi pogovoru s kvartetom ministrov, poslanci ter evropsko poslanko NSi. Matej Tonin je

v svojem govoru poudaril, da NSi z rezultati kaže, da lahko vodi naslednjo vlado. Člane je

pozval, da vsem znancem povedo, zakaj je NSi logična izbira na volitvah. »Naša terenska

mreža ima več kot 10.000 članov, soočili smo se marsikaterimi napadi. Odpisali so nas

vnaprej, na zalogo. Rekli so, da ne bomo zmogli. S svojim delom vsak dan dokazujemo, da

niso imeli prav. Imamo stabilno podporo. Smo povezani, močni in še kako živi!« Poudaril

je še, da stabilne vlade ne bo mogoče zgraditi brez povezave čez sredino.

19


KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV

JOŽEF ŠKALIČ

ŽUPAN OBČINE KUZMA

Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi.

Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,

hobiji …)?

Rojen sem 17. 12. 1963 v obrtniško-kmečki družini, v kateri

so bile v ospredju krščanske vrednote. Sem oče hčerke in sina

ter srečen dedek dveh vnukov. Po poklicu sem učitelj sociologije

in zgodovine, zaradi tega imam bogate izkušnje dela z

mladimi. V preteklosti sem se aktivneje ukvarjal s športom, sedaj

pa več pozornosti namenjam rekreativnemu kolesarjenju,

pohodništvu, nogometu in branju knjig. Skozi življenje mi je bilo

vedno vodilo moje pokojne matere, da v življenju ne delamo

nobenih razlik med ljudmi glede na spol, raso, etnično ali versko

pripadnost ali katere druge razlike, ampak si moramo med

seboj vedno pomagati.

Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste

se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?

V politiko sem se podal iz razloga, ker sem v sebi začutil poklicanost,

da lahko ljudem veliko dajem na različnih področjih v

delu in življenju. Hkrati pa ljudje bogatijo tudi mene. Vsak stik z

ljudmi in naravo je čudovita nova izkušnja. Krščanske vrednote

so vtkane v mojo dušo, srce in telo. Tako sem bil aktiven že v

času vladavine DEMOS-a. Ni se mi bilo težko odločiti, da se

pridružim NSi in klubu županov, ki zastopa enake vrednote.

Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj

prepoznavna?

Občina Kuzma leži na tromeji, na stičišču Slovenije, Avstrije

in Madžarske. Ljudje v tem delu živimo v sožitju različnih

narodov, veroizpovedi, jezikov, kultur itd. Nekoč so se ljudje v

tem koščku domovine ukvarjali pretežno s kmetijstvom in z

različnimi obrtmi. Danes pa je veliko ljudi zaposlenih čez mejo

v sosednji Avstriji. Mladi izobraženi odhajajo v velika mesta,

tako da življenje postaja vse težje.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih

rešujete prednostno?

Privabiti čim več mladih družin in jim zagotoviti čim bolj optimalne

življenjske pogoje, da bodo v domačem okolju z različnim

dejavnostmi in delom zagotavljali svoj lasten obstoj. Živeti

na podeželju mora postati vrednota, ki temelji na sonaravnem

bivanju in sožitju z naravnimi danostmi. Žal se je to v preteklosti

izkazalo kot neke vrste kazen in ne vrednota.

20

OBČINA KUZMA

Županja:

Občinski svet:

NSi članov OS:

Jožef Škalič

9 članov

3 občinski svetniki

Površina: 22,86 km 2

Prebivalcev: 1.577

moški: 766

žensk: 807

Povprečna starost: 37,25 let

Stan. površina: 30,14 m 2 /osebo

Gospodinjstev: 477

Družin: 484

Delovno aktivnih: 852

Brezposelnih: 243

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi

strankami?

Sodelovanje z občinskim svetom je zelo dobro, kakor tudi s

političnimi strankami, ki pa jih ni veliko v tem delu. Vsem nam

je skupen cilj, da stojimo za projekti, ki so za nas vitalnega pomena.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?

Zagotoviti čim bolj optimalne pogoje za življenje vseh generacij,

da bodo le-ti imeli pogoje za nadaljnje življenje in razvoj.

Uspelo nam je zagotoviti zdravo pitno vodo vsem v občini, zgraditi

kanalizacijsko omrežje, sodelovati pri izgradnji Doma starejših

in zdravstvenega doma. V bodoče imamo v načrtu izgradnjo

vrtca pri osnovni šoli. Skupaj z občinskim svetom in pristojnimi

inštitucijami si želimo zagotoviti takšno kakovost življenja, da

bomo na tem koščku Slovenije tudi lahko preživeli. Predvsem

vidimo priložnosti v razvoju podeželskega in sonaravnega zelenega

turizma in kulturnozgodovinskih znamenitosti. •


IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

AKTUALNO

PRELOMNOST ZAKONODAJNEGA

SVEŽNJA »PRIPRAVLJENI NA 55«

Smo v prelomnem trenutku za odziv Evropske unije (EU) in

preostalega sveta na izredne razmere na področju podnebja

in biotske raznovrstnosti. Smo zadnja generacija, ki lahko (še)

pravočasno ukrepa.

Sveženj »Pripravljeni na 55« je najpomembnejši sklop predlogov

za revizijo in posodobitev zakonodaje EU ter za uvedbo novih

pobud, da se zagotovi skladnost politik EU s podnebnimi cilji, o

katerih smo prvič razpravljali v Evropskem parlamentu na julijskem

plenarnem zasedanju.

EU si je v okviru evropskega zelenega dogovora z evropskimi

podnebnimi pravili zastavila zavezujoč cilj, da do leta 2050 doseže

podnebno nevtralnost in brezogljično družbo. Kot vmesni

korak k podnebni nevtralnosti pa je EU povečala svoje podnebne

ambicije do leta 2030.

Zakonodajni sveženj se bo državljanov morda še najbolj dotaknil

v okviru prometnega sektorja, saj ta predvideva 55-odstotno

zmanjšanje emisij iz avtomobilov do leta 2030, 50-odstotno

zmanjšanje emisij iz kombiniranih vozil do leta 2030 in

ničelne emisije iz novih avtomobilov do leta 2035.

Če bomo zakonodajni sveženj v Evropskem parlamentu dokončno

potrdili, čez nekaj let tako ne bo več možno kupiti novega

bencinskega, dizelskega ali hibridnega avtomobila z obstoječo

tehnologijo, saj bodo proizvajalci avtomobilov morali povsem

izničiti današnje neposredne izpuste CO2.

Sveženj »Pripravljeni na 55« je bil ministrom in ministricam EU

za okolje in podnebne spremembe predstavljen julija 2021 na

neformalnem srečanju, ki ga je v sklopu predsedovanja Svetu

EU organizirala Vlada Republike Slovenije. Ministri in ministrice

so sveženj pozdravili in poudarili, da bi morala biti vodilna načela

med državami članicami EU pravičnost, solidarnost, ambicioznost

in učinkovitost.

Za dosego cilja za leto 2030 bo sicer potrebna sistemska preobrazba

celotnega gospodarstva. Reviziji nacionalnih energetskih

in podnebnih načrtov ter uredbe o upravljanju, ki bosta opravljeni

v kratkem, bosta zagotovili celostno načrtovanje, izvajanje in

spremljanje zelenega prehoda v obdobju do leta 2030. To je želja

Evropske komisije in tudi Evropskega parlamenta, da bi bil državam

članicam EU omogočen uravnotežen napredek.

EVROPSKO LETO ŽELEZNIC TUDI V SLOVENIJI

V Evropskem parlamentu smo 15. decembra lani podprli predlog

Evropske komisije, da se letošnje leto imenuje "Evropsko

leto železnic". Odločitev je bila povezana s prizadevanji EU, da

spodbuja okolju prijazne načine prevoza, ki so v skladu z evropskim

zelenim dogovorom.

Leto 2021 je ključno za politiko EU na področju železnic. Namen

zakonodajnega svežnja je oblikovanje v celoti integriranega

evropskega železniškega prostora. Zadovoljna sem, da smo s

sodelavci v tej luči pripravili tudi evropski dogodek na slovenskih

tleh. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami, direktor se je udeležil

tudi uvodnega dogodka na ljubljanski železniški postaji, smo

se skupaj z nekaterimi predstavniki evropskih institucij odpeljali

z vlakom iz Ljubljane v Ribnico. Dogodka so se udeležili nekateri

župani, poslanci, državni sekretarji in ministri NSi kot tudi avstrijska

kolegica v Evropskem parlamentu Barbara Thaler ter nekdanja

komisarka za promet Violeta Bulc.

Med krizo zaradi pandemije Covida-19 se je izkazalo, da železniški

promet lahko tudi v izjemnih okoliščinah zagotovi hiter

prevoz nujnih dobrin, kot so hrana, zdravila in gorivo. Slovenija

v zadnjem času veliko sredstev vlaga prav v obnovo železniških

prog in postaj ter za nakupe novih vlakov in lokomotiv. Hkrati pa

gradimo nove kolesarske poti, ki vodijo tudi do železniških postaj.

Izpusti prometa predstavljajo 25 odstotkov vseh toplogrednih

plinov v EU, pri čemer pa je železniški promet odgovoren za

le 0,4 odstotke izpustov. To pomeni, da ima železniški promet

veliko vlogo pri uresničevanju zelenega dogovora.

Evropska strategija turizma pa spodbuja trajnostni butični turizem,

ki vključuje lokalne znamenitosti, kulturno in naravno

dediščino ter lokalno kulinariko. Zato smo v Ribnici obiskali še

Rokodelski center in si ogledali prikaz izdelovanja suhe robe

ter lončarskih izdelkov. Obiskali smo tudi čebelarje in poskusili

različne vrste medu in drugih medenih dobrot. Na Škrabčevi

domačiji pa so nam kulturni program pripravile še ljudske pevke.

Slovenija ima veliko potenciala za razvoj turizma in izboljšanje

trajnostne mobilnosti. Tudi za te namene Slovenija črpa izdatna

evropska sredstva. •

Ljudmila Novak

poslanka Evropskega parlamenta

21


OSEBNO

MARK BORIS

ANDRIJANIČ

MINISTER ZA DIGITALNO PREOBRAZBO

Poklic in delo?

Pravnik po izobrazbi in minister za digitalno preobrazbo.

Kateri so vaši hobiji?

Zgodovina, kolesarjenje, tek, potovanja v neznano.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?

Zgodovina.

Katera je vaša najljubša hrana?

Tajska hrana.

Vaš najljubši letni čas?

Jesen.

Najljubša turistična destinacija?

Piran.

Vaša barva je?

Modra.

Najljubši film?

Boter I.

Najljubša knjiga?

E. Hemingway: Sonce tudi vzhaja.

Najljubši glasbeni izvajalec?

Bruce Springsteen.

Najboljši športnik ali športnica?

Michael Jordan.

Kakšen je vaš moto življenja?

"Never give up."

Kaj vam pomeni družina?

Varen in ljubeč pristan.

Kaj vam pomeni država?

Skupnost ljudi, ki jih marsikaj razdvaja, mnogo več pa združuje.

Kaj vam pomeni politika?

Priložnost za napredek in dialog.

Kaj vam pomeni Slovenija?

Veselje nad tem, kar smo, in malce bolečine nad tem, kar bi

lahko bili.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?

Svežina, zmernost in dejanja.

Družboslovje ali naravoslovje?

Družboslovje.

Gospodarstvo ali javni sektor?

Gospodarstvo.

Vaš vzornik je?

Winston Churchill. •

22


AKTUALNO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:

1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: majica NSi.

Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 10. decembra 2021, na

naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.

Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo TRIDESET LET DOMOLJUBJA. Nagrajenci križanke so:

1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Janez Janc (Šentjernej),

2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Leon B. Bajc (Ljubljana) in

3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Milka Ribnikar (Preddvor).

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.

23

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!