Revija Lipov List 12/2021

12
Gozd in ljudje
Slap Bojanca
Slap Bojavnik
Po poti štirih slapov
Bohor je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod-zahod in leži na sredini
območja med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo. Pretežen del pokrivajo gozdovi v pasu od 300 do 1024 m
nadmorske višine z najvišjim vrhom Velikim Javornikom.
Strma severna pobočja prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrek
in jelk. Tudi geološko je Bohor nekaj posebnega in je skupaj z Orlico
najvzhodnejši podaljšek posavskih gub. Obod terciarne plasti nekoč
prostranega Panonskega morja se v osrednjem delu dopolnjuje z
paleozojskimi in mezozojskimi kamninami. Ozemlje ima zapleteno
tektonsko zgradbo, saj je del velikega Litijskega antiklinorija in Senovske
sinklinale in je razkosano s številnimi prelomi. Prav zato lahko na
območju Bohorja najdemo različne geološke pojave, med katerimi
slapovi sodijo med najslikovitejše. Vode se po južnem območju Bohorja
prebijajo skozi trden triasni dolomit, dolbejo v njem globoke soteske
ter ustvarjajo slapove in slapiče: Bojanco na Stranjskem potoku, Pekel
na Blanščici, Ubijavnik na Dobrovskem potoku in Bojavnik v Globokem
grabnu. Vse štiri slapove smo člani TD Senovo združili v lepi krožni poti.
Za ogled vseh slapov in ostalih naravnih zanimivosti si je najbolje
rezervirati cel dan, minimalno pa vsaj šest ur.
S parkirišča na Jablanci, kjer je standardno izhodišče za vse pohodniške
poti po Bohorju, se usmerimo zahodno v dolino do Dobrovskega
potoka. Ob sotočju Dobrovskega potoka in Blanščice se usmerimo
severno ter ob Stranjskem potoku nadaljujemo do prvih oznak za slap
Bojanca (Bojaunca). Sledimo oznakam. Na najtežjih delih so nam v
pomoč jeklenice. Kmalu nas ob poti preseneti 'lačni studenec', saj že
nekaj požirkov te vode povzroči lakoto in kruljenje v želodcu.
Opazujemo in občudujemo balvane, ki so za to območje neobičajni,
vidimo ostanke oglarskih kop, prisluhnemo petju ptic ter občudujemo
bogastvo rastlinskega sveta. Šumenje voda, ki padajo čez kaskade in
skočnike, je vse močnejše in kmalu se odpre pogled na prvi slap na naši
poti – Bojanco. Voda strmo pada čez ozko skalno pregrado in ustvarja
14,80 m visok slap ter čudne zajede in grebene. Ljudska domišljija je
vodni ustvarjalnosti napletla svojo razlago in dala temu delu slapove
poti ime Bojanca. Če se postavimo v pravilen položaj nasproti slapa, se
nam v skalah na desni strani tik ob vodi pokaže obraz. Še malo
domišljije – in legenda je tu.
Legenda o Ajdovski deklici
»Nekega dne je ajdovska deklica zamaknjeno hodila po čudovitih
jasah in senožetih Bohorja. Zaradi neprevidnosti je ob robu jase
izgubila iglo, ki se je zapičila v bližini slapa Pekel. Ko je povedala
mami, kaj je storila, jo je ta kaznovala. Vsako jutro je morala očistiti
'peči', a umiti se ni smela. Ker je želela biti deklica lepa, se je skrivaj
odpravila k slapu Bojanca. Tam jo je zalotila mati in jo za kazen
pahnila v brezno – v skali pa je ostal njen obraz.«
Nadaljujemo po poti legende in se povzpnemo na višje ležeči travnik.
Odpre se nam čudovit pogled na Stranje, Bohor, zajeselske in zaloške
travnike. Držimo se desnega roba ter po poti nadaljujemo proti slapu
Pekel. Hoja po gozdu se zaključi s prihodom do potoka Blanščica.
Odpravimo se proti toku, mimo razvalin mlina in po desetih minutah
prispemo do čudovitega slapa. Ta je v preteklosti s svojim šumenjem
nudil zaščito tudi članom partizanske Tehnike Franceta Prešerna ali TV
27, ki je deset minut hoje nad slapom. Slap je večstopenjski. Najvišje je
dva metra in pol visok slapič s tolmunom, iz katerega se voda zlije prek
skalne pregrade 15 m globoko. Pod tem slapom teče Blanščica iz
plitvega skalnega tolmuna po zložni zasigani skalni pregradi in na
njenem robu pada v štirih pramenih globoko v tolmun. Stena je
bogato zasigana. Na štiri pramene razdeljeni slap se pri veliki vodi zlije
v enoten 17 metrov visok slap. Na desni strani opazimo osamelec v
obliki igle, omenjen v legendi o Bojanci. Okoli 15 m visoko dolomitno
Lipov list - December 2021