Klas, november 2021

dsopreddvor

Domski časopis KLAS, november 2021


Izdal: Dom starejših občanov Preddvor, november 2021

Uredniški odbor: Sonja Resman, Irma Čebašek, Tina Erman, Martina

Šumi, Alenka Leban

Naklada: 300 izvodov

Tisk: Tiskarna in knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.


Življenje je lahko čudovito, če se tako odločimo

Mag. Sonja Resman, v. d. direktorica

Spoštovani stanovalci, svojci, zaposleni

in vsi, ki prebirate naš domski časopis!

Čas »peklensko beži« in po skoraj dveh

letih premora, je pred vami letna izdaja

Klas, ko Dom praznuje 73. obletnico

delovanja Doma.

Leto 2020/2021 si bomo vsi zapomnili

zaradi epidemije SARS – COV-2, h kateri

smo v Domu pristopili z vso resnostjo in

odgovornostjo in bili uspešni.

Za Dom Preddvor in za vse nas, ki smo

vpeti v delovanje doma je bilo

iztekajoče leto še sploh zahtevno leto,

polno preizkušenj in negotovosti.

A vendar smo korak za korakom uspevali v smeri delovanja v utečene tirnice in

normalizacijo domskega življenja.

Pričeli smo z dvigovanjem splošnega bivalnega standarda za stanovalce in

izboljšanja delovnih pogojev za zaposlene, predvsem v smeri varnega

bivanjskega in delovnega okolja. Pridobili smo proračunska finančna sredstva in

odpravili pomanjkljivosti zamakanja v notranje prostore iz balkonov in teras. Z

obnovo dvigal, s še leseno notranjostjo in ročnim odpiranjem vrat, smo

posodobili dvigala z avtomatskim odpiranjem in zapiranjem. Dvigalo na Upravi

smo, poleg prenove, pripeljali eno nadstropje višje, tako, da so zdaj vse sobe za

stanovalce dostopne z dvigalom. V novem Domu smo vzpostavili delovanje

prezračevalnega sistema, ga očistili in razkužili.

»Da bi našel sebe, misli s svojo glavo.« Sokrat

3


Najpomembnejši prispevek k hitremu in temeljitemu obvladovanju okužbe pa

so dali odgovorni sodelavci z doslednim spoštovanjem navodil in ukrepov.

Hvala vam, vsem skupaj in vsakemu posebej! Zdi se, da je Dom Preddvor prejel

zasluženo novoletno darilo že za Božič 2020, saj smo od takrat in celotno leto

2021 tako rekoč brez okužb (samo dva primera v začetku septembra). Na tem

mestu bi se zahvalila tudi svojcem in obiskovalcem, da razumevajoče spoštujete

preventivne ukrepe tudi vi.

Za ugodje bivanja stanovalcev in druženja s svojci ter popestritev odmorov za

zaposlene smo v jedilnici uredili »domsko kavarno« odprtega tipa. Otvorili jo

bomo v novembru.

31. 12. 2021 Domu poteče enoletna pogodba o sodelovanju z zunanjo kuhinjo.

Intenzivno potekajo vse aktivnosti vzpostavitve delovanja domske kuhinje s

1.1.2022.

Tako kot celotno letošnje leto si bo Dom še naprej prizadeval, da bodo

zaposleni pri svojem delu, zlasti pri delu s stanovalci in uporabniki pomoči na

domu spoštovali osnovne vrednote, predvsem poštenost, tako v besedi kot v

dejanju, zanesljivost, spoštljivost in strokovnost.

Dragi stanovalke, dragi stanovalci in svojci. Iz srca se vam zahvaljujem, za

potrpežljivost, razumevanje in podporo. Za zaupanje, da ste verjeli v nas. Hvala

vam za potrpežljivost in besede podpore in spodbud ob letošnjih prenovah.

Drage sodelavke in sodelavci, iskrena hvala za strokovno in odlično opravljeno

delo. Večinoma. Morda bi vam morala to še večkrat povedati. A bilo je

ogromno izzivov…..Čas pa je za vse samo eden.

Na tem mestu bi se rada zahvalila tudi članom sveta zavoda, ki so mi sredi

novembra preteklega leta dali priložnost sprejeti izziv vodenja Doma za eno

leto.

»Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega, kot njegovo lastno prepričanje,

da je naredil najboljše, kar je mogel v danem času in okoliščinah.« Mihailo

Pupin

4

»Nič ni tako močno kot sanje, kako ustvarjati prihodnost.« Victor Hugo


Utrinki stanovalcev

___________________________________________________________________________

SVET JE PREPROST,

kadar ni strahu.

Življenje je lepo,

kadar ni poslavljanja.

Četudi od sebe,

kakršen si bil,

pa nisi več.

Ob slovesu

je še rojstno mesto tuje:

drevesa šumijo tistim,

ki prihajajo;

tudi luči sijejo zanje

in zvočniki jim pojejo.

Odhajajoči odtekajo

kot deževnica.

Ceste so umite.

Zmeraj manj si želim

potovati v neznano.

Želim si

k nekomu.

Toda

zmeraj je več znanih krajev

in zmeraj manj poznam ljudi.

Neža Maurer

»Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti.« Marie Curie

5


Prihod v dom

Sredi leta 2019 sem se odločila za domsko oskrbo. Začela sem iskati

namestitev. Iskala sem od zahodne do vzhodne Slovenije, pa tudi na

Hrvaško me je pot zanesla, tja doli do Splita. V Sloveniji sem se prijavila v

Kranju, Preddvoru, Cerkljah, Celju, Poljčanah, Slovenski Bistrici, Mariboru

in Vukovskem dolu, na Hrvaškem pa sem si ogledala domove v Crikvenici,

Trogirju, Splitu in na Braču.

Moram reči, da je oskrba na Hrvaškem precej cenejša, a so drugi razlogi,

da se za bivanje tam nisem odločila, čeprav bi bila sprejeta takoj. V

Sloveniji pa so mi povsod obetali dolgo čakanje na prosto mesto, le v

Vukovskem dolu je bil splet okoliščin tak, da sem se lahko takoj vselila.

To sem 1.10.2019 tudi storila. Lepo so me sprejeli, dobro sem se počutila,

lep kraj.

Po dobrih dveh letih je preddvorska socialna delavka poklicala mojega

sina, da imajo prostor za mene. Želela sem v domače okolje in pogrešala

sem gorenjske hribe, pa sem se preselila.

Sedaj že pol leta bivam v preddvorskem domu, uživam okolje in

sodelujem s sostanovalci in delavci Doma.

Občudujem delavce Doma, ko prenašajo dobre in slabe strani zaposlitve,

pohvalo in grajo stanovalcev (se mi zdi, da je hvale bolj malo).

Razmišljam, da sama nisem sposobna za nobenega od teh poklicev.

»Vedno se srečajmo z nasmehom, kajti nasmeh je pričetek ljubezni.« mati Tereza

6


Sostanovalci so pa po moji oceni tako različni, vsak je svoja posebnost,

svoja osebnost - se pošalim, da je nemogoče statistično določiti

povprečnega stanovalca. A vedno se najde nekaj takih, ki imajo nekaj

skupnega in če ne drugega: štirje Slovenci - pevski zbor, ali pa šepetajoč

pogovor - a že veš??? In potem pride na dan skrivnost drugega

sostanovalca ali delavca, ki ne prisostvuje pogovoru (enostavneje "

opravljanje").

Navdihuje me še prelepa okolica Doma in kraja, ravno prav gozdov, polj,

voda, ravnine, klancev, stezic, poti, počivališč.

Tako, pa sem prišla, videla in zmagala. Dobro počutje želim tudi vsem

delavcem in stanovalcem Doma.

Ivana Mohorič

Sedaj sem tukaj zadovoljna

Oktobra 2020 sem zbolela za Covid-19. Ker sem že z leti imela težave z

dihanjem se me je Covid -19 prijel. Bila sem en mesec na Golniku, kjer

sem bila tri tedne pod kisikom. Nato so me premestili na Jesenice, kjer

sem bila dva meseca. Tam sem imela težave s pljuči, z ledvicami, bila sem

na dializi in imela sem rahlo možgansko kap. Desna roka in noga so mi

zelo malo delale, na noge nisem stopila niti tri korake. Iz bolnice so me

poslali za 14 dni v toplice Dobrna. Tam sem s pomočjo terapevtk prehodila

deset korakov.

Za novo leto 2021 sem odšla domov. Sin mi je uredil negovalko, da mi je

dva krat na dan menjala plenice. Kosila mi je nosila moja prijateljica.

Večerje in zajtrke je pripravljal sin.

Ker je sin videl, kako sem depresivna, ker sem cel dan sama in ne morem

na noge, je poklical v Dom v Preddvoru. Sin je povedal za kaj gre in

socialna delavka je rekla, kar pripeljite mami.

Marca 2021 me je rešilni avto odpeljal v Dom starejših občanov Preddvor.

V začetku sem se slabo počutila, ker nisem naletela niti na eno gospo s

katero bi se pogovarjali.

»Učenje je kot veslanje proti toku: če ne napreduješ, greš nazaj.« kitajski

pregovor

7


Ko me je v roke dobila fizioterapevtka Barbara sem dobila voljo, da se

trudim, kajti prepričana sem bila, da ne bom nikoli več hodila. Najprej

sem dobila voziček, nato hojco, sedaj pa že hodim brez pripomočkov.

Shodila sem v štirih mesecih. Trenutno vadim hojo po stopnicah.

Ko bom sigurna v hoji in po stopnicah nameravam iti domov.

Barbara hvala za ves trud, ki ste ga vložili vame. Sedaj sem tukaj

zadovoljna.

Metka Šimegi

Življenje v domu

Sem ena izmen mnogih stanovalk in bi rada nekaj napisala o prihodu in

življenju v domu starejših občanov »Josipine Urbančič«.

Prišla sem pred šestimi meseci, nepričakovano iz bolnišnice Jesenice, ker

sem bila precej poškodovana zaradi padca. Lahko rečem, da sem bila kar

srečna, ko sem prišla v Preddvor. Sprejeli so me lepo, čeprav me niso

poznali, jaz pa sem seveda težko pričakovala njihovo pomoč.

Bila sem nepokretna, če tudi ni bilo kaj posebnega »videti«. Zlom roke je

bil zanje mimo grede »nič«. Jaz pa sem tri tedne ležala z bolečinami

skoraj negibno, kar je bilo zelo, zelo težko. Počasi smo se razumeli in

začela sem z majhnimi koraki delati poskuse, ker sem imela krče. Ob

pomoči zdaj že kar dobro hodim in sem hvaležna za pomoč dobrim

terapevtkam.

»Prvi korak pri iskanju znanja je tišina, drugi poslušanje, tretji pomnjenje, četrti

vaja in peti – učenje drugih.« Solomon Ibn Gabirol

8


Počutim se kar v redu, seveda letom primerno.

Zahvaljujem se vsem v Domu za prijaznost, postrežbo, pozornost in vse

dejavnosti, ki jih imamo v skupnosti, da se počutimo prijetno, čeprav tega

vsi ne opazijo.

Hvala vsem za vse!

Zgodovinski krožek

Nada Smolnikar

V Domu v Preddvoru se vedno kaj dogaja. Stanovalke in stanovalci smo

vključeni v različne aktivnosti in krožke. Sama se jih zelo rada udeležujem

in tudi aktivno pomagam.

Že lansko leto so me povabili, da bi vodila Zgodovinski krožek. Malo me je

skrbelo, saj sem štirideset let delala le z otroki. Obljubili so mi pomoč, pa

je hitro steklo. Najbolj mi pomaga prijaznost in odprtost.

Začeli smo kar na polno s pravo zgodovino: od Egipta, Kitajske, Stare

Grčije in njenih znamenitost, do Rimske države in ostankov pri nas.

Dotaknili smo se srednjega veka; gradov, samostanov, cerkva, mest,

podeželje, življenja vladarjev, graščakov, menihov, meščanov,

podložnikov,…

Uporabila sem veliko slikovnega gradiva, ki smo ga predvajali preko

računalnika ali so si ga stanovalci ogledali na slikah, ki smo jih dali na

pano. Ure smo popestrili s kvizi, da so stanovalci lahko aktivno sodelovali.

»Obraz je ogledalo duše, oči pa brez besed razkrivajo skrivnosti srca.« Sveti

Hieronim

9


Zabavali smo se ob raznih zgodbah in dovtipih iz mojega in njihovega

življenja.

Od maja, po koroni, spet nadaljujemo z našimi srečanji. Osredotočili smo

se na knjigo Miha Mohorja Pod gorami. V njej so zbrane folklorne in

spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in

Krvavcem. Kot naročeno. Večina nas je prav iz teh krajev in iz teh časov.

Kako sostanovalci poslušajo in se spominjajo starih običajev, navad,

krstov, birm, porok, šrang, praznikov, težkega dela, smrti, žalosti, pa tudi

veselja. Vsi pripovedujejo o svojem življenju, lepih in žalostnih trenutkih.

Kako se jim svetijo oči, včasih tudi solze, ko privrejo spomini na dan. Kot,

da se vračajo v mladost pred 70., 80., 90. ali 100 leti.

10

»Ni pomembno, kako počasi greš, važno je, da se ne ustaviš.« Konfucij


V septembru smo obiskali Planinski muzej v Mojstrani in Baziliko Marije

Pomagaj na Brezjah. Na krožku smo ob slikah obnovili pot in znamenitosti.

To pa predvsem za tiste, ki niso mogli z nami na pot.

Upam, da bomo uspešno nadaljevali z delom. Se že veselim.

Marta Frantar

Letni časi

Zjutraj, ko se prebudim, vidim lep pomladanski dan. Nebo je čisto in

modro. Slišijo se ptički, ki žvrgolijo, trava zeleni, pihlja rahel vetrič in

premikajo se mlade brezove veje, na katerih je vzbrstelo listje. Ljudje

gredo vsak s svojo torbo v roki, ker se jim mudi v službo, otrokom pa v

šolo.

Tako se začne vsak nov dan.

Večkrat se spomnim na otroška leta in obujam spomine, ko smo s starši

živeli v majhni vasici. Delu te vasice se je reklo Graben. Tam je tekla

deroča voda. V potoku smo pod kamenjem iskali rake, ki smo jih potem

spustili nazaj v vodo.

Nekega jutra sem bila na vrtu, ko je

iznad strehe iz rdeče opeke zažarelo

sonce.

Na bližnjem drevesu sem zagledala

lepe rumene hruške, ki jih je obsijalo

sonce. Bila sem zelo presenečena in

vesela, kajti že dolgo nisem videla kaj

tako lepega. Zdelo se je, kot da ni

resnično. Bilo me je strah, da me ne bi

kdo okregal, saj bi hruško ukradla. A

sem se prepričala in jo utrgala. Bila je

sočna in sladka.

Ko sem videla, da se nekdo približuje,

mi ni bilo vseeno. On pa se je le

ustavil in me lepo pozdravil. Tako se je

vse srečno končalo.

»Ljubi vse, zaupaj nekaterim, slabo ne naredi nikomur.«

Wiliam Shakespeare

11


Gremo vsi na morje,

tam na plavo obzorje.

Vsi veselo zdaj na pot,

pa bo srečna, brez nezgod.

Mi veseli smo ljudje,

vsi Slovenci kar nas je.

Radi pesmi pojemo

in dobre volje smo.

Marjeta Sokolič

Je to res moj dom?

Za enega od začetkov varstva starejših se šteje dogodek, ko so od Boga

zapuščene občane vselili v opuščene italijanske vojašnice na Petrovem

Brdu. V grad Turn so prve stanovalce naselili leta 1948.

»Če mi daste nalogo, ki ji lahko podarim nekaj svojega, ne bo več naloga; bo

veselje, bo umetnost.« Bliss Carman

12


V domovih je danes poskrbljeno za prehrano, perilo, čistočo in socialne

stike, življenje je urejeno dostojno, zanimivo in pestro, če stanovalec tudi

sam tvorno sodeluje. Sicer ga tare en sam strašanski dolgčas. Tu v

Preddvoru lahko ženske pletejo, šivajo, krajšajo dolgčas z igrami, kot je

domino ..., moški v zato urejeni delavnici uredimo kakšna mojstrska dela.

Kajpak, v delavnico lahko stopi tudi ženska in obratno.

Za bivanje se večina odloči zaradi onemoglosti ali bolezni. Sam sem

vstopil v turno grajski dom zaradi duševno telesne prizadetosti, kot

nekakšen strt kripelj. Sedaj je drugače, kot obseden se poganjam,

telovadim, pomagam, pišem, iščem pozitivno besedo pri vljudnejših očeh,

čeprav sem se z razmerami teže sprijaznil. Ne oziram se po

nedosegljivem, našel sem svoj osebni mir.

»Če hočeš hiteti pojdi sam, če hočeš priti daleč pojdi v skupini.«

afriški pregovor

13


Žal se vsi ne znajdejo, ne zmorejo se sprijazniti, niti si reči: »To sem jaz,

osebnost, ki ji ni para, takšnega se imam rad, tu črpam moč in

zadovoljstvo.« Redki so, kot je npr. ga. Neža. Ko se srečujeva se

nasmehne, pohvali to in ono, si vzame čas, čeprav piše in pripravlja

recitale.

Dom stoji v čisti naravi, obdan z

vrhovi Kamniško Savinjskih Alp,

Karavankami, z reko Kokro in

Možjanco, ki se po grebenu vleče do

Krvavca, Grintovca, Kočne,…

Tik nad Domom se vzpetina dviga do

razgledišča Josipine Turnograjske in

do vrha dveh planinskih koč s

cerkvico Sv. Jakoba, Potoške gore,

Javorovega in Srednjega vrha,

Cjanovce, Storžiča in vse do Julijskih

Alp. Na drugi strani pa Jelovica kaže

svoje znamenitosti: Babji zob, jamo

s kapniki »helektiti«, vse tja do

partizanske vasice Dražgoše in

Polhograjskih dolomitov.

Sam kraj Preddvor je sicer poznan po hotelu z jezerom, mogočnimi

sekvojami, ki zrastejo tudi do 100 metrov visoko in dosežejo starost do

4000 let … Lepote! Moja draga mati je za podobne spesnila stih: »Iz grude

ženejo kali, na svetlem soncu plod zori, plodna zemljica, svetel sonček,

ožuljen kmetič …«.

Potoška gora - hišna gora našega doma v Potočah, nudi zanimive

razglede po ljubljansko-gornjesavski dolini in vrhovih, Cjanovco

spoznamo že iz doline, izdaja jo gozdna zaplata, ki je po njej dobila ime

Zaplata, gozd pa Hudičev bošt.

Zgodovina razkriva, da so imena nastala zaradi prepira dveh kmetov iz

Potoč, nista se mogla sporazumeti za obmejni gozd, ko pa je enemu

zmanjkalo argumentov je jezno vzkliknil: »Hudič naj ga vzame!«

Prestrašeno sta zastrmela, ker je za njima že dirjal hudič z borštom. A ko

je zvon pri Sv. Jakobu naznanil dan, je izgubil moč in kar odvrgel breme

14

»Nasmehni se v ogledalo vsako jutro in začel boš opažati velike razlike v

svojem življenju. Yoko Ono


ter odpeketal. Gozd je vzklil in pričaral znamenitost, ki terja vestno

vzdrževanje. Zaradi tega domačini trebijo, kosijo in sekajo šavje, tam kjer

je stala lovska koča pa so uredili zavetišče, ki ga pred snežnimi plazovi

ščiti ta gozd.

Storžič nosi vzdevek »Kranjski Triglav« in je tod najbolj oblegana gora.

Pod njim ležeče jezero Črnava, pa privablja turiste in kopalce. Dvor je

privabil ljudi, da so tod postavili domove. Nabralo se jih je za eno vas, a

kar brez imena. Sklenili so naj nosi ime Pred Dvor, kasneje se je

preimenoval v Preddvor. Zaslovel je kot kraj okrevanja, nabiranja

energije, klimatsko zdravilišče in zaradi kar štirih gradov.

Grad Turn je omenjen že leta

1408 in je v 15. stoletju prešel v

last Celjskih grofov in bil

poškodovan tudi od Turkov.

Ko so grofje odšli, so ga prevzeli

Habsburžani. Leta 1793 je grad

kupil ded Josipine, Martin

Urbančič, podedoval ga je J.

Nepomuk, in O. Detela. Režim

ga je izgnal, naselil vojake,

vojne sirote, bolne in ostarele.

Leta 1948 pa so ga preuredili v

dom starejših. Toda terjal je

dodatno gradnjo. Arhitekti so

gruntali in novi dom umestili v

breg tako domiselno, da se je

zlil z naravo.

Sedaj je treba pohvaliti še čistočo, hrano in vljudno osebje in se vprašati:

»Je to res moj dom?«

Kajpak, tudi zaradi znancev iz okolice, obiskov prireditev, celo izven

doma.

Peter Leban

»Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje

samo.« William James

15


Strokovne službe

___________________________________________________________________________

Socialna služba v DSO Preddvor

Vsak stanovalec Doma starejših

občanov Preddvor, in z njim

tudi njegovi svojci, se je najprej

srečal s socialno službo v

Domu. Socialni delavec v Domu

ima pomembno vlogo, saj se

njegov prvi stik s stanovalcem

začne s pripravo človeka na

življenje v Domu.

Naloga socialnega delavca je, da pred sprejemom pridobi od prosilca in

njegovih sorodnikov potrebno dokumentacijo ter opravi razgovore, v

okviru katerih se predstavi Dom ter pridobi pomembne informacije o

bodočem stanovalcu, ki kasneje služijo kot pomembno orodje za delo s

stanovalcem. O sprejemu v Dom odloča Komisija za sprejem in odpust

stanovalcev, ki jo skupaj s socialnim delavcem sestavljajo direktor in

vodja zdravstveno-negovalne službe. Vodja zdravstveno-negovalne službe

sodeluje tudi ob samem sprejemu stanovalca v Dom. Pri sprejemu smo

pozorni na določene navade ter potrebe na novo sprejetega stanovalca,

vključno z oskrbo, prehrano in zdravili. Ob sprejemu se sestavi dogovor, v

katerem so navedene dolžnosti in pravice tako stanovalca ter svojcev na

eni strani, ter Doma kot izvajalca institucionalnega varstva na drugi strani.

Pred sprejemom je socialni delavec pozoren tudi na pripravo prosilca na

prihod v Dom, saj priprava na domsko življenje vpliva na poznejše počutje

in sprejemanje domskega življenja. Pomembno je, da se zavedamo, da

starejši ljudje spremembe sprejemajo zelo težko, prav tako pa odhod iz

domačega okolja v ljudeh predstavlja veliko stisko, zato socialni delavec

posebno pozornost pred, ob in po sprejemu nameni razbremenjevanju in

»Usmeri svoje oči proti zvezdam, ampak ohrani svoje noge trdno na tleh.«

Theodore Roosevelt

16


odpravljanju stisk. Kljub dobri pripravi na

sprejem in sprejemanjem novega načina

življenja, je dom za novega stanovalca zanj

tuje okolje, ki omejuje njegovo svobodo ter

poveča stopnjo odvisnosti. Dom ne more

nadomestiti domačega okolja, lahko pa se mu

približa, tako da čim bolj upošteva in spoštuje

posameznikove potrebe, zasebnost ter želje.

K temu so usmerjeni vsi zaposleni v Domu,

saj je to naša prioritetna naloga in

poslanstvo.

Socialni delavec v Domu je povezovalni člen

med stanovalcem in njihovimi svojci. Njegova

naloga je osebna pomoč stanovalcu pri

reševanju različnih problemov, vključevanje v

medosebne konflikte, reševanje osebnih težav stanovalcev, urejanje

socialno-zdravstvenih pravic, pomoč stanovalcu pri vključevanju v

domovsko življenje, zagovorništvo stanovalcev, sodelovanje z ustreznimi

službami v Domu in zunaj njega,…

V okviru DSO Preddvor pa socialna delavka v Domu skrbi tudi za

nemoteno delovanje pomoči na domu, v okviru katere dve socialni

oskrbovalki v Občini Preddvor obiskujeta 15 uporabnikov. Pomoč na domu

je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu,

vendar se zaradi bolezni in drugih težav ne morejo več v celoti oskrbovati

ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci

ali sosedje. S pomočjo na domu se posamezniku omogoči, da lahko čim

dlje ostane v domačem okolju.

Vse to in še veliko več so naloge socialnega delavca v domu starejših

občanov. Kot socialna delavka po poklicu in po srcu se trudim za dober

odnos s stanovalci in zaposlenimi, vključevanjem svojcev ter sodelovanje

z drugimi službami znotraj Doma. Željam in potrebam stanovalcev z

veseljem prisluhnem ter skupaj z njimi iščem ustrezne rešitve ter

možnosti. Vedno znova odkrivam nove načine in informacije ter se vsak

dan učim iz življenjskih izkušenj naših stanovalcev, kateri vsak zase v naš

Dom vnesejo novo energijo.

Karin Hladnik, socialna delavka

»Ljubezen je ključ za razumevanje vseh skrivnosti.« Paul Coelh

17


Predstavitev službe zdravstvene nege in oskrbe

Zdravstvena nega in oskrba zajema pomoč stanovalcem pri opravljanju

življenjskih aktivnosti. Poslanstvo negovalne službe je nudenje kakovostne

oskrbe in visoko strokovne zdravstvene nege.

Zdravstveno varstvo predstavlja splet vseh družbenih aktivnosti, ukrepanj

in ravnanj posameznikov in skupin, ki so usmerjeni v ohranjanje, krepitev

in povrnitev zdravja.

Glavni del službe za zdravstveno nego in oskrbo predstavlja celostno

obravnavo stanovalcev in skrb za njih. Za njih v DSO Preddvor skrbimo

različni profili:

Strežnice: Skrbijo za neprestano urejenost in čistočo prostorov v Domu,

kar je prvi in poglaviten dejavnik za preprečevanje okužb povezanih z

zdravstvom. Prav tako so nepogrešljiv del tima pri pomoči za skrb

stanovalcev.

Bolničarji/negovalci: Skrbijo za urejenost stanovalcev, jih negujejo,

hranijo in jih hidrirajo. Prav tako neprestano skrbijo za socialne stike in

poročajo srednjim medicinskim sestram o spremembah zdravstvenega

stanja stanovalcev. Skrbijo tudi za nadzor nad odvajanjem. Poročajo o

nastanku rdečin, kar znatno pripomore k preprečevanju nastanka razjed

zaradi pritiska.

18

»Bolje se je naučiti nepotrebno kakor ničesar.«

Seneka


Varuhi: So zaposleni na oddelku za demenco, kjer je potrebno zagotoviti

konstanten nadzor nad varovanci. Zagotavljati morajo poleg nadzora tudi

urejenost stanovalcev, pomoč pri vsakdanjih stvareh, animacijo in

ohranjati njihove miselne sposobnosti.

Srednje medicinske sestre: So zadolžene za pripravo in razdeljevanje

zdravil, nadzor nad jemanjem terapije, nadzor in merjenje vitalnih funkcij,

sodelovanje z zdravnico in vodjami službe za zdravstveno nego in oskrbo.

Vsaka medicinska sestra je v svoji izmeni zadolžena za nadzor nad

oddelkom in zaposlenimi.

Vodje službe za zdravstveno nego in oskrbo: Organiziramo celoten proces

in potek dela, skrbimo za konstantna izobraževanja zaposlenih, smo

zadolžene za pravilno izvajanje nege in oskrbe stanovalcev ter vodimo

razgovore s svojci. Vodimo timske sestanke, zadolžene smo za dobre

odnose med zaposlenimi, sodelujemo z vsemi profili zaposlenih v DSO

Preddvor. Naša naloga je tudi izvajanje zahtevnejših intervencij, kot so

preveze ran, odvzemi krvi, intravenozne terapije,… Prav tako konstantno

sodelujemo z domsko zdravnico in psihiatrinjo.

Stanovalce vzpodbujamo, da čim dlje ohranijo samostojnost pri tistih

aktivnostih, ki jih še zmorejo, in okrepijo zdravje in jim s tem omogočajo

življenje v okvirih, kot jim ga dopušča starost in njihovo zdravstveno

stanje.

Celoten kolektiv stremi k temu, da se neprestano izobražujemo, uvajamo

novosti, organiziramo aktivnosti za stanovalce in pa seveda stremimo k

zagotavljanju kakovostne zdravstvene in negovalne obravnave

stanovalcev.

Tjaša Sušnik, Klavdija Pavlin, Vesna Krmelj,

vodje službe zdravstvene nege in oskrbe

»Najboljša učna krivulja je prijazen nasmeh.« Douglas Pagels

19


Potek fizioterapije v DSO Preddvor in pozitiven vpliv laserske

terapije na celjenje ran in poškodb

Fizioterapija v Domu predstavlja zelo pomemben del rehabilitacije

stanovalcev. S pomočjo posebnih tehnik in strokovnim delom, se

poskušamo približevati čim večji samostojnosti posameznika. Cilj

fizioterapije v Domu je ohranjanje in izboljšanje psihofizičnih sposobnosti,

rehabilitacija po poškodbah in operacijah ter lajšanje bolečin z različnimi

postopki in tehnikami.

Fizioterapijo stanovalcu predpiše domska zdravnica tako, da izda delovni

nalog za fizioterapijo. Večina fizioterapevtskih obravnav se izvaja v sobi

stanovalca, največkrat obravnave obsegajo: posedanje preko roba

postelje, učenje hoje, vzdrževanje hoje... veliko pa tudi v kabinetu za

fizioterapijo, kjer imamo sobna kolesa s katerimi stanovalci vzdržujejo in

izboljšujejo kondicijo. Stanovalci zelo radi prihajajo na kolo.

Vsako jutro imamo na oddelkih tudi skupinske telovadbe, s katerimi

vzdržujemo gibljivost sklepov in krepimo mišice. Kot fizioterapevtka

poskrbim tudi, da imajo stanovalci ortopedske pripomočke, ki jih

spodbujajo k samostojnosti, kot je na primer hodulja za oporo pri hoji.

Fizioterapija se lahko letos tudi pohvali z novo pridobitvijo,

fizioterapevtsko aparaturo Summus medical laser 3. Pozitivni učinki

laserja so predvsem stimuliranje celjenje tkiva in celično rast. Do

pospešenega celjenja pride zaradi učinkov posebne laserske svetlobe, ki

20

»Učenje je luč.« japonski pregovor


zmanjša vnetje, bolečino in nastanek brazgotin. Laserska terapija dosega

dobre rezultate tako pri obravnavi akutne kot kronične bolečine.

Kaj je laserska terapija?

Sodobna visoko energijska laserska terapija razreda 3 uporablja specifične

rdeče in bližnje infra rdeče valovne dolžine laserske svetlobe, ki sprožijo

terapevtski učinek v telesu. Z lasersko terapijo se poveča cirkulacija,

zmanjša oteklina, zmanjša bolečina in pospeši celjenje tkiva.

Najpogosteje jo uporabimo za zdravljenje in rehabilitacijo poškodb mišic,

tetiv in ligamentov, pri športnih poškodbah, pri odpravljanju dolgotrajnih

bolečin v gibalnem sistemu zaradi degenerativnih sprememb in pri kožnih

težavah (brazgotine po operacijah, rane, obrabe sklepov…). Če je v akutni

fazi prisotna huda bolečina, lahko terapija poteka vsak dan. Dokazano je,

da se kronične težave bolje odzivajo s 2-3x tedenskimi terapijami in se z

izboljšanjem stanja zmanjšajo na 1x tedensko terapijo. Koliko terapij je

potrebno, je odvisno od narave poškodbe, globine rane, stanja obrabe. Pri

nekaterih akutnih stanjih je dovolj 4-6 terapij, pri kroničnih pa vse tja do

12. Pri resnih obolenjih pa lahko izvajamo konstantno periodično

obravnavo za nadzor bolečine.

Terapevtski učinki

Terapija z laserjem je povsem neboleča, čuti se lahko rahla toplota. Vnos

energije poveča cirkulacijo v tkivih, posledično se poveča sprejem kisika in

hranilnih snovi ter odvajanje odpadnih produktov. Nastane optimalno

okolje za zdravljenje, ki zmanjša vnetje, oteklino, mišične krče, napetost

in bolečino. Mesto poškodbe se vrne v normalno ravnovesje, z manj

bolečine in izboljšano funkcijo. Izboljšanje stanja in zmanjšanje bolečine

se lahko pričakuje že po prvi terapiji, največkrat pa po 3-4 terapijah.

V Domu uporabljam lasersko terapijo vsakodnevno. Mi je v veliko pomoč

pri kroničnih in akutnih bolečinah, velikim stanovalcem pa je pomagala ne

samo pri odpravi kroničnih in akutnih bolečin, ampak tudi pri zacelitvi ran.

Poleg laserja, je seveda pomembno redno in vestno prevezovanje in

čiščenje ran. Preveza vsaj dvakrat na teden in dodatna laserska terapija

sta ključnega pomena, da se stanje ne poslabša. Prav tako je pomembno

tudi razbremenjevanje okončin in obračanje oskrbovancev s strani

negovalnega tima.

Barbara Kaučič, dipl. fizioterapevtka

»Kdor se zna učiti, zna dovolj.« Henry Brooks Adam

21


Dan v delovni terapiji

Delovni terapevtki se trudiva, da našim stanovalcem osmisliva življenje in

jim omogočiva hitrejše ter lažje privajanje na novo bivalno okolje. Skupaj

z njimi poiščeva dejavnosti in aktivnosti, ki bi pripomogle k večji

samostojnosti, jim prilagodiva okolje, svetujeva pri izbiri in uporabi

različnih pripomočkov za višjo kakovost življenja na področjih skrbi zase in

prostega časa.

Preko dneva se aktivno vključujeva v življenje stanovalcev. Zjutraj kot

učenje, vodenje ali pomoč stanovalcu pri jutranjem urejanju, presedanju

na invalidski voziček, usmerjanju in rokovanju s hoduljo ter spremljanju

do dnevnega prostora. Nekateri stanovalci potrebujejo pomoč in

vzpodbudo k čim večji samostojnosti tudi pri hranjenju.

22

»Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi.« Publilius Sirus


Mesečno oblikujeva programe aktivnosti, kjer upoštevava želje in mnenja

stanovalcev ter jih skušava tudi aktivno vključiti v vodenje nekaterih

krožkov.

Skupinske miselno gibalne aktivnosti potekajo po nadstropjih, pred ali po

zajtrku, tako da se jih lahko udeleži večina stanovalcev. Ne glede na to, v

kateri oskrbi so stanovalci, jih vzpodbujava k vključevanju v aktivnosti

delovne terapije, bodisi v individualne obravnave, skupinske aktivnosti ali

prostočasne aktivnosti.

Delovni terapevtki pri svojem delu delujeva tako v stanovalčevi sobi,

dnevnih prostorih, oddelkih in prostoru delovne terapije. Večji dogodki pa

se organizirajo v parku ali v domski jedilnici.

»Učenje je odkrivanje, da je nekaj mogoče.« Fritz Perls

23


V začetku leta, po Covid obdobju, sva terapevtki strmeli predvsem k

temu, da sva naše stanovalce vzpodbujali in jim na različne načine

pomagali, da so čim prej prešli iz »Covid otopelosti« in tako pripomogli k

temu, da so na novo zaživeli in spet postali aktivni. Kot del ponovne

socializacije in povezovanja s svojci, sva se vključevali tudi v izvajanje

obiskov svojcev.

Delovni terapevtki se želiva čim bolj uravnotežiti s stanovalci, povezati

njihove želje, besede svojcev in naročila zdravnikov, ker le na tak način

pride do vzajemnega sodelovanja.

Lidija Grašič in Irma Čebašek,

delovni terapevtki

24

»Prijatelj je duša v dveh telesih.« Aristotel


Na oddelku za stanovalce z demenco

S staranjem upadajo tako fizične, kot tudi umske sposobnosti. Približno 5

do 8 % ljudi, starejših od 65 let, ima eno od oblik demence, število ljudi z

demenco pa se s starostjo močno povečuje.

Demence ne moremo preprečiti, lahko pa odložimo čas, ko se pojavi ali pa

deloma omilimo njen potek. Pomemben je aktiven način življenja, zdrava

uravnotežena prehrana, fizična aktivnost, pa tudi intelektualna in socialna

aktivnost.

Na oddelku, kjer bivajo stanovalci z demenco, za njihovo dobro počutje in

upočasnitev poteka bolezni animatorke in delovna terapevtka poskrbimo

za različne aktivnostmi in jih vzpodbujamo k aktivnemu sodelovanju.

»V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje.« Platon

25


S kratkimi, miselno – gibalnimi aktivnostmi, z vajami za vadbo spomina in

zbranosti, s terapijo in aktivnostmi s pomočjo psa, terapijo ob glasbi

poskrbimo za ohranjanje občutka zaznave telesa, fine motorike, senzorike

in ohranjanje govora, pisanja, glasnega branja, nagovorimo čutila in

vzdržujemo medsebojne stike.

Pomembno je, da vsakega stanovalca spoznamo in se prilagodimo

aktivnostim in interesom, ki jih je posameznik imel v mladih letih, saj le

na tak način lahko izberemo aktivnosti, ki so zanj primerne. Stanovalci

radi sodelujejo pri ustvarjanju, peki, vrtnarjenju, prepevanju, obiskih

domskih prireditev in verskih obredov, …

Seveda pa ne pozabimo na pozitivne učinke gibanja na svežem zraku,

zato se ob lepem vremenu odpravimo na krajši sprehod.

»Živeti je ena izmed najbolj redkih stvari na svetu. Večina ljudi obstaja in to je to.«

Oscar Wilde

26


Za dobro počutje stanovalcev sta zelo važna naš pristop in ocena, kako so

razpoloženi.

Najpomembnejše je, da osebo z demenco sprejmemo, tako kot je, saj

drugačna ne zmore in ne zna biti.

Pomembno je ohranjanje in spodbujanje osnovnih sposobnosti, ki jih še

imajo, saj se na tak način, kljub omejitvam, stanovalci z demenco počutijo

vključene.

Eva Godnič, animatorka

Alenka Leban, varuhinja

Irma Čebašek, delovna terapevtka

»Um je ogenj, ki ga je treba podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti.«

Plutarh

27


Pomoč na domu

Pomoč na domu je namenjena občanom Preddvora, starejšim od 65 let,

osebam s statusom invalida in kronično bolnim osebam.

Socialne oskrbovalke uporabnikom nudimo pomoč pri osebni higieni,

gospodinjstvu in ohranjanju socialnih stikov.

Uporabnikom omogočimo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju.

Navežemo zelo dober odnos z uporabniki in njihovimi svojci.

Med delom moramo biti dobre poslušalke, svetovalke, povedati kakšen

vic, poučiti svojce glede demence, …

Delo je zahtevno, razgibano in lepo.

Erika Drakslar, oskrbovalka

»Smo tisto, kar delamo večkrat. Odličnost torej ni dejanje, ampak je navada.«

Aristotel

28


Odtenek današnjega časa - 18.11.2020

Covid SARS – 19. Kot bi prebral ime in priimek kakšnega našega

stanovalca, in številko sobe. Ali pa ime in priimek novega filma Jamesa

Bonda, še številko se zraven dopiše – 007, pa je. Režiserji bodo imeli

dovolj materiala za nov triler, šlo bo brez znanstvene fantastike in

domišljije, sama realnost bo več kot dovolj za Oskarja.

Grad. V našem primeru Turn. Z vso svojo zgodovino, ljudmi in

nekaterimi preobrazbami, bi bilo » čudno«, ali pa zgolj naključje, da bi

ušel mimo sodobne gripe smrti. Še pred pol leta nazaj je bivši direktor

želel, da se nadstropja gradu preimenujejo. No, sedaj imamo vsi poznana

imena nadstropij širom Slovenije. Bela cona, siva cona, rdeča cona.

Migrena. Glavobol. Zgaga. Pravijo spravi ven iz sebe, govori, povej ali

pa daj na papir. Papir vse prenese. Vse tegobe, stiske, slutnje, žalosti…

Papir je trpežen, roka, ki pa vse to napiše na papir, pa se nemalokrat

zlomi pod težo bremena. Ampak jaz nočem več igrati v tem trilerju.

Nočem biti več glavna igralka, ali pa perspektivna mlada igralka ali pa le

statist. Naj vendar režiser ustavi to prekleto kamero, ker bo končna cena

previsoka.

»Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« Ivo Andrić

29


Ekipa. Sestre, negovalke, strežnice, terapevtke, hišniki; cele dneve delajo

kombinacije in usklajujejo, da zagotovijo stanovalcem pravilno

namestitev. Nekatere cel dan, druge podaljšajo delavnik, spet druge

pridejo popoldan, zvečer nazaj v službo; ker so izvidi testiranj v hiši in je

potrebna nova selitev, nova rošada, nova kombinacija. Seveda pomagajo

tudi Civilna zaščita, prostovoljci, študentje, dijaki in župan; vsi v dobrobit

naših stanovalcev. Ko naše punce pokažejo tisto živalsko moč titanov se

stvari poklopijo in ne ostanejo nerešene.

Sedim. Sedim v tišini in miru. Za grajskimi stenami poslušam dihanje

mojih stanovalcev v sivi coni. Tretja noč zapored, dolga celih 12 ur. Od pol

sedmih zvečer do polnoči se še kaj dogaja, potem pa se začno vleči dolge

ure od ene pa do treh. Tišina, tema, nikogar. Pogled v dolino mi zastirajo

golo veji orehi, ki smo jih še oktobra pobirali s stanovalci. Sedaj pa so le

občasno osvetljeni, skoraj srebrni. Luči v smeri Kranja so daleč, so vidne,

prisotne. Tudi zvezde na nebu so vidne, jasne. Na cesti z Jezerskega

nobenega avtomobila, niti nobenih sledi luči na cesti iz Potoč v dolino ne.

Ko pa se začne ura nagibati na štiri, pet zjutraj, potem okolica zunaj oživi.

Luči, avtomobili, življenje, vse vstaja. Na koncu pa še zmagoslavno

jutranje svitanje. Ob pol sedmih zjutraj slečem zaščitno opremo in grem;

vedoč, da se čez 12 ur spet vidimo.

Nauk

Smo le ljudje, ki delamo majhne in velike stvari z veliko ljubezni, dobrote,

ponižnosti, požrtvovalnosti in empatije do sočloveka. In če je to v nas,

nam tega nihče ne more vzeti. To nas le še bolj krepi.

Lidija Grašič, delovna terapevtka

»Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa

imaš vse za čudež.« Albert Einstein

30


Za vadbo spomina in zbranosti …

___________________________________________________________________________

Dopolnite pregovore:

Sreča je _______________________.

Kdor drugemu jamo koplje, ____________________________________.

Leta niso važna, važna so _____________________________________.

Če človek pol sveta obteče, ____________________________________.

Rana ura, ___________________.

Če drugemu nesrečo želiš, nazaj ________________________________.

Oči so za gledanje, srce za _______________.

Bogastvo je veselje, vera je _______________.

Sovraštvo in ljubezen sta vedno _______________.

V nesreči _____________________________.

Skromnost je __________________________.

Bolje vrabec v roki, _______________________________________.

Beseda ni _____________________.

Povsod je lepo, ______________________________________________.

Dobro blago __________________________________________.

Laž ima ____________________________.

Klin se s _________________________________.

Priložnost zamujena _________________________________________.

Pripravila: Smolnikar Nada, stanovalka

31


V kvadratke vstavite gesla – Preddvor in okolica:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

1. 1. Jezero v Preddvoru

2. Zavetnik cerkve v Mačah

3. Potok, ki teče v jezero Črnava

4. Ime gradu v središču Preddvora

5. Priljubljena pohodniška točka nad Preddvorom

6. Najvišji vrh v občini Preddvor (2132m)

7. Ime gradu v katerem je bila rojena Josipina Urbančič

8. Vas v kateri se nahaja DSO Preddvor

9. … bošt za Zaplati

10. Priimek jezikoslovca iz Sr. Bele po katerem se imenuje OŠ v

Preddvoru

Pripravila: Marta Frantar, stanovalka

32


Poiščite kraje v Sloveniji

Napišite čim več besed, ki se začenjajo na:

BA __________________________________________________

LO __________________________________________________

ČE __________________________________________________

KR __________________________________________________

PO __________________________________________________

33


Premeči črke in poišči

Prevozna sredstva:

OAOTRVKJN _________________________

IOBKM _____________________________

AOELTL ____________________________

OLČN ______________________________

Hrana:

MPROKIR ___________________________

JZLEE _____________________________

SBKLAOA __________________________

LTSAOA ____________________________

Tekočina:

DVOA _____________________________

JČA _______________________________

AAKV _____________________________

TMŠO _____________________________

Kraji:

RKPEO _____________________________

BJLNLJAUA __________________________

NSCJEIEE ___________________________

VNOO TMSOE ______________________

34


35

More magazines by this user
Similar magazines