Revija Lipov List 12/2021

22
Gozd in ljudje
Mateja pravi, da zdaj intenzivneje doživlja naravo.
Gozdna kopel
Svetova ljudi in narave sta
neodtujljivo povezana
Japonci so, da bi ublažili stres vsakdanjega življenja, začeli izvajati t. i. širin joku ali gozdne kopeli, saj so
spoznali, da nam doživljanje gozda z vsemi čuti prinaša vrsto zdravstvenih in psihičnih koristi. Tovrstna praksa
čuječnosti se je prek ZDA prenesla tudi k nam, na posebnem vodenem sprehodu po gozdu pa se lahko začne
prav vsak povezovati naravo na povsem drugačen način, kot je bil vajen dotlej.
Mateja Gruden vodi gozdne kopeli po konceptu Združenja za
naravno in gozdno terapijo (Association of Nature and Forest
Therapy – ANFT). Ta temelji na japonskem širin joku, poleg
pozitivnih učinkov kopeli na človekovo zdravje pa zaobjame širši
kontekst povezovanja človeka z naravo: »Sama pravim, da seže dlje,
bliže preostali naravi. Ponuja nam možnost spoznanja, da sta
svetova ljudi in narave tesno, neodtujljivo povezana. Da v naravi
tudi sami nismo nikoli sami, saj nas obdaja gosto stkana mreža
življenja, katere del smo tudi mi. Gozdna terapija ANFT ne zdravi
samo človeka s pomočjo gozda oziroma narave, njena filozofija je
vzajemna 'pomoč' človeka in narave, prepričanje, da se lahko oba
svetova zdravita samo z roko v roki,« pojasni.
Sama je najprej začela odkrivati, kako odlično se počuti po času,
preživetem v naravi, tako na mentalni kot fizični ravni – zlasti, ko gre
v naravo sama. »Začela sem iskati članke in knjige na to temo in
med drugim odkrila odlično knjigo Narava zdravi in popravi avtorice
Florence Williams. Ta mi je odprla oči, da obstaja nekaj tako lepega,
kot so gozdne kopeli oziroma terapije. Pred slabima dvema letoma
sem pridobila certifikat vodnice gozdne terapije ANFT,« pravi.
Čutom dajemo prednost pred umom
Vsak sprehod po gozdu še ni (nujno) gozdna kopel. »Odvisno je, kako
greš v gozd oz. kako si v gozdu,« pravi Mateja. »Če gremo v gozd na
primer v družbi, zlasti da se naklepetamo, bosta v ospredju predvsem
klepet, druženje. Če gremo sami (ali v družbi, a pretežno v tišini), je
verjetnost, da bomo ozavestili in občutili gozd in dogajanje v njem,
večja, toda ... Ljudje smo povečini precej osredinjeni na svoj um. In ta
zelo pogosto preglasi dogajanje okoli nas – tudi tedaj, ko smo sami in
v naravi. Ne glede na vse to pa je seveda vsak sprehod v gozdu ali kjer
koli v naravnem okolju blagodejen.«
Pa pri gozdni kopeli tudi objemamo drevesa? »Mislim, da so Finci
na začetku pandemije ljudem svetovali, naj namesto drugih ljudi
objemajo drevesa ... Sicer pa je gozdna kopel oziroma terapija po
konceptu ANFT, zasnovana po določenem sosledju. To je
namenjeno ozaveščanju in utelesitvi naših čutov, temu, da nas
umiri, zadrži v trenutku in nas prek različnih t. i. povabil (na primer:
prisluhnite zvokom narave, opazujte premikanje oblakov) poveže s
preostalo naravo. Zakaj 'preostalo naravo'? Ker smo tudi ljudje del
narave, na kar pogosto pozabljamo,« pravi.
»Praviloma kopel traja od dve do tri ure; v tem času se lahko človek
res odklopi. Koncept je zasnovan na določenem sosledju, ki je zelo
jasno utemeljeno in opredeljeno. Tako da lahko rečemo, da se
odvija po enakem vzorcu – a z drugačnimi povabili. Po vsakem
povabilu sledi t. i. krog deljenja. Ti krogi so sestavni del gozdnih
Lipov list - December 2021