Revija Lipov List 12/2021

nam nudijo aromaterapijo. Ker tudi možgani dobijo več kisika, se
zmanjša psihična utrujenost, misli se zbistrijo, poveča se izločanje
endorfinov in izboljša razpoloženje. Zato z lahkoto iz stanja
utrujenosti, brezvoljnosti, apatije in depresije v gozdu preidemo v
stanje dobrega razpoloženja in počutja.
Narava pa zdravi tudi na globlji ravni in povleče iz nas mrtve in
nepotrebne ostanke raznih čustvenih, psiholoških in drugih
procesov ali vsakodnevnega dogajanja v odnosih z drugimi ter
osvežuje naše energijsko polje. Včasih rečemo, da nam napolni
baterije. Narava vibrira s frekvenco od 10,5 do 11,5 Hz, kar je enako
frekvenci možganskih alfa valov, ki se pojavljajo v stanju globoke
sproščenosti in predstavljajo most med zavednim in nezavednim.
Kadar bivamo v naravi, se naša možganska aktivnost spontano
začne prilagajati utripu narave.
21
Gozd in ljudje
Narava nam pomaga, da smo prizemljeni in ukoreninjeni kot debla
v gozdu. Stabilnost in povezanost z energijo zemlje je osnovni
predpogoj za uspešno življenje in soočanje z vsakodnevnimi izzivi.
Zelo dobrodejno in koristno je preživeti nekaj časa v gozdu oz. v
naravi sam. Čas, ki ga preživimo v tišini, ko zavestno opazujemo
naravo okoli sebe – kar vidimo, slišimo, vonjamo, okusimo ali
otipamo rodi nepozabne občutke. Opazujemo podrobnosti okoli
sebe, prisluhnemo tišini gozda in zvokom, ki jih ponuja narava.
Vonjamo cvetje, drevesa, zemljo, okušamo plodove in pijemo čisto
studenčnico. Sezujemo se in bosi hodimo po travnikih, pomočimo
noge v potok in občutimo svežino hladne vode. Prijemljemo
kamenje in skale, skorjo dreves, se privijemo k drevesu ali se
povaljamo v suhem listju. Tako se povežemo z naravo. Šelestenje
vetra v krošnjah dreves je lahko najlepša simfonija. S tistimi, ki
stopajo z nami, se lahko pogovarjamo molče. Besede postanejo
odveč, delujemo z drugimi čutili. Zelene barve najstarejših
prebivalcev planeta so zdravilna masaža za naše oči, na nas delujejo
pomirjevalno in nas sproščajo. Okusa gozdne jagode ali borovnice
nikjer drugje ne moremo okusiti na enak način. Nočni zvoki v hosti,
tisti, ko ti zatrepeče srce ob skoviku sove, se ti vtisnejo v spomin za
vedno. Takrat spoznamo, kako pomemben del narave smo, takrat
se nam porodijo nove misli, želje in odločitve.
Narava vibrira s frekvenco od 10,5 do 11,5 Hz, kar je enako
frekvenci možganskih alfa valov, ki se pojavljajo v stanju
globoke sproščenosti in predstavljajo most med zavednim in
nezavednim.
Takrat smo prisotni, tukaj in zdaj, v trenutku življenja, ko ni časa za
težave, skrbi, bolečino in strah. Je čas za občutek povezanosti z
naravo in vsemi živimi bitji v njej, čas za osebno rast in duhovni
razvoj. Je čas, ko dovolimo svojemu notranjemu otroku, da se igra,
se svobodno in odkrito izrazi in doživi resnično radost in
zadovoljstvo.
Zadnja leta tudi znanstveniki in zdravniki vse bolj prepoznavajo
konkretne zdravilne učinke narave in gozda na zdravje ljudi, ki jih
proučuje gozdna medicina. Raziskave kažejo, da že daljši sprehod
po gozdu človeka pomirja, da se zniža raven kortizola v krvi, znižuje
se raven stresnega hormona, raven sladkorja v krvi, umirja se srčni
utrip. Redno obiskovanje gozda dolgoročno krepi zdravje in
blagodejno vpliva na človekovo življenje. Spodbudni rezultati
raziskav vodijo k vse večjemu zanimanju za nove oblike vodenih
terapevtskih obiskov gozda in narave po svetu, pri čemer izobraženi
vodniki pomagajo obiskovalcem kar najbolj občutiti naravo, se
globoko povezati z njo in uživati koristi, ki nam jih radodarno
poklanja. Širin joku, gozdna terapija, gozdna kopel in gozdni
selfness je le nekaj imen z istim pomenom – ozaveščanje
dobrodejnega vpliva narave in gozda na naše zdravje, ki ga
predstavimo kot preventivno terapijo ob istočasni zavezanosti, da
gozdove in naravo ohranjamo za bodoče rodove.
Kadar bivamo v naravi, se naša možganska aktivnost spontano
začne prilagajati utripu narave.
Besedilo: Marija Imperl, Institut Treelogy
Fotografije: Osebni arhiv
Lipov list - December 2021