23.12.2021 Views

KD4 2021

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA, NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJUBLJANA

KRŠČANSKI

DEMOKRAT.

POŠTNINA

PLAČANA PRI

POŠTI 1102

LJUBLJANA

ČASOPIS

NOVE SLOVENIJE

KRŠČANSKIH

DEMOKRATOV

DECEMBER 2021

ŠT. 27

• NSi PREDSTAVILA VLADNI

PROGRAM 2022-2026

• DIGITALIZACIJA PROMETA

PRINESLA E-VINJETO

• Z DOLGOTRAJNO OSKRBO

NA POMOČ STAREJŠIM IN

INVALIDOM

INTERVJU:

MOJCA TRNOVEC

” NAPREDEK.”

SVEŽE IDEJE

VEDNO PRINESEJO

1


USTANOVLJENA NOVA ORGANIZACIJSKA

OBLIKA ZNOTRAJ NSi

Konec meseca oktobra je bila v Žalcu ustanovljena nova organizacijska

oblika znotraj stranke–Zelena zveza NSi (ZZ NSi), ki

združuje članice in člane NSi z namenom reševanja vprašanj

s področij ohranjanja narave, varovanje okolja in trajnostnega

razvoja.

Na prvi redni seji upravnega odbora zveze je bilo izvoljeno

vodstvo v sestavi: predsednik Nejc Vesel, podpredsednika

Nataša Brežnik in Jožef Horvat. Obravnavan je bil tudi osnutek

Programskih izhodišč zveze ter določeno okvirno delo

v prihodnje. Znotraj same zveze so bile ustanovljene 4 strokovne

skupine, ki bodo pokrivale področja INFRASTRUKTURE,

OKOLJA IN PROSTORA, KMETIJSTVA IN PREHRANE ter

IZZIVOV GLOBALNO. Posamezni člani upravnega odbora bodo

delovali znotraj skupin ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevali

k idejam in rešitvam trenutno perečih težav na področju

zelenih tehnologij, sonaravnega načina življenja ...

»Člani zveze se bomo trudili, da bomo konstruktivna pomoč

vsej zainteresirani javnosti, ki jo podobna tematika zanima.

Odprti bomo za vse predloge in rešitve, ki bodo pripomogle k

ohranitvi okolja v stanju, kot je sedaj. Če ne bomo sedaj uspeli

od besed preiti k dejanjem, se bojim, da bomo prešli točko

preloma in možnosti povratka ne bo več oz. bodo posledice

uničujoče za naše prihodnje rodove,« je povedal predsednik

zveze Nejc Vesel.

KLEPET

Z MINISTROM

18. JANUAR 2022

18:00

Meeting ID: 817 6865 0928

Geslo: 646139


KAZALO

UVODNIK:

POGUMNO IN

OPTIMISTIČNO V 2022!

Prišli smo do konca leta, za katerega smo upali, da bo prineslo

konec epidemije. Žal smo se ušteli, saj gre virus še vedno svojo

pot. Vsekakor smo po napovedih strokovnjakov pri koncu te

zgodbe, ki je v zadnjih dveh letih temeljito spremenila svet. Verjetno

marsikatera stvar ne bo več takšna, kot je bila pred covidom.

Cepljenje je še vedno edina in trenutno najboljša obramba proti

virusu, ki nam jo prinaša znanost. Žal številnih to ne prepriča, kar

pa posledično ogroža vse in podaljšuje epidemijo.

Naš letošnji kongres smo morali zaradi razmer ponovno pripraviti

digitalno. Ocenjujem, da smo ga tudi letos izpeljali odlično in

tako dokazali, da znamo biti digitalna stranka. Na kongresu smo

slišali odlične govore naših najbolj vidnih predstavnikov in našega

predsednika Mateja Tonina. Ena pomembnih točk kongresa je

bila obravnava in potrditev predloga vladnega programa za obdobje

2022–2026, s katerim stopamo v volilno tekmo. Predlog

volilnega programa dajemo v interno in javno razpravo, saj smo

stranka dialoga. Skozi proces pogovorov o programu bomo skupaj

z vsemi mnenji in predlogi program še izboljšali in ga potrdili

na volilnem dogodku v začetku marca.

Na volitve se seveda ne moremo podati brez kandidatov za poslanke

in poslance, zato smo na kongresu kot prva stranka že

predstavili tudi kandidatno listo. Volitve, ki bodo v nedeljo, 24.

aprila 2022, niso daleč in po novem letu se bo tako ali drugače

pričela volilna kampanja. Pomoč vsakega izmed članov stranke

bo zelo dragocena, da opogumimo ljudi in dosežemo dober rezultat.

Imamo vse možnosti za to! Dokazali smo, da znamo delati in

v državi premikati velike stvari. Nismo stranka skrajnih stališč in

verjamemo v sodelovanje. Vse to je dobra osnova, da postanemo

logična izbira tistih volivk in volivcev, ki si želijo zmerne, povezovalne

in v prihodnost usmerjene Slovenije. Trenutne raziskave

javnega mnenja naši stranki kažejo soliden rezultat, in sicer med

8 % in 10 %, ki ga lahko še nadgradimo. Med različnimi anketami

pa zadnje čase prihaja tudi do velikih razlik, kar vzbuja dvom v

njihovo verodostojnost.

Le še nekaj dni nas loči od najlepših praznikov v letu. Preživite jih

v družbi svojih najbližjih in naj bodo kljub ukrepom zaradi virusa

prijetni in doživeti. Želim vam blagoslovljen Božič in ne pozabimo

na ponosno praznovanje samostojnosti in enotnosti.

V letu 2022 vam in vašim najbližjim želim predvsem veliko zdravja,

nam vsem skupaj pa odličnih uspehov naše stranke.

Srečno! •

Robert Ilc

glavni tajnik

4

5

6

7

7

8

9

10

15

16

18

19

20

21

22

POSLANICA MATEJA TONINA

AKTUALNO

KONGRES NSi

VERJAMEMO V SODELOVANJE

VLADNI PROGRAM NSi

NSi V VLADI

MATEJ TONIN

NSi V VLADI

JANEZ CIGLER KRALJ

NSi V VLADI

JERNEJ VRTOVEC

NSi V VLADI

MARK BORIS ADRIJANIČ

INTERVJU

MOJCA TRNOVEC

ZGODILO SE JE

AKTUALNO IZ DZ

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

MLADA SLOVENIJA

ŽENSKA ZVEZA

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

GOSPODARSKI KLUB

ZVEZA SENIORJEV

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV

TOMAŽ ŽOHAR

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

LJUDMILA NOVAK

HITRI INTERVJU

KAROLINA KORENČAN

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije

– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,

Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:

Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·

Urednik: mag. Aleš Trtnik ·

Naslovna fotografija: Klemen Rutar ·

Naklada: 14.000 izvodov,

Ljubljana, december 2021 ·

Tisk: ART 32 d.o.o.


AKTUALNO

NAJ BO LETO 2022

V ZNAMENJU NOVE

SLOVENIJE!

Nova Slovenija je pripravljena! Imamo vse, kar potrebujemo za zmago na prihajajočih

volitvah. Realen in uresničljiv vladni program. Najboljšo ministrsko ekipo, ki

je dokazala, da lahko premika meje in uspešno razrešuje najtežje izzive. Močno

in kakovostno listo kandidatov po vseh volilnih okrajih. Imamo vse razloge za

samozavest. Odločno lahko povemo, da krščanski demokrati volilnih programov

ne le pišemo, ampak jih tudi izvajamo.

Naša naloga bo širiti sredino in krepiti krščansko demokratske vrednote. Pomiriti

moramo pregreto ozračje v družbi in strahotno razdeljenost, ki nam preprečuje,

da bi Slovenijo razvijali v skupno smer. Dokazali smo, da znamo komunicirati spoštljivo in ravnati povezovalno. Zmernost mora

prevladati nad ekstremi na levem in desnem polju političnega prostora. Ko bodo volivci dovolj odločno podprli NSi, se bomo

izognili neučinkovitosti koalicije KUL in ostrini SDS.

Prihajajoče volitve bodo zgodovinske. Naša najpomembnejša naloga postaja odločno zoperstavljanje agresivnemu pohodu skrajne

levice. Po tridesetih letih samostojne države so nesprejemljivi pozivi k nacionalizaciji premoženja, pregonu podjetnikov, poskusi

razgradnje slovenske vojske in brisanja slovenske identitete. Krščanski demokrati bomo naredili vse, da nevaren eksperiment

skrajne levice v Sloveniji zaustavimo! Namesto revanšizma napovedujemo dialog, namesto izključevanja sodelovanje in namesto

kulturnega boja vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije.

Ta vlada bo zahteven mandat dokončala in Nova Slovenija ostaja trden steber koalicije. V vladi vztrajamo, ker lahko delamo in

stvari premikamo v pravo smer. Imamo vizijo za prihodnost. Naše štiri prioritete za prihajajoče volitve so: uspešno gospodarstvo,

odgovoren zeleni prehod, odločna podpora mladim družinam in vsem dostopno javno zdravstvo.

Pred nami so štirje zahtevni meseci do parlamentarnih volitev. Pomembno bo, da si zaupamo in se medsebojno podpiramo. In

da ponosno povemo, da je Nova Slovenija najboljša izbira za prihodnost. Želim vam blagoslovljen Božič, obilo notranjega miru in

veselja ob rojstvu Odrešenika. Naj bo novo leto v znamenju Nove Slovenije! •

mag. Matej Tonin

predsednik

15. KONGRES NSi:

VERJAMEMO V SODELOVANJE

Skoraj 400 predstavnikov stranke iz celotne Slovenije se je ob

koncu novembra digitalno zbralo na 15. kongresu NSi. Kongres

je potekal zlasti v znamenju predstavitve osnutka volilnega

programa, ki smo ga poimenovali Vladni program za obdobje

2022–2026, in predstavitve kandidatov za poslance.

Glavni kongresni nagovor je imel predsednik NSi Matej Tonin,

ki je poudaril, da Nova Slovenija je in bo glasnik dialoga, sodelovanja

in strpnosti v slovenskem političnem prostoru. “Marjan

Šarec po naslednjih volitvah napoveduje vsesplošni revanšizem

oziroma kadrovske čistke, izključevanje, stopnjevanje kulturnega

boja in vračanje v preteklost. Za takšen politični program

v Sloveniji 21. stoletja ne bi smelo biti prostora in proti

temu se bomo borili z vsemi močmi. V Novi Sloveniji namesto

revanšizma napovedujemo dialog, namesto izključevanja sodelovanje

in namesto kulturnega boja vizijo razvite, zelene in

sproščene Slovenije,” je napovedal predsednik NSi in ob tem

poudaril, da je NSi na volitve pripravljena.

4


AKTUALNO

»Nova Slovenija bo v vsaki vladi vztrajala pri dialogu in spoštovanju

vseh državljanov. Verjamemo v sodelovanje. Zavedam

se, da razdeljeni izgubljamo, povezani pa zmagujemo,” je še pojasnil

predsednik NSi.

Kongres so nagovorili tudi vodja poslanske skupine Jožef Horvat

in poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, delo

ministrstev pa so predstavili minister za delo Janez Cigler Kralj,

minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in minister za digitalno

preobrazbo Mark Boris Andrijanič.


V LETU IN POL SMO

DOKAZALI, DA ZNAMO IN

ZMOREMO BOLJE!”

Janez Cigler Kralj: Vsak dan znova vem, da se da! “Če bi vsakokrat,

ko smo slišali »Ne da se!«, potem pa smo našli način, da to

»nemogoče« naredimo, dobili priznanje, potem bi jih imeli polne

pisarne. A nič ne de, če temu ni tako. Včasih dobimo nekaj drugega,

kar nas ogreje, poživi in žene naprej – zahvalo tistih, ki so

dolga leta poslušali »ne da se«, ki so trpeli krivice, ki so bili oropani

dostojanstva. Zato vedno bolj, vsak dan vem – da se,” je

dejal podpredsednik NSi in minister za delo Janez Cigler Kralj,

ki je v svojem govoru izpostavil tudi zahteven boj z epidemijo,

predvsem v domovih za starejše.

“Če kdo, potem smo v Novi Sloveniji tisti, ki smo dokazali, da

zmoremo poprijeti za odgovornost. V letu in pol te vlade smo

pokazali, da znamo in zmoremo bolje. A naša misija še ni končana.

Zato gremo na volitve po rezultat, ki bo porok, da bo naslednja

vlada še naprej razvojna, učinkovita. Na nas samih je,

kakšna bo Slovenija v bodoče,” je dejal minister Jernej Vrtovec.

Minister Mark Boris Andrijanič je v govoru dejal, da je NSi zagotovilo,

da bo Slovenija uspešna. “Stranka namreč stavi na

dialog, vključevanje, strokovnost in trdo delo za dobro Slovenije.

Stavi tudi na digitalizacijo in ambiciozno razvojno vizijo, s

katero se bomo končno prebili med najboljše,” je dejal minister

za digitalno preobrazbo.

»Verjamem, da je Nova Slovenija ključ do družbenega in političnega

ravnotežja, ki ga Slovenija po tej vladi nujno potrebuje,«

pa je dejala evropska poslanka Ljudmila Novak in poudarila, da

verjame v to, da bo NSi na državnozborskih volitvah dosegla

dober rezultat. Imamo dober program in uspešne ljudi na odgovornih

položajih, je zaključila.

“Čeprav nas kultura razprave v DZ resnično skrbi, nas prepiri

ne zanimajo. Naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let. Zato

nas zanimajo rešitve, ki bodo dobre za vsakega človeka, ki živi

v Sloveniji,” je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Zbrane na kongresu je na daljavo pozdravil tudi predsednik

Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk, ki je izpostavil

izjemno delo ministrov NSi, ter vodja politične skupine EPP v

Evropskem parlamentu Manfred Weber, ki je poudaril, da močno

podpira prizadevanja stranke za zmerno politiko in sodelovanje.

Predstavnike NSi na kongresu pa je nagovorila tudi podpredsednica

NSi iz Argentine Ivana Marija Tekavec. •

5


Verjamemo

v sodelovanje

Predlog vladnega programa

2022 - 2026

USTVARIMO SLOVENIJO PRILOŽNOSTI IN

GOSPODARSKEGA USPEHA

V NSi smo za naslednje mandatno obdobje pripravili zelo konkreten

vladni program na štirinajstih ključnih področjih z jasno

izdelanimi ukrepi. Nastal je na osnovi prejšnjega programa, ki

je bil v javnosti prepoznan kot najboljši program med slovenskimi

političnimi strankami. Pripravljalo ga je 9 strokovnih skupin

na 14 vsebinskih področjih. Vsebuje 75 projektov in 75 ključnih

ukrepov.

Program NSi sestavlja 5 sklopov:

Zeleno socialno-tržno gospodarstvo

Dostopno javno zdravstvo

Država v službi človeka

Vsestranski razvoj posameznika

Povezana enakomerno razvita Slovenija

Po naslednjih volitvah bomo tako partnerjem lahko v podpis

ponudili koalicijsko pogodbo z zelo natančnim in realnim vladnim

programom za naslednja štiri leta. Naša ključna zahteva

bo ustvariti Slovenijo kot deželo priložnosti in gospodarskega

uspeha. Delo se mora splačati. Kdor dela, ne sme biti reven.

Ker zaradi visokih davkov v Sloveniji izginja srednji sloj, napovedujemo

postopen dvig splošne dohodninske olajšave na 7.500

EUR. To pomeni višje NETO plače za vse. Slovenijo zapuščajo

najboljši mladi talenti, zato je po zgledu Avstrije in drugih

evropskih držav nujna uvedba razvojne kapice na višini 4.600

EUR neto.

6

Javno zdravstvo na papirju ni dovolj. V Novi Sloveniji bomo

naredili vsem dostopno javno zdravstvo. V središče bomo postavili

pacienta – njegovo hitro in kakovostno obravnavo. Prihodnost

bo zelena. Zato podpiramo izgradnjo drugega bloka jedrske

elektrarne Krško. Slovenija lahko postane neto izvoznica

električne energije, ker bo elektrika zlato prihodnosti. Uvajanje

obnovljivih virov energije pomeni varovanje okolja. V sosednji

Avstriji, Nemčiji in Švici dokazujejo, da hidroelektrarne, vetrne

in sončne elektrarne lahko sonaravno umestimo v prostor.

Spremenili bomo prostorsko zakonodajo, da bo to mogoče tudi

v Sloveniji.

Želimo ustvariti Slovenijo, ki bo prijazna mladim in družinam,

zato napovedujemo ambiciozen program za pomladitev Slovenije.

Par, ki se odloči za družino, ne more biti v slabšem finančnem

položaju kot par, ki nima otrok.

V Novi Sloveniji namesto revanšizma napovedujemo dialog,

namesto izključevanja sodelovanje in namesto kulturnega boja

vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije.

Vabimo vas, da si celoten vladni program NSi preberete na

www.nsi.si/vladniprogram. Na kongresu smo potrdili osnutek

programa, sedaj pa je v teku široka javna razprava. Želimo slišati

tudi vaše mnenje, mnenje gospodarstva, mladih, upokojencev,

študentov itd., saj je program namenjen vsem ljudem. •

Verjamemo

v sodelovanje

#VladniProgramNSi


NSi AKTUALNO V VLADI

VARNOST ZA VSE!

Čez nekaj dni bo Slovenija zaključila s predsedovanjem Svetu

Evropske unije. Na številnih dosjejih, tudi na področju obrambe

in varnosti, smo dosegli pomembne premike. Predstavniki

evropskih institucij in voditelji držav članic naše predsedovanje

ocenjujejo kot zelo uspešno, s strani domače opozicije

pa tovrstnih ocen ne gre pričakovati. V začetku septembra je

minister Matej Tonin gostil zelo odmevno srečanje obrambnih

ministrov, glavna tema novembrskega srečanja v Bruslju pa je

bila predstavitev osnutka Strateškega kompasa, dokumenta, ki

bo krojil obrambno politiko v Evropski uniji v naslednjih letih.

Minister Tonin je ob tem poudaril, da je izjemno zadovoljen, da

je dokument, ki je bil tudi ena prioritet, luč ugledal prav v času

slovenskega predsedovanja.

MODERNIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE JE V POLNEM TEKU

Po lani sprejetem Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije

v Slovensko vojsko 2021-2026 se je nujno potrebna modernizacija

Slovenske vojske le začela. V Slovenijo so že prišla

lahka oklepna vozila LKOV 4x4, začela se je obnova vojašnic

(za energetsko sanacijo vojašnice barona Andreja Čehovina

Slovenija črpa več kot 600 tisoč € evropskih sredstev), nova je

osebna oprema vojakov ...

TRANSPORTNO LETALO ZAGOTAVLJA NAŠO SUVERENOST

Sredi novembra je minister Matej Tonin z italijanskim kolegom

Lorenzom Guerinijem podpisal pogodbo za nakup transportnega

letala Spartan C-27J. Slovenija svoje letalo nujno potrebuje. V

času epidemije se je še posebej pokazalo, kako ranljivi smo lahko.

Transportno letalo ne bo namenjeno le potrebam Slovenske

vojske, temveč bo zagotavljalo prevoz lažje in težje poškodovanih

z možnostjo spremljanja življenjskih funkcij, obolelih, prevoz

tovora, sodelovalo pa bo tudi pri gašenju požarov. S transportnim

letalom zagotavljamo slovensko suverenost in neodvisnost.

V TEŽKI SITUACIJI SE VEDNO LAHKO ZANESEMO NA SLO-

VENSKO VOJSKO

Slovenska vojska pri ukrepih za preprečevanje širjenja Covid-19

sodeluje že od marca 2020. Vzpostavili so enote za testiranje,

dezinfekcijo, cepilna mesta ... Od letošnjega novembra pa pripadniki

Slovenske vojske sodelujejo pri oskrbi pacientov s koronavirusno

boleznijo v slovenskih bolnišnicah. Na podlagi dogovora

med slovenskim in italijanskim obrambnim ministrom

so se jim v začetku decembra pridružili tudi zdravstveni delavci

italijanske vojske. •

»DA SE!« MINISTER JANEZ CIGLER KRALJ

TO TUDI DOKAZUJE

Ko ob novem letu pregledujemo rezultate na Ministrstvu za

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ugotavljamo,

da so bili pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja

doseženi zavidljivi uspehi. Poleg zvišanja pokojnin in zvišanja

plač zdravstvenemu in socialnovarstvenemu kadru, višjega

standarda novorojencev, ki so se rodili med epidemijo, in brezplačnega

vrtec za drugega otroka ter brezpogojno za vsakega

naslednjega, je bil dosežen tudi dogovor o predlogu direktive o

ustreznih minimalnih plačah na ravni EU.

Družinsko življenje se je nekaterim zagotovo izboljšalo, saj je

delo od doma postalo vedno pogostejše, stopnja brezposelnosti

pa je danes nižja kot leta 2008. Gospodarska rast se kljub

težavnim razmeram zvišuje, kar dokazuje tudi rekordno število

zaposlenih.

7


NSi V VLADI

Velik uspeh je tudi, da je precepljenost stanovalcev domov za

starejše občane in posebnih socialno varstvenih zavodov kar

96-odstotna ter predstavlja najbolj precepljeno skupino v Sloveniji.

Tudi med zaposlenimi je cepljenih kar 60,5 %.

Posebej ponosni smo lahko na dejstvo, da je Državni zbor RS

potrdili Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega smo čakali več

kot 20 let; po drugi strani pa je bil dosežen tudi dogovor o zvišanju

plač za najbolj obremenjene kadre v socialnem varstvu.

Ekipa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti ima poleg že namenjenih višjih sredstev za socialno

varstvene programe v načrtu postavitev pravičnejšega sistema

socialnih in družinskih transferjev, da bodo prejemki bolj

predvidljivi, namenjeni tistim, ki jih resnično potrebujejo. Naredili

bomo vse, da se zagotovijo kakovostna delovna mesta,

da razvojnikom ostane več denarja in da stanovanja za mlade

postanejo dostopnejša.

6. decembra je v imenu slovenskega predsedovanja minister

Cigler Kralj vodil zasedanje Sveta EU za zaposlovanje, socialno

politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Z velikim trudom so

dosegli dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih

plačah, katere cilj je zagotoviti, da bodo delavci prejeli pravično

plačilo za opravljeno delo, njihove sile pa so usmerjene tudi v

oblikovanje stališč glede direktive o zavezujočih ukrepih za preglednost

plač. Tako bodo lahko delavci uveljavljali svojo pravico

do enakega plačila za enako delo.

V novem letu MDDSZ čaka še veliko dela, ki ga bomo s skupnimi

prizadevanji zagotovo zmogli. Bralcem Krščanskega demokrata

minister Janez Cigler Kralj s svojo ekipo želi blagoslovljen

Božič in veliko dobre volje v novem letu. •

NA POTI DIGITALNE PREOBRAZBE

Z letošnjim letom je Slovenija začrtala novo pot digitalizacije, ki

se je začela z ustanovitvijo Strateškega sveta za digitalizacijo.

V dveh mesecih je Strateški svet pripravil predlog 40 ambicioznih

ukrepov za pospešitev digitalne preobrazbe javne uprave,

gospodarstva, zdravstva in izobraževanja. Za realizacijo teh je

bila ustanovljena nova vladna služba za digitalno preobrazbo.

Ena naših glavnih prioritet je digitalna vključenost družbe in

zmanjšanje digitalnega razkoraka, posebej med starejšimi. V

Službi za digitalno preobrazbo pripravljamo vse potrebne korake,

da z začetkom novega leta zaživi največji projekt vseživljenjskega

učenja, tako imenovani »digitalni bon«. Z njim želimo tako

starejšim kot mlajšim zagotoviti brezplačen dostop do digitalnih

veščin in jim zagotoviti potrebno računalniško opremo ter tako

mlade navdušiti nad poklici prihodnosti.

V decembru smo začeli s pilotnim projektom »virtualno okence«,

ki bo po avdio-video povezavi omogočal dostop do storitev

na upravnih enotah. Pilotni projekt smo zagnali na dveh

upravnih enotah, pri čemer testiramo postopno uvedbo novega

načina dela upravnih organov in oblikujemo rešitve skupaj z državljani.

V času veselega decembra bomo razveselili tudi gluhe

in naglušne s samodejnim podnaslavljanjem televizijskih programov

in jim omogočili razumevanje televizijskih vsebin ter s

tem olajšali njihova življenja.

K uspehu na poti digitalne preobrazbe Slovenije je pred kratkim

svoj del doprinesel tudi tehnološki velikan Google, ki je 9.

decembra podpisal memorandum o sodelovanju s Službo Vlade

Republike Slovenije za digitalno preobrazbo. Googlove podpore

bo deležen slovenski raziskovalni ekosistem na področju

umetne inteligence. Socialnemu podjetništvu bo olajšan dostop

do kapitala, zagotovljena pa mu bo tudi druga podpora, kot so

brezplačne izobraževalne delavnice, orodja in programi ter ciljno

usmerjena posvetovanja za podjetnike, zaposlene in za iskalce

zaposlitve.

Ob tem se želimo zahvaliti vsem resorjem za plodno in konstruktivno

sodelovanje na ukrepih. Hvala aktualni vladi, da je

prepoznala potrebo po digitalizaciji Slovenije. Hvala vsem investitorjem,

ki v slovenskih podjetjih vidite možnost uspeha.

Skupaj nam bo uspelo! •

8


NSi AKTUALNO V VLADI

KONČNO E-VINJETA! DIGITALIZACIJA

JE PRILOŽNOST ZA SLOVENIJO!

Minister Jernej Vrtovec je ob začetku nastopa svojega mandata

napovedal, da bo moto njegovega dela infrastruktura po

meri ljudi. Z ekipo na Ministrstvu za infrastrukturo RS to tudi

dnevno izpolnjuje. Z uvedbo elektronskih vinjet dokazuje, da se

da. Kjer je volja, tam je tudi pot in tam je tudi rešitev. Po 13 letih

vinjetnega sistema na slovenskih avtocestah in hitrih cestah

na področju cestninjenja osebnih vozil smo naredili velik korak

naprej v smeri digitalizacije - cestninske nalepke so zamenjale

elektronske vinjete. Januarja prihodnje leto bomo tako zaključili

s ponovoletno folkloro praskanja vinjet z vetrobranskih stekel.

Z uvedbo sistema e-vinjete cestninjenje osebnih vozil ne

bo nič dražje kot v obstoječem sistemu, saj se bo cestnina še

vedno plačevala glede na čas uporabe cestninske ceste in ne

po dejansko prevoženi razdalji. V veljavi bodo tako še vedno

ostale enake vrste elektronskih vinjet (tedenska, mesečna in

letna), spremenjen bo zgolj način zaračunavanja, saj bo klasično

vinjeto v obliki nalepke, ki se prilepi na vetrobransko steklo

vozila, nadomestila elektronska vinjeta v obliki digitalnega

zapisa, ki bo vezana na registrsko tablico vozila. Pomembna

novost je tudi veljavnost letne elektronske vinjete, ki bo vezana

na 365 dni od dneva nakupa, kar pomeni, da veljavnost ne bo

več vezana na koledarsko leto kot v obstoječem sistemu klasične

vinjete.

Poleg tega bo v sistemu elektronske vinjete omogočeno tudi

vračilo sorazmernega dela cene letne vinjete v primeru prodaje

vozila, kar v obstoječem sistemu ni bilo možno.

Na Ministrstvu za infrastrukturo imamo jasno vizijo, da železnica

postane hrbtenica javnega prevoza

Vlada se je v novembru seznanila z in sprejela Vizijo razvoja

javne železniške infrastrukture - ambiciozno in hkrati dovolj realno

vizijo, ki jo bo možno uresničiti v postavljenem časovnem

okviru. Vizija 2050+ načrtuje gradnje novih hitrih železniških

prog Ljubljana-Celje-Maribor-Murska Sobota, Ljubljana-Divača,

novo železniško progo do letališča Jožeta Pučnika, novo

progo Ljubljana Moste-Domžale, Beltinci-Lendava ter Bled jezero-Lesce

Bled. V Načrt razvojnih programov smo uvrstili tudi

projekt prenove in nadgradnje železniške proge Celje-Velenje

in Divača-Sežana. Pripravljalne aktivnosti za samo nadgradnjo

se bodo v kratkem lahko začele.

Gradnja tretje razvojne osi na južnem delu - ključen prometni

projekt Novega mesta, širše regije in celotne države

3. razvojna os spada med tri najpomembnejše projekte Ministrstva

za infrastrukturo. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje za

prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi Novo

mesto vzhod–Osredek kar nas navdaja z optimizmom, saj

bomo končno lahko omogočili prebivalcem Novega mesta in

okolice ter zlasti Bele krajine normalno cestno povezavo, lažjo

mobilnost in vzpostavitev dodatnih možnosti za gospodarski

preboj. Ob trasi južnega dela ceste tretje razvojne osi dnevno

migrira ogromno število zaposlenih, tovorna vozila ki skrbijo

za tekoče oskrbovanje proizvodnje pa pogosto pristanejo v gostem

prometu. To območje je gospodarsko izvozno usmerjeno

in nujno moramo narediti vse, da hitro zagotovimo kakovostno

infrastrukturo. Belo krajino želimo povezati z osrednjim delom

Slovenije. Stremimo k temu, da bo gradbeno dovoljenje čim

prej postalo pravnomočno in da bomo začeli z gradnjo januarja

ali februarja 2022. •

Projekt uvedbe e-vinjete je uspel tudi zaradi zavzetosti

predsednika uprave DARS mag. Valentina Hajdinjaka in njegove ekipe.

9


INTERVJU

INTERVJU:

MOJCA TRNOVEC

SVEŽE IDEJE VEDNO

”PRINESEJO NAPREDEK.”

10


INTERVJU

AKTUALNO

MOJCA TRNOVEC JE GONILNA SILA GOSTILNE MIHOVEC IZ ZGORNJIH PIRNIČ PRI MED-

VODAH, KI IMA BOGATO TRADICIJO IN PREHAJA IZ RODA V ROD. DRUŽINSKO PODJETJE

SKUPAJ DRŽIJO MEDSEBOJNO ZAUPANJE, ŽELJA PO ODLIČNOSTI, OHRANITVI TRADICIJE

IN VPETOSTI KULINARIKE V LOKALNO OKOLJE. NJIHOV SLOGAN "DOMAČE MALO

DRUGAČE" ODLIČNO POVZAME FILOZOFIJO GOSTOLJUBJA IN PRIPRAVE JEDI, KI JO V

GOSTILNI MIHOVEC ŽIVIJO VSAK DAN. KOT PRAVI SOGOVORNICA, JE NJIHOVA PRVA SKRB

ZADOVOLJEN GOST, ŠE POSEBEJ PA SO PONOSNI, ČE SE GOSTJE RADI VRAČAJO. MOJCA

TRNOVEC JE ŠIRŠI JAVNOSTI ZNANA TUDI KOT PRIJAZNA KUHARSKA SODNICA IZ TELE-

VIZIJSKE ODDAJE MALI ŠEF SLOVENIJE, V LJUBLJANI PA JO NA ODPRTI KUHNI POZNAJO

KOT TISTO, KI VEDNO Z DOBRO VOLJO IN NASMEHOM PRIPRAVLJA TELEČJA JETRCA TER

NAS Z ODLIČNIMI HRUSTLJAVIMI FLANCATI OPOMINJA, DA NA SLOVENSKO KULINARIČNO

TRADICIJO NIKAKOR NE SMEMO POZABITI. LETA 2018 JE DOBILA LASKAVO PRIZNANJE

OBRTNICA LETA, ŠE ENO PRESTIŽNO PRIZNANJE PA JE PREJELA TUDI LETOS, KO JE PO

IZBORU GASTRONOMSKEGA VODNIKA GAULT&MILLAU SLOVENIJA POSTALA CHEFINJA

TRADICIJE 2021.

Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski

Pred nekaj leti ste svojo gostilno preoblikovali in prestrukturirali.

Vodenje je prevzela mlajša generacija na čelu z vami,

posledično ste nekoliko spremenili tudi filozofijo vašega gostoljubja.

Kako ste vi doživeli ta prehod?

Pri nas imamo zelo dolgo tradicijo. Pred kakšnimi 20 ali 30

leti so se v Sloveniji znova začele prebujati vrednote oziroma

tradicija, ki smo se je nehali sramovati. Mene je to spoznanje

presenetilo in sem si, ko sem bila prvič noseča, vzela čas in

raziskovala naše družinske korenine. Ko sem se lotila prebiranja

dokumentacije, sem ob pomoči profesorja Janeza Bogataja

postavila letnico 1857. Ta letnica je namreč omenjena v

najstarejšem družinskem dokumentu, ki smo ga uspeli najti,

in dokazuje, da so se že v tistem času naši predniki ukvarjali z

gostinstvom. Tukaj je bila ne samo gostilna, ampak tudi kmetija,

ki danes še vedno živi. Obsega več kot 25 hektarjev zemlje,

včasih pa je na tem mestu obstajala tudi "štacuna" oz. trgovina.

Slogan naše gostilne »Domače malo drugače« pa so pravzaprav

iznašli naši gostje. Ponosni smo, da so v nas to prepoznali

- smo domači, a vseeno malo drugačni. Glede preporoda

gostilne pa bi dejala naslednje; po mojem mnenju vsaka generacija

prinese nekaj novega, sveže ideje. In če to predhodne

generacije upoštevajo, je zgodba o uspehu zagotovljena. To se

je pri nas tudi zgodilo. Moji starši in stara mama so bili vedno

odprti za spremembe, ki jih je prinesla vsaka generacija. Hvaležni

so bili za vse nove ideje in prisluhnili so novitetam - kako se

lahko nekaj lažje in bolje naredi kot v preteklosti, kako izboljšati

zadovoljstvo gostov itd. Sveže ideje vedno prinesejo napredek.

Pričakujem in želim si, da tudi moji otroci pridejo do mene in

dajo predloge, kako izboljšati naše podjetje in kako ga narediti

še boljšega. Kako starejše generacije to sprejmejo, pa je

drugo vprašanje. Osebno se trudim za to, da prisluhnem vsem

predlogom za izboljšave. Potrudila se bom, da bom pomagala

kakor dolgo se bo dalo in da bom svojim otrokom pomagala ob

predaji dediščine. Predaja tradicije in kulture je zelo zahtevno

vprašanje in je lahko uspešno ali pa tudi ne. Naša tradicija nam

je bila vedno smer, ki smo jo upoštevali ob vodenju gostilne, in

menim, da bodo to spoznali tudi naši otroci.

Zanima me kaj je po vašem mnenju tisto, kar naredi gostilno,

kot je vaša, uspešno. Ali so to dobri odnosi znotraj kolektiva,

dobra hrana ali je kaj povsem drugega?

Vse, kar ste našteli, je potrebno za uspeh. Vsaka panoga zase

ve, kako svoj posel voditi najbolj optimalno. Mi se ukvarjamo

z gostinstvom. Naša prva skrb je zadovoljen gost. Treba pa je

razumeti, da se gostje spreminjajo. Zato je treba sledi trendom,

hkrati pa je treba ohranjati svojo identiteto in vrednote, ki so ti

bile privzgojene. In te vrednote so v naši hiši vedno temeljile

na krščanskih vrednotah, ki se jih nikoli nismo sramovali. Bili

so časi, ko je bilo to zelo težko. Moj oče je bil vpet v politiko ob

osamosvojitvi Slovenije. Bil je član krščanskih demokratov in

občinski svetnik, danes pa je seveda član Nove Slovenije. Voditi

hkrati gostilno in politiko je zelo težko. Hvala Bogu, ga je mama

uspela prepričati, da politika ni v središču našega vsakdana.

Vsak gost ima svoje mnenje in naš ata, kakor je bil zaveden

Slovenec, je vedno zagovarjal svoja prepričanja. Velikokrat

smo morali požreti marsikatero grenko in nositi različne križe.

30 ali 40 let nazaj, ko se je že pripravljala osamosvojitev, je bilo

težko biti kristjan oziroma to javno priznati. A smo zdržali in

to je nekaj, kar nas je vse naredilo še trdnejše. Samemu sebi

je potrebno priznati kdo smo, to živeti in tudi zagovarjati. Naši

gostje pa vedo, kako razmišljamo in da spoštujemo krščansko

tradicijo. Nikoli pa med gosti ne delamo razlik. Ne zanima nas,

ali so levega, desnega ali sredinskega mnenja, vse obravnavamo

enako.

In ta zgodba, ki naj bi jo imela vsaka hiša, je tisto kar privablja

goste, da pridejo poskusiti vašo hrano? Ne pridejo več

samo na obrok, ampak želijo slišati zgodbo, ki stoji za tem …

To imate prav. V turizmu in gostinstvu ni pomembno samo to,

kaj bo gost jedel in kaj mu bo natočeno v kozarec. Danes predstavlja

krožnik 30 odstotkov, ostalo pa je zgodba. Zgodba, ki

jo pripoveduje natakar ali kdo drug, ki je povezan z gostilno.

Pomemben je odnos, ki ga imaš do gosta, in način, kako mu

predstaviš, zakaj imamo na primer danes obešeno belo omelo

nad vhodom v hišo. Ko gredo gostje domov, smo veseli, če se

spomnijo, kako lepo so se imeli pri nas in kaj so doživeli.

11


INTERVJU

To so tiste zgodbe, ki se dogajajo danes, in pa tudi tradicija, ki

sem jo prej omenila. Tradicija pa so običaji in zgodbe, ki so nam

jih dali naši predniki.

Omenili ste, da je kmetija del vaše gostilne in da se trudite na

krožnike postaviti čim več lokalnih sestavin. Zanima me ali

po vašem mnenju Slovenci dovolj cenimo lokalno pridelano

hrano?

V Sloveniji smo v zadnjih 15 letih veliko naredili za večjo ozaveščenost

glede zdrave prehrane in zdravega načina življenja.

Veliko se je naredilo na tem, da se razmisli, kaj se da na krožnik.

Veliko je vseslovenskih akcij s strani pristojnega ministrstva za

kmetijstvo in prehrano ter ministrstva za zdravje in, hvala Bogu,

je temu tako. Ko se odločamo, kam bi šli jest in si želimo domače

hrane, danes izberemo tisto, kar je pridelano s čim manj

kilometri. To pomeni, da je pridelano v lokalnem okolju gostilne

oz. restavracije in tisto, kar narava ponuja v določenem letnem

času. Gost, ki to ceni, tudi ve, kakšno ceno bo za tak obrok

plačal. Obstajajo pa tudi gostje, ki bi radi dobro jedli in tudi v

trgovini radi kakovostno kupili, ne bi pa plačali cene, ki jo taki

produkti zahtevajo. Tukaj pa se Slovenci nekoliko razlikujemo

od tujine. Radi bi dobro jedli, a to naj bo predvsem poceni.

Tisto, kar danes daje vrednost in zvišuje ceno, je delo. Če v

gostinstvu želiš kakovosten produkt, je potrebno ročno delo.

Da vzgojiš res dobro solato, je potrebnega veliko ročnega dela.

Treba jo je na primer na roko okopati, saj se ne uporabljajo

nobeni preparati, kot jih uporabljajo v velikih vrtnarijah. Kljub

temu, da smo sedaj že kar veliko podjetje, je osnova še vedno

ročno delo.

POMEMBNO JE

SLEDITI TRENDOM,

HKRATI PA OHRANJATI

SVOJO IDENTITETO IN

”VREDNOTE.”

Okus takšne solate je pa drug …

Seveda. Solata, ki raste v njej lastnem letnem času, brez kemičnega

tretiranja in je odtrgana tik preden je postrežena, je

sveža, optimalne zrelosti in polnejša s hranili. In to se seveda

pozna tudi na okusu. In to velja za vso lokalno, domače pridelano

sezonsko hrano. Pri nas Slovencih je to še vedno premalo

cenjeno. Moj sin se je po petih letih študija v tujini pred kratkim

vrnil domov in je povedal, kakšne so navade čez mejo. Če želiš

lokalno pridelano, ekološko hrano si zanjo pripravljen plačati

več - ne glede na to, ali je to hrana ali pijača.

Se pa pri nas to tudi spreminja …

Pri nas se te navade spreminjajo, nismo pa še na ravni tujine,

kjer je to zelo dobro sprejeto. Me pa zelo veseli dejstvo, da veliko

ljudi ustvarja in prideluje tudi doma. Bodisi se ukvarjajo z

vrtički ali majhnimi gredami in tako spoznavajo pomembnost

domače pridelane hrane. Tako raste tudi zavedanje koliko truda

je potrebno vložiti za pridelavo takšnih pridelkov.

Epidemija korona virusa je v letu 2020 v gostinstvo in turizem

udarila kot strela z jasnega in v nekem trenutku se je vse

ustavilo. Kako ste se spopadli s tem?

Za vse gostince je bil to kar velik šok. Lahko rečem, da je v

prvem spomladanskem valu prišlo do velike stiske vseh, ki se

ukvarjamo z gostinstvom. V jesenskem valu pa smo se ob ponovnem

zaprtju morali znajti sami. Veliko jih je ostalo zaprtih,

veliko pa nas je preživelo. Treba pa je reči, da to preživetje ni

samo vprašanje lanskega zaprtja, ampak bo z omejitvijo, ki

smo jo dobili novembra, zelo težko preživeti tudi letošnji december.

Pustili so nam delati, ampak smo na meji životarjenja.

V decembru se je pojavilo veliko odpovedi in smo praktično

brez rezervacij. Nimamo dogodkov in večjih skupin, pojavljajo

se predvsem skupine 4 do 6 oseb. Seveda pa smo vsakega našega

gosta veseli.

Zaradi obveznosti PCT-ja?

Ne, PCT sploh ni problem. Moramo vedeti, da je pogoj PCT

ali pa PC nujen. Po mojem mnenju so naši politiki še premalo

ostri, ko dajejo navodila glede tega, če za primerjavo vzamemo

Avstrijo, kjer že prvi dan vedo vse informacije glede pogojev in

zaprtja. Pri nas pa je vse prevečkrat informacija posredovana

iz danes na jutri. Država nam je dala pomoč, brez katere bi zelo

težko preživeli. Ampak, kaj se sedaj dogaja? Poleti so nam dali

bone, ne bom pozabila na gospoda, ki je na javni televiziji rekel:

»Gostinci, sedaj imate bone, zdaj pa delajte.« In točno do tega

je sedaj prišlo. Od maja naprej smo vsi intenzivno delali in se

nam je zato povečal promet. Posledica tega pa je, da bo treba v

primeru preseganja določene stopnje prometa vrniti precejšen

del pomoči, ki smo jo prejeli. A po drugi strani je izpad dohodka

zaradi vseh omejitev bistveno nižji, kot bi bil v normalnem času.

Vprašam se, ali lahko potem temu res rečemo pomoč? Tukaj

nekaj ni v redu. Bolje bi bilo pomoč dodeliti kot nadomestilo za

izpad prometa.

12


INTERVJU

AKTUALNO

Kateri pa so tisti ukrepi na vašem področju, ki jih vidite v

pozitivni luči?

Če nam država ne bi pomagala, bi bilo gostinstvo v še slabšem

položaju, kot je bilo sicer. To je treba priznati. V našem primeru

smo dobili visoke zneske pomoči, ker smo v letu 2019, ki je bilo

izhodiščno leto za pomoč, veliko delali. Vendar, če bomo morali

vse to sedaj vračati, bo potrebno vzeti kredit, da bomo lahko del

nadomestila vrnili in ne kaže drugega, kot na neki točki zapreti

vrata.

Imamo rekordno zaposlenost in številni podjetniki pravijo, da

težko dobijo ljudi, ki bi z veseljem in kakovostno opravljali

svoje delo. Kakšne so vaše izkušnje s tem?

Zanimivo vprašanje. S tem smo se ukvarjali meseca oktobra, ko

je imela obrtna zbornica dnevni simpozij v Lipici in tja je prišel

tudi minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je kot prvi obiskal

simpozije v vseh teh letih, kar jih imamo. Lahko ugotovim, da

nam primanjkuje kadra, zato bi se morala delovna zakonodaja

razširiti z uveljavitvijo pomoči družinskih članov. Tudi število ur,

ki se jih lahko opravi, bi morali razširiti. Urediti je potrebno tudi

področje dela upokojencev. Če ni kakovostnih delavcev, bi bilo

dobro obdržati že uveljavljene delavce. Tukaj se vidi počasnost

z uveljavljanjem sprememb zakonodaje, a za ministre iz NSi

lahko rečem, da delajo zelo dobro in želim si, da vztrajajo in

delajo v katerikoli vladi. Naši ministri so res cenjeni.

So kuharske oddaje, ki smo jim zadnja leta priča, spremenile

pogled na slovensko kulinariko?

Če se prav spomnim, je bila prva oddaja, ki so jo ljudje vzljubili,

Gostilna išče šefa, ki so jo snemali v sosednji vasi. Vodil

jo je Bine Volčič in takrat je v gostinstvu in kuhariji prišlo do

razcveta. In mladi so začeli ta poklic ceniti. To se je potem stopnjevalo,

da smo prišli do tega, kar je danes. Gostinski poklic

je po mojem mnenju premalo cenjen, premalo vrednoten, tudi

kar se tiče plačila. Lahko si priznamo, da bi kuhar moral imeti

višjo plačo, kot jo ima trenutno. Sedaj imamo tudi oddaje, ki

jih snemamo z našimi otroki in jih navdušujemo nad kuho in

kulinariko. Mene lahko na primer spremljate v oddaji Mali šef,

ki jo predvajajo na POP TV. Pripravljamo se že na četrto sezono

in med otroki je čutiti veliko zanimanja.

Je za uspešno vodenje gostilne in opravljanja kuharskega

poklica potrebno veliko odrekanja v osebnem življenju?

Biti gostinec je poslanstvo. Naš poklic ni lahek, ne bom pa rekla,

da je težek. Za gostinstvo je značilno, da mi delamo, ko so

ostali prosti. A to je življenjski slog, ki smo ga izbrali. S tem se

rodiš in v tem vzgajaš naprej. Meni ni težko delati čez vikend,

kljub temu da je veliko gostincem to težko sprejeti in zato nekateri

med vikendi tudi ne delajo. Naš trud pa je poplačan z nasmehom

in zadovoljstvom gosta, sploh, če se k nam rad vrača.

To nam je v čast in ponos. Naša gostilna pa je zaprta za vse

družinske praznike, saj cenimo vsako priložnost, ko je ožja družina

lahko skupaj in enako velja tudi za naše zaposlene. Ostali

smo tudi pri tem, da si v času poletnih počitnic privoščimo tri

tedne dopusta. S tem ohranjamo tudi dobre odnose v našem

kolektivu, saj se zavedamo pomembnosti počitka. Če pa opravljaš

poklic gostinca s težavo, pa je pot do uspeha zelo težka.


DANES PREDSTAVLJA

KROŽNIK 30 ODSTOTKOV,

OSTALO PA JE ZGODBA.”

Kaj bi vi svetovali mlademu nadobudnemu človeku, ki se podaja

v svet kulinarike in gostinstva?

Na misel mi je padla misel moje pokojne mame Ivanke: »Potrpljenje

je božja mast, ampak ubogi je tisti, ki se z njo maže.«

Vsakemu, ki se podaja na to pot, želim veliko potrpežljivosti.

Stvari se ne zgodijo čez noč, potrebni so čas, vztrajnost in energija

za izboljšave, da se ustvari dober izdelek. Vemo, da tisti, ki

hitro napreduje, tudi hitro nazaduje.

Pri vas doma mladi že stopajo po vaših stopinjah. Vas to navdaja

z zadovoljstvom in optimizmom, da kažejo navdušenost

nad prevzemanjem posla?

Pri nas mladi že stopajo po naših stopinjah, kar se tiče študija.

Svojih otrok ne nameravam siliti, da gredo po mojih gostinskih

stopinjah, čeprav me boste razumeli, da želja obstaja. Raje se

veliko pogovarjamo in jim vedno povem, naj se sami odločijo

kaj bodo počeli v življenju. Stojim jim ob strani in jih podpiram

v njihovih odločitvah. Ne pogojujem pa svoje podpore z vprašanjem

kdo bo skrbel za naše podjetje. Če navdušenja nad tem

ne bo, se bo pač potrebno preoblikovati in ustrezno poskrbeti

za svojo starost.

Katera jed je v vaši gostilni najbolj popularna oziroma po čem

ste najbolj znani?

Naša gostilna ni znana samo po eni jedi ali samo po enem produktu.

Poznani smo po tem, da vsak letni čas prinese nekaj

novega. Naši gostje vedo, da je vse, kar dobijo na krožnik, vzgojeno

in pridelano pri nas. Velik poudarek je predvsem na žitih.

Med ljudmi smo poznani po domačem kruhu, njokih, testeninah

in štrukljih. Poznani smo tudi po pogači, ki ji drugače rečemo

tudi pozdrav iz kuhinje. Naši gostje imajo radi predjedi, kot so

bleki z zeljem, jurčki ali pa nadgrajeni s kranjsko klobaso, tartufom

za vegetarijance ali pa s konopljinim maslom, odvisno

od letnega časa. Za Martinovo pa to jed obogatimo z ribanimi

gosjimi jetri in peko iz "rora". Ta peka je tradicionalna, z njo

je začela že naša mama in smo jo začeli znova uvajati. Znova

smo začeli tudi s pripravo tradicionalnih jedi, ki so bile včasih

popularne in smo se jih morda nekoliko sramovali, a jih sedaj

znova obujamo. V Pirničah pa se nas drži sloves, da domačini

doma jemo veliko teletine. Zato je tudi v naši kuhinji veliko jedi

iz teletine.

13


INTERVJU

Po tem smo znani tudi na Odprti kuhinji v Ljubljani, kjer prodajamo

telečja jetrca, ki imajo sezonski dodatek, začenši s čemažem,

ki ga dodamo spomladi, potem pa sledijo šparglji, lisičke

in jurčki.


BITI GOSTINEC JE

POSLANSTVO.”

Kaj pa najraje skuhate zase in za svoje bližnje?

Ko vprašam svoje najbližje, kaj bi danes jedli je odgovor preprost:

»Tisto, kar imaš za porabiti.« (smeh) Odprem hladilnik,

shrambo, pogledam na vrt in skuham tisto, kar me navdahne.

Seveda pa je pomemben tudi čas, ki ga imam na razpolago.

Radi kuhate tudi v zasebnem življenju? Poznani so tudi profesionalci,

ki pravijo zase, da v zasebnem življenju ne kuhajo

radi.

Vprašanje je predvsem kdaj imam to zasebnost. Ko grem na

dopust, moram priznati, da iz leta v leto manj kuham. Če se še

tam ukvarjam s kuho, namreč nimam časa za otroke in zato se

rajši odločimo za paket, ki vključuje dobro kulinariko in čas raje

namenimo drug drugemu.

14

RECEPT

SESTAVINE

3 - 4 jajca

BLEKI

Smo v adventnem času, bliža se božič in božični prazniki. Po

katerih jedeh zadiši v vaši kuhinji v tem času?

V naši hiši v tem času vsi obožujemo vonje pomaranč, cimeta,

nageljnovih žbic oz. klinčkov, torej vse dišave, ki jih povezujemo

s prazniki in prazničnim vzdušjem. Pri nas doma adventnega

časa nikoli nismo posebej praznovali. Adventni čas je zame čas

pričakovanja in umirjenosti, za gostinstvo pa za ta čas velja

ravno obratno. Ko smo gostilno zaprli, smo tudi mi iskali tisti

mir. Prižgali smo adventno svečo, nikoli ni bilo poudarka na bogatem

obdarovanju, otroke pa je obiskal sv. Miklavž. Tradicijo

obdarovanja na god svetega Miklavža ohranjamo še danes.

Hčerka Ela še vedno Miklavžu napiše pismo. Letos ga je napisala

v slogu mlade pubertetnice, ki me je zelo ganilo. V svetnika

oziroma dobrega moža še vedno verjame - ne v materialnem

smislu, ampak v njegovo simboliko, v njegovo dobroto. Za nas

je najpomembnejši čas, ki si ga drug drugemu podarimo, ne pa

materialne stvari, in prav to je največje darilo, ki ga lahko daš

drugemu. Adventni čas je torej čas pričakovanja in umirjenosti,

najbolj svet pa je sveti večer in pa potem božični čas.

Kaj bi ob adventnem času in za božič zaželeli našim bralcem?

Želim vam, da čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi in najbližjimi,

cenimo. Da ga vrednotimo tako, da smo ljubljeni in da

znamo to ljubezen tudi vračati. Verjamem, da toliko, kot daš,

boš dobil tudi v zameno, ne glede na to, s kom si in kdo si. Po

mojem mnenju je adventni čas tisti, v katerem se lahko vprašamo,

kje smo, kdo smo in kaj smo vsak zase. Je tudi čas, ko

lahko marsikaj spremenimo, da bo najlepši dan v tem mesecu

res svet. In nenazadnje ne ukvarjajmo se preveč s tem, kaj

bomo dali na mizo. Naj bo važnejša od hrane za telo hrana za

dušo. •

Mojca Trnovec iz gostilne Mihovec je pred božičnimi

prazniki z nami delila recept za bleke z različnimi prilogami.

Jed izhaja iz zaklada družinske dediščine gostilne Mihovec in je

njihova tipična jed, ki jo obogatijo z različnimi sezonskimi prilogami.

Vabljeni, da se v pripravi blekov preizkusite tudi vi!

PRIPRAVA

Sestavine za bleke ročno vgnetite v kompaktno testo za rezance, ki naj

počiva vsaj dve uri.

Nato testo razvaljajte na pomokani delovni površini ter razrežite na

poljubne velikosti kvadratkov v merilu 3 x 3 cm.

Namig: Bleke lahko uporabite sveže ali posušite za kasnejšo uporabo.

Bleke kuhajte v osoljeni vodi. Po 10 minutah kuhanja (odvisno od

debeline blekov) dodajte pol mlade zeljnate glave, ki ste jo pred tem

narezali na kocke.

Na olju prepražite čebulo, česen in jurčke. Dodajte skuhano zelje in bleke

začinite ter obogatite s sirom Tolmincem ter škrobno vodo, v kateri so

se kuhale krpice. Pred serviranjem dodajte drobnjak ali koriander. Po vrhu

narežite tartuf, ki ga lahko nadomestite s kranjsko klobaso.


ZGODILO AKTUALNO SE JE

IN MEMORIAM: LOVRO ŠTURM (1938–2021)

V 84. letu starosti je umrl Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik, pravosodni minister

in predsednik Zbora za republiko. Bil je redni univerzitetni profesor na Pravni fakulteti

Univerze v Ljubljani, sodnik in predsednik ustavnega sodišča, redni profesor Fakultete

za državne in evropske študije v Kranju. V letu 2000 je bil član vlade Andreja Bajuka,

in sicer kot minister za šolstvo in šport. Od decembra 2004 do novembra 2008

pa je bil minister za pravosodje iz kvote NSi. Za izjemen prispevek pri uveljavljanju

pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti je leta 2020 prejel srebrni red za zasluge

Republike Slovenije. Bil je avtor številnih knjig in člankov. Njegovi najpomembnejši

znanstveni prispevki so bili med drugim na področju zakonitosti delovanja uprave,

ustavno-sodnega varstva človekovih pravic ter pravnega varstva osebnih podatkov

in okolja.

SREČANJE MATEJA TONINA S PREDSEDNIKOM HRVAŠKE

VLADE ANDREJEM PLENKOVIČEM

V začetku decembra se je predsednik NSi Matej Tonin na pogovoru srečal s hrvaškim

predsednikom vlade in predsednikom HDZ Andrejem Plenkovičem. V prijateljskem

pogovoru sta spregovorila o odprtih bilateralnih vprašanjih ter o medsebojnem

sodelovanju obeh držav in strank v okviru EPP.

Obema državnima sekretarjema želimo obilo uspešnega dela na ministrstvih!

NIZ POGOVOROV O VLADNEM PROGRAMU NSi

V NSi smo na nedavnem kongresu pripravili predlog vladnega programa za obdobje

2022 – 2026. V zvezi s tem programom pripravljamo niz pogovorov pod naslovom

Pogovori za boljšo Slovenijo, kjer bomo s strokovnjaki in predstavniki civilne družbe

spregovorili o rešitvah in izzivih na posameznih področjih.

Prvi pogovor z naslovom Slovenija – dežela priložnosti, prodornih idej in gospodarskega

uspeha je potekal v četrtek, 16. decembra skupaj z gosti generalno direktorico

AmCham Slovenija mag. Ajšo Vodnik, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice

Brankom Mehom, profesorjem na Ekonomski fakulteti dr. Igorjem Mastenom, članom

upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov dr. Markom Bitencem in izvršno

direktorico GZS Vesno Nahtigal spregovorili o rešitvah, ki so Sloveniji v tem času

najbolj potrebne, in pokomentirali program NSi na področju gospodarstva.

Vsi pogovori bodo tako kot prvi v naslednjih mesecih potekali digitalno, zato vas

vabimo, da se pogovorom digitalno pridružite preko facebooka NSi, twitterja NSi in

youtube kanal NSi.

IZJEMEN USPEH MINISTRA CIGLERJA KRALJA: DOSEGLI

DOGOVOR O DIREKTIVI O MINIMALNIH PLAČAH V EU

Svet za zaposlovanje in socialno politiko je na zasedanju dosegel dogovor o predlogu

direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti pravične delovne

razmere v EU. To je izjemen uspeh Slovenije, z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem

na čelu, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja

ocenjen kot malo verjeten.

Pogajanja so bila izjemno zahtevna, kajti treba je bilo usklajevati različne pomisleke

držav članic EU, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih

posegov v delujoče sisteme na državnih ravneh. Države članice so večkrat pohvalile

držo Slovenije, ki je kot predsedujoča država vodila odprto in jasno komunikacijo.

»Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno

spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše,

saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,« je ob tem pomembnem

dosežku dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez

Cigler Kralj.

15


AKTUALNO IZ DZ

SVOBODO NARODU!

Svoboda se v praktičnem življenju uresničuje prek odgovornosti

in soodgovornosti. Državljani morajo uživati svobodo znotraj

svoje družine, soseske, delovnega okolja, prostega časa,

lokalne skupnosti in države. Svoboda brez odgovornosti ne

obstaja. Človek mora za svoja dejanja odgovarjati, zaradi česar

gresta svoboda in odgovornost z roko v roki, saj delamo zase,

za druge ter za ohranjanje našega načina življenja tudi za naše

potomce.

Spomnim se besed Lojzeta Peterleta pred 10. leti, ob 20 letnici

razglasitve samostojne Slovenije: ''Sanj izpred 20 let še nismo

uresničili. Takrat smo se osamosvojili, nismo pa se še osvobodili.

Osvobodili se bomo, ko bomo končno opustili obrazce, ki

jih je uveljavila stara oblast v odnosu do preteklosti, sedanjosti

in prihodnosti.'' Toda po treh desetletjih samostojne države še

vedno ugotavljamo, da se Slovenija obrazcev stare oblasti nikakor

ne more znebiti. Na trenutke se celo zdi, da je ob prihodu

radikalne levice v državni zbor Slovenija prestavila v vzvratno

prestavo. Nikakor ne moremo vzpostaviti okolja, v katerem bi

lahko vsak posameznik svobodno sprostil svoje intelektualne,

podjetniške, umetniške in druge potenciale.

Ta vprašanja kličejo po okrepitvi krščanske demokracije kot

politične sile, ki je v zadnjih desetletjih poganjala celotno

evropsko povezovanje. Prepričan sem, da so naše vrednote

še vedno najmočnejše izhodišče za oblikovanje prihodnosti,

saj v skupnem pogledu na svet združujejo najboljše lastnosti

konservativnega, liberalnega in krščansko-socialnega načina

razmišljanja.

Znova moramo najti pogum, da se postavimo v bran temeljni

identiteti Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Človek je po

svoji naravi rojen svoboden in ima pravico do samoodločanja.

Za blaginjo družbe je najpomembnejša ekonomska svoboda.

To je tisti del svobode, ki zadeva materialno avtonomijo posameznika

v odnosu do države in interesnih skupin. Po ekonomski

svobodi je Slovenija že dolga leta pozicionirana okrog

60. mesta med 165. državami). To nam ni v ponos in to je med

drugim razlog, da je Slovenija druga najbolj dohodkovno enaka

država na svetu.

Ekonomsko svobodo v Sloveniji močno zmanjšuje tudi davčni

primež, ki je eden najhujših v skupini OECD. Mimogrede, kar 29

držav od opazovanih 37 držav članic OECD je v času epidemije

zrahljalo davčne primeže. NSi je kot pogoj za vstop v aktualno

koalicijo postavila znižanje davčnih bremen. Upam, da nam bo

to s sprejemom novele Zakona o dohodnini tudi uspelo.

Slovenija torej nujno potrebuje Novo Slovenijo v naslednji vladi.

To je potrebni pogoj za ekonomsko obnovo Slovenije, ki se

nanaša na redukcijo oblasti, uspešno izpeljavo privatizacije,

rahljanje davčnega primeža; vse to je pomembno, saj demokracija

ne more ustrezno funkcionirati brez stabilne ekonomije.

Ljudje potrebujejo delovna mesta in redno dostojno plačo,

trenutni sistem pa jim tega (v veliki meri zaradi državnega

vmešavanja) ne omogoča, kar pomeni, da moramo kvazi kapitalistično

strukturo izboljšati in preoblikovati v učinkovito kapitalistično

strukturo, ki bo sposobna dohajati evropske trge in

ponujati iniciativo slovenski mladini. •

Jožef Horvat

vodja poslanske skupine NSi

IZ POSLANSKIH KLOPI

DOLGO PRIČAKOVANI ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Na krovni zakon, ki bo celovito in sistematično urejal dolgotrajno

oskrbo v Sloveniji, smo čakali že od leta 2002 in je zdaj

končno sprejet. Do dolgotrajne oskrbe bo imela pravico oseba,

ki je stara najmanj 18 let in je zaradi posledic bolezni, starostne

oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube

intelektualnih sposobnosti vsaj tri mesece ali trajno odvisna od

pomoči drugih oseb pri opravljanju dnevnih opravil. Dolgotrajno

oskrbo bo možno koristiti v eni od različnih oblik – bodisi v

institucionalnem varstvu, z oskrbo na domu, z oskrbovalcem

družinskega člana ali kot denarni prejemek glede na stopnjo

pomoči, ki jo posameznik potrebuje. Nov sistem se bo vpeljeval

postopoma, v celoti pa bo zaživel 1. julija 2024.

16


AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ

ZA PRAVIČNEJŠI SISTEM OSEBNE ASISTENCE

Leta 2017 je bil na pobudo NSi sprejet dolgo pričakovani Zakon

o osebni asistenci. V vmesnem času je sistem v polnosti

zaživel in žal so se pokazale tudi možnosti zlorab. Državni zbor

je zato sprejel spremembe, ki bodo omogočale pravičnejši sistem

ocenjevanja upravičenosti do osebne asistence, saj bodo

prosilce ocenjevali bolje usposobljeni izvedenci. V roku treh let

se bo tako ponovno ocenilo vse, ki so trenutno upravičeni do

storitev osebne asistence. Delo osebnega asistenta bosta po

novem lahko opravljala največ dva ožja družinska člana uporabnika,

osebni asistenti pa bodo na podlagi pogodbe o zaposlitvi

ali kot samostojni podjetniki lahko delo opravljali v obsegu

največ 40 ur na teden.

KAKO SMO IZBOLJŠALI POLOŽAJ STAREJŠIH

Oktobra je v državnem zboru potekala razprava o starejših, na

kateri so poslanci pregledali tudi vse izboljšave, ki jih je vlada v

letu in pol storila za starejše. Med epidemijo covid-19 so upokojenci

z nizkimi pokojninami dvakrat prejeli solidarnostni dodatek.

Sprejetih je bilo več zakonodajnih rešitev, ki popravljajo

krivice na področju pokojnin, npr. v zvezi z dokupljeno dobo in

kmečkimi zavarovanci, na 620 EUR se je zvišala zagotovljena

pokojnina za polno pokojninsko dobo, uvedel se je nov institut

zagotovljene invalidske pokojnine v višini 389 EUR, ponovno se

je uvedla pravica do invalidnine za tiste zavarovance, pri katerih

je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Pomembna

novost so brezplačne vozovnice za starejše od 65 let

na medkrajevnih avtobusnih in železniških povezavah pa tudi v

mestnem prevozu v Ljubljani in Mariboru. Vlada je poleg redne

uskladitve pokojnin v letu 2020 v višini 3,2 % v decembru 2020

izvedla tudi dodatno, izredno uskladitev pokojnin v višini 2 %.

Pokojnine pa so se ponovno povišale tudi v začetku letošnjega

leta, in sicer za 2,5 %. Tako v letu 2020 kot 2021 so upokojenci

prejeli tudi višji letni dodatek. Po desetletju neaktivnosti na

področju gradnje domov za starejše se ti zdaj gradijo po vsej

Sloveniji – najmanj pet jih bo v skladu s koalicijsko pogodbo

zgrajenih iz proračunskih sredstev, za 3385 dodatnih mest v

DSO pa bodo z gradnjo poskrbeli še koncesionarji v javni mreži.

SPREMEMBA ZAKONA O DOHODNINI

S predlogom vladne novele Zakona o dohodnini predlagamo

tudi novo dohodninsko olajšavo v višini 1500 evrov za vse prostovoljne

gasilce ter vse ostale, ki prostovoljno in nepoklicno

opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči že vsaj 10 let.

Nova olajšava bo skupaj z dvigom splošne olajšave občutno

izboljšala njihov položaj. Če bo zakon sprejet, bo prostovoljni

gasilec pri povprečni bruto plači že naslednje leto prejel 54

evrov višjo mesečno neto plačo kot letos, kar na letni ravni znaša

okoli 650 evrov.

Prostovoljni pripadniki različnih reševalnih sestavov vse intervencije

opravijo brez plačila. Samo gasilci tako povprečno po

podatkih Gasilske zveze Slovenije opravijo letno okoli 1,5 milijonov

ur prostovoljnega dela. Prav tako tudi drugi reševalci v

sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za svoje

delo ne prejemajo posebnega plačila, hkrati pa opravijo več

tisoč ur letno. Nova olajšava bi pripadnikom omogočila vsaj

delno pokritje stroškov, predstavlja pa tudi simbolno priznanje

države za njihov trud, požrtvovalnost ter tveganje lastnega

zdravja in življenja.

USTANOVITEV IN AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVO-

DA ZA POTREBE VOJAŠKEGA IZOBRAŽEVANJA

V zakonodajno proceduro je bil vložen Predlog zakona o dopolnitvah

Zakona o visokem šolstvu, ki omogoča ustanovitev

in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega

izobraževanja. S tem se rešuje osnovni problem, ki so ga naslovili

v Centru vojaških šol, in sicer, da slovenski vojaki prihajajo

do častniškega čina starejši, kot v drugih vojskah znotraj zveze

NATO. Tako bomo racionalizirali stroške in porabo časa za

študij ter zagotovili primerljiv razvoj vojaških veščin, znanj in

izkušenj z drugimi državami, ki so nam na tem področju zgled.

Za ta zavod bodo veljali enaki standardi in enaka pravila kot

za ostale javne visokošolske zavode, stroške delovanja pa bo

prevzelo ministrstvo za obrambo.

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O KMETIJSKIH ZE-

MLJIŠČIH

Kmetijska zemljišča so zelo pomembna naravna dobrina, na

katerih pridne roke slovenskih kmetov pridelujejo hrano. Zagotavljajo

nam zadostno preskrbo s hrano in Slovenijo vodijo v

smeri samozadostnosti, zato je ključni cilj slovenskega kmetijstva

obdelanost kmetijskih zemljišč ter ustrezno varstvo

kmetijski zemljišč pred trajnim spreminjanjem. Žal pa se obseg

kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja

vztrajno zmanjšuje. V novem predlogu Zakona o kmetijskih

zemljiščih se vzpostavi nadomeščanje kmetijskih zemljišč, če

lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih

zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin,

širi se obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti

kmetijskih zemljišč, omogoča se delitev solastnine

v komasacijskih postopkih in uvaja se novo agrarno operacijo

razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je

solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina

po zaključenih denacionalizacijskih postopkih. S tem

sledimo cilju trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželskih

območij ob ustreznem varstvu kmetijskih zemljišč. •

17


ORGANIZACIJSKE OBLIKE

SO VAM ŽE KDAJ UKRADLI BOŽIČ?

Konec novembra je evropska komisarka za enakost Helena

Dalli objavila smernice za zaposlene pri Evropski komisiji, kako

naj pri svojem delu uporabljajo bolj »vključujoč« jezik. Med

drugim jih je usmerila k rabi »nevtralnejšega« izraza prazniki

namesto besede božič. Pozvala jih je tudi k izogibanju spolno

zaznamovanim zaimkom in besedam, ki imajo jasno izražen

spol, npr. predsednik (ang. chairman), in k temu, da pri vsakem

naslovniku preverijo, s katerim zaimkom želi, da ga naslavljajo.

Dokument je zaradi burnega političnega odziva nato umaknila.

Ob težnjah, da je določene besede treba nadomeščati z drugimi,

bojda ustreznejšimi, bi se v naših glavah morali prižgati

alarmi in nas spomniti na Orwellow roman 1984. V njem totalitarni

partijski režim običajni jezik zamenjuje z novorekom,

katerega politični namen je, da koncepte v jeziku čim bolj poenostavi,

zato da ni več mogoče izražati različnih odtenkov v

pomenih besed. Vse to z namenom, da se čim bolj omeji in

onemogoči poglobljeno, kritično razmišljanje in da je možno

z jezikom izraziti le tiste misli, ki so v skladu s partijsko linijo.

V decembru se mi ob poslušanju in prebiranju božičnih voščil

zdi, da smo v slovenskem prostoru – brez kakršnega koli dokumenta

– že ponotranjili nekatere smernice za »vključujoče«

izražanje. Spomnite se, kolikokrat vam ljudje pred božičem –

morda dobronamerno – zaželijo vesele praznike. Pa saj vendar

praznujemo Božič 1 , ne nekih praznikov brez vsebine!

Pojem božiča in s tem beseda, ki ga zaznamuje, ima čustveno

vrednost. Ta je resda za vsakogar nekoliko drugačna in najdejo

se tudi ljudje, za katere božič nima posebnega pomena, ker ga

ne praznujejo. Vendar pa to ni razlog, da božič nevtraliziramo v

praznike in s tem vse oropamo globljega sporočila, ki ga beseda

prinaša s sabo. Na ta način izgubljamo jezikovno bogastvo,

ki nam omogoča razmišljanje in izražanje različnih miselnih,

duševnih in duhovnih globin ter čustvenih odtenkov. Izgubljamo

pa tudi tradicijo, kulturo in sposobnost ustvarjanja.

Omemba božiča pri marsikom vzbudi iskrice pričakovanja in

prikliče občutke domačne topline. Nekaterim kar zadiši bo božičnih

piškotih. Ne dovolimo, da nam vse to ukradejo skupaj z

Božičem.

Blagoslovljen Božič! •

1

Božič lahko tako kot druge besede pišemo z veliko začetnico, kadar želimo

poudariti poseben, spoštljiv odnos do njega, zlasti v zasebni rabi. V splošnem

pa po slovenskem pravopisu velja, da praznike pišemo z malo, npr. dan

državnosti, binkošti, razen če vsebujejo svojilni zaimek iz osebnega imena,

npr. Marijino vnebovzetje, Prešernov dan.

DIGITALNI KONGRES

ŽENSKE ZVEZE

6. novembra 2021 je potekal 9. kongres Ženske zveze NSi.

Na digitalnem kongresu smo praznovale tudi 20. obletnico ŽZ

NSi. Vodilo letošnjega volilnega kongresa se je glasilo »Ženske

verjamemo v sodelovanje«. Sodelovati pomeni delovati ali

delati skupaj. Želimo si delati v skupno dobro naše Slovenije

in verjamemo, da se s sodelovanjem doseže več. Glavni temi

kongresa sta bili družinska politika in zdravstvo.

Na volilnem kongresu smo izvolile novo vodstvo. Za predsednico

Ženske zveze je bila izvoljena Karolina Korenčan, za podpredsednico

Marija Rogar in za podpredsednico za Slovence

po svetu Maria Ivana Tekavec. Za članice upravnega odbora ŽZ

so bile izvoljene: Orjana Curk, Irena Dolenc, Mojca Stoschitzky,

Mojca Erjavec, Mojca Sojar, Petra Kos, Nives Čonč in Marija

Lavtar. Za članice nadzornega odbora so bile izvoljene: Ivanka

Učakar, Ljudmila Čibej Boltar in Simona Kosi.

Na kongresu je bila tudi priložnost za zahvale, med drugim

smo se zahvalile tudi dosedanji predsednici Nadji Ušaj Pregeljc.

Podelili smo tudi dve priznanji. Prvo priznanje je prejela

Ivanka Učakar, dolgoletna tajnica ŽZ, članica sveta in izvršilnega

odbora NSi. S svojim požrtvovalnim delom je pripomogla k

uspešnemu delovanju in prepoznavnosti ŽZ NSi.

Drugo priznanje je prejela Mojca Kucler Dolinar, ki je od 2010

do 2017 vodila ŽZ in skrbela za odzivanje ŽZ na aktualna družbena

in politična vprašanja ter prispevala k prepoznavanju pomembnosti

vloge ženske v politiki.

ŽENSKE V POLITIKI PUŠČAMO SVOJ PEČAT.

SAMO MOČNE ŽENSKE ZMOREMO VZTRAJATI,

ŽENSKE, KI VERJAMEMO VASE,

ŽENSKE, KI SE ZAVEDAMO SVOJE VREDNOSTI,

ŽENSKE, KI BOLEČINO NOSIMO KOT ŠČIT,

ŽENSKE, KI GOVORIMO RESNICO,

ŽENSKE, KI SI ŽELIMO SPOŠTOVANJA,

ŽENSKE, KI SMO PRIPRAVLJENE ODPUSTITI. •

18


ORGANIZACIJSKE AKTUALNO OBLIKE

GOSPODARSKI KLUB IMA

NOV UPRAVNI ODBOR

2. decembra smo se člani Gospodarskega kluba zbrali na digitalni

Letni konferenci. Kakor smo se na digitalnem dogodku

zbrali iz vseh koncev naše domovine, tako smo bili tudi udeleženci

iz vseh segmentov gospodarstva ter tudi politike. Po

uvodnem nagovoru predsednice UO GK Nataše Hudelja so nas

pozdravili in nagovorili glavni tajnik Robert Ilc, državni sekretar

na MzI in dosedanji podpredsednik UO GK Aleš Mihelič ter državna

sekretarka na MDDSZ Mateja Ribič.

Spomnili smo se začetkov delovanja in ustanovitelja Milana

Matosa, ki je smelo in z vizijo zastavil delovanje GK, ki je takrat

tudi botroval najboljšemu gospodarskemu programu, na katerem

gradimo še danes. V nadaljevanju je Vid Meglič predstavil

gospodarski del novega programa NSi, glede katerega se je

razvila konstruktivna debata.

Na letni konferenci smo potrdili tudi letno poročilo in sprejeli

plan dela za leto 2022. Med izvedenimi projekti bi rada posebej

omenila letošnjo prisotnost GK NSi na MOS v Celju, kjer je

bilo izvedenih več srečanj in sestankov. Hvala glavnemu tajništvu

za pomoč in ministrom ter poslancem, ki ste obiskali

naš prostor. Ker je bila letošnja konferenca po naših pravilih

tudi volilna, smo izvolili nov UO, ki je po novem sestavljen iz 21

članov, od uglednih imen iz sveta gospodarstva do uspešnih

podjetnikov iz vseh koncev Slovenije.

Upam, da se bomo že kmalu lahko srečali v živo in obeležili 10.

obletnico ustanovitve kluba. Naj nas spremljajo mir in zdravje,

strpnost in spoštovanje ter medsebojno spodbujanje za nenehni

razvoj in učenje z veliko mero sprejemanja in ljubezni! Hvala

vsem, ki ste nam v tem letu pomagali in nas spremljate.


Nataša HUDELJA

predsednica Gospodarskega kluba

JOŽE JURKOVIČ POSTAL

ČASTNI ČLAN ZVEZE SENIORJEV

V prostorih glavnega tajništva je 15. oktobra 2021 (ob upoštevanju

pogojev PCT) potekala naša letna volilna konferenca.

Udeležba je bila nad pričakovanji, kar kaže na to, da vsi pogrešamo

pogovore. Uvodoma sta prisotne nagovorili poslanki

Iva Dimic in Tadeja Šuštar Zalar, po videopovezavi evropska

poslanka Ljudmila Novak, aktualne politične teme pa je osvetlil

glavni tajnik Robert Ilc.

Predsednik Zveze seniorjev NSi mag. Zdravko Luketič je v svojem

nagovoru spomnil na projekte v preteklem obdobju (pripombe

na ključne zakone, ki se tičejo starejših, čajanke, izlet

v Park vojaške zgodovine, mednarodno sodelovanje, izdajanje

Novičnika) in izrazil optimizem, ker med krščanskimi demokrati

obstajata volja in skrb, da se za probleme starostnikov poskrbi.

Po potrditvi poročila so sledile volitve. Predsednik je ponovno

postal mag. Zdravko Luketič, za podpredsednika in podpredsednico

sta bila soglasno izvoljena Ernest Margon in Ivanka Učakar,

člani UO pa so postali Jožef Cajnko, Metod Habe, Milena

Koselj Šmit, Marija Lavtar, Irena Margon, Janez Ovsec, Janez

Svetek, Franc Vranetič, Ivan Weixl, Dezider Soos, Peregrin Stegnar,

Ivan Humar in Terezija Hajdinjak.

Nekdanjemu predsedniku ZS Jožetu Jurkoviču je letna konferenca

soglasno podelila častno članstvo. Program dela v mandatnem

obdobju 2021-2023, s poudarkom na supervolilnem

letu, pa so člani UO podrobneje razdelali na konstitutivni seji

10. novembra 2021. •

mag. Zdravko Luketič

predsednik Zveze seniorjev

19


KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV

TOMAŽ ŽOHAR

ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE

Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi.

Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,

hobiji …)?

Osnovno vodilo na moji življenjski poti je prepričanje, da kar

smo sposobni sanjati, smo sposobni tudi uresničiti. Bolj kot cilj

pa je pomembna pot do cilja. Sem človek, ki so mu vrednote in

medsebojni odnosi primarnega pomena. Imam družino in moji

trije čudoviti otroci predstavljajo mojo največjo srečo in bogastvo

v življenju. Osrečuje me tudi obisk gora, kjer naberem največ

energije za številne izzive. Po izobrazbi pa sem magister

poslovnih ved.

Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste

se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?

Za župana sem kandidiral, ker vem, da lahko s svojimi izkušnjami

iz gospodarstva s svojim znanjem, kompetencami in

z izredno strokovno ekipo, dejansko veliko dobrega naredimo

za ljudi in za razvoj naše čudovite občine. Delati kot župan je

zame poslanstvo in način življenja. Klubu županov in svetnikov

NSi sem se pridružil, ker verjamem v konstruktivno sodelovanje,

ker verjamem, da več ljudi več ve, ker smo premajhni, da

bi se kakorkoli delili in ker lahko s povezovanjem ter izmenjavo

dobrih praks skupaj izredno veliko dosežemo za vse ljudi v

Sloveniji.

Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj

prepoznavna?

Naša občina ima izredno bogato naravno in kulturno dediščino.

Imamo tri čudovita jezera, zakraselo Dobroveljsko planoto

ter reko Savinjo. Izredno ponosni pa smo tudi na našo

zgodovino in kulturno dediščino. Žal ugotavljam, da malo ljudi

ve, da tri zvezde v slovenskem grbu prihajajo od Celjskih grofov.

Še manj ljudi pa ve, da so Celjski grofje v Celju živeli samo

zadnjih 100 let. Pred tem so živeli pri nas, na našem gradu

Žovnek, kjer so pridobili praktično največjo politično, vojaško

in finančno moč.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih

rešujete prednostno?

Moja strategija pri razvoju občine temelji na treh osnovnih

načelih, in sicer, da vsak kraj v občini nekaj pridobi, da vsaka

generacija nekaj pridobi in da vsaka panoga nekaj pridobi.

Skratka občino želim razvijati enakomerno na vseh področjih,

za vse ljudi. Trenutno se zelo intenzivno ukvarjamo z investicijami

v komunalno infrastrukturo, z investicijami za zagotavljanje

varne oskrbe s pitno vodo, z investicijami za zagotavljanje

poplavne varnosti na območju reke Savinje ter v športno in rekreativno

infrastrukturo.

20

OBČINA BRASLOVČE

Župan:

Občinski svet:

NSi članov OS:

Površina: 54,9 km 2

Prebivalcev: 5.638

moški: 2.852

žensk: 2.787

Tomaž Žohar

15 članov

1 občinski svetnik

Povprečna starost: 44,01 let

Stan. površina: 31,51 m 2 /osebo

Gospodinjstev: 1.623

Družin: 1.412

Delovno aktivnih: 2.415

Brezposelnih: 317

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi

strankami?

Imamo zelo dobro in zelo konstruktivno ekipo občinskih

svetnikov. Prav z vsemi odlično in konstruktivno sodelujemo in

ne pristajam na kakršnekoli delitve. Prav vsi delajo v interesu

razvoja občine in za ljudi.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?

Občina Braslovče je in bo ostala podeželska občina, v kateri

živijo zadovoljni in ustvarjalni ljudje, priseljujejo pa se tudi

novi. Skupaj bomo ustvarjali varno in zdravo življenjsko okolje

za vse generacije z dobrimi možnostmi za rekreacijo in osebni

razvoj. •


IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

AKTUALNO

V LETO 2022 Z NOVIMI

ODGOVORNOSTMI IN PRILOŽNOSTMI

NOVA KMETIJSKA POLITIKA KOT POMOČ ZA KMETE

Obenem se želim tokrat dotakniti tudi kmetijstva. Kmetijstvo

je življenjsko pomembno za vse države EU, zaradi česar so

slednje upravičene tudi do prejemanja evropskih sredstev prek

skupne kmetijske politike. Ta sredstva pa podpirajo kmete

neposredno prek evropskega kmetijskega usmerjevalnega in

jamstvenega sklada.

Zdajšnji mandat v Evropskem parlamentu je predvsem zaradi

epidemije covid-19 izjemno zahteven. Velik obseg našega dela

v Bruslju vse od marca 2020 poteka z omejeno fizično prisotnostjo.

To pa predstavlja izziv pri vzpostavljanju, ohranjanju

in nadgrajevanju medosebnih odnosov, ki predstavljajo temelj

dela v Bruslju.

Kot članica odbora za okolje in javno zdravje (ENVI) ter za transport

in turizem (TRAN) sem ponosna na delo, ki ga opravljamo

skupaj s kolegi in kolegicami iz politične skupine Evropske ljudske

stranke (EPP). Pritisk javnosti je zaradi epidemije covid-19

v obeh omenjenih odborih večji kot običajno, zaradi česar je še

toliko bolj pomembna naša zavzetost in odgovornost pri delu.

Kot članica obeh odborov (ENVI in TRAN) sem pred kratkim

postala poročevalka za mojo politično skupino EPP pri dveh

izjemno pomembnih dokumentih.

V sklopu odbora ENVI sem bila imenovana za poročevalko politične

skupine EPP pri revidiranju poslovanja Evropske agencije

za zdravila (EMA) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje

bolezni (ECDC). Ker je bilo leto 2020 začetek epidemije

covid-19, se zavedam, da bo tokratno mnenje o razrešnici

poslovanja za leto 2020 izjemnega pomena. EMA in ECDC namreč

v tem času igrata ključni vlogi pri upravljanju z epidemijo.

V sklopu odbora TRAN pa sem bila imenovana za poročevalko

politične skupine EPP pri izdelavi mnenja o proračunu za

ta sektor za leto 2023. Ker sta prometni in turistični sektor bistvena

za gospodarski, socialni in okoljski razvoj EU, s posebnim

poudarkom na obrobnih, podeželskih, hribovitih in najbolj

oddaljenih regijah, razumem, da je predvsem v času epidemije

covid-19, ki je povzročila veliko gospodarsko škodo v vseh

omenjenih regijah, pomembno pripraviti proračun, ki bo ublažil

dolgoročne posledice epidemije in kljuboval izzivom prihodnosti.

Ne smemo pozabiti, da sta promet in turizem ključnega

pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050,

zato pričakujem, da bodo medsektorska usklajevanja terjala

dodatne napore.

Kolegom in kolegicam iz politične skupine EPP se ponovno

iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Pred nami je odgovorno

delo. Verjamem, da ga bomo kljub težkim časom covid-19

uspešno opravili.

V Evropskem parlamentu smo konec tega leta sprejeli novo

kmetijsko politiko Evropske unije. Spremenjena različica je bolj

zelena, pravičnejša, prilagodljivejša in preglednejša. V Evropskem

parlamentu smo na pogajanjih o svežnju zakonodajnih

reform vztrajali, da bo za izvajanje reformirane Skupne kmetijske

politike (SKP), ki bo začela veljati leta 2023, ključna krepitev

biotske raznovrstnosti ter spoštovanje okoljske in podnebne

zakonodaje ter zavez EU.

Evropska komisija bo vsled zapisanega ocenila, ali so nacionalni

strateški načrti SKP v skladu s temi zavezami, kmetje

pa bodo morali izvajati podnebju in okolju prijazne prakse.

Sprejete smernice zagotavljajo, da bodo najmanj 10 odstotkov

neposrednih plačil dobile male in srednje kmetije, najmanj tri

odstotke proračuna SKP pa mladi kmetje. Hkrati smo v Evropskem

parlamentu vztrajali, da naj bo v primeru nestabilnosti

cen ali trgov kmetom v državah članicah EU na voljo krizna rezerva

z letnim proračunom v višini 450 milijonov evrov (v tekočih

cenah). Zadovoljna sem, da bo nova kmetijska politika EU

tudi slovenskim kmetom priznala in sofinancirala njihovo težko

delo, ki je vitalnega pomena za za človeško skupnost.

Drage bralke in bralci Krščanskega demokrata, želim vam, da

bi vas praznovanje Božiča napolnilo z veseljem in notranjim

mirom, predvsem pa, da bi vas in vaše družine v novem letu

spremljalo zdravje. Želim vam blagoslovljene božične praznike

in srečno novo leto 2022.

Dan slovenske samostojnosti in enotnosti pa praznujmo z veseljem

in z zavestjo, da nam je nekoč uspelo nekaj zgodovinsko

velikega in enkratnega, ker smo bili povezani kot narod z

željo po samostojni državi. Uspelo nam je, zato praznujmo in si

prizadevajmo za nove skupne uspehe naše Slovenije. •

Ljudmila Novak

poslanka Evropskega parlamenta

21


OSEBNO

KAROLINA KORENČAN

PREDSEDNICA ŽENSKE ZVEZE NSi

Poklic in delo?

Diplomirala sem na gradbeni fakulteti v Ljubljani in trenutno

delam na področju reševanja poplavne varnosti.

Kateri so vaši hobiji?

Imam veliko hobijev. Rada pečem piškote, vrtnarim, sodelujem

pri izdelavi več različnih časopisov, hodim v hribe, plešem, če

ostane čas, preberem kakšno dobro knjigo.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?

Likovni pouk, matematika.

Katera je vaša najljubša hrana?

Orehova potica.

Vaš najljubši letni čas?

Poletje.

Najljubša turistična destinacija?

V Sloveniji Bled in Čatež ob Savi. V tujini Dubrovnik, Soline na

Krku, Ulm, Ciper.

Vaša barva je?

Rdeča.

Najljubši film?

Moje pesmi, moje sanje.

Najljubša knjiga?

Najpomembnejša je Sveto pismo. Rada berem literarno obravnave

svetopisemskih zgodbe (npr. Tessa Afshar).

Najljubši glasbeni izvajalec?

Nimam posebnih izbrancev. Ko sem bila mlajša sem poslušala

Simon&Garfunkel, sedaj so me hčere navdušile nad Edom

Sheeranom.

Najboljši športnik ali športnica?

Vsi, ki so in ki še sedaj ponosno zastopajo našo državo.

Kakšen je vaš moto življenja?

Z delom se veliko doseže. Brez dela ni nič.

Kaj vam pomeni družina?

Družina je središče mojega življenja.

Kaj vam pomeni država?

Moj dom. Ponosna sem na našo samostojno državo Slovenijo.

Kaj vam pomeni politika?

Preko udejstvovanja v politiki lahko nekaj malega naredim za

vsesplošno dobro.

Kaj vam pomeni Slovenija?

Moja domovina Slovenija. Lepa, varna, domača.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?

Verjamem v vrednote, ki jih zagovarja in živi Nova Slovenija.

Družboslovje ali naravoslovje?

Naravoslovje.

Gospodarstvo ali javni sektor?

Delam v javnem sektorju.

Vaš vzornik je?

Na vsakem področju je drug vzornik, ki mi kaže pot naprej

(mama in oče, mati Terezija, Vital Vider, Lidija Drobnič ...).

Verjamem v?

Poštenost. •

22


AKTUALNO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:

1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: majica NSi.

Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 25. februarja 2022, na

naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.

Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo POGUMNO PROTI VRHU. Nagrajenci križanke so:

1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Miran Lavrič (Ljubljana),

2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Marija Strahovnik (Žalec) in

3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Drago Car (Komenda).

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.

23

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!