Revija Lipov List 12/2021

16
Gozd in ljudje
Fotografija: Luka Kresnik
Zeleno okno
Naša okolica – vselej nas učiš!
Jeseni nas popoldnevi in zaključki tednov vabijo v našo radeljsko
okolico, kjer od vsepovsod gledajo bregovi, porasli in sedaj še
tako privlačno pobarvani. Tukaj se je zarisal naš kraj Radlje ob
Dravi s svojimi zaselki tja do reke Drave, ki leno vijuga mimo vasi,
saj so se Radlje odmaknile v začrtano dolino, zaokroženo s polji.
Tako zavarovan se zdi naš kraj, obdan na eni strani s Pohorjem, kjer
od daleč kažejo hrbet Kope in na nasprotni strani Kozjak z
raztresenimi kmetijami vse tja do vrha Kapunarja. Žled in vetrolom
sta prizadela poraslost, tako je sedaj med golotami, kjer so
polomljena drevesa že zamenjali z mladimi zasaditvami, še
mogoče videti prave čistine, z rdečimi strehami, kjer žive kmetje,
domačini.
marenberškega gradu stoji Zeleno okno, delo TD Radlje, ki nudi
prav poseben pogled na naš kraj, po naši dolini in tudi k sosedom.
Obiskujejo ga številni prebivalci in obiskovalci od blizu in daleč in
je dodatna točka učne poti.
»Pa gremo k Zelenemu oknu,« je mogoče slišati med mimobežnimi
znanci in obiskovalci, ki so vzeli učno pot za svojo.
Na vse strani nas vodijo gozdne poti ter mnoge stezice z
bližnjicami, pa regionalna cesta čez Radelpas, Evropska pešpot z
oznako E6 ter vrisana planinska pot prek Kapunarja. Stranski,
porasli robovi pa tudi vabijo s svojimi potmi, med katerimi je tudi
pionirska učna pot za občane in obiskovalce od blizu in daleč.
Že leta 1998 smo dobili Gozdno in zgodovinsko učno pot – Stari
grad Radlje ob Dravi. Zasnovala jo je strokovnjakinja gozdarstva
Jerneja Čoderl s sodelavci in jo podarila krajanom v veselje in za
odkrivanje učenosti narave, skrivnosti gozda, njenih prebivalcev
ter dotika zgodovine, ki se kar zrcali z grajskega hriba v dolino. Pot
je opremljena z mnogimi informativnimi tablami o skrivnostih
gozdne rasti in vodi vse do razvalin Starega gradu in na drugo
stran prek Perkolice in Hude luknje. Od tam gre nazaj v dolino, kjer
se bohoti najstarejša hiša v Radljah – Rosenhof, ob njej pa še
starejše gospodarsko poslopje. Na poti se res nadihaš svežine,
sedaj pa še uživaš na jesenski preprogi odpadlega listja in se
poučiš o resnicah, ki nam jih podarja gozd. Ob njej je z ovirami
opremljena še trim steza z možnostjo razgibavanja.
Ob izviru naše zgodovinske preteklosti – marenberške preteklosti
(staro ime Radelj ob Dravi – Marenberg) ter na robu ostankov
Siegfried Marenberški in Rikarda
Ob pogledu z Zelenega okna se v dolini razteza Radeljsko polje, ki
ga v rodnem času, tja do jeseni, krasi zelena zasaditev hmelja. Leto
1903 je letnica, ki označuje prvo posaditev v tedanjem
Marenbergu. Na koncu polja se pokrajina prevesi v gozdnati rob,
ki se zaključi ob reki Dravi. Tam je v prejšnjem stoletju domoval
gluhonemi posebnež kraja, ljubitelj 'pup', ki so ga poimenovali
Pupenludl, saj je svoje punčke poosebil, jih hranil, oblačil, jim bral
mašo v narejeni cerkvici in jih celo pokopaval. Živel je sam, vaščani
so ga oskrbovali, otroci pa so se ga bali. Ne, to niso izmišljotine,
kajti ljudje so ga res vzeli za svojega in njegovo domovanje je bilo
dolgo privlačna točka dravske pešpoti za nedeljske sprehode.
Njegova usoda je bila žalostna, saj ga je vzela vojna, ko zavojevalci
niso želeli 'manj vrednih, zaznamovanih' ljudi, tako je za njim
Lipov list - December 2021