KD3_2021_web_compressed

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
ČASOPIS
NOVE SLOVENIJE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
OKTOBER 2021
ŠT. 26
• PRILOGA: 20 LET ŽENSKE
ZVEZE NSi
• ZAGOTOVILI SMO 200
MILIJONOV EVROV
ZA INVESTICIJE V
ZDRAVSTVENE DOMOVE
• V SLOVENSKI POLITIKI
MORAMO PREVZETI
VODILNO VLOGO
INTERVJU:
dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
”
PREHITRO SMO
POZABILI, DA DOBRO
IN UDOBNO ŽIVIMO
ZARADI ZNANOSTI.”
1

LETNA KONFERENCA
ZVEZE SENIORJEV NSi
Ste upokojeni ali stari več kot 60 let?
Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost pri
oblikovanjukrščansko-demokratske politike?
Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo
v petek, 15. oktobra 2021, ob 10. uri
v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana.
Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in se dogovorili o načrtih za naprej.
Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev.
Seniorji z letno volilno konferenco, ki bo 15. oktobra, stopamo v izjemno pomemben čas, ki bo
zaznamoval Slovenijo vsaj za prihodnja štiri leta. Oliver Mongin je za Pariz dejal, da je lepo mesto, a
je kot operna pevka brez glasu, ker ne povezuje mesta v živo celoto. Tudi Slovenija ima mnogo obrazov,
ki Slovenije ne povezujejo, ampak razkosavajo – delijo, postavljajo mentalne omejitve in zato ne dajejo
energije, ki bi reševala izzive prihodnosti. V navedenih okoliščinah je naša naloga, da poskrbimo za svoj
glas in da se nas dobro sliši. Sami moramo povedati kaj smo in kaj hočemo za skupno dobro.
Jordan Peterson v svoji knjigi »Onkraj reda« navaja, da moramo za spremembo razmer in pogojev najprej
spremeniti sebe. Za učinkovito samospremembo pa moramo spremeniti lastno razmišljanje in delovanje.
Zato uporabljajmo elektronske oblike komunikacije (Facebook, Instagram, …). Uporablja jih tudi papež.
še pomembnejši pa so osebni stiki v živo, da prenesemo vse tiste rešitve in pobude, ki jih mediji o Novi
Sloveniji ne povedo, prezrimo pa »medijska namigovanja in podtikanja« o vidnih predstavnikih NSi.
Najpomembnejše pa je sledenje objavam na spletnem portalu stranke www.nsi.si, kjer je izbran seznam
vsebin, ki jih želimo vnašati v javnost, v osebne pogovore in v odločanje o skupnih zadevah. Pogumno
stopimo v javnost, med ljudi in sooblikujmo odločitve za prihodnost Slovenije!
Zdravko Luketič
predsednik Zveze seniorjev NSi

KAZALO
UVODNIK:
POLITIČNA JESEN.
Pošteno smo zakorakali v pestro politično
jesen, ki jo dodatno otežuje še epidemija koronavirusa
in z njo povezane aktivnosti in ukrepi.
Včasih ima človek občutek, da Slovenci mislimo, da je virus nastal
samo za nas in zaradi nas. Nič nam ni prav. Ko je bila država zaprta,
je bilo narobe, cepljenje marsikomu tudi ni všeč, PCT-ju se tudi nasprotuje
in tako dalje. Marsikoga vprašam, kaj je alternativa? Običajno
ni odgovora, ker menda virusa itak ni. Bog se usmili! Še kako
je prisoten po celem svetu, polne bolnišnice in številni pokojni pa
so najbolj žalosten dokaz tega. Vsi si seveda želimo, da bi družba
in država normalno funkcionirali in da virusa ne bi bilo več. Nihče si
ne želi zaprtja države, kot smo ga imeli lani jeseni in letos spomladi.
PCT je edina alternativa zaprtju in če je naša žrtev, da se cepimo ali
v nasprotnem primeru testiramo, je to nič proti temu, da ukinemo
javno življenje, da delamo od doma, se ne družimo z najbližjimi in
imamo zaprto družbo. Da o gospodarstvu sploh ne govorim. Še vedno
računam na zdravo pamet velike večine, čeprav so časi težki.
Takoj po poletnem predahu smo v septembru s polno paro pričeli
z aktivnostmi. Izpeljali smo tri vladne obiske na terenu, bili tradicionalno
prisotni na celjskem obrtno-podjetniškem sejmu in seveda
izpeljali naš tabor stranke v Žužemberku. Bil je res izjemno lep in
sončen dogodek, poln prisrčnih srečanj po letu in pol. Vsi smo pogrešali
takšno strankarsko druženje in glede na razmere smo ga
izpeljali vrhunsko z udeležbo vsaj tisoč udeleženk in udeležencev.
Seveda na prostem, na dobrem dolenjskem zraku, ob reki Krki in z
doslednim upoštevanjem pogoja PCT. Verjamem, da se nas bo že
naslednje leto zbralo še več, saj upamo, da se bodo razmere do
takrat že normalizirale.
Tik pred parlamentarnimi počitnicami je državni zbor potrdil še
enega ministra iz kvote NSi. To je postal Mark Boris Andrijanič, ki
bo minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo. Digitalizacija
je tema, ki jo je naša stranka že leta 2019, ko smo bili še
globoko v opoziciji, naslovila kot izjemno pomembno za prihodnost
naše države. Danes lahko naše takratne ideje in vizije z novim ministrom
iz naših vrst tudi počasi uresničujemo. Želimo mu veliko
uspeha in konkretnih rešitev!
V novembru je pred nami redni kongres stranke, ki bo tokrat potekal
v občini Rogatec. Tokratni kongres bo naš uvod v volilno kampanjo,
ki je praktično že pred nami. Veselimo se tega velikega dogodka in
lepo vabljeni, da se nam pridružite v živo ali prek spleta.
V teh dneh pa boste že lahko opazili našo jesensko plakatno akcijo,
s katero želimo predstaviti uspehe ministrske ekipe NSi, ki je srčna,
spoštljiva in izjemno delavna. Na naše ministre smo res lahko ponosni,
to je NSi. •
Želim vam lepo jesen!
Robert Ilc
glavni tajnik
2
4
5
6
7
8
10
14
19
20
21
22
23
ZVEZA SENIORJEV
AKTUALNO
NSi V VLADI
NSi V VLADI
MLADA SLOVENIJA
21. KONGRES
AKTUALNO IZ DZ
INTERVJU
dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
PRILOGA ŽENSKE ZVEZE
ŽENSKA ZVEZA PRAZNUJE 20 LET
ZGODILO SE JE
KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
JOŽEF ŠKALIČ
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
LJUDMILA NOVAK
HITRI INTERVJU
MARK BORIS ANDRIJANIČ
KRIŽANKA
KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije
– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:
Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·
Urednik: mag. Aleš Trtnik ·
Naslovna fotografija: Klemen Rutar ·
Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, oktober 2021 ·
Tisk: ART 32 d.o.o.

AKTUALNO
V SLOVENSKI POLITIKI
MORAMO PREVZETI
VODILNO VLOGO!
Za nami je Tabor stranke v Žužemberku. Po dolgem času smo skupaj preživeli zares
lepo nedeljo, takšna druženja smo vsi zelo pogrešali. Dokazali smo, da se lahko z
doslednim upoštevanjem pogoja PCT zopet vrnemo v normalnost, po kateri vsi tako
hrepenimo. Krščanski demokrati smo bili vedno zgled. Prosim vas, da zaupamo v
znanost in s cepljenjem zaščitimo sebe, svoje najbližje in odgovorno prispevamo k
premagovanju epidemije. S številnimi dobro ciljanimi ukrepi smo uspeli zagotoviti
hitro okrevanje slovenskega gospodarstva. Imamo rekordno nizko brezposelnost in
visoko gospodarsko rast. Storiti moramo vse, da gospodarstvo, šole, vrtci in dejavnosti ostanejo odprti. Skupaj naredimo še zadnji
korak, da epidemija končno postane preteklost!
Slovenija potrebuje upanje, vizijo in konkretna dejanja. In vse to poosebljamo krščanski demokrati! Ključni dosežki te vlade so
rezultati dela ministrske ekipe Nove Slovenije. Na to moramo biti ponosni in o tem lahko spregovorimo na glas – s prijatelji, v
javnosti, na socialnih omrežjih, v medijih. Nova Slovenija je močna in trdna stranka, saj stoji na zdravih temeljih. Povezujejo nas
skupne vrednote in vizija, da skupaj lahko ustvarimo boljšo Slovenijo.
Prišel je čas, da krščanski demokrati prevzamemo vodilno vlogo v slovenski politiki. Z rezultati kažemo, da lahko Nova Slovenija
vodi naslednjo slovensko vlado. To bi bila vlada dialoga, povezovanja in učinkovitosti. Smo logična in prava izbira med levo in desno
skrajnostjo slovenskega političnega prostora. Imamo kompetentno ekipo, ki zna premikati stvari. Zmoremo presegati razlike
in najti najboljše rešitve za Slovenijo.
Dragi prijatelji! V prihajajočih mesecih se lahko zanesemo le sami nase. Različni napadi se bodo prav gotovo intenzivirali, zato
je pomembno, da si zaupamo in si medsebojno pomagamo. Zmagujejo lahko samo močne in povezane ekipe. Od uspeha Nove
Slovenije na prihajajočih volitvah je odvisen prihodnji razvoj naše države. Verjamem, da je prihodnost na strani Nove Slovenije! •
EVROPA BO ZA SVOJO VARNOST
MORALA STORITI VEČ
mag. Matej Tonin
predsednik
Slovenija je z julijem prevzela predsedovanje Svetu EU. V začetku
septembra je minister mag. Matej Tonin gostil neformalno srečanje
obrambnih ministrov Evropske unije. Udeležila se ga je velika
večina evropskih obrambnih ministrov, kar kaže na krepitev moči
in ugleda Slovenije znotraj povezave. V ospredju pogovorov je
bila situacija v Afganistanu in oblikovanje mehanizmov hitrega
angažiranja skupnih evropskih oboroženih sil. Vsi se zavedamo,
da bo Evropa za svojo varnost morala storiti več. Pot je v oblikovanju
t. i. Strateškega kompasa, o čemer bomo razpravljali v
mesecu oktobru.
REKORDNA VIŠINA EVROPSKIH SREDSTEV ZA CIVILNO ZA-
ŠČITO
Podpisan je dokument, ki za področje zaščite in reševanja omogoča
črpanje 20 milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za zgodovinsko
rekorden znesek, ki bo namenjen nakupu specialne
opreme, vozil in tehnike za pomoč ob naravnih nesrečah. S sredstvi,
ki jih bomo še pridobili, želimo zgraditi nacionalni center, ki
bo združeval in koordiniral vse sile zaščite in reševanja. Z dejanji
kažemo, da je varnost ljudi in premoženja za nas pomembna prioriteta.
IZJEMEN ODZIV MLADIH NA PROSTOVOLJNO SLUŽENJE
VOJAŠKEGA ROKA
Z julijem smo začeli s prenovljenim konceptom temeljnega vojaškega
usposabljanja, ki za mlade na prostovoljnem služenju
vojaškega roka prinaša vrsto ugodnosti. Odziv za prvo generacijo
prenovljenega služenja je bil odličen, beležimo skoraj več kot
50 % rast zanimanja. Prvo fazo usposabljanja je zaključilo 159
kandidatov, drugo pa 140. Za jesenski termin služenja smo zato
morali razpisati kar dva termina. Vstopi v vrste Slovenske vojske
in Postanivojak.si. •
4

NSi AKTUALNO V VLADI
PODPISAN SPORAZUM ZA DOKONČANJE
DOMA STAREJŠIH OSILNICA
Ena od prioritet ministra Janeza Ciglerja Kralja je že od začetka
mandata tudi celostna oskrba starejših, kar dokazujemo z zadnjim
podpisanim sporazumom za DSO Osilnica.
Občina Osilnica je med leti 2004 in 2007 s sredstvi Evropskega
sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi gradila dom za
starejše v Osilnici. Objekt z okrog 4.000 m2 je bil zgrajen do
III. gradbene faze; v nadaljevanju investitor ni uspel zagotoviti
sredstev za dokončanje objekta in projekt je v celoti zastal.
V dokumentu je izražen interes za dokončanje izgradnje doma,
v katerega se bo poleg kapacitet za institucionalno varstvo
starejših nad 65 let umeščalo tudi kapacitete za oskrbovance
z demenco in prostore za medicinsko rehabilitacijo oseb s
cerebralno paralizo ali drugimi motnjami v razvoju. V skladu z
okvirnim terminskim planom je pričetek del na objektu predviden
v drugi polovici 2022 in zaključek v roku 12 do 14 mesecev.
S podpisom sporazuma je bil narejen tudi prvi korak k realizaciji
zaveze iz koalicijske pogodbe – dokončanje doma za starostnike
v Osilnici. Predhodno je MDDSZ že razrešilo podobno problematiko
doma v Vrtojbi, uspešno pa se bliža tudi realizacija še enega
določila iz koalicijske pogodbe – gradnja najmanj petih novih
domov za starejše.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja poleg že zagotovljenih
59 milijonov evrov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
ter 93 milijonov evrov okviru sklada REACT-EU načrtuje še 36
milijonov evrov iz integralnega proračuna za investicije v DSO
v prihodnjem letu. Ministrstvo je v okviru javne mreže prijaviteljem
na razpis za koncesije letos na področju institucionalnega
varstva že podelilo 1.285 dodatnih postelj v DSO, do konca leta
2022 jih želimo dodati še 1.100 po vsej Sloveniji.
V letih 2020 in 2021 so med občino Osilnica in resornima ministrstvoma
za področje institucionalnega varstva starejših ter
zdravja potekali intenzivni razgovori o nadaljnji usodi objekta, ki
so se 24. septembra 2021 zaključili s podpisom sporazuma o
sodelovanju pri nadaljevanju in zaključku investicije. Sporazum
so sopodpisali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti, ministrstva za zdravje, Občine Osilnica,
Javnega zavoda Dom starejših občanov Šiška, Univerzitetnega
rehabilitacijskega centra RS SOČA in Socialno varstvenega
centra Osilnica d. o. o..
MDDSZ problematiki oskrbe starejših samo v času obstoječe
Vlade RS namenja petkrat več evropskih in drugih javnih sredstev
kot v času katere koli vlade od leta 2008 naprej. Celostna
skrb za starejše ostaja ključna prioriteta. •
5

NSi V VLADI
ZAČELI SMO Z GRADNJO
HITRE CESTE NA KOROŠKO
»Predolgo smo čakali na ta dan. Na dan, ko bodo končno stekla
začetna dela na tretji razvojni osi na območju Koroške,« je ob
pričetku gradnje tudi v družbi predsednika uprave DARS mag.
Valentina Hajdinjaka in ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja
dejal minister Jernej Vrtovec.
Koroška je poleg Bele krajina edina regija v Sloveniji, ki nima
zgrajenega niti kilometra avtoceste. Je regija, ki ima izrazito slabo
prometno povezanost z osrednjim delom Slovenije in ostalimi
slovenskimi regijami. Po tem, ko so pred manj kot letom dni zasadili
prvo lopato na Gabrkah, so na ministrstvu za infrastrukturo
začeli še z gradnjo hitre ceste na Koroško. Tretja razvojna os ima
z razlogom v imenu besedo "razvoj". To prečno cestno omrežje,
ki se navezuje na vseevropsko prometno omrežje, bo prineslo razvoj
in napredek za vse prebivalke in prebivalce: višjo gospodarsko
rast, povečanje zanimanja za delo v regiji in večje možnosti
za zaposlitev ter preprečitev bega možganov. Z izgradnjo bomo
bistveno povečali pretočnost, skrajšali potovalne poti ter povečali
varnost za vse udeležence v prometu. Ne smemo dovoliti,
da bi bila Koroška še kdaj zapostavljena zaradi njene geografske
odmaknjenosti od osrednje Slovenije. Omogočiti moramo enake
možnosti za razvoj, kot ga imajo prebivalke in prebivalci v drugih
regijah. Naša dolžnost je, da poskrbimo za enakomeren razvoj
vseh regij ter z dejanji, ne samo z besedami, preprečimo izseljevanje
mladih iz teh čudovitih krajev. Dobro razvita prometna infrastruktura
nudi prebivalstvu dobro mobilnost ter dobro oskrbo
gospodarstva. Upamo, da kmalu pridobimo gradbeno dovoljenje
in zasadimo prvo lopato tudi na južnem delu tretje razvojne osi
ter tako povežemo severni in južni del: iz smeri avstrijske Koroške
preko Slovenj Gradca in Velenja proti Novemu mestu in naprej
proti Karlovcu oz. do navezave na avtocesto Zagreb—Reka.
V MANJ KOT LETU DNI OBNOVLJEN ŽELEZNIŠKI PREDOR KA-
RAVANKE
»Uspelo nam je! V manj kot letu dni smo skupaj z avstrijsko stranjo
uspeli obnoviti železniški predor Karavanke. Odpravili smo
ozko grlo na področju železniškega prometa med Slovenijo in Avstrijo.
7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor je končno
v uporabi za pomembno čezmejno povezavo na železniški progi
München – Salzburg – Ljubljana – Solun in Karavanke končno
postajajo povezovališče,« je na slovesnosti ob obnovitvi karavanškega
železniškega predora dejal minister Jernej Vrtovec.
Poudaril je, da smo s sprostitvijo železniškega prometa skozi
Karavanški predor naredili velik korak naprej k zagotavljanju
večje pretočnosti med državama ter izboljšanju pogojev za gospodarstvo
ter potnike. Železnica je po njegovem mnenju prihodnost
tako za potniški kot tovorni promet in Karavanški predor
predstavlja pomembno stičišče tako za Slovence z obeh strani
meje kot tudi prehod za mednarodne tokove. »Zavedam se tudi
pomembnosti, da mora slovenska železnica v praksi postati hrbtenica
prevoza potnikov in tovora in mora odigrati ključno vlogo
pri razogljičenju prometa,« je še dejal Vrtovec.
OD 1. OKTOBRA V LJUBLJANI IN MARIBORU UPOKOJENCI
BREZPLAČNO Z JAVNIM MESTNIM PREVOZOM
Javni potniški promet je eden od temeljev trajnostne mobilnosti
in učinkovit način za zniževanje negativnih okoljskih učinkov
prometa. Enako pomemben pa je tudi za kakovost bivanja
prebivalcev, saj mora omogočati udoben, varen in učinkovit
način mobilnosti prebivalcev. Minister za infrastrukturo Jernej
Vrtovec je napovedal brezplačni prevoz v mestnem potniškem
prometu v Mestni občini Ljubljana ter Mestni občini Maribor.
Novo pravico bodo dobili vsi upokojenci, osebe nad 65 let, invalidi
in vojni veterani. Ljudem hočemo zagotoviti možnosti za
dostojno in varno življenje, kar velja za vsa življenjska obdobja.
Dogovor o brezplačnem medkrajevnem in zdaj še mestnem
potniškem prometu za upokojence je eden izmed dokazov, da
smo na pravi poti. •
6

MLADA SLOVENIJA
AKTUALNO
V Planici je 25. septembra potekal kongres - največji dogodek
Mlade Slovenije. Letos je bilo osrednje geslo kongresa Pogumno
proti vrhu. Kongres je bil volilne narave in izvoljeno je bilo
novo vodstvo. Dosedanji predsednici Katji Berk Bevc so delegati
zaupali vodenje še za nadaljnji dve leti. Izvoljeni sta bili
novi podpredsednici, predsednik sveta, izvršilni odbor, nadzorni
odbor in razsodišče.
Kongres je potekal v duhu 20. obletnice ustanovitve podmladka
in 30. obletnice samostojnosti naše domovine. Ob tej priložnosti
je mlade nagovoril tudi predsednik osamosvojitvene
vlade Lojze Peterle. Ta je v svojem nagovoru spodbudil mlade,
naj tudi v sodobnem svetu pogumno zastopajo krščanskodemokratske
vrednote. V osrednjem nagovoru je državni sekretar
z ministrstva za infrastrukturo Aleš Mihelič izpostavil, da naj
podmladek pogumno izpostavlja svoja stališča. Zaželel nam je
vso srečo in uspešno delovanje še naprej.
Kongres je sprejel tudi kongresno resolucijo z naslovom
Pogumno proti vrhu. V njej se spominjamo duha slovenske
svobode izpred 30 let, ki je premagal duha komunističnega terorja.
Nasprotujemo vedno večji nastrojenosti proti krščanskodemokratskim
vrednotam v družbi in spodbujamo mlade, da se
zanje pogumno borijo. Podmladek je v resoluciji izpostavil tudi
dragocenost izkušenj, ki jih mlademu človeku dajejo aktivnosti
v politiki. Poudarjamo, da smo pripravljeni na prevzem ključnih
vlog za vodenje naše države, kar so že dokazali ministri, poslanci,
župani in drugi politiki iz vrst Mlade Slovenije.
Kongres so vsebinsko dopolnile še delavnice in film o zgodovini
Mlade Slovenije skozi oči nekdanjih predsednikov. S torto smo
zvečer proslavili 20. rojstni dan Mlade Slovenije, tokrat v živo.
Posebej se zahvaljujemo evropski poslanki Ljudmili Novak, ki
je naše praznovanje podprla. Srečno, Mlada Slovenija! •
Katja BERK BEVC
predsednica
Lucija BOŠEVSKI
podpredsednica
Maša BRULC
podpredsednica
Miha HORVAT
predsednik sveta
7

AKTUALNO IZ DZ
''MARSHALLOV'' NAČRT 2.0
KOMENTAR VODJE POSLANSKE SKUPINE
Voditelji in voditeljice EU so se 21. julija 2020 dogovorili o prizadevanjih
za okrevanje v okviru instrumenta „Next Generation
EU“ v znesku 750 milijard evrov, s katerim naj bi si EU pomagala
pri spopadanju s krizo, ki jo je povzročila pandemija.
PANDEMIJA COVID-19
JE PREBIVALSTVO EU
IN GOSPODARSTVO
POSTAVILA PRED
PREIZKUŠNJO BREZ
”PRIMERE.”
Poleg svežnja za okrevanje so se dogovorili tudi o dolgoročnem
proračunu EU za obdobje 2021–2027 v višini 1.074,3 milijarde
evrov, ki bo med drugim podpiral naložbe v digitalni in
zeleni prehod ter odpornost.
Skupaj s 540 milijardami evrov, ki so že na voljo v okviru treh
varnostnih mrež (za delavce, podjetja in države članice), skupni
sveženj EU v podporo okrevanju EU po pandemiji COVID-19
znaša 2.364,3 milijarde evrov.
Marshallov načrt, uradno Program za obnovo Evrope (European
Recovery Program), je bil ameriški načrt za pomoč Evropi
po koncu druge svetovne vojne v vrednosti okrog 120 milijard
evrov.
Pandemija COVID-19 je prebivalstvo EU in gospodarstvo postavila
pred preizkušnjo brez primere. Izredne razmere na področju
javnega zdravja so se hitro spreobrnile v najhujšo gospodarsko
krizo v zgodovini EU.
EU je že v prvih dneh pandemije sprejela protikrizne ukrepe. Takoj
je sprejela ukrepe za mobilizacijo proračuna EU in omogočanje
kar največje prožnosti pri uporabi proračunskih pravil in pravil o
državni pomoči. Evroskupina je 9. aprila 2020 predložila sveženj
nujne pomoči v vrednosti 540 milijard evrov za delovna mesta,
delavce in delavke, podjetja in države članice (za Slovenijo 1,1
milijarde evrov).
Jasno je bilo, da bodo za okrevanje potrebna skupna prizadevanja
na ravni unije. Voditelji EU so sklenili, da bodo delo usmerili
v vzpostavitev sklada za okrevanje. Evropska komisija je predlog,
tj. načrt okrevanja za Evropo, predstavila 27. maja 2020.
Ta sklad je dovolj obsežen, usmerjen v sektorje in območja
Evrope, ki so bili najbolj prizadeti, ter namenjen reševanju te
krize brez primere.
MEHANIZEM ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
Svet je 11. februarja 2021 sprejel uredbo o vzpostavitvi mehanizma
za okrevanje in odpornost (RRF). S tem mehanizmom,
ki je osrednji del instrumenta Next Generation EU, je državam
članicam zagotovljenih 672,5 milijarde evrov pomoči pri reševanju
gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19.
28. julija 2021 je Slovenija dobila zeleno luč za uporabo sredstev
EU za okrevanje in odpornost. 17. septembra 2021 je Slovenija
preko predfinanciranja prejela prvih 231 milijonov EUR
iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar predstavlja 13 %
dodeljenih nepovratnih sredstev Sloveniji.
Denar bo namenjen za razogljičenje prometa z naložbami v
železniško infrastrukturo, krepitev digitalne pismenosti s posodobitvijo
učnih načrtov z digitalnimi znanji ter posodobitev
zdravstvene infrastrukture in opreme z obnovo infekcijskih klinik
v Ljubljani in Mariboru.
Slovenija iz celotnega svežnja lahko računa na 10,5 milijarde
EUR (6,6 milijarde EUR nepovratnih) in ostaja neto prejemnica
evropskih sredstev tudi v obdobju 2021–2027.
Evropski ''Marshalov'' načrt za okrevanje Evrope 2.0 se torej izvaja.
Tudi v Sloveniji. Za vse. Tudi za KUL-ovce. Ker nikogar ne
izključuje. •
Jožef Horvat
vodja poslanske skupine NSi
8

AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ
IZ POSLANSKIH KLOPI
DVE MILIJARDI ZA KLJUČNE ZDRAVSTVENE INVESTICIJE
V naslednjih desetih letih se za investicije v zdravstvo namenjata
dve milijardi evrov. Po zaslugi NSi se bo za investicije v
zdravstvene domove namenilo dodatnih 150 milijonov evrov,
skupno tako 200 milijonov evrov, kar pomeni tudi veliko razbremenitev
za občine. Poleg tega se predvideva 763 milijonov
evrov za univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru,
557 milijonov evrov za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice
in negovalne domove, 214 milijonov evrov za specialne bolnišnice,
kot so na primer URI - Soča, Center za zdravljenje nalezljivih
bolezni otrok Šentvid pri Stični, Onkološki inštitut, 250
milijonov evrov za visokošolsko in srednješolsko izobraževanje
na področju zdravstva, 50 milijonov evrov za psihiatrične bolnišnice,
33 milijonov evrov za Nacionalni laboratorij za zdravje,
okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Zavod
Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in 26 milijonov
evrov za porodnišnice.
DO GRADBENEGA DOVOLJENJA V 30 DNEH
Novi zakon o urejanju prostora in novela gradbenega zakona
bosta omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja v 30 dneh, s
čimer se bo uresničila ena pomembnih točk volilnega programa
NSi. Prostorski in gradbeni postopki bodo hitrejši tudi zaradi digitalizacije
z vzpostavitvijo sistemov eProstor in eGraditev. Komunalni
prispevek se bo po novem odmeril po pridobitvi gradbenega
dovoljenja in plačal pred začetkom gradnje. Podjetniki
bodo lahko začasno na svojem dvorišču postavili skladišča
poleg obstoječih objektov in po potrebi vzporedno pridobivali
gradbeno dovoljenje za stalen objekt.
VIŠJE POKOJNINE ZA KMEČKE ZAVAROVANCE
V parlamentarni postopek smo vložili novelo zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju, ki bi določila novo višino
najnižje pokojnine za kmečke zavarovance za ožji obseg pravic
s polno pokojninsko dobo pri 41 % oziroma 388,54 EUR. Zavarovancem,
ki so ostali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje tudi po 1. 1. 2013, pa bi se
po predlogu tudi ta doba do prve prekinitve zavarovanja štela v
pokojninsko dobo brez dokupa. Poleg tega bi predlog omogočil
očetom, da ob izpolnitvi pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko
pokojnino uveljavijo dodatni odmerni odstotek zaradi
skrbi za otroke, če matere ne izpolnjujejo upokojitvenih pogojev
in s tem soglašajo.
ODŠKODNINA ZA SVOJCE ŽRTEV V VOJNI ZA SLOVENIJO
Po tridesetih letih smo vendarle uredili pravico do odškodnine
tudi za otroke padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, in sicer v višini
100.000 evrov. Odškodnino bodo za razliko od sedanje ureditve
imeli priznano tudi vsi zakonci, zunajzakonski partnerji in starši
padlih v vojni za Slovenijo v pavšalnem znesku 50.000 evrov.
ZA KAKOVOSTNO IN GLOBALNO PRIMERLJIVO ZNANSTVE-
NORAZISKOVALNO DEJAVNOST
Predlagane rešitve zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski
dejavnosti izhajajo iz slovenskih in evropskih strateških
dokumentov. Zakon torej pelje slovensko znanstvenoraziskovalno
dejavnost v smeri držav, ki so nam na tem področju zgled
odličnosti. O pomembnosti zakona se strinja vsa zainteresirana
javnosti. Zakon ureja nekatere ugodne ukrepe za znanstvenike
v Sloveniji, kar jih postavlja v primerljiv položaj z znanstveniki
po Evropski uniji, ki to že poznajo. Predvsem pa zakon ureja
pogoje za avtonomno in finančno stabilno znanstvenoraziskovalno
dejavnost v Sloveniji in le takšna je privlačna za vrhunske
strokovnjake.
KAKO OBDAVČITI KRIPTOVALUTE
Pojav kriptovalut je v zadnjih letih odprl številna vprašanja, povezana
z njihovo regulacijo in obdavčitvijo. Neurejenost tega
področja za številne uporabnike prinaša pomanjkanje pravne
varnosti in zanesljivosti ter posledično negotovosti pri njihovem
delovanju. V pripravi je predlog zakona o davku od virtualnih
valut. Predlog določa, da bi se davek plačal od vrednosti
unovčenih virtualnih valut, po stopnji 10 %. Ob tem je pomembno
poudariti, da bi veljala oprostitev davka, če skupen znesek
vnovčenja virtualnih valut v letu ne bi presegel 15.000 evrov.
Predlog bi omogočil tudi alternativno možnost plačila tega
davka, to je od ustvarjenega dobička. V tem primeru bi davčna
stopnja znašala 25 %. Predlog zakona torej prinaša ureditev
področja za večjo predvidljivost sistema ter hkrati vsebuje varovalke,
ki bodo preprečile nepotrebno birokratizacijo področja
za manjše uporabnike. •
9

INTERVJU
INTERVJU:
dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
PREHITRO SMO POZABILI,
DA DOBRO IN UDOBNO
”ŽIVIMO ZARADI ZNANOSTI.”
10

INTERVJU
AKTUALNO
DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ PRIHAJA IZ BELE KRAJINE IN JE ŽE DOLGA LETA PREPOZNAVEN
OBRAZ SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. PO ZAKLJUČENI SREDNJI ZDRAVSTVENI
ŠOLI V NOVEM MESTU SE JE ODLOČILA ZA ŠTUDIJ NA VETERINARSKI FAKULTETI V LJUBLJA-
NI, KJER JE KASNEJE TUDI DOKTORIRALA. PO DVOLETNEM DELU KOT TERENSKA VETERI-
NARKA JE PREVZELA MESTO MEDOBČINSKE VETERINARSKE INŠPEKTORICE PRI UPRAVI
INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO. V SVOJI NADALJNJI POKLICNI POTI JE MED DRUGIM
VODILA URADA RS ZA VARSTVO POTROŠNIKOV, OD 2004 DO 2013 OPRAVLJALA FUNKCIJO
GENERALNE DIREKTORICE VETERINARSKE UPRAVE RS, ZATEM PA POSTALA GENERALNA
DIREKTORICA UPRAVE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN RS (2013
– 2015). OD LETA 2015 NAPREJ USPEŠNO VODI OBČINSKO UPRAVO V NOVEM MESTU, KJER Z
MOŽEM IN HČERKO TUDI ŽIVI. SVOJE ZNANJE S PODROČJA VETERINE PA OD LETA 2015 OB-
ČASNO PREDAJA MLAJŠIM RODOVOM NA VISOKI ŠOLI ZA UPRAVLJANJE PODEŽELJA GRM
NOVO MESTO. POLITIČNO JE BILA V DELOVANJE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
VPETA VSE OD USTANOVITVE STRANKE. LETA 1993 IN 2000 JE BILA POTRJENA ZA NADO-
MESTNO POSLANKO SKD V DRŽAVNEM ZBORU. NA KONGRESU STRANKE SKD JE BILA LETA
1994 IZVOLJENA ZA GLAVNO TAJNICO SKD. V LETIH 2000 DO 2004 JE OPRAVLJALA FUNK-
CIJO DRŽAVNE SEKRETARKE ZA PREHRANO, VETERINARSTVO IN KOORDINACIJO ORGA-
NOV NA MINISTRSTVU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. ZA NOVO SLOVENIJO
JE VEČKRAT KANDIDIRALA NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, BOLJ VIDNO POLITIČNO VLOGO
PA JE PONOVNO PREVZELA LETA 2020, KO JE POSTALA PODPREDSEDNICA NSi.
Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski
Po poklicu ste veterinarka, zato bi začeli z najbolj aktualno
temo: kakšen je vaš pogled na vsestransko nezaupanje
v znanost, ki se sproža ob razpravah o cepljenju proti virusu
COVID-19?
Predolgo smo dobro živeli in zdelo se nam je, da je vse, kar
imamo, samoumevno. Evrope in razvitega sveta nasploh že vrsto
let niso ogrožale bolezni, primerljive s to epidemijo. Živeli
smo v udobju in epidemija z vsemi ukrepi je ljudi šokirala. Ko
smo spoznali, da gre zares, smo začutili strah in nemoč. Strah
pa ima velike oči. Ljudje so začeli iskati preproste odgovore
na zapletena medicinska vprašanja, kar je izzvalo vsesplošno
paniko. K temu so veliko pripomogla družbena omrežja, kjer so
lažni strokovnjaki s teorijami zarot iskali svojih pet minut slave.
Prehitro smo pozabili, da dobro in udobno živimo zaradi znanosti.
Uporabo telefona, vožnjo z električnim avtomobilom ali
skirojem, odhod v lekarno po Lekadol ali k zdravniku po antibiotik
nam je dejansko omogočila le znanost.
Na kakšen način bi bilo po vašem mnenju potrebno spodbuditi
ljudi, ki so še neodločeni glede cepljenja, da bi se cepili?
Najprej si moramo priznati, da smo kot človeštvo zelo ranljivi.
S pomočjo znanosti se je človeštvo razvijalo in je v preteklosti
premagalo mnoge bolezni. Premagali bomo tudi ta virus. To
bi moralo biti osnovno sporočilo politike, ko nagovarja k cepljenju.
Dolžnost strokovnjakov pa je, da ljudem jasno in brez
pogostega spreminjanja stališč povedo dejstva o virusu in o
ukrepih za preprečitev njegovega širjenja. Ljudje morajo poznati
resnico, četudi je drugačna od njihovih pričakovanj. Zato je
treba z njimi vzpostaviti dialog prek vseh možnih kanalov in jim
vliti upanje.
Ste direktorica občinske uprave v Novem mestu. Kako ste
epidemijo in lansko zaprtje države doživeli v tej vlogi? Kdaj
je bilo najtežje?
Na naši občini smo se na epidemijo pripravljali še pred njeno
razglasitvijo. Sodelavcem sem pogosto pošiljala različne strokovne
članke in jim priporočila upoštevanje osnovnih higienskih
praks za preprečitev širjenja virusa. Ko je bila epidemija
razglašena, naše občine nismo zaprli niti za trenutek. Pod strogimi
epidemiološkimi pogoji je bila odprta za vse, ki so nas
potrebovali.
V moji pisarni smo imeli dnevne sestanke štaba Civilne zaščite.
Dežurala sem na informacijski številki od zgodnjega jutra do
poznega večera. Kakšen dan sem imela toliko klicev, da zvečer
nisem mogla več govoriti. Sem se pa lahko sama prepričala,
kako ljudje razmišljajo in kaj v resnici potrebujejo. Na začetku
je bil največji problem zaščitna oprema, kasneje, ob zaprtju
države, pa vsakdanji opravki. Povezali smo se z našimi zavodi
in z različnimi društvi, ki so nudili pomoč predvsem ranljivim
skupinam. Veliko smo se pogovarjali in vedno smo našli rešitev.
Nikoli nas ni zagrabila panika. Verjeli smo ukrepom vlade
in jih upoštevali.
Kako sicer komentirate trenutno stanje v slovenski družbi:
nasilni protesti, petkova kolesarjenja v Ljubljani v času epidemije,
vdor zanikovalcev koronavirusa v studio RTV itd.?
Zaradi tega sem žalostna in včasih jezna. Virus, ki ni ne levi ne
desni, nas je še bolj razdelil. Namesto da bi se po vzoru drugih
držav povezali kot narod, iščemo težave tudi tam, kjer jih v resnici
ni. Nekako se ne morem znebiti občutka, da imajo čas za
pogosto navzočnost na protestih v veliki meri ljudje, ki živijo na
račun socialne države.
11

INTERVJU
Kje vidite vzrok vsega tega dogajanja?
Za opisano stanje je po mojem mnenju v veliki meri odgovorna
politika. Večina strank je v parlamentu v času epidemije tekmovala
z obtožbami na račun tako imenovane druge politične
strani. Kako naj ljudje še zaupajo politiki? Očitno se politiki premalo
zavedajo, da morajo delati tisto, kar je dobro za narod,
in ne tistega, kar je ljudem trenutno všeč. Nekatere stranke so
dobesedno ves parlamentarni mandat v volilni kampanji, kar je
za resne odločitve slabo.
Se vam zdi, da je NSi s svojo sredinsko držo in zmerno politiko
dovolj slišana v javnem prostoru?
NSi je pravo nasprotje zgoraj opisanemu načinu dela in razmišljanja
nekaterih strank. Ker je naša politika realna, je včasih pri
ljudeh spregledana, saj podzavestno iščejo preproste rešitve, ki
jih v realnem življenju ni veliko. Naši ministri raje delajo in imajo
konkretne rezultate, kot da bi obljubljali nekaj, česar ne bi mogli
uresničiti. Populizem k sreči ni naša »vrlina«. V svoji zmernosti
bi verjetno morali biti vseeno glasnejši. Jasno bi morali povedati,
kaj mislimo! Na dolgi rok se obrestuje samo pot dialoga.
LJUDJE SO ZAČELI
ISKATI PREPROSTE
ODGOVORE NA
ZAPLETENA MEDICINSKA
”VPRAŠANJA.”
Matej Tonin je na taboru dejal, da NSi v to vlado ni šla iz ljubezni,
ampak iz odgovornosti. Kako ocenjujete delo ekipe
ministrov iz vrst NSi?
Če bi cela vlada delala tako, kot delajo naši štirje ministri, bi lahko
rekli, da je odlična. Ponosna sem na njihovo delo. Ljudje iz cele
Slovenije, ki so različno politično opredeljeni, mi kot podpredsednici
stranke velikokrat čestitajo prav zaradi učinkovitega dela
naših ministrov. Medtem ko se nekateri prepirajo, oni delajo! Le
poglejte, koliko gradbenih projektov je naprej potisnil minister
Jernej Vrtovec in koliko domov za starejše se bo zgradilo v prihodnjih
letih, ker je minister Janez Cigler Kralj temu problemu
posvetil dovolj pozornosti. Tudi predsednik NSi in minister za
obrambo Matej Tonin je po dolgih letih ustavil propadanje slovenskega
obrambnega sistema in našim vojakom vrnil dostojanstvo.
Ste dolgoletna članica in trenutno tudi podpredsednica
stranke NSi. Kako vidite svojo vlogo v družbi kot krščanska
demokratka?
Dejanja politikov imajo dolgoročne in konkretne posledice za
življenja ljudi, zato bi se morali s politiko ukvarjati tisti, ki so
uspešni tudi v strokovnem in zasebnem življenju. To delo ni
za strahopetce. Krščanski demokrati smo pogumni in prevzemamo
odgovornost za svoja dejanja, kar smo v preteklosti že
dokazali in kar dokazuje naša ekipa ministrov v sedanji vladi.
Sama sem politično dejavna od leta 1991. Sodelovala sem z
različnimi politiki, tudi na najvišji ravni. Naučila sem se dvoje:
v politiki ni sovražnikov, so samo sopotniki in lepa beseda lepo
mesto najde. Pri meni osebno je ta filozofija delovala. Sicer pa
sem prepričana, da ni demokracije brez krščanske demokracije.
Letos smo praznovali 30. obletnico samostojne Slovenije, a
pogosto se zgodi, da svoje države v resnici ne znamo prav
ceniti. Lani smo bili celo priča pljuvanju v častno četo Slovenske
vojske.
Ponosna sem, da sem Slovenka in da sem krščanska demokratka,
ki je na neki način pomagala pri oblikovanju samostojne
države. To me je zaznamovalo za vse življenje. Ne razumem,
kaj se dogaja v glavah ljudi, ki pljuvajo v častno četo Slovenske
vojske ali mečejo granitne kocke v stavbo Državnega zbora. Takšna
dejanja je treba obsoditi in kaznovati.
Kako pa ocenjujete današnji položaj slovenske demokracije
in prehod iz socializma oziroma prejšnjega režima?
Včasih se mi res dozdeva, kot bi se demokracije naveličali in si
želimo anarhije, stanja brez obveznosti in pravil. Za demokracijo
se je treba namreč potruditi, se znati samoomejevati, torej
biti zrel narod.
Demokracije smo se razveselili, a zdi se mi, da je kot narod še ne
znamo dovolj negovati. Mnogi so zaradi privilegijev cenili prejšnji
režim in ga očitno pogrešajo. Dokler bodo na pomembnih položajih
v državi ljudje, ki so preganjali drugače misleče, predvsem
kristjane, jih ovajali pri takratnih oblasteh, o popolni demokraciji
12

INTERVJU
AKTUALNO
v Sloveniji žal še ne moremo govoriti. O pravi demokraciji bomo
resnično lahko govorili šele takrat, ko bo prevzela vodenje države
generacija, ki ne bo obremenjena s prejšnjim režimom. Ministri iz
vrst Nove Slovenije so del te generacije. Zaradi njih in njim podobnim
ima Slovenija prihodnost.
Je tudi izganjanje zasebne iniciative iz javnega prostora in
težnja po ohranjanju starih monopolov posledica tega, da demokracije
v resnici še nismo vzeli za svojo?
Monopoli so strup za razvoj družbe, saj le nekaterim posameznikom
omogočajo privilegije. Nezaupanje v zasebno iniciativo
pomeni zavračanje znanja, ambicioznosti in težnje po razvoju.
Država se mora zavedati, da samo ljudje z znanjem in talenti
prinašajo razvoj posamezne stroke in s tem družbe kot celote.
V Sloveniji pa je greh stopiti iz povprečja.
Ali ste imeli kdaj občutek, da ste v slabšem položaju, ker ste
ženska?
Kakšen nesamozavesten moški mi je res kdaj želel dokazati, da
sem samo ženska, a sem ga z nasmehom spregledala!
”
VIRUS, KI NI NE LEVI NE
DESNI, NAS JE ŠE BOLJ
RAZDELIL.”
Že dolga leta ste poklicno vpeti v javno upravo. Kje vidite
največje izzive, da bi upravo naredili ljudem še bolj dostopno
in prijazno?
Imam 38 let delovne dobe, od tega sem dobri dve leti delala
kot terenska veterinarka, ves ostali del svoje kariere pa sem
preživela v različnih službah javne uprave. Javno upravo imam
rada in je zame simbol državnosti, saj je država kot celota odvisna
od učinkovitosti uradnikov. Brez dobrega javnega sektorja
namreč ne more delovati gospodarstvo in vsi ostali sistemi, ki
spremljajo človeka od rojstva do smrti. Slovenska javna uprava
je po moji oceni številčno preobsežna, zaradi slabega vodenja
pa tudi mnogokrat neučinkovita. Prevzemanje odgovornosti je
pogosto največja pomanjkljivost javnih uslužbencev, zato bi jo
morali voditi najsposobnejši ljudje, ki se odgovornosti ne bojijo.
Izbiranje direktorjev izključno po politični pripadnosti je prav
tako škodljivo.
Dostopnost, prijaznost, učinkovitost so naloge in odgovornost
vodje, riba namreč smrdi pri glavi. Bojim se, da je v naši javni
upravi tudi to problem, za kar je odgovorna dolgoletna politika
oziroma posamezni ministri, ki so v preteklosti vodili ministrstva.
Kajti vsak del javnega sektorja ima svoje matično ministrstvo. Če
bi vsak minister ob prevzemu resorja samo s spremembo sistemizacije,
kar mu zakonodaja omogoča, zamenjal slabe vodje z
boljšimi, bi bilo pol problema že rešenega.
Letos Ženska zveza praznuje 20. obletnico delovanja. Kako
gledate na njen visoki jubilej?
Drži, Ženska zveza pri NSi bo 20-letnico praznovala novembra.
To kaže, da krščanski demokrati že vrsto let dajejo ženskam priložnost
za delo v politiki. In tako je tudi prav. Morda so nekatere
ženske v naši stranki to možnost premalo izkoristile. Dejstvo pa
je, da smo si moški in ženske različni, v politiki pa nujno potrebujemo
mnenja in principe obeh spolov.
Kaj bi želeli še posebej položiti na srce (mladim) ženskam, ki
bi rade uspele v politiki?
Da bi bile kar se da samozavestne, pogumne, drzne in odločne.
Skratka, da bi bile ponosne, ker so ženske. Samo takšne bodo
s čustvi, ki jih premoremo le ženske, pomagale graditi demokracijo
za boljši jutri. •
13

ŽENSKA ZVEZA
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE
(2001-2021)
20. OBLETNICA DELOVANJA ŽENSKE ZVEZE NSI
Ženska zveza NSi praznuje 20 let delovanja in ob jubileju smo
pripravile kratek povzetek dogajanja. Vas, drage dame, pa vabimo,
da se nam pridružite. Predstavljamo vam predsednice Ženske
zveze in regijske odbore, pogovarjale pa smo se tudi z našo
mlado poslanko, pravkar poročeno Tadejo Šuštar Zalar.
Ob dvajseti obletnici Ženske zveze bo 6. novembra 2021 v
Kranju jubilejni 9. kongres. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo
vsem dosedanjim predsednicam, podpredsednicam, tajnicam
ter članicam IO in Sveta ŽZ, ki ste dejavno oblikovale današnjo
podobo ŽZ NSi.
Tudi v prihodnje naj nas vodi politična modrost, ženska intuicija,
vztrajni pogum in medsebojno prijateljstvo, da bomo
upravičile pričakovanja stranke in ostale nosilke življenja naše
družbe. Naše delovanje in dogodke lahko redno spremljate na
naši Facebook in spletni strani NSi.
Trenutno vodstvo sestavljajo: Nadja Ušaj Pregeljc (predsednica
Ženske zveze), Karolina Korenčan (podpredsednica), Maria
Ivana Tekavec (podpredsednica) in Ivanka Učakar (tajnica).
LIDIJA DROBNIČ
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2001-2021)
podpredsednici Slavica Navinšek, Helena Novak
Ustanoviteljica in prva predsednica Ženske zveze je bila Lidija Drobnič. Z veseljem in
zagnanostjo je prevzela nalogo in jo vse življenje opravljala z nagovarjanjem in vključevanjem
vedno novih članic. Od 2010 je bila častna predsednica ŽZ.
Navajamo njene besede iz govora v Ferdrengu leta 2020: »Zavedamo se, da nimamo
samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Naša temeljna dolžnost je podpirati tiste, ki zastopajo naše razmišljanje o državi, v kateri je na
prvem mestu vladavina prava in dostojanstvo človeka. Naučiti se moramo ljubiti domovino. Ne pozabimo, da so naši predniki skozi
stoletja ohranjali vero in slovenski jezik in tako pomagali utemeljevati slovensko državnost, kulturo in moralno-etična načela. Bog vas
živi!«
LJUDMILA NOVAK
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2004-2009)
podpredsednica Lidija Drobnič
V delo stranke sem se bolj intenzivno vključila po izvolitvi za evropsko poslanko leta
2004. Članice Ženske zveze sem gostila tudi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu,
kar je bilo za večino udeleženk posebno doživetje. Na željo članic in po pogovoru z Lidijo
Drobnič sem postala predsednica ŽZ, Lidija pa podpredsednica s posebnimi nalogami.
Veliko pozornosti smo namenile temam, ki so bližje ženskam. Po tem, ko sem prevzela vodenje stranke, sem po enem letu mesto
predsednice prepustila Ireni Ahčin.
IRENA AHČIN
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2009-2010)
podpredsednica Lidija Drobnič
Ustanovitev Nove Slovenije sem spremljala od blizu, prav tako ustanovitev Ženske
zveze. Ker sem službovala v Ljubljani, sem se pogosto ustavila pri gospe Lidiji Drobnič.
Bila mi je navdih in spodbuda za aktivno vključevanje v lokalno politiko na Gorenjskem.
Skozi leta se je nabralo kar veliko izkušenj in tako so me delegatke iz Slovenije
prepoznale kot možno kandidatko za predsednico Ženske zveze in me tudi izvolile. Obiski po regijah, sestanki v Ljubljani in
mednarodne dejavnosti so mi prinesle veliko prijateljstev in širino v politiki. Biti del slovenskega naroda je privilegij. Biti ženska
pa še bolj. To sem želela sporočiti vsaki članici in simpatizerki. Ko se oziram nazaj, lahko rečem, da sem izbrala prav. Spoznala
sem veliko čudovitih ljudi v Novi Sloveniji, izkusila, da je politika odgovorno in naporno delo, živela svoja prepričanja in načela.
Na mandat predsednice sem ponosna.
14

ŽENSKA AKTUALNO ZVEZA
MOJCA KUCLER DOLINAR
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2010-2017)
podpredsednice Maja Pelikan (2010 – 2013)
Ksenija Kraševec (Senegačnik) (2010 – 2015)
Mojca Sojar (2013 -2017), Maria Ivana Tekavec (2013 - 2017)
Članice ženske zveze smo se v tistem obdobju zelo dejavno in odmevno vključevale v iskanje rešitev najbolj perečih družbenih vprašanj
ter preko javnih razprav in stališč odbijale napade na družino, na pravico do življenja od spočetja do naravne smrti, vsiljevanje
teorije spola. Svoja stališča in poglede na Evropo in svet sem z udeležbami na simpozijih in kongresih delila s kolegicami na evropski
ravni znotraj Ženske zveze Evropske ljudske stranke (EPPW). Prav tako so mi stališča mnogokrat pomagala pri aktivnostih povezanih
s članstvom pri Svetu Evrope, tako v parlamentarni skupščini Sveta Evrope kot pri Komisiji proti rasizmu in neenakopravnosti (ECRI).
Na državni in lokalni ravni so naše članice obeleževale različne praznike, od materinskega dne do praznovanj samostojne Slovenije.
Nismo se izogibale niti kritičnemu pogledu na slovensko polpreteklo zgodovino in smo sodelovale pri spominskih slovesnostih, najbolj
dejavno v Ferdrengu (Podlesje), kamor so leta 1949 zaprli politične zapornice. Res mi je bilo v veliko veselje, da sem lahko vodila Žensko
zvezo NSi, družbo zavzetih in strokovnih žensk, ki jih odlikuje delo za skupno dobro in boljšo prihodnost Slovenije.
Zato je naloga vsakokratnega vodstva stranke, da so članice ne le podpora, temveč da jih podpira tudi stranka tako, da jim da
možnost za kandidaturo za najvišja mesta odločanja. Saj veste, še fotografije so z uravnoteženo prisotnostjo žensk in moških
bolj zanimive, kaj šele razprave, v katerih je nujno, da so zastopani pogledi obeh spolov. Ker ni nič samoumevno, je vloga ženskih
organizacij znotraj političnih strank zelo aktualna tudi danes.
IVA DIMIC
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2017-2019)
podpredsednici Mojca Sojar, Maria Ivana Tekavec
Iva Dimic je kot poslanka prevzela vodenje ŽZ v obdobju 2017–2019, ko jo je doletela
preizkušnja težke bolezni. Obdana z ljubečo družino, potrpežljivimi sodelavci in sočutnimi
prijatelji se je v velikem zaupanju v Božjo previdnost spopadla z novo stvarnostjo.
Na devetih sejah IO in Sveta ŽZ so članice pod njenim vodstvom obravnavale aktualne
politične dogodke, sodelovale pri organizaciji kongresa EPP Women novembra 2018 v Ljubljani, pripravile dneve družin v Mariboru
in Ljubljani, spominsko srečanje v Ferdrengu na Kočevskem. Iva Dimic se je udeležila jesenske akademije EPP Women v Grčiji in bila
gostja okrogle mize na seminarju Ženske in politika na Bledu, vse oktobra 2018.
NADJA UŠAJ PREGELJC
PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE (2019-2021)
podpredsednici Karolina Korenčan, Maria Ivana Tekavec
Zadnji dve leti nas je zaznamovala največja zdravstvena kriza stoletja. Pandemija CO-
VID-19 nas je prisilila k drugačnemu ravnanju v družbi, družini, v službi, šoli, v stranki
… Na 8. kongresu ŽZ oktobra 2019 smo sprejele preroško resolucijo o digitalizaciji in
ženskah, nekaj mesecev kasneje pa smo že bile primorane delovati po spletu iz svojih
domov s pomočjo računalnikov, mobilnih naprav. Navidezna razdalja izza zaslonov nas je v mnogih primerih združevala, da smo se na
video povezavah pogosteje srečevale kot sicer, še posebej s podpredsednico Marijo Ivano iz Argentine.
Od zadnjega kongresa ŽZ smo se štirikrat srečale v živo: konstituirale IO in Svet ŽZ, obiskale predbožično Ljubljano in poslansko
skupino v DZ, spoznavale mednarodna ženska združenja. V desetih rednih in izrednih sejah na daljavo pa smo obravnavale
aktualne teme z gostjami dr. Bojano Beović, dr. Vido Čadonič Špelič, dr. Alenko Šverc; pripravile spominsko sejo za pokojno
ustanoviteljico ŽZ gospo Lidijo Drobnič, obeležile 30-letnico državne samostojnosti, sprejele prenovljen Statut ŽZ, v Ferdrengu na
slovesnosti zagotovile govorca dr. Petra Jambreka. Vodstvo se je redno udeleževalo videosej EPP Women in FAFCE kolokvijev ter
o temah poročalo ostalim članicam.
15

ŽENSKA ZVEZA
REGIJSKI ODBORI ŽENSKE ZVEZE
REGIJSKI ODBOR ŽZ PTUJ - ORMOŽ / SIMONA KOSI
Regijski odbor je bil ustanovljen v septembru 2016. Vsa leta mu predseduje Simona Kosi iz OO Ormož, kot podpredsednica ji pomaga
Mihaela Prelog iz OO Gorišnica, tajnica pa je Vida Komljenovič iz OO Kidričevo. Prvi dve leti smo bile kar aktivne, priredile smo pogovorni
večer z gospo Ivo Dimic. Z veseljem priskočimo na pomoč pri volilnih kampanjah na lokalni in državni ravni – velikokrat brez
zadržkov tudi kot kandidatke na listah. Kljub oddaljenosti se udeležujemo sej, koliko je le mogoče. V zadnjem času je »gospa Corona«
veliko pripomogla, da smo povečale prisotnost, saj so srečanja po spletu. Če nam čas dopušča, se družimo, medse pa povabimo tudi
naše moške politične prijatelje. Volitve so pred vrati in ponovno se mora slišati glas ženske – močan glas, ki pove, kaj je prav in kaj
ne. Samo tako naprej – naj se nas sliši!
REGIJSKI ODBOR ŽZ LJUBLJANA - VZHOD / MOJCA STOSCHITZKY
Poslanstvo ŽZ Nove Slovenije-krščanskih demokratov je zagotovo zavzemanje za tradicionalno družino kot osnovno celico zdrave
družbe. Spoznanje, da je emancipacija zašla v grobosti in v znanstveno vprašljive vzorce, ki razkrajajo družino, je namreč na dlani.
Na veliki preizkušnji je predvsem klasična družina; oče, mati in otroci. Že sociološka in antropološka stroka spoznavata, da smo zašli
v nevarnost degeneracije zahodnega sveta. Ta pa ženski jemlje: njeno enkratno žensko naravo, ki se ne more izživeti v srečnem
materinstvu, ne more biti naravni varuh družine, ne tista blažilna, žlahtna in čustvena dopolnitev moškemu, ki se je prav tako znašel
nemočen v primežu družbenih sprememb in iskanj svojega mesta. Družina je ogrožena, zato dobiva nove in nove oblike in vprašljive
kombinacije. Otrok, ki je temelj družine, preizkuša nove vzorce, ki jih bo prenašal naprej. Družina kot osnovna celica naroda že močno
čuti sproščenost in moralno relativizacijo vrednot. Posebno krščanskih, ki pa so občečloveške.
Slovensko ženo in mater čaka veliko izzivov sodobne družbe. Pa vendar v svoji biti ostaja njena vloga enaka, kot je bila pred
desetletji. To poslanstvo nam je dano, tega ne more spremeniti nobena ideologija. Bodimo ponosne in izžarevajmo toplino, ki je
dana samo nam.
MESTNI ODBOR ŽZ LJUBLJANA / MOJCA SOJAR
V aprilu 2019 smo se sestale članice MO ŽZ Ljubljana z željo, da ponovno oživimo delo odbora. Že konec aprila smo pripravile
pogovor s kandidati NSi za evropske poslance.
Oktobra 2019 smo izvolile svoje delegatke in kandidatke za kongres Ženske zveze in za podpredsednico ŽZ je bila izvoljena Karolina
Korenčan. 12. novembra 2019 smo se srečale po aplikaciji ZOOM z namenom, da se seznanimo z delovanjem poslancev NSi v parlamentu.
Povabile smo strokovno sodelavko poslanske skupine in predsednico MSi Katjo Berk Bevc. V novembru 2019 smo imele
dopisno sejo, na kateri je bila Mojca Sojar potrjena kot kandidatka za članico IO NSi. Končno smo 11. decembra napovedale konstitutivno
sejo, na kateri smo izvolile vodstvo MO. Predsednica je postala Mojca Sojar, podpredsednica Karolina Korenčan in tajnica Julija
Humar. Marca 2020 smo pripravile ZOOM srečanje treh »ljubljanskih« RO ŽZ, na katerem je kot gostja sodelovala Nataša Hudelja, predsednica
Gospodarskega kluba NSi. Poleg teh srečanj smo se septembra 2019 udeležile predavanja v Antonovem domu na Viču, kjer
je bila gostja naša članica, gospa Silva Matos, dve srečanji s klepetom pa smo si pripravile v Vodnikovi domačiji in Švicariji v Tivoliju.
REGIJSKI ODBOR ŽZ GORENJSKA 1 / MARIJA LAVTAR
V Tržiču izvoljena poslanka SKD Jana Primožič me je povabila na kongres ŽZ SKD v Ljubljani. Ob poslušanju razprav o pomembnosti
ŽZ sem mislila, to pa ne bo zame, a že med vožnjo domov sem načrtovala delovanje v Tržiču. Pričela sem z delom po
predlogih, pojasnjenih na kongresu ŽZ. Presenečena sem bila nad uspehi. Rada sem se gibala med ljudmi in aktivno delovala ter
s tem pridobila 20 članic. Organizirale smo izlete, okrogle mize, predavanja, dobrodelni koncert za Anin sklad in pričele s tradicionalnim
romanjem v Glinje na Koroško. Ustanovni zbor RO ŽZ NSi Gorenjska 1 smo priredile v Tržiškem muzeju, kjer nas je s svojo
prisotnostjo počastil predsednik NSi dr. Andrej Bajuk in takratna predsednica ŽZ NSi ga. Lidija Drobnič. Podpredsednica RO ŽZ dr.
Marija Rogar se je redno udeleževala sej in nas obveščala o novostih in delu vodstva stranke. Hvaležna sem Bogu za pogum in
veselje do dela v dobro domovine, naše prelepe Slovenije.
REGIJSKI ODBOR ŽZ SEVERNA PRIMORSKA / ORJANA CURK
Regijski odbor ŽZ Severna Primorska deluje od februarja 2019 in pokriva območje osmih občin. Ob ustanovitvi smo pripravile zelo
odmeven pogovorni večer z dr. Erikom Brecljem in gosti - dr. Matijem Božičem (družinskim zdravnikom), Janezom Kržišnikom (duhovnikom
in duhovnim spremljevalcem bolnikov) ter Ivo Dimic (poslanko v državnem zboru), ki je napolnil avditorij v Škofijski gimnaziji
Vipava do zadnjega kotička. V času korone je ženska vloga postala zelo pomembna in na trenutke tudi zelo težka, saj mora žena –
mati usklajevati svoje poklicno delo in družinsko življenje, ob tem pa prevzeti tudi vlogo učiteljice in vzgojiteljice svojih otrok. Zato
smo se članice ŽZ povezale v video konferenco, da smo se videle, slišale, izmenjale svoje poglede in se opogumile z željo, da iz krize
stopimo močnejše.
Na drugo srečanje smo medse povabile dr. Tanjo Šušteršič, Cecilijo Pregelj, Mario Ivano Tekavec, Tadejo Šuštar in Eriko Jazbar. Vsaka
gostja je osvetlila svoje sobivanje z virusom, svoje doživljanje tega časa in usklajevanje zasebnega in družinskega življenja.
16

ŽENSKA AKTUALNO ZVEZA
TADEJA ŠUŠTAR ZALAR: RASTEMO IN SE
UČIMO DRUG OD DRUGEGA
Kako si se vključila v delo parlamenta?
Ko sem prišla v parlament, je bilo vse novo. Na poročilih je
samo odsek, ko nekdo govori. Je pa cela procedura. V začetku
sem se veliko učila. Vidim, da sedaj že lahko kaj samozavestneje
povem. Služba mi je všeč. V NSi smo res dobra ekipa.
Med seboj si pomagamo. Strokovni sodelavci pripravijo gradiva.
Treniram še javno nastopanje. Rastemo in se učimo drug
od drugega.
Imaš dobro molitveno in siceršnjo podporo doma. Stric je
ljubljanski pomožni škof, sestra je redovnica, brat je diakon.
Največja podpora je podpora v ožji družini. Mami sporočim, kdaj
imam razpravo, ona me posluša in mi napiše komentar. Tudi moj
mož Andraž me podpira, kar je pomembno. Služba včasih vzame
veliko časa. Delo v parlamentu je od jutra do večera in čez konec
tedna so razne proslave, kar je lepo, je pa tudi obveznost.
Kako se je v vaši družini odražalo politično udejstvovanje?
Moja mami je bila članica krščanskih demokratov. V času ustanavljanja
NSi, leta 2000, je rodila osmega otroka, najmlajšo sestro.
Vedela je, da ne bo imela dovolj časa za aktivno udejstvovanje.
Spodbudila je očeta, da se je on včlanil in hodil na sestanke in odbore.
Moja starejša sestra mu je pri tem pomagala in tudi mene
spodbudila, da sem se včlanila. Od začetka sem se izogibala. Ker
sem bila tako mlada, sem bila najprej v Mladi Sloveniji. Sem taka,
da sem takoj aktivna, ko prevzamem odgovornost. Politično sem
rasla: začela sem na aktivu Mlade Slovenije; lokalni nivo, regijski
odbor, izvršilni odbor, generalna sekretarka, podpredsednica Mlade
Slovenije. Jernej Vrtovec me je spodbujal, da grem na državne
volitve. Prvič sem kandidirala leta 2014. Sicer v Trbovljah, kjer je
bila prva dobra izkušnja. 2018 sem kandidirala v domačem kraju
in leta 2019 nadomestila Ljudmilo Novak, ko je bila izvoljena za
evropski parlament. V času kampanje za evropski parlament sem
vozila kombi in aktivno sodelovala.
Kakšno izobrazbo imaš in kako si iskala službo?
Takrat sem že diplomirala in iskala sem službo. Nisem je dobila v
svoji stroki, zato sem šla za eno leto vozit taksi. Nekaj je treba delati.
Ravno takrat so veliko iskali šoferje, obljubljali so visoko plačo.
Rekla sem si: »Boljše, da nekaj delam, kot nič,« in sem začela.
Z vožnjo taksija sem spoznala veliko ljudi, med drugim bodočega
šefa. Za farmacevtsko podjetje sem opravila raziskavo trga in v
pol leta obiskala vse zdravnike družinske medicine. V obdobju,
ko sem bila voznica taksija in strokovna sodelavka, sem v letu in
pol prevozila 130.000 km. Moj projekt se je zaključil in zopet sem
ostala brez službe. Po tem se je začela kampanja za volitve in
aktivno sem se vključila.
Ženska v politiki.
Vsi vemo, da prevladujejo moški. Že način oblačenja je različen.
Moški ima obleko in srajco in je lepo urejen. Ženske potrebujemo
novo, drugačno oblačilo za vsako priložnost posebej.
Ženska ima drugačen način razmišljanja, bolj materinski pogled,
rada bi za vse poskrbela.
Sedaj, ko smo v vladi, se da več stvari uresničiti. Ko imam kakšno
dobro idejo, jo posredujem ministru, se pogovorimo in poskusimo
najti rešitev. To me veseli. Do sedaj sem najbolj vesela
uspeha rešitev, ki sem jih posredovala in so se uresničile. To
so uspehi NSi. Na primer - dosegli smo, da je v času bivanja
otroka v bolnišnici lahko starš prisoten in prejme nadomestilo
za nego. Dosegli smo sofinanciranje izbirnega programa v zasebnih
šolah.
Kakšni so tvoji načrti?
Še želim biti aktivna v politiki. Kandidirala bom na naslednjih volitvah
in upam, da bom izvoljena. Sedaj sem se vpeljala, poznam
način delovanja, javni nastopi mi niso več tako velik izziv.
V Ženski zvezi sodelujem vedno, ko utegnem. Z veseljem jo
podpiram in bom še več sodelovala, ko bo čas za to.
Čestitamo družini Šuštar za njihovo vključenost v NSi in želimo
Tadeji še veliko uspehov. •
17

ŽENSKA ZVEZA
OB OKROGLEM JUBILEJU
SO ŽENSKI ZVEZI ČESTITALE:
NATAŠA HUDELJA, predsednica Gospodarskega kluba NSi
Drage članice in vse podpornice ter simpatizerke Ženske zveze pri Novi Sloveniji - krščanskih
demokratih!
Vaša 20-letnica je tudi naša 20-letnica, ko ve praznujete, lahko praznujemo vsi, saj so ženske
tiste močne članice naše skupnosti, ki so vztrajne, pogumne in drzne, a hkrati s temelji realno
na tleh. Kot gospodarstvenica lahko povem, da brez ženske energije, njene kreativnosti pa tudi
skrbnosti in predanosti ne bi bila Slovenija tako uspešna. Naj bo vaše vodilo za naprej še večje
povezovanje, vključevanje in širjenje ideje o skupnosti, kjer se spoštujemo in si pomagamo.
Naši Ženski zvezi in njenemu vodstvu iskreno čestitam ob praznovanju in želim še mnogo uspešnega
dela.
KATJA BERK BEVC, predsednica MSi
Predstavnice nežnejšega spola se zaradi robatega značaja politike težje odločamo za delovanje
v njej. Pa vendar ob vsem aktualnem dogajanju, ko nas hočejo »progresivci« že kar oropati
svojega spola, ki v svet prinaša milino in življenje, ne moremo zgolj nemo stati ob strani. Zato je
poslanstvo Ženske zveze zlasti v tem, da k političnemu udejstvovanju vabi vse ženske, ki jih to
zanima, a jim morda manjka kanček spodbude. Vsekakor lahko in raje uspemo brez kvot – dobrodošla
pa je prijazna beseda in zgled že uveljavljenih političark. Drage dame iz Ženske zveze,
hvala vam za dvajset let spodbudnih besed in zgledov!
MARIJA IVANA TEKAVEC, podpredsednica NSi, ki zastopa člane izven meja Slovenije
Strokovnjakinja, soseda, prodajalka, medicinska sestra, kiparka, redovnica, učiteljica, pevka. Žena,
dekle, mati, babica ... predane ženske. Veselje, ki sem ga doživela ob vabilu k sodelovanju pri Ženski
zvezi, se danes pretaka v velik ponos, ko se počutim delček gonilne sile stranke, ki v prvi vrsti brani
življenje in se zavzema za vrednote, ki Sloveniji jamči boljši danes in svetlejši jutri. Ženska zveza je
nastopila pred dvajsetimi leti, preden je svet preko medijev odkril pomembno vlogo in moč ženske
v družini, v družbi, v politiki, na službenem in poslovnem področju in kjerkoli je ženska prisotnost
uveljavljena ali si odpira poti.
Iskrene čestitke vizionarkam, ki so razpele roke in objele silovito žensko dušo in tako nudile prostor
dialoga, osebne rasti ter demokratično ozračje. Danes njih nadaljevalke z veliko ljubeznijo skrbimo
za obstoj in predajo teh vrednot. Vse najboljše, Ženska zveza Nove Slovenije!
DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ, podpredsednica NSi
Ženska zveza praznuje novembra 20-letnico delovanja, kar kaže, da krščanski demokrati že
vrsto let dajemo ženskam priložnost za delo v politiki in tako je tudi prav.
»Rada sem ženska«, je na okrogli mizi rekla mati štirih otrok, ki ob zahtevni službi vedno najde
čas za sestanek OO NSi. Vsem ženskam, ki na različne načine prispevate k delovanju NSi, iskreno
čestitam. Zahvaljujem se vam za vaše delo in molitve za božji blagoslov.
Drage članice NSi, vabim vas, da ste še naprej samozavestne, pogumne, drzne in odločne, skratka,
da ste rade ženske. Samo takšne bomo s čustvi, ki jih premoremo le ženske, pomagale
krščanskim demokratom k zmagi na volitvah. Verjemite mi, to se bo zgodilo kmalu!
18

ZGODILO AKTUALNO SE JE
IN MEMORIAM: MARKO KREMŽAR
V 93. letu starosti je umrl dr. Marko Kremžar, ki je bil ustanovni član NSi ter častni
predsednik OO NSi Argentina in Južna Amerika. Njegov angažma v slovenski skupnosti
v Buenos Airesu, kjer je bil pomemben organizator in pedagog slovenskega
srednjega šolstva, bo ostal za vedno zapisan v zgodovino. Bil je zadnji predsednik
predvojne Slovenske ljudske stranke, po združitvi s SKD leta 1992 pa je postal tudi
podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Na Kongresu NSi v Dravogradu je
leta 2015 prejel zlati znak stranke. Naj počiva v miru!
POČASTITEV 30. OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI IN
DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NA RAČJEM OTOKU
Ob 30. obletnici samostojnosti naše države je na Račjem otoku na posestvu Brdo pri
Kranju potekala prireditev, ki sta jo gostila predsednik osamosvojitvene vlade in nekdanji
predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle ter podpredsednik
vlade in predsednik NSi Matej Tonin. Kot je dejal Lojze Peterle, krščanski demokrati
nismo prispevali le glasov, ampak tudi ljudi, ki so na vseh nivojih delali za samostojno
državo in demokratizacijo Slovenije. Matej Tonin se je zahvalil vsem, ki so zložili
številne kamenčke v mozaik osamosvojitve in s svojim pogumom prispevali k temu,
da je Slovenija danes samostojna in suverena država.
10. OBLETNICA SMRTI DR. ANDREJA BAJUKA
Šestnajstega avgusta je minilo 10 let, odkar je v 68. letu starosti umrl prvi predsednik
Nove Slovenije, nekdanji predsednik Vlade RS in finančni minister dr. Andrej Bajuk. V NSi
se ga spominjamo kot velikega človeka in domoljuba. Z ustanovitvijo Nove Slovenije je
pomembno prispeval k ohranitvi in rasti slovenske krščanske demokracije. Kot predsednik
vlade in kasneje finančni minister si je vedno prizadeval za pomembne ukrepe, ki so
pripomogli k rasti in razvoju Republike Slovenije.
53. MOS-U: OSTAJAMO ZAVEZANI GOSPODARSTVU
Nova Slovenija se je že tretje leto zapored udeležila 53. Mednarodnega obrtnega sejma v
Celju, kjer se je stranka predstavila z lastnim razstavnim prostorom. Naša prisotnost na
tem dogodku je velik izraz podpore podjetništvu in obrti ter pomeni neposreden stik in
dialog s številnimi obiskovalci sejma. Sejem so obiskali ministri, poslanci in ostali funkcionarji
stranke. Da NSi slovi po najboljšem gospodarskem programu in naklonjenosti podjetnosti,
potrjujejo tudi dobri odnosi s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
(OZS). NSi je na svojo stojnico privabljala z odlično kavo in poslanci, ki so si vzeli čas, da
so z obiskovalci tudi poklepetali.
TABOR NSI V ŽUŽEMBERKU
Drugo nedeljo v septembru je v Žužemberku potekal tradicionalni tabor stranke. Dogodka
so se udeležili številni člani, simpatizerji in podporniki NSi ter ostali gostje iz cele Slovenije.
Osrednji del programa je bil namenjen nagovoru predsednika NSi Mateja Tonina, pa
tudi pogovoru s kvartetom ministrov, poslanci ter evropsko poslanko NSi. Matej Tonin je
v svojem govoru poudaril, da NSi z rezultati kaže, da lahko vodi naslednjo vlado. Člane je
pozval, da vsem znancem povedo, zakaj je NSi logična izbira na volitvah. »Naša terenska
mreža ima več kot 10.000 članov, soočili smo se marsikaterimi napadi. Odpisali so nas
vnaprej, na zalogo. Rekli so, da ne bomo zmogli. S svojim delom vsak dan dokazujemo, da
niso imeli prav. Imamo stabilno podporo. Smo povezani, močni in še kako živi!« Poudaril
je še, da stabilne vlade ne bo mogoče zgraditi brez povezave čez sredino.
19

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
JOŽEF ŠKALIČ
ŽUPAN OBČINE KUZMA
Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi.
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,
hobiji …)?
Rojen sem 17. 12. 1963 v obrtniško-kmečki družini, v kateri
so bile v ospredju krščanske vrednote. Sem oče hčerke in sina
ter srečen dedek dveh vnukov. Po poklicu sem učitelj sociologije
in zgodovine, zaradi tega imam bogate izkušnje dela z
mladimi. V preteklosti sem se aktivneje ukvarjal s športom, sedaj
pa več pozornosti namenjam rekreativnemu kolesarjenju,
pohodništvu, nogometu in branju knjig. Skozi življenje mi je bilo
vedno vodilo moje pokojne matere, da v življenju ne delamo
nobenih razlik med ljudmi glede na spol, raso, etnično ali versko
pripadnost ali katere druge razlike, ampak si moramo med
seboj vedno pomagati.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste
se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
V politiko sem se podal iz razloga, ker sem v sebi začutil poklicanost,
da lahko ljudem veliko dajem na različnih področjih v
delu in življenju. Hkrati pa ljudje bogatijo tudi mene. Vsak stik z
ljudmi in naravo je čudovita nova izkušnja. Krščanske vrednote
so vtkane v mojo dušo, srce in telo. Tako sem bil aktiven že v
času vladavine DEMOS-a. Ni se mi bilo težko odločiti, da se
pridružim NSi in klubu županov, ki zastopa enake vrednote.
Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj
prepoznavna?
Občina Kuzma leži na tromeji, na stičišču Slovenije, Avstrije
in Madžarske. Ljudje v tem delu živimo v sožitju različnih
narodov, veroizpovedi, jezikov, kultur itd. Nekoč so se ljudje v
tem koščku domovine ukvarjali pretežno s kmetijstvom in z
različnimi obrtmi. Danes pa je veliko ljudi zaposlenih čez mejo
v sosednji Avstriji. Mladi izobraženi odhajajo v velika mesta,
tako da življenje postaja vse težje.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih
rešujete prednostno?
Privabiti čim več mladih družin in jim zagotoviti čim bolj optimalne
življenjske pogoje, da bodo v domačem okolju z različnim
dejavnostmi in delom zagotavljali svoj lasten obstoj. Živeti
na podeželju mora postati vrednota, ki temelji na sonaravnem
bivanju in sožitju z naravnimi danostmi. Žal se je to v preteklosti
izkazalo kot neke vrste kazen in ne vrednota.
20
OBČINA KUZMA
Županja:
Občinski svet:
NSi članov OS:
Jožef Škalič
9 članov
3 občinski svetniki
Površina: 22,86 km 2
Prebivalcev: 1.577
moški: 766
žensk: 807
Povprečna starost: 37,25 let
Stan. površina: 30,14 m 2 /osebo
Gospodinjstev: 477
Družin: 484
Delovno aktivnih: 852
Brezposelnih: 243
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi
strankami?
Sodelovanje z občinskim svetom je zelo dobro, kakor tudi s
političnimi strankami, ki pa jih ni veliko v tem delu. Vsem nam
je skupen cilj, da stojimo za projekti, ki so za nas vitalnega pomena.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?
Zagotoviti čim bolj optimalne pogoje za življenje vseh generacij,
da bodo le-ti imeli pogoje za nadaljnje življenje in razvoj.
Uspelo nam je zagotoviti zdravo pitno vodo vsem v občini, zgraditi
kanalizacijsko omrežje, sodelovati pri izgradnji Doma starejših
in zdravstvenega doma. V bodoče imamo v načrtu izgradnjo
vrtca pri osnovni šoli. Skupaj z občinskim svetom in pristojnimi
inštitucijami si želimo zagotoviti takšno kakovost življenja, da
bomo na tem koščku Slovenije tudi lahko preživeli. Predvsem
vidimo priložnosti v razvoju podeželskega in sonaravnega zelenega
turizma in kulturnozgodovinskih znamenitosti. •

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
AKTUALNO
PRELOMNOST ZAKONODAJNEGA
SVEŽNJA »PRIPRAVLJENI NA 55«
Smo v prelomnem trenutku za odziv Evropske unije (EU) in
preostalega sveta na izredne razmere na področju podnebja
in biotske raznovrstnosti. Smo zadnja generacija, ki lahko (še)
pravočasno ukrepa.
Sveženj »Pripravljeni na 55« je najpomembnejši sklop predlogov
za revizijo in posodobitev zakonodaje EU ter za uvedbo novih
pobud, da se zagotovi skladnost politik EU s podnebnimi cilji, o
katerih smo prvič razpravljali v Evropskem parlamentu na julijskem
plenarnem zasedanju.
EU si je v okviru evropskega zelenega dogovora z evropskimi
podnebnimi pravili zastavila zavezujoč cilj, da do leta 2050 doseže
podnebno nevtralnost in brezogljično družbo. Kot vmesni
korak k podnebni nevtralnosti pa je EU povečala svoje podnebne
ambicije do leta 2030.
Zakonodajni sveženj se bo državljanov morda še najbolj dotaknil
v okviru prometnega sektorja, saj ta predvideva 55-odstotno
zmanjšanje emisij iz avtomobilov do leta 2030, 50-odstotno
zmanjšanje emisij iz kombiniranih vozil do leta 2030 in
ničelne emisije iz novih avtomobilov do leta 2035.
Če bomo zakonodajni sveženj v Evropskem parlamentu dokončno
potrdili, čez nekaj let tako ne bo več možno kupiti novega
bencinskega, dizelskega ali hibridnega avtomobila z obstoječo
tehnologijo, saj bodo proizvajalci avtomobilov morali povsem
izničiti današnje neposredne izpuste CO2.
Sveženj »Pripravljeni na 55« je bil ministrom in ministricam EU
za okolje in podnebne spremembe predstavljen julija 2021 na
neformalnem srečanju, ki ga je v sklopu predsedovanja Svetu
EU organizirala Vlada Republike Slovenije. Ministri in ministrice
so sveženj pozdravili in poudarili, da bi morala biti vodilna načela
med državami članicami EU pravičnost, solidarnost, ambicioznost
in učinkovitost.
Za dosego cilja za leto 2030 bo sicer potrebna sistemska preobrazba
celotnega gospodarstva. Reviziji nacionalnih energetskih
in podnebnih načrtov ter uredbe o upravljanju, ki bosta opravljeni
v kratkem, bosta zagotovili celostno načrtovanje, izvajanje in
spremljanje zelenega prehoda v obdobju do leta 2030. To je želja
Evropske komisije in tudi Evropskega parlamenta, da bi bil državam
članicam EU omogočen uravnotežen napredek.
EVROPSKO LETO ŽELEZNIC TUDI V SLOVENIJI
V Evropskem parlamentu smo 15. decembra lani podprli predlog
Evropske komisije, da se letošnje leto imenuje "Evropsko
leto železnic". Odločitev je bila povezana s prizadevanji EU, da
spodbuja okolju prijazne načine prevoza, ki so v skladu z evropskim
zelenim dogovorom.
Leto 2021 je ključno za politiko EU na področju železnic. Namen
zakonodajnega svežnja je oblikovanje v celoti integriranega
evropskega železniškega prostora. Zadovoljna sem, da smo s
sodelavci v tej luči pripravili tudi evropski dogodek na slovenskih
tleh. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami, direktor se je udeležil
tudi uvodnega dogodka na ljubljanski železniški postaji, smo
se skupaj z nekaterimi predstavniki evropskih institucij odpeljali
z vlakom iz Ljubljane v Ribnico. Dogodka so se udeležili nekateri
župani, poslanci, državni sekretarji in ministri NSi kot tudi avstrijska
kolegica v Evropskem parlamentu Barbara Thaler ter nekdanja
komisarka za promet Violeta Bulc.
Med krizo zaradi pandemije Covida-19 se je izkazalo, da železniški
promet lahko tudi v izjemnih okoliščinah zagotovi hiter
prevoz nujnih dobrin, kot so hrana, zdravila in gorivo. Slovenija
v zadnjem času veliko sredstev vlaga prav v obnovo železniških
prog in postaj ter za nakupe novih vlakov in lokomotiv. Hkrati pa
gradimo nove kolesarske poti, ki vodijo tudi do železniških postaj.
Izpusti prometa predstavljajo 25 odstotkov vseh toplogrednih
plinov v EU, pri čemer pa je železniški promet odgovoren za
le 0,4 odstotke izpustov. To pomeni, da ima železniški promet
veliko vlogo pri uresničevanju zelenega dogovora.
Evropska strategija turizma pa spodbuja trajnostni butični turizem,
ki vključuje lokalne znamenitosti, kulturno in naravno
dediščino ter lokalno kulinariko. Zato smo v Ribnici obiskali še
Rokodelski center in si ogledali prikaz izdelovanja suhe robe
ter lončarskih izdelkov. Obiskali smo tudi čebelarje in poskusili
različne vrste medu in drugih medenih dobrot. Na Škrabčevi
domačiji pa so nam kulturni program pripravile še ljudske pevke.
Slovenija ima veliko potenciala za razvoj turizma in izboljšanje
trajnostne mobilnosti. Tudi za te namene Slovenija črpa izdatna
evropska sredstva. •
Ljudmila Novak
poslanka Evropskega parlamenta
21

OSEBNO
MARK BORIS
ANDRIJANIČ
MINISTER ZA DIGITALNO PREOBRAZBO
Poklic in delo?
Pravnik po izobrazbi in minister za digitalno preobrazbo.
Kateri so vaši hobiji?
Zgodovina, kolesarjenje, tek, potovanja v neznano.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Zgodovina.
Katera je vaša najljubša hrana?
Tajska hrana.
Vaš najljubši letni čas?
Jesen.
Najljubša turistična destinacija?
Piran.
Vaša barva je?
Modra.
Najljubši film?
Boter I.
Najljubša knjiga?
E. Hemingway: Sonce tudi vzhaja.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Bruce Springsteen.
Najboljši športnik ali športnica?
Michael Jordan.
Kakšen je vaš moto življenja?
"Never give up."
Kaj vam pomeni družina?
Varen in ljubeč pristan.
Kaj vam pomeni država?
Skupnost ljudi, ki jih marsikaj razdvaja, mnogo več pa združuje.
Kaj vam pomeni politika?
Priložnost za napredek in dialog.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Veselje nad tem, kar smo, in malce bolečine nad tem, kar bi
lahko bili.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Svežina, zmernost in dejanja.
Družboslovje ali naravoslovje?
Družboslovje.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Gospodarstvo.
Vaš vzornik je?
Winston Churchill. •
22

AKTUALNO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:
1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: majica NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 10. decembra 2021, na
naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.
Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo TRIDESET LET DOMOLJUBJA. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Janez Janc (Šentjernej),
2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Leon B. Bajc (Ljubljana) in
3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Milka Ribnikar (Preddvor).
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.
23