26.11.2021 Views

Revija Lipov list, Oktober 2021

Revija Lipov List

Revija Lipov List

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

OKTOBER 2021 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Lepote Slovenije na spletu

Idealna filmska kulisa

Drugi tir – priložnost za turizem


Ko smo resnično predani tistemu,

kar pride iz naše zemlje,

ustvarimo nekaj, kar ostane za nami.

Skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije

vam predstavljamo tradicionalne, domače,

avtohtone izdelke, ki jih to jesen

najdete na naših policah.

Mercator, d.d., Dunajska 107, Ljubljana


KAZALO

INTERVJU4-5

»Mojca Planšak: »Kar se filmov tiče, je najbolj iskana

neokrnjena narava«

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 6-37

Pomen akcije se z leti povečuje

Kako smo Slovenijo 'naredili' lepo in gostoljubno

Najboljši se predstavijo

POTEPANJA 38-39

Zanimivih kotičkov pri nas nam ne bo zmanjkalo

AKTUALNO 40–41

Dobitniki najvišjih priznanj v turizmu

TZS 42–44

Dogodki TZS

REPUBLIŠKI TURISTIČNI DROBNOGLED 45

Drugi tir – nove možnosti za turizem

BRALNI KOTIČEK 46

Lipica blestela v svetovnih arenah

O tem, kako smo Slovenijo 'naredili' lepo in

gostoljubno na 8. strani.

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.

Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

najpozneje do 10. novembra 2021 pošljite na elektronski naslov:

info@turisticna-zveza.si, napovedi prireditev pa pridno vpisujte na

našo spletno stran.

UVODNIK

Drage bralke, spoštovani bralci!

Verjetno vsi poznate blejsko kremšnito,

le redki pa ste že poskusili blejsko

posmoduljo. Gre za staro pozabljeno

jed, ki so jo včasih gospodinje pekle

otrokom ob tedenski peki kruha. Kruh

so otroci težko čakali, saj je dolgo

trajalo, da se je spekel. Zato so hlebček

testa razvaljale na tanko, ga na hitro

spekle v sprednjem delu krušne peči in

ga premazale z zaseko ali sirom.

Tej pogači sama pravim kar gorenjska pica, s katero sem se prvič

srečala prav v letu, ko je naša kuhinja v središču turistične

promocije po zaslugi naziva evropska gastronomska regija

2021. Do te kulinarične skrivnosti me je pripeljal natečaj Moja

dežela – lepa in gostoljubna, ki, tako kot Slovenija, letos praznuje

častitljivih 30 let.

Posmoduljo so nam v premični krušni peči pripravili člani

Turističnega društva Bled kot eno od doživetij iz rubrike Doživite

pristni stik, s katerim smo ob okroglem jubileju popestrili

najstarejši lepotni natečaj slovenskih krajev. Ob kristalno čistem

Blejskem jezeru je na stojnici Turističnega društva Bled dišalo po

svežem kruhu, ob njej pa je takoj nastala gneča. Kulinarično

razvajanje so si skupaj z nami privoščili tudi številni tuji turisti.

Sodobni turisti ne iščejo več samo lepih pogledov, pač pa pristne

stike z domačini, človeški stik pa zaradi epidemije covida sploh

postaja redka dobrina.

Predvsem zato sta državna strokovna komisija ter televizijska

ekipa, ki je snemala oddajo Moja dežela – lepa in gostoljubna

2021, letos v svojem delu še posebno uživali. Takšnih pristnih

stikov je namreč v Sloveniji ogromno, zanje pa skrbijo, jih obujajo

in ohranjajo zlasti turistična društva. Prav zaradi njih je naša

dežela tako gostoljubna.

In lepa. Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije – avtorice

in izvajalke tako rekoč ponarodelega lepotnega tekmovanja

slovenskih krajev – so turistična društva s svojimi čistilnimi

akcijami orala ledino tudi na področju urejanja okolja in skrbi za

neokrnjeno naravo.

Slednja k nam v zadnjem času privablja vedno več tujih filmskih

ustvarjalcev, ki so visokoproračunske filme že posneli v Posočju in

na Krvavcu, ozirajo pa se tudi po drugih lokacijah. Od tu do

filmskega turizma je kratka pot, ki nedvomno vodi skozi Baško

grapo, kjer je Kulturno-tehnično-turistično društvo Baška

dediščina poskrbelo za prvi primer filmskega turizma na naših

tleh – tematsko pot Na svoji Zemlji, ki je speljana po prizoriščih

snemanja prvega slovenskega filma. Turistična društva torej

orjejo ledino tudi na področju filmskega turizma!

Med najbolj zaželenimi snemalnimi lokacijami Mojca Planšak iz

Slovenskega filmskega centra izpostavlja že omenjeni Bled,

Bohinj, Triglav, Lipico in Postojnsko jamo, gostiteljico letošnjih

Dnevov slovenskega turizma.

Gre za destinacije, ki so bile tradicionalno najbolje ocenjene tudi

na natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna. Pod tem imenom

ga poznamo že 30 let, v resnici pa je precej starejši, saj pod

sloganom 'najbolj prizadeven kraj na področju turizma' poteka

že vse od leta 1968. Polnih 53 let torej!

Iskrene čestitke vsem letošnjim nagrajencem ter njihovim

prizadevnim predhodnikom!

Polona Frelih, urednica

3

Kazalo / Uvodnik


4

Intervju

Fotografija: Urška Bojkovac

Mojca Planšak, Slovenski filmski center (SFC)

Mojca Planšak:

»Kar se filmov tiče, je najbolj

iskana neokrnjena narava«

Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske

priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost

filmskih lokacij povečuje tudi zanimanje za obisk Slovenije in njenih destinacij. O tem, ali Slovenija res

postaja filmska meka, smo se pogovarjali z Mojco Planšak iz Slovenskega filmskega centra.

Zakaj postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za tuje

produkcijske hiše?

Zagotovo zaradi svoje lokacije in umeščenosti. Ena ključnih stvari je,

da je Slovenija tako majhna, v resnici pa ima vse, kar potrebujejo

filmski ustvarjalci: od Panonske nižine in Kraških gričkov do morja in

seveda gora.

Hkrati imamo tudi zelo kakovostno slovensko filmsko produkcijo

oziroma ustvarjalce, delavce, s katerimi lahko pri nas delujejo tuje

produkcijske hiše.

Ne nazadnje imamo tudi ukrep denarnih povračil, ki ga pri SFC

izvajamo od leta 2017 in je Slovenijo zagotovo postavil na bolj

prepoznaven filmski zemljevid.

Ukrep denarnih povračil ste začeli izvajati leta 2017.

Kako to deluje v praksi?

Vsako leto je objavljen razpis, v skladu s katerim je na voljo milijon

evrov. Višina denarnega povračila v naši državi znaša 25 odstotkov

od skupno priznanih stroškov za izvedbo, se pravi postprodukcija

posameznega projekta, ki so bili porabljeni na ozemlju republike

Slovenije. Tuji producenti lahko dobijo povrnjenih 25 odstotkov

vseh upravičenih stroškov, ki so nastali na ozemlju RS. Vlogo morajo

prijavitelji oddati najmanj 45 dni pred začetkom snemanja oziroma

produkcije, če gre za animirani film.

V Sloveniji o filmskem turizmu govorimo šele nekaj let.

Kaj je pravzaprav filmski turizem?

Pred korono smo s Slovensko turistično organizacijo (STO) sodelovali

pri promociji Slovenije kot filmske destinacije in seveda tudi denarnih

povračil. Destinacije predstavljamo na mednarodnih filmskih sejmih,

med drugim v Cannesu, kjer smo ta ukrep leta 2017 prvič predstavili

širši javnosti. Leta 2018 in 2019 smo se predstavili tudi na enem

največjih evropskih filmskih sejmov, specializiranih za filmske lokacije

– Fokus v Londonu. Prvo leto smo s seboj peljali tudi delegacijo

slovenskih producentov, ki so se lahko na licu mesta srečali s tujimi

producenti in seveda sklenili kakšen posel.

Skupaj s STO smo želeli označiti bolj pomembne snemalne lokacije,

vendar nam je korona to preprečila. Eden izmed naših komunikacijskih

prijemov je bil, da je Slovenija izjemno zelena dežela. Ravno pred

korono je evropska filmska industrija zagnala kampanjo, da je treba

na snemalnih prizoriščih podpirati zeleno, ekološko. Med snemanjem

nastajajo odpadki, saj je tam zmeraj veliko ljudi, posledično tudi

odpadkov. Pridružili smo se tej akciji, pripravili kampanjo, nato pa se

je vse skupaj ustavilo.

Kaj pa letos, se odpravljate na kakšen festival?

Lani smo v Cannesu sodelovali prek spleta, letos v živo. Za London pa

nisem prepričana, da se bomo tamkajšnjega sejma letos ponovno

Lipov list - Oktober 2021


Fotografija: RTC Krvavec

Naomi Watts s soigralcem in lastnikom RTC Krvavec Janezom

Janšo

udeležili, saj tudi te aktivnosti še vedno v veliki večini potekajo prek

spleta, kar ni enako kot srečanje v živo z ljudmi, ki jih slovenske filmske

lokacije zanimajo.

Kot zanimivost je treba povedati, da je letos aprila pri nas snemala velika

hollywoodska produkcija, produkcijska hiša Maven Screen Media, ki je v

lasti veterank, producentk Celine Rattray in Trudie Styler. Hollywoodski

film Neskončna nevihta je bil tako v celoti posnet pri nas – glavno vlogo

v njem je odigrala Naomi Watts. To je bil velik preboj in producentka je

bila z našo filmsko produkcijo, ekipo zelo zadovoljna. Prav tako tudi s

sodelovanjem na VIBA filmu, tako da se bodo v Slovenijo zagotovo še

vrnili. To je dobra popotnica tudi za morebitne druge visokoproračunske

projekte in sodelovanje s hollywoodskimi produkcijskimi hišami.

Kaj je pravzaprav filmski turizem?

Eno je snemanje filma, drugo pa filmski turizem. To je treba ločiti. Ko se

snema film, zaradi različnih pogodb, logistike itn. ni dostopa do same

filmske lokacije. Predstavljajte si, da ste režiserka, ravno pričnete

snemati in na snemanje vam nekdo pripelje množico ljudi, ki bi si želeli

to od blizu pogledati. To preprosto ne gre. Tudi mediji imajo omejen

dostop do lokacij v času snemanja.

Filmski turizem gradiš pozneje. Zdaj bi se recimo lahko začeli na

Krvavcu pogovarjati o lokacijah, kjer se je snemal film Snežna nevihta.

Nova Zelandija ima recimo razvit filmski turizem (najbolj so znane

lokacije, kjer se je snemal Gospodar prstanov) ali Dubrovnik in otok Vis

na Hrvaškem, kjer so snemali filmsko uspešnico Mamma Mia 1 in 2.

V Sloveniji obstaja Društvo baška dediščina v Baški Grapi, ki ima

tematsko pot Na svoji Zemlji, kjer je France Štiglic snemal prvi slovenski

film. V sodelovanju z Arboretumom Volčjim Potok smo ob stoti

obletnici Štiglica označili točke, na katerih so snemali film Dolina miru.

Obiskovalci parka so lahko videli, kje je film nastajal, in si o posameznih

lokacijah tudi kaj prebrali.

Katere destinacije pa najbolj očarajo?

Zagotovo Bled, Bohinj, Triglav, Lipica, čeprav so to tudi zaščitena

območja, na katerih je zelo težko snemati oziroma dobiti dovoljenje za

snemanje. Včasih tudi ne pride do snemanja, ker je postopek

pridobivanja dovoljenj prezapleten ali traja predolgo. Filmski svet terja

hitro in odločno ukrepanje ter akcijo.

Verjetno je zelo priljubljena tudi dolina Soče?

Seveda, tam so snemali Zgodbe iz Narnije, Kolo časa, lani pa so na

Kaninu snemali ameriški akcijski film o Bournu.

Velik promotor Slovenije Noah Charney je v lanskem

intervjuju zelo hvalil Veliko Planino, češ da je videti kot

prizorišče fantazijskega filma. Kakšne so še druge take

edinstvene destinacije?

Postojnska jama zagotovo. Tuji producenti želijo zelo specifične stvari.

Enkrat so izrecno zahtevali oziroma izrazili željo točno po določenem

tipu gozda, za kar sta na primer primerna tako Kočevje kot Koroška.

Kaj pa dejstvo, da tukaj snemajo mednarodne ekipe in

filmski zvezdniki, prinaša Sloveniji?

To vsekakor pripomore k njeni promociji. Tega sicer kot država še

vedno ne znamo dovolj dobro izkoristiti. V tem smislu bi se dalo

narediti več.

Je pa filmski turizem na neki točki tudi dvorezni meč, saj je treba paziti,

da ne pride do prevelikega množičnega turizma, kot se je zgodilo v

primeru Dubrovnika. Mesto ni več zmoglo pritiska množičnega

turizma in je na neki točki celo kolapsiralo. Potrebna je zdrava mera.

Filmski turizem je pri nas za zdaj še premalo izkoriščen. Dobro bi bilo,

da bi se s tem nekdo bolj resno in sistematično ukvarjal. SFC je lahko

samo partner, ne more pa tega prevzeti v celoti.

Kako pa je z dovoljenji. Verjetno je težko dobiti

dovoljenje za snemanje v Triglavskem narodnem parku?

Ja, je. S tem se ukvarjajo producenti; nekaterim to uspe, drugim ne.

Dobro bi bilo, če bi se na državni ravni poenotili in se recimo, kar

zadeva kulturna in naravno zaščitena območja, dogovorili, koliko se

sme snemati na kateri od teh lokacij.

Katere so pa bile najbolj priljubljene lokacije v zlatih

časih slovenskega oziroma jugoslovanskega filma?

Zagotovo Piran in Posočje, kjer so v zgodovini slovenskega in nekoč

jugoslovanskega filma izpeljali največ filmskih projektov.

Kaj poleg promocije Slovenije dejstvo, da snemajo pri

nas, prinese naši državi?

Študija, ki jo je v letu 2019 opravil Deloitte, jasno kaže, da ima AVindustrija

velik gospodarski potencial, pomembne multiplikacijske

učinke, generira razvoj drugih industrij, njen fiskalni učinek pa

znaša skoraj 40 odstotkov.

Gre za nastanitve, prehrano, prevoze …

Produkcijske hiše katerih držav so že snemale pri nas?

Iz Kitajske, ZDA, Avstrije, Švice, Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije.

Ena od naših prednosti so verjetno tudi dobro ohranjeni

zgodovinski objekti, kulturna dediščina, s čimer se

ukvarja Turistična zveza Slovenije?

Vsekakor so zaželeni gradovi in razni parki, čeprav je še vedno najbolj

iskana neokrnjena narava.

Fotografija: Društvo Baška dediščina

Pohod po tematski poti Na svoji zemlji

Besedilo: Polona Frelih

5

Intervju

Lipov list - Oktober 2021


6

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Moja dežela – lepa

in gostoljubna 2021

skozi oči ocenjevalcev

Pomen akcije se z leti povečuje: Peter Ogorelec, član

komisije za ocenjevanje jeder, u.d.i.a

V akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna glavno delo na prostovoljni

osnovi opravimo ocenjevalci. Ekipa treh strokovnjakov obišče vsak

kraj posebej in si ga temeljito ogleda z več vidikov, specifičnih za

obravnavano kategorijo kraja. V vseh krajih kot rdečo nit opazujemo

urejenost in vzdrževanje. Cilj tega opazovanja je oceniti lepote in

bivalne kvalitete predvsem za krajane, a tudi za obiskovalce. Ob tem

ne pozabimo opozarjati niti na morebitne napake, pomanjkljivosti itd.

Prav to je tudi eden od poudarkov ocenjevanja, za kar so nam občinske

službe največkrat zelo hvaležne, saj rade odpravijo pomanjkljivosti.

Ekipa deluje na terenu suvereno in usklajeno. Vsi budno opazujemo

kraj in dogajanja v njem, eden od ocenjevalcev zapisuje skupna

opažanja, drugi fotografira, voznik pa tudi opazuje in tako sodeluje pri

ocenjevanju. Vsak ocenjevalec svoje vtise samostojno oceni in vnese

na pripravljene ocenjevalne liste. Temu sledi – včasih zaradi slabo

čitljivih pisav – prepisovanje, seštevanje in dokončna razporeditev

krajev. To delo opravijo na Turistični zvezi Slovenije. Tak način

ocenjevanja in obdelave terenskih podatkov je bil utečen kar 28 let.

S prihodom ing. Pavla Hevke na čelo TZS so ocenjevanje tehnično

posodobili, tako da ocenjevalci ocene vnašamo v posebej prirejene

tabele, ki jih imamo na svojih tablicah. Naslednja posodobitev je tudi

javljanje ocenjevalcev s terena v oddajo Dobro jutro na RTVSLO. Tako

je akcija postala bolj prepoznavna, rezultat pa bo verjetno tudi večje

zanimanje za sodelovanju na natečaju prihodnje leto.

V akciji sodelujem že od leta 1996 in lahko suvereno trdim, da se njen

pomen z leti povečuje. V krajih, ki jih večkrat obiščemo, je mogoče

zaznati razvoj. Očitno se izboljšuje odnos krajanov do svojega

bivalnega okolja, povečuje pa se tudi obseg turistične ponudbe, ki

je vse bolj kakovostna in pestra.

Zapeljali so me v čudoviti svet okusov na osnovi lokalnih pridelkov,

med ulice, polne vznemirljivih zgodb, v preplet njihove dediščine, ki

jih kot zaklade ponosno ohranjajo. Podobe krajev in kulinarična izročila

spoštujejo in obujajo na sodoben način, ponudbe pa so z vsebinami

domišljene in namenjene različnim skupinam obiskovalcev.

Na vsakem koraku je mogoče čutiti srčnost in utrip prijaznih

domačinov, ki si prizadevajo za urejenost kraja. Vse to pa je velik

prispevek k razvoju turizma tudi na podeželju. Veseli me, da tudi

izletniški kraji postajajo zelene, trajnostne in aktivne destinacije.

Navdušila me je velika urejenost mestnih jeder: Lenka

Molek, članica komisije za ocenjevanje jeder, u.d.i.a.

Letos smo obiskali 27 mestnih, trških in vaških jeder. Presenetila me

je velika urejenost mestnih jeder, saj je bilo kar težko izbrati najboljše.

Med vaškimi jedri je stanje na splošno precej slabše. Prav posebne

in pravzaprav zunaj tradicionalnih kategorij pa so Gaberke pri

Šoštanju. Pri tem vaškem jedru gre za novo, virtualno, simbolno jedro

napol izginule vasi. Zaradi rudarjenja je v nastalem jezeru namreč

potopljenih 550 objektov, domačij, domov. Na mestu podrtega

gasilskega doma so v urejenem zelenem okolju postavili kozolec in

nekaj drugih objektov, tudi predstavitveni zemljevid še celih Gaberk

Fotografija: Osebni arhiv

Letos so me pozitivno presenetili zlasti izletniški kraji:

Andreja Vesel, vodja ocenjevalne komisije za mesta in kraje

Med letošnjim potepanjem po Sloveniji so me pozitivno presenetili

zlasti izletniški kraji, v katerih sem odkrila več, kot sem pričakovala.

Izletniške kraje sem zapustila, polna vtisov, saj sem med obiskom

doživela njihovo odličnost. Marsikateri od njih se je predstavil v

povsem novih dimenzijah.

Državna strokovna komisija za ocenjevanje jeder v sestavi

Andreja Lotrič, Lenka Molek in dr. Anton Prosen v družbi

predstavnika TIC Kamnik.

Lipov list – Oktober 2021


z vsemi lokacijami in hišnimi številkami, da se ne pozabi. Prostor služi

za prireditve, tu poteka tudi vsakoletno srečanje izseljenih. Ker tudi to

novo jedro vasi leži na območju, ki bo čez nekaj let poplavljeno, sem

stoično, sama zase zaključila 'še dobro, da so vsi objekti prenosljivi,

ob tolikšnem entuziazmu in potrpežljivosti jih znajo postaviti znova'.

Zgodovinska jedra in tematske poti so kljub ukrepom

napredovale: Andreja Lotrič, članica komisije za ocenjevanje

jeder in tematskih poti, u.d.i.a.

Uživam v iskanju povezav med preteklostjo in današnjim življenjem

ljudi v mestih in na podeželju. Iščem dvo- ali trodimenzionalne

detajle, elemente opreme ter zunanje in notranje prostore mesta, ki

v ljudeh ustvarjajo pozitivne čustvene premike. Včasih za to poskrbi

kamnita klop z razgledom na trg, ki vabi turiste in domačine v

senco visoke fasade. Drugič preseneti ulična razstava fotografij,

ki ustavi korake mimoidočih in v odprtem prostoru ustvari točke,

na katerih se naš vsakdanjik za trenutek lahko spremeni v sanje. In

kakšno dodano vrednost mestu prinašajo drevesa! Pa drevoredi ter

estetika parkovnih ureditev ...

Verjamem v to, da je za najboljše prostorske rešitve potrebno

temeljito, načrtno in hkrati izjemno subtilno prepletanje kulturne

dediščine, etnologije, zgodovine, arheologije, urbanizma, arhitekture

... Vse to, skupaj s sodobnimi pristopi ter tehnološkimi rešitvami, ki

stanovalcem nudijo prijetno bivanje, ustvari v prostoru posebno,

neslišno harmonijo. Ljudje to prostorsko usklajenost začutimo. Nekje

se zelo radi zadržujemo, družimo, drugje pa ne. Določene kraje in

mesta si želimo ponovno obiskati prav zaradi teh prijetnih občutkov.

Vesela sem, da sem na letošnjih ocenjevanjih zgodovinskih jeder in

tematskih poti kljub ukrepom za zaščito pred koronavirusom pri večini

opazila napredek. Organizirani so programi oživljanja zgodovinskih

jeder, zagotovljena je zelo dobra kakovost stanovanjskega okolja,

v najbolj revitaliziranih jedrih so poleg stanovanj prisotne tudi

spremljajoče dejavnosti, trgovina, gostinstvo, tržnice z bogato

lokalno ponudbo. Prav tako je pomembna urejenost prometa. Ob

upoštevanju zaščitnih ukrepov so bile organizirane tudi poletne

prireditve in dogodki. Vse to spremlja človeška toplina, kreativnost

in igrivost. Za mnogimi prostorskimi kvalitetami ter urejenostjo

odprtega javnega in zasebnega prostora trdno stojijo ljudje,

ki razvijajo programe, ustvarjajo in odpirajo nove možnosti ter

povezave za bivanjski napredek in dobro vseh.

Fotografija: Barbara Jakše Jeršič

Državna strokovna komisija za ocenjevanje krajev v sestavi

Ivica Počervina, Andreja Vesel in Peter Ogorelec v družbi

sodelavca TIC Novo Mesto.

gospodarskega razvoja nekega naselja skozi čas. Danes pomenijo

jedra, zaradi enkratne grajene kulturne dediščine, ki je koncentrirana

na majhnem prostoru, pomembno lokacijo za razvoj urbanega ali

ruralnega turizma ter mesto proučevanja pomembne arhitekturne

dediščine, kar pomeni prostor proučevanja zgodovinskega razvoja

nekega naselja. Običajno so v jedrih locirane pomembne ustanove

in dejavnosti, ki dajejo posameznemu naselju svojstven značaj

in posebnost v nasprotju z drugimi, predvsem novejšimi, dokaj

uniformiranimi predeli naselij.

Komisija ugotavlja izreden napredek pri urejevanju zlasti mestnih

jeder, tako da je bilo med enakovrednimi težko izbrati najboljše. V

tej kategoriji smo bili nad posameznimi jedri pozitivno presenečeni,

predvsem nad kakovostnimi prenovami, zaznati je bilo mogoče

pravo tekmovalnost med mesti in ne nazadnje tudi med župani. V

posameznih mestnih središčih so prišli župani in mestne uprave do

spoznanja, da so jedra pravšnji prostor za kulturne, zabavne in druge

prireditve, zato se lotevajo kakovostnih ureditev. Lociranje butičnih

hotelov in restavracij ter trgovin pa pomeni velik prispevek k razvoju

turizma in oživljanju mestnih jeder.

Morda je imela komisija nekoliko lažji izbor pri trških jedrih, kjer je

precejšnja razlika med najboljšimi in drugimi, upoštevati pa je treba,

da jih marsikje še niso začeli temeljiteje urejati in so želeli predvsem

naša strokovna priporočila oz. mnenja za izdelavo projektov oz.

natečajev za ureditev.

7

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Kljub zaščitnim maskam, ki so na sestankih skrile naše nasmehe, so

gostoljubje, sodelovanje in optimizem tisto, kar bi lahko izpostavila

kot nekaj najlepšega na mojih letošnjih ocenjevalnih poteh.

Turizem smo ljudje.

Postali smo svetovalna skupina za prenove: dr. Anton

Prosen, član komisije za ocenjevanje jeder

Državna komisija za ocenjevanje jeder je izrazito strokovna in

interdisciplinarno sestavljena. Znano je, da so jedra pomembna

kategorija grajenega prostora in predstavljajo odraz bivalnega in

Vaška jedra so problem zase, saj skoraj nobeno od prijavljenih še ni

urejeno na pričakovani ravni, zaostaja urejenost stavbnega sklada in

zasebnih odprtih površin ali javnega prostora. Na terenu smo opazili,

da so krajevne skupnosti oz. vaški odbori največkrat prepuščeni lastni

strokovni iznajdljivosti in se razen izjem lotevajo prenove in ureditev

brez prave strokovne podpore. Žal se prenova in razvoj vaških naselij

v Sloveniji le prepočasi uveljavlja, kar je škoda, saj je urejen podeželski

prostor predpogoj za razvoj turizma.

Člani ocenjevalne komisije ugotavljamo, da ni naša naloga na terenu

zgolj ocenjevanje, vse bolj postajamo strokovno-svetovalni tim.

Nekateri prijavitelji znajo to tudi izkoristiti, kar ni nič slabega, le tu pa

tam je komisija zaradi te svetovalne vloge v časovni stiski, seveda pa

gre tudi za dodatno obremenitev.

Lipov list – Oktober 2021


8

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Kako smo Slovenijo

'naredili' lepo in

gostoljubno

Natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna praznuje trideset

let, čeprav se je v malo drugačni obliki in pod imenom 'najbolj

prizadeven kraj na področju turizma v Sloveniji' začel že bistveno

prej, leta 1968, ko so komisijo poleg predstavnika Turistične zveze

Slovenije sestavljali še novinar časopisa Delo in predstavnik Zveze

hortikulturnih društev Slovenije. Poglejmo si, kako se je paradna

akcija TZS razvijala.

Prva akcija je trajala od 20. maja do 15. septembra 1968, v njej pa so

za zmagovalni kraj izbrali Radence. Prejeli so 1000 dinarjev nagrade

in še dodatnih 5000 dinarjev, ker so mu prvo mesto namenili tudi

bralci Dela. Splošna ocena ni bila prav spodbudna, kajti komisija

je ugotovila, »da za infrastrukturne elemente turistične ponudbe

še vedno ni časa, denarja in razumevanja«. Pa vendar akcijo kaže

nadaljevati, so sklenili.

Naslednje leto so ocenili 42 turističnih krajev, na prvo mesto se je

uvrstil Bled, kjer je bila 13. decembra zvečer v Festivalni dvorani

tudi zaključna prireditev. »Festivalna dvorana na Bledu je bila polna

do zadnjega kotička in mnogi so morali oditi domov, ker niso dobili

prostora. Po približnih ocenah je bilo v dvorani kakih 900 ljudi,« je v

Lipovem listu poročala Danica Zorko.

Leta 1974 so se na prvo mesto uvrstile Luče v Gornji Savinjski

dolini, drugo mesto je pripadlo Škofji Loki, ki je bila slabša samo za

4 stotinke, na tretjem mestu pa je pristal Kamnik.

Leta 1994 je slogan tekmovanja postal Moja dežela – lepa, urejena in

čista, v njej pa so poleg krajev sodelovale še osnovne in srednje šole,

mejni prehodi, bencinski servisi, železniške postaje, pošte, turistične

kmetije, policijske postaje, trgovine Mercatorja in vojašnice. Leta 1996

so se pridružile še policijske postaje ter gasilski in planinski domovi. V

sodelovanju z revijo Jana so izbirali tudi naj vrtove.

Leta 1997 so se v ocenjevanje vključili tudi kampi. V I. kategoriji je

zmagal kamp Šobec na Bledu, v II. kategoriji kamp Danica v

Bohinju, v III. kategoriji pa kamp Jadranka Izola. Leta 1999 se je v

tekmovanje, ki se je že imenovalo Moja dežela – lepa in gostoljubna,

vključilo tudi Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije

z ocenjevanjem urejenosti gospodarskih in poslovnih objektov.

Leta 2001 so izbirali tudi najbolj urejene cestninske postaje – med

starejšimi so slavile Hrušica, Torovo in Postojna B, med novejšimi

pa Tepanje, Pesnica in Videž. V letu 2003 se je pojavila posebna

kategorija hribovski kraji, v kateri je slavila Logarska dolina, izbirali

pa so tudi počivališča ob avtocestah. Od leta 2008 se projekt Moja

dežela – lepa in gostoljubna skoraj ni spreminjal.

Koper je že leta 2008 slavil v kategoriji večja mesta:

»Vodilno mesto na lestvici si je pristaniško mesto prislužilo s svojim

skrbno urejenim sredozemskim licem. Cvetovi rož, čistoča mesta, novo

parkirišče, domiselni prehodi za pešce, vse to daje dinamičen, svež in

vabljiv vtis.«

Leta 1990, leto dni pred osamosvojitvijo, so izbirali 'najbolj urejen

turistični kraj v Sloveniji', kraje pa so razvrstili v štiri kategorije:

posebna skupina, v kateri so bili večji turistični kraji, turistični kraji,

izletniški kraji ter manjši turistični kraji. V prvi kategoriji so ponovno

zmagali Radenci, kjer so priznanje vročili Turističnemu društvu

Radenci, češ da so najbolj zaslužni. V drugi kategoriji so zmagale

Šmarješke Toplice, v tretji Braslovče, med manjšimi turističnimi

kraji pa je slavila Osilnica.

V letu 1992 so kot posebno skupino dodali zdravilišča ter večja

mesta, izbirali pa so tudi najboljše bencinske servise ÖMV Istra

Koper in Petrola, najboljše železniške postaje in turistične pošte,

svoje pa je rekla tudi turistična porota Dela in kluba Nedeljskega. V

kategoriji izrazito turistični kraj je ponovno slavil Bled.

Leta 1993 se je tekmovanje preimenovalo v Moja dežela – urejena

in čista, v kategoriji izrazito turistični kraj pa je tokrat slavil Portorož.

Izbirali so tudi najbolj urejene in čiste šole, v tej kategoriji je slavila

Osnovna šola Brežice.

Bled je leta 1992 slavil v kategoriji izrazito turistični kraji:

»Bled se ponaša z izjemnim naravnim jezerom, z baročno cerkvijo iz 17.

stoletja na otoku sredi jezera, ponaša se z mogočnim in lepo urejenim

gradom, ki kot čuvaj stoji na skali nad blejsko kotlino. V turističnem

smislu pa se ponaša s številnimi hoteli, prireditvami, športnimi objekti, z

lepo urejeno okolico, turističnimi kažipoti in oznakami, s svojevrstnimi

čolni, ki se kot veliki labodi prevažajo po modri gladini jezera.«

Velenje je leta 1995 slavilo v kategoriji večja mesta:

»Velenju je uspelo kljub nekdanji industrijski podobi in tem povezani

prekomerni urbanizaciji z ureditvijo in vzdrževanjem obsežnih parkovnih

površin in območij, namenjenih pešcem, zagotoviti privlačne bivalne

površine. Fasade javnih in stanovanjskih zgradb so večinoma dobro

vzdrževane in ocvetličene, kar z ostalimi zelenimi površinami, obrežji

vodotokov in gozdnim robom daje v celoti podobo zelenega mesta.

Velenje vedno bolj postaja tudi turistično mesto, predvsem s športnimi

tekmovanji, bogatimi možnostmi za rekreacijo in s pestro kulturno

dediščino. Posebno pohvalno je, da pri urejanju kraja sodeluje turistično

Lipov list – Oktober 2021


društvo, velik del akcij na področju razvoja turizma in rekreacije ter

sanacije degradiranega okolja pa izvaja Rudnik lignita Velenje.«

Podčetrtek je leta 2008 slavil v kategoriji izrazito turistični kraj:

»Kraj, ki diha s turizmom in krajani, predan turistični misli, vedno znova

preseneča. Tokrat že ob sprejemu v kraj; s fontano in pisanim cvetjem,

ki prišleka kar vsrkajo v svoj gostoljubni objem. In potem ga razvaja s

ponudbo storitev in lepim ambientom. Podčetrtek turizem živi!«

Rogaška Slatina je leta 1990 dosegla drugo mesto v posebni skupini:

»Je kot očarljiva dama, ki ljubi rože, vesele barve, veliko raznovrstne

glasbe, prvovrsten nakit, različne oblike rekreacije in drage dišave.

Rogaška Slatina skrbno neguje svoje osrednje zdraviliško telo, se

modno oblači in so ji z izgradnjo obvoznic, lične avtobusne postaje

in z dodelitvijo statusa mesta odpravili še tistih nekaj gub, ki so jo

do nedavna kazile. Če bi tej dami tu in tam kdo še temeljiteje očistil

čevlje, kar naj v prispodobi pomeni, da bi bolj skrbno pospravil okrog

industrijskih in obrtnih objektov, pa tudi okoli šole in pokosil ob cesti

proti Križu, Trojici in Rogatcu, bi zlahka nadomestila tiste bore štiri

stotinke do zmage.«

zelenice in nasadi, poskrbi s svojim deležem goriška komunala; nekaj

težav je imela Nova Gorica letos s čistočo v najbolj frekventnih lokalih v

neposredni bližini avtobusne postaje.«

Postojna je leta 1990 v posebni skupini zasedla tretje mesto:

»Postojna se spopada s kontrasti. Vse, za kar si prizadevata turistično

društvo in Jama, je brez napake, naj gre za prireditve, parkirne prostore,

zelenice, gostinske lokale, informativne table, ulične svetilke, prikupne

race, Modrijanov mlin ali druge skrbno varovane naravne in kulturne

vrednote; kot blago z napako je tisti del Postojne, ki je v domeni

industrije in domačinov v bližini železniške postaje.«

Murska Sobota je leta 1990 med turističnimi kraji zasedla šesto

mesto:

»Kljub rožnemu razkošju po vsem mestu in nadvse vzorno urejenemu

okolju ob tekstilni tovarni Mura, prijaznim ljudem in odlični gibanici

je mesto delovalo v letošnji zgodnji jeseni utrujeno, zbledele so barve

na prehodih za pešče, šibili so se koški za odpadke, avtomobilisti pa so

parkirali kar križem in počez, da smo nehote pomislili na ljubljanskega

pajka.«

9

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Nova Gorica je leta 1990 v kategoriji turistični kraj zasedla tretje

mesto:

»Je že vrsto let med prejemniki priznanj, saj prizadevno turistično

društvo nenehno poziva prebivalce mesta na najrazličnejše načine,

tudi z ličnimi plakati, na katerih sta bila letos poleg prikupnega besedila

upodobljena tudi smetišnica in metla, naj vendarle skrbijo za svoj kraj

in mu ohranijo sloves urejenosti. Da so vzorno urejeni tudi javni parki,

Semič je leta 1990 med manjšimi turističnimi kraji zasedel osmo

mesto:

»Se je 'naredil', bi rekli po domače. Dobro so urejeni gostinska ponudba,

okolica šol, vrtovi in vinogradi, ki segajo v samo središče kraja, nekaj

zamer gre le na rovaš trgovine in prometne ureditve kraja.«

Besedilo: Polona Frelih

Fotografija: Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja,

gradivo hrani Koroški pokrajinski muzej

Lipov list – Oktober 2021


2021 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

10

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Ni ga čez pristni

stik doma

Pod streho je že trideseti natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna, v katerega smo vključili novost, ki smo jo poimenovali

'Doživite pristni stik!' Ta nas je popeljal nazaj k preprostim stvarem in gostoljubnosti domačinov in s tem tudi h koreninam

Turistične zveze Slovenije in sloganu Turizem smo ljudje!

Ob letošnjem jubileju smo poskrbeli še za eno novost, in sicer oddih ob/na vodi. Odkrili smo

številne nepozabne dogodivščine ob rekah ter naravnih in umetnih jezerih.

Vse to smo predstavili v posebni oddaji z Mojco Mavec na RTVSLO.

Častni pokrovitelj tokratnega tekmovanja je bil predsednik RS Borut Pahor.

Vsi nagrajenci natečaja Moja

dežela – lepa in gostoljubna 2021:

Večja mesta:

1. Koper

2. Velenje

3. Celje

Srednja mesta:

1. Nova Gorica

2. Slovenj Gradec

3. Postojna

Manjša mesta:

1. Radlje ob Dravi

2. Cerklje

3. Cerknica

Turistični kraji:

1. Radovljica

2. Bled

3. Izola

Zdraviliški kraji:

1. Rogaška Slatina

2. Podčetrtek

3. Zreče

Izletniški kraji:

1. Črna na Koroškem

2. Jezersko

3. Vitanje

Mestna jedra:

1. Murska Sobota

2. Radovljica

3. Slovenj Gradec

Vaška jedra:

1. Hrovača

2. Stara Fužina

3. Podbočje

Trška jedra:

1. Semič

2. Rače

3. Dobrepolje

Mladinska prenočišča:

1. Hostel Pekarna Maribor

2. Zavod Ars Viva

3. Fuzzy Log

Kampi:

1. Kamp Danica Bohinjska

Bistrica

2. Kamp Koren Kobarid

3. Camping Bled

Glampingi:

1. Gozdna vasica Theodosius

2. Glamping Mountain Fairy

Tale

3. Slovenia Eco Resort

Naj tematske poti:

1. Pot po Logarski dolini

2. Lintverjeva pot v Mitskem

parku v Rodiku

3. Polhov doživljajski park

Bencinski servisi Petrol:

1. BS Rateče

2. BS Podčetrtek

3. BS Žlebič in BS Moškanjci

Strokovna komisija je podelila tudi

dve posebni priznanji: prejela sta ga

Zavrh pri Lenartu in projekt Expano ter

Soboško jezero.

Poleg strokovne komisije so svoj izbor

opravili tudi ljudje sami, in sicer s spletnim

glasovanjem. Posebno priznanje »glas

ljudstva« so prejeli:

Mestna, trška in vaška jedra:

Šmarčna – 618 glasov

Večja mesta:

Velenje – 409 glasov

Srednja mesta:

Zagorje ob Savi – 734 glasov

Manjša mesta:

Senovo – 2159 glasov

Zdraviliški kraji:

Podčetrtek – 552 glasov

Turistični kraji:

Izola – 260 glasov

Izletniški kraji:

Črna na Koroškem – 2287 glasov

Kampi:

Camping Bled – 375 glasov Ex pano

Glampingi:

Slovenia Eco Resort – 714 glasov

Mladinska prenočišča:

MCC Hostel – 288 glasov

Tematske poti:

Pot po Logarski dolini – 522 glasov

Lipov list – Oktober 2021


2021 – KOPER – Večja mesta: 1. mesto

365 razlogov

za obisk

destinacije

Koper

#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija #visitkoper

www.visitkoper.si


2021 – VELENJE – Večja mesta: 2. mesto

12

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Velenje – dinamično

multikulturno mesto

Velenje je mesto z vizijo in mladostno energijo. Eno najbolj sončnih in zelenih

mest v Sloveniji leži ob jezerih, ki se razvijajo v središče družabnega, športnega

in rekreativnega življenja mesta. Pod slikovitim Velenjskim gradom se je v času

socializma razvilo mlado multikulturno mesto velikih gospodarskih sistemov,

ki je znalo svojo podjetnost povezati z dinamičnim mestnim življenjem in

zelenim zaledjem.

Podzemni svet Velenja

V dolini, ki je imela že v pradavnini jezero, v katerem naj bi živel

jezerski zmaj Pozoj, so današnje vode neločljivo povezane s

premogovništvom. V Velenju lahko doživite pravo podzemno

pustolovščino 160 metrov pod zemljo ali se odpravite na vrhunsko

kulinarično doživetje Velenje Undergorund.

Igrivo Velenje

Velenje je mlado mesto – tudi po povprečni starosti prebivalstva.

Mesto ima urejena otroška igrišča, vilo Mojca z mladinskim centrom

in največji otroški festival daleč naokoli. Pikin festival ob jezeru vsako

leto septembra navdušuje male in velike Pike in njihove prijatelje

z vseh koncev sveta. S Piko se lahko družite tudi interaktivno, prek

mobilne aplikacije Trippstory Velenje – Lov na svetilko skrivnosti, ki

na zabaven način predstavi edinstvene posebnosti Velenja. Dvourna

pustolovščina vas vodi na zanimive lokacije v mestu, kjer vas čakajo

starodavni izzivi, ki vam jih z namigi pomaga reševati Pika. Z njeno

pomočjo vas bodo vsa doživetja pripeljala do skritega zaklada.

Festivali in dogodki z velenjsko energijo

Mesto medkulturnega sožitja, solidarnosti in tovarištva utripa z ritmom

več kot 1500 prireditev na leto! Festival alternativnih gledaliških in

glasbenih skupin Kunigunda domuje v udarniško zgrajenem letnem

Pod slikovitim Velenjskim gradom se je razvilo mesto z vizijo

in mladostno energijo.

Le zakaj bi hodili na morje, če imate Velenjsko jezero.

kinu ob Škalskem jezeru. Na različnih prizoriščih se vrstijo rekreativne,

športne, kulturne in še posebno glasbene prireditve.

Skok v Velenjsko jezero

Velenjska plaža je najboljše izhodišče za sprehode, kolesarjenje,

jezdenje okoli jezer, za plavanje, supanje, jadranje in otroške vragolije

v vodnem parku, za sprostitev v prijetnih lokalih in presenetljiva

odkritja potopljenih vasi!

Po razgled in izbrano na Visto – park z razgledom

Povzpnite se na privlačno razgledno ploščad, ki širi poglede

daleč čez Velenjsko jezero, ali obiščite katerega od raznovrstnih

dogodkov na stičišču obale in jezerskih voda. Vse to in še več je park

z razgledom Vista.

Zavod za turizem Šaleške doline

Stari trg 3, 3320 Velenje

T: 03 896 17 15

E: turizem@velenje.si

W: visitsaleska.si

FB, IG, Linkedin, TikTok, Youtube: @VisitSaleska

Lipov list – Oktober 2021


2021 – CELJE – Večja mesta: 3. mesto

Celje se pelje s

kolesom …

… v mesto, na grad, Celjsko kočo, Šmartinsko jezero in še

kam

Šmartinsko jezero s Panoramo

mogočnih in vplivnih celjskih grofih pritegnejo veliko obiskovalcev

in domačinov.

V zadnjih letih je vse bolj priljubljen cilj kolesarjev Šmartinsko jezero.

Trasa do jezera je primerna tudi za družine in otroke, ob in na njem

pa so na voljo številne vodne aktivnosti, lepo urejena otroška igrala in

gostinska ponudba, nadvse zanimive so poučne poti ob vodi.

Fotografija: Igor Rosina

13

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Kolesarske poti na Celjski koči

Knežje mesto z zeleno okolico ponuja številne možnosti za

rekreativce in raziskovalce. V zadnjih letih smo v našem mestu

naredili veliko korakov naprej na področju trajnostne mobilnosti in

infrastrukture za pešce in kolesarje. Z vzpostavitvijo sistema javne

izposoje koles KolesCE in ureditvijo mestnega jedra je mestno

središče postalo sodobno, udobno in prijetno okolje ter izhodišče

za številne aktivnosti.

Z veseljem in ponosom opažamo, da na kolo sede vedno več

Celjank in Celjanov. Nekateri za dnevne opravke, številni za

rekreacijo. Verjetno najbolj priljubljena točka rekreativcev v

Celju je Celjska koča, kamor se povzpne ogromno kolesarjev in

pohodnikov. Vzpon na Celjsko kočo lahko začnemo iz različnih

smeri in se od tam s kolesom namenimo v okoliške kraje, na primer

Laško, Žalec ali Štore. Na Celjski koči ponujajo tudi možnost izposoje

koles in kolesarske opreme, na voljo so tudi številne druge športnorekreativne

možnosti in gostinska ponudba. Kolesarske poti so

namenjene bolj ali manj pripravljenim rekreativcem, na svoj račun

pa pridejo tudi gorski kolesarji. Od leta 2015 sta v neposredni bližini

hotela dve urejeni progi za gorske kolesarje. Vzpon na Celjsko kočo

je postal širše znan tudi zaradi kolesarske dirke po Sloveniji, saj se je

v zadnjih letih del etape začel ali končal v Celju.

Tudi vzpon na Stari grad Celje zaradi priljubljene kolesarske dirke

pritegne marsikaterega kolesarja, saj so se na največjo srednjeveško

utrdbo na Slovenskem prav tako vzpenjali nekateri najboljši kolesarji

sveta. Letos je bil prvi v etapi s ciljem na gradu Tadej Pogačar, ki je

nekaj tednov pozneje drugič v karieri slavil na najbolj prestižni dirki

na svetu, Dirki po Franciji.

Stari grad Celje je odlično izhodišče za raziskovanje Celja in pogosto

prva točka turistov v našem mestu. Bogata zgodovina, romantični

kotički, prijazni nasveti, gostinska ponudba ter miti in legende o

Celje je zavezano k skrbi za čistejši zrak in okolje ter dobro počutje

občank in občanov. S KolesCEm ponuja tudi izposojo električnega

kolesa in po novem tandema, tako je možnost raziskovanja starega

mestnega jedra in njegove pestre ponudbe še bolj enostavna. K

temu pripomorejo tudi nove kolesarske poti, ki vodijo v središče

mesta, ter za promet zaprto staro mestno jedro.

K uporabi javnega prometa in drugih alternativnih načinov

prevoza smo Celjanke in Celjanke pozivali tudi v Evropskem tednu

mobilnosti, letos smo prejeli priznanje za 20 let neprekinjenega

sodelovanja pri tem pomembnem projektu. Predstavili smo novo

kampanjo Celje se pelje. Gre za znamko trajnostnega načina

premikanja, s katero želimo občanke in občane ter obiskovalce

navdušiti nad trajnostnimi oblikami mobilnosti.

Dobimo se v Celju!

Tandem KolesCE ob Evropskem tednu mobilnosti v Celju

Lipov list – Oktober 2021


2021 – NOVA GORICA – Srednja mesta: 1. mesto

14

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Mesto raznolikosti

in vrtnic

Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, je tik ob meji z Italijo

zraslo šele po drugi svetovni vojni, ko je dotedanje regijsko središče

Gorica z novo razmejitvijo ostalo del ozemlja Italije. Mlado mesto

vse od takrat razvija svojo posebno identiteto, navdahnjeno s

številnimi kulturami, ki se srečujejo na stičišču svetov. Nova Gorica

je mesto brez primere v širšem evropskem prostoru.

Urbanistično sodobno zasnovano mesto očara s svojo zeleno

podobo, s številnimi parki in bogato raznovrstnostjo dreves. Med

sprehodom lahko občudujemo stavbe, ki so jih zasnovali vodilni

slovenski povojni arhitekti, in številne vrtnice, zasajene po vsem

mestu, ki so prepoznaven mestni simbol. Po mestu se vijejo urejene

kolesarske poti, obiskovalcem je na voljo sistem izposoje navadnih

koles in e-koles GO2GO. Mesto posveča veliko pozornosti razvoju

trajnostne mobilnosti, med drugim je v samem središču od lanskega

leta Center trajnostne mobilnosti, ki je domačinom in obiskovalcem

na razpolago z nasveti o drugačnih možnostih prevoza.

Desetletja po vojni je meja zabrisana, Nova Gorica in Gorica sta

zraščeni v prijazno somestje. Sprehod po ulicah obeh Goric spominja

na sprehod skozi čas. Njuna skupna točka je Trg Evrope, ki ga krasi

mozaik nove Evrope. Somestje obiskovalcu pripoveduje zgodbo o

brezmejnosti, edinstveni v Evropi. Skupni življenjski utrip bogatita

dva jezika in dve kulturi, mesti združuje sodelovanje in tesno

prijateljstvo. Obe Gorici skupaj sta ponosni nosilki naziva Evropska

prestolnica kulture 2025 – GO! 2025, kar bo zagotovo prineslo nove

razsežnosti celotnemu čezmejnemu območju.

Fotografija: Maja Murenc

Fotografija: Marijan Močivnik

Urbanistično sodobno zasnovano mesto očara s svojo zeleno

podobo

Nedaleč stran stoji čudovit tehnični spomenik – solkanski most, ki

ga uokvirjajo Sveta Gora, Sabotin in smaragdna Soča. Vinorodna

Vipavska dolina ponuja številne možnosti odkrivanja lepot in

drugačnosti, prav tako odmaknjena Trnovska in Banjška planota.

Območje ponuja številna doživetja za ljubitelje aktivnega potepa:

pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, padalstvo, supanje in drugo. Vse

je na dosegu roke. Gostoljubje je povsod doma. Razkošje lokalnih

sestavin in odlična kulinarična ponudba vedno navdušujeta.

Fotografija: Marijan Močivnik

Trg Evrope krasi mozaik nove Evrope in Novo Gorico povezuje

z Gorico.

Kot univerzitetno mesto je Nova Gorica odlična destinacija tudi

za poslovna srečanja. Ponuja kongresne in konferenčne dvorane

z najsodobnejšo tehnologijo, sodobne namestitve in vrhunsko

kulinariko. S številnimi prireditvami in vrvežem je Nova Gorica skozi

vse leto živahno mesto. Muzeji, galerije, gledališče, kulturni dom,

igralnice ponujajo druženje in obljubljajo zabavo v vseh letnih časih.

Nujni postanki so na Trgu Evrope, v samostanu Kostanjevica in ob

spomeniku Edvarda Rusjana – pionirja letalstva. Ljubitelji zgodovine

se potopijo v zgodbe, ki jih pripovedujejo razstave Goriškega muzeja.

Solkanski most je s svojim kamnitim lokom razpona 85

metrov največji kamniti ločni most na železniških progah na

svetu.

Informacije:

Turistično informacijski center Nova Gorica

Kidričeva 11, 5000 Nova Gorica

T: +386 5 330 46 00, +386 41 460 217

E: nova-gorica@vipavskadolina.si

W: www.vipavskadolina.si

Lipov list – Oktober 2021


2021 – SLOVENJ GRADEC – Srednja mesta: 2. mesto in Mestna jedra: 3. mesto

Starodavno mesto

z bogato tradicijo

Fotografija: Tomo Jeseničnik

Slovenj Gradec iz zraka

V Slovenj Gradcu, sinonimu za kulturno središče, je živa vez s

preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine temelj kulturnega

razvoja ter osrednja poteza lokalne identitete tudi v času, ki

ga živimo. Utišani odmev najslavnejše epizode srednjeveške

zgodovine, ki jo utelešajo umetnostni zakladi mestne župnijske

cerkve, v letu 1251 prve na svetu posvečene ogrski princesi in

turingijski vojvodinji sv. Elizabeti, zaščitnici revežev in beračev, je

v mestnem jedru prisoten še danes. V letošnjem letu obeležujemo

kar dve pomembni obletnici, povezani z omenjeno svetnico: 770.

obletnico posvetitve cerkve sv. Elizabete in 790. obletnico njene

smrti. Zavetnice karitativnih dejavnosti se čez leto spominjamo z

različnimi prireditvami in razstavami, vrhunec pa bo jeseni, ko se

novembra na Elizabetin god v Slovenj Gradcu že stoletja odvija

tradicionalni sejem. Ta bo letos obogaten z dodatnimi dogodki.

občinstvu. Svojo priljubljenost in prepoznavanje strokovnjakov so

leta 2000 kronali s prejetjem zlatega petelina, najvišjega priznanja

na področju narodno-zabavne glasbe. V njihovo čast je letos

zaživela stalna muzejska zbirka, ki predstavlja delovanje ansambla

od njihovega začetka pa vse do danes.

Poleg umetniškega ustvarjanja je naše okolje prepoznano tudi po

izjemnih rokodelcih. Še je živ spomin na someščana, vrhunskega

športnika, predvsem pa širšemu okolju poznanega odličnega

čevljarja Jožeta Levovnika. Čevljarska delavnica družine Levovnik

je na isti lokaciji v mestnem jedru Slovenj Gradca delovala od leta

1925. Delavnica je imela zaradi visoke kakovosti storitev in patentov

za čevlje izredno veliko strank, zaradi česar je v njej delovalo tudi do

10 pomočnikov in vajencev naenkrat, obrti pa se je pri njih izučilo

več kot 200 pomočnikov. Bogati obrtniški dediščini mesta smo se v

letošnjem letu poklonili z ambientalno postavitvijo stalne muzejske

zbirke v nekdanjih prostorih delavnice.

Bogat z zgodovino, kulturo in dediščino, pa Slovenj Gradec v

zavetju Uršlje gore in Pohorja nudi idealno naravno zeleno kuliso

za sprostitev in aktivnosti na prostem. Sprehodite se do bližnjih

vrhov, ki vam bodo ponudili čudovite razglede, ali pa se s kolesom

zapeljite po številnih kolesarskih poteh. Naužijte se lokalnih

kulinaričnih dobrot in tako izpopolnite doživetje našega mesta.

Informacije:

TIC Slovenj Gradec

www.turizem-slovenjgradec.si

T: 02 88 12 116

M: tic@slovenjgradec.si

15

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Cerkev sv. Elizabete in sv. Duha

Častitljivih 67 let neprekinjenega delovanja pa letos obeležuje

tudi najdlje delujoči narodno-zabavni ansambel Štirje kovači. S

svojo značilno glasbo in prepoznavnim glasbenim slogom se

vseskozi razlikujejo od drugih narodno-zabavnih ansamblov. Bogat

repertoar (več kot 800 skladb in 200 besedil vodje Franca Šegovca)

so Slovenjgradčani z gostovanji in turnejami po zahodnoevropskih

državah, ZDA, Kanadi in celo Japonskem predstavili širnem

Fotografija: Primož Ermenc

Fotografija: Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja

Čevljarska delavnica Levovnik

Lipov list – Oktober 2021


2021 – POSTOJNA – Srednja mesta: 3. mesto

16

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Postojte v Postojni

Fotografija: Almir Selimanović

Postojna

Postojna je manjši kraj, a hkrati tudi prostor velikih doživetij,

izkušenj in avantur, seveda poleg čudovitih naravnih znamenitosti

ter znamenitih ljudi. Postojna skriva veliko legend. Že samo ime

Postojna vsebuje pojme – postojáti, postati, krajši čas stati, ki vabijo

obiskovalce, da si ogledajo in doživijo ta lepi zeleni kotiček Slovenije.

V zgodovinskih virih se Postojna prvič omenja v 13. stoletju. Kot trg

je bila opredeljena v začetku 15. stoletja, status mesta pa pridobila

leta 1909.

Edinstvena lega in dostopnost Postojne prek tako imenovanih

Postojnskih vrat iz notranjosti Slovenije v smeri Jadrana in Tržaškega

zaliva sta mestu že v davni preteklosti prinesli izreden pomen. Prav tu

so si ljudstva pred mnogimi stoletji utirala pot v Furlanijo in Benečijo.

Pozneje so poleg cestne povezave vzpostavili še železniško, tako je v

19. stoletju v Postojno pripeljal prvi vlak. Izgradnja južne železnice je

za kraj pomenila tudi prve množične prihode turistov, ki so Postojno

obiskovali z enakim namenom, kot jo še danes obišče večina

obiskovalcev – ogledati so si želeli znamenito Postojnsko jamo, s

katero je Postojna v tistem času postala eno najpomembnejših

turističnih središč v Evropi. V poznejšem času pa se je vse bolj

razvijala tudi na področju izobraževanja, zdravstva, gospodarstva,

trgovine in javne uprave.

Predjamski grad

V zadnjih letih je Postojna postala pravo kulturno središče širšega

pomena. Temelji za to so bili postavljeni že pred dobrimi 200 leti, ko

je v naših krajih živel zelo pomemben mož Miroslav Vilhar – pesnik,

skladatelj, narodni buditelj in dramatik.

Fotografija: Tomaž Penko

Za pestro dogajanje v občini skrbi več kot 150 različnih društev

in organizacij. Pri nas se vedno nekaj dogaja, še največ v poletnih

mesecih, ko se na številnih krajih v občini odvijajo sedaj že

tradicionalni festivali ter različne kulturne, glasbene, športne in druge

prireditve.

Fotografija: Žan Kafol Fotografija: Atelje Postojna

Poletni festival – kulturni utrip poletja

Postojnska občina je pravi biser za vse, ki si želite aktivnega

preživljanja prostega časa. Pri nas lahko odkrivate legende

srednjeveškega Predjamskega gradu o Erazmu Predjamskem

ali uživate v različnih aktivnostih pod in nad zemljo, v vodi in

zraku. Vabijo vas bližnji vrhovi z Nanosom na čelu in skriti kotički

Planinskega polja. Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti

se lahko osvežite v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako

leto vračajo na muharjenje. Podoživite raziskovanje jam na povsem

edinstven način – v sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom.

Za tiste, ki ste radi pod oblaki, pa priporočamo osupljiv panoramski

polet nad našo občino.

Še posebno boste uživali vsi, ki radi kolesarite, saj vas bo vrtenje

pedal po čudoviti pokrajini postojnske občine napolnilo z energijo

in navdušilo z zgodbami. Vabimo vas, da nas obiščete in odkrivate

skrivnosti srednjeveških vitezov, njihovih zgodb in legend, kjer vas

bodo navdušili mogočni in odmaknjeni gradovi ter dvorci na poti,

lahko boste začutili utrip podeželja postojnske občine in uživali v

neokrnjeni naravi.

Grad Haasberg in planinsko polje

Lipov list – Oktober 2021


2021 – RADLJE OB DRAVI – Manjša mesta: 1. mesto

Zeleno doživetje

na Koroškem

Fotografija: Igor Pisar

vam nepozabna glamping izkušnja ob naravnem bazenu. Zaspite ob

zvokih narave in se zbudite v novo jutro ob pristnem užitku košarice

lokalnega zajtrka, in to kar ob naravnem bazenu.

Fotografija: Tomo Jeseničnik

17

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Panorama Radelj ob Dravi

V središču Dravske doline, med Dravogradom in Mariborom, tik ob

meji z Avstrijo leži zelena destinacija Radlje ob Dravi, ki se ponaša z

neokrnjeno naravo. V objemu Drave kraj na eni strani obdajajo hribi

Kozjaka, na drugi strani pa hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi

gozdovi v Sloveniji. Podobo občine dopolnjujejo prostrani in tudi

največji nasadi hmelja v Sloveniji. Poseben pečat urejenosti kraja daje

edinstveno ocvetličenje in številne skrbno načrtovane zasaditve.

Radlje ob Dravi je na natečaju MDLG, ki ga organizira TZS, leta 2020

prejelo drugo mesto med manjšimi kraji v Sloveniji ter se zarisalo na

turistični zemljevid Slovenije in širše.

Koroška destinacija Radlje ob Dravi je tudi prejemnica znaka Slovenia

Green Destination Silver, ki potrjuje, da izpolnjujejo vse smernice in

kriterije trajnostnega razvoja turizma.

Umaknite se pred mestnim vrvežem in uživajte v zelenem doživetju,

ki je primerno tako za družine kot tudi vse tiste, ki si želite le napolniti

baterije. Okusi 'koroške košte' v lokalnih gostiščih bodo poskrbeli za

vznemirljivo gastronomsko popotovanje in pričarali edinstveno

kulinarično doživetje s prepletanjem tradicije in sodobnih prijemov.

Raziščite skrivnostne kotičke kraja in se podajte po Dravski

kolesarski poti.

Pohodništvo in kolesarjenje

Razgibana pokrajina kar vabi kolesarske navdušence. Raziščite

skrivnostne kotičke kraja in se podajte po Dravski kolesarski poti.

Po pobočjih vrhov se vijejo panoramske poti s čudovitimi pogledi,

med 20 trasami in kar 620 kilometri kolesarskih poti lahko vsak

izbere pravo zase, tisto, ki mu bo prinesla mir ter prebudila željo po

dodatnem kolesarjenju in raziskovanju čudovite narave.

Edinstveno lepoto narave spoznajte na številnih urejenih in

ustrezno označenih pohodnih poteh, kot so: E6, Jakobova in Emina

pot, Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad, Vodna učna pot

Vuhreščica, Vodna učna pot Dobrava in Pot po mejah občine.

Fotografija: Jure Viltužnik

Fotografija: Foto Anka

Hmeljarski likof je najbolj množično obiskana prireditev.

Aktivno doživetje ob vodnem parku

Vodni park Radlje ob Dravi

Zaplavajte med lokvanji in se osvežite v prvem biološkem bazenu

v Sloveniji, kjer za čistočo skrbijo le mikroorganizmi, ne kemikalije.

Ustavite se na postajališču za avtodome ali prespite v majhnih lesenih

hiškah, mlinih, kot so se nekoč vrteli na pritokih reke Drave. Ponuja se

V septembru prisrčno vabljeni na sklop prireditev, ko praznuje občina

Radlje ob Dravi. 'Hmeljarski likof', ki tradicionalno poteka zadnjo nedeljo

v septembru, je največja, najbolj odmevna in tudi najbolj množično

obiskana prireditev v Radljah ob Dravi v organizaciji TD Radlje.

Za več informacij o turistični ponudbi nas

obiščite v TIC-u, na Mariborski cesti 8, 2360 Radlje

ob Dravi ali na http://www.sktmradlje.si/

Vabimo vas, da nas obiščete in doživite pristen stik

z naravo, domačnostjo, gostoljubnostjo ter tudi vi

doživite slogan 'Rad’ mam Radlje'.

Lipov list – Oktober 2021


2021 – CERKLJE – Manjša mesta: 2. mesto


2021 – RADOVLJICA – Turistični kraji: 1. mesto in Mestna jedra: 2. mesto

V Radovljico z vlakom

na aktivni oddih

Lično staro mestno jedro, ki je med mestnimi jedri zasedlo

2. mesto

Fotografija: Jošt Gantar

Radovljica se je s ponudbo v starem mestnem jedru ter z

dostopnimi tematskimi in kolesarskimi potmi priljubila

tako parom, posameznikom kot tudi družinam. Če vas k

nam pripelje vlak, bo vaše doživetje še polnejše!

Fotografija: Jošt Gantar

19

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Zbrali smo nekaj razlogov in izletniških idej, ki vas bodo prepričali,

da Radovljico obiščete z vlakom:

• S postajališča je do slikovitega Linhartovega trga le nekaj

minut hoje (ali vožnje s kolesom) navkreber. Lokacija postajališča

je umeščena tako, da boste na najbližji tematski poti, ki vodi v

naravo, z otroki v pičlih 10 minutah hoje.

• Slikovito staro mestno jedro Radovljice z ohranjenimi

stavbami, muzeji ter butičnimi trgovinicami je od železniške

postaje oddaljeno le nekaj minut hoje. Obvezno najprej obiščite TIC

Radovljica, kjer boste dobili vse informacije in zemljevid (če boste

pokazali vozovnico za vlak, vam zemljevid tematskih pohodnih

poti podarimo!). Tu lahko dobite tudi knjižico za igrivo doživetje

S čebelico po Radovljici. V mestu bodo otroci navdušeni tudi

nad doživetjem v Lekarniškem in alkimističnem muzeju, kjer

bodo z uspešno opravljenimi nalogami prejeli diplomo iz magije

in alkimije, v Čebelarskem muzeju pa je na ogled nova razstava

z interaktivnimi točkami. Na Sprehod po mestnih zanimivostih

se lahko odpravite tudi s poganjalci ali vozički.

• V Radovljici je vsekakor obvezen vsaj en kulinarični postanek.

Posladkajte se v kateri od slaščičarn, v oktobru pa vrata odpira prav

posebna čokoladnica. Vzemite si čas za kosilo v eni od dobrih

radovljiških gostiln. Kulinarične dobrote Okusov Radol'ce

ter ostalih gostiln v mestu vam bodo še posebno teknile po

raziskovanju mesta ali aktivnostih v naravi.

• Že pogled z vlaka tik pred postajališčem vas bo prepričal, da se

boste podali v naravo. Zato izkoristite lep dan in peš ali s kolesom

obiščite bližnje gozdove, polja in travnike ali osvojite katero od

razglednih točk v bližini. Najdete jih na www.radolca.si.

• V okolici Radovljice ste dobrodošli tako cestni kolesarji kot

tudi kolesarji na turnih in gorskih kolesih. Cestne kolesarje

privabljajo lokalne ceste, po katerih lahko odkolesarite različno

zahtevne in dolge kolesarske ture po Gorenjski. Turni in gorski

kolesarji pa ste vabljeni na katero od predlaganih turnokolesarskih

tras, ki jih najdete na spletni strani www.radolca.

si. Po osmih predlaganih trasah vas makadami, kolovozi in steze

vodijo na Bled ter po pristnem radovljiškem podeželju. Gorski

kolesarji z več kilometrine boste uživali v vožnji po Jelovici ali

na vzponih in spustih med Žirovnico in Begunjami. Seveda pa se

Radol'ca v meglicah.

tudi z radovljiške ali leške železniške postaje lahko podate na nov

turno-kolesarski krog Juliana Bike. Če se v Radovljico odpravljate

s kolesi, bodite v voznem redu pozorni na ikono kolesa. Ta namreč

označuje vse tiste vlake, ki imajo priklopljen poseben vagon za

prevoz koles.

• Železniško postajališče v Radovljici seveda ni edina možnost, ko

pripotujete v Radol'co z vlakom. Tu so tudi druga postajališča

in mednarodna železniška postaja Lesce–Bled. Z vseh se lahko

odpravite na odlična doživetja v naravi: na primer iz Podnarta

ali Otoč na razgledni Stovc in po robu Dobrav, iz Lesc na Bled ali

Šobec, peš ali s kolesi ali z železniške postaje Lesce na opazovanje

letal na leškem letališču, peš ali s kolesom.

• Bogata izbira nastanitev v bližini železniške postaje v

Radovljici in v Lescah je razlog, da boste brez težav prepešačili

od postaje do izbrane nastanitve, otroci pa bodo doživeli povsem

novo izkušnjo popotovanja. Tako boste enostaven izlet po

Sloveniji spremenili v pravo popotniško doživetje.

Fuxova brv čez reko Savo je del Naravoslovne učne poti

Pusti grad.

Lipov list – Oktober 2021


RESPONSIBLE TRAVEL STANDARDS - SLOVENIAN TOURISM

2021 – BLED – Turistični kraji: 2. mesto

20

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Zdaj je čas,

da se prebudite na Bledu.

Dolgi sprehodi, toplina barv.

Foto: Tomo Jeseničnik

Lipov list – Oktober 2021


2021 – IZOLA – Turistični kraji: 3. mesto

Izola – spoznajte

kraljestvo ribe

Prikupno obalno mesto, ki je bilo nekoč otok, danes

ohranja značilno obliko polotoka s cerkvijo na najvišji

točki. Zeleno-modra destinacija, privlačna vse leto, je

poleg tesne povezave s tradicijo ribištva znana še po

raznolikih plažah, oranžnem vinu, odlični kulinariki in

nepozabnih doživetjih, ki izhajajo predvsem iz bogate

kulturne dediščine.

Potovanje po izolski preteklosti v Izolani – hiša morja

Z obiskom muzeja Izolane – hiše morja ste vabljeni na potovanje

po izolski preteklosti. V muzeju se vam s serijo dokumentarnih

fotografij, videoposnetkov in raznolikih eksponatov razkrije izolski

morski in obmorski značaj. Spoznajte se z uspešnimi izolskimi

športniki, znamenitim kartografom Pietrom Coppom, nekdanjo

železnico Parenzano, predelovalno industrijo rib in kar 35 ladijskimi

modeli. Najmlajši se lahko zabavajo ob interaktivni igri lovljenja rib, se

preizkusijo v vožnji ribiške barke ali se odpravijo na pravo muzejsko

pustolovščino – Muzejski detektiv.

Naj vas razvaja lokalna kulinarika

Izolski gostinci se večkrat letno povežejo v kulinaričnih akcijah, ko

ponujajo jedi z enako tematiko. Glavno vodilo kulinaričnih akcij je

pobuda Kilometer nič, ki spodbuja pripravo krožnikov s sestavinami iz

neposrednega okolja. Pomlad v Izoli pozdravijo Dnevi špargljev, pred

poletjem na krožnikih Dneva domačih pedočev kraljujejo klapavice,

septembra na Dnevih bakalaja pa vas razveseljuje priljubljen istrski

namaz. Jeseni vas z najbolj priljubljeno istrsko enolončnico grejejo

Dnevi bobičev, kulinarično leto pa se zaključi s svežim ulovom na

Dnevih kraljestva ribe. Tradicionalne izolske prireditve so tesno

povezane z okusi morja in zaledja. Te lahko poskušate na različnih

vinskih in kulinaričnih festivalih, nikakor pa ne gre zamuditi Pomola

okusov – izolskega festivala ulične hrane – in Orange wine festivala

– mednarodnega festivala belega maceriranega vina.

Pozabljena izolska skrivnost

Fotografija: Dragan Zlatanovič

Polotok Izola

Nepozabna izolska doživetja

Poleti lahko raznolike izolske plaže odkrivate s supom, slikovite

izolske vište (razglede) pa z električnim skirojem, na izlet se lahko

odpravite z barko, kolesom ali peš. Kulturno dediščino Izole skozi

pisano paleto doživetij odkrijte na sebi ljub način: spoznajte zgodbe

ribičev ali se z njimi zbližajte na sodoben način, s projekcijo razvoja

Izole v muzeju Izolana – hiša morja. Zgodovino ribiškega mesta

občutite s sprehodom po očarljivih mestnih uličicah – sami ali s

skrivnostnim digitalnim vodičem.

Fotografija: Dragan Zlatanovič

Pomol okusov

S pustolovsko igro na prostem odkrijte staro mestno jedro Izole in

razkrijte Pozabljeno izolsko skrivnost. Ob prijaznem sprejemu vodiča

v Izolani – hiši morja – ste predani pod okrilje skrivnostne osebe, ki

vas nagovarja prek aplikacije in z raznolikimi ugankami popelje na

raziskovanje izolskih skrivnosti, ki med običajnim sprehodom ostanejo

skrite. Namigi so zabavni, zaključek igre pa presenetljiv!

Za gurmane in hedoniste pa so kot nalašč Rimski okusi pod zvezdami

– razvajanje v izolskem arheološkem parku, ki vabi, da se za en večer

prelevite v pravo rimsko gospodo in izkusite rimsko dediščino z vsemi

čuti, na način, ki ga niste vajeni. V čarobnem ambientu ob morju

v Simonovem zalivu vas očara gostoljubje oskrbnika rimske vile

(vilicusa), daritev prve zdravice Bakhu, nastop umetnice iz Akvileje in

čaroben sončni zahod pa poleg ostalih presenečenj naredita doživetje

nepozabno.

Fotografija: Jaka Ivančič

21

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Lipov list – Oktober 2021


2021 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj, 1. mesto

22

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Rogaška Slatina

Rogaška Slatina, slovensko naravno zdravilišče, že več kot 400 let

navdušuje z zdravilnimi vrelci, vrhunskim medicinskim centrom ter

neokrnjeno naravo. Središče in okolico Rogaške Slatine lahko odkrijete

med sprehajanjem po urejenih sprehajalnih poteh. Te so različnih

težavnostnih stopenj, zato se najde primerna prav za vsakogar.

Sprehodite se po neokrnjeni naravi kraja in začutite njegov utrip.

Oglejte si številne naravne in kulturne znamenitosti, med njimi tudi

Palčkove hišice in vrelce mineralnih voda. V turistično ponudbo je

dodan še eden od pomembnih simbolov mesta, v celoti obnovljen 15

m visok razgledni stolp na Janini, na nadmorski višini 362 m2.

Ivanov vrelec, ki je aktiven že 200 let.

Razgledni stolp na Janini, zgrajen leta 1956 in obnovljen v

letu 2021.

Do osupljivega razgleda vodi 84 stopnic.

Rogaška Slatina je nosilka zlatega znaka Slovenia Green in kot

taka središče zelenega turizma

Lipov list – Oktober 2021


2021 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj: 2. mesto


24

2021 – ZREČE – Zdraviliški kraji: 3. mesto

ZREČE Območje dobrega počutja

Kolesarjenje

po zelenih poteh

Pohorska kuhinja

Tradicija

kovaške obrti

Pot med krošnjami Pohorje

Rogla, smučarsko in

pohodniško središče

Terme Zreče

Dobrodošli v Zreče, območje dobrega počutja, kjer domujeta

termalno zdravilišče Terme Zreče in Rogla, smučarsko in pohodniško

središče. Zreče so najmlajše Slovensko mesto, ki ga čuva mogočno

Pohorje. Tukaj domujejo pravi Pohorci, pristni in prijazni, za katere

pravijo, da jih ne moreš zapustiti lačen.


2021 – ČRNA NA KOROŠKEM – Izletniški kraji: 1. mesto

Črna na Koroškem

– k(raj) za pustolovce

Črna na Koroškem, najlepši turistični kraj v Mežiški dolini, se

ponaša tako z naravnimi lepotami kot kulturnimi in zgodovinskimi

znamenitostmi, športnimi dosežki sedmih olimpijcev, tracionalnimi

prireditvami, s sodobno urejeno športno infrastrukturo in raznolikimi

možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, z odlično

kulinariko in prijaznimi domačini.

Središče Črne oblikuje staro jedro s krožiščem, v katerem je Plečnikov

spomenik žrtvam obeh vojn, cerkev sv. Ožbolta, skala z zavarovano

plezalno potjo in votlino z medvedom ter tri muzejske zbirke –

Etnološka zbirka, Rudarska zbirka na prostem in razstava Olimpijci iz

Črne na Koroškem. V centru kraju sta urejeni dve zanimivi tematskopoučni

poti, Olimpijska pot s sedmimi informativnimi točkami, ki

predstavljajo športne dosežke črjanskih olimpijcev, ter Medena pot,

ki vodi do Spominskega parka slovenskih čebelarjev, v katerem je

posajenih 55 lip kot poklon velikim ljudem slovenskega čebelarstva.

Priložnosti za aktivno in adrenalinsko preživljanje prostega časa

so na voljo tako za ljubitelje zimskih radosti kot poletnih avantur –

pohodništva, alpinizma, gorskega kolesarjenja do smučanja, teka na

smučeh, atletike, nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do

enega izmed največjih slovenskih in mednarodnih hribovskih izzivov

K-24 in K-24 Ultra Trail. Streljaj od centra se nahajata lepo urejeno

Smučišče Črna, ki je primerno tako za rekreacijsko kot tekmovalno

smučanje in Športni park Črna, ki omogoča rekreativno vadbo

in zagotavlja pogoje za izvajanje nogometnih tekem, atletskih

tekmovanj in kakovostnih kondicijskih priprav športnikov.

V zadnjem letu je Črna na Koroškem postala pravi raj za adrenalinske

navdušence, saj se ponaša z najdaljšo jeklenico za spust v Sloveniji,

imenovano po črjanskih olimpijcih – Olimpline. Jeklenica teče od

Navrškega vrha čez sam kraj Črna proti smučišču Črna, do bližine

kmetije Kogelnik. Njena dolžina je 1263,5 metra, vožnja poteka 250

metrov nad tlemi, najvišja dosežena hitrost na njej pa je 120 km/h.

Med spustom boste lahko uživali v naravnih lepotah kraja, prelepem

razgledu na okoliške hribe in doline ter doživeli adrenalinsko

pustolovščino, ki vam bo za vedno ostala v spominu.

V zadnjem letu je Črna na Koroškem postala pravi raj za

adrenalinske navdušence, saj se ponaša z najdaljšo jeklenico za

spust v Sloveniji.

Forografija: Boris Keber

V divji hudourniški soteski Mučevo, v zaselku Žerjav, je urejena

atraktivna Ferata Mučevo.

V divji hudourniški soteski Mučevo, v zaselku Žerjav, je urejena

privlačna Ferata Mučevo, zavarovana plezalna pot, ki ponuja možnost

za edinstveno tovrstno preizkušnjo v vzhodnem delu Slovenije.

Ferata se nahaja ob glavni cesti Črna–Mežica in poteka ob oziroma v

sami soteski, sestavljata pa jo dve plezalni poti različnih težavnosti –

lažja (B -C) in težja pot (D-E).

Ob smučišču Črna na Koroškem, na poti proti ciljni ploščadi

Olimpline, je zgrajen nov doživljajsko-plezalni park za otroke.

Kombinacija adrenalina, premagovanja ovir, spustov in plezalnih sten

bo hitro pritegnila vse pogumne mlade obiskovalce in poskrbela za

adrenalinsko izkušnjo, ki se je bodo še dolgo radi spominjali.

V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane

s strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla s

pogledom na kralja Matjaža v skalah Pece, Javorje z najvišje ležečim

vodnjakom in čudovitim pogledom na bližnjo Uršljo goro, Koprivna

s strmimi bregovi ter cerkvijo sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno

Marijo in Ludranski vrh z Najevsko lipo, do katere vodi pot ob

slikovitem potoku Bistra, mimo Naravnega parka Bistra z urejeno

pešpotjo in energijsko točko.

Svojevrstno zanimivost predstavljata tudi interpretacijski točki

Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka Tic Topla in Smrekovec

– ugasli vulkan, kjer obiskovalci spoznavajo geološke značilnosti in

posebnosti območja.

VABLJENI, DA OBIŠČETE NAŠ PRELEPI KRAJ!

Informacije:

TIC Črna na Koroškem, Center 23, 2393 Črna na Koroškem

T: +386 (0)2 87 04 820, +386 (0)41 743 442

E: tic@crna.si

W: https://visit-crna.si/; www.crna.si

Fotografija: Boris Keber

25

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Lipov list – Oktober 2021


2021 – VITANJE – Izletniški kraji: 3. mesto

26

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Občina Vitanje –

biser tradicije z izzivi

vesolja

V prijazni kotlini pod Pohorjem leži eden lepših slovenskih krajev

– trg Vitanje. Obkrožajo ga zaselki Spodnji Dolič, Paka, Hudinja,

Vitanjsko Skomarje, Ljubnica, Stenica Brezen, ki so oblikovani tako,

da vsi segajo do središča, vsi mejijo na sam center.

Od nekdaj so zaselki ali vaške skupnosti zapolnjene s poseljenimi

celki. Ti so v glavnem kmetije različnih velikosti, mestoma se

najdejo hiše z nekaj ohišnice, tu in tam je mogoče najti dodatno

gospodarsko dejavnost.

Sam trg je bil v vsej svoji zgodovini v glavnem obrtniško naselje,

tržani pa so ob obrtnih dejavnostih do pred pol stoletja še skoraj vsi

dodatno obdelovali svoje posesti v kraju ali njegovi bližini. Danes

to počnejo le redki.

Nekoč pomembno trško središče, ki so mu bile že davnega leta

1307 podeljene trške pravice, je v zadnjih stoletjih precej nazadoval,

še posebno zaradi slabih prometnih povezav.

Stanje se je pričelo bistveno izboljševati po ustanovitvi lastne

občine leta 1994.

Spočetka je bilo težko, čas pa je pokazal, da se s premišljenimi

odločitvami in vztrajnostjo da dohiteti in prehiteti splošni razvoj.

Za to je včasih treba malce drznosti. Prav drznost in seveda najbrž

tudi kanček usode sta botrovali odločitvi za izgradnjo Kulturnega

središča evropskih vesoljskih tehnologij. Prav ta edinstvena hiša

je ponesla ime Vitanja daleč po svetu in nas s svojo dejavnostjo

uvrstila na turistični zemljevid sveta.

Danes ta futuristična stavba v sožitju s številnimi naravnimi

danostmi in dosežki tukaj živečih ljudi piše posebno mikavno

zgodbo in privablja mnoge. Hkrati postaja izziv za številne nove

ponudnike in ustvarjalce, ki s svojo iznajdljivostjo, tankočutnostjo

in izvirno domačnostjo dodajajo nove, nadvse zanimive kamenčke

v mozaik naše skupne in uspešne turistične zgodbe, ki se glede na

izjemno prostranost vesoljske tematike ne more nikdar izpeti.

V zadnjem desetletju nas je obiskalo izjemno veliko ljudi, med njimi

so bile tudi zelo ugledne osebnosti iz sveta vesoljskih in ostalih

znanosti, ljudje iz najvišjih političnih in verskih krogov, kar daje

našim prizadevanjem še dodatno spodbudo in veljavo.

Še posebno pa smo veseli, če vidimo, da odhajate od nas z

zadovoljstvom na obrazu, in v velik ponos nam je, če nas doseže

vest, da ste se v Vitanju počutili prijetno in domače.

Slavko Vetrih, župan

Lipov list – Oktober 2021


2021 – MURSKA SOBOTA – Mestna jedra: 1. mesto

Zdaj je čas, da

obiščete zeleno srce

Pomurja – Mursko Soboto

5 RAZLOGOV ZA OBISK Murske Sobote:

1. Expano – Regijski promocijski center z interaktivnim doživljajskim

parkom se ponosno dviga nad gladino Soboškega jezera. Tu se

tradicija in dediščina prepletata s sodobnimi tehnologijami in

vas nagovarjata k odkrivanju skritih kotičkov Pomurja.

27

Moja dežela – lepa in gostoljubna

2. Soboško jezero – Potešite svoj adrenalinski nemir s športi na

vodi (sup, kajak, jadrnica idr.) ali se samo zleknite na brežine in

občutite harmonijo narave in vode.

3. Reka Mura – Naj vas očara evropska Amazonka s svojimi

mrtvicami, brzicami in izjemnim živalskim svetom. Na kolesu ali

peš odkrivajte neokrnjeno naravo, ki je pod Unescovo zaščito.

4. Grad Murska Sobota in dvorec Rakičan – Odkrijte bogato

preteklost regije, začutite utrip urbanega in razvijajočega se

mesta s prenovljenim mestnim jedrom.

5. Bogata kulinarika – Okusite najboljše, kar ponuja zakladnica

pomurskega kulinaričnega ustvarjanja. Od odličnih okusov

tradicionalnih jedi do drznih kulinaričnih umetnin sodobnih

kuharskih mojstrov.

Načrtujte svojo pustolovščino, odkrivajte naravno in kulturno

dediščino, doživite aktivni oddih in okusite lokalne dobrote.

Doživite jesen v srcu Pomurja!

Foto: Tomislav Urh

Regijski TIC Expano

Bakovska ulica 41, 9000 Murska Sobota

T: +386 (0)8 201 53 68

M: tic.expano@zkts-ms.si

www.expano.si www.visitmurskasobota.si

Lipov list – Oktober 2021


2021 – PODBOČJE – Vaško jedro: 3. mesto

28

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Krško – mozaik

doživetij

Dobrodošli v pokrajini tesnega stika z neokrnjeno naravo,

ljudmi in njihovimi šegami in navadami; radoživih voda,

razigranih dogodivščin in adrenalinskih izzivov; pristnih

okusov tradicionalnih jedi in odličnega vina ter kulturnih

znamenitostih, ki odkrivajo zgodbe nekdanjih dni.

Naravna in kulturna dediščina zaznamujeta naše okolje, nas

bogatita in učita. Pokukajte v zgodovino naših prednikov in

spoznajte biotske posebnosti kraja.

Krško vse bolj postaja privlačna turistična destinacija, ki

obiskovalcem nudi tako sprehod po mestu z bogato zgodovino

in kulturno dediščino kot tudi aktivne počitnice s številnimi

pohodnimi in kolesarskimi potmi na podeželju.

Številne pohodne in kolesarske poti ponujajo aktivno preživljanje

prostega časa na območju celotne občine Krško, ki se razteza

od Bohorja do Gorjancev, ob njih pa bodo obiskovalci lahko

občudovali enega najstarejših gradov na Slovenskem – grad

Rajhenburg s številnimi stalnimi razstavami – ter uživali v bogati

kulinarični ponudbi. V zadnjih letih je z vedno večjim številom

postajališč Krško vse bolj prijazno tudi do popotnikov z avtodomi.

Kolesarska steza skozi tunel nekdanje ozkotirne železnice v

Brestanici

Podbočje iz zraka

Podbočje iz zraka

Edinstven motiv Podbočja so namreč kamniti most iz obdobja Ilirskih

provinc in leseni mostički, več kot 150 let star leseni most čez Krko ter

osrednji trg ob cerkvi, ki je priljubljen prostor za srečevanje in druženje.

V zadnjem času je najbolj priljubljeni prebivalec Podbočja (poleg

cvička, seveda) Podboški cegu – loncenosec, ki je v letu 2020 prejel

prestižno nagrado deset najboljših kulinaričnih in gastronomskih

spominkov v Evropi.

Grad Rajhenburg je eden najdtarejših gradov na Slovenskem

Vsi mostovi vodijo v Podbočje

Podbočje, vas z več kot 450 prebivalci, leži ob vznožju hriba Bočje,

v občini Krško. Prva pisna omemba datira v leto 1249, ko je kot

soustanovitelj kostanjeviškega samostana podpisan Tomaž od Sv.

Križa (danes Podbočje). Krževci/Podbočjani so prijazni in gostoljubni

ljudje, ki vam s ponosom pokažejo: cerkev sv. Križa iz leta 1907, repliko

edinstvenega romanskega leva, ki krasi osrednji trg v vasi, 144 let staro

vaško lipo, gasilski dom iz leta 1908 s fresko sv. Florjana in še posebno

mostove.

Vaško jedro Podbočja z lesenimi mostički

Lipov list – Oktober 2021


2021 – SEMIČ – Trško jedro: 1. mesto

Tokrat pa v Semič!

Trško jedro Semiča v Beli krajini se je skozi stoletja postopoma razvijalo

okoli farne cerkve sv. Štefana. Ponuja obilo detajlov, ki pričajo o

živahnem utripu kraja. Protiturško taborsko obzidje, kapelica sv. Male

Terezike s poslikavo mozaika p. Marka Ivana Rupnika in Muzejska hiša

Semič vas vabijo, da jih raziščete.

V prenovljeni Muzejski hiši Semič boste spoznali edinstveno jamsko

školjko kongerijo, ki živi v »Izviru jamske školjke ob reki Krupi«, se

sprehodili po kraški jami in spoznali biotsko raznovrstnost žive in

nežive Bele krajine.

Življenje ob taborskem obzidju vam približamo na vodenih

sprehodih po trškem jedru. Učni vrt dr. Derganca v neposredni bližini

vam razkrije stare sorte sadnega drevja, vinskih trt in zelišč. Popelje

vas tudi v svet koristih živali in vam predstavi najpomembnejše

opraševalke vrta – čebele. Le korak od učnega vrta se lahko

posladkate z medom domačega čebelarja.

Učni vrt dr. Derganca

29

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Brezčasni adut tega kraja pa je slikovita Semiška gora, posejana z

vinogradi in prepletena s pohodnimi potmi. Z vrha gore se odpira

nepozaben pogled na belokranjski ravnik. Obilje naravnih lepot

in zanimivih kulturno-zgodovinskih vsebin se razkriva na vsakem

koraku. Obiščite Semič, doživite in okusite ga. Dobrodošli!

Center narave Bele krajine

Prenovljen muzej v Semiču

Kontakt: www.kc-semic.si

Lipov list – Oktober 2021


2021 – DOBREPOLJE – Trška jedra: 3. mesto

30

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Dobrepolje

– rodovitno kraško polje

Dobrepoljska dolina

Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov Dobrepolje

je dragocen biser v mozaiku Slovenije. Obsega tri doline

– Ponikovsko, Dobrepoljsko in Struško – ter štiri slikovita

hribovska naselja – Hrib, Hočevje, Vodice in Tisovec. Leži na

zahodu Dolenjske v osrednji Sloveniji, nedaleč od Ljubljane,

vlak vas pripelje do nas v pičle pol ure.

Središče Dobrepolja je Videm z imenitno farno cerkvijo sv. Križa,

katere začetki segajo v leto 1260.

Prva pisna omemba naselja se je pojavila razmeroma pozno, šele

sredi 14. stoletja. Naselje je večkrat omenjeno kot 'vas ob župniji'. Za

nastanek imena Videm pa je najverjetneje, da izhaja iz nemškega

izraza 'widem', ki pomeni cerkveno posestvo.

Kraj je znan po razkošnem prostornem trgu, ki ga obkrožajo in

dopolnjujejo zgodovinsko zanimive poslovne, kulturne in verske

zgradbe. Videmski trg oživljajo neštete zgodbe, ki so sestavni del

preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Največ zaslug za ta zanimivi trg pripisujemo Franu Jakliču -

Podgoričanu, ki je bil učitelj, pisatelj, prenovitelj gospodarskega,

kulturnega in družbenega življenja Dobrepolja, ter umetnikoma,

bratoma Francetu in Tonetu Kralju, ki sta utemeljitelja slovenskega

ekspresionizma. V spomin Franu Jakliču so Dobrepoljci zgradili

kulturni dom – Jakličev dom.

Spomenik umetnikoma Tonetu in Francetu Kralju

Ponudba na stojnicah je v prazničnem času bogata

Naš trg smo ob praznovanju leta bratov Kralj popestrili s spomenikom

Francetu Kralju in Tonetu Kralju. Trg krasi tudi spominska plošča Luki

iz Dobrepolj – spomin na neutrudnega moža, »ki nam je čast in slavo

množil«. Pokopan je v stolnici sv. Štefana na Dunaju. V neposredni

bližini trga je rojstna hiša s spominsko ploščo, posvečeno pesniku,

pisatelju in prirodoslovcu Stanetu Novaku.

Trg nudi številnim društvom naše občine prostor za različne

prireditve: Dobrepoljsko vandranje, Dobrepoljsko krompirjevanje

in tekmovanje harmonikarjev, poletne večere, tržnico, ponudbo na

stojnicah v prazničnem času, prostor za razstave in srečanja različnih

skupin, tudi prostor za rekreacijo.

V Jakličevem domu si obiskovalci, ki pridejo na Videm, lahko ogledajo

spominsko sobo Frana Jakliča – Podgoričana, etnološko zbirko

Živimo z ljudskim izročilom in virtualno galerijo Franceta in Toneta

Kralja z multimedijsko predstavitvijo življenja in dela umetnikov.

Trg je tudi odlično izhodišče za dobro označene pohodne poti in

programe, s katerimi boste spoznali lepote in dobrote dobrepoljske

doline.

Na trgu je tudi turističnoinformativni center z oznako, ki nudi

turistične informacije.

Prosimo, pokličite nas na: 041 962 823 in pridite, da spoznate naše

šege, običaje in navade ter posebno kulinariko.

Srečanje z Dobrepoljci in našim narečjem je poseben dogodek.

VABLJENI!

Lipov list – Oktober 2021


2021 – SLOVENIA ECO RESORT – Glampingi: 3. mesto


2021 – RAČE – Trška jedra: 2. mesto

32

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Grad Rače – biser

v središču kraja

Je eden najlepše ohranjenih ravninskih gradov v

Sloveniji in v Evropi, prizorišče zgodbe in zarote iz

iprvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem

Tattenbach, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča.

Grad izhaja iz 16. stoletja, zgrajen je v obliki ključa in je znan po svoji

gotski, renesančni in baročni arhitekturi. Je primer ravninskega

otoškega ali vodnega gradu – dvorca, dodatno zavarovanega z visokim

okopom. V notranjščini dvorca je poleg kapele, posvečene sv. Janezu

Nepomuku, najbolj zanimiva “Bela dvorana”, ki v sedanjem času služi

kot poročna, sejna in koncertna večnamenska dvorana. Danes je grad

kulturno in družbeno središče občine. V njem so prostori občinske

uprave, upravne enote in številnih društev, kinodvorana, slikarski atelje,

turistična agencija ter v manjšem delu zasebna stanovanja.

Občina Rače - Fram je poskrbela za celostno obnovo gradu, ki je danes

v ponos občanom. Novo urejen je tudi promocijsko-degustacijski

prostor VTC 17 z vinoteko in razstavo galerijo, kjer promoviramo

lokalno samooskrbo in turistično ponudbo, v pritličnih prostorih je

bogata zasebna etnološka zbirka. predmetov. Trenutno prenavljajo

še del pritličnih prostorov, kjer bo kmalu zaživela nova knjižnica.

Turistična destinacija Rače - Fram - kjer se spočijejo

srce, telo in duša. Dobrodošli!

Informacije: OBČINA RAČE - FRAM

Grajski trg 14, 2327 Rače

T: +386 (0)2 609 60 10 • F: +386 (0)2 609 60 18

E: info@race-fram.si • I: www.race-fram.si

2021 – ZAVOD ARS VIVA STARI TRG PRI LOŽU – Mladinska prenočišča: 2. mesto

Osrčje Notranjske:

Loška dolina

Skrivnostni kraški svet in pestra zgodovina Loške doline

ponujata nemalokrat presenetljiva doživetja, obenem pa

globok mir in spokojnost svoje odmaknjenosti.

Med najbolj privlačnimi turističnimi znamenitostmi sta zagotovo

grad Snežnik in Križna jama. Grad Snežnik je bil nekdaj središče

obsežne posesti in eminenten lovski dvorec, danes je edinstven

muzej bivalne kulture 19. stoletja in eden redkih gradov v Sloveniji, ki

se ponaša z originalno notranjo opremo.

Podzemni kraški svet skriva eno najlepših vodnih jam, Križno jamo.

Današnje ime je dobila po cerkvi Svetega križa, ki stoji na bližnjem

hribu. Njena posebnost so kristalno čista, s sigastimi pregradami

ločena podzemna jezera, po katerih se lahko popeljete s čolnom.

Jama je poznana po pestrosti jamskih organizmov in prebivališču

netopirjev, v njej je tudi najdišče kosti jamskih medvedov.

Razgibana notranjska pokrajina nudi nepozabne trase za vse vrste

kolesarjev. Tricikle, ročna kolesa ali električne priklope za invalidske

vozičke lahko najamete pri Zavodu Ars Viva, ki že vrsto let razvija

turistično ponudbo, dostopno vsem posameznikom, vključno s prvim

youth hostlom v Sloveniji, prilagojenim gibalno oviranim osebam.

Vabljeni, da nas obiščete.

Turističnoinformacijski center

Lož, Cesta 19. oktobra 49

1386 Stari trg pri Ložu

T: +386 (0)81 602 853

E-pošta: tic.loz@zavod-sneznik.si

www.loskadolina.info

www.bestbearwatching.si

Lipov list – Oktober 2021


2021 – POT PO LOGARSKI DOLINI – Naj tematska pot: 1. mesto

Sprehod po

krajinskem parku

Logarska dolina

Počasi stopam ob potoku, po mehkem mahu, med skalami.

Ob mirni vodi pristopim k izviru Črne. Z globokimi vdihi

zadovoljstva se sprehodim skozi gozdove, do slapu Palenk,

k brinu velikanu in naprej do veličastnega slapu Rinka.

Vonjave gozda in alpskih cvetov se prepletajo z znanim

vonjem ognjišča olcarske bajte.

Ko se objem gora dotakne srca

33

Moja dežela – lepa in gostoljubna

S sprehodom po Logarski dolini se približujem goram.

Občudujem njihovo žlahtnost. Domačije in krajinske podobe

utrjujejo zavest o večstoletni povezanosti ljudi in narave. Vsaka

kmetija daje dolini svoj pečat, tako z urejenostjo in vpetostjo v

krajino kot tudi z zgodbami. Domačini Logarske doline so svoja

življenja uglasili z naravo.

Logarska že stoletja vabi obiskovalce, naj najdejo v njej lepoto in mir.

Ob Poti po Logarski dolini lahko tudi vi začutite dotik narave in

v spremstvu izkušenega vodnika utrdite spoznanja o nastajanju

in spreminjanju doline, o delovanju ledenikov in hudournikov, o

prilagajanju rastlin in živali. Sprehod vam popestrijo zgodbe iz

življenja gozdarjev, oglarjev in iznajdljivih domačinov, najmlajše

pa vabi pravljični gozd. Okrepčate pa se lahko ob poti vzdolž

doline vsake pol ure hoje.

Krajinski park Logarska dolina

T: + 386 (03) 838 90 04 TIC Logarska dolina,

+ 386 (03) 839 27 50 Občina Solčava

E: log.dolina@gmail.com,

obcina@solcava.si

W: www.logarska-dolina.si

Pot po Logarski dolini

Naravoslovno-etnografska pot

Dolžina celotne poti do slapa

Rinka: 7 km

Čas hoje v eni smeri: 2 do 3 ure

Več dostopov do poti in krajših

odsekov.

Ob Poti po Logarski dolini lahko tudi vi začutite dotik narave

Lipov list – Oktober 2021


2021 - LINTVERJEVA POT V MITSKEM PARKU RODIK – Tematske poti: 2. mesto

34

Moja dežela – lepa in gostoljubna

(D)oživite mitsko

krajino!

Stopite čez kamniti prag v svet, kjer je vse drugače

V Rodiku v Občini Hrpelje-Kozina, v vasi, kjer Kras poljubi Brkine, smo s

pomočjo evropskih sredstev uredili Mitski park.

S predstavitvijo mitskega in folklornega izročila, uprostorjenega v

krajini, smo položili temelje edinstvene izobraževalne in izkustvene

destinacije v Evropi. Celostno ohranjamo nesnovno kulturno

dediščino, ki je v večjem delu Evrope že izumrla.

Forografija: Branka Sprah

Mitski park Rodik je prava dogodivščina tudi za otroke.

V 'pravcah' leži ljudsko iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih naši

predniki niso znali razumsko pojasniti ali so bila premočna za dojemanje

in so ponujala druge razlage. V Mitskem parku na posameznih točkah

nekatere spoznamo in jih z domišljijo začutimo.

Zgornja Lintverjeva pot nas vodi po brkinskem gozdnem terenu

in povezuje 6 točk: Na Jezeru, kjer živi Lintver, Ajdovščina, kjer je

domovanje velikanov Ajdov in najlepše ohranjeno arheološko najdišče

v Sloveniji, Njivice, Kobilja glava in Robida. Pot je mogoče podaljšati z

dvema dodatnima točkama: Križen drev in Pod Lisičino. Osnovna pot

Označena pot v Mitskem parku Rodik

je dolga 6,5 km, traja 3 ure, dodatni točki nam vzamejo še 40 minut.

Nekoliko strmejšemu začetku sledi položna nezahtevna pot.

Spodnja Babina pot po kraškem terenu povezuje 3 točke, dolga je

8,5 km – 2,5 ure hoje, 1,5 ure s kolesom: Cikova jama, Baba, Rodiška

pečina, z možnostjo dodatnih dveh točk: Fukova jama in Globoka jama

nam podaljšata pot še za dodatno uro in pol.

Na poti zgodbo, poleg izkušenega vodnika, pripovedujejo tudi

umetelno izklesani kamniti označevalci in skulpture. Na pot se lahko

odpravite tudi sami z mobilno aplikacijo (skenirajte kodo QR) ali z

zemljevidom v roki.

Mitski park nadgrajuje dinamična postavitev Centra za obiskovalce.

Na interaktivni način se zamislimo nad različnimi pogledi na svet:

mitskim, znanstvenim, religioznim, psevdoznanstvenim in tudi

umetniškim skozi oči Marka Pogačnika.

Vsebina nas ne omejuje, vsekakor pa v nas sproži vprašanja – toliko, kot

se vsak poglobi vase.

Mitski park Rodik

Rodik 6, 6240 Kozina

https://mitski-park.eu/sl/

M: +386 70 569 882

E: info@mitski-park.eu

Fotografija: Valerija Pucko

Po odkrivanju skrivnostnih krajev ob tematskih poteh nudimo tudi

poglobljeno delo z dodatnimi nalogami s področja etnologije,

geografije, zgodovine … (na voljo je dodatni prostor za samostojno

delo učencev).

Tehnične podrobnosti:

• priporočamo udobno obutev,

• ogled lahko prilagodimo zanimanju oz. starosti skupine ter

razpoložljivemu času,

• zaradi organizacije vodenja je nujen predhodni dogovor za

skupine,

• možnost organizacije toplega obroka,

• pred Centrom za obiskovalce Mitskega parka je parkirni prostor

za dva avtobusa,

• v slabem vremenu možnost ogleda Centra za obiskovalce in

poglobljeno delo z nalogami,

• za invalide je dostopna vsebina Centra za obiskovalce, ogled na

terenu ni mogoč.

Kontaktirajte nas in skupaj izoblikujemo doživetje po vaši meri!

Lipov list – Oktober 2021


Barve

ljubezni

Najdem jih, ko kolesarim

po prijaznih, zelenih poteh.

www.visitkras.info

#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija #visitkras

Navdušijo me beli lipicanci in cvetoče kraške gmajne,

svetlobe ulic Štanjela in skrivnosti Škocjanskih jam,

očarajo me zgodbe Mitskega parka in lokalni okusi.

Uživam, ko me razvaja zlato gostoljubje.

Na Krasu in v Brkinih spoznavam prave barve.


2021 – KAMP DANICA – Kampi: 1.mesto in STARA FUŽINA – Vaška jedra: 2. mesto

KAMP IN GOSTIŠČE DANICA

Na robu Bohinjske Bistrice, ob kampu, ki je prejel izjemno število

nagrad, tudi zaradi trajnostno naravnanega delovanja, je nedavno

odprlo vrata na novo zgrajeno Gostišče Danica. Turistično društvo

Bohinj je kot investitor s svojim uspešnim gospodarskim delovanjem

in povezovanjem lokalnega okolja zgled trajnostnega razvoja turizma.

To dokazuje večletna uspešna zgodba štirizvezdičnega kampa Danica,

ki je prejel številne okoljske in trajnostne znake, kot sta Ecocamping,

Triglavski narodni park in Slovenia Green Accommodation.

Z Gostiščem Danica stopa še korak dlje. Arhitektura in ambient

sta ustvarjena za razumevanje bohinjskih zgodb. Te se kažejo

skozi opremo interierja in kulinarično ponudbo. Sedem sodobno

opremljenih sob vsaka zase pripoveduje zgodbe o bohinjskih naravnih

in kulturnih posebnostih – o izjemni biotski pestrosti, neprecenljivem

bogastvu vodnih virov, bohinjski tradiciji, stavbarstvu in umetnosti

ter o pomembnih gospodarskih dejavnostih Bohinjcev skozi stoletja.

Ko boste vstopili v restavracijo Gostišča Danica, vas bo preplavil

prijeten občutek domačnosti, ki jo ustvarjajo detajli, povezani

z bohinjsko tradicijo. Prostor je opremljen z izdelki lokalnih

mojstrov in izdelki slovenskega izvora. Dodatno toplino prostoru v

hladnejših mesecih daje kmečka peč, ki je srce restavracije. Na meniju

restavracije Gostišča Danica so v ospredju pristni bohinjski okusi,

vpleteni v tradicionalne jedi s kančkom sodobnega pridiha. Večina

sestavin prihaja od lokalnih pridelovalcev, kar zagotavlja pristnost

Bohinja v vsakem grižljaju. Zraven se vam mora prileže kozarček

katerega od odličnih vin, ki jih najdete na bogati vinski karti.

Ravno zato boste radi prišli k nam. Karkoli boste izbrali, vam bomo

postregli z nasmehom.

Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica

t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02

Bohinj Camp Danica, Gostišče Danica

campdanicabohinj, gostiscedanicabohinj

www.camp-danica.si

www.gostisce-danica.si

NOVA PODOBA STARE FUŽINE

V središču Stare Fužine se v smeri glavne poti pred vaškim mostom

odpre eden najlepših pogledov v Julijskih Alpah. V sredini se nad dvojnim

sedlom, zgoraj ob Toscu in spodaj med strmo streho vaške hiše (KULTURA)

ter pobočjem Sudora (NATURA), v daljavi pokaže Triglav. Mejni kamen

poudarja hišno pročelje, vaško znamenje na drugi strani pa vrh Tosca.

Osrednjo os kompozicije predstavlja kontrapunkt med Triglavom in

Mostnico, goro in reko, najvišjim in najglobljim, vidnim in nevidnim. Prav

s tem pogledom je uglašen novi trg v Stari Fužini, ki smo ga oblikovali

arhitekti Odprtega kroga (Janko Rožič, Gašper Drašler, Janez Polda, Anja

Čerin). Nanj se opirata in odpirata klop z lipo in stavba novega Turistično

informacijskega centra (TIC), ki je naravnan proti Triglavu in ni vzporeden

s cesto, podobno kot stari bohinjski stog na drugi strani trga.

Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero

t: +386 (0)4 574 75 90, e: info@bohinj.si

lakebohinj lakebohinj lakebohinj www.bohinj.si


Najboljši Petrolovi

bencinski servisi

37

1. MESTO: RATEČE 2. MESTO: PODČETRTEK

Bencinski servis Rateče, ki je bil zgrajen leta 1997, leži v

neposredni bližini Tromeje. Ob vikendih in v času poletnih

ter zimskih počitnic ga obišče veliko tujih ter domačih

turistov, saj je okolica poznana po mnogih možnostih za

rekreacijo ter izletih v neokrnjeno naravo. V neposredni

bližini se odvijata tudi dva največja zimska športna

dogodka, tako svetovni pokal v alpskih disciplinah na

Vitrancu kot svetovno znani poleti v Planici.

Petrolovo prodajno mesto Podčetrtek leži v

turističnem mestu Podčetrtek, na Kozjanskem, tik ob

meji s Hrvaško. Na prodajnem mestu je pet zaposlenih,

vodi pa ga ženska – Darja Juraja. Glede na tradicijo

mesta in okoliša je prodajno mesto Podčetrtek lepo in

gostoljubno in bo ves čas skrbelo, da se bomo v tem

koncu Slovenije vedno držali slogana Moja dežela, lepa

in gostoljubna!

3. MESTO: ŽLEBIČ 3. MESTO: MOŠKANJCI

Prodajno mesto Žlebič leži približno 35 kilometrov

južno iz Ljubljane v smeri Ribnice in Kočevja. V njem

vas z odlično kavo pričaka prijazno in ustrežljivo osebje.

Gorivo lahko natočite na sedmih točilnih mestih,

svojega jeklenega konjička pa očistite v prenovljeni

avtomatski avtopralnici.

Če vas pot zanese proti Štajerski, vas na regionalni

cesti med Ptujem in Ormožem, natančneje v

Moškanjcih, čaka prijetnejši postanek. Tukaj najdete

Petrolovo podeželsko prodajno mesto s skrbno

urejeno in negovano okolico. V sklopu prodajnega

mesta deluje tudi gostilna Pri Žihri, zato se lahko ob

postanku okrepčate s svežimi in okusnimi malicami,

jedmi po naročilu in sladicami.

Lipov list – Oktober 2021


38

Potepanja

Tomažu Gorcu je Bela krajina med najlepšimi kotički domovine, tudi izvir Krupe.

Portal Lepote Slovenije

Zanimivih kotičkov pri nas

nam ne bo zmanjkalo

Tomaž Gorec, lastnik portala in spletne skupnosti na facebooku Lepote Slovenije, ki ponuja ideje za izlete, pravi,

da se je zamisel zanj porajala kar nekaj časa porajala, preden jo je pred slabimi štirimi leti uresničil. »V tem času

sem se sem ter tja podal naokrog po naši državi in razmišljal, da bi se morda, če bi ustvaril portal, še večkrat kam

odpravil, imel bi več motivacije za izlete, saj lahko sicer vedno hitro najdeš izgovor, da ti ni treba iti.«

Portal ponuja različne predloge v posameznih kategorijah – gore, jezera,

slapovi, jame, šport, kultura … Del prispevkov napišejo in jim jih pošljejo

ljudje, včasih koga najamejo, da kaj napiše, največ pa jih ustvarijo sami.

»Zadnje čase sam sicer ne prispevam več toliko člankov, saj pišem tudi

svoj blog tomazgorec.si in sem več aktiven na njem, tudi z reportažami,

če grem na kakšen izlet,« pravi in doda, da je trenutno gonilna sila za

projektom Lepote Slovenije zunanja sodelavka, njegova dolgoletna

znanka Tjaša Zupan. Dela namreč ni toliko s samo spletno stranjo kot z

vsemi objavami na facebooku, kjer ima istoimenska skupina kar 200.000

članov, to pa zahteva administriranje več ur na dan. Za zdaj sicer ostajajo

na ravni ljubiteljskega dela, tudi stroškov je še bistveno več kot

prihodkov, a se bo enkrat vse pokrilo, je prepričan Tomaž, čigar glavna

poslovna smer sicer ni povezana s turizmom, ampak z internetom –

ukvarjajo se z izdelavo spletnih strani, vsemi vrstami oglaševanja na

njem, optimizacijo spletnih strani ... Vodenje portala je tako sorodna

dejavnost, ki se delno pokriva in stika z njegovimi zanimanji.

In kaj želijo dati ljudem? »Na začetku je bil portal zamišljen kot

predstavitvena spletna stran, na kateri lahko človek najde idejo za izlet,

ko smo ustanovili še skupino na facebooku, pa je nastala nekakšna

skupnost, v kateri lahko dobiš veliko dobrih informacij, kaj je vredno

ogleda. Ko nameravam na primer iti nekam v Sloveniji, in že približno

vem, v katero smer, v skupini to najavim ter člane prosim, naj mi

svetujejo, kaj si je smiselno ogledati. Moram reči, da tako vedno dobim

veliko dobrih priporočil, predvsem za obisk manj znanih krajev. Npr. na

Koroškem vsi vemo za Peco, njeno podzemlje, Uršljo goro, ljudje pa ti

poleg tega predlagajo še manj znane bisere, ki bi jih drugače težko

našel,« pohvali njihovo interaktivno skupnost. »Druga možnost je, da

ljudje v skupini objavljajo lepe slike, in če te presunejo, si lahko kraj

izbereš za izlet.«

Potuje sicer že dolgo, kar 32 let, pri 18. se je odpravil na prvo potovanje,

odtlej pa je redno potoval. Pisanje bloga, ki se ga je lotil pred portalom,

pred 13 leti, mu je bilo v velik izziv, saj mu je šlo v šoli pisanje slabo od

rok, a je vztrajal, se izmojstril, tako da se zadnji dve leti tudi tam lahko

pohvali z zelo dobro branostjo – vsak mesec ima njegov blog več kot

100.000 obiska. Sam prispeva tudi fotografije, čeprav ni profesionalni

fotograf in se s tem ukvarja bolj ljubiteljsko.

Kako dobro poznamo domovino

»Menim, da Slovenijo verjetno tako dobro poznamo kot državljani

drugih držav svoje domovine, evropske države imajo pri tem podobno

statistiko. Opažam namreč trend, ki sem ga zaznal na Hrvaškem, da

greš lahko pogledat manjšo znamenitost, ko domačina vprašaš po

njej, pa vidiš, da veš ti o njej veliko več kot on, čeprav živi tam že 50 let.

Tudi pri nas je tako – nekateri Slovenijo zelo dobro poznajo, drugi pa

skoraj nič. Tudi sam si, dokler se nisem začel ukvarjati s tem, nisem

mislil, da je pri nas tako veliko zanimivosti, zdaj pa opažam, koliko

skritih kotičkov premorem..«

Pravi, da so turistični boni gotovo vplivali na spremembe v domačem

turizmu, lani, ko so bile meje dolgo še skoraj povsem zaprte, so ljudje

večinoma hodili le po Sloveniji. Tedaj so beležili tudi velik porast obiska

tako na spletni strani Lepote Slovenije kot na njegovem blogu. »Iskali

so ideje in informacije za izlete po naši državi in epidemija jih je gotovo

spodbudila, da so šli nekateri večkrat na 'domači potep', kot so bili

vajeni pred tem, ali so obiskali kraje, ki jih še niso poznali.«

Glede letošnjega poletnega navala na prenočitve v domovini pa pravi,

da mu ni jasno, kako gre lahko človek prvi teden v avgustu na dopust

nekam na Obalo, čeprav ve, da ga čakajo nepredstavljiva gneča,

izjemno visoke cene, kakovost storitev v restavracijah pa pade. »Tega

Lipov list - Oktober 2021


nisem sam nikoli počel, niti ne bom šel v bodoče v glavni sezoni nikoli

na naše morje, niti za vikend, enako velja za Bled in druge zelo znane

turistične destinacije.« Že več let se namreč v začetku avgusta

tradicionalno odpravi v Bosno in Hercegovino, ker ni tam nobene

gneče, je pa tudi v najbolj turističnem kraju na voljo ogromno

nastanitev po smešnih cenah – 10 evrov za prenočišče in 3 za hrano.

Pravi, da se rad sprehaja ob reki Uni, všeč sta mu Višegrad in Lukomir,

čudovita gorska vasica, in doda, da ga gneča z leti vse bolj moti.

In kaj išče na potovanjih? »Predvsem naravne lepote, različne zanimive

reči, kot so zapuščene stavbe, npr. vojaško letališče Željava na Plitvičkih

jezerih, na meji s Hrvaško in Bosno, tudi spomeniki … Bolj me pritegnejo

ljudje in kultura, najmanj pa mesta – pred njimi bom vedno raje izbral

gorsko vasico, v kateri se je ustavil čas,« pove. Ker rad dobro je, tudi na

osnovi tega izbira popotniške destinacije, ob tem pa mu prav tako

teknejo naši domači okusi, v hribih kaj toplega na žlico – jota, zelje in

repa s klobaso, tudi štruklje in potico ima rad, toplo pa se spominja tudi

češnjevega močnika svoje stare mame, ki je bil tako dober, da ga ne

more prehvaliti. »Na potepih po Sloveniji se pogosto odločim poskusiti

tudi tradicionalne jedi – v Bovcu na primer kislo mleko, ki je nekaj

povsem drugačnega kot hrana pri nas na Dolenjskem.« Bi pa tudi tujce

z veseljem povabil za slovensko obloženo mizo – če že ne na krvavice, ki

jim morda po videzu ne bi bile všeč, jih pršut in potica gotovo ne bi

razočarala. »Če bi tujcem svetoval, kaj naj obiščejo pri nas, bi izpostavil

manj turistične kraje. Pred nekaj tedni sem recimo odkril Gregorčičev

slap, za katerega prej še nisem slišal. Slučajno se mi je pokazal na

Googlovem zemljevidu, ko sem nameraval iti po dolini Soče in kliknil

nanj. Res je čudovit, prav tako kot npr. gramoznica Pleterje pri Ptuju, v

kateri se lahko kopaš. Zelo mi je pri srcu tudi Bela krajina, saj je tam manj

gneče in za svoj denar dobiš vsaj dvakrat več kot na Obali, ljudje pa so

tam zelo prijazni. Rad obiskujem te konce, raziskujem kotičke ob Kolpi,

kot so izvir Krupe, razgledna točka Kozice pri Starem trgu pri Kolpi …«

Pojasni, da si želi v prihodnosti portal prevesti v angleščino in nemščino,

da bi ga lahko uporabljali tudi tujci.

Slovence, ki želijo bolje spoznati našo deželo, pa bi Tomaž najprej za

kakšne tri dni povabil v dolino Soče, nato pa nekam v hribe vsaj za en

dan, na primer z avtom do Mangartskega sedla. »Kar zna biti še posebno

zanimivo tudi za tujce, npr. Nizozemce, saj je pri njih sama ravnina. Moja

pokojna teta je živela tam in opazil sem, da so jih zanimale druge stvari

kot nas. Navdušil jih je že sto metrov visok hrib, tako bi jih Mangart

osupnil. Nato bi jim predstavil kakšno ne preveč turistično področje, kot

je Bela krajina, pa kaj štajerskega – Prekmurje, Ptuj z okolico, tudi Koroško.

Če želijo na Bled, pa naj gredo raje zjutraj na Ojstrico in počakajo sončni

vzhod, saj je z nje lep pogled na jezero. Če želijo ljudje res spoznati

Slovenijo, morajo iti namreč na bolj neturistične točke. Tudi domači

gosti naj odkrivajo manj znane znamenitosti, ki jih imamo veliko, če

nimajo idej, so vabljeni v skupino Lepote Slovenije, kjer jih lahko dobijo.

Portal ureja skupaj z dolgoletno znanko Tjašo Zupan

Sam sem med epidemijo odkril Kočevsko ter bil presenečen, kako veliko

se da tam videti, na primer grad Fridrihštajn, Osilnico, Kostel, kjer je zelo

lepo in skoraj brez turistov. Takih krajev lahko pri nas najdemo še veliko

in zanimivosti nam gotovo ne bo zmanjkalo.«

Trenutno je Tomaž na potovanju po Turčiji in Gruziji z avtom, prevoziti

namerava 9000 kilometrov. »Potovanje z avtom ti prinese svobodo,

kar obožujem. Spakiraš lahko, kolikor hočeš, na letalu pa si pri tem

omejen, svojega avta si navajen, potovanje je najbolj udobno.« Pravi

še, da si največkrat okvirno začrta pot, a se zaveda, da jo včasih zaradi

pomanjkanja časa premalo razišče, tako pa spusti marsikaj pametnega,

kar ima pred nosom. »Dobro je imeti naštudiran itinerarij,« opomni,

»ne da se ga potem držiš kot pijanec plota, ampak da veš, ogled

katerih znamenitosti je obvezen.«

Besedilo: Mateja Blažič Zemljič

Fotografije: Osebni arhiv

39

Potepanja

Na portalu Lepote Slovenije lahko najdete ideje za izlete tudi na podlagi čudovitih fotografij – na primer na Lovrenška jezera.

Lipov list - Oktober 2021


40

Aktualno

Dobitniki najvišjih priznanj v

slovenskem turizmu za leto

2021

Objavljamo seznam prejemnikov najvišjih priznanj v

turizmu za leto 2021 na Dnevnih slovenskega turizma

v Postojni med 13. in 14. oktobrom 2021:

Priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega

turizma (Turistično gostinska zbornica Slovenije)

NAGRAJENEC: Lidija Koren

Lidija Koren je pred 30 leti odprla kamp Koren, ki ga vsa ta leta tudi

uspešno vodi. Kamp Koren je bil vedno trajnostno naravnan, kar

dokazujejo številna prejeta slovenska in mednarodna priznanja (kot npr.

certifikat EU Eco marjetice, certifikat EKO kampa evropske asociacije

kampov, certifikat Slovenia Green Accommodation itd.). Lidija Koren je

podpisnica listine Svetovne turistične organizacije o zavezanosti

zasebnega sektorja globalnemu etičnemu kodeksu v turizmu.

Lidija Koren sodeluje z vsemi deležniki v regiji in občini Kobarid in je

članica številnih slovenskih in mednarodnih združenj (kot je npr. upravni

odbor evropskega združenja nacionalnih organizacij kampov). V kamp

Koren nenehno uvaja inovacije (npr. eko hiše, glamping, konferenčno

dvorano, fitnes dvorano itd.). Lidija je zgled mladim podjetnicam s svojo

delavnostjo in pozitivno naravnanostjo. Je predsednica Združenja

kampov Slovenije. Je ponosna mati sina Jakoba, ki postopoma

prevzema dejavnost.

Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu (Sekcija za

gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici

Slovenije)

NAGRAJENEC: Jožef Žabar, Restavracija Primula

Jožef Žabar je življenje posvetil gostinski obrti, ki je imela pomemben

vpliv tako na Goriškem kot v širši okolici. Kot vajenec v hotelu Adria

Ankaran je gostinsko šolo začel obiskovati leta 1962 v Piranu, prve

delovne izkušnje je nabiral na Voglu, v hotelu Union v Ljubljani, hotelu

Park v Novi Gorici, v restavraciji Mark ter v italijanskih Dolomitih.

Z izkušnjami se je nabralo tudi veliko znanja in veščin, zato se je leta

1977, pri tridesetih,

odločil postati obrtnik v gostilni Kekec na vzpetini nad Novo Gorico.

Leta 2006 je dejavnost še razširil. V Solkanu je odprl restavracijo Primula

s prenočišči in konferenčnimi dvoranami in tako vdahnil življenje dolga

leta pozabljeni žičnici na Sveto goro s prekrasnim pogledom na

znameniti solkanski kamniti most. Restavracijo še vedno aktivno vodi s

pomočjo družine.

Jožef Žabar je na svoji dolgi gostinski poti vzgojil vrsto mladih

gostinskih kadrov in marsikateri danes samostojni gostinec je

pripravništvo opravil pod njegovim mentorstvom. S svojo obrtniško

kariero je daljše obdobje zaznamoval gostinstvo na Goriškem. Znal

je voditi podjetje v času nekdanje države, ob prehodu v lastno

državo, ob finančni krizi – in lahko rečemo, da je v svojem 75. letu, po

44 letih obrtništva pripravljen na izzive, ki sledijo.

Sejalec 2021 (Slovenska turistična

organizacija)

NAGRAJENEC: Fish&Fly Trio, prijavitelj Zavod OTIS

Produkt Fish&Fly Trio sledi načelom butičnega in visoko donosnega

segmenta ribiškega turizma. Je edinstveno doživetje muharjenja,

ki poteka na treh slovenskih rekah (Kolpa, Krka in Soča) po načelu

ulovi in spusti ter ulova treh različnih ribjih vrst (lipana, potočne in

soške postrvi). Povezuje ribiške vodnike, ponudnike nastanitev in

gastronomije treh destinacij ter pri tem razpršuje turistične tokove

z bolj obleganih alpskih na manj izkoriščene kraške reke.

Kristalni Triglav 2021 (Društvo turističnih novinarjev

Slovenije)

NAGRAJENEC: UPRAVLJALCU LETALIŠČA LJUBLJANA FRAPORT

SLOVENIJA

Fraport Slovenija, upravljavec Letališča Ljubljana, je pod vodenjem

dolgoletnega glavnega direktorja družbe Zmaga Skobirja in ob

podpori lastnika družbe Fraport AG julija letos na letališču tik pred

predsedovanjem Slovenije Evropskemu svetu in začetkom glavne

turistične sezone predal namenu nov potniški terminal, s katerim je

podvojil sprejem in odpravo potnikov v mednarodnem prometu.

Hkrati z odprtjem najsodobneje urejenega in opremljenega

potniškega terminala je novi lastnik Letališča Ljubljana po pandemiji

obnovil in vzpostavil številne nove letalske povezave z državami, ki

so izrednega pomena za celotno slovensko državo, še posebno za

slovenski turizem. Zato letošnje najvišje turističnih novinarjev

Slovenije podeljujemo družbi Fraport Slovenija.

Lipov list - Oktober 2021


Kristalni Triglav za osebnost leta 2021 (vsi

organizatorji DST)

41

NAGRAJENEC: Luka Dončić

Luka Dončić je vrhunski slovenski športnik, ki je ključno prispeval

h globalnemu povečanju prepoznavnosti Slovenije kot dežele

odličnih športnikov, ki dosegajo izredne rezultate. Čeprav že od

mladih nog živi v tujini, ni pozabil države, v kateri se je začela

njegova izjemna športna kariera. V reprezentančnem dresu s

svojim znanjem in talentom pomembno prispeva k zgodovinskim

dosežkom slovenske košarke, kot sta naslov evropskega prvaka

2017 in zgodovinska uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu, kjer so

osvojili 4. mesto. Ob zmagah Luka ne pozabi omeniti, da prihaja

iz Slovenije. S tem prispeva k zanimanju svetovne javnosti za

deželo, od koder prihajajo edinstveni in hkrati srčni vrhunski

športniki.

Aktualno

Ambasador slovenskega turizma 2021 (Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo RS)

NAGRAJENEC: Mark Cuban

Mark Cuban, lastnik Dallas Mavericksov, milijarder in vlagatelj, je

ameriški poslovnež z globalno medijsko pojavnostjo in

milijonskimi dosegi na družbenih omrežjih, vpliven v medijih,

poslu, športu. Ob podpisu pogodbe z Luko Dončićem letos

avgusta je obiskal Slovenijo in delil svoje navdušenje nad

Ljubljano ter slovenskim vinom. Cuban Slovenijo izpostavlja kot

državo velikih poslovnih in športnih priložnosti in je tako tudi

promotor slovenskega turizma in gospodarstva.

Priznanje za življensko delo

Dobitnik priznanja za življenjsko delo: Jožef Žabar

Jožef Žabar je na samostojno gostinsko pot stopil leta 1977 z

najemom Gostilne Kekec na vzpetini nad Novo Gorico, pred leti

pa je v Solkanu odprl lastno restavracijo Primula. Svoje življenje

posvetil gostinski obrti in močno vplival na njen razvoj na

Goriškem in širši okolici. Priznanje si zasluži tudi za sodelovanje z

lokalno turistično organizacijo in drugimi inštitucijami ter vzgojo

mladih gostincev.

Zlatko Kavčič, pred. TD Lesce, član UO TZS

Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju

turistične društvene organizacije (Turistična zveza

Slovenije) za leto 2021

Nagrajenec: Zlatko Kavčič, Turistično društvo Lesce,

predsednik

Zlatko Kavčič je že več kot 50 let član Upravnega odbora

turističnega društva Lesce, ki je največje v Sloveniji in ima

več kot 2500 članov. Društvo vodi že 37 let. Omenjeno

društvo je lastnik kampa Šobec, kar samo po sebi govori o

tem, da Kavčič s svojim načinom dela in vodenjem dosega

izjemne rezultate in ustvarja pogoje za uspešno kolektivno

delo.

V njegovih mandatih so nadgradili začetno idejo za kamp

Šobec, ki so si ga zamislili njegovi predhodniki. Pod njegovo

taktirko je kamp Šobec, katerega edini lastnik je turistično

društvo Lesce, zrasel v enega najkvalitetnejših in največjih

kampov v Evropi. Turistično društvo Lesce je postalo

povezovalec družbenega življenja v okolju in celo finančno

pomaga drugim društvom.

Vedno najde tudi čas za aktivnosti povezane s Turistično

zvezo Slovenije (TZS), kjer že od leta 2006 kot član Upravnega

odbora med drugim pomaga reševati tudi pravno-formalna

vprašanja.

Svoje prostovoljsko delo opravlja z vso zavzetostjo in

zavedanjem, da so naravne danosti namenjene tudi

prihodnjim rodovom. V tem smislu je cenjeno predvsem

njegovo delo z mladimi prostovoljci, bodočimi nosilci

turističnega razvoja.

Lipov list - Oktober 2021


42

TZS

Pozdrav jeseni 2021

V soboto, 11. 9. 2021, je med 12. in 20. uro potekala že 18. turistična

prireditev Pozdrav jeseni 2021. Prireditev je s pomočjo občine

pripravilo Turistično društvo Starše, obiskalo pa jo je približno 500

obiskovalcev, članov društev in kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Na

stojnicah so lahko obiskovalci okušali domačo kulinariko in napitke,

pomen prireditve pa je bil srečanje občanov in članov društev ter

občinske uprave z županom občine. Prireditev sta obiskali delegaciji

pobratenih občin Kolana in Doboj Istok, občino Mala Subotica pa je

zastopal pihalni orkester, ki je navdušil obiskovalce. Na veselici je

nastopil tudi ansambel Slovenski zvoki.

V petek zvečer je potekala okrogla miza v lovskem domu LD Starše,

navzoči so spregovorili o pomenu prijateljskega sodelovanja

pobratenih občin in društev.

Načelnik občine Doboj Istok Kemal Bratić je Lovski družini Starše

vročil odlikovanje Združenja državljanov. Lovsko društvo Fazanka

Doboj Istok je povabilo na odprtje njihove lovne sezone. Na srečanju

bo potekalo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe.

Stekla je tudi beseda o pobratenju občin Kolan in Doboj Istok ter o

nadaljnjem sodelovanju tako lokalnih skupnostih kot društev iz občin.

V soboto se je pričela osrednja kulturno turistična prireditev s

podnaslovom Pod šotorom se dogaja – Pozdrav jeseni 2021.

Vabljene delegacije so se zbrale v vaškem središču, od koder je

potekala povorka do potomke stare trte, in to ob zvokih godbe na

pihala iz Male Subotice. Po naročilu gospodarja trte so viničar in

vinska ekipa opravili trgatev grozdja. Vse je potekalo ob zvokih

godbe in ljudskih pevk Šentjanževk. Nato smo se vrnili nazaj v vaško

središče, kjer je vinska ekipa prešala grozdje.

Prireditve so se udeležile tudi vinske kraljice, med drugim tudi

slovenska. Naša Anja jih je popeljala v Rošnjo, od koder so do vaškega

središča na vozu potovale povorke starodobnikov.

Sledila je predstavitev mošta potomke stare trte, ki so jo tudi degustirali.

Predsednik TD in župan občine sta

uradno odprla prireditev, podeljena pa

so bila tudi priznanja za urejeno okolje

v občini Starše.

Sledila je degustacija dobrot in

napitkov na stojnicah. Društva in

kmetije z dopolnilno dejavnostjo so

se predstavili na 29 stojnicah, ob tem pa so potekale tradicionalne

razstave domače kulinarike.

Obiskovalci so se strinjali, da so številne dopolnilne dejavnosti v

ponudbi vedno boljše. Člani društev so pripravili veliko jedi na žlico:

krompirjev golaž, golaž z divjačino, kislo juho. Zmanjkalo je vsega.

V večernem času je za zabavo poskrbel ansambel Slovenski zvoki, ki

je napolnil plesišče.

Vzdušje na celotni prireditvi Pozdrav jeseni je bilo odlično.

Vinska kraljica Ana Pavlin

Besedilo: Marjan Malek

Forografija: Luka Rudman

Lipov list - Oktober 2021


43

TZS

V Žireh so bila podeljena priznanja.

Srečanje gorenjskih

turističnih delavcev

Gorenjska turistična zveza že 50 let organizira srečanja turističnih

delavcev v sodelovanju s turističnimi društvi Gorenjske. Tokrat je

pripravila srečanje v sodelovanju s turističnim društvom Žiri. Na

letošnjem srečanju so bila v kulturnem programu podeljena tudi

priznanja, ki jih vsako leto namenjamo: turističnim društvom, ki v tem

letu praznujejo okroglo obletnico, dolgoletnim prizadevnim članom

turističnih društev in pa krajem, ki so lepo urejeni in s svojo urejenostjo

prispevajo k razvoju turizma na Gorenjskem - v sklopu projekta "Moja

dežela - lepa in gostoljubna".

Minilo je tudi 20 let, odkar teče akcija "vrnimo gorenjski nagelj na okna

in balkone" in komisija je izmed prijavljenih kandidatov izbrala še tri

nagrajence za prejemnike priznanja za najlepše gorenjske nageljne:

1. Ana in Zdenko Debeljak, Lipnica

2. Nataša in Marko Jelovčan, Mošnje

3. Koča na Kriški gori

Besedilo: Gorenjska turistična zveza

Lepo okrašena stavba, v kateri je potekalo srečanje gorenjskih

turističnih delavcev.

Lipov list - Oktober 2021


44

23. Pohod po sledeh soške fronte

31. 10. 2021, Brestovica pri Komnu

TZS

Vožnja s splavom

1. 6. 2021 do 31. 10. 2021

Doživite Maribor z mariborskimi flosarji

Mariborski flosarji vam ponujamo vožnjo

s tradicionalnim splavom po reki Dravi od

Koblarjevega zaliva do Lenta, kjer je bilo tudi

nekoč veliko pristanišče splavov. Spoznali

boste zgodovino splavarjenja, plovbo pa

bomo začinili z zabavnim programom in

splavarskim krstom enega izmed gostov.

Ob vsem tem pa ne bomo pustili nikogar

žejnega in lačnega, ponudili vam bomo največji

biser vinorodne dežele Štajerske. Pogostili

vas bomo s kakovostno žlahtno kapljico in

postregli z domačo slovensko kulinariko.

Sledi soške fronte boste v iskali na komenskem krasu,

v Brestovici pri Komnu, kraški vasici, ki leži na nekdanji

frontni črti, o čemer pričajo številne kaverne in strelski

jarki ob poti pohoda. Čaka vas razgiban sprehod

po z rujem rdeče obarvani pokrajini in s prelepimi

razgledi na Julijske Alpe in morje. Povzpeli se boste na

Grmado in obiskali Kohišče, nekdanji pastirski zaselek

devinskih grofov. Na poti bodo domačini poskrbeli za

okrepčila. Na cilju krožne poti vas bosta čakala kraška

jota s klobaso in kraški teran. Degustacija in prodaja

kmetijskih pridelkov informacije: www.brestovica.

com, tel. 040 815 552.

Cvetoča jesen

31. 10. 2021, Snovik

Razstava in prikaz izdelovanja izdelkov iz krep papirja

ter ostalih rokodelskih del bo v nedeljo, 31. 10. 2021, od

10. ure dalje, v prireditvenem šotoru pri termah Snovik.

Ličkanje koruze

16. 10. 2021, Škofljica

Ličkanje koruze poteka po starem običaju.

Pečemo tudi kostanj. Ogled replike najstarejšega

kolesa na svetu. Ogled orodja za izdelavo najstarejšega

kolesa.

Martinovo rajžanje od kleti do kleti

13. 11. 2021

Kdaj: 13. 11. 2021, od 10. do 14. ure

Naziv lokacije: ŠPORTNI PARK

Kje: Arnače, 3320 VELENJE

Organizator: TD Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Začetek pohoda je ob 10. uri pri Športnem parku Šentilj.

Lipov list - Oktober 2021


45

Republiški turistični drobnogled TZS

Drugi tir

– nove

možnosti za

turizem

Turistični drobnogled

Ena od dostopnih cest za gradnjo predora, ki bo po izgradnji

drugega tira privlačna kolesarska pot.

Drugi tir na trasi Divača–Koper bo sodobna, hitra,

varna in okolju prijazna železniška proga. Izgradnja

bo zagotovo odprla nove možnosti tudi v turizmu,

saj bo mogoče ustvariti nove turistične produkte, ki

bodo dosegljivi na udoben in sodoben način.

»Računamo, da bi bila lahko privlačna povezava vlak–osebni avto na

daljših relacijah z zahodne Evrope proti vzhodni in obratno. Še

posebno, če bodo vzpostavljene dobre storitve najema osebnih

vozil, motornih koles, koles, električnih koles in drugih vozil na

lokaciji koprske železniške postaje in vseh naslednjih, mimo katerih

bo speljan drugi tir,« pravi Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze

Slovenije (TZS) in direktor družbe 2TDK, ki gradi drugi tir. Ogromno

gradbišče si je ob obisku Krasa in Lipice ogledal tudi Republiški

turistični drobnogled TZS. Zgodba drugega tira se je začela že

davnega leta 1967 leta, ko je bil podpisan dogovor o izgradnji, se

spominja Mihael Bučar, vodja in skrbnik Muzeja južne železnice v

Šentjurju. A po tem je preteklo mnogo dolgih let, saj je bila prva

različica trase izdelana šele leta 1996; po preučitvi kar 17 različic v

času desetih vlad pa je kot najustreznejša, tudi zaradi upoštevanja

okoljskih vidikov, potrjena aktualna predorska trasa.

Ogromno gradbišče v Sloveniji je izgradnja drugega tira,

trasa je dolga 21,7 kilometra, na njej bo sedem predorov, dva

viadukta in en premostitveni objekt.

V naselju Lokev, ob vrtu najstarejše gostilne na Krasu, Muha, je

stara trta, ki postaja turistična zanimivost. Njen lastnik Andrej

Muha (v sredini, levo Pavle Hevka, desno Karel Vernik) pove, da

gostilna stoji od leta 1679, trta pa je stara več kot stoletje.

Pester nabor doživetij

Lipicanci so izjemni konji, njihovi največji odliki sta izredna moč in

lepota, hkrati so tudi elegantni in učljivi. S pozitivno energijo,

razumevanjem in spoštovanjem je z njimi dokaj hitro mogoče stkati

prijateljstvo, ki je prvi korak pri šolanju teh konj, kar lahko obiskovalci

Lipice doživijo v programu Stik s konjem. A to še ni vse, kar turizmu

vedno prijaznejša Lipica nudi obiskovalcem, ki si lahko privoščijo

tudi ogled zelenega posestva po mogočnih drevoredih s kočijo, v

katero so vpreženi lipicanci, pa predstavo zgodbe o Lipici, ki

pripoveduje o izjemni dediščini kobilarne, in ogled predstave

klasične šole jahanja, igranje golfa, disk golfa in mini golfa. Prenovljen

hotel Maestoso 4* superior pa s svojo drzno podobo gostom nudi

kar šest vrst sob, med njimi tudi ekological s pogledom na posestvo

kobilarne Lipica, foal oziroma žrebiček sobe in suite. »Razveseljivo je,

da Lipica nudi obiskovalcem pester nabor doživetij in aktivnosti in

da bo ponudba hotela obogatena z bazenskim kompleksom,

wellness centrom ter savnami, kar naj bi začeli graditi prihodnje

leto,« meni Karel Vernik, predsednik RTS TZS.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Lipov list - Oktober 2021


46

Bralni kotiček

Lipica blestela v svetovnih

arenah

Čudež leta 1984

Novinar in urednik Dnevnika Vito Avguštin je avtor knjige z

naslovom Čudež leta 1984. Gre za edni zapis o obdobju, ko so

lipicanci iz Lipice blesteli v svetovnih arenah, hkrati pa je tudi eden

redkih zapisov o športnem udejstvovanju lipicancev.

Čudež leta 1984 je knjiga z zgodbo o tem, kako so šli trije mladi

fantje s tremi malimi konji iz majhne Lipice v Sloveniji na velike

olimpijske igre. V knjigi so resnični dogodki, ki so literarno obdelani

– najprej obdobje od leta 1952 do 1980 o položaju v Lipici, o tujih

trenerjih, njihovih metodah dela; nato obdobje od leta 1980 do

1982, ko je prevzel trening lipiških jahačev za tekmovanje v športni

dresuri znameniti trener Georg Wahl. Avtor Vito Avguštin opisuje

velike mednarodne turnirje ter evropska in svetovna prvenstva v

dresuri, na katerih so zmagovali oziroma presenečali z nastopi, vse

do kvalifikacij za olimpijske igre ter odhoda v Los Angeles in

nastopa na olimpijadi leta 1984.

Sanjska ekipa: na konjih od leve Alojz Lah, Stojan Moderc in

Dušan Mavec, stojijo pa od leve proti desni tedanji direktor

Kobilarne Lipica Andrej Franetič, trener Georg Wahl in

rezervni jahač Ladislav Fabris (fotografija je iz zasebnega

arhiva Ladislava Fabrisa).

Lipicanci so visoki, prožni, energični, elegantni, inteligentni,

ponosni, dostojanstveni in dobro učljivi konji. Lipica je s 441

leti tradicije najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj

na svetu! Ko se skoti, je temne barve, ko odraste, je bel.

Fotografija: Duša Podbevšek - Bedrač

Knjiga je pravzaprav edini zapis o nekaj letih prejšnjega stoletja, ko

sta lipicanec in z njim Lipica blestela v svetovnih arenah, a se tega

dandanes le še malokdo spominja. Hkrati je knjiga eden redkih

zapisov o športnem udejstvovanju lipicancev, ki so bili do takrat

sicer suvereni v dresurnih nalogah visoke šole jahanja in v

elementih vaj šole nad zemljo ter pri vožnji vpreg. Glede

konkurenčnosti na tekmovalnem področju v športni dresuri pa je

bilo veliko več skepse kot spodbude.

»Težko si je predstavljati občutke, ko so se jahači s svojimi lipicanci

po dveh letih treningov, ko jih trener Georg Wahl ni spustil na

nobeno tekmo ali turnir, odpravili na veliko mednarodno tekmo v

Rim, kjer so bili zbrani vsi najboljši s stare celine. Pogrizeni nohti,

težave s prebavo, trema in strah, da se ne bodo osmešili. Pa so že

na prvem turnirju zasedli četrto mesto, na drugem pa osvojili

zmago v najtežji nalogi športne dresure. In začela se je nekajletna

zgodba o neizmernem talentu, o vzponih in padcih, pogumu,

sanjah in prijateljstvu, sreči in uspehih. In o tem času pišem,« pove

Vito Avguštin.

Besedilo: D. P. B.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Oktober 2021

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Urednica: Polona Frelih

Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič

Oblikovanje: Sara Krapež

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Karmen Grebenc Burger, Urša Jurak

Kuzman, Katerina Vidner Ferkov

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 35,04 eur.

Lipov list - Oktober 2021



STROKOVNI SEJEM KMETIJSKE IN

GOZDARSKE MEHANIZACIJE

REŠITVE ZA VSE KMETOVALCE IN GOZDARJE

120 direktnih razstavljavcev

300 blagovnih znamk

8 sejemskih dvoran

21.000 strokovnih obiskovalcev

CELJSKI SEJEM

9.-13. februar 2022

www.ce-cejem.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!