Revija Lipov list, Oktober 2021
Revija Lipov List
Revija Lipov List
- TAGS
- lipov list
- slovenija
- tzs
- oktober
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OKTOBER 2021 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lepote Slovenije na spletu
Idealna filmska kulisa
Drugi tir – priložnost za turizem
Ko smo resnično predani tistemu,
kar pride iz naše zemlje,
ustvarimo nekaj, kar ostane za nami.
Skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije
vam predstavljamo tradicionalne, domače,
avtohtone izdelke, ki jih to jesen
najdete na naših policah.
Mercator, d.d., Dunajska 107, Ljubljana
KAZALO
INTERVJU4-5
»Mojca Planšak: »Kar se filmov tiče, je najbolj iskana
neokrnjena narava«
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 6-37
Pomen akcije se z leti povečuje
Kako smo Slovenijo 'naredili' lepo in gostoljubno
Najboljši se predstavijo
POTEPANJA 38-39
Zanimivih kotičkov pri nas nam ne bo zmanjkalo
AKTUALNO 40–41
Dobitniki najvišjih priznanj v turizmu
TZS 42–44
Dogodki TZS
REPUBLIŠKI TURISTIČNI DROBNOGLED 45
Drugi tir – nove možnosti za turizem
BRALNI KOTIČEK 46
Lipica blestela v svetovnih arenah
O tem, kako smo Slovenijo 'naredili' lepo in
gostoljubno na 8. strani.
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
najpozneje do 10. novembra 2021 pošljite na elektronski naslov:
info@turisticna-zveza.si, napovedi prireditev pa pridno vpisujte na
našo spletno stran.
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
Verjetno vsi poznate blejsko kremšnito,
le redki pa ste že poskusili blejsko
posmoduljo. Gre za staro pozabljeno
jed, ki so jo včasih gospodinje pekle
otrokom ob tedenski peki kruha. Kruh
so otroci težko čakali, saj je dolgo
trajalo, da se je spekel. Zato so hlebček
testa razvaljale na tanko, ga na hitro
spekle v sprednjem delu krušne peči in
ga premazale z zaseko ali sirom.
Tej pogači sama pravim kar gorenjska pica, s katero sem se prvič
srečala prav v letu, ko je naša kuhinja v središču turistične
promocije po zaslugi naziva evropska gastronomska regija
2021. Do te kulinarične skrivnosti me je pripeljal natečaj Moja
dežela – lepa in gostoljubna, ki, tako kot Slovenija, letos praznuje
častitljivih 30 let.
Posmoduljo so nam v premični krušni peči pripravili člani
Turističnega društva Bled kot eno od doživetij iz rubrike Doživite
pristni stik, s katerim smo ob okroglem jubileju popestrili
najstarejši lepotni natečaj slovenskih krajev. Ob kristalno čistem
Blejskem jezeru je na stojnici Turističnega društva Bled dišalo po
svežem kruhu, ob njej pa je takoj nastala gneča. Kulinarično
razvajanje so si skupaj z nami privoščili tudi številni tuji turisti.
Sodobni turisti ne iščejo več samo lepih pogledov, pač pa pristne
stike z domačini, človeški stik pa zaradi epidemije covida sploh
postaja redka dobrina.
Predvsem zato sta državna strokovna komisija ter televizijska
ekipa, ki je snemala oddajo Moja dežela – lepa in gostoljubna
2021, letos v svojem delu še posebno uživali. Takšnih pristnih
stikov je namreč v Sloveniji ogromno, zanje pa skrbijo, jih obujajo
in ohranjajo zlasti turistična društva. Prav zaradi njih je naša
dežela tako gostoljubna.
In lepa. Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije – avtorice
in izvajalke tako rekoč ponarodelega lepotnega tekmovanja
slovenskih krajev – so turistična društva s svojimi čistilnimi
akcijami orala ledino tudi na področju urejanja okolja in skrbi za
neokrnjeno naravo.
Slednja k nam v zadnjem času privablja vedno več tujih filmskih
ustvarjalcev, ki so visokoproračunske filme že posneli v Posočju in
na Krvavcu, ozirajo pa se tudi po drugih lokacijah. Od tu do
filmskega turizma je kratka pot, ki nedvomno vodi skozi Baško
grapo, kjer je Kulturno-tehnično-turistično društvo Baška
dediščina poskrbelo za prvi primer filmskega turizma na naših
tleh – tematsko pot Na svoji Zemlji, ki je speljana po prizoriščih
snemanja prvega slovenskega filma. Turistična društva torej
orjejo ledino tudi na področju filmskega turizma!
Med najbolj zaželenimi snemalnimi lokacijami Mojca Planšak iz
Slovenskega filmskega centra izpostavlja že omenjeni Bled,
Bohinj, Triglav, Lipico in Postojnsko jamo, gostiteljico letošnjih
Dnevov slovenskega turizma.
Gre za destinacije, ki so bile tradicionalno najbolje ocenjene tudi
na natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna. Pod tem imenom
ga poznamo že 30 let, v resnici pa je precej starejši, saj pod
sloganom 'najbolj prizadeven kraj na področju turizma' poteka
že vse od leta 1968. Polnih 53 let torej!
Iskrene čestitke vsem letošnjim nagrajencem ter njihovim
prizadevnim predhodnikom!
Polona Frelih, urednica
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Fotografija: Urška Bojkovac
Mojca Planšak, Slovenski filmski center (SFC)
Mojca Planšak:
»Kar se filmov tiče, je najbolj
iskana neokrnjena narava«
Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske
priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost
filmskih lokacij povečuje tudi zanimanje za obisk Slovenije in njenih destinacij. O tem, ali Slovenija res
postaja filmska meka, smo se pogovarjali z Mojco Planšak iz Slovenskega filmskega centra.
Zakaj postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za tuje
produkcijske hiše?
Zagotovo zaradi svoje lokacije in umeščenosti. Ena ključnih stvari je,
da je Slovenija tako majhna, v resnici pa ima vse, kar potrebujejo
filmski ustvarjalci: od Panonske nižine in Kraških gričkov do morja in
seveda gora.
Hkrati imamo tudi zelo kakovostno slovensko filmsko produkcijo
oziroma ustvarjalce, delavce, s katerimi lahko pri nas delujejo tuje
produkcijske hiše.
Ne nazadnje imamo tudi ukrep denarnih povračil, ki ga pri SFC
izvajamo od leta 2017 in je Slovenijo zagotovo postavil na bolj
prepoznaven filmski zemljevid.
Ukrep denarnih povračil ste začeli izvajati leta 2017.
Kako to deluje v praksi?
Vsako leto je objavljen razpis, v skladu s katerim je na voljo milijon
evrov. Višina denarnega povračila v naši državi znaša 25 odstotkov
od skupno priznanih stroškov za izvedbo, se pravi postprodukcija
posameznega projekta, ki so bili porabljeni na ozemlju republike
Slovenije. Tuji producenti lahko dobijo povrnjenih 25 odstotkov
vseh upravičenih stroškov, ki so nastali na ozemlju RS. Vlogo morajo
prijavitelji oddati najmanj 45 dni pred začetkom snemanja oziroma
produkcije, če gre za animirani film.
V Sloveniji o filmskem turizmu govorimo šele nekaj let.
Kaj je pravzaprav filmski turizem?
Pred korono smo s Slovensko turistično organizacijo (STO) sodelovali
pri promociji Slovenije kot filmske destinacije in seveda tudi denarnih
povračil. Destinacije predstavljamo na mednarodnih filmskih sejmih,
med drugim v Cannesu, kjer smo ta ukrep leta 2017 prvič predstavili
širši javnosti. Leta 2018 in 2019 smo se predstavili tudi na enem
največjih evropskih filmskih sejmov, specializiranih za filmske lokacije
– Fokus v Londonu. Prvo leto smo s seboj peljali tudi delegacijo
slovenskih producentov, ki so se lahko na licu mesta srečali s tujimi
producenti in seveda sklenili kakšen posel.
Skupaj s STO smo želeli označiti bolj pomembne snemalne lokacije,
vendar nam je korona to preprečila. Eden izmed naših komunikacijskih
prijemov je bil, da je Slovenija izjemno zelena dežela. Ravno pred
korono je evropska filmska industrija zagnala kampanjo, da je treba
na snemalnih prizoriščih podpirati zeleno, ekološko. Med snemanjem
nastajajo odpadki, saj je tam zmeraj veliko ljudi, posledično tudi
odpadkov. Pridružili smo se tej akciji, pripravili kampanjo, nato pa se
je vse skupaj ustavilo.
Kaj pa letos, se odpravljate na kakšen festival?
Lani smo v Cannesu sodelovali prek spleta, letos v živo. Za London pa
nisem prepričana, da se bomo tamkajšnjega sejma letos ponovno
Lipov list - Oktober 2021
Fotografija: RTC Krvavec
Naomi Watts s soigralcem in lastnikom RTC Krvavec Janezom
Janšo
udeležili, saj tudi te aktivnosti še vedno v veliki večini potekajo prek
spleta, kar ni enako kot srečanje v živo z ljudmi, ki jih slovenske filmske
lokacije zanimajo.
Kot zanimivost je treba povedati, da je letos aprila pri nas snemala velika
hollywoodska produkcija, produkcijska hiša Maven Screen Media, ki je v
lasti veterank, producentk Celine Rattray in Trudie Styler. Hollywoodski
film Neskončna nevihta je bil tako v celoti posnet pri nas – glavno vlogo
v njem je odigrala Naomi Watts. To je bil velik preboj in producentka je
bila z našo filmsko produkcijo, ekipo zelo zadovoljna. Prav tako tudi s
sodelovanjem na VIBA filmu, tako da se bodo v Slovenijo zagotovo še
vrnili. To je dobra popotnica tudi za morebitne druge visokoproračunske
projekte in sodelovanje s hollywoodskimi produkcijskimi hišami.
Kaj je pravzaprav filmski turizem?
Eno je snemanje filma, drugo pa filmski turizem. To je treba ločiti. Ko se
snema film, zaradi različnih pogodb, logistike itn. ni dostopa do same
filmske lokacije. Predstavljajte si, da ste režiserka, ravno pričnete
snemati in na snemanje vam nekdo pripelje množico ljudi, ki bi si želeli
to od blizu pogledati. To preprosto ne gre. Tudi mediji imajo omejen
dostop do lokacij v času snemanja.
Filmski turizem gradiš pozneje. Zdaj bi se recimo lahko začeli na
Krvavcu pogovarjati o lokacijah, kjer se je snemal film Snežna nevihta.
Nova Zelandija ima recimo razvit filmski turizem (najbolj so znane
lokacije, kjer se je snemal Gospodar prstanov) ali Dubrovnik in otok Vis
na Hrvaškem, kjer so snemali filmsko uspešnico Mamma Mia 1 in 2.
V Sloveniji obstaja Društvo baška dediščina v Baški Grapi, ki ima
tematsko pot Na svoji Zemlji, kjer je France Štiglic snemal prvi slovenski
film. V sodelovanju z Arboretumom Volčjim Potok smo ob stoti
obletnici Štiglica označili točke, na katerih so snemali film Dolina miru.
Obiskovalci parka so lahko videli, kje je film nastajal, in si o posameznih
lokacijah tudi kaj prebrali.
Katere destinacije pa najbolj očarajo?
Zagotovo Bled, Bohinj, Triglav, Lipica, čeprav so to tudi zaščitena
območja, na katerih je zelo težko snemati oziroma dobiti dovoljenje za
snemanje. Včasih tudi ne pride do snemanja, ker je postopek
pridobivanja dovoljenj prezapleten ali traja predolgo. Filmski svet terja
hitro in odločno ukrepanje ter akcijo.
Verjetno je zelo priljubljena tudi dolina Soče?
Seveda, tam so snemali Zgodbe iz Narnije, Kolo časa, lani pa so na
Kaninu snemali ameriški akcijski film o Bournu.
Velik promotor Slovenije Noah Charney je v lanskem
intervjuju zelo hvalil Veliko Planino, češ da je videti kot
prizorišče fantazijskega filma. Kakšne so še druge take
edinstvene destinacije?
Postojnska jama zagotovo. Tuji producenti želijo zelo specifične stvari.
Enkrat so izrecno zahtevali oziroma izrazili željo točno po določenem
tipu gozda, za kar sta na primer primerna tako Kočevje kot Koroška.
Kaj pa dejstvo, da tukaj snemajo mednarodne ekipe in
filmski zvezdniki, prinaša Sloveniji?
To vsekakor pripomore k njeni promociji. Tega sicer kot država še
vedno ne znamo dovolj dobro izkoristiti. V tem smislu bi se dalo
narediti več.
Je pa filmski turizem na neki točki tudi dvorezni meč, saj je treba paziti,
da ne pride do prevelikega množičnega turizma, kot se je zgodilo v
primeru Dubrovnika. Mesto ni več zmoglo pritiska množičnega
turizma in je na neki točki celo kolapsiralo. Potrebna je zdrava mera.
Filmski turizem je pri nas za zdaj še premalo izkoriščen. Dobro bi bilo,
da bi se s tem nekdo bolj resno in sistematično ukvarjal. SFC je lahko
samo partner, ne more pa tega prevzeti v celoti.
Kako pa je z dovoljenji. Verjetno je težko dobiti
dovoljenje za snemanje v Triglavskem narodnem parku?
Ja, je. S tem se ukvarjajo producenti; nekaterim to uspe, drugim ne.
Dobro bi bilo, če bi se na državni ravni poenotili in se recimo, kar
zadeva kulturna in naravno zaščitena območja, dogovorili, koliko se
sme snemati na kateri od teh lokacij.
Katere so pa bile najbolj priljubljene lokacije v zlatih
časih slovenskega oziroma jugoslovanskega filma?
Zagotovo Piran in Posočje, kjer so v zgodovini slovenskega in nekoč
jugoslovanskega filma izpeljali največ filmskih projektov.
Kaj poleg promocije Slovenije dejstvo, da snemajo pri
nas, prinese naši državi?
Študija, ki jo je v letu 2019 opravil Deloitte, jasno kaže, da ima AVindustrija
velik gospodarski potencial, pomembne multiplikacijske
učinke, generira razvoj drugih industrij, njen fiskalni učinek pa
znaša skoraj 40 odstotkov.
Gre za nastanitve, prehrano, prevoze …
Produkcijske hiše katerih držav so že snemale pri nas?
Iz Kitajske, ZDA, Avstrije, Švice, Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije.
Ena od naših prednosti so verjetno tudi dobro ohranjeni
zgodovinski objekti, kulturna dediščina, s čimer se
ukvarja Turistična zveza Slovenije?
Vsekakor so zaželeni gradovi in razni parki, čeprav je še vedno najbolj
iskana neokrnjena narava.
Fotografija: Društvo Baška dediščina
Pohod po tematski poti Na svoji zemlji
Besedilo: Polona Frelih
5
Intervju
Lipov list - Oktober 2021
6
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Moja dežela – lepa
in gostoljubna 2021
skozi oči ocenjevalcev
Pomen akcije se z leti povečuje: Peter Ogorelec, član
komisije za ocenjevanje jeder, u.d.i.a
V akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna glavno delo na prostovoljni
osnovi opravimo ocenjevalci. Ekipa treh strokovnjakov obišče vsak
kraj posebej in si ga temeljito ogleda z več vidikov, specifičnih za
obravnavano kategorijo kraja. V vseh krajih kot rdečo nit opazujemo
urejenost in vzdrževanje. Cilj tega opazovanja je oceniti lepote in
bivalne kvalitete predvsem za krajane, a tudi za obiskovalce. Ob tem
ne pozabimo opozarjati niti na morebitne napake, pomanjkljivosti itd.
Prav to je tudi eden od poudarkov ocenjevanja, za kar so nam občinske
službe največkrat zelo hvaležne, saj rade odpravijo pomanjkljivosti.
Ekipa deluje na terenu suvereno in usklajeno. Vsi budno opazujemo
kraj in dogajanja v njem, eden od ocenjevalcev zapisuje skupna
opažanja, drugi fotografira, voznik pa tudi opazuje in tako sodeluje pri
ocenjevanju. Vsak ocenjevalec svoje vtise samostojno oceni in vnese
na pripravljene ocenjevalne liste. Temu sledi – včasih zaradi slabo
čitljivih pisav – prepisovanje, seštevanje in dokončna razporeditev
krajev. To delo opravijo na Turistični zvezi Slovenije. Tak način
ocenjevanja in obdelave terenskih podatkov je bil utečen kar 28 let.
S prihodom ing. Pavla Hevke na čelo TZS so ocenjevanje tehnično
posodobili, tako da ocenjevalci ocene vnašamo v posebej prirejene
tabele, ki jih imamo na svojih tablicah. Naslednja posodobitev je tudi
javljanje ocenjevalcev s terena v oddajo Dobro jutro na RTVSLO. Tako
je akcija postala bolj prepoznavna, rezultat pa bo verjetno tudi večje
zanimanje za sodelovanju na natečaju prihodnje leto.
V akciji sodelujem že od leta 1996 in lahko suvereno trdim, da se njen
pomen z leti povečuje. V krajih, ki jih večkrat obiščemo, je mogoče
zaznati razvoj. Očitno se izboljšuje odnos krajanov do svojega
bivalnega okolja, povečuje pa se tudi obseg turistične ponudbe, ki
je vse bolj kakovostna in pestra.
Zapeljali so me v čudoviti svet okusov na osnovi lokalnih pridelkov,
med ulice, polne vznemirljivih zgodb, v preplet njihove dediščine, ki
jih kot zaklade ponosno ohranjajo. Podobe krajev in kulinarična izročila
spoštujejo in obujajo na sodoben način, ponudbe pa so z vsebinami
domišljene in namenjene različnim skupinam obiskovalcev.
Na vsakem koraku je mogoče čutiti srčnost in utrip prijaznih
domačinov, ki si prizadevajo za urejenost kraja. Vse to pa je velik
prispevek k razvoju turizma tudi na podeželju. Veseli me, da tudi
izletniški kraji postajajo zelene, trajnostne in aktivne destinacije.
Navdušila me je velika urejenost mestnih jeder: Lenka
Molek, članica komisije za ocenjevanje jeder, u.d.i.a.
Letos smo obiskali 27 mestnih, trških in vaških jeder. Presenetila me
je velika urejenost mestnih jeder, saj je bilo kar težko izbrati najboljše.
Med vaškimi jedri je stanje na splošno precej slabše. Prav posebne
in pravzaprav zunaj tradicionalnih kategorij pa so Gaberke pri
Šoštanju. Pri tem vaškem jedru gre za novo, virtualno, simbolno jedro
napol izginule vasi. Zaradi rudarjenja je v nastalem jezeru namreč
potopljenih 550 objektov, domačij, domov. Na mestu podrtega
gasilskega doma so v urejenem zelenem okolju postavili kozolec in
nekaj drugih objektov, tudi predstavitveni zemljevid še celih Gaberk
Fotografija: Osebni arhiv
Letos so me pozitivno presenetili zlasti izletniški kraji:
Andreja Vesel, vodja ocenjevalne komisije za mesta in kraje
Med letošnjim potepanjem po Sloveniji so me pozitivno presenetili
zlasti izletniški kraji, v katerih sem odkrila več, kot sem pričakovala.
Izletniške kraje sem zapustila, polna vtisov, saj sem med obiskom
doživela njihovo odličnost. Marsikateri od njih se je predstavil v
povsem novih dimenzijah.
Državna strokovna komisija za ocenjevanje jeder v sestavi
Andreja Lotrič, Lenka Molek in dr. Anton Prosen v družbi
predstavnika TIC Kamnik.
Lipov list – Oktober 2021
z vsemi lokacijami in hišnimi številkami, da se ne pozabi. Prostor služi
za prireditve, tu poteka tudi vsakoletno srečanje izseljenih. Ker tudi to
novo jedro vasi leži na območju, ki bo čez nekaj let poplavljeno, sem
stoično, sama zase zaključila 'še dobro, da so vsi objekti prenosljivi,
ob tolikšnem entuziazmu in potrpežljivosti jih znajo postaviti znova'.
Zgodovinska jedra in tematske poti so kljub ukrepom
napredovale: Andreja Lotrič, članica komisije za ocenjevanje
jeder in tematskih poti, u.d.i.a.
Uživam v iskanju povezav med preteklostjo in današnjim življenjem
ljudi v mestih in na podeželju. Iščem dvo- ali trodimenzionalne
detajle, elemente opreme ter zunanje in notranje prostore mesta, ki
v ljudeh ustvarjajo pozitivne čustvene premike. Včasih za to poskrbi
kamnita klop z razgledom na trg, ki vabi turiste in domačine v
senco visoke fasade. Drugič preseneti ulična razstava fotografij,
ki ustavi korake mimoidočih in v odprtem prostoru ustvari točke,
na katerih se naš vsakdanjik za trenutek lahko spremeni v sanje. In
kakšno dodano vrednost mestu prinašajo drevesa! Pa drevoredi ter
estetika parkovnih ureditev ...
Verjamem v to, da je za najboljše prostorske rešitve potrebno
temeljito, načrtno in hkrati izjemno subtilno prepletanje kulturne
dediščine, etnologije, zgodovine, arheologije, urbanizma, arhitekture
... Vse to, skupaj s sodobnimi pristopi ter tehnološkimi rešitvami, ki
stanovalcem nudijo prijetno bivanje, ustvari v prostoru posebno,
neslišno harmonijo. Ljudje to prostorsko usklajenost začutimo. Nekje
se zelo radi zadržujemo, družimo, drugje pa ne. Določene kraje in
mesta si želimo ponovno obiskati prav zaradi teh prijetnih občutkov.
Vesela sem, da sem na letošnjih ocenjevanjih zgodovinskih jeder in
tematskih poti kljub ukrepom za zaščito pred koronavirusom pri večini
opazila napredek. Organizirani so programi oživljanja zgodovinskih
jeder, zagotovljena je zelo dobra kakovost stanovanjskega okolja,
v najbolj revitaliziranih jedrih so poleg stanovanj prisotne tudi
spremljajoče dejavnosti, trgovina, gostinstvo, tržnice z bogato
lokalno ponudbo. Prav tako je pomembna urejenost prometa. Ob
upoštevanju zaščitnih ukrepov so bile organizirane tudi poletne
prireditve in dogodki. Vse to spremlja človeška toplina, kreativnost
in igrivost. Za mnogimi prostorskimi kvalitetami ter urejenostjo
odprtega javnega in zasebnega prostora trdno stojijo ljudje,
ki razvijajo programe, ustvarjajo in odpirajo nove možnosti ter
povezave za bivanjski napredek in dobro vseh.
Fotografija: Barbara Jakše Jeršič
Državna strokovna komisija za ocenjevanje krajev v sestavi
Ivica Počervina, Andreja Vesel in Peter Ogorelec v družbi
sodelavca TIC Novo Mesto.
gospodarskega razvoja nekega naselja skozi čas. Danes pomenijo
jedra, zaradi enkratne grajene kulturne dediščine, ki je koncentrirana
na majhnem prostoru, pomembno lokacijo za razvoj urbanega ali
ruralnega turizma ter mesto proučevanja pomembne arhitekturne
dediščine, kar pomeni prostor proučevanja zgodovinskega razvoja
nekega naselja. Običajno so v jedrih locirane pomembne ustanove
in dejavnosti, ki dajejo posameznemu naselju svojstven značaj
in posebnost v nasprotju z drugimi, predvsem novejšimi, dokaj
uniformiranimi predeli naselij.
Komisija ugotavlja izreden napredek pri urejevanju zlasti mestnih
jeder, tako da je bilo med enakovrednimi težko izbrati najboljše. V
tej kategoriji smo bili nad posameznimi jedri pozitivno presenečeni,
predvsem nad kakovostnimi prenovami, zaznati je bilo mogoče
pravo tekmovalnost med mesti in ne nazadnje tudi med župani. V
posameznih mestnih središčih so prišli župani in mestne uprave do
spoznanja, da so jedra pravšnji prostor za kulturne, zabavne in druge
prireditve, zato se lotevajo kakovostnih ureditev. Lociranje butičnih
hotelov in restavracij ter trgovin pa pomeni velik prispevek k razvoju
turizma in oživljanju mestnih jeder.
Morda je imela komisija nekoliko lažji izbor pri trških jedrih, kjer je
precejšnja razlika med najboljšimi in drugimi, upoštevati pa je treba,
da jih marsikje še niso začeli temeljiteje urejati in so želeli predvsem
naša strokovna priporočila oz. mnenja za izdelavo projektov oz.
natečajev za ureditev.
7
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kljub zaščitnim maskam, ki so na sestankih skrile naše nasmehe, so
gostoljubje, sodelovanje in optimizem tisto, kar bi lahko izpostavila
kot nekaj najlepšega na mojih letošnjih ocenjevalnih poteh.
Turizem smo ljudje.
Postali smo svetovalna skupina za prenove: dr. Anton
Prosen, član komisije za ocenjevanje jeder
Državna komisija za ocenjevanje jeder je izrazito strokovna in
interdisciplinarno sestavljena. Znano je, da so jedra pomembna
kategorija grajenega prostora in predstavljajo odraz bivalnega in
Vaška jedra so problem zase, saj skoraj nobeno od prijavljenih še ni
urejeno na pričakovani ravni, zaostaja urejenost stavbnega sklada in
zasebnih odprtih površin ali javnega prostora. Na terenu smo opazili,
da so krajevne skupnosti oz. vaški odbori največkrat prepuščeni lastni
strokovni iznajdljivosti in se razen izjem lotevajo prenove in ureditev
brez prave strokovne podpore. Žal se prenova in razvoj vaških naselij
v Sloveniji le prepočasi uveljavlja, kar je škoda, saj je urejen podeželski
prostor predpogoj za razvoj turizma.
Člani ocenjevalne komisije ugotavljamo, da ni naša naloga na terenu
zgolj ocenjevanje, vse bolj postajamo strokovno-svetovalni tim.
Nekateri prijavitelji znajo to tudi izkoristiti, kar ni nič slabega, le tu pa
tam je komisija zaradi te svetovalne vloge v časovni stiski, seveda pa
gre tudi za dodatno obremenitev.
Lipov list – Oktober 2021
8
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kako smo Slovenijo
'naredili' lepo in
gostoljubno
Natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna praznuje trideset
let, čeprav se je v malo drugačni obliki in pod imenom 'najbolj
prizadeven kraj na področju turizma v Sloveniji' začel že bistveno
prej, leta 1968, ko so komisijo poleg predstavnika Turistične zveze
Slovenije sestavljali še novinar časopisa Delo in predstavnik Zveze
hortikulturnih društev Slovenije. Poglejmo si, kako se je paradna
akcija TZS razvijala.
Prva akcija je trajala od 20. maja do 15. septembra 1968, v njej pa so
za zmagovalni kraj izbrali Radence. Prejeli so 1000 dinarjev nagrade
in še dodatnih 5000 dinarjev, ker so mu prvo mesto namenili tudi
bralci Dela. Splošna ocena ni bila prav spodbudna, kajti komisija
je ugotovila, »da za infrastrukturne elemente turistične ponudbe
še vedno ni časa, denarja in razumevanja«. Pa vendar akcijo kaže
nadaljevati, so sklenili.
Naslednje leto so ocenili 42 turističnih krajev, na prvo mesto se je
uvrstil Bled, kjer je bila 13. decembra zvečer v Festivalni dvorani
tudi zaključna prireditev. »Festivalna dvorana na Bledu je bila polna
do zadnjega kotička in mnogi so morali oditi domov, ker niso dobili
prostora. Po približnih ocenah je bilo v dvorani kakih 900 ljudi,« je v
Lipovem listu poročala Danica Zorko.
Leta 1974 so se na prvo mesto uvrstile Luče v Gornji Savinjski
dolini, drugo mesto je pripadlo Škofji Loki, ki je bila slabša samo za
4 stotinke, na tretjem mestu pa je pristal Kamnik.
Leta 1994 je slogan tekmovanja postal Moja dežela – lepa, urejena in
čista, v njej pa so poleg krajev sodelovale še osnovne in srednje šole,
mejni prehodi, bencinski servisi, železniške postaje, pošte, turistične
kmetije, policijske postaje, trgovine Mercatorja in vojašnice. Leta 1996
so se pridružile še policijske postaje ter gasilski in planinski domovi. V
sodelovanju z revijo Jana so izbirali tudi naj vrtove.
Leta 1997 so se v ocenjevanje vključili tudi kampi. V I. kategoriji je
zmagal kamp Šobec na Bledu, v II. kategoriji kamp Danica v
Bohinju, v III. kategoriji pa kamp Jadranka Izola. Leta 1999 se je v
tekmovanje, ki se je že imenovalo Moja dežela – lepa in gostoljubna,
vključilo tudi Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije
z ocenjevanjem urejenosti gospodarskih in poslovnih objektov.
Leta 2001 so izbirali tudi najbolj urejene cestninske postaje – med
starejšimi so slavile Hrušica, Torovo in Postojna B, med novejšimi
pa Tepanje, Pesnica in Videž. V letu 2003 se je pojavila posebna
kategorija hribovski kraji, v kateri je slavila Logarska dolina, izbirali
pa so tudi počivališča ob avtocestah. Od leta 2008 se projekt Moja
dežela – lepa in gostoljubna skoraj ni spreminjal.
Koper je že leta 2008 slavil v kategoriji večja mesta:
»Vodilno mesto na lestvici si je pristaniško mesto prislužilo s svojim
skrbno urejenim sredozemskim licem. Cvetovi rož, čistoča mesta, novo
parkirišče, domiselni prehodi za pešce, vse to daje dinamičen, svež in
vabljiv vtis.«
Leta 1990, leto dni pred osamosvojitvijo, so izbirali 'najbolj urejen
turistični kraj v Sloveniji', kraje pa so razvrstili v štiri kategorije:
posebna skupina, v kateri so bili večji turistični kraji, turistični kraji,
izletniški kraji ter manjši turistični kraji. V prvi kategoriji so ponovno
zmagali Radenci, kjer so priznanje vročili Turističnemu društvu
Radenci, češ da so najbolj zaslužni. V drugi kategoriji so zmagale
Šmarješke Toplice, v tretji Braslovče, med manjšimi turističnimi
kraji pa je slavila Osilnica.
V letu 1992 so kot posebno skupino dodali zdravilišča ter večja
mesta, izbirali pa so tudi najboljše bencinske servise ÖMV Istra
Koper in Petrola, najboljše železniške postaje in turistične pošte,
svoje pa je rekla tudi turistična porota Dela in kluba Nedeljskega. V
kategoriji izrazito turistični kraj je ponovno slavil Bled.
Leta 1993 se je tekmovanje preimenovalo v Moja dežela – urejena
in čista, v kategoriji izrazito turistični kraj pa je tokrat slavil Portorož.
Izbirali so tudi najbolj urejene in čiste šole, v tej kategoriji je slavila
Osnovna šola Brežice.
Bled je leta 1992 slavil v kategoriji izrazito turistični kraji:
»Bled se ponaša z izjemnim naravnim jezerom, z baročno cerkvijo iz 17.
stoletja na otoku sredi jezera, ponaša se z mogočnim in lepo urejenim
gradom, ki kot čuvaj stoji na skali nad blejsko kotlino. V turističnem
smislu pa se ponaša s številnimi hoteli, prireditvami, športnimi objekti, z
lepo urejeno okolico, turističnimi kažipoti in oznakami, s svojevrstnimi
čolni, ki se kot veliki labodi prevažajo po modri gladini jezera.«
Velenje je leta 1995 slavilo v kategoriji večja mesta:
»Velenju je uspelo kljub nekdanji industrijski podobi in tem povezani
prekomerni urbanizaciji z ureditvijo in vzdrževanjem obsežnih parkovnih
površin in območij, namenjenih pešcem, zagotoviti privlačne bivalne
površine. Fasade javnih in stanovanjskih zgradb so večinoma dobro
vzdrževane in ocvetličene, kar z ostalimi zelenimi površinami, obrežji
vodotokov in gozdnim robom daje v celoti podobo zelenega mesta.
Velenje vedno bolj postaja tudi turistično mesto, predvsem s športnimi
tekmovanji, bogatimi možnostmi za rekreacijo in s pestro kulturno
dediščino. Posebno pohvalno je, da pri urejanju kraja sodeluje turistično
Lipov list – Oktober 2021
društvo, velik del akcij na področju razvoja turizma in rekreacije ter
sanacije degradiranega okolja pa izvaja Rudnik lignita Velenje.«
Podčetrtek je leta 2008 slavil v kategoriji izrazito turistični kraj:
»Kraj, ki diha s turizmom in krajani, predan turistični misli, vedno znova
preseneča. Tokrat že ob sprejemu v kraj; s fontano in pisanim cvetjem,
ki prišleka kar vsrkajo v svoj gostoljubni objem. In potem ga razvaja s
ponudbo storitev in lepim ambientom. Podčetrtek turizem živi!«
Rogaška Slatina je leta 1990 dosegla drugo mesto v posebni skupini:
»Je kot očarljiva dama, ki ljubi rože, vesele barve, veliko raznovrstne
glasbe, prvovrsten nakit, različne oblike rekreacije in drage dišave.
Rogaška Slatina skrbno neguje svoje osrednje zdraviliško telo, se
modno oblači in so ji z izgradnjo obvoznic, lične avtobusne postaje
in z dodelitvijo statusa mesta odpravili še tistih nekaj gub, ki so jo
do nedavna kazile. Če bi tej dami tu in tam kdo še temeljiteje očistil
čevlje, kar naj v prispodobi pomeni, da bi bolj skrbno pospravil okrog
industrijskih in obrtnih objektov, pa tudi okoli šole in pokosil ob cesti
proti Križu, Trojici in Rogatcu, bi zlahka nadomestila tiste bore štiri
stotinke do zmage.«
zelenice in nasadi, poskrbi s svojim deležem goriška komunala; nekaj
težav je imela Nova Gorica letos s čistočo v najbolj frekventnih lokalih v
neposredni bližini avtobusne postaje.«
Postojna je leta 1990 v posebni skupini zasedla tretje mesto:
»Postojna se spopada s kontrasti. Vse, za kar si prizadevata turistično
društvo in Jama, je brez napake, naj gre za prireditve, parkirne prostore,
zelenice, gostinske lokale, informativne table, ulične svetilke, prikupne
race, Modrijanov mlin ali druge skrbno varovane naravne in kulturne
vrednote; kot blago z napako je tisti del Postojne, ki je v domeni
industrije in domačinov v bližini železniške postaje.«
Murska Sobota je leta 1990 med turističnimi kraji zasedla šesto
mesto:
»Kljub rožnemu razkošju po vsem mestu in nadvse vzorno urejenemu
okolju ob tekstilni tovarni Mura, prijaznim ljudem in odlični gibanici
je mesto delovalo v letošnji zgodnji jeseni utrujeno, zbledele so barve
na prehodih za pešče, šibili so se koški za odpadke, avtomobilisti pa so
parkirali kar križem in počez, da smo nehote pomislili na ljubljanskega
pajka.«
9
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Nova Gorica je leta 1990 v kategoriji turistični kraj zasedla tretje
mesto:
»Je že vrsto let med prejemniki priznanj, saj prizadevno turistično
društvo nenehno poziva prebivalce mesta na najrazličnejše načine,
tudi z ličnimi plakati, na katerih sta bila letos poleg prikupnega besedila
upodobljena tudi smetišnica in metla, naj vendarle skrbijo za svoj kraj
in mu ohranijo sloves urejenosti. Da so vzorno urejeni tudi javni parki,
Semič je leta 1990 med manjšimi turističnimi kraji zasedel osmo
mesto:
»Se je 'naredil', bi rekli po domače. Dobro so urejeni gostinska ponudba,
okolica šol, vrtovi in vinogradi, ki segajo v samo središče kraja, nekaj
zamer gre le na rovaš trgovine in prometne ureditve kraja.«
Besedilo: Polona Frelih
Fotografija: Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja,
gradivo hrani Koroški pokrajinski muzej
Lipov list – Oktober 2021
2021 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
10
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ni ga čez pristni
stik doma
Pod streho je že trideseti natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna, v katerega smo vključili novost, ki smo jo poimenovali
'Doživite pristni stik!' Ta nas je popeljal nazaj k preprostim stvarem in gostoljubnosti domačinov in s tem tudi h koreninam
Turistične zveze Slovenije in sloganu Turizem smo ljudje!
Ob letošnjem jubileju smo poskrbeli še za eno novost, in sicer oddih ob/na vodi. Odkrili smo
številne nepozabne dogodivščine ob rekah ter naravnih in umetnih jezerih.
Vse to smo predstavili v posebni oddaji z Mojco Mavec na RTVSLO.
Častni pokrovitelj tokratnega tekmovanja je bil predsednik RS Borut Pahor.
Vsi nagrajenci natečaja Moja
dežela – lepa in gostoljubna 2021:
Večja mesta:
1. Koper
2. Velenje
3. Celje
Srednja mesta:
1. Nova Gorica
2. Slovenj Gradec
3. Postojna
Manjša mesta:
1. Radlje ob Dravi
2. Cerklje
3. Cerknica
Turistični kraji:
1. Radovljica
2. Bled
3. Izola
Zdraviliški kraji:
1. Rogaška Slatina
2. Podčetrtek
3. Zreče
Izletniški kraji:
1. Črna na Koroškem
2. Jezersko
3. Vitanje
Mestna jedra:
1. Murska Sobota
2. Radovljica
3. Slovenj Gradec
Vaška jedra:
1. Hrovača
2. Stara Fužina
3. Podbočje
Trška jedra:
1. Semič
2. Rače
3. Dobrepolje
Mladinska prenočišča:
1. Hostel Pekarna Maribor
2. Zavod Ars Viva
3. Fuzzy Log
Kampi:
1. Kamp Danica Bohinjska
Bistrica
2. Kamp Koren Kobarid
3. Camping Bled
Glampingi:
1. Gozdna vasica Theodosius
2. Glamping Mountain Fairy
Tale
3. Slovenia Eco Resort
Naj tematske poti:
1. Pot po Logarski dolini
2. Lintverjeva pot v Mitskem
parku v Rodiku
3. Polhov doživljajski park
Bencinski servisi Petrol:
1. BS Rateče
2. BS Podčetrtek
3. BS Žlebič in BS Moškanjci
Strokovna komisija je podelila tudi
dve posebni priznanji: prejela sta ga
Zavrh pri Lenartu in projekt Expano ter
Soboško jezero.
Poleg strokovne komisije so svoj izbor
opravili tudi ljudje sami, in sicer s spletnim
glasovanjem. Posebno priznanje »glas
ljudstva« so prejeli:
Mestna, trška in vaška jedra:
Šmarčna – 618 glasov
Večja mesta:
Velenje – 409 glasov
Srednja mesta:
Zagorje ob Savi – 734 glasov
Manjša mesta:
Senovo – 2159 glasov
Zdraviliški kraji:
Podčetrtek – 552 glasov
Turistični kraji:
Izola – 260 glasov
Izletniški kraji:
Črna na Koroškem – 2287 glasov
Kampi:
Camping Bled – 375 glasov Ex pano
Glampingi:
Slovenia Eco Resort – 714 glasov
Mladinska prenočišča:
MCC Hostel – 288 glasov
Tematske poti:
Pot po Logarski dolini – 522 glasov
Lipov list – Oktober 2021
2021 – KOPER – Večja mesta: 1. mesto
365 razlogov
za obisk
destinacije
Koper
#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija #visitkoper
www.visitkoper.si
2021 – VELENJE – Večja mesta: 2. mesto
12
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Velenje – dinamično
multikulturno mesto
Velenje je mesto z vizijo in mladostno energijo. Eno najbolj sončnih in zelenih
mest v Sloveniji leži ob jezerih, ki se razvijajo v središče družabnega, športnega
in rekreativnega življenja mesta. Pod slikovitim Velenjskim gradom se je v času
socializma razvilo mlado multikulturno mesto velikih gospodarskih sistemov,
ki je znalo svojo podjetnost povezati z dinamičnim mestnim življenjem in
zelenim zaledjem.
Podzemni svet Velenja
V dolini, ki je imela že v pradavnini jezero, v katerem naj bi živel
jezerski zmaj Pozoj, so današnje vode neločljivo povezane s
premogovništvom. V Velenju lahko doživite pravo podzemno
pustolovščino 160 metrov pod zemljo ali se odpravite na vrhunsko
kulinarično doživetje Velenje Undergorund.
Igrivo Velenje
Velenje je mlado mesto – tudi po povprečni starosti prebivalstva.
Mesto ima urejena otroška igrišča, vilo Mojca z mladinskim centrom
in največji otroški festival daleč naokoli. Pikin festival ob jezeru vsako
leto septembra navdušuje male in velike Pike in njihove prijatelje
z vseh koncev sveta. S Piko se lahko družite tudi interaktivno, prek
mobilne aplikacije Trippstory Velenje – Lov na svetilko skrivnosti, ki
na zabaven način predstavi edinstvene posebnosti Velenja. Dvourna
pustolovščina vas vodi na zanimive lokacije v mestu, kjer vas čakajo
starodavni izzivi, ki vam jih z namigi pomaga reševati Pika. Z njeno
pomočjo vas bodo vsa doživetja pripeljala do skritega zaklada.
Festivali in dogodki z velenjsko energijo
Mesto medkulturnega sožitja, solidarnosti in tovarištva utripa z ritmom
več kot 1500 prireditev na leto! Festival alternativnih gledaliških in
glasbenih skupin Kunigunda domuje v udarniško zgrajenem letnem
Pod slikovitim Velenjskim gradom se je razvilo mesto z vizijo
in mladostno energijo.
Le zakaj bi hodili na morje, če imate Velenjsko jezero.
kinu ob Škalskem jezeru. Na različnih prizoriščih se vrstijo rekreativne,
športne, kulturne in še posebno glasbene prireditve.
Skok v Velenjsko jezero
Velenjska plaža je najboljše izhodišče za sprehode, kolesarjenje,
jezdenje okoli jezer, za plavanje, supanje, jadranje in otroške vragolije
v vodnem parku, za sprostitev v prijetnih lokalih in presenetljiva
odkritja potopljenih vasi!
Po razgled in izbrano na Visto – park z razgledom
Povzpnite se na privlačno razgledno ploščad, ki širi poglede
daleč čez Velenjsko jezero, ali obiščite katerega od raznovrstnih
dogodkov na stičišču obale in jezerskih voda. Vse to in še več je park
z razgledom Vista.
Zavod za turizem Šaleške doline
Stari trg 3, 3320 Velenje
T: 03 896 17 15
E: turizem@velenje.si
W: visitsaleska.si
FB, IG, Linkedin, TikTok, Youtube: @VisitSaleska
Lipov list – Oktober 2021
2021 – CELJE – Večja mesta: 3. mesto
Celje se pelje s
kolesom …
… v mesto, na grad, Celjsko kočo, Šmartinsko jezero in še
kam
Šmartinsko jezero s Panoramo
mogočnih in vplivnih celjskih grofih pritegnejo veliko obiskovalcev
in domačinov.
V zadnjih letih je vse bolj priljubljen cilj kolesarjev Šmartinsko jezero.
Trasa do jezera je primerna tudi za družine in otroke, ob in na njem
pa so na voljo številne vodne aktivnosti, lepo urejena otroška igrala in
gostinska ponudba, nadvse zanimive so poučne poti ob vodi.
Fotografija: Igor Rosina
13
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kolesarske poti na Celjski koči
Knežje mesto z zeleno okolico ponuja številne možnosti za
rekreativce in raziskovalce. V zadnjih letih smo v našem mestu
naredili veliko korakov naprej na področju trajnostne mobilnosti in
infrastrukture za pešce in kolesarje. Z vzpostavitvijo sistema javne
izposoje koles KolesCE in ureditvijo mestnega jedra je mestno
središče postalo sodobno, udobno in prijetno okolje ter izhodišče
za številne aktivnosti.
Z veseljem in ponosom opažamo, da na kolo sede vedno več
Celjank in Celjanov. Nekateri za dnevne opravke, številni za
rekreacijo. Verjetno najbolj priljubljena točka rekreativcev v
Celju je Celjska koča, kamor se povzpne ogromno kolesarjev in
pohodnikov. Vzpon na Celjsko kočo lahko začnemo iz različnih
smeri in se od tam s kolesom namenimo v okoliške kraje, na primer
Laško, Žalec ali Štore. Na Celjski koči ponujajo tudi možnost izposoje
koles in kolesarske opreme, na voljo so tudi številne druge športnorekreativne
možnosti in gostinska ponudba. Kolesarske poti so
namenjene bolj ali manj pripravljenim rekreativcem, na svoj račun
pa pridejo tudi gorski kolesarji. Od leta 2015 sta v neposredni bližini
hotela dve urejeni progi za gorske kolesarje. Vzpon na Celjsko kočo
je postal širše znan tudi zaradi kolesarske dirke po Sloveniji, saj se je
v zadnjih letih del etape začel ali končal v Celju.
Tudi vzpon na Stari grad Celje zaradi priljubljene kolesarske dirke
pritegne marsikaterega kolesarja, saj so se na največjo srednjeveško
utrdbo na Slovenskem prav tako vzpenjali nekateri najboljši kolesarji
sveta. Letos je bil prvi v etapi s ciljem na gradu Tadej Pogačar, ki je
nekaj tednov pozneje drugič v karieri slavil na najbolj prestižni dirki
na svetu, Dirki po Franciji.
Stari grad Celje je odlično izhodišče za raziskovanje Celja in pogosto
prva točka turistov v našem mestu. Bogata zgodovina, romantični
kotički, prijazni nasveti, gostinska ponudba ter miti in legende o
Celje je zavezano k skrbi za čistejši zrak in okolje ter dobro počutje
občank in občanov. S KolesCEm ponuja tudi izposojo električnega
kolesa in po novem tandema, tako je možnost raziskovanja starega
mestnega jedra in njegove pestre ponudbe še bolj enostavna. K
temu pripomorejo tudi nove kolesarske poti, ki vodijo v središče
mesta, ter za promet zaprto staro mestno jedro.
K uporabi javnega prometa in drugih alternativnih načinov
prevoza smo Celjanke in Celjanke pozivali tudi v Evropskem tednu
mobilnosti, letos smo prejeli priznanje za 20 let neprekinjenega
sodelovanja pri tem pomembnem projektu. Predstavili smo novo
kampanjo Celje se pelje. Gre za znamko trajnostnega načina
premikanja, s katero želimo občanke in občane ter obiskovalce
navdušiti nad trajnostnimi oblikami mobilnosti.
Dobimo se v Celju!
Tandem KolesCE ob Evropskem tednu mobilnosti v Celju
Lipov list – Oktober 2021
2021 – NOVA GORICA – Srednja mesta: 1. mesto
14
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Mesto raznolikosti
in vrtnic
Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, je tik ob meji z Italijo
zraslo šele po drugi svetovni vojni, ko je dotedanje regijsko središče
Gorica z novo razmejitvijo ostalo del ozemlja Italije. Mlado mesto
vse od takrat razvija svojo posebno identiteto, navdahnjeno s
številnimi kulturami, ki se srečujejo na stičišču svetov. Nova Gorica
je mesto brez primere v širšem evropskem prostoru.
Urbanistično sodobno zasnovano mesto očara s svojo zeleno
podobo, s številnimi parki in bogato raznovrstnostjo dreves. Med
sprehodom lahko občudujemo stavbe, ki so jih zasnovali vodilni
slovenski povojni arhitekti, in številne vrtnice, zasajene po vsem
mestu, ki so prepoznaven mestni simbol. Po mestu se vijejo urejene
kolesarske poti, obiskovalcem je na voljo sistem izposoje navadnih
koles in e-koles GO2GO. Mesto posveča veliko pozornosti razvoju
trajnostne mobilnosti, med drugim je v samem središču od lanskega
leta Center trajnostne mobilnosti, ki je domačinom in obiskovalcem
na razpolago z nasveti o drugačnih možnostih prevoza.
Desetletja po vojni je meja zabrisana, Nova Gorica in Gorica sta
zraščeni v prijazno somestje. Sprehod po ulicah obeh Goric spominja
na sprehod skozi čas. Njuna skupna točka je Trg Evrope, ki ga krasi
mozaik nove Evrope. Somestje obiskovalcu pripoveduje zgodbo o
brezmejnosti, edinstveni v Evropi. Skupni življenjski utrip bogatita
dva jezika in dve kulturi, mesti združuje sodelovanje in tesno
prijateljstvo. Obe Gorici skupaj sta ponosni nosilki naziva Evropska
prestolnica kulture 2025 – GO! 2025, kar bo zagotovo prineslo nove
razsežnosti celotnemu čezmejnemu območju.
Fotografija: Maja Murenc
Fotografija: Marijan Močivnik
Urbanistično sodobno zasnovano mesto očara s svojo zeleno
podobo
Nedaleč stran stoji čudovit tehnični spomenik – solkanski most, ki
ga uokvirjajo Sveta Gora, Sabotin in smaragdna Soča. Vinorodna
Vipavska dolina ponuja številne možnosti odkrivanja lepot in
drugačnosti, prav tako odmaknjena Trnovska in Banjška planota.
Območje ponuja številna doživetja za ljubitelje aktivnega potepa:
pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, padalstvo, supanje in drugo. Vse
je na dosegu roke. Gostoljubje je povsod doma. Razkošje lokalnih
sestavin in odlična kulinarična ponudba vedno navdušujeta.
Fotografija: Marijan Močivnik
Trg Evrope krasi mozaik nove Evrope in Novo Gorico povezuje
z Gorico.
Kot univerzitetno mesto je Nova Gorica odlična destinacija tudi
za poslovna srečanja. Ponuja kongresne in konferenčne dvorane
z najsodobnejšo tehnologijo, sodobne namestitve in vrhunsko
kulinariko. S številnimi prireditvami in vrvežem je Nova Gorica skozi
vse leto živahno mesto. Muzeji, galerije, gledališče, kulturni dom,
igralnice ponujajo druženje in obljubljajo zabavo v vseh letnih časih.
Nujni postanki so na Trgu Evrope, v samostanu Kostanjevica in ob
spomeniku Edvarda Rusjana – pionirja letalstva. Ljubitelji zgodovine
se potopijo v zgodbe, ki jih pripovedujejo razstave Goriškega muzeja.
Solkanski most je s svojim kamnitim lokom razpona 85
metrov največji kamniti ločni most na železniških progah na
svetu.
Informacije:
Turistično informacijski center Nova Gorica
Kidričeva 11, 5000 Nova Gorica
T: +386 5 330 46 00, +386 41 460 217
E: nova-gorica@vipavskadolina.si
W: www.vipavskadolina.si
Lipov list – Oktober 2021
2021 – SLOVENJ GRADEC – Srednja mesta: 2. mesto in Mestna jedra: 3. mesto
Starodavno mesto
z bogato tradicijo
Fotografija: Tomo Jeseničnik
Slovenj Gradec iz zraka
V Slovenj Gradcu, sinonimu za kulturno središče, je živa vez s
preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine temelj kulturnega
razvoja ter osrednja poteza lokalne identitete tudi v času, ki
ga živimo. Utišani odmev najslavnejše epizode srednjeveške
zgodovine, ki jo utelešajo umetnostni zakladi mestne župnijske
cerkve, v letu 1251 prve na svetu posvečene ogrski princesi in
turingijski vojvodinji sv. Elizabeti, zaščitnici revežev in beračev, je
v mestnem jedru prisoten še danes. V letošnjem letu obeležujemo
kar dve pomembni obletnici, povezani z omenjeno svetnico: 770.
obletnico posvetitve cerkve sv. Elizabete in 790. obletnico njene
smrti. Zavetnice karitativnih dejavnosti se čez leto spominjamo z
različnimi prireditvami in razstavami, vrhunec pa bo jeseni, ko se
novembra na Elizabetin god v Slovenj Gradcu že stoletja odvija
tradicionalni sejem. Ta bo letos obogaten z dodatnimi dogodki.
občinstvu. Svojo priljubljenost in prepoznavanje strokovnjakov so
leta 2000 kronali s prejetjem zlatega petelina, najvišjega priznanja
na področju narodno-zabavne glasbe. V njihovo čast je letos
zaživela stalna muzejska zbirka, ki predstavlja delovanje ansambla
od njihovega začetka pa vse do danes.
Poleg umetniškega ustvarjanja je naše okolje prepoznano tudi po
izjemnih rokodelcih. Še je živ spomin na someščana, vrhunskega
športnika, predvsem pa širšemu okolju poznanega odličnega
čevljarja Jožeta Levovnika. Čevljarska delavnica družine Levovnik
je na isti lokaciji v mestnem jedru Slovenj Gradca delovala od leta
1925. Delavnica je imela zaradi visoke kakovosti storitev in patentov
za čevlje izredno veliko strank, zaradi česar je v njej delovalo tudi do
10 pomočnikov in vajencev naenkrat, obrti pa se je pri njih izučilo
več kot 200 pomočnikov. Bogati obrtniški dediščini mesta smo se v
letošnjem letu poklonili z ambientalno postavitvijo stalne muzejske
zbirke v nekdanjih prostorih delavnice.
Bogat z zgodovino, kulturo in dediščino, pa Slovenj Gradec v
zavetju Uršlje gore in Pohorja nudi idealno naravno zeleno kuliso
za sprostitev in aktivnosti na prostem. Sprehodite se do bližnjih
vrhov, ki vam bodo ponudili čudovite razglede, ali pa se s kolesom
zapeljite po številnih kolesarskih poteh. Naužijte se lokalnih
kulinaričnih dobrot in tako izpopolnite doživetje našega mesta.
Informacije:
TIC Slovenj Gradec
www.turizem-slovenjgradec.si
T: 02 88 12 116
M: tic@slovenjgradec.si
15
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Cerkev sv. Elizabete in sv. Duha
Častitljivih 67 let neprekinjenega delovanja pa letos obeležuje
tudi najdlje delujoči narodno-zabavni ansambel Štirje kovači. S
svojo značilno glasbo in prepoznavnim glasbenim slogom se
vseskozi razlikujejo od drugih narodno-zabavnih ansamblov. Bogat
repertoar (več kot 800 skladb in 200 besedil vodje Franca Šegovca)
so Slovenjgradčani z gostovanji in turnejami po zahodnoevropskih
državah, ZDA, Kanadi in celo Japonskem predstavili širnem
Fotografija: Primož Ermenc
Fotografija: Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja
Čevljarska delavnica Levovnik
Lipov list – Oktober 2021
2021 – POSTOJNA – Srednja mesta: 3. mesto
16
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Postojte v Postojni
Fotografija: Almir Selimanović
Postojna
Postojna je manjši kraj, a hkrati tudi prostor velikih doživetij,
izkušenj in avantur, seveda poleg čudovitih naravnih znamenitosti
ter znamenitih ljudi. Postojna skriva veliko legend. Že samo ime
Postojna vsebuje pojme – postojáti, postati, krajši čas stati, ki vabijo
obiskovalce, da si ogledajo in doživijo ta lepi zeleni kotiček Slovenije.
V zgodovinskih virih se Postojna prvič omenja v 13. stoletju. Kot trg
je bila opredeljena v začetku 15. stoletja, status mesta pa pridobila
leta 1909.
Edinstvena lega in dostopnost Postojne prek tako imenovanih
Postojnskih vrat iz notranjosti Slovenije v smeri Jadrana in Tržaškega
zaliva sta mestu že v davni preteklosti prinesli izreden pomen. Prav tu
so si ljudstva pred mnogimi stoletji utirala pot v Furlanijo in Benečijo.
Pozneje so poleg cestne povezave vzpostavili še železniško, tako je v
19. stoletju v Postojno pripeljal prvi vlak. Izgradnja južne železnice je
za kraj pomenila tudi prve množične prihode turistov, ki so Postojno
obiskovali z enakim namenom, kot jo še danes obišče večina
obiskovalcev – ogledati so si želeli znamenito Postojnsko jamo, s
katero je Postojna v tistem času postala eno najpomembnejših
turističnih središč v Evropi. V poznejšem času pa se je vse bolj
razvijala tudi na področju izobraževanja, zdravstva, gospodarstva,
trgovine in javne uprave.
Predjamski grad
V zadnjih letih je Postojna postala pravo kulturno središče širšega
pomena. Temelji za to so bili postavljeni že pred dobrimi 200 leti, ko
je v naših krajih živel zelo pomemben mož Miroslav Vilhar – pesnik,
skladatelj, narodni buditelj in dramatik.
Fotografija: Tomaž Penko
Za pestro dogajanje v občini skrbi več kot 150 različnih društev
in organizacij. Pri nas se vedno nekaj dogaja, še največ v poletnih
mesecih, ko se na številnih krajih v občini odvijajo sedaj že
tradicionalni festivali ter različne kulturne, glasbene, športne in druge
prireditve.
Fotografija: Žan Kafol Fotografija: Atelje Postojna
Poletni festival – kulturni utrip poletja
Postojnska občina je pravi biser za vse, ki si želite aktivnega
preživljanja prostega časa. Pri nas lahko odkrivate legende
srednjeveškega Predjamskega gradu o Erazmu Predjamskem
ali uživate v različnih aktivnostih pod in nad zemljo, v vodi in
zraku. Vabijo vas bližnji vrhovi z Nanosom na čelu in skriti kotički
Planinskega polja. Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti
se lahko osvežite v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako
leto vračajo na muharjenje. Podoživite raziskovanje jam na povsem
edinstven način – v sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom.
Za tiste, ki ste radi pod oblaki, pa priporočamo osupljiv panoramski
polet nad našo občino.
Še posebno boste uživali vsi, ki radi kolesarite, saj vas bo vrtenje
pedal po čudoviti pokrajini postojnske občine napolnilo z energijo
in navdušilo z zgodbami. Vabimo vas, da nas obiščete in odkrivate
skrivnosti srednjeveških vitezov, njihovih zgodb in legend, kjer vas
bodo navdušili mogočni in odmaknjeni gradovi ter dvorci na poti,
lahko boste začutili utrip podeželja postojnske občine in uživali v
neokrnjeni naravi.
Grad Haasberg in planinsko polje
Lipov list – Oktober 2021
2021 – RADLJE OB DRAVI – Manjša mesta: 1. mesto
Zeleno doživetje
na Koroškem
Fotografija: Igor Pisar
vam nepozabna glamping izkušnja ob naravnem bazenu. Zaspite ob
zvokih narave in se zbudite v novo jutro ob pristnem užitku košarice
lokalnega zajtrka, in to kar ob naravnem bazenu.
Fotografija: Tomo Jeseničnik
17
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Panorama Radelj ob Dravi
V središču Dravske doline, med Dravogradom in Mariborom, tik ob
meji z Avstrijo leži zelena destinacija Radlje ob Dravi, ki se ponaša z
neokrnjeno naravo. V objemu Drave kraj na eni strani obdajajo hribi
Kozjaka, na drugi strani pa hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi
gozdovi v Sloveniji. Podobo občine dopolnjujejo prostrani in tudi
največji nasadi hmelja v Sloveniji. Poseben pečat urejenosti kraja daje
edinstveno ocvetličenje in številne skrbno načrtovane zasaditve.
Radlje ob Dravi je na natečaju MDLG, ki ga organizira TZS, leta 2020
prejelo drugo mesto med manjšimi kraji v Sloveniji ter se zarisalo na
turistični zemljevid Slovenije in širše.
Koroška destinacija Radlje ob Dravi je tudi prejemnica znaka Slovenia
Green Destination Silver, ki potrjuje, da izpolnjujejo vse smernice in
kriterije trajnostnega razvoja turizma.
Umaknite se pred mestnim vrvežem in uživajte v zelenem doživetju,
ki je primerno tako za družine kot tudi vse tiste, ki si želite le napolniti
baterije. Okusi 'koroške košte' v lokalnih gostiščih bodo poskrbeli za
vznemirljivo gastronomsko popotovanje in pričarali edinstveno
kulinarično doživetje s prepletanjem tradicije in sodobnih prijemov.
Raziščite skrivnostne kotičke kraja in se podajte po Dravski
kolesarski poti.
Pohodništvo in kolesarjenje
Razgibana pokrajina kar vabi kolesarske navdušence. Raziščite
skrivnostne kotičke kraja in se podajte po Dravski kolesarski poti.
Po pobočjih vrhov se vijejo panoramske poti s čudovitimi pogledi,
med 20 trasami in kar 620 kilometri kolesarskih poti lahko vsak
izbere pravo zase, tisto, ki mu bo prinesla mir ter prebudila željo po
dodatnem kolesarjenju in raziskovanju čudovite narave.
Edinstveno lepoto narave spoznajte na številnih urejenih in
ustrezno označenih pohodnih poteh, kot so: E6, Jakobova in Emina
pot, Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad, Vodna učna pot
Vuhreščica, Vodna učna pot Dobrava in Pot po mejah občine.
Fotografija: Jure Viltužnik
Fotografija: Foto Anka
Hmeljarski likof je najbolj množično obiskana prireditev.
Aktivno doživetje ob vodnem parku
Vodni park Radlje ob Dravi
Zaplavajte med lokvanji in se osvežite v prvem biološkem bazenu
v Sloveniji, kjer za čistočo skrbijo le mikroorganizmi, ne kemikalije.
Ustavite se na postajališču za avtodome ali prespite v majhnih lesenih
hiškah, mlinih, kot so se nekoč vrteli na pritokih reke Drave. Ponuja se
V septembru prisrčno vabljeni na sklop prireditev, ko praznuje občina
Radlje ob Dravi. 'Hmeljarski likof', ki tradicionalno poteka zadnjo nedeljo
v septembru, je največja, najbolj odmevna in tudi najbolj množično
obiskana prireditev v Radljah ob Dravi v organizaciji TD Radlje.
Za več informacij o turistični ponudbi nas
obiščite v TIC-u, na Mariborski cesti 8, 2360 Radlje
ob Dravi ali na http://www.sktmradlje.si/
Vabimo vas, da nas obiščete in doživite pristen stik
z naravo, domačnostjo, gostoljubnostjo ter tudi vi
doživite slogan 'Rad’ mam Radlje'.
Lipov list – Oktober 2021
2021 – CERKLJE – Manjša mesta: 2. mesto
2021 – RADOVLJICA – Turistični kraji: 1. mesto in Mestna jedra: 2. mesto
V Radovljico z vlakom
na aktivni oddih
Lično staro mestno jedro, ki je med mestnimi jedri zasedlo
2. mesto
Fotografija: Jošt Gantar
Radovljica se je s ponudbo v starem mestnem jedru ter z
dostopnimi tematskimi in kolesarskimi potmi priljubila
tako parom, posameznikom kot tudi družinam. Če vas k
nam pripelje vlak, bo vaše doživetje še polnejše!
Fotografija: Jošt Gantar
19
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Zbrali smo nekaj razlogov in izletniških idej, ki vas bodo prepričali,
da Radovljico obiščete z vlakom:
• S postajališča je do slikovitega Linhartovega trga le nekaj
minut hoje (ali vožnje s kolesom) navkreber. Lokacija postajališča
je umeščena tako, da boste na najbližji tematski poti, ki vodi v
naravo, z otroki v pičlih 10 minutah hoje.
• Slikovito staro mestno jedro Radovljice z ohranjenimi
stavbami, muzeji ter butičnimi trgovinicami je od železniške
postaje oddaljeno le nekaj minut hoje. Obvezno najprej obiščite TIC
Radovljica, kjer boste dobili vse informacije in zemljevid (če boste
pokazali vozovnico za vlak, vam zemljevid tematskih pohodnih
poti podarimo!). Tu lahko dobite tudi knjižico za igrivo doživetje
S čebelico po Radovljici. V mestu bodo otroci navdušeni tudi
nad doživetjem v Lekarniškem in alkimističnem muzeju, kjer
bodo z uspešno opravljenimi nalogami prejeli diplomo iz magije
in alkimije, v Čebelarskem muzeju pa je na ogled nova razstava
z interaktivnimi točkami. Na Sprehod po mestnih zanimivostih
se lahko odpravite tudi s poganjalci ali vozički.
• V Radovljici je vsekakor obvezen vsaj en kulinarični postanek.
Posladkajte se v kateri od slaščičarn, v oktobru pa vrata odpira prav
posebna čokoladnica. Vzemite si čas za kosilo v eni od dobrih
radovljiških gostiln. Kulinarične dobrote Okusov Radol'ce
ter ostalih gostiln v mestu vam bodo še posebno teknile po
raziskovanju mesta ali aktivnostih v naravi.
• Že pogled z vlaka tik pred postajališčem vas bo prepričal, da se
boste podali v naravo. Zato izkoristite lep dan in peš ali s kolesom
obiščite bližnje gozdove, polja in travnike ali osvojite katero od
razglednih točk v bližini. Najdete jih na www.radolca.si.
• V okolici Radovljice ste dobrodošli tako cestni kolesarji kot
tudi kolesarji na turnih in gorskih kolesih. Cestne kolesarje
privabljajo lokalne ceste, po katerih lahko odkolesarite različno
zahtevne in dolge kolesarske ture po Gorenjski. Turni in gorski
kolesarji pa ste vabljeni na katero od predlaganih turnokolesarskih
tras, ki jih najdete na spletni strani www.radolca.
si. Po osmih predlaganih trasah vas makadami, kolovozi in steze
vodijo na Bled ter po pristnem radovljiškem podeželju. Gorski
kolesarji z več kilometrine boste uživali v vožnji po Jelovici ali
na vzponih in spustih med Žirovnico in Begunjami. Seveda pa se
Radol'ca v meglicah.
tudi z radovljiške ali leške železniške postaje lahko podate na nov
turno-kolesarski krog Juliana Bike. Če se v Radovljico odpravljate
s kolesi, bodite v voznem redu pozorni na ikono kolesa. Ta namreč
označuje vse tiste vlake, ki imajo priklopljen poseben vagon za
prevoz koles.
• Železniško postajališče v Radovljici seveda ni edina možnost, ko
pripotujete v Radol'co z vlakom. Tu so tudi druga postajališča
in mednarodna železniška postaja Lesce–Bled. Z vseh se lahko
odpravite na odlična doživetja v naravi: na primer iz Podnarta
ali Otoč na razgledni Stovc in po robu Dobrav, iz Lesc na Bled ali
Šobec, peš ali s kolesi ali z železniške postaje Lesce na opazovanje
letal na leškem letališču, peš ali s kolesom.
• Bogata izbira nastanitev v bližini železniške postaje v
Radovljici in v Lescah je razlog, da boste brez težav prepešačili
od postaje do izbrane nastanitve, otroci pa bodo doživeli povsem
novo izkušnjo popotovanja. Tako boste enostaven izlet po
Sloveniji spremenili v pravo popotniško doživetje.
Fuxova brv čez reko Savo je del Naravoslovne učne poti
Pusti grad.
Lipov list – Oktober 2021
RESPONSIBLE TRAVEL STANDARDS - SLOVENIAN TOURISM
2021 – BLED – Turistični kraji: 2. mesto
20
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Zdaj je čas,
da se prebudite na Bledu.
Dolgi sprehodi, toplina barv.
Foto: Tomo Jeseničnik
Lipov list – Oktober 2021
2021 – IZOLA – Turistični kraji: 3. mesto
Izola – spoznajte
kraljestvo ribe
Prikupno obalno mesto, ki je bilo nekoč otok, danes
ohranja značilno obliko polotoka s cerkvijo na najvišji
točki. Zeleno-modra destinacija, privlačna vse leto, je
poleg tesne povezave s tradicijo ribištva znana še po
raznolikih plažah, oranžnem vinu, odlični kulinariki in
nepozabnih doživetjih, ki izhajajo predvsem iz bogate
kulturne dediščine.
Potovanje po izolski preteklosti v Izolani – hiša morja
Z obiskom muzeja Izolane – hiše morja ste vabljeni na potovanje
po izolski preteklosti. V muzeju se vam s serijo dokumentarnih
fotografij, videoposnetkov in raznolikih eksponatov razkrije izolski
morski in obmorski značaj. Spoznajte se z uspešnimi izolskimi
športniki, znamenitim kartografom Pietrom Coppom, nekdanjo
železnico Parenzano, predelovalno industrijo rib in kar 35 ladijskimi
modeli. Najmlajši se lahko zabavajo ob interaktivni igri lovljenja rib, se
preizkusijo v vožnji ribiške barke ali se odpravijo na pravo muzejsko
pustolovščino – Muzejski detektiv.
Naj vas razvaja lokalna kulinarika
Izolski gostinci se večkrat letno povežejo v kulinaričnih akcijah, ko
ponujajo jedi z enako tematiko. Glavno vodilo kulinaričnih akcij je
pobuda Kilometer nič, ki spodbuja pripravo krožnikov s sestavinami iz
neposrednega okolja. Pomlad v Izoli pozdravijo Dnevi špargljev, pred
poletjem na krožnikih Dneva domačih pedočev kraljujejo klapavice,
septembra na Dnevih bakalaja pa vas razveseljuje priljubljen istrski
namaz. Jeseni vas z najbolj priljubljeno istrsko enolončnico grejejo
Dnevi bobičev, kulinarično leto pa se zaključi s svežim ulovom na
Dnevih kraljestva ribe. Tradicionalne izolske prireditve so tesno
povezane z okusi morja in zaledja. Te lahko poskušate na različnih
vinskih in kulinaričnih festivalih, nikakor pa ne gre zamuditi Pomola
okusov – izolskega festivala ulične hrane – in Orange wine festivala
– mednarodnega festivala belega maceriranega vina.
Pozabljena izolska skrivnost
Fotografija: Dragan Zlatanovič
Polotok Izola
Nepozabna izolska doživetja
Poleti lahko raznolike izolske plaže odkrivate s supom, slikovite
izolske vište (razglede) pa z električnim skirojem, na izlet se lahko
odpravite z barko, kolesom ali peš. Kulturno dediščino Izole skozi
pisano paleto doživetij odkrijte na sebi ljub način: spoznajte zgodbe
ribičev ali se z njimi zbližajte na sodoben način, s projekcijo razvoja
Izole v muzeju Izolana – hiša morja. Zgodovino ribiškega mesta
občutite s sprehodom po očarljivih mestnih uličicah – sami ali s
skrivnostnim digitalnim vodičem.
Fotografija: Dragan Zlatanovič
Pomol okusov
S pustolovsko igro na prostem odkrijte staro mestno jedro Izole in
razkrijte Pozabljeno izolsko skrivnost. Ob prijaznem sprejemu vodiča
v Izolani – hiši morja – ste predani pod okrilje skrivnostne osebe, ki
vas nagovarja prek aplikacije in z raznolikimi ugankami popelje na
raziskovanje izolskih skrivnosti, ki med običajnim sprehodom ostanejo
skrite. Namigi so zabavni, zaključek igre pa presenetljiv!
Za gurmane in hedoniste pa so kot nalašč Rimski okusi pod zvezdami
– razvajanje v izolskem arheološkem parku, ki vabi, da se za en večer
prelevite v pravo rimsko gospodo in izkusite rimsko dediščino z vsemi
čuti, na način, ki ga niste vajeni. V čarobnem ambientu ob morju
v Simonovem zalivu vas očara gostoljubje oskrbnika rimske vile
(vilicusa), daritev prve zdravice Bakhu, nastop umetnice iz Akvileje in
čaroben sončni zahod pa poleg ostalih presenečenj naredita doživetje
nepozabno.
Fotografija: Jaka Ivančič
21
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2021
2021 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj, 1. mesto
22
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina, slovensko naravno zdravilišče, že več kot 400 let
navdušuje z zdravilnimi vrelci, vrhunskim medicinskim centrom ter
neokrnjeno naravo. Središče in okolico Rogaške Slatine lahko odkrijete
med sprehajanjem po urejenih sprehajalnih poteh. Te so različnih
težavnostnih stopenj, zato se najde primerna prav za vsakogar.
Sprehodite se po neokrnjeni naravi kraja in začutite njegov utrip.
Oglejte si številne naravne in kulturne znamenitosti, med njimi tudi
Palčkove hišice in vrelce mineralnih voda. V turistično ponudbo je
dodan še eden od pomembnih simbolov mesta, v celoti obnovljen 15
m visok razgledni stolp na Janini, na nadmorski višini 362 m2.
Ivanov vrelec, ki je aktiven že 200 let.
Razgledni stolp na Janini, zgrajen leta 1956 in obnovljen v
letu 2021.
Do osupljivega razgleda vodi 84 stopnic.
Rogaška Slatina je nosilka zlatega znaka Slovenia Green in kot
taka središče zelenega turizma
Lipov list – Oktober 2021
2021 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj: 2. mesto
24
2021 – ZREČE – Zdraviliški kraji: 3. mesto
ZREČE Območje dobrega počutja
Kolesarjenje
po zelenih poteh
Pohorska kuhinja
Tradicija
kovaške obrti
Pot med krošnjami Pohorje
Rogla, smučarsko in
pohodniško središče
Terme Zreče
Dobrodošli v Zreče, območje dobrega počutja, kjer domujeta
termalno zdravilišče Terme Zreče in Rogla, smučarsko in pohodniško
središče. Zreče so najmlajše Slovensko mesto, ki ga čuva mogočno
Pohorje. Tukaj domujejo pravi Pohorci, pristni in prijazni, za katere
pravijo, da jih ne moreš zapustiti lačen.
2021 – ČRNA NA KOROŠKEM – Izletniški kraji: 1. mesto
Črna na Koroškem
– k(raj) za pustolovce
Črna na Koroškem, najlepši turistični kraj v Mežiški dolini, se
ponaša tako z naravnimi lepotami kot kulturnimi in zgodovinskimi
znamenitostmi, športnimi dosežki sedmih olimpijcev, tracionalnimi
prireditvami, s sodobno urejeno športno infrastrukturo in raznolikimi
možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, z odlično
kulinariko in prijaznimi domačini.
Središče Črne oblikuje staro jedro s krožiščem, v katerem je Plečnikov
spomenik žrtvam obeh vojn, cerkev sv. Ožbolta, skala z zavarovano
plezalno potjo in votlino z medvedom ter tri muzejske zbirke –
Etnološka zbirka, Rudarska zbirka na prostem in razstava Olimpijci iz
Črne na Koroškem. V centru kraju sta urejeni dve zanimivi tematskopoučni
poti, Olimpijska pot s sedmimi informativnimi točkami, ki
predstavljajo športne dosežke črjanskih olimpijcev, ter Medena pot,
ki vodi do Spominskega parka slovenskih čebelarjev, v katerem je
posajenih 55 lip kot poklon velikim ljudem slovenskega čebelarstva.
Priložnosti za aktivno in adrenalinsko preživljanje prostega časa
so na voljo tako za ljubitelje zimskih radosti kot poletnih avantur –
pohodništva, alpinizma, gorskega kolesarjenja do smučanja, teka na
smučeh, atletike, nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do
enega izmed največjih slovenskih in mednarodnih hribovskih izzivov
K-24 in K-24 Ultra Trail. Streljaj od centra se nahajata lepo urejeno
Smučišče Črna, ki je primerno tako za rekreacijsko kot tekmovalno
smučanje in Športni park Črna, ki omogoča rekreativno vadbo
in zagotavlja pogoje za izvajanje nogometnih tekem, atletskih
tekmovanj in kakovostnih kondicijskih priprav športnikov.
V zadnjem letu je Črna na Koroškem postala pravi raj za adrenalinske
navdušence, saj se ponaša z najdaljšo jeklenico za spust v Sloveniji,
imenovano po črjanskih olimpijcih – Olimpline. Jeklenica teče od
Navrškega vrha čez sam kraj Črna proti smučišču Črna, do bližine
kmetije Kogelnik. Njena dolžina je 1263,5 metra, vožnja poteka 250
metrov nad tlemi, najvišja dosežena hitrost na njej pa je 120 km/h.
Med spustom boste lahko uživali v naravnih lepotah kraja, prelepem
razgledu na okoliške hribe in doline ter doživeli adrenalinsko
pustolovščino, ki vam bo za vedno ostala v spominu.
V zadnjem letu je Črna na Koroškem postala pravi raj za
adrenalinske navdušence, saj se ponaša z najdaljšo jeklenico za
spust v Sloveniji.
Forografija: Boris Keber
V divji hudourniški soteski Mučevo, v zaselku Žerjav, je urejena
atraktivna Ferata Mučevo.
V divji hudourniški soteski Mučevo, v zaselku Žerjav, je urejena
privlačna Ferata Mučevo, zavarovana plezalna pot, ki ponuja možnost
za edinstveno tovrstno preizkušnjo v vzhodnem delu Slovenije.
Ferata se nahaja ob glavni cesti Črna–Mežica in poteka ob oziroma v
sami soteski, sestavljata pa jo dve plezalni poti različnih težavnosti –
lažja (B -C) in težja pot (D-E).
Ob smučišču Črna na Koroškem, na poti proti ciljni ploščadi
Olimpline, je zgrajen nov doživljajsko-plezalni park za otroke.
Kombinacija adrenalina, premagovanja ovir, spustov in plezalnih sten
bo hitro pritegnila vse pogumne mlade obiskovalce in poskrbela za
adrenalinsko izkušnjo, ki se je bodo še dolgo radi spominjali.
V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane
s strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla s
pogledom na kralja Matjaža v skalah Pece, Javorje z najvišje ležečim
vodnjakom in čudovitim pogledom na bližnjo Uršljo goro, Koprivna
s strmimi bregovi ter cerkvijo sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno
Marijo in Ludranski vrh z Najevsko lipo, do katere vodi pot ob
slikovitem potoku Bistra, mimo Naravnega parka Bistra z urejeno
pešpotjo in energijsko točko.
Svojevrstno zanimivost predstavljata tudi interpretacijski točki
Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka Tic Topla in Smrekovec
– ugasli vulkan, kjer obiskovalci spoznavajo geološke značilnosti in
posebnosti območja.
VABLJENI, DA OBIŠČETE NAŠ PRELEPI KRAJ!
Informacije:
TIC Črna na Koroškem, Center 23, 2393 Črna na Koroškem
T: +386 (0)2 87 04 820, +386 (0)41 743 442
E: tic@crna.si
W: https://visit-crna.si/; www.crna.si
Fotografija: Boris Keber
25
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2021
2021 – VITANJE – Izletniški kraji: 3. mesto
26
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Občina Vitanje –
biser tradicije z izzivi
vesolja
V prijazni kotlini pod Pohorjem leži eden lepših slovenskih krajev
– trg Vitanje. Obkrožajo ga zaselki Spodnji Dolič, Paka, Hudinja,
Vitanjsko Skomarje, Ljubnica, Stenica Brezen, ki so oblikovani tako,
da vsi segajo do središča, vsi mejijo na sam center.
Od nekdaj so zaselki ali vaške skupnosti zapolnjene s poseljenimi
celki. Ti so v glavnem kmetije različnih velikosti, mestoma se
najdejo hiše z nekaj ohišnice, tu in tam je mogoče najti dodatno
gospodarsko dejavnost.
Sam trg je bil v vsej svoji zgodovini v glavnem obrtniško naselje,
tržani pa so ob obrtnih dejavnostih do pred pol stoletja še skoraj vsi
dodatno obdelovali svoje posesti v kraju ali njegovi bližini. Danes
to počnejo le redki.
Nekoč pomembno trško središče, ki so mu bile že davnega leta
1307 podeljene trške pravice, je v zadnjih stoletjih precej nazadoval,
še posebno zaradi slabih prometnih povezav.
Stanje se je pričelo bistveno izboljševati po ustanovitvi lastne
občine leta 1994.
Spočetka je bilo težko, čas pa je pokazal, da se s premišljenimi
odločitvami in vztrajnostjo da dohiteti in prehiteti splošni razvoj.
Za to je včasih treba malce drznosti. Prav drznost in seveda najbrž
tudi kanček usode sta botrovali odločitvi za izgradnjo Kulturnega
središča evropskih vesoljskih tehnologij. Prav ta edinstvena hiša
je ponesla ime Vitanja daleč po svetu in nas s svojo dejavnostjo
uvrstila na turistični zemljevid sveta.
Danes ta futuristična stavba v sožitju s številnimi naravnimi
danostmi in dosežki tukaj živečih ljudi piše posebno mikavno
zgodbo in privablja mnoge. Hkrati postaja izziv za številne nove
ponudnike in ustvarjalce, ki s svojo iznajdljivostjo, tankočutnostjo
in izvirno domačnostjo dodajajo nove, nadvse zanimive kamenčke
v mozaik naše skupne in uspešne turistične zgodbe, ki se glede na
izjemno prostranost vesoljske tematike ne more nikdar izpeti.
V zadnjem desetletju nas je obiskalo izjemno veliko ljudi, med njimi
so bile tudi zelo ugledne osebnosti iz sveta vesoljskih in ostalih
znanosti, ljudje iz najvišjih političnih in verskih krogov, kar daje
našim prizadevanjem še dodatno spodbudo in veljavo.
Še posebno pa smo veseli, če vidimo, da odhajate od nas z
zadovoljstvom na obrazu, in v velik ponos nam je, če nas doseže
vest, da ste se v Vitanju počutili prijetno in domače.
Slavko Vetrih, župan
Lipov list – Oktober 2021
2021 – MURSKA SOBOTA – Mestna jedra: 1. mesto
Zdaj je čas, da
obiščete zeleno srce
Pomurja – Mursko Soboto
5 RAZLOGOV ZA OBISK Murske Sobote:
1. Expano – Regijski promocijski center z interaktivnim doživljajskim
parkom se ponosno dviga nad gladino Soboškega jezera. Tu se
tradicija in dediščina prepletata s sodobnimi tehnologijami in
vas nagovarjata k odkrivanju skritih kotičkov Pomurja.
27
Moja dežela – lepa in gostoljubna
2. Soboško jezero – Potešite svoj adrenalinski nemir s športi na
vodi (sup, kajak, jadrnica idr.) ali se samo zleknite na brežine in
občutite harmonijo narave in vode.
3. Reka Mura – Naj vas očara evropska Amazonka s svojimi
mrtvicami, brzicami in izjemnim živalskim svetom. Na kolesu ali
peš odkrivajte neokrnjeno naravo, ki je pod Unescovo zaščito.
4. Grad Murska Sobota in dvorec Rakičan – Odkrijte bogato
preteklost regije, začutite utrip urbanega in razvijajočega se
mesta s prenovljenim mestnim jedrom.
5. Bogata kulinarika – Okusite najboljše, kar ponuja zakladnica
pomurskega kulinaričnega ustvarjanja. Od odličnih okusov
tradicionalnih jedi do drznih kulinaričnih umetnin sodobnih
kuharskih mojstrov.
Načrtujte svojo pustolovščino, odkrivajte naravno in kulturno
dediščino, doživite aktivni oddih in okusite lokalne dobrote.
Doživite jesen v srcu Pomurja!
Foto: Tomislav Urh
Regijski TIC Expano
Bakovska ulica 41, 9000 Murska Sobota
T: +386 (0)8 201 53 68
M: tic.expano@zkts-ms.si
www.expano.si www.visitmurskasobota.si
Lipov list – Oktober 2021
2021 – PODBOČJE – Vaško jedro: 3. mesto
28
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Krško – mozaik
doživetij
Dobrodošli v pokrajini tesnega stika z neokrnjeno naravo,
ljudmi in njihovimi šegami in navadami; radoživih voda,
razigranih dogodivščin in adrenalinskih izzivov; pristnih
okusov tradicionalnih jedi in odličnega vina ter kulturnih
znamenitostih, ki odkrivajo zgodbe nekdanjih dni.
Naravna in kulturna dediščina zaznamujeta naše okolje, nas
bogatita in učita. Pokukajte v zgodovino naših prednikov in
spoznajte biotske posebnosti kraja.
Krško vse bolj postaja privlačna turistična destinacija, ki
obiskovalcem nudi tako sprehod po mestu z bogato zgodovino
in kulturno dediščino kot tudi aktivne počitnice s številnimi
pohodnimi in kolesarskimi potmi na podeželju.
Številne pohodne in kolesarske poti ponujajo aktivno preživljanje
prostega časa na območju celotne občine Krško, ki se razteza
od Bohorja do Gorjancev, ob njih pa bodo obiskovalci lahko
občudovali enega najstarejših gradov na Slovenskem – grad
Rajhenburg s številnimi stalnimi razstavami – ter uživali v bogati
kulinarični ponudbi. V zadnjih letih je z vedno večjim številom
postajališč Krško vse bolj prijazno tudi do popotnikov z avtodomi.
Kolesarska steza skozi tunel nekdanje ozkotirne železnice v
Brestanici
Podbočje iz zraka
Podbočje iz zraka
Edinstven motiv Podbočja so namreč kamniti most iz obdobja Ilirskih
provinc in leseni mostički, več kot 150 let star leseni most čez Krko ter
osrednji trg ob cerkvi, ki je priljubljen prostor za srečevanje in druženje.
V zadnjem času je najbolj priljubljeni prebivalec Podbočja (poleg
cvička, seveda) Podboški cegu – loncenosec, ki je v letu 2020 prejel
prestižno nagrado deset najboljših kulinaričnih in gastronomskih
spominkov v Evropi.
Grad Rajhenburg je eden najdtarejših gradov na Slovenskem
Vsi mostovi vodijo v Podbočje
Podbočje, vas z več kot 450 prebivalci, leži ob vznožju hriba Bočje,
v občini Krško. Prva pisna omemba datira v leto 1249, ko je kot
soustanovitelj kostanjeviškega samostana podpisan Tomaž od Sv.
Križa (danes Podbočje). Krževci/Podbočjani so prijazni in gostoljubni
ljudje, ki vam s ponosom pokažejo: cerkev sv. Križa iz leta 1907, repliko
edinstvenega romanskega leva, ki krasi osrednji trg v vasi, 144 let staro
vaško lipo, gasilski dom iz leta 1908 s fresko sv. Florjana in še posebno
mostove.
Vaško jedro Podbočja z lesenimi mostički
Lipov list – Oktober 2021
2021 – SEMIČ – Trško jedro: 1. mesto
Tokrat pa v Semič!
Trško jedro Semiča v Beli krajini se je skozi stoletja postopoma razvijalo
okoli farne cerkve sv. Štefana. Ponuja obilo detajlov, ki pričajo o
živahnem utripu kraja. Protiturško taborsko obzidje, kapelica sv. Male
Terezike s poslikavo mozaika p. Marka Ivana Rupnika in Muzejska hiša
Semič vas vabijo, da jih raziščete.
V prenovljeni Muzejski hiši Semič boste spoznali edinstveno jamsko
školjko kongerijo, ki živi v »Izviru jamske školjke ob reki Krupi«, se
sprehodili po kraški jami in spoznali biotsko raznovrstnost žive in
nežive Bele krajine.
Življenje ob taborskem obzidju vam približamo na vodenih
sprehodih po trškem jedru. Učni vrt dr. Derganca v neposredni bližini
vam razkrije stare sorte sadnega drevja, vinskih trt in zelišč. Popelje
vas tudi v svet koristih živali in vam predstavi najpomembnejše
opraševalke vrta – čebele. Le korak od učnega vrta se lahko
posladkate z medom domačega čebelarja.
Učni vrt dr. Derganca
29
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Brezčasni adut tega kraja pa je slikovita Semiška gora, posejana z
vinogradi in prepletena s pohodnimi potmi. Z vrha gore se odpira
nepozaben pogled na belokranjski ravnik. Obilje naravnih lepot
in zanimivih kulturno-zgodovinskih vsebin se razkriva na vsakem
koraku. Obiščite Semič, doživite in okusite ga. Dobrodošli!
Center narave Bele krajine
Prenovljen muzej v Semiču
Kontakt: www.kc-semic.si
Lipov list – Oktober 2021
2021 – DOBREPOLJE – Trška jedra: 3. mesto
30
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Dobrepolje
– rodovitno kraško polje
Dobrepoljska dolina
Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov Dobrepolje
je dragocen biser v mozaiku Slovenije. Obsega tri doline
– Ponikovsko, Dobrepoljsko in Struško – ter štiri slikovita
hribovska naselja – Hrib, Hočevje, Vodice in Tisovec. Leži na
zahodu Dolenjske v osrednji Sloveniji, nedaleč od Ljubljane,
vlak vas pripelje do nas v pičle pol ure.
Središče Dobrepolja je Videm z imenitno farno cerkvijo sv. Križa,
katere začetki segajo v leto 1260.
Prva pisna omemba naselja se je pojavila razmeroma pozno, šele
sredi 14. stoletja. Naselje je večkrat omenjeno kot 'vas ob župniji'. Za
nastanek imena Videm pa je najverjetneje, da izhaja iz nemškega
izraza 'widem', ki pomeni cerkveno posestvo.
Kraj je znan po razkošnem prostornem trgu, ki ga obkrožajo in
dopolnjujejo zgodovinsko zanimive poslovne, kulturne in verske
zgradbe. Videmski trg oživljajo neštete zgodbe, ki so sestavni del
preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Največ zaslug za ta zanimivi trg pripisujemo Franu Jakliču -
Podgoričanu, ki je bil učitelj, pisatelj, prenovitelj gospodarskega,
kulturnega in družbenega življenja Dobrepolja, ter umetnikoma,
bratoma Francetu in Tonetu Kralju, ki sta utemeljitelja slovenskega
ekspresionizma. V spomin Franu Jakliču so Dobrepoljci zgradili
kulturni dom – Jakličev dom.
Spomenik umetnikoma Tonetu in Francetu Kralju
Ponudba na stojnicah je v prazničnem času bogata
Naš trg smo ob praznovanju leta bratov Kralj popestrili s spomenikom
Francetu Kralju in Tonetu Kralju. Trg krasi tudi spominska plošča Luki
iz Dobrepolj – spomin na neutrudnega moža, »ki nam je čast in slavo
množil«. Pokopan je v stolnici sv. Štefana na Dunaju. V neposredni
bližini trga je rojstna hiša s spominsko ploščo, posvečeno pesniku,
pisatelju in prirodoslovcu Stanetu Novaku.
Trg nudi številnim društvom naše občine prostor za različne
prireditve: Dobrepoljsko vandranje, Dobrepoljsko krompirjevanje
in tekmovanje harmonikarjev, poletne večere, tržnico, ponudbo na
stojnicah v prazničnem času, prostor za razstave in srečanja različnih
skupin, tudi prostor za rekreacijo.
V Jakličevem domu si obiskovalci, ki pridejo na Videm, lahko ogledajo
spominsko sobo Frana Jakliča – Podgoričana, etnološko zbirko
Živimo z ljudskim izročilom in virtualno galerijo Franceta in Toneta
Kralja z multimedijsko predstavitvijo življenja in dela umetnikov.
Trg je tudi odlično izhodišče za dobro označene pohodne poti in
programe, s katerimi boste spoznali lepote in dobrote dobrepoljske
doline.
Na trgu je tudi turističnoinformativni center z oznako, ki nudi
turistične informacije.
Prosimo, pokličite nas na: 041 962 823 in pridite, da spoznate naše
šege, običaje in navade ter posebno kulinariko.
Srečanje z Dobrepoljci in našim narečjem je poseben dogodek.
VABLJENI!
Lipov list – Oktober 2021
2021 – SLOVENIA ECO RESORT – Glampingi: 3. mesto
2021 – RAČE – Trška jedra: 2. mesto
32
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Grad Rače – biser
v središču kraja
Je eden najlepše ohranjenih ravninskih gradov v
Sloveniji in v Evropi, prizorišče zgodbe in zarote iz
iprvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem
Tattenbach, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča.
Grad izhaja iz 16. stoletja, zgrajen je v obliki ključa in je znan po svoji
gotski, renesančni in baročni arhitekturi. Je primer ravninskega
otoškega ali vodnega gradu – dvorca, dodatno zavarovanega z visokim
okopom. V notranjščini dvorca je poleg kapele, posvečene sv. Janezu
Nepomuku, najbolj zanimiva “Bela dvorana”, ki v sedanjem času služi
kot poročna, sejna in koncertna večnamenska dvorana. Danes je grad
kulturno in družbeno središče občine. V njem so prostori občinske
uprave, upravne enote in številnih društev, kinodvorana, slikarski atelje,
turistična agencija ter v manjšem delu zasebna stanovanja.
Občina Rače - Fram je poskrbela za celostno obnovo gradu, ki je danes
v ponos občanom. Novo urejen je tudi promocijsko-degustacijski
prostor VTC 17 z vinoteko in razstavo galerijo, kjer promoviramo
lokalno samooskrbo in turistično ponudbo, v pritličnih prostorih je
bogata zasebna etnološka zbirka. predmetov. Trenutno prenavljajo
še del pritličnih prostorov, kjer bo kmalu zaživela nova knjižnica.
Turistična destinacija Rače - Fram - kjer se spočijejo
srce, telo in duša. Dobrodošli!
Informacije: OBČINA RAČE - FRAM
Grajski trg 14, 2327 Rače
T: +386 (0)2 609 60 10 • F: +386 (0)2 609 60 18
E: info@race-fram.si • I: www.race-fram.si
2021 – ZAVOD ARS VIVA STARI TRG PRI LOŽU – Mladinska prenočišča: 2. mesto
Osrčje Notranjske:
Loška dolina
Skrivnostni kraški svet in pestra zgodovina Loške doline
ponujata nemalokrat presenetljiva doživetja, obenem pa
globok mir in spokojnost svoje odmaknjenosti.
Med najbolj privlačnimi turističnimi znamenitostmi sta zagotovo
grad Snežnik in Križna jama. Grad Snežnik je bil nekdaj središče
obsežne posesti in eminenten lovski dvorec, danes je edinstven
muzej bivalne kulture 19. stoletja in eden redkih gradov v Sloveniji, ki
se ponaša z originalno notranjo opremo.
Podzemni kraški svet skriva eno najlepših vodnih jam, Križno jamo.
Današnje ime je dobila po cerkvi Svetega križa, ki stoji na bližnjem
hribu. Njena posebnost so kristalno čista, s sigastimi pregradami
ločena podzemna jezera, po katerih se lahko popeljete s čolnom.
Jama je poznana po pestrosti jamskih organizmov in prebivališču
netopirjev, v njej je tudi najdišče kosti jamskih medvedov.
Razgibana notranjska pokrajina nudi nepozabne trase za vse vrste
kolesarjev. Tricikle, ročna kolesa ali električne priklope za invalidske
vozičke lahko najamete pri Zavodu Ars Viva, ki že vrsto let razvija
turistično ponudbo, dostopno vsem posameznikom, vključno s prvim
youth hostlom v Sloveniji, prilagojenim gibalno oviranim osebam.
Vabljeni, da nas obiščete.
Turističnoinformacijski center
Lož, Cesta 19. oktobra 49
1386 Stari trg pri Ložu
T: +386 (0)81 602 853
E-pošta: tic.loz@zavod-sneznik.si
www.loskadolina.info
www.bestbearwatching.si
Lipov list – Oktober 2021
2021 – POT PO LOGARSKI DOLINI – Naj tematska pot: 1. mesto
Sprehod po
krajinskem parku
Logarska dolina
Počasi stopam ob potoku, po mehkem mahu, med skalami.
Ob mirni vodi pristopim k izviru Črne. Z globokimi vdihi
zadovoljstva se sprehodim skozi gozdove, do slapu Palenk,
k brinu velikanu in naprej do veličastnega slapu Rinka.
Vonjave gozda in alpskih cvetov se prepletajo z znanim
vonjem ognjišča olcarske bajte.
Ko se objem gora dotakne srca
33
Moja dežela – lepa in gostoljubna
S sprehodom po Logarski dolini se približujem goram.
Občudujem njihovo žlahtnost. Domačije in krajinske podobe
utrjujejo zavest o večstoletni povezanosti ljudi in narave. Vsaka
kmetija daje dolini svoj pečat, tako z urejenostjo in vpetostjo v
krajino kot tudi z zgodbami. Domačini Logarske doline so svoja
življenja uglasili z naravo.
Logarska že stoletja vabi obiskovalce, naj najdejo v njej lepoto in mir.
Ob Poti po Logarski dolini lahko tudi vi začutite dotik narave in
v spremstvu izkušenega vodnika utrdite spoznanja o nastajanju
in spreminjanju doline, o delovanju ledenikov in hudournikov, o
prilagajanju rastlin in živali. Sprehod vam popestrijo zgodbe iz
življenja gozdarjev, oglarjev in iznajdljivih domačinov, najmlajše
pa vabi pravljični gozd. Okrepčate pa se lahko ob poti vzdolž
doline vsake pol ure hoje.
Krajinski park Logarska dolina
T: + 386 (03) 838 90 04 TIC Logarska dolina,
+ 386 (03) 839 27 50 Občina Solčava
E: log.dolina@gmail.com,
obcina@solcava.si
W: www.logarska-dolina.si
Pot po Logarski dolini
Naravoslovno-etnografska pot
Dolžina celotne poti do slapa
Rinka: 7 km
Čas hoje v eni smeri: 2 do 3 ure
Več dostopov do poti in krajših
odsekov.
Ob Poti po Logarski dolini lahko tudi vi začutite dotik narave
Lipov list – Oktober 2021
2021 - LINTVERJEVA POT V MITSKEM PARKU RODIK – Tematske poti: 2. mesto
34
Moja dežela – lepa in gostoljubna
(D)oživite mitsko
krajino!
Stopite čez kamniti prag v svet, kjer je vse drugače
V Rodiku v Občini Hrpelje-Kozina, v vasi, kjer Kras poljubi Brkine, smo s
pomočjo evropskih sredstev uredili Mitski park.
S predstavitvijo mitskega in folklornega izročila, uprostorjenega v
krajini, smo položili temelje edinstvene izobraževalne in izkustvene
destinacije v Evropi. Celostno ohranjamo nesnovno kulturno
dediščino, ki je v večjem delu Evrope že izumrla.
Forografija: Branka Sprah
Mitski park Rodik je prava dogodivščina tudi za otroke.
V 'pravcah' leži ljudsko iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih naši
predniki niso znali razumsko pojasniti ali so bila premočna za dojemanje
in so ponujala druge razlage. V Mitskem parku na posameznih točkah
nekatere spoznamo in jih z domišljijo začutimo.
Zgornja Lintverjeva pot nas vodi po brkinskem gozdnem terenu
in povezuje 6 točk: Na Jezeru, kjer živi Lintver, Ajdovščina, kjer je
domovanje velikanov Ajdov in najlepše ohranjeno arheološko najdišče
v Sloveniji, Njivice, Kobilja glava in Robida. Pot je mogoče podaljšati z
dvema dodatnima točkama: Križen drev in Pod Lisičino. Osnovna pot
Označena pot v Mitskem parku Rodik
je dolga 6,5 km, traja 3 ure, dodatni točki nam vzamejo še 40 minut.
Nekoliko strmejšemu začetku sledi položna nezahtevna pot.
Spodnja Babina pot po kraškem terenu povezuje 3 točke, dolga je
8,5 km – 2,5 ure hoje, 1,5 ure s kolesom: Cikova jama, Baba, Rodiška
pečina, z možnostjo dodatnih dveh točk: Fukova jama in Globoka jama
nam podaljšata pot še za dodatno uro in pol.
Na poti zgodbo, poleg izkušenega vodnika, pripovedujejo tudi
umetelno izklesani kamniti označevalci in skulpture. Na pot se lahko
odpravite tudi sami z mobilno aplikacijo (skenirajte kodo QR) ali z
zemljevidom v roki.
Mitski park nadgrajuje dinamična postavitev Centra za obiskovalce.
Na interaktivni način se zamislimo nad različnimi pogledi na svet:
mitskim, znanstvenim, religioznim, psevdoznanstvenim in tudi
umetniškim skozi oči Marka Pogačnika.
Vsebina nas ne omejuje, vsekakor pa v nas sproži vprašanja – toliko, kot
se vsak poglobi vase.
Mitski park Rodik
Rodik 6, 6240 Kozina
https://mitski-park.eu/sl/
M: +386 70 569 882
E: info@mitski-park.eu
Fotografija: Valerija Pucko
Po odkrivanju skrivnostnih krajev ob tematskih poteh nudimo tudi
poglobljeno delo z dodatnimi nalogami s področja etnologije,
geografije, zgodovine … (na voljo je dodatni prostor za samostojno
delo učencev).
Tehnične podrobnosti:
• priporočamo udobno obutev,
• ogled lahko prilagodimo zanimanju oz. starosti skupine ter
razpoložljivemu času,
• zaradi organizacije vodenja je nujen predhodni dogovor za
skupine,
• možnost organizacije toplega obroka,
• pred Centrom za obiskovalce Mitskega parka je parkirni prostor
za dva avtobusa,
• v slabem vremenu možnost ogleda Centra za obiskovalce in
poglobljeno delo z nalogami,
• za invalide je dostopna vsebina Centra za obiskovalce, ogled na
terenu ni mogoč.
Kontaktirajte nas in skupaj izoblikujemo doživetje po vaši meri!
Lipov list – Oktober 2021
Barve
ljubezni
Najdem jih, ko kolesarim
po prijaznih, zelenih poteh.
www.visitkras.info
#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija #visitkras
Navdušijo me beli lipicanci in cvetoče kraške gmajne,
svetlobe ulic Štanjela in skrivnosti Škocjanskih jam,
očarajo me zgodbe Mitskega parka in lokalni okusi.
Uživam, ko me razvaja zlato gostoljubje.
Na Krasu in v Brkinih spoznavam prave barve.
2021 – KAMP DANICA – Kampi: 1.mesto in STARA FUŽINA – Vaška jedra: 2. mesto
KAMP IN GOSTIŠČE DANICA
Na robu Bohinjske Bistrice, ob kampu, ki je prejel izjemno število
nagrad, tudi zaradi trajnostno naravnanega delovanja, je nedavno
odprlo vrata na novo zgrajeno Gostišče Danica. Turistično društvo
Bohinj je kot investitor s svojim uspešnim gospodarskim delovanjem
in povezovanjem lokalnega okolja zgled trajnostnega razvoja turizma.
To dokazuje večletna uspešna zgodba štirizvezdičnega kampa Danica,
ki je prejel številne okoljske in trajnostne znake, kot sta Ecocamping,
Triglavski narodni park in Slovenia Green Accommodation.
Z Gostiščem Danica stopa še korak dlje. Arhitektura in ambient
sta ustvarjena za razumevanje bohinjskih zgodb. Te se kažejo
skozi opremo interierja in kulinarično ponudbo. Sedem sodobno
opremljenih sob vsaka zase pripoveduje zgodbe o bohinjskih naravnih
in kulturnih posebnostih – o izjemni biotski pestrosti, neprecenljivem
bogastvu vodnih virov, bohinjski tradiciji, stavbarstvu in umetnosti
ter o pomembnih gospodarskih dejavnostih Bohinjcev skozi stoletja.
Ko boste vstopili v restavracijo Gostišča Danica, vas bo preplavil
prijeten občutek domačnosti, ki jo ustvarjajo detajli, povezani
z bohinjsko tradicijo. Prostor je opremljen z izdelki lokalnih
mojstrov in izdelki slovenskega izvora. Dodatno toplino prostoru v
hladnejših mesecih daje kmečka peč, ki je srce restavracije. Na meniju
restavracije Gostišča Danica so v ospredju pristni bohinjski okusi,
vpleteni v tradicionalne jedi s kančkom sodobnega pridiha. Večina
sestavin prihaja od lokalnih pridelovalcev, kar zagotavlja pristnost
Bohinja v vsakem grižljaju. Zraven se vam mora prileže kozarček
katerega od odličnih vin, ki jih najdete na bogati vinski karti.
Ravno zato boste radi prišli k nam. Karkoli boste izbrali, vam bomo
postregli z nasmehom.
Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica
t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02
Bohinj Camp Danica, Gostišče Danica
campdanicabohinj, gostiscedanicabohinj
www.camp-danica.si
www.gostisce-danica.si
NOVA PODOBA STARE FUŽINE
V središču Stare Fužine se v smeri glavne poti pred vaškim mostom
odpre eden najlepših pogledov v Julijskih Alpah. V sredini se nad dvojnim
sedlom, zgoraj ob Toscu in spodaj med strmo streho vaške hiše (KULTURA)
ter pobočjem Sudora (NATURA), v daljavi pokaže Triglav. Mejni kamen
poudarja hišno pročelje, vaško znamenje na drugi strani pa vrh Tosca.
Osrednjo os kompozicije predstavlja kontrapunkt med Triglavom in
Mostnico, goro in reko, najvišjim in najglobljim, vidnim in nevidnim. Prav
s tem pogledom je uglašen novi trg v Stari Fužini, ki smo ga oblikovali
arhitekti Odprtega kroga (Janko Rožič, Gašper Drašler, Janez Polda, Anja
Čerin). Nanj se opirata in odpirata klop z lipo in stavba novega Turistično
informacijskega centra (TIC), ki je naravnan proti Triglavu in ni vzporeden
s cesto, podobno kot stari bohinjski stog na drugi strani trga.
Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero
t: +386 (0)4 574 75 90, e: info@bohinj.si
lakebohinj lakebohinj lakebohinj www.bohinj.si
Najboljši Petrolovi
bencinski servisi
37
1. MESTO: RATEČE 2. MESTO: PODČETRTEK
Bencinski servis Rateče, ki je bil zgrajen leta 1997, leži v
neposredni bližini Tromeje. Ob vikendih in v času poletnih
ter zimskih počitnic ga obišče veliko tujih ter domačih
turistov, saj je okolica poznana po mnogih možnostih za
rekreacijo ter izletih v neokrnjeno naravo. V neposredni
bližini se odvijata tudi dva največja zimska športna
dogodka, tako svetovni pokal v alpskih disciplinah na
Vitrancu kot svetovno znani poleti v Planici.
Petrolovo prodajno mesto Podčetrtek leži v
turističnem mestu Podčetrtek, na Kozjanskem, tik ob
meji s Hrvaško. Na prodajnem mestu je pet zaposlenih,
vodi pa ga ženska – Darja Juraja. Glede na tradicijo
mesta in okoliša je prodajno mesto Podčetrtek lepo in
gostoljubno in bo ves čas skrbelo, da se bomo v tem
koncu Slovenije vedno držali slogana Moja dežela, lepa
in gostoljubna!
3. MESTO: ŽLEBIČ 3. MESTO: MOŠKANJCI
Prodajno mesto Žlebič leži približno 35 kilometrov
južno iz Ljubljane v smeri Ribnice in Kočevja. V njem
vas z odlično kavo pričaka prijazno in ustrežljivo osebje.
Gorivo lahko natočite na sedmih točilnih mestih,
svojega jeklenega konjička pa očistite v prenovljeni
avtomatski avtopralnici.
Če vas pot zanese proti Štajerski, vas na regionalni
cesti med Ptujem in Ormožem, natančneje v
Moškanjcih, čaka prijetnejši postanek. Tukaj najdete
Petrolovo podeželsko prodajno mesto s skrbno
urejeno in negovano okolico. V sklopu prodajnega
mesta deluje tudi gostilna Pri Žihri, zato se lahko ob
postanku okrepčate s svežimi in okusnimi malicami,
jedmi po naročilu in sladicami.
Lipov list – Oktober 2021
38
Potepanja
Tomažu Gorcu je Bela krajina med najlepšimi kotički domovine, tudi izvir Krupe.
Portal Lepote Slovenije
Zanimivih kotičkov pri nas
nam ne bo zmanjkalo
Tomaž Gorec, lastnik portala in spletne skupnosti na facebooku Lepote Slovenije, ki ponuja ideje za izlete, pravi,
da se je zamisel zanj porajala kar nekaj časa porajala, preden jo je pred slabimi štirimi leti uresničil. »V tem času
sem se sem ter tja podal naokrog po naši državi in razmišljal, da bi se morda, če bi ustvaril portal, še večkrat kam
odpravil, imel bi več motivacije za izlete, saj lahko sicer vedno hitro najdeš izgovor, da ti ni treba iti.«
Portal ponuja različne predloge v posameznih kategorijah – gore, jezera,
slapovi, jame, šport, kultura … Del prispevkov napišejo in jim jih pošljejo
ljudje, včasih koga najamejo, da kaj napiše, največ pa jih ustvarijo sami.
»Zadnje čase sam sicer ne prispevam več toliko člankov, saj pišem tudi
svoj blog tomazgorec.si in sem več aktiven na njem, tudi z reportažami,
če grem na kakšen izlet,« pravi in doda, da je trenutno gonilna sila za
projektom Lepote Slovenije zunanja sodelavka, njegova dolgoletna
znanka Tjaša Zupan. Dela namreč ni toliko s samo spletno stranjo kot z
vsemi objavami na facebooku, kjer ima istoimenska skupina kar 200.000
članov, to pa zahteva administriranje več ur na dan. Za zdaj sicer ostajajo
na ravni ljubiteljskega dela, tudi stroškov je še bistveno več kot
prihodkov, a se bo enkrat vse pokrilo, je prepričan Tomaž, čigar glavna
poslovna smer sicer ni povezana s turizmom, ampak z internetom –
ukvarjajo se z izdelavo spletnih strani, vsemi vrstami oglaševanja na
njem, optimizacijo spletnih strani ... Vodenje portala je tako sorodna
dejavnost, ki se delno pokriva in stika z njegovimi zanimanji.
In kaj želijo dati ljudem? »Na začetku je bil portal zamišljen kot
predstavitvena spletna stran, na kateri lahko človek najde idejo za izlet,
ko smo ustanovili še skupino na facebooku, pa je nastala nekakšna
skupnost, v kateri lahko dobiš veliko dobrih informacij, kaj je vredno
ogleda. Ko nameravam na primer iti nekam v Sloveniji, in že približno
vem, v katero smer, v skupini to najavim ter člane prosim, naj mi
svetujejo, kaj si je smiselno ogledati. Moram reči, da tako vedno dobim
veliko dobrih priporočil, predvsem za obisk manj znanih krajev. Npr. na
Koroškem vsi vemo za Peco, njeno podzemlje, Uršljo goro, ljudje pa ti
poleg tega predlagajo še manj znane bisere, ki bi jih drugače težko
našel,« pohvali njihovo interaktivno skupnost. »Druga možnost je, da
ljudje v skupini objavljajo lepe slike, in če te presunejo, si lahko kraj
izbereš za izlet.«
Potuje sicer že dolgo, kar 32 let, pri 18. se je odpravil na prvo potovanje,
odtlej pa je redno potoval. Pisanje bloga, ki se ga je lotil pred portalom,
pred 13 leti, mu je bilo v velik izziv, saj mu je šlo v šoli pisanje slabo od
rok, a je vztrajal, se izmojstril, tako da se zadnji dve leti tudi tam lahko
pohvali z zelo dobro branostjo – vsak mesec ima njegov blog več kot
100.000 obiska. Sam prispeva tudi fotografije, čeprav ni profesionalni
fotograf in se s tem ukvarja bolj ljubiteljsko.
Kako dobro poznamo domovino
»Menim, da Slovenijo verjetno tako dobro poznamo kot državljani
drugih držav svoje domovine, evropske države imajo pri tem podobno
statistiko. Opažam namreč trend, ki sem ga zaznal na Hrvaškem, da
greš lahko pogledat manjšo znamenitost, ko domačina vprašaš po
njej, pa vidiš, da veš ti o njej veliko več kot on, čeprav živi tam že 50 let.
Tudi pri nas je tako – nekateri Slovenijo zelo dobro poznajo, drugi pa
skoraj nič. Tudi sam si, dokler se nisem začel ukvarjati s tem, nisem
mislil, da je pri nas tako veliko zanimivosti, zdaj pa opažam, koliko
skritih kotičkov premorem..«
Pravi, da so turistični boni gotovo vplivali na spremembe v domačem
turizmu, lani, ko so bile meje dolgo še skoraj povsem zaprte, so ljudje
večinoma hodili le po Sloveniji. Tedaj so beležili tudi velik porast obiska
tako na spletni strani Lepote Slovenije kot na njegovem blogu. »Iskali
so ideje in informacije za izlete po naši državi in epidemija jih je gotovo
spodbudila, da so šli nekateri večkrat na 'domači potep', kot so bili
vajeni pred tem, ali so obiskali kraje, ki jih še niso poznali.«
Glede letošnjega poletnega navala na prenočitve v domovini pa pravi,
da mu ni jasno, kako gre lahko človek prvi teden v avgustu na dopust
nekam na Obalo, čeprav ve, da ga čakajo nepredstavljiva gneča,
izjemno visoke cene, kakovost storitev v restavracijah pa pade. »Tega
Lipov list - Oktober 2021
nisem sam nikoli počel, niti ne bom šel v bodoče v glavni sezoni nikoli
na naše morje, niti za vikend, enako velja za Bled in druge zelo znane
turistične destinacije.« Že več let se namreč v začetku avgusta
tradicionalno odpravi v Bosno in Hercegovino, ker ni tam nobene
gneče, je pa tudi v najbolj turističnem kraju na voljo ogromno
nastanitev po smešnih cenah – 10 evrov za prenočišče in 3 za hrano.
Pravi, da se rad sprehaja ob reki Uni, všeč sta mu Višegrad in Lukomir,
čudovita gorska vasica, in doda, da ga gneča z leti vse bolj moti.
In kaj išče na potovanjih? »Predvsem naravne lepote, različne zanimive
reči, kot so zapuščene stavbe, npr. vojaško letališče Željava na Plitvičkih
jezerih, na meji s Hrvaško in Bosno, tudi spomeniki … Bolj me pritegnejo
ljudje in kultura, najmanj pa mesta – pred njimi bom vedno raje izbral
gorsko vasico, v kateri se je ustavil čas,« pove. Ker rad dobro je, tudi na
osnovi tega izbira popotniške destinacije, ob tem pa mu prav tako
teknejo naši domači okusi, v hribih kaj toplega na žlico – jota, zelje in
repa s klobaso, tudi štruklje in potico ima rad, toplo pa se spominja tudi
češnjevega močnika svoje stare mame, ki je bil tako dober, da ga ne
more prehvaliti. »Na potepih po Sloveniji se pogosto odločim poskusiti
tudi tradicionalne jedi – v Bovcu na primer kislo mleko, ki je nekaj
povsem drugačnega kot hrana pri nas na Dolenjskem.« Bi pa tudi tujce
z veseljem povabil za slovensko obloženo mizo – če že ne na krvavice, ki
jim morda po videzu ne bi bile všeč, jih pršut in potica gotovo ne bi
razočarala. »Če bi tujcem svetoval, kaj naj obiščejo pri nas, bi izpostavil
manj turistične kraje. Pred nekaj tedni sem recimo odkril Gregorčičev
slap, za katerega prej še nisem slišal. Slučajno se mi je pokazal na
Googlovem zemljevidu, ko sem nameraval iti po dolini Soče in kliknil
nanj. Res je čudovit, prav tako kot npr. gramoznica Pleterje pri Ptuju, v
kateri se lahko kopaš. Zelo mi je pri srcu tudi Bela krajina, saj je tam manj
gneče in za svoj denar dobiš vsaj dvakrat več kot na Obali, ljudje pa so
tam zelo prijazni. Rad obiskujem te konce, raziskujem kotičke ob Kolpi,
kot so izvir Krupe, razgledna točka Kozice pri Starem trgu pri Kolpi …«
Pojasni, da si želi v prihodnosti portal prevesti v angleščino in nemščino,
da bi ga lahko uporabljali tudi tujci.
Slovence, ki želijo bolje spoznati našo deželo, pa bi Tomaž najprej za
kakšne tri dni povabil v dolino Soče, nato pa nekam v hribe vsaj za en
dan, na primer z avtom do Mangartskega sedla. »Kar zna biti še posebno
zanimivo tudi za tujce, npr. Nizozemce, saj je pri njih sama ravnina. Moja
pokojna teta je živela tam in opazil sem, da so jih zanimale druge stvari
kot nas. Navdušil jih je že sto metrov visok hrib, tako bi jih Mangart
osupnil. Nato bi jim predstavil kakšno ne preveč turistično področje, kot
je Bela krajina, pa kaj štajerskega – Prekmurje, Ptuj z okolico, tudi Koroško.
Če želijo na Bled, pa naj gredo raje zjutraj na Ojstrico in počakajo sončni
vzhod, saj je z nje lep pogled na jezero. Če želijo ljudje res spoznati
Slovenijo, morajo iti namreč na bolj neturistične točke. Tudi domači
gosti naj odkrivajo manj znane znamenitosti, ki jih imamo veliko, če
nimajo idej, so vabljeni v skupino Lepote Slovenije, kjer jih lahko dobijo.
Portal ureja skupaj z dolgoletno znanko Tjašo Zupan
Sam sem med epidemijo odkril Kočevsko ter bil presenečen, kako veliko
se da tam videti, na primer grad Fridrihštajn, Osilnico, Kostel, kjer je zelo
lepo in skoraj brez turistov. Takih krajev lahko pri nas najdemo še veliko
in zanimivosti nam gotovo ne bo zmanjkalo.«
Trenutno je Tomaž na potovanju po Turčiji in Gruziji z avtom, prevoziti
namerava 9000 kilometrov. »Potovanje z avtom ti prinese svobodo,
kar obožujem. Spakiraš lahko, kolikor hočeš, na letalu pa si pri tem
omejen, svojega avta si navajen, potovanje je najbolj udobno.« Pravi
še, da si največkrat okvirno začrta pot, a se zaveda, da jo včasih zaradi
pomanjkanja časa premalo razišče, tako pa spusti marsikaj pametnega,
kar ima pred nosom. »Dobro je imeti naštudiran itinerarij,« opomni,
»ne da se ga potem držiš kot pijanec plota, ampak da veš, ogled
katerih znamenitosti je obvezen.«
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografije: Osebni arhiv
39
Potepanja
Na portalu Lepote Slovenije lahko najdete ideje za izlete tudi na podlagi čudovitih fotografij – na primer na Lovrenška jezera.
Lipov list - Oktober 2021
40
Aktualno
Dobitniki najvišjih priznanj v
slovenskem turizmu za leto
2021
Objavljamo seznam prejemnikov najvišjih priznanj v
turizmu za leto 2021 na Dnevnih slovenskega turizma
v Postojni med 13. in 14. oktobrom 2021:
Priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega
turizma (Turistično gostinska zbornica Slovenije)
NAGRAJENEC: Lidija Koren
Lidija Koren je pred 30 leti odprla kamp Koren, ki ga vsa ta leta tudi
uspešno vodi. Kamp Koren je bil vedno trajnostno naravnan, kar
dokazujejo številna prejeta slovenska in mednarodna priznanja (kot npr.
certifikat EU Eco marjetice, certifikat EKO kampa evropske asociacije
kampov, certifikat Slovenia Green Accommodation itd.). Lidija Koren je
podpisnica listine Svetovne turistične organizacije o zavezanosti
zasebnega sektorja globalnemu etičnemu kodeksu v turizmu.
Lidija Koren sodeluje z vsemi deležniki v regiji in občini Kobarid in je
članica številnih slovenskih in mednarodnih združenj (kot je npr. upravni
odbor evropskega združenja nacionalnih organizacij kampov). V kamp
Koren nenehno uvaja inovacije (npr. eko hiše, glamping, konferenčno
dvorano, fitnes dvorano itd.). Lidija je zgled mladim podjetnicam s svojo
delavnostjo in pozitivno naravnanostjo. Je predsednica Združenja
kampov Slovenije. Je ponosna mati sina Jakoba, ki postopoma
prevzema dejavnost.
Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu (Sekcija za
gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici
Slovenije)
NAGRAJENEC: Jožef Žabar, Restavracija Primula
Jožef Žabar je življenje posvetil gostinski obrti, ki je imela pomemben
vpliv tako na Goriškem kot v širši okolici. Kot vajenec v hotelu Adria
Ankaran je gostinsko šolo začel obiskovati leta 1962 v Piranu, prve
delovne izkušnje je nabiral na Voglu, v hotelu Union v Ljubljani, hotelu
Park v Novi Gorici, v restavraciji Mark ter v italijanskih Dolomitih.
Z izkušnjami se je nabralo tudi veliko znanja in veščin, zato se je leta
1977, pri tridesetih,
odločil postati obrtnik v gostilni Kekec na vzpetini nad Novo Gorico.
Leta 2006 je dejavnost še razširil. V Solkanu je odprl restavracijo Primula
s prenočišči in konferenčnimi dvoranami in tako vdahnil življenje dolga
leta pozabljeni žičnici na Sveto goro s prekrasnim pogledom na
znameniti solkanski kamniti most. Restavracijo še vedno aktivno vodi s
pomočjo družine.
Jožef Žabar je na svoji dolgi gostinski poti vzgojil vrsto mladih
gostinskih kadrov in marsikateri danes samostojni gostinec je
pripravništvo opravil pod njegovim mentorstvom. S svojo obrtniško
kariero je daljše obdobje zaznamoval gostinstvo na Goriškem. Znal
je voditi podjetje v času nekdanje države, ob prehodu v lastno
državo, ob finančni krizi – in lahko rečemo, da je v svojem 75. letu, po
44 letih obrtništva pripravljen na izzive, ki sledijo.
Sejalec 2021 (Slovenska turistična
organizacija)
NAGRAJENEC: Fish&Fly Trio, prijavitelj Zavod OTIS
Produkt Fish&Fly Trio sledi načelom butičnega in visoko donosnega
segmenta ribiškega turizma. Je edinstveno doživetje muharjenja,
ki poteka na treh slovenskih rekah (Kolpa, Krka in Soča) po načelu
ulovi in spusti ter ulova treh različnih ribjih vrst (lipana, potočne in
soške postrvi). Povezuje ribiške vodnike, ponudnike nastanitev in
gastronomije treh destinacij ter pri tem razpršuje turistične tokove
z bolj obleganih alpskih na manj izkoriščene kraške reke.
Kristalni Triglav 2021 (Društvo turističnih novinarjev
Slovenije)
NAGRAJENEC: UPRAVLJALCU LETALIŠČA LJUBLJANA FRAPORT
SLOVENIJA
Fraport Slovenija, upravljavec Letališča Ljubljana, je pod vodenjem
dolgoletnega glavnega direktorja družbe Zmaga Skobirja in ob
podpori lastnika družbe Fraport AG julija letos na letališču tik pred
predsedovanjem Slovenije Evropskemu svetu in začetkom glavne
turistične sezone predal namenu nov potniški terminal, s katerim je
podvojil sprejem in odpravo potnikov v mednarodnem prometu.
Hkrati z odprtjem najsodobneje urejenega in opremljenega
potniškega terminala je novi lastnik Letališča Ljubljana po pandemiji
obnovil in vzpostavil številne nove letalske povezave z državami, ki
so izrednega pomena za celotno slovensko državo, še posebno za
slovenski turizem. Zato letošnje najvišje turističnih novinarjev
Slovenije podeljujemo družbi Fraport Slovenija.
Lipov list - Oktober 2021
Kristalni Triglav za osebnost leta 2021 (vsi
organizatorji DST)
41
NAGRAJENEC: Luka Dončić
Luka Dončić je vrhunski slovenski športnik, ki je ključno prispeval
h globalnemu povečanju prepoznavnosti Slovenije kot dežele
odličnih športnikov, ki dosegajo izredne rezultate. Čeprav že od
mladih nog živi v tujini, ni pozabil države, v kateri se je začela
njegova izjemna športna kariera. V reprezentančnem dresu s
svojim znanjem in talentom pomembno prispeva k zgodovinskim
dosežkom slovenske košarke, kot sta naslov evropskega prvaka
2017 in zgodovinska uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu, kjer so
osvojili 4. mesto. Ob zmagah Luka ne pozabi omeniti, da prihaja
iz Slovenije. S tem prispeva k zanimanju svetovne javnosti za
deželo, od koder prihajajo edinstveni in hkrati srčni vrhunski
športniki.
Aktualno
Ambasador slovenskega turizma 2021 (Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo RS)
NAGRAJENEC: Mark Cuban
Mark Cuban, lastnik Dallas Mavericksov, milijarder in vlagatelj, je
ameriški poslovnež z globalno medijsko pojavnostjo in
milijonskimi dosegi na družbenih omrežjih, vpliven v medijih,
poslu, športu. Ob podpisu pogodbe z Luko Dončićem letos
avgusta je obiskal Slovenijo in delil svoje navdušenje nad
Ljubljano ter slovenskim vinom. Cuban Slovenijo izpostavlja kot
državo velikih poslovnih in športnih priložnosti in je tako tudi
promotor slovenskega turizma in gospodarstva.
Priznanje za življensko delo
Dobitnik priznanja za življenjsko delo: Jožef Žabar
Jožef Žabar je na samostojno gostinsko pot stopil leta 1977 z
najemom Gostilne Kekec na vzpetini nad Novo Gorico, pred leti
pa je v Solkanu odprl lastno restavracijo Primula. Svoje življenje
posvetil gostinski obrti in močno vplival na njen razvoj na
Goriškem in širši okolici. Priznanje si zasluži tudi za sodelovanje z
lokalno turistično organizacijo in drugimi inštitucijami ter vzgojo
mladih gostincev.
Zlatko Kavčič, pred. TD Lesce, član UO TZS
Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju
turistične društvene organizacije (Turistična zveza
Slovenije) za leto 2021
Nagrajenec: Zlatko Kavčič, Turistično društvo Lesce,
predsednik
Zlatko Kavčič je že več kot 50 let član Upravnega odbora
turističnega društva Lesce, ki je največje v Sloveniji in ima
več kot 2500 članov. Društvo vodi že 37 let. Omenjeno
društvo je lastnik kampa Šobec, kar samo po sebi govori o
tem, da Kavčič s svojim načinom dela in vodenjem dosega
izjemne rezultate in ustvarja pogoje za uspešno kolektivno
delo.
V njegovih mandatih so nadgradili začetno idejo za kamp
Šobec, ki so si ga zamislili njegovi predhodniki. Pod njegovo
taktirko je kamp Šobec, katerega edini lastnik je turistično
društvo Lesce, zrasel v enega najkvalitetnejših in največjih
kampov v Evropi. Turistično društvo Lesce je postalo
povezovalec družbenega življenja v okolju in celo finančno
pomaga drugim društvom.
Vedno najde tudi čas za aktivnosti povezane s Turistično
zvezo Slovenije (TZS), kjer že od leta 2006 kot član Upravnega
odbora med drugim pomaga reševati tudi pravno-formalna
vprašanja.
Svoje prostovoljsko delo opravlja z vso zavzetostjo in
zavedanjem, da so naravne danosti namenjene tudi
prihodnjim rodovom. V tem smislu je cenjeno predvsem
njegovo delo z mladimi prostovoljci, bodočimi nosilci
turističnega razvoja.
Lipov list - Oktober 2021
42
TZS
Pozdrav jeseni 2021
V soboto, 11. 9. 2021, je med 12. in 20. uro potekala že 18. turistična
prireditev Pozdrav jeseni 2021. Prireditev je s pomočjo občine
pripravilo Turistično društvo Starše, obiskalo pa jo je približno 500
obiskovalcev, članov društev in kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Na
stojnicah so lahko obiskovalci okušali domačo kulinariko in napitke,
pomen prireditve pa je bil srečanje občanov in članov društev ter
občinske uprave z županom občine. Prireditev sta obiskali delegaciji
pobratenih občin Kolana in Doboj Istok, občino Mala Subotica pa je
zastopal pihalni orkester, ki je navdušil obiskovalce. Na veselici je
nastopil tudi ansambel Slovenski zvoki.
V petek zvečer je potekala okrogla miza v lovskem domu LD Starše,
navzoči so spregovorili o pomenu prijateljskega sodelovanja
pobratenih občin in društev.
Načelnik občine Doboj Istok Kemal Bratić je Lovski družini Starše
vročil odlikovanje Združenja državljanov. Lovsko društvo Fazanka
Doboj Istok je povabilo na odprtje njihove lovne sezone. Na srečanju
bo potekalo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe.
Stekla je tudi beseda o pobratenju občin Kolan in Doboj Istok ter o
nadaljnjem sodelovanju tako lokalnih skupnostih kot društev iz občin.
V soboto se je pričela osrednja kulturno turistična prireditev s
podnaslovom Pod šotorom se dogaja – Pozdrav jeseni 2021.
Vabljene delegacije so se zbrale v vaškem središču, od koder je
potekala povorka do potomke stare trte, in to ob zvokih godbe na
pihala iz Male Subotice. Po naročilu gospodarja trte so viničar in
vinska ekipa opravili trgatev grozdja. Vse je potekalo ob zvokih
godbe in ljudskih pevk Šentjanževk. Nato smo se vrnili nazaj v vaško
središče, kjer je vinska ekipa prešala grozdje.
Prireditve so se udeležile tudi vinske kraljice, med drugim tudi
slovenska. Naša Anja jih je popeljala v Rošnjo, od koder so do vaškega
središča na vozu potovale povorke starodobnikov.
Sledila je predstavitev mošta potomke stare trte, ki so jo tudi degustirali.
Predsednik TD in župan občine sta
uradno odprla prireditev, podeljena pa
so bila tudi priznanja za urejeno okolje
v občini Starše.
Sledila je degustacija dobrot in
napitkov na stojnicah. Društva in
kmetije z dopolnilno dejavnostjo so
se predstavili na 29 stojnicah, ob tem pa so potekale tradicionalne
razstave domače kulinarike.
Obiskovalci so se strinjali, da so številne dopolnilne dejavnosti v
ponudbi vedno boljše. Člani društev so pripravili veliko jedi na žlico:
krompirjev golaž, golaž z divjačino, kislo juho. Zmanjkalo je vsega.
V večernem času je za zabavo poskrbel ansambel Slovenski zvoki, ki
je napolnil plesišče.
Vzdušje na celotni prireditvi Pozdrav jeseni je bilo odlično.
Vinska kraljica Ana Pavlin
Besedilo: Marjan Malek
Forografija: Luka Rudman
Lipov list - Oktober 2021
43
TZS
V Žireh so bila podeljena priznanja.
Srečanje gorenjskih
turističnih delavcev
Gorenjska turistična zveza že 50 let organizira srečanja turističnih
delavcev v sodelovanju s turističnimi društvi Gorenjske. Tokrat je
pripravila srečanje v sodelovanju s turističnim društvom Žiri. Na
letošnjem srečanju so bila v kulturnem programu podeljena tudi
priznanja, ki jih vsako leto namenjamo: turističnim društvom, ki v tem
letu praznujejo okroglo obletnico, dolgoletnim prizadevnim članom
turističnih društev in pa krajem, ki so lepo urejeni in s svojo urejenostjo
prispevajo k razvoju turizma na Gorenjskem - v sklopu projekta "Moja
dežela - lepa in gostoljubna".
Minilo je tudi 20 let, odkar teče akcija "vrnimo gorenjski nagelj na okna
in balkone" in komisija je izmed prijavljenih kandidatov izbrala še tri
nagrajence za prejemnike priznanja za najlepše gorenjske nageljne:
1. Ana in Zdenko Debeljak, Lipnica
2. Nataša in Marko Jelovčan, Mošnje
3. Koča na Kriški gori
Besedilo: Gorenjska turistična zveza
Lepo okrašena stavba, v kateri je potekalo srečanje gorenjskih
turističnih delavcev.
Lipov list - Oktober 2021
44
23. Pohod po sledeh soške fronte
31. 10. 2021, Brestovica pri Komnu
TZS
Vožnja s splavom
1. 6. 2021 do 31. 10. 2021
Doživite Maribor z mariborskimi flosarji
Mariborski flosarji vam ponujamo vožnjo
s tradicionalnim splavom po reki Dravi od
Koblarjevega zaliva do Lenta, kjer je bilo tudi
nekoč veliko pristanišče splavov. Spoznali
boste zgodovino splavarjenja, plovbo pa
bomo začinili z zabavnim programom in
splavarskim krstom enega izmed gostov.
Ob vsem tem pa ne bomo pustili nikogar
žejnega in lačnega, ponudili vam bomo največji
biser vinorodne dežele Štajerske. Pogostili
vas bomo s kakovostno žlahtno kapljico in
postregli z domačo slovensko kulinariko.
Sledi soške fronte boste v iskali na komenskem krasu,
v Brestovici pri Komnu, kraški vasici, ki leži na nekdanji
frontni črti, o čemer pričajo številne kaverne in strelski
jarki ob poti pohoda. Čaka vas razgiban sprehod
po z rujem rdeče obarvani pokrajini in s prelepimi
razgledi na Julijske Alpe in morje. Povzpeli se boste na
Grmado in obiskali Kohišče, nekdanji pastirski zaselek
devinskih grofov. Na poti bodo domačini poskrbeli za
okrepčila. Na cilju krožne poti vas bosta čakala kraška
jota s klobaso in kraški teran. Degustacija in prodaja
kmetijskih pridelkov informacije: www.brestovica.
com, tel. 040 815 552.
Cvetoča jesen
31. 10. 2021, Snovik
Razstava in prikaz izdelovanja izdelkov iz krep papirja
ter ostalih rokodelskih del bo v nedeljo, 31. 10. 2021, od
10. ure dalje, v prireditvenem šotoru pri termah Snovik.
Ličkanje koruze
16. 10. 2021, Škofljica
Ličkanje koruze poteka po starem običaju.
Pečemo tudi kostanj. Ogled replike najstarejšega
kolesa na svetu. Ogled orodja za izdelavo najstarejšega
kolesa.
Martinovo rajžanje od kleti do kleti
13. 11. 2021
Kdaj: 13. 11. 2021, od 10. do 14. ure
Naziv lokacije: ŠPORTNI PARK
Kje: Arnače, 3320 VELENJE
Organizator: TD Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Začetek pohoda je ob 10. uri pri Športnem parku Šentilj.
Lipov list - Oktober 2021
45
Republiški turistični drobnogled TZS
Drugi tir
– nove
možnosti za
turizem
Turistični drobnogled
Ena od dostopnih cest za gradnjo predora, ki bo po izgradnji
drugega tira privlačna kolesarska pot.
Drugi tir na trasi Divača–Koper bo sodobna, hitra,
varna in okolju prijazna železniška proga. Izgradnja
bo zagotovo odprla nove možnosti tudi v turizmu,
saj bo mogoče ustvariti nove turistične produkte, ki
bodo dosegljivi na udoben in sodoben način.
»Računamo, da bi bila lahko privlačna povezava vlak–osebni avto na
daljših relacijah z zahodne Evrope proti vzhodni in obratno. Še
posebno, če bodo vzpostavljene dobre storitve najema osebnih
vozil, motornih koles, koles, električnih koles in drugih vozil na
lokaciji koprske železniške postaje in vseh naslednjih, mimo katerih
bo speljan drugi tir,« pravi Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze
Slovenije (TZS) in direktor družbe 2TDK, ki gradi drugi tir. Ogromno
gradbišče si je ob obisku Krasa in Lipice ogledal tudi Republiški
turistični drobnogled TZS. Zgodba drugega tira se je začela že
davnega leta 1967 leta, ko je bil podpisan dogovor o izgradnji, se
spominja Mihael Bučar, vodja in skrbnik Muzeja južne železnice v
Šentjurju. A po tem je preteklo mnogo dolgih let, saj je bila prva
različica trase izdelana šele leta 1996; po preučitvi kar 17 različic v
času desetih vlad pa je kot najustreznejša, tudi zaradi upoštevanja
okoljskih vidikov, potrjena aktualna predorska trasa.
Ogromno gradbišče v Sloveniji je izgradnja drugega tira,
trasa je dolga 21,7 kilometra, na njej bo sedem predorov, dva
viadukta in en premostitveni objekt.
V naselju Lokev, ob vrtu najstarejše gostilne na Krasu, Muha, je
stara trta, ki postaja turistična zanimivost. Njen lastnik Andrej
Muha (v sredini, levo Pavle Hevka, desno Karel Vernik) pove, da
gostilna stoji od leta 1679, trta pa je stara več kot stoletje.
Pester nabor doživetij
Lipicanci so izjemni konji, njihovi največji odliki sta izredna moč in
lepota, hkrati so tudi elegantni in učljivi. S pozitivno energijo,
razumevanjem in spoštovanjem je z njimi dokaj hitro mogoče stkati
prijateljstvo, ki je prvi korak pri šolanju teh konj, kar lahko obiskovalci
Lipice doživijo v programu Stik s konjem. A to še ni vse, kar turizmu
vedno prijaznejša Lipica nudi obiskovalcem, ki si lahko privoščijo
tudi ogled zelenega posestva po mogočnih drevoredih s kočijo, v
katero so vpreženi lipicanci, pa predstavo zgodbe o Lipici, ki
pripoveduje o izjemni dediščini kobilarne, in ogled predstave
klasične šole jahanja, igranje golfa, disk golfa in mini golfa. Prenovljen
hotel Maestoso 4* superior pa s svojo drzno podobo gostom nudi
kar šest vrst sob, med njimi tudi ekological s pogledom na posestvo
kobilarne Lipica, foal oziroma žrebiček sobe in suite. »Razveseljivo je,
da Lipica nudi obiskovalcem pester nabor doživetij in aktivnosti in
da bo ponudba hotela obogatena z bazenskim kompleksom,
wellness centrom ter savnami, kar naj bi začeli graditi prihodnje
leto,« meni Karel Vernik, predsednik RTS TZS.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Lipov list - Oktober 2021
46
Bralni kotiček
Lipica blestela v svetovnih
arenah
Čudež leta 1984
Novinar in urednik Dnevnika Vito Avguštin je avtor knjige z
naslovom Čudež leta 1984. Gre za edni zapis o obdobju, ko so
lipicanci iz Lipice blesteli v svetovnih arenah, hkrati pa je tudi eden
redkih zapisov o športnem udejstvovanju lipicancev.
Čudež leta 1984 je knjiga z zgodbo o tem, kako so šli trije mladi
fantje s tremi malimi konji iz majhne Lipice v Sloveniji na velike
olimpijske igre. V knjigi so resnični dogodki, ki so literarno obdelani
– najprej obdobje od leta 1952 do 1980 o položaju v Lipici, o tujih
trenerjih, njihovih metodah dela; nato obdobje od leta 1980 do
1982, ko je prevzel trening lipiških jahačev za tekmovanje v športni
dresuri znameniti trener Georg Wahl. Avtor Vito Avguštin opisuje
velike mednarodne turnirje ter evropska in svetovna prvenstva v
dresuri, na katerih so zmagovali oziroma presenečali z nastopi, vse
do kvalifikacij za olimpijske igre ter odhoda v Los Angeles in
nastopa na olimpijadi leta 1984.
Sanjska ekipa: na konjih od leve Alojz Lah, Stojan Moderc in
Dušan Mavec, stojijo pa od leve proti desni tedanji direktor
Kobilarne Lipica Andrej Franetič, trener Georg Wahl in
rezervni jahač Ladislav Fabris (fotografija je iz zasebnega
arhiva Ladislava Fabrisa).
Lipicanci so visoki, prožni, energični, elegantni, inteligentni,
ponosni, dostojanstveni in dobro učljivi konji. Lipica je s 441
leti tradicije najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj
na svetu! Ko se skoti, je temne barve, ko odraste, je bel.
Fotografija: Duša Podbevšek - Bedrač
Knjiga je pravzaprav edini zapis o nekaj letih prejšnjega stoletja, ko
sta lipicanec in z njim Lipica blestela v svetovnih arenah, a se tega
dandanes le še malokdo spominja. Hkrati je knjiga eden redkih
zapisov o športnem udejstvovanju lipicancev, ki so bili do takrat
sicer suvereni v dresurnih nalogah visoke šole jahanja in v
elementih vaj šole nad zemljo ter pri vožnji vpreg. Glede
konkurenčnosti na tekmovalnem področju v športni dresuri pa je
bilo veliko več skepse kot spodbude.
»Težko si je predstavljati občutke, ko so se jahači s svojimi lipicanci
po dveh letih treningov, ko jih trener Georg Wahl ni spustil na
nobeno tekmo ali turnir, odpravili na veliko mednarodno tekmo v
Rim, kjer so bili zbrani vsi najboljši s stare celine. Pogrizeni nohti,
težave s prebavo, trema in strah, da se ne bodo osmešili. Pa so že
na prvem turnirju zasedli četrto mesto, na drugem pa osvojili
zmago v najtežji nalogi športne dresure. In začela se je nekajletna
zgodba o neizmernem talentu, o vzponih in padcih, pogumu,
sanjah in prijateljstvu, sreči in uspehih. In o tem času pišem,« pove
Vito Avguštin.
Besedilo: D. P. B.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Oktober 2021
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Urednica: Polona Frelih
Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič
Oblikovanje: Sara Krapež
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Karmen Grebenc Burger, Urša Jurak
Kuzman, Katerina Vidner Ferkov
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 35,04 eur.
Lipov list - Oktober 2021
STROKOVNI SEJEM KMETIJSKE IN
GOZDARSKE MEHANIZACIJE
REŠITVE ZA VSE KMETOVALCE IN GOZDARJE
120 direktnih razstavljavcev
300 blagovnih znamk
8 sejemskih dvoran
21.000 strokovnih obiskovalcev
CELJSKI SEJEM
9.-13. februar 2022
www.ce-cejem.si