23.12.2021 Views

KD4 2021

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA, NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJUBLJANA<br />

KRŠČANSKI<br />

DEMOKRAT.<br />

POŠTNINA<br />

PLAČANA PRI<br />

POŠTI 1102<br />

LJUBLJANA<br />

ČASOPIS<br />

NOVE SLOVENIJE<br />

KRŠČANSKIH<br />

DEMOKRATOV<br />

DECEMBER <strong>2021</strong><br />

ŠT. 27<br />

• NSi PREDSTAVILA VLADNI<br />

PROGRAM 2022-2026<br />

• DIGITALIZACIJA PROMETA<br />

PRINESLA E-VINJETO<br />

• Z DOLGOTRAJNO OSKRBO<br />

NA POMOČ STAREJŠIM IN<br />

INVALIDOM<br />

INTERVJU:<br />

MOJCA TRNOVEC<br />

” NAPREDEK.”<br />

SVEŽE IDEJE<br />

VEDNO PRINESEJO<br />

1


USTANOVLJENA NOVA ORGANIZACIJSKA<br />

OBLIKA ZNOTRAJ NSi<br />

Konec meseca oktobra je bila v Žalcu ustanovljena nova organizacijska<br />

oblika znotraj stranke–Zelena zveza NSi (ZZ NSi), ki<br />

združuje članice in člane NSi z namenom reševanja vprašanj<br />

s področij ohranjanja narave, varovanje okolja in trajnostnega<br />

razvoja.<br />

Na prvi redni seji upravnega odbora zveze je bilo izvoljeno<br />

vodstvo v sestavi: predsednik Nejc Vesel, podpredsednika<br />

Nataša Brežnik in Jožef Horvat. Obravnavan je bil tudi osnutek<br />

Programskih izhodišč zveze ter določeno okvirno delo<br />

v prihodnje. Znotraj same zveze so bile ustanovljene 4 strokovne<br />

skupine, ki bodo pokrivale področja INFRASTRUKTURE,<br />

OKOLJA IN PROSTORA, KMETIJSTVA IN PREHRANE ter<br />

IZZIVOV GLOBALNO. Posamezni člani upravnega odbora bodo<br />

delovali znotraj skupin ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevali<br />

k idejam in rešitvam trenutno perečih težav na področju<br />

zelenih tehnologij, sonaravnega načina življenja ...<br />

»Člani zveze se bomo trudili, da bomo konstruktivna pomoč<br />

vsej zainteresirani javnosti, ki jo podobna tematika zanima.<br />

Odprti bomo za vse predloge in rešitve, ki bodo pripomogle k<br />

ohranitvi okolja v stanju, kot je sedaj. Če ne bomo sedaj uspeli<br />

od besed preiti k dejanjem, se bojim, da bomo prešli točko<br />

preloma in možnosti povratka ne bo več oz. bodo posledice<br />

uničujoče za naše prihodnje rodove,« je povedal predsednik<br />

zveze Nejc Vesel.<br />

KLEPET<br />

Z MINISTROM<br />

18. JANUAR 2022<br />

18:00<br />

Meeting ID: 817 6865 0928<br />

Geslo: 646139


KAZALO<br />

UVODNIK:<br />

POGUMNO IN<br />

OPTIMISTIČNO V 2022!<br />

Prišli smo do konca leta, za katerega smo upali, da bo prineslo<br />

konec epidemije. Žal smo se ušteli, saj gre virus še vedno svojo<br />

pot. Vsekakor smo po napovedih strokovnjakov pri koncu te<br />

zgodbe, ki je v zadnjih dveh letih temeljito spremenila svet. Verjetno<br />

marsikatera stvar ne bo več takšna, kot je bila pred covidom.<br />

Cepljenje je še vedno edina in trenutno najboljša obramba proti<br />

virusu, ki nam jo prinaša znanost. Žal številnih to ne prepriča, kar<br />

pa posledično ogroža vse in podaljšuje epidemijo.<br />

Naš letošnji kongres smo morali zaradi razmer ponovno pripraviti<br />

digitalno. Ocenjujem, da smo ga tudi letos izpeljali odlično in<br />

tako dokazali, da znamo biti digitalna stranka. Na kongresu smo<br />

slišali odlične govore naših najbolj vidnih predstavnikov in našega<br />

predsednika Mateja Tonina. Ena pomembnih točk kongresa je<br />

bila obravnava in potrditev predloga vladnega programa za obdobje<br />

2022–2026, s katerim stopamo v volilno tekmo. Predlog<br />

volilnega programa dajemo v interno in javno razpravo, saj smo<br />

stranka dialoga. Skozi proces pogovorov o programu bomo skupaj<br />

z vsemi mnenji in predlogi program še izboljšali in ga potrdili<br />

na volilnem dogodku v začetku marca.<br />

Na volitve se seveda ne moremo podati brez kandidatov za poslanke<br />

in poslance, zato smo na kongresu kot prva stranka že<br />

predstavili tudi kandidatno listo. Volitve, ki bodo v nedeljo, 24.<br />

aprila 2022, niso daleč in po novem letu se bo tako ali drugače<br />

pričela volilna kampanja. Pomoč vsakega izmed članov stranke<br />

bo zelo dragocena, da opogumimo ljudi in dosežemo dober rezultat.<br />

Imamo vse možnosti za to! Dokazali smo, da znamo delati in<br />

v državi premikati velike stvari. Nismo stranka skrajnih stališč in<br />

verjamemo v sodelovanje. Vse to je dobra osnova, da postanemo<br />

logična izbira tistih volivk in volivcev, ki si želijo zmerne, povezovalne<br />

in v prihodnost usmerjene Slovenije. Trenutne raziskave<br />

javnega mnenja naši stranki kažejo soliden rezultat, in sicer med<br />

8 % in 10 %, ki ga lahko še nadgradimo. Med različnimi anketami<br />

pa zadnje čase prihaja tudi do velikih razlik, kar vzbuja dvom v<br />

njihovo verodostojnost.<br />

Le še nekaj dni nas loči od najlepših praznikov v letu. Preživite jih<br />

v družbi svojih najbližjih in naj bodo kljub ukrepom zaradi virusa<br />

prijetni in doživeti. Želim vam blagoslovljen Božič in ne pozabimo<br />

na ponosno praznovanje samostojnosti in enotnosti.<br />

V letu 2022 vam in vašim najbližjim želim predvsem veliko zdravja,<br />

nam vsem skupaj pa odličnih uspehov naše stranke.<br />

Srečno! •<br />

Robert Ilc<br />

glavni tajnik<br />

4<br />

5<br />

6<br />

7<br />

7<br />

8<br />

9<br />

10<br />

15<br />

16<br />

18<br />

19<br />

20<br />

21<br />

22<br />

POSLANICA MATEJA TONINA<br />

AKTUALNO<br />

KONGRES NSi<br />

VERJAMEMO V SODELOVANJE<br />

VLADNI PROGRAM NSi<br />

NSi V VLADI<br />

MATEJ TONIN<br />

NSi V VLADI<br />

JANEZ CIGLER KRALJ<br />

NSi V VLADI<br />

JERNEJ VRTOVEC<br />

NSi V VLADI<br />

MARK BORIS ADRIJANIČ<br />

INTERVJU<br />

MOJCA TRNOVEC<br />

ZGODILO SE JE<br />

AKTUALNO IZ DZ<br />

ORGANIZACIJSKE OBLIKE<br />

MLADA SLOVENIJA<br />

ŽENSKA ZVEZA<br />

ORGANIZACIJSKE OBLIKE<br />

GOSPODARSKI KLUB<br />

ZVEZA SENIORJEV<br />

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV<br />

TOMAŽ ŽOHAR<br />

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA<br />

LJUDMILA NOVAK<br />

HITRI INTERVJU<br />

KAROLINA KORENČAN<br />

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije<br />

– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,<br />

Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:<br />

Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·<br />

Urednik: mag. Aleš Trtnik ·<br />

Naslovna fotografija: Klemen Rutar ·<br />

Naklada: 14.000 izvodov,<br />

Ljubljana, december <strong>2021</strong> ·<br />

Tisk: ART 32 d.o.o.


AKTUALNO<br />

NAJ BO LETO 2022<br />

V ZNAMENJU NOVE<br />

SLOVENIJE!<br />

Nova Slovenija je pripravljena! Imamo vse, kar potrebujemo za zmago na prihajajočih<br />

volitvah. Realen in uresničljiv vladni program. Najboljšo ministrsko ekipo, ki<br />

je dokazala, da lahko premika meje in uspešno razrešuje najtežje izzive. Močno<br />

in kakovostno listo kandidatov po vseh volilnih okrajih. Imamo vse razloge za<br />

samozavest. Odločno lahko povemo, da krščanski demokrati volilnih programov<br />

ne le pišemo, ampak jih tudi izvajamo.<br />

Naša naloga bo širiti sredino in krepiti krščansko demokratske vrednote. Pomiriti<br />

moramo pregreto ozračje v družbi in strahotno razdeljenost, ki nam preprečuje,<br />

da bi Slovenijo razvijali v skupno smer. Dokazali smo, da znamo komunicirati spoštljivo in ravnati povezovalno. Zmernost mora<br />

prevladati nad ekstremi na levem in desnem polju političnega prostora. Ko bodo volivci dovolj odločno podprli NSi, se bomo<br />

izognili neučinkovitosti koalicije KUL in ostrini SDS.<br />

Prihajajoče volitve bodo zgodovinske. Naša najpomembnejša naloga postaja odločno zoperstavljanje agresivnemu pohodu skrajne<br />

levice. Po tridesetih letih samostojne države so nesprejemljivi pozivi k nacionalizaciji premoženja, pregonu podjetnikov, poskusi<br />

razgradnje slovenske vojske in brisanja slovenske identitete. Krščanski demokrati bomo naredili vse, da nevaren eksperiment<br />

skrajne levice v Sloveniji zaustavimo! Namesto revanšizma napovedujemo dialog, namesto izključevanja sodelovanje in namesto<br />

kulturnega boja vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije.<br />

Ta vlada bo zahteven mandat dokončala in Nova Slovenija ostaja trden steber koalicije. V vladi vztrajamo, ker lahko delamo in<br />

stvari premikamo v pravo smer. Imamo vizijo za prihodnost. Naše štiri prioritete za prihajajoče volitve so: uspešno gospodarstvo,<br />

odgovoren zeleni prehod, odločna podpora mladim družinam in vsem dostopno javno zdravstvo.<br />

Pred nami so štirje zahtevni meseci do parlamentarnih volitev. Pomembno bo, da si zaupamo in se medsebojno podpiramo. In<br />

da ponosno povemo, da je Nova Slovenija najboljša izbira za prihodnost. Želim vam blagoslovljen Božič, obilo notranjega miru in<br />

veselja ob rojstvu Odrešenika. Naj bo novo leto v znamenju Nove Slovenije! •<br />

mag. Matej Tonin<br />

predsednik<br />

15. KONGRES NSi:<br />

VERJAMEMO V SODELOVANJE<br />

Skoraj 400 predstavnikov stranke iz celotne Slovenije se je ob<br />

koncu novembra digitalno zbralo na 15. kongresu NSi. Kongres<br />

je potekal zlasti v znamenju predstavitve osnutka volilnega<br />

programa, ki smo ga poimenovali Vladni program za obdobje<br />

2022–2026, in predstavitve kandidatov za poslance.<br />

Glavni kongresni nagovor je imel predsednik NSi Matej Tonin,<br />

ki je poudaril, da Nova Slovenija je in bo glasnik dialoga, sodelovanja<br />

in strpnosti v slovenskem političnem prostoru. “Marjan<br />

Šarec po naslednjih volitvah napoveduje vsesplošni revanšizem<br />

oziroma kadrovske čistke, izključevanje, stopnjevanje kulturnega<br />

boja in vračanje v preteklost. Za takšen politični program<br />

v Sloveniji 21. stoletja ne bi smelo biti prostora in proti<br />

temu se bomo borili z vsemi močmi. V Novi Sloveniji namesto<br />

revanšizma napovedujemo dialog, namesto izključevanja sodelovanje<br />

in namesto kulturnega boja vizijo razvite, zelene in<br />

sproščene Slovenije,” je napovedal predsednik NSi in ob tem<br />

poudaril, da je NSi na volitve pripravljena.<br />

4


AKTUALNO<br />

»Nova Slovenija bo v vsaki vladi vztrajala pri dialogu in spoštovanju<br />

vseh državljanov. Verjamemo v sodelovanje. Zavedam<br />

se, da razdeljeni izgubljamo, povezani pa zmagujemo,” je še pojasnil<br />

predsednik NSi.<br />

Kongres so nagovorili tudi vodja poslanske skupine Jožef Horvat<br />

in poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, delo<br />

ministrstev pa so predstavili minister za delo Janez Cigler Kralj,<br />

minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in minister za digitalno<br />

preobrazbo Mark Boris Andrijanič.<br />

”<br />

V LETU IN POL SMO<br />

DOKAZALI, DA ZNAMO IN<br />

ZMOREMO BOLJE!”<br />

Janez Cigler Kralj: Vsak dan znova vem, da se da! “Če bi vsakokrat,<br />

ko smo slišali »Ne da se!«, potem pa smo našli način, da to<br />

»nemogoče« naredimo, dobili priznanje, potem bi jih imeli polne<br />

pisarne. A nič ne de, če temu ni tako. Včasih dobimo nekaj drugega,<br />

kar nas ogreje, poživi in žene naprej – zahvalo tistih, ki so<br />

dolga leta poslušali »ne da se«, ki so trpeli krivice, ki so bili oropani<br />

dostojanstva. Zato vedno bolj, vsak dan vem – da se,” je<br />

dejal podpredsednik NSi in minister za delo Janez Cigler Kralj,<br />

ki je v svojem govoru izpostavil tudi zahteven boj z epidemijo,<br />

predvsem v domovih za starejše.<br />

“Če kdo, potem smo v Novi Sloveniji tisti, ki smo dokazali, da<br />

zmoremo poprijeti za odgovornost. V letu in pol te vlade smo<br />

pokazali, da znamo in zmoremo bolje. A naša misija še ni končana.<br />

Zato gremo na volitve po rezultat, ki bo porok, da bo naslednja<br />

vlada še naprej razvojna, učinkovita. Na nas samih je,<br />

kakšna bo Slovenija v bodoče,” je dejal minister Jernej Vrtovec.<br />

Minister Mark Boris Andrijanič je v govoru dejal, da je NSi zagotovilo,<br />

da bo Slovenija uspešna. “Stranka namreč stavi na<br />

dialog, vključevanje, strokovnost in trdo delo za dobro Slovenije.<br />

Stavi tudi na digitalizacijo in ambiciozno razvojno vizijo, s<br />

katero se bomo končno prebili med najboljše,” je dejal minister<br />

za digitalno preobrazbo.<br />

»Verjamem, da je Nova Slovenija ključ do družbenega in političnega<br />

ravnotežja, ki ga Slovenija po tej vladi nujno potrebuje,«<br />

pa je dejala evropska poslanka Ljudmila Novak in poudarila, da<br />

verjame v to, da bo NSi na državnozborskih volitvah dosegla<br />

dober rezultat. Imamo dober program in uspešne ljudi na odgovornih<br />

položajih, je zaključila.<br />

“Čeprav nas kultura razprave v DZ resnično skrbi, nas prepiri<br />

ne zanimajo. Naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let. Zato<br />

nas zanimajo rešitve, ki bodo dobre za vsakega človeka, ki živi<br />

v Sloveniji,” je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.<br />

Zbrane na kongresu je na daljavo pozdravil tudi predsednik<br />

Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk, ki je izpostavil<br />

izjemno delo ministrov NSi, ter vodja politične skupine EPP v<br />

Evropskem parlamentu Manfred Weber, ki je poudaril, da močno<br />

podpira prizadevanja stranke za zmerno politiko in sodelovanje.<br />

Predstavnike NSi na kongresu pa je nagovorila tudi podpredsednica<br />

NSi iz Argentine Ivana Marija Tekavec. •<br />

5


Verjamemo<br />

v sodelovanje<br />

Predlog vladnega programa<br />

2022 - 2026<br />

USTVARIMO SLOVENIJO PRILOŽNOSTI IN<br />

GOSPODARSKEGA USPEHA<br />

V NSi smo za naslednje mandatno obdobje pripravili zelo konkreten<br />

vladni program na štirinajstih ključnih področjih z jasno<br />

izdelanimi ukrepi. Nastal je na osnovi prejšnjega programa, ki<br />

je bil v javnosti prepoznan kot najboljši program med slovenskimi<br />

političnimi strankami. Pripravljalo ga je 9 strokovnih skupin<br />

na 14 vsebinskih področjih. Vsebuje 75 projektov in 75 ključnih<br />

ukrepov.<br />

Program NSi sestavlja 5 sklopov:<br />

Zeleno socialno-tržno gospodarstvo<br />

Dostopno javno zdravstvo<br />

Država v službi človeka<br />

Vsestranski razvoj posameznika<br />

Povezana enakomerno razvita Slovenija<br />

Po naslednjih volitvah bomo tako partnerjem lahko v podpis<br />

ponudili koalicijsko pogodbo z zelo natančnim in realnim vladnim<br />

programom za naslednja štiri leta. Naša ključna zahteva<br />

bo ustvariti Slovenijo kot deželo priložnosti in gospodarskega<br />

uspeha. Delo se mora splačati. Kdor dela, ne sme biti reven.<br />

Ker zaradi visokih davkov v Sloveniji izginja srednji sloj, napovedujemo<br />

postopen dvig splošne dohodninske olajšave na 7.500<br />

EUR. To pomeni višje NETO plače za vse. Slovenijo zapuščajo<br />

najboljši mladi talenti, zato je po zgledu Avstrije in drugih<br />

evropskih držav nujna uvedba razvojne kapice na višini 4.600<br />

EUR neto.<br />

6<br />

Javno zdravstvo na papirju ni dovolj. V Novi Sloveniji bomo<br />

naredili vsem dostopno javno zdravstvo. V središče bomo postavili<br />

pacienta – njegovo hitro in kakovostno obravnavo. Prihodnost<br />

bo zelena. Zato podpiramo izgradnjo drugega bloka jedrske<br />

elektrarne Krško. Slovenija lahko postane neto izvoznica<br />

električne energije, ker bo elektrika zlato prihodnosti. Uvajanje<br />

obnovljivih virov energije pomeni varovanje okolja. V sosednji<br />

Avstriji, Nemčiji in Švici dokazujejo, da hidroelektrarne, vetrne<br />

in sončne elektrarne lahko sonaravno umestimo v prostor.<br />

Spremenili bomo prostorsko zakonodajo, da bo to mogoče tudi<br />

v Sloveniji.<br />

Želimo ustvariti Slovenijo, ki bo prijazna mladim in družinam,<br />

zato napovedujemo ambiciozen program za pomladitev Slovenije.<br />

Par, ki se odloči za družino, ne more biti v slabšem finančnem<br />

položaju kot par, ki nima otrok.<br />

V Novi Sloveniji namesto revanšizma napovedujemo dialog,<br />

namesto izključevanja sodelovanje in namesto kulturnega boja<br />

vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije.<br />

Vabimo vas, da si celoten vladni program NSi preberete na<br />

www.nsi.si/vladniprogram. Na kongresu smo potrdili osnutek<br />

programa, sedaj pa je v teku široka javna razprava. Želimo slišati<br />

tudi vaše mnenje, mnenje gospodarstva, mladih, upokojencev,<br />

študentov itd., saj je program namenjen vsem ljudem. •<br />

Verjamemo<br />

v sodelovanje<br />

#VladniProgramNSi


NSi AKTUALNO V VLADI<br />

VARNOST ZA VSE!<br />

Čez nekaj dni bo Slovenija zaključila s predsedovanjem Svetu<br />

Evropske unije. Na številnih dosjejih, tudi na področju obrambe<br />

in varnosti, smo dosegli pomembne premike. Predstavniki<br />

evropskih institucij in voditelji držav članic naše predsedovanje<br />

ocenjujejo kot zelo uspešno, s strani domače opozicije<br />

pa tovrstnih ocen ne gre pričakovati. V začetku septembra je<br />

minister Matej Tonin gostil zelo odmevno srečanje obrambnih<br />

ministrov, glavna tema novembrskega srečanja v Bruslju pa je<br />

bila predstavitev osnutka Strateškega kompasa, dokumenta, ki<br />

bo krojil obrambno politiko v Evropski uniji v naslednjih letih.<br />

Minister Tonin je ob tem poudaril, da je izjemno zadovoljen, da<br />

je dokument, ki je bil tudi ena prioritet, luč ugledal prav v času<br />

slovenskega predsedovanja.<br />

MODERNIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE JE V POLNEM TEKU<br />

Po lani sprejetem Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije<br />

v Slovensko vojsko <strong>2021</strong>-2026 se je nujno potrebna modernizacija<br />

Slovenske vojske le začela. V Slovenijo so že prišla<br />

lahka oklepna vozila LKOV 4x4, začela se je obnova vojašnic<br />

(za energetsko sanacijo vojašnice barona Andreja Čehovina<br />

Slovenija črpa več kot 600 tisoč € evropskih sredstev), nova je<br />

osebna oprema vojakov ...<br />

TRANSPORTNO LETALO ZAGOTAVLJA NAŠO SUVERENOST<br />

Sredi novembra je minister Matej Tonin z italijanskim kolegom<br />

Lorenzom Guerinijem podpisal pogodbo za nakup transportnega<br />

letala Spartan C-27J. Slovenija svoje letalo nujno potrebuje. V<br />

času epidemije se je še posebej pokazalo, kako ranljivi smo lahko.<br />

Transportno letalo ne bo namenjeno le potrebam Slovenske<br />

vojske, temveč bo zagotavljalo prevoz lažje in težje poškodovanih<br />

z možnostjo spremljanja življenjskih funkcij, obolelih, prevoz<br />

tovora, sodelovalo pa bo tudi pri gašenju požarov. S transportnim<br />

letalom zagotavljamo slovensko suverenost in neodvisnost.<br />

V TEŽKI SITUACIJI SE VEDNO LAHKO ZANESEMO NA SLO-<br />

VENSKO VOJSKO<br />

Slovenska vojska pri ukrepih za preprečevanje širjenja Covid-19<br />

sodeluje že od marca 2020. Vzpostavili so enote za testiranje,<br />

dezinfekcijo, cepilna mesta ... Od letošnjega novembra pa pripadniki<br />

Slovenske vojske sodelujejo pri oskrbi pacientov s koronavirusno<br />

boleznijo v slovenskih bolnišnicah. Na podlagi dogovora<br />

med slovenskim in italijanskim obrambnim ministrom<br />

so se jim v začetku decembra pridružili tudi zdravstveni delavci<br />

italijanske vojske. •<br />

»DA SE!« MINISTER JANEZ CIGLER KRALJ<br />

TO TUDI DOKAZUJE<br />

Ko ob novem letu pregledujemo rezultate na Ministrstvu za<br />

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ugotavljamo,<br />

da so bili pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja<br />

doseženi zavidljivi uspehi. Poleg zvišanja pokojnin in zvišanja<br />

plač zdravstvenemu in socialnovarstvenemu kadru, višjega<br />

standarda novorojencev, ki so se rodili med epidemijo, in brezplačnega<br />

vrtec za drugega otroka ter brezpogojno za vsakega<br />

naslednjega, je bil dosežen tudi dogovor o predlogu direktive o<br />

ustreznih minimalnih plačah na ravni EU.<br />

Družinsko življenje se je nekaterim zagotovo izboljšalo, saj je<br />

delo od doma postalo vedno pogostejše, stopnja brezposelnosti<br />

pa je danes nižja kot leta 2008. Gospodarska rast se kljub<br />

težavnim razmeram zvišuje, kar dokazuje tudi rekordno število<br />

zaposlenih.<br />

7


NSi V VLADI<br />

Velik uspeh je tudi, da je precepljenost stanovalcev domov za<br />

starejše občane in posebnih socialno varstvenih zavodov kar<br />

96-odstotna ter predstavlja najbolj precepljeno skupino v Sloveniji.<br />

Tudi med zaposlenimi je cepljenih kar 60,5 %.<br />

Posebej ponosni smo lahko na dejstvo, da je Državni zbor RS<br />

potrdili Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega smo čakali več<br />

kot 20 let; po drugi strani pa je bil dosežen tudi dogovor o zvišanju<br />

plač za najbolj obremenjene kadre v socialnem varstvu.<br />

Ekipa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake<br />

možnosti ima poleg že namenjenih višjih sredstev za socialno<br />

varstvene programe v načrtu postavitev pravičnejšega sistema<br />

socialnih in družinskih transferjev, da bodo prejemki bolj<br />

predvidljivi, namenjeni tistim, ki jih resnično potrebujejo. Naredili<br />

bomo vse, da se zagotovijo kakovostna delovna mesta,<br />

da razvojnikom ostane več denarja in da stanovanja za mlade<br />

postanejo dostopnejša.<br />

6. decembra je v imenu slovenskega predsedovanja minister<br />

Cigler Kralj vodil zasedanje Sveta EU za zaposlovanje, socialno<br />

politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Z velikim trudom so<br />

dosegli dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih<br />

plačah, katere cilj je zagotoviti, da bodo delavci prejeli pravično<br />

plačilo za opravljeno delo, njihove sile pa so usmerjene tudi v<br />

oblikovanje stališč glede direktive o zavezujočih ukrepih za preglednost<br />

plač. Tako bodo lahko delavci uveljavljali svojo pravico<br />

do enakega plačila za enako delo.<br />

V novem letu MDDSZ čaka še veliko dela, ki ga bomo s skupnimi<br />

prizadevanji zagotovo zmogli. Bralcem Krščanskega demokrata<br />

minister Janez Cigler Kralj s svojo ekipo želi blagoslovljen<br />

Božič in veliko dobre volje v novem letu. •<br />

NA POTI DIGITALNE PREOBRAZBE<br />

Z letošnjim letom je Slovenija začrtala novo pot digitalizacije, ki<br />

se je začela z ustanovitvijo Strateškega sveta za digitalizacijo.<br />

V dveh mesecih je Strateški svet pripravil predlog 40 ambicioznih<br />

ukrepov za pospešitev digitalne preobrazbe javne uprave,<br />

gospodarstva, zdravstva in izobraževanja. Za realizacijo teh je<br />

bila ustanovljena nova vladna služba za digitalno preobrazbo.<br />

Ena naših glavnih prioritet je digitalna vključenost družbe in<br />

zmanjšanje digitalnega razkoraka, posebej med starejšimi. V<br />

Službi za digitalno preobrazbo pripravljamo vse potrebne korake,<br />

da z začetkom novega leta zaživi največji projekt vseživljenjskega<br />

učenja, tako imenovani »digitalni bon«. Z njim želimo tako<br />

starejšim kot mlajšim zagotoviti brezplačen dostop do digitalnih<br />

veščin in jim zagotoviti potrebno računalniško opremo ter tako<br />

mlade navdušiti nad poklici prihodnosti.<br />

V decembru smo začeli s pilotnim projektom »virtualno okence«,<br />

ki bo po avdio-video povezavi omogočal dostop do storitev<br />

na upravnih enotah. Pilotni projekt smo zagnali na dveh<br />

upravnih enotah, pri čemer testiramo postopno uvedbo novega<br />

načina dela upravnih organov in oblikujemo rešitve skupaj z državljani.<br />

V času veselega decembra bomo razveselili tudi gluhe<br />

in naglušne s samodejnim podnaslavljanjem televizijskih programov<br />

in jim omogočili razumevanje televizijskih vsebin ter s<br />

tem olajšali njihova življenja.<br />

K uspehu na poti digitalne preobrazbe Slovenije je pred kratkim<br />

svoj del doprinesel tudi tehnološki velikan Google, ki je 9.<br />

decembra podpisal memorandum o sodelovanju s Službo Vlade<br />

Republike Slovenije za digitalno preobrazbo. Googlove podpore<br />

bo deležen slovenski raziskovalni ekosistem na področju<br />

umetne inteligence. Socialnemu podjetništvu bo olajšan dostop<br />

do kapitala, zagotovljena pa mu bo tudi druga podpora, kot so<br />

brezplačne izobraževalne delavnice, orodja in programi ter ciljno<br />

usmerjena posvetovanja za podjetnike, zaposlene in za iskalce<br />

zaposlitve.<br />

Ob tem se želimo zahvaliti vsem resorjem za plodno in konstruktivno<br />

sodelovanje na ukrepih. Hvala aktualni vladi, da je<br />

prepoznala potrebo po digitalizaciji Slovenije. Hvala vsem investitorjem,<br />

ki v slovenskih podjetjih vidite možnost uspeha.<br />

Skupaj nam bo uspelo! •<br />

8


NSi AKTUALNO V VLADI<br />

KONČNO E-VINJETA! DIGITALIZACIJA<br />

JE PRILOŽNOST ZA SLOVENIJO!<br />

Minister Jernej Vrtovec je ob začetku nastopa svojega mandata<br />

napovedal, da bo moto njegovega dela infrastruktura po<br />

meri ljudi. Z ekipo na Ministrstvu za infrastrukturo RS to tudi<br />

dnevno izpolnjuje. Z uvedbo elektronskih vinjet dokazuje, da se<br />

da. Kjer je volja, tam je tudi pot in tam je tudi rešitev. Po 13 letih<br />

vinjetnega sistema na slovenskih avtocestah in hitrih cestah<br />

na področju cestninjenja osebnih vozil smo naredili velik korak<br />

naprej v smeri digitalizacije - cestninske nalepke so zamenjale<br />

elektronske vinjete. Januarja prihodnje leto bomo tako zaključili<br />

s ponovoletno folkloro praskanja vinjet z vetrobranskih stekel.<br />

Z uvedbo sistema e-vinjete cestninjenje osebnih vozil ne<br />

bo nič dražje kot v obstoječem sistemu, saj se bo cestnina še<br />

vedno plačevala glede na čas uporabe cestninske ceste in ne<br />

po dejansko prevoženi razdalji. V veljavi bodo tako še vedno<br />

ostale enake vrste elektronskih vinjet (tedenska, mesečna in<br />

letna), spremenjen bo zgolj način zaračunavanja, saj bo klasično<br />

vinjeto v obliki nalepke, ki se prilepi na vetrobransko steklo<br />

vozila, nadomestila elektronska vinjeta v obliki digitalnega<br />

zapisa, ki bo vezana na registrsko tablico vozila. Pomembna<br />

novost je tudi veljavnost letne elektronske vinjete, ki bo vezana<br />

na 365 dni od dneva nakupa, kar pomeni, da veljavnost ne bo<br />

več vezana na koledarsko leto kot v obstoječem sistemu klasične<br />

vinjete.<br />

Poleg tega bo v sistemu elektronske vinjete omogočeno tudi<br />

vračilo sorazmernega dela cene letne vinjete v primeru prodaje<br />

vozila, kar v obstoječem sistemu ni bilo možno.<br />

Na Ministrstvu za infrastrukturo imamo jasno vizijo, da železnica<br />

postane hrbtenica javnega prevoza<br />

Vlada se je v novembru seznanila z in sprejela Vizijo razvoja<br />

javne železniške infrastrukture - ambiciozno in hkrati dovolj realno<br />

vizijo, ki jo bo možno uresničiti v postavljenem časovnem<br />

okviru. Vizija 2050+ načrtuje gradnje novih hitrih železniških<br />

prog Ljubljana-Celje-Maribor-Murska Sobota, Ljubljana-Divača,<br />

novo železniško progo do letališča Jožeta Pučnika, novo<br />

progo Ljubljana Moste-Domžale, Beltinci-Lendava ter Bled jezero-Lesce<br />

Bled. V Načrt razvojnih programov smo uvrstili tudi<br />

projekt prenove in nadgradnje železniške proge Celje-Velenje<br />

in Divača-Sežana. Pripravljalne aktivnosti za samo nadgradnjo<br />

se bodo v kratkem lahko začele.<br />

Gradnja tretje razvojne osi na južnem delu - ključen prometni<br />

projekt Novega mesta, širše regije in celotne države<br />

3. razvojna os spada med tri najpomembnejše projekte Ministrstva<br />

za infrastrukturo. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje za<br />

prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi Novo<br />

mesto vzhod–Osredek kar nas navdaja z optimizmom, saj<br />

bomo končno lahko omogočili prebivalcem Novega mesta in<br />

okolice ter zlasti Bele krajine normalno cestno povezavo, lažjo<br />

mobilnost in vzpostavitev dodatnih možnosti za gospodarski<br />

preboj. Ob trasi južnega dela ceste tretje razvojne osi dnevno<br />

migrira ogromno število zaposlenih, tovorna vozila ki skrbijo<br />

za tekoče oskrbovanje proizvodnje pa pogosto pristanejo v gostem<br />

prometu. To območje je gospodarsko izvozno usmerjeno<br />

in nujno moramo narediti vse, da hitro zagotovimo kakovostno<br />

infrastrukturo. Belo krajino želimo povezati z osrednjim delom<br />

Slovenije. Stremimo k temu, da bo gradbeno dovoljenje čim<br />

prej postalo pravnomočno in da bomo začeli z gradnjo januarja<br />

ali februarja 2022. •<br />

Projekt uvedbe e-vinjete je uspel tudi zaradi zavzetosti<br />

predsednika uprave DARS mag. Valentina Hajdinjaka in njegove ekipe.<br />

9


INTERVJU<br />

INTERVJU:<br />

MOJCA TRNOVEC<br />

SVEŽE IDEJE VEDNO<br />

”PRINESEJO NAPREDEK.”<br />

10


INTERVJU<br />

AKTUALNO<br />

MOJCA TRNOVEC JE GONILNA SILA GOSTILNE MIHOVEC IZ ZGORNJIH PIRNIČ PRI MED-<br />

VODAH, KI IMA BOGATO TRADICIJO IN PREHAJA IZ RODA V ROD. DRUŽINSKO PODJETJE<br />

SKUPAJ DRŽIJO MEDSEBOJNO ZAUPANJE, ŽELJA PO ODLIČNOSTI, OHRANITVI TRADICIJE<br />

IN VPETOSTI KULINARIKE V LOKALNO OKOLJE. NJIHOV SLOGAN "DOMAČE MALO<br />

DRUGAČE" ODLIČNO POVZAME FILOZOFIJO GOSTOLJUBJA IN PRIPRAVE JEDI, KI JO V<br />

GOSTILNI MIHOVEC ŽIVIJO VSAK DAN. KOT PRAVI SOGOVORNICA, JE NJIHOVA PRVA SKRB<br />

ZADOVOLJEN GOST, ŠE POSEBEJ PA SO PONOSNI, ČE SE GOSTJE RADI VRAČAJO. MOJCA<br />

TRNOVEC JE ŠIRŠI JAVNOSTI ZNANA TUDI KOT PRIJAZNA KUHARSKA SODNICA IZ TELE-<br />

VIZIJSKE ODDAJE MALI ŠEF SLOVENIJE, V LJUBLJANI PA JO NA ODPRTI KUHNI POZNAJO<br />

KOT TISTO, KI VEDNO Z DOBRO VOLJO IN NASMEHOM PRIPRAVLJA TELEČJA JETRCA TER<br />

NAS Z ODLIČNIMI HRUSTLJAVIMI FLANCATI OPOMINJA, DA NA SLOVENSKO KULINARIČNO<br />

TRADICIJO NIKAKOR NE SMEMO POZABITI. LETA 2018 JE DOBILA LASKAVO PRIZNANJE<br />

OBRTNICA LETA, ŠE ENO PRESTIŽNO PRIZNANJE PA JE PREJELA TUDI LETOS, KO JE PO<br />

IZBORU GASTRONOMSKEGA VODNIKA GAULT&MILLAU SLOVENIJA POSTALA CHEFINJA<br />

TRADICIJE <strong>2021</strong>.<br />

Intervju: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski<br />

Pred nekaj leti ste svojo gostilno preoblikovali in prestrukturirali.<br />

Vodenje je prevzela mlajša generacija na čelu z vami,<br />

posledično ste nekoliko spremenili tudi filozofijo vašega gostoljubja.<br />

Kako ste vi doživeli ta prehod?<br />

Pri nas imamo zelo dolgo tradicijo. Pred kakšnimi 20 ali 30<br />

leti so se v Sloveniji znova začele prebujati vrednote oziroma<br />

tradicija, ki smo se je nehali sramovati. Mene je to spoznanje<br />

presenetilo in sem si, ko sem bila prvič noseča, vzela čas in<br />

raziskovala naše družinske korenine. Ko sem se lotila prebiranja<br />

dokumentacije, sem ob pomoči profesorja Janeza Bogataja<br />

postavila letnico 1857. Ta letnica je namreč omenjena v<br />

najstarejšem družinskem dokumentu, ki smo ga uspeli najti,<br />

in dokazuje, da so se že v tistem času naši predniki ukvarjali z<br />

gostinstvom. Tukaj je bila ne samo gostilna, ampak tudi kmetija,<br />

ki danes še vedno živi. Obsega več kot 25 hektarjev zemlje,<br />

včasih pa je na tem mestu obstajala tudi "štacuna" oz. trgovina.<br />

Slogan naše gostilne »Domače malo drugače« pa so pravzaprav<br />

iznašli naši gostje. Ponosni smo, da so v nas to prepoznali<br />

- smo domači, a vseeno malo drugačni. Glede preporoda<br />

gostilne pa bi dejala naslednje; po mojem mnenju vsaka generacija<br />

prinese nekaj novega, sveže ideje. In če to predhodne<br />

generacije upoštevajo, je zgodba o uspehu zagotovljena. To se<br />

je pri nas tudi zgodilo. Moji starši in stara mama so bili vedno<br />

odprti za spremembe, ki jih je prinesla vsaka generacija. Hvaležni<br />

so bili za vse nove ideje in prisluhnili so novitetam - kako se<br />

lahko nekaj lažje in bolje naredi kot v preteklosti, kako izboljšati<br />

zadovoljstvo gostov itd. Sveže ideje vedno prinesejo napredek.<br />

Pričakujem in želim si, da tudi moji otroci pridejo do mene in<br />

dajo predloge, kako izboljšati naše podjetje in kako ga narediti<br />

še boljšega. Kako starejše generacije to sprejmejo, pa je<br />

drugo vprašanje. Osebno se trudim za to, da prisluhnem vsem<br />

predlogom za izboljšave. Potrudila se bom, da bom pomagala<br />

kakor dolgo se bo dalo in da bom svojim otrokom pomagala ob<br />

predaji dediščine. Predaja tradicije in kulture je zelo zahtevno<br />

vprašanje in je lahko uspešno ali pa tudi ne. Naša tradicija nam<br />

je bila vedno smer, ki smo jo upoštevali ob vodenju gostilne, in<br />

menim, da bodo to spoznali tudi naši otroci.<br />

Zanima me kaj je po vašem mnenju tisto, kar naredi gostilno,<br />

kot je vaša, uspešno. Ali so to dobri odnosi znotraj kolektiva,<br />

dobra hrana ali je kaj povsem drugega?<br />

Vse, kar ste našteli, je potrebno za uspeh. Vsaka panoga zase<br />

ve, kako svoj posel voditi najbolj optimalno. Mi se ukvarjamo<br />

z gostinstvom. Naša prva skrb je zadovoljen gost. Treba pa je<br />

razumeti, da se gostje spreminjajo. Zato je treba sledi trendom,<br />

hkrati pa je treba ohranjati svojo identiteto in vrednote, ki so ti<br />

bile privzgojene. In te vrednote so v naši hiši vedno temeljile<br />

na krščanskih vrednotah, ki se jih nikoli nismo sramovali. Bili<br />

so časi, ko je bilo to zelo težko. Moj oče je bil vpet v politiko ob<br />

osamosvojitvi Slovenije. Bil je član krščanskih demokratov in<br />

občinski svetnik, danes pa je seveda član Nove Slovenije. Voditi<br />

hkrati gostilno in politiko je zelo težko. Hvala Bogu, ga je mama<br />

uspela prepričati, da politika ni v središču našega vsakdana.<br />

Vsak gost ima svoje mnenje in naš ata, kakor je bil zaveden<br />

Slovenec, je vedno zagovarjal svoja prepričanja. Velikokrat<br />

smo morali požreti marsikatero grenko in nositi različne križe.<br />

30 ali 40 let nazaj, ko se je že pripravljala osamosvojitev, je bilo<br />

težko biti kristjan oziroma to javno priznati. A smo zdržali in<br />

to je nekaj, kar nas je vse naredilo še trdnejše. Samemu sebi<br />

je potrebno priznati kdo smo, to živeti in tudi zagovarjati. Naši<br />

gostje pa vedo, kako razmišljamo in da spoštujemo krščansko<br />

tradicijo. Nikoli pa med gosti ne delamo razlik. Ne zanima nas,<br />

ali so levega, desnega ali sredinskega mnenja, vse obravnavamo<br />

enako.<br />

In ta zgodba, ki naj bi jo imela vsaka hiša, je tisto kar privablja<br />

goste, da pridejo poskusiti vašo hrano? Ne pridejo več<br />

samo na obrok, ampak želijo slišati zgodbo, ki stoji za tem …<br />

To imate prav. V turizmu in gostinstvu ni pomembno samo to,<br />

kaj bo gost jedel in kaj mu bo natočeno v kozarec. Danes predstavlja<br />

krožnik 30 odstotkov, ostalo pa je zgodba. Zgodba, ki<br />

jo pripoveduje natakar ali kdo drug, ki je povezan z gostilno.<br />

Pomemben je odnos, ki ga imaš do gosta, in način, kako mu<br />

predstaviš, zakaj imamo na primer danes obešeno belo omelo<br />

nad vhodom v hišo. Ko gredo gostje domov, smo veseli, če se<br />

spomnijo, kako lepo so se imeli pri nas in kaj so doživeli.<br />

11


INTERVJU<br />

To so tiste zgodbe, ki se dogajajo danes, in pa tudi tradicija, ki<br />

sem jo prej omenila. Tradicija pa so običaji in zgodbe, ki so nam<br />

jih dali naši predniki.<br />

Omenili ste, da je kmetija del vaše gostilne in da se trudite na<br />

krožnike postaviti čim več lokalnih sestavin. Zanima me ali<br />

po vašem mnenju Slovenci dovolj cenimo lokalno pridelano<br />

hrano?<br />

V Sloveniji smo v zadnjih 15 letih veliko naredili za večjo ozaveščenost<br />

glede zdrave prehrane in zdravega načina življenja.<br />

Veliko se je naredilo na tem, da se razmisli, kaj se da na krožnik.<br />

Veliko je vseslovenskih akcij s strani pristojnega ministrstva za<br />

kmetijstvo in prehrano ter ministrstva za zdravje in, hvala Bogu,<br />

je temu tako. Ko se odločamo, kam bi šli jest in si želimo domače<br />

hrane, danes izberemo tisto, kar je pridelano s čim manj<br />

kilometri. To pomeni, da je pridelano v lokalnem okolju gostilne<br />

oz. restavracije in tisto, kar narava ponuja v določenem letnem<br />

času. Gost, ki to ceni, tudi ve, kakšno ceno bo za tak obrok<br />

plačal. Obstajajo pa tudi gostje, ki bi radi dobro jedli in tudi v<br />

trgovini radi kakovostno kupili, ne bi pa plačali cene, ki jo taki<br />

produkti zahtevajo. Tukaj pa se Slovenci nekoliko razlikujemo<br />

od tujine. Radi bi dobro jedli, a to naj bo predvsem poceni.<br />

Tisto, kar danes daje vrednost in zvišuje ceno, je delo. Če v<br />

gostinstvu želiš kakovosten produkt, je potrebno ročno delo.<br />

Da vzgojiš res dobro solato, je potrebnega veliko ročnega dela.<br />

Treba jo je na primer na roko okopati, saj se ne uporabljajo<br />

nobeni preparati, kot jih uporabljajo v velikih vrtnarijah. Kljub<br />

temu, da smo sedaj že kar veliko podjetje, je osnova še vedno<br />

ročno delo.<br />

POMEMBNO JE<br />

SLEDITI TRENDOM,<br />

HKRATI PA OHRANJATI<br />

SVOJO IDENTITETO IN<br />

”VREDNOTE.”<br />

Okus takšne solate je pa drug …<br />

Seveda. Solata, ki raste v njej lastnem letnem času, brez kemičnega<br />

tretiranja in je odtrgana tik preden je postrežena, je<br />

sveža, optimalne zrelosti in polnejša s hranili. In to se seveda<br />

pozna tudi na okusu. In to velja za vso lokalno, domače pridelano<br />

sezonsko hrano. Pri nas Slovencih je to še vedno premalo<br />

cenjeno. Moj sin se je po petih letih študija v tujini pred kratkim<br />

vrnil domov in je povedal, kakšne so navade čez mejo. Če želiš<br />

lokalno pridelano, ekološko hrano si zanjo pripravljen plačati<br />

več - ne glede na to, ali je to hrana ali pijača.<br />

Se pa pri nas to tudi spreminja …<br />

Pri nas se te navade spreminjajo, nismo pa še na ravni tujine,<br />

kjer je to zelo dobro sprejeto. Me pa zelo veseli dejstvo, da veliko<br />

ljudi ustvarja in prideluje tudi doma. Bodisi se ukvarjajo z<br />

vrtički ali majhnimi gredami in tako spoznavajo pomembnost<br />

domače pridelane hrane. Tako raste tudi zavedanje koliko truda<br />

je potrebno vložiti za pridelavo takšnih pridelkov.<br />

Epidemija korona virusa je v letu 2020 v gostinstvo in turizem<br />

udarila kot strela z jasnega in v nekem trenutku se je vse<br />

ustavilo. Kako ste se spopadli s tem?<br />

Za vse gostince je bil to kar velik šok. Lahko rečem, da je v<br />

prvem spomladanskem valu prišlo do velike stiske vseh, ki se<br />

ukvarjamo z gostinstvom. V jesenskem valu pa smo se ob ponovnem<br />

zaprtju morali znajti sami. Veliko jih je ostalo zaprtih,<br />

veliko pa nas je preživelo. Treba pa je reči, da to preživetje ni<br />

samo vprašanje lanskega zaprtja, ampak bo z omejitvijo, ki<br />

smo jo dobili novembra, zelo težko preživeti tudi letošnji december.<br />

Pustili so nam delati, ampak smo na meji životarjenja.<br />

V decembru se je pojavilo veliko odpovedi in smo praktično<br />

brez rezervacij. Nimamo dogodkov in večjih skupin, pojavljajo<br />

se predvsem skupine 4 do 6 oseb. Seveda pa smo vsakega našega<br />

gosta veseli.<br />

Zaradi obveznosti PCT-ja?<br />

Ne, PCT sploh ni problem. Moramo vedeti, da je pogoj PCT<br />

ali pa PC nujen. Po mojem mnenju so naši politiki še premalo<br />

ostri, ko dajejo navodila glede tega, če za primerjavo vzamemo<br />

Avstrijo, kjer že prvi dan vedo vse informacije glede pogojev in<br />

zaprtja. Pri nas pa je vse prevečkrat informacija posredovana<br />

iz danes na jutri. Država nam je dala pomoč, brez katere bi zelo<br />

težko preživeli. Ampak, kaj se sedaj dogaja? Poleti so nam dali<br />

bone, ne bom pozabila na gospoda, ki je na javni televiziji rekel:<br />

»Gostinci, sedaj imate bone, zdaj pa delajte.« In točno do tega<br />

je sedaj prišlo. Od maja naprej smo vsi intenzivno delali in se<br />

nam je zato povečal promet. Posledica tega pa je, da bo treba v<br />

primeru preseganja določene stopnje prometa vrniti precejšen<br />

del pomoči, ki smo jo prejeli. A po drugi strani je izpad dohodka<br />

zaradi vseh omejitev bistveno nižji, kot bi bil v normalnem času.<br />

Vprašam se, ali lahko potem temu res rečemo pomoč? Tukaj<br />

nekaj ni v redu. Bolje bi bilo pomoč dodeliti kot nadomestilo za<br />

izpad prometa.<br />

12


INTERVJU<br />

AKTUALNO<br />

Kateri pa so tisti ukrepi na vašem področju, ki jih vidite v<br />

pozitivni luči?<br />

Če nam država ne bi pomagala, bi bilo gostinstvo v še slabšem<br />

položaju, kot je bilo sicer. To je treba priznati. V našem primeru<br />

smo dobili visoke zneske pomoči, ker smo v letu 2019, ki je bilo<br />

izhodiščno leto za pomoč, veliko delali. Vendar, če bomo morali<br />

vse to sedaj vračati, bo potrebno vzeti kredit, da bomo lahko del<br />

nadomestila vrnili in ne kaže drugega, kot na neki točki zapreti<br />

vrata.<br />

Imamo rekordno zaposlenost in številni podjetniki pravijo, da<br />

težko dobijo ljudi, ki bi z veseljem in kakovostno opravljali<br />

svoje delo. Kakšne so vaše izkušnje s tem?<br />

Zanimivo vprašanje. S tem smo se ukvarjali meseca oktobra, ko<br />

je imela obrtna zbornica dnevni simpozij v Lipici in tja je prišel<br />

tudi minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je kot prvi obiskal<br />

simpozije v vseh teh letih, kar jih imamo. Lahko ugotovim, da<br />

nam primanjkuje kadra, zato bi se morala delovna zakonodaja<br />

razširiti z uveljavitvijo pomoči družinskih članov. Tudi število ur,<br />

ki se jih lahko opravi, bi morali razširiti. Urediti je potrebno tudi<br />

področje dela upokojencev. Če ni kakovostnih delavcev, bi bilo<br />

dobro obdržati že uveljavljene delavce. Tukaj se vidi počasnost<br />

z uveljavljanjem sprememb zakonodaje, a za ministre iz NSi<br />

lahko rečem, da delajo zelo dobro in želim si, da vztrajajo in<br />

delajo v katerikoli vladi. Naši ministri so res cenjeni.<br />

So kuharske oddaje, ki smo jim zadnja leta priča, spremenile<br />

pogled na slovensko kulinariko?<br />

Če se prav spomnim, je bila prva oddaja, ki so jo ljudje vzljubili,<br />

Gostilna išče šefa, ki so jo snemali v sosednji vasi. Vodil<br />

jo je Bine Volčič in takrat je v gostinstvu in kuhariji prišlo do<br />

razcveta. In mladi so začeli ta poklic ceniti. To se je potem stopnjevalo,<br />

da smo prišli do tega, kar je danes. Gostinski poklic<br />

je po mojem mnenju premalo cenjen, premalo vrednoten, tudi<br />

kar se tiče plačila. Lahko si priznamo, da bi kuhar moral imeti<br />

višjo plačo, kot jo ima trenutno. Sedaj imamo tudi oddaje, ki<br />

jih snemamo z našimi otroki in jih navdušujemo nad kuho in<br />

kulinariko. Mene lahko na primer spremljate v oddaji Mali šef,<br />

ki jo predvajajo na POP TV. Pripravljamo se že na četrto sezono<br />

in med otroki je čutiti veliko zanimanja.<br />

Je za uspešno vodenje gostilne in opravljanja kuharskega<br />

poklica potrebno veliko odrekanja v osebnem življenju?<br />

Biti gostinec je poslanstvo. Naš poklic ni lahek, ne bom pa rekla,<br />

da je težek. Za gostinstvo je značilno, da mi delamo, ko so<br />

ostali prosti. A to je življenjski slog, ki smo ga izbrali. S tem se<br />

rodiš in v tem vzgajaš naprej. Meni ni težko delati čez vikend,<br />

kljub temu da je veliko gostincem to težko sprejeti in zato nekateri<br />

med vikendi tudi ne delajo. Naš trud pa je poplačan z nasmehom<br />

in zadovoljstvom gosta, sploh, če se k nam rad vrača.<br />

To nam je v čast in ponos. Naša gostilna pa je zaprta za vse<br />

družinske praznike, saj cenimo vsako priložnost, ko je ožja družina<br />

lahko skupaj in enako velja tudi za naše zaposlene. Ostali<br />

smo tudi pri tem, da si v času poletnih počitnic privoščimo tri<br />

tedne dopusta. S tem ohranjamo tudi dobre odnose v našem<br />

kolektivu, saj se zavedamo pomembnosti počitka. Če pa opravljaš<br />

poklic gostinca s težavo, pa je pot do uspeha zelo težka.<br />

”<br />

DANES PREDSTAVLJA<br />

KROŽNIK 30 ODSTOTKOV,<br />

OSTALO PA JE ZGODBA.”<br />

Kaj bi vi svetovali mlademu nadobudnemu človeku, ki se podaja<br />

v svet kulinarike in gostinstva?<br />

Na misel mi je padla misel moje pokojne mame Ivanke: »Potrpljenje<br />

je božja mast, ampak ubogi je tisti, ki se z njo maže.«<br />

Vsakemu, ki se podaja na to pot, želim veliko potrpežljivosti.<br />

Stvari se ne zgodijo čez noč, potrebni so čas, vztrajnost in energija<br />

za izboljšave, da se ustvari dober izdelek. Vemo, da tisti, ki<br />

hitro napreduje, tudi hitro nazaduje.<br />

Pri vas doma mladi že stopajo po vaših stopinjah. Vas to navdaja<br />

z zadovoljstvom in optimizmom, da kažejo navdušenost<br />

nad prevzemanjem posla?<br />

Pri nas mladi že stopajo po naših stopinjah, kar se tiče študija.<br />

Svojih otrok ne nameravam siliti, da gredo po mojih gostinskih<br />

stopinjah, čeprav me boste razumeli, da želja obstaja. Raje se<br />

veliko pogovarjamo in jim vedno povem, naj se sami odločijo<br />

kaj bodo počeli v življenju. Stojim jim ob strani in jih podpiram<br />

v njihovih odločitvah. Ne pogojujem pa svoje podpore z vprašanjem<br />

kdo bo skrbel za naše podjetje. Če navdušenja nad tem<br />

ne bo, se bo pač potrebno preoblikovati in ustrezno poskrbeti<br />

za svojo starost.<br />

Katera jed je v vaši gostilni najbolj popularna oziroma po čem<br />

ste najbolj znani?<br />

Naša gostilna ni znana samo po eni jedi ali samo po enem produktu.<br />

Poznani smo po tem, da vsak letni čas prinese nekaj<br />

novega. Naši gostje vedo, da je vse, kar dobijo na krožnik, vzgojeno<br />

in pridelano pri nas. Velik poudarek je predvsem na žitih.<br />

Med ljudmi smo poznani po domačem kruhu, njokih, testeninah<br />

in štrukljih. Poznani smo tudi po pogači, ki ji drugače rečemo<br />

tudi pozdrav iz kuhinje. Naši gostje imajo radi predjedi, kot so<br />

bleki z zeljem, jurčki ali pa nadgrajeni s kranjsko klobaso, tartufom<br />

za vegetarijance ali pa s konopljinim maslom, odvisno<br />

od letnega časa. Za Martinovo pa to jed obogatimo z ribanimi<br />

gosjimi jetri in peko iz "rora". Ta peka je tradicionalna, z njo<br />

je začela že naša mama in smo jo začeli znova uvajati. Znova<br />

smo začeli tudi s pripravo tradicionalnih jedi, ki so bile včasih<br />

popularne in smo se jih morda nekoliko sramovali, a jih sedaj<br />

znova obujamo. V Pirničah pa se nas drži sloves, da domačini<br />

doma jemo veliko teletine. Zato je tudi v naši kuhinji veliko jedi<br />

iz teletine.<br />

13


INTERVJU<br />

Po tem smo znani tudi na Odprti kuhinji v Ljubljani, kjer prodajamo<br />

telečja jetrca, ki imajo sezonski dodatek, začenši s čemažem,<br />

ki ga dodamo spomladi, potem pa sledijo šparglji, lisičke<br />

in jurčki.<br />

”<br />

BITI GOSTINEC JE<br />

POSLANSTVO.”<br />

Kaj pa najraje skuhate zase in za svoje bližnje?<br />

Ko vprašam svoje najbližje, kaj bi danes jedli je odgovor preprost:<br />

»Tisto, kar imaš za porabiti.« (smeh) Odprem hladilnik,<br />

shrambo, pogledam na vrt in skuham tisto, kar me navdahne.<br />

Seveda pa je pomemben tudi čas, ki ga imam na razpolago.<br />

Radi kuhate tudi v zasebnem življenju? Poznani so tudi profesionalci,<br />

ki pravijo zase, da v zasebnem življenju ne kuhajo<br />

radi.<br />

Vprašanje je predvsem kdaj imam to zasebnost. Ko grem na<br />

dopust, moram priznati, da iz leta v leto manj kuham. Če se še<br />

tam ukvarjam s kuho, namreč nimam časa za otroke in zato se<br />

rajši odločimo za paket, ki vključuje dobro kulinariko in čas raje<br />

namenimo drug drugemu.<br />

14<br />

RECEPT<br />

SESTAVINE<br />

3 - 4 jajca<br />

BLEKI<br />

Smo v adventnem času, bliža se božič in božični prazniki. Po<br />

katerih jedeh zadiši v vaši kuhinji v tem času?<br />

V naši hiši v tem času vsi obožujemo vonje pomaranč, cimeta,<br />

nageljnovih žbic oz. klinčkov, torej vse dišave, ki jih povezujemo<br />

s prazniki in prazničnim vzdušjem. Pri nas doma adventnega<br />

časa nikoli nismo posebej praznovali. Adventni čas je zame čas<br />

pričakovanja in umirjenosti, za gostinstvo pa za ta čas velja<br />

ravno obratno. Ko smo gostilno zaprli, smo tudi mi iskali tisti<br />

mir. Prižgali smo adventno svečo, nikoli ni bilo poudarka na bogatem<br />

obdarovanju, otroke pa je obiskal sv. Miklavž. Tradicijo<br />

obdarovanja na god svetega Miklavža ohranjamo še danes.<br />

Hčerka Ela še vedno Miklavžu napiše pismo. Letos ga je napisala<br />

v slogu mlade pubertetnice, ki me je zelo ganilo. V svetnika<br />

oziroma dobrega moža še vedno verjame - ne v materialnem<br />

smislu, ampak v njegovo simboliko, v njegovo dobroto. Za nas<br />

je najpomembnejši čas, ki si ga drug drugemu podarimo, ne pa<br />

materialne stvari, in prav to je največje darilo, ki ga lahko daš<br />

drugemu. Adventni čas je torej čas pričakovanja in umirjenosti,<br />

najbolj svet pa je sveti večer in pa potem božični čas.<br />

Kaj bi ob adventnem času in za božič zaželeli našim bralcem?<br />

Želim vam, da čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi in najbližjimi,<br />

cenimo. Da ga vrednotimo tako, da smo ljubljeni in da<br />

znamo to ljubezen tudi vračati. Verjamem, da toliko, kot daš,<br />

boš dobil tudi v zameno, ne glede na to, s kom si in kdo si. Po<br />

mojem mnenju je adventni čas tisti, v katerem se lahko vprašamo,<br />

kje smo, kdo smo in kaj smo vsak zase. Je tudi čas, ko<br />

lahko marsikaj spremenimo, da bo najlepši dan v tem mesecu<br />

res svet. In nenazadnje ne ukvarjajmo se preveč s tem, kaj<br />

bomo dali na mizo. Naj bo važnejša od hrane za telo hrana za<br />

dušo. •<br />

Mojca Trnovec iz gostilne Mihovec je pred božičnimi<br />

prazniki z nami delila recept za bleke z različnimi prilogami.<br />

Jed izhaja iz zaklada družinske dediščine gostilne Mihovec in je<br />

njihova tipična jed, ki jo obogatijo z različnimi sezonskimi prilogami.<br />

Vabljeni, da se v pripravi blekov preizkusite tudi vi!<br />

PRIPRAVA<br />

Sestavine za bleke ročno vgnetite v kompaktno testo za rezance, ki naj<br />

počiva vsaj dve uri.<br />

Nato testo razvaljajte na pomokani delovni površini ter razrežite na<br />

poljubne velikosti kvadratkov v merilu 3 x 3 cm.<br />

Namig: Bleke lahko uporabite sveže ali posušite za kasnejšo uporabo.<br />

Bleke kuhajte v osoljeni vodi. Po 10 minutah kuhanja (odvisno od<br />

debeline blekov) dodajte pol mlade zeljnate glave, ki ste jo pred tem<br />

narezali na kocke.<br />

Na olju prepražite čebulo, česen in jurčke. Dodajte skuhano zelje in bleke<br />

začinite ter obogatite s sirom Tolmincem ter škrobno vodo, v kateri so<br />

se kuhale krpice. Pred serviranjem dodajte drobnjak ali koriander. Po vrhu<br />

narežite tartuf, ki ga lahko nadomestite s kranjsko klobaso.


ZGODILO AKTUALNO SE JE<br />

IN MEMORIAM: LOVRO ŠTURM (1938–<strong>2021</strong>)<br />

V 84. letu starosti je umrl Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik, pravosodni minister<br />

in predsednik Zbora za republiko. Bil je redni univerzitetni profesor na Pravni fakulteti<br />

Univerze v Ljubljani, sodnik in predsednik ustavnega sodišča, redni profesor Fakultete<br />

za državne in evropske študije v Kranju. V letu 2000 je bil član vlade Andreja Bajuka,<br />

in sicer kot minister za šolstvo in šport. Od decembra 2004 do novembra 2008<br />

pa je bil minister za pravosodje iz kvote NSi. Za izjemen prispevek pri uveljavljanju<br />

pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti je leta 2020 prejel srebrni red za zasluge<br />

Republike Slovenije. Bil je avtor številnih knjig in člankov. Njegovi najpomembnejši<br />

znanstveni prispevki so bili med drugim na področju zakonitosti delovanja uprave,<br />

ustavno-sodnega varstva človekovih pravic ter pravnega varstva osebnih podatkov<br />

in okolja.<br />

SREČANJE MATEJA TONINA S PREDSEDNIKOM HRVAŠKE<br />

VLADE ANDREJEM PLENKOVIČEM<br />

V začetku decembra se je predsednik NSi Matej Tonin na pogovoru srečal s hrvaškim<br />

predsednikom vlade in predsednikom HDZ Andrejem Plenkovičem. V prijateljskem<br />

pogovoru sta spregovorila o odprtih bilateralnih vprašanjih ter o medsebojnem<br />

sodelovanju obeh držav in strank v okviru EPP.<br />

Obema državnima sekretarjema želimo obilo uspešnega dela na ministrstvih!<br />

NIZ POGOVOROV O VLADNEM PROGRAMU NSi<br />

V NSi smo na nedavnem kongresu pripravili predlog vladnega programa za obdobje<br />

2022 – 2026. V zvezi s tem programom pripravljamo niz pogovorov pod naslovom<br />

Pogovori za boljšo Slovenijo, kjer bomo s strokovnjaki in predstavniki civilne družbe<br />

spregovorili o rešitvah in izzivih na posameznih področjih.<br />

Prvi pogovor z naslovom Slovenija – dežela priložnosti, prodornih idej in gospodarskega<br />

uspeha je potekal v četrtek, 16. decembra skupaj z gosti generalno direktorico<br />

AmCham Slovenija mag. Ajšo Vodnik, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice<br />

Brankom Mehom, profesorjem na Ekonomski fakulteti dr. Igorjem Mastenom, članom<br />

upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov dr. Markom Bitencem in izvršno<br />

direktorico GZS Vesno Nahtigal spregovorili o rešitvah, ki so Sloveniji v tem času<br />

najbolj potrebne, in pokomentirali program NSi na področju gospodarstva.<br />

Vsi pogovori bodo tako kot prvi v naslednjih mesecih potekali digitalno, zato vas<br />

vabimo, da se pogovorom digitalno pridružite preko facebooka NSi, twitterja NSi in<br />

youtube kanal NSi.<br />

IZJEMEN USPEH MINISTRA CIGLERJA KRALJA: DOSEGLI<br />

DOGOVOR O DIREKTIVI O MINIMALNIH PLAČAH V EU<br />

Svet za zaposlovanje in socialno politiko je na zasedanju dosegel dogovor o predlogu<br />

direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti pravične delovne<br />

razmere v EU. To je izjemen uspeh Slovenije, z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem<br />

na čelu, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja<br />

ocenjen kot malo verjeten.<br />

Pogajanja so bila izjemno zahtevna, kajti treba je bilo usklajevati različne pomisleke<br />

držav članic EU, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih<br />

posegov v delujoče sisteme na državnih ravneh. Države članice so večkrat pohvalile<br />

držo Slovenije, ki je kot predsedujoča država vodila odprto in jasno komunikacijo.<br />

»Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno<br />

spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše,<br />

saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,« je ob tem pomembnem<br />

dosežku dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez<br />

Cigler Kralj.<br />

15


AKTUALNO IZ DZ<br />

SVOBODO NARODU!<br />

Svoboda se v praktičnem življenju uresničuje prek odgovornosti<br />

in soodgovornosti. Državljani morajo uživati svobodo znotraj<br />

svoje družine, soseske, delovnega okolja, prostega časa,<br />

lokalne skupnosti in države. Svoboda brez odgovornosti ne<br />

obstaja. Človek mora za svoja dejanja odgovarjati, zaradi česar<br />

gresta svoboda in odgovornost z roko v roki, saj delamo zase,<br />

za druge ter za ohranjanje našega načina življenja tudi za naše<br />

potomce.<br />

Spomnim se besed Lojzeta Peterleta pred 10. leti, ob 20 letnici<br />

razglasitve samostojne Slovenije: ''Sanj izpred 20 let še nismo<br />

uresničili. Takrat smo se osamosvojili, nismo pa se še osvobodili.<br />

Osvobodili se bomo, ko bomo končno opustili obrazce, ki<br />

jih je uveljavila stara oblast v odnosu do preteklosti, sedanjosti<br />

in prihodnosti.'' Toda po treh desetletjih samostojne države še<br />

vedno ugotavljamo, da se Slovenija obrazcev stare oblasti nikakor<br />

ne more znebiti. Na trenutke se celo zdi, da je ob prihodu<br />

radikalne levice v državni zbor Slovenija prestavila v vzvratno<br />

prestavo. Nikakor ne moremo vzpostaviti okolja, v katerem bi<br />

lahko vsak posameznik svobodno sprostil svoje intelektualne,<br />

podjetniške, umetniške in druge potenciale.<br />

Ta vprašanja kličejo po okrepitvi krščanske demokracije kot<br />

politične sile, ki je v zadnjih desetletjih poganjala celotno<br />

evropsko povezovanje. Prepričan sem, da so naše vrednote<br />

še vedno najmočnejše izhodišče za oblikovanje prihodnosti,<br />

saj v skupnem pogledu na svet združujejo najboljše lastnosti<br />

konservativnega, liberalnega in krščansko-socialnega načina<br />

razmišljanja.<br />

Znova moramo najti pogum, da se postavimo v bran temeljni<br />

identiteti Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Človek je po<br />

svoji naravi rojen svoboden in ima pravico do samoodločanja.<br />

Za blaginjo družbe je najpomembnejša ekonomska svoboda.<br />

To je tisti del svobode, ki zadeva materialno avtonomijo posameznika<br />

v odnosu do države in interesnih skupin. Po ekonomski<br />

svobodi je Slovenija že dolga leta pozicionirana okrog<br />

60. mesta med 165. državami). To nam ni v ponos in to je med<br />

drugim razlog, da je Slovenija druga najbolj dohodkovno enaka<br />

država na svetu.<br />

Ekonomsko svobodo v Sloveniji močno zmanjšuje tudi davčni<br />

primež, ki je eden najhujših v skupini OECD. Mimogrede, kar 29<br />

držav od opazovanih 37 držav članic OECD je v času epidemije<br />

zrahljalo davčne primeže. NSi je kot pogoj za vstop v aktualno<br />

koalicijo postavila znižanje davčnih bremen. Upam, da nam bo<br />

to s sprejemom novele Zakona o dohodnini tudi uspelo.<br />

Slovenija torej nujno potrebuje Novo Slovenijo v naslednji vladi.<br />

To je potrebni pogoj za ekonomsko obnovo Slovenije, ki se<br />

nanaša na redukcijo oblasti, uspešno izpeljavo privatizacije,<br />

rahljanje davčnega primeža; vse to je pomembno, saj demokracija<br />

ne more ustrezno funkcionirati brez stabilne ekonomije.<br />

Ljudje potrebujejo delovna mesta in redno dostojno plačo,<br />

trenutni sistem pa jim tega (v veliki meri zaradi državnega<br />

vmešavanja) ne omogoča, kar pomeni, da moramo kvazi kapitalistično<br />

strukturo izboljšati in preoblikovati v učinkovito kapitalistično<br />

strukturo, ki bo sposobna dohajati evropske trge in<br />

ponujati iniciativo slovenski mladini. •<br />

Jožef Horvat<br />

vodja poslanske skupine NSi<br />

IZ POSLANSKIH KLOPI<br />

DOLGO PRIČAKOVANI ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI<br />

Na krovni zakon, ki bo celovito in sistematično urejal dolgotrajno<br />

oskrbo v Sloveniji, smo čakali že od leta 2002 in je zdaj<br />

končno sprejet. Do dolgotrajne oskrbe bo imela pravico oseba,<br />

ki je stara najmanj 18 let in je zaradi posledic bolezni, starostne<br />

oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube<br />

intelektualnih sposobnosti vsaj tri mesece ali trajno odvisna od<br />

pomoči drugih oseb pri opravljanju dnevnih opravil. Dolgotrajno<br />

oskrbo bo možno koristiti v eni od različnih oblik – bodisi v<br />

institucionalnem varstvu, z oskrbo na domu, z oskrbovalcem<br />

družinskega člana ali kot denarni prejemek glede na stopnjo<br />

pomoči, ki jo posameznik potrebuje. Nov sistem se bo vpeljeval<br />

postopoma, v celoti pa bo zaživel 1. julija 2024.<br />

16


AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ<br />

ZA PRAVIČNEJŠI SISTEM OSEBNE ASISTENCE<br />

Leta 2017 je bil na pobudo NSi sprejet dolgo pričakovani Zakon<br />

o osebni asistenci. V vmesnem času je sistem v polnosti<br />

zaživel in žal so se pokazale tudi možnosti zlorab. Državni zbor<br />

je zato sprejel spremembe, ki bodo omogočale pravičnejši sistem<br />

ocenjevanja upravičenosti do osebne asistence, saj bodo<br />

prosilce ocenjevali bolje usposobljeni izvedenci. V roku treh let<br />

se bo tako ponovno ocenilo vse, ki so trenutno upravičeni do<br />

storitev osebne asistence. Delo osebnega asistenta bosta po<br />

novem lahko opravljala največ dva ožja družinska člana uporabnika,<br />

osebni asistenti pa bodo na podlagi pogodbe o zaposlitvi<br />

ali kot samostojni podjetniki lahko delo opravljali v obsegu<br />

največ 40 ur na teden.<br />

KAKO SMO IZBOLJŠALI POLOŽAJ STAREJŠIH<br />

Oktobra je v državnem zboru potekala razprava o starejših, na<br />

kateri so poslanci pregledali tudi vse izboljšave, ki jih je vlada v<br />

letu in pol storila za starejše. Med epidemijo covid-19 so upokojenci<br />

z nizkimi pokojninami dvakrat prejeli solidarnostni dodatek.<br />

Sprejetih je bilo več zakonodajnih rešitev, ki popravljajo<br />

krivice na področju pokojnin, npr. v zvezi z dokupljeno dobo in<br />

kmečkimi zavarovanci, na 620 EUR se je zvišala zagotovljena<br />

pokojnina za polno pokojninsko dobo, uvedel se je nov institut<br />

zagotovljene invalidske pokojnine v višini 389 EUR, ponovno se<br />

je uvedla pravica do invalidnine za tiste zavarovance, pri katerih<br />

je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Pomembna<br />

novost so brezplačne vozovnice za starejše od 65 let<br />

na medkrajevnih avtobusnih in železniških povezavah pa tudi v<br />

mestnem prevozu v Ljubljani in Mariboru. Vlada je poleg redne<br />

uskladitve pokojnin v letu 2020 v višini 3,2 % v decembru 2020<br />

izvedla tudi dodatno, izredno uskladitev pokojnin v višini 2 %.<br />

Pokojnine pa so se ponovno povišale tudi v začetku letošnjega<br />

leta, in sicer za 2,5 %. Tako v letu 2020 kot <strong>2021</strong> so upokojenci<br />

prejeli tudi višji letni dodatek. Po desetletju neaktivnosti na<br />

področju gradnje domov za starejše se ti zdaj gradijo po vsej<br />

Sloveniji – najmanj pet jih bo v skladu s koalicijsko pogodbo<br />

zgrajenih iz proračunskih sredstev, za 3385 dodatnih mest v<br />

DSO pa bodo z gradnjo poskrbeli še koncesionarji v javni mreži.<br />

SPREMEMBA ZAKONA O DOHODNINI<br />

S predlogom vladne novele Zakona o dohodnini predlagamo<br />

tudi novo dohodninsko olajšavo v višini 1500 evrov za vse prostovoljne<br />

gasilce ter vse ostale, ki prostovoljno in nepoklicno<br />

opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči že vsaj 10 let.<br />

Nova olajšava bo skupaj z dvigom splošne olajšave občutno<br />

izboljšala njihov položaj. Če bo zakon sprejet, bo prostovoljni<br />

gasilec pri povprečni bruto plači že naslednje leto prejel 54<br />

evrov višjo mesečno neto plačo kot letos, kar na letni ravni znaša<br />

okoli 650 evrov.<br />

Prostovoljni pripadniki različnih reševalnih sestavov vse intervencije<br />

opravijo brez plačila. Samo gasilci tako povprečno po<br />

podatkih Gasilske zveze Slovenije opravijo letno okoli 1,5 milijonov<br />

ur prostovoljnega dela. Prav tako tudi drugi reševalci v<br />

sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za svoje<br />

delo ne prejemajo posebnega plačila, hkrati pa opravijo več<br />

tisoč ur letno. Nova olajšava bi pripadnikom omogočila vsaj<br />

delno pokritje stroškov, predstavlja pa tudi simbolno priznanje<br />

države za njihov trud, požrtvovalnost ter tveganje lastnega<br />

zdravja in življenja.<br />

USTANOVITEV IN AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVO-<br />

DA ZA POTREBE VOJAŠKEGA IZOBRAŽEVANJA<br />

V zakonodajno proceduro je bil vložen Predlog zakona o dopolnitvah<br />

Zakona o visokem šolstvu, ki omogoča ustanovitev<br />

in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega<br />

izobraževanja. S tem se rešuje osnovni problem, ki so ga naslovili<br />

v Centru vojaških šol, in sicer, da slovenski vojaki prihajajo<br />

do častniškega čina starejši, kot v drugih vojskah znotraj zveze<br />

NATO. Tako bomo racionalizirali stroške in porabo časa za<br />

študij ter zagotovili primerljiv razvoj vojaških veščin, znanj in<br />

izkušenj z drugimi državami, ki so nam na tem področju zgled.<br />

Za ta zavod bodo veljali enaki standardi in enaka pravila kot<br />

za ostale javne visokošolske zavode, stroške delovanja pa bo<br />

prevzelo ministrstvo za obrambo.<br />

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O KMETIJSKIH ZE-<br />

MLJIŠČIH<br />

Kmetijska zemljišča so zelo pomembna naravna dobrina, na<br />

katerih pridne roke slovenskih kmetov pridelujejo hrano. Zagotavljajo<br />

nam zadostno preskrbo s hrano in Slovenijo vodijo v<br />

smeri samozadostnosti, zato je ključni cilj slovenskega kmetijstva<br />

obdelanost kmetijskih zemljišč ter ustrezno varstvo<br />

kmetijski zemljišč pred trajnim spreminjanjem. Žal pa se obseg<br />

kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja<br />

vztrajno zmanjšuje. V novem predlogu Zakona o kmetijskih<br />

zemljiščih se vzpostavi nadomeščanje kmetijskih zemljišč, če<br />

lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih<br />

zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin,<br />

širi se obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti<br />

kmetijskih zemljišč, omogoča se delitev solastnine<br />

v komasacijskih postopkih in uvaja se novo agrarno operacijo<br />

razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je<br />

solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina<br />

po zaključenih denacionalizacijskih postopkih. S tem<br />

sledimo cilju trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželskih<br />

območij ob ustreznem varstvu kmetijskih zemljišč. •<br />

17


ORGANIZACIJSKE OBLIKE<br />

SO VAM ŽE KDAJ UKRADLI BOŽIČ?<br />

Konec novembra je evropska komisarka za enakost Helena<br />

Dalli objavila smernice za zaposlene pri Evropski komisiji, kako<br />

naj pri svojem delu uporabljajo bolj »vključujoč« jezik. Med<br />

drugim jih je usmerila k rabi »nevtralnejšega« izraza prazniki<br />

namesto besede božič. Pozvala jih je tudi k izogibanju spolno<br />

zaznamovanim zaimkom in besedam, ki imajo jasno izražen<br />

spol, npr. predsednik (ang. chairman), in k temu, da pri vsakem<br />

naslovniku preverijo, s katerim zaimkom želi, da ga naslavljajo.<br />

Dokument je zaradi burnega političnega odziva nato umaknila.<br />

Ob težnjah, da je določene besede treba nadomeščati z drugimi,<br />

bojda ustreznejšimi, bi se v naših glavah morali prižgati<br />

alarmi in nas spomniti na Orwellow roman 1984. V njem totalitarni<br />

partijski režim običajni jezik zamenjuje z novorekom,<br />

katerega politični namen je, da koncepte v jeziku čim bolj poenostavi,<br />

zato da ni več mogoče izražati različnih odtenkov v<br />

pomenih besed. Vse to z namenom, da se čim bolj omeji in<br />

onemogoči poglobljeno, kritično razmišljanje in da je možno<br />

z jezikom izraziti le tiste misli, ki so v skladu s partijsko linijo.<br />

V decembru se mi ob poslušanju in prebiranju božičnih voščil<br />

zdi, da smo v slovenskem prostoru – brez kakršnega koli dokumenta<br />

– že ponotranjili nekatere smernice za »vključujoče«<br />

izražanje. Spomnite se, kolikokrat vam ljudje pred božičem –<br />

morda dobronamerno – zaželijo vesele praznike. Pa saj vendar<br />

praznujemo Božič 1 , ne nekih praznikov brez vsebine!<br />

Pojem božiča in s tem beseda, ki ga zaznamuje, ima čustveno<br />

vrednost. Ta je resda za vsakogar nekoliko drugačna in najdejo<br />

se tudi ljudje, za katere božič nima posebnega pomena, ker ga<br />

ne praznujejo. Vendar pa to ni razlog, da božič nevtraliziramo v<br />

praznike in s tem vse oropamo globljega sporočila, ki ga beseda<br />

prinaša s sabo. Na ta način izgubljamo jezikovno bogastvo,<br />

ki nam omogoča razmišljanje in izražanje različnih miselnih,<br />

duševnih in duhovnih globin ter čustvenih odtenkov. Izgubljamo<br />

pa tudi tradicijo, kulturo in sposobnost ustvarjanja.<br />

Omemba božiča pri marsikom vzbudi iskrice pričakovanja in<br />

prikliče občutke domačne topline. Nekaterim kar zadiši bo božičnih<br />

piškotih. Ne dovolimo, da nam vse to ukradejo skupaj z<br />

Božičem.<br />

Blagoslovljen Božič! •<br />

1<br />

Božič lahko tako kot druge besede pišemo z veliko začetnico, kadar želimo<br />

poudariti poseben, spoštljiv odnos do njega, zlasti v zasebni rabi. V splošnem<br />

pa po slovenskem pravopisu velja, da praznike pišemo z malo, npr. dan<br />

državnosti, binkošti, razen če vsebujejo svojilni zaimek iz osebnega imena,<br />

npr. Marijino vnebovzetje, Prešernov dan.<br />

DIGITALNI KONGRES<br />

ŽENSKE ZVEZE<br />

6. novembra <strong>2021</strong> je potekal 9. kongres Ženske zveze NSi.<br />

Na digitalnem kongresu smo praznovale tudi 20. obletnico ŽZ<br />

NSi. Vodilo letošnjega volilnega kongresa se je glasilo »Ženske<br />

verjamemo v sodelovanje«. Sodelovati pomeni delovati ali<br />

delati skupaj. Želimo si delati v skupno dobro naše Slovenije<br />

in verjamemo, da se s sodelovanjem doseže več. Glavni temi<br />

kongresa sta bili družinska politika in zdravstvo.<br />

Na volilnem kongresu smo izvolile novo vodstvo. Za predsednico<br />

Ženske zveze je bila izvoljena Karolina Korenčan, za podpredsednico<br />

Marija Rogar in za podpredsednico za Slovence<br />

po svetu Maria Ivana Tekavec. Za članice upravnega odbora ŽZ<br />

so bile izvoljene: Orjana Curk, Irena Dolenc, Mojca Stoschitzky,<br />

Mojca Erjavec, Mojca Sojar, Petra Kos, Nives Čonč in Marija<br />

Lavtar. Za članice nadzornega odbora so bile izvoljene: Ivanka<br />

Učakar, Ljudmila Čibej Boltar in Simona Kosi.<br />

Na kongresu je bila tudi priložnost za zahvale, med drugim<br />

smo se zahvalile tudi dosedanji predsednici Nadji Ušaj Pregeljc.<br />

Podelili smo tudi dve priznanji. Prvo priznanje je prejela<br />

Ivanka Učakar, dolgoletna tajnica ŽZ, članica sveta in izvršilnega<br />

odbora NSi. S svojim požrtvovalnim delom je pripomogla k<br />

uspešnemu delovanju in prepoznavnosti ŽZ NSi.<br />

Drugo priznanje je prejela Mojca Kucler Dolinar, ki je od 2010<br />

do 2017 vodila ŽZ in skrbela za odzivanje ŽZ na aktualna družbena<br />

in politična vprašanja ter prispevala k prepoznavanju pomembnosti<br />

vloge ženske v politiki.<br />

ŽENSKE V POLITIKI PUŠČAMO SVOJ PEČAT.<br />

SAMO MOČNE ŽENSKE ZMOREMO VZTRAJATI,<br />

ŽENSKE, KI VERJAMEMO VASE,<br />

ŽENSKE, KI SE ZAVEDAMO SVOJE VREDNOSTI,<br />

ŽENSKE, KI BOLEČINO NOSIMO KOT ŠČIT,<br />

ŽENSKE, KI GOVORIMO RESNICO,<br />

ŽENSKE, KI SI ŽELIMO SPOŠTOVANJA,<br />

ŽENSKE, KI SMO PRIPRAVLJENE ODPUSTITI. •<br />

18


ORGANIZACIJSKE AKTUALNO OBLIKE<br />

GOSPODARSKI KLUB IMA<br />

NOV UPRAVNI ODBOR<br />

2. decembra smo se člani Gospodarskega kluba zbrali na digitalni<br />

Letni konferenci. Kakor smo se na digitalnem dogodku<br />

zbrali iz vseh koncev naše domovine, tako smo bili tudi udeleženci<br />

iz vseh segmentov gospodarstva ter tudi politike. Po<br />

uvodnem nagovoru predsednice UO GK Nataše Hudelja so nas<br />

pozdravili in nagovorili glavni tajnik Robert Ilc, državni sekretar<br />

na MzI in dosedanji podpredsednik UO GK Aleš Mihelič ter državna<br />

sekretarka na MDDSZ Mateja Ribič.<br />

Spomnili smo se začetkov delovanja in ustanovitelja Milana<br />

Matosa, ki je smelo in z vizijo zastavil delovanje GK, ki je takrat<br />

tudi botroval najboljšemu gospodarskemu programu, na katerem<br />

gradimo še danes. V nadaljevanju je Vid Meglič predstavil<br />

gospodarski del novega programa NSi, glede katerega se je<br />

razvila konstruktivna debata.<br />

Na letni konferenci smo potrdili tudi letno poročilo in sprejeli<br />

plan dela za leto 2022. Med izvedenimi projekti bi rada posebej<br />

omenila letošnjo prisotnost GK NSi na MOS v Celju, kjer je<br />

bilo izvedenih več srečanj in sestankov. Hvala glavnemu tajništvu<br />

za pomoč in ministrom ter poslancem, ki ste obiskali<br />

naš prostor. Ker je bila letošnja konferenca po naših pravilih<br />

tudi volilna, smo izvolili nov UO, ki je po novem sestavljen iz 21<br />

članov, od uglednih imen iz sveta gospodarstva do uspešnih<br />

podjetnikov iz vseh koncev Slovenije.<br />

Upam, da se bomo že kmalu lahko srečali v živo in obeležili 10.<br />

obletnico ustanovitve kluba. Naj nas spremljajo mir in zdravje,<br />

strpnost in spoštovanje ter medsebojno spodbujanje za nenehni<br />

razvoj in učenje z veliko mero sprejemanja in ljubezni! Hvala<br />

vsem, ki ste nam v tem letu pomagali in nas spremljate.<br />

•<br />

Nataša HUDELJA<br />

predsednica Gospodarskega kluba<br />

JOŽE JURKOVIČ POSTAL<br />

ČASTNI ČLAN ZVEZE SENIORJEV<br />

V prostorih glavnega tajništva je 15. oktobra <strong>2021</strong> (ob upoštevanju<br />

pogojev PCT) potekala naša letna volilna konferenca.<br />

Udeležba je bila nad pričakovanji, kar kaže na to, da vsi pogrešamo<br />

pogovore. Uvodoma sta prisotne nagovorili poslanki<br />

Iva Dimic in Tadeja Šuštar Zalar, po videopovezavi evropska<br />

poslanka Ljudmila Novak, aktualne politične teme pa je osvetlil<br />

glavni tajnik Robert Ilc.<br />

Predsednik Zveze seniorjev NSi mag. Zdravko Luketič je v svojem<br />

nagovoru spomnil na projekte v preteklem obdobju (pripombe<br />

na ključne zakone, ki se tičejo starejših, čajanke, izlet<br />

v Park vojaške zgodovine, mednarodno sodelovanje, izdajanje<br />

Novičnika) in izrazil optimizem, ker med krščanskimi demokrati<br />

obstajata volja in skrb, da se za probleme starostnikov poskrbi.<br />

Po potrditvi poročila so sledile volitve. Predsednik je ponovno<br />

postal mag. Zdravko Luketič, za podpredsednika in podpredsednico<br />

sta bila soglasno izvoljena Ernest Margon in Ivanka Učakar,<br />

člani UO pa so postali Jožef Cajnko, Metod Habe, Milena<br />

Koselj Šmit, Marija Lavtar, Irena Margon, Janez Ovsec, Janez<br />

Svetek, Franc Vranetič, Ivan Weixl, Dezider Soos, Peregrin Stegnar,<br />

Ivan Humar in Terezija Hajdinjak.<br />

Nekdanjemu predsedniku ZS Jožetu Jurkoviču je letna konferenca<br />

soglasno podelila častno članstvo. Program dela v mandatnem<br />

obdobju <strong>2021</strong>-2023, s poudarkom na supervolilnem<br />

letu, pa so člani UO podrobneje razdelali na konstitutivni seji<br />

10. novembra <strong>2021</strong>. •<br />

mag. Zdravko Luketič<br />

predsednik Zveze seniorjev<br />

19


KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV<br />

TOMAŽ ŽOHAR<br />

ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE<br />

Pridružen član Kluba županov in svetnikov NSi.<br />

Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,<br />

hobiji …)?<br />

Osnovno vodilo na moji življenjski poti je prepričanje, da kar<br />

smo sposobni sanjati, smo sposobni tudi uresničiti. Bolj kot cilj<br />

pa je pomembna pot do cilja. Sem človek, ki so mu vrednote in<br />

medsebojni odnosi primarnega pomena. Imam družino in moji<br />

trije čudoviti otroci predstavljajo mojo največjo srečo in bogastvo<br />

v življenju. Osrečuje me tudi obisk gora, kjer naberem največ<br />

energije za številne izzive. Po izobrazbi pa sem magister<br />

poslovnih ved.<br />

Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste<br />

se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?<br />

Za župana sem kandidiral, ker vem, da lahko s svojimi izkušnjami<br />

iz gospodarstva s svojim znanjem, kompetencami in<br />

z izredno strokovno ekipo, dejansko veliko dobrega naredimo<br />

za ljudi in za razvoj naše čudovite občine. Delati kot župan je<br />

zame poslanstvo in način življenja. Klubu županov in svetnikov<br />

NSi sem se pridružil, ker verjamem v konstruktivno sodelovanje,<br />

ker verjamem, da več ljudi več ve, ker smo premajhni, da<br />

bi se kakorkoli delili in ker lahko s povezovanjem ter izmenjavo<br />

dobrih praks skupaj izredno veliko dosežemo za vse ljudi v<br />

Sloveniji.<br />

Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj<br />

prepoznavna?<br />

Naša občina ima izredno bogato naravno in kulturno dediščino.<br />

Imamo tri čudovita jezera, zakraselo Dobroveljsko planoto<br />

ter reko Savinjo. Izredno ponosni pa smo tudi na našo<br />

zgodovino in kulturno dediščino. Žal ugotavljam, da malo ljudi<br />

ve, da tri zvezde v slovenskem grbu prihajajo od Celjskih grofov.<br />

Še manj ljudi pa ve, da so Celjski grofje v Celju živeli samo<br />

zadnjih 100 let. Pred tem so živeli pri nas, na našem gradu<br />

Žovnek, kjer so pridobili praktično največjo politično, vojaško<br />

in finančno moč.<br />

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih<br />

rešujete prednostno?<br />

Moja strategija pri razvoju občine temelji na treh osnovnih<br />

načelih, in sicer, da vsak kraj v občini nekaj pridobi, da vsaka<br />

generacija nekaj pridobi in da vsaka panoga nekaj pridobi.<br />

Skratka občino želim razvijati enakomerno na vseh področjih,<br />

za vse ljudi. Trenutno se zelo intenzivno ukvarjamo z investicijami<br />

v komunalno infrastrukturo, z investicijami za zagotavljanje<br />

varne oskrbe s pitno vodo, z investicijami za zagotavljanje<br />

poplavne varnosti na območju reke Savinje ter v športno in rekreativno<br />

infrastrukturo.<br />

20<br />

OBČINA BRASLOVČE<br />

Župan:<br />

Občinski svet:<br />

NSi članov OS:<br />

Površina: 54,9 km 2<br />

Prebivalcev: 5.638<br />

moški: 2.852<br />

žensk: 2.787<br />

Tomaž Žohar<br />

15 članov<br />

1 občinski svetnik<br />

Povprečna starost: 44,01 let<br />

Stan. površina: 31,51 m 2 /osebo<br />

Gospodinjstev: 1.623<br />

Družin: 1.412<br />

Delovno aktivnih: 2.415<br />

Brezposelnih: 317<br />

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi<br />

strankami?<br />

Imamo zelo dobro in zelo konstruktivno ekipo občinskih<br />

svetnikov. Prav z vsemi odlično in konstruktivno sodelujemo in<br />

ne pristajam na kakršnekoli delitve. Prav vsi delajo v interesu<br />

razvoja občine in za ljudi.<br />

Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?<br />

Občina Braslovče je in bo ostala podeželska občina, v kateri<br />

živijo zadovoljni in ustvarjalni ljudje, priseljujejo pa se tudi<br />

novi. Skupaj bomo ustvarjali varno in zdravo življenjsko okolje<br />

za vse generacije z dobrimi možnostmi za rekreacijo in osebni<br />

razvoj. •


IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA<br />

AKTUALNO<br />

V LETO 2022 Z NOVIMI<br />

ODGOVORNOSTMI IN PRILOŽNOSTMI<br />

NOVA KMETIJSKA POLITIKA KOT POMOČ ZA KMETE<br />

Obenem se želim tokrat dotakniti tudi kmetijstva. Kmetijstvo<br />

je življenjsko pomembno za vse države EU, zaradi česar so<br />

slednje upravičene tudi do prejemanja evropskih sredstev prek<br />

skupne kmetijske politike. Ta sredstva pa podpirajo kmete<br />

neposredno prek evropskega kmetijskega usmerjevalnega in<br />

jamstvenega sklada.<br />

Zdajšnji mandat v Evropskem parlamentu je predvsem zaradi<br />

epidemije covid-19 izjemno zahteven. Velik obseg našega dela<br />

v Bruslju vse od marca 2020 poteka z omejeno fizično prisotnostjo.<br />

To pa predstavlja izziv pri vzpostavljanju, ohranjanju<br />

in nadgrajevanju medosebnih odnosov, ki predstavljajo temelj<br />

dela v Bruslju.<br />

Kot članica odbora za okolje in javno zdravje (ENVI) ter za transport<br />

in turizem (TRAN) sem ponosna na delo, ki ga opravljamo<br />

skupaj s kolegi in kolegicami iz politične skupine Evropske ljudske<br />

stranke (EPP). Pritisk javnosti je zaradi epidemije covid-19<br />

v obeh omenjenih odborih večji kot običajno, zaradi česar je še<br />

toliko bolj pomembna naša zavzetost in odgovornost pri delu.<br />

Kot članica obeh odborov (ENVI in TRAN) sem pred kratkim<br />

postala poročevalka za mojo politično skupino EPP pri dveh<br />

izjemno pomembnih dokumentih.<br />

V sklopu odbora ENVI sem bila imenovana za poročevalko politične<br />

skupine EPP pri revidiranju poslovanja Evropske agencije<br />

za zdravila (EMA) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje<br />

bolezni (ECDC). Ker je bilo leto 2020 začetek epidemije<br />

covid-19, se zavedam, da bo tokratno mnenje o razrešnici<br />

poslovanja za leto 2020 izjemnega pomena. EMA in ECDC namreč<br />

v tem času igrata ključni vlogi pri upravljanju z epidemijo.<br />

V sklopu odbora TRAN pa sem bila imenovana za poročevalko<br />

politične skupine EPP pri izdelavi mnenja o proračunu za<br />

ta sektor za leto 2023. Ker sta prometni in turistični sektor bistvena<br />

za gospodarski, socialni in okoljski razvoj EU, s posebnim<br />

poudarkom na obrobnih, podeželskih, hribovitih in najbolj<br />

oddaljenih regijah, razumem, da je predvsem v času epidemije<br />

covid-19, ki je povzročila veliko gospodarsko škodo v vseh<br />

omenjenih regijah, pomembno pripraviti proračun, ki bo ublažil<br />

dolgoročne posledice epidemije in kljuboval izzivom prihodnosti.<br />

Ne smemo pozabiti, da sta promet in turizem ključnega<br />

pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050,<br />

zato pričakujem, da bodo medsektorska usklajevanja terjala<br />

dodatne napore.<br />

Kolegom in kolegicam iz politične skupine EPP se ponovno<br />

iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Pred nami je odgovorno<br />

delo. Verjamem, da ga bomo kljub težkim časom covid-19<br />

uspešno opravili.<br />

V Evropskem parlamentu smo konec tega leta sprejeli novo<br />

kmetijsko politiko Evropske unije. Spremenjena različica je bolj<br />

zelena, pravičnejša, prilagodljivejša in preglednejša. V Evropskem<br />

parlamentu smo na pogajanjih o svežnju zakonodajnih<br />

reform vztrajali, da bo za izvajanje reformirane Skupne kmetijske<br />

politike (SKP), ki bo začela veljati leta 2023, ključna krepitev<br />

biotske raznovrstnosti ter spoštovanje okoljske in podnebne<br />

zakonodaje ter zavez EU.<br />

Evropska komisija bo vsled zapisanega ocenila, ali so nacionalni<br />

strateški načrti SKP v skladu s temi zavezami, kmetje<br />

pa bodo morali izvajati podnebju in okolju prijazne prakse.<br />

Sprejete smernice zagotavljajo, da bodo najmanj 10 odstotkov<br />

neposrednih plačil dobile male in srednje kmetije, najmanj tri<br />

odstotke proračuna SKP pa mladi kmetje. Hkrati smo v Evropskem<br />

parlamentu vztrajali, da naj bo v primeru nestabilnosti<br />

cen ali trgov kmetom v državah članicah EU na voljo krizna rezerva<br />

z letnim proračunom v višini 450 milijonov evrov (v tekočih<br />

cenah). Zadovoljna sem, da bo nova kmetijska politika EU<br />

tudi slovenskim kmetom priznala in sofinancirala njihovo težko<br />

delo, ki je vitalnega pomena za za človeško skupnost.<br />

Drage bralke in bralci Krščanskega demokrata, želim vam, da<br />

bi vas praznovanje Božiča napolnilo z veseljem in notranjim<br />

mirom, predvsem pa, da bi vas in vaše družine v novem letu<br />

spremljalo zdravje. Želim vam blagoslovljene božične praznike<br />

in srečno novo leto 2022.<br />

Dan slovenske samostojnosti in enotnosti pa praznujmo z veseljem<br />

in z zavestjo, da nam je nekoč uspelo nekaj zgodovinsko<br />

velikega in enkratnega, ker smo bili povezani kot narod z<br />

željo po samostojni državi. Uspelo nam je, zato praznujmo in si<br />

prizadevajmo za nove skupne uspehe naše Slovenije. •<br />

Ljudmila Novak<br />

poslanka Evropskega parlamenta<br />

21


OSEBNO<br />

KAROLINA KORENČAN<br />

PREDSEDNICA ŽENSKE ZVEZE NSi<br />

Poklic in delo?<br />

Diplomirala sem na gradbeni fakulteti v Ljubljani in trenutno<br />

delam na področju reševanja poplavne varnosti.<br />

Kateri so vaši hobiji?<br />

Imam veliko hobijev. Rada pečem piškote, vrtnarim, sodelujem<br />

pri izdelavi več različnih časopisov, hodim v hribe, plešem, če<br />

ostane čas, preberem kakšno dobro knjigo.<br />

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?<br />

Likovni pouk, matematika.<br />

Katera je vaša najljubša hrana?<br />

Orehova potica.<br />

Vaš najljubši letni čas?<br />

Poletje.<br />

Najljubša turistična destinacija?<br />

V Sloveniji Bled in Čatež ob Savi. V tujini Dubrovnik, Soline na<br />

Krku, Ulm, Ciper.<br />

Vaša barva je?<br />

Rdeča.<br />

Najljubši film?<br />

Moje pesmi, moje sanje.<br />

Najljubša knjiga?<br />

Najpomembnejša je Sveto pismo. Rada berem literarno obravnave<br />

svetopisemskih zgodbe (npr. Tessa Afshar).<br />

Najljubši glasbeni izvajalec?<br />

Nimam posebnih izbrancev. Ko sem bila mlajša sem poslušala<br />

Simon&Garfunkel, sedaj so me hčere navdušile nad Edom<br />

Sheeranom.<br />

Najboljši športnik ali športnica?<br />

Vsi, ki so in ki še sedaj ponosno zastopajo našo državo.<br />

Kakšen je vaš moto življenja?<br />

Z delom se veliko doseže. Brez dela ni nič.<br />

Kaj vam pomeni družina?<br />

Družina je središče mojega življenja.<br />

Kaj vam pomeni država?<br />

Moj dom. Ponosna sem na našo samostojno državo Slovenijo.<br />

Kaj vam pomeni politika?<br />

Preko udejstvovanja v politiki lahko nekaj malega naredim za<br />

vsesplošno dobro.<br />

Kaj vam pomeni Slovenija?<br />

Moja domovina Slovenija. Lepa, varna, domača.<br />

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?<br />

Verjamem v vrednote, ki jih zagovarja in živi Nova Slovenija.<br />

Družboslovje ali naravoslovje?<br />

Naravoslovje.<br />

Gospodarstvo ali javni sektor?<br />

Delam v javnem sektorju.<br />

Vaš vzornik je?<br />

Na vsakem področju je drug vzornik, ki mi kaže pot naprej<br />

(mama in oče, mati Terezija, Vital Vider, Lidija Drobnič ...).<br />

Verjamem v?<br />

Poštenost. •<br />

22


AKTUALNO<br />

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:<br />

1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: majica NSi.<br />

Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 25. februarja 2022, na<br />

naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.<br />

Veliko uspeha in sreče pri žrebu!<br />

Geslo pretekle križanke je bilo POGUMNO PROTI VRHU. Nagrajenci križanke so:<br />

1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Miran Lavrič (Ljubljana),<br />

2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Marija Strahovnik (Žalec) in<br />

3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Drago Car (Komenda).<br />

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.<br />

23

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!